Podtalna plačana v gotovini.
Leto XIM Št 18 („JUTRO« št. lil a)
JJpravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Koeenova ulica 2.
—	Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
št 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-
g-artnerja.
LJubljana, ponedeljek fi. maja
Cena 2 Din
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva uL 5. Telefon §1*3122, 3123, 3124, 3125 in 3126
Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 5.—, po raznašal. cih dostavljena Din 6 mesečna
Maribor, Grajski trg št. 7. Telefon
št. 2455.
Celje, Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Dve angleški križarki poškodovani
Uspešni napadi na angleško sredozemsko brodovje — Okupacija otočja Cikladov končana — Topniški boji v Vzhodni Afriki
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 11. maja naslednje 340. vojno
poročilo:
Naše bombniške edinice so večkrat po vrsti napadle na zapadnem Sredozemskem morju neko sovražno pomorsko formacijo ter hudo zadele dve križarki. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno.
V teku napada letal nemškega letalske-
ga zbora na Malto Je bil hidroplan tipa »Sunderland« zažgan. Eno izmed naših letal, ki je bilo označeno kot sestreljeno v teku letalske pomorske borbe, omenjene v vojnem poročilu št. 338, je bilo rešeno.
V Severni Afriki se z uspehom nadaljuje akcija italijansko-nemških edinic na področju Solluma.
Na Egejskem morju so se italijanski od-
Nemško vojno poročilo
Berlin, 11. maja. d. Nemško vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje
poročilo:
Angleška letala so v zadnjih nočeh ponovno in po načrtu bombardirala stanovanjske okraje nemških mest, med njimi tudi glavno mesto. Za povračilo so v poslednji noči močne sile nemškega letalstva p odvzele velik napad proti Londonu. Angleško glavno mesto so nemška letala obmetavala v valovnih napadih vso noč pri dobrem razgledu z rušilnimi bombami vseh kalibrov in z deset tisoči zažigalnih bomb.
"Veliki požari v kolenu Temze, zlasti pa v dokih Commercial in Millvvall, kakor tudi na Vaterlooškem mostu in med Viktorijini-nii doki so bili dokaz probojnega učinka. Ognjeno morje severozapadno od kolena Temze se je videlo še v daljavi več sto kilometrov.
Drugi oddelki vojnih letal so porušili z zadetki bomb v polno velike dele neke tvornice za predelavo lažjih kovin in izdelovanje motorjev, kakor tudi neko tovarno orožja na jugu otoka ter so učinkovito napadali pristaniške naprave ob ustju Temze, v Plymouthu in na južnovzhodni obali. Nad angleškim ozemljem sta bili sestreljeni dve sovražni letali.
Podmornice so potopile pri operacijah na severnem Atlantiku 29.800 br. reg. ton so-
vražnega ladjevja. Razen tega je bila močno poškodovana z zadetki torpedov ena izmed angleških pasti za podmornice.
Na morju ob Angliji so potopila bojna letala v nekem konvoju trgovsko ladjo s 5000 br. reg. tonami ter hudo poškodovala 7 nadaljnjih velikih ladij.
V Severni Afriki so zaplenile čete nemškega afriškega zbora pred Tobrukom 3 težke protiletalske topove ter nadaljnje orožje. V ostalem so bili boji na tem področju omejeni na obojestransko topniško obstreljevanje. V uspešnih bojih pri Sollu-mu so bili uničeni trije angleški oklopnl vozovi. Zaplenjenih je bilo več topov in motornih vozil ter ujetih več ujetnikov.
Pri sunku proti otoku Malti so nemški lovci zažgali včeraj s streli štirimotorni angleški hidroplan tipa »Sunderland«.
Sovražnik je v zadnji noči napadal z močnejšimi silami predvsem mesto Hamburg. Rušilne in zažigalne bombe so povzročile številne požare in opustošenja skoraj izključno v stanovanjskih okrajih. Vo-jaško-gospodarska škoda ni pomembna. Med civilnim prebivalstvom Je bilo več ljudi ubitih in ranjenih. Posamezna sovražna letala so prodrla v okolico nemškega glavnega mesta. Nočni lovci so sestrelili osem napadajočih letal.
3
sitiaft letalske vojne
Velika opustošenja v angleški industriji
Berlin, 11. maja. s. Na jugovzhodu Malte so nemška letala 9. maja potopila britansko podmornico, ki je spremljala konvoj ladij. En rušilec je bil močno -poškodovan. Razen tega so v noči na 9. maj nemški bombniki napadli jugozapadno in srednjo Anglijo. Velika količina zažigalnih in eksplozivnih bomb je zadela razne industrijske naprave ter povzročila požare in razdejanja. Iste noči sta bila oborožena trgovska parnika s skupno 9000 tonami potopljena blizu vzhodne britanske obale. Mnogo drugih trgovskih ladij s skupilo 28.000 ton so nemški bomb n ki hudo poškodovali, tako da se z vso gotovostjo računa na nijh izgubo.
O letalsikih napadih, ki so jih izvršila nemška letala proti Angliji v neči med 8. in 9. majem, se je zvedelo, da je sodelovalo več sito letal pri tej akciji proti mestom Hull, Nottingham, Cheffield, Derby, Piimotuth in Bairow. Napad na pristaniške naprave in doke v Hullu so imali velik uspeh. Plinarna in delavnice, kjer se proizvaja vojni material, so bile zadete v polno. Veliki in mali požari so dokončali uničenja, povzročena z eksplozivnimi bombama.
Tudi mnogoštevilna druga manjša središča v Angliji so bila bombardirana.
Angleško letalstvo je v petek ponoči preletelo severozapadno in južnezapadno Nemčijo. Več sovražnih letal je bombardiralo velika nemška mesta na jugozapa-du. Škoda še ni ocenjena. Med civilnim prebivalstvom pa je bilo nekaj žrtev. Nekaj sovražnih letal je preletelo severozapadno Nemčijo ter se obrnilo tudi proti Berlinu, kjer je z bombami obmetavalo mestni okraj, čegar prebivalstvo je zelo številno. Škode na vojaških objektih ni bilo, pač pa je bilo zrušenih nekoliko his, med civilnim ljudstvom pa je bilo več smrtnih žrtev in ranjencev.	_
Berlin, 11. maja. d. Na uradnem mestu odločno zanikajo trditev lista »Washing-ton Post«, da bi bila nemška vojna letala metala nad Irsko letake s sporočilom, da bodo nemška letala bombardirala prestolnico irske svobodne države, če bo irski Rdeči križ še nadalje podpiral Anglijo. Slični letaki niso bili nikoli vrženi nad Trsko. kjer dobro vedo, da so angleška središča vojne industrije na severu otoka utrdbe proti irski skupnosti. Uničenje teh utrdb iz zraka pomeni enega izmed bistvenih pogojev za svobodno in neodvisno Irsko.
Silovit napad na London
New York, 11. maja. d. Ameriška poročevalske agencije javljajo iz Londona, da je v noči od sobote na nedeljo preživel London enega najstrašnejših letalskih napadov v sedanji vojni. Več ur so brez pre-stanka treskale na londonsko področje rušilne in zažigalne bombe, ki so povzročile neizmerno razdejanje. Na tisoče zažigalnih bomb je zanetilo toliko požarov, da gasilstvo ni moglo biti ognju sproti kos in nekateri požari še zmerom divjajo, širjenje ognja je še bolj pospešila toča rušilnih bomb, ki so v vseh mestnih okrajih, zlasti pa v industrijskih četrtih porušile izredno veliko število objektov. Telefonski promet, kakor tudi javna razsvetljava, plin in vodovod sta v mnogih mestnih delih prekinjena. Mnogo ulic je povsem neprehodnih.
Ob času, ko je bombardiranje doseglo svoj višek, je bilo videti, kakor da bi ogenj
delki izkrcali na otokih Keos, Siphnos ln Syros, zaključujoč s tem okupacijo otočja Cikladov.
V Vzhodni Afriki je bila v odseku pri Alagiju znatna aktivnost topništva; z drugih odsekov ni nič posebnega poročati. Sovražna letala so izvršila napad na letališče v Kataniji. Bilo je nekaj škode in nekaj človeških žrtev.
Amerika omejuje izvoz na Japonsko
\Vashing-ton, 11. maja. s. Mnogo znakov kaže, da nameravajo oblasti še bolj omejiti izvoz na Japonsko. Državno tajništvo za zunanje zadeve je odredilo, da se mora vse blago, namenjeno na Japonsko, podvreči strogi kontroli. K temu pripominjajo, da pomeni ta ukrep samo prvi korak do napovedanih omejitev, ki pa Japonske ne bodo prav nič vznemirili. Japonska je že poskrbela, da si iz drugih virov krije potrebo raznih vrst blaga.
Vojna na Kitajskem
Tokio, 11. maja. s. Oddelek japonskega letalstva je močno bombardiral čungking. številni vojaški objekti so deloma uničeni, deloma težko poškodovani. Iz nekega japonskega oporišča v šansiju poročajo, da so včeraj japonske čete obkolile kitajske postojanke v Hslenšanu. Japonci nadaljujejo s čiščenjem tega odseka.
Demanti o nemškem
pritisku na Rusijo
Berlin, 11. maja. s. Na odločilnem mestu energično demantirajo vest lista »New York Post«, da izvaja Nemčija velik pritisk na Sovjetsko zvezo, da bi se približala nemški politiki.
Razstava beneških
grafikov iz 18. stoletja
Benetke, 10. a Z odobren jem Ministrstva za Narodno Vzgojo pripravlja beneška občina za letošnji junij razstavo beneških grafikov iz 18. stoletja, ki bo v dvoranah obnovljene stare redute. Razstava bo obsegala kakžnih 400 tisikov, organiziral jo
deževal z neba. Dasi je bila noč svetla od j bo ravnatolj~ conskega oddelka za lepe
vvtnn/vAinn -irt irrtnrtor noH i7Cam lrtn/1Anol/mi J	*	°	4
mesečine, je vendar nad vsem londonskim j področjem ležala plast rdeče žarečega dima. Iz te plasti pa so, kakor poročajo dopisniki ameriških agencij, padale iskre tako na gosto, kakor da bi padal ognjeni dež. To sliko je spremljalo oglušujoče grmenje letalskih motorjev ter pokanje protiletalskih topov ter eksplozij izstrelkov. Večkrat je prišlo nad londonskim področjem do ogorčenih zračnih borb. Na obeh straneh je bilo mnogo letal sestreljenih.
Nad Londonom še dopoldne leži gost oblak dima. Mnogokje še divjajo požari. Po nekaterih ulicah leže preko razvalin ostanki gasilskih cevi, ki edine še pričajo o silni borbi gasilstva in reševalne službe z ognjem. Cela vrsta znanih poslopij, ki je bila že ob zadnjem napadu pred tremi tedni hudo poškodovana, je bila preteklo noč do tal porušena.
Sovražno letalstvo
nad Nemčijo
Berlin, 11. maja. d. V noči od sobote na nedeljo so močnejše skupine sovražnega letalstva prodrle nad nemško ozemlje ter so v prvi vrsti napadle Hamburg, kamor je bilo vrženih mnogo rušilnih in zažigalnih bomb. Bombe so padale v prvi vrsti na stanovanjske četrti, kjer je bilo povzročene precej gmotne škode in je biio nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom.
