IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 42 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 43 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 44 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 45 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 46 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 47 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 48 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 49 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 50 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 51 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 52 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 53 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 54 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 55 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 56 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX, november 2016, str. 57 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/IX november 2016 IRDO MOZAIK Intervju Danilo Burnac Str. 12 »DO je treba uciti, treba jo je, kot rožo zalivati, zato, da bo zrasla.« . Str. 4 Podelitev bo 9. decembra 2016 v Mariboru. Kdo bo prejemnik na- grade HORUS 2016? Str. 27 Sklepi konference Ste zamudili 11. konferenco o dru- žbeni odgovornosti in izzivih ca- sa? Str. 43 Zlata nit Ne tekmovanje, temvec sodelo- vanje in navdihovanje. MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Barbara Bradac Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Foto na naslovnici: Annukka Leppänen, http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elektronski obliki. Za vsebino prispev-kov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slovenskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovo-ljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. Vsebine IRDO 4 Horus 2016 12 IRDO intervju — Danilo Burnac 18 Mladi, podjetništvo in DO 19 Karierni center UM 22 Nagrada za družbeni vpliv 25 Pakt za mlade 27 Sklepi 11. konference o dru- žbeni odgovornosti in izzivih casa 29 DO v Sloveniji 34 2. Festival Ko dvignem sebe, dvignem Maribor 38 DO v Evropi in po svetu 40 Dogodki in konference 42 Razpisi in priložnosti 43 Zlata nit 48 Seminar za vodje DO V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. »HORUS je, kot vemo, najbolj celovita nagrada za družbeno odgovornost, tj. odgovornost ljudi in njihovih organi-zacij za njihove vplive na ljudi in nara-vo, tj. družbo. Potrebno je to lastnost – vrednoto – uveljavljati, sta ugotovili OZN in EU, podobno tudi druge glo-balne organizacije, ne pa tisti ljudje in organizacije, ki jih zanima samo tre-nutna korist ozkega kroga ljudi, mor-da celo zgolj njih samih. EU šteje dru-žbeno odgovornost za pot iz sedanje krize, ki je kriza pretirane ozke in krat-korocne sebicnosti, ki jo neoliberali-zem uveljavlja pod krinko svobodnega trga vse do najhujše monopolizacije v (vsaj) sodobni zgodovini.« V tokrat-nem Mozaiku piše zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovno organizacijskega odbora nagrade Ho-rus. Prisrcno vas vabimo, da se udeležite slavnostne podelitve Slovenske na-grade za družbeno odgovornost Ho-rus 2016, ki bo v Viteški dvorani Ma-riborskega gradu, Grajski trg 2, Ma-ribor, v petek, 9. decembra 2016, ob 12. uri. Sicer pa v novembrskem Mozaiku preberite še izjemno zanimiv intervju o družbeni odgovornosti z Danilom Burnacem, direktorjem javnega pod-jetja Mariborski vodovod. Katere sklepe so 21. oktobra 2016 sprejeli udeleženci 11. konference o družbeni odgovornosti in izzivih casa. Pa tudi, kako je bilo na 2. festivalu Ko dvig-nem sebe, dvignem Maribor. In še veliko zanimivega ... Prijetno branje vam želi ekipa ure-dništva e-revije IRDO Mozaik. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Horus 2016 str. 4 Znani so finalisti Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2016. Prejemniki nagrade HORUS bodo znani na slavnostni podelitvi, ki bo potekala na zacetku decembra 2016 v Mariboru. Nagrada HO-RUS bo letos podeljena osmic, z razpisom pa želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope podjetij in posameznikov k družbeni odgovornosti, tj. odgovornosti za vplive na ljudi in naravo. Najbolj celovita nagrada za DO str.7 »Da imajo zagovorniki družbene odgovornosti z ekonomskih vidikov popolnoma prav, dokazujejo podatki iz prakse t.m. vizionarskih podje-tij, ki so neprimerno ucinkovitejša in donosnejša od drugih, ker so njihovi vodje družbeno odgovorni,« meni ddr. Matjaž Mulej. Karierni center Univerze v Mariboru str. 19 V Kariernem centru Univerze v Mariboru izvajajo dejavnosti, vezane na celosten razvoj kariere študentov in diplomantov, ustrezno iska-nje zaposlitve ter njihov preprostejši prehod na trg dela. Intervju — Jose Antonio Morales str. 21 Jose Antonio Morales v zadnjih vec kot dvajsetih letih dela z majhni-mi, srednjimi in velikimi podjetji ter jim prinaša vedno novejše per-spektive in inovacije. VABILO Vabimo vas na slavnostno podelitev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2016, ki bo v Viteški dvorani Mariborskega gradu, Grajski trg 2, Maribor, v petek, 9. decembra 2016, ob 12. uri. Spoštovani, prisrcno vas vabimo, da se udeležite slavnostne podelitve Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2016, ki bo v Viteški dvorani Mariborskega gradu, Grajski trg 2, Maribor, v petek, 9. decembra 2016, ob 12. uri. Nagrado in priznanja bomo tokrat podelili že osmic. Podeljujeta jo IRDO - Inšti-tut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi v sodelovanju s številnimi podpornimi partnerji. Nagrado sofinancira-jo prijavitelji ter Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Urad RS za mladino ter Veleposlaništvo združenih držav Amerike v Sloveniji. Skupaj s podjetji, organizacijami in posamezniki, z vsemi podpornimi partnerji in clani ocenjevalne komisije želimo prispevati k razvoju družbene odgovornosti v Sloveniji. Vabimo vas, da se udeležite te slavnostne podelitve in da skupaj z nami podprete razvoj družbene odgovornosti tudi vi! V imenu organizatorjev in partnerjev prisrcno dobrodošli! mag. Anita Hrast, zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej direktorica inštituta IRDO predsednik Strokovno-organizacijskega odbora nagrade Horus 2016 l.r. l.r. Slavnostna podelitev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2016, Viteška dvorana Mariborskega gradu, Grajski trg 2, Maribor, petek, 9. decembra 2016, ob 12. uri. PROGRAM (12.00 - 14.00) Pozdravni nagovori Brent R. Hartley, veleposlanik, Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji mag. Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovno-organizacijskega odbora nagrade Horus 2016 Jože Smole, Združenje delodajalcev Slovenije, predsednik Ocenjevalne komisije Horus 2016 Glasbeni nastop, Konservatorij za glasbo in balet Maribor Podelitev posebnih priznanj: Posebna priznanja: Splošna osebna priznanja (3) Podjetnik s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu (3) Podelitev priznanj Press in za Projekt pravnim osebam Priznanje Press (1) Priznanje za Projekt: mikro podjetja (2) velika podjetja (2) Glasbeni nastop, Konservatorij za glasbo in balet Maribor Podelitev priznanj in nagrad za strateško celovitost pravne osebe: Nagrada za strateško celovitost: mikro podjetja (1) majhna podjetja (3) srednje velika podjetja (2) zavodi in druge organizacije (1) Glasbeni nastop, Konservatorij za glasbo in balet Maribor Zakljucek programa s povabilom na . skupinsko fotografiranje . in zakljucno pogostitev. Partnerji projekta HORUS Pokrovitelji podelitve: . Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu . Urad RS za mladino . Veleposlaništvo združenih držav Amerike v Sloveniji Organizatorja: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti.. PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi Podporni partnerji • Ameriška gospodarska zbornica, • CNVOS – Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, • Društvo za marketing Slovenije, • Društvo novinarjev Slovenije, • Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj, • Slovensko združenje za kakovost in odlicnost, • Štajerska gospodarska zbornica, • Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, • Zavod PIP, • Združenje delodajalcev Slovenije, • Združenje Manager. Partner klipinga • Press Clipping d.o.o. HORUS 2016—Slovenska nagrado za družbeno odgovornost »Najbolj celovita nagrada za družbeno od-govornost« HORUS je, kot vemo, najbolj celovita nagrada za dru-žbeno odgovornost, tj. odgovornost ljudi in njihovih organizacij za njihove vplive na ljudi in naravo, tj. dru-žbo. Potrebno je to lastnost – vrednoto – uveljav-ljati, sta ugotovili OZN in EU, podobno tudi druge globalne organizacije, ne pa tisti ljudje in organi-zacije, ki jih zanima samo trenutna korist ozkega kroga ljudi, morda celo zgolj njih samih. EU šteje družbeno odgovornost za pot iz sedanje krize, ki je kriza pretirane ozke in kratkorocne sebicnosti, ki jo neoliberalizem uveljavlja pod krinko svobo-dnega trga vse do najhujše monopolizacije v (vsaj) sodobni zgodovini. Da imajo zagovorniki družbene odgovornosti z ekonomskih vidikov popolnoma prav, dokazuje-jo podatki iz prakse t.i. vizionarskih podjetij, ki so neprimerno ucinkovitejša in donosnejša od drugih, ker so njihovi vodje družbeno odgovorni (povzetek o njih glejte v 6. poglavju prve knjige trilogije 'Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke', 'Družbenoekonomski okvir in osebne lastnosti družbeno odgovornih', uredniki M. Mulej, V. Merhar, V. Žakelj, založnika: IRDO Inštitut za raz-voj družbene odgovornosti Maribor in Mladinski center Maribor). Na strani 196 povzemamo: »To ni knjiga niti o starem niti o novem gospodarstvu. Niti ni knjiga o pod-jetjih, s katerimi se ukvarja, niti o poslovanju samem. Je knjiga o casovno neomejeno veljavnih nacelih prehoda iz dobrega/povprecnega v odlicno poslovanje.« In dalje: »V življenju zmoreš doseci karkoli, ce ti ni važno, koga bodo castili za uspeh.« Najvec možnosti za uspeh imajo tisti, ki so sposobni biti vodje 5. ravni. Kajti (tabela 6.2.): - Vodja 5. ravni – gradi dolgotrajno odlicnost s presenetljivim prepletanjem osebno skromnosti in po-klicne zagnanosti. - Vodja 4. ravni je uspešen vodja, a kratkorocno usmerjen, cetudi usmerja zagnanost in dosleden trud za jasno in vabljivo vizijo, ki spodbuja k doseganju višjih standardov uspešnosti. - Vodja 3. ravni je sposoben menedžer, ki organizira ljudi in vire, da ucinkovito in uspešno dosegajo vnaprej dolocene cilje. (Koristen je torej za 'srednji menedžment', op. MM.) - Vodja 2. ravni je koristen clan delovne ekipe, prispeva posameznikove sposobnosti, da skupina dose-ga svoje cilje in uspešno sodeluje z drugimi v timskem delu. (Koristen je torej za 'nižji menedžment', op. MM.) - Sodelavec na 1. ravni je zelo sposoben posameznik, daje koristne prispevke na osnovi talenta, vednosti, znanja, spretnosti in dobrih delovnih navad. Tabela 6.3. na strani 197 pa tako povzema strokovne in osebne plati vodje 5. ravni: V idealnem primeru bi nagrado HORUS dobili taki ljudje. V praksi pa jo dobijo tisti, ki se tem merilom še najbolj približajo. Morda tudi zato, ker so Slovenci samokriticni, ne dobivamo zelo velikega števila prijav. Tudi letos jih je nekaj nad dvajset za vse kategorije skupaj. Cestitam vsem, ki so se odlocili, da se prijavijo, uporabijo vprašalnik za analizo svoje prakse, še posebej pa tistim, ki se prebijejo v drugi krog, ker so dosegli vec od polovice možnih tock, zlasti pa seveda tistim, ki so dosegli priznanja in na-grade. Ti so vzorniki za druge. Kolikor vem, še nihce od slednjih ni zašel v zelo resno težave pri svojem poslovanju in delu. So pac ohranili v svoji praksi zvestobo trojni maksimi družbene odgovornosti (po ISO 26000): Odgovornost & soodvisnost & celovitost. Cestitam, zasl. prof. dr. dr. Matjaž Mulej, predsednik strokovno organizacijskega Odbora nagrade HORUS P.S. Posebej se zahvaljujem vsem ocenjevalcem in Aniti Hrast, ki z majhno ekipo izvede obsežni spisek opravil, da se nagrada HORUS da podeliti. Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Stro-kovno organizacijskega odbora nagrade Horus. Poklicna zagnanost Ustvarja izjemne dosežke, jasno usmerja pri prehajanju iz dobrega v odlicno. Kaže popolno odlocenost opraviti, kar koli je treba, da bi ustvarili najboljše dolgorocne izide, pa ce je to še tako te-žavno. Postavi standard izgraditi dolgorocno odlicno podjetje; ne zadovolji se z nicimer manjšim. Pogledalo v ogledalo, ne skozi okno, da dodeli odgovor-nost za slab izid; nikoli ne krivi zanj drugih ljudi in/ali zuna-njih dejavnikov niti slabe srece. Osebna skromnost Kaže ocarljivo skromnost, zavraca javno slavo, nikoli ni vsiljiv. Deluje z mirno, obvladano odlocnostjo, motivira z visoko zastavljenimi standardi, ne z osebno priljubljenostjo. Usmerja ambicije v podjetje, ne vase; vzgaja naslednike, da bodo uspehi še vecji kasneje. Pogleda skozi okno, ne v ogledalo, da pripiše zasluge za uspeh podjetja – drugim ljudem, zunanjim dejavnikom in dobri sreci. Znani so finalisti Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2016 Prejemniki nagrade HORUS bodo znani na slavnostni podelitvi, ki bo potekala v zacetku decembra 2016 v Mariboru. Komisija prvega ocenjevalnega kroga je 22. novembra 2016 razglasila finaliste Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2016, ki jo podeljujeta IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi, v sodelovanju s številnimi podpornimi partnerji projekta. Med finaliste nagrade HORUS 2016 so se uvrstila vsa podjetja in zavodi, ki so do-segla vsaj 51 % vseh možnih tock v prvem krogu ocenjevanja. Prejemniki nagrade HORUS 2016 in posebnih priznanj bodo znani v zacetku decembra 2016. Nagrada HORUS bo letos podeljena osmic, z razpisom pa želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope podjetij in posameznikov k dru-žbeni odgovornosti, tj. odgovornosti za vplive na ljudi in naravo. Clani ocenjevalne komisije nagrade Horus 2016 so bili razdeljeni v vec podskupin. Skupaj je vloge v prvem krogu ocenjevalo 16 strokovnjakov, predsednica 1. kroga ocenjevanja je bila dr. Mirjam Dular. Ocenjevanje komisije prvega kroga je potekalo od 12. do 22. novembra 2016, neodvisno (brez pred-hodnega vedenja ocenjevalcev o sestavi ocenjevalne komisije in rezultatih drugih ocenjevalcev). Finalisti razpisa za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2016 v posameznih kategori-jah, po izboru ocenjevalne komisije (1. krog ocenjevanja) so naslednji: Za nagrado Horus 2016 za strateško celovitost se je v kategoriji zavodi in druge organizacije med finaliste uvrstil AJPES - Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. V kategoriji mikro podjetja je finalist postal IDentiks karticni sistemi d.o.o., v kategoriji majhna podjetja pa so postali finalisti vsi prijavljeni: Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o., DATA, poslovne stori-tve, d.o.o., in Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o.. V kategoriji srednje velika podjetja sta finali-sta SNAGA, družba za ravnanje z odpadki in druge komunalne storitve, d.o.o., ter DOSOR dom starej-ših obcanov d.o.o.. Za priznanje Press je finalist postal edini prijavljeni kandidat - Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o.. Za priznanja za Projekt so se v tej kategoriji uvrstili med finaliste naslednji kandidati: v kategoriji mi-kro podjetja podjetji BNI Adria d.o.o. in Contall d.o.o., v kategoriji velika podjetja pa Adriatic Slove-nica d.d. in Lidl Slovenija d.o.o. k.d. s prijavo za projekt s paraolimpijci. Dve vlogi v tej kategoriji nista dosegli 51 % tock, in sicer vlogi Lidl Slovenija d.o.o. k.d. za projekt Trainee in Nova KBM d.d.. V kate-goriji posebna priznanja - splošno so finalisti postali vsi kandidati: dr. Danica Purg, Jurcek Nowakk in dr. Tanja Bagar. V kategoriji Podjetnik s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu, so finalisti postali naslednji kandidati: Andreja Valtanen (Finska), Darijo Križ (Švedska), John Doma (Kanada), dr. Jure Le-skovec (ZDA). Med finaliste se niso uvrstili kandidati iz kategorije Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki so zbrali manj kot 51 % vseh tock: Marko Benda, Bolgarija, Pavel Košir, ZDA, in Ivan Štraus, BiH. Raz-log za neuvrstitev teh kandidatov med finaliste je slabo napisana utemeljitev zanje, ceprav ti trije po-samezniki opravljajo veliko delo. Zaradi te utemeljitve jih letos ne obravnavamo kot finaliste, ampak predlagamo, da utemeljitve njihovi predlagatelji dopolnijo in jih ponovno kandidirajo v prihodnosti. Med finaliste se je po tako 1. krogu ocenjevanja uvrstilo 19 prijavljenih kandidatov, katerih vloge bodo ocenjevali ocenjevalci v 2. krogu ocenjevanja. Delo ocenjevalne komisije drugega kroga ocenjevanja bo potekalo od 22.11.2016 do 30.11.2016, prav tako neodvisno. Zmagovalce bodo dolocile ocene oce-njevalcev iz 2. kroga ocenjevanja. Nagrada Horus je del nacionalne strategije osvešcanja za vec družbene odgovornosti, ki jo na ta nacin izvajajo številna strokovno-interesna združenja v sodelovanju z Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti - IRDO in PRSS - Slovenskim društvom za odnose z javnostmi. Nagrado Horus podeljujeta Inštitut za razvoj družbene odgovornosti - IRDO in PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnostmi v sodelovanju s številnimi partnerskimi organizacijami in podpornimi partnerji kot so Ameriška gospodarska zbornica, CNVOS – Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Društvo za marketing Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije, Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj, Slovensko združenje za kakovost in odlicnost, Štajerska gospodarska zbornica, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zavod PIP, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje Manager... Partner klipinga je Press Clipping d.o.o. Kdo bodo nagrajenci HORUS 2016? Izvedeli boste 9.12.2016! SLOVENSKA NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2016 SLOVENSKA NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2016 Nagrajenci HORUS 2015 so: Identiks karticni sistemi d.o.o., Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o., Novo Nordisk d.o.o., Snaga Javno podjetje d.o.o., Bolnišnica Seža-na. Posebna priznanja so prejeli Mirjam Muženic, izr. prof. dr. Urša Golob Podnar, dr. Timi Ecimovic, Jurcek Nowakk, Anita Ogulin. Foto: mediaspeed.net Nagrade za HORUS, za leto 2016, sta oblikovala in izdelala Marko in Marika Pogacnik. Na petih kamnitih stebrickih so izklesani kozmogrami, ki govore o kakovostih znacilnih za podrocje družbene odgovornosti. Poleg tega sta izklesala še dve plošcici za manjše nagrade. Marika in Marko Pogacnik iz Šempasa v Vipavski dolini se skupaj ukvarjata z umetnostjo posveceno zdravju narave, Zemlje in cloveka. Skupaj klešeta kozmograme v okviru Markovih projektov zdravljenja in regeneracije mest in pokrajin po svetu. Kozmogrami so energijska znamenja, sposobna kodirano informacijo razširjati v prostoru in s tem podpreti dolocene kako-vosti kraja. Vsako leto izklešeta kozmograme z drugacno vsebino, tako da sestavljajo zaokrožen ciklus. SLOVENSKA NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2016 NAGRADA 1: s kozmogramom na temo sinergije. Dva obraza oznacujeta dva družbena subjekta. Z njunim sodelova-njem nastaja tretji lik in tretje oko, ki simbolizira sintezo dveh razlic-nih izhodišc, Ce smo ljudje pripravljeni soustvarjati, lahko eden druge-ga obogatimo. NAGRADA 2: s kozmogramom na temo notranjega miru Obraz simbolizira cloveka kot subjekt Zemlje in vesolja. Spirala, ki se nave-zuje na ustnice, oznacuje skladnost med njegovim mišljenjem in govorom, s katerim nastopa v