Poitni urad 9011 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagcnfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov
P. b. b.
■■“CiSBi
Letnik XXIV.
Celovec, petek, 10. oktober 1969
Štev. 40 (1424)] |
VELIKA SLAVNOST OB STOLETNICI VIŽMARSKEGA TABORA
»Vloga manjšin kot most in sred stvo zbliževanja med državami in narodi je danes resničnost”
V	Vižmarjah nad Ljubljano se je zadnjo nedeljo zbralo več kot 30.000 ljudi iz vse Slovenije in tudi iz zamejstva, da obudijo spomin na veliki vižmarski tabor pred sto leti, na katerem je prav tako 30.000 Slovencev zahtevalo zedinjeno Slovenijo, slovensko univerzo, enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter samostojen gospodarski razvoj. Svečanosti so se udeležili številni častni gostje, med njimi predsednik zveznega izvršnega sveta SFR Jugoslavije Mitja Ribičič, predstavniki slovenskega družbeno-političnega življenja, zastopniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev ter veččlanska delegacija iz Trsta, Gorice in Slovenske Benečije.
V	kulturnem sporedu prireditve je poleg folklornih in godbenih ansamblov sodelovalo okoli 600 pevcev in pevk, med njimi tudi moški zbor iz Podjune, ki sta ga vodila Folfej Hartman in Vladimir Prušnik, ter mešani zbor iz Globasnice pod vodstvom Mihija Sadjaka. Slavnostni govor je imel predsednik republiške skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher, ki je orisal vlogo in pomen taborskega gibanja pred sto leti ter govoril o boju za narodnostne pravice in o današnjih ciljih ter nalogah slovenskega naroda.
<xx>ocx>c>oo<x>o<>oooooooo<xx>cxx>o<c><>oooo<x>ooooooooooooo f SREČANJE JONAS-T1TO
Teden mednarodnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov
V nedeljo bo s srečanjem avstrijskega zveznega predsednika Jonasa in jugoslovanskega predsednika Tita na meji pri Radgoni dosegel višek „Teden mednarodnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov", ki ga v teh dneh z različnimi kulturnimi in športnimi prireditvami obhajajo v avstrijskem Radkersburgu in slovenski Radgoni ter drugih obmejnih krajih.
Oba predsednika bosta v navzočnosti visokih predstavnikov obeh držav izročila namenu novi most čez Muro, ki so ga v zadnjih dveh letih zgradila avstrijska in jugoslovanska podjetja. Sodobno zasnovana železobetonska konstrukcija je dolga 111 metrov in široka 13 metrov, gradbene stroške v višini 10 milijonov šilingov pa sta prispevali vsaka polovico Avstrija in Jugoslavija.
Spored nedeljske slavnosti predvideva, da se bosta oba predsednika s svojim spremstvom ob 11.30 uri srečala na novem mostu. Potem se bodo predstavniki obeh držav odpeljali v znano štajersko kopališče Bad Gleichenberg, kjer bo predsednik Jonas priredil kosilo na čast predsedniku Titu. Popoldne ob 13. uri pa se bosta obe delegaciji odpeljali najprej v slovensko Radgono in od tam v Radence, kjer bo predsednik Jonas gost predsednika Tita.
Tako zasnovana otvoritev novega mostu pri Radgoni bo nedvomno lepa manifestacija sodelovanja in dobrih odnosov med sosednima državama Avstrijo in Jugoslavijo.
b<XXX><XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>0<XXXXX>0<XXXXXXXXX><>
Dvajsetletnica Vzhodne Nemčije
V svojem govoru je predsednik Kraigher uvodoma ugotovil, da so v mogočnem taborskem gibanju pred sto leti najširše množice slovenskega naroda zahtevale enakopravnost slovenskega naroda z drugimi narodi avstroogrske monarhije. Posebnega pomena je bil vižmarski tabor, na katerem so bili navzoči udeleženci iz vseh slovenskih dežel. Brez dvoma — je dejal — so se v taborskem gibanju izoblikovali prvi obrisi slovenskega narodnoosvobodilnega programa; zahtevo po zedinjeni Sloveniji, ki je bila revolucionarna in 'ki se je •lahko izbojevala samo z revolucionarnimi sredstvi in revolucionarnim bojem, pa je prevzela in uresničila šele revolucija v narodnoosvobodilnem boju med zadnjo vojno.
Taborskemu gibanju, kakor vsakemu političnemu dejanju, daje nje-
Predsednik italijanske republike Giuseppe Saragat je v spremstvu številnih visokih predstavnikov Italije uradno obiskal Jugoslavijo, kjer je bil gost predsednika Tita. Večdnevni obisk se je odvijal v vzdušju resničnega prijateljstva, kakor so tudi razgovori med jugoslovanskimi in italijanskimi predstavniki potekali v o-zraoju odkritega medsebojnega razumevanja.
Sploh je bilo med obiskom večkrat poudarjeno in je to prišlo do izraza tudi v skupnem zaključnem sporočilu, 'da Italija in Jugoslavija sta dajali m dajeta s svojimi medsebojnimi odnosi zgled razvoja dobrih sosedstve-nih odnosov in sodelovanja na enakopravni -podlagi. Pri tem dosledno ravnata ipo načelih spoštovanja neodvisnosti, suverenosti in nevmešava-nja v notranje zadeve drugih držav.
V tej luči je bilo med obiskom govora tudi o vprašanjih slovenske manjšine v Italiji oziroma italijanske manjšine v Jugoslaviji. Predsednik Tito je že v svoji zdravici opozoril na ta problem in poudaril, da »v pozitivnem procesu razvoja medsebojnega sodelovanja gre pomembna vlo^a etničnim skupinam, ki s svojim življenjem in delom nenehno pomagajo graditi ozračje zaupanja, prijateljstva in povezovanja obeh sosedov; zaradi tega zaslužijo nenehno pozornost obeh vlad, ki naj bi zavarovali in izboljšali pogoje za njihovo življenje in delo."
gov zgodovinski pomen in težo dejstvo, da so se v njem pokrenile najširše množice v uresničevanju svojih zgodovinskih interesov. Politično življenje Slovencev se je iz ozkih krogov intelektualcev in podeželske gospode v čitalnicah preneslo v najširše množice, zajelo je deset-tisoče kmetov, mladine in delavcev. Prvič po kmečkih uporih so najširše delovne množice pokazale svojo pripravljenost, da se tudi borijo za postavljene cilje. S tem se je naredil zgodovinski prelom, ki pomeni zaključek procesa narodnega prebujanja. Slovensko ljudstvo je stopilo na politično prizorišče kot narod, ki se zaveda svojega obstoja in nacionalnih ciljev svojega razvoja in pokazalo svojo borbeno pripravljenost. Taborsko gibanje je pokazalo, da obstajajo na Slovenskem pogoji, da se Slovenci kol
Podobno pa je tudi predsednik slovenske republiške skupščine Sergej Kraigher med obiskom predsednika Saragata v Ljubljani posebej poudaril pomen, ki ga imata obe narodnostni skupini v odnosih med obema državama. Pri tem se je zavzel za nadaljnje ukrepe za izboljšanje pogojev za nemoten kulturni, gospodarski in nacionalni napredek Slovencev v Italiji.
narod lahko združijo proti fevdalni razkosanosti in absolutizmu in da zaustavijo procese asimilacije ter agresivni pritisk tujega kapitala."
Po krivdi takratnih narodnih voditeljev so bile slovenske ljudske množice sicer ogoljufane za svoja osnovna pričakovanja, je naglasil predsednik Kraigher, taborsko gibanje pa je kljub temu močno okrepilo politične pozicije Slovencev v Avstriji v njihovem političnem boju in uveljavljanju konkretnih zahtev. Nato je govoril o trenutnem položaju v svetu in ugotovil, da živimo v usodnem prelomnem obdobju, ko se spreminja družbena struktura sveta, ko še vedno prevladujejo v mednarodnih odnosih interesi velesil, oprti na politiko sile in tendence podrejanja manjših držav in narodov njihovim interesom. Obširno je predsednik Kraigher govoril tudi o odnosih med jugoslovanskimi narodi ter o problematiki Slovencev izven matične domovine in v tej zvezi poudaril:
„SIovenci imamo zo svojo zgodovinsko nalogo, da z vsemi svojimi močmi podpiramo in prispevamo k razvoju samouprave socialistične federativne Jugoslavije. Ves dosedanji politični razvoj dokazuje, da je mednarodni položaj in mednarodna politika Jugoslavije, položaj Slovenije v njej ter nagel razvoj edino realno zagotovilo našega obstoja in samostojnega razvoja. Razvoj tudi kaže, da postaja Slovenija iz leta v leto privlačnejša siia za vse Slovence, ki so ostali zunaj naših meja v sosednjih državah. Praksa In kar je najvažnejše, tudi in predvsem življenje in razvoj Slovencev izven naših meja, nam kaže, da je naša politika glede naših nacionalnih interesov v osnovi uspešna in da je obenem interna-cionalistična. Aktivna miroljubna koeksistenca in enakopravno sodelovanje z vsemi, ki ga na tej osnovi sprejemajo, odpiranje meja ob vse večji demokraciji in svobodi pri nas, ustvarja vedno tesnejše zveze z mejnimi pokrajinami sosednih držav. To se kaže tudi v vse večji samozavesti in narodnostni zmeni Slovencev, ki žive izven meja Jugo-
V navzočnosti najvišjih predstavnikov Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške, Madžarske in Bolgarije so v začetku tega tedna v vzhodnem Berlinu proslavili 20-letnico obstoja Nemške demokratične republike.
Osrednji govor na proslavi je imel predsednik državnega sveta in prvi tajnik vzhodnonemške partije Walter Uibricht. Govoril je o dvajsetletnem razvoju Vzhodne Nemčije in o njenih uspehih pri gospodarski izgradnji. Stališče pa je zavzel tudi do zu-
slavije in posebno še v sosednih deželah. Vloga manjšin, kot most in sredstvo zbliževanja med narodi in državami, je danes resničnost. Resničnost dalje je, da taka politika ustvarja realne možnosti, da se rešijo odprta vprašanja v izvajanju mednarod. pogodb in uveljavljanju pravic naših manjšin, ne da bi politiko, ki bi izzvala medsebojno nestrpnost in sovraštvo, izkoriščala šovinistična iredenta in neonacistični revanšisti, to je zavestni nosilci po-tujčevalskih tendenc in najbolj zagrizeni nasprotniki upoštevanja zahtev naših narodnih manjšin. To pa je tudi naš prispevek v boju proti imperializmu za zmago socializma v svetu, v katerega so vključena vsa vprašanja Zedinjene Slovenije v uresničevanju naših nacionalnih ciljev in drugih ciljev našega družbenega razvoja."
nanjepolitičnih vprašanj in v tej zvezi naslovil svoj poziv predvsem na Zahodno Nemčijo in njeno bodočo vlado pod vodstvom socialnodemokratskega kanclerja Brandta. Zavzel se je za to, da mora zahodnonemška vlada podpisati sporazum o prepovedi širjenja atomskega orožja, opustiti mora tako imenovano Hallstei-novo doktrino (po kateri je Zahodna Nemčija predstavnica celotnega nemškega naroda) ter pristati na sedanje meje v Evropi vključno meje z Vzh. Nemčijo.
Govoril je tudi prvi tajnik sovjetske partije Brežnjev, ki je poudaril, da ne more biti kompromisov v boju proti revanšizmu in militarizmu, vendar Sovjetska zveza spričo najnovejših sprememb v Zahodni Nemčiji dobrohotno gleda na možnost izboljšanja odnosov med obema državama. Zelo ostro je nastopil proti tistim, ki bi hoteli spreminjati sedanje meje v Evropi.
Zahodna Nemčija
doživlja politično reformo
'Prvič po štirih desetletjih in prvič v zgodovini Zahodne Nemčije bo dobila ta dežela novo državno vodstvo s socialnodemokratskim kanclerjem na čelu. SPD in liberalna FDP sta se namreč na podlagi izida nedavnih volitev sporazumeli o vladni koaliciji tin 21. oktobra bo •novi zahodnonemški parlament z glasovi socialnodemokratskih in liberalnih poslancev izvolil za kanclerja predsednika SPD W'illyja Brandta.
S tem se je Zahodna Nemčija znašla sredi pomembne politične reforme. Po dvajsetih letih bo konservativna koalicija CDU in CSU morala zapustiti vladne položaje. V opozicijo odhaja povsem nepripravljena, saj si je v dvajsetih letih svoje vladavine izoblikovala prepričanje, da brez nje ni mogoče izhajati. Zato se ob sedanji stvarnosti kaže skoraj užaljeno.
Po drugi strani pa prihaja zdaj na oblast politična sila, ki bo gotovo vnesla novega duha in nove poglede v politično življenje Zahodne Nemčije. Splošno se pričakuje od nje, da bo v važnih mednarodnih vprašanjih bolj prožna in da bo zlasti v odnosih do Vzhoda zavzemala bolj realistična stališča.
Pogled na del udeležencev proslave ob stoletnici tabora v Vižmarjah
Zgled dobrih odnosov in sodelovanja
Ameriški kapital spet prodira v Evropo
T
II
osi imeti) sveru
Pritok ameriškega kapitala v Zahodno Evropo v obliki industrijskih investicij, ki je v zadnjih letih nekoliko vsihal, je začel letos spet močneje naraščati. Iz verodostojnih virov poroča avstrijska revija „Die Industrie", da se bodo letos ameriške industrijske investicije v inozemstvu povečale za 25 odstotkov. Lani so dosegle obseg 8,6 milijarde dolarjev, letos pa napovedujejo obseg 10,7 milijarde dolarjev. Od tega zneska hoče ameriška industrija v deželah Zahodne Evrope investirati 4,13 milijarde dolarjev, to je 47 odstotkov skupnega zneska.
Ta porast ameriških industrijskih investicij v Zahodni Evropi ni slučajen pojav, marveč načrtna poteza za povečanje vpliva ameriškega kapitala v svetu. Iz istih virov je namreč mogoče razbrati, da hoče ameriška industrija letos in v prihodnjih dveh letih v svetu investirati skupno 35 milijard dolarjev, to je okroglo 900 milijard šilingov. Letošnji znesek teh investicij hoče prihodnje leto povečati na 12,3 milijarde dolarjev, leta 1971 pa na 12,7 milijarde dolarjev.
Ne le letos, tudi v prihodnjih dveh letih bo Amerika s temi investicijami v pretežni meri zajela Zahodno Evropo. Od zneska, ki je predviden za celokupne inozemske industrijske investicije Amerike, je prihodnje leto za dežele Zahodne Evrope določenih 52 odstotkov, leta 1971 pa 54 odstotkov. Pri tem bo ameriški industrijski kapital predvsem favoriziral dežele Evropske gospodarske skupnosti. Od skupnega zneska, ki je letos določen za" Zahodno Evropo, bo EGS dobila 2,44 milijarde dolarjev; prihodnje leto se bo njen delež povečal na 2,94 milijarde dolarjev, leta 1971 pa bo znašal 2,9 milijarde dolarjev.
Ameriške investicije v svetu so osredotočene predvsem na industrije, ki doživljajo na j več jo konjunkturo in ki imajo lepo bodočnost. To sta predvsem industrija nafte in kemična industrija. Medtem ko investicije v industrijo nafte še niso docela določene, je jasno, da bo ameriška industrija v kemično industrijo v svetu do konca leta 1971 investirala 4,75 milijarde dolarjev. To je veliko več, kot hoče investirati v strojno in elektroindustrijo. V strojno industrijo v svetu bo Amerika letos investirala 760 milijonov dolarjev in bo ta znesek v prihod-
njih dveh letih povečala na letno 1 milijardo dolarjev. V elektroindustriji v svetu ima letos predvidenih 250 milijonov dolarjev. Ta znesek bo do leta 1971 zvišala na 400 milijonov dolarjev.
Sorazmerno veliko ameriški industrijski kapital še vedno investira v avtomobilsko industrijo v svetu. Lani je investiral 600 milijonov, letos pa ima predvidenih 870 milijonov dolarjev, medtem ko zneski za prihodnji dve leti še niso določeni.
Iz revije „Die Industrie" je razviden tudi vzrok prizadevanj ameriškega industrijskega
kapitala za povečanje svojih investicij v svetu. Amerika hoče s tem na eni strani povečati svoj gospodarski in s tem tudi svoj politični vpliv po drugih deželah baš sedaj, ko je zaradi vietnamske vojne zgubila na ugledu kot še nikoli poprej; na drugi strani pa je za Ameriko bolj ugodno, da se udeležuje na izgradnji industrije drugod, kot da veča svoje kapacitete doma in se potem ubada s težavami dragih industrijskih eksportov v svet. Te prakse se je ameriška industrija posluževala že doslej. V obdobju med 1957 in 1968 so kapacitete ameriške industrije v inozemstvu narasle za 471 odstotkov, medtem ko so njene kapacitete na domačih tleh narasle le za 72 odstotkov. S povečanimi investicijami hoče sedaj svoje kapacitete v inozemstvu letos povečati za nadaljnjih 14 odstotkov, doma pa le za 7 odstotkov. Celokupno izgleda, da bo Amerika svoje industrijske kapacitete v inozemstvu do teta 1971 povečala za nadaljnjih 50 odstotkov.
