Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi ' m ? & Tipico scorcio delle Valli del Natisone riferimento a una vasta a-rea, con possibilità di ampliamento alle Valli del Torre. ”11 prodotto d’area va valorizzato, si tratta di rendere un territorio capace di piazzare la propria immagine sul mercato. E tutto il territorio, a cui si riferisce il consorzio, ha peculiarità storiche, culturali, naturali, culinarie ed altre da vendere. Tutto ciò può costituire un’offerta turistica di grande interesse, con ricadute positive su vari settori del comparto". La costituzione del consorzio arriva anche a rafforzare gli sforzi delle amministrazioni locali e dei privali per accedere ai finanzia- menti dei fondi europei (In-terreg 3), destinati alla collaborazione transfrontaliera. Vista 1’ esperienza non esaltante che sinora ha visto molti finanziamenti dirottati verso altre aree, 1’ imprenditoria e la pubblica amministrazione locale avranno nel consorzio un puntello notevole, certamente più difficile da eludere. L’iniziativa ha avuto finora l’avallo di una decina di comuni, oltre all’adesione di numerose associazioni, tra le quali il Consorzio vini DOC Colli orientali del Friuli, l’associazione Bed and Breakfast, la Latteria sociale di Cividale, l’impresa Geolinea, i produttori di gubane ed altri. m mr ' B ] Etika in pomanjkanje pravil Živimo v družbi, kjer nam glede mnogih moralnih problemov zmanjkuje pravil. Za stanje so pogostokrat krive bodisi tehnološke novosti, ki prehitevajo zakonodajalce, bodisi ne vedno premočrtna stališča inštitucij, odborov, skupnosti, cerkve itd. Ob nekaterih ključnih vprašanjih so stališča med seboj dokaj oddaljena in vir ostrih polemik, ki pomešajo splošne interese s posebnimi, kot so lahko strankarski in nenazadnje tudi cerkveni. Takšen sporen primer je na primer rojst\’o sedmih otrok, za katere so zdravniki z matematično natančnostjo vedeli, da vsi ne bodo preživeli. Problem je v tem, da do zaploditve ni prišlo po naravni poti. Mati je namreč zanosila z zdravniško pomočjo, ker je bila dolga leta neplodna. Znanost je omogočila plodnost, uspeh pa je bil “prevelik", torej slab: tako medicinsko kot človeško. To, da so bili nekateri otroci obsojeni na smrt, moralno izpodbija določeno prakso. Skratka, posegi za premostitev neplodnosti, bi morali potekati na osnovi jasnih pravil. Včasih bi bilo bolje, kot je dejal minister in zdravnik Veronesi, da bi starši otroka posvojili in bi se tako izognili nevarnim posegom. Dejstvo je, da se po zdravniški pomoči, pri umetnem oplojevanju in podobnih pra- ksah večkrat dogodi, da pride do anomalnih zanositev in pozneje tragičnih porodov. Čudi me, da omenjena dejanja, ne vzbujajo enako odločnih manifestacij v prid življenja, kot jih na primer splav ali razprave o klonaciji zarodkov. Tako “preveč” kot “premalo" povzročata namreč smrt. Kot laik bi vendarle razlikoval zamrznjen zarodek od novorojenčka, ki je obsojen na smrt kmalu po roj-st\'u. Mimo tega pa bi vsi zdravniški, kemični in biološki posegi zahtevali jasne in splošno sprejete zakone. Zal nam onemogočajo poglobljeno presojo in jasno zakonodajo gospodarski, politični in tudi cerkveni (ne le ene cerkve) interesi. Meja med tem, kaj človeku koristi in kaj škoduje, kaj je za človeka in kaj proti njemu, ni tako meglena, kot jo včasih prikazujemo v medjih. Do zmešnjave pride, ko se ob interesih križajo pristojnosti, na primer verske in državne. Zakoni bi morali biti laični in to takšni, da prizadenejo čim manj ljudi. Vernik ima svoja pravila in svojo voljo, da jih spoštuje. Ko bi država narekovala verske zapovedi, bi se izničil sam pomen vere, ki ostaja osebna odločitev in ne prišla. Kakšen smisel bi imela moja vera, če bi hodil k maši, ker bi bil v to prisiljen? Država ima širše pristojno- sti in dolžnosti, ki naj upoštevajo vse državljane: tako verne, kot ne. Laična država je torej sposobna izdajati zakone, ki nujno ne sovpadajo s prepričanji cerkev, ver, sekt itd. To sposobnost mora tudi izvajati. Zato je na primer očitno, da bi morala pri umetnem oplojevanju veljati pravila, ki bi preprečevala tragične zanositve in porode, ki postanejo prava paša za medije na večnem lovu za senzacijo. Prepoved pa bi bila neučinkovita, saj bi starši našli vedno zdravnike in klinike, ki bi za denar storile takšne in drugačne posege. Neke jasne norme pa lahko države vendarle zapišejo. Podobno kot velja za vse probleme v zvezi s klonacijo in z manipulacijo celic zarodkov itd. ni namreč trezno misliti, da bo zmnost spustila “zanimivo" pot, kot se je težko boriti proti določenim interesom. Na dlani pa je, da potrebujejo genetski posegi smer in meje. Klonacija ljudi bi bila grozljiva. Mimo vseh resnih implikacij bi se klonirali tisti, ki o sebi mislijo le najboljše, skratka, neumni ljudje. Se marsikaj bi bilo grozljivo, vendar ne moremo v isti sapi preprečiti borbe proti določenim boleznim, ki jih pospešuje naša civilizacija. Način življenja, okolje, razmere na delu in doma, onesnaževanje itd. povzročajo več rakastih obolenj, več srčnih kapi itd. Proti “modernim” boleznim je treba iskati moderna zdravila in to tudi s pomočjo genetike. Borbe proti mučnim boleznim ni etično preprečiti. Naj zaključim: zmedo glede mnogih etičnih vprašanj bi lahko vsaj delno presegli. Zal so na poti partikularni interesi, ki paralizirajo skupnost in njene odločitve. I responsabili della Natisone Gal hanno incontrato le amministrazioni locali Pai, si delineano i progetti Per i quattro bandi di concorso la scadenza di presentazione è il prossimo 31 ottobre Si stanno definendo i contorni del Piano di azione locale predisposto dalla società consortile Natisone Gal, che ha attualmente sede nel “college” di S. Pietro al Natisone, attraverso i quattro bandi di concorso in scadenza il 31 ottobre. Il presidente della società Luciano Laurencig ed i suoi collaboratori hanno concluso mercoledì 5 settembre, a Drenehia, il giro di incontri con le amministrazioni locali per l’illustrazione del Pai. Anche attraverso questi incontri si delincano i progetti possibili. Per il bando sui servizi telematici l’auspicio è che si realizzi un progetto unico tra i nove Comuni compresi nella Comunità montana, che potranno così dotarsi di computer e collegamenti Internet e mettersi in rete con altre istituzioni. Si attendono invece proposte per poter meglio sfruttare, dal punto di vista turistico, le grotte di S. Giovanni d’Antro, mentre una “fi- - . k 4 V -vuwa? yvt ••O.V; ^ - " *. *■£*, •>- • - '* ' -V.*L .*•'--‘5 :. :—. 1 Ji. idi..■>. .. A; >4~i »«i>4».................... Un gruppo di 40 geologi, guidati dal prof. Giorgio Tunis, ha fatto di recente una visita scientifica, accompagnato dal presidente del gruppo Geofin Stefano Piccini, nella ex cava di Vernasso. Il sito è stato da poco acquisito dall'azienda friulana che intende riconvertirlo con il progetto multidisciplinare Geoworld Park nestra sul mondo slavo” verrà realizzata a Tribil superiore, nel comune di Sdegna. Per il bando sui servizi minimi per il turismo la prospettiva è quella di creare un consorzio di servizi turistici tra le varie realtà culturali, sportive e ricreative presenti sul territorio, su cui convogliare i singoli progetti. Infine, un bando interessa gli operatori della pietra piasentina e intende favorire la realizzazione di una mostra permanente del prodotto, mostra che la Comunità montana vorrebbe realizzata nel piazzale antistante la sua nuova sede. L’investimento previsto da parte della Natisone Gal, proveniente dal Fondo per lo sviluppo della montagna regionale, è di circa un miliardo 600 milioni. Dalla Regione potrebbe però arrivare entro breve il via libera alla modifica del Pal e quindi alla possibilità di presentare ulteriori bandi di concorso. (m.o.) Povezovanje ljudi na obeh straneh meje V Sloveniji nov razpis Phare CBC Sklada Prejšnji teden je v Sloveniji izšel nov razpis Phare CBC Sklada za male projekte Slovenija/Italija, katerega osnovni namen je povezovanje ljudi na obeh straneh meje. Sofinanciranje