Manjše skupine angleških letal so poizkušale prodreti tudi nad nemško prestolnico. Le posameznim letalom je uspelo prodreti'do berlinske okolice, d očim mestnega središča ni doseglo niti eno sovražno letalo. Bombe, ki so bil';vržene v zunanjih mestnih okrajih, niso povzročile pomembnejše škode. Po podatkih, ki so bili do jutra na razpolago, je angleško letalstvo v svojem nočnem napadu izgubilo 8 letal.
umdtncsti in bo odprta od sredine junija do konca septembra.
Kralj in Cesar v Tirani
Velike manifestacije albanskega ljudstva
Tirana, 11. maja & Včeraj je Krailj in Cesar Viktor Emanuel s svojim obiskom počastil albanski narod, ki si ga je pred dvoma letoma z radostno vdanostjo izbral za svojega vladarja, Zgodovinski dogodek v trenutku, ko je bliskovita zmaga dokončno zlomila grožnje, ki so visele nad severno in južno albansko mejo, je pokazal, kako globoko se je vladar zapisal v srca alban-skega naroda. Zato je arnavtsko ljudstvo z vsem ognjem pozdravilo svojega vladarja, dokazujoč mu brezmejno hvaležnost. Italijanske trobojnice :n italijanske zastave plapolajo v vetru po vseh tiranskih ulicah. D vogla vi orel Skanderbegov in Sa vojski ščit, ki se menjavaita kot okras, kažeta prekrasno harmonijo med obema narodoma
5e preden se je kraljevi trometornik prikazal izza oblaka v dolini Erženi, so bile tiranske ulice nabito polne ljudskih množic. Vse tiransko prebivalstvo se je zbralo. da pozdravi svojega ljubljenega vladarja, in pestra množica, oblečena v slikovite narodne noše, je stala ob obeh straneh pota, da z veselim klicem pozdravi Kralja in Cesarja. Ob določeni uri so se zbrala na letališču vsa oblasfva. Zunanji Mhrster grof Ciano, ki je prispel z letalom dan prej v spremstvu ceremoniarja Celesia di Vegliasco in drugih visokih funkcionarjev, so se takisto že zbrali, da prvi pozdravijo v:sokega gosta. Poleg njih je bil na mestu tudi že general Cavallero z generali Pirzio, Birolijem, Gelozom, Vechijem, poveljnikom letalstva Ranzo, poveljnikom Kr Karabi-njerjev Agostinuzijem, pomorskim poveljnikom admiralom SpoTtielom ter poveljnikom albanske milice. Namestnik general Jacomoni je prišel s predsednikom višjega fašističnega sveta Tccijem ter z vsemi ministri albanske vlade. Nadalje so pričakovali vladarja senator Mar+agioni, mkrster Parini ter nemški, romunski in bolgarski konzuli. Nemško vojaško misije je zastopal polkovnik Speth.
Točno ob 11. se je prikazal na obzorju kraljevi trimotornik s kraljevo standarto, ki ga je spremljalo nekoliko lovcev. Letalo je pristalo v smelem poletu ter zdrsnilo po zemlji do mesta. kjer so bili zbrani predstavniki oblasti, odličniki ter častne čete. Kralj in Cesar, oblečen v slavnostni kroj Prvega Maršala Cesarstva z ovratno verižico reda Annumciate je nasmejan zapustil letalo, nakar sta ga prva pozdravila grof Ciano in Vrhovni poveljnik Cavallero. Pristopila stla namestnik Jacomoni in predsednik Verlaci, ki sta mu na srebrnem
S proslave »Dneva Vojske« v Ljubljani
Ln pittoresco gruppo tamburini di granatieri —
Grenadirske godbe
Slikovita skupina bobnarjev
Rumunski kralj maršal
Bukarešta, 11. maja. s. V kraljevem dvorcu je bila kralju Mihaelu slovesno izročena maršalska palica. Slovesnosti so prisostvovali najvišji državni in vladni funkcionarji. General Antonescu je imel pri tej priliki govor, v katerem je rekel med drugim:
»Ta palica, ki je last vašega deda, kra-fja Ferdinanda, je bila včeraj simbol bratstva in narodne edinosti, danes pa naj bo simbol bodoče obnove.«
Srečanje treh vojsk
Sofija, 11. maja s. V zadnjih dneh sc s« srečali v Tetovu in Gostivarju oddelki italijanskega, nemškega in bolgarskega vojaštva. Srečanje med predstavnik', treh narodov je bilo zelo prisrčno.
BolgarSko-turšld odnosi
Sofija, 11. maja rs. Bivši min. predsednik Tončev priobčuje v »Zori« članek, kjer zatrjuje, da veliki dogodki, ki so doprinesli, da je Bolgarija sedaj nacionalno zedinjena, niso v ničemer spremenili bol-garsko-turškega prijateJljsitva. To dejstvo vsebuje vso možnost, da se odnosi med obema državama de nadalje koneotidieiaja
L'artiglieria di montagna in sfilata — Brdska artilerija defilira
Le potenti macchine delle unita motorizzate sono tra gli elementi essenziali deH'Esercito Italiano — Mogočni stroji motoriziranih edinic spadajo med bistvene elemente ItaHjanflkfi Armade
krožniku ponudila kruha in soli V tem hipu je ziadonela ponosna Kraljeva koračnica, takoj nato Giovinezza ter albanska h:mna, častna stotnija, sestavljena iz vojske, mornarice in letalstva, pa je strumno pozdravila vladarja. Ko je visoki gost obšel častno stotmjo, se je sestavila pevorka avtomobilov kraljevega spremstva. V prvem vozu sta bila admiral Banetti. generalni pobočnik s ceromoniarjem ter drugimi dežurnimi adjutamti. V drugem se je peljal Nj. Vel. Kralj in Cesar. Z njim sta bila predsednik Vlade Veriaoi in prvi generalni pobočnik. Nato so sledili minister grof Ciano z Ministrom Kraljeve Hiše grofom Aquaronom, nato pa General armije Cavallero, predsednik Toči in General Ferre-ro ter ostali ministri in visoki dostojanstveniki vojaške in civilne uprave.
Komaj je zavil sprevod v ulico Princa Umberta, je zagrmelo na tisoče pozdravov iz zbrane množice, vojaške skupine pa so pozdravljale vladarja s službenim pozdravom. Pri vhodu v mesto se je sprevod ustavil in župan je prečital Kralju in Cesarju naslednjo slavnostno adreso:
»Veličanstvo! Ponosen sem, da Vas prvi pozdravljam v imenu prestolnice Vaše kraljevine Albanije. Tiransko prebivalstvo Vam bo kmalu glasno in z neizmerno radostjo razodelo svojo srečo, da vidi slavnega Kralja in Cesarja na albanskem ozemlju. Veličanstvo, pričakovali smo Vas z neizmernim hrepenenjem. Vaš albanski narod ni nikoli dvomil, da mu bo prišla sreča samo z zvezo z Italijo pod krono Vaše Vzvišene Hiše. Mesto Tirana, kjer je največje število albanskih in italijanskih državljanov, živečih v slogi in bratstvu, je najboljši dokaz tega uspešnega sožitja. Tako je v vsej Albaniji in tako bo večno. Veličanstvo, bodite dobrodošli v Vaši Tirani!
Vladar je z živo pozornostjo poslušal županove besede ter mu jih odvrnil s kratko zahvalo.
Na Skanderbegovem trgu ,kjer predstavljajo zastave pester gozd, se je bila razvila manifestacija posebno prisrčno. Kralj in Cesar je ljubeznivo odzdravljal narodu. Sprevod se je pomikal po Ulici 28. oktobra in po Elbasanski ulici na grič, kjer stoji kraljevi dvorec, veličastna stavba v modernem slogu, ki se beli na zelenem ozadju okoliških gričev. Tu so sprejeli Vladarja Generalni namestnik z visokimi funkcijonarji namestništva. Kralj in Cesar je stopil v dvorec v spremstvu grofa Ciana, ki se je nato poslovil, na dvorcu pa je takoj zavihrala standarta Kraljeve Savojske Hiše med italijansko trobojnico in rdečo albansko zastavo.
Povodom zgodovinskega dogodka je predsednik vlade Verlaci naslovil na albanski narod naslednjo poslanico:
»Narod Albanije! Naš Kralj Viktor Emanuel III. Savojski prihaja danes prvič med nas na dan, ko mu je bila v tvojem imenu izročena krona albanskega kraljestva. Vlada in narod sta tudi v teh okoliščinah združena v radosti, da pozdravita zmagovitega kralja, nosilca tradicije, pravice, junaštva in časti vzvišene Savojske Hiše. V našem imenu zagotavlja vlada Vzvišenega Vladarja, da Arnauti ne bodo nikoli prelomili dane besede in da so ponosni, ker so njegovi podaniki.
Popoldne je Kralj in Cesar sprejel v av-dienci armadnega generala Cavallera, vrhovnega poveljnika Oborožene Sile v Albaniji, admirala Sportiella, pomorskega poveljnika, generala letalstva Ranzo ter generala Ballabija, poveljnika albanske fašistične milice z njihovimi generalnimi štabi. Nadalje je sprejel predsedstvo vlade ter sta tonu sprejemu prisostvovala tudi Zunanji Minister grof Ciano ter Generalni namestnik Jacomoni. Predsednik vlade je pri tej priliki prečital Kralju in Cesarju naslednjo poslanico:
»Veličanstvo! Kraljevska vlada se čuti globoko srečno zaradi visoke časti, ker je Vaše Veličanstvo blagovolilo predsedovati današnji seji albanske vlade. Dovolite mi Veličanstvo, da danes izrazim našo hvaležnost in udanost. Vas ponovno iskreno pozdravim v imenu vsega albanskega naroda ter še enkrat poudarim našo veliko radost nad zgodovinskim obiskom Vašega Veličanstva! Pod sijajnim vodstvom Vašega Veličanstva in vse preslav-ne Savojske Hiše bo amautski narod dovršil svoje zgodovinsko poslanstvo v tesni zvezi z zmagovitim rimskim cesarstvom«
Kralj ln Cesar je z vidnim zadovoljstvom poslušal pozdravne besede predsednika Verlacija, ki mu je slednjič predložil v podpis osnutek dekreta za obširno amnestijo. Po slavnostnem obedu v kraljevem dvorcu je Vladar sprejel zastopnike častnikov, ki so se udeležili vojnih operacij na raznih frontah, zastopnike oblasti ter razne arnavtske odličnike.
Okoli kraljevega dvorca se je ves ta slavnostni dan izbrala množica albanskega ljudstva v svojih pestrih narodnih nošah, porabljajoč vsako priliko, da je lahko dala duška svoji radosti in prekipevajočemu navdušenju.
Kraljevski dar za dobrodelne namene
Tirana, 11. maja. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je izročil predsedniku albanske vlade Eks. Verlaciju milijon lir za dobrodelne ustanove v krajih, M so največ trpeii v vojni.
Inserirajte v „Jutru"!
