Št. 281 (14.372) leto XLVIII. / OSREDN^ s tv,' lL.HAi trg Rf::v' 66001 Primorski PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__________ 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 SOBOTA, 5. DECEMBRA 1992 NEW YORK / MILIJONOM SOMALCEV GROZI SMRT OD LAKOTE Mednarodna skupnost skuša rešiti somalsko tragedijo Izvoljeni predsednik ZDA Clinton soglaša s sklepom svojega predhodnika Busha - V mednarodni odpravi tudi Francozi, Italijani, Belgijci in Pakistanci NEW YORK - VS ZN je v noči na petek soglasno odločil, da bo v Somalijo Poslal mednarodne sile za zaščito Človekoljubne Pomoči. Vojaško akcijo v Somaliji že nekaj Časa zahtevajo ZDA, ki jo oodo tudi vodile, zato po Poročilih iz Pentagona za konec tedna pripravljajo 16 tisoč marincev in 10 dsoc pripadnikov lahke pehote. Pred obalo Somalije že križarijo štiri vojaške ladje s 1800 Otožmi. Novi ameriški predsednik Bill Clinton Je z besedami o »dobrodošli in zgodovinski ^ciji« pozdravil dejanje ^ojega predhodnika ousha. Tudi generalni sekretar ZN Butros Gali le zadovoljen, »saj bo svetovna organizacija Prvič v svoji zgodovini Posredovala »samo zaradi moralnih, človekoljubjih razlogov.« O končanju »somatskega viharja« bo odločal J* S ZN. Američanov, ki o°do urejali vse drugo, o°do pomagali Francozi ?. 2000 vojaki, Italijani, Kanadčani, Belgijci, Pakistanci in vojaki nekaterih ®hiških držav. Nemčija, laponska in Velika Brita-niJa ne bodo pa poslale svojih vojakov, Čeprav pdloeitev podpirajo. °kio je 2e sporočil, da 0 pomagal z denarjem. .. Zgodba Somalije je JprCna afriška tragedija. eodvisnost od koloni alti . gospodaric Velike Atanije in Italije so °segli leta 1960, a samo u,°’ da je major Siad n, 1 ua je major Man orre uvedel enopartijsko , Maturo sovjetskega ž pSa> se zapletel v vojno v. i tiopijo in z napačno rtiko uničil gospodar- stvo države. Se huje je bilo po avgustu 1990, ko se je združeni opoziciji posrečilo odstraniti diktatorja. Lokalni mogočniki so se takoj zapletli v vojno za oblast, nato pa do sprejetja najnovejše resolucije VS ZN ovirali in kradli pomoC umirajočemu ljudstvu. Ob resoluciji sta se oglasila tudi Bagdad in Beograd, še dva izobčenca mednarodne skupnosti. Iraški predsednik Husein je ocenil, da se skušajo ZDA s Somalijo odkupiti za zločine v Iraku. Beograjski radio pa je akcijo ocenil kot ameriško pretvezo za vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Na sliki: glasovanje v OZN o posegu v Somaliji. V Sloveniji konec kampanje Neuradni rezultati že jutri LJUBLJANA - Volilna kampanja se je v Sloveniji včeraj končala, daneš pa se je pričel volilni molk. Trajal bo do nedelje do 19. ure, ko bodo zaprli volišča. Republiška volilna komisija je pred začetkom volitev sklicala svojo prvo novinarsko konferenco. Na njej so Člani komisije med drugim povedali, da ima volilno pravico tri Četrtine slovenskih državljanov in da bo na ne- deljskih parlamentarnih in predsedniških volitvah glasovalo tudi okrog 5000 slovenskih državljanov, ki živijo v tujini. Stranke so vložile petindvajset kandidatnih list za volitve v državni zbor. Prvi neuradni rezultati pa bodo znani že jutri zvečer. Zadnje ure volilne kampanje so poskušali kar najbolje izkoristiti kandidati za predsednika republike, ki so se še zadnjic soočili na slovenskem radiu. Sicer pa je vCeraj najostrejše reakcije izzvala Demokratska stranka. Ta je v vseh slovenskih dnevnikih objavila celostranski oglas, ki pod naslovom Ali res hoCete tako vlado? sugerira, da so se krščanski in liberalni demokrati že sporazumeli o vladni koaliciji po volitvah. Prvaki LDS pa so zatrdili, da se bodo o oblikovanju koalicij odločali po volitvah. RIM / POLEMIKA Smrt Signorina: krivdo skušajo naprtiti tisku Novinarji proti omejitvam PALEMO, RIM - Medtem ko so včeraj v Palermu pokopali sodnika Domenica Signorina, Italijo dobesedno pretresa polemika o odnosih med sodstvom in mediji, saj je na dlani, da bi marsikdo sedaj rad nadel nagobčnik Kronistom in do skrajnosti omejil svobodo informiranja. Ministrski svet je med včerajšnjo sejo navedel, da bo ob zaskrbljujočem ozračju, ki ga povzroča beg zaupnih vesti o sodnih preiskavah, vlada morala v mejah svojih pristojnosti sprejeti konkretne pobude. Giulio Di Donato (PSI) je v pismu pravosodnemu ministru Martelliju zahteval takojšnje ukrepe, ki bi v bodoče preprečili, da bi nekdo postal žrtev namernega bega zaupnih vesti, ki jim tisk nato da preveliko težo. Senator Save-rino D’Amelio (KD) je predlagal, da se Cimprej preveri obstoječo zakonodajo, predvsem pa vlogo tako imenovanih skesancev. OdloCno se je zavzel za take norme, ki bi zajamčile tudi z zaostritvijo kazni preiskovalno in sodno tajnost. Njegov strankarski kolega Vito Napoli pa se je obregnil ob televizijsko in Časopisno poročanje o Signori-novem samomoru, po katerem so pokvarjeni tisti skesanci, ki so Signorina prisilili v samomor, so pa »dobri in verodostojni« tisti skesanci, ki so v zapor poslali Quattroneja, Bat-taglio, Nicoloja in Pala-maro. »Ker so to politiki, jim ne bi koristil niti samomor. Politiki niso vredni skesanca, Ce tudi je ta razpečevalec mamil!«, je poudaril demokršCanski poslanec. Tajnik PSDI Vizzini pa je poudari, da bi bilo sedaj zgrešeno valiti krivdo na novinarje in na skesance Ob takih izjavah je lahko vsem jasno, da bodo sedaj skušali omejiti svobodo informiranja, Ceš da so novinarji krivi Signorinovega samomora in ne tisti, ki so strogo zaupne vesti posredovali tisku. Zveza italijanskih kronistov (UNČI) je vCeraj poudarila, da bi bila kakršnakoli omejitev svobode tiska nesprejemljiva. Pravica informiranja je za italijanske kroniste temelj demokracije, ki bi ga porušila vsaka omejitev ali avtocenzura. Novinarska skupina Fie-sole pa je poudarila, da bi ob novinarskem strogem spoštovanju tajnosti Ustica še vedno bila le počitniški otok, Trg Fontana sprehajališče za Milančane in afera s podkupninami le zadnja družbena igrica. Ob vsem tem je vatikanski Osservatore Romano zapisal, da se sedaj ponovno zastavlja vprašanje nevarnosti, da bi tisk odigral tujo vlogo, da bi postal le poštni nabiralnik, kjer nekateri pušCajo svoja »strupena sporočila«. Dobro novinarstvo se lahko temu s profesionalnostjo upre, Ce bo skrbno preverjalo vesti in njihov izvor. »Glasove naj se prepusti ulici, ali še slabše, koluarjem,« ugotavlja vatikansko glasilo. LA CORUNA / BRODOLOM Ekološka katastrofa K sreči je dobršen del tovora z grškega tankerja zgorel 6 Vso noč trudili da bi pogasili požar na grškem tankerju (Telefoto AP) LA CORUNA (ŠPANIJA) - VCeraj dopoldne so končno pogasili plamene na grškem tankerju Aegean Sea, ki je pred španskim pristaniščem La Coruna nasedel na Ceri. Ljudje, ki so v paničnem strahu pred-sinocnjim zapustili svoje domove na obrežju, ker so se plameni bližali obali, celo območje pa je zavil gost dim, so se včeraj zaceli vraCati. Oblasti so sedaj ves trud vsmerile v odpravo posledic tega brodoloma, saj je razlita nafta že dosegla galicijsko obalo pri La Gorani. Plavajoče pregrade, ki so jih takoj po brodolomu namestili, da bi zavarovali priobalno območje, je razburkano morje odneslo. K sreči je dobršen del nafte zgorel, tako da bo morda oblastem uspelo omejiti posledice te ekološke katastrofe. Kapitana grškega tankerja so že aretirali, ker je ob vhodu v lacorunsko pristanišče odklonil pomoč pilotov. TRST / ŠKANDAL TOMMASEO Trinajst aretacij zaradi kokaina Karabinjerji so aretirali 13 oseb (8 v Trstu in 5 v Milanu) zaradi razpečevanja kokaina v znani tržaški kavarni Tommaseo, poleg tega pa opravili 40 hišnih preiskav, medtem ko je sodna oblast izdala ravno toliko sodnih jamstvenih obvestil. Organizator zločinske mreže, ki se je razširila tudi na Slovenijo in Hrvaško, je upravitelj kavarne C. Monteduro, a v zaporu je tudi njegova žena Nadia Busso. Mamilo je bilo kolumbijskega izvora, v Trst pa ga je prišlo iz Milana vsak teden kakšna pol kilograma, so povedali karabinjerji na tiskovni konferenci (foto Križmancič). Moja Banka BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Se Rusiji obeta žametni udar? Predsednik Jelcin opozarja poslance, da mSijo sistem, opozicija pa skuša z ustavnimi spremembami predsedniški sistem zamenjati s parlamentarnim. stran 12. Snujejo listino o človekovih dolžnostih Dvajset znanstvenikov in kulturnikov mednarodnega ugleda, med temi pet nobelovcev, od včeraj piše na Univerzi v Trstu prvi osnutek Magne Charte človekovih dolžnosti. Osnutek bo mogoče sprejela celo sama Organizacija združenih narodov. stran 4. Parlament pripravlja reformo volitev Italijanski volilci bi lahko Ze spomladi izvolili Zupane in občinske svete z novim volilnim sistemom. Včeraj je namreč poslanska zbornica začela z razpravo o zakonskih predlogih za spremembo volilnega sistema glede krajevnih uprav. stran 5. Konferenca o industrijski politiki V Vidmu se je včeraj začela 1. deželna konferenca o industrijski politiki, katere triletno prirejanje predpisuje nov deželni zakon st. 2/92. Njen namen je zarisati identikit sedanje krize, ki je kot vse kaže bolj strukturnega kot konjunk-turnega značaja, in zastaviti temelje za oblikovanje novega razvojnega modela za Furlani jo-Julijsko krajino. Konferenca se bo nadaljevala danes dopoldne z neposrednim prenosom po deželni TV mreži RAI. stran 5. Osimo in levica: zakaj taka previdnost? Ali se je tržaška levica glede osimske afere učinkovito zoperstavila nacionalistični kampanji? O tem je tekla debata na sinočnji javni razpravi krožka Che Guevara v gledališču Miela. stran 6. Referendum še v ospredju Odbor za razvoj goriškega letališča bo vložil priziv na Deželno upravno sodišče zoper sklep o zavrnitvi referenduma o gradnji fmancarske šole. V ostrem tiskovnem sporočilu so včeraj obtožili občinsko upravo in »njej podrejeno komisijo garantov« cele vrste nekorektnosti in prekrškov, katerih skupni cilj naj bi bil vsiliti sporno gradnjo tudi proti volji goriških občanov. stran 8. Skakalci v Falunu Uvodni tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih bosta danes in jutri v Falunu na švedskem. stran 19, KOMENTAR Čiščenje, kulturno in etnično NijazHamza Veliko bolj kot poročila z bojišč je pokazala skrajne cilje sedanje vojne v Bosni in proti Bosni drobna, bizarna novica iz kulture, ki jo je objavila srbska tiskovna agencija SRNA. Vodje tamkajšnjih Srbov so namreč napovedali, da bodo nekdanjo Vrhbosno oziroma sedanje Sarajevo (Dvor ob polju), ko ga osvobodijo, preimenovali v Kotromangrad, Ceš da morajo imena njihovih mest spominjati na srbski jezik in zgodovino.Vsa absurdnost in grotesknost predloga se kaže v prispodobi z Bosanci, naseljenimi v Avstriji, ki bi hoteli Dunaj preimenovati v Francjožeiburg. Srednjeveški bosanski kralj Tvrtko Kotromanič je namreč nekaterim Srbom svojcas resda nekaj desetletij vladal, toda ne kot srbski vladar, temveč kot začasni osvajalec manjšega dela sedanje zahodne Srbije. Gre za poskus dokazovanja avtohtonosti Srbov v Bosni in Hercegovini, »vzpostavljanja« kontinuitete s srednjeveško bosansko državo, po drugi strani pa za uničevanje živih in »mrtvih« dokazov, ki bi lahko pričali o nasprot-nem.Treba je torej porušiti večino »ne-srbskih« spomenikov, nastalih po padcu bosanskega kraljestva in pobiti ali pregnati večino avtohtonega prebivalstva. Sele potem bo mogoCe prepričati svet, da Srbi res niso prišli v Bosno s Turki, da v skoraj tisočletni Bosni, kjer nikoli niso rušili spomenikov, najstarejše pravoslavne (srbske) cerkve in drugi spomeniki, res niso stari komaj tristo, štiristo let, saj je bila Bosna vendar odnekdaj samo srbska! Sedanja vojna proti Bosni, katere glavni cilji so kulturno in etnično Čiščenje, hkrati pa tudi prisvajanje najboljšega iz tujih kulturnih in ljudskih zakladov, je oziroma bi morala biti zadnje dejanj^ veC kot stopetdeset let starega procesa. Ta se je zaCel že takrat, ko je Vuk Kara-džič bosansko (bošnjaško) lirsko epsko pesem Hasanaginico Goeteju predstavil za srbsko. Od takrat se je v srbski kulturi »znašlo« precejšnje število imen in del bosanskih piscev, med njimi tudi Meše SelimoviCa, Beograd pa je vzporedno s tem prisvajanjem tujega vsaj trikrat poskušal uničiti narod, ki mu ti ustvarjalci pripadajo. Ce se mu bo tokrat le posrečilo, se bo v srbskih zakladih zanesljivo znašlo tudi nekaj deset tisoC srednjeveških bosanskih (heretičnih) steCkov. O tem priča nedavna izjava srbskega zunanjega ministra Jovanoviča, pesnika, ki pravi, da so omenjeni heretiki pravzaprav Srbi, pa Čeprav so srbski vladarji v nekdanji Raški (Srbiji) dobesedno požgali ne samo vse tamkajšnje heretike, temveč tudi vse, kar je le dišalo po hereziji. RAZMIŠLJANJE Tekmovalnost in sodelovanje političnih elr Boštjan Markič Politični sistem Slovenije je sistem, ki ga lahko brez pomislekov imenujemo strankarsko tekmovalni pluralistični sistem. Vendar proces političnega zorenja slovenske družbe terja tudi sodelovanje, ne le tekmovalnost političnih elit (politične elite pojmovane ne v vrednostnem, temveč v funkcionalnem smislu). Tekmovalnost in sodelovanje političnih elit sta torej na eni strani točka razhajanja, na drugi strani pa tudi točka združevanja političnih elit. Gre tedaj le za navidezno navzkrižno identiteto političnih elit, saj obstoja široka pahljača različnih, zdaj tekmovalnih, zdaj sodelovalnih položajev. Spraševati se o vlogi slovenskih političnih elit pomeni, spraševati se o stopnji dojemanja slovenskih političnih elit, o nujnosti spoja tekmovalnosti in sodelovanja Ce so slovenske politične elite tekmovalne, niso ubrane na enake politične strune. Toda samo Ce so (Ce bi bile?) politično zrele, bi v dinamiki tekmovanj e-sodelovanje lahko dosegle pomemben cilj: stabilnost (politično, gospodarsko) dobro urejene slovenske družbe. Vendar izkustvena praksa in empirični argumenti kažejo, da slovenske politične elite v tekmovalnem osvajanju političnega prostora zapadajo, zlasti še v (prea) volilni vznesenosti, tudi v pravo politično sovraštvo, ki je posebej nevarno, ker se že prenaša iz političnih elit na slovensko volilno telo, na volilno javnost. Sodobna slovenska družba, prepletena s pluralnimi interesi in vrednostnimi konflikti, ni lahko »vodljiva« družba. Pestijo jo tudi strukturalni problemi in majavo gospodarstvo. Ne samo, da so se povečala pričakovanja slovenskih državljanov, tudi obzorje političnih pričakovanj je zelo diferencirano. Neizpolnjenim pričakovanjem pa hitro slede politična razočaranja, k) so topla greda za politično nestrpnost. Slovenija tudi obupno potrebuje gospodarsko dopolnitev procesa tvorbe svoje države, Ce hoče preživeti v mednarodni ekonomski areni in se uveljaviti z novo gospodarsko dinamiko. Slovensko volilno telo ima pravico terjati od svojih političnih elit etiko odgovornosti, da bi se dosegla družbena kohezivnost vsaj ob strateških vprašanjih razvoja slovenske družbe. Vendar se medsebojno nezaupanje slovenskih političnih elit v razmerah demokratično neprivajenega okolja v skrajnih robovih že preliva v pravo medsebojno politično davljenje, v skrajno napadalno neprijaznost ter v volilno in politično kasami-ško surovost. Iz te logike obravnavanja političnih tekmecev kot političnih sovražnikov poganja nato še pamflet-sko napadanje in blatenje nasprotnika. Vendar so meje volilnopoliti-Cne tržne oznanjevalno-sti in (pred) volilnega otepanja. Slovenske politične elite je nujno politično kultivirati, da položaj ne bi dozorel do neobvladljivih političnih napetosti tudi po volitvah. Za nikogar v Sloveniji ne bo dobro, če se bomo zavoljo nedostojnih predvolilnih vedenjskih obrazcev spremenili v paranoidno politikantsko gnezdo. Pričujoči zapis nima namena razvrednotiti dosežkov in pomena tekmovalne strankarske demokracije nasploh ali posebej na Slovenskem. Ob vseh pomanjkljivostih, ki jih ima predstavniško strankarska tekmovalna demokracija, je ‘glede na zgodovinske bridke izkušnje Se najmanj vredna odboj- nosti. Nimam namena vsiljivo moralizirati o temi, kako naj bi Slovenija postala politično krepostna družba. Želim pa opozoriti, kako skrajno pretirana politična nevoščljivost in brezobzirno politično sovraštvo zastrupljata možnosti medsebojnega nujnega sodelovanja političnih elit. O slovenskih političnih elitah je tekla beseda. Seveda: ne zavzemam se za to, da bi bila slovenska družba »družba klientov in političnih gospodarjev«. Zato je tudi pomembno, ali bodo slovenske politične elite pod pritiskom demokratično artikuliranega javnega mnenja ujele potrebno vez med tekmovalnostjo in sodelovanjem. Gre skratka za vprašanje, kako vzpodbuditi slovenskega državljana-volilca k lastnemu političnemu in volilnemu razmišljanju in opredeljevanju, da ne bo le v funkciji delovanja političnih strank. Politična strpnost je interes državljanov Slovenije. Pri tem ne mislim na strpnost, ki bi bila izpeljana iz »državnih razlogov«. Mislim na strpnost, ki izhaja iz prepričanja, da je to pot za državljansko sožitje v demokratični slovenski družbi. Državljanova politi-Cno-volilna participati-vna lenoba seveda ne motivira političnih elit k medsebojnemu sodelovanju. Posledice nenadzorovane politične moCi so pogosto politično katastrofalne. Sposobnost in pripravljeno-ste posameznika, da se obnaša kot odgovoren slovenski državljan, tudi silita politične elite k razumnemu političnemu vedenju. Ni zanemarljivo, da državljani Slovenije dajo vedeti političnim elitam, da obstojajo. Kako - politično - obstojajo, pa bodo pokazale decembrske slovenske volitve. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 Vodoravno: 1. kraj pri Črnem Kalu, 4. ameriški antropolog nemškega porekla (Franz, anagram SOBA), 8. nekdanji poljski politik, rojen na današnji dan leta 1867 (Jožef), 11. veliko, plitko slano jezero, v katerega pritekata Amu-Darja in Sir-Darja, 12. kraj na otoku Cresu, 13. morska riba romboidne oblike z moCnim trnastim repom (anagram ŽARA), 14. vodna žival, ki diha s škrgami, 15. najbolj razširjena rastlina, 17. telovadni element, 18. bodičasta lupina okrog ploda, 20. francoski matematik in fizik, po katerem se imenuje enota električnega toka (Andre Marie), 23. starorimski naravoslovec (anagram RAK), 24. klada za sekanje drv, 28. ledena, skorjasta plast snega, 30. način izražanja, slog, 31. potok, ki teCe skozi Iško vas, 32. del skeleta, 33. mesto v zahodni Španiji z univerzo iz 13. stoletja, 35. ena najvažnejših evropskih rek, nemško Elbe, 36. orel v germanski mitologiji. Navpično: 1. umetnostna smer, ki temelji na optičnih elementih (anagram PROT A), 2. izdelovalec sira, 3. prostor ob vodi, urejen za sončenje in kopanje, 4. začetnici slovenskega kegljača Urbanca, 5. zadnja brazda na zgornejm delu njive na strmini, 6. mesto v srednji Italiji, rojstni kraj svetega Frančiška, 7. manjša ptica ujeda, podobna kragulju, 9. navadno množična prireditev, posvečena pomembnemu dogodku ali osebi, 10. sultanov uradni razglas, 16. ime nizozemskega slikarja van der Neera, 19. predstavnica lepšega spola, 20. vrsta jelena v Prednji Indiji in na Sri Lanki, 21. naslov poljskega politika pod 8. vodoravno, 22. fižolovka, rakla, 25. besede brez naglasa, 26. hrib nad Sevnico (anagram SCILA), 27. žrtvenik, 29. nemška reka, pritok Donave na Bavarskem, 34. avtomobilska oznaka Makarske. Simon Bizjak ISTRA, G E A M E A Novela za Rob čez rob? Zenja Leiler Pri koprski založbi Lipa, bi morala v zbirki Rob iziti kratka proza Franja Frančiča z naslovom Čista resnica. Knjiga je že dobila subvencijo ministrstva za kulturo, vendar je še niso natisnili. Direktor, glavni in odgovorni urednik založbe Jože A.HoCevar pogojuje njen izid z izključitvijo novele Istra, gea mea, katere sporočilnost naj bi bila takšna, da bi utegnila razburiti italijanske politične skrajneže. Franjo Frančič na Hočevarjev predlog ne pristaja, pri Čemer pa je še zanimivo, da je bila novela objavljena že leta 1989 v reviji Srce in oko. ZDRAVKO DUŠA, urednik zbirke Rob Ne plesati po geslih fašistov Glavni urednik založbe pravi, da je Franjo Frančič najprej predložil druga besedila, ki naj bi bila v njegovi novi zbirki? Preurejanje zbirke nima nobene povezave s sedanjo zadrego. Frančiču sem svetoval, naj nekatera krajša besedila zamenja z daljšimi zaradi bolj celovite podobe knjige. Sporna proza je bila že v prvotni zbirki, ki se je po njej celo imenovala. Res pa je, da je urednik HoCevar želel, naj spremeniva naslov zbirke, kar sva tudi storila. Kot urednik zbirke Rob zagovarjate izid knjige brez črtanja sporne novele? Trije razlogi so, zaradi katerih sem zagovarjal izid knjige v taki obliki. Četrtega, osebni odpor do takih posegov, dajem v oklepaj. Prvi je stvaren, takore-koC praktičen: Ce bi zgodba izšla normalno, okrog nje ne bi bilo hrupa, ki speljuje pozornost na zunajliterarne interpretacije, in ne medijskih škandalov, ki zbudijo blebetanje spolitizirane javnosti. Navsezadnje je bila novela že objavljena v reviji z dosti večjo naklado, kot jo ima zbirka Rob, pa se ni nie zgodilo. Drugi razlog je moralno - profesionalen: Istra, gea mea je napisana dobro in tema, ki se je loteva, ni obdelana ne aktualistično in ne pristransko. Je zgodba na prastari motiv o grehu in krivdi, motiv, ki je poudarjeni del kolektivne podzavesti tistih nesrečnih predelov (Istra je ena od njih), kjer se države menjajo vsakih nekaj desetletij. FranCiC jo pripoveduje intimno prizadeto, obenem pa s pravo oblikovalsko distanco, tako da je to novodobna različica mitološke zgodbe. Za njeno Črtanje iz zbirke ni opravičila. In tretji razlog? Recimo, da zadeva ne tako davno zgodovino in njeno simboliko - ter to, kar se danes dogaja po Evropi (saj tržaški primer ni nobena posebnost). Kadar se začne skrajna desnica dvigati, tega ne počne intelektualno. Edino, na kar stavi in kar zna, je uveljavljanje grobe sile na raCun civiliziranih pravil. Vse, kar presega zmerjanje in pretep, ji je nerazumljivo in sovražno. Na svoji poti sesuje vse, kar diši po kulturi, od prava do knjig. Knjige še s prav posebno strastjo, tudi javno, tudi na grmadah. Umakniti literarno zgodbo zaradi previdnosti pred sosedovimi fašisti, še preden so jo ti videli, bi pomenilo plesati po njihovih geslih. Drobna, vendar zame intimna napakica v plazu napak evropske inertnosti, ki ne zna ali noCe na začetku ustaviti svojih nacijev. In tudi napakica Slovencev, ki bi bili ob prvem glasnejšem vpitju za mejo pripravljeni uvesti pri sebi cenzuro izrekanja - to staro samoobrambno institucijo, ki jo paC morajo - Ce resno jemljejo svojo državnost - ukiniti. JOŽE A. HOCEVAR, direktor ter urednik Založbe Lipa Voda na mlin sovražnikov Kakšni so vaši razlogi, da izid zbirke kratke proze Franja FranCiCa Resnica sveta pogojujete z izključitvijo novele Istra, gea mea? FranCiC je sprva predložil druga besedila za svojo zbirko kratke proze, ki ji je dal naslov Istra, gea mea. Na temelju ocene te zbirke, ki jo je dal Goran Gluvic, je založba Lipa uvrstila to delo v svojo tradicionalno zbirko Rob 1992. To zbirko je prejšnje ministrstvo za kulturo črtalo iz seznama subvencioniranih del. Sele na mojo intervencijo pri novem ministru Borutu Sukljetu so jo podprli z veC kot skromno vsoto 500 000 SIT, ki pa jih Lipa še ni dobila. Medtem pa je Franjo FranCiC predložil uredniku Roba druga besedila dal zbirki tudi nov naslov Cista resnica. V tej zbirki FranCiC med drugim piše, kako dva Slovenca - prišleka v slovensko Istro - brez prave psihološke utemeljitve in razloga ubijeta tukajšnjega avtohtonega Italijana ter ga zakopljeta pod oljko. Založba je FranCiCa povabila, naj se oglasi na uredništvu zaradi pogodbenega odnosa, vendar - z izjemo pisnih zahtev po pogodbi in denarju ni bilo nic. Očitno želi FranCiC komunicirati z založbo samo prek ministrstva za kulturo, Društva slovenskih pisateljev in seveda medijev, katerim je razposlal svoj protest. Založba Lipa meni, da v tem trenutku, ko fašisti korakajo po Trstu ter zahtevajo zase ne le slovensko Istro, temveč celo Primorsko vse do Rakeka ter Dalmacijo in otoke, ko tržaška oblast zapira prof. Sama Pahorja samo zato, ker hoče uveljaviti ustavno pravico do uporabe slovenskega jezika v javnem življenju, torej ni oportuno objavljati takih konstruktov Franja Frančiča, ki nimajo prav nobene zveze z zgodovinsko resnico, saj ni niti enega samega dokaza o kakem resničnem primeru, da bi Slovenci ubijali tukašrije avtohtone Italijane. Niti niso psihološko utemeljeni. Objava tega dela bi torej bila samo voda na mlin zagrizenih sovražnikov Slovencev in slovenstva v slovenski Istri. Čudno bi se zdelo bralcem, Ce bi Založba Lipa kaj takega objavljala, saj si ne sme dovoliti takih neresnosti ob dejstvu, da je pred kratkim objavila obsežno delo Milice Kacin - Wohinz Prvi antifašizem v Evropi, Primorska 1925-35, ter delo Janeza Kramarja Narodna prebuja istrskih Slovencev itd. Pa vendar je bila novela že objavljena v reviji Srce in oko, ki izhaja v večji nakladi kot zbirka Rob? Dejstvo, da je bila novela že objavljena, še dodatno zmanšuje založnikovo zanimanje za objavo istega besedila v knjigi. Sicer pa to potrjuje, da je Ljubljana in da so uredniki pri tej ugledni reviji neobčutljivi za vprašanja Primorske, še posebej pa slovenske Istre. Se vam ne zdi, da z zahtevo po izključitvi novele posegate v avtonomijo umetniškega dela? Glede poseganja v avtonomijo naj sodi literarna zgodovina in kriti' ka, Franju Frančiču pa svetujem, naj Istro, me° geo za srebrnike proda na primer kakemu faSi' stu Finiju, ki jo bo rad vzel s celo Istro vred. Založba Lipa zaradi tega ne bo propadla, kot bi sl morda želel Franjo Frančič v svojem pisanju. 31 TUOMANOVIM IZJAVAM NA ROB Tisto, česar predsednik ni povedal Aleksandar Mlac Predsednik Hrvaške dr. Franjo Tudman je na svoji redni tiskovni konferenci v Zagrebu izjavil, kako je Srbija končno spoznala, da z »Veliko Srbijo« ne bo nic. Gospod Tudman pa ni povedal ničesar o tem, kako je z idejo »Velike Hrvaške«. Tisto, Cesar predsednik ni povedal, dokazuje Hrvaška oziroma njena politika s svojimi zadnjimi potezami v Bosni in Hercegovini. Za BiH je popolnoma nebistveno, ali sta Janko Bobetko in general Mladic na sarajevskem letališču podpisala nekakšen sporazum o premirju, ali ne. Miru tako ali tako ni. Pomembno pa je, da je Bobetko, vojaški predstavnik neke neodvisne in suverene države, prišel na ozemlje druge mednarodno priznane države -Bosne in Hercegovine - da bi se tam pogajal z vojaškim predstavnikom paravojaških sil tiste države, ki je kot agresor napadla neodvisno državo BiH. Hrvaška potemtakem sploh ne raCuna na celovito, neodvisno, suvereno Bosno in Hercegovino. Očitno pa raCuna na paradržavno tvorbo Herceg - Bosno kot na potencialni del nekakšne »Velike Hrvaške«. K temu nas napeljujejo tudi zadnje informacije o neenakopravnem položaju Muslimanov v Novem Travniku, kakor tudi stvari, ki se dogajajo na globalni republiški ravni. Pod diktatom HDZ je na Celo BiH prišel Mile Akmadžič. Ista stranka je umaknila tudi »bosansko« usmerjenega Stjepana Kljujiča iz Predsedstva države in zdaj na to mesto vsiljuje Mira Lasiča. Akmadžič in Lasič bosta kot dva tretjerazredna politika, služila za enkratno uporabo v procesu srbsko-hrvaškega razkrajanja Bosne in Hercegovine. Kar pa zadeva Muslimane, še zmeraj ni jasno, ali jim bo uspelo ostati znotraj okvirov bosanskega patriotizma, skupaj s patriotsko usmerjenimi Srbi, Hrvati in drugimi, ali pa jih bosta srbska agresija in hrvaška izdaja prisilili v radikalizacijo stališč in splošni poziv na »sveto vojno«. Dejstvo, da so in Hrvati pred dvema a ma ustanovili nacion _ stranko, te možnos 1 izključuje. V tem P. aty bi pritrdili tistim, ki Ag tavljajo, da so BiH .Q in da jo še naprej un^U njeni lastni nacional g nedvomno podpihovam-tudi uvoženi od zu™ BiH se nesporno nabaj križišču med nacionam^r in bosanskim Pat^irila zrnom. Ali se bo m«? krilatica, ki jo je veliko^ »imamo slišati v Sarajevu^, o četnike m samo partizanov .a. Patrioti seveda so, ^ jo sevprvihbojmb ik0 pa, osvesti se. KULTURA Sobota, 5. decembra 1992 V torek, 1.12. je v ljubljanskem klubu K4 nastopila ameriška skupina Consolidated. Ob besedi pop se nam v zavest običajno prikradejo MTV-jevske reminiscence, vsebinsko izpraznjene, že stokrat slišane Pesmi, vase zagledani in °d slave že rahlo prismuknjeni izvajalci, ki bi za uspeh naredili vse in še več. Consolidated, trio iz San Francisca, je pravo nasprotje vsega tega. Skupina, ki je v začetku ®0. dobila laskavi vzde-yek Beli Public Enemy, igra vse kaj drugega kot glasbo brez vsebine. Se veC: njihov jezik je tako neposreden in oster, da njihovo vztrajno govorjenje o sebi kot pop skupini že meji na cinizem. Toda Consolidated svoje početje jemljejo preveč resno, da jim ne bi mogli verjeti. 2 lahkoto nas prepričajo s svojim izredno pronicljivim pristopom pri obra-Vnavanju tako občutljivih tematik, kot so rasizem, spolno nasilje, totalitarizem vseh oblik, homofo-tnja in množična pop Produkcija kot ogledalo izkrivljenega Človeškega duha. Consolidated se z njimi spopadajo skozi mešanico klubskih žanrov, rapa, nip-hopa, techna, tudi nousa, celo industrijskega r°cka. Druga velika plo-S(;a, ki so jo izdali pri ^ložbi Play It Again Sam ^°si zgovoren naslov t'riendly Fascism in Ustavlja ogledalo korporativni Ameriki, obljubljeni deželi, ki je to zmeraj n^anj ali pa sploh nikoli ni bila. Album so ob izidu teplo sprejeli kritiki in °ncinstvo, Consolidated pa so s svojim delom nadaljevali Se bolj poglobljeno in letos izdali novo veliko plošCo z naslovom Play More Musič. Po odličnih recenzijah v ameriškem in evropskem glasbenem tisku so se Consolidated odpravili na promocijsko turnejo, ki je v evropskem delu zajela tudi Slovenijo. Consolidated so tudi za odrom takšni kot na njem. Pevec in kitarist Adam je po sendviču in zagotovilu, »da se zdaj spet počuti kot človek« nadvse prijazno in zbrano odgovarjal na vpra-šnja. Kakšen skupni imenovalec lahko najdete v rasni, verski in spolni nestrpnosti ter množični pop produkciji? Predvsem sovraštvo do drugačnih in nenasitno željo po oblasti, željo ene skupine ljudi, da bi vzpostavila nadzor nad drugimi, ne glede od kod prihajajo. Lahko je proizvod kapitalizma, socializma, tehnokracije, ali pa je preprosto želja enega človeka po nadzorovanju drugih ljudi. Je ta želja vsajena v Človekovo naravo? Mi vsekakor nismo usposobljeni, da bi lahko dajali izjave o tem. Nismo psihologi, behaviouristi, smo le pop skupina, ki komentira trenutno dogajanje. NekoC ste izjavili, da se je treba proti mehani-stični pop produkciji boriti »od znotraj«. Ne vem, kaj je bilo storjenega z ene in kaj z Krasni divji pop "Mi smo pop skupino," trdijo Američani Consolidated, glasniki razuma in hipnotične plesne glasbe, ki se ji preprosto ne morete upreti. Vasja Ocvirk IH 1 M* m II druge strani, toda to pravzaprav ni tako pomembno. V vsakem primeru namreč postaneš del sistema, kot zunaji ali notranji del. Problem nastane le takrat, kadar zdrsneS pregloboko vanj. Takrat namreč ne vidiš veC, kaj se dejansko dogaja s tabo in tvojimi izdelki in tudi Ce bi lahko videl, ne bi morel prav nic narediti. Preprosto nimaš vec vpliva na sistem. Mi smo nekje v sredini. Poleg tega se ne ukvarjamo le z glasbo. Sodelujemo s pro-tirasisticnimi skupinami, ligami za svobodno kontrolo rojstev, skupinami za človekove pravice in podobno. Se vam zdi, da ste pri svojem početju uspešni? Uspeh je pojem drugačne narave. Lahko ga razumemo na veliko različnih načinov. S svojim delovanjem zunaj skupine lahko sproti razbiramo uspeh. Ce na primer pomagamo človeku, ki je bil po krivem preganjan, uspeh vidimo takoj. Drugače pa je z glasbo. Dostikrat se zgodi, da nam kdo napise pismo: »Poslušal sem vašo plošCo in bila mi je všeC. Mislim, da imate prav. Spremenil sem svoj življenjski slog. Prenehal sem jesti živali in se oblačiti v njihovo kožo.