SeTerin Šali | Jutranjica
Kristalna luč je iz temin razlila se na vrt. Sanjavi cvetovi kličejo k proslavi, ki tvojih čaka še stopinj.
O pridi, draga, med gredice ogrnjena v tkanine rosne, kjer bele vrtnice ponosne te čakajo v dlaneh meglice.
Nebo na ribnik v zlatem lesku razsipa zvezdnate utrinke in cvetje breskev kot snežinke pokriva tvojo pot po pesku.
Po cerkvah zornice zvonijo, dehti v vonjavah grm malino v, na vasi klici petelinov svit jutra iz noči budijo.
Goram grebenaste oblike odstirajo poljubi zarje svetloba v žarne kolobarje ovija stare trepetlike.
Ze ptički v radostnih pozdravih
iz svojih malih gnezd čebljajo
jutranjim uram, ki peljajo
k nam dan na mehkih rožnih splavih.
O pridi, ljubljena! Na vrtu se beli dvigajo metulji in kaplje vlage so dragulji srebrni na zelenem prtu.
Svež veter žubori s planine in boža drevje, ki se lista, odnaša mrak želja, da čista podava v dnevne se jasnine.