»JtJTBOc, iMeMJski bdajs
2
Ponedeljek, 12. V. 3911
Kulturna LJubljana
v Italijanski luči
V milanskem dnevniku »Coniere della Sera« objavlja Orio Vergani zanimive dopise iz Ljubljane, ki jo skuša kar moči objektivno prikazati italijanskemu občinstvu. Posebno obširen je bil dopis v številki z dne 9. t. m. z naslovom »Finestra su Lubiana«, ki v njem opisuje okus in kulturo slovenskega naroda, odsevu beneške cerkvene umetnosti in staro tradicijo naše umetniške obrti.
G. Orio Vergani je duhovit časniški kramljalec, ki ume v neprisiljeni in mikavni besedi orisati pojave in stvari, o katerih meni, da so posebno značilne in za Italijane najbolj zanimive. Letošnje maj-niško vreme mu pač utrjuje vero, da je Ljubljana že po svoji tradiciji deževno mesto. Opisuje okna na naših hišah z njihovimi dvojnimi stekli, ki vzbujajo po dežju, ko poševno posveti sonce, čisti in hladni blesk biserov, ki daje mestu severnjaški značaj. Okno hotela na Miklošičevi cesti nudi italijanskemu novinarju nekatere zanimive poglede, kakor n. pr. pogled na tisto, arhitektonsko in po dekorativni zunanjosti malce čudno stavbo, na kateri obvisi pogled zlasti onemu tujcu, ki je vajen harmonično ubrane, monumcnta';ie, bolj ali manj klasične arhitekture italijan skih mest. že čipkaste zavese na hotelsk oknih ga spominjajo okusa, ki ni ne Iatin ski in ne slovanski, čičkarije veziia razodevajo tisti stari avstro-ogrski okus iz 1. 1606, ki je tu ostal v mnogih stvareh, ki imajo z umetnostjo kakršno koli še tako majhno zvezo; tak okus je našel v Kra-kovu p k. v kakor v Zagrebu, v Piagi enako kot v Budimpešti. In medtem ko mu hotelskega okna uhaja pogled na siedove minulega časa in ko po opisu tiste hiše z napisom »Zadružna gospodarska banka-c. ki je zanj kaj zamotano ime, oclgoneta tudi napise na sosednih poslopjih, prehaja k vprašanju jezikovnega zbližanja in označuje prve začetke dvojezičnih nap.sov.
Mnogi v Ljubljani govore italijansko piše, »vendar italijanščino s tržaškim naglasom, to pa zaradi stikov, ki so jih imeli z Istro, s kraji kraške planote, s Postojno in s Ti3tom. V vsaki prodajalni je kdo, ki smehljaje pokaže svojo dobro voljo in odgovori po italijanski želja po sodelovanju je očitna in prisrčna. Listi imajo poseben italijanski del. kakor koH je sicer veliko pomanjkanje dobrih in tudi povprečnih prevajalcev. Naši listi, ki prihajajo v dveh urah in pol iz Trsta, gredo že skozi roke Slovencev. V knjigarnah sem videl cele izložbe italijanskih knjig poleg domače slovenske produkcije, ki kaže najboljšo opremo in ki je zelo oblina, kar izjemno obilna, če pomislimo na število prebivalcev slovenske zemlje.«
Italijanski publicist hvali nadalie naše knjigarne in ne pozabi omeniti tistih skromnih antikvariatov, ki se vrste co Ljubljanici, število teh se mu zdi celo važ-no in pravi: »To pričuje o slovenski kuitu-ri mnogo bolj kakor kakšna uradna statistika: zakaj kultura se na svoji prvi prostovoljni stopnji rodi prav iz rabljenih knjig, ki jih lahko kupiš za malenkosten denar. Okus, kulturo, inteligenco nekega naroda merimo tudi s pogledom v izložbena okna njegovega mesta. Vsaka dežela ima lahko svoje vseučilišče, če le zn ore toliko sredstev, da si ga plača; vsaKa more leto za letom proizvajati odvetnike, inženirje, zdravnike, veterinarje. Toda narodna kultura se ne meri po številu njegovih
profesionistov in njegovih doktorjev Meri se z ugotavljanjem nekaterih manjših ■»de-jalnostU, ki so navidezno neproduktivne. Razveselilo me je, ko sem ugledal včerpj na mizi našega Civilnega Komisarijata prošnjo železničarskega glasbenega društva v Ljubljani, da bi dobilo .jouporo za svojo glasbeno šolo, v kateri se uči zborovskega petja in raznih instrumentov 250 železničar skih sinov pod vodstvom 18 profesorjev. Razveselilo me je, ko sem videl v neki knjigarni knjigo in iotio, tud. z barvnimi ilustracijami opremljeno publikacijo o srednjeveški slovenski umetnosti. Ti knjiga z naslovom »M^rumenta ar tis slovenicae« je namenjena '■>. majhnemu številu ljubiteljev, vendar me je zavzela zli adi tiste nezainteres5'ane ljubezni do kulture, ki pogosto več zaleže kakor vsako dc>i'-rstvo. K r-,vev.>lilo me je nadalje, ko sem videl v tem mestu, ki samo nima tradicij velike umetnosti, razn-; antikvariate. Ljubljana ni bila nikdar turistirno središče, kjer bi vzdrževali antikvariate za tujce, zato je tudi te vrste trgovina v odnosu do ljubezni, ki jo goje Slovenci do lepih reči. zlasti še do stare kmečke umetne obrti, ki razodeva nekatere bistvene odlike njihovega narodnega duha, posebej šp preprosti misticizem podeželja in vernost, kar najočitneje katoliško vernost mesta.«
Nato pozorni julijanski opazovalec omenja še ljubljansko ženstvo. pri katerem opaža, da rabi mnogo mila. pa malo po-made in skoraj nič lepotičia. — Naposled opisuje obisk v nekem antikvariatu in kaže mnogo razumevanja za izdelke naše umetne obrti, posebej še za svetniške podobe na steklu, ki so tako značilne za slovensko ljudsko umetnost. Pri tem obžaluje. da so litografije, ki so prihajaie iz habsburškega Trsta, izrinile te izdelke kmetov iz Višnje gore. Vrhnike m drugod. Z izbranimi besedami opisuje g. Vergnni vtise, ki jih ie napravila nanj ta ljudska umetnost, prežeta z nežno poezijo človečnosti in vsa katoliška po duhu. Ob kcncu ne pozabi omeniti tudi premiere Shake-sneara v ljubljanski Drami. Skušnje za Shakespearovo komedijo so se začele še v Jugoslaviji, premiera pa je bila v dneh, ko je Ljubljana postala glavno mesto nove itf>'jipnske pokrajine.
Zgodovina je nagla, prenagla ... S temi besedami zaključuje odlični milanski dnevnik prikupno poročilo g. Verganija.
Odmev našega lista
v italijanskem tisku
O živahni vzajemnosti, s katero se je Ljubljanska provinca že prve dni skupnega življenja povezala s Kraljevino Italijo, nam nazorno pričajo tudi številni odmevi, ki jih je slovenski tisk, zlasti njegova poročila o pomembnejših dogodkih teh dni deležen v italijanskih listih. Tako je zadnji čas cela vrsta uglednih italijanskih dnevnikov zabeležila in citirala komentar k svečani proglasitvi aneksi je ljubljanske province, ki ga je ponedeljska izdaja našega lista zadnjič objavila v italijanščini. S toplimi, simpatičnimi pripombami so mimo drugih zabeležili naš članek milanski »II Sole«, cremonski »Regime fasci-sta«. livornski »Corriere del Tirreno«. genovski »Lavoro« in milanski »L' Ambro-siano«.
¥ Ameriki se nadaljuje
Ameriški tisk, intervencioftistične organizacije in verske sekte ščuvajo na vojno
New York, 11. maja. d. Ameriško časopisje, ki piše v prilog vojaške stranke, nadaljuje svojo hujskaško kampanjo za vstop Zedinjenih držav v vo;-~«. na strani Velike Britanije. Tako n. i piše »Daily Mi-ror« med drugim, da moiujo Zedinjene države poskrbeti, tla bo ameriško orožje za vsako ceno prišlo v Anglijo, češ da to orožje v angleških rokah pomeni mnogo več, kakor če bi ostalo v ameriški posesti. Nekateri listi pa navzlic temu svare pred prenagljenim ravnanjem ter poudarjajo, da ie treba za vsako ceno preprečiti, da bi bila pomoč Angliji samo takega značaja, da bi morda lahko privedla do tretjega Dunkerquea. ki bi bil pa to pot nedvomno v Angliji. V tem primeru bi se utegnilo zgoditi, da bi ameriško orožje, namenjeno Angliji, padlo v roke Nemčiji. Zedinjene države morajo zaradi tega temeljito premisliti, kako naj urede dotok orožja v Anglijo-
Kakor intervencionistično časopisje, tako tudi razne državama osi sovražne orga-
nizacije čedalje huje pritiskajo na ameriško javno mnenje ter z oglasi, ki jih objavljajo v časopisju, pozivajo merodajne činitelje, da je skrajni čas, da se prekine z vsemi polovičarskimi metodami.
Te borbe se čedalje bolj udeležujejo tudi vsakovrstne verske sekte, ki hujskajo ameriško prebivalstvo, češ da bi zmaga držav osi pomenila tudi konec široke verske svobode v Zedinjenih državah.
New York, 11. maja. d. Kakor poroča »New York Times«, je Gallupov zavod priredil tretjo anketo med ameriškimi državljani z glavnim vprašanjem, ali se more' Amerika udeležiti vojne za primer, da bi bila Kanada napadena od kake evropske sile. V oktobru 1939 je odgovorilo 69% pritrdilno, 25% je vprašanje zanikalo, 7% je bilo neodločenih. Junija meseca 1940 je 81% odgovorilo pritrdilno, 13% je potrebo vstopa v vojno zanikalo, 6% je bilo neodločenih. Danes pa je 90% odgovorilo z »da«, 5% je dejalo »ne«, 5% pa jih je bilo neodločenih.
tfestnl pogrebni aavod Občina Ljubljana
t
Prenehalo je biti danes zjutraj zlato srce naše predobre sestre in svakinje, gospodične
Tončke Kuhelj
viš. pošt. kontrolorke v pok.
K večnemu počitku jo spremimo v ponedeljek, dne 12. maja t. L ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Antona, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 11. maja 1941.
Stockholm, 11. maja. d. »Dagens Nyhe-ter« poroča iz Washingtona, da je ameriška vlada nedvomno za sistem sprem-ljevanja trgovskih ladij po ameriških vojnih ladjah, vendar pa se vlada boji kakih nepričakovanih dogodkov na Tihem morju v primeru, če bi bilo ameriško brodovje polno zaposleno na Atlantiku. Kakor tvori britansko brodovje mogočno pregrado med Nemčijo in Ameriko na Atlantskem morju, so ameriške pomorske sile na Tihem morju slična zapora med Japonsko, Vzhodno Indijo, Avstralijo, Novo Zelandijo in med drugimi deli angleškega imperija. Poročilo pravi, da kaže sedanji položaj na to, da bo Japonska porabila prvo pripravno priložnost, da se polasti gospodstva nad Tihim morjem.
Dovoljenja
za potovanja
Od danes 11. maja dalje izdaja civilnim osebam dovoljenje za prihod, odhod in kretanje po Ljubljanski pokrajini samo Visoki Komisarijat.