Sovjetska zveza močno razvija
pridobivanje nafte in zemeljskega plina
SOCIALISTIČNA RAZSTAVA:
„Naša bodočnost"
Z naslovom „Naša bodočnost — Na poti k socialni demokraciji" je Socialistična stranka Avstrije pripravila potovalno razstavo, ki v petih delih obravnava vzgojo, gospodarsko politiko, socialno oskrbo, bodoče politične naloge ter zgodovino in dosežke socialne demokracije v Avstriji. Na področju šolstva mora biti vsakomur zajamčena pravica do izobrazbe; v bodočnost usmerjena gospodarska politika mora z načrtovanjem in tekmovanjem pospeševati gospodarski razvoj in izboljšati socialno varnost posameznika; obvarovanje pred boleznimi, higiena okolja ter humano načrtovanje mest pa so področja socialne politike.
Razstava je bila odprta v Železnem na Gradiščanskem, v prihodnjih mesecih pa bo prepotovala celo Avstrijo.
Iz Moskve poročajo o vedno novih uspehih na področju pridobivanja nafte in zemeljskega plina. Zdaj so ustanovili v republiki Komi novo organizacijo — iKomigas-stroj, ki bo izkoriščala novo odkrita ležišča nafte in plina na tem ozemlju. Gre za drugo največjo organizacijo ministrstva za industrijo nafte an zemeljskega plina. Trenutno gradijo naftovod, ki bo povezoval petrolejska ležišča pri Usi z Uhto. To bo prvi odcep cevovoda Usa—Uhfa—Jaroslav, ki bo začel obratovati leta 1971.
Iz ležišč zemeljskega plina v Osrednji Aziji pridobivajo sedaj dnevno 16 milijonov kubičnih metrov plina; dosedanje dobave s tega področja so dosegle že 7 milijard kubičnih metrov. V baškirski sovjetski republiki so odobrili načrt za ustanovitev novega industrijskega področja severozahodno od bogatih petrolejskih ležišč pri Boljšaj Arlanu. V prvi polovici tega leta so v tatarski sovjetski republiki pridobili 60.000 ton nafte, pridobivanje zemeljskega plina v teh krajih pa je doseglo že 25 milijard kubičnih metrov. Nadalje poročajo o izkoriščanju največjih naftnih ležišč Sibirije pri Samotloru, kjer bodo po mnenju strokovnjakov lahko pridobili 100 milijonov ton nafte. Zdaj obratujeta pri Samotloru dve vrtalni napravi, do konca leta pa jih bo že kakih dvajset. Tudi v nekdanji Vzhodni Prusiji so odkrili bogata ležišča nafte v globini 2000 metrov.
Pridobivanje nafte se je v Sovjetski zvezi leta 1968 povečalo za okroglo 20 milijonov ton na 309 milijonov ton, od katerih gre kakih 50 milijonov v izvoz. Sovjetski gospodarski krogi pa za leto 1975 računajo s proizvodnjo kakih 450 milijonov ton. Na podlagi dosedanjih uspehov so Sovjetska zveza in vzhodnoevropske dežele s 17% (340 milijonov ton) na tretjem mestu svetovne proizvodnje, namreč za Ameriko (584 milijonov ton ali 29,9 %) in Bližnjim vzhodom (570,7 milijona fon oziroma 28,5 %).
Sovjetska zveza se sedaj lahko oskrbuje z nafto iz lastnih virov. Vendar so razne dežele Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV), kot na primer Romunijo, Češkoslovaška, Bolgarija in Madžarska, pa celo tudi še Sovjetska zveza sama, začele nafto tudi še uvažati iz dežel Bližnjega in Srednjega vzhoda. Hkrati pa Sovjetska zveza stalno veča svoj izvoz nafte in zemeljskega plina, predvsem v zahodnoevropske dežele.
»Sodobna elektronika«
na ljubljanskem razstavišču
Z letošnjo 16. razstavo .Sodobna elektronika, ki je ta teden v Ljubljani, slavi ljubljansko Gospodarsko razstavišče pomemben jubilej — je to namreč že stota specializirana prireditev. Na razstavi sodeluje 257 razstavljavcev iz 18 držav, to je dobrih desetkrat več, kot jih je bilo na prvem tovrstnem sejmu v Ljubljani, kar je najboljši dokaz, da si je ljubljanska razstava priborila mesto na vrhu tovrstnih prireditev v svetu.
Ob razstavi .Sodobna elektronika" so pripravili tudi vrsto srečanj strokovnjakov, med temi predvsem na Bledu simpozij o obdelavi podatkov ter v Ljubljani simpozij o telekomunikacijah in posvetovanje o sestavnih delih. Tehnični muzej Slovenije pa je v sodelovanju z Elektrotehniško zvezo Slovenije pripravil zanimivo razstavo o življenju in delu Nikole Tesle, svetovno znanega jugoslovanskega strokovnjaka na področju elektrotehnike.
Ljubljana pa se že zdaj pripravlja tudi na svetovni kongres IFIP, ki bo čez dve leti in na katerem se bo zbralo okoli 5000 strokovnjakov z vsega sveta. V okviru kongresa bodo priredili veliko specializirano razstavo računalnikov in opreme za obdelavo podatkov.
Kitajska po dvajsetih letih
i
V začetku tega meseca so na Kitajskem z bučnimi pripravami in velikimi slovesnostmi proslavili dvajsetletnico proglasitve ljudske republike. Ves svet je z velikim zanimanjem spremljal svečanosti v Pekingu ter analiziral govore kitajskih državnikov. To je povsem razumljivo, kajti na Kitajskem živi danes skoraj četrtina svetovnega rebivalstva, leta 1980 pa bo ime-'a Kitajska že milijardo ljudi.
Na svečani proslavi 20-letnice LR Kitajske je nedvomno presenečalo, da je bilo na častni tribuni v Pekingu le nekaj več kot deset tujih delegacij. To je vsekakor majhno število, vendar niso krivi tisti, ki jih ni bilo in ki bi nedvomno prišli, če bi jih povabili. Kakor da bi se sedanje vodstvo ravnalo po besedah kitajskega cesarja Čen-ga Luanga iz 18. stoletja: „To je središče sveta, mi imamo vse, mi ničesar ne potrebujemo.“
Kitajska pa vendarle marsikaj potrebuje, predvsem prijateljev. Napredno človeštvo želi videti in občutiti v tej veliki deželi zaveznika pri napredku — kljub vsem napakam, ki jih je kitajsko vodstvo storilo ali jih, še dela — v de-
želi, ki je od 1. avgusta 1927, ko so ustanovili prve odrede rdeče armade, prešla burno pot do 1. oktobra 1949, ko je Mao Ce Tung razglasil zmago oborožene revolucije. Tega niti ne vidi niti ne občuti, ker se kitajski vrh ukvarja z drugimi nalogami, ali pa vidi in občuti zelo malo v primerjavi z možnostmi, ki jih je imela tako ogromno organzirana skupnost.
Bilo bi napak trditi, da je vsega tega kriva le Kitajska. Pot v osamitev te dežele glede enakopravnosti pri besedi v svetovnih zadevah, ki se zrcali od prvega dne njene neodvisnosti, je prinesla negativne posledice, ki niso samo negativne za Kitajsko. Prizadevanja Pekinga, da se postavi na svoje noge — to se zrcali v razmerah podedovane materialne zaostalosti — niso povsod sprejeli s ponujeno roko. Ce Kitajska danes ni tisto, kar bi lahko bila, če ima — zaradi objektivne usmeritve ali zaradi objektivnega položaja, ki jo sili v žarišče velikih mednarodnih računov — vlogo, ki ji ne ploskajo, je treba iskati vzroke ne le znotraj kitajskega zidu, temveč tudi zunaj njega.
V teh 20 letih je neodvisna Kitajska prenesla na svojih plečih marsikaj. 2e samo dejstvo, da se je osvobodila izkoriščevalskih razredov, pomeni velik zgodovinski dogodek. Organizacija države, ki predstavlja skorajda četrtino vsega prebivalstva na naši Zemlji, ni bilo majhno in lahko delo. Utrditev oblasti je kljub vsem plimam in osekam, ki so spremljale ta proces, vendar dejstvo takšne vrednosti, da celo največji nasprotniki obstoječega režima ne mislijo več na kakršenkoli preobrat, ki bi vrnil razvoj nazaj.
Odprava lakote kot stoletnega spremljevalca kitajskega človeka ni majhen uspeh, čeprav točke te vrste „bela“ civilizacija težko razume in jih malo vrednoti. Podatek, da je nacionalni dohodek po prebivalcu samo 120 dolarjev, zveni mnogo glasneje, vendar bolj fiksira obstoječi položaj, kot da bi dal odnos do zaostalosti, ki je bila še večja in še tragičnejša med revolucijo.
Dve desetletji kitajske rdeče zastave sta polni dogodkov, ki so zanimali svetovno javnost. Odnos
Peking-Moskva in Peking-Was-hington je vedno silil v ospredje. Nedavni kongres KP Kitajske je potrdil, da so to dejavniki, ki v kitajskih očeh določajo vedenje Pekinga in njegov glavni strateški smoter: da postane Kitajska tudi resnično tretja svetovna sila, enakopravna v prevladujočem trikotniku Sovjetska zveza-Amerika-Ki-tajska, ali — kot to pravi Edgard Snow, odličen poznavalec sodobne Kitajske in osebni Mao Ce Tungov prijatelj — „storiti vse, da se spoštuje hegemonija Kitajske v njenem tradicionalnem vplivnem področju na Daljnem vzhodu".
Spori z Ameriko so stalni, medtem ko je spor s Sovjetsko zvezo novejšega datuma. Dogodki dvajsetih let so večidel tudi rezultat prepričanja v Pekingu, da dve veliki sili v „skupnem flirtu“ onemogočata razvoj Kitajske in preprečujeta njeno revolucionarno poslanstvo v svetu. Na tej poglavitni domnevi so v Pekingu zgradili politiko, strategijo, ki je vse vidnejša, in taktiko, ki je odvisna od okoliščin. Pri tem bo menda še vnaprej veljala misel Mao Ce Tunga: „Postavljati se po robu udarcem dveh pesti v dveh smereh hkrati in ravnati se proti udarcem z eno pestjo v eni smeri in v enem trenutku."
PARIZ. — V francoskih političnih krogih poudarjajo, da namerava Francija nadaljevati de Gaullovo politiko dobrih odnosov z vzhodnimi deželami. Predvsem mislijo pri tem na Sovjetsko zvezo, s katero hoče tudi novo francosko vodstvo vzdrževati čim tesnejše stike. Tako napovedujejo, da bo novi francoski predsednik Georges Pompidou v začetku prihodnjega leta uradno obiskal Sovjetsko zvezo. Še pred njim pa naj bi potoval v Moskvo sedanji predsednik francoske vlade Jacques Chaban Del-mas. Včeraj pa se je v Moskvi začelo zasedanje mešane francosko-sovjetske komisije, ki bo več dni razpravljala o najrazličnejših vprašanjih odnosov in sodelovanja med obema državama.
WASHINGTON. —v Senatni odbor za zunanje zadeve je sporočil, da bo konec oktobra odprl javno tribuno o vojni v Vietnamu. Tribuna se bo začela 27. oktobra, 30. oktobra pa naj bi v tem okviru govoril tudi ameriški zunanji minister Rogers; prav tako pričakujejo, da se bo razgovorov udeležil obrambni minister Laird. Pogovore bodo prenašali tudi po radiu in televiziji.
MOSKVA. — Sovjetski vesoljski strokovnjak Leonid Sedov je izjavil, da Sovjetska zveza ne namerava poslati človeka na Luno, vendar pa take možnosti v sovjetskem vesoljskem programu niso izključene.
STOCKHOLM. — Na 24. kongresu švedske socialno-demokratske stranke je bil za novega predsednika stranke izvoljen 42-letni Olof Palme, ki je dosedanjega predsednika 68-letnega Erlanderja nasledil tudi na položaju predsednika vlade. Kongres pa je potrdil tudi smernice za delo stranke v prihodnjih desetih letih. Pri tem so potrdili dosedanjo zunanjepolitično linijo Švedske, ki temelji na nevtralnosti, vendar se hkrati prizadeva za popuščanje napetosti, proti delitvi sveta na interesne sfere, za spoštovanje suverenosti drugih ter za večjo pomoč deželam v razvoju.
NEW YORK. — Nedavno 100-letnico rojstva znanega indijskega državnika Ma-hatma Gandhija so primerno proslavili tudi v Združenih narodih, kjer so izrazili spoštovanje človeku, čigar življenjsko delo ne pripada le indijskemu ljudstvu, temveč vsemu človeštvu. Indijski zunanji minister Di-neš Sing je ob tej priložnosti med razpravo glavne skupščine poudaril, da bi bilo mogoče Gandhijevo poslanico izraziti v dveh besedah — mir in sodelovanje.
DUNAJ. — Konec leta 1971 bo potekel petletni mandat sedanjega glavnega tajnika OZN U Tanta. Med resnimi kandidati za njegovega naslednika omenjajo tudi avstrijskega zunanjega ministra dr. Waldheima, ki je bil prej stalni predstavnik Avstrije pri Združenih narodih.
OTTAWA. — Sovjetski zunanji minister je pred nedavnim obiskal Kanado, kjer je imel — kakor je izjavil — pomembne in koristne pogovore s kanadskimi voditelji. S kanadskim zunanjim ministrom Mitchellom Sharpom se je Gromiko sestal kar trikrat ter se z njim pogovarjal predvsem o razorožitvi in o evropski varnosti. Po teh razgovorih je naglasil, da Sovjetska zveza ne nasprotuje udeležbi Kanade in Amerike na evropski konferenci o varnosti glede na interes, ki ga imata ti dve državi v Evropi.
TOKIO. — Svetovna poštna unija je z 71 glasovi proti 25 zavrnila predlog Poljske, Madžarske in Bolgarije, naj bi na kongres te organizacije kot opazovalce povabili tudi predstavnike LR Kitajske, Severnega Vietnama, Severne Koreje in Vzhodne Nemčije. Tudi v tej mednarodni organizaciji namreč prevladuje vpliv Amerike, ki milostno odloča o tem, katera dežela je vredna biti zastopana v takih ustanovah.
STRASBOURG. — Zvezni kancler dr. Klaus je na zasedanju Evropskega sveta v Strasbourgu predlagal, da bi ustanovili mednarodno mladinsko akademijo, ki naj bi bila tribuna za srečanja mladih iz vzhodne in zahodne Evrope.
WASHINGTON. — Mednarodni monetarni sklad je sklenil kot mednarodno plačilno sredstvo priznati tako imenovano »papirnato zlato", ki ga bodo države sprejele kot sredstvo pri plačevanju v svetovni trgovini. Imelo bo enako vrednost kot pravo zlato. Predvidoma 'bodo v prvih treh letih dali v promet za 9,5 milijarde dolarjev tega »papirnatega zlata".
BEOGRAD. — Mednarodna finančna korporacija, ena od treh ustanov, ki sestavljajo skupino mednarodne banke, je sklenila skupaj z 10 jugoslovanskimi bankami dati ipobudo za ustanovitev nove družbe za investicije v Jugoslaviji. V sporočilu, ki so ga o tem objavili v Washing-tonu, je rečeno, da bo znašal začetni kapital te družbe, imenovane »Mednarodna korporacija za investicije v Jugoslaviji", 12 milijonov dolarjev. Razen mednarodne finančne korporacije in 10 jugoslovanskih bank bo vpisalo začetno glavnico še 40 bank in finančnih ustanov iz Evrope, Amerike in Japonske.
Deželni glavar Sima
o manjšinskem šolstvu na KoroškemJ
V svoji zadnji radijski oddaji minulo nedeljo je deželni glavar Sima govoril o šolski problematiki. Pri tem je opozoril na veliki pomen, ki ga Koroška pripisuje 'izobrazbi, zavedajoč se, da odpira izobrazba pot do gospodarskega razvoja in s tem do boljšega oblikovanja socialnega in kulturnega življenja. Na 'Koroškem skoraj ne mine mesec, je dejal deželni glavar, da ne bi odprli vsaj eno novo šolo. Po letu 1945 je bilo na področju obveznega šolstva ustvarjenih že 1314 novih razredov, katerih gradbeni stroški so znašali skupaj 1.016,977.917 šilingov. Na področju srednjega in višjega šolstva, za katero pa je pristojna država, pa bi bilo potrebnih še okoli 400 milijonov šilingov. Med glavnimi nalogami na tem področju je navedel gradnjo pedagoške akademije in slovenske gimnazije ter visoke šole za vzgojno znanost v Celovcu. Obširno je deželni glavar zavzel stališče tudi do problematike manjšinskega šolstva na Koroškem in v tej zvezi dobesedno dejal:
.In Ktirnten obliegt uns aber auch noch die Beachtung und kontinuier-liche Erfullung einer weiteren be-sonderen Aufgabe im Schulwesen. Es sind dies die Schulen mit zwel-sprochigem Unterricht im gemischt-sprachigen Gebiet. Gesetzlich ist dafiir eindeutig der Bund zustandig, denn das vom Notionalrat beschlos-sene Minderbeitenschulgesetz regelt diese Frage.
Urstichlich da mit verbunden sind Bestimmungen im Gehaltsiiberlei-tungsgesetz (ebenfalls ein Bundes-gesetz) fur Leiler und Lehrer an die-sen Schulen, die in fungster Vergan-genheit wiederum zu Diskussionen gefiihrt haben.