iz programa je namenjeno dejavnostim kulturnih izmenjav, varstva okolja, prostorskega planiranja, gospodarskega razvoja in turizma ter drugo. Te dejavnosti morajo imeti prekomejni značaj ter morajo vključevati lokalne dejavnike tako na slovenski, kot na italijanski strani. Končni cilj programa je povečati sodelovanje ljudi in sposobnosti lokalnih ter regionalnih oblasti, pri njihovem razvoju ter izvajanju projektov v prihodnosti. S projekti lahko na razpisu sodelujejo neprofitne organizacije in ustanove (občine, zavodi, društva, šole, zbornice, nevladne organizacije itd.) iz 19 slovenskih obmejnih občin, kot partnerji v projektu pa vzporedne institucije iz Regione Friuli-Venezia Giulia in Regione Ve- neto. Pri dodeljevanju sredstev sklada bodo imeli prednost projekti, ki bodo navezovali na Interrcg projekte. Vsi projekti morajo biti izvedeni najkasneje do 30. aprila 2001. Javne predstavitve projekta bodo potekale med 18.9. in 21.9. v Kopru, Novi Gorici, Sežani in Tolminu, na katere bodo povabljene vse zainteresirane organizacije, vabljeni pa so tudi italijanski partnerji, ki bodo lahko pridobili vse potrebne informacije o razpisu. Rok prijave je 16. oktober 2000, v tem času pa se lahko interesenti oglasijo na naslovu sekretariata programa Regionalnem razvojnem centru Koper, Ferrarska 2, Koper, tel. +386 5 639 22 63, fax. + 386 5 693 5316, e-mail: HYPERLINK mail to:-rrc.kp@s-net.net. Pripravljena je tudi spletna stran z razpisno dokumentacijo (trenutno le v slovenskem jeziku, v prihodnje tudi v italijanskem in angleškem): www.mo-koper.si/rrc. L’estate che sta volgendo al termine è stata caratterizzata, per la Val Resia, da una ricca serie di manifestazioni ed eventi culturali, sportivi e ricreativi che ancora una volta testimoniano la vitalità e l’operosità dei valligiani, delle associazioni e dei comitati vari. Le manifestazioni “estive” hanno avuto inizio già con la 20a edizione della Camminata in Val Resia del 1. maggio tenutasi que-st’anno a Stolvizza, una manifestazione sportiva ormai tradizionale che richiama tanti sportivi da tutta la regione e da oltre confine. Venerdì 5 maggio, sempre a Stolvizza, si è tenuta una cerimonia commemorativa a ricordo di due stol-vizzani periti, durante il secondo conflitto mondiale, nel campo di concentramento di Mauthausen in Austria. In loro memoria è stata realizzata una lapide collocata poi, dagli stessi organizzatori, proprio a Mauthausen. A ricordo del 10. anno della sua presenza a Resia, la ZSKD/Unione dei Circoli Culturali Sloveni, ha organizzato domenica 7 maggio una cerimonia seguita da un concerto alla quale hanno preso parte cori e gruppi provenienti da Trieste, Gorizia e dalla Benecia nonché il coro maschile di Resia Monte Canin ed il Gruppo Folklo-ristico Val Resia. Tra il mese di maggio e giugno si sono tenuti tre incontri culturali, organizzati dal circolo Rozajanski Dum, a ricordo dell’ottantesimo della nascita di Aldo Madotto. I relatori sono stati, nel primo incontro il prof. Giovanni Frau sui dialetti del FVG, nel secondo incontro, il prof. Giorgio Ziffer ed il prof. Roberto Dapit, sulle migrazioni dei popoli slavi e sulla toponomastica resia-na, nell’ultimo incontro, Matej Sckli sulla posizione del resiano nell’ambito delle lingue slave. Restando nell’ambito culturale, il giorno 14 giugno, l’amministrazione comunale ha presentato il libro Grammatica pratica re-siana - Il Sostantivo del prof. Han Stccnwijk. A presentare il libro è stata la prof.,ssa Rosanna Benac-chio deU’Università di Padova. Questa pubblicazione fa Parte del progetto promosso dall’amministrazione comunale, all’inizio degli anni Novanta, per la codi-licazione della ortografia e della grammatica del resia-no. L’ortografia è già stata edita nel 1994 e, se il pro-Setto proseguirà, dovrebbero essere realizzati altri Četrtek, 21. septembra 2000 Feste tradizionali e manifestazioni culturali in tutti i paesi della valle Molto ricca di eventi ques’estate resiana volumi a completamento dell’intero progetto. A dare l’avvio alle feste paesane è stata la Festa di S. Antonio a Uccea nelle giornate di sabato 17 e domenica 18 giugno, seguita dalla Segra di San Giorgio nel secondo fine settimana di luglio. In onore ai caduti di tutta la valle, si è tenuto, domenica 2 luglio, il tradizionale incontro alpino organizzato dal gruppo ANA di Prato presso la cappelletta di Sella Sagata. I soci dell’Udinese Club, circa mezzo migliaio, si sono dati appuntamento a Sella Carnizza, domenica 23 luglio, per l’annuale ritrovo. Il gruppo V m ■■. ■ o-."1 - wfcfc ili M dei tifosi della squadra udinese, capeggiata da Di Le-nardo Giordano, segue con costanza l’attività sportiva della squadra del cuore, organizzando anche uscite, al seguito dei giocatori, in I-talia e all’estero. Il mese di agosto, caratterizzato anche da un ottimo clima estivo, è iniziato con la Settimana del Racconto organizzata dal circolo Rozajanski Dum, quest’anno dedicata ad un percorso, tra le tipiche viuzze di Stolvizza, lungo il quale era possibile apprendere alcuni dei racconti più tipici della valle con protagonisti il lupo e la volpe. Anche Coritis, ultimo paesino ai piedi del monte Canin, ha avuto la sua festa, domenica 6, così come il Gruppo ANA di Stolvizza che ha ricordato i suoi 40 anni di attività. A ricordo è stato realizzato un piatto da parete con sul retro scritto Fatto a Mano /Nori't na roki'. Bravi. Il fine settimana seguente, di nuovo festa a Stolvizza per la ricorrenza religiosa della 'Sera* e, in concomitanza, la 3a Festa degli Arrotini, organizzata dal CAMA/Comitato Associativo Monumento all’Arrotino. Questa, si, è stata proprio una festa ben riuscita con visitatori giunti da ogni dove e, tra queste, anche il ministro degli Affari Esteri della Slovenia, Lojze Peterlè. Durante la manifestazione è stato possibile vedere gli arrotini al lavoro con attrezzi del passato o con le pratiche attrezzature moderne montate su pratici furgoncini. Per l’occasione e per lutto il mese di agosto, è stato possibile visitare la mostra dell’arrotino, allestita in una sala parrocchiale, ricca di immagini fotografiche, per lo più d’epoca, ed attrezzi. Nel frattempo aveva inizio a Prato, domenica 12, la festa più attesa e più importante per ogni resiano, la SmarnamiSa, il cui giorno clou ricorre il 15, giorno dell’Assunzione, celebrato con una S. Messa solenne e, nel tardo pomeriggio, con la processione del- la Madonna lignea. Al Centro Culturale Ta Rozajanska kulturska hiša, era esposta la mostra fotografica, a cura del circolo Rozajanski Dum e ZSKD, Resia/Rezija Immagini de- Resia è sempre stata ed è tuttora orgogliosa della sua valle e della sua tradizione culturale gli anni Novanta del fotografo Santino Amedeo, la cui cerimonia di apertura si era tenuta lunedì 7 agosto. Venerdì 11, è stato presentato in Municipio il libro Resia e i Resiani di Jan DAN KUADRINCIN NAMULINAN Na wizica, na pravica, na risna varatad, na tiko spiatami, na bisida viraCanà. Tuw se delat din je zakukuriknul pitilin, skus za duri to vilitlò spripilelo, sfrunkulelo, na tribù prilitlò. Ta pred no hišo tuw dwurù wsak brawCiC dai swoj glasič. Na skleda je zastorwala, sila, fola za wobet, za ga ne met: noge to si poplitlò. Na tiko to se spertilo, sfukalo, zmarnjavvovvkalo to mislilo da to je dan jarbul, ma rep to ulempnulo, do po ledo to je šlo. Na Cerna sinca je se pobrala, dan glas zarjuvel, zagarmil. Na metla prilatlà sunCace je ustalo, wse se je potowalo. (Sivana Paletti) Baudouin de Courtenay, tradotto dal russo in italiano dal prof. Giuseppe Loschi e trascritto a cura di Aldo Madotto e Luigi Paletti. E’ questa un’opera molto importante per tutti noi resiani in quanto è una fotografia della vita a Resia e dei Resiani del secolo scorso, frutto delle ricerche e studi del noto ed illustre prof. Baudouin de Courtenay che soggiornò più volte a Resia. La presentazione del libro è stata curata dal prof. Gianpaolo Gri e dalla prof.ssa Liliana Spinozzi Monai, curatori nel libro della introduzione e