Visoki Komisar je pooblastil Poveljstvo Kr. Karabinjerjev v Ljubljani, da sme izdajati omenjeno dovoljenje tako onim, ki imajo upravičene razloge za kretanje v notranjosti pokrajine, kakor tudi onim, ki utemeljijo potrebo potovanja v druge pokrajine Kraljevine.
Ženski Fascio in Dopolavoro za vofa!:e
Slovo tržaškega Fascia ed Visokega Komisarja Eks Essiilla Graziclifa po končanem delu
Žalujoči ostali
Nemška razmejitvena kemisija v Zagrebu
Zagreb. 11. maia. s. Semkaj je dospela nemška komisija za razmejitve ozemlja mej Hrvatsko in delom Slovenije, ki ga ie zasedla Nemčija Glede na bodoče meje med Hrvatsko in Srbijo še ni bilo nič sklenjeno.
Racioniranje tekstilnega blaga na Hrvatskem
Zagreb, 11. maja. s. Hrvatski službeni list objavlja uredbo o racioniranju vsega tekstilnega blaga za obleko. Nadalje objavlja uredbo, s katero se z današnjim dnem prepoveduje sleherni promet z zasebnimi avtomobili.
Sosvet Civ. Komisarja za črno goro
Cetinje, 11. maja. s. Italijanski Civilni Komisar za Črno goro je imenoval člane tehniškega sosveta, ki jih je izbral med črnogorskimi osebnostmi in katerih naloga bo izražati svoje mnenje glede raznih upravnih problemov. V sosvetu so bivši minister črnogorske kraljevine Jovo Popovič, Petar Plamenac, Mihael Jovanovič, Dušan Vučinič in arhidiakon šimo Martinovič.
Poslanik Hrvatske
pri Kvirinalu
Zagreb, 11. maja. rs. Iz vladnih krogov se izve, da bo imenovan za poslanika v Rimu dr. Stjepo Peric, član bivše hrvatske federalistične stranke. Dr. Perič je živel od 1. 1932 do 1. 1939 v emigraciji.
Hrvatski poslanik v Berlinu pri dr. Paveliču
Zagreb, 11. maja. rs. Včeraj je dospel z letalom v Zagreb hrvatski posalnik v Berlinu dr. Benzoni. Takoj po prihodu ga je sprejel poglavnik dr. Pavelič.
Akademski pevski zbor vabi vse svoje članstvo k pogrebu univ. prorektorja dr. Rada Kušeja, ki bo danes ob 15. z žal. Sestanek na Žalah ob 14.45.
Ljubljana, 11. maja.
Včeraj so se fašistične žene tržaškega ženskega Fascia, ki se nahajajo od dneva vstopa naših čet v Ljubljani, s pomožnimi oddelki, ustanovljenimi od ženskega Fascia v Trstu, po svoji izvršeni nalogi predstavile v poslovilnem posetu Eksc. g. Visokemu Komisarju. Delo, ki ga je vršila ta navdušena skupina fašističnih žen med našimi četami, so visoko ocenile vojaške oblasti in z navdušenjem sprejele naše čete. Visoki Komisar Grazioli se je tova-rišicam za njihovo delo iskreno zahvalil. Predno so zapustile Ljubljano, so fašistične žene odšle na italijansko vojaško pokopališče, kjer so položile vence na grobove vojakov, ki so umrli v ujetništvu, v vojni od 1915 — 1918.
Popoldne 9. maja je major karabinjerjev Cavallero z Visokega Komisarijata obiskal po nalogu Eksc Graziolia v civilni bolnici majhno skupino ranjenih in bolnih vojakov, da jih potolaži in jim izroči darove. Plemenita misel Visokega Komisarja je
s strani vojakov in številnih bolnikov v sosednih sobah naletela na radosten sprejem. Zdravniki in sestre so sprejele odposlanca Visokega Komisarja s prisrčnimi mani+':;s*acijami
Na sam praznik Vojske popoldne je Dopolavoro. organizacija za odd;h in pro-sveio med vojsko, priredil v dvorani na Taboru vel. k.i vtrijetetno predstavo. Ob 16. je bila v vojašnicah slovesna razdelitev daril vojakom, ki sta jo opravila Eksc. Visoki Komisc-r Emilio Grazioli in Eksc. po-»-(-'jnik An rednega zbora Armadn' General Mario Robotti. Sledila je velika r:rec'ttava za vojake v kinu Union" ob 16.30 pa je imel v dramskem gledališču znani italijanski pisatelj Francesco Pnoori kratko konferenco, na kateri je vo.iak-m obra/ložil pomen dneva Vojske. Frav V ko ie bila zvečer ob 20.30 pod okriljem Dopolavora posebna predstava za voi?!:e. Vsem tem prireditvam je prisostvovalo blizu 4000 vojakov vseh vrst orožja.
Naša
lisce.
DRAMA: Začetek ob 19. uri.
Ponede^ek. 12 : zaprto
Torek. 13.: Komedija zmešnjav. Red Torek.
Sreda, 14.: Komedija zmešnjav. Red Sreda.
Četrtek, 15.: Kovarstvo in ljubezen. Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdol.
Petek, 16.: ob 15.: Otliello. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
★
OPEKA:
Začetek ob 19. uri.
Ponedeljek, 12.: zaprto
Torek, 13.: Zaprto (generalka).
Sreda. 14.: Seviljski brivec. Red Premier-ski.
Red Premierski bo imel v sredo za svoj
red predstavo »Seviljskega brivca«, ki je
letos nn nove naSturtrran m opremljen.
Glavne partije so v rokah Ivanoičeve. Jblc?-tetta, Janka, Zupana. Banovca in španove.
Madžarskim &r3avl]a*~tm v Ljeifoljan^ki PeZ-sraprl
V svrho zaščite interesov kakor tudi odprave upravnih pcsilov naj se madžar ki državljani, ki stanujejo ali sc inudc na ozemlju neve Ljubljanske Provncc, c '-.r-nejo na madžarski Konzulat v Trstu. ' :a D omcnico Ros&ctti 66, tel. 86-26
A. S. Triestina v Ljubljani. ŽSK Hermrsu se je posrečilo pridobiti to ugledno nogometno moštvo I. italijanske divizije za gostovanje v našem mestu in sicer na praznik dne 22. t. m. na stadionu Hermesa v šiški. — V ponedeljek dne 12. t. m. bo obvezna seja klubovega upravnega odbora ob 19. v palači Grafike.

Občina LJubljana Mestni pogrebni zavod
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, tast in stari oče, gospod
dr« Rado J.
univerzitetni profesor in član akademije znanosti in umetnosti
Pogreb dragega pokojnika, bo v ponedeljek 12. maja t. 1. ob 3. uri popoldne z žal, kapelice sv. Jožefa, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. maja 1941.
Globoko žalujoči:
RUŽA, soproga; KSENIJA, dr. GORAZD, otroka: VANDA, sinaha; MIKLAVŽ, vnuk.
m

-:.. > /■■■ v y •	.v •
		
		
Rektor Aleksandrove univerze in profesorski tbor pravne fakultete sporočata tužno vest, da je dne lo« ^aja 1941* umrl gospod
dr. Rado Kušej
REDNI UNIVERZITETNI PROFESOR IN PROREKTOR UNIVERZE
Za razvoj slovenske univerze velezaslužnemu članu profesorskega kolegija bomo ohranili trajen in časten spomin.
Pogreb bo v ponedeljek, dne 12. t. nt. ob 3* popoldne z tat
V LJUBLJANI, dne IL maja 1941.
sJITROf, pobmMJAI bb)l

Mlinarji, mlini, moka in kruh nekoč
5000 let nazaj so nam izkopanine razodele, kako so naši predniki mlell In pekli kruh
Kruh je kot osnovno živilo obenem temeljno orodje in orožje vsakega dela in borbe, pa ni čuda, da je zanj, za moko in za žito v današnjih časih tako veliko zanimanje. V davno zašlih časih je eden izmed prednikov našega rodu našel travo, ki se je upogibala pod težo skromnega klasa, in ko je okusil zrno iz nje, je iz pestre množice bilja, kakršno je nudil divji prasvet, ločil prvo vrsto žita. Od tam pa do prvega poizkusa, kako bi se žitno zrno predelalo za potrebe načrtne prehrane, od tam do prvega mlina, do moke in kruha, kakor ju danes poznamo, pa je bilo nedvomno še nekaj vefikih neskončnih korakov.
Prvi mlinarji — Egipčani
Vsekakor drži, da izvirajo najstarejše priprave za mletje, kar jih poznamo, iz Egipta. Dognano je, da so Egipčani že pred približno 5000 leti mleli pšenico in ječmen — sicer na precej preprost način, a vendar tako, da so iz svoje moke lahko pripravljali vsakovrstno pecivo, kolačke in kiuhke. Verjetno pa je bila njlinarska umetnost znana že mnogo poprej. Egipčani so gradili svojo kulturo v marsikaterem pogledu na podlagi izkustev svojih neznanih prednikov. Puščavski pesek ima izredno sposobnost konserviranja in upravičena jo domneva, da so Egipčani pri zidanju piramid in snovanju drugih velikopoteznih
1
*>• >- jfWš. fese
f p'1?	•vrsZEr- tli-Čsir — t

\
naprav naleteli na marsikatere važne izkopanine, ki so jim s pridom poslužile pri kovanju lastnega napredka. Vsekakor se je
človek začel ukvarjati s smotrnim pridelovanjem žita in pripravljanjem moke šele na prehodu od starejše do novejše kamene dobe. Iz te dobe so ohranjeni nekateri primerki ostankov žita in najprimitivnejše mlinske naprave — za pest debel kamen, s katerim je »pramlinar« mlel, in pa večji kamen za podlago — tudi v evropskih deželah.
Daleč je bilo do kuhe isi peke
Nobenega pojma pa nimamo o tem, kdaj r je pračlovek lotil kuhe in peke. Od takrat, ko je človek odkril ogenj, pa do tali: t. ko ga je začel uporabljati za ugodnejšo pripravo živil, je gotovo potekla ne-2 : ,nsko dolga doba. človek je znal mnogo prej kovine topiti v ognju, kakor pa ga je up .rabil za pripravo jedil. S preprostima kamnoma v rokah, ki sta mu služila za mlinček je vstopil v fazo najnižje kulture. A bivališča, v katerih si je človek na tako preprost način začel pripravljati moko in kruh, so bile stavbe ne koleh. ki po znanstvenem računu segajo v tretje tisočletje pred Kristusom. A ta dva kamna v rokah
ačloveka sta samo pivi predhodnik sodobnega mlina. Po vsej priliki je z njima t Iki 1 in mehčal le razne gozdne sadeže in semena. V kamnu si je izdolbel votlinico, da je šlo delo laže od rok. namesto zgornjega kamna je prvotno segel po pripravnem, krepkem koncu lesa. šele po dolgih skušnjah je najbrž spoznal, da je mletje najboij uspešno na ta način, če kamen sunkoma pomikaš na kamnu naprej in nazaj in vmes nasipaš zrnje. Na ta način je lahko prav gospodarno ločil najprej zrno od luščine in potem še zrno zmlel, vendar pa pri tem ni dosegel moke v današnjem smislu, temveč bolj neke grobe vrste kašo.