« To je zelo subjektiven uspeh. Sploh je uspeh teže definirati kot neuspeh. Neuspeh je kot licemerje: zaznaš ga na obrazu. Zaradi svojega doslednega zagovarjanja vegetarijanstva ste imeli že nemalo polemik z novinarji. Enkrat ste izjavili, da so živalske klavnice nekakšen moralni ekvi- valent koncetracijskih taborišč. Nočemo reci, da sta ti obiki represije identični. Želimo le pokazati na ideološko povezavo med njima. Običajno gre za belega človeka, ki Zeli nadzirati vse druge, odločati o vsem. To so lahko ženske, lahko je narava, živali, ljudje druge rase ali vere. Menimo, da obstaja veliko nenaključnih povezav med temi oblikami nasilja. Analogija med njimi kaže presenetljiv rezultat. Po petdesetih letih so v Evropi zopet koncentracijska taborišča. Ste si kdaj mislili, da se lahko kaj takega ponovi? Seveda. Ce ste spremljali, kaj vse se je dogajalo v Evropi že dolgo pred padcem berlinskega zidu, vam je moralo postati jasno, da se bo ekstremizem slej ko prej v celoti institucionaliziral, postal veC od uličnega razbijaš-tva. Ponekod se je to zgodilo pod plaSCem komunističnega režima, drugod pod okriljem skrajnostnih krščanskih desničarskih organizacij. V naslovu: Consolidated (foto: Jože Suhadolnik/TRIO), spodaj desno: Rene Rusjan, Z razstave v koprski Loži, 1991 (foto: arhiv) Po svojih koncertih dajete gledalcem možnost, da povedo, kaj mislijo. Gre za nekakšno okroglo mizo. Zakaj ste se odločili za taksno obliko komunikacije s občinstvom? Prvo leto tega nismo poCeli. Na nekem koncertu pa smo se zelo razigrali, občinstvo je bilo res izjemno in takrat smo rekli: »Hej, bi morda rad kdo kaj povedal v mikrofon?« Odziv je bil dober in odločili smo se, da bomo s tem nadaljevali. Običajno gre samo za enostransko sporazumevanje. Kupiš mojo plošCo, prideš na koncert, eno uro poslušaš mojo glasbo, nato ti prodam še majico in te naženem domov. Mi smo ubrali drugo pot. Zakaj ne bi smel Se poslušalec Česa povedati? O čemerkoli. Ne samo o glasbi. Ni jim treba govoriti o Consolidated. Lahko govorijo o sebi. Tako dobijo možnost sodelovanja. Veliko ljudi nima nikdar priložnosti povedati, kaj misli o določeni zadevi. Zato to počnemo na vsakem koncertu. Odziv je neverjeten. Ce igramo v deželah, kjer ne govorijo angleško, zagotovimo prevajalca. Tako lahko poslušalci, Ce hoCejo, govorijo v svojem jeziku. To ni posebno velika stvar, to je le naš prispevek k demokratizaciji popularne glasbe. Sodelovali ste z Grace Jones, Bomb The Bass in Keithom Le Blancom. Mark in Phil sta naredila nekaj posnetkov za novi album Grace Jones, Tim Simenon iz Bomb The Bas enega naših sin-glov, s Keithom Le Blancom smo pred nekaj tedni žurali v Londonu, nismo se še dogovarjali o kakšnem tesnejšem sodelovanju. Odlična glasbenika sta, izredna človeka, odlična producenta, toda s tem se bolj ukvajata Mark in Phil. Utegnejo remiksi z znanim producenti povečati vaSo popularnost? Ne vem, osebno mi birokratsko-plesni remiksi niso moCno pri srcu, tudi pretirana popularnost mi nikakor ne diši. Kakšen dvanajstinah singl tu in tam mi povsem ustreza in tudi Tim rad priskoči na pomoč, rajši pa delam na tak način kot zdaj. Očitno je, da ljudi lahko pripravite k plesu. Jih lahko pripravite k razmišljanju? Včasih jih ne moremo pripraviti niti k plesu. V nobenem primeru pa ne želimo spreminjati celotnih miselnih sistemov ljudi. To bi bila popolna indoktrinacija. Za nas je bistveno, lahko poslušalec neko informacijo vidi tudi iz drugega zornega kota. To je vse. Vsak ima izključno pravico odločati o tem, kaj bo poCel in o čem bo razmišljal. Naši ideali niso novi, prav tako ne taktika. Mi smo samo pop skupina, ki verjame v kvaliteto. In Ce lahko ponudimo drugačno vrsto kvalitetne pop glasbe in političnega razmišljanja, je del naših želja izpolnjen. MEHKO IN TRDO Prodane duše Slavenka Drakulič delom. Pustimo ob strani vprašanje, ali so ti honorarji zares “mastni", in dejstvo, da mojemu kolegu gotovo ni znano, da je povpraševanje o tem, koliko je kdo zaslužil, na Zahodu, kamor si tako prizadevamo priti, povsem nespodobno. A on ni edini. Ljudi na splošno denar vznemirja, tudi tisti, ki je zaslužen s pisanjem - preprosto tudi zaradi tega, ker se jim zdi nemogoče, da bi kdo na ta način dostojno zaslužil, sploh pa ne Častno, še posebej kadar gre za pisanje po naročilu. Priznam, pišem knjige, eseje, članke in zgodbe. Priznam tudi, da to počnem po naročilu. Priznam, da mislim, da ima moje delo tudi svoje ceno. In kaj potem? Nic, le da tak odnos do lastnega intelektualnega dela še zmeraj zveni radikalno, Ce ne celo bogokletno. V Času postkomunistične družbe in svobodnega tržišCa ne bi smelo biti tako, a za nami se še zmeraj vleče kliše vzhodnoevropskega intelektualca, ki je ali “prodana duša" ali pa svetnik oziroma moralna zavest družbe. Resnica pa je, da v (našem) socializmu intelektualci niso bili ne eno ne drugo. Intelektualci so v nekdanji Jugoslaviji bolje ali slabše živeli pri državnih jaslih, saj drugih možnosti za preživljanje sploh ni bilo. A pravih svetnikov, pravih oporečnikov, ki so umivali okna, pri nas nismo imeli. Drugo sumničenje izhaja iz dejstva, da so bili intelektualci zmeraj slabo plačana socialna kategorija, razen Ce so se neposredno udinjali oblasti. Njihovo blago, se pravi mišljenje, vladajočega razreda, ki je edini imel moc in denar, ni zanimalo. In ker ni bilo tržišCa, njihovo blago paC ni imelo prave cene. Socialna revščina je postala njihov zaščitni znak, hkrati pa tudi znak njihove moralne Čistosti. Slo je za moralnost, ki je bolj izhajala iz nuje in manj iz prepričanja, kliše pa je ostal. Ce Človek živi samo in izključno od svojega intelektualnega dela, ne da bi pri tem prodajal, kakor prej, svoje delo novi državi (ki, mimogrede reCeno, ne kaže kakšnega posebnega zanimanja zanj), in Ce ob tem ne umira od lakote, kupuje knjige, gre v kino in potuje z letalom, ga kar naprej sumničijo: on oziroma ona to počne za denar. To je tako nagnusno, da se je nujno vprašati, ali ni vendarle plačanec oziroma ali zagovarja sumljive interese in teze ali pa je ambiciozni oportunist, ki paC proizvaja blago, kakršnega v tem hipu tržišče zahteva. Ce pa se pri tem uspe “prodati" tudi tuji- ni, tem slabše zanj, saj je ta teza s tem potrjena sama po sebi. Ali ima intelektualno delo ceno? Po vsem sodec je še nima, težko pa jo je tudi določiti, saj mišljenje nima značilnosti običajnega blaga. Po drugi strani pa intelektualci sami prispevajo k temu, ker še zmeraj mislijo, da se je pogovarjati o denarju nekako neprimerno, sramotno in nelagodno, še posebej v položaju, ko standarda še ni oziroma je ta pravzaprav ponižujoč. Oprostite, Ce živim od svojega dela, torej od tistega, kar napišem. To pomeni, da vendarle delam za denar (ne pa tudi proti svojemu prepričanju, da ne bo pomote). To naj bi tudi pomenilo, da nisem pripravljena delati, Ce moje delo ni plačano toliko, kolikor je vredno. Strinjam se, da so kriteriji vrednotenja posebni in da jih je šele treba opredeliti. Vendar pa prav tako mislim, da je že Cas, da intelektualci glasno povedo, da mora biti njihovo delo ustrezno plačano in da imajo tudi oni pravico zaslužiti in celo obogateti. V tem, da zaslužijo, pravzaprav ni nic nečastnega. Tako bodo tudi sami stopili iz kroga mistifi-kacij in mesijanstva, v katerem se še zmeraj veselo vrtijo. _________RAZSTAVA / OCENA__ Rene Rusjan Vesna Krmelj V Skucu in galeriji GT si v teh poznih jesenskih dneh lahko ogledamo razstavo kiparke mlajše generacije Rene Rusjan. Njen ustvarjalni opus je splet kiparskih postavitev, tesno vezanih na prostor, v katerem so nastajale in moCno prežetih z njim. Rusjanova izbira najdene predmete, ki šele z občutljivim vstopom v prostor zaživijo kot kipi. Vsekakor pa kip, ki ga je kiparka z razstavo povabila na pogovor s svojim delom, z življenjem prekaša še tako dognano konstelacijo. Obe galeriji pravzaprav le opravičujeta njeno odločitev za izbiro tega kipa-ulice, ki se vije ob vznožju grajskega hriba, teče vzporedno z Ljubljanico in v sebi še vedno ohranja mehkobo vijugaste poti. Fotografije na prosojnem papirju v galeriji na Gornjem trgu so ujele spreminjanje te ulice prav v trenutku, ko je bila njena struktura razkrita in je začetek tlakovanja prinesel metaforo prvobitnega zapisa. Vrstanje korakov je poCelo poti in oblikuje vzorec, znotraj katerega je vsaka ponovitev odprta v neskončnost možnih postavitev. V galeriji fotografija ni postala kip, temveč je ostala dokument o neki v Cas in proces odprti postavitvi. Z uporabo pro- sojnega papirja se zdi, kot da bi kiparka želela omiliti zamrznjeno statičnost fotografije, ki zaduši ples listja v dežju. V naravnem krogu neprestanega spreminjanja lahko prepoznamo soroden proces ustvarjanja v kiparstvu. Dialog, v katerega je vstopila Rene Rusjan, je za kiparja prav gotovo privlačen, najvažnejše pa je, da se ne sprevrže v tekmovanje, kajti kipar je v tej igri vedno poraženec. Umetnik lahko ujame jezik naravnih preobrazb le znotraj samega procesa. Tam, kjer se razstava pravzaprav začenja, v galeriji Skuc, je Rene Rusjan prikazala pregled svojega dosedanjega ustvarjanja, in to na najbolj odkrit način: razkrila je proces svojega dela. Težki železni kosi razmetano ležijo v enem od prostorov. Vsak od njih je nekoC že bil kip in postavitve na papirju so le nekatere od neštetih možnih. Ponekod je isti kos fotografiran še na mestu, kjer ga je našla kiparka, in tudi tam je tvoril določen kip v prostoru. Samo videti ga je bilo treba. n Sobota, 5. decembra 1992 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA NOVICE Rimska vlada sprejela vrsto davčnih ukrepov RIM - Na svoji včerajšnji seji je italijanska vlada pod predsedstvom predsednika Giuliana Amata odobrila vrsto odlokov in zakonskih osnutkov. Med temi ukrepe v zvezi z dopolnilno blagajno za podjetja z veC kot 500 uslužbenci, zakonski osnutek, ki prevaja v zakonske termine sporazum o ceni dela, ki je bil sklenjen 31. julija s sindikati in zvezo industrijcev, in odlok, ki zadeva davčne obveznosti neodvisnih delavcev. Ta odlok je po eni strani korak naprej v uvajanju minimalnega davka za neodvisne delavce, obenem pa po zagotovilih vlade poenostavlja poravnavo davčnih obveznosti za isto kategorijo. Odlok vsebuje v bistvu vrsto načelnih smernic, ki bodo uresničene z dodatnimi odloki. Med nakazanimi smernicami so poenotenje postopkov za pridobitev identifikacijskih kodeksov (davčnega, zdravstvenega, IVA), bolj homogene norme za vodenje knjigovodstva, revizijo predpisov za izdajanje davčnih pobotnic, poenostavitev obrazcev za nakazovanje pristojbin, itd. Prihodnji teden bodo določili datum kongresa PSI RIM - Vodstvo socialistične stranke se bo najbrž sestalo prihodnji teden, da definira pot do kongresa in datum le-tega. Tajnik Craxi se je s tem v zvezi sestal s predstavniki večinske struje in sklenjeno je bilo, da bo seja prihodnji teden, Ce bo mogoCe datum uskladiti s tajnikovimi volilnimi in mednarodnimi obveznostmi. Vsekakor pa naj bi bil Craxi zato, da je kongres v aprilu, kot je sklenila vsedržavna skupščina. Medtem pa se v socialistični stranki nadaljuje soočanje. Pripadnik Martellijevega krila Enrico Manca napada tajnika in zahteva, naj vodstvo Cimprej požene stroj kongresnih priprav, predvsem pa naj do kongresa ne imenuje nobenih novih vodilnih kadrov. Za Čimprejšnje sklicanje kongresa je tudi Valdo Spini, ki je na pol poti med Craxijem in Martellijem in ki se zavzema za kongres po ameriškem vzorcu s primarnimi volitvami kandidatov raznih kril. (vt) La Malfa potrjen za tajnika PRI RIM - Giorgio La Malfa je bil včeraj že Četrtič zapored potrjen za vsedržavnega tajnika republikanske stranke. Zanj je glasovalo 153 članov strankinega vsedržavnega sveta, pet glasovnic pa je bilo belih. Takoj po izvolitvi je La Malfa potrdil smernice, ki jih je nakazal na nedavnem kongresu v Carrari. Lastno stranko je prikazal kot napredno politično silo, ki se zavzema za prenovitev italijanske politične in družbene stvarnosti. Opozicijskemu socialističnemu voditelju Claudiu Mar-telliju je dcil priznanje za njegovo zavzemanje za oblikovanje vlade, ki bi izključevala Krščansko demokracijo, Demokratični stranki levice pa naslovil poziv, naj se opredeli in naj izbira med Martellijem in demokršCanskim voditeljem De Mito. Prav v De Miti in socialističnem tajniku Craxiju vidi la Malfa voditelja konservativnih sil. DSL pa se mora po njegovem mnenju opredeliti: ali z naprednimi silami (PRI, Martelli, Segni), ali s konservativci (De Mita, Craxi). La Malfa je bil tudi kritičen do Amatove vlade. Dejal je, da so republikanci doslej nekajkrat priskočili vladi na pomoC in jo podprli, a v prihodnje je ne bodo veC, saj je po oceni La Malfe sedanja vlada sprejela vrsto ukrepov na področju zdravstva in privatizacij, ki niso odraz načrtovanja in jasne politike paC pa improvizacije. (vt) Spet pogajanja o ceni dela RIM - Ministrski predsednik Giuliano Amato je sklical sinoči skupen sestanek s predstavniki podjetništva in sindikatov, da bi obnovili pogajanja o ceni dela oziroma o preosnovi plačnega sistema in pogodbenega mehanizma. Indu-strijce so zastopali predsedniki Confindustrie Luigi Abete, Intersinda Agostino Pači, Asapa Franco Bazoli in Confapija Alessandro Cocirio, delegacijo CGIL, CISL in UIL pa generalni tajniki Bruno Trentin, Sergio D‘Antoni in Pietro Larizza. Mafijski skesanec Messina o odnosih mafija-framasoni RIM - Najvišji voditelji sicilske mafije so povezani s framasonskimi ložami. Tako je razkril mafijski skesanec Leonardo Messina, ki ga je včeraj zaslišala parlamentarna komisija za boj proti mafiji. Po trditvah Messine je sam »vrhovni šef« Cosa nostra Toto Riina elan neke frama-sonske lože, prav tako je framason »številka 2« mafijskega kriminala Francesco Madonia. Mafijski skesanec je tudi orisal novo strategijo najmočnejše mafijske skupine, t.j. družine iz Corleoneja: slednja bi hotela odcepiti Sicilijo in Jug od Italije, v tej luCi je treba tudi gledati na nove vezi, ki jih Totd Riina tačas vzpostavlja s političnimi in gospodarskimi veljaki. Prav ta strategija naj bi bila kljuC za razumevanje nekaterih političnih umorov, na primer umor demokrščanskega poslanca Salva Lime v Palermu. Izročen italijanskemu sodstvu bivši Pilliterijev tajnik BERN - Bivši tajnik bivšega milanskega župana Paola Pilliterija Raffaele Pollicand je bil izročen vCeraj italijanskim oblastem na mejnem prehodu v Chiassu. Aretirali so ga še pred Časom v Locarnu pod obtožbo, da je vpleten v podkupninske afere, pri katerih naj bi »pokasiral« 110 tisoC švicarskih frankov. Švicarska policija ga je priprla na osnovi mednarodne tiralice, procedura za izročitev pa je bila dolgotrajna zaradi birokratskih težav. Med drugim je sam Polli-cano vložil priziv proti estradikciji, ta priziv pa je bil pred tremi dnevi zavrnjen. 1 VIDEM / PREPREČITI SHOD Zaskrbljenost ob današn provokacij Benečani pri prefektu Michele Obit VIDEM - Za danes ustrezna navodila, da napovedani shod neo- bi bil javni red spošto-fasističnih skrajnežev van, in v tej zvezi tudi v Čedadu, kateremu povedal, da je že prejel naj bi sledil »avtomo- brzojavko špetrskega bilski pohod« po župana Firmina Mari-Nadiških dolinah, mo- niga, ki je izražal eno zaskrblja krajevno zaskrbljenost zaradi prebivalstvo, ki ne Zeli fašistične manifesta-tovrstnih provokacij, cije. Glede polemik v še posebno v času, ko zvezi z revizijo Osim-nekateri krogi umetno stih sporazumov pa je ustvarjajo nemir s prefekt dejal, da »o širjenjem lažnih vesti o vprašanju meja ni nekakšnih tajnih govora«, pogajanj med Rimom Zveza Slovencev in Ljubljano, ki naj bi videmske pokrajine je teniškem prefektu Slovenijo. tudi za to, da ga je To upravičeno spomnila na nujnost zaskrbljenost je delega- ustrezne zakonske cija Zveže Slovencev zaščite za slovensko videmske pokrajine manjšino v Furlaniji - včeraj izrazila videni- Julijski krajini. Prefekt skemu prefektu dr. se je obvezal, da lin Luigiju Damianiju. posredoval vladi doku- »Vsakdo ima sicer pra- ment z zahtevami in vico, da javno izraža predlogi Slovencev lastne ideje,« je na videmske pokrajine v pogovora na videmski tej zvezi, prefekturi poudaril Kot smo že vCeraj Viljem Cemo, »vendar poročali, naj bi se nas skrbi, da ne bi videmski in čedajski prekoračili meje omike fašisti zbrali danes v in medsebojnega spoš- jutranjih urah v Ceda-tovanja - kot se je že du, od koder naj bi z zgodilo z zadevo okrog avtomobili obšli dvojezičnih tabel v Nadiške doline. S to Spetru - ki sta potreb- akcijo naj bi »opozorili a za mimo življenje li« krajevno prebivalst-prebivalcev.« vo. da v »teh krajih Prefekt je sloven- slovenstvo ne bo nikoli skim predstavnikom dobilo domovinske zagotovil, da je že dal pravice«. UNIVERZA / OB SODELOVANJU PETIH NOBELOVCEV IN DRUGIH UGLEDNIH OSEBNOSTI V Trstu se snuje Magna Charta človeških dolžnosti Pobudo je dala italijanska nobelovka Rita Levi Montalcini Martin Brecelj TRST - Dvajset znanstvenikov in kulturnikov mednarodnega ugleda, med temi pet nobelovcev, od vCeraj piše na Univerzi v Trstu prvi osnutek Magne Charte Človekovih dolžnosti. Osnutek bo po vsej verjetnosti nared že nocoj, v zadnji instanci pa bo dokument mogoCe kdaj sprejela celo sama Organizacija združenih narodov kot nekakšno dopolnilo k Mednarodni deklaraciji o človekovih pravicah. Zamisel o Magni Char-ti človekovih dolžnosti se je porodila prof. Riti Levi Montalcini, Nobelovi nagrajenki za medicino v letu 1986, prvič pa jo je predstavila v govoru, ki ga je imela ob sprejemanju Častne diplome tržaške medicinske fakultete 17. maja 1991. Mon-talcinijeva je tedaj poudarila, kako današnje razmere od Človeka zahtevajo, da razmišlja ne le o svojih pravicah, ampak tudi o svojih dolžnostih, in to za ceno svojega lastnega preživetja. Izredno povečanje zmožnosti poseganja v naravo, ki ga je človeku omogočil razvoj znanosti in tehnlo-gije, nam narekuje, da se vse bolj zavedamo posledic svojih dejanj in da svoje odločitve pazljivo Rita Levi Montalcini pretehtamo v luCi temeljnih vrednot. Izvajanja italijanske nobelovke so napravila velik vtis v tržaških akademskih krogih, rektor Giacomo Bor-ruso in še posebej dekan medicinske fakultete Benedetto De Bernard pa sta si takoj zavihala rokave, da ne bi zamisel ostala le pobožna želja. In tako sta začela plesti mrežo, ki je te dni v Trstu združila nenavadno veliko osebnosti svetovnega formata. V sejni dvorani univerzitetnega rektorata od vCeraj poleg Montalci-nijeve razpravljajo: Louis Albou (College de France, Pariz), Noel Brown (UNEP-OZN, New York), Carlo Rubbia Jean Pierre Changeux (Inštitut Pasteur, Pariz), Ennio De Giorgi (Oddelek za matematiko na Univerzi v Piši), Paolo Fasella (Skupni raziskovalni center EGS, Bruselj), Carleton Gajdusek (Nobelov nagrajenec ZDA 1986), Sang Soo Lee (Corea Advanced Institut of Science and Techno-logy, Seul), Andre Lich-nerowitz (College de France), Alex Keyanan (predsednik Israeal Aca-demic of Sciences and Humanities, Jeruzalem), David Ottoson (Werner-Gren Center Fundation, Stockholm), John Polanyi, Nobelov nagrajenec 1986, Toronto), Carlo Rubbia, Nobelov nagraje- Abdus Salam nec 1984, Abus Salam, Nobelov nagrajenec 1979, Giorgio Salvini (predsednik Accademie dei Lin-cei, Rim, Theodor Vonei-da (North Eastern Uni-versity Medical School, Ohio, ZDA), Patrick Wall (University College, London), Victor Weisskopf (Massachussets Institute of Technology, ZDA). Razprava teCe za zaprtimi vrati in bomo z njenimi izsledki seznanjeni šele nocoj na zaključni tiskovni konferenci. Vendar so splošne smernice razprave že zdaj znane, saj je pripravljalni odbor delno objavil gradivo, ki ga je zanjo pripravil. Celotno razmišljanje o Človekovih dolžnostih izhaja iz temelnega aksioma o svetosti življenja, razvija pa se v tri glavne smeri. Kot prva je poudarjena nujnost zavarovanja biosfere. Planeratni človek je dolžan poskrbeti za to, da ne kvari okolja, se pravi, da zavaruje pogoje življenja. Drugi sklop osnovnih dolžnosti človeka natančneje opredeluje zahtevo po zagotovitvi dostojnega življenja sočloveku. To seveda med drugim pomeni boj proti lakoti v svetu, pomoč razvitih držav nerazvitim, enakopravno uporabjanje naravnih dobrin itd. Kot tretja pa je omenjena nujnost, da pride do odgovornejšega človekovega vedenja v odnosu do prihodnjih generacij. Starejši rodovi bi morali tako rekoC skleniti nekakšno pogodbo z mlajšimi, tako da bi slednje vseskozi obravnavali kot sebi enakopravne. Seveda je do tu govor o povsem abstraktnih načelih in postavlja se vprašanje, kako takšnim načelom dati oprijemljivo in konkretno obvezujočo vsebino. Kaže, da se tega zavedajo tudi osebnosti, ki o njih razpravljajo na Univerzi v Trstu. Na začetku zasedanja je eden izmed udeležencev opozoril, da ta Cas nedaleč od Trsta divja okrutna vojna. ŠKANDAL / V TRST JE PRIHAJALO VSAK TEDEN POL KILOGRAMA KOLUMBIJSKEGA KOKAINA Tommaseo ■ trinajst oseb aretiranih 40 hišnih preiskav in sodnih obvestil TRST - Trinajst aretiranih, od tega večina Tržačanov, in štirideset sodnih obvestil zaradi združevanja v zločinske namene oziroma posesti in prekupčevanja mamil. VCeraj smo torej vendarle kaj veC izvedeli o presenetljivi aferi okrog daleC naokoli sloveče kavarne Tommaseo, ki je tako moCno pretresla tržaško srednjo buržoa-zijo - velik del vpletenih v umazane posle s kokainom sodi paC v ta sloj, v »dobri Trst«, kakor poimenujejo nekateri določeno meščansko plast z obilico denarcev. Kdo drug pa premore kar nekaj stotisoCakov za tiste blažene trenutke omamnega njuhanja... Iz Milana v Trst je prišlo vsak teden kakega pol kilograma kokaina, doze za neposredno porabo so pripravljali naravnost v kavarniški pisarni, kamor je imelo prepovedan vstop celo strežno osebje, potem pa jih lepo prodajali ljubiteljem droge v mestu, a tudi Cez mejo - v Slovenijo in Hrvaško, ki predstavljata naravni podaljšek kriminalne organizacijske mreže, razpredene med lombardsko metropolo, venetskim zaledjem in Furlanijo-Julijsko krajino. Kakovostna stopnja kokaina, ki so ga vtihotapljali v Milan po vsej verjetnosti iz Kolumbije, ni znana, ker mamila do vCeraj strokovnjaki še niso analizirali, očitno pa je na pravšnji ravni, sicer Drago Gašperlin se ne bi z njim tako radostno opajale samo bogate druščine. Prav tako pa ni mogoCe vedeti, s Cim nam bo postregla še nadaljnja raziskava. Kakor je razložil med včerajšnjo tiskovno konferenco visok predstavnik posebnega operativnega oddelka karabinjerjev (ROS) za območje Furlanije-Julij-ske krajine s sedežem v Vidmu, ki je izpeljal to odmevno akcijo pod geslom »Jolly« v sodelovanju s področno direkcijo protimafijskega organizma v Trstu, in kakor je razvidno že iz samega števila ne toliko aretiranih, kolikor in še zlasti naslovnikov jamstvenih sporočil iz sodnije, bo potrebno še temeljito prečesati milansko podzemlje, kjer se je pravzaprav vse skupaj zaCelo. Milančan - čerivno sicilskega porekla - ije že sam prvi igralec kriminalne nadaljevanke, ki se je pričela aprila letos: Claudio Monteduro, 39 let, bivši poštni uslužbenec, svojega dne oproščen obtožbe izkoriščanja prostitucije in torej formalno brez madeža, sicer pa dobro znan sodni policiji, torej tudi povezan s krogi milanskega kriminala. Prestižno kavarno Tommaseo je prišel upravljat maja lani, zdaj pa je za rešetkami skupaj s štiri leta mlajšo ženo Nadio Musso, ki jo Čakata doma dva otroka. V jeCi je nadaljnjih šest oseb, ki so jim nadeli lisice v Trstu - gradbeni podjetnik Giovanni Andrea Pozzi (zajeli so ga v trenutku, ko je izročal zadnjih deset dekagra- Claudio Monteduro, ki je upravljal kavarno Tommaseo, in njegova žena Nadia Musso - oba sedita za rešetkami mov kokaina), 25-letni trgovski agent Roberto Cormons, 29-letni zobni tehnik Paolo Bonazza, 38-letni glasbenik (oboist) Riccardo Albanese in njegov 36-letni brat (gostinec) Fabio Albanese ter 29-letni trgovec Stefano Lorenzetto - pa še peterica, ki so ji stopili na prste v Milanu -avtomehanik Roberto Turco (že poprej navzkriž s pravico), gostinec Gilberto Martucci, brez-poselnež Luigi Turi ter Walter Zagnoni in Mario Loris Salea (oba stara znanca policije). Kdo med njimi je mamilo dobavljal, kdo ga prenašal k nam, skratka, kdo je imel takšno ali drugačno vlogo znotraj zločinske združbe, nam - razen v Pozzijevem primeru - ni bilo dano zvedeti. Dejstvo je, da je od aprila pa vse do noči med 27. in 28. novembrom, ko so izpeljali skoraj vse aretacije (poslednji dve so v sredo, 2. decembra) in opravili štirideset hišnih preiskav, priromalo v Trst najmanj 10 kilogramov kokaina; Ce upoštevamo, da se suCe vrednost enega grama okoli 200.000 lir, kot nam je povedal neki odvetnik, potem je izraCun lahek. Velikanski zaslužek so deloma investirali v nepremičnine, deloma pa z njim dalje financirali prekupCevalsko mrežo -šlo je za stotine in stotine milijonov lir (o tujem denarju se ne govori). VpriCo tega je plen, ki so ga zasegli preiskovalci, vsaj zaenkrat razmeroma skromen: 15 milijonov lir v gotovini, revolver Smith and Wesson kalibra 38 spe-cial, nekaj streliva, dva avtomobila, 150 gramov kokaina in nekaj prenosnih telefonov. Ko smo že pri telefonih, velja omeniti, da so preiskovalci zločinski tolpi prišli na sled verjetno tudi s pomočjo najsodobnejših prisluškovalnih aparatov tako zunaj kakor znotraj kavarne Tommaseo. James Joyce in druge slovite osebnosti, ki so vanjo redno zahajale, kakor sta na primer še pesnik Umberto Saba in pisatelj Italo Svevo, bi se ob takšni nesnagi naravnost zgrozile. Navedli smo zveze s Slovenijo in Hrvaško. Kaže, da so v zadevo vpletene vsaj tri slovenska dekleta z onkraj meje, katerim naj bi ravno tako naslovili posebna jamstvena sporočila, uradnega potrdila pa ni bilo od nikoder. Sicer ni treba globlje v notranjščino sosednjih republik: samo na Koprskem se ljudje že dolgo Časa in vztrajno pritožujejo nad podtalnim trgovanjem z mamili in nad zaskrbljujočim stopnjevanjem zasvojenosti z njo med mladino. Kokain pa še druga opojna sredstva krožijo zelo pogosto v nočnih barih, casinojih, kakor je to praksa tudi v Italiji in drugje. Marsikdo se resno vprašuje, ali niso morda kazni za prekupčevalce z mamili v Sloveniji preblage. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sobota, 5. decembra 1992 RIM / REFORMA VERJETNO SE PRED POMLADJO Župana bomo kmalu izvolili neposredno Poslanci začeli razpravo o novem volilnem sistemu VIDEM / KONFERENCA O INDUSTRIJSKI POLITIKI Preživljamo krizo strukturne narave Izbrati je treba nov razvojni model, ki naj bi bil v funkciji mednarodne integracije RIM - Italijanski volil-ci bi lahko že spomladi izvolili župane in občinske svete z novim volilnim sistemom. Včeraj je namreč poslanska zbornica zaCela z razpravo o zakonskih predlogih za spremembo volilnega sistema in - seveda Ce ne bo zapletov- bi jo lahko odobrila še pred božičem ter jo nato predala v razpravo senatu. Glede na začetek včerajšnje splošne diskusije pa je tudi možno, da se pri marsikateremu Členu zatakne in da bo sprejemanje novega volilnega zakona za občine in pokrajine zahtevalo veC Časa. Najbolj sporni sta namreč vprašanji, ali se župana in stranke, ki ga podpirajo, voli skupaj ali pa loCeno in izbira med proporcnim in večinskim sistemom. Reforma volilnega zakona za krajevne ustanove (med drugim gre za prvo reformo volilnega sistema v tem mandatu) je eno od osrednjih vprašanj, ob katerem se v zadnjih mesecih krešejo mnenja v Italiji. K temu sili tudi dejstvo, da so zlasti v zadnjih letih večine, ki vodijo občine, zelo krhke, paraliza upravnega dela razširjena in krize ter predčasna razpustitev svetov pogoste. Vprašanja so se lotile malone vse stranke, ki so Vojmir Tavčar vložile svoje predloge za rešitev problema. Zbornična komisija za ustavna vprašanja je delala štiri mesece na teh predlogih (skupno jih je bilo 18) in izoblikovala enoten tekst, ki sicer ne zadovoljuje vseh, še zlasti, ker komisiji ni uspelo rešiti vprašanja izvolitve župana na naCin, ki bi bil sprejemljiv za večino. Predlog komisije (poročevalec je demokristjan Ciaffi) dokaj korenito spreminja dosedanji volilni sistem. Predvsem predvideva večinski sistem, ki je veljal doslej v občinah z do 5.000 prebivalci, za občine z do 10.000 prebivalci, za srednje in velike občine ter za pokrajine pa pro-porCni sistem z zagotovljeno večino za listo ali koalicijo list, ki zmaga na volitvah. Po predlogu poročevalca Ciaffija bi večini zagotovili 60 odstotkov vseh mandatov, 40 odstotkov pa bi proporCno razdelili med strankami opozicije. Druga velika novost je neposredna izvolitev župana in predsednika pokrajine. Med nasprotnimi tezami je poročevalec izbral srednjo pot in predlaga, naj bi za župana in stranke volili sicer ločeno, vendar na isti glasovnici. Na tej bi morale biti jasno navedene povezave", predvsem pa, katere koalicije strank so izraz kandidati za župana. Ce v prvem krogu nobeden od kandidatov in nobena od koalicij ne bi dobila absolutne večine glasov, bi bil župan izvoljen v balotaži med kandidatoma, ki sta si pridobila najveCje soglasje. V primeru pa, da dva najbolj voljena kandidata ne bi prejela skupaj veC kot 40 odstotkov glasov, bi morali volilci v drugem turnusu izbirati med tremi najbolj voljenimi kandidati. Neposredna izvolitev Zupana bi pomenila tudi drugačno dinamiko med občinskim svetom in izvršno oblastjo, saj bi svet še vedno ohranil pristojnost izbire glavnih smernic v upravljanju občine, župan pa bi bil z veC pristojnostmi kot doslej zadolžen za njihovo uresničevanje in bi lahko sam imenoval in tudi odstranil odbornike. V primeru nerešljivega konflikta med županom in svetom in v primeru nezaupnice, bi županu zapadel mandat, obenem pa bi bil razpuščen tudi občinski svet in občani bi si na predčasnih volit- vah morali izbirati nove upravitelje. Predvideno je tudi skrčenje števila svetovalcev in odbornikov, mandat naj bi trajal štiri leta in ne pet kot doslej. Ista pravila so predvidena tudi za pokrajinski svet. Zakonski predlog tudi znatno dviga prag za izvolitev in število podpisov za predstavitev kandidatnih list. Pomembna novost je tudi v normah, ki i\aj bi disciplinirale volilno kampanjo, saj-naj bi težile k zagotavljanju enake možnosti pristopanja do medijev med volilno kampanjo, omejile bi najbolj drage oblike propagande (televizijska reklama, itd.), uvedle bi obvezno objavo stroškov, ki so jih imele liste in kandidati za volilno kampanjo. Ce bo parlamentarna pot reforme hitra in uspešna, bodo italijanski volilci lahko že prihodnjo pomlad izvolili upravitelje z novim sistemom. V nasprotnem primeru pa bodo morali z referendumom, ki ga je predlagal Mario Segni, izbirati, ali naj tudi na občine z veC kot 5.000 prebivalci razstegnejo sedanji večinski sistem, ki velja za male občine. Segnijev referendum pa vsekakor ne bi rešil vprašanja neposredne izvolitve župana. VIDEM - S posegom predsednika deželnega odbora FJK Vinicia Turella o finančnem položaju Dežele in o izbirah, v katere je bila le-ta prisiljena pri pripravi proračuna za leto 1993, se je včeraj popoldne v Vidmu začela 1. deželna konferenca o industrijski politiki, katere triletno prirejanje je uzakonil pred meseci sprejeti deželni zakon št. 2. Prav ta zakon, ki ga je terjala potreba po normativnem prilagajanju EGS, pa hkrati predstavlja - je opozoril Turello - prehod od sistema posplošeni finansiranj v nov model pomoči deželnemu gospodarskemu sistemu, ki bo slonel na mreži realnih storitev za podjetja in ki jim bo omogočil izdelavo nove razvojne strategije. Za Turella sedanji težavni gospodarski položaj v Furlaniji-Julijski krajini nikakor ni posledica splošne negativne konjunkture, ampak je rezultat strukturne