Die Respektierung des Minder-
heitenschulgesetzes ist fiir ein Land mit einer so umfassenden toleranten Geisteshaltung und freisinnigen Tra-dition wie Ktirnten eine Selbstver-standiichkeit. Daher soli meiner An-sicht nach der Bereich, in dem un-serer slowenischen Volksgruppe das Recht eines zweisprachigen Unter-richts eingeraumt ist, unvertindert bleiben. Die Herbeifuhrung einer einvernehmtichen Losung in dieser Frage kann nur iiber einen dauern-den Dialog frei von Emotionen er-folgen. Bei jeder Entscheidung muf) die Festigung des inneren Friedens mafjgebend sein. Deshalb wird man gemeinsam tragbare Losungen su-chen miissen. Unsere Landsleute werden Verstandnis dafiir besitzen,
Knjižnica v žepu
.Kam s knjigami?" je vprašanje, ki si go vse pogosteje zastavlja sodobni človek. Vprašanje je upravičeno, saj sili v njegovo majhno stanovanje vedno večji izbor knjig na tržišču.
Takšnih problemov pa nima Emil Šteker, uslužbenec iz Nitre na Slovaškem, čeprav je lastnik več sto knjižnih zbirk. Toda vse skupaj zavzamejo tako malo prostora, da jih lahko spravi v manjšo omaro. Emil Šteker zbira namreč le miniaturne izdaje knjig. Med njegove najdragocenejše knjige sodijo starinski religiozni spisi, grški klasiki lin staro-angleške balade. Nobena od teh 'knjig ni večja kot 5X5 cm; vse tri izdaje so iz Gutenbergove tiskarne v Mainzu in hkrati tudi najmanjše izdaje v Evropi sploh.
'Poleg omenjenih knjig 'ima v svoji zbirki na primer tudi Goethejevega Fausta, tiskanega v Leipzigu na 690 straneh v formatu 3,5X5,5 cm ter koran na 2000 straneh v forma-tu 2,5 X 3,5 cm — izdajo češkoslovaške tiskarne, ki pa jo je mogoče
brati le z izredno močno lečo.
Miniaturne knjige, s katerimi je mogoče prihraniti v stanovanju precej prostora, niso sodobni izum. Že
daf) diese Schulfrage nicht von ex-tremen Gesichtspunkten, sondern nur vom aufgeschlossenen Wollen betrachtet werden kann. Die Dis-kussion ist weiter zu fiihren, sachlich begriindete Vorschlage miissen efn-gehend studiert werden, denn unsere Praxis, die schvvierigen Probleme gemeinsam zu beraten, ist auf keinem politischen Sektor so drin-gend erforderlich wie im Zusammen-leben der beiden Ktirntner Volks-gruppen. Die Schuie ist ein Priifstein der Gemeinschaft, denn sie doku-mentiert am besten den Willen zur Verwirklichung des Grundsatzes: Jedem Ktirntner Kind in jedem Tal dieselben Moglichkeiten zur Entfal-tung seiner Begabung/
Wenn wir die Schuie von einsei-tigen Einflussen bewahren, bauen wir gleichzeitig das slabile Funda-ment fiir die demokratische Zukunft unseres Londes."
v 17. in 18. stoletju so tiskali .mini koledarje". Iz te dobe ima Šteker majhen molitvenik in miniaturnega Boccacciovega Dekamerona.
Najmanjše in hkrati najdragocenejše Štekerjeve mikro knjige pa izvirajo iz Japonske. Gre za različne izdaje v formaitu 2,8X3 cm, kot na primer antologijo starajoponske poezije v japonskem 'in angleškem jeziku. Te bisere japonske književnosti je skoraj nemogoče prebrati — tudi najmočnejša leča ne zadostuje, da bi postale vidne črke, ki jih je mogoče meriti le z delci milimetra.
50-letnica ljubljanske univerze
Kakor smo v našem listu že obširno poročali, obhaja ljubljanska univerza letos svojo 50-letnico ustanovitve. Ta pomembni jubilej bodo počastili s številnimi prireditvami, osrednje proslave, katerih pokrovitelj bo predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito, pa bodo v dneh od 9. do 11. decembra. Na te slavnosti so povabili predstavnike vseh jugoslovanskih univerz in visokih šol, prav tako pa še predstavnike petdesetih univerz iz tujine.
V okviru proslav bodo pred univerzo odkrili kip prvega rektorja ljubljanske univerze prof. Josipa Plemlja, delo kiparja Borisa Kalina; pred fakulteto za elektrotehniko pa
Glasbena matica v Trstu
slavi letos dva pomembna jubileja
Med kulturno-umetniškimi ustanovami Slovencev v Italiji zavzema eno najvažnejših mest nedvomno tržaška Glasbena matica, ki obhaja letos kar dva jubileja, namreč 60-4etnico svoje ustanovitve ter 25-letnico povojne obnove, hkrati pa slavi v tem letu 15-letnico svojega obstoja tudi še orkester Glasbene matice.
Dejavnost tržaške Glasbene matice se odvija na več področjih. Eno teh področij je njena glasbena šola, ki je po drugi svetovni vojni pripravila v Trstu in Gorici ter drugih krajih že okoli 150 nastopov ter je z gojenci (v pretekli sezoni jih je bilo vpisanih 225, kar je spričo pogojev, v kakršnih mora delati, vsekakor lep uspeh), mladinskimi zbori in instrumentallnimi ansambli organizirala tudi številna gostovanja. V obdobju povojnih 25 let je izšlo iz glasbene šole tržaške Glasbene matice že precej dobrih instrumentalistov, med katerimi uživajo nekateri sloves odličnih solistov, glasbenih pedagogov, dirigentov itd. Tudi številne pevske zbore so pomladili pevci, bivši gojenci te Šole.
Drugo področje dejavnosti Glasbene matice je organizacija koncertov. V letih po drugi svetovni vojni je pripravila že več kot sto koncertov domačih solistov in ansamblov, pa tudi gostovanj iz Slovenije oziroma Jugoslavije, poleg tega pa še vrsto prireditev folklorne in zabavne glasbe.
Pri snovanju lastne koncertne dejavnosti igra najvažnejšo vlogo orkester Glasbene matice, ki slavi letos — kakor smo že povedali — petnajstletnico svojega obstoja. Od leta 1954 do danes je pripravil 108 koncertnih nastopov ter številna gostovanja v kulturnih središčih matične domovine in v raznih krajih Primorske.
Tako tržaška Glasbena matica svoje jubileje lahko slavi v zavesti, da uspešno izpolnjuje naloge, ki si jih je zadala ob svoji ustanovitvi leta 1909.
nameravajo postaviti Zajčev kip Jurija Vege. Ob osrednji univerzitetni proslavi bodo jubilejne slovesnosti pripravile tudi posamezne fakultete, jugoslovanska pošta pa bo jubilej počastila s posebno znamko, za 'katero je načrt izdelal Božidar Jakac.
Povsem v znamenju jubileja pa je razumljivo tudi univerzitetna založniška dejavnost. Tako so pred nedavnim izdali drugo knjigo biografij in bibliografij univerzitetnih učiteljev in sodelavcev za čas med leti 1956 in 1966 ter bibliografijo doktorskih disertacij univerze in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani za leta od 1920 do 1968. Glavni prispevek na tem področju pa bo seveda univerzitetni zbornik, ikli 'bo med drugim vseboval zgodovinski pregled visokega šolstva na Slovenskem od začetkov do danes (pripravljajo ga profesorji dr. Fran Zvvifter, dr. Metod Mikuž in dr. Bogo Grafenauer) ter pregled študentskih gibanj na ljubljanski univerzi in visokih šolah.
KULTURNE DROBTINE
•	V okviru letošnje ..Štajerske jeseni", o kateri smo v našem listu ie poročali, so razdelili tudi nagrade likovnim umetnikom. Med nagrajenci je tudi naš rojak Valentin Oman, ki je prejel prvo nagrado mesta KSflach za sodobno slikarstvo. Nagrada znaša 10.000 šilingov, podeljena pa mu je bila za tri slike s tematiko vesoljskih poletov s skupnim naslovom „Houton". Omanu čestitamo k najnovejšemu uspehu!
•	V Frankfurtu je bil odprt letošnji mednarodni sejem knjige, ki je po udeležbi razstavljavcev menda največja tovrstna prireditev, kar jih je doslej sploh bilo. Na površini 39.000 kvadratnih metrov Je 3131 založb Iz ŠO držav vseh celin razstavilo skupno okoli 208.000 najrazličnejših knjig. Na sejmu je močno zastopana tudi Avstrija, saj sodeluje 90 avstrijskih založb, ki so razstavile okoli 1300 knjižnih naslovov.
OdkuD-anfe. DeAfrLjcL
težka preizkušnja za cerkev
Ko sta pred tedni dva ameriška astronavta kot prva človeka stopila na površino Meseca, je papež Pavel VI. poudaril: Čast vsem tistim, ki so omogočili ta nadvse drzni polet in ki razširjajo v nebesne globine modro in pomembno nadvlado človeka. Odpirajo se vrata v brezmejna prostranstva in nič več ni nepremagljivih meja za človeško eksistenco.“
Razumljivo je, da je papež tudi to priložnost izkoristil za poveličevanje boga, stvarnika vsega. Vernik — meni papež — lahko zdaj še bolj razume njegovo veličastno delo, kot je tudi „to novo odkritje zelo važno za duhovno življenje človeka", ki vidi „boga v svetu in svet v bogu". Treba pa je papežu priznati, da je, navzlic zvestobi svoji vlogi in misiji, vendar znal najti formulo, s katero ni človeka in njegov razum podredil verski mistiki. Papeževo priznanje človeku in znanosti bi bil lahko izrekel katerikoli predstavnik znanosti, zakaj sprejemljivo je za vsakogar.
In tako Pavel VI. samo sledi svojemu velikemu predhodniku Janezu XXIII., ki je bil izzval pravcato senzacijo (pa tudi zgražanje nekaterih fanatikov), ko je maja leta 1962 pozdravil polet sovjetskih astronavtov Nikolajeva in Popoviča, rekoč da moli „za mlade pilote vesolja, ki preizkušajo moralne, intelektualne in fizične sposobnosti človeka". Tudi papež je to postavil v okvir poveličevanja stvarnika, a je bil kljub temu kritiziran; ne samo, ker je bil izrazil priznanje sovjetskim astronavtom, marveč tudi iz nekaterih drugih razlogov.
V tem času je bil šef Svetega oficija, nekdanje Inkvizicije, kardinal Ottaviani, vodja konservativnih sil v koncilu. Ta se je papežu obnovitelju postavil po robu z ultrakonservativnim stališčem proti sploh vsem vesoljskim podvigom, tako sovjetskim kot tudi ameriškim. Ostro je napadel vesoljce, ki „menijo, da bodo izpraznili nebesa s temi svojimi podvigi".
Še pred sedmimi leti sta se v okviru rimske cerkve spopadli dve struji. Ottavianijeva je dokazovala, da se s teološkega stališča ne sme odobravati osvajanje vesoljskega prostora, ker pomeni to človekovo predrznost v odnosu do boga, kot tudi, da sv. pismo sploh ne omenja take svobode. V Genezi da je rečeno, da se človek ima razmnoževati in se razvijati na Zemlji, da si Zemljo lahko podreja, da to lahko stori tudi z vsem, kar živi, z živalmi na kopnem, ribami v vodi in pticami v zraku, so pa iz njegove nadoblasti izključeni planeti, zvezde in vesolje nasploh. Drugi pa so v sv. pismu našli elemente za svojo tezo, proti oni Ottavianija in njegovih konservativcev. V Genezi je namreč tudi rečeno, da je bog „ustvaril človeka po svoji podobi", pa spričo tega bog, ki obvladuje izvenzemeljska prostranstva, to prenaša tudi na človeka. Konservativcem se je to zdelo nedovoljeno posiljevanje svetih tekstov.
Konservativci so imeli poseben razlog za svoj odpor proti prodiranju človeka v vesolje. Ko bi se na drugih planetih odkrila človeku podobna inteligentna bitja, bi za vso krščansko vero nastal težak problem. Morale bi se v temeljih spremeniti dogme in doktrine, celotna teologija bi ostala brez osnove.
Spomnimo se samo učenja o nastanku človeka, Adamu in Evi, o raju ter izgonu iz njega, to je učenja o „izvirnem grehu". Če vsi ljudje izhajajo od Adama in Eve, od koga potem izhajajo oni na drugih planetih? Vse se potemtakem nanaša samo na Zemljo, kamor je bog kasneje poslal Kristusa, ki ga, rojen od Marije, tu predstavlja. Na Zemlji Kristus s svojo žrtvijo na križu reši človeštvo, obremenjeno z izvirnim grehom. Kristus v svojem nauku sploh ne omenja drugih svetov, zanj na drugih planetih ni ljudi. Tomaž Akvinski, eden izmed največjih cerkvenih doktrinarjev, je izključeval obstoj življenja na drugih planetih, po njem je Zemlja središče vsega, kar je bog ustvaril, a Sonce in zvezde so ustvarjeni izključno zaradi tega, da služijo Zemlji. Sonce ustvarja dan in noč, zvezde svetijo ponoči itd. Tam ni življenja. Sholastiki so to stoletja dokazovali.
Genialna zvezdoslovca Galilei in Kopernik sta povzročila velik preplah s svojimi novimi teorijami. Kopernik je bil prvi tako hraber, da je zanikal osrednjo vlogo Zemlje v vesoljskem sistemu, da se ne vrtijo Sonce z Mesecem in ostale zvezde okoli nje, marveč da se Zemlja vrti tako okrog svoje osi kot okrog Sonca itd. Zaradi vsega tega je Inkvizicija pred nekaj stoletji obsodila Galileia. Že takrat je grozila določena revolucija teološkim postavkam o svetu in človeku. A dasiravno so potem od cerkve bile sprejete mnoge znanstvene resnice, tudi Galileieva, je vse do danes ostal strah pred morebitnim odkritjem inteligentnih bitij na vesoljskih telesih. To je glavni razlog odpora tudi nekaterih sodobnih konservativnih teologov, ki se boje strahotne zmede, ki bi zaradi tega nastala v celotnem sistemu dogem in doktrin.
Nasproti tem stojijo progresisti, ki se tega ne bojijo. V „Corriere della sera" je prav ob priložnosti pristanka prvih ljudi na Mesecu izšel članek z naslovom „Vera ni v nevarnosti". Napisal ga je pater Salvator Lenor, ki . pravi, da je teologija napredovala in da ne more več biti proti odkrivanju vesolja, ker bi se bala odkritja drugih mislečih bitij. Le-ta zatrjuje: „Danes je prevladalo mnenje, da obstoj človeških bitij ali bitij, podobnih ljudem, ni z nobenim teološkim argumentom ne priznan ne izključen. Katoličani so torej povsem svobodni, da to sprejmejo ali zanikajo. Opirajoč se na to svobodo, se opredeljujem za negacijo." Pater Lener priznava, da je bilo znanstveno napačno postavljati Zemljo v središče vesolja, vendar pa meni, da je danes mogoče, in to v skladu s Staro in Novo zavezo, postaviti namesto Zemlje v središče vesolja človeka oziroma vse človeštvo, od njegovega začetka do konca.
Če se stvari tako postavijo, potem bi odkritje ljudi na drugih planetih pomenilo samo razširitev ožjega zemeljskega prizoriča človeka ali človeštva na ves poznani in nepoznani vesoljski prostor, pa bi tako ne bilo nobene nevarnosti in tudi ne problema za teologijo in njen nauk o Kristusu ter njegovi vlogi na Zemlji. To pa, kar je pater Lener zapisal pred kratkim, služi samo za ilustracijo situacije in problemov, pred katerimi se cerkev znajde vselej, tudi danes, ko znanost v velikih skokih doživlja svojo afirmacijo in ko se znanstvene hipoteze spremene v teze.
Konservativci so razumljivo oprezni, njihova želja je, da bi se nič ne tvegalo in bi se cerkev ogradila od znanosti, ki odkriva tajne vesolja. Belgijski kardinal Suenens je na njihov račun izrekel naslednje besede: „Zaklinjam vas, da sledimo napredku znanosti. Izognimo se ponovnemu procesu Galileiu; eden nam je zadostoval za vso zgodovino." Te besede se gotovo ne nanašajo na Janeza XXIII. ali Pavla VI. Vendar je sedanji papež pred kratkim citiral Pascala: „Strah me je večne tišine teh prostranstev." S tem pa je papež razkril samo neko svojo človeško dimenzijo; nečesa v vesolju se boji, toda kot človek in ne kot poglavar cerkve, v imenu katere on celo spodbuja človeka, da se v svojem prodoru v vesolje več ne zaustavi, da še naprej obvladuje naravo, ki za cerkev tudi v vesolju ni več nedotakljiva. To pa pomeni veliko stvar.
Ive Mihovilovič
Srečanj e na Šertelo vem vrhu
Slovensko prosvetno društvo vabi na
.Zvezda" v Hodišah
Delegacija glavnega odbora Zveze koroških partizanov se je minulo nedeljo napotila na Sertelov vrh v Lepeni, da v tamkajšnjem gozdu nabere zemljo, ki je prepojena s krvjo partizanskega prvoborca Ladislava Letošnje - Janeza. Spontano se je pridružilo še dobrih štirideset domačinov, ki so pokojnega Janeza poznali ali osebno ali po pripovedovanju drugih. Prišli so iz Lobnika, iz Lepene, Mokrij in Železne Kaple; prišli so Janezovi soborci iz Solčave in Ljubnega. Najbolj razveseljivo in hkrati ganljivo pa je bilo to, da so se pri Sertelu zbrale tudi vse tri sestre pokojnega Janeza — Atena, Mara in Berta, ki so pripeljale seboj svoje može in otroke.