Zanimivo pa je, da je bil mlin od vsega početka izročen ženi v oskrbo in tako je ostalo vse tja do srednjega veka, ko je mož prevzel ta posel. Podoba mlinarice v davnini je zgovoren dokaz češčenja in spoštovanja, ki ga je bila žena deležna nekoč. Veliko število najstarejših mlinskih kamnov so raziskovalci našli prav v grobovih žena. kamor so jih pokladali kot znak njihovega dela in časti. Od vsega početka je bil prostor, v katerem se je žito mlelo, in kamni, ki so vršili ta posel svete stvari.
Faraon, ki je jedel slab kruh
Velik korak v razvoju pa je bil storjen, ko se je človek naučil sejati moko in ločiti na ta način moko od otrobov. Nekatere najdbe iz kamene dobe pričajo, da si je človek že takrat znal pripravljati kruh iz piesejane moke. še kruh, ki ga je jedel egiptovski faraon Mentuhotep (okrog 2500 pred Kr.) in ki so ga dobro ohranjenega naši v njegovem grobu, pa je bil še zme-
.... /
rom, kakor je ugotovila znanost, samo z grobo nadrobljenega ječmenovega zrnja, še v Mojzesovih časih ni bilo navada, da bi ljudje mleli moko na zalogo, temveč so jo žene pripravljale sproti, kolikor je je bilo treba za kuho in peko. in da so bili domači mlini v resnici sveta, nedotakljiva stvar, nam priča zapoved, ki jo je Mojzes zapisal v svoji knjigi: »Ne jemlji v zastavo ne spodnjega ne zgornjega mlinskega kamna!« — Pozneje so Judje iznašli mlin na vprežno živino, vsaj evangelista Luka in Matej govorita v »oslovskem mlinu". Iz ostankov peciva, ki so ga našli med izkopaninami, se da sklepati, da so ljudja že sejali moko ali pa so otrobe ločevali s tresenjem posode. SIcer pa je mlinarstvo in mokarstvo v vaem Orlentu dolga tisočletja ostalo na istem skromnem nivoju,
kakor ga je ustvaril pračlovek s prvotnim ročnim mlinom.
Prvi mlin na vodo
Podobno je bilo tudi v Grčiji, a prav pri Grkih se je prvič porodila misel, da bi se sila, potrebna za mlinski pogon, lahko črpala iz vode. Kakor poroča znani zgodovinar Strabon, je imel grški kralj Mitri-dat poleg svoje palače in živalskega vrta v Kabiri mlin na vodo — prvi mlin te vrste, ki ga pozna zgodovina. Tudi Rimljani so mlin na živinsko vprego za cesarja Avgusta toliko izpopolnili, da so ga lahko preuredili na vodni pogon. V enakem pravcu kakor pri drugih narodih je šel razvoj pri Germanih: troglodit in prebivalec stavb na kolch sta imela leseni tolkac v roki, s katerim sta tlačila sadeže v izdolbenem kamnu, nomad pa si je pomagal s kamnoma, ki ju je drgnil drugega ob drugega. Prvi mlini na vodo so se v nemških deželah pojavili v 4. stoletju po Kr rojstvu. Na podaljšku osi vodnega kolesa, ki je bilo po navadi še višje od cele mlinske stavbice, je teklo vertikalno nazobčano kolo, ki je gnalo drugo, hoiicontalno položeno. Na koncu osi tega drugega kolesa je bil pritrjen lcamenit valjar, ki je tekel v drugem izdolbenem kamnu kot tečaju. Iz lijaka se je od zgoraj usipalo žito med kamne, skoz: odprtinico v spodnjem kamnu pa se je odvajala precej groba, kaši podobna moka Iz pšenične moke, ki so jo dobivali na ta način, so s presejanjem trebili otrobe in so jo s ponovnim presejanjem znali že takrat ločevati v več bolj ali manj finih vrst, iz ržene in ječmenove pa so pekli kruh, kakršen je bil takrat v navadi. Te vrste mlini so obvladali vso dobo tja do 13. stoletja.
Kdor prej pride, prej melje
Ves ta čas pa so po malem mleli še zmerom mali ročni mlinčki in pa miini na živinsko vprego, proti koncu 11. stoletja pa so se uvrstili še mlini na veter, ki so si s časom priborili veliko veljavo, Ker niso bili vezani na kraj in jih je vojska lahko jemala s seboj na bojne pohode. A naj so bili mlini v srednjem veku še tako preproste naprave, so vendar predstavljali precej dragocen obrat. Zato je bil takrat samostojen mlinar neznan pojav, temveč so bil mlini po večini last bogatih samostanov in plemenitaških posestev, ki so jih največkrat oddajali v dedno fevdalno upravo ali v dedni zakup. Fevdalna davščina «n najemnine pa so bile precej visoke, zato pa so bile tudi takse v naravi za mletje temu primerne. Da se zajamči donosnost njihovih obratov, so mlinarji dobili obsežne privilegije, na podlagi katerih so lahko prisilili vse kmete na svojem področju, da so mleli pri njih in ne drugje. Naspiotl kmetom pa so bili spet obvezani, da me-ljejo po vrsti, kakor je bilo žito prineseno in od takrat še danes velja pravilo, da kdor prvi pride, prvi melje. Na ta način se je polagoma razrasel pomemben, močno pridobiten mlinarski stan, ki je ohranil svojo
veljavo in moč vse do modernih dni, ko jih je mllnarska industrija potisnila v ozadje.
Mlinar, rabljev pomočnik
A prav toliko kolikor ugleda, je bil nui-nar že takrat deležen nelepega slovesa. Instinkt preproste kmečke mase nikoli ni zaupal merici, ki je za njegov trud poravnavala račun. Do konca 16. stoletja |e mlinar veljal za brezčastnega človeka ne samo pred obličjem ljudstva, temveč tudi pred državno postavo. Nekateri deželni gospodje 30 mlinarja naravnost degradirali za rabljevega pomočnika in to je znano, da je bil rabljev posel, v najvišji rneri brez časti. Stroški in opravki za izvrševanje smrtnih kazni so bili po posebnem ključu razdeljeni med pripadnike posameznih stanov. Mlinarjem je pripadla čast, da so moraii ra vsako obešen je prispevati lestve k veša-lom, kakor so morali tkalci, ki so uživaii podobno nelepo ime, postavljati vešala. Za Karla Velikega je 01! njihov stan tako malo spoštovan, da je bila njihovim sinovom d'-vsake duhovniške službe zaprta pot. A čeprav je bil mož sam brez časti, tako je njegova dPlavnica še zmerom veljala za sveto mesto kakor cerkev ali pokopališče Zločinec, ki se je na begu pred preganjalci zatekel v mlin. je bil na varnem, dokler se je skriva' med njegovimi stenami. Prestopki in pregreški. Izvršeni v mlinu, so se kaznovali po najstrožjih paragrafin.
Meniška kuta jih je izdala
V Nemčiji so sredi 16. stoletja skušam s posebnimi zakonskimi odredbami obvarovati mlinarski stan splošnega sramotenja. Formalno je to gotovo nekaj zaleglo, ljudska sodba pa se od takrat tudi poslej ni kaj prida spremenila. Ne moremo razpravljati o tem, koliko je bilo to javno mnenje krivično, ker je vprašanje o mlinarjevi poštenosti do danes ostalo skrivnost s sedmerimi pečati. A da je nekaterim izmeo njih mnogokrat vest kaj malega očitala, je ostalo potrjeno po njihovi priljubljeni navadi, da so se dali pokopavati v me-niškem oblačilu. V srednjem veku je namreč vladala čvrsta vera, da duši, katere truplo je v meniški kuti zagrebeno v zemlji, hudič ne more do živega . . .

Na smem nedeljo - živahen promet
Ponovno opozorilo potuj čemu občinstvu
Ljubljana, 11. maja
Po dolgih dnevih neouiocnega, napol jesenskega, deževnega in mrzlega vremena se je danes že v zgodnjih juirnjih urah nenadoma nasmehnilo Ljubljani sončno nebo. Doživeli smo lepo pomladno nedeljo, kakršno smo že davno zaslužili, in daia nam je vere, da se je zdaj že vendar načela pomlad.
Ljubljančani so od n:.kd~j znani k_t popotni ljudje, goreči izletniki m turisti in ta njihova strast se ne da ugnati še po tako strogih omejitvah, kakršne so za potovanja uveljavile nove razmere. Tudi včeraj in danes zjutraj je bil na vlake v vse smeri skoraj tolikšen naval, kakor smo ga doživljali nekoč, ko za vožnjo na Gorenjsko ali Štajersko še ni bilo treba prepustnice. Ljudje so se naglo oskrbeli s potrebnimi dovoljenji, kakršna izdaja Poveljstvo Kr. Karabinjerjev v Ljubljani. Pa tudi oni, ki bivajo na ozemlju, zasedenem po nemških četah, pa ima 10 kakšne nujne poslovne ali službene stike z Ljubljano, sc si po večini že izp-slovali potrebne dokumente. Ob presto ju meje se vrši kontrola med potniki in nemškemu organu je treba pokazati uradni izkaz o istovetnosti, ki ga je izdala nemška politična cfolast. žandarmerijska postaja ali občinski urad.
Kakor že vse zadnje dni, je bila pred poslopjem policijske uprave v Šabičevi ulici, kjer ima Poveljstvo Kr Knrabinj r-jev svoje uradne prostore, tudi včeraj dolga vrsta ljudi, ki ip čakala na izstavitev potnih dovoljenj Mal0 manjša vrsta Mudi je čakala tudi pred uradnimi irostori
nemškega konzulata na Erjavčevi cesti. Ponovno opozarjamo vsa, ki nameravajo potovati izven slovenskega ozemlja, priključenega kraljevini Italiji, v kraje, zasedene po nemški vojski, da si morajo v svojem interesu priskib_ti naj-rej potno dovoljenje na nemškem konzulatu. Bilo je že več primerov, da so si ljudje, ki so želeli potovati čez mejo. po dolgem čakanju izposlovali polno dovoljenje v uradu Poveljstva Kr. Karabinjerj.v, ki sijaje za vse Italiji priključeno slovensko ozemlje. Nemški konzulat pa iirn je odklonil vizum, ker se niso mogli izkazati z dovolj tehtnimi razlogi za nujnost potovanja čez mejo. Na ta način so le po nepotrebnem tratili ure. delali napoto ljudem. povrhu pa še uradništvu oddelka za potne liste jemali dragoceni čas. Vsakdo, ki želi potovati na ozemlje, zasedeno po nemških četah, naj si torej najprej na nemškem konzulatu priskrbi potrebni potni list.
Vprašanje blagovnega prometa
Blagovni promet z ozeml em. zasedenim po nemških četah ki je bil začasno ustavljen. bo. kaker smemo pričakovali, že v doglednem času obnovljen. V kratkem se pričakuje prihod posebne delegacije nemških državnih železnic v Ljubljano, ki se bo s predstavniki italijanske žele n'ške uprave porazgovorila o vsem pot-ebn^m. Ko bo tudi to vprašanje rešeno bod" ustvarjeni najboljši poboji, da obnovi tudi redni osebni in blagovni promet s samostojno državo Hrvat. ko.