krize, ki se je je Dežela že lotila: od tod odločitev o preustroju deželnih ustanov in o opustitvi javne udeležbe (npr. preko Friulie) pri podpiranju ekonomsko-proizvodnih sektorjev po naCelu, ki ga že vsebuje deželni finančni zakon 1993. V zvezi s tem je predsednik deželne vlade izrazil tudi upanje, da bodo obveznice teh javnih udeležb na tržišCu naletele na povpraševanje. Za docenta na rimski univerzi La Sapienza prof. Maurizia Di Palmo, ki je vodil pripravo študije oziroma osrednjega poročila za konferenco, pa vzroki sedanje težke faze v deželnem gospodarstvu niso tako preprosto opredeljivi, Čeprav se tudi on nagiba k Turello vi tezi. Po optimistični hipotezi so težave plod konjunkturnega upadanja, vezanega na splošne dejavnike in torej “obsojenega" na postopno izboljšanje; po pesimistični predpostavki pa so učinek strukturne krize z izgubo kompetitivnosti in torej z mnogo bolj daljnosežnim propadom dosedanjega razvojnega modela. Za Di Palmo je resnica vsekakor nekje v sredi: kriza ni posplošena na ves deželni industrijski sistem (zadeva samo posamezna podjetja), vendar niti samo konjunkturna in torej ciklična, kakršna bi omogočila avtomatično preživetje sedanjega sistema. Zahteva torej tako industrijsko politiko, ki bo sposobna učinkovati na obeh frontah in ki bo do najveCje možne mere izkoristila avtopropulzivne sposobnosti industrijskega sistema in fiziološke procese prenove. Di Palmova analiza fiziologije in patologije proizvodne krize podjetij - s posebnim ozirom na nekatera podjetja z državno udeležbo v perspektivi privatizacije -vsebuje tudi meritve in ocene obsega in globine te krize, pri Čemer so raziskovalci upoštevali tudi posebno anketo, ki jo je na vzorcu 200 podjetij izvedel Deželni observatorij za bilance. Po pričevanjih načelnika oddelka za ekonomske zadeve pri predsedstvu vlade Stefana Pa-risija o italijanski industrijski politiki, docenta na univerzi v Bologni Carla Baldija o smernicah in omejitvah politike EGS in deželnega odbornika za finance Bruna Longa o finančnem kontekstu Dežele v obdobju 1993/95, je včerajšnji del zasedanja zaključil podpredsednik deželne uprave in odbornik za industrijo Ferruccio Saro. Med predlogi, ki jih je ponudil v razpravo (nadaljevala se bo danes dopoldne z neposrednim prenosom po deželni RAI) pa je izrazil tudi željo, da bi se tudi pri nas Cimprej uveljavil za ekonomsko integracijo neobhoden nadnacionalni podjetniški model. TRST / DOKAJ KORISTNA POBUDA OBRAČUN / TR2ASKA SEJEMSKA USTANOVA KARNIJA / AKTUALNO SDZPI prireja tečaj informatike po zgolj simbolični ceni Osnove računalništva v 40 urah Boris Simoneta trst - Za no, za natanl go raje odš niilijone ali i Vprašanje je vokativneg< dilema se Postavlja, pa razme zasledili na nolike tržne Področje nka, bolje r dandanes niško po obdelavo uvedle nistrativni zasebniki nalniku Postala m BA osnovno Pisia. Tc bre —um ni svet. ■4: ,u, P10 pac ln zace novo tel Zl)0, sten nekaj a Uosti, < Prireja h?1 pra tncije nih ti razkoi niora Pri nekaterih zasebnih organizatorjih ima cena celo šest niCel in skrajni primer oderuštva je cena kar tri milijone lir. Isti teCaj osnovne informatike prireja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje na podlagi najsodobnejšega uCnega načrta po le simbolični pristopni ceni 60 tisoC lir. »Letos smo organizirali že dva osnovna računalniška tečaja, ki ju je obiskovalo štirideset oseb, spričo velikega povpraševanja pa smo se odločili, da priredimo še tretji 40-urni teCaj, na katerega se interesenti lahko prijavijo do petka, 11. t.m. Prijavi se lahko kdorkoli in ni nobenih starostnih omejitev. Z ozirom na razpoložljivost laboratorija bodo lekcije od januarja dalje po dvakrat tedensko in sicer ob ponedeljkih in sredah od 18. ure do 20.30,« nam je povedala ravnateljica SDZPI Tamara Blažina. »Poznavanje osnov informatike, ki jih šola ne nudi, spada že v splošno kulturo in postaja pravzaprav predpogoj za delovno zaposlitev. V drugi fazi je nato možno izpopolnjevanje znanja po aplikacijskih programih, za katere se opredelijo in usmerjajo slušatelji. Brez osnovnega teCaja informatike pa ne gre«, je ugotovila Blažinova. Naj ob vsem tem še pristavimo, da poleg res konkurenčne cene SDZPI zagotavlja tudi lekcijo v materinščini. Mačehovski odnos do sejemske dejavnosti Predsednik Marchio odločno zavrača uvrščanje ustanove med asistirane in torej odvečne institucije Gorske skupnosti: spori in polemike v deželnem odboru Na zatožni klopi odbornik Saro TRST - Negativni trendi v mednarodni, nacionalni, regionalni in še zlasti krajevni gospodarski in družbeni klimi, ki so globoko zaznamovali iztekajoče se leto, so se odrazili tudi v tržaški sejemski dejavnosti kot neposrednemu izrazu ekonomskih razmer v prostoru, na katerega se specifično nanaša. Ocena institucionalne dejavnosti Tržaške sejemske ustanove, vključno z njenimi finanCno-bilanCAimi posledicami mora biti zato letos bolj kot kdajkoli prej osnovana na splošni ekonomsko-politični situaciji, saj bi v nasprotnem primeru zapadli v prisilno shematično ugotovitev, da ustanova sodi med tim. “asistirane" subjekte in torej med tiste, ki niso samozadostni in zato obsojeni na ukinitev. S to premiso je predsednik Tržaške sejemske ustanove Gianni Marchio včeraj podal obračun njene letošnje dejavnosti, ki je po uspehu posameznih prireditev sicer v očitnem nasprotju s komaj opisanimi težavami. Razlog je za Marchia v dejstvu, da si je sejemska ustanova v nasprotju s prevladujočo asistenciali-stiCno mentaliteto - »ki je v Trstu okužila tudi zasebni sektor« - upala prevzeti tudi določene kvote podjetniškega rizika, seveda na družbe-no-organizacijskem področju, za katerega je pristojna. Boriti se je treba predvsem proti kulturi imobilnosti - je prepričan Marchio - ki bi lahko privedla do nesprejemljivih zaključkov, kot npr. da ustanova ne bi smela prirejati iniciativ, Ce niso zagotovljena vsa sredstva, potrebna za njihovo uveljavitev vsaj v deželnem, Ce že ne v nacionalnem okviru. Zaključek, da je bolje ostati križem rok, kadar je vseeno mogoče kaj storiti na dostojni ravni, je za Marchia - ki med je drugim znova pozval Deželo, naj konCno poskrbi za obnovo upravnega sveta oziroma predsedniške funkcije, ki jima je že zdavnaj zapadel mandat -popolnoma nesprejemljiva in mora biti zavrnjena kot izraz kratkovidnosti in podjetniške podkulture. VIDEM - Napovedana “preureditev" gorskih skupnosti, za katero se je zavzela deželna vlada, je sprožila spor v večinski politični koaliciji. Odbornik za kmetijstvo Ivano Benvenuti (KD) je namreč glasoval proti odborovemu osnutku, ki po njegovem močno prizadene področje Karnije in severne Furlanije. Benvenuti, ki je doma iz Humina, je moCno kritičen predvsem do socialistov, češ da so med drugim preprečili vsakršno konstruktivno soočanje o tem vprašanju. PSI vodi že nekaj Časa politiko, ki moCno škoduje Huminu in njegovi okolici - je mnenja Benvenuti - tarča njegovega napada pe je predvsem podpredsednik Dežele, socialist Ferruccio Saro. »Danes nam hoCejo ukiniti gorsko skupnost in bolnišnico, jutri pa bo najbrž zahtevali ukinitev konzorcija za razvoj krajevne industrije in tako naprej«, pravi še predstavnik KD. Polemika se vsekakor uvršCa v predvolilni boj (prihodnjega junija bodo deželne volitve), ki bo očitno tudi v Kamiji oster in polemičen. Benvenuti je prepričan, da se nekateri videmski krogi pravzaprav bojijo splošnega ekonomskega in družbenega razvoja gričevnatega in goratega področja naše dežele. Načrt, ki predvideva ukinitev nekaterih gorskih skupnosti, bo pristojni odbornik predstavil v ponedeljek v Vidmu. SOCIALA / POSVET ZAVODA ITIS OB 130-LETNICI DOMA ZA OSTARELE PIA ČASA Skrbstvo za ostarele je treba »dehospitalizirati« Zavod ITIS pripravlja v tem smislu načrt v sodelovanju z izvedenci iz Danske TRST - Tržaški zavod za socialne posege (ITIS) je v okviru praznovanja 130-letnice izgradnje doma za ostarele Pia časa v Ul. Pascoli včeraj priredil v hotelu Savoia Excelsior posvet na temo: »Tržaška stvarnost in možni vzori: kakšno socialno skrbstvo za ostarele«. V resnici je šlo za razpravo okrog načrta, ki ga ITIS pripravlja skupno z danskimi izvedenci, da bi izboljšal usluge in storitve, ki jih nudi ostarelim. Kot je povedal predsednik ITIS Giorgio Satti, bi moral naCrt omogočiti, da bi okrepili nego ostarelih na njihovih domovih. Danska - kot sicer tudi druge skandinavske države - je v tem smislu lahko res za vzor. Naj povemo le, da je razmerje med številom ostarelih, ki so negovani na svojih domovih, in onimi, ki so po bolnicah ali zavodih, na Danskem približno 4:1, v Italiji pa 1:9. Seveda je treba ob tem pripomniti, da je hospitalizacija ostarelih kakovostno slabša rešitev, saj vsakdo živi najraje doma, poleg tega pa je tudi neprimerno dražja, zaradi Cesar je zasledovanje skandinavskega modela pravzaprav obvezno, še zlasti Ce pomislimo na težave, s katermi se danes spopadajo državne in sploh javne blagajne. O tem, kako je na Skandinavskem, so na včerajšnjem posvetu iz prve roke govorili Maria Bjstrom, Ylva Stromgren in Jens Christian Poulsen. Iznesli so tudi vrsto predlogov, kaj in kako bi lahko presadili v Italijo. Deželni ravnatelj za socialno skrbstvo Elio Palmieri je povedal, kako si deželna uprava zamišlja ureditev tega področja, v razpravi pa je prišlo tudi do izmenjave nekaterih polmicnih pušCic. Za to sta poskrbela tržaška občinska odbornica za socialno skrbstvo Rossana Poletti in deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati. Vedeti je treba, da je deželna uprava sklenila neposredno finančno podpreti oziroma omogočiti »danski projekt« ITIS. S taškšnim poseganjem Dežele pa se Polettijva ne strinja, ker zakon 33 iz leta 1988 prisoja občinam pristojnost za socialno skrbstvo. Pollettijeva poleg tega podčrtuje, da zakon 33 že govori o tem, da je treba socialno skrbstvo za ostarele Cim bolj dehospitalizirati, zaradi Cesar naj bi bili projekti, kakršnega zdaj razvija ITIS, vsaj v nekem smislu odvečni. Brancati je priznal, da bi tržaška občinska odbornica v načelu lahko imela tudi prav, poudaril pa je, da bi na oltarju formalnosti ne smeli žrtvovati pobud, ki so po sebi dobre. Deželni odbornik je v ostalem poudaril nujnost, da pride na zdravstvenem področju do pogumnih sprememb, kajti dosedanji sistem je pokazal svoje meje. NOVICE Jevnikar ostane deželni tajnik SSk TRST - Novi deželni svetovalec Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar ostaja na svojem mestu tudi kot strankin deželni tajnik. Tako je z večino sklenilo deželno tajništvo SSk na zasedanju v Nabrežini, jevnikar, ki je 24. novembra nasledil Bojana Brezigarja v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine, je namreč dal tajništvu na razpolago tajniško mesto, na katero je bil izvoljen na februarskem VIL deželnem kongresu SSk. Člani tajništva pa so bili mnenja, da do junijskih 1 deželnih volitev ne kaže zamenjavati deželnega tajnika, kateremu so potrdili polno zaupanje. Sprejet pa je bil sklep o ovrednotenju ožjega tajništva in okrepitvi strankine organizacije, da bo kos zelo težavnemu obdobju, v katerem se nahajata tako slovenska manjšina v Italiji kot tudi sama stranka. S tem v zvezi, kot beremo v tiskovni noti, je bil na seji govor o novih protislovenskih gonjah in o nujnosti razgovorov med slovenskimi komponentami, da bi novi deželni volilni zakon ne izničil ali pa moCno oklestil slovenske prisotnosti v prihodnjem deželnem svetu. Ravno tako se mora slovenska manjšina vključiti v široko vsedržavno razpravo o ustavnih in volilnih reformah ter vztrajati pri zahtevi o zajamčenem zastopstvu manjšin v izvoljenih zakonodajnih in upravnih telesih. Deželno tajništvo je z veseljem vzelo na znanje vest, da je Odbor strokovnjakov za varstvo narodnih manjšin pri Svetu Evrope pred dnevi uradno uvrstil med gradivo za pripravo dodatnega protokola o varstvu manjšin za Evropsko konvencijo o človekovih pravicah tudi osnutek konvencije o temeljnih pravicah evropskih narodnostnih skupnosti, ki ga je pripravila Federalistična unija evropskih narodnostnih skupnosti in ga je pred nedavnim predstavil v Trstu Krožek za družbena vprašanja Virgil Scek. Vsaka krepitev »evropskih standardov« zaščite je namreč v prid tudi naši skupnosti. KD o sodnem obvestilu sen. Di Benedettu TRST - Deželno tajništvo Krščanske demokracije je vzelo na znanje vest, da je bivši deželni odbornik in zdaj senator Giovanni Di Benedetto prejel sodno obvestilo zaradi domnevne vpletenosti v podkupovalni aferi v zvezi z nekaterimi cestnimi deli v deželi. Ob tem je izreklo priznanje Di Benedettu zaradi dela, ki ga je opravil kot deželni odbornik, pa tudi zaradi dejstva, da je sam spontano dal v javnost vest o sodnem obvestilu. Prav tako deželna KD pozitivno ocenjuje, da se je bivši deželni odbornik odrekel parlamentarni imuniteti, in pričakuje, da bo sodstvo Cim prej razčistilo celotno zadevo, tako | da bi preprečilo možne špekulacije. V Pordenonu odprli sejem obrti Alpe-Adria PORDENON - Do torka, 8. decembra, bo na sejmišču v Pordenonu odprt 18. sejem obrti Alpe -Adria. Na njem razstavlja okrog 100 obrtnikov iz Furlanije in Veneta. Prisotni so tudi nekateri obrtniki iz sosednih držav ter dežel. Med temi tudi Čipkarska šola iz Idrije. Pri mizici vidimo idrijsko kekljarico pri svojem delu. Tudi tak način pomaga k valorizacji tega izdelka v italijanskem okolju. Se zlasti pomemben je salon obrtnih umetniških izdelkov, za katerega je poskrbela ESA. Med razstavljale! je tudi slovensko obrtno podjetje Ars cretaria Gabrijele Ozbic, ki jo sicer vidimo že vrsto let na vseh podobnih razstavah. Pordenonski sejem bo še zlasti v tem predprazničnem Času nudil možnost nabave marsikaterega izdelka. Prireditelji pa so pripravili tudi razstavo starih sani. Gre za približno 20 sani iz Italije, Avstrije, Nemčije, Danske, Madžarske in Nizozemske, ki so last zasebne zbirke iz Carmignano di Brenta. V sejemskih dneh so priredili tudi nekaj posvetov. Jutri zjutraj bo okrogla miza o vlogi ženskih podjetnic na območju Alpe Adria. Sodelovale bodo tudi podjetnice iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Govorila bo, med drugimi, Ivica Glusic, podjetnica tekstilne stroke iz Vrhnike. Pordenonski sejem obrti je vCeraj uradno odprl deželni odbornik Pierantonio Rigo ob navzočnosti predsednika in podpredsednika deželnega sveta Gonana in Spagnola ter deželnega svetovalca Padovana. V svojem priložnostnem govoru je odbornik podčrtal težavni trenutek, ki ga preživljata država in seveda tudi Dežela, ki je morala prav v teh dneh moCno skrčiti svoje izdatke. Rigo je tudi naštel vrsto ukrepov, ki jih je deželna uprava sprejela v korist razvoja obrtništva. (AWS) Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT lema 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG TRST Sobota, 5. decembra 1992 NOVICE Turistična smer na ekonomski fakulteti V letošnjem akademskem letu bodo na ekonomski fakulteti tržaške univerze uvedli novo, takoimeno-vano turistično smer. Uradno bo smer nosila naziv Ekonomija in upravljanje turističnih služb in bo prevzela nalogo dosedanje Posebne šole za gospodarske operaterje turističnih služb. Študij bo trajal tri leta. V letošnjem akadenskem letu je na razpolago študentom 50 mest. Študentom 1. letnika Posebne šole za gospodarske operaterje turističnih služb je zagotovljen vpis. Tisti, ki so bili že vpisani na to posebno šolo, bodo lahko - v primeru, da bi bila vsa razpoložljiva mesta že zasedena - zaprositi za izjemen naknadni vpis. Ustrezno prošnjo morajo predložiti tajništvu za študente najkasneje do 31. decembra letos. Nabrežinski svet o Kraškem parku Devinsko-nabrežinski občinski svet je prepričan, da ni mogoCe razmišljati o načrtovanju Kraškega parka, ne da bi upoštevati mnenja neposredno prizadetega prebivalstva. V tem okviru je skupščina odobrila resolucijo, ki se zavzema za ustanovitev koordinacijskega odbora za park. V tem telesu naj bi biti zastopani naslednji dejavniki: KGS (koordinator), deželna uprava, pokrajini Trst in Gorica, zainteresirane občinske uprave, jusarski odbori, združenja kmetovalcev in združenja za zaščito okolja. Svetovalci so pozvati župana Caldija in občinski odbor, da sprejmeta predlog za ustanovitev koordinacijskega odbora. ACU za bosanske matere in otroke Pokrajinski odbor ACLI (Ul. Sv. Frančiška 4) zbira denar za financiranje prostovoljcev iz vse Italije, ki bodo priskočiti na pomoč bosanskim materam in otrokom v desetih zbirnih centrih na Slovenskem bodisi s krojenjem oblačil kakor z vzgojno-rekrea-cijskim delom. Denar se lahko nakaže na tekoči račun št. 12700340 s pripisom »Pro profughi ex-Jugoslavia«, blago pa je mogoCe izročiti neposredno po telefonskem dogovom - 370408. Jezikovni tečaji združenja EUROest Pri združenju EUROest cultura (Ul. Genova 23) se je še mogoče prijaviti k intenzivnim tečajem iz madžarskega, kitajskega in japonskega jezika (50 ur, enkrat tedensko po tri ure), dalje k prvostopenjskemu tečaju iz ruščine (84 ur, ob torkih in petkih) in k tečajem druge stopnje iz angleščine, francoščine in nemščine. Informacije: vsak dan od 17. do 20. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure (tel. 363880-370065. ______RAZPRAVA / KROŽEK CHE GUEVARA_ Osimo: nerazumljiva molčečnost na levi Zanimiva okrogla miza sinoči v gledališču Miela Od leve: Vocci, Bordon, Debeljuh, Spetič in Hackova STRANKE / SOCIALISTI RAZDVOJENI Marlellijeva struja proti vezem z LpT Predstavitev nove struje dobro obiskana (foto Ferrari) Sandor Tence Tržaška levica je bila glede osimskih zdrah preveč previdna in politično gledano premalo napadalna, tako da je imela nacionalistična desnica v marsičem prosto pot za širjenje svojih demagoških gesel. Ta strah izvira iz njene zgodovinske šibkosti na krajevni ravni, a tudi iz njene prevelike previdnosti, da pove resnico takršno, kakršna paC je in ne, kot jo nekateri izkrivljeno prikazujejo. Zgovorna je bila misel, ki jo je na sinočnji okrogli mizi o Osimu v priredbi krožka Che Guevara izrekel istrski poslanec v hrvaškem parlamentu Dino Debeliuh. Tisti, ki hoCe danes spremeniti meje med Italijo, Slovenijo in Hrvaško - je rekel - si želi vojno, saj se lahko meje nasilno spreminjajo le z vojnami. V Trstu si torej nekateri hoCeš noCeš želijo nasilja. Marino Vocci (krožek Istria) je prepričan, da je levica predolgo molčala o vseh povojnih tragedijah in tudi o množičnem izseljevanju Istranov. Begunce je prevečkrat prikazovala kot Italijane in fašiste ter pustila, da jih je desnica stalno imela pod politično kontrolo. Z oceno, da je levica zanemarila ta kočljiva vprašanja, se ni strinjal Stojan Spetič (SKP), ki je rekel, da je bilo okrog teh problematik tudi znotraj levice -posebno v nekdanji KPI-precej soočenj in odkritih razprav. Debeliuh je rekel, da bo morala pri reviziji Osimskih sporazumov nujno sodelovati tudi Hrvaška, medtem ko sedaj kaže, da je le stvar Rima in Ljubljane. Ge bi iz tega izločili Hrvaško, bi naredili zelo hudo politično napako, saj bi iz vseh dogovorov izključili dobršen del Istre in velik del tam ZiveCe italijanske manjšine. Mej ne gre spreminjati, treba jih je nasprotno pre-mošCati. O tem je spregovoril Spetič, po katerem bi se morale vse demokratične stranke zavzemati za Čimprejšnji vstop Slovenije in Hrvaške v Evropsko skupnost, tako da bi meje med državami postale le administrativne meje in nic veC. Tisti, ki danes seje razdore in napihuje nacionalistične gonje, si prevzema velike odgovornosti. Spetič močno verjame v Evropo narodov in dežel, ki bi stremela po pozitivni integraciji raznih področij in tudi tega našega obmejnega prostora. Narodne manjšine so v vsej tej osimski aferi ostale preveč v senci, kar je negativno, saj gre za zelo pomembne dejavnike, ki jih bodo morali Rim, Zagreb in Ljubljana upoštevati pri bližnjem sklepanju mednarodnih sporazumov in pogodb. To seveda mora veljati tudi za Slovence v Italiji, ki upravičeno zahtevajo evropsko zaščitno raven. Willer Bordon (DSL) je rekel, da je nacionalizem velika katastrofa. Delno se je strinjal z Voccijem o pomanjkljivostih tržaške levice pri proučevanju zgodovinskih dogajanj, na današnje dogodke pa je treba gledati trezno in konkretno. Rim je po njegovem pevec površno obravnaval problem vračanja nepremičnin in odškodnina istrskim beguncem, kar je spretno izkoriščala desnica, kateri se je treba zoperstaviti z argumenti in ne s praznimi parolami. Poslanec DSL je vsekakor prepričan, da so Tržačani glede teh vprašanj dosti bolj odprti in realisti od svojih upraviteljev, Čeprav so jih resnici na ljubo prav oni izvolili. KD: staro želi nazaj V tržaški Krščanski demokraciji je v teku oster boj ne samo za oblast, temveč tudi za bodoCo politično usmeritev stranke. Notranja razhajanja, ki za to stranko vsekakor niso novost, so se zaostrila ob nedavni "aferi Osimo”. Pokrajinski tajnik Tripa-ni je zavzel javno stališče, da je treba to vprašanje oceniti trezno in uravnovešeno, s Čimer je preprečil, da bi se stranka vključila v kampanjo nacionalistične desnice. Proti tej usmeritvi so ostro nastopile komponente deželnega odbornika Ca-landruccia in tiste, ki zagovarjajo skrajna stališča združenj istrskih beguncev. Osimo je sprožil v KD pravi politični potres. Calandruccio, ki je bil v stranki večina, je čez noC postal manjšina, novo notranjo večino pa sestavljata sedaj Triparii in morotej-ska struja. Notranje obračunavanje je vse prej kot zaključeno in bo najbrž doseglo vrhunec na spomladanskem izrednem kongresu. V Hotelu Jolly se je sinoči predstavila nova komponenta tržaške PSI, ki se sklicuje na stališča ministra Martellija. Gre za strujo, ki je nastala v hudi polemiki s Craxijem in z njegovo politično usmeritvijo. Deželna svetovalca Carbone in Tersar ter bivša tržaška odbornica Ariella Pittoni so Craxijevo linijo ocenili kot pogubno za usodo PSI. Na Tržaškem ima trenutno stranka dve komponenti: Martellijevo in Craxijevo. Prvo, kot rečeno, vodita Carbone in Tersar, druga pa združuje nekdanje reformiste in strujo bivšega zunanjega ministra De Michelisa. Krajevna voditelja te struje sta bivši pokrajinski tajnik Perelli in občinski odbornik Seghe-ne. V tem trenutku ni jasno, katera od obeh struj ima za sabo večino. Do odločilnega političnega spopada v PSI bo najbrž prišlo na pokrajinskem kongresu, ki bo v začetku prihodnjega leta. Do takrat je pričakovati ostre polemike. Tržaška Martellijeva struja med drugim nasprotuje nadaljnjemu zavezništvu z Listo za Trst. VZHODNI KRAS / VZPOSTAVITEV POTREBNEGA SODELOVANJA RAZSTAVA / OD PETKA V TRGOVSKEM CENTRU iL GIULIA Rajonski svet in jusarski odbori skupaj proti Občini Predvidena tudi srečanja z drugimi krajevnimi dejavniki Tudi letos prikaz umetniške obiti v tržaški pokrajini Slovenska obrtnica Silva Bogateč je bila imenovana za predsednico tržaškega odbora za pospeševanje umetniške obrti Vzhodnokraški rajonski svetovalci in predstavniki jusarskih odborov so konCno sedli za isto mizo. Oboji so bili neposredno izvoljeni od ljudstva, oboji se soočajo z neštetimi problemi in do obojih se je Tržaška občina doslej vedla, kot da jih ni, vendar med njimi doslej kljub temu ni bilo pravega sodelovanja. Novi politični odnosi v rajonskem svetu utirajo sedaj pot zbliževanju in prvi korak je bil sklep nove večine v rajonski skupščini, da vzpostavi redne in tvorne stike z vsemi organiziranimi dejavniki v rajonu, začenši z jusarskimi odbori. Predsinocnjim je prišlo do »zgodovinskega« snidenja, do skupnega 'pretresa najbolj ZgoCih vprašanj, ki kalijo spanje openskih, banovskih, tre-benskih, gropajskih, pad-riških in bazovskih ju-sarjev in seveda do vzajemne obveze o skupnem nastopanju. NiC Čudnega, Ce je bila Tržaška občina na tem snidenju na zatožni klopi. Jusarji imajo nic koliko razlogov, da so nad njenim dosedanjim zadržanjem ogorčeni in razkačeni. V občinskih meandrih v bistvu nimajo ustreznega sogovornika. Nedopustno se občinski možje izmikajo odgovornostim, jusarskim odborom onemogočajo redno delo, z jusarsko imovino ravnajo kot svinja z mehom. Skrajni Cas je, menijo jusarski odborniki, in rajonski svetovalci se z njimi strinjajo, da se končno razgibajo vode, da se bo nekaj le premaknilo. S.predsinočnjega srečanja na Opčinah (foto Ferrari) Boris Simoneta Tudi letos si bomo lahko ogledali in kupili izdelke umetniških obrtnikov iz tržaške pokrajine na razstavi, ki jo bodo odprli v petek, 11. t. m., ob 11.30 v trgovskem centru II Giulia pri Sv. Ivanu. V organizaciji pokrajinskega odbora za pospeševanje umetne obrti in pod pokroviteljstvom deželnega odbor-ništva za obrtništvo, zavoda za razvoj obrtništva ERSA, Trgovinske zbornice in Tržaške hranilnice, bo 28 oblikovalcev predstavilo svoje stvaritve, katerih razpon je širok in zajema vse zvrsti obrtne kreativnosti, od lesenih skrinj z roCno oblikovanimi in- Silva Bogateč (v sredi) med včerajšnjo tiskovno konferenco (foto Ferrari) tarzijami pa do tkanin, kamnitih predmetov, krožnikov in vaz iz gline oz. keramike z bogatimi dekoracijami. Na včerajšnji tiskovni konferenci je novoimenovana predsednica tržaškega odbora za po- speševanje umetniške obrti Silva Bogateč poudarila vsestranski pomen in tudi umetniško valenco te stroke, ki z ljubeznijo in z znanjem ročno oblikuje amorfno maso in ji navdahne svojo dušo, tako da je vsak izdelek unikat in ima zato toliko večjo vrednost. Med razstavljale! bodo tudi slovenski umetniški obrtniki Gabrijela Ozbic, Bogomila Doljak, Pavel Hrovatin in Silva Bogateč. DELO / NOVA SLU2BA Brezposelnim možnost za hitrejšo pot do dela Informativni center za brezposelne, ki ga je ustanovila sindikalna organizacija CGIL, obvešča, da bo Služba za zaposlitev v Trstu uvedla nov servis v pomoč brezposelnim. Namen te nove pobude je preprost: omogočiti srečanje med povpraševanjem po delu in ponudbo dela. Služba bo delodajalcem, ki se bodo obrnili nanjo, nudila tisto kandidatov za vsako specifično delovno področje s kandidatovo poklicno usposobljenostjo. V te liste bodo vključeni brezposelni, ki so že najmanj dve leti vpisani v sezname brezposelnih, in delavci, vpisani v liste mobilnosti (dejansko so bili le-ti odpuščeni). Zainteresirani se lahko obrnejo na telefonsko številko 569092 (pokrajinski urad za delo) vsak dan od 12.30 do 14. me in ob torkih od 15. do 16. me, da se domenijo za kolokvij in za vpis v ta posebni seznam. Informativni center za brezposelne CGIL poziva mlade in delavce, ki imajo pogoje za to, da se poslužijo službe, saj bi jim lahko le-to odprlo pot v delovni svet. Igor Bavčar o desnici včeraj na Radiu Opčine Slovenski notranji minister in predsednik Demokratske stranke Igor Bavčar je včeraj v poldrugo mo dolgi oddaji na Radiu Opčine govoril o pojavih desnice v Sloveniji. Dejal je, da ti pojavi škodijo Sloveniji, ki želi biti moderna država, prav tako pa ovirajo njen vstop v Evropo, še zlasti na gospodarskem področju. Po Bavčarjevem mnenju škodijo tudi slovenski manjšini v Italiji. MANIFESTACIJA / SKLEP MESTNEGA ODBORA Trst se želi upreti rasističnemu nasilju Protirasistična in protinacionalistična manifestacija bo prihodnjo soboto Demokratični Trst bo prihodnjo soboto, 12. decembra, na dan obletnice pokola na Trgu Fontana, rekel NE rasizmu. V dopoldneskih u-rah se bo po mestnih ulicah razvil sprevod, za katerega je po sredinem in Četrtkovem sestanku dal povod mestni odbor proti rasizmu. Odbor je ob tej priložnosti objavil tudi tiskovno sporočilo, s katerim je hotel nekako nakazati cilje manifestacije. Val rasističnega nasilja zoper Žide, Rome in priseljence, ki je zajel vso Evropo, še posebej pa Nemčijo in Italijo, je treba Cimprej zaustaviti, sicer Stara celina tvega pravcato »rasistično vojno«. Naziskini in fašisti predstavljajo fizično roko tega nasilja, ki ima svoje teoretike v sredi nekaterih političnih sil, kot so lige. Nasilje se je lahko razpredlo zaradi mlačnosti organov pregona do teh pojavov, obenempa tudi zaradi nekaterih zakonov, kot je zakon Martelli o priseljencih, ki predstavljajo za Italijo, državo izseljencev, pravcat absurd. Odbor meni, da je treba spoštovati različnosti in prav iz razlik Črpati novo energijo za bogatenje družbe. Prav zato tu v Trstu zahteva spoštovanje pravic slovenske manjšine v Italiji, proti katerim se vedno bolj glasno znašajo krajevne nacionalistične in fašistične sile. Vsaka manjšina mora imeti možnost za razvoj lastne kulture in za ohranitev lastnega jezika, še veC: ob vsaki priložnosti ji mora biti dana možnost za rabo lastnega jezika. Mestni odbor proti rasizmu želi 12. decembra manifestirati proti določilom zakona Martelli, ki omejujejo prihod izseljencev iz drugih držav; zahteva ureditev taborišč za Rome in druga nomadska ljudstva, kot to predvideva tudi ustrezni deželni zakon; obenem zahteva spoštovanje zakonov proti rasizmu in fašizmu in bolj temeljito obravnavanje moderne italijanske in evropske zgodovine v italijanskih šolah, da bi italijanski dijaki izvedeli, kaj sta dejansko bila fašizem in nacizem in kakšne grozote sta prizadejala drugače mislečim. Zrak v redu mesto odprto Ker je stopnja onesnaženosti v Trstu še zmeraj znosna, torej pod zgornjim varnostnim pragom desetih miligramov ogljikovega monoksida na kubičen meter zraka, tudi danes ne bodo zaprli za promet mestnega središča med nabrežjem in Carduccijevo ulico oz. Trgom Stare mitnice ter med njima in UL Gatte- n, K zboljšanju je pomagalo zdasti deževno vreme, tu in tam pa nekaj sapice. Za današnji dan so predvideli vremenoslovci spet oblačno s padavinami, zato so lahko avtomobilisti brez skrbi tudi za jutri. Ne samo: ker pri" stojna služba KZE ob nedeljah ne meri stopnje onesnaženosti, občinski upraviteljin® bodo v ponedeljek razglasili zapore za naslednji dan- m še: ker bo v torek praznik, se bo zgo dilo isto, kar pomeni, da bodo spe pognali merilu naprave šele v sredo in morebitno zaporo odredili kvečjemu za pete • Sploh pa prevladuje splošno m nje, da takšnih por do konca ne bo veC zaradi bližnjih božičnih ni ljudem ne kaže TRST Sobota, 5. decembra 1992 TRST / OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA KLUBA Od izmenjave mnenj do tvorne diskusije Slovenski klub bo v prihodnje vodil Sondor Tence Damjana Ota Krožek po meri človeka, ki se želi "neobvezujoče” srečevati v družbi someščanov, in obenem prostor za razpravo o aktualnih temah: ti dve "duši” naj bi odslej združeval in razvijal Slovenski klub. Po eni strani naj bi torej zadovoljil vse, ki si želijo prostega, sproščenega razgovora v ožji družbi, po drugi strani pa naj bi nadaljeval svojo dejavnost, usmerjeno v mestno javnost, s ponujanjem tematskih večerov, s spodbujanjem neobremenjenega razgovora o aktualnih vprašanjih. S srečanja ob torkovem občnem zboru Slovenskega kluba sta se izluščili dve ravni delovanja, obe sta po mnenju sodelujočih važni, ena ne izključuje druge, nasprotno - izmenjava mnenj znotraj skupine ljudi, ki se želijo srečevati, lahko ponudi zanesljivo osnovo za razvoj 'diskusijske delavnice” ob klubskih večerih. Torkov izredni občni zbor Slovenskega kluba je v Gregorčičevo dvorano privabil le skopo število ljudi. To priča o zaskrbljujočem pomanjkanju zanimanja širše slovenske javnosti za tovrstno dejavnost. Lahko pa razvijemo še drugo Skromna udeležba a veliko dobre volje misel, in sicer to, da je maloštevilna prisotnost jamstvo o dobri volji in pravi pripravljenosti tistih, ki so se torkovega srečanja udeležili. V časih, ko se ljudje vedno bolj zapirajo v "varnost” domačih zidov, je lahko tudi maloštevilna udeležba dragocena. Slovenski klub se bo torej še v prihodnjih dneh predstavil mestni in okoliški javnosti: v torek, 15. decembra, bo namreč na vrsti prvo srečanje, posvečeno temi, ki sedaj morda izvablja v nas še največ vprašanj. Gost bo Bojan Brezigar, odgovorni urednik našega, "novega” Primorskega dnevnika. Se pred prazniki pa je v načrtu drugi večer letošnje sezone. Vezna nit klubskega delovanja bo vsekakor iskanje čim zanimivejših tem, ki naj bi spodbudile razmišljanje in izmenjavo mnenj znotraj slovenske narodnostne skupnosti, a tudi izven nje. Se posebej je prišla do izraza GLEDALIŠČE / SE ENA POBUDA KUD MAGNET Danes v Križu nastop Dimitrija ljulpanova Z improvizacijo v čarobni svet gibov Mirta Cok Kulturno umetniško društvo Magnet nam bo danes zvečer ob 21. uri Predstavilo v dvorani kriškega Kulturnega doma Albert Sirk perfor-nrance leningrajskega oz. P° novem sanktpeter-P.urškega igralca Dimi-brja Tjulpanova, ki emelji na mimiki, improvizaciji in glasbi. . Dimitrij Tjulpanov se rod^ v Lenigradu, anašnjem Sankt Peter-jngu leta 1966 in je obiskoval likovno akade-rni]° za kiparstvo in pre-^ovo. Leta 1986 je bil ed ustanovitelji avantgardnega gledališča Die-eY°’ ki je združevalo e iko število igralcev, biedalisce Dierevo je emeljilo na telesnem ■i C2.311)11 in na improvi-piCDk Danes deluje to Bratlslavfl V-Pra8i in !.blavi» ker je po pere-il0jki izgubilo sedež v PredT3^' TiulPanov le st, d kratkim zapustil s2!no' Zdaj ustvarja Va_ .ln s svojimi predsta-Bjj 1 gostuje vsepovsod. 