di due note su Giuseppe Loschi e De Courtenay. Ritornando alle feste, anche Oseacco ha avuto la sua con la 9a edizione della Festa del Frico Resiano che si è tenuta dal 16 al 20 di agosto. Il giorno 16, si è svolta anche la 12a Festa della Madonnina agli Stavoli Provalo. La novità di quest’anno è stata la possibilità di accedervi con l’elicottero e di effettuare con esso dei giri turistici sulla valle. Il successo è stalo garantito. Fino all’ultimo giorno di agosto è stata aperta al pubblico anche la raccolta etnografica allestita in una struttura prefabbricata nei pressi del centro scolastico di Prato. La raccolta, visitata da un migliaio di turisti, illustra momenti di vita del passato fino ai tragici eventi del 1976. Infine, a conclusione di questo lungo elenco, aggiungo l’esibizione della banda musicale Associazione Armonie di S.ede-gliano, al Centro Culturale Ta Rozajanska kulturska hiša sabato 2 settembre. Durante tutto il periodo estivo e fino al giorno 15 settembre è stato operativo a Prato, presso il municipio, l’ufficio IAT, di Informazioni ed Assistenza Turistica, gestito dalla locale Pro Loco in collaborazione con l’A.P.T. del Tarvisia-no e con il Comune. Come si può vedere, le numerose associazioni e comitati operanti in valle e promotori delle varie iniziative dimostrano vitalità ed interesse affinchè anche in valle si organizzino manifestazioni ed eventi. In questo meritano sicuramente molta riconoscenza i numerosi resiani che abitano e lavorano fuori valle e, durante il loro breve periodo di riposo estivo, si rimboccano le maniche e collaborano attivamente prima, durante e dopo le varie manifestazioni insieme con i volontari locali che ogni anno si impegnano per tutti noi. Luigia Negro Četrtek, 21. septembra 2000 6 Suole v Benečiji, številke daržijo Letošnji podatki spe terske ga šolskega inštituta Številke nam dajejo an lietos fotografijo demografske situacije v Suolah NediSkih dolin. Muormo ree, da reči se nieso puno spremenile od lanskega lieta, an tuole muoramo uzet ku an dobar signal, samuo Ce pomislimo, ki dost otru-ok smo “zgubil” ne puno liet od tega an ki dost Suoi so muorli zapriet. V vartacih je upisanih vsega kupe 155 otruok, šti-er manj od lan. Malomaj pu od tel ih h odej o v dvojezično Suolo v Špietar. V osnovnih Suolah imamo 250 otruok, adnega vič ku lan, pa v Podboniescu an v Sauodnji so zgubil no malo otruok, an v teli drugi Suoli sta dva razreda, ki imata samuo po adnega otroka. V dvoječini Suoli, parvi krat lietos, so ustanovil pa dva parva razreda. Srednja Suola je tista, ki ima lietos vič učencev v primerjavi z lanskim lie-tam, danajst. V Špietre jih je 14 vic ku lan, v Podutani jih imajo pa 3 manj. Na koncu, če pogledamo predvsem v prihodnost, moremo videt, de številke Comune 1 II III IV V Totale Diff. 99 Pulfero 5 6 6 3 13 33 -4 San Leonardo 8 10 5 14 9 46 -2 San Pietro al Nat. 12 11 15 7 17 62 +2 Savogna 2 1 6 1 5 15 -4 Scuola bilingue 12+14 19 16 15 18 94 +9 Totale Valli 53 47 48 40 62 250 +1 otruok buj majhnih, tistih ki hodejo v vartac, že tri lieta ostanejo tiste, al imajo majhne razlike. Tuole nam daje ’no malo upanja, pa ne previe, za prihodnost. Comune 1995 1996 1997 Totale Diff. 99 Pulfero 2 7 3 12 -2 San Leonardo 13 10 10 33 + 1 San Pietro al Nat. 15 6 9 30 -3 Savogna 2 6 2 10 -1 Scuola bilingue 25 22 23 70 +1 Totale Valli 57 51 47 155 -4 Nelle scuole materne di S. Pietro a! Natisone e Savogna non sono state conteggiate quattro iscrizioni (rispettivamente due e due) di bambini del 1998 che inizieranno a frequentare a partire dal prossimo anno. I dati sono stati forniti dall'Istituto comprensivo di S. Pietro Comune I II III Totale Diff. San Leonardo 8 14 8 30 -3 San Pietro al Nat. 47 44 28 119 +14 Totale Valli 55 58 36 149 +11 Diana, ingegnere all’inglese L’ottima preparazione dei nostri ragazzi è confermata dal costante aumento del numero dei laureati nelle nostre Valli. Diana Chiabai, figlia di Dino (presidente deH’Unione emigranti sloveni), o-riginario di Brizza di Savogna, e di Flavia Sittaro di Vernasso, ha brillantemente concluso i suoi studi. Dopo il diploma conseguito nel 1996 presso il liceo scientifico di Cividale e un anno accademico presso il Politecnico di Torino, Diana ha accettato l’offerta della University of Southampton (Inghilterra), dove dopo tre anni di studio intenso, il 18 luglio, si è brillantemente laureata in Ingegneria aeronautica ed astronautica con il progetto “Application of na-no-sattelite constellations”. Congratulazioni vivissime da mamma, papà, sorella Nila, nonni e parenti tutti. Con piacere si associa anche il Novi Matajur. Gabnele, traguardo Fra i nostri laureati mettiamo anche Gabriele Marini di Feletto Umberto. Gabriele (a sinistra nella foto) ha prestato servizio come obiettore presso il circolo culturale Ivan Trinko di Cividale ed ha avuto così modo di conoscere la nostra cultura, apprezzandola. Ha anche collaborato con Renzo Rudi per la realizzazione del libro sui “Kozolci”. Gabriele si c laureato in architettura presso l’Università di Venezia presentando un lavoro, “Risalita ai castelli di Attimis”, preparato assieme al compagno di studi Massimo Codutti. La tesi, come ci dice Gabriele, si incentra sul tema dell’accessibilità ai castelli, ritenuta come elemento primario per la sopravvivenza dei luoghi. Tutto il progetto è pensato per la definizione di un nuovo percorso culturale, con l’intento di definire spazi in cui vari artisti si confrontano esponendo le loro o-pere. A Gabriele ed a Massimo, le nostre vivissime congratulazioni. Laura, futuro avvocato Fra gli ultimi laureati delle Valli del Natisone c’è anche Laura Chiussi di San Pietro al Natisone. Laura ha portato a termine le sue fatiche sui libri laureandosi brillantemente, il 13 luglio scorso, presso l’Università di Trieste, in Giurisprudenza. L’argomento della tesi verteva sull’esenzione della revocatola fallimentare. A gioire con lei ci sono mamma Pia (impiegata presso il comune di San Pietro e per questo molto conosciuta), il fratello Federico, parenti ed amici. Laura ora è in attesa di fare tirocinio, c noi tutti le auguriamo un futuro pieno di soddisfazioni. Nel parco di Balatonfii-red, sul lago Balaton, in Ungheria, una quarantina di anni fa il premio Nobel Salvatore Quasimodo piantò un alberello. Ora è diventato u-na pianta alta e rigogliosa che, come lo stesso Quasimodo aveva intuito, è sopravvissuta al poeta e a molti altri. Lì accanto un altro albero fu piantato, ben prima, dal poeta indiano Ra-bindranath Tagore, e così fecero molti altri premi Nobel. Si respira, insomma, in quel luogo, un'aria che porta alla mente parole e versi. Così non ci poteva essere luogo migliore per l’incontro che si è tenuto dal 2 al 9 settem- A contatto con la vita culturale ungherese Quattro traduttori in riva al Balaton bre nella Casa dei traduttori di Balatonfiired, incontro a cui ho preso parte assieme a Luciano Paronetto, poeta dì Vittorio Veneto, e a Stefka Hrusanova e Temenuga Zahaerieva, entrambe bulgare. E stata in qualche modo la prosecuzione di due incontri avvenuti lo scorso anno e Tanno precedente in Bulgaria. Sì è parlato di traduzione - nella casa che uno scrittore ungherese ha voluto donare, alla sua morte, proprio a chi si occupa di trasferire la parola scritta da una lingua all’altra, compito spesso arduo e altrettanto spesso mal ripagato - ma si è anche lavorato concretamente, traducendo quattro giovani poeti ungheresi in italiano ed in bulgaro. É stata l'occasione per conoscere una La Forditóhàz, la Casa dei traduttori di Balatonfiired realtà letteraria per molti a-spetti sconosciuta, anche perché non facilitata da una lingua che costituisce, assieme a poche altre, un ceppo a se stante, e quindi difficile da comprendere per molti. Dal lavoro, presentato anche pubblicamente nel corso di una serie di iniziative dedi- cate a Quasimodo, sono scaturite traduzioni delle poesie di Vòròs Istvàn, Kemény I-stvàn, Gyukics Gabor e Im-reh Andràs, questi ultimi due presenti a Balatonfiired. I