Sanitarna kolona bo še tri tedne pri nas
Obiskala ho vse pomembnejše kraje do Kočevja. Metlike
in Kostanjevice
Ljubljana, 11. maja
Italijanska sanitarna avtokolona, ki je nedavno prispela pod vodstvom direktorja dr. Duceja iz Kima in je prvotno nameravala ostati v naših krajih samo tri dni. je zaradi obilnega in zanimiveega gradiva, ki so ga ugledni italijansk: s*rokovn'aki našli v Ljubljanski Provinci, spremen !a svoj prvotni načrt in sklenila ostati daljšo dobo med nami. Kakor smo že poročali, ima sanitarna avtokolona predvsem namen, proučevati splošne zdravstvene razmere na deželi, v najnujnejših prmerih pa nudi prebivalstvu tud' potrebno zdravniško pomoč. Posebno pozornost posvečajo zdravniki av-tokolcne zdravstvenim vprašanjem šolske mladine, na razpolago pa so tudi slehernemu odraslemu bolniku, pa dojenčkom in malim otrokom.
V Ljubljani, kjer je avtokolona delovala dva dni, so italijanski zdravnik5 pregledali 200 šolskih otrok. Prvi pregled izvrši v vsakem primeru zdravnica za otroške bolezni. ki nato male pacente z oziram na znake, kakršni dajejo sumiti na razna obo-
lenja, so'rt;ra in odvaja posameznim specialistom. Vsi otroci pa so bili brezpogojno preiskani od okulista, dentista, rentgenologa in laringologa. O ugotovljenih rezultatih se vodi točna evidenca. O vsakem pregledanem pacientu izstavi sairtetna avtokolona poseben Pst, na katerem vpišejo zdravniki, ki so ga pregledali, svoje diagnoze Ta list ostane po odhodu avtokolcnc na razpolago domačim zdravnikom v vodilo. Delovanje sanitarne avtokolcnc je velike važnosti zlasti za manjše podeželske kraje, kjer prmanjkuje specialistov in predvsem za siromašnejše prebivalstvo, ki ne zmore velikih stroškov za potovanje v mesto in zdravniške honorarje.
Da žc takoj na svojem prvem obisku v Ljubljanski provinci v čim večji meri izpolni svoje človekoljubno poslanstvo, je direktor dr. Duce cdredi:l, naj avtokolona o&tane tri tedne pri nas, da se v tem času seznani s splošnimi zdravstvenimi razmerami vseh pomembnejših krajev v provinci. Po načrtu, ki ga jc na prošnjo direktorja dr. Duccja sestavil direktor Higienskega
Koncert violinista Uroša Prevorška
danes v Hlharmonični dvorani
SPORED:
Beethoven: Kreutzerjeva sonata; Paganini: Koncert d-dur; škerjanc: Intermezzo romantique; Hubad: Vizija; Prevoršek: španski ples. Pri klavirju skladatelj L. M. škerjanc.
zavoda dr. Pire, bo sanitarna avtokolona deloma z izhod;ščem iz Ljubljane, deloma pa z izhodiščem iz Novega mesta zapored obiskala 21 krajev naše province. Povsod bodo izvršeni sistematični pregledi šolskih otrok, tako da bo dnevno preiskanih do 200 šolarjev in šolark. V vsakem kraju bo avtokolona preiskala sodelovanja z občinskim zdravnikom, z domačimi zdravstvenimi ustanovami in. razume se, upravitelj-stvem šole. Včeraj so bili ugledni gostje na Igu, kjer so ugotovili enako dobre rezultate. kakor so vobče po!m hvale o zdravstvenem stanju in zdravstveni organizaciji pri nas.
Današnjo nedeljo so zdravnik1 avtokolo-tie. Ir sc. se za čas svojega bivanja v Ljubljani nastanili v prostorih Šolske poliklinike na Aškerčevi cesti, prebiili v mestu, jutri pa nadaljujejo svojo turo na Vrhniko. Po vrsti bodo natr. obiskal' še Logatec. Rakek. Cerknico. Laž. Bloke. Sodra žico. Velike Lašče. Ribnico. Kočevje Črnomelj, Metliko. Novo mesto. št. Jernej. Kostanjevico. škocijan. Mokronog. Trebnje. Stično in Grosuplje Direktor Higienskega zavoda dr Pire je italijanskem zdravnikom za vsak kraj. v katerega potujejo preskrbel podrobne podatke o splošnem zdravstvenem stanju, o gibanju rojsitev in smrti, o vzrokih umrljivosti, o socialnih razmerah
itd., da jim pri študijskem delu služijo za splošno orientacijo. Namen saivtarne avto-kolone je predvsem, v podrobnosti ugotoviti in proučiti zdravstveno stanje naše province ter dosežene rezultate primerjati s statističnim gradivom celotne Kraljev*, ne. Tej koloni bo v doglednem času sledila druga. boln:ška avtokolona. ki pa bo imela v prvi vrsti namen, nuditi zdravniško pomoč.
Vsekakor je prvi obisk italijanskih zdravnikov pri nas v polni meri do-segcl uspeh in je že prvi dan dodobra zbližal delovanje našega zdravstva z Maljanskim. Direktor dr. Duce, ki kaže nadvse ljubeznivo pokornost za prospeh naše province, je sam da! pobudo, naj bi tudi Ljubljana dobila podobno ustanovo. Obenem je zagotovil. da bo Generalna zdravstvena direkcija v Rimu brezplačno preskrbela Ljubljanski provinci večjo količino cepiva proti ko^am. škrlatink; in davici, ki nam ga zdaj občutno primanjkuje. Za vso naklc>-njenost in pozornost, ki smo jo deležni od strani italijanskih zdravstvenih cblastcv. bo Ljubljanska provinca zmerom ostala hvaležna. Sanitarni avtekoloni. ki bo po končanem delu med nami nadaljevala svojo blagega dela po'!no pot v Dalmacijo, pa želimo čim lepših uspehov.
Smrt najstarejše Metličanke
6. t. m. ie umrla v Metliki v starosti 89 let ga. Marija Mikolijeva, roj. Golijeva. Do zadnjega je bila telesno čvrsta ter duševne čila in vedra. Z njo se je poslovila od rodnega mesta čestita žena ki je vse svoje življenje napolnila z dobrimi deP, s plemenitostjo in poštenostjo!. Bila jc trgovka prisllovično pravična radodarnih rok in I i udom i lega srca. Nihče potrebnih, s težavami in grenkobo.' življenja obtežen;h in nikdar zaman potrkal na njena vrata Bila je zadnja potomka Golijevega rodu. ki je bil po rodovinsikih vezeh spojen z rodovi no Šukljetovo, po krvi iz bližnje Lokvi-ce, ki nam je daila sloveče ga poilvHka :n pisatelja Franca Šukljeta Iz GoPjeve hiše je bil odlični pravnik in narodnjak Ljude-vit Gollia v Novem mestu. Njen biat Tone je bil kolar. ki je nekaj let izvrševal svojo obrt celo na črnogorskem dvoru na Cetinju. Sedaj živi od starega redu samo še Ivan, k; mu je 81 let in ki je bil cele
desetletje metliški župan in jc še danes načelnik Prve dolenjske posojilnice v Metliki.
Pokojnica je vse delo in življenje svojih bližnjih in daljnjih ljubeče spremljala v hudih in dobrh časih 'n jih podpirala n bodrla z besedo in dejanjem Z njeno smrtjo se je od stare m čestite Metlike od-krhnila živa veja tvornosti, ki 'e vsnkdar pospeševala vsak nape r za napredek našega mesteca. Hvaležnost in zahvaio so blagi pokojnici izkazali meščani ;n sorodniki z obilno udeležbo na njciv zaduj- poti cd domače hiše k Sv K« ku kjer jo je zagrnila ljubljena domače, zemlja V ion odhod iz naše srede je spremljala mestna godba s turobnimi žalostinkami Bodi preblag; ženi ohranjen naj^pši spomin med nami, ki smo cenili in spoštoval- njem delavno in trudapo'!no vzorno življenje' Sorodnikom naše iskreno sožaije'
©fepve
Vse posetnike nocojšnjega violinskega koncerta Uroša Frevorška opozarjamo, da
bo začetek točno ob 20., konec pa ob %22., tako da bo vsakdo brez skrbi pravočasno doma. Med koncertnim sporedom bosta samo dve veliki pavzi, po Kreutzerjevi sonati in po Paganinijevem koncertu. Prosimo, da občinstvo v pavzah ne zapušča dvorane, da se bo mogel vršiti potek koncerta po načrtu in se bo pravočasno končal. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
Samo Hubad, mlad, nadarjen slovenski dirigent, bo vodil orkester Ljubljanske Filharmonije, ki šteje nad 70 članov, na velikem koncertu, ki bo v ponedeljek 19. maja Izva;ana bo krstna izvedba škrjančeve 11 ob 19.30 v veliki dvorani hotela »Union«, (druge) simfonije, dalje Corellijev »Concer-
to grosso«, Glazunova »'Violinski koncert« (solist g. Kari o Rupel) ter Beethovnova 5. (peta) simfonija. Umetniška reputaeija Ljubljanske Filharmonije tei izvrsten, nov spored jamčita za izreden umetniški dogodek. — Predprodaja vstopnic pri blagajni Kina-Union od torka, 13. maja dalje. Sedeži od 15,— do 40.— Din.
ŽALITEV
»Ali znate igrate na klavir tudi štiri-ročno ? «
»Kaj pa vendar mislite? Saj nisem opica!«
A ŽENA?
Pride kmet v lekarno in da recepta za dvoje zdravil: eno zdravilo za ženo, drugo za kravo. Ko lekarnar prinese zdravila, ga poprosi kmet:
»Prosim, napišite, katero zdravilo je za kravo ..., da mi ne bi morda poginila.«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enKratno pri stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopis, in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davkh ža vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanji aaslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ■ta vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šilro ah dajanje 'ovov "■ - ^	-rr ^--i' zr «nkrat.no objavo oeiasa Din 20.—
K tročlanski družini
lahko prikliuM osamljena sospa. zaupna, pametna oseba, vešča nekaj šivanja in kuhe. Ponudbe na osi. odd. Jutra •ood »Po dogovoru«.
9314-1
Krojaškega
pomočnika
spreimem takoj. Rems Ivan. Vogelna ul. S. Trnovo.	9322-1
Kuharico
perfektno. mlado, z dobrim spričevalom sprejmem Oferte na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra služba in plača«
9325-1
Gospodični
vešči italiianččine v govoru in pisavi iščeta zaposlitve. Poučujeta tudi italijanščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj sprejmem«.
9317-2
Seriozna dama
išče zaposlitve kot npra-viteljiea večjih stanovanjskih hiš. Zmožne kavcije, miren, energičen nastop, dolgoletna praksa pri reševanju davčnih vprašani in s poznavanjem italiianske-trn davčnega 7akona. — Interesenti nal javijo svoj naslov pod šifro .PeriTitno natančna in vestna«.
9320-2
Perfektna nemška
korespondentka
išče zaposlitve za nekaj ur na teden. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Po času odmer j er zaslužek«.
9321-2
Oblatila
Nova obleka
za gospoda, temnosiva, in prvovrstno blago za poletno moško obleko ali za damski kostim. — ugodno naprodaj. Vprašati v poslovalnici M. Kovačič, Rimska cesta štev. 7. priti.
9311-13
Vajenci (ke)
Šiviljsko vajenko
sprejmem takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
9323-44
Družabnika
sprejmem za že vpeljan, povsod potreben predmet in povečanje obrata. Po-nudbe na ogl. odd. Jutra pod sSto tisoč«.