7j ie Ze na turneji v rik ženih državah Ame- razniiT^ Pa gostuje v tih 1 alijanskih mes-• tjulpanova perfor->e,ie sad osebnih telei1l1.iani o gibih, o Henr, ’ ve zanl sredstvo PudlikodMe8a dialof s Predsta N)egove zadn)e iQtprnx Ve 80 totalna katem •lza^1)a’ skozi Se svo'13160 PriP°ve" Ti v*; V n°vem prostoru. priPove86 prePletai0 s Cevel edovanjem igral-g sanjskega sveta. Dimitrij Tjulpanov Njegovo sporočanje s publiko gre mimo realnega sveta in se uresniči v dimenziji čutnega in čustvenega. Zgodba seveda je v njegovi gledališki predstavi vsakič drugačna, zato vas vabimo, da si ogledate predstavo in da sami doživite svet, ki vam ga bo Dimitrij Tjul-panov podal. S tem izjemnim gledališkim dogodkom nadal-juje Kulturno umetniško društvo Magnet nadvse hvalevredno gledališko poslanstvo, ki se je doslej uspešno izražalo predvsem skozi zanimiv ciklus zanimivih in kvalitetnih predstav amaterskih gledališč. (foto Paolo Rapalino) (foto Križmančič) potreba, da se klub obrača tudi na italijansko govoreče someščane. Večeri oz. srečanja v SK naj bi se ne omejili na zaprt krog ljudi: za stvarno sožitje je pomembno ne le gojiti zavest nacionalne pripadnosti, temveč spoznavati tudi sširše okolje, v kateriem živimo. Pomembno (in neizogibno) je izbirati: razprava, ki se je v torek zvečer razvila na izrednem občnem zboru Slovenskega kluba, je izpostavila tudi ta problem. Živimo pač v času, ko se vse prej cepi in razdrablja, kot pa druži v zanesljive enote. Družbena stvarnost se nam kaže kot mozaik, nejasna slika, v kateri premnogokrat vidimo le zmedo in negotovost. Ob tem si lahko zavestno prevzemamo odgovornosti za določene pobude in damo svoj droben doprinos, da bo slika-mozaik jasnejša, ahko pa izberemo pot trpnega opazovalca, ki čaka na doprinos drugih in sešele nato odloči, da izrazi ugodno ali neugodno oceno o opravljenem delu. Seveda je druga izbira veliko lažja. Tudi slovensko manjšinsko stvarnost načenjajo družbeni pojavi, ki jih v večinskem narodu negativno ocenjujemo. Ugotavljamo, da živimo v času velikih sprememb, a ne odgovarjamo na vzgibe za preverjanje in iskanje okrog nas. Skupina, ki se je s tvorila ob tej priložnosti, želi spodbuditi glasnejše razmišljanje. Izredni občni zbor Slovenskega kluba, ki je včlanjen v Zvezo slovenskih kulturnih društev, je dal tudi novega predsednika. Tako bo delo v skupini ljudi, ki so pristopili v novi odbor, usklajeval in vodil Sandor Tence. ILIRIKA MENJALNICA Obveščamo vas, da bomo dne 7. decembra 92, v ponedeljek odprli novo poslovalnico v Sežani na Partizanski cesti 37/a, telefon (067)31-410. ........................Ste priporočamo! Naše poslovalnice: IURIKA MENJALNICA, Slbvenj Gradec, Glavni trg 9, M: (0602) 42-908 IURIKA MENJALNICA, Postojna, Ljubljanska 9, tel.: (067) 23-003 IURIKA MENJALNICA, Ilirska Bistrica, Cankarjeva 2, tel.: (067) 41-935 IURIKA MENJALNICA, Mednarodhi mejni prehod Jeteane,tel.: (067)83617 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Štiridesetletnica gledališkega dela Mire Sardoč Anton Pavlovič Cehov ČEŠNJEV VRT Režija Boris Kobal DANES, 5. decembra, ob 20.30 - Abonma red F KAMEN... razstava kamnitih izdelkov mladih domačih ustvarjalcev V dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini Odprtje 11. decembra ob 18. uri URNIK: v petek, 11. t. m., od 18. do 21. ure; v soboto, 12. t. m., od 18. do 21. ure, in v nedeljo, 13. t. m., od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. MARIJIN DOM PRI SV. IVANU Dr. Jerko GržinCiC Miklavž PRIHAJA mladinska spevoigra v treh dejanjih Besedilo priredila Zora Tavčar Rebula Orkestracija Aljoša Tavčar Scenska realizacija Anastazija Koršič Gost bo sv. Miklavž Sodeluje otroški pevski zbor Kresnice pod vodstvom s. Karmen Režija ADRIJAN RUSTJA Dirigent ALJOŠA TA VCAR Asistent režije HEDVIKA KANDUT luči in tehnika SANDI in MARKO DE LUISA Pri Sv. Ivanu v Marijinem domu, Ul. Brandesia 27, jutri, 6. decembra, ob 11. in 17. uri. Otroci in odrasli toplo vabljeni KINO ARISTON - 15.30- 17.45-20.00-22.15 »I protagonisti«, r. Robert Altman. EXCELSIOR - 15.30, 17.00 ,18.45, 20.30, 22.15 “La bella e la bestia”. Produkcija Walt Disney. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un cuore in inverno«. NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Delitti e segreti«. NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Ossessione d‘amore », i. Sharon Stone. NAZIONALE III - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE IV -16.30, .19.00, 21.45 »Časa Hovvard«, i. Anthony Hopkins, Vanessa Redgrave. GRATTACIELO - 17.30, 19.40, 22.00 »Ragazze Vincenti«, i. Madonna, Gena Davis. MIGNON - 15.30, 17.10, 18.50,20.30, 22.15 »Guai in famiglia». EDEN - 15.30, 22.15 »Tutto dentro fino in fondo» , pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Basic instinct«.; i. Michael Douglas, Sharon Stone. Prepovedano mladini pod 14. letom. Nasa kolegica Stanka Sosič-Čuk je opravila izpit za didaktično ravnateljico. Ob študijskem in poklicnem uspehu ji iskreno Čestitamo uCno in neuCno osebje Didaktičnega ravnateljstva Nabrežina 3. decembra je z odliko in pohvalo diplomirala na tržaški univerzi pri prof. BRATINI na fakulteti za politične vede in sociologijo dr. Aleksandra Pangerc Ob njenem Življenjskem uspehu se z njo veselijo in ji Čestitajo vsi domači OBVESTILO ŠPORTNIM IN KULTURNIM ORGANIZACIJAM TER DRUŠTVOM Publiest sprejema voščila za tradicionalne božične in novoletne strani na Primorskem dnevniku DO 10. DECEMBRA na tel. št. 7796688 ali pa neposredno v uradih v Ul. Montecchi 6, lil. nadstr., od 8.30 do 17. ure vsak dan, razen v soboto in nedeljo. AMATER KUD MAGNET predstavlja DIMITRIJA TULPANOVA iz Sv. petrograda (bivši Leningrad) S PERFORMANCE, ki temelji na improvizaciji, mimiki in glasbi Danes, 5. decembra, ob 21. uri v Domu » A. Sirk« v KRIŽU OPENSKA GLASBENA SREČANJA Koncert, ki je bil napovedan za jutri, 6.12., ODPADE zaradi bolezni in je prenesen na kasnejši datum LUMIERE - 20.00, 22.00: »Giochi di potere«, i. Harrison Ford. Ob 24.00 »Casablanca«, ponovitev v ponedeljek ob 24.00. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Taxisti di notte« r. )im Jarmusch, r. Roberto Benigni, Wynona Ryder. RADIO - 15.30, 21.30 »II succhiatore della rosa« , pom., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 5. decembra 1992 SABA Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 16.22- Dolžina dneva 8.52 - Luna vzide ob 13.22 in zatone ob 2.34. Jutri, NEDELJA, 6. decembra 1992 MIKLAVŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,7 stopinje, zračni tlak 1004,2 mb raste, veter 22 km na uro južni, vlaga 58-odstot-na, nebo rahlo poobiaCeno, morje razgibano, temperatura morja 14,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Luca Dellabernardina, Matteo Aruffo, Giada Qzarantotto, Ilaria Pulitand, Andrea Furlani, Stefano Giachin, Virginia Cattinelli. UMRLI SO: 89-letna Margherita Michelazzi, 87-letna Elvira Ursini, 77-letni Fabio Rigo, 64-letna Anna Balbi, 73-letni Nino Relli, 81-letna Maria Pečar, 84-letna Maria Ban, 85-letni Giuseppe Verardo. OKLICI: finančni stražnik Emilio Tralce in knjigovodja Adele Prattichizzo, delavec Milisa Živanovic in gospodinja Dušanka Dončič, uradnik Fulvio Novak in Študentka Dolores Mahnič, trgovec Mario Urbani in gospodinja Franca Cainero, geometer Giuseppe Del Bono in krznarka Neva Košuta, zavarovalni inšpektor Vittorio Biocci in gospodinja Daniela Mica, šofer Salvatore Grillo in gospodinja Barbara Scoria. ; ‘ LEKARNE Od ponedeljka, )B0. novembra , do nedelje, 6. decembra 1992 Normalen umik lekarn : od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 35 (tel.. 727089), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 35, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (tel. 635264). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. -d PRIREDITVE BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraSkega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo v ponedeljek, 7. decembra, srečanje s pisateljem in publicistom prof. Andrejem Capudrom ob izidu njegove najnovejse knjige MOZAIK SVOBODE. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete. Začetek ob 20.30. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 5. t. m., na VESELO MIKLAVZE-VANJE, na katerem si bomo izmenjali duhovita darila z osebnimi posvetili. ZaCetek ob 18.30. PREDAVANJE Kako si pomagamo pri išiasu, astmi in prehladu z bioenergetskimi masažami bo v nedeljo, 13. t. m., ob 9. uri v Domu na Brdini, Proseska 109, Opčine. Sledijo praktični prikazi. Vabljeni. .. .pravljično. ..ljubezensko., .smešno.. .pustolovsko, zgodovinsko...kuharsko., psihološko V Tržaški knjigarni IZREDNI POPUSTI Trst, Ul. Sv. Frančiška, 20. Umik: 8.30-13.00, 15.30-19.00 Z3 OBVESTILA SPI - ZVEZA UPOKOJENCEV CGIL bo zbirala na vseh svojih sedežih denar za nakup oblačil za 200 otrok iz Bosne, ki so nastanjeni v zbirnem centru v Postojni. V Skednju zbiramo denar na sedežu zveze v Ul. Servola 30 v uradnih urah. PRIMOTOR KLUB vabi vse elane in simpatizerje na družabno večerjo v ponedeljek, 7. t. m., ob 20.30 v baru pri dolinski telovadnici. SKD CEROVLJE-MAVHINJE obveSCa vse pridne otroke, da nas bo obiskal sv. Miklavž danes, 5. decembra, ob 18. uri na osnovni Soli Miroslav Vilhar v Cerovljah. ZSKD ponuja tečaj kitare - rock, country, pop - za vse starostne stopnje. Vodil ga bo kitarist Nevio Miklavčič. Za informacije in prijave smo vam na razpolago v uradih ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah. Rok za vpisovanje do 18. decembra letos. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1992/93 Se dva tečaja: teCaj osnovne informatike MS DOS 5 windows (40 ur) in teCaj windows (30 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 11. decembra na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Revoltella 37, tel. 394515. SD ZARJA BAZOVICA vabi na SILVESTROVANJE v Motelu Kozina. Igral ho ansambel Happy Day. Vpisovanje in informacije v krožku društva vsak večer, razen ob sredah, od 18.30 do 20.00. Na razpolago je še nekaj prostih mest - pohitite! KD RDEČA ZVEZDA in Občinska knjižnica v Saležu obveščata, da bo Miklavžev knjižni sejem odprt v Občinski knjižnici danes, 5. t. m., od 15. do 17. ure. SKD TABOR - Prosvetni dom - Se danes Miklavžev sejem od 16. do 19. ure. Bogata izbira knjig. SLOMŠKOV DOM priredi MIKLAVŽEV ANJE z igrico Aleksandra Mužine v kinodvorani v Bazovici danes ob 17. uri. ŠOLSKE VESTI OSNOVNA SOLA F. S. FINŽGAR in otroški vrtec iz Bar ko vel j prirejata MIK-LAVZEVANJE danes, 5. decembra, v dvorani barkovljanskega društva. Z Miklavžem bomo igrali tombolo. ZaCetek ob 11. uri, toplo vabljeni. H ČESTITKE DECEMBRA DARUJ KNJIGO! Danes praznuje svoj 80. rojstni dan MARIJA ŽERJAL. Vse najboljše in še mnogo zdravih let ji Želijo mož Srečko in hčere z družinami. MALI OGLASI BERTO TONKIC, Tržaška ulica 25, Doberdob, je odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. DANES je odprl osmico Zvonko Ostrouška v Zagradcu. ToCi belo in Črno vino. MILIC ima odprto osmico v Zagradcu. OSMICO je odprl Josip Pangerc po domaCe Pepi Petrine v Dolini št. 480. OSMICA je odprta v Koludrovici vsako soboto in nedeljo. OSMICO je odprl Zahar v Borštu. OSMICO je odprl Slavko Švara v Trnovci 14. OSMICO ima odprto Just Škerlj - Salež 44. PISARNA išCe tajnico s prakso. Tel. na št. 365260. DOKTOR znanosti nudi inštrukcije iz matematike in fizike za višješolce ali univerzitetne študente. Tel. na št. 0038/67 31118. NUDIM lekcije iz angleščine in matematike, tel. na št. 416953. NUDIM lekcije iz matematike, kemije in angleščine. Tel. na št. (040) 380810. V VARSTVO sprejmem otroka na svoj dom ali na otrokovem domu, najraje iz okolice Križa, Nabrežine, Proseka. Tel. na št. 220662. OBRTNIK vgrajuje aluminijasta okna in blindira-na vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na št. (040) 228834. MODERNO kraško hišo z vrtom v zaključni fazi gradnje, 240 kv. m, v Sežani, primerno tudi za poslovni prostor ali umet- niško dejavnost prodamo. Informacije na telefon 0038/67 23689 torek/ Četrtek od 15. do 17. ure. PRODAJAM malo rabljen otroški voziček peg perego, nahrbtnik za otroka do treh let in obleke za enoletnega otroka. Tel. (040) 772155. BELO POSTELJICO, otroški voziček, mizo za povijanje, otroški sedež za avtomobil prodam. Tel. na št. 228659. AVTORSKE slike prodam zaradi selitve. Tel. na št. 229347. PRODAM audi 80 18S, sivosrebrne barve, letnik oktober 89, prevoženih 36.000 km. Tel. na št. 226207. FIAT IVECO dayli 35.8 v dobrem stanju prodam za 7.000. 000 lir. Tel. na št. 228695. PRODAM fiat 127, letnik 1986, v odličnem stanju. Tel. na St. 226274. PRODAM debelo repo, tel. od 19. do 21. ure na št. 226322. KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu, tel. 722872; PODARIM tri srčkane mlade kužke nizke rasti. Tel. na št. 213592 od 8.30 do 13.00 ali 15.30 do 19.00. NA OPČINAH smo našli mlado psico pasme nemški ptičar. Kdor jo pogreša naj telefonira na št. 212935 ob uri obedov. PRISPEVKI V spomin na drago mamo Marijo Ukmar roj. Škabar, ob 13. obletnici smrti, daruje hci Mara 50.000 lir za popravilo cerkve na Proseku in 50.000 lir za FC Primorje. V spomin na Ano Križman ob 2. obletnici smrti daruje mož Karlo 50.000 lir za VZPI-ANPI Repentabor in 50.000 lir za Balinarsko sekcijo Repentabor. V spomin na Niko Vouk darujeta Sandra in Magda Pertot 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Marijo Sosič darujeta Nadja in Peter Caharija 100.000 lir za Sklad Mitje Cuka. V spomin na pok. Josipa Štoko daruje Ernest 10.000 lir za kontovelsko cerkev. Mario in Sonja Stoka darujeta 100.000 lir za popravilo kontovelske cerkve. Namesto cvetja na grob Viktorja GrgiCa darujeta Alojzija in Nadja 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Mackoljah. Ob plaCanju članarine daruje Vida Mennucci Gerlanc 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Vojka Bandelja darujejo družine Carli, Kalc, Koren, Janežič, Moše, Paulica, Rauber in Rojc 200.000 lir za odbojkarsko društvo Bor. Namesto cvetja na grob Vojka Bandelja je glavni odbor Bora zbral 500.000 lir. Za pomoč otrokom iz Bosne, ki se nahajajo v zbirnem centru pri Postojni darujejo elani Zveze upokojencev CGIL Mira in Darinka Suman 200.000 lir, Laura Sancin 10.000, Fani Krasna 10.000 lir, Anita in Roza 15.000 lir, Marina Sulli 2.500 lir ter Rožica Počkar 25.000 lir.Namesto cvetja na grob Marja KrižmanCiCa darujejo sestrične Zofija, Sveta, Marija in Roza ter družina SemCeva 50.000 lir za SZ Sloga in 50.000 lir za SD Zarja. Namesto cvetja na grob Marte Cesar Malalan daruje družina Antoni 60.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Mariota KrižmanCiCa darujeta Ema in Igor KrižmanCiC 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na pok. Milana PuriCa in Angela Daneva daruje Lojzka Guštin 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na pok. Angela Daneva daruje Zvonka z družino 15.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob priliki obiska na sedežu Skupnosti Družina Opčine daruje N.N. 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V isti namen daruje N.N. 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Vojka Bandelja daruje Lucija Nibrand Delise 100.000 lir za SPDT. Namesto cvetja na grob Dorotove žene Luise Maver daruje Radi PeCar z družino 30.000 lir za gradnjo večnamenskega športno-kultume-ga centra v Lonjerju. V spomin na Ezia Bisiacchija daruje Olga Ostrouška z družino 50.000 lir za Kulturni dom NOB iz BrišCikov. NOVICE ZSKD in ZSŠDI pripravljata srečanji z Italijani iz Istre V želji, da bi prispevali k odpravljanju nejasnosti, ki so nastale v zvezi z osimskimi sporazumi predvsem glede vprašanja manjšin, bosta ZSKD in ZSSDI pripravili v prihodnjem tednu kultur-no-informativno srečanje o položaju italijanske manjšine v Sloveniji oz. na Hrvaškem. V ta namen so povabili predstavnike Skupnosti Italijanov iz Pirana, ki je številčno najmočnejša v Sloveniji. Na srečanju, namenjenem tako slovenskemu kot italijanskemu občinstvu, bodo gostje predstavili dejavnost in probleme te manjšine, ki je loCena v dveh republikah. Ob tej priložnosti - srečanje bo v četrtek ob 18. uri v dvorani “P. Cocolin” v Ul. Seminario -bodo v soboto odprli tudi razstavo priznane slikarke Fulvie Zudic (v galeriji kina Vittoria) ter ponudili nastop plesne skupine Kiwi iz Pirana (v telovadnici Kulturnega doma). Orkester iz Žiline na županstvu Komorni orkester iz Ziline, ki je v teh dneh na povabilo SSO na krajši turneji pri nas (sinoči je nastopil v Gorici, nocoj bo v Čedadu) je bil včeraj na županstvu, kjer je glasbenike pozdravil župan Tuzzi. (Foto Studio Reportage) Fotografski tečaj Skupine 75 Fotoklub Skupina 75 bo z mladinskim odsekom KD Sovodnje priredil začetniški fotografski tečaj. Odvijal se bo v Kulturnem domu v Sovodnjah in bo obsegal štiri srečanja. Prvo bo v sredo, 9. t.m., naslednja pa 14., 16. in 21. decembra. Prva dva večera bo goriški fotograf Medeot govoril o mehaniki fotoaparata in o fotografskem materialu. Na tretjem večeru bo Marjan Bažato govoril o portretu, na četrtem pa bo Rafael Podobnik govoril v fotografiranju narave. Interesenti dobijo vse podrobnejše informacije pri Silvanu Pittoliju in Tanji Vižintin. Obvestilo sekcije SGZ za zunanjo trgovino Zunanjetrgovinska sekcija pri Slovenskem gospodarskem združenju Gorica opozarja elane, da je Trgovinska zbornica uvedla servis (Ufficio Commercio Estero) za posredovanje pri izdaji izvoznih dovoljenj za Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Makedonijo. Pri Trgovinski zbornici so na razpolago formularji za pridobivanje dovoljenj za izvoz kot jih predvideva pravilnik EGS št. 2656/2 in ustrezna navodila. Za vsako prošnjo, ki jo bodo poslali Mincomesu v Rim, bo Trgovinska zbornica zaračunala 4 tisoC lir. Podrobnejše informacije nudijo na sedežu SGZ. Trgovine jutri odprte V decembru, Času obilnejših nakupov ob božičnih ter novoletnih praznikih, bo kar nekaj spre-pemb v urnikih trgovin v Gorici. Najpomembnejša je možnost nedeljskega odprtja. Trgovine z raznim blagom bodo odprte že jutri in nato tudi v ponedeljek in torek, 8. decembra, ko bi praviloma zaradi praznika morale biti zaprte. Nedeljska in ponedeljkova zapora v decembru ne bosta obvezni vse do božiča. Jestvinske trgovine bodo v tem mesecu lahko vse dni odprte tudi v popoldanskem Času. Prav tako tedenska zapora v decembru ne bo obvezna za javne lokale. Gasilci so praznovali Tudi v Gorici so včeraj gasilci praznovali dan svoje zavetnice sv. Barbare. Ob tej priložnosti so tudi naredili obračun delovanja, ki je bilo še posebno dragoceno ob nedavnih poplavah, ki so prizadele Goriško. (Foto Studio Reportage) ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi jutri, 6. decembra, ob 10. uri v Dijaški dom »S. Gregorčič« (Gorica, Ul. Montesanto 84) na MIKLAVŽEVANJE V pričakovanju Miklavža si bodo otroci lahko ogledali predstavo »Janko in Metka« v izvedbi lutkarja Cveta Severja. Miklavž sprejema darila uro pred pričetkom. Ne pozabite na pobudo »Darilo za nasmeh«! FINANCARSKA ŠOLA / SODNI PRIZIV 0 referendumu bo odločal TAR Težke obtožbe na račun uprave Marko Marinčič Odbor za varstvo in razvoj goriškega letališča, ki je bil pobudnik referenduma o lokaciji finan-carske šole na letališču, je včeraj zelo ostro reagiral na vest, da je komisija treh ti. “garantov” s pretvezo vojaške tajnosti zavrnila zahtevo po referendumu. V tiskovnem poročilu ugotavljajo, da je to le zadnje v vrsti dejanj, ki so bila vsa pod vplivom občinske uprave in katerih skupni cilj je vsiliti gradnjo financarske šole za vsako ceno. Zato bodo vložili priziv na Deželno upravno sodišče zoper sklep komisije, ki je referendum označila kot nesprejemljiv. Priziv, menijo, ima velike možnosti uspeha. Precej razsodb je namreč v podobnih primerih odločno zanikalo, da bi bilo mogoče tovrstne objekte vsiljevati z vojaško tajnostjo. Nadalje naj bi bila v postopku kršena vrsta določil občinskega statuta: tako določilo o sklicu garantov v 10 dneh od predložitve podpisov (v resnici so jih sklicali tri mesece kasneje); nadalje določilo po katerem je referendum avtomatično sprejet, Ce ga garanti ne zavrnejo v roku 30 dni od predložitve podpisov; konCno pa tudi določilo, po katerem je referendum možen o vseh zadevah, ki so v pristojnosti občine. Glavni adut pa je gotovo mnenje prof. Giovan-nija Battista Verbarija, docenta za administrativno pravo v Trstu, do katerega so se trije garanti oz. goriška občinska uprava obrnili za pravni nasvet. Prof. Verbari je v odgovoru jasno zapisal, da finan-carska šola nikakor ne more biti opredeljena kot vojaški objekt in da je torej referendum povsem sprejemljiv. Garanti in občinska uprava so povsem spregledali to mnenje! Zelo kritično je zavrnitev referenduma komentiral tudi mestni odbor DSL, ki poudarja, da bi morala občinska uprava vsekakor omogočiti referendum vsaj iz spoštovanja do deset tisoč občanov, ki so se izrekli proti gradnji na letališču. DSL nadalje ocenjuje kot absurdno in nelogično oznako “vojaškega objekta”, ki naj bi jo obrambno ministrstvo dalo financar-ski šoli. Občinsko upravo poziva, naj poseže na pristojnih mestih, da se umakne vojaška tajnost, sama DSL pa bo preko svojih parlamentarcev tudi naredila vse možne korake v to smer. Piker je v imenu Zelenih Fiorelli, ki ugotavlja, da se je zgodilo to, kar je predvideval: komisija garantov, ki naj bi bila nevtralna, je v resnici izkazala podložnost oblasti in s tem nesposobnost in pomanjkanje vsakršne verodostojnosti. Slovenska občinska svetovalca Ivan Bratina (DSL) in Bernard Špacapan (SSk) prav tako negativno ocenjujeta zavrnitev referenduma. Bratina ugotavlja, da sklep ni utemeljen, ker ni šlo za gradnjo financarske šole kot take, temveč za njeno lokacijo na letališču. V nobenem uradnem aktu ni zapisano, da je treba objekt zidati prav tam, celo nasprotno: v zakonu, ki finansira gradnjo, je izrecno omenjena lokacija na avtoportu. Špacapan nam je prav tako potrdil stališče SSk, ki nasprotuje gradnji vojašnice za ceno izgube denarja za gradnjo cest. Sklep o referendumu je označil kot absurd in v bistvu neodlocitev, saj se naslanja na vojaško tajnost, ki je nikjer ni. Špacapan tudi meni, da stvar s tem ne sme biti zaključena. PROSTA CONA / BOLJŠI IZGLEDI ZA OHRANITEV Po vesteh iz Rima večji optimizem ' Sen. Bratina upa, da bo komisija tridesetih že prihodnji teden pozitivno rešila zadevo Dobre in slabe novice iz Rima glede goriške proste cone si sledijo kot vroča in mrzla voda v škotski prhi. Najnovejše vesti so dobre in so v Gorici prispevale k občutnemu povečanju optimizma glede ohranitve ne samo bencina proste cone temveč tudi Goriškega sklada. Pozitivne vesti so odjeknile s srečanja predsednika deželne uprave Turella z zunanjim ministrom Colombom v Rimu, o Čemer smo včeraj poročali na drugem mestu v našem dnevniku. Colombovo zagotovilo, da je problem goriške proste cone tik pred dokončno rešitvijo, so v Gorici mnogi sprejeli z velikim olajšanjem in upanjem, da tej pozivini vesti ne bodo sledila nova razočaranja. Vsaj kar zadeva varčevalne ukrepe finančnega ministrstva in torej klestenje raznih ugodnosti, med katerimi je tudi goriška prosta cona, kaže, da si je med elani “komisije tridesetih”, ki preučuje zadevo, utrlo pot prepričanje, da bi se Črtanje proste cone ne izplačalo niti državi. Res stane ta režim državo nekaj milijard zaradi manjšega davčnega priliva, po drugi strani pa bi kriza goriškega gospodarstva in z njo povezani socialni ukrepi (dopolnilna Bo bencin ostal poceni? (foto Studio Reportage) blagajna in drugo) najbrž stali državo precej več. To nam je včeraj ob povrtaku iz Rima, kjer je konstantno sledil delu komisije tridesetih potrdil tudi senator Darko Bratina. Povedal nam je, da naj bi komsija, Ce bo šlo vse po napovedih, najbrž že v prihodnjem tednu zaključila svoje delo in da so izgledi za pozitivno rešitev goriške problematike dokaj ugodni. Na Trgovinski zbornici z večjim zaupanjem gle- dajo tudi na Bruselj, ki prav tako pogojuje obstoj goriške proste cone. S tem v zvezi so sicer morali sprejeti omejevalne pogoje, ki jih postavlja ES in sicer postopno zmanjševanje nekaterih ugodnosti po letu 1995, dotlej pa naj bi prosta cona ostala nedotaknjena. V to so tako prepričani, da so že sprejeli sklep o tiskanju enotnih bonov za gorivo proste cone za vse občine v pokrajini tudi v letu 1993. GLASBA / Nova sezona društva Lipizer Med društvi, ki na Goriškem skrbijo za živahno in kakovostno glasbeno dejavnost pripada združenju Rodolfo Lipizer nedvomno Častno mesto. Mednarodni violinski natečaj si je pridobil evropsko in svetovno uveljavitev, nic manj pomembna pa ni koncertna dejavnost. Kljub finančni stiski, ki se za prihodnje leto napoveduje še bolj ostra, saj usihajo dotacije iz javnih skladov, bo društvo v sezoni 1992/93 poskrbelo za šestnajst glasbenih prireditev, za vrsto gostovanj po osnovnih in srednjih šolah in tudi za nekatere druge pobude s katerimi bi klasično glasbo približali mladini. Težave bodo, kot kaže, tudi z dvoranami. Na srečanju z novinarji, potekalo je na županstvu, je predsednik združenja prof. Lorenzo Qualli predstavil spored koncertov v novi sezoni, ki bo po obsegu le malenkost skromnejša od lanske, kakovostno pa prav gotovo na višini. Deset koncertov se bo zvrstilo v okviru ciklusa večernih koncertov (prvi bo na sporedu že 11-decembra) šest koncertov pa bo v okviru nedeljskih glasbenih matinej (prva bo 13. decembra). O programu bomo o programu poročali v prihodnjih dneh. POKRAJINA / RAZPRAVA Proračun pod mikroskopom Besedo je imela opozicija Včerajšnja seja goriškega pokrajinskega sveta je bila v celoti namenjena proračunski razpravi. Do poznih popoldanskih in prvih večernih ur so govorili predstavniki opozicijskih strank, zatem pa naj bi o finančnem in programskem načrtu spregovorili predstavniki koalicije. SpriCo dejstva, da sta že prva dva raz-pravljalca, republikanec Gandin in zeleni Giorgi govorila okrog štiri ure, je upravičeno pričakovati, da se bo razprava zavlekla preko predvidenega roka in da bo do glasovanja prišlo šele na seji, ki je že napovedana za prihodnji Četrtek. Goriška pokrajinska uprava bo v prihodnjem letu upravljala 84, 2 milijardi lir. Od omenjene vsote bo za tekoče stroške (osebje in drugo) šlo skoraj 23 milijard lir, vrednost investicij je bila opredeljena na 49 milijard lir, za povračilo posojil bo šlo nekaj nad 5 milijard, 7 milijard pa se nanaša na takoimeno-vane posebne ali krožne postavke. Tako glede prerazporeditve stroškov. Poglejmo od kod bo Pokrajina Črpala dohodke. 1, 6 milijarde lir predvidevajo dohodek od davkov, 18, 4 milijarde naj bi dobili iz dotacij Države, Dežele in drugih ustanov, 27 , 2 milijardi lir je predviden dotok iz prodaje premoženja, prenosa kapitalov itd, 28, 7 milijarde pa naj bi dobili z najemom posojil. Tako izgleda finančni načrt, v zelo grobih obrisih, ali v golih številkah, Ce smemo tako reči. Sicer pa je naCrte pokrajinske uprave v prihodnjem letu v izčrpnem poročilu nakazal predsednik Gino Sacca-vini. Upoštevajoč osnovno ugotovitev, da se tudi v delovanju pokrajinske uprave odraža globoka družbena, politična in gospodarska kriza, ki z drugo besedo pomeni v letu 1993 še bolj skopa finančna sredstva je opredelil tistih nekaj prednostnih vprašanj, ki naj bi jih ta uprava uspešno rešila, ali vsaj zaCela reševati.To so ekologija (pokrajinski naCrt za uničevanje odpadkov), urejanje prostora (Birša), prevozi (APT) in institucionalna preureditev. POSVET / NEMŠKA PRISOTNOST V GORICI 0 Karlu von Czoemigu in zgodovini Goriške Zanimiv doprinos k poznavanju preteklosti Najbrž si Karl von Czoemig, ko je pred vec kot sto leti pisal svojo knjigo o zgodovini Goriške, ni predstavljal, da bo to delo dolgo Časa ostalo najbolj temeljit pregled preteklega dogajanja v Gorici in njenem okolju. O njej se govori tudi danes. O Czoernigovi osebnosti je bilo precej govora na simpoziju pred leti. O njem je bil govor prejšnji veCer v mali dvorani semenišča, kjer je posvet priredil goriški Inštitut za socialno in religiozno zgodovino. Govorili so prof. Sergio Tavano, prof. Paolo Ziller in prof. Hans Kitzmuller. Karl von Czoernig je pripadal tisti avstrijski birokraciji, ki je v cesarju videla poosebljanje države in mu je zvesto služila, ne da bi se brigala za nacionalne probleme, ki so se porajali v državi. Bil je doma s Češke, na kar kaže tudi njegov priimek. Dosegel je zelo visoke funkcije. Bil je glavni direktor programa za izgradnjo železnic v vsej Avstriji. Živel je nekaj Časa tudi v Trstu. Kasneje, leta 1863, je prevzel vodenje urada za statistično službo. Njemu se moramo zahvaliti, da so v Avstriji vestno zapisovali vse podatke in da so na podlagi le-teh primerno ukrepali v vodenju gospodarstva. Ob upokojitvi je prišel v Gorico, kamor so takrat prihajali visoki avstrijski funkcionarji. Njegov je naziv “avstrijska Nica”. Napisal je zajetno študijo o zgodovini Goriške. Kmalu je postal eden vodilnih ljudi v takratni nemškogovoreCi skupnosti v Gorici. V polemiki z italijanskimi nacional-liberalci je sodeloval v nemškem listu Goerzer Zeitung. Sicer se ni podpisoval. Cisto razumljivo je takrat v Gorici, kot drugod v cesarstvu, živelo precej namškogovo-recih intelektualcev, ki so dajali ton kulturnemu življenju. Prav je, da se obelodanijo tudi takšni aspekti goriške zgodovine. Seveda pa je treba reci, da bi bilo treba podrobneje analizirati tudi slovenski delež v tej zgodovini. (mw) RUPA / PROMETNA NESREČA PRED GOSTILNO P2BOT Dva ranjena v silovitem čelnem trčenju Zaradi nesreče so morali promet z državne ceste preusmeriti skozi Rupo V silovitem trčenju med lancio in mercedesom pred gostilno Ožbot v Rupi sta se vCeraj ob 14.30 ranili dve osebi. 36-letni Gualtiero Scabi-ni iz Moša in 67-letna Claudia Appiani, Ul. Rossini 16, lastnica potovalne agencije na Korzu se bosta zdravila po 60 dni v ortopedskem oddelku. Prvi je dobil zlom v kolku, druga pa veC zlomov stegnenice in drugih kosti. Zdi se, da je Scabini z lancio prihajal iz tržaške smeri in je nameraval zaviti v levo, Appianijeva pa je Posledice silovitega trčenja včeraj popoldne v Rupi (foto Studio Reportage) vozila v nasprotni smeri. S PRIREDITVE RAZSTAVE MIKLAVŽEVANJE V PEVMI bo danes ob 20. uri v osnovni šoli v Pevmi. KD BRIŠKI GRIČ prireja danes ob 20. uri mik-lavževanje v domu na Bukovju. Sodeloval bo lutkar Cveto Sever z igrico Janko in Metka. SKD HRAST vabi na miklavževanje danes ob 19. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Darove sprejemajo od 17. ure dalje. V SOVODNJAH bo Miklavž obiskal otroke danes ob 18. uri v Kulturnem domu. S seboj bo pripeljal tudi lutkarja Cveta Severja, ki bo predstavil pravljico Janko in Metka. KD DOL-POLJANE priredi miklavževanje danes ob 19. uri v šoli na PalkišCu za otroke iz Dola in Jamelj. Otroci bodo predstavili kratko igrico. MLADINA IZ PEVME IN KATOLIŠKEGA DOMA vabi danes ob 16. uri na miklavževanje v Katoliški dom. Darila sprejema hišnik. □ OBVESTILA KMEČKA ZVEZA obvešča, da 10. t.m. zapade rok za prijavo grozdja z zaščitnim poreklom DOC, do 15. decembra pa je Cas za prijavo vina. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v nedeljo, 27. t.m., silvestrovanje v gostišču Al Fogolar v Ga-lianu pri Čedadu. Prijave do 16. t.m. na sedežu in pri poverjenikih. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo 14. decembra ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah predstavitev načrta soškega parka. DRUŠTVO KRVODAJALCEV V SOVODNJAH vabi na predavanje o vzgoji otrok, ki bo v ponedeljek, 7. decembra, ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Predaval bo dr. Vili Scuka. V ČAKALNICI GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE je postavljena razstava fotografij Giovan-nija Viole. Razstava bo na ogled do 8. decembra. V GALERIJI EXIT, v Favettijevi ulici 16/3, je še danes na ogled razstava grafičnih del in stripov Mama Maurija. Ogled od 17. do 20. me. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE je do 30. decembra prodajna razstava del slikarjev v sklopu pobud za pomoč beguncem iz BiH. KI Ng GORICA VITTORIA 17.00-22.0U »Časa Hovvard«. Re:ž' James Ivory. Igrata Anthony Hopkins in Vanessa Redgrave. CORSO 17.45-22.0° »Infelici e contenti«-Pozzetto in E. Gregio- VERDI 18.00-22.0° »Doppia personalria Prepovedan mladini p° 14. letom. TRŽIČ COMUNALE 18°° . 22.00»Mariti e mog11 ReZ. Woody Allen. _ EKCELSIOR 15-J 22.00 »Peter Pan«. LEKARNE DEŽURNA LEKARN V GORICI AL MORO, dr. ni, Ul. Carducci, 530268. ^arNA DEŽURNA LEKARN V TRŽIČU DpnU- CENTRALE, Trg R°P blike 26, tel. 410J5'arNA dežurna LEKARN V DOBERDOBU lekarna PRTC. RU, Vrtna ul. 2, 78300. PRIMORSKA Sobota, 5. decembra 1992 ILIRSKA BISTRICA / PODJETNIŠTVO BOVEC / PRED ZAČETKOM ZIMSKE SEZONE NOVICE S helikopterjem po denar v banko Bo Stanislav Čurčič prepričal odgovorne može? Na Kaninu čakajo le sneg 19. decembra poženejo žičnice Matjaž Stare To da v Ilirski Bistrici izdelujejo prave pravcate helikopterje, je zdaj že stara novica. Marsikaj novega, recimo to, da se zadeve zapletajo, spominja na spektakularne filme, ki dandanašnji polnijo kinodvorane. Brez filmske domišljije se odvija zgodba ilirsko-bistriškega podjetnika Stanislava Curčiča, ki zaman prepričuje slovenske bankirje v uspešnost poslovne poteze -izdelave helikopterjev po ceni 51.000 US dolarjev. Helikopterji ameriške družbe Rotor Way, ki naj bi jih sestavljali pri nas, prodajali pa po vzhodni Evropi, so bili že nekajkrat v časopisih. Po začetni euforiji pa je vse skupaj utonilo v pozabo. Projekt, pod vodstvom ambicioznega podjetnika, se je ob podpori ilirskobistriške občine in nekaterih podjetij, med njimi Slovenijalesa-inži-niringa, mariborskega TAM-a in Slovenija ceste tehnika nadaljeval. V bistvu je prva faza razvoja, tehnološkega prilagajanja in preizkušanja helikopterjev končana. S tem ko sta oba helikopte-ra, ki ju uporablja ministrstvo za obrambo, opravila že približno 100 ur letenja, se je dokazalo da smo tudi v Sloveniji sposobni sestaviti tak helikopter, ki ustreza mednarodnim kriterijem. To je potrdila tudi ameriška družba Rotor Way in s Stanislavom Čurčičem 1. oktobra letos podpisala pogodbo o prenosu ekskluzivnih pravic za sestavljanje helikopterjev»EXEC 90«in njihovo prodajo na vzhodno evropsko tržišče. »Prototipna proizvodnja je končana in sedaj bi morali preiti na serijsko montažo. Vendar je za to potrebnih več stvari. Med drugimi dograjena montažna hala z vsem potrebnim orodjem in odločba Uprave za letenje, s katero bi za montažo, preizkušanje in testiranje pridobili uradno dovoljenje. Ti dve stvari sta povezani. Ustreznega dovoljenja si ni mogoče pridobiti, če ne izpoljnuješ delovnih pogojev, ki jih tovrstna dejavnost zahteva. Za to je potreben denar in tu se zatika,« razlaga Stanislav Curčič. Dogovarjanja s Stanovanjsko komunalno banko, preko katere bi lahko pridobil ustrezne kredite iz Sklada za razvoj, so zaenkrat še v slepi ulici. Kljub vsej tehnološki dokumentaciji, podpisanim pogodbam in zanimanju potencialnih kupcev, se banka ne da prepričati. Zahteva garancije v nepremičninah. Le teh v višini dveh in pol milijona nemških mark, kolikor bi jih podjetje Super Way potrebovalo za dokon-čanje projekta, lastnik nima. Kljub temu je optimističen in upa, da se bodo zadeve končale v korist projekta. Do takrat pa bo v bivši ključavničarski delavnici v Zemonu pri Ilirski Bistrici čakal na promocijski let tretji helikopter. Upajmo le, da bo dobil vetra v propeler in da ne bo ostal na tleh. Na Kaninu je zadnja odjuga krepko stanjšala že več kot meter debelo snežno odejo, tako da so najbolj zagnani smučarji morali za nekaj dni odložiti svoj prvi obisk. Do 19. decembra, ko bo kaninska gondolska žičnica in ves sistem sedežnic in vlečnic na najvišjem slovenskem smučišču začel delovati, bo zagotovo zapadlo dovolj bele opojnosti, menijo turistični delavci v Bovcu. Vendar niso samo kaninska smučišča zanimiva. Omeniti velja, da je v dolini pripravil motel Encijan v Logu pod Mangartom dve vlečnici s skupno kapaciteto 800 Miran Mihelič smučarjev na uro. Proge ob njih bodo umetno zasnežili ob prvem mrazu. Odkar so začeli razmišljati o smučiščih na Kaninu je stara tudi zamisel o povezavi z Nevej-skim sedlom v sosednji Italiji.Že večkrat je bilo rečeno, da je»zamisel«-naravno in ekonomsko upravičena. Na obeh straneh pripravljata od ministrstev pooblaščeni strokovni skupini predloge za sodelovanje: projektiranje, izvedba in trženje. Prva faza je praktično že v teku na italijanski strani, kjer so pripravili idej- ne projekte povezave smučišč ob meji in tehnične rešitve povzave čez državno mejo. O tem so razpravljali tudi na ministrstvu za pravosodje, da ne bi kasneje prišlo do pravnega neskladja, ko bo začela mešana družba uresničevati naložbe v izgradnjo in prevzemati poslovne korake trženja. Smučišča v Julijcih ponujajo vse bolj celovito ponudbo. Zelja Bovčanov, da bi leta 2002, ko naj bi tri sosednje države (Slovenija, Italija in Avstrija) skupaj organizirale zimske olimpijske igre, izvedli tudi kakšno tekmo pri njih, se zdi otipljiva. Pogoji so, zamisli tudi, manjka le denar. Posneto v Kočevski Reki (Foto: M. Garbajs /REVIJA OBRAMBA) Najbolj vneti že nestrpno čakajo na za dilcanje uporaben sneg (Foto: R. Bric) SEŽANA / SKRIVNOSTNI SVET POSTOJNA / OKOLJE Pod plugom se je odprla podzemna jama Ko hodite po krasu, pazite, kod stopate Kraške vode so zelo občutljiv del narave Varujemo jih lahko le, če jih poznamo Kraška pokrajina je zelo skopa z obdelovalno zemljo. Ob oranju njive v yasi Nadrožica pri Gorjanskem je domačin to doživel pred letom, ko je s traktorjem oral njivo in se mu je za plugom sredi njive prikazala odprtina. Iz bojazni, da bi se pri Hadaljnem oranju vdrlo v Se večjo jamo, je njivo opustil. Leto dni je jama čakala na prve razislovalce. Z raziskovanjem, te po Naključju odprte jame so začeli pred nekaj dnevi. anjo so se podali kolenski in sežanski jama-P- Vhod so morali malo azširiti, da so se lahko sPustili vanjo. Kot so nam povedali 0 v jami prebili tri ne-e jake ekskurzije. Največ Olga Knez Stojkovič časa jim je vzel zasuti rov dva in pol metra dolg ki so ga morali odkopati. Po trimetrskem vhodnem spustu so se znašli pred dvema rovoma. Eden je dolg 15 metrov, drugi je manjši in meri 10 metrov in se rahlo spušča navzdol. Prav v tem delu je najglobja točka v jami 7 metrov. Nekoliko drugačen primer se je zgodil blizu Sežane. Pred kratkim je sežanski lovec Slavko R. odšel na lov s svojim psom, a se je domov vrnil hrez hišnega ljubljenca. Domneval je, da je pes padel v kakšno izmed kraških jam. Zato mu je na pomoč priskočil jamar Ludvik H. Spustil se je v vertikalno brezno z globino 50 metrov, a psa ni našel. S prijateljem pa sta odkrila nov vhod v drugo jamo, ki jo bo potrebno še odkopati, raziskati in odpraviti meritve. Sodeč po padcu kamna se globina jame suče okrog 20 metrov. Prav v zimskem času pa bodo jamarji imeli več časa za nova odkritja kraškega podzemlja. Vhod v to jamo bi sežanski jamarji radi razširili še pred novim letom. Takih primerov je na Krasu še veliko, zato opozarjamo prebivalce in obiskovalce, naj bodo previdni. Ce odkrijejo novo jamo, naj o tem obvestijo jamarje, da bodo ti najdbo raziskali in jamo zaščitili. (Foto: Zivulovič /TRIO) Zapletena in še ne povsem raziskana je skrivnost kraških voda zato se moramo do njih, če jih hočemo ohraniti čiste na celotnem območju obna-šati skrajno varovalno. Varujemo pa jih lahko le, če jih poznamo. S temi ugotovitvami lahko povzamemo predavanje dr. Petra Habiča, strokovnja-ka Inštituta za raziskovanje Krasa, ki je v sredo potekalo v Postojni. Okoli 44 odstotkov slovenskega ozemlja je kraškega, naravni viri pitne vode na tem obmo-čju pa pokrivajo že več kot polovico potreb po vodi v Sloveniji. Podatek, da skoraj vsako leto zaradi onesnaženosti izpade po en vodni vir, je resno svarilo Mateja Godejša in opozorilo. Kraški vodni sistem na Postojnskem najbolj ogrožajo neurejena odlagališča odpadkov, 50 ton posebnih odpadkov na leto, preko 4000 kubičnih metrov industrijskih odpadkov, skladišče naftnih derivatov, prevozi strupenih snovi po avtocesti, odplake živinorejskih farm itd. Strokovnjaki se zavedajo, da odpravljanje teh nevarnosti zahteva svoj čas, v nekaterih primerih pa tudi veliko denarja. Korak k varovanju voda morda pomeni tudi Habičev predlog, naj ob cestah ki sekajo ali obkrožajo zaledje vodnega zajetja Malni postavijo table, ki bodo opozarjale na vodoo-skrbno območje. Nevarnosti odgovorni za okolje v občini poznajo, tako vsaj kažejo njihova prizadevanja. Skupen dogovor s petimi notranjskimi občinami o graditvi regijske deponije na lokaciji, ki jo bo po temeljiti študiji določila strokovna inštitucija, je že eno od njih. Trenutno na dveh najugodnejših (v postojnski in sežanski občini) opravljajo globinska vrtanja. Obenem uvajajo sistem ločenega zbiranja in odvoza od-padkov. V pripravi je tudi nekaj sanacijskih programov, med njimi za industrijska odlagališča. Za reševanje nekaterih problemov bodo morala biti odgovorna pristojna ministrstva v Ljubljani. V kamnolomu bo drbilnica apna ne hidrama (popravek) SOLKAN - V zvezi s člankom Ekološka sanacija novogoriških podjetij, ki je bil objavljen v včerajšnji številki Republike in Primorskega dnevnika, je direktor SLA (Solkanska industrija apna) Jože Pelicon pojasnil, da ne nameravajo v svoj kamnolom nad Solkanom preseliti hidrarne apna, ampak da bodo tam apno drobili, kar je povsem drugo kot hidriranje. Zaradi tega se emisija prahu v zraku in tudi hrup v samem kamnolomu ne bosta povečala. To jim zagotavlja dobavitelj opreme in izvajalec del. Pelicon je v zvezi z omenjanjem prahu, iz obstoječe hidrarne v Solkanu povedal, da bodo to uredili do sredine prihodnjega leta. (VC) Ne bodo stavkali TRENTA - Nekaj dramatičnega se dogaja v Trenti. Predsednik Turističnega društva Soča-Trenta Ervin Kravanja pravi, da so njihovi razvojni načrti pred propadom, saj jim država ne da dovoljenja za izgradnjo HE Krajcarca po takšni varijanti, ki bi omogočila iz prodaje trenutno odvečne energije, vlaganje v infrastrukturo in odpiranje delovnih mest domačinov z novimi dejavnostmi. Kasneje pa bi krila potrebe okrepljenega gospodarstva v dolini. Država je proti vsemu temu, sama pa nima razvojnega denarja. Pred tem dejstvom so popolnoma nemočni. Lačni bodo kmalu, zato ne bodo delali gladovne stavke. Cestne zapore pa tudi nima smisla delati, saj je in bo cesta čez Vršič zaprta do spomla-di.(MM) Ideje za ureditev trgovskega centra NOVA GORICA - Že dobri dve leti se pletejo razprave okrog ureditve strogega centra, ki naj bi s smotrnimi posegi v bivalno in arhitektonsko okolje postal območje storitvenih, gostinskih in sploh poslovnih dejavnosti. Po mnenju občinske vlade je potrebno zagotoviti tako z novogradnjo kot adaptacijo že obstoječih objektov zaščito, funkcionalnost in estetski izgled okolja, obenem pa v največji možni meri upoštevati zahteve stanovalcev in specifičnosti samih dejavnosti. Gradnja Trgovskega centra, ki je del srednjeročnega (1986-1990) in dolgoročnega (1996-2000) prostorskega plana novogoriške občine, sicer že poteka, saj sta bila pred kratkim predana namenu Zdravstveni in Obrtni dom, so pa v nadalj-nem predvidene postopne novogradnje trgovsko gostinskega in dveh trgovsko poslovnih objektov, prizidave k stavbi SDK in sedanjemu kulturnemu domu, ureditev podzemnih garaž ter ustrezna preselitev stanovalcev pritlične (po potrebi še druge) etaže stanovanjskega bloka na Delpinovi 24. Skladno s pozidavo je nujno dopoljnevati omenjeno območje s komunikacijsko in komunalno infrastrukturo. Od osnutka ureditvenega načrta za Trgovski center se predlog odloka rezlikuje v tem, da je v njem zmanjšan program zazidave (tako prizidek k Manufakturi ni primeren), predvidena je delna ozelenitev ravne strehe na nadomestni gradnji marketa Emona in opredeljena je zaključenost in trajanje posameznih gradbenih etap, predvsem v zvezi z granjo podzemnih parkirnih prostorov. Posebej je z odlokom zaščitena ambientalna in arhitekturna vrednost obstoječe trgovske ulice, vključno s paviljon-skim objektom pohištvenega Salona Meblo. (VP) Izšle so Idrijske kaplje IDRIJA - Te dni so v Idriji spet izšle Idrijske kaplje, ki so jim k naslovu dodali pomenljiv pripis - 20 let poezije. Komunistični režim je namreč pred 20 leti (1972) s perfidno taktiko ukinil revijo za kulturna in obča vprašanja, ki je 6 let izhajala kot privatna publikacija v Idriji, je zapisal v spremni besedi glavni urednik Jože Felc, ki je to funkcijo opravljal tudi vse do ukinitev takratnih Kapalj. Revijo je založila ABC Merkur iz Idrije. V zborniku literarnih prispevkov novih Kapelj, aktualiziranih na današnji čas, sodelujejo nekdanji zvesti sodelavci revije iz ožjega primorskega in širšega slovenskega prostora, ki so pri izhajanju revije redno sodelovali.»Sicer pa ostajajo kapljaši to, kar so bili. Nič jim ni treba preklicati in nič spremeniti. V idrijskem kotlu smo pričakali čas, ki tolikerim sopotnikom in politikantskim rokohitrecem predstavlja priložnost. Mnogi so jo izrabili. Mi smo bolj ali manj tam, kjer smo bili.«Revija je za 400 tolarjev na voljo v vseh knjigarnah. (RB) Sodniki tožijo Slovenijo NOVA GORICA / TELEFONIJA V KORAK S ČASOM ILIRSKA BISTRICA / STAVKA ZADRUŽNIKOV Telefon postaja vse bolj dostopen širšemu krogu prebivalstva ne lev mestih, tudi na podeželju Valter Pregeu Stanka Vidmarja Kogoja nahaja v velikih finančnih težavah, v kakšnih ni bilo še nikoli v zadnjih tridesetih letih, so po tehnološki plati zastavljene cilje na področju telekomunikacij za letos celo presegli. Tako so od oktobra vključili v promet okrog tisoč novih telefonskih priključkov, medtem ko predvidevajo do konca leta vključitev še dodatnih sedemstopet deset novih naročnikov. S tem se je v kratkrem času zvišala gostota priključkov na sto prebivalcev in trenutno znaša 23 naročnikov (to število je na Madžarskem 16, v Italiji 34, v Avstriji 36). Poleg tega so začeli septembra vključevati v promet nove oziroma razširjene kapacitete avtomatskih telefonskih central, tako Siemensovih FWSD za novogoriško kot tudi SI 2000 za tolminsko področje, katerih prednost pred starimi centralami z dekadnim iozbiranjem (impulzno-kodnim) je v te, da so nove digitalne centrale prilagojene za hitrejše tonsko izbiranje in univerzalno prirejene za druge priključke (telefaks, računalnik). K navedenim investicijam in obenem tudi k znižanju naročniške cene za tele-fonski priključek, ki sedaj znaša z davkom okrog 125.000 tolarjev, je med drugim v veliki meri prispevala prodaja obveznic, saj so jih od razpisane emisije petih milijonov nemških mark prodali že za dobre štiri milijone. Kmetje zahtevajo, župan obljublja: kaj bo prinesel naslednji petek? Pred ilirskobistriško občinsko zgradbo se je včeraj ob 9.30 zbralo 65 traktoristov in približno 600 kmetov na stavko. O njenih razlogih smo že poročali. KZ II. Bistrica je zaradi nakopičenih dolgov, pridelanih predvsem na račun neplačane prodaje kmetijskih proizvodov na hrvaškem trgu, v stečajnem postopku, kmetje pa so ostali brez 15 milijonov tolarjev za oddane pridelke. Stavkovni odbor se je sestal s predsednikom bistriškega IS Jožetom Rolihom, vendar so zara: di odsotnsti predsednika Dragica Prosen občinske skupščine Staneta Prosena sestanek prekinili, traktorje pa prestavili na vse bistriške vpadnice. Predsednik skupščine, ki je napovedal, da se bo pogovarjal le s predstavniki prizadetih kmetov ne pa tudi s predstavniki SLS, je prišel šele ob 14. uri. Kmetom je obljubil, da bo skupščina v sredo razpravljala o njihovih zahtevah. Na seji bo tudi stavkovni odbor. Naj ponovimo, da kmetje ne-preklicnio zahtevajo: odstop predsednika IS, takojšnje plačilo pridelkov, ustanovitev nove KZ ter proučitev možnosti za ustanovitev posebnega upravnega organa za kmetijstvo. Predsednik skupščine je zagotovil svojo podporo pri reševanju kmečkih problemov in da bo skupščini predlagal ugotavljanje osebne odgovornosti za nastali položaj. Kmetje so za izplačilo postavili desetdnevni rok. Ce skupščina ne bo sprejela pozitivnih sklepov, bodo naslednji petek (11. decembra) stavko ponovili. KOPER - Osem sodnikov koprskega temeljnega sodišča je na sodišče zdručenega dela v Ljubljani vložilo tožbo proti Republiki Sloveniji zaradi nezakonitega sklepa o plačah državnih organov, ki ga je vlada sprejela letos maja.. Kot dokazujejo koprski sodniki, naj bi vladni sklep sodnika z osmimi leti delovne dobe prikrajšal v zadnjih šestih mesecih za dobrih 160 tisoč tolarjev. Sodniki iz Celja so to razliko v plačah zahtevali že pred dvema mesecema, druge od skoraj 600 sodnikov pa je k zahtevku vzpodbudila nedavna razsodba ustavnega sodišča.To je namreč ugotovilo, da je bil sklep vlade nezakonit in da ja treba odpraviti. Sindikat slovenskih sodnikov je zahtevi po vzpostavitvi pravne države ion izplačilu razlike podkrepil tudi s tem, da je za 13. januar prihodnjega leta napovedal stavko slovenskih sodnikov. (FO) Vsako uro bodo tulile sirene KOPER -Gasilci Gasilske brigade so po 18-dnev-ni stavki včeraj ugotovili, da ni bilas uresničena nobena njihova zahteva. V poosebnem sporočilu stavkovni odbor obvešča javnost, da bo vsak dan med 7. in 22. mo dan 5-minutni preizkus signalnih naprav, če do 10. decembra na bodo uresničene njihove zahteve. (BV) GOSPODARSTVO Sobota, 5. decembra 1992 SVET / DENARNI TRG Devizni tečaji Darko Torkar SLOVENIJA / KONFERENCA CEEPN Izmenjava idej, izkušenj in znanja Pomoč naši privatizaciji Alenka L. Jakomin Potem ko je že kazalo, nemške marke za dolar. -da je ameriški dolar Sicer pa zadnje Čase zna-uspel obraniti vrednost menja, ki napovedujejo 1, 60 nemške marke, premike deviznih teča-smo lahko že v torek, 1. jev, prihajajo predvsem decembra, ugotovili, da iz Evropske gospodarske to ne drži veC. Tega dne komisije (EEC) ali evrop-se je namreč v Evropi skega denarnega sistema trgovanje z dolarji že pri- (EMS). Naj omenimo, da Celo pod magično mejo so govorice o ponovnem 1, 60 nemške marke (tj. vstopu italijanske lire v I, 59 marke za en dolar), sistem evropskih valu- Zdaj promptni tečaj med tnih razmerij (ERM) pov- marko in dolarjem, kot zračile padec vrednosti kaže, miruje, in znaša 1, te valute. Tako je treba 58 marke. Analitiki giba- zdaj odšteti 8789 lir za nja deviznih tečajev eno nemško marko. Z nestrpno pričakujejo celo velikimi napori so pred padec vrednosti dolarja devalvacijo ponovno na raven 1, 53 do 1, 55 rešili francoski frank, marke. Slabi podatki o Najbolje se je odrezal stanju nemškega gospo- angleški funt, ki je (kot darstva niso imeli pose- italijanska lira) zunaj bnega vpliva na tečaj ERM ter tako varen pred marke. Hkrati pričakuje- vsemi vplivi in posledi-jo, da bo Bundesbank cami težav tega sistema, nadaljevala svojo rastri- Vrednost funta se je tako ktivno monetarno politi- v petek, 4. decembra, ko vsaj še nekaj mesecev, povzpela na 2, 4825 V naslednjih treh tednih nemške marke. Vzrok za torej lahko na trgu rahlo pretrese v EMS je prepri-pade vrednost ameriške- čanje, da se mnoge drža-ga dolarja. Dvajset najve- ve iz EEC ne bodo sposo-čjih svetovnih bank je bne priključiti sistemu napovedalo tečaj dolarja enotne evropske valute, za prihodnji teden (do Večina strokovnjakov II. decembra). Napove- namreč meni, da so predana srednja vrednost dolgo odlašali s spre-znaSa 1, 5904 nemške membo medvalutnih marke za dolar, napove- centralnih tečajev ali dana najvišja vrednost paritet, kar povzroča 1,6300 nemške marke za težave tudi sicer zdravim dolar in napovedana naj- valutam (npr. francoske-nižja vrednost 1,5500 mu franku). NOVICA Obletnica Slovenskega inštituta za management LJUBLJANA - Slovenski inštitut za management je ob drugi obletnici delovanja za svoje sodelavce, poslovne partnerje in vse tiste, ki jih to področje zanima, pripravil enodnevno posvetovanje o lastninjenju. Predstavili so tudi zbornik Privatizacija 1990-92, ki ga je pripravil Inštitut. t LJUBLJANA - »Pomembno je, da se ta konferenca odvija v času, ko smo že sprejeli privatizacijski zakon. Bistvene so predvsem tehnične metode izpeljave privatizacije, hkrati pa Slovenija v tem trenutku najbolj potrebuje izmenjavo izkušenj med državami srednje in vzhodne Evrope,« je dejal predsednik vlade Janez Drnovšek na začetku tretje letne konference Regionalne mreže za privatizacijo srednje in vzhodne Evrope. Od srečanja, ki se nadaljuje še danes, Drnovšek pričakuje, da bo koristilo tudi našim strokovnjakom in ministrom, ki se udeležujejo konference. Upa tudi, da bo srečanje prispevalo k čimprejšnji izpeljavi zakona o privatizaciji. Na konferenci so navzoči tudi predstavniki mednarodnih denarnih ustanov, od katerih vlada pričakuje finančna sredstva in ki bodo tehnično in svetovalno spremljali potek privatizacije v Sloveniji. Udeleženci, strokovnjaki za privatizacijo, so poročali o poteku procesa privatizacije v posameznih državah, o doseženih rezultatih privatizacijskih programov, o načinih izvajanja in zakonodaji. CEEPN-Regionalna mreža za privatizacijo srednje in vzhodne Evrope je bila formalno ustanovljena junija 1991 v Budimpešti. Združuje agencije za privatizacijo, ministrstva in druge ustanove, ki se ukvarjajo z izvajanjem privatizacijskih programov. Mreža podpira naštete ustanove pri delu na področju privatizacije, hkrati pa skrbi za sodelovanje med posameznimi področji in za izmenjavo izkušenj in idej. Foto: Jože Suhadolnik/TRIO Si želite v pisarni nekoga, ki bo ves čas tiho? Laserski tiskalnik EPSON SOUND BY EPSON < z 3 ŠVICA / REFERENDUM BO ODLOČIL O BODOČEM POVEZOVANJU Z EGS Sprememb ne marajo, brez Evrope ne morejo Gospodarstvo potrebuje tesnejše stike z evropskimi trgi Pred nekaj leti je še kazalo, da se bo Švica v okviru Efte brez večjih težav prilagajala evropskim združevalnim procesom. Z razpadom Vzhodnega bloka in z vzpostavljanjem novega ravnovesja v Evropi (in svetu) pa je postalo tudi za Švico nujno, da se v procese vključuje aktivneje, če naj bi vsaj ohranila svoj ugoden status. Najprej so se z referendumom odločili za članstvo v Svetovni banki in Mednarodnem denarnem skladu. Državljanom dežele bančništva je bilo težko dokazati nujnost (stroškov) vclanjenja v ti dve pomembni organizaciji. Desetletja namreč Švicarjev ni prav nič motilo, da njihova država ni bila njuna članica, o članstvu v OZN pa so se jasno izrekli pred šestimi leti na referendumu: uspel ni niti v enem kantonu. Odločitev o (ne) vključitvi v evropski gospodarski prostor kot začasno rešitev pred morebitno vključitvijo v Evropsko skupnost prinaša globoke in obsežne spremembe. In ravno spremembe so za povprečnega Švicarja nekaj naj hujšega, kar se mu lahko zgodi. V Švici kot članici evropskega gospodarskega prostora in kasneje Evrop- Borut Repansek kupec in tretji največji dobavitelj podjetij iz držav članic EGS. Če pa prištejemo še države Efte, so Švicarji v devetih mesecih letos iz držav, ki bodo od 1. januarjqa 1993 naprej sestavljale evropski gospodarski prostor (EEA), uvozili kar za 68, 8 milijard frankov, izvozili pa za 70 milijard frankov blaga. Zneska pomenita 65, 5 odstotkov izvoza in 79 odstotkov švicarskega uvoza. Izrednega pomena Švice kot države denarja in bank pa ni potrebno posebej poudarjati. Vsem dejavnikom, ki bodo vplivali na referendumsko odločitev, se pridružujejo slabi gospodarski rezultati švicarskega gospodarstva. Zaradi tega je švicarsko gospodarstvo še pod dodatnim pritiskom, da si zagotovi enake pogoje poslovanja na evropskih trgih, kot veljajo za njihove konkurente. Bodo gospodarsko-politični interesi prevladali nad pomisleki, ki jih imajo švicarski glasovalci? Izida referenduma ne pričakujejo nestrpno samo v Švici. V bistvu gre, namreč za odgovor na vprašanje, ki ga je pred dnevi zastavil pronicljivi uvodničar švicarskega časopisa Finanz und VVirtschaft: Cilj Evropske skupnosti - naš cilj? GOSPODARSKA RAST (v % glede na preteklo leto, desezonizirano) Povprečje 1985-1990 1991 1992* ŠVICA 2.8 -0.5 0.0 Nekdanja ZRN 3.1 3.1 1.0 Francija 3.0 1.4 1.9 Italija 2.9 1.4 1.5 Vel. Britanija 3.1 -2.2 1.0 ZDA 2.7 -0.7 1.8 Japonska 4.7 4.4 2.2 STOPNJA INFLACIJE (v%) Povprečje 1985-1990 1991 1992* ŠVICA 2.5 5.9 4.2 Nekdanja ZRN 1.4 3.8 4.2 Francija 3.5 3.1 3.2 Italija 6.3 6.5 5.3 Vel. Britanija 5.9 5.9 3.9 ZDA 4.1 4.2 3.2 Japonska 1.5 3 3 2.3 STOPNJA BREZPOSELNOSTI (v%) Povprečje 1985-1990 1991 1992* ŠVICA 0.8 1.3 2.7 Nekdanja ZRN 8.3 6.3 6.6 Francija 10.5 9.3 10.0 Italija 10.6 10.9 11.0 Vel. Britanija 8.7 8.1 9.6 ZDA 6.1 6.8 7.3 Japonska 2.5 2.1 2.3 * — ocena Švicarskega združenja bank, (VIR: Der Monat 7-8/92) ske skupnosti bi se namreč spremenilo veliko, za mnoge Švicarje preveč. Močno so namreč navezani na tradicijo in posebnosti notranje ureditve države, katere častitljivo sedemstoletnico so praznovali lani. Na referendumsko odločitev ne bodo vplivali samo gospodarski in finančni dejavniki. Predvsem so močno v nasprotju z načeli urejanja odnosov v prihodnji “združeni" Evropi velike pristojnosti lokalnih skupnosti in kantonov v federaciji. Težko združljive so tudi predstave o socialnem partnerstvu, delovnopravnih vprašanjih in vlogi sindikatov, prostem pretoku delovne sile itn. Vključitev v evropski gospodarski prostor res prinaša predvsem poenotenje na področju gospodarskega sodelovanja, vse drugo pa je popolnoma prepuščeno nadaljnjemu usklajevanju. Vendar se Švicarji zavedajo, da prvi korak skorajda že pomeni tudi drugega. Med Švico in razvitimi evropskimi državami namreč obstaja visoka stopnja gospodarske soodvisnosti. Ob morebitnih motnjah v odnosih bi bile prizadete vse države. Ce upoštevamo samo blagovno menjavo, so švicarska podjetja drugi največji SLOVENIJA / NOVOGORIŠKA IGRALNICA PODOBNA AMERIŠKIM V igralnico po bogastvo ali samo na dobro večerjo Gostje se ob igri predvsem zabavajo in ne igrajo veliko za denar -Hit je imel lani v igralnicah za 90 milijonov dolarjev prihodka Nikola Damjanič »V Sloveniji imamo pet podjetij, ki se ukvarjajo z igralniško dejavnostjo v devetih igralnicah. Najbolj dinamično je napredoval Hit iz Nove Gorice, ki je v sedmih letih dosegel že dve tretjini celotnega igralniškega prometa v Sloveniji,« navaja direktor Hita Danilo Kovačič. Hit je lani z igralniško dejavnostjo ustvaril 90 milijonov dolarjev prihodka, in to le v dveh igralnicah, v Novi Gorici in Rogaški Slatini. Če to stanje primerjamo z Avstrijo, ki ima v primerjavi s Slovenijo dvajsetkrat večji devizni priliv od turizma, pri igralništvu pa dosega približno enak priliv kot pri nas, je ta podatek toliko bolj razveseljiv. In v čem je skrivnost slovenskega igralniškega razcveta? »Gre za razliko v pristopu. V Evropi je igralništvo staro tudi sto let in je zakonodaja za to področje dokaj stroga, saj ga obravnavajo izključno kot hazard. Legalizirali so ga zgolj zato, da bi preprečili nekontrolirano delovanje. V Sloveniji pa je staro šele trideset let in je bilo na začetku mišljeno kot dopolnitev turistični ponudbi,« nam je pojasnil Danilo Kovačič. V Evropi je nekaj sto igralnic, ki so se oblikovale kot klasične hiše hazarda, igralnica Nova Gorica pa je ena redkih v Evropi, ki ima elemente ameriške igralnice. V svojih prostorih sprejme in razvedri veliko število gostov (v povprečju do dva tisoč dnevno). V Hitu pravijo, da se njihovi gostje zabavajo ob igri in ne igrajo za velike denarje. Med obiskovalci je veliko takšnih, ki sploh ne igrajo: preprosto pridejo v igralnico, namesto da bi šli na večerjo ali v kino. V nasprotju z drugimi igrami na srečo, ki so dostopne tudi našim ljudem (loto, loterija, igralni avtomati), ima igralnica le 2, 7 odstotka večjo verjetnost za dobitek kot igralec. Živčni sistem sodobne dnižbe Telekomunikacije Mile Čuk Minister za znanost in tehnologijo Peter Tancig je na včerajšnji tiskovni konferenci podrobneje predstavil globalni načrt posodobitve informacijske in telekomunikacijske infrastrukture Slovenije. Gre za zasnovo, po kateri naj bi v dveh letih zgradili digitalno prenosno omrežje (optični križ), za katero naj bi iz proračunskih sredstev v naslednjem letu namenili 25 milijonov dolarjev. Takšne sodobne telekomunikacijske povezave med Italijo in Madžarsko ter med Avstrijo in Hrvaško bi Sloveniji omogočile izkoristiti položaj, ki ga ima s svojo zemljepisno lego. Minister Tancig je opozoril, da bi se v primeru, če ne pohitimo z uvajanjem sodobnih telekomunikacijskih povezav lahko kmalu znašli v komunikacijsk1 osami. Hrvaška namreč intenzivno P°' vezuje Madžarsk0 prek svojega ozemlju pod morjem do Itah je in tudi poti 9 zahoda proti Bližnje mu vzhodu se nam zaradi dogodkov na Balkanu izmikaj0-Po Tancigove® mnenju Slovenija bolj kot sodobne ceste potrebuje sodobnete lekomunikacije. ___ IMarsikdo je v igralnici obogatel in marsikdo obubožal. GOSPODARSTVO Sobota, 5.decembra 1992 MENJALNIŠKI TEČAJI 4. decembra 1992 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 61,60 62,15 8,72 8,82 6,75 7,00 Avtohiša Ljubljana* 61,50 62,10 8,69 8,89 •6,84 7,12 BTC d.d. Ljubljana* 61,80 62,50 8,50 8,85 6,80 7,20 BI C terminal Sežana 61,60 62,30 8,65 8,80 6,75 6,96 Banka Vipa, Nova Gorica 61,75 62,37 8,70 8,79 6,75 7,07 Banka Zasavje 61,20 62,20 8,70 8,74 6,90 7,35 Bela vrtnica 6I.6U 62,30 8,60 8,90 6,70 7,20 Bobr Fužine 61,60 61,95 8,70 8,85 6,80 7,10 Bobr Trzin 61,60 61,95 8,70 8,85 6,80 7,10 Brdar Koper 61,55 62,25 8,62 8,83 6,73 7,03 Burin* 61,70 62,20 8,70 8,85 6,85 7,15 Capital marketing Vrhnika* 61,00 62,00 8,65 8,80 6,80 7,10 Come 2 Us* 61,40 62,40 8,60 8,80 6,85 7,25 Creditanstalt - Nova banka 61,00 61,85 8,60 8,80 6,90 7,30 Dolenjska banka Novo Mesto 61,00 63,00 8,60 8,80 6,85 7,20 Dom na trgu 61,71 61,99 8.72 8,79 7,00 7,14 | Dom - Kaffe* 61,70 62,10 8,74 8,80 6,90 7,07 Emona Globtour* 60,60 61,95 8,60 8,79 6,73 7,02 Euroservis d.o.o. Sežana 61,70 62,00 8,60 8,75 6,80 7,00 Eurotours International* 61,50 62,30 8,65 8,80 6,80 7,20 j 7,02 | Feniks Portorož* 61,50 62,10 8,60 8,82 6,72 Fiba d.o.o. Koper 61,45 62,05 8,60 8,82 6,70 7,06 j Firadas d.o.o. Idrija 61,80 62,85 8,60 8,90 6,75 7,09 Golfturist 61,60 62,10 8,62 8,81 6,80 7,10 Hida* 61,70 61,95 8,71 8,80 7,00 7,10 | Hipotekarska banka Koper 61,50 62,30 8,60 8,85 6,85 7,15 Hram Rožice 61,80 62,00 8,60 8,90 6,80 7,30 1 Hranilno kreditna služba 61,65 62,10 8,70 8,82 6,75 7,10 Ulrika Ilirska Bistrica 61,20 62,35 8,45 8,70. 