Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini
B 0 G 0 L
I
U
B
MARIJINO KRONANJE. Janez Šubic. Narodna galerija.
AVGUST SEPTEMBER 1943-XXI
KNJIGE
da si knjižico, broječo 90 strani drobnega tiska, lahko nabavi vsak mladec in sleherna mladenka. Primerna je tudi za skupno berilo po zavodih in internatih.
Stražar naših svetinj — to je častni naslov, ki z njim odlikuje Rakovniška knjižica (227/228) pred letom od komunistične roke umorjenega univ. prof. dr. L, Ehrlicha. Pokojni zasluži ta častni naslov, saj jih je malo, ki bi se tako nesebično, požrtvovalno, z ljubeznijo trudili za blaginjo svojega naroda kot dr. Ehr-lich. Naj se ohrani tudi s tem življenjepisom časten spomin možu, ki je bil apostol akademske mladine, oče revnih, gorečnik, za misijonstvo, mož molitve, svetniški duhovnik !
Maša v čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Za dvo-glasni ozir. troglasni moški zbor zložil dr. Franc Kimo-vec. Cena 18 lir, pri skladatelju 14 lir. Dvoglasna latinska maša bo našim pevovod-jem dobrodošla, ker jim pomanjkanje časa ali zanesljivih glasov mnogokrat onemogoča štiriglasno izvajanje latinskih maš. V tej skladhi teče ve-
lika večina stavka dvoglasno, ostalo pa je troglasno. Glasovi se gibljejo mnogokrat zelo samostojno, kar naredi skladbo zelo pestro in razgibano. Maša je kratka, recita-tivi na nekaterih mestih jo še bolj okrajšajo. Orgelski del ni ravno težak, zahteva pa vendar od organista dokaj tehnične spretnosti, ki si ji bo pa z vajo kmalu prisvojil. Mašo bi mogel izvajati tudi ženski zbor, če ima dovolj dobre in trpežne soprane, kajti skladba je predvsem narejena za moški zbor in ima zato prvi glas precej stalno višino. Skladbo prav toplo priporočamo, zlasti ker uvežbanemu zboru ne bo delala težav.
Osem obhajilnih pesmi za mešani zbor. Zložil dr. Franc Kimovec. Skladbe so zelo pevne, polne lepih melodij, za vsak količkaj izvežban zbor lahko izvedljive. Dasi imamo obhajilnih in poobha-jilnih pesmi veliko na razpolago, je vendarle že vse tako zelo izpeto, da bo vsak zbor z velikim veseljem posegel po tej zbirki. Cena je izredno nizka: 12 lir v knjigarni, 9 lir pri skladatelju -Pred škofijo 9/II.
DOBRE
Eden je Gospod. Misli o božjem kraljestvu na zemlji. Spisal dr. Andrej Gosar. Založila Nova založba. Šteje 172 strani srednje oblike ter stane 26 lir, v polplatnu 32 lir, v celem platnu 40 lir. Znani pisatelj, sociolog in vseučili-ški profesor nam podaje v tej knjigi globoke misli, kako zgraditi in okrepiti med nami Kristusovo kraljevanje: o veri in Cerkvi, o pravičnosti in ljubezni, o brezpogojnem boju proti materializmu, ki se je tako globoko zajedel v moderno življenje in ki je največji rušilec Kristusovega kraljestva med nami. Knjižica bo veliko prispevala k razbistritvi pojmov o pristnem krščanstvu, ki smo ga mi v svojem življenju pod vplivom lastnih strasti in raznih zunanjih zablod večkrat le preveč zmaličili in ga hoteli spraviti v sklad s svojimi grešnimi nagnjenji. Veseli smo, da je knjigo, ki je v prvi vrsti verskega značaja, napisal neduhovnik. Dokaz, kako je želja po temeljiti verski obnovi sedanje družbe zajela tudi laiške kroge.
Življenjske smernice. Spisal Albert Goosens D. J. Prevedli ljubljanski bogoslovci. Izdala Marijina kongregacija duhovnikov in bogoslovcev. Stane 8 lir, za dijake 6 lir. Odlična knjižica, zlata vredna, zlasti za fante in dekleta, dijake in dijakinje, ki jim je v prvi vrsti namenjena. Pa tudi starejši bodo našli v njej množico praktičnih in preskuše-nih pravil za vsakdanje življenje. Knjižica v živahnem razgovoru obravnava, kako začni, preživljal in dovrši svoj delovni dan: vstajanje, na-pravljanje, jutranjo molitev, dnevni načrt, premišljevanje, mašo, obhajilo, jed, oddih, razgovore, šolo, učenje itd. In to nič pretirano, temveč življenjsko, ne samo za dušno, temveč tudi za telesno korist. To knjižico naj ima v rokah vsak mlad človek ter naj jo prevaja v svoje vsakdanje življenje. Doživel bo, kako ga bo ta dušna hrana poživila in okrepila. Cena je tako nizka,
Odpustki za
1,	Nedelja, prva v mesccu. Čl. r. v. br. .1 p. o.: 1. če v brat. cerkvi molijo p. n. sv. o.;
2.	če so pri mesečni procesiji;
3.	če v br. c. nekaj časa pobožno molijo pred izp. sv. E. T. — P. o.: 1. čl. br. sv. S. J.; 2. tistim, ki nosijo viš. šk.
2.	Ponedeljek. Porcijun^ kula. P. o. tolikokrat, kolikor-krat — vsem vernikom od opoldne včerajšnjega dne do danes opolnoči, če prejmejo sv. zakramente in obiščejo frančiškansko ali kapucinsko, ali katero drugo cerkev, ki ima posebno dovoljenje svete stolice, in če tam odmolijo 6 krat Očenaš, Zdrava Marija ... in Čast bodi. Odpustki se lahko darujejo dušam v v. — Spoved se more opraviti že teden poprej ali pa v osmini; sv. obh. se more prejeti 1. ali 2. ali v osmini. Tistim, ki se spovedujejo vsak teden ali vsakih 14 dni in skoraj vsak dan prejmejo sv. obli., ni treba za poro. o. posebej hoditi k spovedi.
4. Sreda, prva v m. Sv. Dominik. P. o. vsem, ki opravijo
avgust 1943
kakšno nabožno vajo na čast sv. Jožefu, prejmejo sv. z. in molijo p. n. sv. o. — P. o. istim, kakor 12. dan.
5.	Četrtek, prvi v m. P. o. čl. br. sv. R. T. v br. c.; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v žup. c.
6.	Petek, prvi v m. P. o. vsem. ki prejmejo spravno sv. obhajilo, nekoliko premišljujejo dobrotljivost sv. S. J. in molijo p. n. sv. o; 2. čl. br. sv. S. J.; 3. istim kakor včeraj.
7.	Sobota, prva v m. Sv. Kajetan; bi. Agatangel. P. o.: 1. vsem. ki prejmejo sv. z., opravijo kakšno nabožno vajo ua č. Brezmadežni, da nekoliko zadoste za njej storjena razžaljeuja in molijo p. n. sv. o.; 2. čl. škap. br. karm. M. b.; 3. istim kakor 12. dan.
8.	Nedelja. Kjer je za pore. odp. določena ta nedelja, se odpustki dobe pod istimi pogoji od 7. opoldne dalje do 8. o polnoči.
12. Četrtek. Sv. Klara. P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška, tre-
MARIJA POMAGA)
Prišla si med nas, ljubljena Mati, Marija Pomagaj je tvoje ime, Marija Pomagaj so tvoji pogledi, Marija Pomagaj je tvoje srce.
Z imenom tem kliče te src bolečina, te prosijo tisoči sklenjenih rok; »Marija Pomagaj« najlepša molitev se zliva raz ustnice tvojih otrok.
Tako čudovito, tako ljubeznivo pogleda v dno duše le tvoje oko za našimi križi pogledi sočutni na levo, na desno za nami gredo
Marija Pomagaj ti s srcem si celim nihče še ni prosil tebe zaman; za morje solza si ti osušila, za svet brez meja zacelila si ran
Ostani med nami, ljubljena Mati, Marija Pomagaj je tvoje ime,
Marija Pomagaj so tvoji pogledi,	M E|izabeta
Marija Pomagaj je tvoje srce.	O S U
— —
Prijeten junijski večer se je razgrnil nad zemljo. Na travi se je tu in tam zasvetila zlata kresnica, na nebu je mežikalo polno drobnih zvezd.
Na klopi pred hišo je po trudapolnem delu počival oče in si z rokama podpiral zaskrbljeno glavo. Pa ga je kmalu zbudila iz premišljevanja štiriletna hčerka, ki je pritekla iz hiše in zvedavo vpraševala: s>Očka, kaj pa pomenijo te svetle lučke na nebu?« — »To so pozdravi, ki jih nama pošilja tvoja mamica, ki se je pred dobrim mesecem preselila k Bogu v nebesa.« — In hitro se je porodila v otroškem srcu sveta želja: »Ti ne veš, očka, kako rada bi zletela prav tja gor do tiste svetle zvezde, da bi tam še enkrat videla svojo mamico in jo objela z vso ljubeznijo!« Dve solzi sta zdrknili očetu po licu, otroška usta so pa čebljala dalje: »Zakaj pa je odšla mamica tako daleč od nas, da je nič več ne vidimo? Rada me pa gotovo ima še zmeraj, ker me vsak večer pozdravlja po zlatih zvezdicah. Kajne, očka, da naju mamica ne bo nikdar pozabila in bo nama vsak večer prižgala na nebu vse polno zvezd, da nama ne bo več tako temno in žalostno na zemlji?« — »Seveda, toda samo če boš pridna in rada molila.« Še tesneje se je privila hčerka k očetu, uprla svoje nedolžne oči v zvezde na nebu in v svoji brezskrbnosli obljubila, da bo prav pridna in vredna maminih pozdravov iz nebes...
Tudi za nas odrasle bi bilo dobro, če bi malo bolj cenili nebesa in zlasti v teh temnih in mračnih dneh dvignili večkrat svoje objokane oči proti daljni, prelepi domovini, kjer nam prižiga lučke svetega upanja in z nebeških balkonov neprenehoma gleda na nas vse in na naše življenje oko naše Matere, ki je bila z dušo in v poveličanem telesu v nebesa vzeta. Da prebiva naša Mati z dušo in telesom v nepopisni nebeški slavi, ta vera je že davno zapisana v srcu krščanskega ljudstva, čeprav sv. Cerkev tega nauka še ni pred vsem katoliškim svetom slovesno proglasila.
Da je Marija resnično umrla, o tem najbrže nihče ne dvomi, čeprav nam tega ne omenja noben pisatelj svetih knjig. Jezusova smrt je opisana do naj-
manjših potankosti, o Marijini smrti pa ni v nobeni sveti knjigi nobene besede. Niti najstarejši cerkveni očetje ne vedo povedati kaj zanesljivega o smrti Matere božje. Kar povedo, je le bolj pobožna legenda kot zgodovinska resnica. Pa vkljub temu je splošno prepričanje Cerkve, da je tudi naša nebeška Mati umrla, kakor umrje vsak Adamov otrok. Res da ni bila omadeževana z izvirnim grehom iti bi zato smela biti izvzeta iz splošne postave smrti, ki je kazen za greh, pa se vernemu razumu vseeno zdi primerno, da je tudi Marija zapadla smrti. S Sinom, ki je vzel nase vse posledice Adamovega greha in še prav posebno smrt, naj na isti način zadostuje razžaljenemu Očetu in zasluži za vse milost in odpuščanje tudi Mati.
Pa nam Marijina smrt potrjuje tudi resničnost človeške narave Sina božjega. Iz debla požene in se oblikuje sad. Umreti more le »Sad« umrljivega telesa; umreti je mogel Sin božji le, če mu je bila mati umrljiva žena.
Dasi je Marija umrla, vendar se splošno sodi, da Bog ni pripustil, da bi hirala za starostjo ali boleznijo. Res si težko mislimo, da bi njeno deviško telo postalo žrtev razkrajajoče bolezni. Ne moremo si predstavljati Matere božje, da bi hodila sklonjena pod težo let in životarila življenje bedne nadložnosti. Kakor sklepajo vsi cerkveni očetje, je bila Marijina smrt ne smrt bolečin, ampak smrt ljubezni.
»Izgubil sem prijatelja in na ta način mi postaja zemlja zmeraj bolj prazna, imam pa vedno več prijateljev v nebesih. Zato so mi nebesa zmeraj bolj domača, zemlja mi pa postaja vedno bolj tuja,« je pisal pobožni škof Ketteler svoji sestri, ko mu je umrl prijatelj otroških let. Če že navadno dušo tako vleče v nebesa ljubezen do prijateljev, kako je morala vleči v nebesa šele Marijo ljubezen do njenega božjega Sina!
Lepo, kakor more le svetnik, ki se je sam použival v ljubezni (do Boga), je pisal o Marijini smrti sv. Frančišek Šaleški. »Če je o prvih kristjanih veljala beseda, da so bili »eno srce in ena duša,« če sv. Pavel ni več živel sam, ampak je živel Kristus v njem, kako sta morala biti šele ena sama duša, eno samo srce, eno samo življenje prebl. Devica in njen božji Sin. Po vnebohodu Gospodovem je Marija sicer še živela na zemlji, pa ne več ona, ampak Kristus je živel v njej... Marija je najbolj ljubeča in ljubljena Mati; ljubi in je ljubljena z ljubeznijo, ki je vse več kot vsa ljubezen vseh angelskih zborov in vseh ljudi. In tej ljubezni je še vedno prilagala novega goriva, ko je nenehoma zbirala v svojih mislih žive spomine svetih skrivnosti iz življenja in smrti svojega Sina. Pri tem pa so obsevali njeno srce kar naprej in neposredno žarki Jezusovega Srca, ki je žareče ognjišče božje ljubezni, zato ni čudno, če je nazadnje zagorel v njenem Srcu tak ogenj božje ljubezni, da ga ustvarjeno srce ni moglo več prenesti, ljubezen jo je použila kot najprijetnejšo žgalno daritev.«
Tedaj pa je Bog dopustil, da je tudi k njej stopila prijateljica, božja poslanka smrt. Samo dotaknila se je telesa brez madeža in ločila se je od njega duša brez madeža. Kakor se dozorel sad odtrga od drevesa, ko se ga dotakne samo lahen veter, tako se je ločila brez bolečin Marijina duša od telesa.
Po kratkem smrtnem spanju v materi zemlji pa se je po božji vsemogočnosti Marijina duša zopet združila s telesom in bilo je tudi le-to poveličano sprejeto v nebesa. Kdaj in kje in kako se je izvršilo Marijino vnebovzetje, nam ne vedo povedati nobeni zgodovinski viri, pa je vendar tako verovala in učila Cerkev že v dneh svojih svetih očetov in tako veruje in uči še danes.
Lepo je proslavljal Marijo, z dušo in telesom v nebesa vzeto, v svojem prazniškem govoru sv. Janez Damaščan: »Brezmadežna Devica, ki je zrasla v samih nebeških mislih, ki je imela vse življenje nebesa v svoji duši, je bila tako srečna, da se ji ni bilo treba vrniti v prah. iz katerega je bila vzeta, ampak je bila odpeljana naravnost v nebeške vrtove... Uklonila se je naredbi njega, ki ga je rodila in se kot hčerka Adamova podvrgla smrti, ki se ji tudi njen Sin, ki je Življenje, ni hotel izogniti, bila pa je kot Mati živega Boga na
16. avg.: Družina sv. Joahima. V pravo obleko oblečene postave. Iz srede 18. stoletja.
Uršulinski samostan v Ljubljani.
primeren način v nebesa vzeta... Svoji Materi je pripravil Sin božji ravno in gladko pot v nebesa...« Čudoviti zlati klas, ki nam je dal Kruh življenja, je bil, ko se je približala jesen, že po nekaj dneh presajen iz groba na nebeške njive.
Okoren človeški jezik nima besede, ki bi z njo izrazil veselje in blaženost Marijinega srca, ko je vsa ožarjena z milostjo in v poveličanem telesu stopila k svojemu Sinu. Tudi njej je bilo na zemlji v nekem oziru Jezusovo obličje skrito, v čudežni luči nebeške slave pa ga je zagledala, kakršen je. V blaženem strmenju odkriva v njem vedno nove lepote in neizčrpne globine njegovih božjih popolnosti. V luči slave gleda zclaj šele v popolni jasnosti njegov odnos do posameznika in do vsega človeštva. Na zemlji ji Jezus marsičesa ni mogel povedati. Molčal je v Nazaretu, molčal pri neuspehih v javnem življenju, molčal v za-puščenosti na križu. V nebeških višavah pa se odkriva skrivnosti božjega kraljestva.
Po slavnostnem vnebovzetju je zasedla Marija prestol Kraljice vesoljstva. Vemo pa, da sedajo kralji na prestol zato. da vladajo in delijo milosti. Tudi Marija je zavladala in takoj podala svojo vladno deklaracijo: upostaviti vsepovsod v srcih, družinah, v zasebnem in javnem življenju kraljestvo Kristusovo. Blagodejni vpliv njene vlade čuti človeštvo zlasti zdaj. ko se je s posvetitvijo njenemu brezmadežnemu Srcu podvrglo njenemu materinemu gospostvu. Res, da je še precej temno in mračno v svetu, toda na obzorju je s tem že zasvetila Jutranja zvezda. Naravni zakon pa je. da od jutranje zvezde do sončnega vzhoda ni več daleč. Po mnogih Marijinih prikazovanjih prejšnjih desetletij je pričakovati, da se bo uveljavila Kristusova zakonodaja in bo zavladal njegov mir na zemlji. Kazalec svetovne ure ne gre nazaj, ampak naprej.