javnosti. Ce taka skladnost obstaja, nastane notranji mir simbolicno oznacen s tremi pricami. NAGRADA 3: s kozmogramom na temo izražanja Obraz na levi simbolizira rojstvo besede – oznacena je z oblackom, ki se izvije z ustnic. Preden pa se beseda lahko rodi takšna, da je resnic-na, se mora subjekt njenega ustvarjanja doživeti kot zaokrožena celo-ta. NAGRADA 4: s kozmogramom na temo sobivanja z naravo Motiv je sestavljen iz živalskega lika in cloveškega obraza tako, da sestavljata celoto. Želi ozavestiti, da smo ljudje sicer samostojna bitja, a hkrati vendarle bitja Zemlje in narave. Ce se kot takšni, lahko doživi-mo, je skupnost cloveka in narave možna. NAGRADA 5: s kozmogramom na temo soustvarjanja Cloveška obraza sta postavljena tako, da eden drugega dopolnjujeta kot simbol sodelovanja in medsebojnega oplajanja. Ceprav se v življenju po-javljamo razlicni, na ravni duše sestavljamo širno družino cloveštva, oznaceno s spiralama. Liki na obeh plošcicah so ornamentalne narave. Kako vi razumete družbeno odgovornost podje-tja? To mora imeti clovek prvenstveno v sebi. Hkrati pa je družbena odgovornost v teh težkih casih, ki pomenijo veliko socialno krizo, veliko izkljuce-nost posameznih struktur prebivalstva, edini na-cin, da krizo premagamo. Torej javna podjetja, v tem primeru Mariborski vodovod, lahko recem, da smo družbeno odgovorni, da se trudimo, da želimo pomagati vsem ranljivim skupinam in da seveda kvalitetno sodelujemo z vsemi deležniki, na eni strani so to naši lastniki, obcine, na drugi strani so uporabniki, dobavitelji in na neki nacin še preverjam odnos in predvsem oceno videnja s strani zaposlenih. Torej vsi ti štirje kljucni delež-niki so tisti, ki nekako pomagajo glede naše dru-žbene odgovornosti Mariborskega vodovoda navzven in navznoter. Kako pa z njimi vi komunicirate, kakšne sisteme komuniciranja imate vzpostavljene? Torej seveda so razlicni kanali. Recimo primer spletna stran Mariborskega vodovoda je prilago-jena za slepe in slabovidne. Kot prvo komunalno podjetje smo prešli na Facebook. In moram reci, da preko te socialne mreže nagovarjamo kar vr-sto ljudi in seveda dajemo pozitivne informacije in pozivamo ljudi k odgovornemu ravnanju do okolja in v bistvu preko vode dvigujemo ekološko zavest. Na drugi strani imamo tiskane medije, tam je malo težje, zato ker tiskani mediji vseskozi pricakujejo neke reklamne, sponzorske oblike in tako. Mi bi šli v to kot s pozitivno informacijo, ne pa, da bi to bila reklama, ki jo potem javno pod-jetje placuje. Torej so zadeve relativno odprte, kar se tice IT tehnologije, kar se tice tiskanih me-dijev pa so vedno bolj zaprte. Seveda odlicno sodelujemo z radijskimi in TV postajami. Se mi zdi, da kljucne informacije do naših uporabnikov in vseh deležnikov za družbeno odgovornost gredo preko radia in televizije. Ali pripravljate tudi porocilo z drugimi kazalci na podrocju DO, torej ne samo ekonomskimi, ampak tudi okoljskimi in v odnosu do družbe? Tako je. Vsako leto pripravimo tudi trajnostno poro-cilo. V tem porocilu smo podprli vse te zadeve, ki se nanašajo na trajnostni razvoj, na družbeno odgovor-nost, na vpetost in spremembo teh poslovnih proce-sov skozi te socialne vsebine. Na ta nacin želimo pravzaprav pokazati svojim uporabnikom, svojim lastnikom, da smo dejansko družbeno zelo odgovor-no podjetje. Kako pa vaši lastniki sprejemajo to vašo dejavnost? Imam obcutek, da to lastniki pavšalno sprejemajo. Mi smo v lasti 19 obcin. Torej na obcinskih svetih, kjer obravnavajo letna porocila Mariborskega vodo-voda, se pravzaprav tega skoraj ne dotaknejo. Kar pomeni, ali ne razumejo, ali ne želijo razumeti. In seveda se mi zdi, da bo tu treba s strani vseh delež-nikov narediti velik vpliv, trud zato, da se seveda obcinske uprave in vodstva obcin in torej tudi obcin-ski sveti seznanijo s to družbeno odgovornostjo. Za-to, ker to pomeni na neki nacin kolizijo interesov. Obcine bi želele dobicek v javnih podjetjih, ki bi ga nekako potem nakazovali v proracune lokalnih skup-nosti, na drugi strani pa seveda od nas zahtevajo, da smo prisotni na vseh kulturnih, športnih, rekreativ-nih in drugih dogodkih, kjer je pa seveda prvi pomen te družbene odgovornosti. Torej imam obcutek, da obcinski svetniki in obcinske uprave dajo premalo poudarka ali pa premalo cenijo ta trud, ki ga v tem primeru Mariborski vodovod izvaja. Kaj pa bi bilo treba narediti, da bi se to spremenilo? Morda bi bilo treba sprejeti neki krovni dokument na državni ravni, kot je bilo receno, npr. Nacionalno strategijo družbene odgovornosti. Na lokalni ravni pa bi morala država dovoliti, da smo tisti, ki smo družbeno odgovorni in ki se z vsemi temi deležniki srecujemo in seveda pomagamo vsem tem nevla-dnim in drugim organizacijam, zato na neki nacin nagrajeni. Del družbene odgovornosti je tudi ta, da Mariborski vodovod sodeluje z vec kot 1.000 gospo-darskimi subjekti in bi bila tu davcna politika pozitiv-no naravnana, recimo da bi se to priznalo kot neko dodatno olajšavo. Hkrati pa ce bi mi izbrali za po-slovnega partnerja podobno podjetje, ki je družbe-no odgovorno, in bi imelo skozi davcno zakonodajo ta status priznan, bi potem to pomenilo, da bi vsi vec ali manj lahko vplivali na spremembo teh vre-dnot in spremembo odnosa do teh nekomercialnih oblik delovanja. Se mi zdi kljucno, da bi morali z nekim državnim krovnim dokumentom, potem to prenesti v lokalna okolja. Na lokalni ravni pa bi bili sprejeti še obcinski programi. Imamo obcinski program varstva okolja, imamo obcinski program varnosti v prometu, obcin-ski program kulture, mladine, športa in podobno. Torej podobno bi morali vsaj v mestnih obcinah sprejeti tudi neki obcinski program ali pa medobcin-ski program družbene odgovornosti. Kaj pa naj bi tak program oz. strategija na obcinski ravni, nato na regionalni in nacionalni ravni vsebo-val? Torej glede na to, da država prakticno ne dopušca obcinam nekega manevrskega prostora, bi lahko tako dala prednost družbeno odgovornim organiza-cijam, zato bi morala biti najprej na državni ravni zakonodaja tako naravnana, da bi omogocala lokal-nim skupnostim, da imajo takšna podjetja iz njiho-vega okolja v takšnih primerih neko prednost. Za-kon o javnem narocanju daje prednost podjetjem z najnižjo ceno, tako pa bi lahko lokalne skupnosti družbeno odgovornim podjetjem podelile npr.10 % v prednosti pri izboru, torej neki bonus. DO podje-tja bi dobila zagon, lokalne skupnosti pa bi del sred-stev v proracunu namenile za spodbujanje takšnih programov in takšnih vsebin. Kljucno je, da bi vklju-cili tako na eni strani javna podjetja, katerih lastniki so obcine, na drugi strani ta podjetja, ali pa socialna podjetja, ki nastajajo in seveda, da bi sklenili ta krog povezovanja, neko grozdenje, ki bi pomenilo, da bi lahko zavodi, društva, organizacije, s.p.-ji, ki so dru-žbeno odgovorni, potem tudi sodelovali med seboj. Kako pa bi bilo potrebno vzpostaviti komuniciranje med vsemi temi kljucnimi deležniki na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi se to zgodilo? Danes, ce greste na povprecno spletno stran lokalne skupnosti, boste videli, da piše stavek ali dva o tem, da so obcine s svojimi podjetji naravnane k družbeni odgovornosti. To je pro forma, vprašanje pa je, ali je kakršna koli konkretna zadeva zadaj. Najprej bi mo-rale obcine preko svojih spletnih strani, lokalnih me-dijev, obcinskih glasil, poskrbeti za to, da bi se seve-da ta družbena odgovornost širila. Mi imamo v Mestni obcini Maribor 17 mestnih cetrti in krajevnih skupnosti in vsaka izdaja svoje krajevno glasilo, glasi-lo ožje lokalne skupnosti. Ce bi bila v vsakem tak-šnem glasilu ena stran namenjena tistim, ki v tem ožjem lokalnem okolju delujejo družbeno odgovor-no, bi to že bil velik korak naprej. Torej to promocij-sko zadevo bi morala obcina omogociti na ta nacin, da bi pokrila, sofinancirala izdajanje teh glasil ravno v tistem delu, ki je namenjen družbeni odgovornosti. Torej to bi bil en nacin. Ce bi pa bil še na državni rav-ni sprejet nacionalni program ali strategija družbene odgovornosti, pa sem preprican, da bi tudi v nacio-nalnih medijih, RTV Slovenija – TV in Radio Ljubljana ali TV Studio ali radijski studio v Mariboru zagotovili 1 do 2 uri na teden medijskega prostora brezplacno za osvešcanje ljudi o družbeni odgovornosti. To bi bil nekako en predlog za osvešcanje na nacionalni, dru-go pa na ožji, lokalni ravni. Se pravi najprej osvešcanje, da bodo ljudje to razu-meli, potem pa vse druge aktivnosti, s tem poveza-ne in koordinirane, ce prav razumem? Tako ja. Na podlagi svojih 10 letnih opazovanj, ugo-tavljam, da je prakticno problem ljudem razložiti, kaj je to družbena odgovornost. In ce tega obcinski svet-niki ne razumejo, potem je težko pricakovati, da bo-do to razumeli povprecni prebivalci z vsemi težava-mi, ki jih tarejo; da bodo razumeli pomen družbene odgovornosti. Zdaj je to bolj na ramenih posamezni-kov, da to promovirajo. In seveda ti posamezniki ne morejo zagotavljati še kakšnih sredstev za promoci-jo. Tako, da bo tukaj morala država zagotoviti dolo-cen medijski prostor. Morda bi bilo treba narediti portal na temo družbene odgovornosti, kjer bi po- tem lahko država, lokalne skupnosti, društva, podje-tja in vsi ti deležniki lahko dajali primere dobrih praks. To bi bil neki krovni portal, kjer bi se lahko iz tega potem crpale tudi neke ideje. Te ideje pa bi potem romale na vlado kot neke pobude za prizna-vanje ali pa omogocanje izvajanja družbene odgo-vornosti. Pobud sem jaz zasledila že kar nekaj v Sloveniji. Kaj pa menite, ali jih vlada sliši, ali nima casa za to? Jaz mislim, da nima casa. Bilo bi nekorektno reci, da izobraženi, razgledani, delavci, ministri, uradniki na ministrstvih, na agencijah, na državni ravni tega ne vedo. Menim, da ob vseh teh težavah, ki zadevajo državo Slovenijo, preprosto nimajo casa. Zato bi morda bilo smiselno razmišljati celo o ustanovitvi kakšne agencije na tem podrocju. Ce v Sloveniji ustanavljamo npr. vec kot 270 agencij, morda bi pa morala biti ustanovljena tudi agencija za družbeno odgovornost. In bi skrbela za to, da se družbena od-govornost širi tudi v vladno birokratske strukture, da bi morda celo vlada lahko bila tisti pobudnik sprememb zakonodaje, ki bi omogocila vsem delež-nikom, ki se ukvarjajo s tem ali želijo to narediti, neko prednost. Morda bi morali razmisliti tudi v smeri, da bi kakšen državni sekretar v kabinetu predsednika vlade skrbel ali pokrival družbeno od-govornost. Vaše podjetje je zelo zgledno na podrocju družbe-ne odgovornosti, prejeli ste že veliko nagrad na to temo. Po vas se zgledujejo tudi druga podjetja. Ali ste povezani v kakšne vec-deležniške mreže, kako to izvajate? Torej, mi, kar se same družbene odgovornosti tice, nismo posebej povezani. Smo clani inštituta IRDO, udeležujemo se osnovnih predavanj, posvetov ipd. Zdi se mi, da v kolikor ne bi sodelovali pri presoji ocene za družbeno odgovornost, bi nam potem se-veda nivo poslovnih procesov padel. Vsako leto, ko kandidiramo, ko izpolnjujemo te obrazce, ko nas presojajo, preverjajo, seveda na ta nacin spreminja-mo, izboljšujemo te poslovne procese. In ce ne tek-muješ, ne moreš napredovati. Ce bi to od strani gle-dali, bi verjetno stali pac na tej tocki. Ti trendi se namrec kar naprej spreminjajo in se mi zdi, da je dobro, da smo vpeti v to delovanje tega inštituta. In bistvo tega je, da si zraven, da spremljaš tendence, spremembe in, kar se dogaja. Družbeno okolje se izredno hitro spreminja in ce temu ne slediš, pre-prosto pac na neki tocki zaostaneš. Zdi se mi, da je tu dobra oblika. Mi smo tudi clani zbornice Komu-nalnega gospodarstva, Štajerske gospodarske zbor-nice, Gospodarske zbornice Slovenije. Morda bi pa bilo treba te gospodarske zbornice narediti ali pa nasloviti nanje neko prošnjo, da bi to imeli kot sestavni del svojega poslovanja. Tukaj menim, da je še ogromno možnosti za napredovanje, da bi se ta duh družbene odgovornosti potem tudi iz tega gospodarskega dela razširil. In se mi zdi, da bi te zbornice lahko naredile veliko za dvig ozavešcenosti o družbeni odgovornosti. Leta 2008 je inštitut IRDO podal pobudo za Nacio-nalno strategijo za razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji. Leta 2011 pa se je oblikovalo Partnerstvo za družbeno odgovornost Slovenije, v katerem so bili predstavniki civilne družbe, gospodarstva, manjkali pa so po uradni dolžnosti predstavniki s strani vlade, da bi lahko v okviru tega partnerstva pripravili takšno nacionalno strategijo. To partner-stvo je zdaj nekako zamrlo, pa me zanima, kako bi vi ocenili en model takšnega vec-deležniškega dia-loga, kot je bilo npr. to Partnerstvo za vec družbene odgovornosti v Sloveniji? Kako naj to deluje, kaj naj bi bilo njihovo poslanstvo, katere so tiste ovire, ki bi jih bilo treba premagati, da bi zadeva delovala? Jaz sem preprican, da tega nacionalnega dokumenta ne bo naredila država. To pomeni, da bi morala drža-va kandidirati na kakšen socialni sklad npr. Evropski socialni sklad, da bi pridobila sredstva. Da bi potem te institucije naredile ta nacionalni program. To se mi zdi kljucno. Preprican sem, da se tega ne bo lotilo kakšno ministrstvo, ker zraven svojega rednega dela ne bo želelo še tega narediti. Po mojem mnenju mo-ra pobuda priti iz teh nevladnih smeri, da bi potem v okviru teh socialnih, strukturnih skladov pridobili sredstva. In da bi se te nevladne organizacije združi-le in pripravile to nacionalno strategijo, da bi jo po-tem kot neki koncni produkt ponudile vladi. Jaz me-nim, da bi se dalo nekako v enem letu takšno strate-gijo oblikovati, ce bi se v to vkljucili vsi ti deležniki, ki so, morda skupnost obcin, gospodarska zbornica ipd., da bi potem videli, kje so zakonske možnosti. Torej, kje bi potem lahko to umestili v neko zakono- dajo. Morda bi celo lahko šli v pobudo družbena odgovornost kot ustavna kategorija, kot pravica o dostopu do vode. Zato ni potrebnega veliko znanja. Po drugi strani pa seveda menim, da bo to moralo priti z nevladnih strani. Sredstva za to pa bi morali iz teh strukturnih socialnih skladov poiskati. Kdo pa naj bi bil koordinator takšne mreže, da bi se to potem tudi zgodilo? Ker nimamo neke agencije na državni ravni, bi mor-da morala vlada z nekim sklepom prepoznati kakšno organizacijo. Ali je to ta inštitut ali je to kakšna dru-ga organizacija ali pa morda dvema ali trem dati in jim seveda omogociti pridobitev sredstev za izdela-vo tega krovnega dokumenta. To ne bi pomenilo seveda, da bi vlada sama sebe odrešila te naloge, ampak, da bi s financno podporo omogocila izdela-vo tega projekta. Potemtakem je vaš predlog, da se ustanovi neko partnerstvo, vec-deležniška mreža, ki pripravi ta dokument, vlada pomaga pridobiti sredstva za to in ko je dokument spisan, kaj pa potem? Potem ga mora vlada sprejeti kot uradni dokument. Takšen dokument ima npr. 5-letno ali 7-letno casov-nico. Praviloma je tako, ko se sprejme takšen doku-ment, se praviloma ustanovi tudi organ ali agencija, ki nato to spremlja, koordinira, usmerjala na državni ravni. Potem bi bilo to treba prenašati na nižjo ra-ven. Iz državne krovne ravni na lokalno raven. Drža-va Slovenija ima opredeljenih 13 mestnih obcin, ki imajo nekakšen status regijskih centrov, ki bi lahko pripravile regijski nacrt izvajanja te družbene odgo-vornosti, ker ne moremo pricakovati, da bodo male obcine s 1.500 prebivalci pripravljale takšne doku-mente. Torej država, potem teh 13 mestnih obcin… …potem pa verjetno povezati zraven še civilno dru-žbo in gospodarstvo, da se res potem to razvije v vse pore družbe… …tako, ker imamo približno toliko tudi teh regijskih gospodarskih zbornic. Potem bi dodal, da bi morali vkljuciti zraven še univerze, imamo v Sloveniji tri javne univerze. In morda potem preko teh fakultet tudi priti v študijske programe, da bi lahko npr. na Filozofski fakulteti v Mariboru ali kakšni drugi imeli celo predmet oz. bi poucevali o družbeni odgovor-nosti. Tako, da bi to pac potem tudi bila neka nalo-ga, ce bi seveda ta strategija na nacionalnem nivoju bila sprejeta, da bi bila to tudi zaveza Ministrstva za šolstvo, da izobražuje najmlajše. Bi rekel, da mora-mo to prenesti na vse deležnike. V tej prvi fazi mor-da v OŠ še ne, v SŠ pa bi že lahko o tem govorili. Ta-krat otroci postajajo tudi osvešceni, informacij ima- jo danes ogromno. Morda je srednja šola tisti prvi nivo, kjer bi se lahko s tem, tudi z raznimi projekti priceli ukvarjati na teh gimnazijah in potem kasneje to nadgradili na javnih univerzah z neko obliko študi-ja. Ne bom zdaj rekel, da bi morala imeti vsaka javna univerza to smer. Morda pa bi katera izmed treh dobila verifikacijo tega študijskega programa in mor-da za zacetek, toliko, da damo vedeti, da se to tudi da izobraževati, te kadre. To ni samo po sebi, da to pride. Morda pa je treba skozi izobraževanje narediti vecji pritisk ali vzbuditi vecjo pozornost, da se potem tudi bodoci ekonomisti, pravniki, profesorji… izobra-žujejo skozi neke te smeri. Morda je to tudi ena pot. Ko bodo mladi namrec jutri prevzemali kljucne polo-žaje v družbi, da jih pac potem, skozi izobraževanje usmerjamo. Torej, ce bodo še mediji svoje naredili, potem bo ta situacija lahko cez 5 let ali pa cez 10 let bila boljša, kot pa je danes. Kaj pa so kljucne ovire, da temu še ni tako, kot ste zdaj predlagali model, da bi se to zgodilo v Sloveni-ji? Recimo, zakaj še ne pridemo do tega, da bi se to tako dogajalo v praksi? Po mojem mnenju sta dve kljucni oviri. Prva je ta, da menedžerji tega še ne prepoznajo kot neko dodano vrednost, druga pa je seveda premajhna informira-nost, premalo znanja, vedenja o tem podrocju. To-rej, potrebno bo preprosto to vcepiti menedžerjem, vodstvom, ali pa na koncu tudi županom. Bi rekel, da to postane sestavni del njihovega življenja. Na drugi strani pa narediti bistveno vec na tem informiranju. Ampak tu pa mora zagotavljati sredstva država. Tu ne moremo pricakovati, da bodo posamezniki širili te informacije brez nekih sredstev. Tako, da tukaj je prvo osvešcanje teh vodilnih ljudi, ki lahko vplivajo na širše javno mnenje. In potem pa izobraževanje teh skozi te izobraževalne procese, skozi neformal-ne oblike izobraževanja, skozi oblike delavnic, kon-gresov, seminarjev, posvetov, kakorkoli, da bi po-tem nagovorili še širše množice. Bi želeli še kaj sporociti za konec? Najprej naj se vsak pri sebi zamisli, kaj lahko kot po-samezniki naredimo za družbeno odgovornost. Po-tem, ce nam je dano, to izvajamo še v podjetjih, za-vodih, pac tam, kjer smo zaposleni. In ce to naredi-mo na osebni ravni in na poslovni ravni, se mi zdi, da bi lahko družbena odgovornost potem res pome-nila spremembo vrednot v družbi in dvig tega stanja duha, ki je trenutno relativno slab v državi. In se mi zdi, da govorimo o tej družbeni odgovornosti, ko vkljucuješ potem vec deležnikov, da bi na koncu lahko potem marsikdo ali pa skupine videle sebe v tej družbeni odgovornosti. Tako, da se mi zdi, da bo treba pac delati na tem v pozitivnem duhu te dru-žbene odgovornosti in na spremembi kulture. Brez tega ne gre. Vrednote so padle ravno zato, ker se tudi konec koncev premalo ali pa nic sredstev na-menja za izobraževanje v tej smeri. Treba je privzgo-jiti kulturo družbene odgovornosti, treba jo je uciti, treba jo je, bi rekel, kot rožo zalivati, zato, da bo zra-sla. Zdi se mi pac, da smo zdaj v tistem obdobju, ko bomo to morali narediti. Da ne gre samo zdaj, da bomo rekli, bo to samo po sebi prišlo ali pa da nam bo kakšna evropska direktiva to predpisala. To bomo morali sami ugotoviti in sami narediti. Ali menite, da korupcija preprecuje razvoj družbe-ne odgovornosti? Osebno menim, da ne. Ne bom rekel, da se ne bi potem v okviru družbene odgovornosti s strani kak-šnega posameznika