6,70 7,00 llirika Slovenj Gradec Ulrika Postojna 61,65 62,10 8,72 8,76 6,80 7,11 | 61,70 62,20 8,67 8,77 6,90 7,05 Invest Škofja Loka 61,50 62,50 8,70 8,88 6,80 7,12 Italdesign* 61,76 62,50 8,70 8,80 6,80 6,93 | 8,80 6,95 Klub Slovenijales 61,60 62,20 8,65 7,15 | Komercialna banka Triglav d.d 61,50 62,38 8,66 8,87 6,86 7,06 | 8,65 8,80 6,80 Kompas Hertz Bled* 61,60 62,10 7,10 | Kompas Hertz Idrija* 61,80 62,80 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Velenje* 61,40 61,80 8,65 8,80 6,80 7,10 1 Kompas Hertz Celje* 61,40 62,00 8,65 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Krško* 61,60 62,20 8,60 8,80 6,80 7,10 1 Kompas Hertz Tolmin* 61,80 62,80 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Novo Mesto* 61,80 62,20 8,60 8,80 6,80 7,10 | Kompas Holidays* 61,30 62,20 8,65 8,80 6,80 7,15 Kompas Fintrade 61,20 62,29 8,71 8,82 6,70 7,15 | Kreditna banka Maribor d.d.* 61,05 62,10 8,65 8,78 6,60 7,20 | Libertas Koper* 61,50 61,95 8,61 8,78 6,80 7,00 | MA 61,60 62,10 8,65 8,85 6,90 7,20 | Media* 61,70 62,00 8,65 8,80 7,00 7,10 Mercator Turist 61,50 62,20 8,56 8,80 6,73 7,07 | O.M.D.B.* 61,60 62,00 8,65 8,85 7,00 7,20 | 8,74 Poštna banka Slovenije* 61,05 62,10 8,40 6,50 6,99 | Publikum Ljubljana 61,70 61,98 8,70 8,78 6,80 7,00 | Publikum Kranj 61,65 62,29 8,70 8,82 6,80 7,09 Publikum Maribor 61,60 62,10 8,69 8,79 6,72 7,15 | Publikum Piran 61,25 62,20 8,45 8,65 6, /0 6,90 Publikum Celje 61,50 61,90 8,70 8,82 6,85 7,12 1 Publikum Dobova 61,40 62,40 8,55 8,85 7,01 7,11 Publikum Krško 61,40 62,40 8,55 8,85 7,01 7,11 | Publikum Metlika 61,50 62,20 8,50 8,80 7,00 7,22 Publikum Mozirje 61,50 62,19 8,55 8,85 6,90 7,20 | ■ublikum Novo Mesto 61,70 62,20 8,55 8,80 6,80 7,10 Publikum Šentilj 61,60 62,10 8,69 8,79 6,72 7,15 1 ^ublikum Šentjur pri Celju Publikum Trebnje 61,40 61,89 8,65 8,80 6,85 7,19 61,20 62,29 8,55 8,85 6,85 7,19 | ^Ublikum Žalec 61,65 62,17 8,65 8,79 6,85 7.14 ^Ublikum Sevnica 61,50 62,50 8,55 8,85 6,85 7,19 | 7,20 j ^'ooanka Maribor Roja 61,00 62,00 8,65 8,77 6,90 61,70 62,00 8,68 8,79 6,80 7,10 61,60 62,00 8,65 8,80 6,90 7,15 | SZKB*anka d d' Ljubliana Slovenska Investicijska banka* 61,77 61,95 8,77 8,80 6,91 7,05 61,65 61,50 62,10 62,10 8,70 8,45 8,82 8,80 6,75 6,95 7,10 1 7,20 1 61,70 62,10 8,66 8,82 6,90 7,10 '°venijaturist Ljubljana 61,68 61,99 8,69 8,76 6,87 7,01 ss,bioSoajnroiilnica 1 61,70 62,20 8,70 8,80 6,80 7,00 Musna banka Koper* TrJ6rska banka obrti in podj. 61,17 61,40 62,39 62,00 8,39 8,65 8,67 8,76 6,68 6,90 6,91 1 7,20 Tenw n0St0ln? 61,34 62,19 8,42 8,66 6,69 6,89 | TourfsS™01® 61,60 62,10 8,65 8,85 6,65 7,15 Ton* rvice Portorož 61,40 62,20 8,55 8,70 6,85 7,09 | Trias* 61,60 62,00 8,70 8,85 6,60 7,20 Upimo 61,60 62,10 8,65 8,80 6,80 • 7,15 | 61,70 61,90 8,70 8,79 7,03 7,08 Valuta* 1 61,60 62,10 8,64 8,84 6,80 7,15 danes: * Menjalnica hiba Pokrita tržnica ljubljana ENJAMO tudi lire, dolarje, franke, krone, funte, in guldne D VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI 6 °vni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 237 z dne 4. decembra 1992 — Tečaji veljajo od 5.12.1992 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 66,1562 66,3553 66,5544 Avstrija 040 šiling 100 857,4672 860,0473 867,6274 Belgija 056 frank 100 293,1027 293,9847 294,8667 Kanada 124 dolar 1 74,7357 74,9606 75,1855 Danska 208 krona 100 1554,2046 1558,8812 1563,5578 Finska 246 marka 100 1873,3715 1879,0085 1884,6455 Francija 250 frank 100 1775,3287 1780,6707 1786,0127 Nemčija 280 marka 100 6033,4026 6051,5573 6069,7120 Grčija 300 drahma 100 46,1189 46,2573 Irska 372 funt 1 — 159,7006 160,1797 Italija 380 lira 100 6,8540 6,8746 6,8952 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 15,0000 — Japonska 392 jen 100 76,5337 76,7640 76,9943 Nizozemska 528 gulden 100 5367,9183 5384,0705 5400,2227 Norveška 578 krona 100 . 1477,2786 1481,7238 1486,1690 Portugalska 620 escudo 100 67,6948 67,8985 68,1022 švedska 752 krona 100 1407,5928 1411,8283 1416,0638 Švica 756 frank 100 6747,1514 6767,4565 6787,7589 Velika Britanija 826 funt šterling 1 150,1110 150,5627 151,0144 ZDA 840 dolar 1 95,2916 95,5783 95,8650 Evropska Skupnost 955 ECU 1 118,5745 118,9313 119,2881 Španija 995 pesefa 100 83,6833 83,9351 84,1869 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 5.DECEMBRA 1992 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. 12. 1992 (prodajaukinjena) 1,000,000 582,877 604,520 1,187,397 60,5156 116,5754% 120,9040% 118,7397% 100,000 58,288 60,452 118,740 2) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA. 1993: 1,000,000 568,090 592,564 1,160,653 100 60,5156 113,6179% 118,5127% 116,0653% 100,000 56,809 59,256 116,065 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 4. DECEMBRA 1992 V SLTzalOOHRD menjalnica nakupni prodajni A banka 11,00 15,00 Banka Zasavje 14,00 19,00 Burin* 12,00 18,00 Dolenjska banka Novo Mesto 13,00 19,00 Hida* 10,00 15,50 llirika Postojna 12,50 16,50 llirika Ilirska Bistrica 12,50 17,00 Invest Škofja Loka 11,00 18,00 Kreditna banka Maribor* 14,00 20,00 Tori* 12,00 18,00 Upimo Tečaj velja danes: 13,50 16,50 4. DECEMBRA 1992 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1370,00 1410,00 nemška marka 875,00 890,00 francoski frank 254,00 262,80 holandski gulden 770,00 793,00 belgijski frank 42,00 43,35 funt šterling 2160,00 2200,00 irski šterling 2280,00 2350,00 danska krona 223,00 230,00 grška drahma 6,00 6,85 kanadski dolar 1075,00 1105,00 japonski jen 10,95 11,30 švicarski frank 970,00 995,00 avstrijski šiling 122,75 127,00 norveška krona 211,00 218,00 švedska krona 201,00 208,00 portugalski escudo 9,00 10,00 španska pezeta 11,50 12,40 avstralski dolar 950,00 985,00 madžarski florinf 11,00 15,50 slovenski tolar 13,30 14,00 hrvaški dinar 1,20 2,00 4. DECEMBRA 1992 v ŠILINGIH valuta nakupni . prodajnii ameriški dolar 10,9000 11,4000 kanadski dolar 8,5000 8,9000 funt šterling 17,1500 17,9500 švicarski frank 770,5000 805,0000 belgijski frank 33,5000 34,7000 francoski frank 202,5000 210,5000 holandski gulden 613,0000 637,0000 nemška marka 690,7000 714,7000 italijanska lira 0,7740 0,8140 danska krona 177,0000 184,0000 norveška krona 167,0000 174,0000 švedska krona 159,5000 166,5000 finska marka 212,5000 223,5000 portugalski escudo 7,6000 8,0000 španska peseta 9,5500 10,0500 japonski jen 8,7500 9,0500 slovenski tolar 10,7000 11,7000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu pa za 1 enoto v 2,0000 alute. 4. DECEMBRA 1992 v Ul RAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1370,00 1410,00 nemška marka 872,00 886,00 francoski frank 255,00 261,00 holandski gulden 770,00 790,00 belgijski frank 41,80 42,80 funt šterling 2162,00 2212,00 irski šterling 2285,00 2335,00 danska krona 224,00 234,00 grška drahma 6,00 7,00 kanadski dolar 1075,00 1105,00 švicarski frank 975,00 990,00 avstrijski šiling 123,00 127,00 slovenski tolar 13,50 14,20 : Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 5. decembra 1992 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 867,7847 870,6271 Francija frank 100 1796,69051 1802,5755 Nemčija marka 100 6106,0000 6126,0000 Italija lira 100 6,9364 6,9591 V.Britanija funt 1 151,9173 152,4149 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni, Pri tečaje na 1 konkre trgu de 96,4382 itnih poslih je mo; viz oz. poseben c 96,7540 !no odstopanje iogovor. banka valuta nakupni prodajni SKB Banka d.d. DEM 61,06 61,25 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 5. decembra 1992 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt-Nova banka DEM 61,10 61,30 Bank Austria DEM 61,06 61,32 UBKbanka DEM - - SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slover za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so dalo niči Banke lije poveč Ijajo za oc i večjih pr zavezujen aju in v si e. leni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in nakuf io kupovati cladu s tekst agi srednjih i drugih va-zmanjSano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do- 4, DECEMBRA 1992 v LIRAH valuta (*) nakupni srednji prodajn ameriški dolar - 1388,030 - ECU - 1726,710 - nemška marka - 879,060 - francoski frank - 258,720 - funt šterling jhbhsi 2184,760 - holandski gulden - 782,080 - belgijski frank 42,700 - španska pezeta - 12,202 danska krona - 226,450 - irski šterling - 2320,650 - grška drahma - 6,694 - portugalski escudo - 9,866 - kanadski dolar - 1088,650 - japonski jen - 11,149 - švicarski frank - 982,680 - avstrijski šiling - 124,940 - norveška krona - 214,930 - švedska krona - 204,910 - finska marka - 273,770 - avstralski dolar - 962,180 - 1 O indikativne Rotacije zavoda Banca dltalia 4. DECEMBRA 1992 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar BHBH 1,579 - francoski frank - 29,425 - nizozemski gulden ■ 88,970 belgijski frank - 4,858 - španska peseta _ 1,387 danska krona - 25,760 figm kanadski dolar - 1,278 - japonski jen - 1,268 - švicarski frank - 111,830 - avstrijski šiling - 14,212 - italijanska lira - 1,136 - švedska krona - 23,330 - TEČAJ TOLARJA V TUJINI 1 4. DECEMBRA 1992 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,50 12,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Ločilo 11,00 12,00 Italija Kmečka banka Gorica 13,50 14,20 Italija Tržaška kreditna banka 13,30 14,00 1 - 1 4. DECEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6720,7290 6740,9519 6761,1748 Francija frank 100 13906,4220 13948,2660 13900,1110 Nemčija marka 100 17227,2030 47369,3110 47511,4190 Italija lira 100 53,6790 53,8405 54,0020 Švica frank 100 53144,8690 53304,7840 * 53464,6980 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1156,5423 1160,0224 1163,5025 | opombe :Povzeto po Reuterju. NARODNA BANKA HRVAŠKE 5. DECEMBRA 1992 Z> . DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 5639,2481 5656,2168 5673,1855 Kanada dolar 1 491,6426 493,1220 494,6014 Francija frank 100 11681,0163 11716,1640 11751,3133 Nemčija marka 100 39680,6000 39800,0000 39919,4000 Italija lira 100 45,1962 45,3322 45,4682 Japonska jen 100 502,7532 504,2660 505,7788 Švica frank 100 44455,8031 44589,5718 44723,3405 Velika Britanija funt 1 990,2691 993,2488 996,2285 Slovenija tolar 100 640,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar >račun carir 1 in starega 626,1599 deviznega varče 628,0440 vanja. 629,9281 NARODNA BANKA MAKEDONIJE H ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 — mm — Kanada dolar 1. — — — Francija frank 100 BBHHH — * — Nemčija marka 100 — — — Italija lira 100 — — Švica frank 100 — — — R. Hrvaška dinar 100 — mi Jugoslavija dinar 100 — — — R. Slovenija tolar 100 — mm — ZDA dolar 1 — — — SVET 12 Sobota, 5. decembra 1992 NOVICE RUSIJA / KONGRES POSLANCEV ES in ZDA podpisale pomembna sporazuma BRUSELJ - Evropska skupnost in Združene države Amerike so podpisale dva pomembna dokumenta o trgovanju z oljCnicami in o kmetijstvu, je povedal predstavnik ZDA. Iz Bonna pa poročajo, da bodo prihodnji teden pripravili množične demonstracje kmetov, ki so proti sporazumu med ZDA in ES na pogajanjih o Splošnem trgovinskem in carinskem sporazumu. Demonstracij naj bi se udeležilo okrog 50 tisoč kmetov. (Reuter) Uspešni francosko-nemški pogovori BONN - Osrednja tema četrtkovih pogovorov med nemškim kanclerjem Kohlom in francoskim predsednikom Mitterrandom je bilo francosko nasprotovanje sporazumu med ES in ZDA na pogajanjih o Splošnem trgovinskem in carinskem sporazumu. Oba državnika sta se strinjala, da morajo to pereče vprašanje obravnavati na vrhunskem ministrtskem zasedanju evropske dvanajsterice, ki bo prihodnji teden potekalo v Edinburghu. V petek sta se sestala tudi finančna ministra Theo Waigel in Michel Sapin, ki sta podprla oblikovanje skupnega evropskega denarnega sistema. (Reuter) Rdeči Kmeri izpustili pripadnike sil ZN PHONM PENH - Pripadniki Rdečih Kmerov, ki so v torek ugrabili šest vojakov Združenih narodov, so v petek talce izpustili. Tri Britance, dva Filipinca in enega novozelandskega vojaka so izpustili po posredovanju indonezijskega častnika ZN, ki je v pokrajino Kompomg Thom, kjer so imeli gverilci zaprte talce, s seboj prinesel pisni ukaz generala Rdečih Kmerov o njihovi izpustitvi. Tiskovni predstavnik Združenih narodov Erič Falt je sporočil, da so vojaki ZN že odpotovali v glavno mesto pokrajine te pokrajine. (Hina) FLNC ne miruje Spopadi v Tadžikistanu I g iill " AJACCIO - Na Korziki je separatistična organizacija Korziška nacionalna osvobodilna fronta (FLNC) podtaknila kar 27 bomb. Povzročili so izjemno veliko gmotno škodo, vendar pa v terorističnem napadu ni bilo žrtev. Atentat je sledil akciji teroristov v sredo, ko so bombo podtaknili v neko davčno ustanovo v Nici. V napadu so bile ubite tri osebe. (Reuter) DUSANBE - Najnovejši spopadih med sprtimi stranmi v osrednjeazijski državi Tadžikistan so zahtevali nove žrtve. Kot poroča agencija Interfax, so se mestu Kofamikbon, južno od prestolnice Dušenbe, Spopadle radikalne muslimanske skupine z oboroženimi silami nekdanjih komunistov. Po zadnjih podatkih je bilo v bojih ubitih najmanj 60 ljudi. Kot poroča Interfax, so muslimanski borci v Dušanbeju minirali elektrarno in pekarno. O spopadih, ki še vedno potekajo na letališču v tadžikistanski prestolnici, ni uradnih sporočil. (Reuter) Žametni prevrat? Devet ustavnih sprememb Aleksander S. Terehin MOSKVA - Sedmi kongres ljudskih poslancev je zavrnil svarilo Borisa Jelcina, da bodo predlagane ustavne spremembe povzročile brezvladje in neposredno škodo Rusiji. Ljudski poslanci so že sprejeli besedila devetih ustavnih dopolnil. Ce bodo spremembe potrjene z dvotretjinsko večino, bo predsednik države »goli cesar«, brez odločilnega vpliva na vlado, parlament pa bo edini vplivni steber oblasti. To bi pomenilo žametni ustavni prevrat. Dopoldne so poslanci z večino glasov zavrnili predlog, da bi predsednik Jelcin že v petek predložil kandidata za predsednika vlade. Poslanci so kot neposlušni učenci zavrnili željo učitelja in zahtevali, da se Kongres najprej izreče o ustavnih spremembah. Jelcin jih je opozoril, da utegne sprejem ustavnih sprememb pomeniti zasuk za 180 stopinj, ker spremembe minirajo princip razdelitve oblasti in rušijo celotno oblastniško vertikalo. Jelcin je za močno, samostojno vlado in ne zavrača parlamentarnega nadzora nad ključnimi vladnimi ministri, nika- kor pa ni za zvezane roke pri imenovanju predsednika vlade. Sedem od devetih ustavnih sprememb zadeva razmejitev polnomočij predsednika države, vlade in parlamenta. Parlament bi s tem predsedniku odvzel pooblastila za imenovanja in odstavljanja predsednika vlade in ključnih ministrov. Gre torej za načelno vprašanje oblasti. Kvazi vsenarodno izvoljeni vrhovni sovjet in njegov predsednik naj bi postala močnejša ali vsaj enakopravna vsenarodno izvoljenemu predsedniku države. Rusija bi se s tem iz sedanje tendence predsedniške vrnila v parlamentarno republiko. Teoretično je sprejem takšnih ustavnih sprememb povsem mogoč, praktično pa težko. Za izglasovanje je v dokaj zapleteni proceduri potrebna dvotretjinska večina vseh, ne le navzočih poslancev. To pomeni, da bi opozicija morala nabrati 695 glasov. Na zasedanjih je v povprečju navzočih okrog 900 poslancev, provladni oziroma pro-jelcinovski poslanci pa imajo okrog 300 glasov, kar bi bilo dovolj za blokado. Ruski poslanci so se v četrtek stepli, v petek pa so začeli sprejemati ustavne spremembe, s katerimi hočejo zrušiti predsedniški sistem (Telefoto: FaH) V. BRITANIJA / DEMOKRACIJA Politiki od vrat do vrat Britanski politiki so pred volitvami zelo ljubeznivi Alja Košak LONDON - »Ce imate vrhunske možgane, ste lahko velik znanstvenik. Ce ste talentirani, ste lahko velik kirurg ali glasbenik. Ce pa tega nimate, si morate najti področje, kjer se boste lahko uveljavili. To je politika,« je pred zadnjimi splošnimi volitvami v Veliki Britaniji izjavil premier John Major. Ko so komentatorji »oglodali« to izjavo, so prišli do zaključka, da je po Majorjevem mnenju politik »vsiljiv nadležnež z drugorazrednimi možgani in brez talenta«. Tudi če izjeme potrjujejo pravilo, morajo imeti vsi politiki trdo kožo in močno srce, zlasti med volilno kampanjo, ko se kandidati ne borijo le za oblast, ampak tudi za svoj kruh. Psihično in fizično so zelo obremenjeni, kajti volilcev ne prepričujejo le na shodih, zborovanjih, v intervjujih in zlasti na televiziji, ampak hodijo kar od vrat do vrat. Voditelji političnih strank so med volilno kampanjo na nogah po osemnajst ur dnevno. V boju proti stresu poslanci redno obiskujejo telovadnice (imajo jo tudi v Westminstru), nekaj poslancev pa je med zadnjo volilno kampanjo pod strogim zdravniškim nadzorom jemalo celo hormone (testosteron). Strokovnjaki namreč pravijo,’da hormoni povečajo energijo in vitalnost, izboljšajo glas in spolno privlačnost. Razumljivo je, da se poslanci, še zlasti, ko so na vrsti odločilni nastopi na televiziji, precej ukvarjajo s svojim videzom in obleko. Modra barva naj bi sporočala, da je politik vreden zaupanja in stanoviten. Britanski strokovnjaki pravijo, da je vtis, ki ga ljudje naredimo drug na drugega, predvsem odvisen od tega, kakšni smo videti in kako se vedemo (50 odstotkov), od načina govora (38 odstotkov) in končno od tega, kaj povemo (7 odstotkov). Zato so se med zadnjo volilno kampanijo pojavile tudi bistre ideje, da bi bilo najbolje, če bi politike oblekli v enake majice in suknjiče, da bi bili lahko Britanci pozorni samo na to, kaj jim politiki govorijo. Britanske izkušnje pa vendarle učijo, da je vtis, ki ga politik napravi na volilca, sicer pomemben, vendar ni pomembnejši od političnih idej in verodostojnosti obljub. I ŠVICARJI V NEDELJO VOLIJO Zaplankani samozadostneži Sedem let sem užival tišino zuriških tramvajev in na poti v službo prebiral jutranjike, tako kot moji sopotniki. Le kakšen italijanski par, ali pa, zlasti v zadnjem času, nekoliko glasnejša srbščina sta zmotila tiši- no. Zdaj je te »knjižničarske atmosfere« vsaj za nekaj časa konec. Kot da bi Švicarji čez noč ponoreli, kot da bi se nalezli latinskega ali pa bojevitega balkanskega temperamenta. Mladi in stari, celo otroci so začeli povsod, tudi v nekdaj tako tihem tramvaju vneto, včasih prav glasno in žolčno razpravljati. Švicarji so se čez noč spolitizirali. Le kakšen vrag je zagrabil zadržanega, vase zaprtega in umirjenega prebivalca »najbogatejše dežele na svetu«? Šestega decembra, ko bo tudi Slovenija hitela na volišča, se bodo Švicarji odločali o pristopu k evropskemu gospodarskemu skupnosti, h gospodarski pogodbi, ki naj po 1. januarju 1993 sedmim članicam Efte omogočila pristop k evropski skupnosti dvanajsterice. Sest do sedemkrat na leto, zadnja leta pa še pogosteje, morajo Švicarji na volišča, kjer neposredno odločajo o življenjsko, pa tudi o manj pomembnih stvareh. Eno od takih ljudskih glasovanj, ki je politično razburkalo Švico, je bil referendum o ponudbi za Švico brez vojske, ali pa odločitev o gradnji predorov skozi švicarske Alpe za evropski tranzit. Toda še nikoli, so si edini vsi komenta-toriji, se Švicarji niso tako množično in s tolikšno politično ihto vključili v razprave o prednostih in slabostih EWR (evropskega gospodarskega prostora). V najboljših primerih je na volišča prišlo 30 ali 40 odstotkov upravičencev, ponavadi je »generacija AHV« (upokojenci) odločala o tem, ali bo Švica imela vojsko ali ne, ali bodo v posameznih kantonih dvignili davke in ali bodo v vasi zgradili še en vrtec. Pred nedeljskim referendumom o pristopu k evropskemu gospodarskemu prostoru je na nogah vsa Švica. V politični bitki emocije marsikdaj premagajo razum in za demokratično Švico se dogajajo nezaslišane stvari. Podpredsednika vlade Adolfa Ogija je na javni televizijski tribuni znan narodnozabavni muzikant nadrl kot največjega izdajalca domovine, tako da je sicer zmeraj umirjeni svetovljan švicarske televizije Erich Gysling moral oddajo prekiniti s filmskim vložkom. Potem bradatega muzikanta ni bilo več videti. Zagovorniki evropske usmeritve, med katerimi je vseh sedem članov švicarske vlade, na javnih shodih doživljajo marsikaj, od žvižganja in demonstracij do pravih izlivov nasilnega sovraštva. Bitka se je tako razplamtela, da je pogovore na temo »Evropa da ali proti racionalnim Evropejcem Zvone Petek ne« slišati na vsakem koraku, da o televiziji, kjer se vrstijo vse bolj vroče in tudi nestrpne debate med pristaši in nasprotniki švicarskega vključevanja v Evropo, niti ne govorimo. Časniki so polni komentarjev in oglasov. Vsakdo, ki ima v Švici ime, pa naj bo iz politike, gospodarstva, športa ali kulture, se javno izjasnjuje. Bolj kot se je bližal šesti december, vse manj je bilo kultiviranih, demokratičnih razprav z argumenti, vse več pa strasti in vse prej kot strpnih spopadov. Raziskave kažejo, da se razpoloženje iz dneva v dan spreminja. Na referendumu je pričakovati zgodovinsko visoko udeležbo. Na volišča bodo šle tokrat prav vse generacije, tudi mladi, ki so sicer politično vse prej kot aktivni, kakšen bo izid, pa je še vedno težko reči. Se pred dobrim tednom je kazalo, da bo prevladala švicarska zaprtost in da bo pod parolami »saj nam gre tudi brez Evrope dobro«, »nočemo da nas preplavijo tujci, nočemo nižjih plač« in demago-škimi pozivi nasprotnikov, češ, povečala se bo nezaposlenost, ne bomo več suvereni, Švica zavrnila ponujeno evropsko pogodbo. Zlasti v nemškem delu Švice, pa tudi v Ticinu in gorskih kantonih Graubiin-denu in VVallisu so raziskave pokazale, da je več kot polovica prebivalcev proti evropskemu gospodarskemu prostoru, medtem ko so v francoskem delu Švice privrženci Evrope v večini in so nemškim Švicarjem dali vedeti, da tokrat ne bodo dovolili, da jih preglasujejo. Na precej brezobzirno in demagoško kampanjo, ki jo vodi kakih štiristo milijonov frankov težki industrialec in Ogijev strankarski kolega Blocher, ki v svojih kemičnih tovarnah EMS zaposluje kar 30 odstotkov tujcev, za njim pa stojijo predvsem drobni podjetniki, obrtniki in kmetje ter seveda »zavedni« potomci Wilhelma Tella, se je odločila reagirati najprej vlada, ki v evropskem gospodarskem prostoru vidi edino možnost za ne več tako trdno švicarsko gospodarstvo. V bitko so se vključile še velike multinacionalke, ki brez Evrope ne morejo in se ne bojijo konkurence kot številni mali podjetniki. Člani vlade so bili zadnja dva tedna brez prestanka na poti. Večer za večerom skušajo na političnih shodih z argumenti spodbijati Blocherjeve parole o izdaji domovine, o večjem številu nezaposlenih (ta hip je sštirimi odstotki najnižja v Evropi) in o izgubi suverenosti. Pri tem je najbolj dejaven in po zadnjem televizijskem nastopu tudi najbolj uspešen karizmatični mladi podpredsednik Adolf Ogi, svoje pa so dodali tudi šefi velikih koncernov, ki so naravnost povedali, da se bo nezaposlenost zares povečala, vendar v primeru, če Švica ostane zunaj evropskega gospodarskega prostora. Hoffman Laroce zadržuje šestde-setmilijonsko naložbo, na izid referenduma čaka s podobno naložbo tudi Sulzer, Alusuide pa bo v primeru, da se Švicarji odločijo negativno, stotine milijonov vredno naložbo, ki jo načrtuje v Wallisu, prenesel v »Evropo«. Podobne reakcije je slišati tudi drugod in posledice je že čutiti na ziiriški borzi, kjer Svviss performance index počasi pada. Prost dostop do evropskega gospodarskega prostora je za švicarsko gospodarstvo vitalnega pomena. »Ne« bi Švico potisnil na gospodarko obrobje. Ofenziva vlade in gospodarstva, pa tudi za Švicarje le nekoliko preveč emocionalni in predvsem nedemokratični nastopi nasprotnikov so tehtnico precej uravnovesili, tako da so pristaši evropske poti za malenkost v prednosti, oboji pa si zdaj poskušajo pridobiti neodločne-že. V igri je za majhno alpsko državico zel° velik vložek, nikakor pa ne politična svoboda in samostojnost, kot poU' darja Neue Ziircher Zel* tung. Noben nasprotnik ne bo Švice rešil pre. Evropo, tako kot j6 noben evropski pristaš ne bo izdal. Zaplanka-nost pa tudi še ni znak patriotizma. Morda ima ta še najbolj prav smr kiji, ki sta v tramvaju glasno razpravljali stilu: »Presneti žagam® ni hribovci! Na koncu ^ čez meje ne bomo rnog več brez vizumov!« ____ 1 SVET Sobota, 5. decembra 1992 13 SRBIJA / ZAVRNITEV PANIČA Opozicija ogorčena Morda bojkot volitev Draško Draskovič BEOGRAD - Zaradi zavrnitve predsedniške kandidature Milana Paniča se je na hitro sestal del združene srbske opozicije Depos in pozval tudi druge demokratične opozicijske stranke, naj se pripravijo na morebitni bojkot volitev. Predsednik Demokratične stranke Srbije Vojislav Koštunica je pri tem izjavil, da sta Srbija in Jugoslavija nista ista država, saj za ZRJ veljajo drugačni pogoji kot za »Miloše-vičevo Srbijo«. Podpredsednik Srbskega gibanja obnove Milan Komnenič je ocenil, da pomeni odločitev oblasti o prepovedi Paničeve udeležbe na volitvah odkrito grožnjo Srbiji, kajti svet ne bo s prekrižanimi rokami in naklonjenostjo opazoval tega nadvse očitnega kršenja temeljnih ustavnih pravic. Cedomir Mirkovič, predsednik Socialdemokratske stranke, pa je izjavil, da se bo njegova stranka skupaj z Zvezo državljanov po vsej verjetnosti umaknila iz voblne tekme. Po njegovem mnenju sedanja oblast v paniki na hitro vleče živčne poteze. Se najmanj razburjen je bil videti kandidat Milan Panič. V triurnem intervjuju za neodvisno televizijo Studio B je večkrat poudaril, da se kandidaturi ne bo odrekel in da bo 20. decembra zanesljivo premagal Miloševiča. Prepričan je, da bo ustavno sodišče, kamor se je že pritožil zaradi očitne kršitve ustavnega prava, presodilo njemu v prid. Panič je tudi trdno prepričan, da bo našel skupni jezik s kolegijem obrambnega ministra, ki je od njega zahteval, naj zaradi sodelovanja v volilnem boju zamrzne svoj položaj obrambnega ministra. Panič je odgovoril, da bo imenoval ministra za obrambo, saj kolegij ne predstavlja Generalnega štaba jugoslovanske vojske, ki je neposredno podrejen predsedniku ZRJ Dobriči Cosiču, kolegij pa zvezno vladi. Opozicijske stranke so v svojih zadnjih nastopih dale prepričljive dokaze o izbrisu velikanskega števila državljanov iz volilnih seznamov. Z različnimi izgovori so z volilnih seznamov izginiti tisti votil-ci, ki so bojkotirati majske volitve in tako imenovani referendum, ki ga je propagirala Miloševičeva oblast. Se večjo osuplost pa zbuja dejstvo, da so z nekaterih seznamov izginila tudi imena nekaterih sedanjih republiških poslancev. Seveda gre za opozicijske poslance. Prvi minister v opoziciji (Telefoto: FaH) PISMO I Z —s Večerna tramvajska vožnja iz mestnega središča proti remizi je bila živčna: stari češki izdelek je kar naprej cvilil in škripal, dveletni otrok v moškem naročju je jokal, kot da bi ga navila lakota in strah. Dva zgovorneža, dobro oblečena, sta v zadnjem delu tramvaja Številka enajst nadaljevala pogovor, ki sta ga začela kdo ve kdaj in v kdo ve kateri gostilni. »Ne bi dal sto mark za vstopnico, pa da me ubiješ,« je ponavljal gospod v balonarju. »Sva toliko zapravila danes zvečer? Sva. jkoliko ur nama je bilo epo? Sest, sedem?! ecker je odpravil Vaniševiča v dveh Urah. A stvar ni v igri, t Je v Šminkanju! elevizija ni prenašala andala, ko so nas, c rtnike, ki smo ta teni-cirkus podprli vsak ^ deset tisoč markami, kar smo dobili sede-j v loži, začeli ljudje Protokola dvigati in Premeščati na klop za dg]61^0, A jaz se nisem tok l °ZnaS me- Pro-rla Piurnežu sem rekel, Dni a^1^0 kupim z vsto-nieo° Vre, dalo že nad 40 tisoC ^a-je režiral Francesc cedonio. PRIREDITVE Sobota, 5. decembra 1992 Slovenija LJUBLJANA OPERA SNG LJUBLJANA V PRIHODNJIH DNEH: 8. decembra ob 19.00 uri Strauss: Netopir. 9. decembra ob 19.00 uri Verdi: Nabucco. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro in od 16. do 19: ure, rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11.uri. KUD FRANCE PREŠEREN JUTRI: ob 22. uri teatrska uprizoritev songov Bertolda Brechta s sloganom “Včasih smo mislili, da nam gode resnico preteklost, zdaj vidimo, da nas uti peti o lažeh sedanjosti"- Izvajali bodo songe Bertolda Brechta, kakor so jih uglasbili Kurt VVeill, Paul Dessau in sam Brecht. Pela in igrala bosta Barbara Levstik in Ivan Rupnik, instrumentalista sta Emo Sebastjan (harmonika) in Jure Zadnikar (tolkala); predstavo je zrežiral Eduard Miller. V PRIHODNJIH DNEH: 9. decembra ob 21.00 uri predstava Gledališča Ane Monro Tarzan v epizodi Veliki mrhovinar. Cena vstopnic 400 SIT, študentje 200 SIT. Informacije na tel. 061/33 22 88. GLEJ V PRIHODNJIH DNEH v ponedeljek, 7.t.m„ ob 21.00 uri predstava Gleja in Grapefruita Balkan Santa Claus, parapoliticna paraajebancija. 8. decembra ob 21.00 uri ponovitev predstave Balkan Santa Claus. Cena vstopnice 300 SIT. Rezervacije med 11.00 in 13.00 uro na tel. 061/216-679. MARIBOR SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA JUTRI: ob 19.30 uri Carmen (za red Zeleni, prvih pet vrst parterja za red Univerza). Cena vstopnic 525, 315 in 210 SIT. Blagajna gledališča je odprta ob delavnikih med 11. in 16. uro in uro pred predstavo. Tel. 062/221-206. POSTOJNA KULTURNI DOM JUTRI: ob 20.00 uri predstava Gledališča Lepljenke Postojna Kaligulove sanje. Cena vstopnice 500 SIT. Informacije in rezervacije na tel. 067/21-077. JESENICE GLEDALIŠČE TONE ČUFAR JUTRI: ob 20.00 uri minimalističen spektakel Življenje zvezd; režirata, igrata, plešeta in Vas razveseljujeta Nataša Ravnik in Jakob Jaša Kenda. V PRIHODNJIH DNEH: 8. decembra ob 19.30 uri predstava Prešernovega gledališča iz Kranja Ray Cooney: Zbeži od žene. 11. decembra ob 19.30 uri premiera H. Ibsen: Nora. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK V PRIHODNJIH DNEH: 9. decembra ob 19.30 uri premiera Gora GlviC: Plakat, Amaterskega gledališča Velenje, ežija Marija Kolar. KOPER GLEDALIŠČE KOPER V PRIHODNJIH DNEH: 10. decembra ob 17.00 uri premiera La scarpeta di visnu, Gledališke skupine O.S. v italijanskem uCnem jeziku. ROGAŠKA SLATINA V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 7. t.m., ob 10.30 uri predstava Cehov: Snubač, gostovanje Gledališča Loža iz Kopra, režija Brane Kraljevič, igrajo: Barbara Jakopič, Iztok Jereb, Miloš Battelino. LENDAVA V PRIHODNJIH DNEH: 9. decembra ob 19.30 uri gostovanje Gledališča Loža iz Kopra s predstavo Cehov: SnubaC. Predstav je za izven. 10. decembra ob 8.00 in 10.00 uri Cehov: SnubaC (zaključeni za šoli). Furlanija-Julijska krajina TRSI kulturni dom SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 8. t. m., ob 16. Ufi (abonma red G) ponovitev predstave A. P. Cehov, Češnjev vrt, ob 40-letnici gledališkega dela “ire SardoC. Ob jubilantki nastopajo: Maja Blago-aV',. Lučka Počkaj, Adrijan Rustja, Vladimir Jurc, Mojz Svete, Stojan Colja, Lidija Kozlovič, Gojmir Lešnjak, Anton Petje, Tone Gogala, Alojz Milic, Mi-nu Kjuder in Vesna Hrovatin. Režija Boris Kobal. GLEDALIŠČE rossetti Stalno gledališče FJK DANES: ob 20.30 ponovitev dela Vittoria Fran-ueschija Jack lo sventratore (Jack razparaC). Izvaja talno gledališče FJK v sodelovanju z Nuova Scena y6atro Testoni in InterAction. Režija Nanni Garella. glavni vlogi Alessandro Haber. Predstava v abon-aJu, odrezek št. 4 - Red II. sobota. Ponovitev jutri KULTURNI dom gorica Va g„\?MODNJIH DNEH: 15. decembra bo predsta-Slad G. P.A. Čehova, Češnjev vrt. 22. decembra: B. tua • *etu osorej. Gostovanje Cankarjevega do-G. vZ 7ubl)ane- Predstave se bodo odvijale v teatru 20.30 i / Gorici (ul. Garibaldi 4), s pričetkom ob fici formacije v uradu Kulturnega doma v Go-lU1' D Brass 20) tel.: (0481) 33288. M1D|m gledališče palamostre 2i. Ur; k ODNJIH DNEH: v sredo, 9. decembra, ob Butterfi ^a sPoredu Opera Omnia, II ritorno di ris. ^ v ‘zvedbi gledališke skupine Banda Osi- glasba Slovenija i=tilSLJAMA ŠKARJEV DOM 2°.uri fr |, NJIH DNEH.: v ponedeljek, 7. t.m.,ob na, vsakol tS-0Va dvorana) Big Band RTV Ljublja-ttirti niZoz etni decembrski koncert, tokrat z odlic-* stonn i m,?