9324-16
Pisalni stroj
najboljše znamke skoraj nov, ugodno prodam. Poslovalnica M. Kovačič, Cesta 29. oktobra 7. priti.
9312-29
Stroj za sladoled
rabljen, od 15 do 40 lit. iščem. Zglasiti se: Zaloška 18, Ljubljana.
9328-29
INSEHIRAJ 7 „JUTRU"! /
Posest
Majhno parcelo
kupim v ljubljanski okolici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9329-20
Pošteni gospod ični
oddam takoj zračno sobo. Poljanski nasip 10-TI.
9331-23
Snažno sobico
oddam mlajšemu gospodu \blizu nove šišenske cerkve. Vprašati: Vošnja-kova 4, »Pototehnika«.
9313-23
Prazno sobo
in kuhinjo oddam v mestu z uporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9315-2'
Sobo
s posebnim vhodom v sredini mesta oddam gospodu in sprejmem so-stanvalca ali gospodično. Cena zmerna. Kastelic. Ce»ta 29 oktobra št. 2.
9319-23
2—3 sob
išče 4-članska odrasle družina. Po možnosti center, Mirje ali Bežigrad. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod značko »Takoj ali pozneje«.
9327-21E
Kupujem
staro gumo, krojaške in volnene odpadke, stare cunje, kravje repe, kakor tudi baker, med in svinc. Posredovalci izključeni. Cenj. ponudbe od 10. do 12. ure v hotelu štrnkeli 9318-7
			
fT			3S
Kompletna oprava
2-sob. stanovanja
radi selitve ugodno naprodaj. Informacije pisarna II Piccolo, Frančiškanska ul. 6.
9316-12
Elegantno spalnico
v orehovi korenini ugodno proda Janez Rožmanc Podolnica, Horjul, železniška postaja. Drenov grič, Vrhnika.
9326-12
Pogreša se
Žiberna Uroš
redar pri 3. bateriji 22. artilerijskega polka, nazadnje baje viden v Mo-starju. Naproša se vsakdo. ki o njem kaj ve, da proti nagradi in povračilu stroškov sporoči na Ziberna Ivanka, Ljubljana, Preradovičeva ul. 18, podpritličje.
9330-31
Mkk
ENO- IN VEČBARVNE
.JUGOGRAFIKAi
»JUTRO«, ponedeljska izdaja
Ponedeljek, 12. V. 1941
La Naniea di Jeno (pittura a olio) — Je-nova Nanika (olje)
lepa knjiga »San Michele«. Bil je mrtvaško bled. Oči je imel zaprte in zelo se je spremenil od najinega zadnjega svidenja. Njegov rahlo upognjeni nos se je zdaj mar-kantno spajal z njegovim visokim čelom, ki so ga že rosile potne srage in vlažile njegove dolge kodre. Trudno je odprl oči, ko me je pa uzrl, se je bolestno nasmehnil in le s težavo pokazal na slikarsko skrinjico, ki je ležala kraj njega. Ob njej je stalo slikarsko stojalo, na njem pa njegovo zadnje nedovršsno delo: glava lepe črnolase mladenke. Na mizi je slonel okvirjen dober faksimile Feuerbachove »Nane«
čim večkrat prebiram te tihe spomine, tem lepši so; saj so spočeti iz tihe, nežne ljubezni dveh src, ki sta živeli samo za lepoto in umetnost. Zato sem iz njegovih ' in njenih zapiskov zbral one misli, ki sc i najlepše: zapiske o drobnih pevcih, ki so 1 | pod masko smehljaja nosili eno samo misel, lepo in čisto misel o tihi in verni ljubezni do rodne grude. . .
J eno vi beneški zapiski
Kadarkoli te gledam in sučem med prsti, se spominjam ostalih tvojih bratcev, če pa zaprem oči, vas še danes vidim v duhu, kako ste stali tiho drug poleg drugega, likovno oblikovani tako različno, kakor so prsti na moji desnici. Dobro se še spominjam čistega in žlahtnega leska, ki so ga na vas ostavljali prameni sončnih žarkov skozi tisto, meni toliko drago in lepo rez-ljano rokokojsko okence njene male pro-dajalnice.
Bilo je to ob času mojega beneškega obiska Veronesejeve razstave. Neko mehko razpoloženje me je gnalo v neznano smer, preko ljubkih jarkov in kanalov po kame-nitem tlaku tega edinstvenega mesta mo-
Jrqnes Oallot: n cemmedfante maschera-to (incisione in rame) — Ja^ucs Cailot: maskirani glun.ač (bakrorez)
pimi prsti bele desn:ce si je v lokih pomagala k poudarku svo.ega z.^iimivega pripovedovanja. a preko ieve lakti ji je ležaJa lepo ovita in ckur.no nagubana, krasna, v najbolj pestri barvitosti dragocena in težka kašmirska ruta. Govorila je umirjeno, in ko je končala dobro premišljeni stavek, je graciozno povesila kodrolaso gia\ ico na levo in mehko poudarila v svoji materinščini: »Da, gospod.. Ob vsakem cakern poudarku pa si je vedno znova popravljala dragoceno tkanino. Ko pa je opazila, da pazljivo motrim njeno popravljanje, je temno zardela in v zadregi diskretno obrnila svojo lepo postavo tako, da ni bila kašmirska ruta več izpostavljena mojemu radovednemu pogledu. Njeno pripovedovanje o teh pevcih je bilo tako prisrčno in zanimivo, da sem se predal ves čaru njenega glasu.
Zgodovina teh porcelanastih figuric je resnično malokomu znana in poleg te legende sem zvedel tudi za njeno in za pevčeva imena.
DOBER ODGOVOR
Slovečega zdravnika - učenjaka Roberta Kocha je hotel nekdo v družbi ponižati. Vprašal ga je:
»Kaj ne, vi ste živinozdravnik ?«
»Da,« je odvrnil Koch, »kaj vam pa manjka?«
Urejuje UavoriL ttavljen - Izdaja sa tonzorci* »Jutra« Stanko Virast. — £a Narodno tiskarno d. kol uskarnarja Frač Jeran — Za inseratni del je odgovoren Aloj2 Novak. — Vsi v Ljubljani.
je s posebno ljubeznijo poglabljal svetovno znani risar in balaorezec poznega baroka, Jacques Cailot. Ustvaril je na njih podlagi svojevrstne grafične liste lastnih zasnov; in velika je redkost in dragocenost za tistega, kdor ima te liste v svoji zbirkL Njemu ob strani pa stoji mojster peresa in igle: Stefano della Bella. Ta je pa. dal tem slikovitim pojočim predstavnikom spet nove oblike in nove kretnje.
Ustvarjali so se njihovi liki v oljni podobi, risbi, rezu, v gnetenju voska, terakoti in porcelanasti glini. Izrezljavali so jih različno nadarjeni umetniki v lesu, klesali iz kamna in jih vlivali v bron. Ob njihovih postavicah so se oplojevali realistični ho-landski umetniki, ki so jih ustvarjali nato z novimi idejami v značilnih pozah ho-landskega duha tako polteno in otipljivo drastično, tla. bi jm rcpfOuuc^rane u^.i-.a.-nes cenzurni črv gotovo izdolbel do korenin.
Njihovi igralski tipi so se razčlenjali v pestro poslikane male individualne osebnosti z velikimi nosovi, rdečimi lici, rožno poltjo, resnobnimi gubami, rozinastimi bradavicami, odeti v škrlat ali črnino, kakor je pač zahteval okus tedanjega časa in umetnika. Le njih število se ni spremenilo in celo slavni in nežni Verdi je smatral njih število kot simbol svojega imena in simbol svobodne peterokrake italijanske zve de.
Kmalu nato mi je kot poudarek k tej svoji zgodbi pokazala zlata Nam celo majhen iztržek notnega zapiska, nesmrtnega Verdija, ki naj bi bil posvečen tem petim likom tihe in zveste 'iubezni do domovine. V spočetju teh petih možičkov je bil izvirnik, ki predstavlja likovno prvega tenorista, vedno upodobljen brez levice. Tudi to mi je izpovedala moja lepa pripovedovalka, da je imelo to svoj pomen, in mi v dokaz
II dettaglio d'un manoseritto di note, del maestro G. Verdi. — Iztržek notnega rokopisa mojstra G. Verdia
pokazala še precej dobro ohranjeno risbo iz takratnih časov in pri tem, čudno, spet —■ zardela.
*
Moj korak v trgovino se je raztegnil na vse popoldne. V družbi lepe deklice in v okolju okusno zbranih bakrorezov, risb in zbirke notnih rokopisov, ki so se naslanjali na te male poječe postave, sem popolnoma pozabil na svoj prvotni namen beneškega obiska ....
Poslednji Jenov list
Ne bom tajil, da sem oil srečen, ko sem v njeni družbi nato obiskal prav vse, kar sem imel še v svojem načrtu. Bilo jc tako lepo v njeni družbi, saj je bila sleherni trenotek prisrčna in tako plemenita in marsikaj mi je razodela in izpovedala o umetnosti sončne Italije, kar bi mi bilo brez nje še danes neznano. Kadarkoli sem bil z njo, vedno sem jo spoznaval v novih oblikah, kljub vsej svoji preprostosti, — samo ruta, kašmirska ruta, jo je še vedno spremljala, značilno ovita in položena v
premišljenih gubah čez njeno levo laket. *
Zvečer pred mojih odhodom v domovino, ob slovesu, takrat ob njenem burnem objemu, se ji je zasvetila izpod rute bsla koža in mesečina je hladno obsvetlila konico njene — okmele levice. Tiho je za-plakala nad svojo, po lastni neprevidnosti odkrito skrivnost — a njene drobne poslovilne vrstice naslednjega jutra so mi mehko risale njeno bol in njeno dano ljubezen, ljubezen nje, ki jo nosim nežno v svojem srcu. . .
Prlgsis
In ravno v današnjih časih, ko je tiha ljubezen do rodne grude nekaj posebno lepega, si ogledujem mnogokrat ono malo porcelanasto figurico in čitam nežne prijateljeve vrstice, posvečene topli ljubezni in spominu lepe Nanike z okrnjeno levico, odete v kašmirski šal. . .
E. JUSTIN, slikar-grafik
Za ljubeznivost, ki mi jo je izkazal g-Pavle VVinter s tem, da mi je dal na razpolago ilustrativni material Jacques Callota iz svoje dragocene zbirke bakrorezov in redkosti — moja srčna hvala na tem mestu!	E. J.
V izložbi stoje tako, kakor jih je postavila trgovčeva roka, mirno in spokojno, in kadar koli stopam mimo njih, si jih ogledujem in ponovno obujam otožne spomine na dni, ko sem enega izmed njih v isti porcelanasti obliki uzrl prvič v svojem življenju. Spominjajo me lepe zgodbe o umetnosti in tihi ljubezni do rodne grude; saj je zgodba tesno povezana z mojim pokojnim prijateljem — Jenom.