testi saranno presto pubblicati sulla rivista culturale Koan. Ora si tratterà di dare continuità ad un gruppo nato spontaneamente, due anni fa, e che in questo periodo ha avuto modo di approfondire la conoscenza delle letterature dell'Est europeo. L’idea, per ora appena abbozzata, è quella di organizzare, il prossimo anno, un incontro simile a quello di Balatonfiired in Benecia. Michele Obit Trgatev -----------------------— Obisk pri vinogradniku Romanu Maranu v Seucah (Prapotno) ”Dobro vino se naredi z znanjem in izkušnjo“ Četrtek, 21. septembra 2000 Med tistimi, ki imajo te dni polne roke dela s trgatvijo, je tudi Romano Ma-ran, gostoljuben možakar odločnega pogleda, doma iz Seuc (Cladrecis) v občini Prapotno. Hišo si je pred dvajsetimi leti postavil v rojstnem kraju, na sončnem bregu tik nad vasjo, potem ko so ga življenjske razmere vodile marsikod po svetu. Kot mlad fant je z značilnim lepenkastim kovčkom, s ”špago“ zvezanim, kot toliko drugih izseljencev odšel na delo v Nemčijo, potem v Švico, sedem let je kot orožnik služboval na Siciliji, nakar se je zaposlil pri osrednjem bančnem zavodu v Vidmu. Dokler se ni nekega dne predčasno upokojil, z namenom, da se v domačem kraju povsem posveti kmetijstvu. Romano je postal vinogradnik iz navdušenja, kar se nedvomno pozna na kakovosti njegovih vin, pa tudi na ogromnem delu, ki ga je vložil v svoje vinograde. Sončni breg zraven njegove domačije je bil delno že posajen s trtami in nekatere od njih imajo s 70 do 80 leti kar častitljivo zgodovino. Dobro obrodijo in so odpornejše proti boleznim. Drugo je moral Romano ustvariti sam, od čiščenja goščave do izkopavanja teras in postavljanja novih trtnih nasadov. Sprehod po njegovih vinogradih in pogled nanje pove več, kot lahko povedo besede. Eocenska lapornata tla so pri delu navrgla tone in tone kamenja, preden so bila godna za uspešno rast vinske trte. "Vsakdo, ki se s tem ukvarja ve, kaj pomeni obdelovati zemljo na hribovitem terenu. Kamenje in kamenje, neprestano delo z utrjevanjem tal. Potem pride močan naliv in si lepo Letošnja trgatev je po vsej Italiji ena najzgodnejših v zadnjih desetletjih. Razlogi so v vremenskih razmerah, po katerih smo doživeli deževen julij in zelo vroč avgust. Povsod so vsebnosti sladkorja visoke, dobra je tudi raven kislin, zato vse kaže, da bomo imeli zelo dobro vinsko letino. Rdeče sorte bodo še počakale, ker so v zorenju počasnejše, čeprav sc nekateri merloti že trgajo. Po predvidevanjih in če bodo vremenske razmere dovolj ugodne do zaključka trgatve, bo urejene terase znajdeš ponovno razrite. In znova je treba začeti. Obdelovati tukaj en hektar je približno kot skrbeti za deset hektarov v ravnini", pravi Romano v lepem, briško-bene-šken narečju in je na uspeh svojega dela lahko upravičeno ponosen. V vinogradu zraven hiše ima urejenih osemnajst po sto metrov dolgih škarp, tr- letos v naši deželi pridelan približno milijon hektolitrov vina, večinoma od belih sort, medtem ko bo rdečih za kakih trinajst odstotkov. V Furlaniji je tudi letos prišel v ospredje problem pomanjkanja delovne sile za opravljanje trgatve. Vinogradniki so pri začasnem zaposlovanju trgačev podvrženi strogemu nad- tne nasade pa držijo pokon-cu močni kostanjevi drogovi. Romano Maran ni tip človeka, ki bi se pritoževal nad svojim položajem, na kriterije deželne pomoči kmetijstvu pa ima vendarle očitno pripombo: "Glede na to, koliko energije in stroškov se vlaga v to delo na hribovitem svetu, bi moralo biti deželnim oblastem povsem jasno, kam je treba zoru in hudim sankcijam, trgače pa je sploh težko dobiti, ker so pogoji za to delo obremenjeni z nesmiselnimi postopki. Kot je povedal direktor dr. Marco Malison se Konzorcij za zaščito porekla vin Colli orientali del Friuli že več let zavzema za ureditev tega položaja, ki postaja iz leta v leto slabši. Deželni zakon je usmerjati pomoč. Zal ni tako, zato pa se v takih okoliščinah lotiš obdelovanja zemlje le z veliko voljo in navdušenjem". Z letošnjo letino je Romano Maran še kar zadovoljen: ”V glavnem je bilo nekaj problemov s sušo, poznajo se vročinski ožigi, tu pa tam nas je oplazila tudi toča, zato bo vina nekoliko manj. S peronosporo in propadel, za opravljanje trgatve pa bi bilo potrebno najmanj tisoč sezonskih delavcev. To zlasti velja za gričevnate predele, kjer sodobna mehanizacija ne more nadomestiti človeških rok. Dr. Marco Malison ocenjuje, da tudi deževje zadnjih dni ne bi smelo bistveno vplivati na zorenje rdečih sort, ki so večinoma oidijem ni bilo problemov in kakovost grozdja je dobra tako za bele, kot za rdeče sorte. Lahko upamo le, da bo vreme naklonjeno do konca trgatve. Maranovo posestvo proizvaja malvazijo, chardonnay, rebulo, tokaj, renski rizling in verduc, od rdečih vin pa v glavnem refošk in znamenito pokal-co ali "šklopetin", ki je prav na obronkih Idrijske doline doma. Mošt iz belih sort je Romano v teh dneh že trikrat pretočil, da se izloči usedlina, ki bi utegnila negativno vplivati na vinske arome. Rdeče sorte pa bodo na trganje še počakale. Vinska klet je čista ter skrbno urejena in že na videz potrjuje Romanov odnos do svojega pridelka: "Res je, da se dobro vino naredi že v vinogradu, v kleti pa se ne smejo delati napake. Pri vinifikaciji sem maksimalno koncentriran na kakovost, vino nima nobenih dodatkov in narediti ga je treba po sodobnih enoloških merilih. Po našem vinu še nikogar ni glava bolela, pa ga je lahko spil še in še. Vino mora biti prijetno, zdravo in torej pi-tko ter lahko prebavljivo". Romano pravi, da se ima vinogradnik vedno kaj no- še v vinogradih. Skrbi sicer povzročajo neugodne vremenske napovedi za prihodnje dni. Večina kmetijskih podjetij je že upala, da se je za letos v glavnem izognila toči. Tako je bilo do prejšnjega petka, ko so poročali o dokaj omejeni škodi, ki je prizadela le nekatera območja. V petek pa se je neurje posebno močno vega naučiti, tej zgodbi ne sme nikoli biti konca, vedno je treba težiti k napredovanju. Dobro vino pa je možno narediti le z veliko ljubeznijo in izkušnjo. Letos je vino prvič vpisal v seznam DOC o zaščitenem poreklu in ga bo ustekleničil z ustrezno etiketo, ki si jo je sam zamislil in registriral na temo Langobardov. Vendar ima Romano očitno tudi drugačno spodbudo. To je njegova žena Zdenka, prijazna gospa iz Kanala, s katero sta se vzela lanskega novembra. Za njuno domačijo na sončnem pobočju v Seucah snujeta nove načrte. In če bo šlo vse po sreči, bo tam morda že naslednje leto zaživel kmečki turizem. Ko človek odhaja z doma Romana in Zdenke, mu ostane v spominu mogočen zid, pravzaprav skoraj srednjeveško obzidje, ki obdaja domačijo. Zgrajeno je povsem na novo, s tistimi tonami kamenja, ki jih je Romano izkopal, ko je urejal brajde. Ta zid daje vtis, kot da sta v njem vgrajena tudi Romanova vztrajnost in značaj ter izgleda kot nekakšno jamstvo, da ima to kmetijsko posestvo uspešno prihodnost. (D.U.) zneslo nad Manzanom, Buttriom in občino S. Giovanni al Nalisone. Ledena zrna so na tistih območjih uničila pridelek ponekod tudi za 50 odstotkov. Dr. Malison vsekakor upa, da vreme ne bo preveč muhasto, kajti tudi rdeče sorte grozdja obetajo zelo dobro vino, tako kot bele, ki so že vse pod streho. (du) m. - : & t* * X .. ... J - •« ; #»*y 1. iJS$ S * Zgoraj desno Romano Maran z ženo Zdenko, zgoraj vinograd v Seucah, desno Romano Maran v svoj kleti. Spodaj ravnatelj konzorcija doc Colli orientali del Friuli, dr. Marco Malison Trgatev obeta dobro letino, Ce bo vreme dovolj ugodno Aktualno lire al mese). Per aiutarsi molti hanno una o due mucche in stalla vicino alla casa, come noi in Benečija sino a qualche decennio fa. I giovani sono quasi tutti all’estero e da lì aiutano i vecchi rimasti a casa. Non ci sono furti nelle abitazioni o auto, scippi, violenze e droga. Solo qualche ubriacatura abbastanza contenuta, anche perchè la polizia, totalmente montenegrina, è numerosa e tiene a bada la situazione. Un certo timore aleggia neH’aria per le prossime e-lezioni che si svolgeranno in Serbia a fine settembre. Per