Gospodar Šertelove domačije Johan Miklav nas je sprejel kot nekdaj njegov brat Miklavž in nam s sinom pokazal mesto, kjer je bil Janez 17. februarja 1944 smrtno zadet od sovražnikove krogle. Predsednik Zveze koroških partizanov j« zbranim orisal potek narodnoosvobodilnega boja v tem kraju in oči navzočih so se orosile, ko je pripovedoval o dogodkih, pri katerih
Vabilo
Katoliško prosvetno društvo v Globasnici vabi vse prijatelje lepega petja na
KONCERT
ki bo v nedeljo 12. oktobra ob 14.30 uri pri Šoštarju v Globasnici.
Gostuje nam že dobro znani moški komorni zbor KUD „Stane Žagar" iz Krope pod vodstvom prof. Egija Gašperšiča.
Pevsko društvo Jakob Petelin Gallus vljudno vabi na
KONCERT
mešanega pevskega zbora »France Prešeren" iz Celja pod vodstvom prof. Edvarda Goršiča.
■	v soboto 11. oktobra ob 20. uri v Schwarzlovi dvorani v Pliberku,
■	v nedeljo 12. oktobra ob 15. uri v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu.
Na sporedu bodo slovenske u-metne in narodne pesmi.
je zgubil življenje Janez, partizanski borec od leta 1941.
Ko so predsednik ZKP Karel Pruš-nik - Gašper ter sestre pokojnega Janeza polnili žaro s prstjo, je na spominskem mestu vladala svečana tišina. Potem so se udeleženci razvrstili v kolono in se kot nekdaj partizanska četa mimo križa, ki sta ga Šerfelova mati in snaha izdelali iz cvetja, napotili k zemljanki, kjer ije pred 26 leti deloval Janez kot član Okrajnega odbora OF za Velikovec in pozneje kot načelnik Vosa za velikovški okraj. Zemljanka je že davno razpadla in samo vdolbine v zemljo pričajo, da je tu stala nekoč koliba, ki je služila borcem za svobodo kot pisarna.
Spomini na Janeza so nas spremljali vse tja na Sertelov vrh, kjer stoji znamenje sv. Krištofa in kjer je imel Janez med vojno neštete sestanke, seje in konference. Tokrat pa je na tem mestu spregovorila njegova sestra Ela Ulrih, bivša partizanka Atena, sedaj poslanka slovenskega parlamenta. Zahvalila se je koroškim borcem, prijateljem in domačinom, ki pomagajo čuvati spomin na brata Janeza. Vesela sem, je dejala, da so med nami tudi mlajši in upam, da bomo tako od najstarejših do najmlajših prenašali tisto svetlo tradicijo, tisto vero v lepše in boljše čase, v pravično življenje, ki so jo nosili v sebi naši padli tovariši. Še vedno je treba premagovati razne težave in mislim, da moč za premagovanje le-teh marsikaj lahko črpamo iz vzorov partizanskih borcev.
Med nami je bil tudi član GO ZKP Andrej Sienčnik, ki je pripovedoval, da ga je Jonez 27. aprila 1943 obiskal na njegovem domu v Mokrijah ter bil potem njegov stalni gost, ko je postavljal prve odbore OF tako južno kakor tudi severno od Drave. Spomine na Janeza sta obujali tudi bivši borki Draga in Jelka, Tonči pa se je spominjal, kako je kot 15-letni fantek stal na straži, ko so k Vinkelnu prišli partizani. Srečanja s pohorskim partizanom Janezom so še danes živa v spominu vseh, ki so ga poznali, saj je znal osvojiti srce vsakega, s katerim se je srečal. Imbli so ga radi in se spominjajo, kako je včasih vzel v roke kitaro ter z domačimi dekleti in fanti zapel vsem znane slovenske pesmi — in
to takrat, ko je bila slovenska govorica uradno prepovedana.
Srečanje na Šertelovem vrhu smo zaključili z najljubšo Janezovo pesmijo »Pozimi pa rožice ne cveto". Oglasiti smo se še v Šertelovi hiši ter se obema gospodarjema in gospodinjama najlepše zahvalili za tovariški sprejem, saj so bili z nami kot bivšimi borci enako prijazni kot nekdaj prejšnji gospodarji, ki so bili pobiti v nacističnih taboriščih.
■
V nedeljo 12. oktobra s pričetkom ob 10. uri bo v rojstnem kraju pokojnega Janeza, v Šmartnem ob Paki, srečanje štajerskih in koroških
pevski koncert
ki bo v soboto 25. oktobra 1969 s pričetkom ob 19. uri pri Svefeju v Piešerki.
Poje moški pevski zbor »Stol" iz Kamnika.
Po koncertu bo prosta zabava s plesom. Za ples bodo igrali »Fantje z Gorenjske".
Ljubitelji slovenske pesmi in dobrega razpoloženja prisrčno vabljeni.	Društveni odbor
partizanov ob spominski svečanosti za prvoborcema bratoma Letonja. Na to proslavo bo Zveza koroških partizanov prenesla žaro s prstjo, prepojeno z Janezovo krvjo. Za u-
deležence proslave je naročen poseben avtobus, ki bo peljal v nedeljo ob pol sedmi uri zjutraj iz Železne Kaple in ob sedmi uri iz Do-brle vasi.
Radiški pevci gostovali v Besnici
Ni še dolgo od tega, ko smo poročali o gostovanju pevskega zbora »France Pasterk - Lenart" v Besnici pri Kranju, kjer je sodeloval ob otvoritvi novega kulturnega doma. Minulo nedeljo pa so v Besnici ponovno gostovali naši pevci, tokrat mešani in moški pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva Radiše.
Radiški pevci so v Besnici gostovali na povabilo tamošnjega Kulturno umetniškega društva, kjer so nastopili s celovečernim koncertom. Pod vodstvom zborovodje Šimeja Wrulicha sta izmenoma nastopala mešani in moški zbor ter v svojem sporedu izvajala predvsem koroške narodne pesmi. Na programu pa je bilo tudi nekaj umetnih pesmi, tako
da je občinstvo imelo dovolj možnosti spoznati prizadevanje, ki ga radiški pevci posvečajo gojitvi slovenske zborovske glasbe. Razumljivo je, da so poslušalci najbolj toplo sprejemali koroško narodno pesem, saj jo naši pevci podajajo doživeto in izvirno.
Po pozdravnih besedah predsednika Kulturno umetniškega društva v Besnici je v imenu radiškega prosvetnega društva spregovoril učitelj Tomi Ogris, medtem ko se je ob koncu koncerta za gostoljubnost in prisrčen sprejem zahvalil Janko Tolma-jer.
Pred nastopom v kulturnem domu so radiški pevci peli pri maši v Besnici, kamor jih je povabil tamošnji
Visoka šola v Celovcu
verjetno odprta že prihodnje leto
Koroška delegacija pod vodstvom deželnega glavarja Sime in celovškega župana Ausserwinkler)a je na Dunaju razgovarjala s prosvetnim ministrom Mockom in finančnim ministrom Korenom ter dosegla obetajoča zagotovila glede ustanovitve visoke šole v Celovcu.
Razgovor na Dunaju pomeni dokončen pristanek za ustanovitev visoke šole v Celovcu, ki bo polnovredna visoka šola za vzgojne znanosti. Dežela Koroška in mesto Celovec bosta za ustanovitev te šole prispevala skupaj 150 milijonov šilingov, personalne in stvarne izdatke šole pa bo nosila država; poleg tega bo Koroška skrbela tudi za ureditev stanovanj za profesorje ter za ureditev študentskih domov.
Ustanovitev šole je seveda odvisna od pravočasne sklenitve potrebnega zveznega zakona. Na Dunaju so poudarili, da bi nova visoka šola v Celovcu lahko začela s svojim delom, če bo zakon sprejet še v sedanji legislativni dobi, že jeseni prihodnjega leta. Razvojna faza bi trajala približno tri leta, študentov pa bi za začetek predvideli 1000 do 1400.
Prihodnji teden bodo nadaljevali pogajanja o podrobnih vprašanjih.
TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV • TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA B
Ali verjamete ali ne, treba bo cenzurirati ali pa prepesniti Prešernovo »Zdravljico". Zakaj jo je le napisal in zakaj jo pojejo vsi slovenski zbori? Že v monarhiji pesem ni bila po volji cesarju; verjetno pa so bili tako strogi le njegovi cenzorji. Pa cesarja smo odpravili, toda proti Prešernovi ideji se še vedno greši. In kje, boste vprašali? V njegovem mestu, v Kranju, vam pravim. Za boga, ste se ustrašili? Kdo se je pregrešil zoper Prešerna? Ni lahko ugotoviti kdo.
V Kranju so pred kratkim zborovali slovenski slavisti in na tem zborovanju so veliko govorili tudi o dvojezičnem šolstvu v iPrekmurju. Ko so slavisti tako modrovali, je Prešeren moral trpeti muke; težko se je obračal v svojem grobu tam v gaju, zasmilil pa se je gotovo tudi Jenku.
Slavisti so ugotovili, da je dvojezična šola tam v Prekmurju zanič. To smo zvedeli tudi na Koroškem. In koko skrbi to »dejstvo” naše so-deželane, da te novice res nihče ne bi preslišal. Najprej nam je to odkritje, primerno prirejeno Jn podčrtano, prinesel list naših krščanskih prijateljev. Odlično obvladajo slovenščino (vsaj v takih primerih!), kajti vest so pobrali iz »Dela". Morda bodo na bodočih zborovanjih slovenskih slavistov akreditirali celo svojega dopisnika. Žal pa ta list ni zelo razširjen. Zato so morali novico prinesti tudi drugi listi, ali pa jo gotovo še bodo.
Menda bi nekateri radi izdali o tem dogodku v Kranju ekstra-list. Denar za ta podvig bi morda dobili pri slavistih onkraj Karavank, saj ni bila to samo odlična propaganda za le-te.
Ker pa na Koroškem vsi ljubijo Bacherja, namreč tistega od avstrijskega radia, je bilo pričakovati, da bo zborovanje slavistov v Kranju res doseglo mednarodni odmev. In tako je o tem zborovanju izvedel zadnji Korošec najkasneje minuli petek zvečer, ko je o njem izčrpno poročal celovški radio v okviru večernih poročil, ki jih posluša precejšen del koroškega prebivalstva. Poročali so o apelu slovenskih
Kratkovidnost
slavistov na visoke forume v Sloveniji. In tako so slovenski slavisti čez noč postali bitja, ki jih občudujejo celo v nemških kulturnih krogih na Koroškem. (Ko se bi naši sodeželani vedno tako zanimali za nas In za Slovence onkraj meje...)
Slovenski slavisti so razgledani. Vedo tudi za Prekmurje. Fantastično! Zares med Ljubljano in Prekmurjem ni visokih gora In previsokih plotov tudi ne more biti. Med Ljubljano in Celovcem pa so visoke Karavanke in prekrasne planke. Vsaj slavisti očitno ne vidijo čez te pregrade. Pa kljub temu včasih le pririjejo gor k nam. In potem pišejo o našem šolstvu, predvsem o našem šolstvu. Kaj nimate dvojezičnega šolstva, vprašujejo? Pa to vendar ne grel Kaj mislijo ti vaši sodeželani?! Prsi ven, povzdignimo glas za dvojezično šolstvo, pišimo in informirajmo, tožimo in pokažimo našim »ta višjim", kakšne so resnične razmere .. .
Ideali in načela pa ne veljojo povsod. V Prekmurju na primer ne. Tam je treba stvar urediti. Dal z dvojezično šolo! Veliko so nas naučili slavisti. Manjšina ni most med dvema narodoma, med dvema državama. Naj sl gre ta most solit glayo v posebne šole!
Treba je jasno povedati: Slavisti so ga v Kranju pošteno polomiti. Ne moremo trditi, da bi bili slavisti razgledani. Tako blizu so bili Koroški, in vendar so pozabili na1 vse, tudi na šolske težave lastne manjšine na Koroškem. Apel slovenskih slavistov za odpravo dvojezičnega pouka v Prekmurju je nerazumljiv. Z njim so sicer posredno, a vendar posegli tudi v šolske razmere na Koroškem. Isto namreč zahtevajo tudi naši nasprotniki: posebne šole za Slovence. Zdaj imajo naši nasprotniki nov argument, ki so ga jim servirali v Kranju slovenski slavisti, in ti so vendar strokovnjaki. Poleg tega pa je ta izjava prišla ravno v času, ko se na Koroškem na področju manjšinskega šolstva očitno spet nekaj pripravlja.
Se besedo o argumentih, ki so jih navedli v Kranju proti dbstoječim šolskim razmeram v Prekmurju. Ko jih prebereš, misliš, da si dal iz rok kak koroški nemško-naoionalistični list. Seveda imajo pri nas že več Izkušenj na tem področju. Morda bo v kratkem prišel kak slavist študijsko na Koroško? Pri naših nasprotnikih bi se gotovo marsikaj naučil, kar bi mu utegnilo koristiti. Našel bi nekaj novih argumentov in zanimivih variant, ki bi jih lahko uporabljal na primeru »Prekmurje”.
el.
novomašnik Franc Vidic. Temu vabilu so se radiški pevci radevolje odzvali, saj novomašnika Vidica dobro poznajo, ker ga je radiška fara podpirala pri njegovem študiju. Zato je izkoristil to priliko in želel, da ga obiščejo in da jim tako lahko izkaže svojo hvaležnost za podporo.
Tržaška opera gostovala v Celovcu
V okviru redne kulturne izmertjo-ve med Koroško in Furlanijo-Julij-sko krajino je v petek prejšnjega tedna gostoval v Celovcu »Teatro Comunale Giuseppe Verdi di Trie-ste” z Donizettijevo opero »Don Pasquale". Gostovanje tržaške opere je bilo za celovško publiko lepo doživetje, saj je bila deležna enkratnega kulturnega užitka. To pa že zaradi tega, ker je tržaška opera prišla v Celovec s svojimi najboljšimi pevci in ker so peli v italijanskem, to je izvirnem jeziku, kar je za ljubitelje operne glasbe še posebej pomembno.
Gostovanje tržaške opere v Celovcu je bil spet nov korak k izboljševanju dobrih sosedskih odnosov med Koroško in Furlanijo-Julijsko krajino.
Nova sezona
v celovški Mestni hali
Direkcija celovškega sejma bo danes odprla celovško Mestno halo za letošnjo zimsko sezono, ki bo s tem dostopna ljubiteljem drsanja na ledu. Da bi pridobili Čimveč obiskovalcev, bo direkcija celovškega sejma na dan otvoritve nagradila vsakega 50. obiskovalca. Mestna hala bo odprta od 10. do 12. ure. Vsak nadailjnji termin drsanja za publiko bo objavljen na oglasni deski Mestne hale. Kot lani bo hala tudi letos odprta ob nedeljah dopoldne v času od 10. do 12. ure. Ta čas je predvsem predviden za drsanje otrok in staršev.
Za splošno drsanje publike bo hala odprta dnevno od 14. do 16. ure; medtem ko bo Ob torkih za drsalce igrala beat-godba, bo v sredah na vrsti klasična godba. Seveda bo dvorana drsallcem na razpolago tudi v petkih in sobotah. Hala So ob večerih odprta v času od 20. do 22. ure, na razpolago pa bo tudi kegljačem na ledu in šolski mladini.
Sezona bo zaključena konec januarja 1970. V času od 5. do 15. februarja bo v celovški Mestni hali spet gostovala dunajska Drsalna revija z novim programom »Cocktail".
Vstopnina za drsanje znaša za odrasle 12 šil., za mladino pa 4 šil. Vsak obiskovalec pa bo dobil poseben popust, če bo kupil 12 vstopnic naenkrat.
KOLEDAR
Petek, 10. oktober: Sobota, 11. oktober: Nedelja, 12. oktober: Ponedeljek, 13. oktober: Torek, 14. oktober: Sreda, 15. oktober: četrtek, 16. oktober:
Frančišek Mat. M. D. Maksimilijan
Edvard
Kallst
Terezija
Gal
Načrti in uspehi raketnih strokovnjakov
Pravzaprav je človek potreboval le deset let, da je s svojo sodobno tehniko prižel od enkratnega Gagarinovega obleta Zemlje do pristanka prvih astronavtov na Luni. Vsekakor velikanski podvig. Toda kljub temu se človek tako rekoč še niti ni premaknil od doma, napravil je le drobcen korak s praga svojega doma, kar nam bodo zelo jasno pokazali naslednji podatki.
Luna je oddaljena od Zemlje 400.000 km. To je veliko, vsaj za naše pojme. Toda Venera, najbližji planet iz našega sončnega sistema je oddaljena že 42,000.000 km Za Venero je znano, da je človeku nedostopna; predvsem zaradi izredne vročine, ki vlada na njej, pa tudi zaradi zelo goste atmosfere, ki jo obdaja. Drugi sosed naše Zemlje — to je Mars — je že bolj oddaljen in nas loči od njega 78,000.000 km. Pomislimo pri tem na borih 400.000 km, do koder je doslej prišel človek, in jih primerjajmo z 78 milijoni km, kolikor znaša razdalja do Marsa, za katerega trdijo, da je bližnji cilj človeka, potem ko bo povsem obvladal razdaljo med Zemljo in Luno.
In vendar je tudi Mars le malo manj kot „za ogalom", kajti Jupiter, največji planet našega sončnega sistema, je oddaljen od nas že 700,000.000 km. Saturn, ki je znan po svojih velikih »obročih'’, ki ga obdajajo, je oddaljen od nas 1300 milijonov km, nato pridejo še Uran, Neptun in končno Pluton, torej planeti, ki so daleč daleč od nas, saj nas ločijo od njih že milijarde kilometrov.
