J78 Preglod socialno politične uiprave v Sloveniji. Pregled socialnopolitičae uprave v Slove ni u. Dr. France Goršič. (Konec.) B. Sedanje stanje. . Zuano je, da so bili koncem marca 1927. 1. ukinjeni oddelki za socialno i>olitiko pri velikih županih v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Splitu, ker je bil finančni odbor črtal osebne in stvarne kredite, ki so vnašali za vse te štiri oddelke le 1 milijon dinarjev. Posli socialne politike so preSli n« pristojne velike župane, ki so morali v okviru svojih oddel= kov aH referatov za notranje zadeve postaviti nove referente za socialno /TJolitika Ko govorim o sedanjem stanju socialnopolitične uprave v Slo« veriiji', imam V mislih končno stanje, kakršno je bilo koncem bud» žetske dobe 1936/27. To stanje je bilo dano po uredbi ministrskega sveta z dne 3. dccem» .bra 1924. l.(!LTir. \. 371/117 ex 1924), ki je zadobila veljavo dne 12. decembra ,1924. 1. Po tem reš^nju je bil oddelek za socialno politiko pri pokrajinski upravi z vsemi odseki ukinjen, a njegovi posli, ki jih je bil obavljal dotlej in ki v uredbi niso bili izrecno izvzeti, so pTešW na nov p d d e 1 e k za socialno politikopri ljubljanski oblasti in pa na tiovega referenta za socialno politiko pri m a r i« borski oblasti. Oddelek v Ljubljani in referent v Mariboru sta bila odslej podrejena oblastni upravi t. j. velikima županoma. V okviru oblastne uprave se je njiju področje odslej nanašalo na: a) zaščito vojnih invalidov, dece in mladine, b) zaščito in zavarovanje delavcev, kolikor je šlo za likvidacijo prej» -irijega spanja, in te funkcije niso bile že prej prešle v področje inšpekcije dpla in okrožnega urada za zavarovanje delavcev, c) na stanovanjske stvari in ' č) na javno pomoč in prehrano. ' ; 'Te'posfe naj bi bila prevzela velika župana takoj ter jih obavljala /v svbjih-bblastth po veljatvnih zakonih in po navodilih, katera bi dobivala od ministrstva za socialno politiko, . Pregtod socialno politične uprave v Si»veoiji. 1279 19* Toda ta likvidacija se do konca ni izvršila nikoli. Pač so p..;računski m računovodski posli prešli na ministrstvo za socialno politilco, kakor je bilo v uredbi ukazano, tudi so zavodi za vojne invalide in za zaščito dece in mladine zadobili precejšnjo samostojnost, ker so prišli pod ne» posredno upravo in nadzorstvo ministrstva za socialno politiko, slednjič »o se posli o zaščiti in zavarovanju delavcev, o stanovanjskih stvareh ter za javno pomoč in prehrano že s 1. januarjem 1925. 1. prenc li v pristoj=^ nost velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti (glej razglas o prenosu teh poslov z, dne 30. decembra 1924. L K št. 7118 v L'r. 1. str. 752 ex 1924.). V okviru teh poslov naj bi ljubljanska oblast odstopila mari^ borski oblasti tudi vse nedovršene predmete, ki bi teritorialno pripadali Je^tej. Vendar pa ni prišlo do tega, da bi se bil del osebja ljubljanskega oddelka detaširal v Maribor, nego vse osebje prejšnjega oddelka za social* no politiko je bilo sedaj dodeljeno oblastni upravi v Ljubljani. Z druigO' besedo: novi oddelek pri velikem županu ljubljanskem je obdržal vse uradnike. Zato so se vodili posli odslej tako, da je bil v Ljubljani poleg vložnega zapisnika za oddelek socialne politike tudi še vložni zapisnik za spise, ki so spadali v okoliš mariborske oblasti, pa so se prej ko slej reševali v Ljubljani in samo v podpisovanje odpravljali velikemu županu mariborske oblastii. Foseben referent za Maribor sploh nikoli postavljen pi bil. Ko je bilo v proračunu za budžetsko leto 1936/27 < ebje oddelka socialne politike pri velikem županu ljubljanske oblasti tako reducirano, da sta ostala le še dva konceptna uradnika in en pisarniški uradnik, je bila nujna potreba, da se ta oddelek razbremeni tako, da irrevzameta del agend notranja oddelka obeh velikih županov. Tema noManjima oddel? koma so bili na to po teritorialni pristojnosti poverjeni! 