quanto riguarda la religione, sono poco praticanti, come noi cattolici. Vi sono paesi completamente islamici, altri serbi ortodossi ed altri cattolici, di etnia albanese. E tutti, bene o male, convivono in pace. Un venerdì, per la prima volta in vita mia, ho assistito in una moschea alla loro funzione religiosa, ben accolto come cristiano perchè, come hanno avuto modo di dirmi, “Di Dio vi è u-no solo, senza distinzione. L’importante è credere”. Ho lasciato il Montenegro con rammarico perchè alla fine della settimana trascorsa con loro ho visto e capito il loro sano e umile modo di vivere. Mi mancherà la loro ospitalità, il loro senso di amicizia. Sergio Fon Da diverso tempo amici montenegrini mi invitavano ad andare in ferie nel loro paese a Plav, ai confini con l’Albania. Per diversi motivi ho di anno in anno rimandato finché quest’anno ho accettato ed a fine agosto mi sono recato a Lubiana per prendere l’aereo per Tivat e da lì pro-seguire con un parente del mio amico sino a Plav: 300 chilometri di strada impervia e montana, tra boschi, rocce e canyon. Il primo impatto è, a dir poco, sconvolgente sia per quanto riguarda la natura che per il modo di vivere. Non da meno per il mangiare. I montenegrini sono di un’ospitalità incredibile, come nel Sud Italia. Rimango un po’ perplesso per il modo di vivere in famiglia, molto “i-slamico”: donne a casa, uomini a divertirsi. Comunque tutti sono persone meravigliose, ospitali e di una calma estrema. I luoghi sono incontaminati dalle industrie che non esistono, ma non dall’uomo che sporca ovunque, con ogni cosa. Dopo una settimana di bisbocce (contenute, da parte mia!) ero conosciuto da tutto il paese o quasi e tutti mi salutavano con un “Buongiorno italiano”, anche di notte. In una settimana c’è stato un solo screzio, con un serbo ortodosso. Per quanto riguarda la tavola, soprattutto in quel bel paese di montagna, fra Piccolo mondo islamico, dove c’è posto per tutti La visita di un beneciano al villaggio di Plav, in Montenegro boschi e laghi, beh, bisogna essere “forti di stomaco”! La “dieta” consiste in una miscela continua di latte e formaggi acidi, di caffè alla turca, di “Rakia” (grappa) e di birra, il tutto contornato dalla musica popolare montenegrina. Il popolo montenegrino è dignitoso nella sua povertà (stipendio medio 200 mila Immagini della vita quotidiana a Plav. In alto a destra Sergio Fon, terzo da destra, assieme ad alcuni uomini nella moschea del paese. Sopra a sinistra la famiglia presso cui Sergio era ospite. Plav si trova a pochi chilometri dal confine con l’Albania Sarčno se zahvalimo vsem, ki ste nas sprejeli v Avstraliji Ta/. Avstralije, nam je kupe z Lidjo an Sonjo parslo tudi 'no pismo: ”... Sam vesela brat use novice, ki pišeta, takua se mi zdi, da sam vam buj blizu. Puno puno druzeh reci mi je pa Lidia poviedala an Sonia parpomagala. Jutre se varnejo nazaj anda bom muorla govorit nazaj sama s sabo. Je blua zlo lepua jih imiet nomalo z nama. Vas i/. srca pozdraven! vse. Alma ". Je lepili» za nas, kar nasi naročniki, nasi aho-nati nam pišejo za nam stuort viedel, Ce jim je \'Sec al ne Novi Matajur. Pru takuo viedet, de z našim novicam jim nesemo delec po sviete a n koscic življenja tle od doma. Alma, lepe pozdrave vam an vsiem našim ljudem, ki žive v Avstraliji an drugje po sviete. Potlè, ki je Novi Matajur poviedu vsiem bralcem, de Lidia an Sonja so Sle v Avstralijo, ejemo poviedat mi dvie, de smo se nazaj vantile, zdrave an vesele. Vesele in neskončno zadovoljne, sodisfane, za kar smo tam videle, za ljudi, ki smo tam sreCale an spoznale an za topu, gorak sprejem naSih ljudi. Pru ni trieba bit ne žlahta, ne poznan: zadost je, de zavedo, de si paršu iz Benečije an so ti vsi taki pa-rjatelji, de te na pustjo uro Casa par mieru. Vsi te vabijo, kličejo, vozejo kort morejo an kažejo vic reci, ki morejo pokazat v tistim svi-etc, v katerim oni živijo. Hvala Bogu, donas vsi nasi Benečani živjo an se usafajo ekonomsko dobro, četudi za prit do takih rezultatov so se muorali zelo truditi an tarpiet. Tarpiet ne samuo na die- te, pa tudi ko so morali zapustiti njih duom, njih star-Se, družino, sestre an brate, njih navade an vse, kar so imiel par sarcu. Donas so pru tele reci an teli spomini, ki jim veliko pomagajo se usafat an srečat med njimi. Živijo stuo an stuo kilometru delec adan od drugega, pa nic jih na ustave za pre-živiet kupe kajsan dan po naSim, po starih navadah. Dost, ries dost njih otruok, ki so se tam rodili, dielajo Cast beneškim Slovencem. Ratali so dohtori, avokati, arhitekti, kemiki an na vemo, Se ki. Sandra Sdraulig, hei od Giulia Bagonova iz Seucà, mama je pa Irene Vukuova, le iz Seucà, je direktor kinematografskega festivala v Melbournu an od nje guore skor vsaki dan av-stralijanski Časopisi, giornali. Vesele, pru vesele smo se uarnile damu an sarCno za-hvalmo za vse, posebno Marcello, Almo, Nadaljo, Marja, Sandro, Pcterja, Irene an vse, vse druge, ki so nam dal an naredli za nas vse, kar so mogli, za de bomo vesele, kontente, zadovoljne. Prcdugo bi bluo pisat vse njih imena, tarkaj jih je bluo, zatuo, nazaj vsiem, pru vsiem, najlepsa hvala s trostam an upanjam, da se z vsiem sreCamo pa v Italiji. Nasvidenje! Lidia an Sonja Liep, veseu an nasmejan obraz Sandre Sraulig se zelo pogosto vide po znanih avstralijanskih časopisih an magazinah. An se hitro zastopi zaki. Sandra Sdraulig je direktorica internacionalnega filmskega festivala v Melbournu. Ankoder ti na obedan nič Šenka, zatuo pride reč, de je tako vesoko an pomembno odgovornost zaslužila s svojim znanjem an dietam. Nji ji gre vsa čast an hvala. Nje sučeši so pa narguorše plačilo za starše, ki so se brez strahu podal na pot za iti v neznano daželo, kjer niso viedel, kaj jih čaka. An smo prepričani, de an za nje ni bluo vse lahko. Zihar ste ponosni na njo, orgoljožasti... pa tudi ona na vas jih prave... Giovanin, znani ja-gar, je šu tudi v Afriko na safari. An dan v veliki host je zagledu pred sabo velikega leva an vas prestrašen se je pokleknu pred anj, pogledu v luht an pošepe-tu: - Muoj Buog, te prosim, dajmu telemu levu kristijanske misli! Lev mu je hitro odguoriu: - Buog, požegnite telo jed an vas zahvalim, de an donas ste mi dau ’no dobro viCe-rjo!!! Dva parjatelja sta gledala petelina, kuo je zvestuo pieu. - Al vieš - je jau te parvi - zaki petelin, kadar pieje uzdigne glavo gor v luht? - Ne, ne viem. - Za zahvalit Boga, ki je naredu kakuoša brez mudant, kadar njega je naredu brez roki!!! - Pa ti, al vieš - je jau te drugi - zaki prase jo na nikdar uzdigne glave? - Ne, ne povejmi. - Zatuo, ki gaje Spot an sram bit sin od adne prašiče!!! *** Dva parjatelja sta se po dugim cajtu srecala v Cedade. - Al si oženjen? - je popraSu te parvi. - Ne, sem ostu single takuo, ki je navada donaSnji dan. - An ki dielaš? - Krave redim. Imam stuo cjampu, petdeset krav an adne-ga baka. - Mislem, de imaS ’no sreCno življenje! - Oh ja, pa nikdar tarkaj, ku muoj bak!!! *** An slon, elefant, an adna miSca sta letala po puSCavi, dežertu. Kadar sta se ustavla, mišca se je oglednila an jala slonu: - Al si videu, ki prahu srna uzdignila? !?!?!' " *** Drugi dan potlè, sta imiela prepasat Cez za-ledjeno jezero. - Paš al je zadost de-beu led, de nas bo dar-žu? - je vpraSu slon. - PoCaki malo - je odguorila mišca - stopim ist na led, za vie-det a nas bo daržu al se polome pod nam!!! Lepotè iz Tarčmuna an Jeline Al jih poznata? Ne’ So naše CeCe od nomalo (!) li-et od tega. Se jih more sreCat okuole Sele “dobre”. Vam povemo, duo so. Tela slika je bla nareta lieta 1950, na nji vidimo Čeče an samuo adnega puo-ba: vsi so iz. TarCmuna an od Jeline. Pogledita puo-ba, kuo se nese miez tarkaj lepotè, ku pavon! Se pari, de je ku Seik, ki kaže njega harem. Paš Ce so ga ble pa onè ujele? Od te prave roke vide-mo: Marijo Tonsickino (ki je že umarla v Angliji), Marijo PolauCjovo, Marijo LiešCakovo, Giuljo Me-žnarjovo, Gino Stiefnovo, Eleno Zanukno an Eldo PolauCjovo. On je pa Mar- ko LieSCaku. an se troštamo, de pridejo rojstne