Prijatelj Jen
Leto dni je tega, kar me je poslednjič poselil. Bil je petek v aprilu in kljub temu, da je sijalo sonce, je bilo mrzlo. Ko je
L'amico Jen (pittiira a olio) — Prijatelj
Jen (olje)
vstopil ob pozni popoldanski uri v mojo delavnico, je odložil svoj širokokrajnik in se, tesno zavit v dolgo, črno pelerino, s krušen sesedel na stol ob topli peči. Bil je bled, njegove modre oči pa so strmele preko mene v neznano in nehote me je spominjal na Courbetov avtoportret. Vedel sem, da je bolan, hudo bolan, saj ni bilo še dolgo tega, ko se je vrnil iz kraja, kjer je iskal v gorskih kotlinah leka za svoje zdravje. Bi mi je nekak tihi prijatelj. Skromna mesečna renta iz materine dediščine mu je omogočala, da je živel sam zase in ustvarjal, kar mu je narekovalo njegovo bolno srce. Zelo nadarjen, mehak in nežen po naravi, je živel najrajši v samoti, le tu pa tam — in še takrat je moralo biti kaj prav posebnega — se je zatekel k meni. Dvoje je naju družilo: umetnost in zbiranje starinskih umetnin.
S pojemajočo kretnjo in z drhtečimi dolgimi prsti je kmalu izvlekel iz žepa na prsih majhen, črno obrobljen list. Tiho je nekaj zašepetal, potisnil črnobeli listič nazaj in me žalostno pogledal. Oči so mu postale vlažne in poznalo se mu je, da trpi v neizmerni bolesti. Lotevala se ga je mrzlica, in ko je nastopil mrak, se je molče poslovil.
Nekaj dni nato me je klical k sebi. Stanoval je v prijazni, čisti podstrešni sobici, ki mu je služila tudi za slikarsko delavnico, v baročni hiši ob vznožju Gradu. Komaj sem vstopil v njegovo stanovanje, me je nekam čudno prevzelo njegovo okolje. Ležal je na nizki postelji, ves v belem perilu. Pokrit je bil s toplo volneno odejo, ob vznožju mu je pa ležala knjiga, tista
— model in ljubica znanega nemškega slikarja iz prve polovice XIX. stoletja, ki je živel in ustvarjal po večini v Italiji. Poleg te podobe je stal še mavčev odlitek Michel-angelove anatomije. Tu pa tam je bil še kak predmet, ki je dokazoval življenjski smoter bolnega tovatiša. Opazi! pa sem, da je nekdo v tej sobici še nedavno mrzlična odstranjeval nekatere reči, saj je bilo v kaminu še kup nezgorelega, porisanega in popisanega papirja.
Opazil je moje poglede, ki so polzeli po prostoru, in zamahnil brezbrižno z desnico po zraku:
»Zdaj je končano in bolje tako,« je dahnil, razčlenil prste in gledal sličico v obesku, ki ga je držal v dlani — bila je njegova ljubezen...
Nana
Znano mi je bilo, da jo je spoznal na nekem umetniškem potovanju po Italiji. Bila je hčerka antikvitetnega trgovca, ki je bil pa sam bolj ljubitelj umetnin ko poslovni človek. Po očetovi smrti je ona prevzela trgovinico in stanovala skupno s staro teto. Bila je zelo naobražena in nadarjena. Kmalu po njunem prvem srečanju ga je obiskala tu — in dobro se spominjam njunega skupnega obiska. Prišla je v črni čipkasti, do vratu popeti obleki, ki je pa še bolj poudarjala njeno vitko in lepo telo. Brez vsakega nakita je stopala v rahlem pozibavanju ob njegovi strani. Za vratom je imela takrat šal iz nežnega muslina. A kar je vzbujalo posebno pozornost na njej, je bila lepa kašmirska ruta, ki jo je vedno nosila okusno položeno preko svoje levice.
Večkrat mi je tožil, da ima resno skrb glede njenega zdravja, ni mi pa povedal nikdar kaj določnega ali kaj več o njej. Spoznal sem kmalu, da je zelo navezan nanjo in da mu ni ljubo, če kdo kaže zanimanje za njeno osebo. Ob njegovem poslednjem posetu sem šele spoznal, kako tesno je bil povezan z njo in njena smrt je napravila nagli razkroj njegove bolezni.
Ob pozni nočni uri, ko sem zapuščal njegov dom, mi je ob slovesu izročil ono sli-
stičev in otokov. Nedaleč od spomenika Colleonija — mojstrsko delo Verrocchija — sem obstal ob lepem rokokojskem portalu in z zanimanjem motril razstavljene predmete v mali izložbi antikvitetne trgovinice. Vsi ti razstavljeni predmeti so bili tako okusno razvrščeni, da sem nehote prestopil prag tihega domka pestrih umetninic. Nad vrati so se ob mojem vstopu ubrano poigravale biserne kroglice, viseče na ko-vinastih nitkah in stem razigrano izvabljale nežne glasove iz napetih strun preko rezljane omarice ter veselo opozarjale lastnika na obisk.
V tej prodajalnici je bilo vse nekam skrivnostno, in ko so se moje zenice pol-teme privadile, sem videl tu bolj malo razstavljenih predmetov, zato pa so bila vsa ta dela izbrana z največjim okusom in po kakovosti resnično prvovrstna. Z neko ta-jinstveno močjo me je takoj privabljalo pet malih postav, pestro poslikanih in filigran-
Giambattista Tiepolo: Madonna (pittura a olio) — J. B. Tiepolo: Madona (olje)
sko izdelanih umotvorčkov iz porcelanaste gline, da sem stopil bliže in jih podrobneje občudoval. Razpostavljeni so bili nekako smotrno, kakor glumači na odru in so stali na podlagi iz smaragdnozelenega baržuna, ležečega na baročnem podstavku poleg vijugastega, v rokokojskem rezu izdelanega stopnišča. Ko je žolti sončni pramen spol-zel na zadnjo figurico, nisem vzdržal in sem segel po tem. Rahlo sem ga obračal med prsti, in naj sem ga gledal in opazoval od katerekoli strani, je bila vsaka stran v silhuetni risbi nekaj dovršenega. Ko sem pa prišel s svojim opazovanjem do sinje I značke na belem porcelanastem polju, sem začutil rahel dražljaj na levem licu, ko ga napravlja koder las.
A. Feuerbach: Nana, il modello del pitto-re (pittura a olio) — A. Feuerbach: Nana, slikarjev model (olje)
kareko sikrinjico. Tretji dan nato sem ga pospremil v njegov poslednji domek, ob pokopališkem zidu, tam ob visoki cipresi na Ljubljanskem polju.
Spomini
Skrinjica z vsebino mi je zelo drag spomin nanj. Mehak in poin romantike po naravi, je ta zlata duša zbral vse najdražje spomine na svojo ljubezen toliko oboževano Nano. Hranil je, da mi jih je nato lahke izročil take, kakor jih je on prejel in opisoval. Vsebina je pestra: razne njegove skice, risbe, ki so se nanašale nanjo ali njuno skupno doživljanje, različni spiski in beležke, ki jih je delal ob dnevih svojega ustvarjanja, nekaj notnih rokopisov in lepa, dragocena starinska porcelanasta figurica malega pevca izmed petorice zgodovinsko znanih italijanskih glumačev. Položil je k tej figurici poleg njenih pisem tudi črno obrobljene vrste, ki so mu bile sporočile njeno smrt. Prav na dnu vsega tega pa leži še danes lepo zravnana, od marsikoga toliko občudovana kašmirska ruta.
Zatopljen v opazovanje teh lepih umotvorčkov, sem popolnoma pozabil, kje sem. Ona pa, na stopnišču malce sklonjena preko mojih ramen, mi zašepeče z rahlim nasmehom samo dve besedi: »Capo di Monti«. Za ljubitelja žlahtnega porcelana pomenita te dve besedi umotvorček ugledne neapeljske tvornice, ki je že davno ugasnila in je za slehernega zbiratelja vsak kos dragocena redkost. Hitro preskočim s pogledom od pestro poslikane figurice na njo. Bila je kljub svojemu nasmešku tako resna, preprosta in v temnem oblačilu, vitka in zelo lepa — spominjala me je nežnega obraza z mandeljnovimi očki Tiepolove Madone iz Chiese dei Carmini. V rahlem beneškem naglasu mi je v »tedesco« raz-členjala plemenito legendo izvirnika teh malih p:terih porcelanastih mešičkov. Z le-
II grande compositore italiano Giuseppe Verdi — Veliki italijanski komponist Giuseppe Verdi
Prišli so valovi novega življenja in novih idej. Njihovo petje in topli demisleki so bujno cveteli v narodu, dobili so nove poganjke in spet brsteli dalje v novih oblikah in lepotah. Spremenile so se šege in navade, ostala pa je ljubezen do domovine in se vila ko rdeča nit skozi vekove do današnjega dne. Vsaka stvar na svetu ima svoj naravni zakon in kakor ji je določen poslednji utrip, take se bo tudi utrnil, ko pride njegov čas . . .
Tako prisrčno mi je tolmačila skozi rožne ustne koarolasa glavica in med govorom prestavljala figurice v najraznovrst-nejše like notnega zakona, teh pojočih po-stavic.
že davno jih ni teh ljubkih predstavnikov petja, melodij in norčavih domislekov, zapustili pa so globoko brazdo na polju glasbene in upodabljajoče umetnosti. Ti mali predstavniki grotesknega in komičnega petja so šli skozi mesta in dežele ter oplajali s svojimi maskami ne samo italijanske, temveč tudi francoske in nizozem-~'*e predstavnike peresa, čopiča in dleta
Ravno v grotesknost njihove maske se
Jaques Cailot: II Commediante (incisione in rame) — Jaques Cailot: glumač (bakrorez)
Nana pripoveduje
Predstavila mi jih je lepa Nam, vseh petero pojočih glumačev, po vrsti, drugega za drugim- Veneto, Enrico, Riccardi, Do-nati in Italo.
Spočeli so se v začetku italijanskega baroka na ulici. Njih sončna domovina, melo-diozna govorica in stara umetnostna tradicija so bili temelj njihovemu rojstvu. Kako so se spočeli, je zavito v sivo davnino. Razveseljevali so s svojim petjem, masko in komiko slehernega zemljana, kjerkoli so se pojavili. Razveseljevali so s svojimi duhovitimi nastopi ljudske množice po mestih, trgih in daljnih vaseh. Romali so iz kraja v kraj po širni Italiji. Bili so vedno zaželeni in marsikaterikrat vabljeni v salone razkošnih palač ter ustvarjali tudi tam vedno kaj novega z neusahljivim humorjem; časih so si celo dovoljevali debelo otipljive parodije značilnih dogodkov tedanjega časa. Bili so vedno iskreni, pošteni in vedrega duha. Kakor je bilo njihovo življenje burno in pestro, tako je bila pestra tudi njih šala, petje in smeh. Vsak je imel svojo culico in v njej vse svoje premoženje: nekaj ličila, voska, barvilo za potrebno maskiranje in svoje značilno oblačilo. To je bilo tudi vse! Vsi skupaj pa so imeli v varstvu najstarejšega, vedno v črnino zavitega tovariša, še zavojček prsti, izkopane iz vseh rodnih predelov sončne domovine. In kadar so bili sami, pa nemoteni, takrat sc se zazrli resnobno predse, grebli z rokami po prsteni gomilici in premišljevali o slavni preteklosti domovine in svoji vdani ljubezni do rodne grude.