potem poskušalo to izkoristiti. Sami vemo, vsaj jaz opažam, da je veliko vlog na na-še podjetje v okviru humanitarnih in drugih zgodb. Tako, da že težko lociš, kaj je dejansko humanitarno in kaj ni. Stalno se pac najdejo posamezniki, ki po-skušajo neko tako obliko izkoristiti, morda za svoje zgodbe. Ampak mislim, da je za zdaj to loceno in mislim, da korupcija, vsaj kar se tice družbene odgo-vornosti, ne vpliva na tiste, ki se ukvarjajo z družbe-no odgovornostjo. Tem je namrec denar ali material-na dobrina drugotnega pomena. Vprašanje pa je, z razvojem in morda z vecjimi financnimi vložki v to smer, ce se ne bi morda to tudi zgodilo. Ampak, da bi pa to ta trenutek vplivalo na to, pa mislim, da tega ni. Kako pa se politicne stranke zavedajo pomena dru-žbene odgovornosti? Med zadnjimi državnozborskimi volitvami so v bistvu mediji nagovorili vse stranke, ki so kandidirale za državni zbor, kaj menijo o družbeni odgovornosti. In so bili ti odgovori objavljeni, pa moram reci, da vrsta strank sploh ni vedela o tem. Govorili so o vsem, samo o družbeni odgovornosti ne. Samo ena stran-ka, ne bom povedal katera, je zadela bistvo družbe-ne odgovornosti in kaj bi ona naredila. To ne gre. To pomeni, da tudi politika, tista, ki naj bi skrbela za to, ne ve, kaj je to. V Inštitutu IRDO je bila pred leti ideja, da bi naredili tekmovanje med politiki za najbolj odgovornega politika in da bi na ta nacin krepili politicno zavest. Potem pa je bila ta ideja opušcena… To pomeni, da bi tudi njim moralo to v zavest priti. Ce ne bo izobraževanja, bo samoiniciativnosti malo. To moramo vedeti. To imaš ali nimaš. Tako, da bo to potrebno, kot je zdaj videti, priuciti. Vsem skupinam, ne samo politikom. In še hipoteticna ideja… Podjetje x onesnaži okolje. Spusti v podtalnico nekaj, pride do onesnaženja, pride do pogina rib v potoku, v jezeru. Kazen. Kazen bi morala biti dolocena tako: financna kazen, ki se nakaže v fundacijo za družbe-no odgovornost. Na primer, po zakonu o Loteriji Slovenije se del sredstev nameni za invalide, za upo-kojence, za šport. Tako bi morala biti tukaj kazen za takšna podjetja. Ce nekdo mora kot fizicna oseba opraviti družbeno koristno delo, pa bi npr. te orga-nizacije naslednja tri leta kot kazen vplacevali v to fundacijo za družbeno odgovornost. To bi morala biti kazen. Kot neke vrste green washing v zakonskem smislu. Tako da, in da bi npr. sodnik lahko izrekel takšno kazen. Zakaj bi kazen morala biti pogojna kazen za direktorja ali pa pogojna ali pa neka denarna kazen za podjetje. Ne, naslednja tri leta boste v fundacijo za družbeno odgovornost namenili npr. % od nece-sa. Morda pa bi šli še cistit to onesnaženje njihovi za-posleni skupaj z direktorjem… Morda tudi. Saj lahko imate glavno kazen pa tudi stransko kazen. V financnem smislu in v izvajalskem smislu. Saj to že obstaja. Lahko imaš kazen npr. 100 denarnih enot in nato imaš še stransko kazen. Mor-da bi na ta nacin držali takšno fundacijo pri življenju. Družbena odgovornost je torej tudi odnos do okolja. In ce ta odnos do okolja ni pravi, ce je tisti, ki je ško-den, boste pac na koncu dali v to fundacijo zato, da bomo mi posredno zopet ozavešcali ljudi. Ideja pac... Danilo Burnac, direktor podjetja Mariborski vodovod, j.p., d.d.. »Clovek mora imeti DO v sebi« Javno podjetje Mariborski vodovod, d.d. je trikratni prejemnik nagrade Horus, slovenske nagrade za družbeno odgovornost - Danilo Burnac, mag.ekon. in. posl. ved, direktor podjetja Mariborski vodovod meni, da bi bilo treba za družbeno odgovornost sprejeti neki krovni dokument na državni ravni. Na lokalni ravni pa bi morala država dovoliti, da lokalna skupnost nekako nagradi tista podjetja, ki so dru-žbeno odgovorna. Davcna politika bi morala biti pozitivno naravnana, da bi se lahko pomoc, recimo nevladnim organizacijam, lahko potem priznala kot neka dodatna olajšava. In da bi bilo pomembno, da pri poslovanju sodelujejo podjetja, ki so družbeno naravna, kajti tako bi lahko vsi prinašali pozitivne spremembe. Pripravila: mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO Foto: osebni arhiv in fotogalerija podjetja Mariborski vodovod. d.d. Danilo Burnac, direktor javnega podjetja Mari-borski vodovod, ki je trikratni prejemnik nagra-de Horus. Pitniki za male živali. Sodelovanje podjetja Mariborski vodovovod na Eko maratonu leta 2012. Pitnik v Mestnem parku pri paviljonu. Pitnik pri Osnovni šoli Tonta Cufarja. Vabilo na letni posvet Mladinskega sektorja 2016 14. in 15. decembra 2016 bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal dvodnevni letni po-svet mladinskega sektorja. Letošnjemu part-nerstvu pri organizaciji se Uradu RS za mladino in Mladinskemu svetu Slovenije pridružuje tudi Mestna obcina Ljubljana. Posvet mladinskega sektorja je letni dogodek, namenjen mladim, mladinskim delavcem in voditeljem, predstav-nikom mladinskih organizacij in organizacij za mlade ter vsem drugim, ki soustvarjajo in soo-blikujejo podrocja, politike in programe za mla-de. Vabilo in program se nahajata v prilogi. Pri-jave lahko oddate preko spletne prijavnice naj-kasneje do srede, 7. decembra 2016. Vec. Vir: Urad RS za mladino 7 let spodbudnega vpliva na proak- tivne mlade v Sloveniji Grad Fužine je 22. novembra 2016 prekipeval od pozitivne energije ob praznovanju 7. oblet-nice Zavoda Ypsilon. Osrednji gost Scott L. Steward, veckrat nagrajeni profesor iz Chicaga, je v svoji tridesetletni karieri dosegel mnoge uspehe z mladimi podjetniki. Navdihuje jih, da razvijajo svoj potencial in se ne ozirajo na mne-nja drugih. Dokler delamo dobro, sledimo svoji viziji in drugim ne škodimo, smo na pravi poti, je povedal gostom 7. obletnice Zavoda Ypsilon. Uciteljem in mentorjem polaga na srce, naj ni-koli ne zatirajo idej mladih. Vsak mora dobiti priložnost, da svetu predstavi svojo idejo, pred-vsem pa dokaže sam sebi, da je sposoben seci k zvezdam. Vec. Vir: Zavod Ypsilon Balkan Rives Tour Mlada ekipa ustvarja naravovarstveni film za ohranitev divjih rek na Balkanu. Na Balkanu se gradi 2.700 nepotrebnih jezov, ki bodo porušili ekosistem, proizvedli elektricno energijo, ki je ne potrebujemo in zaradi katerih bo poplavljeno veliko število domov. Z namenom prepreciti gradnjo, so zasnovali projekt Balkan Rives Tour in v zacetku leta imeli 35 dnevno turo, v kateri so obiskali 26 rek v šestih državah po Balkanu. Za zdaj so posneli vecino filma in ki ga bodo v naslednjem letu predvajali po festivalih po ce-lem svetu in ozavešcali ljudi o negativnem vplivu jezov na okolje, saj si želijo dobro prihodnost za nas in naslednje generacije, ki bodo živele na tem podrocju. Glavna pobudnica projekta je An-ka Makovec, ki se je z željo pomagati drugim, preselila v Tasmanijo in pomagala tamkajšnjim domorodcem prepreciti gradnjo jezu na reki Franklin. Da zaokrožijo celotno zgodbo v filmu, bi v decembru radi obiskali Anko in tudi njo vkljucili v film, a zato potrebujejo vašo pomoc. Sredstva lahko nakažete na TRR SI56 6100 0001 2315 855. Vec v videu na spletni strani. Mentor Plus- Improving mentorship in EVS Zavod za razvoj mobilnosti mladih vabi k udele-žbi vse aktivne EVS mentorje, ki cutijo potrebo po razvoju kompetenc in dvigu kvalitete njiho-vega mentorstva. Imeli bodo priložnost reflekti-rati njihove vloge, odgovornosti in izzive v opravljanju nalog mentorstva. Priložnost bo tu-di za deljenje dobrih in slabih praks in izmenja-vo izkušenj. Trening bo potekal v Španiji med 20. in 24. februarjem 2017. Vec informacij in prijavnica v razpisu. Rok za prijavo je 11.december! Vec. Vir: MOVIT Mladi,podjetništvo in družbena odgovornost Kaj je Karierni center Univerze v Mariboru, kaj nudite študentom? Karierni center Univerze v Mariboru ponuja štu-dentom raznovrstne aktivnosti, ki prispevajo k laž-jemu prehodu na trg dela po zakljucku študija, in podporo za osebni karierni razvoj. Pri tem je po-trebno izpostaviti možnosti in podporne aktivno-sti, ki so: individualno in skupinsko karierno sveto-vanje, organizacija dogodkov s podrocja karierne orientacije (priprava življenjepisa, ponudbe in pri-jave za delo, priprava na zaposlitveni razgovor, aktivnosti po razgovoru, priprava kariernega nacr-ta, pomen timskega dela, itd.) in krepitev vezi s potencialnimi delodajalci (objave prostih delovnih mest, pripravništev, objave tem diplomskih in pro-jektnih ter seminarskih, magistrskih in doktorskih nalog, organizacija predstavitev delodajalcev štu-dentom, organizacija strokovnih ekskurzij v delov-na okolja itd.). Vse aktivnosti so za študente UM brezplacne. Kateri so vaši kljucni projekti? Naše kljucne aktivnosti se navezujejo na delo s študenti UM s poudarkom na aktivnostih za pod-poro kariernemu razvoju in lažjemu prehodu na trg dela, pri tem pa lahko kot krovna dogodka opredelimo karierni sejem in hitre zaposlitvene razgovore, ki za študente predstavljajo priložnost za osebno predstavitev delodajalcem, in pridobi-vanje neposrednih izkušenj za vstop na trg dela. Kljucni so tudi dogodki na temo karierne orienta- cije in pa strokovne ekskurzije v potencialna de-lovna okolja. Kaj si mladi najbolj želijo? Mladi si želijo celovito podporo pri kariernem razvoju, nekoliko manj pa so se pripravljeni po-služevati samoiniciativnega mreženja z delodajal-ci in ostalih metod aktivne priprave na trg dela. Prizadevamo si, da ozavestimo mlade o pomenu karierne orientacije, celostnega, aktivnega pristo-pa pri pridobivanju in razvijanju znanj ter vešcin, ki se navezujejo na neposredni prehod na trg de-la, torej v zaposlitev in nadalje za ucinkovit lastni karierni razvoj. Kdo jim pri tem lahko najbolj pomaga? Karierni center UM nudi celovito in ucinkovito podporo pri kariernem razvoju, pogoj pa je, da so pripravljeni izvajati aktivnosti, ki jih svetovalci ne moremo izvesti namesto njih. Kot primer lahko navedemo, da ucinkovito pripravljen življenjepis in ponudba za delo zahtevata vložen cas in ener-gijo, veliko dopolnitev ter prilagoditev ob kandidi-ranju na posamezno delovno mesto, vse to pa tudi od študenta terja angažiranost. Pri tem lahko v KC študente ucinkovito vodimo. Obstajajo razlicne pobude za razvoj mladih. Ka-tere so po vašem mnenju najbolj ucinkovite? Najbolj ucinkovite metode so po naših izkušnjah tiste, kjer so udeleženci vkljuceni v delavnice s podrocja nacrtovanja in vodenja lastne kariere, nato pa z njimi izvedemo še individualno karierno svetovanje, kjer jih vodimo pri pripravi kariernega nacrta, življenjepisa in spremnega pisma za prija-vo na prosto delovno mesto, hkrati pa udeležence usmerjamo in opremimo z drugimi vešcinami, ki so pomembne za lažji prehod na trg dela. Kakšna je razlika med mladimi, npr. v Mariboru in v Ljubljani. Bi lahko rekli, da so v Ljubljani štu-dentje bolj usmerjeni v podjetniške podvige, v Mariboru pa manj? Te razlike ne moremo opredeliti, saj na to temo nismo izvajali raziskav/anket. Vsekakor pa lahko izpostavimo željo, da bi bila vkljucenost študentov UM v naše aktivnosti še vecja. Slednja namrec ni obvezna, zato se vsi mladi ne pripravijo dovolj dobro na cas po zakljucku študija. Smiselno je, da se študenti že v casu študija pripravijo na prehod na trg dela, saj se z ucinkovito pripravo lažje in s krajšim obdobjem brezposelnosti zaposlijo. Tako si želimo bolj aktivnih študentov na podrocju kari-erne orientacije. Z vidika podjetništva sami nepo- sredno ne usmerjamo mladih, pac pa imajo za to ustrezno podporo v Tovarni podjemov, s katero sodelujemo in tudi k njim napotujemo študente. Kako bi vi ocenili podjetniško in karierno orien-tiranost mladih na splošno? Po našem mnenju si mladi želijo delati in tudi podjetniških idej imajo veliko. Trenutne razmere na trgu pa so žal takšne, da je treba v to podrocje vlagati veliko casa in energije. Skladno z razmera-mi na trgu pa imajo mladi tudi veliko brezplacne podpore glede iskanja zaposlitve in podjetništva, le vzeti si morajo cas in jo uporabiti. Kljucno je zavedanje, da je naložba casa v tovrstne aktivno-sti, prav tako pomembna, kot vložen cas v študij-ske obveznosti. Karierni center Univerze v Mariboru Za celovito podporo pri kariernem razvoju V Kariernem centru Univerze v Mariboru izvajajo dejavnosti, vezane na celosten razvoj kariere študen-tov in diplomantov, ustrezno iskanje zaposlitve ter njihov enostavnejši prehod na trg dela. Proces kariernega nacrtovanja je edinstven za vsakega posameznika in vsako kariero. Svetovalci v Ka-riernem centru UM vam pomagajo pri razvoju karierne poti in nacrtovanju ukrepov, da jih dosežete. Lahko se narocite na individualno karierno svetovanje ali vkljucite v delavnice o pisanju življenjepisov, pripravi na zaposlitveni razgovor, nacinih iskanja zaposlitve ipd. Vsi dogodki so objavljeni na spletni strani KC UM. Odgovore sta pripravila: Matej Kosi, karierni svetovalec in koordinator aktivnosti Kariernega centra UM in dr. Martina Horvat, karierna svetovalka. Fotografije: osebni arhiv in spletna stran Kariernega centra Univerze v Mariboru. Na fotografiji zgoraj: dr. Martina Horvat, univ. dipl.psih., certifikat NLP Choaching Skills in Licensed Practitioner of Neuro-Linguistic Programming iz The Irish Institute of NLP iz Dublina. Na fotografiji zgoraj: Matej Kosi, univ. dipl. ekon., certifikat Career Counselling Servicesiz Londona in Sprint Careers Limited iz Birminghama za karierno svetovanje ter certifikat "ILM Level 5 in Coaching and Mentoring" iz Bussiness Learning Foundation iz Nottingham, NLP Choaching Skills in Licensed Practi-tioner of Neuro-Linguistic Programming iz The Irish Institute of NLP iz Dublina in Competency-based Recuitment iz CIPD iz Londona. Zakaj si se odlocil, da se prijaviš na Model M? Preprosto zato, ker so mi po petih letih na ZRSZ-ju prvic predstavili »delavnice« oz. »projekt«, ki se je popolnoma razlikoval od vsega do takrat "videnega", ter zaradi natancne predstavitve in iskrenosti, ki sem jo »zacutil« na prvi pogled. Kaj ti je Model M prinesel in katere vešcine si osvojil? Na prvem mestu mi je prinesel zaposlitev, kar je bil tudi cilj projekta in moj osebni cilj. Predvsem pa me je postavil pred dejstvo: «v kolikor se ne-bom zmigal in naredil nekaj koristnega zase, ter se VPRAŠAL in POIZKUSIL, bom že v štartu IZGU-BIL«. »Klik ti more narediti v možganih«. Všec pa mi je bilo tudi, da je posameznik v vseh vsebinah in na vseh podrocjih (neglede na subjektivno mnenje smiselnosti) nekaj koristnega zase, ce si je le dovolj želel. Kaj ti je pri programu bilo najbolj všec? Pri programu mi je bila najbolj všec iskrenost, zahteva po povratnih informacijah in predvsem to, da je tudi vsak od predavateljev znal sprejeti konstruktivno kritiko na podlagi katere se je sku-šal izboljšati. Bi ga priporocal drugim? Zakaj? Priporocal bi ga vsem, ki so v fazi iskanja zaposli-tev oziroma vsem, ki so na zacetku »svoje« poti. Predvsem pa bi ga priporocal apaticnim, neo-dlocnim ljudem, ki živijo v zmotnem prepricanju, da jih MORA nekdo zaposliti, da jim MORA ne-kdo pomagati poiskati službo. Dejstvo je, da ce se sam ne zmigaš ne bo nic. Ali si po programu pridobil zaposlitev? Po programu sem od zacetka pridobil prakso, nato pa so me v tem istem podjetju tudi zaposli-li. Tam sem zaposlen še danes in všec mi je, da delujem v podjetju, ki ceni moje mnenje in mi daje obcutek pripadnosti. Intervju s Simonom Špelcem, udeležencem projekta Model M 2016 R(e)volucija Model M, program usposabljanja za mlade brezposelne v Podravju sta pripravila Inštitut za razvoj dru-žbene odgovornosti – IRDO in Univerza v Mariboru – Karierni center UM. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najti zaposlitev ali ustvariti svojo lastno. S projektom želijo pove-cati zaposljivost in zaposlenost mladih v starosti od 15. do vkljucno 29. let na trgu dela v vsaj sedmih statisticnih regijah Slovenije, prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih in jim omogociti zaposlitev. S projektom želijo prispevati tudi k vecji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih (inovativno iskanje zaposlitve, ustvarjanje lastne zaposlitve preko lastne pravne osebe) s po-mocjo podjetniških mrež, regijskih gospodarskih zbornic in kariernih centrov pri univerzah v posame-znih regijah ter s pomocjo mladinskega dela in sodelovanja z nevladnimi organizacijami. Prav tako želijo usposobiti regijske organizacije v mladinskem sektorju za naslavljanje in reševanje problema brezposelnosti mladih in s tem na trajnostni nacin okrepiti kompetence mladinskih delav-cev, mladinsko delo in njegov družbeno-gospodarski potencial, tudi s pomocjo Train the trainer pro-grama zanje. Projekt se bo izvajal v 7 statisticnih regijah po Sloveniji in sicer v Murski Soboti, Celju, Novem mestu, Ljubljani, Kopru, Bledu in v Slovenj Gradcu. Projekt bo trajal do 15. septembra 2018, s projektom pa želimo za vecjo zaposljivost in zaposlenost usposobiti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sed-mih statisticnih regijah. . Od tega želimo ob zakljucku projekta ohraniti še najmanj 24 zaposlitev, kar znaša 75 % ( od tega 7 v vzhodni in 17 v zahodni regiji). Povezati želimo vsaj 70 podjetnikov in nevla-dnikov z mladimi iskalci zaposlitve. Pripravil: Primož Ademovic Nam lahko opišete program SIA? SIA, Social Impact Award (nagrada za družbeni vpliv) je nagrada za študente, ki išcejo nacin ka-ko narediti pozitiven vpliv v svoji okolici, družbi, skozi podjetniško prakso oziroma pripravništvo. Program vkljucuje tudi izkušnje starejše genera-cije, ki delijo svoje znanje z mladimi, vkljucuje podjetnike iz razlicnih podrocij in razlicnih sek-torjev. SIA zagotavlja »platformo« za usposab-ljanje in treniranje mentorjev ter nudi podporo posameznikom, da postajajo vedno boljši. Kakšen je namen programa? Program SIA želi povecati ozavešcenost o tem, kaj pomeni socialno podjetništvo in kaj pomeni družbeni vpliv ter kako uporabiti te koncepte za osebni in družbeni razvoj. Intervju—Jose Antonio Morales Nagrada SIA—Nagrada za družbeni vpliv Jose Antonio Morales v zadnjih vec kot dvajsetih letih dela z majhnimi, srednjimi in velikimi podjetji (torej s podjetji vseh tipov) ter jim prinaša vedno novejše perspektive in inovacije. Je soustanovitelj enega izmed prvih mednarodnih spletnih skupnosti v Latinski Ameriki, »Exchange Latino«. Njegova mreža podjetnikov med drugim pokriva Slovenijo, Avstrijo, Španijo, Švedsko, Nizozemsko, Belgijo, širi pa se tudi po preostalem delu Evrope. Namen pogovora je bil program SIA, ki prihodnje leto prihaja tudi v Slovenijo. Jose zanj pravi, da je poslanstvo programa spodbujanje znanja in prakse socialnega podjetništva med študenti v Evropi. Pripravil: Primož Ademovic Fotografija: osebni arhiv in spletna stran projekta Na fotografiji zgoraj: Jose Antonio Morales, podjetnik iz Lime, Peru, ki živi v Sloveniji, v Mar-tjancih. Njegova vizija je povezovanje podjetnih ljudi in idej. Nam lahko opišete program SIA? SIA, Social Impact Award (nagrada za družbeni vpliv) je nagrada za študente, ki išcejo nacin kako narediti pozitiven vpliv v svoji okolici, družbi, sko-zi podjetniško prakso oziroma pripravništvo. Program vkljucuje tudi izkušnje starejše genera-cije, ki delijo svoje znanje z mladimi, vkljucuje podjetnike iz razlicnih podrocij in razlicnih sek-torjev. SIA zagotavlja »platformo« za usposablja-nje in treniranje mentorjev ter nudi podporo po-sameznikom, da postajajo vedno boljši. Kakšen je namen programa? Program SIA želi povecati ozavešcenost o tem, kaj pomeni socialno podjetništvo in kaj pomeni družbeni vpliv ter kako uporabiti te koncepte za osebni in družbeni razvoj. SIA je, kot vemo, mednarodni program. V koli-ko državah poteka in ali bo v prihodnje poteka tudi v Sloveniji? Program SIA se je zacel 9 let nazaj. Leta 2016 je vanj vkljucenih 10 držav., za leto 2017 pa nacrtu-jemo vkljucitev 20 držav, vkljucno s Slovenijo (Social Impact Award Slovenia) Kaj so prednosti tega programa in kaj lahko udeleženci od njega pricakujejo? SIA program je drugacen od katerega koli druge-ga programa. Razlika je v tem, da so udeleženci, finalisti in zmagovalci postali del skupnosti SIA Alumni, kjer bodo imeli priložnost, da podprejo nove generacije. To dejstvo je zelo pomembno, saj pomeni, da bomo lahko spremljali napredek in ucinek programa iz leta v leto. Udeleženci naj pricakujejo izvirno ucno izkušnjo, interakcijo z izkušenimi strokovnjaki iz razlicnih podjetij, sodelovanje v mednarodni skupnosti nosilcev sprememb in socialnih podjetnikov. Ali s programom lahko udeleženci tudi kaj za-služijo? SIA program vkljucuje tekmovanje in trije slo-venski zmagovalci bodo prejeli denarne nagra-de. Želimo pa razjasniti, da ni cilj programa, da najdemo zmagovalce ampak, da imamo od pro-grama vsi sodelujoci korist. Kako postaneš clan, SIA Slovenija? Da postaneš clan SIA programa, sta dve poti in sicer: prva je, da postaneš organizacijski partner (kot Inštitut IRDO), druga pa je, da postaneš clan tima SIA .