™11 trobentačem Ack van Rooyenom. 8.12 in 500 SIT. 18-30 (Gallusova dvorana) Edina ljube- zen Jakoba Gallusa Krajnca - koncert Ljubljanskih madrigalistov. Dirigent: Matjaž Sček. Govornika: Barbara Gračner, Jerner Šugman. Vstopnice 200 SIT. 9.12. ob 19.30 (Gallusova dvorana) koncert pianista Alexisa VVeissenberga. Vstopnice 600 in 350 SIT. Informacije na tel. 222-815, prodaja vstopnic vsak delavnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure. LJUBLJANSKA STOLNICA JUTRLob 20.00 uri pričetek tradicionalnega ciklusa Božični koncerti v ljubljanskih cerkvah s slavnostnim koncertom, ki se bo pričel s krajšo sonato baročnega skladatelja H. Biberja za osem trobent in timpanc. Prireditev pripravlja Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra. Koncerti se bodo vrstili vsako decembersko nedeljo in se zaključili 3. januarja v Frančiškanski cerkvi. SLOVENSKA FILHARMONIJA V PRIHODNJIH DNEH; v ponedeljek, 7. t.m.,ob 19.30 Antologija slovenske glasbe za klavirski trio -Trio Lorenz (ob 35-letnici umetniškega delovanja). V sodelovanju z RTV Slovenija. Vstopnice 200 SIT. : 8. in 9. decembra ob 19.30 uri Revija odraslih ljubljanskih pevskih zborov in vokalnih skupin. Gosta srečanja ženski zbor Rotovž Maribor in moški zbor Trta Zitara vas. MAGISTRAT V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 7. t.m.,ob 20. uri koncert v poklon Maksu Pirniku, skladatelju in učitelju ob njegovi devetdesetletnici. Nastopili-bodo Godalni kvartet Muzika, kontrabasist Zoran Markovič, pianist Bojan Gorišek in Moški komorni zbor Zorko Prelovec iz Idrije. Vstopnina je 200 SIT, za študente in dijake 100 SIT. KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI V PRIHODNJIH DNEH: S.t.m. ob 19.30 uri nastop folklornega ansambla Metelica iz Sibirije. Informacije: Klemen Ramovš Management, tel. 061/221-752. OPERA SNG LJUBLJANA V PRIHODNJIH DNEH: 12.t.m. ob 20.uri bo koncert basista Franca Javornika v okviru Cikla Mojstri pevci, ki ga organizira Festival Ljubljana. Informacije in rezervacije na tel. 061/221-948. MARIBOR UNION V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljke, 7. t.m., ob 20. uri nastop folklorne skupine Metelica iz Sibirije. Informacije: Koncertna poslovanlnica Maribor, tel. 062/212-297. NOVA GORICA KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 7.t.m„ ob 11.30 uri (Velika dvorana) Ljubljanski kvintet trobil - za šole. Ob 20.00 uri (Velika dvorana) Ljubljanski madrigalisti (za abonma in izven). Dirigent: Matjaž Scek. Program: Gallus, Martin. Informacije, rezervacije in naročila na tel. 065/25-608. MURSKA SOBOTA GRAJSKA DVORANA V PRIHODNJIH DNEH: 10. t.m. ob 19. uri koncert Ljubljanskega kvinteta trobil. Nastopili bodo: Tibor Kerenkez, trobenta, David Spec, trobenta, Metod Tomac, rog, Aleš Snofl, pozavna, in Damjan Jureš, tuba. METLIKA KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 8. decembra ob 11.30 uri koncert Ljubljanskega kvinteta trobil. ČRNOMELJ KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 8. decembra ob 19.00 uri koncert Ljubljanskega kvinteta trobil. Izvajalci: Tibor Kerekes- trobenta, David Spec- trobenta, Metod Tomac- rog, Aleš Snofl- pozavna, Damjan Jureš- tuba. BLED GRAD GRIMSCE V PRIHODNJIH DNEH: ob 19.30 uri koncert Ljubljanskega kvinteta trobil. Furlanija-Julijska krajina TRST KULTURNI DOM JUTRI:: ob 16. uri Zborovska revija v organizaciji Zveze cerkvenih pevskih zborov. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Do 13. decembra bodo na sporedu koncerti posvečeni 300-Ietnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. DANES: ob 11. uri koncert Giuliana Fontanelle (violina) in Monice Bertagnin (klavir). Na programu Tartini in Beethoven. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 12. decembra, ob 21. uri v okviru prireditev Ali frontiers, celovečerni koncert angleškega pevca, pianista in kitarista Petra Hammila. V PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 17. decembra, ob 21.uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Pe-dersen.VeCer organizira Tržaški jazzovski krožek. V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 18. decembra, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice -Violina pri Kogoju ter sodobnikih. Izvajata Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Scek (klavir). Na programu Kogoj, Dallapiccola in Britten. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 7.t.m.,ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopila bo skupina L’Homme Armb. NAPOVEDUJEMO: 25. januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. MILJE GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 7. t.m., ob 22. uri celovečerni koncert angleške rock skupine K-Creative. Po koncertu se bo zabava nadaljevala s plesom. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 9. decembra, koncert Stanislava Bunina, ki je bil napovedan za 27.11. Na sporedu Bach, Schumann in Chopin. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 19.30 - Koncert I - Praška operna gala; Koroški simfonični orkester pod vodstvom Ivana Parika. Ponovitev jutri ob isti uri. R. PRIREDITVE LJUBLJANA KLUBK4 V PRIHODNJIH DNEH.;v ponedeljek, 7.t.m.,ob 21. uri bo Večer tibetanske kulture - predstavitev raznih šol tibetanskega budizma. 8. t.m. ob 22.uri bo Povolilni benefit balkantanz. V najboljši tradiciji decembrskih balkan partij e v v Klubu K4. Dobiček veCera in honorar DJ-jev bo namenjen fondu za nabavo šolskih potrebščin za mlade begunce. Informacije na tel.061/113-282. KAPELICA—GALERIJA K4 JUTRI: pričetek Dnevov gay in lezbičnega filma. Projekcije bodo ob 19.00 in 21.00 uri. Prireditev bo potekala do 13. decembra. Informacije na tel. 061/113-282. KULTURNICA VALENTIN VODNIK V PRIHODNJIH DNEH: 8. decembra ob 20.00 mi, v okviru Vcerov v Vodnikovi domačiji, predavanje z diapozitivi Egipt- Tutankamon. Program bo vodil prof. Frelih Marko, cena vstopnice 250 SIT. Informacije na tel. 061/558-973. FILOZOFSKA FAKULTETA V PRIHODNJIH DNEH: 8. decembra ob 19.00 uri , v okviru humanističnega simpozija, predavanje Nede Pagon Iz zgodovine imagnacij 18. stoletja. Vstopnine ni. CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 7.t.m.,ob 11.00 uri (dvorana Valvazor IV) predstavitev knjige Staneta Klemenca: Gore. Predstavitev fotomonogra-fije bosta vodila Tone Frelih in Tone Škarja. KINO DVOR V PRIHODNJIH DNEH: 10. decembra okrogla miza in filmska predstava v organizaciji Ljubljanske skupine Amnesty International. Okrogla miza bo organizirana na temo kršitev Človekovih pravic statoselcev v Amerikah. S to prireditvijo se slovenska Amnesty International vključuje v mednarodno kampanijo Amnesty International, ki poteka od oktobra letos pod naslovom 500 let pozneje. KRANJ FOTOKLUB JANEZ PUHAR V PRIHODNJIH DNEH: 9. decembra ob 18.30 uri podelitev nagrad in projekcija izbranih diapozitivov natečaja na temo o naravi in na prosto temo. Furlanija-Julijska krajina GORICA DIJAŠKI DOM Zveza slovenskih kulturnih društev prireja v nedeljo, 13. t. m. deželni seminar o ljubiteljski kulturi. Na seminarju se bodo srečali vsi predstavniki naših kulturnih društev in skupin, da bi prosto spregovorili o zahtevah in potrebah, o smernicah in izbirah na področju ljubiteljske kulture. Koroška HODIŠE Počitniško naselje v Plešerki ob Habnerskem jezeru JUTRI: Nacionalno valovanje. Kam plavajo pisatelji? Srečanje pisateljev narodnostnih skupnosti v organizaciji Slovenske prosvetne zveze. CELOVEC V PRIHODNJIH DNEH: 8. decembra ob 14.30 mi Gregor Strniša: Samorog, gostovanje Drame SNG iz Ljubljane. ZA NAJMLAJŠE LJUBLJANA OPERA SNG V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 7. t.m.: ob 15. uri Sneguljčica - balet vaših sanj. Ponovitev predstave, ki ste jo dolgo Čakali.. Predstava traja 1 uro. Informacije na tel. 061/331-950 med 9. in 11. mo. LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 8. decembra ob 20.00 mi premiera lutkovne igrice Hudič in pastir. Igro je napisal in režiral Jan Zakonjšek, po motivih slovenske ljudske pravljice. Gledališka blagajna je odprta v sredo, Četrtek in petek in uro pred predstavo. Informacije na tel. 061/314-795. šentjakobsko gledališče JUTRI: ob 10.00 in 16.00 uri otroška igrica s prihodom Miklavža: Medvedek na obisku. Cena vstopnice za otroke od 150 do 200 SIT, za odrasle od 200 do 300 SIT. Vstopnice so že na volje pri gled. blagajni med 17. in 19. uro, pa dve uri pred predstavo. Tel.:061/312-860. VITEŠKA DVORANA KRIŽANK JUTRI: ob 16.00 in 18.00 uri Trnuljčica -lutkovna predstava z obiskom Miklavža. Nastop gledališča Jaz in ti. Cena vstopnice je 250 SIT. Informacije in rezervacije na tel. 061/226-544. KOPER GLEDALIŠČE KOPER V PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 10. decembra, ob 17. uri premiera pravljice La scarpeta di Višnu v izvedbi gledališke skupine osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. MURSKA SOBOTA GRAJSKA DVORANA V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 7. t.m., ob 17. uri Oh, te princese (za popoldanski abonma), gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane. 8. t.m. ob 17.uri (izven) Oh, te princese. Gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane. ZKO obvešča abonente, da je še zmeraj možen vpis lutkovnega abonmaja in sicer 7. in 8. decembra od 16.ure v grajski kapelici. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE CRISTALLO JUTRI: ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica L’acciarino magico (Vžigalnik) v izvedbi gledališke skupine Archivol-to iz Genove.Primavera. Vstopnice pri blagajni gledališča Cristallo pol ure pred pričetkom predstave. Koroška SKOCIJAN DVORANA KASSL V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 7.t.m„ ob 19. uri premiera ekološke pravljične igre Vike Gro-bovšek Do tiste stezice, tam je moje. Izvaja Mladinska gledališka skupina Skocijan. RAZSTAVE LJUBLJANA PIONIRSKA KNJIŽNICA OTON ŽUPANČIČ V PRIHODNJIH DNEH: 8. decembra ob 11.00 uri otvoritev razstave Vse je ostalo v Bosni. Na razstavi bodo predstavljena likovna in literarna dela bosanskih otrok iz zbirnih centrov v Sloveniji. Razstavljena dela so rezultat natečaja, ki ga je razpisalo Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela. Razstava bo na ogled do 19. decembra. KUD FRANCE PREŠEREN V PRIHODNJIH DNEH: 8. decembra ob 20.00 uri bo otvoritev razstave paravanov in svetil Petra Lovrina. . Razstavo si boste lahko ogledali do 19. decembra, vsak dan, razen v ponedeljek in nedeljo, od 15.00 do 24.00 ure. JAKOPIČEVA GALERIJA V PRIHODNJIH DNEH;: v ponedeljek, 7.t.m., ob 13.00 uri otvoritev razstave arhitekta Tomaža Velene. Razstava, ki je nastala v sodelovanju med Ahitekturnim muzejem in FAAG -šolo za arhitekuro, si boste lahko ogledali do 31. decembra. NARODNA GALERIJA Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za učence v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716. MODERNA GALERIJA V spodnjih prostorih galerije je odprta razstava Študentske grafike iz zbirke Akademije za likovno umetnost. Izbor obsega grafične liste slušateljev Akademije v letih 1966 in 1972. MALA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava slikarja Mitje Tuška. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 18.uro, ter v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnine ni. Tel. 061/214-106. GALERIJA LABIRINT Do 22. t. m. so na ogled dela tržaškega slikarja Avgusta Černigoja. Odprta vsak dan, razen ob nedeljah, od 10. do 19. ure. GALERIJA TIVOLI -MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 12. decembra je na ogled razstava slik in instalacij korejske umetnice Baik Soon-Shil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 16. uro, v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnina je 40 SIT, za študente in upokojence 20 SIT. Tal. 061/225-632. CANKARJEV DOM V galeriji CD bo do 12. decembra na ogled razstava slik seulskega slikarja Cho-Boo-Sooa. Odprto od 12. do 20. ure, v nedeljo od 15. do 18. ure. Vstopnina 100 SIT, študentje in dijaki 50 SIT. Tel. 061/158-121. stekla, ki so jih arheologi izkopali na lokacijah gradov v Štanjelu, na robu Krasa, v Rihenbergu (današnji Branik) v Vipavski dolini, na Dobrovem v Goriških Brdih in na Kozlovem na Tolminskem. Vstopnina za odrasle 100 SIT, za skupine 50 SIT. Razstava je odprta od torka do sobote od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. V ponedeljek je muzej zaprt. Tel. 061/228-886. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Do 20. decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Doreta KlemenCiC-Maja. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Informacije: tel 061/323-968. Se danes in jutri je na ogled razstava plakatov Volitve 1990. Razstava je odprta vsak dan od 10.00 do 18.00 ure, razen v ponedeljek. Tel.: 061/323-968. IDCO Do 31. decembra bo odprta prodajna razstava iz programa ERGO. Vsi razstavljeni izdelki bodo pri nas prvič naprodaj. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10.00 do 18.00 ure. SOLA ZA ARHITEKTURO Do 10. decembra bo v 1. nadstropju Sole za arhitekturo, Cojzova 5, na ogled razstava 01ypia 2000. Predstavljen bo projekt študentov tehnične univerze iz Berlina: Vizije olimpijskega mesta 2000. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE o 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne dediščine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222. MARIBOR MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Do 23. t.m. bo na ogled razstava Maribor skozi Cas -na razglednicah in predmetih. Muzej je odprt vsak dan med 8. in 18. mo ter v soboto med 9. in 12.uro. Tel. 062/211-671. POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR Se jutri je na ogled razstava Anton Martin Slomšek. Tel. 062/211-851. FOTOGALERIJA STOLP Na ogled je razstava fotografij Božidarja Dolenca. Ga-lerja je odprta v torek in Četrtek od 18. do 20. ure, v sredo in petek od 17. do 19. me, ter v soboto od 10. do 12. ure. CELJE LIKOVNI SALON Do 13. decembra je na ogled razstava likovnih del Vladimirja Makuca. STARA GROFIJA Na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barn-bach. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava lutk Marjana Mančka Od skice do skice. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 ure in od 16.00 do 19.00 me, ob sobotah pa od 10.00 do 13. ure, ob nedeljah je galerija zaprta. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-648. GALERIJA ZDSLU, KOMENSKEGA 8 Do 21. decembra je na ogled razstava najnovejših del akademskega slikarja Bojana Bense. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, med 10.00 in 18.00 mo. GALERIJA KRKA Do 6. januarja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Mireta Cetina. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel.: 061/114-333. GALERIJA KOMPAS Do 15. decembra je odprta prodajna razstava grafik Bojana Klančarja Podobe Cerkniškega jezera. Informacije na tel. 061/331-444. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je skupinska razstava fotografij na temo tihožitje. Galerija je odprta od 8.00 do 4.00 zjutraj. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-926. NARODNI MUZEJ Do 13. decembra je odprta razstava Grajska dediščina iz obdobja od 14. do 17. stoletja (gostovanje Goriškega muzeja), na kateri lahko vidite izbor 95 kosov keramike in KOPER GALERIJA LOŽA Do 10. januaraja bo na ogled razstava grafičnih del Alberta Burrija z naslovom Dvojni trompe-l’oeil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573.. GALERIJA MEDUZA V decembru bo na ogled prodajna razstava slik, grafik in drugih drobnih umetnin, primernih za darila. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12.30 uro, popoldne pa od 17. do 19. me, v soboto samo dopoldne. Informacije na tel. 066/73-573. PIRAN MESTNA GALERIJA Do začetka januarja bo na ogled arhitekturna razstava. Vstopnine ni. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. me, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. MEDUZA H Do konca decembra bo na ogled razstava Hommage Bosni - skice Dušana Grabrijana. Vstopnine ni. Odprto od torka do sobote med 10. in 14. uro, v nedeljo in ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. GALERIJA SV. DONAT Do 10. decembra bo na ogled razstava fotografij Damjana Galeta. 11. decembra ob 19. uri bo otvoritev razstave skulptur in olj Janeza Boljke. Galerija je odprta ob delavnikih med 10. in 12.30 ter med 16. in 19. uro, v soboto in nedeljo od 10. do 13.ure. Vstopnine ni. Tel.: 066/76-883. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA V decembru bo na ogled novoletna razstava, na kateri sodelujejo S. Putrih s keramiko, F. Golob s slikami in B. Putrih s skulpturami. SLIKARSKA HIŠA ŠMARTNO Na ogled je prodajna razstava slikarja Franca Goloba iz cikla Hvalnica Goriškim Brdom. LITIJA GALERIJA MIRE PREGELJ Do 18. decembra bo na ogled razstava del slikarja Krištofa Zupeta. Galerija je odprta ob delavnikih od 16. do 19. me, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. Če si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem Času, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija). ILIRSKA BISTRICA GALERIJA BALADUR Na ogled je stalna razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Do 13. decembra je na ogled mednarodna likovna razstava Pannonia 92’. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE Na ogled je razstava Boži-daja Jakca: Risbe z zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v KoCvju, 1. - 3. oktobra 1943. Razstava je posvečena 40. obletnici delovanja Muzeja KoCevje. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Do 8. decembra si lahko ogledate avtorsko razstavo Odsevi, barvnih fotografij Dušana Lipovca. KRANJ CAFE GALERIJA PUNGERT V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 7.t.m.,ob 21.00 mi otvoritev fotografske razstave Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Na ogled je antološka razstava Jožeta Cesarja. KNJIGARNA COOPE-R ATI V A FRA SER VI DI PIAZZA Ul. F. Venezian 7 Do 7. decembra so na ogled ilustracije za knjigo Marka Kravosa Tri pravljice, ki jih je pripravil Klavdij Palčič. Knjigo je izdalo ZTT. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 8. decembra je na ogled antološka razstava Emanuele Marassi. Na ogled so izbrana dela od 1967 do 1992. Razstava je na ogled ob torkih in sobotah od 17. do 20. me. GALERIJA CARTE-SIUS Ul. Marconi, 16 Do 10. decembra bodo razstavljali izbrana dela Emilio Greco, Concetto Pozzati, Lojze Spacal in Giuseppe Zigai-na. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13. ure. GALERIJA RETTORI TRIBBIO Ul. delle Beccherie 7/1 Do 11. decembra je na ogled razstava posvečena slikarju Tristanu Albertiju. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13.00. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Erevvhon. Razstavljaljo Odi-nea Pamici, Barbara Strath-dee in Giorgio Valvasori. JULIET Ul. Madonna del Mare 6 V petek, 11. decembra, ob 18. uri bodo o tvorili razstavo Antonelle Mazzoni in Antonia Sofianopula. DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Ul. S. Nicolo 20 Do 15. decembra bo razstavljal slikar Aldo Bressa-nutti. MILJE DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Do 15. decembra je na ogled razstava slikarja Roberta Terminija. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do sobote, od 9. do 14. ure. Ob praznikih zaprto. VIDEM VIDEMSKI GRAD Do 27. decembra so na ogled slike, ki jih je Aurelio Mistruzzi zapustil videmski pokrajini. Razstavo si lahko ogledate od 9.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure, ob praznikih od 9.30 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. GALLERIA DEL CEN-TRO Via B. Odorico da Pordenone 3 Do 19. t. m. razstavlja svoje akvarele Camillo Lovisatti. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do petka od 17. do 19.30, ob sobotah pa od 10. do 12. ure in od 17. do 19.30. Ob praznikih zaprto. ŠPETER BENEŠKA GALERIJA Do 13. decembra razstavlja furlanski slikar Claudio Co-laone. KOROŠKA CELOVEC HIŠA UMETNIKOV -MALA GALERIJA ■ Odprta je razstava Erharda Stuberja. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludvvi-ga VVallnerja. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava pastelov in olj Karla Pečka. F-JK BENETKE PALAČA FORTUNV Do 13. decembra je odprta razstava znanega ameriškega fotografa Roberta Mapplethor-pa. Na ogled je 220 fotografij in collagesov v različnih tehnikah. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 19. ure. BASSANO DEL GRAPPA MESTNI MUZEJ Se jutri je na ogled razstava ob 400-letnici smrti Jacopa Da Bassano. Na ogled so slike iz privatnih zbirk ter še neobjavljeni dokumenti. Urnik: od 9. do 19. me. MESTRE GALLERIA D’ARTE MODERNA S. GIORGIO Via Ca’ Savorgnan 12 Do 6. januarja 1993 so na ogled slike Lojzeta Spacala. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 16. do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. me ter od 17. do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. ZAGREB GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mal-dih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barišiča, Zlatana Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda Jandriča, Vatroslava Kuliša, Peruška Bogdaniča in Hrvoja Sercara. DUNAJ VVIENER SECESSION Razstava slik in skulptur Oskarja Putza in VVernerja VVuertingerja. bo odprta do 13. decembra, vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. me. Na ogled je razstava Mouli-nex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.me. G ALERIE UHOBOT Do 16.1.93 je odprta razstava jedkanic A.R.Pencka in skulptur Andreasa Urteila. GRAPHISCHE SAMM-LUNG ALBERTINA Do 31. januarja 1993 bosta na ogled razstavi del (1948 -1992) Johannesa Wanke-ja in del (1945 - 1992) Zorana Mušica . Galerija je odprta v ponedeljek, torek in Četrtek od 10. do 16. ure, v sredo od 10. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 13. me. VELIKOVEC POSOJILNICA-BANK V ponedeljek, 7. t. m., ob 19.30 odprtje razstave Jožeta Boschitza REPORTAŽA G oče, akvarij življenja Najlepša vas na svetu je tudi vas prijaznih ljudi — V njej je več vinskih kleti kot hišnih številk — Pogovor z domačini -e y|-ed Podnanosom l\ /1 in Vipavo se ce--LV-Lsta odcepi proti GoCam. Vas leži na položnem hrbtu vrhov, ki dele Vipavsko dolino od Braniške doline. Vasica vas bo v trenutku prevzela in z vso svojo slikovitostjo pahnila v zgodovino svojega jutra. NamreC GoCe so že okrog leta 1000 omenjene kot rimska naselbina, v letih okrog 1300 pa so zapisane v cerkvenih knjigah. GoCe so bile nekoC mesto, tako pac govore ustni viri, zdaj so vas, ki ima okoli 230 prebivalcev in 87 hišnih številk. Imajo krajevno skupnost, župnijski urad in cerkev sv. Andreja, štiriletno osnovno šolo, likovno galerijo in tisto, kar je največ, med ljudmi živi patina Časa, na katerega pozabljamo oziroma ga vidimo samo še na fotografijah. Zakaj akvarij življenja? Predvsem ker so GoCe vas ekološkega skladja, ki prikaže prebivalce in vse, kar imajo, v obliki nekakšnega proteusa. Ge zapišemo, da imamo Vipavski Križ, bi za GoCe lahko trdili, da so Vipavska Zvezda. Natanko nad vasjo se prva prikaže večernica, ki je začetek večerne svetlobe. V GoCah je toliko svetlobe kot tudi teme, je nekakšno enakonočje sveta. Kajti kraj ima veC vinskih kleti, kot pa je hišnih številk. V kleteh hranijo vrhunska vina. Naj omenimo samo stare sorte pinelo, zelen, pikolit... Da so GoCe živele pred Veneti in da so kraj sonca, moCi, ljubezni, življenja in radoživosti, smo se prepričali v pogovoru z domačinko, samostojno kulturno delavko Boženko Lasič. V njej je zagnanost in pokončnost Slovenke, ko govori o narodu, ki se je vedno upiral na tem delčku planeta Zemlje in vsem dokazoval ter dokazal, da ga nihče ne more pregnati v drug, še bolj surov svet. Med kongresom oblikovalcev v Ljubljani ICSID, so svetovno priznani oblikovalci pritrjevali, da so GoCe najlepša vas na svetu. Kaj pravite vi o tem? »Ti gospodje in gospe niso povedali nie novega. Mi domačini se zavedamo lepote in bogastva kraja, v katerem živimo. Močna vas GoCe se je v letih okrog 1600 že začela širiti. Sistematično se je širila v obliki andrejevega križa, zgolj zaradi figuralike. Kajti tu ni bilo ideologije, ki bi prepre- čevala življenje in preporod vasi. GoCe so bile namreč protestantska vas. In še danes se marsikaj Čuti kot nekaj prepovedanega ali celo izobčenega. Vendar svet in življenje sta dvoje nasprotij, ki vedno nekje najdeta skupni imenovalec sobivanja.« Iz GoC so že po prvi svetovni vojni možje odhajali na delo v Ameriko, nekateri so hodili v bližnjo Italijo. Žene in otroci so ostajali doma. Kakšno je bilo življenje takrat? »Po ustnih virih in zapisih, ki jih imam, so bile GoCanke tiste žene, ki niso nikoli dovoljevale, da bi hiša propadla ali prišla v roke drugemu gospodarju. Ge je bilo pri hiši deset otrok, se je mati neprenehoma zavzemala in spodbujala vse, da so Loni Kos Goška domačija ostali tam, kjer so pognale njihove korenine. Velika ženska navezanost na prednike je že od nekdaj sevala v tem kraju in ni naključje, da je na enem izmed hišnih vhodov v GoCah namesto znaka IHS znak IHM, M kot Marija. Nasprotno pa je bilo po moški liniji. Tistemu, ki mu paC ni šlo vse od rok, se je odločil in prodal imetje ter odšel v drug kraj. Naj omenim, da smo v nekaj letih izgubili kar dvanajst fantov. Preprosto so odšli v druge kraje, k svojim dekletom in ženam. Vendar jih nekaj le ostaja doma. V GoCah imamo najmlajše, ki so stari nekaj več kot leto dni, in najstarejše vaščane, ki jih imajo Cez 95 let.« Kaj pa sonce in ljubezen? »Sonce je dar, ki nas Vipavce razveseljuje celo leto. Vendar se mi vinogradniki, tudi sama imam vinograd, najbolj veselimo Časa pred martinovanjem, ko je trgatev; tedaj vidimo, kaj smo pridelali, in razmišljamo, kakšno bo vino. To so nenehna vprašanja in zgodbe o nas samih. Jesen je bolj dobra kot slaba. Prinaša nam novo življenje, sočasno pa delamo obračun skozi letne Čase. Grozdje in Domačin Jože Živic pri žganjekuhi njegovo nadaljevanje v kakovostno vino je prehod narave iz enega dela v drugi, ki mu preprosto rečemo življenje. To je najlepše obdobje. Čeprav je jesen, je za nas že kar pomlad.« Ulice v GoCah so ozke, naselje je strnjeno v enotni ritem dihanja, ki je prepredeno z nenehnim iskanjem tistega, kar je nekoč bilo, in med nemirom, ki je v mestih in krajih brez duše in nemira srca. GoCe utripajo ž nemirom srca. Nemir je čutiti v topli tišini, ko ti govorita in prišepetava-ta rahel vetrc in samotna senca prastarih hiš, ki lega Cez kamen. Kamen, ki je živ in govori, varuje kraj, ljudi, jih spominja na svoje rodove in premišljuje o mnogoCem. Ravno tako je premišljeval domačin Jože Živic, ko smo ga zmotili pri žganjekuhi. »Danes kar gre. Spominjam pa se let 1930 do 1935, ko je oče nenehno hodil v Nanos in podiral drevesa; da je lahko odplačeval davke, ki so nam jih naložili Italijani. Sam sem hodil na trg v Vipavo in prodajal vino. Nekega dne, ko oče niso plačali davkov, se nam je zgodilo, da so nam italijanski financerji zapečatili klet. OCe so rekli, da njim ne bo nihče pečatil vinske kleti. Vzeli so nož, prerezali pečatno vrvico, in klet je bila odprta. Takšni smo GoCani. Nikomur se nismo dali, niti predali. Moj prednik, sam sem pri svojih dvainsedemdesetih letih že peti rod v Gočah, je dobil naslov, von Živic. Po listino je šel na Dunaj. To je bilo v Času Marije Terezije, takrat smo bili še dežela Kranjska.« Oči Jožeta Zivica so modre, kot je modro nebo nad Gočami, in malček zelene, kot je zelena vsa Vipavska dolina, pa vseeno, ob katerem letnem Času jo Obe fotografiji: Loni Kos opazujete. Pravijo celo, da imajo Goče pozitivno sevanje, ki prihaja iz zemlje. Zemlja je vinorodni fliš, ki mu domačini pravijo mastni soudan; ko jo preo-rjejo, se sveti v mastno modri barvi, to je barva dobre rodnosti zemlje. Med potjo po uličicah je ob vhodu v hišo stara peč za peko kruha. Štefka Vovk je pekla štiri orehove potice. »Krst bomo imeli v vasi. Peč je velika, in sem spekla še šest hlebcev kruha.« Za Štefko pravijo, da je prava mojstrica za peko potic in kruha. V Gočah je bilo letos toliko orehov, kot že dolgo ne. Še marsikaj se je v Gočah zgodilo v letošnjem letu. Zvrstilo se je veliko dogodkov, ki nosijo patino časa. Goče so tih kraj, nekakšno faraonovo oko nad Vipavsko dolino. So kraj, ki diha v akvariju odmaknjenega življenja, pa vendar tuzemskega. Jutri nam bo Miklavž prinesel med drugim tudi nov slovenski parlament in predsednika države. Toda odrasli bodo. drugače kot otroci, še nekaj časa (recimo do uradnih rezultatov) na trnih. Ko bodo otroci že veselo mlaskali, odpirali vrečke in zavoje ter se veselili novih igrač, bodo sta-rej Si Selc spuščali svoje lističe v kartonaste škatle. In pravzaprav je kruto, da se jim niti sanjalo ne bo, . kaj so si za darilo pripravili, čeprav so bili zraven. V teh škatlah, lepo zalepljenih in zapečatenih, bo skrita usoda nam vsem drage Slovenije za cela štiri leta. Kar nekaj dni bo treba počakati, da bo jasno, ali smo imeli srečno roko. Kakor koli se bo obrnilo, to, da so naši vrli politiki prepustili v teh viharnih časih odločitev tudi Miklavžu, niti ni tako narobe. Znana je legenda o tem, da je ta svetnik rešil mornarje iz viharja, obudil tri umorjene dijake in obdaril z doto tri uboga dekleta. Kar primemo za ta čas. Ne nazadnje je upoštevan zaščitnik popotnikov in čolnarjev. Da mirno plavala bi naša barka... RECEPT Gobji zrezki SESTAVINE: 800 g jurčkov, lisičk, 2 večji čebuli, šopek peteršilja, 100 g masla, 2 Zemlji, 2 krompirja, 2 jajci, sol, poper, sardelna pasta, sojina omaka, jajce, moka in drobtinice za paniranje, maslo za pečenje CAS PRIPRAVE: 30-40 minut Sveže jurčke in lisičke dobro očistimo in grobo narežemo. Dve veliki čebuli zrežemo na kocke in drobno sesekljamo veliko peteršilja. Čebulo, peteršilj in gobe dušimo na maslu v ponvi. Tik preden se gobe prično peči, dodamo dve namočeni in dobro ožeti Zemlji brez skorje in vse skupaj Se krajši čas dušimo. Zmes, ki ji dodamo Se kuhan krompir, dobro zmeljemo. Nato jo dobro premešamo in ji ohlajeni dodamo Se jajce. Ce je premehka, lahko dodamo Se žemeljne drobtine. Začinimo s sardelno pasto in z nekaj kapljicami sojine omake, posolimo in popopramo Sele na koncu. Iz mase oblikujemo ne pretanke zrezke, jih povaljamo v moki, stepenem jajcu in drobtinah ter na maslu lepo rjavo zapečemo. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Zelenina juha s koromačem SESTAVINE: 250 g zelene z listi, 1 glavica koromača, 3 žlice sončničnega olja ali masla, italijanska kumina, koriander, 2 žlici cele moke, 1,5 I vode, lovorov list, 1 žlica koromačevih lističev, sol Zeleno narežemo na kocke, njene in koro-mačeve listič pa nasekljamo. Za juho jih potrebujemo eno žlico, drugo pa posušimo in shranimo. Italijansko kumino in koriander minuto pražimo na olju, dodamo zeleno in narezan koromač in dušimo tri minute, nato primešamo moko. Medtem segrejemo vodo in stresemo vanjo popraženo zeleno s koromačem, dodamo lovorov list, solimo in kuhamo še tri minute; zelena in koromač naj ostaneta čvrsta. Na koncu potresemo po juhi nasekljane zelenine in koromačeve lističe. Juho lahko pripravmo tudi brez koromača, del vode pa lahko zamenjamo z mlekom. (Neva Miklavčič Predan) MALE ŽIVALI Zaščitna cepljenja Dr. Jože Vidic AVTOMOBILIZEM T'V ri psih in mačkah poznamo vrsto -1. obolenj, ki jih je potrebno preprečevati s preventivnimi cepljenji. Gre predvsem za virusna obolenja, ki se po navadi zelo hitro prenašajo z živali na žival. Posledice so največkrat zelo hude in se lahko končajo s poginom. Edina učinkovita zaščita je cepljenje zdravih živali, s Čimer si te pridobijo naravno odpornost. Cepljenje moramo ponavljati vsako leto. Mlade pse in mačke moramo cepiti prvič med 7. in 9. tednom starosti, vakcinacijo pa ponovimo po petih tednih. Ker sta trenutno v Sloveniji precej razširjeni pasja kuga in parvoviroza, priporočamo še cepljenje psov okrog petega meseca starosti. Pse moramo nujno cepiti proti pasji kugi, kužnemu vnetju jeter, leptospirozi in parvo-virozi, vsakoletno cepljenje proti pasji steklini pa predpisuje tudi zakon. Proti tej bolezni, ki je nevarna tudi za Človeka, morajo biti cepljeni vsi veC kot štiri mesece stari jjsi. MaCke moramo vak-cinirati proti mačji kugi, proti kužnemu kašlju in proti levkozi. Za mačke ni predpisano obvezno cepljenje proti steklini, je pa zelo priporočljivo. Sodobne vakcine so za živali navadno neškodljive, reakcije nanje se pojavljajo le izjemoma. Glavne kužne bolezni Pasja kuga je zelo nevarna nalezljiva virusna bolezen in napada zlasti pse med 3. in 5. mesecem starosti, pred njo pa niso varne tudi odrasle živali. Bolni pes zgubi apetit, postane otožen, dri-skav, ima povišano telesno temperaturo, iz oCi in nosu pa se mu zaCne cediti prozorna tekočina, ki se kasneje zagnoji. Virusi lahko prizadenejo prebavila, pljuCa, kožo ali pa živčni sistem. ZivCna oblika pasje kuge je neozdravljiva. Parvoviroza ali hemoragični gastroente-ritis je najpogostejša nalezljiva bolezen psov v Sloveniji. Značilno je, da živali zanjo zbolijo kar naenkrat, bolezen ima tudi nadvse hiter potek. Mladi psi pogosto poginejo že 48 ur po zaCetku obolenja. Tipična za to bolezen sta bruhanje in krvava griža. Vzrok pogina je ponavadi izsušitev organizma -dehidracija. Poleg prizadetosti Črevesja lahko pride zaradi virusov tudi do akutnega vnetja srene mišice. Posledica tega je nagla smrt mladičev že kmalu po rojstvu. Mačja kuga je kužno in pogosto smrtno nevarno obolenje mačk. Znaki zanjo so bruhanje, driska ter spremenjena krvna slika. Potek bolezni je navadno tako hiter, da lastniki pogin pripisujejo zastrupitvam. Kužni kašelj mačk povzroča virus. Pri mačkah pride do vnetja nosu in sapnika, žival se slini, kašlja, kiha, odklanja hrano in postane otožna. Brez veterinarske pomoči se bolezen 'pogosto konca Jf inili so Časi, ko I \ /1 se je po Slove- ™ niji vozilo največ fiatovih avtomobilov, vključno z Zastavinimi »ficki«. Potem se je »bum« fiat kar nekoliko polegel. Fiate 1.300 so zamenjale zastave 101 in kasneje yugi, po zatonu fickov pa so se pojavili poljski fiati 126 (priljubljene »bolhe«), teh pa je med fiati na naših cestah še vedno največ. Ker so pri Crveni zastavi s Fiatom dobro sodelovali, se Italijani posebej za Slovenijo niso zanimali, saj imamo dve tovarni avtomobilov (Revoz in Cimos), zelo radi pa smo se vozili tudi v golfih, ki so v zadnjih letih prihajali iz sarajevske tovarne TAS in bili zato dokaj poceni, saj zanje ni bilo treba plačevati carine. Od vseh fiatovih tovarn (poleg znamke Fiat še Lancia in Alfa) so se pri nas v zadnjem Času še najbolje prodajale alfe. Verjetno je kupcem všeC prav družinsko-športni znaCaj alf. Lan-cio pa je bilo pri nas skoraj nemogoče kupiti, saj ni bilo uradnega in pooblaščenih servisov, tako da so imeli tisti redki, ki so si lancio le umislili, veliko težav s servisiranjem. Vse to se pozna tudi na ljubljanskem avtomobilskem sejmu. Fiatov je malo (seveda mednje ne štejem zastave 101 in yuga). Cene za fiate so relativno ugodne, saj je potrebno za lepo ohranjenega una 45, letnik 1985 odšteti 6.600 mark. Fiat 127 (za tega vas večina niti ne ve, kako izgleda), letnik 77 je stal 2.300, fiat 128 pa le 2.100 mark, vendar je bil letnik 76. Za ritma, letnik 82 pa je bilo potrebno plačati 3.500 mark. Najdražji fiat na sejmu je bila skoraj nova tempra. Zanjo je bilo potrebno odšteti 23.200 mark. Uno 60 S, star tri leta pa je stal 10.500 mark. Tudi alf ni bilo veliko, kar me je kar malo presenetilo. Tako je bilo treba na primer za alfo 33, letnik 85 odšteti 8.000, za dobro ohranjeno giulieto (predhodnico alfe 75 in alfe 155), letnik 83 pa 6.500 mark. Tako kot na cestah je bilo tudi na sejmu na ogled največ »bolhic«, vendar je bilo zanimanja zanje bolj malo. Lastnild pa so jih tudi zelo različno cenili. Najcenejša, ki sem jo na sejmu videl, A ' jM| ■Hiteč,. 11™, je stala 1.000, najdražja pa kar 2.300 mark. Obiskali smo tudi nekaj trgovin z rabljenimi avtomobili v Italiji. Tu je položaj popolnoma drugačen. Po Italiji se vozi največ fiatov, zato so avtomobili tujih znamk v trgovinah s starimi avtomobili redki. Čeprav bi pričakovali, da bodo cene starih fiatov v Italiji ugodne, ni tako. Pa ne zaradi cen. Vsi avtomobili so namreč skoraj novi (najstarejši, ki sem ga videl, je bila alfa 33, letnik 86) in zaradi tega tudi sorazmerno dragi. Tako je potrebno za una 45, letnik 87 odšeti 4,8 milijona lir, leto mlajša lan-cia Y10 pa je v Trstu stala kar 7,5 milijona lir. Tudi fiatova panda (tudi panda je tako kot Y10 majhen mestni avtomobil) ni bila prav poceni, saj je stala 6.9 milijona lir, bila pa je letnik 89. Tipo letnik 89 je stal 9.8 milijona, naj-dražji od vseh avtomobilov, ki sem jih videl, pa je bila lancia thema 16v turbo, ki je pri sosedih zelo cenjen avtomobil. Zanjo je bilo treba odšteti kar 27 milijonov lir. Ce to preračunate v marke, vidite, da tudi v Italiji avtomobili iz Fiatove hiše niso prav poceni. Ko k ceni prište-jete še carinske dajatve (kar je cesarjevo, je paC cesarjevo) in težave z uvozom, lahko hitro izračunate, da se splača malo počakati in najti pravi fiat na ljubljanskem sejmu ali kupiti avto prek oglasa v časopisu. Težav s fiati in lancia-mi bo pri nas vse manj, saj smo konCno dobili uradnega uvoznika za te avtomobile. Zanimivo pa je, da smo edina država na svetu, ki je imela prej uradnega zastopnika za Ferarria kot za Fiat. m RADIO TV Sobota, 5. decembra 1992 23 ODDAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 Radovedni Taček: Žoga Lonček, kuhaj: Hladna sadna rižota Oscar Junior: Boter Dolgčas, 9/11 del češke nanizanke Utonilo je sonce; Ne jokaj, Mihi, 4/6 del slovenske mladinske nadaljevanke Klub klobuk, ponovitev Zgodbe iz školjke, ponovitev Poročila Ostržkove prigode, 5/6 del italijanske nadaljevanke, VPS 1535 Novosti založb: Od obzorja do obzorja Marijana, 5/13 del francoske risane serije, VPS 1625 TV dnevnik I Dober tek!.Kuharski nasveti Paula Bocuseja, 13/22 Alpe-Donava-Jadran Da ne bi bolelo: Kako ravnamo z zdraviti TV dnevnik H,vreme, Šport, Utrip O praznikih, 1.Oddaja: Sveti Miklavž Ona in On Hilton, Bangkok, 5/6 del avstralske nad., VPS 2135 TV dnevnik BI, vreme, šport, VPS 2220 SOVA: Popolna tujca, 7/28 del ameriške humoristične nanizanke, VPS 2250 Zastrupitve v Blaekheathu, 3., zadnji del angleške nadaljevanke, VPS 2320 Modra svetloba, ameriški film, VPS 0010 © RAI 1 Variete: Telethon (vodita Daniele Piombi, M.T. Ruta) 11 mercato del sabato n Vreme in dnevnik H Rubrika: Check up n Izžrebanje lota Dnevnik in Tri minute Pbldanski Telethon, vmes (14.45) športna sobota, avtomobilizem, IP v odbojki Disney club Vesti in loto Variete: Telethon Nedeljski evangelij Vreme in dnevnik Športne vesti Variete: Scommettia-mo che? Nočni dnevnik Variete: Telethon Gran Finale (vodita Piero Badaloni, Elisabetta . Gardini), vmes (24.00) dnevnik in vreme Film; Indagine a Chi-natown (krim., 1982, r VVim Wenders) IT SLOVENIJA 2 RAI 2 Video strani Tok tok, ponovitev Sova, ponovitev; Bagdad Cafe, 8/15 del ameriške humoristične nanizanke Zastrupitve v Blaekheathu. 2/3 del angleške nadaljevanke Poglej in zadeni Domači ansambli: Kvintet Gorenjci in Miha Dovžan Cirkuški festival v Monte Carlu, 2. del zabavne oddaje TV dnevnik ORF G, Puccini: Tosca, posnetek iz Rima Ko sem zadnjikrat videl Pariz, ameriški film Video strani KANAL A Ris, risanke in spoti KoSarka: Slovenija-ltalija, posnetek Rally DHL-Hertz, posnetek Dnevno informativni program Verdi, 9. del italijanske nadaljevanke Intervju Podobe iz New Yorka Dnevno informativni program Poročila v angleščini: Deutsche VVelle BMX: Tone in Simon Stojko Astrološka napoved Erotična uspavanka MCM Metropolitan Police Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00,9.00, 9.40) kratke vesti) SP v smučanju Nan.: Lassie Aktualno: Scrupoli Dnevnik Dribbling in vreme Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Zanimivosti o filmu Dov’eri quella notte? Izžrebanje lota TGS Parquet, vmes IP v odbojki, 17.45 košarka, nato Hunter Vreme in dnevnik Športne vesti Film: Rischio assoluto (krim., ZDA 1990) Nan.: L’ispettore Sarti Dnevnik in vreme Aktualno: Senza seru-I poli (vodi E. Sampo) RAI 3 KOPER RETE 4 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti UjBIjiNad.: Marcellina, ■ 10.30 Ines, Celeste Variete: A časa nostra Irer« Kratke vesti Nad.: Sentieri TG 4 vesti Variete: A časa nostra Nad.: Sentieri Variete: Buon pome-riggio Rubrika o lepoti Nad.: Amanda, Febbre d’ amore TG 4vesti Aktualno: Lui, lei 1’ al-tro (vodi M. Balestri) Kviz: La cena e servita TG 4 vesti Nad.: La signora in rosa, 20.30 Cristal Parlamente in TG 4 nočne vesti Film: Che fine ha fatto Baby Jane? (dram., ZDA 1962) 8 CANALE5 Na prvi strani Nan.: Časa Keaton Aktualno: Sabato 5, Nonsolomoda, Ante-prima Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Kviz: Lingo Aktualno: Arca di Noe Aktualno: Forum, 15.00 Amid Otroški variete: Topo Gigio in risanke Kviz: OK il prezzo 6 giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Variete: Paperissima (vodi Ezio Greggio) Nan.: Časa doke časa Proza: Le balene resti-no sedate (i. Alessan-dro Bergonzoni), vmes (24.00) nočni dnevnik Striscia la notizia ITALIA 1 V kioskih in Drobci i Koncert RAJ 3 Film: L’avventura di Mister Bliss (kom., 35) Dok.: Pred 20 leti B Deželne vesti Popoldanski dnevnik Okolje Italija Samo za šport m Športni tednik: Scusa-te 1’anticipo, vmes SP v smučanju IMA] Vreme in dnevnik RS™ Deželne vesti RSS Videobox H Nan.: Perry Mason -Per un atntico amore Dnevnik ob 22.30 Hjjtj Aktualno: Harem gfjjj Resnične zgodbe Dnevnik in vreme Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Nan.: Lepotica in zver Otroški variete Variete: Unomania Glasba: TopVenti Variete: E’ pericoloso šport Aktualno: A tutto vo-lume Variete: Mitico Film, vmes Studio šport Variete: Karaoke Film: Sotto il vestito niente (krim,, It. 1988) Film: La vergine, i. toro e il capricorno (kom., It. 1977) Odprti studio in šport ® TMC 8 Koper Nan.: Batman Rayanovi Rubrika: Snežni pla- Zdravniki s krili, av- net (pon.) stralska nadaljevanka Nan.: Get Smart Večno morje, ameriški Risanke vojni film; igrajo: Ster- SP v smučanju: moški ling Hayden, Alexis superveleslalom Smith in drugi Rubrika o motorjih G. Verdi: Traviata, po- Šport Show, vmes novitev košarka NBA, 16.30 Globus tenis: Shoot Out TV dnevnik Gamesmaster Verska oddaja Vremenska napoved Zdravniki s krili, av- Vesti: TMC News stralska nadaljevanka Nan.: Maguy - La crisi Sinovi in ljubimci, an- cardiaca gleška drama; igrajo: SP v smučanju: ženski Dean Stockvzell, Tre- slalom vor Hovvard in dragi Film: Una pillola per TV dnevnik dne (kom., 1990, r. G. Stanje stvari, oddaja o VViseman, i. Guy Mar- kulturi chand) TV dnevnik Glasba: Viaggio al cen- Stanje stvari, oddaja o tra della mušica (An- kulturi na Oxa) Večno morje, ponovi- Film: Il član del Darker (dram., ZDA tev ameriškega filma Horoskop 1970, r. Roger Cor-man, i, Shelley Win- ters, Robert De Niro) Aktualno: CNN News DfO Hrvaška 1 /JP ITALIA 7 Risanke Gremo v kino Nad.: Aspettando il domani Glasba in show Borsaffari Nan.: I Campbell Aktualno: USA Today Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Risanke Dok.: Človek in zemlja Sette in allegria Nan.: I Cambell, 19.30 Diamonds Film: Una spada per 1’impero (pust., It. 1964, i. Lang Jeffries) Nan.: Mike Hammer Film: Attento sicario fflMSP Avstrija 1 © TELEFRIULI Rubrika: Parliamone Kratke vesti Dok.: Zgodovina ZDA Rubrika: Mavrica Cinquestelle Večerne vesti Posebnosti TG Udine economia Glasbeni teden Nan.: Anna e il suo re Nočne vesti ^ TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Textvision Cas v sliki Roseanne Zveneča Avstrija Dolgo vroče poletje, ameriški film Hello Austria, Hello Vienna Cas v sliki Vzela sem direktorja, avstrijski film, 1959 Otroški program Risanke Mini čas v sliki Erikov kaos Cas v sliki Grad ob Vrbskem jezeru: Tajlandska avantura Šport Razumete šalo? Zlata dekleta: Nikar strahu pred strahom Bay Cove, am. film Cas v sliki Pravica Johnnyja Cool-la, ameriški film (OD Ji Avstrija 2 Dobro jutro Kaj se mi dogaja, 4/7 del Gospodičnaa Jelica, ponovitev Poročila Moč in slava, ponovitev 4. dela športne dokumentarne serije Alo, alo, ponovitev 9. dela humoristične nanizanke Slika na sliko, ponovitev Beverly Hills, 90210, ponovitev 9, dela Poročila Oddaja narodne glasbe Šaljivi hišni video Blufonci, 11/13 del Poročila Santa Barbara, 267. del ameriške nadaljevanke Risanka Dnevnik V plamenih Nikara-gue, ameriški film Dnevnik II Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 Rokomet - prvenstvo Hrvaške: Cakovec-Dal-ma, prenos Košarka, prvenstvo Hrvaške: Slobodna Dalmacija-Zagreb, prenos iz Splita Dnevnik TV teden Crno-belo v barvah: V avtobusu, 14/51 del angleške humoristične nanizanke Koncert v spomin Johnu Lennonu, posnetek Kraljičin prijatelj Francoščina Ruščina Šport 1000 mojstrovih Občutim druge planete Adventne pesmi Poročila iz parlamenta Ljuba družina Živali iščejo dom Nogomet Avstrija danes Kultura Smrt v Benetkah, it. - fr. film Cas v sliki Tom Waits-Dan na Dunaju Koncert skupine Queen Madžarska Dobro jutro, Madžarska Reformatorski verski program Za otroke TV magister Panorama Rokomet (Z), prenos s SP Komunikacije sveta Potovalni kviz Adamovi sinovi, Evine hčere Barometer, politični show Zaklad Templarjev, mladinske serija Dnevnik, telešport Risanka, Dick-Tracy-Show Gost oddaje: Udo Jur- gens Dnevnik TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 21.55 Vznemirljiva Elizabeth Taylor Ko sem zadnjikrat videl Pariz Film Richarda Brooksa S V letih, ko se je Mali j%n Monroe že blis-ie pi°Vlto vzpenjala, se Vbh 1Zabeth Taylor še vi n° lovila v naivnih Dr;spodobnih in bili aCnih deklet, ki bi itna;rade ljubljene, pa Jna)o vsrIa; z iOQJ? vselej težave ska Vendar je film-vila rxizba MGM zasta-boi;„V?e: sile, da bi čim-I,; , ^koristila igralko, 1^ r°sn VZ'nemirljala s svojo boSat!JŠala Uk mlade,' ^nieriA e) tucb razvajene gah ;e Jjke in v teh vlo- 8°sPocV i Sarmantna in t6ra igralki le maloka- filtnovn,,n+aib°lj opaznih lem obdobju je bil Ko sem zadnjikrat videl Pariz, posnet leta 1954. Filmska zgodba je nastala po noveli znanega ameriškega pisatelja F. Scotta Fitzgeralda in vsebuje vrsto avtobiografskih elementov, le dogajanje je preneseno na poznejši čas. Fitzgerald in njegova žena sta bila v Parizu v dvajsetih letih, ko je živela tam vrsta tujih umetnikov, med drugimi tudi Heming-way, na platnu pa je dogajanje postavljeno v čas po drugi svetovni vojni. Mladi ameriški vojak se v vrvežu praznovanja osvoboditve Pariza sreča z zapeljivim dekletom. Med njima se vname silovita ljubezen, ki pripelje do poroke, rodi se jima ljubka hčerka, njun zakon pa kljub temu razpada. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz,od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.Sobotna raglia; 9.30 Govorimo francosko; 10.05 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13,20 Obvestila ; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.05 Aktualni mozaik; 19,30 Obvestila; 19,45 Lahko noč, otroci; 20,00 Radio na obisku; 22.30 Radijska igra; 22,40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program- Glasba. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8,30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7,00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.10 Kontaktni napovednik; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9,45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 12.10 Šport; 13.00 Tematsko popoldne; 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.35 Obvestila; 17.40 Šport; 19.00 Večer na 2,; 19.30 PRŠ (Pop-rock-šoder), vmes šport; 22.20 Pop rock. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8,10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovske skladbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 Romantične simfonije; 19.35 Netopir (J. Strauss); 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pre- gled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Bla bla radio; 11.30 Turistična poročila; 13.30 Ob robu igrišča; 14.00 Okno v svet; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos R. Slov.; 16,00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši; 19.00 Zaključek-Barčica. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13,30, 14.30,16.30, 17.30,18.30 Poročila; 7.15, 12,30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Black notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucia-nova pisma; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11,00 Narečna oddaja; 11.30 Kulturna srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Zeljo po glasbi; 14.40 Redakcija za najstnike; 16.00 Mixage - Maribora; 17.00 Vroči hiti; 18.45 Autogrill - razmišljanja ob glasbi F. Guccinija; 20.00 Nočni program, Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.15 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert na festivalu Trieste Prima; 11.30 Odprta knjiga: Lačni kamni (R. Tagore); 11.45 Kantavtorji in šansonieji; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta ro-zajanski glas; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Ne-diški zvon; 15.00 Duh časa in čar odra v spominih J, Babiča; 15.30 Glasba za vse okuse; 16.00 Skozi tančico molka; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Esej: Adam, kje si? (E. Kocbek); 18.30 Jazz; 19.20 Zaključek sporedov. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah. Radio Koroška od 18,00 do 19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. ■ H Hj SATELIT SUPER 6.30 Poslovne novice; 7,00 The mix; 8.00 Poročila; 8.30 Financial; 9.00 Super Shop; 10.05 Mix; 14.00 Youthquake; 14.30 Eco record; 15.00 Travel magazin; 15.30 Beyond tomorrow; 16.00 Šport; 16.30 Focus; 17.00 Scena; 17.30 Absolutely live; 18.30 Videofa-shion; 19.00 Filmska matineja; 19.50 Manfish (pust., ZDA 1956); 21.30 Filmski magazin; 22,30 High Aspirations; 23.00 Scena; 23.30 Hang loose; 24,00 Bridge of the Gorilla (groz.. ZDA 1951); 1.30 The mix ali night; 2.00 China News Europe. SKY ONE 7.00 Nevarni zaliv; 7.30 Elephant boy; 8.00 Fun factory; 13.00 Barnab/ Jones; 14.00 Bellestar (ZDA 1980); 16.00 Risanke; 17.00 The Dukes of Hazard; 18.00 Ameriška rokoborba; 19.00 Knights and Warriors; 20.00 Uk Top 40; 21.00 Nerešene skrivnosti (vodi Robert Stack); 22.00 Cops I; 22.30 Cops II; 23.00 Saturday Night Live; 24.00 Hill Street Blues. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Ski Report, SP v smučanju, tenis: pokal Davis (finale), htrostno drsanje, Eurosco-res, smučanje; 20.45 Tenis: pokal Davis ZDA-Svica (finale); 23.00 Euroscore; 24.00 Kickboks, SCREENSPORT 7.50 Ski magazin; 8,50 Konjeništ-vo; 9.50 Go; 10.50 Sp v smučanju: veleslalom (M); 12.30 Ameriški nogomet; 13.00 Košarka; 17.30 Tenis; 17.55 SP v smučanju: veleslalom (2); 24.00 Motošport; 1.00 Golf; 3.00 Kegljanje; 5.00 Go. MTV 8.00 Awake On The Wild Side; 11.00 The Big Picture; 11,30 US Top 20; 13.30 XPO; 14.00 Video; 16.30 Week in Rock; 17.00 Yoi; 18.00 The Real World; 18,30 The Big Picture; 19.00 Braun Euro-pean Top 20; 21.00 Saturday Night Live; 21,30 MTV Sports; 22.00 The Soul of MTV; 23.00 Partyzone; 1.00 Video: X-Rated Weekend; 3.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 8.40 En-tertainment Tonight; 9.00 Vani-shing VVilderness; T1,00 Silent Mo-vie; 13.00 Seige at Marion; 15.00 Butch Cassidy and the Cundan-ce Kid; 17.05 Batman; 19.00 Mi-ster Johnson; 20.40 Entertain-ment Tonight; 21.00 Quick Chan-ge; 23,00 The Advenfures of Ford Fairlane; 0,50 Eleven Days, Ele-ven Nights; 2.25 Frankenhooker; 5.55 Savage Harbor; 6.10 Garwood: Prisoner of War. MOVIE CHANNEL 6.00 Johnny Concho; 8.00 The Little Indions; 10.00 Mauela; 11.15 Brer Rabbit Christmas Carol; 12.25 The Mark of Zorro; 15.45 lt's Nearly Wasn't Christmas; 17.40 Who Shot Patakango; 19.30 Xpo-sure; 20.00 Honey, I Shrunk the Kids; 23.00 Uncke Buck; 24.00 Pariš Trout; 1.45 In the Best Interest of the Child; 3.25 Buried Alive, PRO 7 5.15 Serije: Lassie, 5.40 V kraljestvu divjih živali, 6.25 Tisoč milj prahu, 7.15 Fant z druge zvezde; 10.00 Pest gre na Zahod (vestern, It. 1980); 11,40 Mash; 12.05 Eddie Dodd; 13.00 Živali znanih ljudi; 13.10 V kraljestvu divjih živali; 14.00 Loterija; 14.50 Sherlock Holmes (ZDA 1970, i. Robert Stephenson, Colin Blakely; 17.05 Južna zvezda (pust., Fr.-VB 1968, i. George Segal, Uršula Andress); 19.00 Srečno pot (5. del); 20,00 Poročila; 20.15 Zmešani profesor (kom., ZDA 1981); 22.00 Nedotakljivi (krim., ZDA, i. Kevin Cost-ner, Sean Connery); 0.15 Simon Templar; 1.00 Poročila; od 1.20 do 4.20 Gate 2 - Vrata v pekel (srh., ZDA); 2.55 T.J. Hooker, Poročila, Mash, 4.20 Vegas. 6.00 Risanke; 800 Otroška oddaja: Klak; 8.45 Igra: Pobegla miš; 9.00 Risanke; 10.00 Družina za milijon dolarjev; 10.30 Marvel Universum: Spiderman 5000, Hulk; 12.00 Winspector; 12.30 Mi-chel Vaillant; 13.30 Princ iz Bel Ai-ra; 14.00 Ultraman; 14.25 Policijsko poročilo; 14.55 Knight Rider; 15.55 A-Team; 16.50 21 Jump Street: Brez nadzora; 17.45 Cena je vroča; 18.15 Družinski dvoboj; 18.45 Poročila; 19.15 Beverly Hills 90210; 20.15 trojna poroka (kom.); 21.50 Vse nič ali?; 23.00 Telesna ljubezen (Nem., 1978); 0.45 Pridi dekle in ljubiva se (Nem. 1968); 2.05 Tutti frutti; 2.50 Rožnata nanizanka; 5.00 Knight Rider; 5,45 After Hours. SATI 6.15 Nogomet; 7.15 Risanke in serije; 10.35 Lepotica in zver; 11.35 Kolo sreče; 12.15 Gospodarski forum; 12.50 Čar gora; 13.20 Vesopljska ladja Enterprise; 14.15 Nenavadni par; 16.30 Dro-scherjev živalski svet: Flamingi; 17.00 Srce je adut; 17.30 Točka, točka, točka; 18.00 Nogomet; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Strast in paradiž (miniserija, ZDA 1988); 22.00 Šale in dallovščine; 23.00 Poročilo o zgodaj zrelih dekletih (Nem., 1973); 0.45 Ponovitve: pozdravi iz usnjenih hlačk (parno. Nem. 1974), 2.00 Poročila, 3.25 Lepotica in zver. Pregled programa. TELES 6.55 Dobro jutro Bino: Smrkci, 7.05 Filmski razred, 7.40 Barkleye-vi, 8.05 Saber Rider, 8.40 Flash Gordan, 9.15 Toddy's, 9.45 Smrkci, 10.05 Popeye; 10.15 OtroSki umik; 11.15 Mali super možgani; 12.35 S prizorišča v...; 13.00 Bim Bam Bino; 15.20 Otroci, mame in general (Nem., 1945); 16.15 Magazin: Nathalijin način življenja; 16.55 Prva ljubezen; 18.25 Fazit; 18.35 Policist s Hill Streeta: Zaspiš od dolgočasja; 19,25 Zakon orožja; 20.15 Johnsonova pot v Belo hišo; 21.50 Exit - Izhod v prazno (ZDA 1984); 23.305 Na lastno pest; 0.15 Ponovitve: Sanje brez upa, 1.50 Izpraznite areno, 2.20 Julijina čudežna vrnitev, 4.10 Hill Street. EVROPA / NESTALNO VREME S POGOSTIMI PADAVINAMI VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE VČERAJ MOSKVA O A. 1 fr. H a TEMPERATURE OB 13. URI pod -20 C*1 I-20/-10 C" LH-10/0 C' ^ i n n '|_110/20 C°|_I 0/10 C° |___110/20 C°|____120/30 C* L inad 30 C O jasno poloblačno O oblačno f nevihta A dež sneg megla topla fronta hladna fronta okluzija VREMENSKA SLIKA Nad severnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska, hladna fronta je dosegla Slovenijo. Od TEMPERATURE severovzho da bo začel k nam pritekati znatno hladnejši zrak. PO SVETU HELSINKI.. OSLO...... STOCKHOLM K0BENHAVN MOSKVA.. BERLIN.. VARŠAVA. LONDON.. AMSTERDA BRUSELJ .... BONN.... FRANKFURT PARIZ... DUNAJ... MUNCHEN ZURICH.. ŽENEVA.. RIM..... MILAN... BEOGRAD NICA.... BARCELONA BUKAREŠTA. CARIGRAD. MADRID..,. LIZBONA... ATENE .. LARNAKA. TUNIS... ALŽIR... MALTA... JERUZALEM KAIRO... C A središče središče ciklona anticiklona 3/6 1/6 3/8 4/10 -2/-1 4/11 5/11 3/8 9/9 9/9 10/10 10/10 10/10 13/13 11/11 9/9 4/11 11/17 4/10 8/15 10/14 11/18 -9/-4 4/8 8/14 14/17 7/12 9/18 12/23 10/21 18/20 8/12 14/16 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.28 in zašlo ob 16.17. Dan bo dolg 8 ur in 49 minut. Luna bo vzšla ob 13. uri 19 minut in zašla ob 02. uri 32 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 5.53 najvišja 39 cm, ob 13.16 najnižja -37 cm, ob 19.34 najvišja 8 cm. Jutri: ob 0.03 najnižja -10 cm, ob 6.29 najvišji ob 13.45 najnižja -47, ob 20.12 najvišja 15 išja 43 cm, cm. ALPE-JADRAN / PONEKOD BO SNEŽILO VSE DO NIŽIN TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA, TRST...... CELOVEC... BRNIK..... MARIBOR.... CELJE..... NOVO MESTO NOVA GORICA 11/12 MUR. SOBOTA PORTOROŽ. POSTOJNA IL. BISTRICA KOČEVJE... ČRNOMELJ SL. GRADEC BOVEC.... RATFCE... VOGEL.... KREDARICA VIDEM.... GRADEC.... MONOŠTER ZAGREB... REKA..... DANES O SALZBURG 10/12 -/13 4/6 7/9 7/7 7/8 12/9 8/8 12/14 9/10 9/11 10/12 11/11 4/5 6/8 3/4 1/0 -5/-7 10/9 7/8 -/7 11/9 13/14 • VIDEI 7F O O PORDENONE * 44 BELJAK c TRBIŽ O o x v o A JLA , . . ^ KRANJSKA GORA99^^^^^KB| 444 ČEDAD : ' C GORNJI SENIK O / ^ MURSKASOBOTA O MARIBOR 7|r Z VARAŽDIN O O KRANJ O LJUBLJANA O CELJE L. Up/V O NOVO MESTO O ZAGREB O KARLOVAC V SLOVENIJI: Oblačno s padavinami. Meja sneženja se bo v noči na nedeljo spustila do nižin. Ob moiju sprva močan jugo, ponoči pa bo začela pihati buija. Najvišje dnevne temperature do 14°C. OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan SOSEDNJE POKRAJINE: Oblačno s padavinami, izrazitejšem! na južnem obrobju Alp. Ponoči bo snežilo tudi na severnem Hrvaškem. Ob severnem in srednjem Jadranu zelo močan jugo. JUTRI o SALZBURG GORNJI SENIK O BEDAK o TRBIŽ O Q KRANJSKA GORA S3 ČEDAD . VIDEM O °/ O PORDENONE —p. N. GORCA o GRAZ O CELOVEC o J MURSKA SOBOTA O y MARIBOR / IS VARAŽDIN O O KRANJ / O UUBUANA GORICA TRST O POSTOJNA O CEDE OII Q o NOVO MESTO O ZAGREB ' O® O KARLOVAC o REKA > ®g * PULAQ V SLOVENIJI: V nedeljo bodo padavi- OBETI: V ponedeljek od zahoda ne ponehale in postopamo se bo novo poslabšanje vremena s po-razjasnilo. Hladneje bo, na oblačitvami in padavinami. Primorskem bo prehodno pihala burja, ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na rrr zraka: 21 46 29 46 44 33 235 Ljubljana Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Šoštanj Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 136, Drava HE Dravograd: -, Sava • Radovljica: 233, Sava HE Mavčiče: -, Sava Radeče: 250, Sora Suha: 256, Ljubljanica Moste: 168, Savinja Laško: 147, Krka Podbočje: 89, Kolpa Radenci: 217, Soča HE Solkan: 896. M ra & kit. HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Nenadno spoznanje bo za vas pridobitev, ki vas bo ponesla v deveta nebesa. Pri dobičkonosni zadevi boste za kupnen nastop združili moči s tretjo osebo. BIK 21-4/20-5 : Danes boste potiho dokončali vse obrobne zadeve, za katere prej niste imeli dovolj časa. ZveCar si bosta zaželeli brez partnerja oditi ven, med ljudi. DVOJČKA 21-5/21-6 : Za današnji dan bi lahko rekli: »Ni važno, kaj znaš, ampak koga poznaš«, saj boste najverjetneje uspešno izkoristili vplivno zvezo za lastne poslovne namene. RAK 22-6/22-7 : Nova ljubezen gradi gradove v oblakih. Ugotavljate, da se je odnos nenadoma začel poglabljati in v vaše preseneCnje kaže značilnosti stalnega odnosa. LEV 23-7/23-8 : Danes so vam pšri delu zelo pomembne svoboda in proste roke. Ce boste lahko sami izbrali delovne ure, da boste Cim manj nadzirani, boste nalogo odlično opravili, DEVICA 24-8/22-9 : Razen tega, da z nekom zagovarjata popolnoma nasprotni stališči v zvezi z določeno denarno zadevo, bo današnji dan uspešen in na sploh prijeten. TEHTNICA 23-9/22-10 : Danes vas Čaka razburljivo presenečenje, saj ste določen projekt uspešno dokončali. Niste pa pričakovali, da bo tudi pri tem vmešan ožji družinski elan. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Dolgočasen in depresiven dan, ko imate zelo malo dela, najraje pa bi bili polno zaposleni. A vseeno ne poskusite dela nadomestiti s preveč zabave. STRELEC 23-11/21-12 : Razpoloženi boste za pustolovščine in nove izkušnje, kar pa ne bo povsem primemo, saj je današnji dan zelo posloven in zahteven, zato bo le malo časa ostalo samo za vas. KOZOROG 22-12/20-1 : Vaša samozavest je danes na vrhuncu in razpoloženi ste, da »nastopite sami in zaigrate svojo vlogo«... Prijeta, razburljivo spoznanje ob družabnem srečanju. VODNAR 21-1/19-2 : Zapravljali boste besede in ogrožali svoj položaj že navsezgodaj zjutraj, ko boste svoje mnenje o službeni zadevi povedali šefu. Raje dvakrat premislite! RIBI 20-2/20-3 : S partnerjem se nikakor ne bosta strinjala pri načrtovanju vajinega proračuna. Medtem ko hoCe eden od vaju varčevati, si želi drugi zapravljati. CESTE / MOKRE IN SPOLZKE Ceste po Sloveniji so večinoma mokre in spolzke, vendar poteka promet tekoče in brez večjih zastojev. Tudi na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje. Vse voznike obveščamo, da z novimi slovenskimi zelenimi kartami na mej- ZASTOJI ^ ZAPRTA CESTA jST * POPRAVILA NA CESTI POLEDICA . SAMO Z M ZIMSKO ^ ^ OPREMO OQO ŠPORTNA PRIREDITEV nih prehodih z Italijo ni več zapletov. Za prestop meje na Ljubelju in Jezerskem voznikom priporočamo zimsko opremo. Opozarjamo tudi na vremensko napoved, ki napoveduje, da bo ponoči ponekod dež prešel v sneg vse do nižin. 1 GOSTA MEGLA BENCINSKI ČRPALKE 24 UR belinka ambient ekološka barva za les V VEDNOST Letošnja meteorološka jesen Z zadnjim novembrom se je končala letošnja meteorološka jesen. Meteorologi k jesenskim mesecem prištevamo september, oktober in november. Predstavili bomo nekaj statističnih podatkov za letošnjo jesen. Zdaj imamo klimatološke podatke v celoti zbrane le za meteorološko postajo v Ljubljani. Te podatke bomo primerjali s tistimi iz prejšnjih let in ugotavljali odstopanja od povprečnih vrednosti. Za vso Slovenijo pa so zbrani le podatki o količini padavin. Letošnja jesen je bila kot navadno topla in običajna po številu ur sončnega obsevanja. V Ljubljani je bila povprečna jesenska temperatura zraka 10,8 stopinje, kar je sicer za osem desetink veC od dolgoletnega povprečja, ki velja za to stoletje, vendar Se vedno v okviru pričakovanih vrednosti. September in november sta bila toplejša od povprečja, oktober pa nekoU-ko hladnejši. November je bil za celi dve stopinji toplejši od povprečja. Sonce je v Ljubljani sijalo 333 ur, kar je le dve uri manj od povprečja. K tej vsoti je večji del prispeval september, ko je sonce sijalo kar 219 ur, oktobra in novembra skupaj pa le 114 ur. Predvsem zaradi izjemno mokrega oktobra je bila kob-Cina padavin, izmerjena minulo jesen v slovenskih krajih, precej višja od povprečja. Povprečne vrednosti šobile presežene za 40 do 90 odstotkov. V Ljubljani je v 50 padavinskih dneh padlo 729 litrov deZja na kvadratni meter, kar je 311 litrov več, kot znaša povprečna jesenska količina padavin za to stoletje. Ce upoštevamo vse podatke, ki jih imamo na voljo za Ljubljano, tj. od leta 1852, je bil letošnji oktober najbolj moker doslej, letošnja jesen pa šesta najbolj mokra. Največ padavin, okoli 1500 litrov na kvadratni meter, je padlo v hribovitem svetu zahodne Slovenije, v odstotkih pa je bilo povprečje najbolj preseženo ravno v Ljubljani in njeni okobci. (Janez Markošel)