Ko govorimo o milijardah kilometrov, pa postajajo neznatne tudi brzine 40.000 km na uro, kakršne poznamo pri sedanjih pogonskih sredstvih. Potovanja do navedenih nebesnih teles bi trajala pri tokih brzinah toliko, da človek sploh ne bi prišel do cilja. In vendar spadajo vsa navedena nebesna telesa od naše Zemlje preko Venere in Marsa do Jupitra in vse dalje do Plutona, v naše osončje, torej v skupino nebesnih teles, ki krožijo okoli svojega »jedra", našega Sonca. To naše osončje pa je le skupina drobcenih nebesnih teles na robu velikanskega sveta ene izmed neštetih meglic ali galaksij, ki jih je v vsem vesolju na tisoče.
Kako drobceni smo pri vsem velikanskem obsegu našega sončnega sistema v okviru vse galaksije, nam pove naslednji podatek: do prve zvezde stalnice, kot se je nekoč reklo, to se pravi do prve zvezde, ki je podobna našemu Soncu, in sicer do zvezde Proxima Centauri, nas ne ločijo več razdalje, merjene v kilometrih, pač pa v svetlobnih letih. Svetlobno leto, na katero mislimo, pa je naslednje: svetloba napravi v eni sekundi 300.000 km; koliko sekund pa je potrebnih, da sestavimo eno leto... Bolj nazorna je naslednja primerjava: naša Zemlja je oddaljena od Sonca okoli 150 milijonov kilometrov in svetloba potrebuje od Sonca do Zemlje le 8 minut. Torej kakšna mora biti potem šele razdalja, ki se ne meri v svetlobnih minutah, marveč v letih!
Iz tega torej vidimo, da vsi dosedanji nesporno velikanski uspehi strokovnjakov za astronavtiko človeku še niso kdove kako odprli poti v globlja prostranstva. Mnogi pravijo, da je kozmonavtika napravila velikanske korake, da pa je v svojih možnostih omejena. Zato bo treba iskati nove poti, nova sredstva. Za astronavtiko bo značilno to, kako se bo razvila raketna tehnika, in sicer v rakete na jedrski in električni pogon,
ZANIMIVOSTI
večji učinek. Zaradi tega je na primer pri raketi velikanki »Saturn 5”, ki je ponesla vesoljsko ladjo »Apollo" na pot proti Luni, odpadlo malo manj kot 90 odstotkov teže na gorivo in samo nekaj ostalih odstotkov na težo koristnega bremena.
Sicer je res, da v vsej tej zadevi ne gre le za vprašanje goriva in pogonske moči nosilnih raket, vsekakor pa je to eno glavnih vprašanj. Zaradi tega se znanstveniki usmerjajo danes v drugo smer, in sicer v smer, da bi našli pogonska sredstva in motorje, ki bi ne temeljili več na »kemičnih", pač pa »fizikalnih” načelih. Ukvarjajo se z motorji, v katerih bi na fizikalnih principih ustvarjali potisno moč, ki bi bila mnogo učinkovitejša, kot se ustvarja pri kemičnih
procesih. V teh motorjih bi se ustvarjali tako imenovani vroči in močno jonizirani plini, ki bi imeli »uhajajočo brzino" 20 km na sekundo in ne le 6, kot se doseže v skrajno najboljših primerih pri kemičnih procesih.
Strokovnjaki preizkušajo motorje na atomski pogon, drugi govorijo o »motorjih na plazmo", tretji napovedujejo fotonske motorje in podobno. Teoretični računi govorijo celo že o motorjih, ki bi imeli brzino 295.000 kilometrov na sekundo, torej brzino, ki bi bila le nekaj manjša od svetlobne brzine. Za bodočnost se torej odpirajo nove še bolj obetajoče stvari, toda vsi dosedanji podvigi, pa naj so še tako fantastični, so pravzaprav še razmeroma zelo malo, če pogledamo globlje v vesolje prostranstva.
torej v rakete, ki bodo potrebovale mnogo manj goriva kot sedanje kemične in bodo prav zaradi tega omogočale tudi zelo dolga potovanja proti drugim planetom.
Zadnji podvig ameriškega osvajanja Lune je pokazal, kaj zmorejo rakete na kemični pogon. Za pristanek dveh kozmonavtov in vseh strojev in pripomočkov na Luni je bila potrebna nosilna raketo, ki je bila težka malo manj kot 3000 ton. Če je bila potrebna tolikšna pogonska moč za pot 400.000 km, koliko bi morala potem šele tehtati raketa, ki bi ponesla enako breme na Mars, ki je oddaljen od Zemlje 78 rrillijonov kilometrov! Kemično gorivo daje po navadi okoli 4 kilokalorije na enoto, če običajno pogonsko gorivo izgorevamo. Če pa bi mogli po določenem procesu to gorivo razstaviti ne v molekule, marveč v atome, bi od istega goriva dobili 11 kcal na enoto. Doslej strokovnjakom to še ni uspelo in vse kaže, da je bil pri kemičnem gorivu tudi že dosežen naj-
Narodnostna pestrost
V vsaki večji jugoslovanski občini živijo ljudje najrazličnejših narodnosti. Vzemimo za primer Ljubljano: na območju ljubljanskih občin živi poleg 387.000 Slovencev še 4500 Srbov, 9300 Hrvatov, 300 Makedoncev, 460 Črnogorcev, 310 Muslimanov, 1130 Jugoslovanov, 100 Albancev, 180 Madžarov, 50 Turkov, 15 Slovakov, 10 Romunov, 25 Bolgarov, 100 Italijanov in 23 Čehov.
Zanimivo je tudi to, da 27 odst. Srbov ne živi v svoji republiki, kajti 1,406.000 jih je v Bosni in Hercegovini, 625 tisoč na Hrvaškem, 43.000 v Makedoniji, 14.000 v Črni gori in prav toliko v Slove-
niji. Slovenci živijo v glavnem v svoji republiki, razen tega pa jih je še 39.000 na Hrvaškem, 20.000 v Srbiji in 6000 v Bosni in Hercegovini. Hrvatov pa živi zunaj Hrvat-ske skupno 1,154.000, od tega 712.000 v Bosni in Hercegovini, 196.000 v Srbiji, 31 tisoč v Sloveniji, 11.000 v Črni gori in 4000 v Makedoniji.
V Jugoslaviji ni območja, kjer med 50.000 prebivalci ne bi našli pripadnikov vseh petnajstih narodnosti, kolikor jih je uradno evidentiranih. V Evropi ni države, katere prebivalci bi se šolali v toliko jezikih kot v Jugoslaviji, kajti
tam imajo namreč pouk v dvanajstih različnih jezikih.
Tudi to je zanimivo, kako so posamezne narodnosti zastopane v zveznih organih, organizacijah in ustanovah. Med funkcionarji zvezne u-prave je 3043 Srbov, 414 Hrvatov, 304 Črnogorcev, 179 neopredeljenih, 154 Slovencev in 110 Makedoncev. Glede zaposlitve pa so na vrhu Slovenci: v Bosni in Hercegovini je zaposlen povprečno vsak šesti prebivalec, v Črni gori vsak peti, na Hrvaškem vsak četrti, v Makedoniji vsak peti, tudi v Srbiji vsak peti, toda v Slovenji vsak tretji prebivalec.
• Največji diamant, kar so jih kdaj naili, • Neka vrsta tropskega hroiča se V ne-je bil znameniti Cullinan; v surovem stanfu je varnostit obrne proti napadalcu in spusti vanj
bil velik 10X£,5XScm in je tehtal £21 gramov. Raireiali so ga v mnogo draguljev, med katerimi je tudi ..Afriika zvezda", ki krasi angleško kraljevsko žezlo.
•	Na laponskem je zelo raziirjena navada, da gojijo pritlikave rastline. Tako znajo na primer vzgojiti slivovo drevo, ki ni vitje kot 5 cm.
•	V pokrajini San Blas v Mehiki nosijo vsa dekleta okoli vratu ogrlico iz raznih jagod, ki dolgo razširjajo prijetne vonjave.
•	Ce bi hoteli v trdo skuhati nojevo jajce, ki je s svojimi IS do 20 cm dolžine največje v ptičjem svetu, bi ga morali pustiti vreti 40 minut.
oblaček močno dražilnega plina, ki odvrne sovražnika od zasledovanja.
•	V tropih makakov se vedno najde kak zloben in nasilen samec, ki se polasti zalog hrane in ne pusti nikogar zraven. Vendar to nikoli ne privede do bojev, ampak preostale opice samo glasno protestirajo proti ttomu početju, potem pa si gredo poiskat hrano drugam.
•	Ko se je angleški kralj Edvard I. (1259— 1507) vračal s VII. križarske vojne, je zašla ladja v strašen vihar. Kralj se je zaobljubil, da bo zgradil samostan za sto menihov, če se srečno vrne v domovino. Dva dni kasneje je ladja dosegla angleško obalo, toda komaj
je kralj stopil na kopno, se je ladja preklala na dvoje in se potopila.
•	V enem letu uniči družina moljev toliko volne, kolikor je pridobijo, ko ostrižejo 12 ovac.
•	Stari moški nekega plemena v Tibetu nosijo pomarančasto rumena pokrivala, ki so presenetljivo podobna senčnikom naših svetilk.
•	Na Cejlonu imajo v hišah krastače, ki ponoči polovijo ves mrčes in tudi plazilci ne pridejo blizu, ker jih odvrača poseben duh teh krastač.
•	Vsako minuto požene srce po ožilju okoli 15 litrov krvi, kar pomeni 20.000 litrov na dan. S to energijo bi lahko dvignili eno tono težko breme 27 metrov visoko.
JACK RITCHIE
ŠERIFOVE SPLETKE
(Nadaljevanje in konec)
Nenadoma se je Jedov obraz spremenil.
»Nekateri med pričami so Wakerjevi. Njih rvi mogoče kupiti."
»Nisem tako prepričan. Kadar gre za denar, so krvne vezi najbolj krhke."
Pokal je z členki.
»Ni res. Za koga jxi nas sploh ima?"
»Kaj rrti mar."
Okenska šipa se je v hipu razbila. Kamen je priletel Tia pod.
Jed je vstal in zaklel.
Stopil sem k oknu. Množica je bila še večja. Moškim se je pridružilo nekaj razbesnelih žensk. Toda drugega kamna ni bilo. Vsaj za zdaj.
Vrnil sem se v pisarno in pregledal seznam prič. Enajst Tnoških in tri ženske. Ena izmed njih je bila Donna Mae Davis.
»Donn Mae," sem zamišljeno rekel.
Jed se je zdrznil.
.In?"
S kom bila?"
Jed ni odgovoril.
Donna Mae je imela približno devetnajst let in velikokrat sem jo že videl z Jedom. Vendar pa ne zadnje £ose.
»Ali je prišla z Randallom ali ga je čakala?"
Odložil sem papir itn zazdehal.
»Nisem je vprašali" je zalajal Jed.
»Morda jo je nameraval vzeti za ženo."
Tega ni nihče v mestu verjel — nihče razen Donne Mae.
Rondall je nekaj zaklical. Šla sva k njemu.
Bil je zelo bled.
»Zunaj so vse bolj vznemirjeni. Jih ne slišita? Krvi hočejo." Zgrabil je železno palico v vratih. »Poslušaj, Bra-gan. Odpelji me v Marysvile. Ne bo ti žal... Tisoč dolarjev?"
»Razmislil bom o tem." sem rekel.
Ko sva se vrnila v pisarno, se je Jed spet zamislil. Vedel sem, da sanja o tisoč dolarjih.
Odprl sem omaro.
Jed je namrščil obrvi.
»Kaj pa počneš?"
'Potežkal sem solzilno bombo.
»Zunaj bom naredil nekoj prostora. Preveč ljudi se je že nabralo."
Jed je zijal vame.
»Tega ne boš storil."
»Zakaj pa ne?"
»Med njimi so ženske."
»Tu nimajo česa početi. Saj ni družinski sestanek. Morda bi rade držale vrv?”
Naglo sem odprl vrata. Odvil sem zaklopko in zalučal bombo v množico. Hitro sem zaprl vrata in jih zaklenil
Minilo je nekaj sekund, preden so doumeli, kaj sem bil storil. Potem pa sem zaslišal krike, kletve ter prestrašeno in jezno vreščanje žensk.
Jed me je grdo pogledal.
»Lahko bi jih vsaj opozoril."
»To govorico razumejo dosti bolje."
»Vrnili se bodo. Toda tokrat brez žensk."
»Imam še veliko bomb."
»Denimo, da odpeljeva Randella v Marysville. Kako bi si razdelila tisoč dolarjev, ki jih je obljubil?" je potem vprašal Jed.
»Njegovega denarja ne bova vzela. Plačano sva za to, da delava."
Zarežal se je.
»Ti bi denar vzel. Saj nisi tako pošten. Nič bolj nisi čist od drugih."
Nekaj sekund je bilo slišati samo tiktakanje ure... Mirno sem se nasmehnil.
»Odpuščen si."
Prestrašeno me je pogledal.
»Odpuščen si,” sem ponovil. Obraz mu je poškrlatel.
»Hudiča! V takem trenutku me ne moreš odpustiti! Ne zaradi tega, kar sem zdajle rekel. Sam boš odpeljal Ran-dalla v Marysvllle in pospravil denar."
»Odloži značko," sem mirno rekel.
Stisnil je pesti in se pognal proti meni.
Prestregel sem ga z revolverjem.
»Če ne razumeš, ti bo morda tale pomagal."
Zabliskalo se mu je v očeh, vendar se je umaknil. Počasi je odpel značko in jo vrgel v koš za papir.
Ko je odšel, sem zaklenil vrata.
Randall me je poklical čez pol ure.
Videti je bil v zadregi.
»Vsi so odšli. Ulice so prazne."
»Pozno je že. Opili so se. Bržkone so šli spal."
»Nisem tako prepričan. Mislim, da bi me moral odpeljati v Marysville. Povišam na dva tisoč dolarjev."
»Tukaj si na varnem." Vrnil sem se v pisarno. Zleknil sem se v naslonjač in zazdehal.
Prebudilo me je šklepetanje v ključavnici.
Ducat mož je planilo v pisarno. Nagonsko sem segel za pas, toda šest cevi je ustavilo kretnjo.
Vsi so bili maskirani. Nekateri so imeli čez glavo črne vreče, nekateri so si zakrili obraz z ovratnimi rutami, nekateri pa kar z ženskimi nogavicami.
Dvignil sem roke. »Naredili boste največjo napako v življenju. Do smrti vam bo žal."
Nihče ni spregovoril. Njihov vodja, velikan z avtomat-
O — štev. 40 (1424)
%



HUMU
wAv.v."wIyI!
10. oktober 1969
Prispevek družinskih članov
V družinah, kjer mati ni zaposlena zunaj doma, opravi večino gospodinjskega dela sama v času, ko so drugi družinski člani z doma — v službi ali šoli.
Tam, kjer je tudi mati zaposlena, pa se mora gospodinjsko delo porazdeliti med vse za delo sposobne družinske člane. Razdelitev gospodinjskega dela je treba izvesti po skupnem dogovoru vseh družinskih članov. Pri opravilih, ki odpadejo na posameznika, upoštevamo starost, telesno zmogljivost, zaposlenost z drugim delom, veselje do posameznih del in še druge okoliščine, ki so v različnih družinah različne.
Navajati vse družinske člane k sodelovanju ni vedno lahko in preprosto. Mnogokrat je enostavneje in hitreje, da opravi delo mati sama, kakor da potrpežljivo kaže, razlaga, opominja in nadzira. Zato bomo začeli z navajanjem k redu. Vse člane moramo najprej vzgojiti, da ne bodo razmetavali po stanovanju in dvorišču, da vsak pospravi za seboj torbice, plašče, čevlje, časnike, igrače, knjige, posteljo, pa tudi posodo in jedilni pribor. Pri tem bodimo dosledni in nepopustljivi, seveda pa morajo biti starši za zgled.
Če gospodinjska dela razdelimo med člane, se ustali v družini neki red. Dela so med seboj povezana (prinašanje kurjave in- kurjenje peči, nakup živil in priprava hrane), zato je važno, da jih opravimo v določenem času. Po vsem tem izdelamo skupno dnevni in tedenski urnik dela. Urnik pa mora vsebovati tudi čas za dnevni in tedenski počitek, igro in razvedrilo.
Potrebno je tudi planirano menjavati lažja in težja dela, pa dnevno določiti približno enak čas za delo in počitek.
Sprejete delovne obveznosti morajo vsi člani družine opravljati disciplinirano. Starejši naj dajejo mlajšim dober zgled. Neorganiziranost spet privede do tega, da se vse gospodinjsko delo počasi zgrne na enega ali dva družinska člana — navadno na ženo in starejšo hčerko.
Vsako delo, tudi gospodinjsko, vzgojno vpliva na mlade ljudi. Skrajno pomanjkljiva je vzgoja v družini, kjer je obremenjen samo eden, drugi pa lenarijo na njegov račun. Če bodo že mladi spoznali gospodinjsko delo, se bodo čutili zanj odgovorne. Tako bomo tudi lažje pretehtali, ali naj ga še vnaprej sami o-pravljamo ali pa je bolje in smotrneje, če ga vsaj delno oddamo iz gospodinjstva.
Vitkost je zdrava in sodobna
Cesto se dogaja, da se ljudje, ki ne jedo preveč, bolj redijo kot drugi ob isti količini
hrane. Treba je bilo poiskati vzrok tej .krivici", preden je bilo mogoče proti njej kaj
ukreniti. Izsledki so pokazali tele rezultate:
1.	Že nekaj let vemo, da pri debelih ljudeh trebušna slinavka izloča preveč insulina, to pa poveča apetit in ie posebej željo po sladkih jedeh.