(https://goo.gl/forms/8tsimVNVm1R2SJV22. Pošteno kolo—nagrada za družbeni vpliv—Avstrija 2016. Zakaj? Preberite. Poziv za podporo sprejemu nacionalne poklicne kvalifikacije mladinski delavec / mladinska delavka Inštitut IRDO podpira sprejem NPK mladin-ski delavec/ mladinska delavka Na Inštitut IRDO smo prejeli dopis (objavljamo skrajšano verzijo), pod katerega so podpisani Matej Cepin, Socialna akademija Tea Jarc, Sindikat Mladi plus in Borut Cink. V dopisu pozivajo dr. Mira Cerarja, predsednika vlade Republike Slovenije, dr. Majo Makovec Brencic, ministrico za izobraževanje, znanost in šport in dr. Anjo Kopac Mrak, ministrica za delo, družino, soci-alne zadeve in enake možnosti, da posredujejo njihovo uradno stališce glede procesa sprejemanja NPK mladinski delavec / mladinska delavka. Prosijo jih, da stališce posredujejo najkasneje do 1. decembra 2016, saj je naslednja seja strokovnega sveta, ki naj bi ponovno obravnavala predlog NPK mladinski delavec / mladinska delavka, napoveda-na za 9. december 2016. V mladinskem sektorju si želijo, da so pred naslednjo sejo znana uradna sta-lišca obeh ministrstev in predsednika vlade glede predloga, ter razcišcena še kakršnekoli druge neja-snosti. Inštitut IRDO je Poziv za podporo sprejemu nacionalne poklicne kvalifikacije mladinski delavec / mla-dinska delavka tudi podpisal, saj se strinjamo, da je investicija v mlade v vsaki družbi ena najdonosnej-ših in najbolj smiselnih investicij. Podpisani se strinjamo tudi, da je mladim poleg spodbudnega družinskega in šolskega okolja treba ponuditi tudi kakovostne priložnosti v polju mladinskega dela. V prostoru, kjer se kalita osebna in družbena odgovornost ter v katerem mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k svojemu vklju-cevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti (Zakon o javnem intere-su v mladinskem sektorju, 3. clen). Mladinsko delo, ki je temeljna dejavnost mladinskega sektorja, pa v spremenjenih okolišcinah nujno potrebuje tudi usposobljene mladinske delavce. Zadnjih nekaj let, vsaj od leta 2009, so prizadevanja na tem podrocju zelo intenzivna. Organizacije v mladinskem sektorju si ves cas prizadevajo za krepitev zaposlovanja in kakovosti ter priznavanje kom-petenc mladinskih voditeljev in delavcev. Pomemben del teh prizadevanj predstavlja tudi sprejem NPK mladinski delavec / mladinska delavka, ki je te dni v obravnavi na Strokovnem svetu RS za poklic-no in strokovno izobraževanje. Toda … Kljub vsem spodbudnim dejstvom pa predlog poklicnega standarda NPK mladinski delavec / mladinska delavec tudi po dveh sejah ni bil potrjen na pristojnem strokovnem svetu. Argumenti proti potrditvi, ki so bili predstavljeni na prvi seji strokovnega sveta, so neosnovani in napacni, kar sta ustrezno predsta-vila in obrazložila tudi predstavnika mladinskega sektorja, ki sta na seji sodelovala. Na drugo sejo stro-kovnega sveta pa predstavniki mladinskega sektorja niso bili povabljeni. Vabimo vas, da podprete vseevropsko akcijo Pakt za mlade, s katero poskušamo razlicne organizacije po Evropi skupaj s podjetji in izobraževalnimi ustanovami omogociti mladim izboljšati njihove spretnosti, zna-nja in možnosti za zaposlitev. Evropsko kampanjo vodi CSR Europe, Nacionalni partnerski organizaciji CSR Europe za Slovenijo pa sta IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in MDOS- Mreža za družbeno od-govornost Slovenije, ki akcijo podpira. V Sloveniji je koordinator aktivnosti skupaj s podpornimi partnerji IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Ce tudi v vašem podjetju, organizaciji zaposlujete, izobražujete, spodbujate razvoj mladih, vas vabimo, da se nam pridružite. Preberite informacije v prilogi o evropski akciji Pact for youth (Pakt za mlade) in se pridružite organizacijam, ki na te podrocju delujemo v Sloveniji. Pošljite nam vaše pismo o nameri za sodelovanje. Kmalu vas bomo povabili na prvo srecanje vseh podpornih partnerjev, na katerem bomo dogovorili možnosti prihodnjega sodelovanja in krepitve zaposlovanja mladih. Za vec informacij pišite na naslov info@irdo.si Pakt za Mlade je medsebojno sodelovanje podjetij in voditeljev Evropske Unije. Pobudo je podala organizacija CSR Europe in združuje predstavnike podjetij, izobraževalnih ustanov in mladih ter Evropskih institucij. K sode-lovanju vabimo vsa podjetja, socialne partnerje, ponudnike izobraževanj in usposabljanj, mladinske organizaci-je, javne in zasebne zaposlitvene organizacije, ucitelje, trenerje, ucence, starše in ostale, da razvijajo ali utrdijo partnerstva v podporo zaposljivosti mladih in njihovo vkljucitev. Zavezujemo se k uresnicevanju naslednjih ci-ljev in ukrepov: 1.POVECANJU števila in kakovosti partnerstev med podjetji in izobraževalnimi organizacijami 2.ZMANJŠEVANJU vrzeli pri spretnostih 3.PRISPEVANJE k EU in nacionalnim razvojnim politikam krepitve spretnosti za zaposlovanje. VIZIJA PAKTA ZA MLADE Da bi bili konkurencni na globalnem trgu, potrebujejo podjetja v Evropi danes bolj kot kadarkoli prej mlade ljudi s pravimi delovnimi spretnostmi. Istocasno ima Evropa velik neizkorišcen potencial cloveškega kapitala. Da bi izkoristili vecjo trajnostno rast in inovacijo ter da v celoti izkoristijo spretnosti in talent, ki je na voljo v Evropi, se morata podjetniški in izobraževalni sektor odpreti svetu in drug drugemu. Obicajno poslovanje ni vec možno! Mladi imajo dandanes delovne priložnosti, ki pred desetletjem sploh niso obstajale. Hitrost tehnološkega na-predka in globalizacije je neusmiljena. Fenomeni kot so »internet stvari«, demografske spremembe in krožno gospodarstvo potrebujejo študente in podjetja, da se pripravijo za nova in moderna delovna mesta, tudi tak-šna, ki danes še ne obstajajo. Hkrati je vec kot 7 milijonov mladih starih med 15-24 let v Evropi nezaposlenih ali izven izobraževalnega siste-ma. Še vedno je vec kot 4.4 milijonov mladih, ki zgodaj zapustijo izobraževanje in usposabljanje. Izgubljajo možnosti za ucenje in pridobivanje spretnosti, znanja in kompetenc, ki bi jim pomagale v življenju in v razvoju uspešne in vkljucujoce družbe. Tudi veliko število mladih beguncev in migrantov z raznolikimi stopnjami spretnosti in kvalifikacij prihaja v Evropo, ki lahko predstavljajo dragoceno pridobitev za Evropsko ekonomijo. Da bi tekmovali v globalni ekono-miji, Evropa in njena podjetja potrebujejo visoko usposobljeno delovno silo, ki se je zmožna hitro 2 prilagoditi novim izzivom. Zato morajo podjetja aktivno sodelovati skupaj z izobraževalnimi institucijami pri reševanju te-ga izziva. NAŠ POZIV K UKREPANJU IN ZAVEZ V skladu s temi cilji in predlaganimi ukrepi bo podjetništvo sodelovalo z Evropsko komisarko za zaposlova-nje, socialne zadeve, spretnosti in mobilnost delovne sile in vsemi podpirajocimi organizacijami, da ustva-rimo 10.000 kakovostnih poslovno-izobraževalnih partnerstev, s skupnim ciljem vsaj 100.000 novih viso-ko-kakovostnih pripravništev, vajeništev ali prvih delovnih mest. To bo doseženo skozi 28 akcijskih nacrtov, vzpostavljenih v državah clanicah na pobudo in v koordinaciji s CSR Europe. Države kandidatke in EFTA države so povabljene, da se pridružijo tej pobudi. Da bi dosegli te 3 cilje, bomo gradili na virih in zmožnostih, ki so na voljo preko obstojecih kampanj in pobud zavezništev za spretnosti za delovna mesta in pripravništva. Pakt bo tudi izkoristil relevantne EU sestanke in dogodke v letih 2016 in 2017, da mobilizira deležnike in poroca o napredku. Rezultati in skupni predlogi za politiko v prihodnosti o zaposljivosti mladih, o njihovih prehodih iz šole na delovno mesto, o boljšem usklajeva-nju spretnosti in izboljšani poslovni konkurencnosti bodo s pomocjo tega Pakta, predstavljeni na prvem Evropskem podjetniško-izobraževalnem srecanju novembra 2017. Delajmo skupaj, za pro-mladinsko in pro-inovacijsko ter trajnostno Evropo! 21. oktobra 2016 je potekala 11. konferenco o družbeni odgovornosti in izzivih casa, ki jo je organiziral Inštitut IRDO s sodelovanjem UM in v njenih prostorih na Slomškovem trgu v Mariboru. SKLEPI KONFERENCE Maribor, 21.10.2016 Raziskovanje družbene odgovornosti naj bo inter- in transdisciplinarno; prav tako je potreben lon-gitudinalen pristop k raziskovanju obravnavane teme. Družbena odgovornost naj upošteva tako formalne kot kulturne realnosti - med njimi je treba najti sožitje, kar pa je težka naloga. Današnji problem je tudi porast socialne izkljucenosti v vseh slojih (predvsem v srednjem razredu) in izobrazbenih stopnjah. To ljudi ohromi. Družbeno odgovorno ravnanje ne sme biti zgolj niti predvsem dobrodelno, ampak upoštevanje predvidljivih posledic za ljudi. Pomemben je tudi vpliv medijev, ki vpliva na vse skupine, posebej mlade; mlade je treba dodatno ozavešcati o družbeni odgovornosti kot poti iz sedanje krize. Posamezniki smo iniciatorji, ki razvijamo družbeno odgovornost v svojem okolju (šoli, univerzi, ministrstvu, podjetju, NVO, 'klapi'), da postaja širše sprejeta v zavesti družbe. S širjenjem svo-jega poslanstva tlakujemo pot družbene odgovornosti, da postaja vse bolj vsakdanje upošteva-na. V bistvu gre za dilemo: obstoj cloveštva ali 3. svetovna vojna. Da bi rešili probleme, s katerimi se sooca cloveštvo, moramo razmišljati in delovati bolj odgovorno in celovito ter z družbeno odgovornostjo povezati razlicne vidike narave, družb, njihovih kultur in tradicij, skupnosti, v katerih živimo, in podjetij, saj so vsi ti vidiki soodvisni in se dopolnjuje-jo. Uporabiti moramo vec celovitosti, da bi pravilno zaznavali vse pomembne horizonte naše soodvisnosti. Ena od naslednjih tem konference naj bo DRUŽBENA ODGOVORNOST ZNANSTVENIKOV, ki s seda-njo enostransko specializacijo spregledujejo bistvene stranske ucinke svojih dosežkov, ker pre-malo upoštevajo ODGOVORNOST, SOODVISNOST IN CELOVITOST ter z njimi povezanih 7 nacel DO iz ISO 26000. Zapisala: zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej in doc. dr. Andrej Naterer, predsednika programskega odbora konference v sodelovanju z vod-ji posameznih sekcij konference in mag. Anito Hrast, direktorico IRDO in predsednico organizacijskega odbora konference IRDO 2016. 11th IRDO international scientific conference SOCIAL RESPONSIBILITY AND CURRENT CHALLENG-ES 2016: NEW SOCIAL REALITIES FROM THE VIEW OF SOCIAL RESPONSIBILITY (Newest scientific views with case studies) Friday, 21 October 2016, Maribor, Slovenia, Europe 11. konferenca o družbeni odgovornosti in izzivih casa v fotografijah Press Clipping—Zgodba o strokovnosti in uspehu, ki traja že 23 let Inštitut IRDO podpira svoje clane na njihovih poslovni poti. Oddaja Poslovni Maribor se je tokrat dotaknila tudi našega podjetja za sprem-ljanje in analizo medijev Press Clipping. V krat-kem videu boste spoznali, kako se je z leti spre-menil nacin dela, kakšen sistem vodenja je naj-ustreznejši, kako uspešno voditi kolektiv, kje poiskati inspiracijo in motivacijo ter kakšna pri-hodnost caka medijski svet. Vir: Press Clipping. Priznanja za najbolj skrbne lastnike gozdov v letu 2016 Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Marjan Podgor-šek je danes podelil priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov v letu 2016. V okviru dogod-ka, ki ga že 18 let organizira Zavod za gozdove Slovenije, vsako leto izberejo 14 najbolj skrbnih lastnikov gozdov. Namen izbora in podelitev priznanj je promocija dobrega gospodarjenja v zasebnih gozdovih in sodelovanja lastnikov gozd z javno gospodarsko službo. Vec. Vir: Mi-nistrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano Brezplacna dvojezicna mobilna aplikacija za otroke »VARUH MORIJ« Društvo Morigenos je v sodelovanju z MINI PO-LIGLOTINI ustvarilo dvojezicno mobilno aplika-cijo za zgodnje ucenje jezikov z izobraževalno vsebino o varovanju morij in morskih živali. Brezplacna aplikacija je za mobilne telefone ali tablice s sistemom Andriod dostopna na Google Play. Aplikacija je nastala v sodelova-nju z Morigenos – slovenskim društvom za morske sesalce. Razvoj aplikacije je financno podprlo Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani preko razpisa NGO Small Grants 2016. Vec. Vir: Morigenos – slovensko društvo za morske se-salce Nacionalni strateški okvir za prilagajanje podnebnim spremembam še v javni obravnavi Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelova-nju z Agencijo RS za okolje (ARSO) in s prof. dr. Lucko Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki zagotavlja strokovno podporo pro-cesu, predstavilo osnutek dolgorocnega strate-škega dokumenta z naslovom »Nacionalni stra-teški okvir za prilagajanje podnebnim spre-membam«, ki je v javni obravnavi do 21. no-vembra 2016 ter druge aktivnosti v povezavi s procesom prilagajanja podnebnim spremem-bam. Vec. Vir: Ministrstvo za okolje in prostor Slovenija najuspešnejša država pri ohra-njanju naravnega okolja Legatum je objavil lestvico držav glede na njiho-vo uspešnost, kjer Slovenija med 149 državami zaseda 20. mesto. Države so ocenjene na pod-lagi devetih kriterijev: gospodarstvo, poslovno okolje, vlada, izobraževanje, zdravstvo, varnost, osebna svoboda, družbeni kapital in naravno okolje. Slovenija ima najvišjo oceno pri kriteriju naravno okolje, kar jo že peto leto zapored uvr-šca na prvo mesto med 149 državami. Celotna raziskava je na voljo TUKAJ. Vec. Vir: Turisticna tiskovna agencija Na stara leta ne bom ležal doma in cakal na dobicek Andrej Orožen in Jure Knez bosta podjetje Dewe-soft prodala sodelavcem, ki so si z delom prislužili najvec nagrad. Postavila sta pospeševalnik Kata-pult, ki nekomu, ki želi delati, daje na razpolago vse, kar mladi potrebujejo za dober izdelek-pa niti ne vedo, da potrebujejo. Za take imajo merilne instrumente, elektrolaboratorij, vse, kar je treba za vibracijske teste, skratka, imajo vse, kar mladi potrebujejo, za dober izdelek – pa tega ne vedo, da potrebujejo. V Katapultu so pripravili okolje, kjer lahko generirajo nova delovna mesta. Izjemno zanimiv intervju z Andrejem Orožnom je bil ob-javljen v Sobotni prilogi Dela dne 19.11.2016. Slovenski projekt med desetimi novimi centri odlicnosti v EU Evropska komisija je danes razglasila deset novih centrov odlicnosti, ki bodo iz programa Obzorje 2020 dobili skupaj 140 milijonov evrov za širjenje znanstvene odlicnosti ter premošcanje razisko-valne vrzeli v Evropi. Med njimi je tudi slovenski projekt na podrocju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja InnoRenew CoE. Vec. Vir: Ljubljanske novice Aplikacija: preverite, ali vaš delodajalec placuje prispevke za socialno varnost Medij za neodvisno novinarstvo Podcrto je obja-vil aplikacijo v kateri lahko preverite, katera pod-jetja v posameznih mesecih svojim zaposlenim prispevkov iz place niso obracunala v roku. Po-datke pridobivajo od Financne uprave RS. Vir: https://podcrto.si/ Inovativni mladi kmet za leto 2016 je An-ton Kukenberger Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine sta 18. novem-bra 2016 razglasili zmagovalca 10. izbora Inova-tivna mlada kmetica/Inovativni mladi kmet. Zma-govalec izbora Anton Kukenberger iz okolice Trebnjega prihaja z govedorejske kmetije, kjer mleko na domu predelujejo in vecino tudi nepo-sredno prodajo. Njegova ideja je usmeritev v ne-posredno prodajo lastnih mlecnih izdelkov z eko-loškim certifikatom, predelanih iz senenega mle-ka. Ker so krave pretežno na paši, je Anton za potrebe molže skonstruiral prevozno molzišce za molžo na pašniku, ki je prirejeno za socasno mol-žo štirih krav. Vec. Vir: Kmetijsko gozdarska zbor-nica Slovenije Zakljucki okrogle mize o inovativnosti v visokem šolstvu Sodobne tehnologije imajo izjemen potencial za inoviranje in modernizacijo visokega šolstva s cilji izboljšati kakovost izobraževalnih programov in njihovo usklajenost s potrebami trga dela, iz-boljšati zaposljivosti študentov ter povecati flek-sibilnost, odprtost in stroškovno ucinkovitost izobraževanja. Na okrogli mizi o Inovativnosti v visokem šolstvu, ki jo je organizirala Doba fakul-tete, so sprejeli dolocene zakljucke in sicer za uresnicevanje teh potencialov je poleg zago-tovljene IKT infrastrukture potrebno: . vzpostaviti oz. zagotoviti ustrezno pod-porno okolje na nacionalni ravni, ki zaje-ma: .regulatorni okvir ter ustrezne politike in ukrepe za spodbujanje inovativnosti; .zagotavljanje pogojev in ukrepov za raz-voj in uvajanje e-izobraževanja in drugih tehnološko podprtih nacinov izobraževa-nja (kombinirano izobraževanje, odprti izobraževalni viri). . za ucinkovito inoviranje izobraževalnih storitev in procesov pa morajo biti pri-pravljene tudi izobraževalne ustanove. Vir: DOBA fakultete Pametna izbira novega avta s pomocjo energetskega svetovalca Porabimanj Pri izbiri novega avtomobila in planiranju s tem povezanih stroškov ni pomembna le cena vozila in poraba goriva. Treba je upoštevati tudi druge stroške, ki se jim ne bomo mogli izogniti, zato jih je smiselno, v naprej predvi-deti. Nov svetovalec Porabimanj vam bo brez-placno pomagal do prave odlocitve in tudi po-raba goriva bo nižja, ce boste upoštevali na-svete za varcno vožnjo, ki vam jih bo svetova-lec ovrednotil. Vec. Vir: Pozitivna energija Preprost nacin za pomiritev v stresnih trenutkih Nihce ni imun na stres, a nekatere situacije lahko v nas izzovejo panicni napad. Kako se pomiriti in ohraniti mirno kri, preberi v tokrat-nem nasvetu s Harvarda. Preberite clanek. Usposobljenih 17 novih Konzultantov DGNB Na nedavno zakljucenem izobraževalnem tecaju, ki je potekal v prostorih Inženirske zbornice Slo-venije, je uspešno sklenilo tridnevno usposablja-nje po sistemu DGNB 17 novih slovenskih stro-kovnjakov za trajnostno gradnjo. S potrdilom o udeležbi, ki so ga ponosno pokazali na skupin-skem posnetku, bodo lahko izkazovali kompe-tentnost za prevzem samostojnih projektantskih del pri izvedbah zelenih javnih narocil v Sloveniji, pa tudi v mednarodnem okolju bodo imeli pismen dokaz, da poznajo vse sestavine trajnost- ne gradnje. Dodatne možnosti za napredovanje na tem podrocju pa se jim bodo odprle po uspešno opravljenem spletnem preizkusu znanja, s katerim bodo imeli odprto pot za usposobitev za samostoj-nega Avditorja DGNB. Za pridobitev tega nazive je treba opraviti pod mentorskim vodstvom izveden prakticen primer avdita nekega konkretnega pro-jekta. Izobraževanje za Konzultante DGNB je doprineslo k strokovni ravni usposobljenosti udeležencev, obe-nem pa je bilo sijajna priložnost za mreženje med novopecenimi strokovnjaki. Istocasno se bo tako število slovenskih strokovnjakov iz industrije in projektivnega sektorja, ki so podrobno seznanjeni z vsemi sestavinami trajnostne gradnje povzpelo že blizu 30. Leto 2017 nam namrec