kraje. Težkuo, de pe, 50 liet potlè. Mi pozdravemo vse an (tisti, ki so po sviete) Se se vsi kupe nazaj ušafajo Bi pa bluo zaries le-jim uošCimo vse dobruote kak krat obiskovat njih za narest Se adno sliko ku- puo! V Kobaride bo “Dan štrukljev” “Dan štrukljev”. Or-ganizavajo ga v Kobari-de, v restavraciji Kotlar, ki je puno poznana tudi miez naših ljudi tle po Nediških dolinah. “Kotlar” an Turistično društvo Kobarid sta poštudi-erala narest kiek podobnega, ki že puno an puno liet organizavajo v Klenji za senjam svetega Sintoniha. “Dan štrukljev” v Kobaride bo v torak 17. otuberja an se začne ob treh popudan par Kotlarje. Organizatorji kliCejo blizu vse žene an tudi može, zaki de ne, vse tiste, ki imajo gostilne al restavracije, de naj pridejo kazat, kakuo znajo runat štrukje. Tisti dan naj parnesejo blizu narmanj deset štruklju, ki jih do konca napravejo (skuhajo) v kuhinji restavracije. Na telim sladkim srečanju na bo uduobu obe-dan, pa vsak tisti, ki pride z njega štrukljami dobi ’no priznanje, an rikonošiment an še liep šenk. Ce želta sodelovat, par-pomagat na teli simpati- čni an “dobri” prireditvi, oglasita se po telefone (Ce kličeta iz Italije, je 00386 5 3891110 - restavracija Kotlar, al pa 00386 5 3890000 - Turistično društvo Kobarid), do pan-diejka 16. otuberja. Bili so udarjeni na greški fronti Se adna stara fotografija, ki priča o življenju naših ljudi. So puobje, ki so bli udarjeni, ranjeni na greški fronti. Kaže nam jih, ko so jih parpejali se zdravit v Italijo, v niekim Spitale v Casale Monferrato, blizu Torina. Fotografija je bla nareta lieta 1941. Na nji je tudi an naš puob, je Giovanni Chiacig - Baraškinu iz Utane. Je v drugi varsti, te četarti s te prave roke. Giovanni je umaru že puno liet od tegà, pa njega spomin živi tudi miez fotografijah, riedkih, ki družina jih hrani doma četrtek, 21. septembra 2000 10 La collegialità della predicazione dei maestri del cristianesimo Ermacora il “Rusticus” primo vescovo di Aquileia La diffusione e l’organizzazione del cristianesimo nella città di Aquileia furono senza dubbio frutto di un processo spirituale, dovuto alla solidità di eminenti personaggi della Chiesa di elevata cultura dottrinaria. Il fatto che essi non mancarono di darsi un linguaggio capace di penetrare nelle coscienze dei fedeli, respingendo il latino aulico e solenne in favore della lingua del popolo, contribuì alla comprensione delle verità della fede. In questo possiamo collegarci con lo spirito del primo cristianesimo di Aquileia, descritto da G. Pressacco, dove indica in Ermacora (patrono in Friuli, in Carniola e in Carinzia) il primo vescovo della città, prescelto per la sua “elegantia”, spiegando come fosse capace di danzare a ritmo, qualità richiesta ai coristi delle danze estatiche dei Terapeuti. La tradizione e l’iconografia affermano che Ermacora fu ordinato vescovo da Pietro, presente Marco. Una piccola discussione sul nome. L’etimologia ebraica fa risalire a “maqòr” (sorgente, fonte, sorgiva) il nome friulano “macòr”, che ha finito per diventare sinonimo di “rozzo, rustico”, ossia spregiativo, mentre invece si riferiva al carattere semplicità rurale di fronte alla città: e questo significato va attribuito ad Ermacora (Pressacco). In questo periodo iniziale i cristiani costituivano una minoranza che aveva il suo peso, avendo alla testa personaggi in possesso di buona maturità filosofica; non erano più una delle tante sette dell’impero, ma autorevoli interlocutori perfino di imperatori. Alla loro comparsa i seguaci di Gesù costituivano una società unita, la cui autorità derivava dagli apostoli e quindi da Gesù stesso. L’insegnamento non era frutto di individui; i maestri cristiani sostenevano di aver tratto il loro insegnamen-o dai predecessori ed o-gnuno di loro aveva svolto un tirocinio, perché venisse preservata l’integrità della dottrina. Le persecuzioni dei cristiani furono il cemento di una religione e motivo di e-spansione di convinzioni che si ponevano al di là Ermacora consacrato vescovo alla presenza di Marco (Aquileia, Cripta di Massenzio, XII sec.) del dilagare delle vecchie e soprattutto delle nuove e curiose divinità, che i romani importavano da un Oriente, dove l’Olimpo ormai perdeva di significato. Il trentunenne imperatore Caracalla per esempio fu assassinato a tradimento in Mesopota-mia mentre si recava a rendere sacrifici al dio Luna (217). Per quanto riguarda il rapporto dei cristiani con l’autorità imperiale nell’ultima fase delle persecuzioni possiamo vedere l’atteggiamento dell’imperatore Diocleziano. Fu lui a rendersi conto che l’impero aveva bisogno di una riforma. Tuttavia vide nel culto tradizionale della religione ufficiale uno strumento per tener unito lo stato; ordinò la costruzione di nuovi templi, proibì severamente il culto del Nazareno, interdisse loro o-gni carica dello stato, distrusse le comunità cristiane con confische e condanne a morte. Costantino, che si era messo invece sotto la protezione del dio Mitra (il Sole) si trovò invece a combattere una difficile battaglia con il concorrente Massenzio. Nella notte gli apparve in cielo una croce con la famosa scritta “in hoc signo vin-ces”, e così prima della battaglia fece mettere l’insegna della croce sui labari. Vinse davvero, celebrò il trionfo e in suo o-nore gli fu eretto a Roma uno dei più importanti archi trionfali. L’anno successivo m . V (313) Costantino emise un editto in cui si vietava la persecuzione dei cristiani, venivano riconosciuti alla religione cristiana gli stessi diritti dei pagani, e veniva introdotta la libertà di culto (L’integrazione della religione nello stato non era ancora completa). Tuttavia in questa situazione di libertà trovarono un varco le dispute teologiche — non sulla forma della società cristiana — ma sulle questioni riguardanti la natura di Dio e di Gesù. (Venezia, 49) Paolo Petricig S. MacCormak - Avvento del cristianesimo e la tarda antichità, Storia d’Europa - Einaudi, 1994 Kotič za dan li jazek ta-lètè-11 Matej Šekli Lokativo to jé dan kazo, ka an stuj'f koj ta-za prepo-zicjuni. To so prepozicjuni w, na; par; po. Isi vijač čemo se postavit nu malu več ta-na isèh prepozicjunah. 1. Prepozicjuni w, na Kè an jè? - An jè ta-dd w Vidne - ta-gorè na Ra-vanci - ta-gorè na Koritè. Ke an jè? - An jè ta-na nin vilikin dworè - tu-w ni lipi hiši - ta-w nin lipin mèste. Ziz prepozicjuni w nu na rumuni'mò od mesta. Biside ta-za isèmi prepozicjuni ni stujijo tu-w loka-tivu, ko z nji'mi riSpundawamò na baranjé ké?. To pridé ričet, da rumuni'mò od »bet ta-na nin meste« (po laSkin »stato in luogo«). 2. Prepozicjun par Kè (ta-par kirimu (človeku)) an živi? - An živi ta-par njagd dèdu - ta -par njagà babi. Kè (ta-par kiri račej liži naša tuca? - Naša tuca liži ta-par mire - ta-par mizi - ta-par kuritè. Pa ziz prepozicjuno par rumuni'mò od mesta. Biside ta-za iso prepozicjuno ni so rudi tu-w lokativu. Z nji'mi riSpundawamò na baranjé kè? (ta-par kirimu (človeku)? aliboj ta-par kiri rače?) anu ru-munimo od »bet ta-na nin mèste« (»bet ta-par nu-mu Clovèku« aliboj »bet ta-par ni raCè«). 