2.	Insulin povzroči asimilacijo sladkorja; ta se delno spremeni v maščobo, namesto da bi izgoreval v mišicah.
3.	Količina sladkorja v krvi se zmanjša; človek čuti potrebo po sladkorju.
4.	Če zato zopet uživa sladke jedi, izloča trebušna slinavka zopet več insulina in tako dalje. Krog se začne znova.
V	zadnjem času so raziskave pripeljale do novega odkritja — prevelikega izločanja fermentov v prebavilih. Debeli ljudje imajo v njih preveč fermentov, to pa povzroča večjo absorpcijo hrane, posebno sladkorja.
Poskus, pri katerem so dali poskusnim osebam 25 g ksiloze (lesnega sladkorja) na tešče v postelji in jim po štirih urah odvzeli urin, je pokazal, da vsebuje urin suhih ljudi mnogo več sladkorja kot urin debelih. To je dokaz, da so fermenti, ki povzročajo asimilacijo sladkorja, pni njih številnejši in aktivnejši. Zato je treba te fermente delno nevtralizirati.
V	prejšnjih časih so zdravniki predpisovali debelim ljudem odvajalna sredstva za shuj-šanje. To je bilo resda malce radikalno, toda logično. Danes Išče medicina antifer-mente, ki bodo — tako vsaj zatrjujejo strokovnjaki — končno prinesli rešitev vsem debeluhovem.
In še nekaj receptov za shujšanje, ki jih priporočajo zdravniki dietetike, toda samo za omejen čas. Takšna dieta ni zahtevna, lahko jo je pripraviti in ob njej ne boste lačni, shujšate pa lahko do 1 kg na teden. Jejte vsak drugi dan v treh obrokih naslednje jedi po izbiri:
1.	liter posnetega mleka —nesladkanega — samega s kavo, čajem ati cikorijo; 6 banan, glavnato solato ali solato iz kreše, zabeljeno s parafinskim oljem (solato v neomejenih količinah).
2.	dva litra zelenjavne juhe brez soli in krompirja; 500 gramov jabolk ali oranž,
Kuhinjska sel
Ljudje so se tako navadili slanih jedi, da si brez soli okusne hrane kar ne morejo več zamišljati. Zelo malo bolnikov, ki imajo predpisano neslano dieto, se temu lahko hitro privadi, ali sploh privadi.
Toda ne gre samo za o-kus hrane. Kuhinjska sol je za nas zelo važna. Sestavljena ]e iz natrija in klora, ki skrbita za pravilno porazdelitev telesnih tekočin po organizmu. V znoju je 0,03
do 0,08 gr. soli v 100 ccm; delavci, ki se mnogo potijo in pri tem slabo jedo, dobijo lahko tudi močne krče (krč rudarjev). Vsekakor velja, da imajo težaki zelo radi močno slano jed.
Kuhinjske soli dobi organizem največ z živalsko hrano (meso, jajca), v rastlinah je skoraj ni. Nesoljena zelenjava ima za nas »prazen o-kus" in jo moramo vedno soliti. Sveža zelenjava ima 0,005 odstotka soli, meso, ri-
4 trdo kuhana jajca, solato v neomejenih količinah;
3.	zjutraj: 200 gramov posnetega mleka ali s kavo ali cikorijo, 10 dkg jabolk ati o-ranž; opoldne in zvečer: 200 g oranž ali jabolk, 30 gramov sira ali 1 jogurt, solato s parafinskim oljem v neomejenih količinah, kavo, nesladkan čaj.
Pijte med jedjo čimveč mineralne vode.
Druge jedi jejte normalno.
Drobni nasveti
■	Očiščenih rib ne solimo takoj. Nežnejše ribe osolimo tik pred cvre-njem oziroma pečenjem ali pa šele ocvrte oziroma pečene. Tune, jegulje in podobne pa osolimo takoj po očiščenju. Če očiščenih rib ne bomo takoj pripravili, jih zavijemo v oprane solatne liste, naložimo v porcelanasto skledo in postavimo na hladno.
■	Sladkovodne ribe denemo kuhati v vrelo vodo z dodatkom soli in kisa, morske ribe pa damo v mrzlo vodo. Ribiči pravijo, da ima morska riba tako boljši okus in da koža ne poka.
■	Če vam je zoprn ribji vonj, damo pri kuhanju v vodo košček oglja.
■	Da je riba kuhana, poznamo: hrbtno plavut z lahkoto zrahljamo, meso ni več stekleno, temveč mlečno belo, oči so izbuljene.
Abc kuhalne posode
be, jajca približno 0,1 odstotka. Neki angleški znanstvenik je izračunal, da bi moral človek zaužiti toliko krompirja, kolikor znaša njegova dvojna teža, če bi hotel samo z njim dobiti dovolj soli.
V tropskih krajih je sol to, kar je pri nas denar. Ponekod še sedaj z njo plačujejo pri kupovanju. V nekaterih pokrajinah Afrike otroci ližejo sol, kot naši otroci bonbone in sladkor.
Posoda iz litega železa za pečenje in praženje je primerna za toplotno obdelavo mesa, neprimerna pa za živila, ki vsebujejo kisline, ker jedila spremene barvo. V novi posodi najprej kuhamo surove krompirjeve olupke in odrezke z vodo (10 minut), jo nato splahnemo z vročo vodo, dobro osušimo in namastimo. Posoda ne sme pasti na tla. Po uporabi mastno posodo zdrgnemo z mehkim paipirjem ali soljo. Umazano posodo operemo, osusimo na toplem zraku ali mlačnem štedilniku in namastimo z oljem.
Litoželezna emajlirana posoda za dušenje in pečenje na štedilniku ali v pečici je odporna zoper kisline. Takšno no\» posodo očistimo z mlačno vodo, ki smo ji dodali detergent. Posoda ne sme pasti na tla, ne smemo z njo zadevati ob trde predmete. Ostanke jedi v njej zdrgnemo z leseno žlico ali čistilnim praškom — nikar pa z ostrimi predmeti. Prazne posode ne postavljamo na vroč štedilnik ali plamen. Jedi zalivamo vedno le z mlačno vodo. Po potrebi namočimo ostanke jedi z raztopino sode, potem pa posodo umijemo z raztopino vode in sode ali detergenta.
Posoda iz emajlirane pločevine razpoka pri naglih toplotnih spremembah. Okrušena posoda pa ni več higienično neoporečna. Varujemo jo pred padci ali udarninami. Za čiščenje ne uporabljamo trdih predmetov.
Posoda iz nerjavečega jekla je trpežna in odporna ter dobro prenaša toplotne spremembe. Za njeno čiščenje ne uporabljajmo grobih čistilnih sredstev. Pomivamo jo s toplo vodo in detergentom ali milom, še vročo osušimo in osvetlimo. Od časa do časa jo zdrgnemo s kred-no moko, da se lepše sveti.
Posoda iz aluminija je odličen prevodnik toplote, je pa neodporna zoper jedke luge in potemni od vode in alkalij. V novi posodi prevremo mešanico vode in mleka (1:1). Nikar je ne čistimo s sodo. V posodi, ki je zaradi al-
kalij potemnela, kuhamo jabolčne ali paradižnikove olupke. Mleka ne puščamo v takšni posodi. Čistimo jo z mlačno vodo, ki smo ji dodali detergent. Od časa do časa jo osvetlimo z namiljeno fino jekleno volno, a paziti moramo, da drgnemo vedno v isto smer. Primerno čistilo je tudi kromov prašek. Temeljito jo speremo z okisano vodo.
Bakrena posoda je odličen prevodnik toplote, a se na njej ustavljajo strupene spojine — zeleni volk. Pred vsako uporabo posodo pre-plaknemo. Pomito osvetlimo z mešanico kisa in soli ali s sidolom in zdrgnemo z volneno krpo.
Poskusite!
STROČJI FIŽOL S SMETANO
Kilogram in pol strožjega fižola skuhamo v slanem kropu. Kuhanega odcedimo in ie toplega polijemo n tri del kisle smetane. Serviramo ga takoj.
ENOLONČNICA IZ STROČJEGA FIŽOLA
Potrebujemo 70 dkg strožjega fižola, 50 dkg svlnine, dve zeleni papriki, eno žebulo, žesen, itiri sveže paradižnike, en krompir, pol del kisle smetane, 4 dkg masti ali olja.
Na masti prepražimo zrezano žebulo, dodamo že-sen, na kocke zrezano meso, ožiižen zrezan fižol, narezano papriko, prilijemo malo tople vode In duilmo. Za zgostitev dodamo drobno zriban surov krompir. Pred serviranjem dodamo ie pretlažen paradižnik, zelen peteriilj in kislo smetano.
STROČJI FIŽOL V OMAKI
Kilogram strožjega fižola (narezanega) skuhamo v slanem kropu. Iz 15 dkg masti, 15 dkg drobno zrezane žebule in 4 dkg moke naredimo svetlo prežganje, vanj stresemo fižol in dodamo žlico paradižnikove mezge (ali dva zrela paradižnika), strt žesen in po potrebi zalijemo z vodo, v kateri se je fižol kuhal. Na koncu dodamo ie pol del kisle smetane in selen peteriilj.
■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
skim revolverjem v roki, pa je zgrabil sveženj ključev in pokazal proti celicam.
Skočil sem preden. »Ne bodite neumni," sem rekel. »■Pol države si boste nakopali na hrbet."
Ko nas je zagledal, je Randall prebledel.
»Bragan!" ije zorjul. „Ne boš jih pustil!"
Na obroču je bilo ducat ključev, toda vodja je takoj našel pravega. Odprl je Randallovo celico, nekaj mož je stopilo vanjo, da bi ga zgrabilo. Komajda jih je bilo dovolj. Randall je kričal, otepal se jih je, jih grizel in brcal.
Vodja me je potisnil v celico in zaloputnil vrata.
Gledal sem ga, ko je zaklepal. Na rokah je imel rokavice: nobenih sledov ne bo za njim. Opazil sem praski na desnem čevlju.
Eden izmed mož se je zadržal v zaporu. Bil je vitek in zdelo se mi je, da se pod nogavico zlobno reži. Odvil je solzilno bombo lin jo položil na tla pred celico, ravno dovolj daleč, da je ne bi mogel doseči.
»Požri tole, Bragan," je zakričal in planil skozi vrata.
Odpel sem si pas, naredil zanko, potegnil bombo k sebi, planil k oknu in jo vrgel ven v veter, kar se je dalo daleč. Nekaj plina je ostalo v celici, zato sem moral stati pri oknu.
Še vedno sem slišal histerično Randallovo rjovenje, vendar pa nisem mogel videti, kaj so počeli maskironi možje.
Zavpil sem, toda nihče se ni oglasil. Vendar pa sem bil prepričan, da je bilo za vsako okensko zaveso dovolj gledalcev.
Takrat pa je Randall nehal vpiti.
Sledil je desetminutni molk. Nato sem slišal, kako so zarohneli avtomobilski motorji. Odpeljali so se.
Mesto je bilo spet mirno.
Še in še sem vpil. Odgovarjal mi je le odmev.
Čez nekaj časa sem obupal. Kaj pa naj bi storil? Samo čakal sem še lahko.
Zrak v celici je že bilo mogoče vdihavati. Pokadil sem nekaj Cigaret, potem pa sem slišal korake v pisarni.
Bil je Jed Tracy. Skoraj smehljal se je.
»Mislil sem, da boš som prišel iz celice."
Vstal sem.
»Pojdi po ključ."
Ko mi je odklenil, sem ga vprašal: »Kje si bil?"
»Odpustil si me. Doma sem spal."
Zagledal sem praski na njegovem desnem čevlju.
»Se ne motiš?"
Zasmejal se je.
»Prepričan sem. Moji domači tudi.”
»So bdeli ob tebi?"
»Zakaj pa ne?"
»Kdo te je prebudil?"
»Ted Purley mi je teletoniral. Povedal mi je, kaj se je zgodilo. Pa sem si rekel, kaj če ne bi šel malo naokoli in pogledal, ali lahko kaj storim — kot navaden državljan." Nekaj trenutkov se je obotavljal, potem pa je vprašal: »Si koga prepoznal?,
»Kaj pa bi s tem?"
Popraskal se je po bradi in odgovoril: »Morda res ne. Tukaj vsi drže skupaj. Težko bi bilo komu naprtiti linčanje".
Revolver so mi pustili na mizi. Spravil sem ga v tok.
»Vrata sem zaklenil, pa so vseeno prišli noter. Sprašujem se, koko so prišli do ključa."
Jed se je zdrznil.
»Ključavnica je stara. Skoraj vsi ključi v mestu jo odklenejo."
»Kje je Randall?"
»Ni daleč. Na koncu ulice."
Stopil sem na cesto.
Randall je visel na hrastu pred trgovino.
Vrnil sem se v pisarno in telefoniral državni policiji. Pobral sem klobuk, ki se je valjal po tleh.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■N’
»Vzemiva lestev in snemiva ga."
Prvi vojaki so prišli čez dvajset minut. Za njimi še drugi. Veliko drugih.
Zaslišali so me, vendar jim moja izjava ni dosti pomagala. Nisem povedal za praski na Jedovem čevlju. Premalo bi bilo za aretacijo, jaz pa sem nameraval ostati v mestu.
Sonce je komaj dobro vzšlo, ko sem se podal v hišo na griču, da bi sporočil Helen Randall, kaj se je zgodilo. Pa je že vedela.
Planila mi je v objem, kajti zdaj je bila sama, razen tega pa sem jo še najbolje poznal, saj sva bila na univerzi velika prijatelja.
Tolažil sem jo.
»Žal mi je , Helen."
»Saj niste nič krivi, Lew. Vem, da ste storili vse, kar ste mogli."
Da. Storil sem vse, kar sem mogel.
Storil sem vse, kar sem mogel, da bi Randall umrl.
Množica se je pač zbrala, toda prepričan sem bil, da ne bi storila drugega, kot da bi psovala in vrgla nekaj kamnov. Moral sem jo razdražiti. Solzilna bomba mi je veliko pomagala.
Vendar pa še nisem prepričan, da bo zadostovalo. Množica je potrebovala vodjo, človeka, ki bi moral biti besen na pravico, človeka, ki bi norel za Donno Mae, človeka, ki bi mislil, da ne bi razdelil tisoč dolarjev, ki jih je obljubil Randall.
Izdelal sem načrt, obdelal sem Jeda in ko je bil pripravljen, sem dal množici vodjo.
Zdaj sem opazoval griče za Heleninim hrbtom. Griči in premog pod njimi so bili last Phllipa Randalla. Zdaj so bili Helenini.
Stisnila se je k meni. Nasmehnil sem se.
Kmalu bodo griči in premog moji.
WILLIAM BANDOM
NAIVNEŽ
Izberite tudi vi!
H Eduard Sfucken: BELI BOGOVI, zgodovniski roman Sl1-o Aztekih, dve knjigi skupaj 944 str., ppl.	110.—
H Janez Vajkard Valvazor: SLAVA VOJVODINE KRANJSKE, izbor iz Valvazorjevega berila, 160 str., ilustr., pl.	22.—
■	Ivan Vouk: NA MEJNIKU DVEH SVETOV,
črtice, 112 str., ppl.	11.—
■	Mika VValtari: TURMS NESMRTNI, zgodovinski roman
o starih Etruščanih, 654 str., ppl.	103.—
■	Leonard V/oolf: VAS V DŽUNGLI, roman o prebivalcih
Cejlona, 240 str., ppl.	31.—
■	K. H. Poppe: KRUH IN LJUBEZEN, roman iz življenja
Gvatemalcev, 304 str.,	kart.	63.—
B Walter Scott: IVANHOE, zgodovinski roman
iz viteške dobe, 382 str., br.	21.—
B ZLATO ČRNIH DLANI, umetniška proza
črnske Afrike, 216 str., ppl.	47.—
Posamezne knjige lahko naročite po pošli. Plačilo možno tudi v obrokih.
KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA" CELOVEC, WULFENGASSE
To mi je povedal moj prijatelj Sam-my Ireland v gledališkem bifeju Old Vica v Londonu. Gledali smo kralja Leara, v odmoru pa je bil bife poln obiskovalcev. Skozi množico se je prebijalo mlado dekle s črnimi lasmi. Bila je zelo lepa. Ko se je nehote zaletela v Irelanda, se je obrnila in se opravičila.
Pogledala je tudi mene, in zdelo se mi je, da ,v njenih očeh vidim strah. Hitro se je obrnila in odšla naprej. Ireland je še nekaj časa gledal za njo.
»Najbrž te ne pozna," sem rekel.
»Jaz njo bolje," mi je odgovoril. »Nekoč sem teden dni hodil za njo."
Zamrmral sem, da je bilo to gotovo zelo prijetno, potem pa sem ga vprašal, če ni bila mogoče tatica. Ireland je bil namreč zelo dober in iskan privatni detektiv. Zato se mi je zdelo normalno, da sem na kaj takega naprej pomislil.
»Na neki način res," mi je odsotno odgovoril in pogledal v smer, kamor je prej odšla. Stala je v kotu in se veselo pogovarjala z nekim mladeničem. Zdela se mi je lepša kot prej.
Takrat mi je Ireland začel pripovedovati.
V New Yorku je živel star in zelo bogat mož. Bernard Trosvell. Do svojega petinštiridesetega leta je doživel nič koliko avantur. Časopisi so kot lačni psi čakali na razne tožbe Zaradi obljub zakona. Potem se je umiril in se ves posvetil skrbi za denar.
Bernard Trowell je imel nečaka Henryja, tihega in skromnega mladeniča, dobro vzgojenega. Vsak dan mu je bral moralne pridige, da bi ga obdržal na pravi poti. Z njim je bil zelo strog in ker je vedel, kakšne nevarnosti čakajo mladega človeka, mu tudi denarja ni dajali veliko. Petindvajset dolarjev se mu je zdelo čisto dovolj. Zato je bilo tudi Henryjevo razvedrilo temu primerno skromno in preprosto. Bil je član kluba fotoamaterjev in kluba ljubiteljev prirode. Včasih je šel še v kino, na predavanje ali koncert. S seboj je navadno jemal skromno prijateljico, Mary Alen, in stric je bil zaradi tega miren in zadovoljen.
Zato je bil toliko bolj presenečen, ko je nekega dne mirna in ljubka Mary tožila Henryja zaradi tega, ker ni držal besede, da jo bo poročil, in zahtevala od njega dvesto-petdesettisoč dolarjev odškodnine.
Stric Bernard je trdo prijel Hen-ryja in ko je iz njega izvlekel vse, je Poizvedoval še na drugi strani. Tako je izvedel, da Mary Alen še zdaleč ni bila tako skromna, kot se je kazala njegovemu nečaku. 2e dlje časa je delala kot slikarski model. Henry seveda ni imel pojma o tem. Naivnež, kakršen je bil, ji je pisal goreča pisma, kakršnih njegov stric ni bil sposoben sestaviti skupaj v najboljših letih svojega burnega življenja.
Stric je poznal Sammyja Irelanda m mu je vso stvar razložil. Jasno je, je rekel, da je šlo za zanko, ki so jo nastavili Henryju. Mary je odlično zaigrala naivno dekle, in ko ji je Henry zaupal, je izkoristila njegovo romantično naravo v svoje koristoljubne namene. Irelandu se je najprej zdelo vse nemogoče. Ko pa Je Henryja spoznal, je videl, da ie res zelo naiven in da je prav tak, kot ga je opisal niegov stric.
Henry je bil zelo presenečen in Prizadet, ko ie zvedel o Mary Alen. Prepričan je bil, da jo je k temu nagovoril njen advokat in prijatelj. Enkrat ju je videl skupaj. Zdelo se mu Je, da ji ni prijetno v njegovi družbi. 2e^takrat je pomislil, da ne more biti pošten človek in da je pripravljen storiti vse, če gre za njegove koristi. Prava kača! Takrat se je zaklel, da niu bo nekoč razbil glavo, potem pa vstopil v Tujsko legijo.
Henry je priznal, da je v pismih dekletu obljubljal zakon. Toda oba sta dobro vedela, da se ne moreta po-
ročiti takoj. Zvezalla bi se lahko šele, ko bo on imel 31 let, sedaj pa mu jih je bilo šele 24. Šele takrat bo lahko prevzel premoženje, ki ga je zanj u-pravljal stric. Mary Alen je bila zadovoljna in obljubila mu je, da ga bo do takrat čakala. Toda to je Henry povedal, nikjer pa ni bilo napisano.
»Najbolj žalostno je to," je rekel stric .Bernard Irelandu, »da fant ni uporabljal mojih izkušenj. Ampak jaz sem prebrisan. Najboljše, kar lahko storim, je, da dekletu dokažemo, da ima drugega fanta. In ima ga, to vam garantiram. Pravzaprav bo to vaša naloga. Zasledujte jo toliko časa, da boste dobili dokaze."
Stari Trowell ni skoparil z denarjem. Z njim so si pomagali, da je Ireland dobil službo vratarja v hiši, kjer je Mary stanovala. Tako mu ni bilo težko vtihotapiti v njeno stanovanje skrivne mikrofone. Iz sosednjega znankinega stanovanja pa je lahko odlično videl vse, kar se pri Mary dogaja. V veži se je z njo tudi pogovarjal, in enkrat ga je celo prosila, če ji popravi nekaj v kopalnici. Ni dosti manjkalo, pa bi se sam zaljubil vanjo.
Takrat ni več delala kot model. Njena tožba je dvignila toliko prahu, da so jo fotoreporterji spremljali na vsakem koraku. Zato je največ sedela doma. Nihče je ni obiskoval, razen advokata. Ime mu je bilo John Lee. Bil je visok in suh človek, nevsiljiv, in Irelandu ni in ni uspelo, da bi na njem odkrili kaj »kačjega".
K Mary je prihajal vsak večer in jo obveščal o sporu. Ko je poslušal njune pogovore in ju opazoval skozi dobro zakrito luknjo v zidu, je Ireland ugotovil, da je John Lee tudi zaljubljen v Mary. Vendar pa dekle ni tega niti opazilo. Stric Bernard pa je, ko je poslušal njun pogovor na traku, takoj izjavil, da je Lee njen ljubimec.
Na Leejeve besede: ,Vi ste dekle na pravem mestu!' je stric vstal in vprašal, kaj je takrat delal advokat.
»Držal jo je za roke," je odgovoril Ireland.
»Aha!"
»Nič ni bilo sumljivega. Stal je pri vratih in se poslavljal."
»Neumnost! Ali niste slišali njegovega glasu? Kaj za vraga ste pa delali, ko ste bili mladi, da ne ločite glasu!"
,Zaslužite, da bi bili srečni/ je bilo spet slišati Leejev glas. ,In ko bo vsa zadeva končana .. /
»Da, da," je razdraženo rekel stric Bernard, »le tako naprej!"
,Upam, da boste našli srečo, Mary Alen!"
,Hvala, Lee! Zares ste ljubeznivi/
Potem je bilo vse tiho. Stric je vprašal:
»Ali jo je poljubil?"
»Ne še," je odgovoril Ireland.
,Za vas bi naredil vse, Mary Alen/ se je spet slišalo iz magnetofona. ,Upam, da ste ... da, tudi vi to veste ... In upam, da bo nekega dne . . . ta ... lahko noč, Mary/
»In zdaj?" je vprašal stric.
,Lahko noč, Lee/ je z drhtečim glasom odgovorila Mary Alen.
To je bil konec.
Po stričevem prepričanju je bilo jasno, da je advokat dekletov ljubimec, čeprav sta bila zelo previdna. Ireland pa se ni strinjal z njim. Izjavil je celo, da ne bo več delal za
Trowella, ker se mu gabi, da bi še hodil za dekletom.
»Pojasnil vam bom, zakaj sem tako prepričan," je rekel stric Bernard zelo resno. »Za te stvari sem že pravi mali strokovnjak. Če bi bila malo bolj potrpežljiva, bi počakala še nekaj let in bi s Henryjem dobila llepo dediščino po meni. Toda ona ima rada Leeja, zato ne more čakati in se bo zadovoljila tudi z drobtino. Vam res še ni jasno?"
Ireland je predlagal, naj se stric prepriča, koga dekle resnično ljubi. Naj torej Henryju predlaga, da jo zaprosi. Če bo odklonila, ljubi Leeja. Toda s tem bodo dobili tudi najboljši dokaz, in tožba bo dobljena.
Stric ni hote/1 o tem predlogu niti slišati, ker je bil prepričan, da bi Mary zaradi denarja seveda privolila v poroko s Henryjem. To bi bil preveč drag poizkus. Sam je izdelal drug načrt. Henryja bo, brž ko bo mogoče, poslal v Švico. Sedaj se sicer ne zanima več za Mary, toda bolje je tako.
Tudi Henryju je bil načrt po volji. Že dlje časa je prosil strica, naj mu dovoli, da bi v Švici kupil neki patent za fotoaparate. Seveda stricu tudi sedaj ni bilo do tega, da bi kaj kupoval, a ljubše mu je bilo, če se nečak zanima za fotoaparate kot za Mary Alen.
Ireland je kljub vsemu vztrajal, da ne bo več igral vratarja. Stric mu je plačal dvojen honorar in ponudil še 5000 dolarjev za sliko Mary Alen v advokatovem naročju. Nihče ne bi zavrnil takega honorarja, in razumljivo, da ga tudi Ireland ni.
Drugi dan je dobil Henry potni list za Švico, Ireland pa zahtevano fotografijo: Mary Alen v objemu.
Odmora je bilo že konec, in gledalci so odhajali na svoja mesta.
»Ali ti je plačal 5000 dolarjev?" sem vprašal Sammyja.
»Ne. Fotografije mu nisem pokazal. Raztrgal sem jo."
Dobri stari sentimentalni Ireland. To je bilo čisto njemu podobno!
»In dekle je dobilo tožbo?"
»Pa ... v glavnem. Do sodbe ni
niti prišlo. Stric Bernard je videl, da bo izgubil, pa je Mary ponudil primerno vsoto, če odstopi od tožbe. Ona je ponudbo sprejela."
V tem trenutku je Mary odhajala v dvorano. Pokazal sem na mladeniča, ki je bil za njo.
»In to je Lee, kajne?"
»Ne,“ mi je odgovoril Sammy. »To je Henry.“
»Kako? In fotografija?"
»Moja slika je kazala Mary in Henryja. Preden je odšel, jo je prišel skrivaj obiskat. Prepričan sem, da sta vso stvar skupaj skovala. Hotela sta stricu izvleči kaj denarja, da bi Hen-ry laže dočakal svojih 31 let. V Švico sta odšla skupaj in tam sta se tudi poročila."
»Torej je bil tudi patent izmišljen?"
»To pa ne. Sploh se je Henry izkazal za zelo iznajdljivega. Z denarjem, ki ga je Mary dobila od starega, in s tistim, ki ga sam redno dobiva, sta si uredila kar lepo življenje —“
ža dobro vol/o
Trgovski potnik je hotel na vsak način do generalnega direktorja velikega koncerna. Nikakor in nikakor ni mogel mimo vseh mogočih tajnic. Po celodnevnem obleganju pa je končno le prišel do generalnega. „Ha, trgovski potnik,“ je menil le-ta, „veste, da so moje tajnice vrgle čez prag samo danes ie trinajst takih ljudi?*
„Da, vem, teh trinajst sem bil jaz.*
„2elim kupiti darilo za Novo le to Starejšemu gospodu.*
„Da, gospa, je dejal prodajalec „Mogoče kakšno lepo kravato?* „Ne, ima brado.*
„Hm,“ se zamisli prodajalec. Mogoče bi se odločili za kakšen brezrokavnik?*
„Ne, nosi zelo dolgo brado,* se je glasil nakupovalčin odgovor. Prodajalec pa je vzdihnil.
„No, kaj pa, če bi mu kupili copate?*
*
Možakar je kupil cigaro in odšel. Čez pet minut pa se je vrnil, planil v trgovino in se pritožil:
„Ona cigara, ki sem jo prejle kupil, je naravnost obupna.*
„Lahko se je vam pritoževati.* pravi prodajalec. „Le eno ste kupili, kaj bom pa jaz rekel, ki jih imam še na stotine.*
*
Direktor: „S temle Jonesom si pa ne morem prav nič pomagati. Že na treh oddelkih sem ga imel, pa venomer le dremlje.*
Lastnik: „Dajte ga v oddelek s pi džamami, nanj pa pritrdite sledeč napis: ,Naše pidžame so tako kvalitetne, da celo tale prodajalec, ki jih prodaja, ne more ostati buden.*
*
Med prodajalci: „Ubogi stari Wat-kins. Čisto oglušel je. Prav bojim se, da ne bo nekega dne izgubil službe.* „Nesmisel. Premestili ga bodo na oddelek za pritožbe.*
Hrvatski domisleki
Zagrebška dama je pripeljala svojega sina k skladatelju Ivanu Zajcu in ponosno rekla.
»Mojster, moj fant ima velik talent za glasbo. Poleg tega ima frizuro kakor Beethoven. Prosim vas, prisluhnite, kako igra na klavir!''
Zajc je pogledal fanta, ki je imel resnično velike in košate lase in ga prosil, naj za klavirjem pokaže, kaj zna. Ko je mladec končal, je srečna mati vprašala skladatelja, kaj naj s fantom stori.
Zajc pa je z ravnodušnim obrazom dejal:
»Dajte ga ostriči!''
•
Pisatelj Ante Kovačič je bil siromašen mož še kot študent, a tudi pozneje kot odvetnik. Ko ga je obiskal dr. Ivan Banjevič, je videl, da si sam čisti čevlje.
»Ali si ne moreš najeti služabnika! Mislim, da ni dobro, če si advokat sam čisti čevlje.”
Kovačič pa je odgovoril:
»Saj sem imel vedno dobrega služabnika: najprej mi je čistil čevlje dijak, nato študent prava, zdaj pa mi jih čisti advokat in hrvatski književnik."
•
Pesnik in kritik Antun Gustav Matoš je zastavljal svojim znancem nenavadne uganke, kot je bila naslednja:
»V eno luknjo vstopiš, na dve izstopiš; ko pa misliš, da si že izstopil, se šele znajdeš notri. Kaj je to!”
Nihče ni vedel.
»Hlače vendar!"
JANUŠ OSZEKA
Ime in priimek
Nomlna sunt odiosa. Če dobesedno prevedemo fa latinski izrek, bi fo pomenilo: ne omenjaj imena. Nekoč sem napisal podlistek o huliganu in mu dal izmišljeno ime oziroma priimek: Zlobustodolsky. Čez nekaj dni je nekdo ponoči prišel k meni in prižgal luč. Ko sem presenečen planil s postelje s potrdilom o plačanem električnem toku v roki, gol kakor samokres, je neznanec zinil skozi stisnjene ustnice: — Jaz sem ta Zlobustodolsky, gr-gr-gr.
Zaman sem ga prepričeval, da sem si priimek v podlistku izmislil, prepričan, da na svetu ni nikogar, ki bi se tako pisal. Na moje besede se je le glasno in neusmiljeno smejal, dokler nisem sprevidel, da bo kljub vsemu obrazložitev mojega pisanja daljša in težavnejša.
Nazadnje se je izteklo tako, da sem moral pri priči napisati drugi podlistek, v katerem se je glavni junak pisal Zlobustodolsky. Toda ta se je odlikoval s tako visokimi moralnimi vrlinami, da navadni grešniki niso zaslužili niti tega, da bi jih pogledal.
Boječ se podobnih nesporazumov, sem v nasled-njerh satiričnem sestavku imenoval svojega junaka z imenom, ki ga resnično nihče ne bi mogel imeti: Brze-ieuczytlislawsky.
—	Zdaj bom, vsaj kar zadeva priimek, Imel popoln mir, — sem razmišljal. Vendar je spokojnost trajala le do trenutka, ko sem po naključju prispel v podeželsko mestece in se moral v njem zateči po pomoč k zobozdravniku.
Zobozdravnik je vzel nalivno pero in hotel vpisati moje podatke. Ko je zaslišal moje ime in priimek, me je hitro namestil na stol, prijel železne klešče in mi jih porinil v usta. Vsa glava mi je brnela od bolečin. Dovolj bo, če povem, da sem večkrat omedlel. Slednjič se je zobozdravnik oglasil:
—	Jaz sem Brzeieuczyflislawsky.
Od takrat imenujem svoje junake samo s črkami, na primer: A ali B. Vendar se še vedno tresem, da se ne bi kdaj znašel na mizi kirurga A ali na cesti pred šoferjem B.
košarka Evropsko prvenstvo odločeno
V	Italiji se je končalo letošnje evropsko prvenstvo v košarki. Naslov evropskega prvaka si je ponovno osvojila Sovjetska zveza, ki je v odločilni tekmi premagala Jugoslavijo z rezultatom 81:72. Toda ni manjkalo dosti, pa bi se prvenstvo zaključilo s pravo senzacijo, kajti v kvalifikacijskem srečanju za finale je jugoslovansko moštvo slavilo zmago nad sovjetsko ekipo (71:63).
V	odločilnem dvoboju pa so spet sovjetski igralci imeli boljše živce ter so ponovno dokazali svoje kvalitete; vendar pa je tudi srebrna kolajna oziroma drugo mesto v evropskem merilu za Jugoslavijo izredno lep uspeh. Prihodnje leto bo v Ljubljani svetovno prvenstvo v košarki in takrat bodo imeli jugoslovanski igralci priložnost, da na domačih tleh demostrirajo svoje znanje.
\ A H K A Ponovno • ATLETIKA ^	,
svetovni rekord
Avstrijska prvakinja in svetovna rekorderka Liese Prokop je izpolnila nalogo, ki si jo je sama zastavila. Pri lahkoatletskih tekmah, ki so bile minulo soboto in nedeljo na Nižjem Avstrijskem, se je še enkrat pognala v boj za svetovni rekord v peteroboju, ki ga ji je pred nedavnim iztrgala iz rok Nemka Heidi Rosendahl. In Liese Prokop je uspela: že prvi dan tekmovanja je avstrijski državni rekord v teku na 100 m čez ovire popravila na 13,5 sekunde ter pri metu krogle zabeležila znamko 14,95 metra. Z uspehi prvega dne si je nabrala 3258 točk, v nedeljo pa je s končnim rezultatom 5352 točk dosegla nov svetovni rekord v peteroboju in tako z naslovom svetovne rekorderke zaključila svojo aktivno športno ka-
MOTO-CROSS
Zmaga češkega dirkača
Na strmem pobočju v Launsdorfu so bile ob koncu zadnjega tedna tekme v moto-crossu, ki bi jih lahko ocenili kot generalko za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto prav tako na tej progi. Prireditelji letošnje mednarodne tekme so poskrbeli za dober potek prireditve, sodelujoči tekmovalci pa za odlične rezultate. Predvsem je treba omeniti izvrstnega češkoslovaškega dirkača Vlasto-mila Valeka, ki je v skupni oceni zmagal pred Angležem Jimom Aimom in Avstrijcem Matthiasom Schnedlom. Prihodnje leto pa se bodo na tekmovalni stezi v Launsdorfu pomerili najboljši dirkači za naslov svetovnega prvaka.
avto-dirke Prva zmaga te sezone
Že v treningu za avtomobilske dirke v Watkins Glenu je avtsrijski tekmovalec Jochen Rindt pokazal, da še zdaleč ni za staro šaro. Uspešno pa se je uveljavil tudi naslednjega dne, ko je šlo za odločitev tekmovanje. Favorit prireditve je bil Jackie Stuart, kateremu pa se je pripetila neljuba nezgoda: v 35. rundi mu je odpovedalo vozilo in tako je moral predčasno prekiniti svojo že skoraj gotovo vožnjo do zmage. Nič bolje se ni godilo nekdanjemu svetovnemu prvaku Graham Hillu. Njegov avto je z veliko brzino zletel z dirkalne steze ter strmoglavil čez pobočje. Vozač je imel srečo v nesreči, da ga je vrglo iz vozila, kajti sicer bi se vožnja lahko končala s smrtnimi posledicami; tako pa je Graham Hill odnesel le lažje poškodbe, ki pa mu bodo kljub temu za dalj časa onemogočile sodelovanje pri tekmah.
Za Avstrijca Jochena Rindta pa je izločitev obeh favoriziranih tekmovalcev pomenila zmago na tem tekmovanju in hkrati prvo zmago v letošnji sezoni.
KRATKE ŠPORTNE VESTI
■ Sovjetska zveza si je prejšnji teden osvojila naslov svetovnega prvaka v sabljanju. V tekmovanju moških ekip je prepričljivo premagala Poljsko z 9:1, bronasto kolajno pa si je priborila Romunija.
® Pred 28.000 gledalci je v Neaplju uspešno branili naslov boksarskega svetovnega prvaka v srednji kategoriji Italijan Nino Benvenuti. Njegov nasprotnik Američan Frazer Scott je rutiniranemu Italijanu moral kloniti v 7. rundi, poleg tega pa je bil še diskvalificiran. Bil je to prvi poraz v njegovi karieri.
1. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00,
23.00,	24.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in prazniki kov); 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih —
11.00	Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poro-’ čila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila —
17.30	Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slfšali.
Sobota, 11. 10.: 6.05 Odkrito povedano — 6.12 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.45 Orkestrski koncert — 16.15 V žarišču —
17.10	Ex libris — 18.00 Evropa poje: Ruske narodne pesmi — 19.20 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Portret — 21.00 Vse poti peljejo na Dunaj — 21.45 Večerni koncert — 22.10 Srce sveta — 23.10 Mala nočna glasba.
Nedelja, 12. 10.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden dni svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja —
11.00	Iz gledališča — 11.15 Orkestrski koncert — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Mojstri klasične operete — 15.45 Evropa 69 — 16.15 Ljubite klasiko? — 17.05 Obzornik znanosti — 18.45 „Walkura", opera — 23.55 Glasba z Dunaja.
Ponedeljek, 13. 10.: 6.05 Odkrito povedano — 6.11 Vesele melodije — 13.45 Avstrijska pripovedka —
15.45	Krogi, pike, črte — 17.10 Mednarodna radijska univerza — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 Raziskovalne naloge — 20.00 Orkestrski koncert — 21.30 Čas, v katerem živimo —■ 22.10 Znanje časa — 23.10 Sodobna glasba.
Torek, 14. 10.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Smrt umetnosti — 17.10 Raziskovalci na obisku — 18.00 Iz oper — 19.30 Kulturno-politične perspektive — 20.00 Za in proti — 21.00 Pesniki in filozofi v politiki — 23.20 Studio nove glasbe.
Sreda, 15. 10.: 6.05 Agrarna politika — 6.10 Vesele melodije — 15.45 Krogi, pike, črte — 17.10 Razvojna psihologija — 17.30 Mladinska redakcija — 20.00 Orkestrski koncert — 21.30 Literarna delavnica — 22.10 Oceanografija — 23.10 Sodobna glasba.
četrtek, 16. 10.: 6.05 Preden odidete — 6.08 Oddaja delavske zbornice — 6.11 Vesele melodije — 15.45 Krogi, pike, črte — 17.30 Raziskovalno delo visokih šol — 19.30 Živo gospodarstvo — 20.00 Bodočnost od včeraj — 20.45 Klavirsko delo Roberta Schumanna —
21.15	V žarišču — 23.10 London-Pariz-Rim.
Petek, 17. 10.: 6.05 Nobeden ne bo zmagal — 6.08 Oddaja delavske zbornice —■ 6.12 Vesele melodije —
13.45	Zabavna pripovedka — 17.10 Iz sveta likovnih umetnosti — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 Začelo se je pred 30 leti — 20.00 Radijska igra — 21.15 Komorni koncert — 23.10 Pesem in glasba z Dunaja.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00,
20.00,	22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen- sobote, nedelje in praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska odaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo
—	14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport
—	18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda. Sobota, 11. 10.: 5.05 Vesel začetek dneva — 7.55
Naš hišni vrt — 8.20 Obzornik za ženo — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Koncert želja — 17.10 Koroška pesem — 18.00 Vaš konjiček — 18.40 Koroški profili
—	19.40 Melodija in ritem — 20.10 Kabaret v vesolju
—	21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 12. 10.: 6.35 Ljudska glasba — 7.35 Zabavna glasba — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Ljudske viže — 10.00 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine —
14.30	Koncert želja — 16.30 Dunajska glasba —■ 17.05 Plesna glasba — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgled — 20.10 »Dovolite mi, da vam zapojem pesmico" — 21.30 Portret kabaretnega ansambla.
Ponedeljek, IS. 10.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva — 9.00 šolska oddaja — 9.30 širni pisani svet
—	10.05 Šolska oddaja — 10.45 Angleščina — 11.00 Življenje na podeželju — 14.00 Naše odrasle hčere —
15.00	Nova koroška pesem — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 17.10 »Kraljica valčka" — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 Verižna reakcija, radijska igra —
21.30	Ljudska glasba sosedov: Madžarska.
Torek, 14. 10.: 5.05 Pihalna godba — 5.33 Ljudske
viže — 9.00 Francija pripoveduje — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.05 Kaj moram vedeti o cerkvi — 10.35 Človek v družbi — 10.45 Francoščina — 11.00 Godci, zaigrajte — 13.45 Madinska oddaja — 15.00 Komorna glasba — 18.00 Oddaja za delavce — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestralni koncert.
Sreda, IS. 10.: 5.05 Začetek dneva z godbo na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Iz operet —- 10.05 Francoščina — 11.00 Veselo petje, veselo igranje — 15.00 Koroški visokošolski tedni —
15.30	Koroška včeraj in danes — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Ljudska prosveta na Koroškem
—	19.15 Na obisu pri koroških zborih — 20.15 Sto let planinskega društva na Predarlskem — 21.15 Pozor, snemanje.
četrtek, 16. 10.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Ljudske viže — 9.45 Hopla, dvojčka —
10.05	Živalske zgodbe — 10.35 Problemi mladine —
10.45	O zemljevidu Sovjetske zveze — 11.00 Ljudski plesi iz Avstrije — 15.00 Ura pesmi — 17.10 Operetne melodije — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Jesenska domovina — 21.00 Zveneče platno.
Petek, 17. 10.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Mohamedov svet na prelomnici — 9.30 Domača beseda in pesem
—	10.05 Važna navodila za pešce — 10.15 Obdobja nemške literature — 10.45 Angleščina — 11.00 Ljudska glasba — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Venček melodij — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Veselo in zabavno — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Zveneča alpska dežela —
21.10	Evropski report — 22.25 Okretnica jugovzhod.
SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 11. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 12. 10.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 13. 10.: 14.15 Informacije — Za našo vas
—	18.00 Dober večer našim malim poslušalcem.
Torek, 14. 10.: 14.15 Informacije — Koroška kronika
—	Moderni ritmi — športni mozaik.
Sreda, 15. 10.: 14.15 informacije — O gospodarstvu
—	Poper in sol.
Četrtek, 16. 10.: 14.15 Informacije — Vesti za kmetijstvo — Slovenska komorna glasba — Kulturna panorama.
Petek, 17. 10.: 14.15 Informacije — Ob 100-letnici smrti slovenskega pesnika Simona Jenka.
RADIO LJUBJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 5.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih):
5.30	Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda —
13.10	Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 11. 10.: 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 čez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 12.10 Slovenske narodne v koncertnih priredbah — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 14.05 Glasbena pravljica — 14.20 Melodije Pariza, Dunaja in Madrida — 15.40 Poje tenorist Jože Gostič — 17.05 Gremo v kino — 17 35 Učiteljski zbor iz Ljubljane
—	18.15 „Top-pops 11" — 18.50 S knjižnega trga —
19.15	Ansambel Mihe Dovžana — 20.00 Sobotni večer
—	20.30 Zabavna radijska igra — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 12. 10.: 6.05 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke —
9.05	Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši
—	10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih viž — 14.05 Vedri zvoki — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Klaus Wun-derlich in njegove orgle — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Operni koncert — 17.30 Radijska igra — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavnoglasbena oddaja — 22.15 Zaplešite z nami — 22.45 Radi ste jih poslušali — 24.00 Jazz za vse.
Ponedeljek, 13. 10.: 8.08 Pri Antoninu Dvoraku in Cezarju Frančku — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet — 9.45 Operetni zvoki — 12.10 Dunajski simfoniki — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov —
14.05	Lahka glasba — 14.35 Voščila — 15.40 Oktet tovarne „Sava" iz Kranja — 17.05 Koncert opernih arij
—	18.35 Madinska oddaja — 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka — 20.00 Beograjske glasbene svečanosti —
22.15	Za ljubitelje jazza — 23.15 S popevkami po svetu — 23.40 Godala v noči.
Torek, 14. 10.: 8.08 Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.45 Slovenske narodne in umetne pesmi o jeseni ■— 12.10 Glasbena zabava pri Mozartu —
12.40	Od vasi do vasi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana —
oooooooooooooooooooooooooooooo
% PRIHODNJI MESEC:
Nov polet na luno
V Ameriki se pripravljajo na nov polet na Luno. Po načrtu naj bi 14. novembra z ladjo „Apollo 12" poletela proti Luni druga ameriika odprava, ki jo bodo sestavljali astronavti Charles Conrad, Richard Cordon in Alan Bean.
Med poletom, ki bo trajal deset dni, naj bi se Conrad in Bean 19. novembra spustila na Luno, kjer je pristanek predviden v tako imenovanem Oceanu viharjev. Načrt predvideva, da bosta ostala na Luni skoraj poldrugi dan.
V tem času naj bi se astronavta odpravila na dva „sprehoda”, katerih vsak bi trajal skoraj tri ure in pol. Medtem pa bo Gordon v vesoljski ladji krožil okoli Lune.
Trenutno preizkušajo tehnične naprave v raketi „ Saturn 5", v vesoljski ladji „Apollo 12" in v Luninem trajektu, medtem ko se astronavti vadijo med drugim tudi s postavljanjem raznih znanstvenih instrumentov na površju Lune.
go<xxxx>o<>c>oog<xxxx>ooooooo<xxx>$
14.40	Mladinska reportaža — 15.40 Iz opere „Aida"
—	17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 50-letnica slovenske univerze — 19.15 Slovenski instrumentalni kvintet — 20.00 Prodajalna melodij —
20.30	Radijska igra — 21.30 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Lahko noč s pevcema Fredom Bongusto in Connie Francis —
23.40	Plesna glasba.
Sreda, 15. 10.: 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Slovenske popevke — 12.10 Iz slovenske operne literature —
12.40	Slovenske narodne pesmi — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Klavirski preludij Claudo Debussyja — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.40 S pevci Ninom Robičem, Eldo Viler, Francem Korenom in Jožico Svete.
četrtek, 16. 10.: 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 12.40 Čez polja in potoke — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana
—	14.40 Mehurčki — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe Emila Adamiča — 17.05 Glasbeno popoldne — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Poje Lado Leskovar — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Gotska in renesančna glasba — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Iz albuma izvajalcev jazza.
Petek, 17. 10.: 8.08 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Ansambel Mojmira Sepeta — 9.45 Pesmi z juga — 12.10 Iz del Čajkovskega — 12.40 Koncert zbora DPD Svobode iz Stražišča pri Kranju — 14.05 Skladbe za mladino — 14.35 Voščila — 15.40 Blaž Arnič: „Pesem planin", simfonična pesnitev — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev
—	18.15 Studio Koper — 18.50 Ogledalo našega časa
—	19.15 Ansambel bratov Avsenik — 20.00 „Jeftejeva prisega" in ..Rokovnjači" — 20.30 „Top-pops 11" —
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede? in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz-club.
AVSTRIJA
televizij a
JUGOSLAVIJA
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.
Sobota, 11. 10.: 15.15 Jazz — 16.00 Za otroke — 16.10 Deček in pes — 16.35 Film zate — 17.05 Kentucky Jones
—	17.30 Srečanje z živalmi — 18.00 Tedenski obzornik
—	18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 čas v sliki — tedenski komentar — 20.06 Šport — 20.15 Prenos iz gledališča — 21.50 športni žurnal — 22.20 čas v sliki — 22.30 Zver divjine.
Nedelja, 12. 10.: 15.15 Žabica išče očeta — 15.25 Otok zakladov — 16.55 Kontakt — 17.10 Brez nagobčnika — 18.00 VValdbrunn bere Maya — 18.30 Veselje' ob glasbi — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 ..šaljivci" — 21.55 Dunajska medicinska šola danes — 22.25 Čas v sliki.
Ponedeljek, 13. 10.: 18.00 Orientacija — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Očarljiva Jeannie — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Simon Templar — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Telešport — 22.05 čas v sliki — 22.25 Posebej za vas.
Torek, 14. 10.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Rinaldo Rinaldinl — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Ob koncu tedna — 21.05 Satirična revija — 22.05 čas v sliki.
Sreda, 15. 10.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 Zvok iz človeške roke — 11.00 New Orleans-Bourbon Street — 11.50 Telešport — 16.30 Za otroke — 17.05 Ročna dela
—	17.30 Za mladino — 18.00 Francoščina — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Vaš nastop, prosim
—	21.00 „Rimska pomlad mrs. Stone" — 22.45 čas v sliki.
četrtek, 16. 10.: 10.00 Zvok iz človeške roke — 10.30 Svet atoma — 11.00 Nevarnost za Zahod — 11.30 Snovi kemije — 12.00 Na bisku pri Johannesu Urzidilu — 18.00 Italijanščina — 18.25 športni mozaik — 18.50 Policijsko poročilo — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport
—	20.15 Večer v dvoje, veseloigra — 21.40 Jour fixe — 22.40 Čas v sliki.
Petek, 17. 10.: 10.00 ABC moderne prehrane — 10.30 7000 let iranske umetnosti — 11.00 Streha nad glavo
—	11.50 Milo prosijo moje pesmi — 18.00 Znanost aktualno — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Air taxi — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kriminalistični muzej — 21.35 Časovni dogodki — 22.35 Čas v sliki.
Sobota, 11. 10.: 9.35 šolska oddaja — 17.55 Po domače — 18.25 Disneyev svet — 19.15 Sprehod skozi čas: Prva svetovna vojna — 19.40 Za boljši jezik —
20.00	Dnevnik — 20.35 Opatija 69 — 22.05 Rezervirane za smeh — 22.20 Inšpektor Maigret — 23.10 Kažipot — 23.30 Poročila.
Nedelja, 12. 10.: 9.00 Madžarska oddaja — 9.30 Po domače — 9.35 Kmetijski razgledi — 10.50 Disneyev svet — 11.40 Kažipot — 14.55 Nogomet — 17.45 V pomladi življenja, ameriški film — 20.00 Dnevnik — 20.35? Humoristična oddaja — 21.20 Videofon — 21.35 športni pregled — 22.05 Dnevnik.
Ponedeljek, 13. 10.: 9.35 Šolska oddaja — 11.0a Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 17.15 Madžarski pregled — 17.40 Bevk: Pestema —
18.00	Po Sloveniji — 18.30 šolarjeva abeceda ustne higiene — 18.50 Zabavno glasbena oddaja — 19.20 Kalejdoskop — 20.00 Dnevnik — 20.35 Asfalt, drama — 21.10 človek-ptica — 21.50 Poročila.
Torek, 14. 10.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove-splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 17.45 Risanka — 18.00 Lutkovna igra — 18.20 Oddaja za italijansko manjšino — 18.40 Torkov večer s starimi godci — 19.05 športna oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Anatomija umora, ameriški film — 23.05 Poročila.
Sreda, 15. 10.: 9.35 Šolska oddaja — 17.15 Madžarski pregled — 17.45 Oddaja za otroke — 18.30 Pisani trak — 18.45 Poljudno znanstveni film — 19.15 Glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Vozniško dovoljenje prosim — 21.50 Govorica živali, sovjetski film — 22.55 Poročila.
četrtek, 16. 10.: 9.35 Šolska oddaja — 10.30 Angleščina — 10.45 Nemščina — 11.00 Francoščina — 14.45 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Pionirski dnevnik — 18.15 Po Sloveniji — 18.45 Komedija — 20.00 Dnevnik — 20.35 Sejem ničevosti — 21.25 Kulturne diagonaie — 22.10 Smart — 22.35 Poročila.
Petek, 17. 10.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Angleščina — 14.45 Šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Lassie — 18.15 Operne arije — 19.0» Svet na zaslonu — 20 00 Dnevnik — 20.35 Zvodnik, Italijanski film — 22.15 Parada koračnic — 23.00 Poročila.