prinaša sprejem razširjenih kriterijev trajnostne gradnje na evropski ravni, s tem pa lahko pricakujemo tudi povecano povpraševanje po podrobnejšem poznavanju traj-nostnih vsebin, ki so del omenjenega izobraževa-nja, tako na slovenskem, kakor tudi na širših evrop-skih tržišcih. Avtorica Irena Hlede, Slovensko združenje za traj-nostno gradnjo – GBC Slovenia Peti poslovni dogodek BUILD UPON V Škocjanskem zatoku povezal zašcitnike kulturne dedišcine Na predzadnjem, petem poslovnem dogodku BUILD UPON, ki je bil 17. novembra v prijetnih, v naravni les odetih prostorih informacijskega cen-tra naravnega rezervata Škocjanski zatok, se je zbralo lepo število slovenskih strokovnjakov, ki se tako ali drugace angažirajo na podrocju ohra-njanja slovenske kulturne in arhitekturne dedi-šcine, ki je v skladu z „evropskimi“ zahtevami energijske ucinkovitosti prisiljena, da se le-tem prilagodi, da ne recemo podredi. Težav, ki se ob tem pojavljajo, je veliko, najbolj izpostavljene pa so ohranjanje neokrnjenega videza stavb, pa tudi njihovih zgodovinskih in drugih, iz prej-šnjih obdobij izhajajocih kvalitet, kot so grad-nja z naravnimi, cloveku prijaznimi materiali, ipd. Skoraj petdeset zbranih udeležencev je z vese-ljem prisluhnilo zanimivim predavanjem. V prvem je mag. Miha Tomšic predstavil Smerni-ce za energetsko prenovo stavbne dedišcine, ki so jih v sodelovanju z Ministrstvom za kultu-ro naredili sodelavci Gradbenega inštituta ZRMK. Le-te bi naj bile izdane ter ponujene strokovni javnosti še pred novim letom. V na-daljevanju je prakticne izkušnje, tehnicne reši-tve ter dosežke pri zmanjšanju rabe primarne energije v Bistri Hiši v Martjancih predstavil Stojan Habjanic iz podjetja Biogradnja, s.p., sledila pa mu je Neža Mocnik iz VELUX Sloveni-ja, ki je izpostavila priložnosti pri racionalizaciji izrabe naših obstojecih stavb z adaptiranjem podstrešnih površin. V sklepnem predavanju je nastopil gost iz Hrvaške, direktor Energetske agencije iz severozahodne Hrvaške dr. Julije Domac, ki je opisal uspešen primer celovite energijske prenove zgodovinsko zašcitenega dvorca Bracak na Hrvaškem. Udeleženci poslovnega dogodka so vse poda-ne primere dobrih praks pospremili z viharje-njem lastnih zamisli o ovirah ter priložnostih prenove stavb visoke historicne ter arhitektur-ne vrednosti, ki jih bo Slovensko združenje za trajnostno gradnjo kot organizator dogodka ter izvajalec projekta BUILD UPON, zapisalo ter v strnjeni obliki predložilo vladi RS kot priporo-cila za 2. razlicico slovenske nacionalne strate-gije prenove stavb. Avtorica Irena Hlede, Slo-vensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenia DO v Sloveniji Del slike družbene odgovornosti do sodelavcev Porocilo EUROFOND o delovnih razmerah Evropska agencija za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND) iz Dublina je 18. no-vembra objavila v anglešcini porocilo o rezultatih šeste evropske ankete o delovnih razmerah EWCS, ki je bila izvedena v letu 2015 v 28 državah EU, v 5 državah kandidatkah za EU (Albanija, Makedonija, Crna gora, Srbija in Turcija) ter v Švici in Norveški. EUROFOUND to anketo od leta 1991 dalje ponovi vsakih pet let, kar omogoca opazovanje trendov, kako se spreminja trg dela v EU državah. Anketa EWCS je poleg ankete ESENER (slednjo vsakih pet let izvaja Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu EU OSHA iz Bilbaa) najboljši vir informacij tudi o primerjavi slovenskih razmer z vsemi drugimi državami EU. Prvo porocilo prinaša zgolj prve rezultate. Podrobnejše analize (tudi v slovenšcini) bodo objavljene spomladi 2017. Tokratna anketa EWCS se je osredotocila na kakovost poklicnega življenja kot kljucnega elementa za oblikovanje družbe, v kateri živimo. Neposredno namrec prispeva k blaginji delavcev, omogoca urav-noteženje družinskih in delovnih obveznosti posameznikov, omogoca vzdržnost delovne aktivnosti, delo do višjih starosti, izboljšuje položaj podjetij in zvišuje produktivnost ter prispeva k doseganju splošnih ciljev, kakršen je npr. enake možnosti obeh spolov. Na kratko: kakovostna delovna mesta omogocajo boljše življenjske in delovne razmere za vsakogar. Anketa se odlikuje po tem, da ne zbira zgolj objektivnih podatkov o kakovosti poklicnega življenja, am-pak vpraša tudi delavce iz vsake EU države, kako svoje delo doživljajo oni sami. V vsaki državi je bilo anketiranih od 1000 do 3300 ljudi. V anglešlem jeziku si lahko ogledate odgovore Slovencev in jih primerjate z odgovori ostalih Evropej-cev. Upajmo, da jih bodo scasoma prevedli v slovenšcino. Najdete jih na naslednji povezavi. Pri Zvezi svobodnih sindikatov so smo izpisali nekaj zanimivih odgovorov in z rdeco barvo oznacili, kje se slo-venski odgovori najbolj razlikujejo od povprecja EU. Seveda pa so še bolj zanimive razlike med Sloveni-jo in najboljšimi državami na podrocju varnosti in zdravja pri delu! Rezultate ankete nam je posredovala Lucka Böhm, izvršna sekretarka P ZSSS, Zveza svobodnih sindika-tov Slovenije (ZSSS) ALI STE PRI DELU? ODGOVORI SLOVENCEV ODGOVORI V EU Izpostavljeni vibracijam na delovnem mestu 20 % 19 % Izpostavljeni mocnemu hrupu 33 % 27 % Izpostavljeni visokim temperaturam vsaj Ľ delov-nega casa 30 % 24 % Izpostavljeni nizkim temperaturam je vsaj Ľ delov-nega casa 22 % 21 % Na delovnem mestu vdihava dim, hlape, prah 15 % 14 % Dihajo vroce hlape 8 % 11 % Izpostavljeni kemikalijam vsaj Ľ delovnega casa 14 % 18 % Izpostavljeni tobacnemu dimu drugih ljudi vsaj Ľ casa 5 % 9 % Izpostavljeni kužnim snovem vsaj Ľ delovnega casa 11 % 14 % Dvigujejo in premikajo druge ljudi vsaj Ľ delovnega casa 8 % 10 % Delajo v utrujajocih in prisiljenih držah 18 % ves cas 28 % med Ľ in ľ delovnega casa 14 % ves cas 30 % med Ľ in ľ delovnega casa Dvigujejo težka bremena vsaj Ľ delovnega casa 27 % 32 % Delo vsebuje ponavljajoce se gibe 41 % skoraj ves delovni cas 25 % med Ľ in ľ delovnega casa 34 % skoraj nikoli 32 % skoraj ves delovni cas 29 % med Ľ in ľ delovnega casa 38 % skoraj nikoli Pri delu sedijo 30 % skoraj ves cas 32 % med Ľ in ľ delovnega casa 38 % skoraj nikoli 27 % skoraj ves cas 30 % med Ľ in ľ delovnega casa 43 % skoraj nikoli Osebno varovalno opremo pri delu uporablja vec kot Ľ delovnega casa 22 % OPOMBA: v najboljših državah je takih zgolj od 13 % do 15 % 21 % Povprecno na teden dela za delodajalca 27 % vec kot 40 ur 58 % od 35 do 40 ur 16 % manj kot 35 ur 23 % vec kot 40 ur 48 % od 35 do 40 ur 29 % manj kot 35 ur V posameznem mesecu vsaj enkrat dela vsaj 10 ur na dan 40 % 32 % Ponoci dela 20 % 19 % Izmensko dela 24 % 21 % Vsaj enkrat na mesec dela tudi v soboto in nedeljo 57 % 54 % Vsaj enkrat mesecno ima manj kot 11 ur pocitka med dvema delovnima dnevoma 23 % 26 % Za delodajalca delajo tudi v svojem prostem casu 7 % vsak dan (najvišji % v EU!) 49 % nikoli 2 % vsak dan 55 % nikoli Delati mora zelo hitro 28 % 24 % Ni dovolj casa, da bi se opravilo delo, kot je treba 5 % redno 10 % redno Je na hitro brez pravocasnega obvestila pozvan, naj pride delat 65 % nikoli 61 % nikoli Ali se je težko dogovoriti za uro do dve odsotnosti z dela zaradi družinske obveznosti 39 % težko 34 % težko Kako ste zadovoljni z delovnimi razmerami na svo-jem glavnem delovnem mestu? 2 % zelo nezadovoljen 14 % ne najbolj zadovoljen 64 % zadovoljen 20 % zelo zadovoljen 3 % zelo nezadovoljen 12 % ne najbolj zadovoljen 59 % zadovoljen 26 % zelo zadovoljen Deležen sem priznanja za delo, ki ga opravljam 53 % da 30 % ne 16 % niti da niti ne 65 % da 16 % ne 19 % niti da niti ne Ali sem primerno placan za svoj trud in dosežke? 47 % da 40 % ne 13 % niti da niti ne 51 % da 31 % ne 19 % niti da niti ne Ali ima vaše delo ucinek na vaše zdravje? 47 % ne 36 % da, negativno 17 % da, pozitivno 62 % ne 26 % da, negativno 11 % da, pozitivno Ali ste zadnjih 12 mesecev šli na delo, ceprav ste bili bolni? 55 % da 43 % da Ali menite, da boste lahko opravljali isto ali podob-no delo do svojega 60. leta starosti? 43 % ne 27 % ne Ali lahko svoje ideje vnesete v svoje delo? 69 % da 55 % da Ali lahko vplivate na za vaše delo pomembne odlo-citve? 59 % da 20 % vcasih 21 % redko ali nikoli 47 % da 25 % vcasih 27 % redko ali nikoli Ste se v zadnjih 12 mesecih usposabljali na delov-nem mestu 39 % da 31 % da 2. festival Ko dvignem sebe, dvignem Maribor Na 2. festivalu, Ko dvignem sebe, dvignem Maribor, so se za razliko od lanskega brezplacnega koncer-ta mariborskih glasbenih legend v veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališca Maribor le-tos osredotocili na izobraževanje in ozavešcanje podjetij in posameznikov, ki so pripravljeni vzeti od-govornost za svoje življenje v svoje roke in nekaj za to narediti sami. 2. festival Ko dvignem sebe, dvignem Maribor je bil razdeljen na dopoldansko strokovno konferenco o zdravju na delovnem mestu in popoldanskimi brezplacnimi delavnicami za osebnostno rast. V nadalje-vanju predstavljamo povzetek 13 predavateljev na dopoldanski konferenci za promocijo zdravja na delovnem mest ter izvajalce 17 delavnic za osebnostno rast. Prispevek je pripravil Miro Mihec, Etika d.o.o., podjetje za eticno oglaševanje in projekte. DOPOLDANSKA KONFERENCA O ZDRAVJU NA DELOVNEM MESTU "ZDRAV CLOVEK-ZDRAVO PODJE-TJE-ZDRAVA DRUŽBA" V uvodu je ddr. Matjaž Mulej (na fotografiji levo) predstavil Zdravje družbe z vidika odgovornosti posameznika: Družbena odgovornost za zdravje - družbeno ekonomska nuja - osebna lastnost-vrednota. Clovek je odgovoren tudi na svoje vplive na lastno zdravje v smislu upoštevanja celovitosti. Ddr. Matjaž Mulej je predstavil sedem nacel družbene odgovornosti iz standarda ISO 26000, s katerimi si lahko posameznik pomaga pri izvajanju odgovornosti za svoje zdravje. Inovativno izvajanje promocije zdravja in ozavešcanja ljudi za zdrav življenjski slog je poudarila Kar-men Zager. Dolgoletni nekdanji glavni inšpektor Republike Slovenije za delo mag. Borut Brezovar (na fotografiji desno) je na simpati-cen nacin podal kratke, jasne in koristne napotke za podjetja, kako naj zadovoljijo obisk inšpektorja v svojem podjetju. Mag. Katarina Železnik Logar, dipl. san. inž. (na foto-grafiji levo) iz Inštituta za varstvo pri delu Maribor je predstavila, kako lahko s promocijo zdravja na delov-nem mestu podjetja dosežejo vecjo produktivnost. Alenka Kuegerl je zastopnica podjetja Enjo Slovenija (na fotografiji desno), ki zagovarja cišcenje brez kemikalij. Je podjetnica, ki živi v Avstriji in se na delo vozi v Slovenijo. Predstavila je tudi Združenje Frekvenca, ki zastopa ranlji-ve družbene skupine. Mag. Miloš Židanik je strogo zagovarjal zdravje posa-meznika skozi veganstvo in postregel z nekaj pretreslji-vimi slikami in statisticnimi podatki. Namrec da je vse-jedstvo krivo za vecino bolezni in onesnaževanja v da-našnji družbi. Waldorfski pristop k zdravju je na sprošcujoc in igriv nacin z nekaj miselnimi poskusi koncentracije na delovnem mestu prikazala Suzana Mihec, waldorfska razvojna pedagoginja. Mlada podjetnica in avtori-ca knjig Petra Škarja je s svojo knjigo in predavanjem z naslovom Virusu Slovenije na delovnem mestu opozorila na tipicne slovenske izgovore, zakaj ne moremo uspeti. Jerneja Krapše je trenerka uspešnega življenja, ki je od takrat, ko je vodila 1. festival v SNG Maribor lansko leto, postala mamica, nam je na kratko predstavila motivacijo in prevzem osebne odgovornosti. Miro Mihec iz podjetja za eticno oglaše-vanje Etika je poudaril Eticno delovanje za celovitost cloveka, ki je osebne etika (odgovornost) tako de-lojemalca kot delodajalca v enakovrednem odnosu. Ko bomo kot družba dovolj dvignili zavest, v smislu zavedanja slogana “Ni vseeno, vse je eno”, bomo hitro lahko ustvarili bolj eticno družbo. Poslovna bogi-nja dr. Špelca Morojna, je morda koga presenetila s svojim nacinom dvigovanja poslovnega uspeha. Namrec izkušena predavateljica in poslovna ženska zagovarja, da je prosti cas kreativni pocitek, ne od-klop. Odklopiš se od necesa, kar te bremeni. V prostem casu, v smislu kreativnega pocitka, se porodi najvec uporabnih idej, ki prispevajo k dvigu poslovnega uspeha tako posameznika, kot posledicno za podjetja. Imeli smo cast gostiti tudi Marka Pogacnika, kiparja, avtorja in zdravilca zemlje. Geomantik in soustanovitelj Drnovškovega Gibanja za pravicnost in razvoj je v svojem predavanju izpostavil pomen zdravja Zemlje, Slovenije in Maribora. Ob tej priložnosti so lahko udeleženci konference in popoldanskih delavnic na stojnici Umetnostne galerije Maribor spoznali zadnjo knjigo Marka Pogacnika z naslovom Maribor v svoji lepoti in moci. Dr. Danijel Rebolj je predstavil inovativno konferencno tehnicno rešitev za ucinkovito podporo pri razpravi udeležencev Meettell, ki smo jo tudi uspešno preskusili na konferenci. Po konferenci so si lahko udeleženci ogledali stojnice s ponudbo zdravja, poskusili dobrote in se med seboj spoznali. POPOLDANSKE KONFERENCE ZA OSEBNI RAZVOJ Popoldan so potekale brezplacne delavnice na temo osebnostnega razvoja, po tri hkrati v treh dvora-nah City hotela Maribor. 17 izvajalcev je predstavilo 17 delavnic za osebnostni razvoj v treh dvoranah Hotela City Maribor socasno. Predstavljamo jih s kratkimi povzetki tem. Marjan Holc, predsednik društva Toti DCA (Dnevni center aktivnosti) je predstavil brezplacne aktiv-nosti centra z lokacijami na Partizanski 12 in Gorkega 34 v Mariboru: rocna dela, vec tujih jezikov, slikarska delavnica, mojstrska delavnica, joga, telovadba… Pred polno dvorano A je predstavil tudi ne-formalno mrežo organizacij iz 22 sosednjih obcin, s katerimi se združujejo v medgeneracijskih aktiv-nostih. Iris Magajna je predsednica društva in socialnega podjetja Pupillam, so.p., ki je tudi nosilec gibanja Ko dvignem sebe, dvignem Maribor ter z Etiko glavni organizator 2. festivala. Iris Magajna je mojstrica NLP in strastna komunikatorica, zato je predstavila tematiko Ucinkovita komunikacija za vsak dan. Na njeni delavnici smo slišali, da se je pomembno izogibati posploševanju, konfrontaciji, uporabljanju besedice »ne« na koncu stavka in še marsikaj. Dr. Špelca Morojna je ustanoviteljica kreativnega podjetja Poslovna boginja d.o.o. Na svoji delavni-ci »Zakon privlacnosti in upaj si noro financno uspeti« je prisotne najprej vprašala »Zakaj ste tu?«. Špelca je na neki nacin usodna ženska, saj spreminja življenje na bolje tistim, ki so za to pripravljeni. Poudarila je, da je vsak odgovoren za svoje življenje in da je njegova trenutna situacija natancen od-sev njegovih trenutnih dejanj in misli glede obilja. Dr. Špelca Morojna je prisotnim ponudila brezplac-no video serijo »Skrivnosti srcne prodaje«, na katero se lahko prijavite na spletni strani www.srcnaprodaja.com. Marko Pogacnik je svetovno znan geomantik, ki po metropolah postavlja kamne kot akupunkturne tocke za zdravljenje zemlje in prostora po vsem svetu. Marko Pogacnik je tudi avtor slovenskega grba, soustanovitelj Drnovškovega gibanja za pravicnost in razvoj ter avtor številnih knjig. Na 2. festivalu je Marko Pogacnik predstavil delavnico z naslovom »Maribor v svoji lepoti in moci« ter svojo istoimen-sko knjigo. Gabriela Lukman je predstavil delavnico »Stres na delovnem mestu.« Mladi podjetnik Primož Kosi je predstavil delavnico »Pozitivna naravnanost za poslovni uspeh.« Jelka Segulin je predstavila orodja za prihranek casa, denarja in energije s pomocjo mediacije. Suzana Mihec je waldorfska specialna pedagoginja. Na zanimivi delavnici, kjer nikomur ni bilo dolg-cas, je predstavila, kako razgibamo možgane in telo za povecanje ucinkovitosti. Maja Škontra je odkrivala carobne potenciale otrok. Valentin Rozman je predstavil »Prakticno ustvarjanje raja na zemlji« skozi pet tematik: 1. Desteni gibanje (http://desteni.org), 2. Gemstone University oziroma PanTerra organizacijo (http://gemstoneuniversity.org), 3. Keshe Foundation (http://keshefoundation.org), 4. Spurt Slovenia (http://spurt.si) in 5. Združenje enako odgovornih http://zeo.si. Angelina Premdehar je avtorica oddaj Spoznajmose.com, TV produkcije Prehar, ki si jo lahko ogle-date ob sobotah ob 14.50 in ob nedeljah ob 20.25 na TV Maribor (Tele M). Angelina in Roman sta po-snela 2. festival Ko dvignem sebe, dvignem Maribor. Angelina Premdehar je tudi avtorica delavnic Vi-zija srca in povezovalka Kluba soustvarjalcev. Lidija Ferk je predstavila delavnico »Preprecevanje nasilja na delovnem mestu«. Andrej Pešec je predstavil delavnico »Premagaj strah in osvobodi potencial«. Branko Škof, predsednik Združenja za preprosto in naravno življenje Maribor je predstavil delavni-co »Zdravje je naše najvecje bogastvo«. Branko Škof in Maja Pipan sta za vse udeležence 2. festivala Ko dvignem sebe, dvignem Maribor pripravila degustacije veganskih dobrot. Jerneja Krapše je trenerka osebnega življenja, ki je vodila 1. festival Ko dvignem sebe, dvignem Mari-bor 12.11.2015 v veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališca SNG Maribor. Medtem je postala mamica, na svoji delavnici na 2. festivalu pa je predstavila Skrajšan trening za uspešno življenje. Petra Škarja je prodorna mlada podjetnica, avtorica knjig. Predstavila je knjigo »Virusi Slovenije«, ki navaja slabe navade, se jih moramo znebiti, ce želimo zablesteti v svojem življenju. Njena delavnica je imela naslov »Strah pred padci«. Bojan Butolen je predstavil delavnico »Prevzem odgovornosti na poti iz blodnjaka«, o tem, da ima-mo ljudje pravico do naravnega prava. Ali ga poznamo? Vec: Video reportaža iz festivala. Slike spletna in facebook stran. Matjaž Mulej Borut Brezovar Katarina Železnik Logar, Alenka Kuegerl Miloš Židanik Poljska: Parlament sprejel znižanje upokojitvene starosti Poljski parlament je podprl predlog, po katerem se upokojitvena starost znižuje s 67 let za oba spola na 60 let za ženske oziroma 65 let za moške. Opozi-cija in nekateri ekonomisti ocenjujejo, da bo odlo-citev znatno poslabšala gospodarsko rast. Odloci-tev spodnjega doma poljskega parlamenta morata potrditi še senat, kjer ima PiS vecino, in predsednik republike. Spremembe naj bi zacele veljati prihod-nje leto. Vec. Vir: MMC RTVSLO Finska: Z racunalniškimi igricami pre-precujejo nasilje Finska velja za državo, kjer imajo najboljše šole in ucitelje. Ampak tudi na Finskem nekatere ucence njihovi sošolci zasmehujejo, celo tepejo. Strokovnjaki pravijo, da so Finci razvili ucinkovit program za zmanjševanje in preprecevanje trpince-nja, ki so ga poimenovali KiVa. V finšcini ta beseda pomeni prijazen. Vec. Vir: CASORIS Avstrija: Dunaj s subvencijami spodbu-ja ekološko kmetovanje Mesto Dunaj je s 630 aktivnimi kmetijskimi obra-ti edina milijonska prestolnica na svetu z omem-be vredno agrarno proizvodnjo. Da bi povecali število ekoloških kmetij, bo mesto za preusmeri-tev iz konvencionalnega v ekološko kmetijstvo do leta 2020 namenilo 100.000 evrov letno. Vec. Vir: tiskovna agencija MOREL V EU podpisali nacrt za trajnostno trgo-vanje z elektricno energijo Evropska unija je med dvotedensko podnebno kon-ferenco Združenih narodov (COP22) v Maroku na-povedala vec ukrepov. Nemcija bo pobudi za zava-rovanje podnebnega tveganja (InsuResilience) na-menila 40 milijonov evrov, Evropska komisija pa 20 milijonov evrov. EU je potrdila vodilno vlogo pri podpori Afriki v boju proti podnebnim spremem-bam in spodbujanju obnovljivih virov energije. Do leta 2020 namerava spodbuditi naložbe za poveca-nje proizvodnje elektricne energije iz obnovljivih virov. Maroko, Nemcija, Francija, Španija in Por-tugalska so podpisale nacrt za trajnostno trgova- nje z elektricno trgovino, da bi ugotovile in od-pravile ovire za trgovino z energijo iz obnovljivih virov. Vec. Vir: finance.si Danska: S konopljo nad stranske ucin-ke kemoterapije Na Danskem bodo leta 2018 zaceli program preiz-kušanja medicinske konoplje, ki bo med drugim namenjen »bolnikom, ki