7 sli, ki so tedaj še spadali v tako zvano javno pomoč, t. j. vse : tvari-, ki so se nanašale na ubožnc ustanove in pa na uboštvo v smislu cUželnih zakonov (drugostopne odločbe, oddajanje v hiralnice itd.); dalje stvari o pobi" janju draginje (drugostopne odločbe); vse stvari po z;ikonu o izselje» vanju in po pravilniku za izdajanje in vidiranje potnih 1 s tov v inostran-stvo; vse poselske stvari po naredbi z dne 18. junija ]'>21. 1.; dalje po^^ vračia troškov za oskrbo v bolnicah, hiralnicah in za prc .oz; vse repatria« cije ter vsi preklici po odgonskcm zakonu; slednjič stvari, ki so se na« našale na zapuščine v inostranstvu, ter vse prošnje 2a podelitev ubožne podpore. Od 15. maja 1936. 1. je reševal veliki župan mariborske oblasti te stvari na svojem notranjem oddelku v Mariboru, kiraor so odstopili vložni zapisnik (Sp) mariborske oblasti, ki so ga dotle.i imeli v Ljubljani. Odslej so v ta zapisnik S p v Mariboru vpisovali le še spise, ki so se nanašali na pokojninsko zavarovanje in na pokrajinsk: pokojninski sklad, te spise pa so še vedno pošiljali oddelku v Ljubljan;^ v rešitev. Takšno je bilo stanje koncem budžetne dobe 19^/27, ko je bil oddelek ukinjen. Oddelek za socialno politiko, bolje rečeno veliki župan ljubljanske oblasti v Ljubljani, je po tej delni likvidaciji in p ;tem, ko so posli v 280 Pregled socialno politične uprave v Sloveniji. stanovanjskih stvareh po zakonu o stanovanjih z dne 15. maja 1925. 1. prešli na stanovanjska sodišča I. stopnje, obavljal le še naslednje posle, te posle pa za ves teritorij Slovenije: 1.) po zakonu o zaščiti dece in mladine z dne 28. februarja 1922. 1. in ¦pravilniku o dečjih domovih z dne 17. marca 1924. 1.; 2.) po invalidskem zakonu z dne 17. novembra 1925. 1 iii pravilniku za izvrSevanje tega zakona z dno 27. junija 1926. L; 3.) po zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev za Slove« ndjo in Dalmacijo z dne 12. maja 1922. L; 4.) po zakonu o pokrajinskem pokojninskem skladu za Slovenijo e: dne 19. februarja 1922. 1. Zavodi in naprave so ostali pod izključnim nadzorstvom veli« kega župana ljubljanske oblasti na teritoriju vse Slovenije. Ti zavodi in naprave, ki so še danes podrejeni ministrsvu socialne politike in ki so njih poslovanje razteza deloma na ljubljansko in mariborsko oblast,, -deloma pa celo na vso državo, so nastopni: A.) s sedežem v okollSu ljubljanske oblasfi: a) invalidski zmmdl: 1.) invalidski dom v Ljubljani s 34 oskrbovanci (navajam dejanski stalež); 2.) invalidski dom v Toplicah pri Novem mestu s 34 oskrbovanci (otvorjen le v sezoni od junija do septembra); 3.) državno zdravilišče na Golniku s 165 mesti (dejanski staleS 148 oskrbovancev, od teh 112 plačujočih bolnikov in 36 vojnih invalidov); 4) državna protezna delavnica v Ljubljani s popravi j alnico v Celju •s 25 delavci; 5.) državni zavod za slepce v Kočevju s 37 oskrbovamcJ (med temi -so 3 vojni invalidi); b) zavodi zaščite dece in mladine: 6.) državni dečji dom, odd. I. v Ljubljani z 20 oskrbovanioi