Ko je prihajala Marija v nebesa, so se ji na stežaj odprla vsa vrata vseh nebeških dvorov. Naj bi se ji zclaj prav tako na stežaj odprla tudi vrata vsake slovenske hiše. S posvetitvijo slovenskih družin Marijinemu brezmadežnemu Srcu bo vstopila v naše domove naša nebeška Kraljica in Mati in jih s svojim blagoslovom pretvorila v »hiše božje«.
»V nebesih bi bila nesrečna, ko bi ne mogla več razveseljevati njih, ki jih na zemlji ljubim ... Moja blaženost v nebesih bo v tem, da bom delila Zemljanom dobrote. Po smrti bom trosila na zemljo dež nebeških rož... Ne bom mirovala do konca časov,« je govorila na smrtni postelji sv. Mala Terezija.
Če ima že mala, ponižna devica v nebesih tako važno poslanstvo, koliko cvetja in rož milosti smemo pričakovati šele od Kraljice devic in svoje nebeške Matere! Njeno oko je odprto in uprto proti zemlji in njeno Srce nagnjeno v pomoč in utelw svojim otrokom. Vsakemu, ki se zaupno obrne k njej, se izkaže milostno in mu pokloni prelepo nebeško rožo milosti.
Bog daj, da bi poklonila takšno rožo velike milosti sleherni slovenski družini in prav tako tudi Tebi takoj v tem trenutku, ko to bereš ...
PO POSVETITVI	BREZMADEŽNEMU
SRCU W MARIJINEMU
Hvala Bogu in brezmadežni Materi Mariji, posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu se je v vseh župnijah izvršila z veliko pobožnostjo in z močnim zaupanjem. Spokornih procesij se je udeležilo neverjetno mnogo vernikov v res pravem spokornem duhu. Marija je pritegnila k sebi tako številne duše, da še kaj podobnega nismo doživeli.
Res, hvalo smo dolžni Bogu po usmiljeni Materi in Kraljici Mariji! Prisrčno prosim Marijo, naj nakloni svoje posebno posredovanje pri Sinu vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvršitvi posvetitve od pripravljalnega odbora in duhovnikov do slednjega vernika in otroka.
Ali smemo zdaj pričakovati rešitve iz mnogoterih nadlog, ki nas tarejo in strašijo? Sveti oče nam je sporočil, da Mati božja ne bo mogla biti nezvesta svoji obljubi, če smo se ji brez pridržka izročili in posvetili. Brez pridržka, to se pravi tako, da v duhu posvetitve vztrajamo, da nehamo Boga žaliti, kakor smo ob posvetitvi slovesno izjavili. Da pa bomo stanovitni ostali — res popolnoma spreobrnjeni k Bogu — bomo storili še sledeče:
1.	Z mesecem julijem bomo začeli novo vrsto peterih prvih sobot, K tej pobožnosti vabimo posebno tiste, ki se doslej te pobožnosti še niso udeležili, da bo naraslo število tistih, ki s to pobožnostjo dajejo častno zadoščenje brezmadežnemu Srcu Marijinemu za kletve in druge žalitve. S prenovljeno gorečnostjo nadaljujmo spravno pobožnost prvih petkov in prvih sobot, da zadostimo božji pravičnosti za zakrknjene grešnike, da se bodo med nami vsi spreobrnili na pravo pot, ki vodi k Bogu in njegovi večni sreči. Če je Lucija, ki je v Fatimi videla nebeško Gospo in z njo govorila, nedavno izjavila, da Portugalska še ni dosti storila, da bi potolažila božjo pravičnost, koliko moramo potem še mi storiti, ko smo se komaj začeli spre obračati k Bogu, ki je tudi med nami vse preveč žaljen!
2.	Te petere mesece, ko bomo znova opravljali pobožnost prvih sobot, porabimo predvsem za to, da se bodo posvetile brezmadežnemu Srcu Marijinemu vse krščanske družine, ki se doslej še niso. Pripravljalni odbor bo izdal v ta namen posebna navodila in objavil tudi posebno molitev za družinske posvetitve.
Katehetje naj s pomočjo otrok vplivajo na družine, da se dobro pripravijo na družinsko posvetitev in jo lepo in iz vsega srca izvedejo.
Vsem župnijam in duhovnijam se priporoča, da družine, ki so se posvetile brezmadežnemu Srcu Marijinemu, vpišejo v posebne knjige, ki jih bo oskrbel pripravljalni odbor — še bolje, če se družine same lastnoročno
vpišejo. Te knjige bomo položili potem ob prestol brezjanske Marije Pomagaj. Tako bodo slovenske družine postavljene pod Njeno posebno varstvo!
3.	Marijine družbe naj po posvetitvi p o ž i v e svoje delo za posvečenje svojih članov in v apostolatu. Kdo pa je bolj poklican gojiti in razširjati pobožnost prvih sobot kakor Marijine družbe? Tu imajo krasno polje apostolskega delovanja. Za stanovitnost v sklepih posvetitve so najboljše sredstvo redne duhovne obnove po stanovih, ki naj postanejo reden pastoralni pripomoček.
4.	Spravna misel je rodila izredno lepe sadove. Mnogokje so se poravnali stari spori in se izravnala osebna sovraštva in zamere. Ni pa ta velika in lepa, pristno krščanska misel prodrla še povsod, kjer bi bila sprava potrebna. Med vernimi katoličani se morajo poravnati spori in se narediti iskrena sprava. To smo dolžni lastnemu zveličanju in zveličanju bližnjega! Kako naj upamo na izredno usmiljenje božje, kakršnega smo potrebni, če pa sami v napuhu in napačni skrbi za svojo čast zakrknemo svoja srca spravni misli? Prav tako moramo vsem, ki iščejo pot k Bogu in Cerkvi, olajšati korak, ki je zanje osebno morda pretežak, pomagati jim z ljubeznijo in razumevanjem, kakor božji Učenik, ki nalomljenega trsta ne prelomi in tlečega stenja ne ugasne (Mt 12, 20).
To so samo nekatere misli za nadaljevanje našega dela v zvezi z izvršeno posvetitvijo, da ne bo ostala samo lep spomin, ampak bo pomenila preobrat v verskem življenju vsega naroda; le iz takega preobrata moremo upravičeno pričakovati lepših in mirnejših časov, pa tudi moči, da bomo sebi v korist prenesli in pretrpeli vse, kar še pride. Iz resnično spreobrnjenih duš prihajajoče klice: Marija, pomagaj nam Ti, bo Marija prav gotovo uslišala.
V Ljubljani, dne 9. junija 1943.
t Gregorij,
škof.
Slovesno iszfavlfamo —
25.000 vernikov je dne 29. maja ob zaključku spokorne procesije na rakov-niškem igrišču pred milosti polno podobo brezjanske Matere božje slovesno in eno-dušno izjavilo:
Gospodovih dni ne bomo skrunili s hlapčevskimi deli in grešnim veseljem, temveč jih posvečevali, hodili k maši in pridigi —
Bogokletna beseda ne bo prišla iz naših ust. — Z grehi nečistosti ne bomo omadeževali svojih src —
Zahtevam nespodobne mode se ne bomo vdajali, ker nočemo hudo žaliti našega Gospoda —
Zakonsko in družinsko življenje bomo živeli tako, kakor Bog hoče —
Ogibali se bomo grde sebičnosti in nizkega sovraštva, krivičnosti in grehov jezika —
Skrbeli bomo, da zginejo ti grehi iz našega naroda —
Molili bomo vsak dan rožni venec, zlasti po naših družinah —
Zadoščevali bomo tudi naprej Jezusovemu in Tvojemu Srcu s pobožnostjo prvih petkov in prvih sobot —
To bodi vodilo in pravilo našega življenja!
Marija! Stoj nam ob strani! Pomagaj nam! Amen.
Vsi smo grešili.
Velika spoved slovenskega naroda. Skesana samoobtožba tistih slovenskih grehov, ki »le preveč žalijo našega Gospoda« ter neprenehoma izzivajo kazen božjo nad vse ljudstvo. Velika samoobtožba: vsi smo krivi, vsi smo grešili: tisti, ki so si s temi grehi dejansko oskrunjali duše, in tisti, ki so se sicer izogibali teh grehov, pa so jim s svojim strahopetnim ali preračunanim in dobičkarskim mol-
^ Ali molile vsalc večer rosni venec?
kom dajali spodbudo in potuho, da so se kakor povodenj razlivali v duše vernikov, zlasti v srca mladine. Starši, ki za zablode svojih otrok niso našli svarilne besede ter jih celo zagovarjali in opravičevali; vzgojitelji, ki so z mirno dušo gledali na kriva pota svojih učencev in gojencev ter jih odobravali; vsi tisti, ki so brali, podpirali in širili nemoralen ali veri sovražen tisk; in še oni, ki so k vsem tem grehom previdno in dosledno molčali, dasi bi po krščanski vesti morali govoriti. In tisti, ki so zapostavljali družine s številnimi otroki, jih prezirali in smešili. In tako dalje. Da, krivda na vseh straneh in zelo malo bo izjem.
Pa smo si hoteli tudi ta greh ne-krščanskega molka utajiti ter rekli: slovensko ljudstvo je dobro in si ne more očitati takih grehov, kot so jih zakrivili mnogi drugi narodi. Zato tudi ne morejo priti nanj take kazni kot na druge narode. Pa smo morali veliko grešiti, če nam je Bog poslal tako velike kazni in šibe.
Samospoznanje je prvi najpotrebnejši korak k resnični pokori. Velika spoved na dan procesije je dokaz, da je to pre-potrebno spoznanje res zajelo velik del slovenskega ljudstva.
Pokora šele začeta.
Vendar s to veliko spovedjo naša pokora še ni končana? Največja nevarnost za uspeh te velike spovedi, ki jo je dne 29. maja opravila tako velika množica našega ljudstva, je v tem, da ostane pozabljena na ličnih podobicah, na katerih je bila natisnjena. Koliko velikih shodov in kongresov smo že imeli v zadnjem petdesetletju ter sklepali koristne in pre-potrebne resolucije. Toda velik del jih je obležal v zapisnikih, ker ni bilo nikogar, ki bi jih v življenje spravil. Podobno se bo zgodilo z našo veliko spovedjo, ako ne bo postala last vsega slovenskega naroda, in sicer last, ki se je bodo verniki zavedali, čutili njeno obveznost pred Bogom in zgodovino.
Predvsem moramo pomisliti na to, da so bili pri spokornih procesijah navzočni
po veliki večini tisti, ki se z grehi, naštetimi v slovesni izjavi, niso nič ali vsaj malo naravnost pregrešili, pač pa s svojim molkom ali odobravanjem. Pretežna večina tistih, ki so naravnost obremenjeni z zgoraj naštetimi narodnimi grehi, ni bila navzoča. Do njih to samospoznanje še ni prišlo. Tam, kjer se zdi, da je pokora najpotrebnejša, spreobrnitev najnujnejša, ni bil narejen niti prvi korak.
Treba je torej, da spoznajo svoje grehe tudi tisti, ki v njih tiče. Tisti, ki Boga preklinjajo, skrunijo nedeljo, z nečistostjo onečaščajo zakon, nosijo v svojem srcu sovraštvo, ki globoko tiče v pohlepu in sebičnosti. Dokler se le-ti ne zavedo svojega greha, moremo o splošni pokori in poboljšanju naroda le težko ali samo deloma govoriti.
Toda kako naj dosežemo, da pridejo do spoznanja le-ti, ki so najpotrebnejši? K pridigam ne hodijo, verskih listov ne berejo, svojih dušnih pastirjev ne poslušajo. Kdo naj jim zbudi vest, kdo naj jih privede k pravemu spoznanju?
Apostolstvo dobre besede.
To morejo uspešno storiti predvsem tisti, ki so vsak dan z njimi skupaj: v družinah, prijateljskih družbah, sorodstvenih zvezah. S tem bodo popravili svoj dosedanji molk, s katerim so si naprtili sokrivdo pri vseh teh narodnih grehih. Saj so v slovesni izjavi obljubili: »Skrbeli bomo, da zginejo ti grehi iz našega naroda.« Če so izgovarjali to obljubo resno — in o tem prav nič ne dvomimo — potem je treba besedo tudi držati. In prav doma v družinah ali prijateljih in pri sorodnikih je sto priložnosti, da izvršimo to, kar smo Mariji obljubili.
Ne moremo pa tajiti, da je ta naloga mnogokrat zelo težka in da je treba mnogo potrpljenja in čakanja, preden se pokaže uspeh. Greh, ki se je leta in leta zajedal v dušo ter grešniku zatemnil razum, je zakrknjen in trdovraten. Veliko pa bo pripomogla dobra beseda v pravem času. Dobra beseda, ki ne lije kakor ploha, temveč pada rahlo kakor pohleven dežek, toda vztrajno, dokler
zemlja ni premočena. Dobra beseda, porojena iz ljubezni, ne iz razdraženosti in jeze. Ljubezen bo tudi znala najti ugoden čas in pravo priložnost, ljubezen vztraja in je potrpežljiva. Dobro besedo mora spremljati stanovitna molitev, ki ne preneha in ne odneha.
Nagiba naj nas k temu zavest, da je vršiti dobra dela usmiljenja naša dolžnost. Krščanstvo, ki skrbi samo za lastno dušo, za druge pa se ne meni, je samo polovičarsko. Tako krščanstvo je talent, ki ga je lastnik zakopal, namesto da bi z njim pridobil nove talente, in ga je Gospod zato obsodil. Ne pozabimo, da je današnji materialistični čas, ko vsak človek gleda samo nase in svojo korist, pa čeprav drugi poginjajo poleg njega, tudi naše krščanstvo, kakor ga mi živimo, zastrupil s prav nekrščansko duhovno sebičnostjo. To sebičnost bomo zatrli v sebi s tem, da bomo s svojo besedo in molitvijo reševali grešnike v svojih družinah pri sorodnikih in prijateljih.
Prvi petki in sobote.
Najboljši in najuspešnejši način boja proti zastarelim in ukoreninjenim grehom v družinah bo pa največkrat ta, da kolikor mogoče vse člane pridobimo za redno obhajanje prvih petkov in prvih
9. sept.: So. Korbinjan, proi freisin-ški škof. — Podobo tega loškega patrona je v srednjem veku imela vsaka cerkev na nekdanjem škofjeloškem posestvu.
Slika zgoraj: So. Korbijan roma v Rim. Medved raztrga njegovo mulo, ki mu nosi prtljago.
Slika spodaj: Svetnik zaroti medveda, ki mora zdaj mesto mule nositi prtljago.
Ti odlični freski se nahajata na Križni gori nad Staro Loko in sta delo neznanega gotskega mojstra okrog L 1500.
sobot. Kdor začne mesečno hoditi k spovedi in prejemati obhajilo, ne bo mogel dolgo časa vztrajati v smrnih grehih. Kajti vsakomesečni pregled dušnega stanja, kesanje in trdni sklep prisilijo grešnika, da začne z drugimi očmi gledati na svoje življenje. Obenem pa moramo računati tu še z zakramentalnimi milostmi, ki grešniku pomagajo k pravemu spoznanju ter mu krepe voljo, in na božji blagoslov, ki je še posebno zvezan s po-božnostjo prvih petkov in prvih sobot.
Naš prevzvišeni nadpastir je tudi odredil, da se je s prvo soboto v juliju začela nova vrsta prvih sobot. S tem pa ni rečeno, da se pozneje ne more začeti. Vsaka prva sobota je za vernike vabilo, da začno s to pobožnostjo, ako je
do sedaj še niso opravili. Pomagajmo z dobro besedo slabotnim vernikom, da bodo čimprej začeli s pobožnostjo in v njej vztrajali.
Javno mnenje.
Drug velik pripomoček, da se narodni grehi odpravijo ali vsaj v znatni meri zmanjšajo, je ustvaritev takega javnega mnenja, ki vse te grehe obsoja ter se nad njimi zgraža. Ne nad grešniki, temveč nad grehi. Javno mnenje, to je splošna ljudska sodba o kakšni stvari, je za veliko večino ljudi močan nagib za tako ali drugačno ravnanje. Žal je današnje javno mnenje zelo naklonjeno našim narodnim grehom, v najboljšem primeru pa je brezbrižno, saj drugače bi se ne mogli v ljudstvu tako ukoreniniti in razrasti. Ali ne najde n. pr. skrunjenje zakona in nasilno preprečevanje zaroda v vseh plasteh naroda polno opravičevanja, zagovarjanja in odobravanja? In vendar ni to samo velik greh proti božji zapovedi in lastnemu zdravju, temveč tudi proti narodnemu obstoju. In prav taki, ki se najbolj šopirijo s svojo narodno zavestjo, so največkrat največji zagovorniki tega na-
črtnega uničevanja naroda. Ali skrunjenje nedelj — kdo se zmeni za ta greh, kdo ga javno obsoja? Ljudje ob nedeljah opravljajo težka dela, opuščajo mašo in božjo besedo, toda v javnosti ne slišiš besede, ki bi vse to obsojala.
Ustvaritev javnega mnenja proti vsem narodnim grehom je ena največjih naših apostolskih nalog, ki smo jo prevzeli s slovesno izjavo: Skrbeli bomo, da zginejo ti grehi iz našega naroda. Zato je treba o teh grehih mnogo govoriti, pojasnjevati, obsojati: po prižnicah, šolah, sestankih cerkvenih organizacij, po družinah in prijateljskih družbah, po časopisih itd.
Ne dvomimo, da bo škofijski odbor, ki je tako spretno in uspešno razvnel veliko marijansko gibanje med našim ljudstvom, tudi tej stvari posvetil vso svojo pozornost.
Delajmo vsi, vsak po svojih močeh in priložnostih, da bo ta spokorni duh, ki se je tako pokazal ob zaključku po-božnosti peterih prvih sobot, zajel vse slovenske vernike, predvsem tiste, ki so še danes daleč od Boga in se mu še vedno odmikajo.