se sami zdravijo z nezako-nitimi proizvodi«, je napovedala danska vlada. Leta 2018, ko se bo program zacel, bo vanj vkljuce-nih 500 bolnikov, do leta 2021 pa naj bi se njihovo število povecalo do 1500, poroca francoska tiskov-na agencija AFP. Danska agencija za zdravila je pri-porocila, naj v program vkljucijo bolnike z multiplo sklerozo, paraplegike in tiste, pri katerih kemote-rapija povzroca slabost in bruhanje. Vec. Vir: de-lo.si Porocilo o stanju planeta 2016 WWF (Svetovni sklad za naravo) je objavil Po-rocilo o stanju planeta 2016. Živalski in rastlin-ski svet bi lahko do konca tega desetletja doži-vela drasticen padec za kar 67 odstotkov v pri-merjavi z velikostjo populacij pred pol stoletja, kar je posledica cloveških dejavnosti na Zemlji. To je kljucna ugotovitev danes Porocila o sta-nju planeta 2016, v katerem WWF poziva k nujno potrebnim reformam sistema proizvod-nje hrane in energije. Glede na letošnje poroci-lo so se svetovne populacije rib, dvoživk, plazil-cev, ptic in sesalcev v primerjavi z letom 1970 zmanjšale za 58 odstotkov. Celotno porocilo in njegov povzetek ter ves spremljajoci material je mogoce prenesti tukaj. Vir: WWF Adria Slovenska pesem zmagovalna za avstrij-ski lovski pevski zbor Lovski pevski zbor iz Avstrije je na tekmovanju avstrijskih pevskih zborov zapel njihovo prired-bo slovenske pesmi >Žabe<. Pozor, ne glede na avstrijsko državno zborovsko tekmovanje so jo zapeli v slovenšcini. in navdušili obcinstvo ter žirijo. http://diegrossechance.orf.at/m/videos/stories/2803971/ Vec. Vir: prejeto po el.pošti DO v Evropi in po svetu Ne prezrite: »4thCSR Communication Conference« Številne slovenske družbe v svoja letna porocila že vkljucujejo poglavje o družbeni odgovornosti oz. trajnostnem razvoju, nefinancno porocanje pa bo v skladu z lani sprejeto direktivo Sveta Evropske unije o razkritju nefinancnih in drugih informacij postalo obvezno z letom 2017 za sub-jekte javnega interesa z vec kot 500 zaposlenimi. Zagotavljanje trajnostne rasti že dolgo ni vec le modna muha, temvec sestavni del poslovanja številnih podjetij v svetu. Ce je tesno povezano s strategijo, lahko bistveno pripomore k dolgoroc-ni poslovni uspešnosti ter k izboljšanju financne-ga položaja podjetja. Z vami bi radi delili nekaj najnovejših informacij v zvezi z direktivo EU za razkrivanje nefinancnih in raznolikih informacij. Od januarja do aprila 2016, je Evropska komisija izvedla javno posvetovanje, na katerem je zbirala mnenja zainteresiranih strani o neobvezujocih smernicah o metodologiji za porocanje nefinancnih informacij. Sredi sep-tembra 2016 je Evropska komisija pripravila pov-zetek odgovorov na to temo, kar si lahko ogleda-te tukaj. Predvidoma do konca novembra bodo objavljene smernice Porocanja o nefinancnih in-formacijah. Obvešcamo vas tudi o postopku po katerem je CSR Europe predlagala drugim organizacijam, kot so GRI, IIRC, CDSB, EUROSIF in ostalim, da v skupnem pismu opozorijo organe EU, da so po-trebni spremljevalni ukrepi za podporo krepitev zmogljivosti podjetij in vlagateljev glede trajnosti, družbena odgovornost podjetij (DOP) in poroca-nje. Namrec, ce ne bodo sprejeti ukrepi, namena direktive, ki je izboljšanje notranjega trga v Evro-pi, povecati vpliv na poslovanje na družbo in po-novno pridobiti zaupanje, le tega ne bo mogoce doseci. 4. mednarodna CSRCOM (Komuniciranje družbe-ne odgovornosti podjetij) bo potekala med 21. in 23. septembrom 2017 na Dunaju. Mednarodna konferenca obravnava ideje, teorije, metodološke in menedžerske pristope ter študije primerov o strategijah družbene odgovornosti podjetij, njenem upravljanju in komuniciranju. Predstavlja lepo priložnost za spoznavanje, raz-prave in izmenjavo idej ter mnenj med znanstve-niki in praktiki. Komuniciranje družbene odgovornosti podjetij je proces razumevanja pricakovanj deležnikov, arti-kulacija politike družbene odgovornosti podjetja in upravljanje razlicnih komunikacijskih orodij z namenom posredovati resnicne in transparentne informacije o povezanosti podjetja ali znamke s poslovnimi procesi in aktivnostmi, socialnimi in okolijskimi zavezami in interakcija z deležniki. Vabljeni vsi univerzitetni raziskovalci in ucitelji in drugi, ki delujejo znotraj korporativnega komuni-ciranja, marketinga in menedžmenta, pa tudi praktiki, ki jih zanima družbena odgovornost pod-jetij, da sodelujejo v dialogu in postavljanju novih trendov. Prispevke oddajte do 15. februarja. Vec. Vir: http://csr-com.org/ Zlata nit 2016 casopisna družba Dnevnik s partnerji že deset let skrbi za prepoznavanje in promoviranje podjetij, ki skrbijo za svoje zaposlene. Ker je Zlata nit, izbor najboljših zaposlovalcev predvsem podpora podjetjem pri izboljševa-nju pogojev za razvoj in upravljanje zaposle-nih, hkrati pa smerokaz iskalcem zaposlitve do odgovornih delodajalcev, podjetja vabijo, da se prijavite v Zlato nit najpozneje do 31. 12. 2016 na www.dnevnik.si/zlatanit. »Ne tekmo-vanje, temvec navdihovanje in sodelovanje« se glasi moto jubilejne, desete Zlate niti 2016, medijsko-raziskovalnega projek-ta casnika Dnevnik, ki meri kakovost odnosov v organizacijah. Vec. Vir: dnevnik.si 12 dejavnikov inoviranja Štiri licencirane trenerke za The Art of Innovati-on bodo 9.12.2016 v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije V Ljubljani predstavile in z vami vadile 12 dejavnikov, ki jih potrebujete, da vaši pasivni zaposleni postanejo proaktivni in kreativni, vaša rigidna organizacija pa inova-tivna. Vse vec vodij se namrec zaveda pomena ustvarjalnosti in prevzema osebno odgovornost za inoviranje v podjetju. Nacinov, kako voditi in uresnicevati inovacijske postopke, je toliko, kot je organizacij. Ce boste prepoznali in razumeli posebnosti inoviranja v vašem konkretnem pri-meru in posledicno izvajali prave aktivnosti, bo vaša organizacija imela najvec koristi od inovira-nja. Clanek, ki ga je pred tremi leti za Hidrio pri-pravila Nastja Mulej, z osnovami inovacijskega managementa, napisan na nacin, da ga vsak lah-ko razume: Od iskrice od podjetja pa lahko pre-berete 1. stran, 2. stran, 3. stran, 4. stran. . O digitalizaciji skozi prizmo družbene od-govornosti Mreža za družbeno odgovornost Slovenije va-bi na dogodek, ki bo potekal 8. decembra 2016 s pricetkom ob 9. uri v Kreativnem cen-tru Poligon (Tobacna ulica 5, Ljubljana). Tokrat v ospredje postavljamo digitalizacijo, ki se v zadnjem casu veliko omenja, nanjo pa bodo pogledali skozi prizmo družbene odgovornosti. Govorili bodo o tem, kako odgovorno komuni-cirati na družabnih omrežjih; katere so rane informacijske družbe (Internet stvari, informa-cijska tehnologija v senci, filtrirni mehurcek, komunikacijska zasebnost in algoritmi); ter o ekonomiji delitve - katere pasti in priložnosti nam prinaša. Prijave sprejemajo pre-ko spletnega obrazca. Vec. Vir: Mreža za dru-žbeno odgovornost Slovenije "Beleženje in priznavanje kompetenc, pridobljenih s prostovoljskim delom" Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, 5. decembru, vas Slovenska filantropija, nosilka Slovenske mreže prostovoljskih organizacij va-bi na forum o prostovoljstvu, namenjen temi, ki je vse preveckrat spregledana: vplivu prosto-voljskega dela na prostovoljce, razvoj njihovih osebnih, socialnih in državljanskih kompetenc, s tem pa tudi krepitvi njihovih potencialov na podrocju zaposlovanja. Zaradi aktualnosti te-matike smo k sodelovanju povabili širok krog govorcev iz razlicnih družbenih sektorjev. Na forumu bodo predstavili sedanje stanje na po-drocju beleženja kompetenc, razvitih s prosto-voljskim delom in dobro delujoce modele, ki se že uporabljajo za delo z dolocenimi ciljnimi skupinami. Predstavili bodo pogled delodajal-cev na neformalno pridobljene reference, aktu-alne pobude za razvoj na tem podrocju, pa tudi ovire, s katerimi se sodelujoci sogovorniki soo-cajo. Vec. Vir: prostovoljstvo.org Dan odprtih vrat RCERO Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana vabi na dan odprtih vrat, ki bo v pet-ek, 2. decembra 2016, med 10. in 17. uro na Cesti dveh cesarjev 101. Snagini vodici vas bo-do vsako polno uro popeljali po objektih in na-pravah tovarne za predelavo odpadkov, kot poljudno imenujemo ljubljanski regijski center, v katerem predelujemo mešane ter biološke odpadke tretjine Slovenije. Vec. Vir: RCERO Dogodki, konference CSR Europe objavlja seznam dogod-kov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam do-godkov (seminarjev, webinarjev, konferencin drugih dogodkov) na temo družbene odgovorno-sti. Kot clan CSR Europe vam lahko Inštitut IRDO kot našemu clanu prepošlje dragocene informa-cije s teh seminarjev. Za dodatne vsebine nam pišite na clani@irdo.si, informacije vam bomo z veseljem posredovali. Do uspešnih rezultatov z metodo organizacijske sistemske postavitve -uvid v nevidne dinamike v malih pod-jetij in drugih organizacijah: eno podje-tje vec sistemov -intenzivna delavni-ca s primeri poslovnih postavitev 15. decembra 2016 bo v Ljubljani, v Centru sobi-vanja vile Ob poti, potekala delavnica, katere na-men je prakticno spoznati metodo sistemskih postavitev, ki omogocijo razumevanje osnovnih vzorcev in dinamike skupine in podjetja. Delavni-ca je namenjena direktorjem, vodjem, strokov-njakom, ki imajo vpliv v podjetju ter vsem tistim, ki želijo metodo spoznati. Delavnico vodi Nataša Cebulj, sistemska moderatorka (sistem »constellator«) po metodi Berta Hellingerja in clanica Hellinger Sciencie. Vec. Vir: http://www.sistemske-postavitve.com/ Soustvarjamo boljše rešitve Spirit Slovenija in Zavod Viva vabita v cetrtek, 8. decembra 2016, v prostore Centra inovativnega podjetništva NLB, na delovno srecanje širše skup-nosti programa Inkubator za boljše rešitve. Na primeru podjetij na zacetku poslovne se boste lah-ko spoznali z metodami nacrtovanja produktov in storitev, ki prispevajo h kvaliteti življenja, družbe in okolja. Vir: prejeto po elektronski pošti Zavrtimo kolesje Nedeljo 4. decembra 2016 si morate oznaciti v koledarju in rezervirati za najvecji TEDx dogodek v Sloveniji. Ta bo tudi letos v Gallusovi dvorani Can-karjevega doma. V Cankarjevem domu bomo ta-ko poslušali raziskovalca Jaka Tuška, ki bo govoril o globalnih izzivih ob eksponantni rasti potreb po hlajenju in posledicnem vecanju hladilnih naprav ter o svoji ideji za bolj cisto prihodnost za nacine hlajenja. Naja Ferjan Ramirez dela na Inštitutu za ucenje in možganske znanosti univerze Washington v Seattlu. Preucuje možgane otrok, ki se že od rojstva ucijo hkrati dveh jezikov. Razblini-la bo kar nekaj mitov s tega podrocja. Genetik Si-mon Horvat, ki deluje na Biotehniški fakulteti in Kemijskem inštitutu Univerze v Ljubljani bo pred-stavil vlogo genov vitkosti in debelosti, ki so jih kot prvi na svetu odkrili prav v Sloveniji. Blaž Germšek bo govoril o zanimivih izsledkih raziskav s podro-cja hidroponike in semenih prihodnosti ter z nami delil prihodnost na podrocju kmetijstva. Svetovno znan akrobat Domen Rozman iz skupine Dunking Devils pa bo ponudil podrobnejši pogled v ozadje ustvarjanja ekipnih mojstrovin. Slišali boste še lah-ko mnoge druge. Vec. Vir: http://www.tedxljubljana.com/ Odprt dva milijona dolarjev vreden natecaj trajnostne gradnje LafargeHolcim Awards je najpomembnejši sve-tovni natecaj trajnostnega oblikovanja. Natecaj išce vodilne projekte strokovnjakov in drzne ideje prihodnje generacije, ki združujejo rešitve traj-nostne gradnje z arhitekturno odlicnostjo. Pro-jekti in koncepti s podrocja arhitekture, krajinske arhitekture, urbanisticnega oblikovanja, nacrto-vanja, tehnologij ter gradbenega in materialnega inženirstva se lahko v dva milijona dolarjev vre-dnem natecaju Awards oddajo preko spleta. Rok za oddajo je 21. marec 2017. Vec. Vir: GBCS Datum Naslov dogodka (konferenca, seminar, webinar idr.) 1.12.2016 Webinar: Implementing the Susta-inable Development Goals in your Business. Povezava. 6.12.2016 Taking Action: One year on from COP21 and the launch of the SDGs. Povezava. 7.12.2016 Open webinar: SME engagement in apprenticeships. Povezava. 14.12.2016 Seminar: The EU directive on non-financial information: ready to report? Povezava. 18.1.2017 Workshop: Responsible Sourcing across Industries Platform Second An-nual Meeting. Povezava. 7.2.2017 Webinar: Ensuring good working con-ditions in complex supply chains. Po-vezava. Zlata nit 2016 casopisna družba Dnevnik s partnerji že deset let skrbi za prepoznavanje in promoviranje podjetij, ki skrbijo za svoje zaposlene. Ker je Zlata nit, izbor najboljših zaposlovalcev predvsem podpora podjetjem pri izboljševa-nju pogojev za razvoj in upravljanje zaposle-nih, hkrati pa smerokaz iskalcem zaposlitve do odgovornih delodajalcev, podjetja vabijo, da se prijavite v Zlato nit najpozneje do 31. 12. 2016 na www.dnevnik.si/zlatanit. »Ne tekmo-vanje, temvec navdihovanje in sodelovanje« se glasi moto jubilejne, desete Zlate niti 2016, medijsko-raziskovalnega projek-ta casnika Dnevnik, ki meri kakovost odnosov v organizacijah. Vec. Vir: dnevnik.si 12 dejavnikov inoviranja Štiri licencirane trenerke za The Art of Innovati-on bodo 9.12.2016 v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije V Ljubljani predstavile in z vami vadile 12 dejavnikov, ki jih potrebujete, da vaši pasivni zaposleni postanejo proaktivni in kreativni, vaša rigidna organizacija pa inova-tivna. Vse vec vodij se namrec zaveda pomena ustvarjalnosti in prevzema osebno odgovornost za inoviranje v podjetju. Nacinov, kako voditi in uresnicevati inovacijske postopke, je toliko, kot je organizacij. Ce boste prepoznali in razumeli posebnosti inoviranja v vašem konkretnem pri-meru in posledicno izvajali prave aktivnosti, bo vaša organizacija imela najvec koristi od inovira-nja. Clanek, ki ga je pred tremi leti za Hidrio pri-pravila Nastja Mulej, z osnovami inovacijskega managementa, napisan na nacin, da ga vsak lah-ko razume: Od iskrice od podjetja pa lahko pre-berete 1. stran, 2. stran, 3. stran, 4. stran. . O digitalizaciji skozi prizmo družbene od-govornosti Mreža za družbeno odgovornost Slovenije va-bi na dogodek, ki bo potekal 8. decembra 2016 s pricetkom ob 9. uri v Kreativnem cen-tru Poligon (Tobacna ulica 5, Ljubljana). Tokrat v ospredje postavljamo digitalizacijo, ki se v zadnjem casu veliko omenja, nanjo pa bodo pogledali skozi prizmo družbene odgovornosti. Govorili bodo o tem, kako odgovorno komuni-cirati na družabnih omrežjih; katere so rane informacijske družbe (Internet stvari, informa-cijska tehnologija v senci, filtrirni mehurcek, komunikacijska zasebnost in algoritmi); ter o ekonomiji delitve - katere pasti in priložnosti nam prinaša. Prijave sprejemajo pre-ko spletnega obrazca. Vec. Vir: Mreža za dru-žbeno odgovornost Slovenije "Beleženje in priznavanje kompetenc, pridobljenih s prostovoljskim delom" Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, 5. decembru, vas Slovenska filantropija, nosilka Slovenske mreže prostovoljskih organizacij va-bi na forum o prostovoljstvu, namenjen temi, ki je vse preveckrat spregledana: vplivu prosto-voljskega dela na prostovoljce, razvoj njihovih osebnih, socialnih in državljanskih kompetenc, s tem pa tudi krepitvi njihovih potencialov na podrocju zaposlovanja. Zaradi aktualnosti te-matike smo k sodelovanju povabili širok krog govorcev iz razlicnih družbenih sektorjev. Na forumu bodo predstavili sedanje stanje na po-drocju beleženja kompetenc, razvitih s prosto-voljskim delom in dobro delujoce modele, ki se že uporabljajo za delo z dolocenimi ciljnimi skupinami. Predstavili bodo pogled delodajal-cev na neformalno pridobljene reference, aktu-alne pobude za razvoj na tem podrocju, pa tudi ovire, s katerimi se sodelujoci sogovorniki soo-cajo. Vec. Vir: prostovoljstvo.org Dan odprtih vrat RCERO Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana vabi na dan odprtih vrat, ki bo v pet-ek, 2. decembra 2016, med 10. in 17. uro na Cesti dveh cesarjev 101. Snagini vodici vas bo-do vsako polno uro popeljali po objektih in na-pravah tovarne za predelavo odpadkov, kot poljudno imenujemo ljubljanski regijski center, v katerem predelujemo mešane ter biološke odpadke tretjine Slovenije. Vec. Vir: RCERO Dogodki, konference Zlata nit: Ne tekmovanje, temvec sodelo-vanje in navdihovanje Avtorici: Anisa Faganelj, Jana Petkovšek Štakul Jesen je cas, ko že delamo obracun leta in si zastavljamo nacrte za naprej. To pa je tudi cas za Zlato nit, ki podjetju omogoca preverjanje kakovosti odnosa med zaposlenim in organizacijo. Dobri odnosi so namrec kljucnega pomena za uspešno poslovanje, saj vplivajo tako na zavzetost in ucinkovitost za-poslenih, razvoj njihovih potencialov, podjetnost in inovativnost, motivacijo, pa tudi dobro pocutje, … vse to pa posledicno ustvarja boljše poslovne rezultate. Dnevnikov izbor najboljših zaposlovalcev Zlata nit v deseto leto stopa še bolj usmerjen h koncnemu uporabniku – k podjetjem in ljudem, ki v njih skrbijo za razvoj in upravljanje kljucnega kapitala podje-tja – zaposlenih. Na zacetku je bila kljucna naloga projekta prepoznavati in promovirati podjetja, ki so z vidika skrbi za zaposlene vzor in navdih slovenskega gospodarstva. Z leti pa je fokus prešel še na pro-mocijo podjetniške inovativnosti, primerov dobrih praks na podrocju zaposlovanja ter kakovosti de-lovnih mest. In nastala je dinamicna mreža 327 razlicnih podjetij, ki preverja kakovost odnosov med zaposlenimi in organizacijo ter skozi razlicne dejavnosti skrbi predvsem za medsebojno izmenjavo do-brih praks. Slednje ostaja srž Zlate niti, ki želi v še vecji meri vplivati na dinami-cen razvoj zaposlenih in organizacij ter prispevati h konkurencnosti slovenskega gospodarstva. Tudi zato je postalo vodilo Zlate niti 2016: Ne tekmovanje, temvec sodelovanje in navdihovanje. Zaveda-nje, da je z raziskavo oziroma vprašalnikom omogocena implemen-tacija prepoznanih in koristnih orodij, ki so v podporo kadrovikom in vodstvu podjetja, je strokovnjake pred tremi leti pripeljalo tudi do dopolnitve vprašalnika z vprašanji s podrocjem custvene navezano-sti zaposlenih. Zaposleni se med seboj še bolj povežejo Zlata nit z vprašalnikom, ki ga izpolnjujejo zaposleni, ni le ogledalo, ki podjetju jasno pokaže, kje so že dobri oziroma, kje so še potencia-li, da se še izboljšajo, pac pa je notranje lepilo, ki zaposlene na vseh ravneh spodbuja k še vecji zavzetosti. In tega se podjetja, ki leto za letom prav z Zlato nitjo preverjajo kakovost odnosa med zaposlenim in organizacijo, še kako dobro zavedajo. Še posebej tista, ki si v casu prestrukturiranja, ko so morala tudi od-pušcati, niso zatiskala oci, saj so želela jasno videti, kako spremembe doživljajo sodelavci in kako vpli-vajo nanje. Ker je veriga mocna, kot je mocan njen najšibkejši clen, in »ker noben supermen ni mocan toliko kot ekipa,« kot je nedavno dejal Matej Košmrlj, direktor Euro Plusa, zlate gazele 2016 in drugic zapored sodelujoci v Zlati niti. V devetih letih Zlate niti je vprašalnik izpolnilo 66.681 zaposlenih. Gre za najvecjo tovrstno raziskavo v jugovzhodni Evropi, za raziskovalce pa pomeni tudi izvrstno priložnost za raziskovanje vpliva odnosov na poslovanje podjetij. Med njimi sta tudi Rok Koželj z Gea Collegea – Fakultete za podjetništvo in dr. Matevž Raškovic z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izpostavimo le nekaj podatkov. Vsa pod-jetja, ki sodelujejo v Zlati niti, imajo nadpovprecno dodano vrednost, saj ta znaša 51.012 evrov bruto in je tako za dobro cetrtino višja od republiškega povprecja. Povprecna dodana vrednost na zaposlenega v podjetjih, ki so med 25 odstotki podjetij z najbolje oce-njenim temeljnim odnosom med organizacijo in zaposlenim, znaša dodana vrednost kar 66.393 evrov bruto. Podjetja z visoko ocenjenim temeljnim odnosom med organizacijo in