v predSoMi: -starosti; 7.) državni dečji dom, odd. II. v Ljubljani si 35 oskrbovanci; 8.) državno vzgajališče v Ljubljani s 45 gojenci; 9.) državni zavod za gluhonemce v Ljubljani z 89 gojenci in 10.) iola za slepo deco v Kočevju s 23 slepimi otroki. B.) s sedežem v okolišu mariborske oblasti: a) invalidski zavod: 11.) invalidki zavod (hiralnica) v Celju z 62 oskrbovanci; Fregled socialno politiene aiprave v Sloveniji._ b) dečH zavod: 12) državni dečji dom v Mariboru s 36 oskrbovanci Neposredno ministrstvu socijalne politike podrejene resortne na» ,j>rftve so: a) v ljubljanski oblasti: 1.) Inšpekcija dela v Ljubljani; 2.) borza dela v Ljubljani; 3.) inšpekcija dela za nadzomištvo paTnih kotlov v LJubljani; b) v mariborski oblasti: 4.) ekspozitura inšpekcije dok v Mariboru. Ministrstvo za socijalno politiko subvencionira v svojem proračunu ter izvaja državno nadzorovanje nad naslednjimi naprw vami v ljubljanski oblasti: 1.) nad okrožnim uradom za zavarovanje delavcev v Ljubljani kot -krajevnim organom osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu; 2.) nad delavsko zbornico v Ljubljani; 3.) nad pokojninskim zavodom za nameSčence v Ljubljani in 4.) nad pokrajinskim pokojninskim skladom zia Slovenijo v LjubljanL Državne zaščite dece in mladine so deležne vojne siroto "ter vsa deca in mladina do 18. leta. ki sploh ni ali pa ni zadosti zaščitena po svojih roditeljih in varuhih. Oblastna zaščita dece in mladine v Ljub« Ijani (tudi Maribor bi naj jo imel!) je vez med krajevnimi zaščitami deco in mladine in ministrstvom. Ona nadzoruje vse naprave za zaščito dece in mladine v oblasti in vse organizacije, ki se bavijo s takšno zaščito, vrši stalno socialno propagando, podpira varstvena oblastva pri izvrševanju njihovih dolžnosti, posveča pozornost dojenceni' in mali deci ter vrši sama vse ostale zaščitne posle. Po predlogu krajevnih zaščit imenuje oblastna -zaščita poverjenike v posameznih krajih. Oskrba dece in mladine se vrši" v glavnem tako, da se pusti otrok v lastni rodbini, če je le kako mogoče; ako pa otrok nima svojcev, izroče ga kaki drugi pošteni rodbini v istem kraju. Redna pomoS v denarju in obleki se daje za vzdrževanje in odga« Janje zaščitencev, izredna pomoč pa ob posebni potrebi. Vzdržujejo so tudi posebni dečji domovi, kjer se odgajajo državno zaščiteni otrocil Ti zavodi so samostojni, imajo svojo upravno, strokovno in pomožno osebje ter pošiljajo ministrstvu socialne politike posebna poročila in pr^ -Toge. Otroke jim pošilja oblastna zaščita ali pa ministrstvo. Začasno smo otroka sprejeti tudi uprava sama, a mora zaradi končne odločbe takoj poročati oblastni zaščiti. Razen dečjih domov, ki sem jih že zgoraj navedel, obstoje v ljub« Ijanski oblasti še specialni zavodi, ki vrše svojo nalogo za vso Slovenijo. Ti specialni zavodi so državno vzgajališče, državni zavod za ¦gluhonemce in državni zavod za slepce. Državno vzgajališčev Uljubljani je namenjeno zanemarjenim dečkom od 14. do 18. leta. 2U Pregled socialno politiične uprave v Sloveniji.. ivcu pa tudi mladostni oddelek za dečke, staire 8 do 14 let. Gojenci s« ueo rednih šolskih predmetov ter krojaštva, čevljarstva in vrtnarstva. Šola je urejena po učnem načrtu za dbrtnonadaljevalne šole. Državni 7 a v o d za g 1 u h o n e m c e v Ljubljani, zgrajen li. 190O s pomočjo ustanov človekoljubov, edina gluhooemnica v Sloveniji, ima osem raz« redov, v katerih uče strokovni tičitelji (ravnatelj, 12 učiteljev in katehet) po. go\"orni (oralni) metodi. V Zavodu za slepce v Kočevju so poučujejo v treh razredih slepi otroci (sedaj 23), ne vsi, ker za slepo deco še ne obstoji šolska obveznost, vendar pa večina, saj Število za šolo godnih slepih otrok V Sloveniji ne presega Števila 40. Zaščita vojnih invalidov je urejena po invalidskem zakonu in po pravilniku za izvrševanje invalidskega zakona. Pravico do državne pomoči in zaščite imajo vojni in vojaški invalidi ter rodbine padlih, umrlih in v vojni pogrešanih oseb, rodbine umrlih invalidov, dalje osebe, onesposobljene pri opravljanju vojaške službe ter službene in javne dolž« nosti, končno civilni vojni invalidi obeh spolov in njihove preživele rod« bine. Državna zaščita ini pomoč obsega brezplačno zdravljenje, proteze in druge pripomočke, strokovni pouk, olajšave za izvrševanje obrtov, po» ' redovanje pri iskanju dela in služb, podpore in posojila za ustanovitev :>.li izboljšavo samostojnega pridobitnega položaja', brezplačne vožnje, invalidnine, pogrebno troško ter dosmrtno oskrbo' v invalidskih domih Pregled socialno politiifine uprave v Sloveniji ^ težke invalidnosti treba trajne nege in zdravniške pomoči. Pri' Jem inva» lidskem domu je p o p r a v 1 j a 1 n i c a protez, ki je namenjena voj«^ nim invalidom mariborske oblasti, da jim ni treba potovati v oddaljeno Ljubljano. Invalidski dom v Toplicah pri Novem mestu je določen za zdravljenje revmatičnih vojnih invalidov. Teniu namenu slu« žijo termalne kopeli in mchanoterapija. Državno zdravilišče na, Golniku služi zdravljenju tuberkuloznih vojnih invalidov. iz vsft države, a tudi drugim državljanom, ako plačajo predpisano oskrbnino« (III. razred Din 85, II. razred Din 100 in L razred Din 140 dnevn<>X Zdravilišče, zlasti njega novi sanatorij za 120 bolnikov, je moderno ure* jeno, ustreza vsem higijenskim zahtevam, ter ga vodijo zdravniki spe« cialistf. Državna protezna delavnica v L j u b 1 j a n i izde* luje za vojne invalide proteze, ortopedske čevlje in druge ortopedske pripomočke. Vrhovno tehnično vodstvo delavnice je v rokah inženjerja^ strokovnjaka in zdravnika, ki je odličen kirurg in ortoped In zdravi vojne invalide s pomočjo mehanoterapije na kirurgifeemi oddelku splošne bolnice. Vojni invalidi in sploh cdrastli slepci se v državnem 2,a» vodu za slepce v Kočevju izobražujejo v čitanju, pisanju in glasbi ter strokovno izučujejo za pletarje in ščetarje. . ' , Pokojninsko zavarovanje n a m ešSen ce v ' se izvaja,' kakor je ukazano z zakonom o tem zavarovanju. Zavarovanju so zavezani na bivšem avstrijskem ozemlju kraljevine zapcsleni nameščenci, ki' so dovršili 18 let, prejemajo od jlužbodajnika prejemkov najmanj Din l50 na leto in imajo po kakovosti svoje službe uradniški položaj ali pa redno obavljajo pretežno duševna službena opravila. Nosilec pokojnins skega zavarovanja je pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, po' svoji ustrojbi javnopravno telo, čigar odloki, ki se tičejo po zakotnudolo^ čenih pravic in dolžnosti, se smejo ometati z iigovori, katere je treba vložiti pri teritorialno pristojnem velikem županu. Proti odločbi velikih županov pa se sme vložiti rekurz na ministrstvo socialne pcilitiJce kot drugo upravno stopnjo. ,7! ' ' ' ' , ',' ' ' ' ' Na podstavi zakona o Po kr a j i.nsk e mi p.oko j.nyjn s-k »t.ip skladu za Slovenijo se pobira od 1. nofvembral^.l.,posebna doklada po 50 par od vsakega metrskega stota prenioga, kiL.ie.jtonsumu namenjen. Iz sklada, ki se na ta način vzdržuje, ii;plaouiejo, ^ izza 1. januarja 1921. 1. draginjsko doklade provizionistom in jrentnikonj ozir, vdovam in sirotam bratovskih skladnic v Sloveniji (združenih, v .Pokra? jinskem pokojninskem skladu za rudarje v Ljubljani),, bivše, delavske zavarovalnice za nezgode in bivše železničarske nezgodne zavarovalnice (združenih od 1. julija 1922. 1. dalje v osrcdjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu) in pa pokojnipskega zavoda za nameščence v Ljub« ijani. Draginjske doklade ne smejo biti višje ko Din 150 na mesec, vsota mesečnih dohodkov, povišanih s to draginjsko doklado, pa ne sme pre« segati Din 275 nai mesec. O pritožbah protii odmeri teh draginjskih doklad odloča na prvi stopnji, a brez pravice pritožbe, pristojni veliki župan. 284 Pregled socialno politične uprave v Sloveniji. Inšpekcije dela so pod neposrednim nadzorstvom osrednje inšpekcije dela v Beogradu ter nadzorujejo, kako se izvršujejo predpisi zakonov in uredb o delavski zaščiti. Oblastni inšpektor nadzoruje vse naprarv-o v delavnicah, v stanovanjih, delovni čas, ali so delavci pravilno zaposleni, delavska pravila; on proučuje položaj delavcev v delavnicah m podjetjih, preiskuje vzroke pridobitnih sporov med delodajniki in delavci ter posreduje pri; teh sporih, kadar to zahteva ena stranka; tudi vodi statistko o stavkah, mezdnih sporih in o kolektivnih odpovedih dela delavcem (o tako zvanih izporih). Inšpekcija pairnih kotlov preizkuša in nadzoruje parne kode v obeh oblasteh, v ljubljanski in mariborski. Borza dela v Ljubljani je podrejena osrednji borzi dela v Beo» gradu ter ima nalogo, da sprejema prijave delavcev, ki iSčejo dela, ter prijave delodajnikov, ki iščejo delavcev, ter da posreduje med obojimi; da daje ob sklepanju delavskih pogodb objasnila; da vodil pregled obratov in pregled o gibanju delavnega trga v svojemi okolišu; da proučuje vzroke brezposelnosti ter pošilja osrednji borzi dela mesečna in letna poročila 6 Svojem delovanju. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljublja« n t obavlja na pods'tavi zakona o zavarovanju delavcev zavarovanje de= lavcov za bolezen itn nezgode (zavarovanja za starost in smrt še nimamo). Zavarovane so ne glede na spol, stairost in državljanstvo vse osebe, ki se zadajo na podstavi kakršnegakoli delovnega razmerja komu z^a delavca s svojo telesno ali duše^-no močjo. Zavarovanju pa niso zavezani polje= delski delavci in posli za poljedelsko delo ter osebe, ki so samo priličino in nestalno zaposlene v hišnem gospodarstvu. D e 1 a v s k a z bor n i C a za Slovenijo v Ljubljani je razredna predstavnica delavcev in nameščencev v Sloveniji ter posluje po zakonu o zažčiti delavcev. Za delavca ali nameščenca velja tu vsaka oseba kateregakoli spola, ki se zada a svojo telesno in duševno delovno močjo komurkoli za uslužbenca ali za plačilo ali radi lastne izučbe, da le nima »lužba javnopravnega značaja. Naloga Delavske zbornice je, da Sčitj ekonornsko, socialne in kulturne interese vseh delavcev in nameščen^ cev v svojem okolišu. Zlasti naj daje pristojnim državnim in samouprav« him organom poročila in mnenja o ureditvi delavskih razmer med delo« dajhiki in delavci, naj posreduje pri sklepanju kolektivnih pogodb in p*i poravmavanju sporov med delavci ozir. nameščenci pa delodajniki ter naj hrtervemira neposredno pri državnih uradih in pri delodajnikih, kadar* koH je to v interesu delavcev in nameščencev. •'¦i-r '»ii '-'i ¦