3. Prepozicjun po Kè an hòdi pitilen? - Pitilen an hódi ta-po hlivè -ta-po travi - ta-po sène. Pa ziz prepozicjuno po mòramò rumunet od mesta. Ziz bisidi, ka ni se nalaZajo ta-za iso prepozicjuno tu-w lokativu, riSpundawamò na baranjé kè? anu rumuni'mò od »hudet ta-po nin mèstè« (po laSkin »moto per luogo«). Lokativo an stuj'f ta-za prepozicjuni w, na; par; po. Ziz prepozicjuni w, na; par; po rumuni'mò od mèsta anu riSpundawamò na baranjé kè?. (Kè an jè? - An jè ta-dò w Vidnè - ta-gorè na Ravanci - ta-gorè na Koritè. Kè an živi? - An živi ta-par njagà dèdu - ta-par njagà babi. Kè an hodi pitilen? - Pitilen an hòdi ta-po hlivè - ta-po travi - ta-po sène.) Za paračat isò somò doparali librine, ka an jè je napisal profasòr Han Steenwijk. Bla je taka liepa Cidca, de se je še Sonce v njo zagledalo Ankrat je živela takuo liepa deklica, de je ni bluo takuo liepe na cielcm svetu. Klicala se je Nasta. Samo Sonce, ko jo je videlo, se je takuo zaljubilo v njo, de je ostalo an dan an pu ustavjeno na mestu, odkoder jo je gledalo. Ko se je sonce varnilo damu, ga je mati vprašala: - Drago moje diete, kje si biu tarkaj cajta? Sonce ji je poviedalo, de je videlo lepo čečo an de se je v njo zagledalo. Mati ga je začela kregat, de kuo se more zaljubit v čečo, ki živi na zemlji, de tuole je velik grieh. Sonce pa je odguorilo, de brez tiste čeče na more Ziviet. Ko je mati zastopila, kaj ima Sonce v mislih, mu je jala: - VieS, drago moje diete, kuo bos imcu tolo lepo deklico. Spusti dol na zemljo zlato pingulauko. Kadar se bo čeča usedla na njo an se začne zibat jo lepuo potegneš gor. Sonce je nardilo glih takuo, ki mu je rekla mama. Spustilo je v vas zlato pingulauko. Vsi ljudje so jo videli an vsi so tiel se v nji zibat. Pruot vičcru je parSla do nje tudi liepa deklica z nje parjatelji-cami, an so se začele pingat. Kadar seje deklica uscdinla, je Sonce po-vlieklo pingulauko an takuo je imielo deklico. Kar se je tega zaviedla se je Čeča zlo ujezla na Sonce, ki jo je takuo ujelo. Zatuo se je nardila, de je zjuha an de na zna guorit. Ubu-gala pa je an nardila vse, kar so ji ukazal. Včasih se ji je Sonce Se usmililo pa ni tiela an ni tiela spre-guorit. Zatuo se je Sonce razjezilo an je jalo materi, naj jo poslja k teti Mori, dejo ubije. Mati ga je ubogala an je jala ce- Ci: - Pojdi, drago diete, pojdi k teti Mori an naj ti da za me sito, ki ga potrebujem. Ccča je Sla an prosila teto, naj ji posodi sito. Teta je Sla v kambro si zobe brusit, de jo uniča. Deklica nie viedela an jo je čakala. Pa je parSla do nje drobna mi- ška an ji poviedala, naj hitro uteče, zak teta Mora si je Sla zobe brusit, an naj si vzame za sabo glavnik an koutro. Ko jo bo Mora lovila, naj ji varZe pred noge glavnik an od njega se nardi host. Ko bo Mora parSla uon s hosti, naj ji vrže pred njo pa koutro an pred Moro se nardi voda. Deklica se je miški zahvalila an nardila glih takuo, ki je kuazala. Vargla je to parvo glavnik, potle koutro an seje kumi rešila. Ko je liepa čeča paršla damu k Soncu je zagledala na duoru njega hiše ze drugo deklico, ki je prepevala. Ji jejala: Oh ti, deklica, si prezagoda začela pict. Ko je Sonce čulo, de je spregovorilo, sc je razveselilo an jo začelo buozeati. Ona pa se je skrila v kot. Tekrat se je Sonce razjezilo an jijalo: - Od sada napri nisi več Nasta, pač pa Lastuca. An čeča je ratala lastuca. Slovenska ljudska pravca Četrtek, 21. septembra 2000 1 ragazzi allenati da Martinig esordiscono perdendo il confronto con la neopromossa Majanese Valnatisone, inizio con passo falso Dopo alcuni tentativi falliti dagli azzurri gli ospiti sono andati a segno con un colpo di testa di Del Pin Nella ripresa non sono bastati i numerosi tentativi, complice anche la sfortuna con il palo di Brandolin VALNATISONE 0 MAJANESE 1 Valnatisone: Tuniz, Piccare, Domeniš, Podrecca, Clavora Bergnach, Campanella, (1’ st. Bassetto), Tiro ( 12’ Pisciotta), Del Gallo, Brandolin, Mlinz (14’ st. Suber). S. Pietro al Natisone, 17 settembre - Un esordio di campionato amaro per la Valnatisone, che ha dovuto cedere l’intera posta in palio alla neopromossa Majanese. La formazione, allenata da Ivano Martinig, a-veva incominciato la gara con la giusta concentrazione, ma al primo episodio favorevole alla squadra locale si è capito che sarebbe stata una giornata da dimenticare. Correva il secondo minuto di gioco quando Brandolin, trovatosi solo a pochi passi dalla rete avversaria, calciava il pallone sul portiere in uscita. Scampato il pericolo, la Majanese rispondeva per le rime con il centravanti Brancaccia che si faceva respingere in angolo da Tuniz la sua ravvicinata conclusione. Prima Mlinz e poi Del Gallo tentavano senza successo la via del gol. Si facevano vivi gli ospiti al 37’ con una punizione calciata dal limite da Cargne-lutti che Tuniz bloccava sicuro. Il gol della Majanese giungeva al 43’ con il colpo di testa di Del Pin che colpiva il pallone dal limite dell’area sanpietrina mandandolo con un diagonale nel sette dell’incolpevole Tuniz. É Vertucci il mister della rinata Audace Ancora dieci giorni di attesa per gli esordi in campionato della Savo- Marco Bassetto, centrocampista della Valnatisone Le due squadre ritornavano in campo nella ripresa con alcuni cambiamenti nell’organico, ma la musica non cambiava. Ancora una possibilità per Brancaccia che sprecava una favorevole occasione al 2’ calciando malamente sull’esterno della rete. Toccava a Bergnach in- gnese e dell’Audace, previsti per domenica 1 ottobre. Nel frattempo ci è giunta una buona notizia: la ricostituita forma- zione del presidente Claudio Duriavig ha ingaggiato Emilio Vertucci, ex giocatore della Savognese, quale tecnico della squadra maggiore. Dovranno pazientare ancora gli Juniores, gli Esordienti ed i Pulcini ai quali la Figc provinciale ha spostato di una settimana l’inizio dei campionati portandoli a sabato 7 ottobre. Continua la serie di amichevoli di preparazione dei Giovanissimi, allenati dal tecnico Renzo Chiarandini, che a Remanzacco hanno superato per 7 a 2 il Buo-nacquisto, grazie alle reti messe a segno da Gabriele Dorbolò, Francesco Chia-bai, Simone Crisetig, Michele Dus e alla tripletta siglata da Valentino Alessandro. Sabato 16, a S. Vito al Torre, buona galoppata dei valligiani che, ospitati dal Centro Sedia/B di S. Giovanni al Natisone, sono andati a segno quattro volte. Gli azzurri hanno fatto centro con Simone Crisetig, Michele Dus e con la doppietta di Valentino Alessandro lasciando ai padroni di casa la magra soddisfazione della rete della bandiera. Gli Esordienti sono stati ospitati a Remanzacco dal Buonacquisto dove, giocando una buona gara, si sono imposti con il risultato di 9 a 4.1 terribili ragazzini guidati da Nereo Vida sono andati in gol quattro volte con Alessandro Predan, due con Matteo Cencig e Luca Zufferli ed una con Simone Clinaz. tervenire al 10’ per deviare in angolo un tiro a colpo sicuro di Peressani. Si metteva in evidenza nelle file della Valnatisone il nuovo entrato Bassetto, che al 19’ costringeva alla respinta il portiere Tempo- rale, ma nessun attaccante era pronto a ribattere a rete la sfera. Con una veloce azione di Brandolin la Valnatisone si faceva pericolosa al 30’. L’attaccante valligiano saltava il portiere in uscita, il pallone cadeva sui piedi di Del Gallo che con un pallonetto tentava senza fortuna di centrare la porta sguarnita. Due minuti più tardi Brandolin su calcio di punizione dal limite dell’area majanese mandava il pallone a centrare il palo interno, la sfera veniva intercettata da Domeniš che da due passi calciava fuori. Il centrocampista ospite Cargne-lutti al 38’, da posizione quasi impossibile (quaranta metri), tentava di sorprendere Tuniz. Per una doppia ammonizione rimediata al 42’ Piccare era costretto al rientro anticipato negli spogliatoi. La gara si chiudeva al 50’ al triplice fischio dell’arbitro Cornelio tra l’entusiasmo degli sportivi e dei giocatori della squadra ospite. Dopo questa prima esperienza negativa ci auguriamo che la Valnatisone si riprenda al più presto e che non si ripeta il triste “calvario” della scorsa stagione, che ha visto la squadra sanpietrina spesso sconfitta sul terreno amico e prolifica invece nelle trasferte. Paolo Caffi Slovenija ni začela prav dobro Slovenski reprezentanti olimpijade v Sydneyu niso zaceli na najboljši naCin. Vsekakor je najbolj razočaral nastop Mitje Petkovška, ki je bil v gimnastiki eden najverjetnejših kandidatov za medaljo. Na bradlji je naredil hudo napako in njegov nastop se je konCal pri kvalifikacijah. Finale je zgrešil tudi strelec Rajmund Debevec po dokaj neuspešnem nastopu z zraCno puško, Simon HoCevar pa je bil v kajaku Sele sedmi, Čeprav so ga uvrščali med možne dobitnike medalje. Rokometna reprezentanca je po ogorčenem boju remizirala s Francijo (24:24), plavalka Alenka KejZar pa je na tekmovanju 200m v mešanem slogu dosegla 19. mesto in tako izenačila rezultat iz Atlante izpred štirih let. Postavila