zaposlenim imajo kar 28-krat višji donos na kapital (ROE) in 1,9-krat višjo dodano vrednost od podjetij z nizkim odnosom. Zgo-vorni podatki kažejo na to, kako zelo je pomembno ukvarjati se z odnosi, jih ohranjati in graditi. Saj prav odnosi pomembno vplivajo na uspeh podjetja. In kaj pomeni vkljucitev podjetja v Zlato nit? Podjetje se v izbor prijavi preko elektronskega obrazca, ki je na www.dnevnik.si/zlatanit. Prijave so mogoce vse do 31. decembra letos. Osrednji del projekta predstavlja anketa med zaposlenimi, s kate-ro se izmeri kakovost odnosov med zaposlenimi in organizacijo. Te se v podjetju izvajajo do sredine januarja prihodnje leto. K reševanju se povabi vse zaposlene (ce sistem organizacije to le dopušca), saj cim vecje število rešenih anket pomeni vse bolj natancno oceno kakovosti odnosa. Njihova naloga? Pisna ali elektronska izpolnitev kratkega vprašalnika (za reševanje vzame najvec 10 minut), ki ga sestavlja 45 trditev, ki jih zaposleni ocenjuje z ocenami 1 do 5. Razporejene so v sedem tematskih sklopov: . temeljni odnos med podjetjem in organizacijo, . vloga in kakovost dela posameznika, . znacilnosti organizacijske kulture, klime in medsebojnih odnosov, . podjetnost in inovativnost, . kakovost delovnega okolja, . osebna rast in razvoj, custvena pripadnost zaposlenih. Podjetje po prijavi izpolni tudi vprašalnik o uravnoteženih kazalcih uspeha podjetja (BSC vprašalnik), iz baze javno dostopnih podatkov pa v okviru izracunavanja povprecnih ocen projektna skupina pridobi tudi financne podatke poslovanja podjetja. Ocena kakovosti odnosa med zaposlenim in organizacijo pomeni 80 odstotkov koncne ocene, ki pomaga poiskati finaliste izbora, preostalo petino pa prispeva-jo podatki o uspešnosti podjetja. Podjetja so razdeljena po velikosti in sicer v tri velikostne skupine – mala podjetja z do 50 zaposlenimi, srednje velika podjetja z do 250 zaposlenimi in velika podjetja z vec kot 250 zaposlenimi. V sedmih najboljših podjetjih v vsaki od skupin opravijo intervjuje z najvišjim vodstvom in ugotavljajo voditeljstvo organizacij. Na podlagi odgovorov zaposlenih podjetje prejme izracun ocen, ki so jih zaposleni pripisali posame- znim trditvam o odnosu, ki ga imajo z organizacijo. Vsako podjetje ima tudi možnost narociti poglob-ljeno analizo podatkov, ki jih na podlagi odgovorov zaposlenih pripravi analitik, poleg predstavitve z interpretacijo podatkov ob pogovoru z vodstvom pa vkljucujejo tudi smernice in priporocila za nadalj-nje delo. Po mnenju sodelujocih podjetij so poglobljena porocila resen posnetek odnosov in v števil-kah osvetlijo veliko dejavnikov, ki jih podjetje zaznava, a jim prav številke ponudijo tudi potrditev za-nje. Hkrati je porocilo lahko dobra osnova za izdelavo nacrta za izvedbo potrebnih ukrepov in akcij za izboljšanje dolocenih segmentov. Družbeno odgovorno ravnanje In ne le to: »V širši javnosti se želimo uveljaviti kot zgleden delodajalec, ki svoje zaposlene navdihuje in jim ponuja možnost kariernega razvoja, sploh mladim diplomantom, ki še nimajo delovnih izkušenj in so zaradi tega težje zaposljivi v gospodarstvu,« je kot enega od razlogov za sodelovanje v Dnevniko-vem izboru najboljših zaposlovalcev Zlata nit 2016 navedla mag. Karmen Dravaš Šega, direktorica Fi-nancne hiše. »Prav tem mladim visoko izobraženim ljudem želimo zagotoviti zaposlitev in jim dati no-vo specialno teoreticno in prakticno znanje ter jim omogociti vzpon po karierni lestvici. Dajemo jim priložnost za poslovni razvoj in uspeh,« poudarja Dravaš-Šegova, ki je prepricana, da lahko tudi kot malo podjetje, ki redno zaposluje 15 ljudi, še veliko prispevajo h konkurencnosti slovenskega gospo-darstva. Z zaposlovanjem mladih, ki so tudi v Sloveniji med težje zaposljivimi, diplomanti pa na prvo zaposlitev v povprecju cakajo 12,5 meseca, pa izpolnjujejo tudi svojo družbeno odgovorno vlogo – skupaj z lokalnim okoljem razvijati globalno konkurencno slovensko družbo. Najboljši v Zlati niti 2016: Tu-Val v kategoriji mala podjetja (na sliki njegov direktor Uroš Oven), Cosylab v kategoriji srednje velika podjetja (na sliki Igor Verstovšek, namestnik direktorja) in Droga Kolinska, na sliki clan uprave Enzo Smre-kar, med njimi Špela Nastran, vodja kadrovske službe v družbi Bisnode, ki je prejela priznanje za najboljšo zlato prakso. Foto: Anže Furlan Prednosti sodelovanja v Zlati niti za podjetja: . ponuja celovit pogled na razvoj organizacije in zaposlenih v povezavi z upravljanjem . osredotoca se na zaposlene in ne le na vodstvo . je vecdimenzionalen verodostojen izbor, ocena pa se oblikuje na podlagi mnenja zaposlenih (80 5 ocene), poslovnih rezultatov ter mnenja strokovnjakov . raziskava je odsev organizacije/podjetja in kaže realno sliko zadovoljstva zaposlenih . podjetje prejme povratne informacije o podrocjih, na katerih dela dobro in tistih, kjer ima prostor za napredek . podjetje pridobi publiciteto, vpliv in ugled – predstavljamo dobre zgodbe . zaposlenim in iskalcem zaposlitve omogoca kakovostne odlocitve o svoji zaposlitvi in spodbuja raz-voj konkurencnih posameznikov Razpisi in priložnosti Javno povabilo za izbor programov javnih del 2017 Javno povabilo je namenjeno spodbujanju razvo-ja zaposlitvenih programov ter razvoju novih de-lovnih mest v sodelovanju z lokalnimi skupnost-mi pri reševanju brezposelnosti na njihovem ob-mocju. Prav tako je namen spodbujanje nepro-fitnih delodajalcev k oblikovanju programov jav-nih del, ki so v javnem interesu lokalne skupnosti ali države in so primerni za zaposlitev dolocenih ciljnih skupin dolgotrajno brezposelnih oseb. Po-vabilo je odprto od 11. 11. 2016 od vkljucno 8.00 ure dalje, do porabe razpoložljivih sredstev, ven-dar najdlje do vkljucno 30. 4. 2017, do 13.00 ure. Vec. Vir: http://www.podjetniski-portal.si/ 220 milijonov evrov investicij Evrop-ske komisije za 144 novih krožnih, niz-koogljicnih projektov Evropska komisija je odobrila investicijski sve-ženj 222,7 milijonov EUR iz proracuna EU za podporo prehodu v bolj trajnostno in nizkoo-gljicno prihodnost. Financiranje EU bo spodbudi-lo dodatne naložbe, skupaj na 398,6 milijonov EUR, ki se bodo porabili za financiranje 144 no-vih projektov v 23 državah clanicah. Projekti ponazarjajo zavezanost Komisije za pa-ket krožnega gospodarstva. Veliko število nagrad so že in bodo še naprej dodeljevali državam cla-nicam EU, ki jim bodo omogocali prehod v bolj krožno gospodarstvo. Primeri priznanih projek-tov v letu 2016 vkljucujejo nova varcna smetar-ska vozila v Belgiji; tehnologije za zmanjšanje tveganja za zdravje iz umazanih usedlin v odpa-dni vodi v Italiji; in projekt za pomoc grškim obci-nam za povecanje stopnje recikliranja. Vec. Vir: Mreža za družbeno odgovornost Slovenije Predviden nadnacionalni razpis v okviru ERA NET CORE Organic Cofund Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-no vse zainteresirane raziskovalne skupine obve-šca o predvidenem nadnacionalnem razpisu v okviru ERA NET CORE Organic Cofund. Razpis bo objavljen 5. decembra 2016; 7. decembra 2016 bo v Bruslju potekal sestanek potencialnih part- nerjev za oblikovanje konzorcijev. S tem razpi-som bodo partnerji ETA NET CORE Organic Co-fund podpirali nadnacionalne raziskave na podro-cju ekološkega kmetovanja. Vec. Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Najave javnih razpisov 2016 Trenutno je zopet precej zatišja z objavami novih javnih razpisov. A ministrstva napovedujejo vec deset novih javnih razpisov. Le-ti bodo vsaj iz po-drocij: . raziskovalno razvojnih projektov v gospo-darstvu, . podpore podjetjem na problemskih obmo-cjih, . lesarstva, . internacionalizacije, . turizma, . socialnega podjetništva, . kmetijstva in promocije hrane. Da se lahko že sedaj pripravite nanje, si oglejte podrobnejši pregled vseh najav. Vec. Vir: http://nepovratna-sredstva.eu/ Javni razpis za sofinanciranje razvoja novih in inovativnih produktov ter sto-ritev turisticnega gospodarstva Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavlja razpis. Predmet razpisa je sofinanciranje izvedbe aktivnosti za razvoj in promocijo novih in inovativnih turisticnih proizvodov turisticnega gospodarstva, ki temeljijo na principih trajnost-nega razvoja ter s tem okrepiti konkurencnost in kakovost na vseh podrocjih in na vseh ravneh slovenskega turizma. Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma do 22.2.2017 Odpiranje prispelih vlog 7.12.2016 in 22.2.2017. Vec. Vir: http://www.razpisi.info/ Spodbude za delodajalce Aktualne financne spodbude Zavoda za zaposlo-vanje delodajalcem omogocajo nepovratna sred-stva za usposabljanje in zaposlitev novih sodelav-cev: Nova možnost Zaposli.me 2016 Prvi izziv 2015 Kadrovske štipendije za 4.000 dijakov in študentov Ministrstvo za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo javni razpis, na kate-rem bo izbranih 12 nosilcev regijske sheme ka-drovskih štipendij, ki jim bo podeljeno javno pooblastilo. Ministrstvo bo preko izvajalcev jav-nih pooblastil sofinanciralo kadrovske štipendije 4.000 dijakom in študentom na dodiplomski in podiplomski stopnji študija. Razpis se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Za celotno obdobje izvajanja bo namenje-nih skupno 18,4 milijona evrov, od katerih 80 % prispeva Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Vec. Vir: MDDSZ Javni razpis za spodbujanje procesnih izboljšav podjetij v letu 2016 in 2017 »Procesni vavcer 2016/2017« Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov svetovalnih storitev, ki jih podjetjem zagotovijo zunanji izvajalci v zvezi z uvajanjem izboljšav po-slovnih procesov v podjetjih. Namen javnega razpi-sa je izboljšati konkurencnost podjetij preko proce-snih izboljšav (kot npr. prenova poslovnih proce-sov, vitko poslovanje, vitki poslovni procesi, ucin-kovito upravljanje poslovnih procesov, business process management, dizajn management,……). Roki za oddajo vlog so: 8.12.2016, 11.1.2017 in 15.2.2017. Vec. Vir: SPIRIT Slovenija Nov razpis Eko sklada Slovenski okolijski javni sklad je objavil javni razpis 46NVO16 za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij na podrocju varstva okolja. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje ozavešcevalnih, izobraževalnih in promocijskih projektov nevladnih organizacij. Okvirna višina sredstev za razpisano vsebino po predmetnem javnem razpisu je skupaj 200.000 EUR. Projekt nevladnih organizacij mora biti realiziran najkasneje do 15. novembra 2017. Vloge morajo prispeti v Glavno pisarno Eko sklada, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, najkasneje do 23. decembra 2016 do 12.00 ure. Vec. Vir: Slo-venski okoljski javni sklad Evropska sredstva za podporo otro-kom s posebnimi potrebami Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, v vlogi organa upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, je potrdila javni razpis »Mreža strokovnih institucij za podporo otrokom s posebnimi potrebami in njihovim druži-nam,« ki ga bo izvajalo in v kratkem objavilo Mini-strstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Namen javnega razpisa je vzpostavitev strokovnih centrov za celostno obravnavo otrok in mladostni-kov s posebnimi potrebami, ki tvegajo socialno iz-kljucenost zaradi svojih primanjkljajev, ovir oziroma motenj in zato potrebujejo celostno obravnavo. Skupna vrednost razpoložljivih sredstev znaša 4 milijone evrov, od tega 3,2 milijona prispeva Evrop-ski socialni sklad. V okviru javnega razpisa je predvi-dena vzpostavitev 10 strokovnih centrov, ki bodo delovali kot povezovalne institucije med zdrav-stvom ter socialno, vzgojno-izobraževalnimi usta-novami in družino. Strokovni centri bodo institucije, ki v okviru javne službe že izvajajo javno-veljavne programe za otroke oziroma mladostnike s poseb-nimi potrebami. Vec. Vir: Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Evropska sredstva za pilotne projekte na podrocju energetike Javna agencija Spirit Slovenija je v Uradnem listu z dne 25. november 2016 objavila javni razpis za sofi-nanciranje pilotnih in demonstracijskih projektov na podrocju energetike v obdobju od 2017 do 2020. Na voljo je pet milijonov evrov, od tega bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 80 od-stotkov oz. štiri milijone evrov. Namen razpisa je podpora raziskovalno-razvojnim in inovacijskim dejavnostim za izvedbo pilotnih/demonstracijskih projektov podjetij, usmerjenih v razvoj in testiranje oz. demonstracijo novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev na podrocju pretvorbe, distri-bucije in upravljanja energije, kot so opredeljeni tudi v strategiji pametne specializacije. Vloge agen-cija Spirit, ki je izvajalec razpisa v imenu gospodar-skega ministrstva, sprejema do vkljucno 24. febru-arja prihodnje leto. Vec. Vir: Ljubljanske novice Vabimo vas, da se udeležite Treh seminarjev in delavnic z naslovom Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetja ter pridobite certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Prvih šest udeležencev izobraževanja je v Mariboru septembra 2016 že pridobilo certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Pridružite se jim tudi vi! Kdo naj se udeleži izobraževanja? Direktorji in vodje oddelkov podjetij vseh velikosti, ki želite uvesti strategijo TR in DOP v svoje poslo-vanje in/ali vzpostaviti mesto vodje ali koordinatorja za DOP v podjetju, Koordinatorji in strokovno osebje za DOP v velikih podjetjih, ki želite nadgraditi svoja znanja in jih uskladiti z aktualnimi novostmi in novo zakonodajo ter se pripraviti na obvezno porocanje o nefinanc-nih kazalcih poslovanja še v tem letu. Spoštovani! Podrocje družbene odgovornosti podjetij in trajnostnega razvoja vztrajno raste tako v EU, kot v Slove-niji. Družbena odgovornost podjetij prinaša konkurencno prednost in pomeni, da se morajo podjetja zavedati svojih vplivov na skupnost in okolje ter o tem porocati, ne samo z ekonomskimi, ampak tudi z okolijskimi in družbenimi kazalci. Z letom 2017 bodo velika podjetja v EU, torej tudi v Sloveni-ji, morala v svojih letnih porocilih porocati še o nefinancnih vidikih poslovanja. Zato vas vabimo, da se o tem podrocju dodatno izobrazite z znanji za ucinkovito vodenje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih. Z vkljucitvijo v pro-gram treh seminarjev in delavnice boste pridobili številne kompetence in certifikat, pa tudi prirocnik ter spoznali dobre prakse slovenskih in tujih podjetij. Prijave in informacije: Inštitut IRDO, info@irdo.si, 031 344 883. Vabljeni! Program seminarjev in delavnic: Naslov Vsebina ABC o družbeni odgovornosti podjetja in traj-nostnem razvoju Razumevanje osnov o TR in DOP - nastanek in razvoj trajnostnega razvoja, družbene odgovornosti podjetij, kljucne teme ter aktualni dokumenti EU in Slovenije o DOP. Upravljanje in integracija trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v organizaciji – kako do politike in strategije TR in DOP v organizaciji, vkljucevanje deležnikov, eko-nomski, okolijski in družbeni vidiki nacrtovanja TR in DO v podjetju ter poslovanja. Kljucna podrocja družbene odgo-vornosti podjetja Pravicne poslovne prakse, vrednostne verige in vpliv na dobavitelje ter kako ozavešceni potrošniki lahko postanejo vaši zavezniki. Clovekove pravice v podjetništvu in spodbu-dne delovne prakse, da zaposleni ustvarijo vec in so bolj zadovoljni. Krožno gospodar-stvo, varovanje okolja in aktivno sodelovanje s skupnostjo za vecanje ugleda in uspe-šnosti podjetja. Mreženje za vec TR in DOP v Sloveniji in v svetu. Porocanje o dru-žbeni odgovor-nosti podjetja Direktiva o nefinancnem porocanju za velika podjetja (obveznost porocanja z letom 2017). Dobre prakse slovenskih in tujih podjetij na podrocju DOP. Standardi, certifikati in druga orodja na podrocju DOP (ISO26000, GRI, …). Kako krepiti blagovne znamke in ugled podjetja s pomocjo le-teh, merjenje družbenih ucinkov DOP. Komuniciranje in porocanje o družbeni odgovornosti podjetja, vsebine za letno porocilo o DOP. Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe terminov in programa izobraževanja. Kompetence, ki jih boste pridobili: Kako pripraviti politiko in strategijo TR in DOP v vašem podjetju. Kako pripraviti porocilo o DOP aktivnostih v vašem podjetju in pri tem vkljuciti nefinancne kazalnike v skladu z aktualno zakonodajo in najnovejšimi standardi. Kako sodelovati z razlicnimi deležniki in jih vkljuciti v aktivnosti DOP vašega podjetja. DOP mreže in dobre prakse uspešnih podjetij na podrocju DOP. Aktualna zakonodaja, dokumenti in standardi, usmeritve EU ter Slovenije na podrocju TR in DOP. Z vpisom boste: 1. postali uspešen/a vodja za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost v vašem podjetju; 2. prejeli ABC prirocnik o TR in DOP; 3. prejeli Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Proces dela . Trajanje: trije seminarji z delavnicami, od 9h do 14h . Lokacija: po Sloveniji . Metode dela: predavanja, delavnice, predstavitve dobrih praks. . Predavata: mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti in mag. Vesna Lešnik Štefotic Število udeležencev je omejeno na najmanj 8 in najvec 20 udeležencev. Cena za udeleženca: ABC o družbeni odgovornosti podjetja: 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Kljucna podrocja družbene odgovornosti podjetja: 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Porocanje o družbeni odgovornosti podjetja: 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Izpit za pridobitev Certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja: 190 EUR Clanom Inštituta za razvoj družbene odgovornosti - IRDO priznavamo 20 % popust. V ceno ni vkljucen DDV, saj inštitut IRDO ni zavezanec za DDV. Dodatna pojasnila: Prijavnina za posamezen seminar vkljucuje predavanja in delavnice, prirocnik, prigrizke in pijaco med odmori. Udeleženec se lahko udeleži vseh treh seminarjev ali le nekaterih izmed njih po lastni izbiri in predhodnem dogovoru s pomocjo pisne prijave na posamezen seminar. Za pridobitev certifikata je potrebna udeležba na vseh treh seminarjih ter dodatno opravljanje pisnega izpita ob zakljucku izobraževanja. Placilo: najmanj 3 dni pred pricetkom posameznega izobraževanja oz. izpita. Vsak nadaljnji udeleženec iz istega podjetja prejme 10 % popust. V primeru odpovedi sodelovanja do 5 dni pred zacetkom izobraževanja organizator zadrži 30 % prijav-nine. V primeru odpovedi sodelovanja v roku 3 dni pred pricetkom izobraževanja organizator zadrži 70 % prijavnine. IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je vodilna slovenska organiza-cija za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetij, nevladnih organiza-cij in ustanov. Je nacionalna partnerska organizacija najvecje evropske mreže za družbeno odgovornost podjetij CSR Europe. Podeljuje Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus (www.horus.si), organizira mednarodne konfe-rence na temo družbene odgovornosti (www.irdo.si) ter usposablja mlade za podjetništvo, nevladništvo in aktivno iskanje zaposlitve. K družbeni odgovornosti lahko pomembno prispevate tudi vi, zato sodelujte z nami, postanite naši clani! Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Družbenoekonomski okvir in osebne lastnosti družbeno odgovornih 1. knjiga, uredniki: Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, ISBN 978-961-6620-82-6 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Informacije za odlocanje družbeno odgovornih 2. knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Anita Hrast, ISBN 978-961-6620-84-0 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Uveljavljanje družbene odgovornosti v vzgoji in izobraževanju 3- knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Branka Cagran, ISBN 978-961-6620-85-7 NOVO: IZJEMNA TRILOGIJA – ŠTEVILNI AVTORJI: KER NAM JE MAR ZA NAŠE OTROKE IN VNUKE! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti v (zelo konstruktivnem) sodelovanju s Kulturnim centrom Maribor izdaja trilogijo s tem naslovom s 53 avtorji. To je skoraj stota knjiga Kulturnega centra Maribor v zbirki Frontier in skoraj trideseta knjiga Inštituta IRDO. Izdajo sofinanciramo avtorji z namenskimi dotacijami, vabimo pa vas, da k našemu nadaljnjemu delu prispevate tudi vi z nakupom teh knjig in ali avtorskim sodelovanjem z nami v prihodnje. MOTO Prerokba Indijancev Cree: Šele, ko bo posekano poslednje drevo, šele, ko bo zastrupljena poslednja reka, šele, ko bo ujeta poslednja riba, šele takrat boste spoznali, da denarja ni mogoce jesti. Narava ne potrebuje ljudi, a ljudje potrebujejo naravo. Uredniki in avtorji upamo, da je množica zapisanih misli, zaradi katerih so vec tednov zasedali zelo številni ljudje v Parizu v novembru in decembru 2015, odsev gornjega starega spoznanja in njegovega dojemanja. Narocite knjige zase in vam ljube osebe na naslovu info@irdo.si cim prej. Na dan Zemlje, 22. 4. 2016, so državniki iz vec kot 170 držav podpisali prvi univerzalni sporazum o zaustavitvi segrevanja planeta, ki jasno kaže skrb držav sveta za to in naslednje generacije in pripravljenost za uveljavljanja družbene odgovorno-sti v praksi. A ni edina možna in še manj zadostna. Upamo tudi, da s trojno knjigo dopolnjujemo spoznanja, ki so jih objavili drugi, podobno bistveni in upoštevanja vredni avtorji. Svoj vec kot desetletni trud IRDO - Inštituta za razvoj družbene odgovornosti tako zaokrožujemo na preko 5.000 strani objav avtorjev z vseh celin. Glejte www.irdo.si. Bistvo sodobne družbe morajo biti: enakost, bratstvo in svoboda. To vkljucuje vse ljudi in vse druge dele narave. Tako so povedali ob francoski revoluciji nekaj let pred rojstvom Franceta Prešerna. Tedaj (1789) so zapisali tudi: »Družbene razlike smejo temeljiti le na splošni koristi.« in to v 1. clen Deklaracije o pravicah cloveka in državljana. Tako citira na strani 11 za zacetek svojega Uvoda T. Piketty v knjigi ‘Kapital v 21. stoletju’ (Mladinska knjiga, 2015, francoski izvirnik: 2013). Do danes so najvplivnejši in najpožrešnejši pozabili, da je to koncalo neproduktivno fevdalno oblast in so jo – po eko-nomskih merilih, a z novimi pravnimi imeni – obnovili. Zato je zdaj globalna kriza. Pot iz nje vidi napredni del sveta v družbeni odgovornosti, tudi Evropska unija (EU, 2011). Konferenca OZN leta 2015 je bila pod oznako ‘podnebje’ del tru-da, da bi uveljavili družbeno odgovornost, zato da bi cloveštvo rešili pred izumrtjem. Dajemo svoj prispevek s trojno knjigo - trilogijo: NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE (Prihodnosti ekonomije in cloveštva ni brez družbene odgovornosti!!!) 1. Družbenoekonomski okvir in osebne lastnosti družbeno odgovornih 2. Informacije za odlocanje družbeno odgovornih 3. Izobraževanje in usposabljanje družbeno odgovornih V luci spoznanj iz nedavno prevedene knjige Darona Acemogluja in Jamesa A. Robinsona (2015): ZAKAJ NARODI PROPADA-JO – Izvori moci, blaginje in revšcine na razlicnih koncih sveta, UMCo, Ljubljana (izvirnik: 2012) bi smeli in morali reci, da je družbena odgovornost nadgradnja vkljucujocih, tj. inkluzivnih in zato uspešnih, namesto roparskih, tj. ekstraktivnih in zato za svoje državljane unicevalnih vodstev družb, politicnih in poslovnih monopolov. Pojma družbena odgovornost v njuni knjigi ni, a praksa, ki jo opisujeta, jo mocno nakazuje: brez družbene odgovornosti vodij in drugih vplivnih oseb ter organi-zacij narodi propadajo; tako je bilo v starih casih in tako je danes. NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST zaslužni prof. ddr. Matjaž Mulej predsednik Strokovnega in Raziskovalnega sveta inštituta IRDO l.r. mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO l.r. Dušan Hedl, mag.posl.ved., Ustanovitelj Kulturnega centra Mari-bor NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTRO-KE IN VNUKE KNJIGA: Družbenoekonomski okvir in oseb-ne lastnosti družbeno odgovornih IRDO INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUŽBENE ODGOVORNOSTI ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST KULTURNI CENTER MARIBOR KNJIŽNA ZBIRKA FRONTIER 2016 Cena: 25 EUR Narocila: info@irdo.si UREDNIŠKI POVZETEK KNJIGE To je prva knjiga iz trilogije o tem, kako mora iz družbenoekonomskih razlogov cloveštvo – zlasti njegovi najvplivnejši ljudje in njihova podjetja ter druge orga-nizacije s prakticiranjem svoje družbene odgovornosti – nehati sovražiti nasled-nje generacije. Kajti uporabniki sedaj prevladujocih ozkih in kratkorocnih kriterijev, kaj se iz-placa in je za ljudi optimalno, unicujejo pogoje za preživetje; dobesedno sovra-žijo svoje otroke in vnuke, a tudi sebe. Podatke o tem povzemamo predvsem v prvi knjigi te trilogije. Njihovo bistvo na kratko povzema moto knjige – opozori-lo cloveka, ki je vedno živel skladno z naravnimi razmerami. Povzel bi ga lahko tudi stavek avstralskih staroselcev pod njihovo sveto goro Uluru: ‘Mi moramo biti ravno toliko lacni kot narava okrog nas, da preživimo.’ Preživeli so tisocle-tja. V prvih treh poglavjih opozarjamo, da ni prihodnosti in preživetja brez skrbi za skupno družbeno korist, ne samo posameznikovo, temvec ekosocializma, torej; nujna je skladnost življenja ljudi z ostalo naravo. Tega ne omogocajo niti držav-ni niti podjetniški monopoli, ampak družbena odgovornost – lastnost ljudi, da odlocajo tako, da kar najbolj upoštevajo posledice svojih dejanj za družbo, tj. ljudi in ostalo naravo, zato svojo soodvisnost in trud za celovitost. Podatki o sodobni praksi nam žal dajejo prav: kažejo nasprotno delovanje vpliv-nih. Zato v nadaljnjih petih poglavjih postavljamo v ospredje cloveške osebne, dru-žbene in gospodarske lastnosti. Ker odlocajo ljudje, je bistvena zadostna in potrebna (osebna) celovitost cloveka (ZIPOC). Novosti, tudi to, ljudje sprejmejo lažje, ce omogocajo dobro pocutje sodelavcev, ki je zato del celovitega družbe-no odgovornega modela ravnanja z ljudmi. Upravljanje ne more vedno teci z vsemi možnimi podatki, zato v praksi vpliva intuicija, tudi ko gre za vec družbe-ne odgovornosti. Da govorimo o stvarni teoriji, kažejo empiricne študije global-no najuspešnejših podjetij. Ne moremo pa brez upoštevanja zakoreninjenih navad prenesti le-teh npr. iz t. i. Zahoda v Slovenijo. To dejstvo se žal kaže tudi pri odnosu do inoviranja, tj. prakticnega uveljavljanja novosti, ki so dokazano koristne uporabnikom in zato tudi avtorjem in lastnikom. Druga knjiga dopolnjuje prvo z informacijskimi podlagami modela, kako bi vse to uresnicili. Tretja knjiga dopolnjuje obe prvi s številnimi premisleki in izkuš-njami uveljavljanja družbene odgovornosti v vzgojno-izobraževalnem delu. Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, uredniki prve knjige KAZALO VSEBINE Uredniški povzetek knjige ............................................................................. 7 Moto ...................................................................................................................... 9 0 Prihodnost – preživetje brez ekosocializma in družbene odgovornosti??? Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj ..................................................... 11 1 Kljucno vprašanje in (možen) odgovor? Viktor Žakelj ......................................................................................................... 24 2 Prihodnost ekonomije v obdobju izobilja in krize izobilja brez zdravih ambicij Matjaž Mulej, Zdenka Ženko, Anita Hrast, Viljem Merhar ............................. 35 3 Zadostna in potrebna (osebna) celovitost posameznika (ZIPOC) Simona Šarotar Žižek, Matjaž Mulej .................................................................. 86 4 Dobro pocutje zaposlenih kot del celovitega družbeno odgovornega modela upravljanja cloveških virov Simona Šarotar Žižek, Sonja Treven ................................................................ 141 5 Intuitivno odlocanje za vec družbene odgovornosti Vesna Kovacic, Violeta Bulc .............................................................................. 167 6 Pravi ljudje na pravih mestih – podlaga za vizionarske organizacije kot prihodnost ekonomije Matjaž Mulej ...................................................................................................... 187 7 Antropološki razlogi za uvajanje ekonomske demokracije v Sloveniji Vesna Vuk Godina ............................................................................................. 232 8 (Ne)inovativnost slovenskega gospodarstva Borut Likar, Marko Ropret, Peter Fatur ........................................................... 252 NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE KNJIGA: Informacije za odlocanje družbeno odgovornih IRDO INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUŽBENE ODGO-VORNOSTI ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST KULTURNI CENTER MARIBOR KNJIŽNA ZBIRKA FRONTIER 2016 Cena: 25 EUR Narocila: info@irdo.si UREDNIŠKI POVZETEK KNJIGE Brez družbene odgovornosti kot odgovornosti vsakogar za posledice vplivov na družbo, tj. na ljudi in naravo, ni poti iz sedanje globalne družbenoekonomske krize cloveštva, vkljucno s Slovenijo. V prvi knjigi te trilogije smo to izpostavili, v tej pa poskušamo pod-preti trud z vec premisleki in predlogi z medsebojno razlicnih vidikov kot informacijami, kaj in kako kaže poceti, da se bi rešili iz te krize. Potrebne so obcutne inovacije številnih praks; vsaka izmed tu obravnavanih je netehnološka, nobena ne potrebuje velikih na-ložb, vsaka pa se tice ljudi in prenove utecenih navad. Slednje so pac podedovane iz zelo drugacnih casov in razmer. V tej knjigi sodeluje 20 avtorjev s precej razlicnimi prispevki v 12 poglavjih. Za skupni imenovalec smo vzeli predlog za slovenski modelni program družbene odgovornosti, ki naj Sloveniji in drugim pokaže podlage za družbeno odgovorno življenje. Tega naj pod-pre zamisel o prehodu dane prakse v trajnostno bodocnost, ne le trajnostni razvoj s pomocjo sistemskega ravnanja v obliki družbene odgovornosti. Da bi to bilo izvedljivo, je potreben strateški menedžment, ki ima informacije iz okolja, ker je to pogoj za dru-žbeno odgovorni razvoj podjetij, ki so danes najvplivnejše organizacije na svetu. Prakticni izzivi na poti do družbene odgovornosti (organizacij) lahko onemogocajo uve-ljavitev modela. Med njih spada vpliv trikotnika »tehnicno-tehnoloških raziskav, znanja in inovativnosti« na ekosistemski znacaj družbe. Med ovire spada tudi zastarelo merje-nje gospodarjenja, kajti bruto domaci proizvod ne pove dovolj za družbeno odgovorno odlocanje. Potrebna je tudi posodobitev mednarodnega davcnega okolja, da bi obvelja-le pravicna davcna konkurenca, transparentnost in izmenjava informacij za davcne potrebe. Vendar ne smemo vsega pricakovati od modelov: v gospodarstvu in podjetništvu so merodajnejši ljudje kot eksaktne metode. Na njih pomembno vplivajo pravni okviri poslovanja, med drugim pravo Evropske unije, iz katerega tukaj obravnavamo privatiza-cijo družb v državni lasti in pravice delavcev z vidika vprašanja, kdaj nastane nezakonita državna pomoc po pravu EU. Nadaljnji pomemben vidik sodobnega poslovanja zajema povezovanje poslovnega in nevladnega sektorja. Ker je uspeh poslovanja bistveno odvisen od prevladujocih navad, je pomembno, kako vplivajo mediji, npr. pri dvigu inovacijskih kompetenc mladih. Razen države, podjetij in mladih je vplivno tudi lokalno okolje – za zgled smo izbrali integracijo družbene odgo-vornosti v trajnostni razvoj v primeru (ucne) obcine Poljcane. Matjaž Mulej in Anita Hrast, urednika 2. knjige trilogije KAZALO Uredniški povzetek knjige ............................................................................. 7 1 Slovenski modelni program družbene odgovornosti Robert G. Dyck ..................................................................................................... 11 2 Trajnostna bodocnost, ne le trajnostni razvoj s pomocjo sistemskega ravnanja v obliki družbene odgovornosti Matjaž Mulej, Timi Ecimovic, Anita Hrast, Zdenka Ženko .............................. 22 3 Strateški menedžment in informacije iz okolja – pogoj za družbeno odgovorni razvoj podjetij Tjaša Štrukelj, Simona Sternad Zabukovšek ...................................................... 36 4 Prakticni izzivi na poti do družbene odgovornosti (organizacij) Mira Zore, Matjaž Mulej ..................................................................................... 65 5 Vpliv trikotnika »tehnicno-tehnoloških raziskav, znanja in inovativnosti« na ekosistemski znacaj družbe Katja Rašic ........................................................................................................... 87 6 Merjenje gospodarjenja: bruto domaci proizvod ne pove dovolj za družbeno odgovorno odlocanje Katja Rašic ......................................................................................................... 121 7 Oblikovanje mednarodnega davcnega okolja: pravicna davcna konkurenca, transparentnost in izmenjava informacij za davcne potrebe Lidija Hauptman, Romana Korez-Vide .......................................................... 138 8 V gospodarstvu in podjetništvu so merodajnejši ljudje kot eksaktne metode Aleš Lokar, Lubica Bajzikova ............................................................................ 165 9 Privatizacija družb v državni lasti in pravice delavcev – nezakonita državna pomoc po pravu EU? Janja Hojnik ....................................................................................................... 180 10 Povezovanje poslovnega in nevladnega sektorja Maja Ahac, Natalie C. Postružnik ................................................................... 200 11 Premalo izkorišcen potencial medijev pri dvigu inovacijskih kompetenc mladih Tanja Plestenjak, Borut Likar .......................................................................... 221 12 Integracija družbene odgovornosti v trajnostni razvoj – primer (ucne) obcine Poljcane Ana Vovk Korže ................................................................................................. 243 NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE KNJIGA: Uveljavljanje družbene odgovornosti v vzgoji in izobraževanju IRDO INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUŽBENE ODGO-VORNOSTI ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST KULTURNI CENTER MARIBOR KNJIŽNA ZBIRKA FRONTIER 2016 Cena: 25 EUR Narocila: info@irdo.si POVZETEK BISTVA KNJIGE Na dan Zemlje, 22. 4. 2016, so državniki iz vec kot 170 držav podpisali prvi univerzalni sporazum o zaustavitvi segrevanja planeta, ki jasno kaže skrb držav sveta za to in na-slednje generacije ter pripravljenost za uveljavljanje družbene odgovornosti v praksi. A ni edina možna in še manj zadostna. V tej knjigi, ki je tretja v trilogiji ‘Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke’, se osredotocamo na družbeno odgovornost v vzgoji in izobraže-vanju. Univerza v Mariboru se je z vsemi potrebnimi listinami, vkljucno z vecletnim progra-mom, uradno opredelila za ‘Trajnostno in družbeno odgovorno Univerzo v Mariboru’. Uresnicitev te dragocene opredelitve potrebuje uveljavljanje družbene odgovornosti (DO) v vzgoji in izobraževanju. Ta knjiga je prispevek k temu. Sestavljajo jo trije deli: spoznavno-teoreticne podlage DO, primeri posrednega prakticnega uveljavljanja DO v vzgojno-izobraževalnem delu in primeri empiricnih raziskav o uveljavljanju DO. Name-sto sklepov jo koncuje cetverni moto. Družbena odgovornost ali bolje: odgovornost vsakogar za vplive na družbo, tj. na ljudi in naravno okolje, je maksima cloveških vrednot, kulture, etike in norm (VKEN). Po mednarodnih listinah je DO pomembna nova lastnost ljudi, ki je med bistvenimi pogoji, da cloveštvo najde pot iz sedanje krize (EU 2011; ISO 2000) in zagotovi prihodnost se-danje civilizacije, ki je brez DO v slepi ulici ter se sooca z nevarnostjo unicevalne tretje svetovne vojne in unicenja naravnih pogojev za obstoj cloveštva sedanje civilizacije. V duhu takih spoznanj v tej knjigi najprej v 1. poglavju povzemamo in komentiramo temeljna nacela DO (organizacij). Ker gre za VKEN, prikazuje 2. poglavje razvoj vrednot. Praksa je zapletenejša kot teorija in listine, tudi na Univerzi v Mariboru, kar utemeljuje 3. poglavje, ki s filozofsko teoreticno podlago in prakticnim zapletom pokaže razliko med listinami in prakso; iz nje izhaja tudi vpliv na javni ugled in DO. Nadaljujemo z vpra-šanjem vzgoje za ustvarjalno sodelovanje, kajti ISO 26000 kot globalno sprejeta listina o DO izpostavlja kot dve temeljni lastnosti upoštevanje soodvisnosti, ki vodi k ustvarjalne-mu sodelovanju, kot pot k celovitosti. Izvora sedanjih problemov cloveštva sta namrec enostranskost in etika neodvisnosti (ki pa je možna samo unicevanja narave in družbe vzpostavljajo pogoji za njuno ohranjanje. Izkaže se, da je DO kot skrb za prihodnost cloveštva imanentna naloga vseh ravni izo-braževanja (od vrtca do univerze) ali, kot poudarja Delors s sodelavci v delu Ucenje: Skriti zaklad (1996, str. 77–88), ‘uciti se, da bi vedeli’, uciti se, da bi znali delati’, ‘uciti se biti’ in ‘uciti se sobivati’. Matjaž Mulej in Branka Cagran, urednika 3. knjige trilogije KAZALO Povzetek bistva knjige .................................................................................... 9 1. del: Spoznavnoteoreticne podlage družbene odgovornosti 12 1 Temeljna nacela družbene odgovornosti (organizacij) Matjaž Mulej......................................................................................................... 13 2 Razvoj vrednot Majda Pšunder...................................................................................................... 32 3 Eticna odgovornost univerze med uvedbo poklicnega kodeksa in javnim ugledom Boris Vezjak........................................................................................................... 49 4 Vzgoja za ustvarjalno sodelovanje – del družbene odgovornosti šolstva Matjaž Mulej, Anita Hrast, Branka Cagran....................................................... 73 5 Teze za razpravo: za katere vrednote naj vzgajamo in izobražujemo? Matjaž Mulej in Simona Šarotar Žižek............................................................. 104 6 Družbena odgovornosti v športu Matjaž Mulej, Stojan Puhalj, Peter Sitar........................................................... 129 7 CoRT – metoda za poucevanje mladih za ustvarjalno razmišljanje Nastja Mulej in Bojana Gnamuš Tancer........................................................... 144 8 Razsežnosti primerno celovitega pristopa k izobraževanju za trajnostni razvoj Vesna Weingerl.................................................................................................... 154 9 Stališca zaposlenih v slovenskih vrtcih in v slovenski vojski do vkljucevanja moških v slovenske vrtce: primer stereotipov in predsod-kov Aleš Tocaj, Branka Cagran................................................................................. 328 10 Izvajanje projektov v vrtcu in kakovost življenja in dela v njem Tanja Planinšek, Branka Cagran....................................................................... 353 11: Namesto sklepov knjige: Cetverni moto za družbeno odgovornost v vzgoji in izobraževanju 380 Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija pripravila smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost odgovornost organi-zacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na dru-žbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je:»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu