LETO I LJUBLJANA, 4. MARCA 1923. ŠTEV.11« NACIONALISTIČNI ORGAN. NAROČNINA i za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din.j za celo leto 48'— Din.; za Inozemstvo jo dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — PoaasmeEna štev. stane 1 Din. LASTNIK IN ODGOVORNI UREDNIK INZ. F. KRANJEC. IZHAJA VSAKO NEDELJO! REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA i Arena Narod. doma. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI! Orjuna-Hribarju na njegovo pismo borcu-poštenjaku dr. Sernecu. človek, ki se mu je favno očitala laž in mešetarija z državnimi in nacijonaltiimi interesi, človek ki je javno nastopil proti ustavi, na katero je položil prisego, da jo bode čuval, se upa pisati tako pismo! Človek, kateri je vse poskusil, da bi našim članom škodoval, jih izrinil iz služb, ki kliče v svojo obrambo srbske kazenske zakone proti našemu predsedniku, ta človek se sedaj v obnemogli maščevalnosti postavlja v pozo velikodušnega odpuščevalca. Nizko je padla morala javnega mnenja, da lahko prenese tak cinizem. Orjuna ima samo eno besedo za tako ravnanje — podlost. isEss5SBBBBBaaasBaaM»BSBBa»«BaBaaaBB«B»aB0Baatt0«Bz»iBi2E ALEŠ POTOČNIK: I. DEL. Trije in eden. Kdor misli sploh na kulturno ločitev naših plemen, nai pogledu na jezikovno karto Bosne in nekaterih delov Hrvatske. nai malo premisli in preštudira dejanski stan, pa ga bo takoj minilo veselje trpati Zagorce in katoliške Hercegovce preko glav stotisočev muslimanov in pravoslavcev, ki teritorialno ločijo ta dva mira Pod tem naslovom je priobčil neki ugledni ljubljanski list prošlo nedeljo lep, informativen in nadvse bister članek, kjer polemizira pisec s stališčem naših separatistov, ki dele naš narod jugoslovanski v tri kulturne edinice. Srbi. Hrvati in Slovenci, to bi bile po mnenju naših znanstvenih veličin tri kulturne celote in tako se je javno izrazil gosp. rektor dr. Ušeničnik o priliki sveto-savske proslave na našem vseučilišču. Izjava g. rektorja ie imela popolnoma resen in dostojen značaj, zato se spustimo v njeno razglabljali e istotako resno in dostojno. Z »avto-nomistovimi« jn »Slovenčevimi« puhlicami in zlobnimi pamfleti se ne moremo pečati, ker jim rade volje ^ ^ ^______________________ Prepuščamo delež na zlobni neum- j PREGNUCA PAS6 SE MUČK1I nosti, in ker bi morali njihove pam- | ko ZLAMENOM SUVOBOR-flete na srbsko pleme parirati z analognimi pamfleti na lastno pleme, ko ega srčen Herostrat. ki ceni posamezne kamenčke in nitke, krasote celega mozaika in cele preproge pa ne vidi. Dram nam je ta Destra preproga in vedno bomo stali na nje braniku! Srbi, Hrvati, Slovenci, Mace-donci, Muslimani. Bunjevci hi vse ostale narodnosti, kolikor jih separatisti še izkopl.ejo. pa pridejo do veljave le v mozaiku Jugoslavije, iz drti iz njega so samo kamenčki, v tesni edinici pa tvorijo očarujočo sliko! Strankarska razcepi e-nost in nje posledice. Moderni parlamentarizem, ki si ie v primeroma kratkem času osvojil ves svet, je prinesel v naše javno življenje mnogo dobrega ali tudi veliko slabega. Ustanovitelj parlamentarizma so hoteli ž njim dati javnosti, to je ljudsvu. možnost, da samo potom izvoljenih poslancev odloča o svoji usodi ter da samo rešuje vsa javna vprašanja. Niso pa predvidevali. da je to mogoče na koristen način vršiti samo tam. kjer ie ljudstvo kulturno in politično dovoli zrelo; niso predvidevali, da bo isti parla- na država Anglija ima tri stranke, velike severoameriške Zedinjene države pa samo dve! V teh državah je parlamentarizem blagoslov, zato so na tudi ravno te države tiste, v katerih vlada bagostanje, mir in red. Čisto drugače je v državah, katerih ljudstvo še ni dovolj ali pa sploh še ni civilizirano >n prosvetljeno. Tam ie parlamentarizem samo gnoj za razni nezdravi izrastki. Tako nekulturno ljudstvo tudi politično ni toliko zrelo, da bi samo znalo razločevati med resnico in lažjo, med po-Stenjem in šarlatanstvom in demagogijo. ki ne zasleduje splošne dobrobiti ljudstva in države, ampak svoje osebne in klikarske ambicije in koristi. Tako ljudstvo se da zavajati iz teh ali onih razlogov često ce- lo s podkupovanjem, v razne stranke, v katerih se organizira ter glasuje zanje pri vsakih volitvah, pa nai te stranke že delajo v negotovo korist ali pa očito škodo ter v škodo celega naroda in države. Med takim ljudstvom imajo demagogi, ambiciiozni sleparji in podobni elementi pravi raj. Zato pa tudi ni čudno. ;če se v takih državah posreči že skoro vsakemu pustolovcu zbrati krog sebe 'nekaj klmovcev ter ustanoviti novo mentarizem, M bo v eni državi vir NACIONALISTKI POKLIC. 1. DAVOR!, DAVOR’, KO VUČKI HLEBOM SE PATNJE LJUiIM ZALAGAO! KO KRUTIM PASOM KUMANOVSKOOA .... sinovi smo. Pravimo pleme, ker nas Gumplowicz tako opredeljuje in ker vidimo, da ima prav. če »ri tem kak gospod z univerze pri-šeneče »Avtonomistu«, da v Ribnici olenienec pomeni nekai nevšečnega, nas to malo briga in se moraniu le čuditi, da vseučiliščni profesor pre-soia to važno vprašanje s te strani. Habeant sibi! Pisec zsrorai omen enega članka Dri ugotovljenih treh kulturnih edi-nicah pogreša precizne izjave, kam j ŽIV! v tem šlučaiu strpati naše muslimane. ki so številnejši kot Slovenci in ki so nahnani toliko kulturna ednii-ca kolikor smo mi. Mi bi k temu še Pristavili, da so tudi Bunjevci na ta ^čin lastna kulturna edinica. da so Macedonci tudi lastna kulturna edinica in da je prekmurski Slovenec, k* ni nikoli živel v kulturni, gospodarski, politični in Jez-kovni zajedli z ostalimi deli našega naroda, °°sebna kulturna edinica. Cepljen e Se lahko z isto ooravičeenostin in na temelju istih razlogov, ki se navajajo za tri kulturne edinice nada-”Uie do neskončnosti. Saj je težko verjeti, da bi tvorila na U' način naš J nmoreč in slovenski Korošec kulturno enoto. Kako Kulturno enoto Hrvat-katoi|K iz Kotora z Medjinmrcem? Gotovo tvorita Prek-M^fmuree preje kul-t.Urn,0.i.n..^.,k6 VUO cel»*o, kakor na SKOGA TRIUMFA. VESTEČ1 RADOST, ZLAMENOVAO MLADOST!, USTAJ, SNAGU RAZUZLAJ, MAČ PONOSA SVOOA 1SUČI, SNE PLAMNE U TETIVU SUZLAJ, NATEGNI, MIŠKI PRIKUČI, I K’0 MLAD, OGORČEN DIV, U METU ČOJSTVA, LEPOTE NOVE NAMERI SMELU SVOG POUZDANJA STRELI SVOJ ZANOS or. Istran in ŠoKae.. Takisto ie jasno, da tvonta kulturno enoto — da o jezikovni niti ne govorimo — bosanski katolik in Pravoslavec in da je ni sile. ki bi mogla to enoto razdreti, dasl se je to že često poizkušalo. Zakai nam ie bil absurd nova bosanska narodnost in novi bosanski jezik, kar oboje je hotela ustvariti Avstrija in tako rešiti problem treh ver in treh kultur? Imela je seveda senilna pokojnica zavratne imperialistične nadene, toda uvesti Je hotela tudi muslimane v kulturno edlnico. iz koje jih naši Ideologi treh kultur izključujejo. DAVORI, USTAJ! NE TAVORI POKAJ M AKČALANSKE DNEVI!... GRUB LIŠAJ NEBRATSTVA, ZLOSTI SVAKE, STO SVE NAM PREVI, •MUNJAMA NOVE MUŠKOSTI OPALI, ISKOPlTI!... GUJU ŠTO SE OD KRVAVE LJUTAVI RANA NAM ISPOD KRILA GORDOG RAZVILA, PRIDA VI, PRIGUŠI!... I N ALI K OLUJU. NA AŽDAJA SEDAM, STO S MEDA NAŠIH SE SEDMERIH KOČI, ŽEDENČ DA U KRV NAM SMOČI PANDŽE. K’ O TOPU Z GNEV SVOJ ZAVITLAJ: ZAURNJAJ SE, SRNI ŽDRELA IM MOČNA RAZVRNI. MARKOVSKI ZAMETNUV BOJ! 3. HAJ, DAVORI, VISPREN VIRVIHORE PROLETSKE NAŠE KRVI, D1Ž’ SE UZVITAJ RAZVRV1 PONORE UVORE IZVORE; TROJEGA MORA ZASRKNI, ČEMEROM TROJIM ZAGRKNI, TROJIM SE CILJEM ZAKUN1, UČKU I BALKAN POMENI, I SUNI, KLISNI! I KAO OGNJENI ZMAJE ŠTO OČIMA STRIŽE, DOK S NJEGA PLAMENJE LIŽE, S TROGLAVE KULE KOSTIJU NAJBOLJIH NAŠIH ŠTO PAŠE, SVOD NEBA RUDEČI PLAV, BDI, KRILOM ZAKRILI, ČUVAJ JUGOSLAVIJU. NAŠE JEDINSTVO, NAROD SAV! MIRKO KOROL1JA. dela hrvatskega plemena, pod klobuk posebne hrvatske kulturne ieni-nice. Jezikovna stvar ni nič manj zapletena. Jeziki teh treh plemen so narečia ki v praksi prehajajo neopazno drugo v drugega, tako da Hrvat govori čisto kajkavščino in čisto štokavščino- Srb govori što-kavsko ijekavšč:no kakor njegov sosed Hrvat in musliman- Smešno je prekmursko narečje prištevati slovenščini, medjimursko Pa k hrvaščini. Kdo misli, da Drava, Sotla in Kolpa ločiio jezike? Zagrebško narečje je boli podobno slovenščini kakor panonščina Prlekov in Prekmurcev. Mislimo, da je nazadnjak tisti vseučiliščni profesor, ki v kritiki Melikove »Jugoslavije« poleg Srbov. Hrvatov in Slovencev postavlja še Macedonce kot posebno narodnost. Z isto pravico bi naštel še najmanj pol ducata Jugoslovanskih narodnosti, nai se le potrudi, kakor rečeno: ceplenje gre lahko v neskončnost. Uveril se bo pri tem brezplodnem delu, da naslov kn ige »Jugoslavija« ni politikran. kakor se le izrazil. Ne gospod, Jugoslavija, ki vam je kot Špancu španska vas. je tu. ona živi in gre preko takih malenkostnih pomislekov. Jugoslovansko ujedinjerije je izvršeno dejstvo in kdor hoče rušiti ta krasni mozaik in to našo pestro preprogo, je ozko-* vsega blagostanja in vse sreče, v drugi državi lahko vir vseh nezgod in nesreče- Zato pa imamo sedaj dve vrsti parlamentaričnih držav: eno, kjer ie parlamentarizem koristen ter drugo, kjer je naravnost škodljiv. Na čelu prve skupine držav koraka prosvetljena Amerika, na čelu druge na, rekli bi skoro — naša mlada JuT goslavija! V zaoadnih državah, kjer ie ljudstvo tudi doli do nainižj h mas visoko civilizirano, je tudi politično tako zrelo, da za demagogijo in razne nečedne namene posameznih političnih šarlatanov ni dostopno To ljudstvo presodi dobro, pred-no odda pri volitvah svoj glas za to ali ono stranko. Fani niso volilci organizirani tako kakor pri nas v po-edinih strankah, ampak se njihova strankarska pripadnost ravna vedno po delovanju stnak. Ako spozna ljudstvo da je program te aii one stranke dober, da je dobra tudi njena taktika ter da so liud e. katere kandidira poštenjaki, potem glasuje zanjo. S tem pa še ni storjeno vse. Volilci kontrolirajo tudi po volitvah strogo delovanje one stranke, kateri so poverili svoje zaupanje in ako opazijo, da zahaja na strankarska pota, jo pozovejo. naj se vrne na pravo pot, ako pa le tega ne stori, ie obsojena na propad, kajti pri prihodnjih volitvah oddaio volilci svo-ie glasove drugi stranki. Zato pa imamo tam samo po dvoje ali troje strank- Velika svetov- ih stranko, če jim pri tem obljubi še vse mogoče, česar sploh nikoli ne more izpolniti ter mastno opljuje osebno poštenje in čast svojih nasprotnikov. potem ie svojega uspeha več nego gotov- Zato in samo zato je mogoče, da nastane v takih državah toliko strank, da iih sploh ni mogoče prešteti. Taka država, klasičen primer tudi za vse druge te vrste, je ravno naša Jugoslavija, v kateri nastopa ori sedanjih volitvah v narodno skupščino nič več in nič mani kakor 42 različnih strank. Kakšne so posledice parlamentarizma v takih državah, občutimo dovolj na lastni koži. 2e bivša razpuščena narodna skupščina, ki še ni imela toliko strank kakor jih bo imela nova. ki bo izvoljena 18. marca, ravno radi svoje strankarske razcepljenosti ni mogla delovati. Nobena niena stranka ni bila sama tako močna, da bi mogla sestaviti vlado. Vsled tega je bilo treba najti izhod iz kaosa na ta način, da se je združilo nekaj različnih strank v koali-ci'o, ki je izmed sebe izvolila vlado. Prva slaba posledica tega Je bila ta, da ie parlament, mesto da bi uporabljal svoje energije za reševanje nujnih in važnih naroda in države tičočih gospodarskih, socijahiih, kulturnih in drugih vprašanj, tratil svo-ie energije v jalovem boju med po-edinimi strankami ter med vlado slabili neprestani prepiri med vladnimi strankami, ki so povzročali vedne vladne krize in tako ad infinitum zavlačevali poslovanje. Vlada in parlament, oba sta bila samo borza strankarskih špekulacij. na kateri je vsaka klika skušala kar najdražje prodati svojo moč. Vsak sklep, vsak zakon, pa če ie bil tudi naravnost življenske važnosti bodisi za ves narod, za vso državo ali pa za poedine stanove in pokrajine, je bilo treba naravnost kupiti z raznimi koncesijami v korist poedlnih poslancev ali pa klik. V tem parlamentu n. pr. sploh ni šlo za to, da se uradništvu povišajo plače. da se izboljša stanje delavstva, da se rešijo kmetijska vprašanja, ampak samo za to. koliko in kakšn h koncesij je dobila ta ali ona stranka za to, da bo glasoyala za te predloge. Tako je bilo v razpuščeni skupščini, še slabše pa bo v novi. In tu tiči vzrok zakaj je pri nas slabo, zakaj gre k vragu naša valuta, zakaj draginia neprestano narašča, zakaj uradništvo strada, zakaj kmet ne more prodati svojih pridelkov, zakaj cvete korupcija, tihotapstvo, veriž-ništvo. izvozničarstvo itd- itd. To so vse posledice naše strankarske razcepljenosti, ki demoralizirajo celo sicer kolikor toliko poštene stranke. Zato pa problem sanacije naših razmer ne zavisl od revizije ustave, od avtonomije ali centralizma, od zmag- te ali one stranke, ampak od obračunanja z vsemi strankami brez izjeme ter od združitve vseh poštenih in dobrohotečUi! Poedine stranke so ravno za te volitve tudi res skušale doseči nekako koncentracijo sorodnih skupin, v kolikor tih je vodila pri eni odkritosrčna skrb za narod in za državo, ali pa le strankarska dobičkaželjnost. o tem tu ne bomo razpravljali, konštatirati pa moramo, da se jim ta koncentracija ni posrečila, ker se jim posrečiti sploh ni mogla. Posrečiti oa se jim ni mogla radi tega. ker strankam sploh ne gre za Interese kake napredne, narodne ali državne stvari, ampak zeoH za osebne koristi voditeljev! In v tem so. bodimo odkriti, brez izjeme vse enake! Nezavedne ljudske mase so zanje »Stimmvieh« in nič drugega. Nai naglašajo n. pr. socija-listični voditelji še tako, da se bore za delavstvo klerikalci, da se bore za kmeta itd., v resnici se bore samo za svoje mandate in za svoje osebne koristi, kar dokažejo potem, Vo so izvoljeni vedno zooct znova s tem, da se vsa leta svojega poslan-čevanja za svoje volilce sploh ne zmenijo, ampak jih obiščejo komaj tedaj zopet, ko so na nragu nove volitve. Naše ljudstvo je sicer do skrajnost naivno in neumno, toda polagoma se pa le pričenja zavedati, da ie vse to res tako. 1 o zavedanje pa je najboljše znamenje za to. da se počasi toda sigurno bližamo času, ko bo naše ljudstvo samo obračuna- lo s svojimi strankarskimi izkoriščevalci- Kai pa potem? Ravno za ta čas pa se pripravlja naša organiza-cHa. ki je sicer politična, ni na stranka. Ena prvih in največjili nalog programa Orjune ie, rešiti naš jugoslo-venski narod strankarskih zaaedavk ter ga združenega v enaki ne strankarski. ampak nacijonalni fronti povesti na prestol ter dati njemu samemu brez dvainštiridesetih strani! v roko državno oblast. To je naš cilj in ta cilj hočemo in ga bomo dosegli. doseeli bomo, da bo v parlamentu v Beogradu sedel naš enotni rugosiovenski narod vseli plemen, vseh ver in vseh stanov združen no neomajni poštenosti in ljubezni do poedincev in do skuonosti. Ta čas bo prišel morda še prej. predno se komu sanja m tedaj' rie bo več slo-vensko-hrvatsko-srbskih sporov, ne bo več razprav o avtonomiji in o Stev. 11. centralizmu in tudi ne barantanj za razne koncesije, ampak bo samo de- lo, delo in zopet delo za sanacijo naših žalostnih razmer ter za boljšo bodočnost našega naroda in enotne države! Gnana ni zato tu, da bi služila kaki stranki, ni za to tu. da bi služila kapitalizmu, ni zato tu, da bi razbijala, ampak zato. da bo povedla naš norcd od Golgate do Vstajenja. Kdor nam hoče pomagati pri tem velikem delu, naj stepi v naše vrste, v katerih te prostora za vse. samo ne za koristolovce in politične šarlatane.______________________________ Premirje z Italijo. Po dolgem slepomišenju je rimski parlament na povelje diktatorja Mussolinija pokorno odglasoval izvršitev davno sklenjene in ratificirane rapaliske pogodbe in santa-margheritske konvencije. Pogcdba je naš diplomatični Kobarid. Vse aajslabše sile našega naroda so bile na delu, da se doseže sramotni poraz, ki je vreden pendant k koroškemu plebiscitu, kajti v obeh slučajih je bilo dobiti mnogo, pa smo kljub temu izgubili vse. Za svoj vojaški Kobarid je bila Italija nagrajena z diplomatičnim uspehom v Rapallu. Čudovita je bila kratkovidnost prečanskih psevdo-diplomatov, da niso poslušali nasveta Pašičevega tedaj, ko se je dala doseči vsaj še VVilsonova linija. Ostala bi nam na ta način cela Notranjska, Reka in vzhodna polovica Istre, tudi v Zadru in Lastovem bi bila vihrala naša zastava. Zakričali so prečanski politiki, završalo je po prečanskem tisku in na bratsko srbsko pleme, na naše osvoboditelje, so padli nebratski oči ki, da Pašič in Srbi prodajajo Trst, Istro in Gorico za Skader. Zamolčali so bratje in gledali s tiho resignacijo, kako diplomatični diletantje izgubljajo biako za bitko in ž njimi kos za kosom jugoslovanske zemlje, naseljene z najbolj zavednim delom našega naroda. Za Nittija in Wilsona bi se bilo dalo doseči vse, Giolitti in fašizem pa sta potisnila skledico naših šans visoko, visoko. Tako je bil zamujen pravi trenutek in kruta pravičnst usode :e zahtevala, da so baš zastooniki prečanske politike morali skleniti ponižani sramotno pogodbo In dati svoia imena na dokument naše sramote in njih lastne nesposobnosti. Molčali so Srbi; plemenita srca niso mogla izustiti očitka bratom: Kje, bratje, Vam je Reka, Trst in Gorica, kje nam je Skadar, ki naj bi bili zanj prodali vaše in svoje interese? Mi, prečanska omladina, pa ne moremo in ne smemo molčati! Kamenje bi zagovorilo, ako bi mi molčali! Grmeč j’accuse vam vržemo v lice, vi ne.sposobni grobokopi našega Primorja. Obtožujemo vas vaše brezmejne kratkovidnosti in domišljave brezvestnosti, ki je odrezala živo meso našega naroda in ga oddala lahkomiselno v muke in solze, ki zalivajo naše nesrečno primorje. Obtožujemo tudi vas druhal frankovska blokaška in radičevska, ki ste dosledno slabili že itak omajano pozicijo naših nesrečnih zastopnikov v Rapallu. Tebe, dobro in zapeljano hrvatsko ljudstvo pa pomilujemo in trdno upamo, da boš izpregledalo v kako ostudno igro te izrabljajo Radič, bloltaši in fran-kovci! Mi, omladina, pa se držimo besed, ki jih je o priliki glasovanja izrekel Mussolini, ko so renegatje Su- vič, Dudan in Pogačnik ter požigalec Glunta obžalovali, da pride vzhodna obala Jadrana pod tujo oblast. Z najvišjega uradnega mesta ie izrekel Mussolini krilate besede: »V ostalem ne razumem zakaj bi morala baš ta pogodba, od vseh stotin pogodb, ki so bile sklenjene na svetu, biti neizpremenljiva in večna . . .« Iz srca nam je govoril fašist nad fašisti, prvič da mu moremo pritrditi z iskrenostjo in navdušenjem. Kvišku srca, pokonci glave, bratje to in onstran meje! Nas ta pogodba ne veže nikakor! Sam ministrski predsednik Italije je dal naši mentalni rezervaciji trdno pravno podlago. Essetai emar, signori! Ne bo večna, niti dolgotrajna ne bo ta pogodba! Ni več daleč dan, nevredni potomci vrlih pradedov, ko potrkamo na vrata tretje Italije in pridemo po svojo last. RUDE ŠTUGLJAR ME JE VČ ANIN: . Privatna inicijativa D’Annunzija je rešila Reko za dolgo let Itabjan-stvu. Ista inicijativa je izvedla atentat na St. ŽermensKo mirovno pogodbo in rešila Madžarski del Za-padne Ogrske — Burgenlanda. Vprašanje Burgenlanda so rešile He-iašove in Pronojeve fašistovske čete. Njihova nioc ie celo večja od moči mednarodne pogodbe sankcijonirane od vseh velesil zmagovalke Evrope. Reakcija premagana v vojski ne sme in ne more za sedai oficijelno ' obračunati s svojim premagalcem, kot redna vojska v obliki nove vojne. Ona dela to s privatno inici/ati-vo- Madžarska ie menda uradno raz-orožena. a neuradno ima več vojakov in orož.a nego,v vojnem času. Neodgovorna privatna Madžarska je danes Drava Madžarska. Ona uradna je samo politični blef. prevara, slepilo. Kateri pameten človek ve-ru-e danes v Betlena? Kdo ne ve. da predstavljajo Madžarsko danes Gembeš Friedrich Hejaš in Pronal? Uradna Nemči.a ni nikoli rekla, da ne bo plačala reparacij- Ona je najela Hugo Stinesa in industrijski trust, kateri ie marko potlačil do nemovočnosti in postavila zaveznike ored dejstvo: Nemčiia ne more plačati. Tudi to je naredila privatna mi-cijatlva in sedai pristaie še nepopustljiva Franci a na konferenci v Parizu na z ir žanje reparacij od 145 milijard na 40—50 milrard zlatili mark. Cela Evrooa išče svoie rešitve v privatni inici ativi- Cela Evropa je danes v njeni oblasti in ona preti, ako se ne bode tudi pri nas razvila v isti meri, da pride čez glavo celemu mednarodnemu urejevanju Evrope. lta!;ja Je napravila v tem pogledu čuda, Mussolinijeva privatna inici. ativa — a to Pomeni nacijonalnl fašizem — ustvarila je pravno in ekonomsko vojaško in socijalno najbolj obvarovano in ravnotežno državo v Evropi. Do 200.000 brezposelnih je dobilo v fašistini eri. ustvarjeni po privatni inicijativi eksistenco in sigurne krove. Italija, dasi zmagovalka, se je nahajala v istem položaiu kot mi. ki smo tudi zmagovalci. Četudi zmagovalci. naši nacijonalisrn! niso zadovoljni in zato smo sovražniki. Vse države, katere imajo sistematično politiko bodočnosti, organizirajo svoie privatne inicijative. I tali-'a poleg svojega zmagonos-nega in popolnoma dovršenega fašizma organizira svojo faš:stično mi-iico — izven svo e voiske- Zgodovina še ni zabilježila take vojaške države, katera je sama po sebi vojska, kakršna bode v najkrajšem času lta- Iia. Na Madžarskem so nekega dne mobilizirani vsi fašistčni oddelki. Po zanesljivih poroclih, ki prihajajo ie naša meia natrpana neuradnih oboroženih band, katere čakao samo na prvo povele. da vpadeio v našo zemljo. Jugoslavija, katera se nahaja med dvema do zob oboroženima taboroma. ne samo da nima privatne nego niti državne inicijative. Mi namesto da se konsolidiramo na znotraj in, da se krepimo na zunaj, gremo na volitve in bojujemo ljute strastne strankarske boje. Interesantno je. da so strankarski boji v Italiji in na Madžarskem potisnjeni v ozad.e in. da je vse koncentrirano na okrepitvi absolutne državne politike. V tem sorazmerju, v katerem so pri nas strankarske strasti, a pri naših sosedih državna strast predo-minantna, — v tem sorazmerju se nahajajo na žalost naše moči. Naša državna politika ne samo, da ne neguje, nego celo nerada gleda privatno inicijativo. katera ima postati v Orjuni protiutež oni v Italiji in na Madžarskem. Ves vojni plen naših sovražnikov obstoji v tem, da nas ne napadejo nekega dne regularne ~ trupe nego njihove po neodgovorni privatni inicijativi organizirane čete in bande. V tem sučaju se mislijo oni izogniti intervenciji velesil in naših maloantantnih zaveznikov. četudi verujemo v solidnost Male antante, ni sumive, da bode mogla neoficijelna četn:ška akcija trajati precej časa. dokler bodo Imele naše regularne vojske pravico vmešavati se. A kaj bo med tem časom? Bodemo .pustili med tem časom naše obmejne kraje v rokah naših sovražnikov? Ni li za ta .slučaj absolutna potreba naše Nacije — da ima svojo milico? e Ni li sramota za našo nacijo, katera ie vstvariena s zavestjo večne naše privatne inicijative — naše obljubljene misli — da je njena privatna inicrativa danes razpršena in, ! da 'e v najusodnejšem trenutku ni- i ma? Ni H potrebna Orjuna? Ni li potrebna nacionalistična mi- ! hca. oborožena Ln pripravljena za vsako akcijo? (Princip.) EDINO NAS POKRET LAHKO OSREČI DOMOVINO! Neka! iz Tržiča Tržič se je razburil, ko je začul prve glasove o »Orjuni«. Razburjenje je bilo vsesplošno, a največ protestov je izzvala ta vest pri tu-kašnji mednarodni ljudski stranki in njenih pokroviteljih. Dasiravno so bili pretepi v Tržiču na vsako- nočnem sporedu, jih je glasilo te stranke dosledno ignoriralo. Nena* doma pa si je »Slovenec« dal duška nad nekim zopetnim vsakonočnim spopadom ter v zlobnem zavijanju dolžil »Orjuno«. Seveda se ni pozabil ob tej ugodni priliki zaletavati v Srbe in srbske častnike — in končno zopet valiti krivdo na demokrate. Ob sklepu je obljubil »Slovenec« izdati imena junakov-ponočniakov, kakor hitro dobe pri sodniji zasluženo nagrado. Tega pa ne bo storil, ker se noče s tem zameriti osmim čukom, ki so naznanjeni radi svoje ponočnjaške narave. Nesrečni osmerici, ki je postala žrtev lastne ovadbe, svetujemo, da se primerno zahvali za nagrado Slovenčevemu dopisniku. Ta pa naj si zabeleži v album, da se Or. Ju. Na. preresno zaveda svojih ciljev, da bi tratila svoje sile v pijansko - ponočnjaških pretepih! Nemir se je pojavil tudi v gostih vrstah varovancev mednarodne ljudske stranke, pri tukajšnjih Nemcih. Zanimivo je, da pri tržiš-ki industriji zavzemajo vsa boljša mesta najzagrizenejši nemštei šovinisti, povečini celo inozemci. Ali je to v čast naši »nacijonalni« industriji ? ? Slovenski delavec je dober ie za najumazanejša in najslabše plačana mesta. Dogodilo se je celo nedavno, da je arhitekt — Nemec nahrulil svojega sužnja — Slovenca z: VVindšscher Hund. Slaba bi tedaj predla nemškemu valpetu, da se ni zanj zavzela narodno nezavedna množica sužnjev nemškega ka-* pitala. Delavstvo! Naj te ne slepi 50 litrov vina, ki jih zlije tvoj tlačitelj v jezero tvojih krvavih srag, da rnu — zaslepljen po svojih zaslepljenih voditeljih — potem »v kolikor toliko« kličeš: »Živijo!« Tudi tebe ne bo rešila niti moskovska niti rimska internacijonala! Tudi tvoje mesto in tvoja rešitev je naših nadstrankarskih nacionalističnih vrstah!! Tudi za tvoje vstajenje se bore naše čete! Naš cilj je: zdrava in močna država. In mi se jasno zavedamo, da tvori veliko večino te države ravno proletari-jat. Zavedamo se, da je edino v zadovoljstvu večine mogoča sreča in napredek. Pridi in bori se z nami za naše skupne ideale! Vam pa, k! odmerjate slovenskim trpinom pičli delež slabega kruha; vam, ki se redite od jugo-slovenskih žuljev in grošev, svetujemo resno: Poglejte okoli sebe in dajte Jugoslovenom kar je jugoslo-venskega! Minili so časi, ko smo bili zadovoljni z drobtinami, ki odpadajo od bogatinove mize . . . ! LJUBO D. JURKOVIČ. (6). III. flEO. I. Ilpouure cy Mnore h MHore ro/mue Kan je Beoe.nmi Becejmnoanh nanpaRjbao cpora Koma jaiaua y apjinju /lome Kyjie. Ehjio je to jenu or npyher jiernor /rana, hckojihko /uma npe Becejrair, noju je jkhbco y kcto /ioOa n y JToH.oj h v Op .moj n y Fopmoj Kyjm, h Kojn je nenpecTano Mernao CBojy hyn h pacno.ioa»e-juo, najBHiiie je fino cBoj, i, umne jan, h o/x-BajKHnjH je Cho y /fomoj Kyjra. y JToihoj je Kv.ttb aenneo meron chti Mufloni h HajMjiahu Or be. Oh je nama Oho Hcicpe-n;,'u ner m v roj neim; oh je h>hx ii e kako buhio pa3yMeBao h Burne no/reo. II Ty je hmuo phane h ruie KOMumje, c ko-juMa cy ce oii h merona /ieua yBeK CBaljaJiH, Ghjih h tjtcjih. Hecro cy h KpBJby TpeOajm /ra Opane CBojy 30MJi,y, Kyhy h Ky>inniTe . . . Kan Oh Bece/imr fino y /Iomoj Kvjih /tyniH Oh My kho Heurro JiaKme Ohjio; c /ryrue 6h My nao neKH TeuiKH h Hemianu TepeT, Kojcr je oce-hao y CpegHioj, a jorn BHine y Fopmoj Kv.tu, jep ra y trm Kyjiaxfa /repa npano n He pa3yMe-paxy. Ka/r 0n /ronaano y /lomoj KyjiH, /iyui oh my on npuuHKP Gun > ouano nao k a ce naa temna ycnuujan.a na bhcoko 6p/to, narjro cnyui-t o HHaOp/mne y /vwiHny, hjih ica/i mma/mo, y MJia/rocT :, ocehatt* na CBojHM ycHaua Bpyhe Anke jih j n :e noJby0Ue . . . y /I' soj ce je KyjiH Bece/iHii ocehao itocBe enoj h CJioGonan, rano, ga 6h o/iMax, hctom trn «01X100 y OBy Kyjiy, aaOopanHo na CBe /tpyre Kyjie, u na cny apyry /ieuy, h na /teuy u.erouo /Biue . . . Ty je ronopno onnpuje, dHorpuje h nuneTHHje; ynwc Rpanco h jearpoBHTo. Ty je Oho OaOHJbHHjH. 0/yiyiHHjH h HejIHUHHjH y CBOjtlM 0/myKaMa h MiuruBeiuj'. Ty je Bece/iHH yueK Be-ceo. v iviftBuoM MHuaJhHn, cityna ca MimomeM h CpbeM MHprro oOpabunao cBoja no.na. h opa-HHU,e . . . rT.yniMarm cy My BHirre nyra xxejiH npaBo ototh /Jon.y Ky/iy h mhoio cy jy nyTa orubar-Ka/m h O/turo oniMa.nH. H Oaui n ato h nourro Je CKopo c trnu h ne/tajb aPMjr.e Oho norrTKponfl>en fcertusoM Kpn/byJ Bece/mu je /J,oH>y Ky.ny aajBH- me no.ieo. Bece.au h, nora cy Ty /JoOpoTa Bor-/rane 3Ba,nH, Ty je, y JIoh oj Ky.au, najimine 0uo oh — BeceJiun BecejruHonuh. — Oj Bosrte u Cbcth Topbe, ^ntMariH uh oruu.mv irajnehe h Haj/tpaiKe no.ii>e. Otmy .tth mh to, Hom a mh RHiue oncTaiiKa y JTon.oj Kyjiu, a TeniKo he mii Ohth h y Cpe/m>oj h y Topiboj — na hy ce MopaTH cojihth /rajbe k ceBepy. A,ir’ TaKo mh nepua 0y3/ronaHa n KpcHOHMeue CBohe, uoje he yBeK /ia Ovne, h iihtko mh ra ototh iiehe! TanoBe cy mhcjih neero Mopnjie Bor/rana JIodpoTy, h šaro je oh hccto tom nojny sa-jraaHo. Je/mor jvTpa ynyTHO ce je panno npaMa non.y; .vajaniuo je /roOpa Korr.a cnora, uaanoiitio ce co.tjiv na o0.nyMje, h .v/piOno ce y /ty0oice MHC.TH . . . 3a naimbanou je iiocho, uao o6hhho Ka/i je no thm ripe,n,e.-iHMa xo;ruo, /rua riepna 0y3/ro-Baua, no /ma norca o/r He.imKa c hobhm Koutna-THM KajuniOM. Home je Ohjio n/io/to, nenniro h Jieno. Kpo3 no/ue je Tenao noTort no/ie, a na bo/ih Bor/ran je caan/rao MJiunoBe, y Kojnua je M.neo jkhto ca c noj u x opariHTia. npaua c,vhuv nocTaRHO je ime-/iHibe rconniHne hb KojHX je noOnpao cjraTi:y MeaOBHlIV. Ka/i ce je Bor/ran noueo Ha 0pejnyjnaK, a ca 6peji:yjbiva ouanno umpoico nojbe, cpne wy je o/i /iparcrrH aahrpa.no . . . Harjie/taiio uy je nao /ta r/ie/ta Jiene Majntme ohh . . . Btr/ia je ne.nHKa cnapuna, hcvto ce je mačje n.Hxa.rio nao Bejiirno h:vto Mope . . . HBpnaK je jkhbo 'inporio necMy /iera h no/nieBa. nop.iiiue rio.ba icpiuiHjro je jam uptmx ra-Bpaiiona . . . y tj- /iojiBiiy, Meli.v JKyTHM imacjeM, neicaKo ycrwaMT<‘ne ajmihi, /locTojancTBeno ce je cny-rurao /loopora Bor/tane. — Cauo rok je obo Moje — mhcjiho je y cedri — noi-ie hy h ja Ohth jkhb! Ha /lanena, ima je/mor ouatber xywKa, ona-3H/ia cy ra KOMimije, Ha 0pojy npe.ko 77, mro MJia/tHX ihto CTapnjtu; canprniH cy ce, onno/in-jih ra n xTertouie ja H3 noTaje y0njy, /ta uy Ta ko '-na o m OTMy tr.erony cnpoTHiby, nojy je Kpn.xy, TCIIIKHM JKJVbeUHMa H jont TejKHM 3110-j*:M crei:ao. A.th, tberoBa je cuara Otma cBy/ta pa3r.na-niena. ti naTo cy • • cnu nam 38je/tinniKH nana-aujiu. H3B8^hjih cy iieptie 6y3/^OBauej Opnjite hop/te u xanijape h Oani ce jyiianKii orae/tame. 3aMerHHJiH cy rrpanH jvuanKH Merjari! IlhrOa Bor jan ira ene HCTupu cTpatie. Otbo-prro eboje neceJte Heurro 3an.aameiie ohh; cpi/e uy ce cnjno 3aHrpa.no, a HHCTa n Mtipria caBecT 3adjHCTaja mv je nao ycnjano cyHite. — UpaMOTa Hitje — y sauocy je ronopno jok ce Ono na skhbot h cmpt — aa BJiacTHTy rpy.iv npBnj cEcjy jihth! n on h.hm naje ce/tMepo /tytuMa.Ha; 6y3-/tOBanoM hm je pedpa paaOrro h CBe ttx je H3-Mpunapuo . . . Floitojb je Oho onajan h CTparnaH. Bor/taH | je nacjiTOjHMa /tyro o/tojicBao, Tynao je c /tečna h c jt-Ba, MHore je pacTepao h TentKo panno, ajrr ra je na KOini.y nemo y/tapHO y peOpa — h oh ueciHTO na/te, Kao jytiaK h nonrreH ho-bck . . . e’On ji h cy wy h meronor nrapHira. . . . u Tano je Bor/taH neatao y pyjHoj KpBH . . . /I,virte enoje ryOiiT Htrje XTeo! Cyime ce 3anpBeiiH cbc ceh um, npBeinrjHM h upnniHjHM BJiaMOHOM . . . /toic cy npHH ra-Bpami /to.ic-re.TiH KpBaBitM JiemmiaMa h rpaK-TaJtH necMj’ CMp-ru. lIII(JTA CABECT ! ITOIHTEIBE !! BEPA !! 1 — Ah! — Da — da! — On jel — Počila je puška -------------- Naslonjena na debelo jelko, v lepem gaju Oomie Kule, je Marija Lenčikova nekega lepega jutra šepetala te besede, ko je zapazila Tomaža, sina Vlade Mohoriča, unuka Veseli-na Veselinoviča, ki so ga v Gornji Kuli imenovali Janeza Mohoriča. Tomaž je bil lovec, star kakih dvajset let, lepe sloke postave, plavih las, rdečega lica; oblečen z zeleno lovsko obleko. Marija Lenčikova pa mlada, vesela, rdeča kot roža, okretna in hitra kot veverica: oblečena v tako belo obleko, z malimi rdečkastimi okraski. — Marija, duša moja! — je vzkliknil Tomaž, ko jo je zapazil, vesel vrgel puško na ramo in, držeč jo čvrsto v roki, je skočil k Mariji... — Ali me čakaš že dolgo?! — Malo prej sem došla, a zdelo se mi je, da si blizu, ker sem čula strel iz puške. — kaj si dobrega ulovil? — Poglej! — reče Tomaž In izvleče Iz toube lepo pisano žolno, i Solnce je s svojimi žarki razsvetljevalo zeleni gaj in solnčni žarki, prodirajoči skozi visoke jelke so ustvarjali na zeleni travi in na padlem listu majhne kroge, ki so se neprestano premikali in razveseljevali dušo Marijino in Tomaževo in jo polnili z nado in lepoto. Hodila sta objeta, tesno drug ob drugem in zdelo se jima je. da sta v lepem dvoru ali raju. — Poslušaj Tomaž, — reče Marija, ko sta storila komaj par korakov — kako molčeč človek je tvoj ded Janez, kakor da nek^j skriva v svoji notranjosti, nekaj veličastnega in lepega! — Fran. moj brat, pravi, da je zelo pameten, da ga pa niti vi v lastni hiši ne razumete. — Čudno! — Čelo ima nabrano in vedno se zdi, da nečesa pričakuje; ozira se in gleda... — Veš, Marija, moja draga, — odvrne Tomaž — on vedno sanja in sanjari, kako bi našo domačijo povečal, a moj oče Vlade pravi, da imamo mi neko večje posestvo in premoženje, in da je to pač velika domačija le od Boga prikrita! In ker nam on nikdar ničesar ne pove, zato živimo tako siromašno na našem malem posestvu. Kmetje velikih grofov! — Oče mi pravi, da ded ne more razumeti, zakaj da smo grofovski kmetje in sicer zakaj in kako to, da smo tuji hlapci? — On da od žalosti ne more govoriti in nam ničesar povedati. Vedno le premišljuje, kako bi se otel grofovskih rok. — Kajne, da se v njegovih očeh vidi, da je pameten in dober človek, ki trpi vsled neznane bolesti? Da, da! — potrdi Marija in šetajoč dalje zamišljeno pristavi — čudno!----------------- — Toda veš Marija, jaz vendarle verujem, da bo spregovoril, kadar bomo mi njegovi vnuki dorasli in postali pametni. Veš, moj brat Janko je duhovnik, jaz študiram pravo, pa naju on priprost človek ne razuma in ravno tako tudi midva ne njega. Kadar postaneva pametna in ga bova kolikortoliko razumela, takrat bova uredila našo domačijo in premoženje. Slavčki so peli vesele pesmi in z listjem se je poigraval Jalren vetrič. Mariji in Tomažu se je zdelo, kakor da ju listje pozdravlja, da se veseli ž njima, da ju vetrič poljublja, igrajoč se z Marijinimi svetloplavimi lasmi, ki so se dotikali Tomaževega razmišljenega lica (Nastavlja se.) DR. DANKO ANDELINOVIC: Pozdravni govor Oblasnoj Skupštini. Oospodo izaslanici bratskih Ob-lasnih odbora, , gospodo izaslanici Mjesnih organizacija Oblasnog odbora zagrebačkog! Ja vas pozdravljam široke duše i vedra srca, jer je širina, jer je vedrina znak nacionalizma, a njegova ie borba uperena proti uskogrudno-sti, tjesnoči, slabunjavosti. mlakosti, Pomanjkanju vidika i svakom tokal-nom patriotizmu. Naš se nacionali-zam uzdiže ko sivi soko nad širokom ravnicom i kliče nam borbu velikih ideala, a protiv malim idealima. Mi smo u svojim dušama pokopa- li tnale domovine i lokalne patriotizme pred licem velike i snažne Jugoslovenske domovine- Priznajem velike su naše epopeje, Patnje. borbe i istrajnosti. Počete od naših gusara. uskoka, hajduka i komita. predjite preko Gvo-^a, Kosova. Dobrog polja, Vetreni-ka i Kajmakčalana i nači čete jedno Donosno Srpstvo, jedno žilavo Hr-vatstvo i jedno lijepo Slovenstvo, na-či čete instinkte jedne rase, koja se >ieda. Lijapa je naša prostost, veliki su naši podvizi. hrabre su naše iz-držljivosti, krvave su naše čežnje-za slobodom. Ali mi, kao nove Radiče iz starog panja, hočemo još v’še, još lisnatije. još šire. Našoj če-.^o prostosti podignuti spomenik. Našem junaštvu vidovdanski hram. a naše čemo krvave zastave smo-tati, nek sinovi, unučad i pokoljenja dolaze i hodočaste k njima nek im se klanjaju, nek se ponosno ugleda-iu u njih. Ali mi za ljubav prošlosti, za ljubav minule slave i prošlih epopeja ne zaboravljamo svoju buduč-n zaustavite more. koje. se lomi o °bale; m ožete ih zaustavljati, iali ih ^ustaviti nečete. jer .če oni na kon-^ konca ipak imati pravo. .. Nama se predbacuje da smo na-q a ako hočete da smo razbijači gospodo. mi imamo dva razloga i to J T *®t>ji kako za koga. Za pametne i ^borite imamo razlog u užem smi-^ a za nokvarenjake, bezobrazni--župane i hulje imademo batine. je u»o simo .platili ovu državu a da {v Pustimo nekažnjeno vrijedjatj-' Su prošli kroz bujice bJ!1, Preko ošfcrica giljotine, a ako trebalo i naš če proči. No to nije naš princip- Naš glavni princip jest mir, red i požrtvovanje za opču narodnu stvar. Ali isto je tako naš princip štovanje naših svetinja i ove države i tko je ne bude poštovao milom, taj če je pOštovati sitom. Možda če doči dan kada če nam i ova država biti preuska i kada čemo granice naše ponijeti, na našim krvavim rukama. na granice naše rase- Ja taj dan. bračo. pozdravljam, oa makar prvi kuršum bio moj! Naš se pokret ne veže uz nikako-ve metode. On če postupati onako, kako bude zahtjevala situacija. Ne-če se sramiti da bude janje, pa makar janje žrtveno, a neče prežati da bude vučica, što vučjim ml je kom zadaja pokoljenja, a vučjim zubima razdire krda glupavih ovaca. Vi ste gospodo, prestavnici jed-nog novog ideala, da se tačno izrazim, više nego ideala, vi ste prestavnici jedne nove vjere. 1 kao što ie svaka vjera imala svoje mučenike, svoje sveče, svoje proroke i svoje askete, i naša vjera, baš iz naših redova, morati da ih dade- Ne očekujte za sebe ništa. Vi niste pozvani da vam se dade. nego da date. pa makar, ko što je rekao Robes-piere, pa makar da date i svoj do-bar glas. Culi ste do sada od sviju strana-kani sviju političkih ljudi što oni neče. a ja vam, u ime Orjune, velim što mi hočemo. Mi hočemo ovu državu. veliku i snažnu, mi hočemo, ovai narod svijestan i svoj, mi hočemo Jugoslavenstvo. bez vrdanja i kompromisa. Gospodo, mi hočemo vlast u ovoi zemlji. Jer kakav bi bio vojnik ko.ii ne bi htio biti general, kakov bi bio pokret, koji ne bi htio vlast. da provede svoje osnove? Naši su ciljevi jasni i odredjeni, i mi se u borbi za njih ne vežemo uz nijednu stranko, uz nikakove poli-tičke formacije, uz nijednog politič-kog čovjeka. uz nikakovu kliku, uz nikakovu koteriju. 'Jugoslavenstfvo ie naša zastava. Jugoslavija je naš cilj, a dobro Jugoslavenskog čovjeka je naša Isvrha- Mi se ne vežemo dapače ni za današnji Vidovdanski Ustav, jer mi nečemo državu S. H. S., nego Jugoslaviju, jer mi nečemo jedinstvo Bosne i Hercegovine po staram austrijskom receptu, nego jedinstvo Jugoslavije. Danes mi čuvamo tai Ustav i čuvat čemo ga hrabro i požrtvovno. jer je tako shodno i potrebno, i jer ga napadaju oni, koji ga neče, ne radi toga, jer oni ne bi htjeli ovakav Ustav, nego jer oni neče u opče ove države. Su-tra čemo tai Ustav mi sami mijenja-ti. u koliko se ne slaže s našim idealima i s našim napredkom, i to ne za to, jer mrzimo, nego za to, jer ljubimo ovu državu. Pitate me za puteve? Naš put je ravan, čim brže k cilju kako rekoh, bez vrdanja, ni desno ni lijevo- I nema tih zapreka, koje nečemo pregaziti, nema tih ograda koje nečemo smrviti našim prsima, a našem naletu neče odoljeti sva tjesnogrudja, mračnjaštva i nazadnjaštva. sve more i sva pogana kopilard kompromisa, i robstva minulih vjekova. Tko ie natrunjen ili desnicam ili ljevicom, a ne sredinom srca. nek ne prelazi s nama na juriš, jer mi čemo ga vla-stitim rukama zadaviti. Naša ie snaga naša mladost, a naša je vjera naša pobjeda. Ja vam velim mi čemo pobjediti. jer na mlad-jima ostaje svijet. Ja sam več jed-nom kazao, da u ovoj zemlji nema tri naroda, nego samo dva: jedni su stari, a drugi su mladi; jedni su oni, koji su pregazili rijeku, a drugi su oni, koji su ostali na drugoj' obali. Dobro nam došli svi vi, koji ste mladi u svome srcu i koji nostitie visoke ideale narodnog jedistva. bez obzira na dobu i godine. U našem kralju vidimo sina Petra Oslobodioca, sina kralja slobod-njaka i neka zna, da je njegovo iice simbol naše države, da je on predstavnik naše rase. 1 pisano ie: Imajte čvrstu valju i zaželite tla dodju brda k vama i da vam se poklone, — i brda če doči i pokloniti če se-v A ia vam velim: jednu slovensku težniu zakopajte u zemlju i nad njorn sagradite tvrdjavu i ta če tvrdjava iednom odletjeti u zrak. Jao si ga onome ko.ii bude u tvrdjavi. Naša je težnja naš ideal — naš program: iedan narod, jedno ime, iedan jezik, iedna država, jedan krali jedan parlament i jedno veliko : široko slavensko srce. Neka živi Jugoslavija, neka živ! Jugoslavenstvo, da živi kralj! ! Prvi občni zbor Oblastnega odbora Orjune za Hrvatsko v Zagrebu. Presenetljivo hitro in z ognjevitim razmahom se je prenesel naš pokret iz Dalmacije v Banovino, kjer so bila tla za razvoj Orjune navidezno najmanj prikladna. Zdelo se je, da v deželi izrazitega separatizma in defetizma ter megalomansko ozkogrudnega pojmovanja narodne ideje skoro ne bo mogoče dobiti pristašev za naše ideje. Toda vsa skepsa se je pokazala popolnoma neumestna. Naše gibanje v Hr-vatski in Slavoniji se je v kratkem času tako okrepilo in razširilo, da so defetisti v resnem strahu, ko vidijo, kako Orjuna kar iz zemlje iz-tepta cela krdela oduševljenih narodnih borcev. Spočetka so nam bili nasprotni celo ljudje, ki smo nanje največ računali. Odgovarjali so nam, da hr-vatske razmere niso take, da bi se dalo provesti naše organizacije v večjem stilu in da je naš napor skoro brezuspešen. Toda živa delavnost1 naših članov je neprenehoma trkala na srce in vest vrlega hrvat-skega ljudstva in naravno je, da je v celi zemlji s časoma našla mogočnega odmeva. Prva akcija naših somišljenikov v Zagrebu o priliki zabave avstrijskih oficirjev pri grofu Salis-Seewi-su je prebila led in vzbudila zaupanje dobromislečih, doslej zastraženih po frankovsko-blokaškem terorju. Prve naše trdne organizacije so vstale v našem junaškem Primorju. Bakar, Sušak, Kraljeviča, otok Krk in ostala mesta so postala ognjišče in žarišče naših idej in odtod se je razširil plamen Orjune po celi deže- li. Delegati gredo ustanavljat podružnice v Pakrac, Brod, Osijek. Vseh mest se ne more naenkrat obiti, zato se nove Orjune ustanavljajo s pomočjo okoliških, tako Vukovar, Karlovac, Ogulin in dr. Značilno je, da mnoge Orjune ustanavljajo srednješolci, n. pr. Čakovec, Petrinja in Šabac. Medtem se je že vršil veličasten zbor Orjune vsega Primorja v Krasici o priliki Zrinj-sko-Frankopanske obletnice. Nadaljni veliki zbor je občni zbor oblastega odbora Orjune za celo Banovino v Zagrebu dne 18. t. m. Vse hrvatske Orjune so poslale na občni zbor svoje delegate, zastopane pa so bile tudi Orjune iz Ljubljane, Sarajeva in Skoplja, kot zastopnice pokrajinskih organizacij. Splošno zanimanje in pozornost je vzbudilo poročilo tajnika g. Tomašiča, ki je podal celoten pregled razvoja hrvatske Orjune in iz koje-ga izhaja, da je hrvatlska Orjuna ena izmed najmočnejših v državi in da je s svojimi akcijami že mnogo pripomogla, da se zanese in utrdi državna in narodna jugoslovanska misel v najširših slojih naroda. Ugotovilo se je pri tej priliki, da državna oblastva po možnosti ovirajo delovanje Orjune in da se celo postavljajo na odklonilno stališče ter ščitijo frankovstvo in defetizem proti nadjonalistom- Poročila, ki potrjujejo tako vedenje državnih obla-stev je poslala skoraj vsaka lokalna organizacija. Razveseljivo dejstvo se je obenem ugotovilo, da se namreč v Liki ustanavljajo seljačke Orjune, ki imajo med člani same seljake in ki so številično najjačje. Med resolucijami, ki jih je zbor sprejel, je velika večina takih, ki se tičejo socijalne zaščite našega delavstva pred izsesavanjem s strani kapitalistov, zlasti tujih. Pozornost se je obrnila tudi na dogodke v Sloveniji in se je sprejel oster protest proti preganjanju nacijonalistov v Sloveniji. Predvsem se je obsodilo postopanje g. Hribarja. Dalje se je sklenilo, posvetiti več pažnje kulturnemu delu: osnovanje tečajev za nepismene in ljudskih čitalnic. Sklenilo se je izdati poučno brošuro o ustavi in o temeljnih pravicah in dolžnostih posameznih državljanov. Po zborovanju se je vršil v dvorani »Apolo« svečani kongres, tekom kojega se je med mnogimi zdravicami domovini in kralju ter j neodrešenim bratom prvič pela na- i ša himna, ki jo je po besedilu pred- j sodnika Centralnega odbora g. dr. Karolije, odličnega književnika, uglasbil znani skladatelj g. Do-bronič. Skupščina je potekla na naše največje zadovoljstvo in bo imela sotovo velik uspeh. Vsak udeleženec je odšel z zbora z dojmom in trdnim uverjenjein, da smo mnogo silnejši, -nego sami mislimo. Celoten potek zbora je nudil sliko sile in bujnega življenja, ki nam jamči za uspeh v bodočnosti. Zagrebškemu Oblastnemu odboru iskreno čestitamo na uspehu in na vzornih njegovih organizacijah. Naj živi zagrebški Oblastni! Naj živi Orjuna! Naj živi Jugoslavija! Izjava Oblastnega odbora „Orjunatt Zagreb. Gospod polkovnik Nikola Premo-vič je napisal v »Pokretu« od 19. marca članek, v katerem kritizira iz krivega stališča mišljenje nekaterih nacijonalistov in celo delo Orjune. Članek so ponatisnili z različnimi komentarji mnogi zagrebški listi, hoteč prikazati vso stvar kot nekako cepitev v vrstah Orjune- Ta Oblastni odbor ie neposredno po članku gosp. Premoviča sestavil zaključek v katerem zavzema svoje stališče na-pram temu vprašanju. Oblastni odbor smatra za nujno izdati javnosti sledečo izjavo: G. N. Premovič je odličen nacijo-nalni delavec, s katerim je tudi Or-juna sodelovala, ker je bil sekretar Narodne Obrane. Ali g. Premovič ne more, niti nima pravice govoriti v imenu nacionalističnega pokreta, ker ne samo, da ni v njegovem vodstvu temveč ni član niti ene naše organizacije. Ni to prvič, da se po časopisih tolmačijo izjave in mišljenja ljudi, kateri sploh ne pripadajo našemu pokretu. kot naše službene 'izjave, naj se to tiče enega ali drugega člana ali pa celo koga, ki sploh ni naš član- Tako se na primer spominjamo pri tem g. polk. P. Jurišiča. G. Jurišič, je odličen naš član, kateri uživa veliko simpatijo v naših vrstah, posebno v Vojvodini, ali niti on. niti kdo drugi ne reprezentira vodstva nacijonalističnega pokreta. Naše vrhovno vodstvo je Centralni odbor in po njem izbran Di-rektorij v Splitu z dr. Korolijem na čelu. kateri izdaja svoje službene izjave samo v našem glavnem organu »Pobeda« v Splitu- Kar se tiče mišljenja, katerega ie zastopal g. polk. Premovič v svo-iem članku moremo izjaviti službeno sledeče: Cilj in naloga naše organizacije ie vstvaritev popolnega nacijonalne-ga in političnega Jugoslovenstva. Tej naši končni svrhi podrejujemo vse in hočemo, da jo izvedemo brezkompromisno. Ali da bodo mogle manifestirati moči Nacije, potrebno e preje rešiti aktuelna socijalna in ekonomska vprašanja napram interesom Nacije. Mi bi bili najsrečnejši, ko bi narod zapopadel veličino historičnega momenta v katerem se nahaja, sam na bi z emancipacijo svoje lastne volje, povzdignil interes države, to le samega sebe kot organizirane celine nad vse partikularne interese. Mi se nadejamo s svoje strani, da bo prišlo do tega ter smo uverjeni, da je to najboljša pot- Pripravljeni smo delati v tei smeri in v tem smislu pomagati parlamentrnim faktorjem naše države. Z ozirom, da se plemenski, verski in razredni interesi, dvigajo večkrat nad interese Nacije ter, da pozablja večina naroda v njihovo korist interese celine, ni nič čudnega, da se pojavlja v naših vrstah tendenca, -katera zahteva, da se vrhovni cilji Nacije vistvarijo, ako ni drugače mogoče, tudi po drugih potih. Toliko bolj ker vstvarja oblast sama upravičenost tega stališča, ko dovoljuje gotovim elementom, da rušijo pod plaščem demokracije in par-rvmentarizma našo državo znotraj in na zunaj. Toliko smo smatrali za nujno, da iziavimo v orijentaciio naših članov in obveščenje javnosti ter ne bodemo v tem vprašanju več polemizirali. Za Oblastni obdor Orjuna Zagreb: Berislav Andelinovlč, predsednik j Naš organ nosi ime »ORJUNA«, I kar pomeni v staroslovenskem jet r 7.rku: vihar; ta vihar naj visoko i dvigne -prapor našega nacionalizma! NaS pokret. Vsem mestnim odborom. Predmet: Dnevni red Oblastne skupščine. Oblastna skupščina se začne 24. marca ob 3. popoldne v prostorih oblastnega odbora Arena Narodni dom s sledečim dnevnim redom: Pozdrav predsednika. Pregled pooblastil. Poročilo tajnika obl. odbora. Poročilo blagajnika obl. odbora. Absolutorij oblastnemu odboru. Poročilo delegatov poedinlh mestnih odborov in poverjeništev. 2». marca ob 9. zjutraj. Volitev novega odbora. Referat in diskusija o organizaciji akcijskih sekcij v mestnih Orjunah. Referat in diskusija o notranjem kulturnem in prosvetnem delu Orjune. Slučajnosti. V zvezi s tem se opozarjajo mestni odbori in poverjeništva na § 39. 39.a 40, 41, 49 naešga Statuta. Vsaka Orjuna mora poslati svoje delegate. Ne uvažuje se zastopanje po drugih Orjunah. Odrejeni delegat vsake mestne Orjune oziroma poverjenik mora podati kratko in izčrpno poročilo ter, da v glavnem odgovori na sledeče točke: Kdaj se je osnovala Orjuna. Sedanji odbor. Število članov. Notraiy'a ureditev (sekcije) in dela organizacije sploh. Plan za nadaljno akcijo- Oblastna skupščina traja 24.—25. marca. 25. marca zvečer bode svečani komers v počast članov na katerega imajo vstop vsi člani. Opozarjamo vse Orjune da izstavijo svojim delegatom potrebno pooblastilo, podpisano od predsednika in tajnika in s pečatom organizacije. V slučaju, da katero poverjeništvo ne more zastopati poverjenik sam, izda svojemu zastopniku oolno moč. Vse Orjune so dolžne najdalje do 15. marca obvestiti obl. odbor, koliko delegatov pride na skupščino in če je treba vsem preskrbeti stanovanje. V nasprotnem slučaju ne bode mogoče preskrbeti stanovanja. Tega dne naj manifestira naša moč. Na svidenje v Ljubljani! Oblastni odbor. Naznanilo dšrektorija. Povodom vesti v časnikih o odpovedi g. Pavla Jurišiča od kandidature za tekoče volitve izjavlja Direktorij 'Orjune. da se je g. Jurišič odrekel kandidaturi samo iz tega razloga, ker se je hotel strogo držati sklepov kongresa Orjune v Splitu z dne 10. jan- t. 1.. glasom kojih člani Orjune ne smejo kandidirati kot kandidati nacijonalistov na kaki strankini listi, in da ta odpoved nima drugega pomena ter ni naperjena proti katerikoli stranki ali osebi. Napram demokratski stranki in napram g. Svetozaru Pribičeviču, na kojega listi je kandidiral g. Jurišič. ostane Orjuna kakor tudi g. Jurišič v istih odnošajih, kakor vedno doslej. — Split, 24. febr- 1923. Direktorij Orjune. Oblasni odbor kakor tudi mestni OR-JU-NE poslujeta v areni Narodnega doma. Uradne ure: vsa dan od 10.—12. in od 16.—19. ure. V Ptuju se je vršil v četrtek 22. februarja občni zbor Mestne Orjune, ki je pri številnem obisku uspel nad vse pričakovanje- Udeležili so se ga tudi delegati iz Ljubljane, Maribora, Varaždina, Središča in Ormoža. Po otvoritvi obč. zbora ie podal predsednik oblastnega odbora inženir F. Krajnc jasno sliko o današnjih nevzdržnih in žalostnih razmerah v državi. katere so rodile le verske, plemenske in strankarske mržnje, ki aretijo upropastiti našo mlado Jugo-savijo. Vse te rane izlečiti je naša naloga. Nato je govoril o programu Orjune in njenem stališču napram strankam. Izjavil je določno, da ne poznamo nobene stranke, poznamo le narod in državo- Za njim sta govorila še delegata iz Maribora in Varaždina ki sta istotako povdatjala nujno potrebo Orjune. Temu je sledila volitev odbora. Ustanovni občni zbor Orjune v Laškem se je vršil 24. febr. Cvet meščanstva v Laškem je postavil kader naši organizaciji tudi v tem, nekdaj tako ogroženem t!rgu. Na zboru samem se je ugotovilo, kako potrebna je tudi tu Orjuna. Dela je dovolj- Čvrsto naprej! Kamnik je postavH temelj naši organizaciji 25. febr- Imena izbranih ustanoviteljev sa nam porok, da bode tu Oriuna čvrsto nafpredovala. UstanovnS občni zbor Or.Ju.na v Novem mestu se je vršil 25. februarja t. 1- Zbor je bil izvanredno dobro obiskan, opazilo se je posebno mnogo kmetov. Zborovanje je otvo-ril predsednik pripravljalnega odbora g- Uderman, kateri pozdravlja delegata C. O. v Splitu in O. O. v Ljubljani g. Joviča M. Silobrčiča, kateremu da tudi do svojem lepem govoru besedo. Burno pozdravljen je pozdravil g- J. M. Silobrčič prisotne v imenu centr. in oblastnega odbora. Razložil je prisotnim postanek, cilj in razvitek naše organizcije, ter naše stališče napram današnjim političnim razmeram v deželi. Končal je svoj govor, priporočajoč prisotnim disciplino in kompaktno delovanje za državo in nacijo. Na to je bil izvoljen stalni odboT za Novo mesto in okolico- Nedeljski nacionalistični zbor v Novem mestu ie bil velika manifestacija naše jugoslovenske misli. Na predlog g. predsednika je bil poslan brzojavni pozdrav Nj. V- kralju v Beograd in predsedniku direktorju-ma dr. M. Koroliju v Split. Ustanovni občni zbor Orjune za Domžale in okolico se je vršil v sredo 28. februarja. Zbor je bil jako dobro obiskan. Navzočih je bilo mnogo zavednih Jugoslovenov pa tudi Jugo-slovenk iz vseh slojev- Zenska sekcija bode v Domžalah zelo močna, pa je tudi delo, ki jo čaka, veliko. Zbor je otvoril sklicatelj g. Krmpo-tič. kateri je po pozdravnem govoru dal besedo delegatu C. O. v Splitu tov. J. M- Silobrčiču. Ta je pozdravil zborovalce v imenu našega vodstva, razvil program, ideologijo, postanek in razvitek našega pokreta. ter je povdarjal specijalni značaj, ki g3 ima ta v Sloveniji. Končal je svoj govor s (Pozivom na delo za zmago naših idej. Za njim je govoril delegat Obl. odbora v Ljubljani ter pozdravil zborovalce v imenu istega. Razložil je razvoj našega pokreta v Sloveniji. Dotaknil se je tudi situacije, ki je nastala pred volitvami, razložil stališče našega pokreta napram raznim slojem, ter končal svoj govor z željo in vero, da bode Orjuna zapopadla svojo nalogo in. da jo bode tudi častno vršila. Izvoljen je bil upravni odbor za Domžale in okolico. Iz zborovanja je bil poslan brzojavni pozdrav Nj. V. kralju in predsedniku direktor-juma dr. M. Koroliju. Ustanovni občni zbor naše Orjune v Celju 28. febr. je ob obilni udeležbi vzorno potekel- Zaman so bile vse persekucije, zaman vsa gonja proti našim zvestim. Orjuna je Hudi tukaj pokazala, da se ne plaši nobenih groženj. Podrobno poročilo v prihodnji številki. Šmarje pri Jelšah. Tudi v našein trgu se vrše priprave za ustanovitev Orjune, za katero vlada veliko zanimanje- V šmarskem okraju in tudi v trgu samem imamo še precej trgovcev in drugih obrtnikov, ki se prav radi pobahaio v svojih obratih z blaženo nemščino. Nekateri so se udeležili tudi Jagaballa. Upamo, da bo švabčarenje kmalu prenehalo, če ne, ga bomo odpravili mi. Pravih Nemcev pri nas ni, nemčurjev pa n;kakor ne bomo trpeli med nami! Akcija nacijonallstov v Virovitici. Zagrebška »Slov. Tribuna« je prejea iz Beograda: »Notranje ministrstvo je prejelo službeno obvestilo, da so preložili radičevci svoje veliko zborovanje na 25. t- m. a to iz razloga, ker je iprišlo nekaj tisoč nacionalistov v nameri, da razbijejo zborovanje.« Kakor je znano, je javljalo blokaško časopisje, da pride 50.000 brvatskih republikancev. Izgleda, da so nacijonalni elementi tudi v tem Radičevem gradu začeli prevladovati in potiskati radičevce v temo. kamor tudi spadajo. Pozdrav Orjuni- Primili smo ovaj oozdravni telegram iz Splita: Za sednice mesne Orjune pozdravljamo vaš rad za naše ideale i Jugoslaviju. Uniformiranje »Orjune«. Notranje ministrstvo je odobrilo načrt uniforme, katero smejo nositi člani organizacije pri narodnih svečanostih. Uniforma bode taka: kalpak z državno kokardo, plava srajca, sive hlače in nas, a čez ramo jermen za orožje. Naša himna- Kakor smo že obetali. prinašamo danes na prvi strani nesem »Nacijonalistički .poklic« izpod peresa g- dr. Mirka Korolije. znanega književnika in predsednika Direk-j torija Orjune. Besedilo je že predloženo enemu naših najboljših skladateljev, da ga uglasbi. Pela se bo kot himna nacionalistov samo ob svečanih prilikah. i i ■ i mi —TMumnTni a—————omc—mmmmmmmm— ti i <■ Narodno gospodarstvo. Dl F: ZBOLJŠANJE SLOVANSKE INDUSTRIJE VSLED RUSKE KRIZE. Nemčija je producirala v poslednjem letu 191 milijonov ton premoga-115 milijonov ton ali 80% te produkcije je odpadlo na rusko pokrajino. Slično je s produkcijo surovega železa- Brez koksovih oeči iz rurskega ozemlja zamore producirati Nemčija le še 2—5 milijonov ton. Zato je prenehala biti zaenkrat Nemčija najnevarnejši konkurent češke in poljske industrije. Pa ne samo to. Nemčija naročuje .pri čeških plavžih in livarnah železo in železniške produkte. Pri čehoslovaških žeiezolivarnah že več mesecev pred rursko krizo ni gorela skoo nobena visoka peč- Radi visoke valute češki industrijelni produkti niso mogli konkurirati z inozemskimi posebno z nemškimi ne, radi izredno nizkega tečaja marke. Tudi naša država je naročala le največ v Nemčiji- Danes je nemška produkcija že v stagnaciji, ako ni celo v nazadovanju. V Kladnu pa produkcija narašča, v moravsko - šlezijski krajini so zopet užgali visoke peči, obrat pa zavzema dnevno večji obseg. Tudi strojne tovarne v Pragi, Brnu in Plznu dobivajo vedno večja naročila- V ostravsko - karvinskem revirju so kokserije užgale tri baterijske peči. v kratkem pa jim bodo sledile še ostale- Ostrava pošilja koks celo v Nemčijo, kar se popreje nikdar ni zgodilo. Poljske železoli-varne v Radom-u dobivajo vedno nove naročbe- Francoska zasedba je Nemčijo za delj časa dvignila iz vrste konkurentov v svetovni industriji, tako. da si bo mogla češka industrija utvariti na industrijskem bolehanju Nemčije močno gospodarsko pozicijo. Ker je z Rusijo v trgovskih stikih, bo tudi tam našla znatno odlagališče za svoje blago. S tem bo tudi Nemčiji začela odvzemati odjemalca za odjemalcem. Čehi so trezen in delaven narod. Ali bi ne mogli stati enkrat na vodilnem mestu v vrstah slovanske industrije? In potem nam kramarskim podjetnikom ne bode treba več klicati tujcev in ponujati tujemu kapitalu lastno rudo za izmozga vanje! Edini konkurent češki industriji je danes le še Avstrija, ki ima še precejšen gospodarski vpliv na sosedne industrijske države- Zato so -pa tudi v Beogradu dr. Seipla sprejeli, kakor — strica iz Amerike! Vendar za-znamuje statistika avstrijske produkcije zadnje mesece znatno nazadovanje. Na rurski krizi si je tudi Avstrija opomogla, toda Čehi ji že močno odvzemajo teren. Na vsak način bosta oba konkurenta kmalu bila odločilen boi- V tem znamenju zaostaja že avstrijska tekstilna industrija. Madžarska }i je že zaprla svoje meje — bojkot? Zato pa so Avstrijci po kameleonsko spremenili svojo politiko in šli v Canoso-Beograd! In naša vlada? Namesto, da bi izrabila ugoden položaj, je dovolila vse koncesije. Nabasali so delegatom dubkom lačne torbe in jim iz »iskre- nega prijateljstva« dodali še kaj povrh. Narod, odpri vendar oči in poglej. kako delajo državniki kupčije na škodo tvojih idealov in bratske češke države. Vodenje knjiga na našem jeziku* Ovih dana ministarstvo finansija ponovilo je i pooštrilo raniju naredbu da sve strane banke u našoj zemlji moraju voditi svoje knjige na našem službenom jeziku. Tako isto svi računi moraju se voditi u dinarskoj vrednosti. Nove poštne znamke. Poštno ministrstvo je sklenilo, da izida nove ooštne znamke s sliko kraljice Marije in s slikami zgodovinskih mest naše države. Znamke bodo tiskali v Ameriki. Novčanice oo 1000 dinarjev pridejo iz prometa. Zagrebška »Riječ« ooroča, da .pridejo novčanice po 1000 dinarjev koncem marca ali v počet-ku aprila iz prometa. Nove novčanice se že tiskajo in bodo v kratkem razposlane podružnicam Nar. banke. Kulturni pregled. Sokolski Vjesnik župe zagrebač- ke. Primili smo trobroi prvog godi-šta ilSokolskog Vjesnika župe zagrebške«. Listajuč ovaj trobroj od 64 stranica sa skoro 30 ilustracija, pri-mjetilii smo da je to jedan od najbol-1'jih sokolskih listova. Sama sadržina lista pruža vodjama pojedinih dru-štava veliku gradju, jer baš u ovo-me broju imade vježba za sve kate-goriie sokolskog članstva, a sastav-Ijenih po priznatim sokolskim tehni-čarima. Osobito je pomno obradjen pregled jugoslavenskog i slavenskog Sokolstva, jer upravo iz ovog pregleda svatko može da upozna život, rad i nastojanfa naših Sokolova- Mi list za svate strane preporučamo. a naručuje se kod uprave »Sokolski Vjesnik« Zagreb, Nova Ves br. 23. GodišnJa je pretplata fetu 36 Din. ZRNA. Pogreb na državne stroške- G. namestnik Hribar si je stekel s svojim delovanjem za razširjenje naše organizacije tako velike zasluge, da mu naša Orjuna skoro ne bo mogla poplačati te velikodušnosti. Da ipa se zaslužnemu veličini, ki nam je nesebično poskrbel za velikansko reklamo in popularnost v Sloveniji, vsaj malo oddolžimo, je tukajšnji oblastni odbor sklenil, da zastavi pri osrednjih oblastvih ves svoj vpliv, da se zaslužnemu g. namestniku ob priliki njegove politične smrti, ki se bliža z orjaškimi koraki, dovoli pogreb na državne stroške z velikim konduk-tom tja do — Reke. »Orjuna« bo pri uogrebu sodelovala in so topogledne pogrebne priprave že v teku. Kronika. »Slovenski Narod« postaja pozabljiv- To so znaki njegove senilnosti: mi se ne bi obdregnili v njegovo starčevsko kašljanje, če bi ne šlo v konkretnem slučaju za neko krivico, katera je nanesena in bi mogla škodovati nekemu našemu klijentu. »S. N.« trdi, da je splošna zavarovalna družba »Sava« v čisto italijanskih rokah ter da mi od nje sprejemamo pomoč radi tega ker prinašamo njen inserat v »Orjuni«. »S. N-« se ne spominja, da je on sam napisal poročilo o ustanovnem občnem zboru društva »Save« v 77. štev. z dne 7. aprila 1921. iz katerega je razvidno, da je v tej družbi samo 40% tujega kapitala, a drugo se nahaja v naci-ionalnih in državnih rokah- »S. N.« naj pometa torej pred svojim pragom. mi pa ne potrebujemo njegovih nasvetov- Naš list. Kljub kratki dobi obstoja »Orjune« si je ta priborila že častno mesto med glasili nacionalistov naše kraljevine- Njeni članki, ki vzbujajo ’ pozornost širše nacionalistične javnosti. najdejo vedno širokega odmeva v uredništvih bratskih listov. Celo zagrebški »Pokret«. ki ni glasilo nacijonalistov, omenja s toplimi besedami naš liist o .priliki njegovega razširjenega formata in poudarja, da ga veseli ta uspeh agilnih nacijonalistov Slovenije- »Pokret« priporoča naš list najtopleje vsem Slovencem, Hrvatom in Srbom in zahteva, da ga vsi pošteni in zavedni Jugosloveni širijo in podpirajo. Podpiranje naci-jonalističnega tiska vodi do zmage naše misli in do konsolidacije naše kraljevine. Razne vesti. Vodstvo Ciril Metodove družbe smo zadnjič vprašali, ali ie resnična govorica, da je ono dalo svoji podružnici v Celje navodilo, naj se člani varujejo vsakega agresivnega dejanja napram Nemcem-Dobili nismo do danes odgovora. Ugotovili smo pa, da ie naša informacija točna. Toraj sedaj nai vodstvo še začne zidati Šulferajnske šole prt nas ker svojih na Koroškem, Štajerskem in Primorskem ne more in delokrog družbe se bode razširil in sporazum z Nemci ie gotov- In ti iugoslovenska mamica ali nisi mogla še tega dočakati, da bi takemu vodstvu pljunila v obraz!? Težka ti jugoslovanska zemljica. In Vi borci Cirilmetodarji, ki ste bili zasramovani opljuvani, tolčeni od nemške sodrge, mar bodete to trpeli?! Popravek. V »Orjuni« (št. 9.) je notica, da imajo v Mariborski meščanski šoli čitanke, ki je v njih še cesarska pesem. Resnici na ljubo popravljamo stvar v toliko: Na meščanski šoli v Mariboru, kakor nam poroča dotični zavod, nimajo čitank s cesarsko pesmijo. V slovenskih razredih je uvedena čitanka Brinar 1., 2., 3. in 4. del za meščanske šole, v nemških pa Fink-Kožuh 3. Lese-buch. Vse t_e knjige so pisane v strogo jugoslovanskem duhu. Koliko knjig se nahaja še v privatni lasti posameznikov iz prejšnje dobe se ne ve. V kolikor so bile v prvem času po prevratu v šolski uporabi, so bili po nalogu viš. šol. sveta iž njih odstranjeni vsi sestavki, ki so bili v zvezi s prejšnjo Avstrijo. Brez žrtev ni zmage! Star borec za naše nacionalne ideale in za našo svobodo nam piše: V naših vrstah se pojavlja čiesto malodušje pri vsaki mali žrtvi, katero izgubimo v naših borbah. To pa je za nas ne le sramotno, ampak tudi nevarno. Kdor stopi enkrat v naše vrste, se ne sme bati žrtev, kajti na te mora biti že vnaprej pripravljen, ker brez žrtev ni zmage. Mi smo si nadeli visok cilj, smoter ozdraviti naš jedinstveni narod in našo jedinstveno državo ter ju povesti v lepšo in boljšo bodočnost, zato je vsaka žrtev, ki jo doprinesemo v tem boju častina. Mi moramo preko žrtev, te nas ne smejo strašiti ampak nasprotno, še obodriHi in okrepiti. Čimveč žrtev, tembolj mora rasti vera v končno zmago, tembolj intenzivno mora postati naše delo. Naš jugoslovenski narod, posebno pa slovenski del, je danes še slabič, mi pa ga moramo vzgojiti za junaka, ki ne bo klonil pred nobeno silo, ki se nikoli ne bo udajal malodušju, če smo si znali izbojevati nacionalno državo, si jo moramo znati tudi zgraditi, moramo jo znati očistiti vseh madežev in zajedavk. Brez žrtev ni zmage! Tega se zavedajmo vedno! ersssaasssssffssffHa >&UDDH£< f—.......... —I aw’i' .BUDDH&- !# TRAM MARK C Brežiški nemčurji. V nedeljo 18-pr. m- se je peljal prenapolnjen voz z vinom navdušenih brežiških nemčurjev iz kolodvora v mesto. Ustavili so se pred gostilno Bogovič in tamkaj klicali: Orjunci »Junci« kje ste. da vas nabijemo, ker mi se vas ne bojimo itd. Omenjena družba je bila pristno nemčurskega kova do imenih Costa ml. sin trgovca. Paidasch Edu-ard, sin brivca. Klobučar ml., sin kleparja v Brežicah in drugi. Te cvetke naj vzamejo na znanje, da sc je »Orjuna« že ustanovila tudi v Brežicah, tako. da je njih želji ustreženo. Za njo bo v Brežicah prav hvaležno polje- Vsem zavednim Slovencem pa polagamo na srce. da si omenjena imena dobro zapomnijo, ter jih to-olo 'priporočamo. Svetosavski hram u Beogradu. Patrijaršija srpsko - pravoslavne cr-kve odhičila je'da u Beogradu podig-ne monumentalnu crkvu sv. Save na mestu gde je Smail-paša spalio kosti Svetog Save. Mi, nacionalisti se ne smemo angažirati za nobeno politiko, ker smo izven in iznad strank. Za nas obstoji samo narod, a vprašanje države je vprašanje samega naroda. Vsem. bi želijo zdravje sebi. svojin draoim in DaSeou naroda, priDoroCainii edino sredstvo zoper trne kozo in rodele m. da faboi narofe l 0“ ki ie prizoano ■ 7 lepilno sr proti lem ostudnim kožnim boleznini. -1 MODNA TRGOVINA A. SINKOVIČ NASL. K. SOSS LJUBLJANA Mestni trg 10. CENE ZMERNE!! Manufakturna trgovina FRANJO MAJER Maribor Glavni trg št. 9, Zaloga raznovrstnega češkega sukna, ševjota in kamgarna za moške in ženske obleke, platna, perila, nogavic, sešitih odej, pirotskih preprog itd. . drugi in Stegu in kom. družba za strojno električno industrijo. Pisarna LJUBLJANA Beethovnova ulica 9/111. Postavlja: kompletne naprave modernih Eag ter naprave za sušeni« lesa. Dobavlja in montira: vse stroje za lesno obdelavo. Mantlaktara - Hoda - Konfekcija DRAGO SCHVVAB umu. imi m k. i v zalogi specijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plafiči, pelerine, zimniki, raglani etc. Izdelava oblek v lastnem modernem salonu. I ! Autogaraia AUTODELAVNICA A. Thaler LJUBLJANA GLINCE 37. Stanovanje 2—3 sobe, kuhinja I drugo se lile, sprejme se tudi v novi Mii. — Oferte pod „MIR» na »Upravo ORJUNE Ljubljana". LJUBEZEN. Mladenič najlepših mladostnih let si želi v svojem samotarjenju dopisovanja ali znanstva z živahno gosplco, ki bi mu nudila sladko razvedrilo s prijaznimi pisemci ali sestanki. Pisma pod šifro ..Pomladno poštno ležeče Ljubljana. IVAN ZAKOTNIK UUBL,ANA mestni tesarski mojster Dunajska c. St. 46. Telefon 8tev. 879. Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja sa palače, hiSe, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna laga. Tovarna furnirja. oblastveno poverjen stavbeni lollner in mestni stavbenik M. Mi ii.il. Izninje in projektira vsakovrstne visoke zgradbe, vodne zgradbe, lelezobetonske Me iti Avtomobile kolesa, motorje« pnevmatiko vseh vrst, olje* bencin I*1 druge potrebščin^ ima vedno v zalogi F. Florjani!* LJUBLJANA , Oglasi v „ ORJUSI" imajo najboljši uspeh* I Semena j/, na debelo in drobno j/, za polje in vrt priporoča I Sever & Komp. I Ljubljana. 1—9 '/ Pišite po cenovnik! *c—s;— — ' Modna in športna trgovina — =* za dame In gospode 1 P. MAGDIČ Ljubljana, nasproti glavne pošte, i Največja Izbira damskih oblek, bluz, plaščev in nakitnih predmetov, dalje klobukov za gospode, perila, kravat Hriiti illi zložljive lesene stolice za otroke, ki služijo obenem kot mizica, razni igračni vozički z in brez košare, šivalni stroji in dvokolesa, so najcenejši: „TRIBUNA“, tovarne dvokoles in otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška c. 4. Zobna pasta jiior Ustna voda Iv. Jax m sin Ljublia n a. Gosposvetska c. iV- o 5115 rfi.n,!} Izborna konstrukcija in clegtntna izvr&itev 04 V ClAlli oll iJJl« j* tovarne v Linču. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „ADLER44. CenikrLkotoni ia Kolesa iz prvih tovarn: tasta in brata, GRU: UŽET trm 1................. TELEfOll /5 Stran 5. VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO TELEF&N ST. 28S lili BRZOJAVI 1 „PI&L£N“ MARiBOa Stev. 11, Kemm&flia JOŠKO SOlMIK UtSBUlM ZAHVALA. V dnevih neizmerne tuge in bolesti ob smrti našega predragega soproga, odnosno očeta, gospoda dra. Ivana Tavčarja „SLOGRAD” Slovenska gradbena in industrijska d, d. ■f&Ssfon Inter. 18$. TeSeFo« InSer« 180. Tehnična pisarna Ljubljana, Sp. Šiška, Frankopanska ulica 151. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vlož-kami za visoke tlačne napetosti (kako” pri skladiščih, „siloa-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. nam je bilo vsestransko izraženo iskreno sočutje prava uteha, ki nam je hladila in lajšala srčno bolest. Nemogoče nam je, da bi se mogli posebej zahvaliti vsakemu posamezniku, zato izrekamo tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nas tešili v najtežjih trenutkih ter nam izra/ali svoje toplo sočutje, vsem onim, ki so z osebno udeležbo pri pogrebu dali izraza svojim srčnim čutilom, zlasti pa zastopniku Nj. Vel. kralja, zastopnikom tujih držav,^ predstaviteljem centralne in pokrajinske vlade, predstavnikom mestne občine ljubljanske in drugih slovenskih občin, vsem zastopnikom vojaških in civilnih oblasti, vsem govornikom, darovalcem številnih vencev in cvetja, Sokolstvu, pevskim in drugim društvom ter vsem ostalim korporacijam in sploh vsem, ki so se udeležili pogrebnih svečanosti v Ljubljani, Škofji Loki in na Visokem, da izkažejo s tem zadnjo čast blagemu pokojniku. V Ljubljani, dne 27. svečana 1923. Rodbini dr. Tavčarjeva - Arkova. v Ltubljani r ............. prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, ientianški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov, za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno I" čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete, NASLOV: zavod za premog, d. d. centrala i Mani, MikioSifgva 1.15/11 Podružnica v novem Sada (Bačka). Carinsko - Posredniki - Bureaiut Uvoz GROM Izvoz Centrala Ljubljana Kdodv. uilta 41. Podružnice 1 Zagreb, Maribor, Jesenice, Boh. Bistrica, Čakovec. Rakek. Cie. Gle. Transatlantique, Francoska linija HA VRE — NEWY ORK Najkrajša linija, samo 6 dni čez morje. Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d. Zagreb. Vozne listke is \mUm pojasnila daje zastopnik UHLJIH Kolodvorska ulita itn. 41 i Kr. monopolna veleprodaja JADRAN d. z. o. z. je najmoderneje urejena in izvršuje vsa uskarniška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjiga. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — BruSure in knjige v malih in tudi največjib nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Ljubljana, Dunajska cesta št. 19. Prodaja špecerijskega in kolonijalnega oiaga na debelo. ■HOMnaM Telefon interurb. 113. flkosna oprema lluMniik katalop, »sikov Id rekiamnili Hitov. S Lastna tvornica šolskih zvezkom 5 Šolski tvezki za osnovne Sole ln srednje iolc. Risanke, dnev- » nikl in beležnice. J i n iiUH>iHUsaiHi>a ■ ■ ■ •■■>*■■■>■■■■■■■■■•« Bled, Slovenija. -------------- Špecijalna tovarna za izdelavo bančnih in pisarniških oprav. Velika tvornica za pohištvo. Prevzema tudi vsa stavbena dela. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica SELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1 (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) Brzojavi: TRGOVSKA. Kapital in Din. iy.5Q0.000'-. Telefoni! 189» 146, 458. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Ekspoziture^ Konjice Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici). mojLVNuaa 'o VNAODtfl VNSflNHiNOM ® ' . - ............................. . Ha mm in Mo. SLAVEISKA BAKEA d. d. podružnica Ljubljana preje Jugoslovanska Union-Banka ZAGREB BEOGRAD Bjelovar, Brod n,/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgone, Kranj, Maribor, Monsšior (Baranja), Murska Sobota, Osijek Rogaška Slatina, Sombor, Siišak, Šabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, - Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). AF1LTACI JE: BUDAPEST: BALKAN BANK R. T. SPLIT: JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJSKA BANKA. WIEN: BANKHAUS MILAN ROBERT ALEXANDER. Delniška glavnica in rezerve K 200,000.000. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. 'troji za ©bde- fpurbine & kovani« T ransmisile iwonow? Strojne tovarna m livarne d.d.t Ljubljana. od 11. do 18. marci 1923 naj obišče vsakdo, ki želi novih trgov. zvez. Ugodnosti za posetnike: 75% popusta pri vidiranju potnih listov, 33#/o popusta pri osebnih in brzovlakih češkoslovaških železnic pri potovanju v Prago in nazaj. Legitimacije za ceno & Din 20'— se dobivajo pri češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani, Breg št. 8 in oficijei. zastopstvu, tvrdki Aloma Company, družba z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. Beograd, Sremska ul. 9. CHARLES PRINC MANUFAKTURNO BL4G0 NA DEBELO LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C 86. POŠTNI PREDAL 124. IZTAMEDM UŽITEK boš imel, če si privoščiš v restavraciji glkolodvora v Ljubljani rimsko čašo Inserirajte v „ORJUNI“! Naznanilo! Haznanilo! P. n. občinstvu ter znancem, prijateljem in gostom z dežele vljudno naznanjava, da sva odprla dne 28. februarja v novi palači Ljubljanske kreditne banke, nasproti glavne pošte prvovrstno kavarno EMONA opremljeno z vsem komfortom. Sklicuič se na najino dolgoletno prakso upava cenj. goste s solidno in skrbno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti ter se za naklonjenost priporočava JAN IN KATI FIALA. Restavracija se odpre nekaj dni pozneje, kar se bo sl. občinstvu naznanilo v časopisih. s nji fuisagts ‘vNvninn Čevlje kupujta od domačih tovarn tvrdko Peter Kozina & Co. z znamko „Peko“, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in na debelo Ljubljana, Breg 20 in podruž. Aleksandrova o. 1. ®Mo kašljate je edino j sredstvo proti prehlajenju PEKTO haierl sigurno pomaga „ADRIJA“ drogerija in foto - manufaktura B. Čvančara, Ljubljana. „SAVA“ £Q „CABA“ OpCo »siguravajutfe OnuiTe ocHrypaBajyhe dlonltursko drufttvo jvS[w/) AHOHHiapCKo *pyiuTBO ZAGREB Bo 3ArPEB Generalno zastopstvo za Slovenijo V LJUBLJANI Sv. Petra ccsta št. 2 Posluje v vseh,zavarovalnih strokah.