pa je nov drZavni rekord. Successo di partecipazione per le gare di mountain-bike organizzate dal Comitato per Azzida In oltre quaranta alla Crono baby Nelle rispettive categorie hanno avuto la meglio Matteo Cumer, Francesco Chiabai e Davide Venturini Al Rally delle Alpi orientali ha preso parte anche Sonia Borghese in coppia con Gianni MarchioI, unica rappresentante delle Valli del Natisone all’importante gara ti: Deana Cont, Elena Tuan, Elisa Pesenti, Francesca Miani, Federico Bait, Mattia Mansutti, Marco Rudi, A-lessia Biondi, Beta Coren, Marco Zufferli ed Agnese Borgù. Nella categoria intermedia (9-11 anni) si sono dati battaglia a colpi di pedale Francesco Chiabai, vincitore con il tempo di 3’43”, segui- to da Alessandro Filaoro, A-lessandro Predan, Alex Venturini, Simone Michieli, Mattia Cont, Marco Dorbolò, Luca Zufferli, Matteo Cencig, Marco Pesenti, Andrea Cemet, Alessandro Li-nossi, Claudia Picon (1. ragazzina), Rudy Bertolutti, Luca Floreancig, Luca Biondi, Stefania Rudi, Nadia Rucchin e Veronica Duria- vig. Nella categoria maggiore (12-14 anni) la vittoria è andata a Davide Venturini (3’11”), seguito da Raffaele Iussig, Massimo Tomasetig, Nicholas Juretig, Dominique Podorieszach, Simone Mia-no e Gabriele Vogrig. A seguire le gare anche Maria Paola Turcutto, l’atleta civi-dalese ex olimpionica di mountain bike. Grande partecipazione alla 5S Crono baby di mountain bike Valli del Natisone organizzata dal Comitato per Azzida, che si è disputata sabato 3 settembre. Al via si sono presentati un nugolo di ragazzini, alcuni accompagnati dai genitori, che sono stati divisi in tre categorie. Il primo classificato della categoria dei più giovani dai 6 a-gli 8 anni risponde al nome di Matteo Cumer, che ha chiuso la gara in 2’08”. Al secondo posto Edoardo Mattana (2’21 ”), terza classificata e prima delle ragazzine Marianna Venturini (2’39”). Di seguito gli altri mini atle- Četrtek, 21. septembra 2000 GRMEK Prievaio Kuatarinca Davje do varha Mataju-ra se je Culo odmievat godce, ki so godli na Prie-vale. Bluo je v nediejo 17. setemberja an tisti dan je bla Kuatarinca, adan med zadnjimi sejmi na odpar-tem v liete tle par nas. Bliža se že zima... Se kak Burnjak, antà do drugega polietja, nic vic. V nediejo, Ceglih zjutra nie kazalo nic dobrega, zak ura nie bla ta prava, se je zbralo puno ljudi na varhu svetega Martina, kjer okuole danajste je bla sveta maSa. Grede so dol na PlesiSCu kuhal pastošu-to za vse tiste, ki so atu tode prehodil. Popudan dol na Prieva-le, na pot, ki veže reCan-sko dolino s sauonjsko, je bluo malo prestora kam utaknit makino. Grilja je dielala do pozno, godci so malomanj do nuoc nate-guval ramonike an Ceglih magia se je iz doline uzdi-govala, ljudje nieso imiel sile iti damu. Bla je tudi Kuatarm-bike, namenjena vsiem tistim, ki se radi vozejo z mountainbike. Za vse tuole se muor-mo zahvalit domaci proloco Grmek, ki se trudi, de Kuatarinca na svetim Martine le napri živi an parkliCe blizu vse naše ljudi, tudi tiste arzstresene dol po dolinah. PODBONESEC Carnivarh Se an pogreb Lietos so se Čarnovar-šanj puno krat zbral za iti na pogrebe njih vasnjanu. Zgodilo seje še ankrat. Za nimar nas je zapustila Olga Menig, uduova Cencig. Imiela je 76 liet. Olga je bla po domaCe MenCoua, nje mož je biu pa Justo Cencig - Lesjo Uancu, le iz Carnegavar-ha, ki je umaru diCembe-rja lanskega lieta. Zadnje cajte jih je pre-živiela v Medeuzzi, par sine, an na njega duomu je tudi umarla. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Carnimvarhu v torak 12. setemberja popudan. Na telim svietu je zapustila sinuove Orfea an Daria, nevieste Dario an Vilmo, navuoda Manuela an vso drugo žlahto. _SOVODNJE_ Podar Žalostna oblietinca V torak 26. setemberja bo petnajst liet, ki naš dragi Romeo nas je zapu-stu. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo mama Sofia an tata Bepo, žlahta an vsi toji parjate-lji. Romeo, il 26 settembre saranno quindici anni che ci hai lasciati per sempre. Con infinito amore e tristezza ti ricordano mamma Sofia, papà Giuseppe, parenti e tutti i tuoi numerosi amici. Še o sejmu, kije biu v Kravarje KajSankrat se zgodi, de tudi mi od Novega Matajurja zgrešmo, de nam na rata takuo, ki smo želiel. Kar smo napisal an pu-blikal fotografijo go mez sejma, ki je biu konac vo-šta v Kravarje, fotografija je bla pru Čarna, se nie videlo nic an se nie zapozna-lo obednega. Za resnico poviedat, že sama fotografija nie bla te narbuojs, seda nam je par-Sla blizu adnà buj Cista an jo zvestuo publikamo, za de v Kravarje bojo vesel an de nam na zamierijo. Doložemo, de na njih senjan je paršlo puno ljudi, ki so Sli gledat tudi razstavo, mostro o starih, zelo starih paramentu, ki so jih nucal gaspuodi nunci v Kravarje. Nekatere oblieke so ble rikamane z zlato nitjo takuo, de imajo an veliko vriednost. V Kravarje napravjajo pru liep senjam, senjam, ki novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Malajur a.r.l Ccdad/Cividalc Fotoslavek in lisk PKNTAGRAPH srl Ulica/Via Tavagnacco 61 Videm/lldinc ponuja vsega, kar je domačega an lietos so napravli tudi ’no kaseto, kjer so snemali narbuj važne, impor-tant momente telih dnevu. ’Na pametna ideja... pas kuo jo bomo radi gledal Cez kako lieto! (Na fotografiji je maša par cierkvi svetega Stan-dreža, kjer so ianugural novo uro, ki tuCe... ure.) m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Sctlimanalc - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 2K/V2 Naročnina - Abbonamcnio Letna /a Italijo 52.(KK> lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente poslale Novi Malajur Čedad - Cividalc ______________18726331____________ Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Sežana Slcv. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 2(1 mm x I col Komercialni L. 25.000 +1VA 20% OCCASIONE! Vendo mountainbike nuova. Gli interessati possono telefonare ore pasti allo 0432/727681. GRUPPO INTERNAZIONALE LEADER NEL PROPRIO SETTORE RICERCA PER STABILIMENTO ZONA CIVIDALE Nr. 1 capoturno con Nr. 1 addetto alla manutenzione meccanica, reparto stampaggio lamiera e saldatura, preferibilmente con esperienza su presse meccaniche, idrauliche, saldatrici a filo, linee di stampaggio Per contatti e informazioni tel. 0432-727851 esperienza gestione personale presse stampaggio lamiera, saldatura a filo, linee produttive Signora si offre per assistenza anziani a domicilio nelle Valli del Natisone. Telefonare allo 0432/724034. OCCASIONE! Vendo CUCINA ECONOMICA (SPURGET) Sideros, misure 84x55x82h, colore beige chiaro, usata solo un inverno. Prezzo interessante. Telefonare allo 0432/44376, eventualmente lasciare un messaggio in segreteria. Per i tuoi piccoli annunci sul Novi Matajur, telefona in redazione (0432/731190), dal lunedì al venerdì, dalle ore 8.00 alle ore 17.00. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 23. DO 29. SETEMBERJA Cedad (Minisini): tel. 731175 Zaparte za poCitnice/Chiuse per ferie Fontana (Cedad): do 24. setemberja Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoc se more klicat samuo, cc riceta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 13.00 do 13.30 Debenje: v sriedo ob 10.30 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 11.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 16. do 16.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.00 v sriedo od 9.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike, al pa judi, ki imajo posebne težave, ki na morejo iti sami do Spitala za “prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od zjutra do 8. zjutra od pandiejka. Za NediSke doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa imperative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: Ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč.... 113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinjerji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad 731762 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,,732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281