Janez Filipič:
Dn ne pozabimo naših obljub
1. Vedno večje razkristjanjevanje se kaže med nami prav posebno v one-čaščevanju Gospodovega dne: z opuščanjem službe božje, s hlapčevskim delom in ponekod — kljub vojnim časom — z grešnim veseljačenjem. Število onih, ki ne hodijo več k sv. maši, je veliko po mestih in trgih, najdejo se pa tudi že po vaseh. Zelo mnogi zanemarjajo ob nedeljah pridigo, krščanski nauk in tako padajo v versko brezbrižnost in brez-vernost.
Temu nasproti smo obljubili ob času posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu:
Gospodovih dni ne bomo skrunili s hlapčevskimi deli in grešnim veseljem, temveč jih posvečevali, hodili k maši in pridigi.
2.	Ostuden madež na telesu našega naroda je bogokletstvo. Že navada preklinjevanja sama je tako grda, da je nikakor ne moremo mirno prenašati: Bogokletstvo je pa posebej eden največjih in najgrših grehov, ker je naperjeno naravnost proti Bogu samemu ali svetim osebam, božjim prijateljem, Mariji in svetnikom.
Zato smo ob času naših posvetitev slovesno izjavili:
Bogokletna beseda ne bo prišla iz naših ust.
3.	Kakor grom udarjajo besede apostola Pavla in mečejo sramoto na ne-čistnike in nečistnice: »Ali ne veste, da so vaša telesa udje Kristusovi? Ali naj torej vzamem ude Kristusove in jih napravim za ude nečistnice? Tega
ne!« (1 Kor 6, 15) .. . »To je namreč volja božja, da se posvetite: da se zdržite nečistosti; Bog nas ni poklical k nečistosti, marveč k svetosti (1 Tes 4, 3. 7). Zato smo zopet ob času posvetitev slovesno obljubili:
Z grehi nečistosti ne bomo omadeževali svojih src.
4.	Marija v Fatimi je sama povedala, da nespodobna moda hudo žali Gospoda. Božja postava, pravila dostojnosti, spoštovanje samega sebe, obzir na bližnjega: to so stvari, ki ne dopuščajo nobene izjeme, pa naj bo človek v domači družini, na cesti, na ulici, v cerkvi, v gostilni, na zabavi ali v kopališču. Naravnost smrtni greh pa je, če se ženska zato lišpa, da bi v moških vzbujala poželenje ali če se tako oblači, da se to skoraj mora zgoditi. Zato smo z vso resnobo obljubili:
Zahtevam nespodobne mode se ne bomo vdajali, ker nočemo hudo žaliti našega Gospoda.
5.	So, ki trdijo, da zakona ni ustanovil Bog, da ga Kristus ni povišal v čast zakramenta, da so zakon iznašli ljudje. Nekateri pa so prišli že tako daleč, da so si izmislili nove načine zvez. Takšne nove oblike zakonske zveze naj bi bile: začasni zakon, zakon za poskuš-njo, tovariški zakon. Vse to je izraz neizrekljive pokvarjenosti, ki bo brez dvoma privedla kulturne narode do barbarskih navad nekaterih divjih plemen. Eden najžalostnejših pojavov današnjega časa je tudi to, da mnogi starši v otrokih ne vidijo več božjega blagoslova. Kakor umazana reka preplavlja mesta in žal, že tudi vasi zloraba svetih zakonskih pravic in dolžnosti. Kolikim dobrim ljudem, kolikim kristjanom, kolikim izvoljencem božjim se dan za dnem zapira pot v življenje, v narod, v Cerkev, v božje kraljestvo. Zakon, vir narodnega življenja, postaja marsikje grobnica ...
Zato smo slovesno ob naših posvetitvah zaklicali Bogu odtujenemu svetu:
Zakonsko in družinsko življenje bomo živeli tako, kakor Bog hoče.
6.	Na svetu opazujemo tudi med krščanskim ljudstvom mnogo sebičnosti, nevoščljivosti in škodoželjnosti. Največji madež na krščanskem življenju
5. sept.: Angel varuh. Kip iz srede 18. stol. Uršulinska cerkev v Ljubljani.
so pa medsebojna sovraštva. Koliko razprtij in strastnih tožba je tudi med našim ljudstvom, ki se neredko izživljajo po pogubnih dolgih pravdah v materielno in duhovno škodo obeh strank. Jezus pa nas uči: »Ljubite se med seboj! Kakor sem jaz vas ljubil, se tudi vi med seboj ljubite. Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj« (Jan 13, 34).
Tej Kristusovi zapovedi na ljubo smo zopet obljubili:
Ogibali se bomo grde sebičnosti in nizkostnega sovraštva, krivičnosti in grehov jezika.
Skrbeli bomo, da zginejo ti grehi iz našega naroda.
Če pa hočemo greh iztrebiti, moramo uporabiti potrebne pripomočke.
7. Tak pripomoček je zlasti sveti rožni venec. Marija sama je v Fatimi med sredstvi, s katerimi naj se svet reši,
na prvem mestu navedla rožni venec, V vseh prikazovanjih pa ga je otrokom spet in spet priporočala. Kakor Bernardki v Lurdu se je tudi otrokom v Fatimi prikazala z rožnim vencem. Pri tretjem prikazovanju je otrokom priporočala, naj vsak dan molijo rožni venec v čast Materi božji v ta namen, da bi se vojna skoraj končala. V prvem in petem prikazovanju je spet naročila, naj ljudje vztrajajo v molitvi sv. rožnega venca, ako hočejo doseči mir in konec vojne. Sama se je imenovala Mater božjo svetega rožnega venca. Ljub je torej sveti rožni venec Materi božji. Zato smo ob naših posvetitvah tudi mi obljubili:
Molili bomo vsak dan rožni venec, zlasti po naših družinah.
8. Lansko leto nas je pozval naš škof dr. Gregorij Rožman: Ne prenehajte zdaj, marveč nadaljujte pobožnost prvih petkov, saj tudi ljubezen Jezusova do nas ni prenehala in žalitve božjega Srca, se žal tudi še nadaljujejo med našim narodom. Zadostilna pobožnost prvih petkov naj postane slovenska ljudska po-
božnost za vso bodočnost, prvi petki naj ostanejo dnevi zadoščevanja in ljubezni: spomin na vero in zaupanje našega naroda v hudih dneh, vir tolažbe in pomoči v vseh bodočih preskušnjah in ob prvem času izraz najgloblje hvaležnosti presvetemu Srcu za rešitev.
Prav podobno pa zahteva tudi Gospa presv. rožnega venca iz Fatime; molitev, žrtve za spreobrnitev grešnikov, pokoro, poboljšanje, obilno zadoščevanje za toliko grehov, ki žalijo božje Srce, in tudi za kletvine, ki sramote njeno brezmadežno Srce. Brez tega za svet ni rešitve, ne moremo se izogniti božjim kaznim! Tako smo pobožnosti prvih petkov dodali še pobožnost prvih sobot. Obe preveva duh ljubezni in sprave, zato smo slovesno obljubili:
Zadoščevali bomo tudi naprej Jezusovemu in Tvojemu Srcu s pobožnostjo prvih petkov in prvih sobot.
To bodi vodilo in pravilo našega življenja!
Marija! Stoj nam ob strani! Pomagaj nam! Amen.
Hafner: Kako smo se pripravljali na posvetitev
Dva nagiba sta se zdela našemu pre-vzvišenemu nadpastirju odločilna, da je sklenil posvetiti škofijo brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Prvi je splošno znana Marijina napoved v Fatimi leta 1917. o novi hujši vojni, če ljudje ne bodo nehali žaliti Gospoda Boga. Drugi nagib je bila posvetitev vsega sveta, ki jo je dne 1. oktobra 1942 izvršil Pij XII. Prav tiste dni je bil naš prevzvišeni v Rimu, od koder je pisal, naj se takoj sestavi poseben odbor, ki naj za vso škofijo organizira pobožnost peterih prvih sobot, po-čenši z januarjem. Pobožnost naj bi se opravila kot priprava na posvetitev vse škofije Srcu Marijinemu, ki naj bi se izvršila 30. maja 1943.
Konec novembra se je sestavil odbor, kateremu predseduje inž. Sodja, tajniške posle pa vodi župnik Janko Hafner.
Prevzvišeni sam je 6. decembra v časopisju pobožnost naznanil, kratko opisal
in vernike k njej povabil. Škofijski odbor je izdal knjižico: Sporočilo iz Fatime, ki je bila natisnjena najprej v 13.000 izvodih, pozneje pa še v 6000. Knjižica je imela namen vernike na kratko seznaniti s fatimskimi dogodki in jih poučiti, kako se pobožnost prvih sobot opravlja.
Dalje je odbor izdal na 4 straneh podobice s Plankovo sliko Srca Marijinega, ki se nahaja v stolnici, kjer je bila tudi razložena pobožnost prvih sobot. Podobic je izšlo 114.000.
Za vse nedelje v decembru je odbor razposlal župnim uradom pridige, ki naj vse vernike enotno usmerijo za opravljanje pobožnosti peterih sobot. Tudi časopisje — svetno in versko — je prinašalo članke, ki so bili v zvezi s fatimskimi dogodki.
Rakovniški zavod je izdal knjigo Fa-tima, ki je veliko obširnejša kot je Sporočilo iz Fatime. Do maja 1943 je knjiga
izšla v treh izdajah ter je poplavila vso pokrajino.
Škofijski odbor je oskrbel 60 slik za skioptična predavanja, ki so se potem v velikem številu vršila po vseh ljubljanskih dvoranah, šolah in po deželi.
Prevzvišeni je v adventu zlasti za Ljubljano napisal posebno pismo, namenjeno družinam in posameznikom, v katerem kaže sedanje trpljenje kot posledico kršenega božjega reda in da to trpljenje obrnimo v zveličavno pokoro. To pismo je izšlo v 30.000 izvodih; priobčila sta ga tudi Slovenec in Jutro.
Po tej pripravi je prišla prva sobota 2. jan. 1943. Verniki so v velikem številu opravili pobožnost zlasti v tistih krajih, kjer so veliko trpeli po partizanih in do dna spoznali veličino človeške hudobije in zablode.
Da bi se pobožna in spokorna zbranost vernikov ohranila, je odbor razpošiljal duhovnikom pridige za vsako nedeljo pred prvo soboto, za sveto uro pred prvim petkom in premišljevanje po ene rožnovenske skrivnosti za vsako prvo soboto.
Da bi marijansko gibanje zlasti med mladino seglo čim globlje, je prof. dr. J. Lovrenčič dal v svojih razredih za šolsko nalogo spis z naslovom: V varstvu Marijinega Srca. Naloge so zelo lepo uspele in je bilo nekaj priobčenih v »Slovencu« kot propaganda za posvetitev. Zgled prof. dr. Lovrenčiča so posnemali tudi v nekaterih drugih šolah.
V pustu so se vršile v Ljubljani duhovne obnove za posamezne stanove v štirih skupinah, ki so potem imele na veliko sredo v stolnici skupno posvetitev. Prav tako so bile duhovne vaje za gospe in gospodične v Lichtenturnovem zavodu, pri jezuitih in pri uršulinkah. Isto tako so v postnem času imele skoraj vse ljubljanske srednje šole duhovne vaje in kot sklep posvetitev Marijinemu Srcu.
Prevzvišeni je imel vsak petek v postu v nabito polni stolnici postne govore, ki so imeli namen pripravljati vernike na spokorno mišljenje. Te govore je izdal škofijski odbor v 5000 izvodih.
Prav tako so se na deželi vršile številne duhovne obnove kot priprava na posvetitev.
4. avg.: Sv, Dominik. Kip iz srede 18. stol. Uršulinska cerkev v Ljubljani.
Po šolah, tako srednjih kakor ljudskih so se v Ljubljani vršile po posameznih razredih marijanske akademije, za katere so sestavili po večini spored učenci sami, profesorji in učitelji so jim samo odstopili po eno učno uro. Nekateri zavodi so potem nastopili še s skupno akademijo pred široko javnostjo. Tako predvsem učiteljišče, ki je v tem oziru pred-njačilo in bilo vsem v vzor. Ta akademija se je vršila dvakrat v frančiškanski dvorani. Sledila je uršulinska gimnazija z učiteljiščem 16. maja dopoldne in popoldne v frančiškanski dvorani. Nato 23. maja akademija ljudskih šol. Potem 28. in 30. maja v dvorani Lichtenturno-vega zavoda akademija Poljanske ženske gimnazije. Kot zaključna prireditev je bila veličastna akademija vseh srednjih šol v unionski dvorani 30. maja.
Frančiškanski oder je petkrat podal Claudelovo Marijino oznanjenje, dvakrat
Sveto Cecilijo. Opera ponovno Sattner-jev oratorij: Marijino vnebovzetje, Drama pa je 28 krat uprizorila V času obiskanja, vedno ob polno zasedenem gledališču.
Spomladi je Škofijski odbor zopet izdal mnogo novih tiskovin, ki naj pripravljajo vernike na posvetitev. Tako 185.000 izvodov papeževih posvetitvenih molitev za odrasle, 30.000 posebnih posvetitvenih molitev za otroke, Šmarnice v čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu v 3000 izvodih, ki so bile takoj razprodane. Potem še 130.000 izvodov podobic Marije Pomagaj z obljubo, ki so jo podali udeleženci spokornih procesij. Osrednje vodstvo Marijinih družb je izdalo 10.000 izvodov posvetilnih molitev za Marijine družbe, Kat. tisk. društvo podobice Marijinega Srca z molitvijo, katero sta Marija in angel naučila moliti fatimske pastirce, Rakovnik dve knjižici o posvetitvi (»Vsi« in »Marijino Srce«) ter podobice in sve-tinjice fatimske Matere božje, frančiškanski samostan na Viču Legendo o Mariji Pomagaj na Brezjah, ki jo je spesnil dr. Joža Lovrenčič, papirnica Sfiligoj pa 4000 večjih slik Srca Marijinega.
Za mesec majnik je Prevzvišeni zopet napisal poslanico vernikom, ki je bila objavljena v časopisju in v kateri je pozval vernike, naj se v mesecu majniku prav posebno pripravljajo na posvetitev z molitvijo in spokornimi deli. Preddan posvetitve naj bo dan molitve, posta, premagovanja in medsebojne sprave. Sledeč tej poslanici, je Škofijski odbor pozval vernike, naj prav posebno pomnože skupne molitve, zlasti rožni venec. Marijina kongregacija duhovnikov je organizirala vse moške redove in komunitete duhovnikov za celonočna češčenja, uršu-linke pa so za ves mesec maj enako organizirale vse ženske redovne družine v Ljubljani. Vsaka hiša je prišla dvakrat na vrsto. Prav tako so se za uspeh posvetitve opravljale po vseh župnih cerkvah v celi škofiji maše. Zadnji teden pred posvetitvijo je zvečer po avemariji zvonilo pet minut z velikim zvonom, da bi se ljudje ob tem spomnili, naj molijo za duhovni prerod Ljubljane in dežele. Na spokorno-spravni dan, dne 29. maja je bilo po vseh župnih cerkvah v celi
škofiji vsaj nekaj ur izpostavljeno sveto Rešnje Telo, delo je po možnosti ta dan počivalo in službe božje so se vršile kot ob nedeljah,
K spravnemu dnevu je spadala tudi spokorna procesija, h kateri je Prevzvišeni s posebnim pismom, objavljenim v dnevnem časopisju, povabil vso Ljubljano. »V procesiji bomo spremljali milostno podobo Marije Pomagaj, vsem Slovencem najbolj priljubljeno in najbolj če-ščeno. Ob njej se pripravimo za skupno posvetitev, da bomo v smislu tega po-svečenja resno in korenito spremenili svoje mišljenje in življenje po nauku Kristusovem. Tako bomo tudi mi vredni, da se spolnijo nad nami obljube, ki jih je Marija dala posameznikom in narodom.«
Procesije so šle iz vseh ljubljanskih župnih cerkva. Na čelu vsake procesije je župnik nosil križ, za njim je šla domača duhovščina, redovniki, šolarji, moški, redovnice in ženstvo, vedno po šest v eni vrsti. Na čelu stolne procesije je nosil križ Prevzvišeni sam. Središče te procesije je bila podoba brezjanske Marije Pomagaj, ki jo je nekaj dni preje Prevzvišeni prinesel s Trsata. Nosili so jo pod posebnim baldahinom bogoslovci, obdani z akademiki. Med potjo so ljudje ob špalirju poklekali, da so tako pozdravljali našo narodno zaščitnico in pomočnico. V procesiji so verniki molili rožni venec, peli litanije in Marijine pesmi. Procesija se je polne tri ure zlivala v veliko igrišče rakovniškega zavoda, kjer je bil postavljen oltar, kamor so postavili podobo Marije Pomagaj. Na prostoru so bili nameščeni zvočniki in organizirana zdravniška pomoč. Ko so združeni pevci zapeli Kimovčevo pesem: Marija, Kraljica Slovencev, je imel Prevzvišeni kratek vzpodbuden govor, nakar je 25.000 broječa množica izpovedala obljubo, ki jo priobčujemo na strani 135. Po tej slovesni obljubi je bil blagoslov z Najsvetejšim. Nato se je razvila stolna procesija, ki je ponesla Marijino podobo v stolnico, kjer je izpostavljena v javno češčenje. Gledališča, kini in po veliki večini tudi trgovine so bili ta popoldan zaprti.
Podobne procesije so bile isti ali naslednji dan tudi povsod po deželi, kjer
24. avg.: Sv. Jernej. Jurij Subic. Voklo.
so verniki zlasti ponekod pokazali prav izrednega spokornega duha.
Posvetitev cele škofije dne 30. maja so pripravljala razna stanovska posve-čenja: posameznih ljudskih šol, srednjih šol, univerze, uradnikov, obrtnikov, zakoncev, služkinj, duhovnikov posameznih
večjih zavodov itd., ki so se vršila ves mesec april in maj. Po teh posameznih posvetitvah je prišel 30. maj, ko se je pri vseh rednih službah božjih slovesno skupno molila posvetilna molitev. V stolnici je imel glavno službo božjo škof, ki je v svojem govoru poudarjal, da se ta
^ "Rosni venec prinaša dušno sdravfe. ^
dan posvečuje Marijinemu Srcu vsa ljubljanska škofija.
Vatikanski dnevnik L'Osservatore Romano je dne 11. junija zaključil tozadevno poročilo s temi besedami: Spravni dan 29. maja in dan posvetitve 30. maja sta razgibala slovensko dušo in zajela vse plasti naroda v taki meri, da se more
s temi slovesnostmi primerjati samo ev-haristični kongres v Ljubljani 1. 1935. Ta dva dneva bosta ostala med največjimi verskimi manifestacijami slovenske zgodovine. Posvetitev Srcu Marijinemu odkriva odločen sklep, obljubo in voljo vseh Slovencev, da hočejo uravnati svoje življenje po zgledu svoje nebeške kraljice.
J. M.:
OBLETNI SPOMIN
NA DVOJE POSVETITEV
I.
V nedeljo 24. avgusta leta 1913. je bila pri slovensko-hrvatskem katoliškem shodu na Kongresnem trgu v Ljubljani zbrana nepregledna množica ljudstva obenem z najvišjimi zastopniki cerkvenih in državnih oblasti. Sveta tihota je vladala nad obširnim prostorom med daritvijo svete maše, ki jo je bil opravil nadškof — koadjutor zagrebški dr. Ante Bauer. Še radovedneži po oknih in cestah se niso upali kaliti tega svetega opravila in miru.
Po sv. maši je pa stopil k oltarju ljubljanski knezoškof dr. Ant. Bon. Jeglič ter je prečital tole lepo posvetilno molitev, glasno poudarjajoč stavek za stavkom: »Brezmadežna Devica, Mati božja Marija, vsi zbrani posvetimo sebe in svoj rod Tebi, ki pri Bogu vse premoreš. Srčno in zaupno te prosimo, vzemi nas milostno v svoje varstvo in ne dopusti, da bi nas in naš rod premagali sovražniki Tvoji in Tvojega božjega Sina.
Brezmadežna Devica, ki si tako trdno verovala besedam angela Gabrijela in si kot Devica rodila Luč, ki razsvetljuje ves svet, pomagaj nam, da ohranimo vero v Boga Očeta, Stvarnika nabes in zemlje, vero v Boga Sina, našega edinega Odrešenika in Učenika, v Boga Svetega Duha, ki je poslan Cerkvi, da jo ohrani v resnici in obrani vsake zmote.
Brezmadežna Devica, Mati Jezusa, začetnika in nevidnega poglavarja svete
nezmotljive in edino zveličavne katoliške Cerkve, pomagaj nam, da ostanemo zvesti katoličani, da ne priznamo drugega učitelja in voditelja na potu v večnost kakor to sveto Cerkev, ki nam govori po nasledniku sv. Petra, po rimskem papežu in po naslednikih apostolov, po škofih, združenih s papežem.
Brezmadežna Devica, ki si strla glavo peklenski kači, pomagaj nam, da uidemo njenemu zalezovanju in premagujemo poželenje oči, poželenje mesa in napuh življenja; pomagaj nam, da ostanemo ne le verni, ampak tudi ponižni, nedolžni, čisti, zmerni, trezni, krotki v besedi in dejanju, polni srčne ljubezni do Boga in do bližnjega.
Brezmadežna Devica, ki si kljub najhujšim bridkostim ostala zvesta Bogu in se sedaj v nebeški slavi vekomaj veseliš, pomagaj, da tudi mi ostanemo v veri in v življenju po veri stanovitni do konca in po smrti pridemo iz te solzne doline v pravo domovino, kjer ne bo ne solza, ne bolečin, ne nevarnosti, ampak popolno veselje, ki ga je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo. Amen.«
Bil je ganljiv trenutek, ko je množica za škofom počasi govorila molitev, s katero se je narod po svojih navzočih zastopnikih posvetil Brezmadežni.
II.
Zopet je bila dne 26. avgusta 1. 1923. o priliki petega slovenskega Katoliškega shoda na istem Kongresnem trgu v Ljub-
ljani zbrana stotisočera množica. Grobna tišina je nastala, ko je bil dal trobentač signal, da se začne sveta maša, ki jo je daroval apostolski nuncij msgr. Her-menegild Pellegrinetti. Mogočno se je pri daritvi sv. maše razlegalo petje cerkvenega zbora, broječega okrog 1400 pevcev in pevk.
Po sv. maši se je pokazala na odru markantna osebnost prevzvišenega škofa ljubljanskega dr. Jegliča, ki je glasno čital besedilo posvetitve slovenskega naroda presvetemu Srcu Jezusovemu, ki jo je množica za njim ponavljala. Ganljiv trenutek! Besedilo posvetitve se glasi:
Presveto Srce Jezusovo, neskončno veličastno, vzor kreposti, Tebe proglasimo za Kralja nad svojimi Srci.
Po tvoji dobroti
so naši pradedje v davnih dneh stopili v tvojo cerkev.
Tvoja ljubezen
je z božjo vero narod krepila in tolažila.
In iz studenca tvojih milosti narod vsekdar zajemlje moC, da se rešuje nizkih strasti in vzdiguje k lepoti poštenja.
Srce Jezusovo,
dobrote in ljubezni polno:
zahvalimo te
in v zahvalni dar ti poklanjamo sebe.
Sprejmi našo nepreklicno zavezo: odpovemo se vsemu, kar obsoja tvoja pravičnost, ljubimo vse, kar je ljubo tebi, obžalujemo vse, kar je tebe žalilo.
Kraljuj nam! Kraljuj našemu razumu z resnico svetega evangelija, kraljuj naši volji z lepoto kreposti, kraljuj našemu srcu s sladkostjo svoje božje ljubezni.
Umetniška razstava. Bil sem v
zadnjih dveh letih na neki umetniški razstavi. Mnogo dobrih in lepih stvari. Med njimi pa prav znatno število del, o katerih ne bom sodil, ali so umetnost ali ne, ker se kot laik ne drznem javno soditi o tem; toda da so velika grdo-bija, to sem videl. Prepričan sem, da se najde le malo gledalcev, ki gledajo tako stvar izključno z umetniškega stališča, pač pa jih je prav mnogo, zlasti mladine, ki jih stvar mika in privlači samo ali v prvi vrsti po svoji predrzni in naravnost se ponujajoči nagoti. Tako je taka umetniška razstava poleg umazane literature, spolzkih filmov ter skupnega kopanja in sončenja tista kalna kaluža, v kateri mlad človek maže svojo domišljijo, ubija v sebi mladostno sramežljivost, vzbuja in redi pohoto, ki ga nazadnje pokoplje v blato, iz katerega nikdar več ne vstane. Le komu je taka mladina v korist? Ali sama sebi, ali svoji bodoči zakonski zvezi, ali narodu? Ali ni nasprotno škoda, nepopravljiva škoda na vse strani? Da pri tem greha, ki mu sledi kazen božja, niti ne omenjamo.
So ljudje, ki ose črno vidijo in vzamejo vse od temne strani, kot jih najbolj boli. Pri meni je prao nasprotno. Povsod vidim le sončno ] plat. Če imam samo trpljenje brez j žarka, se pa tudi tega veselim, j (Sd. Terezija Det. J.) 1
Alojzij Strupi:
MOLIMO BRATJE »MOLIMO
Krščanske vere si brez molitve ne moremo misliti. Krščanstvo je od Boga razodeta vera, edina prava vera. Bog sam nas s popolno gotovostjo uči, kaj so naše najvažnejše dolžnosti. Veruj v enega samega Boga! Gospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu služi! Ljubi Gospoda, svojega Boga! Krščanstva brez spolnjeva-nja božjih zapovedi ni in ne more biti. In med temi zapovedmi je prevažna zapoved in dolžnost molitve.
Molitev spada k najvažnejšim delom krščanskega življenja. To je pokazal Kristus, ki je na začetku svojega javnega delovanja molil štirideset dni in štirideset noči in se tudi pozneje vedno od svojih del zatekal k zbrani molitvi. Med prvimi navodili, s katerimi je začel vzgajati apostole, je bil pouk o molitvi in Gospodova molitev, očenaš. Nikoli jih ni nehal spodbujati k molitvi. Zagotavljal jim je uspešnost molitve in brezuspešnost dela, ki ga ne spremlja molitev. Zato jim je za apostolsko delo naložil tudi dolžnost molitve. Apostolu ne zadostuje samo vera v Kristusa, požrtvovalno oznanjevanje njegovega nauka, neutrudno delo in skrb za duše, vse to mora začenjati in spremljati molitev. Apostoli so resnično širili božje kraljestvo nič manj z molitvijo kakor z božjo besedo in z božjimi deli.
Ta zakon božjega kraljestva velja še vedno. V veliki meri uspehi božjega kraljestva slonijo na molitvi, Kristus nas opominja: »Treba je vedno moliti in nikoli ne nehati.« Cerkev nam v svoji duhovniški službi kliče: Molimo! Molite, bratje! Molitev je prva in
+
Tebi posvetimo
svoje radosti in svoje bridkosti, svoje upe in skrbi, svoje sklepe in svoja dejanja: Tvoji smo, tvoji hočemo biti.
Sprejmi za svoje vse naše družine, naše občine, vse pokrajine, vso domovino:
posvečen bodi tebi ves narod: O božje Srce, sladkost svetnikov, blagoslovi nas,
da te bomo v življenju in smrti ljubili in v rajski domovini večno slavili.
Amen.
Za sklep je množica zapela pesem Posvetitev domovine in himno »Povsod Bo-
ga«, na kar je papežev nuncij podelil navzočim papežev blagoslov.
Z letošnjo posvetitvijo brezmadežnemu Srcu Marijinemu je gornji dve posvetitvi še dopolnil ter jo izpopolnil z veliko spokorno akcijo, ki šele daje našemu po-svečenju pravo vrednost v božjih očeh. Seveda če se bo ta spokorna akcija nadaljevala in poglobila. Skusili pa smo v preteklosti in skušamo v sedanjosti, kako je Bog kljub vsem bridkim preskuš-njam in velikim nevarnostim ohranil našemu narodu pravo vero, ki je največja duhovna dobrina, in jo še čuva.
zadnja ljubezniva beseda, ki jo ima Cerkev za vsakega svojega vernika. Duhovni nameni Cerkve se brez molitve ne dajo doseči. Tudi veliki cilj modernega laiškega apostolata, ki ga vrši Katoliška akcija, se brez molitve nikoli ne bo uresničil. Ta apostolat ima za cilj nič manj kakor velika spreobrnjenja ljudskih množic, ki so
Pa bo tudi v tem oziru treba zdravega preokreta. Sami smo priče, kako velik del naše mladine prav v zadnjem času vedno bolj leze v nemoralnost, v kateri se naravnost vtaplja. Zato se bodo tudi umetniki morali zavedati, da tudi oni nosijo odgovornost za moralno
Družinska večerna molitev — rožni venec.
zdravje slovenskega ljudstva, da umetnost ni suverena nad moralo in da ni sama sebi namen.
Neuslišana molitev. (K. R. G. K.), Vprašate, zakaj niste uslišana, ko že toliko časa molite k škofu Baragi, da bi ozdravela vaša sestra. Da zgubljate zaupanje, ker se vam zdi, da so vse vaše in vaše sestre molitve brezuspešne. Nihče vam ne more odgovoriti točno na vaše vprašanje, ker je za nas skrivnost, kako Bog gospodari z našimi molitvami. Mi vemo samo to, da nobena molitev, ako je dobra, ni brezuspešna. To nam je zagotovil Kristus. Osnovni pogoj dobre molitve pa je najprej, da prosimo v Jezusovem imenu. V Jezusovem imenu pa se more predložiti Bogu samo taka prošnja, ki je koristna za našo dušo, ali ji vsaj ne škoduje. Stvari, ki ni koristna za dušo, ne morete ne vi, še manj pa vaš priprošnjik v nebesih, predložiti v Jezus ovem imenu. Ali je ozdravljenje vaše sestre koristno za njeno dušo in njeno večnost? To ve samo Bog in nihče drugi. Dalje mora biti molitev polna zaupanja. Ali je vaša molitev taka? Po vašem pismu bi skoraj podvomil. Molitev mora biti tudi stanovitna. Ne moremo Bogu ukazovati, kdaj nas usliši. Če bi nas moral Bog uslišati takoj, kadar mi hočemo, bo malo molitve na svetu. Zato le dalje molite, toda z zaupanjem, stanovitno in vdano v voljo božjo. Vsako dobro molitev Bog usliši, toda kdaj in kako jo usliši, to povsem prepustite Njemu, ki bolje ko mi ve, kaj je za nas dobro in res potrebno.
Marijini nauki in izreki, ki jih je po prikaznih deklica Jacinta (znana iz fatimskih dogodkov) p obnovila svoji sestri prednici:
»Greh, ki zavoljo njega največ duš pride v pekel, je nečisti greli.«
»Če bi ljudje pomislili, kaj je večnost, bi vse storili, da se spreobrnejo.«
»Vojske niso nič drugega kot kazen za grehe sveta.«
»Marija Devica ne more več zadržati pravične roke svojega preljubega Sina, da bi sveta ne kaznoval.«
•»Če bi oblast pustila Cerkev v miru in bi dala svobodo sv. veri, bi tudi sama imela božji blagoslov.«
od krščanstva odpadla. Taka spreobrnjenja brez izredne milosti niso mogoča, a teh milosti ne bo, če ne bomo zanje molili.
Zato delajmo in delajmo za božje kraljestvo med nami, a ne pozabimo zanj tudi moliti, veliko moliti. Molimo zasebno in skupno! Molimo doma v družini in v cerkvi! Molimo skupno za iste apostolske namene, ako hočemo podpreti apostolsko delo naših duhovnikov in laikov. S skupno molitvijo v imenu Jezusovem bomo našemu apostolskemu prizadevanju izprosili božji blagoslov.
Od 1. do 7. avgusta bomo molili za skupni apostolski namen,
da bi se naše družine posvetile Marijinemu Srcu.
V slovenskih srcih je zagorela globoko ukoreninjena ljubezen do Marije. Treba je bilo le zunanjega povoda, da je žarno vzplamtela. Ta povod nam je dala pobožnost prvih sobot, kakor jo je Marija sama naročila v Fatimi. To je bila tiha, notranja pobožnost, ki so jo Mariji vdana srca z veseljem in zaupanjem opravljala. Zato so se Marijini častilci na koncu pobožnosti prvih sobot iz lastnega nagiba zbrali v tako velikem številu k spokornim procesijam. V tem so bili doseženi veliki duhovni uspehi.
Napravimo še korak dalje. Ljubezen do Marije ne sme ugasniti v naših srcih. Marijina materinska ljubezen naj ne ostane ločena od našega življenja. Izročimo ji, kar nam je najdragocenejše, kar nam je poroštvo zemske in nebeške sreče. Pokličimo Marijo v naše družine, odprimo ji svoja srca, posvetimo jih nebeški Materi v prizadevanju za neomadeževano življenje. Zdrava, krščanska družina — zdrav, krščanski narod. Propad družine — pogin naroda! Ali ne vidimo, da mnogo sovražnikov preži na naše družine — matere in očetje jih bridko občutite — zato družine v varno zavetje Marijinega Srca! Molimo, da se bodo razblinili vsi pomisleki, da bo premagana vsa hladna posvetnost in brezbrižnost, ki si je osvojila toliko naših družin. Naj prenovljene družine sprejmejo Srce nebeške Matere za trdno vez ljubezni, zvestobe, pokorščine, zdravega telesnega in duhovnega napredka vseh članov sleherne slovenske družine!
Od 8. do 14. avgusta:
Molimo, da se bo naša mladina ogibala nečistega greha.
Vsakdo razume, da je v ta namen mnogo treba moliti. Cerkev dobro ve, da je mladina posebno
o novodobnih razmerah v veliki nevarnosti za čistost telesa in nedolžnost srca. Zato zbira mladino v Marijinih kongregacijah in jo navaja k pogostnemu prejemanju sv. obhajila. S temi nadnaravnimi sredstvi se najbolj zavaruje zaklad čiste mladosti. Le žal, da ta sredstva zajamejo premajhen del mladine. Večji del naše mladine zalezuje nespodobnost in nečistost, ki se širi z nazadovanjem javne morale. Vse moderno zasebno in družabno življenje je usmerjeno v kult telesnosti, v počutnost in naslado. Mnogo je tudi laži-kulturnih naprav od nemoralnega kina do nedostojnega športa, ki v mladini razpalijo nižje nagone. Kako naj iz takih razmer zraste čista in neomadeževana mladina? Pomagajmo ji z molitvijo, da ne bomo prepozno objokovali strašnih posledic od nemorale zastrupljene mladosti.
Od 15. do 21. avgusta:
Molimo, da bi se pomirile razpaljene strasti med ljudstvom.
Od 22. do 28. avgusta: Molimo, da bi vsi posvečevali nedelje in praznike!
Že od prejšnje svetovne vojske tožimo, kako se skrunijo Gospodu Bogu posvečeni dnevi. Vse se je prirejalo na nedelje in praznike: izleti, veselice, plesi, tekme, športne igre, velika ljudska zborovanja. Koliko teh reči je bilo združenih z grehi in javno nemoralo. Vsem pa je bilo navadno skupno, da se niso prav nič menile za nedeljsko
Priljubljeni molitvenik dr. Pečjaka
POT K BOGU
je izšel v posebni izdaji z VELIKIMI ČRKAMI za stare ljudi in za kratkovidne. — Ta lepi in praktični molitvenik stane v platno vezan z rdečo obrezo L 20 -, z zlato obrezo L 25 -. — Dobite v Ljudski knjigarni, Pred Škofijo 5, Miklošičeva cesta 5 ali pri njeni podr. v Novem mestu
Vsemu svetu so namenjene tehtne besede, ki jih je sv. oče Pij XII. spregovoril na binkoštni ponedeljek zbranemu delavstvu. 20.000 jih je bilo. Sprejeti so bili na velikem dvorišču Belvedere. Ko se jim je poglavar svete Cerkve zahvalil za častitke in za darove v prid nove cerkve sv. Evgenija, je dodal tudi primeren pouk za sedanje dni. Poudaril je, da dosega pravične in srečne socialne uredbe ni v revoluciji, marveč v tistem novem redu, ki bo moral nujno izboljšati in spremeniti celotni socialni ustroj. — Delavsko vprašanje zasluži največjo pozornost in skrb. Določiti je treba pravične mezde, urediti stanovanjsko vprašanje, dati zadostnega pouka in skrbeti za primerno odgojo otrok.
Delavci pa ne smejo obteževati rešitve in siliti s prevelikimi zahtevami. Revolucija nikakor ne gradi, temveč le ruši, razdira in podžiga strasti; revolucija pomeni uničevanje, ne pa rešitev.
Duh bratske in prave sloge mora prevevati vse. Hkrati je pa treba iskati pomoči in tolažbe v molitvi in v življenju po veri.
Papež — oče vseh narodov. Nemški škofje so poslali papežu Piju XII. pred meseci za 25 letni škofovski jubilej v imenu svojih katoliških vernikov vdanostno pismo. Sveti oče je odgovoril z daljšo okrožnico. Z zahvalo za častitke se spominja tistega časa, ki ga je preživel v Nemčiji kot nuncij, in spoznal, vzljubil in občudoval plemenitost nemških katoličanov in drugega prebivalstva. Obžaluje pa vse to, kar je prišlo in kar hoče uničiti krščansko vero ondotnega naroda. Sv. oče hvali živahno delavnost nemških škofov ter vztrajnost vernikov, ki se ne dajo zbegati. Končno dostavlja: »Papež čuti z vami vso žalost, ki jo prenašate, ter moli vsak dan, da bi vam usmiljeni Gospod pošiljal vso potrebno pomoč.«
Od vseh strani prihajajo zahvalna pisma od vojnih ujetnikov na dobrodelno pisarno v Vatikanu, ki so prejeli za zadnje božične praznike lepe darove od svetega očeta Pija XII. Pisma iz oddaljenih krajev, iz Indije in drugod, prihajajo seveda le po dolgem času, zato jih
vatikanski listi šele zdaj objavljajo Med njimi piše neki »prigionero slava« (slovanski ujetnik, najbrž Slovenec): »Nadvse častitljivi sveti oče! Vaš vdani služabnik naznanim da sem z velikim veseljem sprejel presrčen dar od Vaše svetosti, Zame je to zaklad. Prosim Vašo sve tost, da bi molili za nas vse in za to, da bi že bilo konec vojske. Upam, da bo dobrotljivi Bog uslišal Vaše prošnje. G. Z.«
Vrsto predavanj na čast Materi božji priredi vsako leto »Akademija Brezmadežne« v Rimu. Letos so imeli take razprave: 1. Msgr. Ruf-fini: Marija v sodobnem življenju katol. kristjana. — 2. Benediktinec o. Oppenheim: Marija v liturgiji. -— 3. P. Veuthey (konventualec): Marijina vloga v življenju sodobnega človeka. — 4. P. Vinci (dominika-nec): Marija v sodobni pesmi. — 5. Prof. Mezzani: Marija v sodobni umetnosti.
Portugalska — za novo spominsko cerkev sv. Evgenija v Rimu.
Sveti oče Pij XII. je oni dan sprejel zastopnika Portugalske pri Vatikanu E. E. Carneiro Pacheco v avdienco. Ob tej priložnosti je poslanik sporočil svetemu očetu, da se je pod predsedstvom lisbonske-ga kardinala in patriarha osnoval odbor, ki bo v imenu vsega portugalskega naroda daroval za novo cerkev sv. Evgenija, zavetnika Pija XII., kapelo Fatimske Marije, Kraljice rožnega venca. Kapela bo zidana z uporabo portugalskega marmorja. Pozvani bodo na delo domači portugalski umetniki, ki bodo stopili v zvezo s papeškimi arhitekti.
Sv. oče je s posebnim veseljem in zanimanjem sprejel to izredno namero in verno poklonilo dobrega portugalskega naroda.
Nove katakombe so odkrili v mestu Sirakuzi (Siracusa) ob sicilij-ski obali, ko so delali protiletalska zaklonišča. Pri razkopavanju rovov so našli ogromno krščansko pokopališče, ki doslej še ni bilo znano. Te katakombe imajo prostorne mo-stovže s stropi, ki slone na štiri-oglatih stebrih. Ob strani je vse polno grobnic. Strokovnjaki trdijo, da je bilo tu najstarejše krščansko pokopališče.
500 letnico smrti sv. Bernardina Sienskega (1944) bodo priznovale zlasti redovne hiše sv. Frančiška z
mašo in pridigo, za čast, ki jo je človek in družba dolžna dati Bogu. Kako surovo so tudi prestopali zapoved nedeljskega počitka na kmetih, pri stavbah, v tovarnah in obrtih. Morda se med nami nikjer ne kaže toliko nazadovanje kakor ravno v zlorabi svetih dni. Zavedimo se tega! Ustavimo se temu z vsemi močmi! Pri spokorni procesiji smo tudi obljubili, da ne bomo več skrunili Gospodovih dni. Dodajmo tej obljubi molitev, da bi našli uspešna sredstva za posvečevanje nedelj in praznikov.
Od 29. avgusta do 4. septembra:
Molimo, da bomo vztrajali v pobožnosti prvih petkov in prvih sobot.
S češčenjem Srca Jezusovega in Marijinega smo Slovenci krenili na rešilno pot verske in nravne obnove. To so taka izredna nadnaravna sredstva, razodeta sodobni Cerkvi, da jih ne smemo prezreti. Je pa še daleč do tja, da jih bomo do dna doumeli in popolnoma izkoristili. Še mnogo truda bo treba, da bodo vsi Slovenci to spoznali in se versko in nravno po njih prenovili in poglobili. Kdaj bodo naša srca oblikovana po Jezusovem in Marijinem Srcu? Visok in lep cilj je pred nami, od njega je odvisna naša resnična sreča. Zato ti naši novi pobožnosti podpirajmo s pobožno molitvijo.
Razlaga masnih obtedov ta molitev
Kajenje.
Oltar predstavlja Jezusa Kristusa. Svetinje — ostanki svetnikov, ki so v njem, nas spominjajo tega, da so svetniki udje Jezusa Kristusa. Saj ko si je naš Gospod privzel našo človeško naravo, ni samo trpel v svojem trpljenju, zmago obhajal v svojem vstajenju in šel v svojo slavo s svojim vnebohodom, ampak on je na zemlji še ustanovil svojo Cerkev, on je temu skrivnostnemu telesu glava, in vsi svetniki so njegovi udje. Če tako gledamo, naš Gospod ni ves, razen če so z njim njegovi svetniki. Svetniki, ki so z Jezusom v njegovi nebeški gloriji, morajo zato z njim biti združeni v oltarju, ki predstavlja Jezusa.
Ko duhovnik konča molitev, ki jo je molil sklonjen z rokami sklenjenimi na oltarju, se pripravlja za kajenje. Med mašo se dvakrat kadi; zaradi spoštovanja do našega Gospoda, ki ga predstavlja oltar, obakrat zelo slovesno, kakor bomo povedali. Vendar prvo kajenje duhovnik

rrir^^fHT^^-''""
Oltarna miza v Velesovem. Iz srede 18. stoletja.
opravi brez vsakršne molitve; dovolj mu je, da kadilo razprostre po vseh delih oltarja, tako da ga vsega zavije v dišavo. V tretji Mojzesovi knjigi beremo, da so s kadilom Gospoda častili zgodnjo uro. Blagoslov, ki ga kadilo pri maši prejme od mašnika, vse to naravno dejanje povzdigne v nadnaravni red.
Sveta Cerkev ta obred povzema po nebesih samih, kjer ga je sv. Janez opazoval. V svojem razodetju vidi angela z zlato kadilnico zraven oltarja, ki na njem leži Jagnje in ki ga obdajajo štiriindvajseteri starejšine: Angel je prišel in se z zlato kadilnico postavil pred oltar.1 Tega angela nam kaže, kako Bogu daruje naše molitve, ki jih kadilo predstavlja. Tako sv. Cerkev, ta zvesta Kristusova nevesta, skuša nebesa posnemati, pa ji prav pride to, da je apostol-ljubljenec zagrinjalo s teh skrivnostnih tajen malo privzdignil, in ona si za na zemljo izposodi to, kar se v slavo njenega Ženina godi tam gori.
Ta trenutek se pri maši kadi samo oltar, prav tako mašnik. Kajenje kora in ljudstva se prihrani za drugič.
Sv. Cerkev ima marsikje navado, da na oltar postavlja podobe svetnikov in svetinje, ki se tedaj tudi pokade.
1 Razod. 8, 3.
večjimi cerkvenimi slovesnostmi. Sv. Bernardin je bil sloveč pridigar, ki je prehodil vse italijanske pokrajine in pridigal brez strahu in brez ozira na desno ali na levo. Povsod so ga hoteli poslušati. Širil je zlasti češčenje imena Jezusovega.
Spokorno procesijo so imeli v Zagrebu dne 6. junija na večer. Vodil jo je nadškof dr. Stepinac. V procesiji so nosili tri kipe, in sicer kip bistriške Matere božje, kip M. b. s Kamenitih vrat v Zagrebu in kip lurške Marije brezmadežne. Po procesiji je imel nadškof izpred stolnice nagovor, nato se je ves narod posvetil brezmadežnemu Srcu Marijinemu.
Povsod zadoščevanje. Ganljive spokornostne procesije so imeli že skoraj po vseh mestih Italije. Tu omenjamo zadoščevalno pobožnost, ki so jo imeli v Turinu na veliki petek, 22. aprila popoldne. Procesija se je razvijala od stolnice do cerkve Marije Pomočnice. Cela reka meščanov se je vila za nad-škofom-kardinalom, ki je nosil sveto razpelo. Ob sklepnih molitvah je bila bazilika vsa prenapolnjena, poleg tega pa so napolnile množice tudi ves prostorni trg »Marije Pomočnice«.
^ Rosni venec je naša narodna molitev.
Na tisoče vernikov milanske škofije se je obvezalo, da bodo vsak večer opravili pobožnost svetega rožnega venca. Dne 6. junija je bila v škofijski cerkvi v Milanu izredna svečanost. Po sveti maši je ondotni kardinal prevzel v varstvo 430 v belo vezanih knjig, ki vsebujejo imena nešteto vernikov iz 430 župnij milanske škofije, kateri so se zavezali, da bodo vsak večer odmolili rožni venec na čast Materi božji.
Olomuška nadškofija je dobila pomožnega škofa v osebi generalnega vikarja Jožefa Nathana. Nadškof dr. Leopold P r e č a n ima pomočnika, ki pa ne bo imel sedeža v Olomucu, ampak v Branitzu, ker mu je poverjen sudetski del nadškofije.
Tudi v Washingtonu imajo katoliško vseučilišče. Nedavno je bil imenovan za to visoko šolo kot rektor msgr. Patricij Jožef Cor-mick. Dekret mu je poslala rimska kongregacija za semenišča in univerze.
Častitljivo zgodovinsko škofovsko stolnico v Solnogradu je zasedel dosedanji kapitularni vikarij škof dr. Andrej Rohracher. Celovška škofija pričakuje novega nadpastirja.
Tudi Kitajska se je odzvala povabilu sv. očeta Pija XII. za skupne molitve meseca maja. Apostolski delegat v Pekingu msgr. M. Zanin je poslal radijsko sporočilo, da deset tisoč gojencev malih in velikih semenišč daruje molitve in žrtve po namenu poglavarja svete Cerkve. Ta mladina je obenem zbrala za 25 letnico papeževega jubileja večjo vsoto kot dar za novo cerkev, ki jo zidajo v Rimu in bo posvečena patronu papeževemu svetemu Evgeniju.
Najmočnejšo oporo — vsaj gmotno — ima misijonstvo v prebivalstvu Severne Amerike. Pa se tam misijonska misel tudi vztrajno goji in krepi. O tem priča nedavno prirejena velika misijonska razstava v kanadskem mestu Mon-trealu, ki jo je obiskalo nad 200.000 oseb. Vse kaže, da se bo po končani vojski vsepovsod bolj in pravilneje umeval in udejstvoval ukaz Gospodov: »Pojdite in učite vse narode ...«
Vstopni spev.
Ko se obred kajenja konča, mašnik moli vstopni spev. Nekdaj mašnik ni tako delal. »Mašni red« sv. Gregorija nam pripoveduje, da se je mašnik napravljal v zakristiji (secretarium) in da je od ondod šel k oltarju, pred njim pa križ in svečenika. Medtem so v koru (pri oltarju) peli vstopni spev, ki je bil daljši kakor je dandanes. Peli so namreč psalm, ki ga danes pojo samo eno vrstico s »Slava Očetu«. Prav tako je zbor sam opravil one dele, ki se morajo pri maši peti. Navada, da tudi razne dele moli mašnik, je prišla s tihimi mašami, nazadnje so jo pa vpeljali tudi pri velikih mašah.
Stare mašne knjige zato tem, ki jih rabimo dandanes, niso bile podobne. Imele so samo molitve: prošnje po slavi, prošnje nad darovi, prošnje po obhajilu, hvalospev in stalni del (Kanon). Imenovale so se zakramentariji. Vse to, kar se je pelo, je bilo v antifonariju, ki mu danes pravimo gradu al. Mašni spevi so izvečine prav za prav samo antifone, ki so okrašene z več notami kakor navadne antifone. Ker so dandanes tihe maše prišle v navado, je v mašni knjigi vse to, kar je nekdaj prepeval zbor, in še listi in evangeliji.
Mašnik, pa tudi zbor se ob začetku vstopnega speva pokrižata, saj ta del velja za začetek beril. Pri črnih mašah je dovolj prekrižati knjigo.
Kyrie — Gospod, usmili se.
Nato pride K y r i e , ki ga pri velikih mašah duhovnik moli na desnem voglu oltarja, kjer je že bral vstopni spev. Spremljata ga njegova levita, ki se sredi oltarja nočeta prej postaviti, dokler on ne gre tja. Tedaj stopita zanj na različni stopnici. Pri tihih mašah mašnik Kyrie moli na sredi.
Ta molitev je krik, s katerim sveta Cerkev prosi tri osebe sv. Trojice. Prvi trije klici veljajo Očetu, ki je Gospod: Kyrie eleison; trije naslednji veljajo učlovečenemu Sinu, Kristusu, ki mu tudi pravimo: Christe eleison — Kristus, usmili se; zadnji trije se obračajo na svetega Duha, z Očetom in Sinom Gospoda; zato ponovimo: Kyrie eleison — Gospod, usmili se. Sin, tako pravimo, je z Očetom in sv. Duhom enako Gospod, toda zanj sv. Cerkev rabi besedo Kristus — Christe zaradi zveze, ki jo ta beseda ima z učlovečenjem.
Medtem zbor poje te K y r i e , ki jih mašnik moli. Pod napeve teh raznih klicev so nekdaj postavljali besede; tako jih manška mašna knjiga iz 1. 1705. še ima. Mašna knjiga, ki jo je izdal sv. Pij V. je rabo teh »K y r i e« s podloženimi besedami skoraj povsod odpravila. Pri papeževi maši teh K y r i e pojo brez števila ves čas med vdanostnim klanjanjem. Ti trije različni vzkliki, trikrat ponovljeni, kakor jih obred danes predpisuje, nam kažejo našo zvezo tu doli z devetero angelskimi kori, ki v nebesih pojo slavo Najvišjemu. Ta zveza z angeli pripravlja »slavo« — glorio, ki sledi: angelski slavospev, ki so ga ti blaženi duhovi na zemljo prinesli.
J s	ki čuje,
O.&. poA&ojid tnojC& duhi ...
(Pred podobo Marije Pomagaj)
Legenda, ki pripoveduje, da je nastala milostna podoba Marije Pomagaj v ječi, da jo je slikal človek, ki so mu roke težile verige, je preveč lepa, da bi ji ne verjel. Verujem ji kakor otrok. Da, vsekakor: v ječi je bila spočeta, v smrtni grozi človeka, ki je kot Kristus na predvečer svojega trpljenja trepetal v senci vešal, človeka-slikarja Leopolda Layerja, ob katerem je njegov brat Valentin že izročil Bogu svojo dušo ...
In božja Ljubezen se je sklonila pred človeškim trpljenjem, pred trpljenjem, ki sta ga božja Mati in njen sveti Sin spoznala do dna že tisto bridko uro, ko se je angel prikazal Jožefu v spanju in mu naročil: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in beži v Egipt in bodi tam, dokler ti ne porečem .. .« Morda so se v vojašnici tedaj že zbirali vojaki, morda so že doneli rogovi v zimsko noč in naznanjali uro groze in joka betlehemskim materam, ki so poslednjič objemale svoje otroke. In tedaj se je sveto Dete preplašeno oklenilo Marijinega vratu in zaupno prosilo:
»Pomagaj, Mati! Marija, pomagaj!«
Da, sama božja Ljubezen se je sklonila pred človeškim trpljenjem in blagoslovila delo ukle-njenih rok. Kristus, brat vseh trpečih, brat vseh, ki jih svet zaničuje ter jih prav s tem še bolj povzdiguje v podobnost Bogu, je na prošnjo svoje Matere razlil vse blagoslove svoje milosti na ubogo oljnato podobo, pred katero ne bomo nikoli nehali ponavljati besed nebeškega Brata:
»Pomagaj, Mati! Marija pomagaj!«
Ko je umrl papež Pij IX. (1878), je bilo med živimi že pet njegovih poznejših naslednikov: kardinal Pecci (papež Leon XIII.), ki mu je bilo takrat že 68 let, kamerlengo-ekonom sv. rimske Cerkve. — Msgr. S ar t o (papež Pij X.); bilo mu je 42 let in je bil takrat generalni vikarij v Treviso. — Jakob Della C h i e s a (papež Benedikt XV.); bilo mu je 23 let in je bil takrat dijakon v Genovi. — Ahil R a 11 i (papež Pij XI.); bilo mu je takrat 22 let in je bil sub-dijakon o milanskem semenišču. — Sedanji sveti oče je bil pa takrat otročiček dveh let.
Izobčenje. Dne 21. maja t. 1. je sveta kongregacija za varstvo vere in nravnosti (Cogregatio S. Officii) po naročilu sv. očeta Pija XII. izdala odločbo, da sta izobčena iz katoliške Cerkve neka Marija Mia-na in Anton Basso, ker sta trdovratno od 1. 1937 dalje širila ne-osnovano govorico o prikazovanju Device Marije v kraju Voltago, škofije Belluno v Italiji. — Objavljamo ta odlok omenjene kon-gregacije kot dokaz, kako sveta Cerkev natančno preiskuje vse take stvari, in da izreče tudi najstrožjo kazen izobčenja, če se kje neosnovane trditve trdovratno vzdržujejo.
Križ na 4061 m visokem vrhu.
Za 75 letnico Kat. akcije za mladeniče v Italiji nameravajo po želji fantov, ki ljubijo planinstvo, postaviti septembra mogočen železni križ na vrhu Snežnika Grande Pa-radiso. Ta vršac se spenja v tako imenovanih Grajiških alpah 4061 m visoko proti nebu. Gr. Paradiso spada med sosede Mt. Blanka ob meji Švice. Križ, ki bo kraljeval v večnem ledu, bo postavljen obenem kot spomenik 1600 tovarišem iz KA, ki so padli do danes v sedanji vojski.
Izjemo dela samo sovjetska Rusija. Zastopnik Rusije v Carigradu je po naročilu iz Moskve odklonil ponudbo, da bi stopil v zvezo za razgovore z zastopnikom Vatikanskega mesta glede ujetnikov, ki naj bi se zamenjali in glede občevanja z njimi. Ta brezobzirnost je vzbudila še pri turški vladi začudenje, saj je znano, da so v Carigradu
Pšenično zlato
Kaj se koplješ v soncu zlatem, ti pšenica polnoklasa? Kaj smehlja se v čistem zlatu tvoja bilka vitkostasa?
Kaj je zlato tvoje lice? Ni zlatar ti delal krone, a v blestenju ti dosegaš skoro zvezdne milijone.
M. Elizabeta, O. S. U.
Niti lilija deviška v zlat ornat se ni zavila; ni kraljevska vrtna roža krone kakor ti dobila.
Zazvenelo je po klasju: »Obdarjena sem bogato, ker nekoč bom na oltarju oklenila Srce zlato.«
♦
!!" W M
iT
postavili celo spomenik papežu Benediktu XV., ki se je med prvo svetovno vojsko živo zavzemal za ujetnike.
Ijl naSe, SK&de
Pretresljiv dan. Velika spokor-nostna priprava na slovesnost po-svečenja brezmadežnemu Srcu Marijinemu je bila po petih mesecih skončana s prošenjsko in zadošče-valno procesijo, ki se je v Ljubljani razvrstila proti Rakovniku dne 29. maja. Ta dan ostane za verno ljudstvo in za vse Ljubljančane, ki jih je zagrabil tok spokornosti, zgodovinski dan. Nobena še tako veličastna manifestacija svetnega značaja ne more napraviti tako globokega vtisa, kot ga je zapustila ta resna, skrušena molitev. Že sam pogled na čudodelno podobo Marije Pomočnice z Brezij, ki jo je na ocvetličenem odru nosilo 16 gg. bo-goslovcev, je ganil vsakogar do solz. Marija se je vrnila med nas, ta klic je razgibal množice in vplival kakor električni tok. Gotovo je še ni bilo verske vaje, ki bi bila tako resno prežela vse udeležence v sprevodu ali pa ob ulicah. Na čelu 25.000 vernih častilcev Marijinega brezmadežnega Srca je stopal prevzvišeni g. škof ljubljanski in nosil podobo križanega Jezusa. Župniki posameznih ljubljanskih župnij so pa vodili k skupni pokori na rakovniški stadijon svoje župljane s križem v rokah. Kar tri ure so korakale urejene množice in skupine mladine iz vseh šol z vseučiliščem vred proti cilju, ter se tri ure zlivale na igrišče. Po ulicah je odmevala molitev rožnega
Še mi zvene v spominu zvonovi svetišča ob vznožju gora, uglašeni po spevu »Salve Regi-na...«, ki jim odjekajo iz daljav zvonovi iz Mošenj, Otoč, od ljubenske Marije udarjene in svetega Petra na hribcu, ki se še komaj slišno spuščajo z vetrom z gora. Prihajali smo od severa in juga, od jutra in večera, prihajali smo s pesmijo in banderci... Ko smo zagledali cerkev med drevjem in domovi, smo zapeli in pokleknili
—	in ko smo se vračali, je bilo slovo težko.
In zdaj spet prihajamo: sveti in grešni, očiščeni in omadeževani, oproščeni in zaznamovani
—	in vse sprejema naša Mati z isto ljubeznijo, ki ni človeška ljubezen.
»Ljubezen se izpreminja v to, kar ljubi.« — Res, Marija, v vsem si nam postala enaka, zdaj si Ti sama romarica kot mi, romarica — ali pa Veronika ob naši težki poti. Daj, da bi naša srca doumela veliko besedo, ki spremlja Tvojo sveto navzočnost, daj, da bi sleherni izmed nas znal klicati kakor prerok na gori z vedno močnejšim glasom samo še:
Ljubezen! Ljubezen! Ljubezen!
Prihajamo drug za drugim, drug ob drugem in slehernega sprejema Tvoj sveti pogled z isto ljubeznijo, z istim razumevanjem. (O, ta Marijin pogled! Ko smo bili še otroci, so nam matere in stare tete pripovedovale, da brezjanska Marija gleda za človekom, kamor gre.) Vsakega izmed nas spremlja Tvoje oko na vseh naših potih; v srcu ga nosimo in zdaj nas navdaja z veseljem, zdaj z grozo — in često nam je pri duši, da bi kriknili kakor sveti Peter ob razkritju Gospodove moči: »Pojdi od mene, ker sem grešen človek!«
In spet nas tolaži Tvoj nasmeh, ki nam govori: »In prav zato, preljubi, je moje veselje bivati med človeškimi otroki, da vas rešujem, varujem
in na vas nenehno spoznavam ljubezen svojega Sina, ki je odrešil vaše uboštvo ...«
In Jezušček — in to ni več tisto Dete, ki se je prestrašeno oklenilo Materinega vratu, to je Sin božji, ki govori: »Sin, glej tvoja Mati!« in objema Materino glavo le zato, da bi sveta Devica mogla med njegovimi dlanmi nenehno upirati svoj obraz v ljudi, ki jo prosimo pomoči.
Koliko nas je! V veličastnem tolmunu pod kupolo katedrale se previja neskončna reka človeških src: ko prvi poklekne v pozdrav, se drugi skloni v slovo; rožni venci drse med trudnimi prsti, listi molitvenikov šume, ustnice se nalahno gibljejo ...
Žena kleči pred Teboj, Marija, ki je morda nekoč pred Tvojim oltarjem podala možu zvesto desnico — zdaj Ti prinaša spet svoje pozdrave in svoje prošnje. Duhovnik božji, ki je po svoji prvi sveti daritvi povzdignil svoj kelih pred Tvojim obličjem, se sklanja spet pred Teboj; redovnice s krilatimi avbami, zveste neveste Gospodove, Ti darujejo svoje žrtve in vzdihe bolnikov. Otrok, ki je morda nekoč kakor Janez v Eliza-betinem telesu poskočil pod materinim srcem pred Tvojo podobo, stega k Tebi svoje roke in na koncu pravi: »pa — pa!«
Rože ob Tebi tiho umirajo — morda slutijo vzvišenost svoje smrti v Tvojo slavo. Sveti Dizma na veliki podobi nad Teboj se pogovarja s svojim poveličanim Sokrižanim. Velik mir nas napolnjuje s tiho radostjo. Pravkar je odzvenela pesem; njeni poslednji zvoki se še love med oltarji. Glej, naše ljudstvo zna peti in moliti — in kar znamo, Ti prinašamo v dar in še rože in novčiče, ki drse v žrelce nabiralnika — Ti veš, koliko je vdovskih med njimi.
Šum mesta prodira do sem kakor udarjanje kril velike ptice, ki se izgublja v spevu molitve. Oster snop sončnih žarkov pada od nekod; v njem utonejo luči na evangeljski strani oltarja. Barve na Marijini podobi močneje zažare.
Starec ob meni venomer pregiblje ustnice in spušča jagode na molku. Mlado dekle na moji levici pestuje svojo aktovko in strmi v Marijo; v njenih očeh se zrcalijo luči na oltarju. Gruča maturantov (spoznam jih po rožah v gumbnicah) tiho pokleka. Preprosta žena drsa po kolenih okoli oltarja — zdaj že v četrtič; misliti moram: ali jo bolj bole kolena ali srce? Ko pride spet naokoli, se ustavi pred Marijo in dolgo moli.
Za mojim hrbtom se pogovarjata dva otroka: »Poglej, kako se Marija smeje ...« (Moj Bog, ali se res samo še otroci razvesele Marijinega smehljaja?) In spet slišim drugega, ki pravi: »Kaj mi-
5. avg.: Sv, Ožbalt. Gotski tip. Narodna galerija
venca, petje Marijinih prošenjskih pesmi in litanij. Tisti, ki so na stadijonu čakali, so porabili čas prav tako za skupno češčenje Brezmadežne.
Pomenljiv govor svojega nadpa-stirja so udeleženci do pičice slišali in razumeli, saj je bil postavljen ojačevalec.
Ko je prevzvišeni omenil, da so glas iz Fatime povečini sprejeli tudi pri nas, saj nosi v sebi rešitev iz naših stisk, je nato opozoril na nujnost, ki je pogoj za uslišanje: varovati se moramo greha in se ne izgovarjati, da nismo tako hudi grešniki, kakor so drugi in drugod. Kdor se s tem izgovarja, kaže, da se ne mara poboljšati.
Kaj nam je torej storiti? Najprej moramo priznati, da smo Boga žalili. Koliko je greha med nami, ki je bil pred desetletji nepoznan! Drugo, kar Bog zahteva, če
hočemo rešitev, je, da greh pustimo, zlasti tiste grehe, ki božjo pravičnost posebno izzivajo. Tretja zahteva, ki je še posebej in večkrat prišla iz ust Marije same v Fatimi, je zadoščevanje za lastne grehe in za grehe nespokornih, trdovratnih in zaslepljenih ljudi, da bi spregledali.
Ne pozabimo, kaj je Marija rekla: »Treba je delati pokoro. Če se bodo ljudje spokorili, jim bo Gospod Jezus še prizanesel; če pa ne bodo spremenili življenja, bo prišla kazen.« Te besede so slišali fatimski pastirski otroci pred 25 leti. Ker se svet ni poboljšal, je prišla strašna sedanja preizkušnja. In če danes ljudje ne bodo poslušali glasu iz neba, bo stiska naraščala, se bodo ljudje uničevali v medsebojni borbi brez usmiljenja in brez pameti.
V naših rokah je, da skrajšamo dneve gorja. Pred podobo Marije Pomočnice, ki smo jo že tolikokrat prosili milosti in bili tudi uslišani, sklenimo zatrdno, da hočemo za naprej živeti po božjih zapovedih. Zapovedi božje naj bodo trdni temelj, ki bomo nanj zgradili boljšo bodočnost svojemu narodu.
Po škofovih besedaj je vsa velika skupščina prebrala Mariji skupno izjavo, da se hoče varovati posebno tistih grehov, ki so se najgloblje zajedli v življenje našega naroda.
Naslednji dan, na zadnjo nedeljo v majniku se je vsa ljubljanska škofija še enkrat kot celota posvetila brezmadežnemu Srcu Marijinemu. V ljubljanski stolnici je to slovesno posvečenje izvršil škof dr. Gr. Rožman, ki je imel poprej uvodni govor. Naslonil ga je na besede sv. očeta Pija XII., ki jih je izrekel nedavno nekemu slovenskemu duhovniku pri posebnem sprejemu: Papež Pij XII. je naročil, naj sporoči doma, da se sveti oče vsak dan v molitvi spominja ljubih in dobrih Slovencev. V svojih hudih preskušnjah naj iščejo zaupno pomoč pri Mariji, kakor so to storili njih predniki. Naj ohranijo vero v vseh okolnostih in naj zaupajo na Marijino varstvo in pomoč brez pridržka.
Ko prosimo božjo Mater za posredovanje, seveda ne smemo delati mi sami ovir. Zato se pa držimo zaobljube, ki smo jo napravili na rakovniškem stadijonu pri spo-korni procesiji. Odpraviti hočemo v prvi vrsti vse to, kar je Jezusu in Mariji zoprno.
sliš, ali se bo zgodil kakšen čudež?« Ko se ozrem, vidim, da sta oba črno oblečena in žena poleg njiju je črno oblečena in ima objokane oči. Zdi se mi, da sem jih že nekoč videl na neki stari votivni podobi, da, prav tega le fantka s pše-ničnimi lasmi.,.
Duhovniki v koru začenjajo moliti večernice. In nenadoma zadoni od oltarja velika pesem, ki me navda z velikonočno radostjo:
»Magnificat anima mea Dominum — et exul-tavit spiritus meus in Deo, salutari meo ..,
Moja duša poveličuje Gospoda — in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
Zakaj ozrl se je na nizkost svoje dekle. — Glej, blagrovali me bodo odslej vsi rodovi., ,« Marija v oltarju se tiho smehlja.
VELIKI MARIJINI ČASTILCI V AVGUSTU

Janez Filipič
Znano je, da je bil vsak svetnik velik častilec Matere božje. Nekateri so se pa v ljubezni do brezmadežne Device še prav posebno odlikovali. In vprav mesec avgust nam stavi celo vrsto takih častilcev pred oči. Spomnimo se jih vsaj kratko kot izrednih častilcev Matere božje z namenom, da nas njihov zgled spodbuja k molitvi sv. rožnega venca, k pobožnosti prvih sobot in posebej naše družine k posvetitvi brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Kar vse nam Fatimska Mati božja sama tako zelo priporoča za sedanji čas.
2. avgust: Sveti Alfonz Marija Ligvorij, škof in cerkveni učenik (1699—1787).
Že kot otrok je rad obiskoval Marijine cerkve in oltarje ter mnogo molil pred podobo Matere božje, kot dijak je vsak dan molil sveti rožni venec in zložil več spevov v čast Materi božji. Ko je kot 23 letni pravnik sklenil sebe popolnoma Bogu darovati, je stopil k Marijinemu oltarju in ob njem obesil svoj pravniški meč. Kot bogoslovec se je vsako soboto postil v čast Materi božji ob kruhu in vodi in, ko je zvonilo Ave Marijo, je pokleknil, če tudi je bilo sredi mesta. Ko je imel kot ustanovnik novega reda redemptoristov velike težave, se je zatekel k svojemu preskušenemu sredstvu: molil je k Materi božji in je uspel. Škofovsko posvečenje je prejel 20. junija 1. 1762. v cerkvi Marije della Minerva. Kot misijonar in škof je grešnikom iskreno
priporočal češčenje Marijino. Na misijonih je dal postaviti nasproti prižnici podobo Žalostne Matere božje, da je pred njo opravljalo ljudstvo svoje pobožnosti in molitve. Na vsakem misijonu je z velikim uspehom imel govor Marijin. Kot pisatelj se je posebno proslavil s prekrasno knjigo Lepota Marijina, v kateri razpravlja verski nauk o čistem Spočetju Marijinem. Noben pisatelj pred njim še ni tako ljubko in jasno razpravljal o tej skrivnosti.
4, avgust: Sveti Dominik, redovni ustanovitelj
(1170—1221).
Že po svoji materi je podedoval srčno ljubezen do Marije, katero si je že v zgodnji mladosti izbral za varuhinjo in vzor. Za vse, kar je pričel, je prosil Marijo sveta in pomoči. Angelov pozdrav je imel pogosto na jeziku. — Kot pridigar in misijonar med krivovernimi Albižani je ustanovil za zapuščeno albižansko žensko mladino 1. 1206. samostan Pronille ter ga postavil pod varstvo Marijino. — Ves svoj nepričakovani in zares čudoviti uspeh med Albižani je pripisoval priprošnji preblažene Device Marije — saj je v njeno varstvo postavil vse svoje delovanje. Navduševal je poslušalce k iskreni ljubezni do Marije: vsako pridigo je pričel z vzklikom: »Daj, o presveta Devica, da te morem vredno hvaliti.« Poglavitno in nepremagljivo orožje v borbi zoper divje Albižane pa je bil njemu sveti rožni venec, ki je pokazal vprav v tej njegovi borbi svojo veliko moč. Dominikova ljubezen do Marije je prinesla bogat sad. Nad 100.000 krivovercev je spreobrnil, brezštevilne grešnike je spravil na pravo pot.
9. avgust: Sveti Janez Marija Vianney, župnik v Arsu (1786—1859).
Prav redki so, ki bi bili tako nežno ljubili Mater božjo, kot jo je ljubil ta svetnik. Kot majhnega otroka so ga našli včasih v kotičku, kjer je s sklenjenimi rokami molil zdravomarijo. Ko je s sedmim letom postal pastir, je odmolil zdravomarijo, kadar je slišal biti uro in je navajal tudi druge pastirje k temu. Ob spominu na mali kip Matere božje, ki mu ga je izročila njegova mati še kot otroku, je vzkliknil kot šest-desetleten starček: »O kako sem ljubil to podobo! Nisem se mogel ločiti od nje ne podnevi in ne ponoči, niti zaspati nisem mogel, če je nisem videl v bližini svoje postelje. Presveti Devici je bila posvečena moja prva ljubezen: ljubil sem jo, preden sem jo poznal...« Ko je nekoliko odrasel, je kopal vinograd in, ko se mu je zdelo, da ne more od utrujenosti naprej, je postavil nekaj korakov predse kipec Marijin in kopal je iz ljubezni
28. sept. Sv. Venceslav. Velenje. Veliki oltar.
Naj se s to posvetitvijo prične med nami novo versko življenje. To naj bo najsvetlejši dogodek v dneh druge, grozne svetovne vojske. Kakor so fatimski dogodki spreobrnili Portugalsko, ki je bila poprej v framasonskih rokah, danes je pa najbolj katoliška in najbolj srečna dežela, tako naj se prerodi tudi naš narod po tem posvečenju v srečno ljudstvo, kar se bo zgodilo, če naša spokornost in dobra volja ne bo splahnela. A. Č.
Brezje v Ljubljani. Kakor da je Marija v vidni, živi podobi med nami, tako privlačnost ima priljubljena čudodelna slika Marije Pomočnice, ki je osrečila središče Slovenije, ljubljansko stolnico, kjer deli tolažbo in veselo zaupanje tisočem potrtih in hudo preskuše-nih src.
Človeka prevzame veselje in zadovoljstvo, pa tudi večje zaupanje na skorajšnjo povrnitev mirnih in srečnejših dni, ko opazuje, s kako iskreno pobožnostjo, vernostjo in ljubeznijo se zbirajo množice Marijinih častilcev iz vseh vrst prebivalstva pred njeno milostno podobo. Od jutra do poznega večera se vrste molitve in pesmi, dopoldne
tudi svete maše ob bujno ocvetli-čenem in razsvetljenem oltarju. Tudi v srcu hladnega opazovalca se mora vneti iskra tople ljubezni do Marije, Pomočnice kristjanov.
Bili so trenutki, ko bi bili skoraj zdvajali nad verno zvestobo našega naroda. Marija, Kraljica Slovencev, nas združuje, krepi v vernosti, zaupanju in ljubezni do božjega Odrešenika. Naj tako ostane. Naj se vrnejo v skupno občestvo vernih Slovencev tudi tisti, ki so se izkoreninili, saj se nedvomno povečini že kesajo zastran nesrečnih korakov, ki so jih zavedli v hudo. Ljuba Mati božja naj pa čim prej poplača zvestobo ostalega naroda z vsemi dobrinami, ki so nam trenutno najbolj v mislih in v srcu!
Marija, pomagaj! V prejšnji letih so poznali naši predniki Brezje samo pod imenom »Marija Pomagaj«, Gremo ali smo šli k Mariji Pomagaj, so rekli. Sedaj jo pa kličemo neštetokrat: »Marija pomagaj!« Ko imamo njeno milostno podobo pri nas, se mi zdi, da nam je prišla pomagat. Ko sem na Rakovniku gledala množice in njih navdušenje, sem si mislila: »Marija nam je prišla pomagat, saj je tako usmiljena. Njej v nebesih nič ne manjka, toda iz samega sočutja do nas se poniža in pride osebno nas svarit pred pogubo. »Marija, poglej koliko nas je, pomagaj nam!« In ko gledam vsak dan to ljudstvo, kako zaupno upira svoje poglede v njeno podobo, ko vidim prinašati toliko lepega cvetja in slišim goreče molitve in petje, si mislim: »Marija bo pomagala.« Dnevno bomo prihajali pred Tvojo milo podobo in Te iskreno prosili, da nam pomagaš. Poglej, kolikim si na Brezjah izprosila dušno in telesno zdravje, koliko solz se je prelilo pred tvojo podobo, koliko gorečih molitev in pozdravov si sprejela od svojih častilcev, koliko parov je bilo tam poročenih in kolikim si izprosila duhovniški in redovni poklic. Pokojni nadškof dr. Jeglič je rekel, da se je na Brezjah pred Marijino podoho odločil za duhov-ski stan. —- Pomagala si mnogim, pomagala boš tudi nam, to trdno upamo, zato: »Marija pomagaj!«
—a —e
Božja pot je postala sedaj ljubljanska stolnica. Skozi ves dan prihajajo k brezjanski Mariji Pomagaj verniki, in to v velikem številu. Zlasti opažamo, da prihaja veliko mladine, posebno ženske. Posamezne šole so ob koncu šolskega leta priredile kar skupna romanja. Pred
do nje; ko je dokopal, je kipec zopet odmaknil in se z novo silo trudil do njega.
Ko se je pripravljal na duhovniški stan, mu je šlo s študijami bolj trdo; kot dobro znamenje, da ga posvetijo v duhovnika, so pa smatrali njegovi predstojniki njegovo veliko ljubezen do Matere božje. Ko je nastopil službo v versko tako zanemarjenem Arsu, mu je bila ena izmed prvih skrbi, da je ustanovil bratovščino sv. rožnega venca. Ime Marije je bilo tisto ime, ki ga je največkrat izgovarjal v svojih pridigah in krščanskih naukih. Dobro je znana njegova beseda: »Ljubezen Marijinega Srca do nas je tako velika, da je v primeri z ljubeznijo, ki bi jo mogla razodevati srca vseh mater, kakor košček ledu . .. Vsaj jaz sem prejel iz Marijinega srca že toliko milosti, da bi ne bilo nobene več, če bi ne bilo to srce neizčrpano.«
13, avgust: Sveti Janez Berhmans, spoznavalec
(1599—1621).
Njegov življenjepisec poroča: Kadar je po prihodu iz šole kot otrok našel vrata domače hiše zaprta, je šel v bližnjo cerkev, pokleknil pred Marijin oltar in molil rožni venec. Ko je bil 1. 1615. sprejet v jezuitsko šolo v Mechelnu, se je z veseljem vpisal v Marijino družbo. Pred Marijinimi prazniki si je poiskal kakšno posebno nizko delo, da je posnemal Marijino ponižnost. Za učenje se je posebno priporočal Materi božji, ki je sedež modrosti, zato je imel zelo lepe uspehe. Ko so ga na večer pred smrtjo vprašali, katera pobožnost mu je k popolnosti največ pomagala, je dejal: »Češčenje preblažene Device Marije.« Pogosto je nanjo mislil, pobožno k njej molil, zlasti litanije in rožni venec. Še umirajoč je prosil, naj mu še enkrat molijo litanije Matere božje. Pokopali so ga v soboto 14. avgusta, na večer pred praznikom vnebovzetja Marijinega.
17. avgust: Sveti Hiacint, poljski dominikanec
(1183—1257).
Med misijonarji dominikanskega reda slovi posebno ime velikega čudodelnika in junaškega apostola Poljske in severnih dežel — sv. Hiacinta. Tudi ta sveti mož je bil velik častilec Matere božje, na Marijine predpražnike se je postil ob kruhu in vodi. Ko se mu je približala zadnja ura, so ga na praznik Marijinega vnebovzetja prenesli v cerkev, kjer je prejel svete zakramente za umirajoče. Hiacintova sestra bi. Bronislava je pa ob uri njegove smrti videla nad dominikanskim samostanom prikazen Matere božje, kako je v družbi angelov prišla po bratovo dušo. Slikajo ga v dominikanski obleki, kako drži v eni roki
obhajilni kelih, v drugi pa kip Matere božje. Oboje je ob nekem tatarskem napadu skril pred neverniki.
19,	avgust: Sveti Janez Eudes, spoznavalec
(1601—1680).
Kmalu po rojstvu ga je mati nesla v božje-potno Marijino cerkev, da ga je posvetila Bogu in Mariji. — Ko je bil kot 14 letni deček v Calnu sprejet v Marijino družbo, je od tega dneva dalje tako vzljubil Marijo, da ji je s krvjo napisal zaobljubo vedne čistosti. Kot duhovnik in misijonar je pa silno veliko storil za češčenje Marijinega Srca. Seminarsko cerkev v Coutance v Normandiji je 1. 1650. posvetil Srcu deviške Matere. V kongregacijah, ki jih je ustanovil, je na tihem praznoval praznik Marijinega srca; od 1. 1659. ga je praznoval slovesno. Od papeža Klemena X. je dobil dovoljenje, da je smel ustanavljati bratovščino Marijinega Srca. Spisal je knjižico o občudovanja vrednem Srcu preblažene Device ter je mnogo škofov in nadškofov tako vnel za to pobožnost, da so odredili praznik milostljivega Srca Marijinega.
20.	avgust: Sveti Bernard, opat in cerkveni učenik (1091—1153).
Pravijo, da tako kot on še ni nihče ljubil Marije. Zdi se, da je nebeška Kraljica uslišala njegovo vročo željo: »Mati, ne dopusti, da bi te kdo bolj ljubil kakor jaz.« Že kot deček je kar od veselja zatrepetal, kadar koli je ugledal Marijino podobo ali čul izgovoriti njeno ime. Ako so ga hoteli starši posvariti zaradi kakih otročjih slabosti, je zadostovala le ena beseda: »To ni všeč Mariji!« V cistercijanskem redu je pa ljubezen do Marije popolnoma prevzela njegovo srce. Vsa svoja dela je Bernard priporočal Mariji; pod njenim varstvom jih je začel, nadaljeval in dokončal. Ni mu bilo zadosti, da je ljubil presveto Devico sam, v srcih vseh je želel vneti ljubezen in zaupanje do nje. S prekrasnimi, čudovito ljubeznivimi in ognjevitimi besedami je slavil Marijino neskaljeno lepoto, njene visoke prednosti, njene vzorne čednosti, njeno veliko moč in brezmejno usmiljenje.
Pa tudi Marija je vračala Bernardu njegovo udanost in ljubezen. Največjo milost je pač prejel v cerkvi v Chatillonu. Ko je pred podobo Marijino srčno molil ter vzkliknil: »Skaži se mi Mater!« mu je sv. Devica izročila dete Jezusa rekoč: »Sprejmi Jezusa, Zveličarja sveta.« Obenem pa mu je dala sladko, nebeško zgovornost, ki ga je povzdignila v največjega apostola njene slave.
oltarjem Marije Pomagaj so prisostvovali sv. maši, skupno molili rožni venec in prepevali Marijine pesmice. Maše, ki se berejo od zgodnjega jutra skozi cel dopoldan, so prav zelo obiskane. Verniki se zavedajo, da z nobeno molitvijo tudi Matere božje ne morejo bolj počastiti kot s sv. mašo.
Prva slovenska kapela na čast Fatimski Mariji je bila blagoslovljena na binkoštni ponedeljek v Št. Lovrencu na Dolenjskem. Novi kip so prenesla dekleta ob veliki udeležbi domačih in vnanjih vernikov v dolgi procesiji na določeno mesto v prostorni kapeli, sezidani na pobudo domačega župnika g. A. Oblaka.
Gorenjska se je zadnjo nedeljo majnika v posvečenju brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Za to po-svetilno slovesnost, ki je bila v Kranju, se je pripeljal iz Celovca škof dr. Rohracher, ki je imenovan za nadškofa v Salzburgu.
Več je vzrokov, ki so zakrivili, da zanimanje in delo za vnanje misijone pri nas ni doseglo tiste mere, kakor bi bilo pričakovati. Če trdimo, da smo se premalo zavedali obveznosti, ki terja od vsakega katoličana nekaj misijonskega sodelovanja, smo morda pokazali na glavni vzrok misijonske mlač-nosti in nebrižnosti. To se bo popravilo. Ustanovljen je namreč škofijski misijonski svet, ki bo imel skrbeti, da se bodo poživile zlasti tako imenovane papeške misijonske ustanove DŠV, DSD, Družba sv. Petra apostola, in Duhovska misijonska zveza. — V »m i s i -jonski svet« je prevzv. g. dr. Gr. Rožman poklical vse voditelje omenjenih ustanov.
V prvi seji pod predsedstvom prevzv. g. škofa se je predvsem nanovo ustanovila Družba svetega Petra, ki ima namen vzgajati domače misijonarje med poganskimi rodovi. Dalje se je ukrenilo, kako naj se pripravi praznovanje misijonske nedelje, ki naj pripomore, da se bo pravilno organizirala in vodila zlasti DŠV po vseh župnijah. Uredilo se je tudi poslovanje v misijonski pisarni, ki jo vodi g. L. Lenček.
Revmatizem in proiin ne ubijata, a silno težita življenje. Odpusti jivi grehi iz navade, ki jih ne skušamo odpraviti, duši črpajo življenjske sile kakor revmatizem in protin telesu. — (P. D. Cansidine S. J.)
Zlato mašo je obhajal v nedeljo 11. julija g. stolni prošt, ravnatelj bogoslovnega semenišča in generalni vikar Ignacij Nadrah. Cerkveni govor je imel prevzvišeni škof. Gorečemu jubilantu želimo obilo božjega blagoslova in da bi ga Bog še dolgo ohranil v naši sredi. — Zlatomašniški jubilej ima letos tudi g. profesor dr. Gregorij Pečjak, pisatelj šolskih in liturgič-nih knjig. G. zlatomašniku iskreno čestitamo.
Škofijska kronika. Imenovali a sta bila: Jožef Cuderman, župnik iz Zapog, za upravitelja župnije Toplice pri Novem mestu; Jožef G 1 i e b e , župnik v Gotenici, za soupravitelja žup. Kočevska Reka. — Premeščen je Fr. Čampa, kaplan iz Mengša, za kaplana v Kočevsko Reko. Nameščena sta bila kot kaplana: Viktor Viti-goj v Kočevju, in p. Bogdan Mar-kelj, frančiškan, v Loškem potoku.
Novomašniki: Avguštin Alojzij, Novo mesto 18. jul.; S 1 a p š a k Božidar, Ljubljana (žup. sv. Frančiška) 11, jul.; Lok ar Franc, Višnja gora 11, jul.; Brgant Valentin, iz Zminca pri Šk. Loki, nova maša v Ljubljani, uršulin. cerkev 11. jul.; Kmet Janez, Sela pri Šumberku 11. jul.; Ostronič Janez iz Vinice, 11. jul.; Gole Jožef, iz Za-gorice pri Dobrniču, nova maša v Ljubljani, Sv. Peter, 11. jul.; Per-šič Jožef, Šmarje, 11. jul.; Šink Matija iz Breznice pri Šk. Loki, nova maša 11. jul. v Žalni; Fer-d i n Janez, iz Dorfarjev pri Škofji Loki, nova maša v Ljubljani, Leoni-šče; P o 1 d a Anton, iz Gorij pri Bledu, nova maša Videm Dobre-polje, 11. jul.; Škoda Melhior, iz Čateža p. Zaplazom, 18. jul.; P e r -č i č Stanko, iz Zelimelj, nova maša Ljubljana-Selo, 5. jul.; S e 1 j a k Vojko, iz Zirov, nova maša v Za-plani, 11. jul.; Golob Peter, s Police pri Naklem, nova maša v Dobrepolju, 18. jul.; Povše Leopold, Novo mesto, 11. jul.; Šega Vinko, Grahovo, 11. jul.; Kaste-lic Ivan, Št. Lovrenc, 11. jul.; L a v r i č Ciril, Ljubljana, franč. cerkev, 11. jul.; Z o rman Viktor, iz Velesovega, nova maša v Polhovem gradcu, 11. jul.; Kern Franc,
Človek je tak, da dobrote, ki mu jih je kdo storil, zapiše v pesek, žalitve pa vdolbe v kamen.
O Bogu in o veri govori vsak dan pobožen človek, pa tudi brez-božnik; prvi govori o tem, kar ljubi, drugi o tem, česar se boji.
(Montesguieu.)
Dr. Ciril Potočnik:
„ML Sinejo muiisthjOioU ženske?"
Uredništvo Bogoljuba je prejelo naslednje vprašanje: »Kako je z ministriranjem? Ali smejo streči pri maši tudi ženske? Ali pa je morda mi-nistriranje pridržano po cerkvenih predpisih le moškim? In še tole: Ali se Vam zdi spodobno, da ženska kleči celo med povzdigovanjem na oltarnih stopnicah? Mnogim te reči gredo na živce.« — Ker je to vprašanje zanimivo tudi za druge Bogoljubove bralce, si ga oglejmo od bliže.
1.	Vsak duhovnik mora pri maši imeti strežnika. To je določeno v cerkvenem pravu v ka-nonu 813, § 1, ki se glasi: »Duhovnik naj ne ma-šuje brez strežnika, ki naj mu streže in odgovarja.« Podobno govori tudi mašna knjiga (misal). Ta določba je že zelo stara. Tako beremo že v odlokih papeža Gregorja IX, (f 1241), da duhovnik ne sme maševati brez strežnika. V kasnejših stoletjih so se vselej sklicevali na ta odlok.
Ta zapoved veže pod smrtnim grehom. Le kadar bi bila sila, bi duhovnik smel maševati brez strežnika. Taka sila je n. pr., ako bi moral posvetiti sv. popotnico za bolnika; ako bi verniki bili drugače brez sv. maše ob nedeljah in zapovedanih praznikih; ako bi se bila maša že začela, pa bi ministrant odšel od oltarja in bi se ne vrnil kmalu. Nekateri mislijo, da tudi v tem primeru, ako bi bil duhovnik že napravljen v mašno obleko, pa bi ne mogel dalj časa čakati. V takih in podobnih primerih bi torej duhovnik smel maševati brez strežnika. Včasih da tako dovoljenje tudi sv. stolica, zlasti misijonarjem.
2.	Zakaj Cerkev tako strogo zahteva masnega strežnika? Iz dveh razlogov: a) Strežnik naj duhovniku pri maši streže in odgovarja. Težko in neprikladno je za duhovnika, da bi vse, kar zahteva mašni obred pobožno in lepo sam opravil. N. pr. da bi prenašal knjigo, si vlival pri umivanju rok vodo na prste, si po zavživanju izmival prste nad kelihom z vinom in vodo. Strežnik mu pri teh in še nekaterih drugih obredih pomaga, mu streže. In seveda pri mašnih molitvah tudi odgovarja vse tisto, kar je zanj določeno.
b) Še en notranji razlog imamo, ki ga je nakazal že sv. Tomaž Akvinski. Za zasebno mašo — pravi — se zahteva en strežnik, ki pa zastopa vse krščansko ljudstvo; zato tudi duhovniku odgovarja v množini. N. pr. »Kvišku srca!« Odg.: »Imamo jih pri Gospodu.« Tudi kadar duhovnik mašuje zasebno in je cerkev prazna, je sv. maša vendarle javna daritev, ki jo daruje ne le duhovnik, marveč tudi ljudstvo, ki ga predstavlja
in zastopa ministrant. Iz tega razloga torej še bolj razumemo, zakaj Cerkev tako strogo zahteva za vsako mašo strežnika.
3. Ali sme kdaj ženska ministrirati? In če sme, kako je to umeti? Kanon 813 pravi v § 2 takole: »Strežnik pri maši naj ne bo ženska, razen iz pravega vzroka, kadar ni moškega, in sicer tako, da ženska odgovarja od daleč in pod nobenim pogojem ne pristopi k oltarju.« Za sv. mašo se torej zahteva moški strežnik. In vsi moralisti uče, da je pod smrtnim grehom prepovedano, da bi ženska stregla med mašo prav pri oltarju.
Tudi ta določba je stara. O tem govore že omenjeni odloki papeža Gregorja IX. Eden med njimi se n. pr. glasi: »Nobena ženska naj se ne drzne pristopiti k oltarju ali streči duhovniku.« Cerkev je bila v tem vedno zelo stroga.
Včasih je pa res težko najti moškega strežnika. Kaj pa v tem primeru? Ali naj duhovnik mašo opusti n. pr. v ženskih samostanih, v dekliških vzgojnih zavodih, če ni moškega strežnika? Taka vprašanja so nekajkrati prihajala v Rim in z njimi se je bavila sv. obredna kongre-gacija. Odgovor se je glasil: V nobenem primeru ne sme ženska, četudi redovnica, streči duhovniku pri maši: ne sme torej sprejeti bireta ali ga ob koncu maše dati duhovniku v roke, ne sme prinesti mašne knjige, ne sme pri umivanju rok vlivati vodo na prste, z eno besedo: ne sme pristopiti k oltarju. Sme pa — včasih je sv. kon-gregacija odgovarjala »v sili« (urgente necessi-tate); kan. 813, § 2 pa rabi milejši izraz — iz pravega vzroka od daleč duhovniku odgovarjati. V takih primerih mora torej duhovnik sam prenesti mašno knjigo, si pred mašo pripraviti vrčka na oltarju itd. V dekliškem zavodu ali v kapeli redovnic bi smela ženska, zlasti redovnica, duhovniku med mašo odgovarjati, ako bi ne bilo moškega strežnika, in bi duhovnik moral drugače mašo opustiti.
S tem bi bilo pojasnjeno g. F. K-nu, ki je stavil vprašanje o ministriranju. Iz vsega vidimo, kako pazljivo čuje sv. Cerkev nad sv. daritvijo in nad vsem, kar je z njo v zvezi. Skrbno gleda, da bi se ne uvedle neprimerne razvade, ki bi se ne skladale s previdnostjo, da se od oltarja odstrani vse, kar bi utegnilo motiti duhovnika ali vernike pri tolikih skrivnostih. Ženske smejo pripravljati mašno obleko, krasiti oltar s cvetjem in še mnogo drugega, kar je v zvezi z Najsvetejšim: darovati sv. daritev morejo le duhovniki, neposredno streči pri maši pa smejo le moški strežniki. Važni in umljivi razlogi vodijo sv. Cerkev, da je službo pri oltarju udržala le moškim.
s Praprotne police pri Velesovem, nova maša v Hinjah, 11. jul.
Izrazita osebnost, poosebljena gorečnost, dobrosrčen lik, zdrava šegavost — to je kratka označba rajnega g. zlatomašnika Brešar-ja Jožeta, ki je 25. junija izročil svojo blago dušo svojemu Stvarniku. Služil je leta in leta pri velesovski Materi božji. Ko ga je mučila bolezen v nogah, da ni mogel hoditi, se je moral posloviti. Preselil se je k Mariji Pomočnici na Brezje, kjer je kljub bolezni presedel ure in ure v spovednici. K oltarju je mogel le ob palici. Nato se je začelo drugo romanje, ki ga je končno pripeljalo zopet v Velesovo, četudi ne v žup-nišče.
Pokojni duhovni svetnik je bil res pravi gorečnik za čast božjo. Bil ves ljudski, ves domač, poln živahnosti, poln smeha, pa tudi resnosti, kadar je bilo treba. Med du-hovskimi tovariši je bil povsod pozdravljen, saj ga ni zlepa človeka, ki bi bil tako blage in srečne naravi kot rajni g. Jožef. Trpljenje dolgih let ga ni potrlo. Vse je znal olajšati z zdravo šegavostjo.
Marija Pomočnica, ki ji je bil zvest služabnik, mu je gotovo olajšala pot med presrečne blažence.
Smrtna kosa. Dotrpel je in šel po plačilo topliški župnik Jožef Oražem. Umrl je v ljubljanskem Leonišču na sopraznik Marije Pomočnice. Celo leto je prenašal bolečine in težave, ki jih povzroča sušica z vso vdanostjo in čakal rešitve. Pokojni župnik je bil vzoren duhovnik, skrben katehet, goreč pridigar in spovednik, povsod — kakor pravimo — na svojem mestu. Izvical se je že v dolgotrajni bolezni. R. i. p. — 10. junija je umrl v ljubljanskem Leonišču starosta novomeškega koleg, kapitlja, kanonik Fr. Ferjančič, rojen v Gocce di Vippaco, bivši semen, podvodja v Ljubljani. Težka leta in slabi časi so mu podnetili notranje bolezni, ki jim ni bil več kos. Vzornemu duhovniku, odličnemu glasbeniku in skladatelju ter spretnemu voditelju pevskih zborov, neumornemu spovedniku v Novem mestu — naj ljubi Bog dodeli častno mesto v nebeškem zboru!
Obsodba in kazen. Zadnja številka ljubljanskega škofijskega lista je imela v oddelku »Škofijska kronika« ta-le odlok prevzv. gospoda škofa: »Duhovniku Metodu Mikežu je vzeta pravica opravljanja svetih obredov, dokler se ne vrne in ne javi škofu.«
v slovenski narodni pesmi
s.
Marija je v slovenski umetni poeziji kaj slabo zastopana. Seveda je bilo po naših nabožnih listih objavljeno veliko število Marijinih pesmi, ki pa seveda po veliki večini ne preneso estetske kritike; so bolj izraz pobožnih čustev in kovanja rim, kakor pa stvaritve resničnega pesniškega navdiha. Poleg m. Elizabete, ki pa je bolj evharistična pesnica, je bil naš najboljši, in tudi največji, Marijanski lirik rajni Sardenko, čeprav večkrat tudi njegova pesem nosi nadih romantične pobožnosti in oblikovne pesniške spretnosti, ki je zmagala nad globokim, religioznim oživetjem Marijinih skrivnosti. Velik in močan doprinos marijanski poeziji pa je bila dala naša narodna pesem, nastajajoča skozi stoletja med našimi dedi. Seveda estetsko ne more biti tako močna, kot sodobna pesem kultiviranega poeta, ima pa le svoje dragocene vrednote in je tudi priča globokega Marijinega češčenja v preteklosti naše zemlje in človeka. Prisrčno-naivna preprostost, plastičnost izražanja in velikokrat tudi silno poglobljena vsebina pesmi teh starih Marijinih bardov je tisto, kar nam jih še vedno toplo približa srcu, zaradi česar so žive in bodo žive ostale, ne samo kot spomin pre- | teklosti in ljudske književnosti, marveč tudi kot spomenik nabožne sile naše narodne dušS. In danes, ko imamo božjo romarico z Brezij prav sredi med nami in je postala Ljubljana nova Marijina božja pot, so nam narodne Marijine pesmi še posebno drage. Zato bo, vsaj nekaj od njih, priobčenih tudi v Bogoljubu. Vzete so Štrekljeve zbirke Slovenskih narodnih pesmi, ki je le še malokomu dostopna. Pesmi niso nič prenarejene, le kolikor je bilo treba upoštevati pravopis. S tem pa seveda nič ne zgube na svoji izvirni podobi.
Marijin pogreb
Ene sanje sem sanjala,
da Marija je umrla.
Kdo je Mariji svečo držal?
Držala jo je sveta Ana.
Kdo je Marijo preoblačil?
Preoblačile jo dve device.
Kdo je Mariji štuke zvonil?
Zvonil jih je sveti Simon.
Kdo je Marijo v trugo deval?
Devale so jo štir device.
Kdo je Marijo na pogreb nosil?
Nesli so jo štir mladenči,
štir mladenči, štir angelci.
Srečal jih je ljubi Jezus:
»Kaj nosite štir mladenči?
Dol denite, pokažite!«
»Mi nesemo mater tvojo.«
»Dente doli mater mojo! Stante gori, mati moja, saj vi niste zaslužili, da bi v črni zemlji gnili; nego ste vi zaslužili, da b'se v nebesih veselili.«
(Štrekelj I. del, str. 440.)
Matija v nebo vzeta
Stojte, stojte, sveta vrata nebeška,
pri vratih stoji naš oče nebeški,
ki nas gleda dol v ravno polje.
Doli je tudi pogledal ljubo devico Marijo,
doli je poslal štiri mlade godce
in sedem trobentašev.
So lepo godli ino trobentah:
»Marija, pojdi v sveta nebesa!«
»Jaz neidem, neidem,
ino ne morem iti!
Jaz grem pred vice,
kjer so verne dušice.«
Vse je vun dobila,
samo tri pustila.
Te iste so močno vpile:
»Avbe, Marija!
Kaj si nas koj pozabila?«
»Nejsem jaz na vas pozabila:
Prva si ti duša,
ki si svoje druže umorila;
druga si ti duša,
ki si z botrom pregrešila;
Tretja si oj duša,
ki si nad Bogom cagala:
cagat nas Bog vari,
Jezus in Marija!«
Iz pekla je prišel Prestrašni Lucifer, ki bil bi še rad videl ljubo devico Marijo. On je poklical vun vse svoje hlapce: »Hole, hlapci moji, vzemite dve žareči ostrvi, podprite moje žareče obrvi, da bom še enkrat le videl devico Marijo.«
Gor so mu postavili
dve žareči ostrvi,
in so mu podprli
njegove žareče obrvi,
da je še vendar enkrat videl
ljubo devico Marijo
in slišal njeno besedo božjo.
»Bodi ga Bog zahvaljen,
da sem še jaz videl
devico Marijo
ino slišal
besedo božjo.«
Prvi petki — naša narodna pobošnosi. ^
t.ierednikom tudi v ž. c., kjer ni redovne. — V. o.
15.	Nedelja. Veliki Smarin. P. o.: 1. 61. br. sv. B. T. kakor 5. dan; 2. 61. br. sv. S. J.; 3. 61. br. N. Lj. G. v br. c.; 4. 61. r. v. br. v kateri koli cerkvi; 5. tistim, ki nosijo viš. škap.; 6. 61. br. brezmad. Srca Mar.; 7. 61. br. za duše v v.; 8. 61. Mar. družb; 9. čl. družbe kršč. družin; 10. 61. škap. br. karm. M. b.; 11. tistim kakor 12. dan. — V. o.
16.	Ponedeljek. Sv. Joahim; sv. Rok. P. o.: 1. čl. škap. br. karm. M. b.; 2. istim kakor 12. dan.
1.	Sreda, prva v m. P. o.
vsem, ki opravijo kakšno_ nabožno vajo n. č. sv. Jožefu, prejmejo sv. obli. in molijo p. n. sv. o.
2.	Četrtek, prvi v m. P. o. čl. br. sv. B. T. v br. c.; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v ž. e.
3.	Petek, prvi v m. P. o. vsem, ki nekoliko premišljujejo dobrotljivost sv. Srca J. in prejmejo spravno obh. — P. o. čl. br. sv. B. T., kakor včeraj; 61. br. sv. S. ,T. (Spovednik more namesto obiska br. cerkve določiti kako drugo dobro delo.)
4.	Sobota, prva v m. Sv.
Roza Viterbska. P. o.: 1. vsem, ki opravijo kakšno nabožno vajo n. 6. Brezmadežni, da zadoščajo za njej storjene žalitve, in molijo p. n. sv. o.; 2. istim kakor 17. dan.
19. Četrtek. Sv. Ludovik, šk. P. o. istim kakor 12. dan.
22. Nedelja. Marije sedmero veselje in preč. Srce. P. o.: 1. čl. škap. br. karm. M. b.; 2. 61. br. sv. B. T. kakor 5. dan; 3. istim kakor 12. dan. — V. o.
24.	Torek. Sv. Jernej. P. o. 61. družbe sv. Petra KI., 6e molijo za razš. sv. vere in p. n. sv. o.
25.	Sreda. Sv. Ludovik, kr. P. o. istim kakor 12. dan — V. o.
28.	Sobota. Sv. Avguštin. P. o. tistim, ki nosijo viš. šk.
29.	Nedelja, zadnja v m. P.
o. vsem, ki vsaj trikrat na teden odmolijo rož. v.
5. Nedelja, prva v m. (Angelska.) P. o. tistim, ki nosijo viš. škap. Dalje: 61. br. sv. S. J.; 61. DSD., če molijo za njega prospeh; 61. br. sv. Družine; istim kakor 17. dan. — Cl. r. v. br., če v br. e. molijo p. n. sv. o.; ali če so pri mese6ni procesiji; ali če v br. c. nekaj časa pobožno molijo pred sv. B. T.
8. Sreda. Mali Smarin. P. o.: 1. 61. br. sv. E. T. kakor 2. dan; 2. čl. br. sv. S. J. (Glej opombo 3. sept.); 3. 61. br. N. Lj. G. v br. c.; 4. čl. r. v. br. v kateri koli cerkvi; 5. 61. br. preč. Srca Mar.; 6. vsem, ki nosijo beli, rjavi ali črni škap. (Cl. br. Zal. M. b. odmolijo poleg drugega 7 krat Oče naš in Zdrava M. za duše v v.); 7. čl. Mar. dr.; 8. čl. družbe kršč. družin; 9. čl. br. sv. Družine; 10. čl. br. za duše v v.;
11.	čl. škap. br. karm. M. b.;
12.	istim kakor 17. dan.
9. Četrtek. Sv. Peter Kla-ver. P. o. čl. družbe sv. P. KI. pod navadnimi pogoji.
12. Nedelja. Ime Marijino. P. o. vsem, ki prejmejo sv. z., so ta dan ali enkrat v osmini pri sv. maši in molijo p. n. sv.
0.	(V nedeljo se zadosti z eno sv. m.)
15. Sreda. Žal. M. b. P. o.:
1.	vsem tolikokrat, kolikorkrat obiščejo cerkev, kjer je ustanovljena br. Ž. M. b. in tam molijo p. n. sv. o. (Glede prejema sv. z. velja isto, kar za pore. odp.); 2. 61. br. sv. Družine.
17. Petek. Rane sv. Frančiška. P. o. vsem v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretjered-nikom tudi v žup. c., kjer ni redovne. — V. o.
. 18. Sobota. Sv. Jožef Ku-pertinski. P. o. kakor včeraj.
21. Torek. Sv. Matej. P. o. 61. dr. sv. Petra KI., 6e molijo za razš. sv. vere in p. n. sv. o.
24. Petek, i Marija, rešiteljica jetnikov; sv. Pacifik. P. o.: 1. 61. dr. sv. Petra Ki., 6e obiščejo cerkev in molijo p. n. sv. o.; 2. istim kakor 17. dan.
26.	Nedelja, zadnja v m. P. o. vsem, ki vsaj trikrat na teden skupno odmolijo sv. r. v.
27.	Ponedeljek. Sv. Elzea-rij. P. o kakor 17. dan.
29. Sreda. Sv. Mihael. P. o. tem, ki nosijo viš. škap. — Cl. br. sv. Družine. — Tretjered-nikom.
Odpustki za september 1945
LJUDSKA i0S0JILNICA
sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjiž bo in proti poroštvu. Posojilnica je bila ustanovljena 1895. leta
zadruga z neomejenim jamstvom, v lastni palači IT ¥ TTT1JT TAltJf v Ljubljani,Miklošičeva6, nasproti hotela,Union' ® UU U JJJ-IU Alll
Cena ..Bogoljuba" za posamezne naročnike letno 12 lir, v skupinah po 11 lir, v Nemčiji 5 RM, v Hrvatski 45 kun, v Franciji 40 frankov, v Srbiji 45 din. Izhaja mesečno. Naročnina se pošilja na Upravo ..Bogoljuba", Kopitarjeva 6. Urednik Zabret Franc. Izdajatelj inž.lože Sodja. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani Jože Kramarič
ŽALOSTNA MATI BOŽJA. Jurij Šubic, Poljane.