F r a n с è В e r n i к L E V S T I K O V A R E D A K C I J A J E N K O V I H »P E S M I« Levstiku gre zasluga, da je Simon Jenko leta 1864 izdal svoje pesmi v posebni knjigi . Zaka j neposredno potem, ko je Jenko 24. j a n u a r j a tistega leta že skora j obupal , da bi kdo založil »Pesmi«, je mladega pesnika srečal Levstik, ki je še isti dan pregovoril Giont ini ja , da je vzel rokopis »Pesmi« v tisk in založbo.1 Levstikova nesebičnost je Simona Jenka nedvomno moralno zadolžila. Ne vemo sicer, kdo je t e d a j prvi sprožil misel, n a j bi se »Pesmi« pred natisom še enkra t pregledale založnik ali Levstik sani — toda p redpos tav l j amo lahko, da je Simon Jenko k l jub vsemu z del jenimi občutki izročil svoje, za tisk p r ip rav l j ene pesmi p r i j a t e l ju v pregled. Hkra t i z zavestjo, da morajo biti pesmi ko- likor toliko zrele za tisk, če sta jili S t r i tar in Mandelc vsestransko pre- tehtala* (Stritar celo dvakra t ) , je Jenka ver je tno ovirala tudi p re t i r ana samokrit ičnost. ki jo je čutil do lastnega dela'1 in ki 11111 je brani la , da bi rokopis pesmi spet izročil nekomu v kri t ično presojo. Po drugi strani p a Jenko iz hvaležnosti za pomoč, ki mu jo je bil nudil pri založniku, ni upal odreči p r i j a te l ju , kolikor ga je ta sam prosil za rokopis. Toda na j bo že kakor koli: Jenko je Levstiku nazadn je zaupal svoj rokopis pesmi. Na srečo sc je Levstikova redakci ja »Pesmi« do danes v celoti ohranila.4 zato lahko iz nje prece j na tančno rekonstrui ramo odnos, ki ga je t eda j imel naš kri t ik do Jenkove poezije. Levstik se je pregleda Jenkovih »Pesmi« lotil z vso resnostjo in strogostjo. Zamislil se je že nad razvrsti loi jo posameznih pesmi in jo deloma tudi spremenil . I ako je npr . lirsko izpoved Studenca in pr i - povedno pesem Cekin pomakni l — ne povsem brez razloga na začetek rokopisa, med skupino erotičnih pesmi. Pesem Skrivnôst, ki je prvotno 1 Levce, Zvon 1874. 355—356. * Bernik, Lirika Simona Jenka l()62, <>8. » Prav tam, 83 in 105. 4 Levstikovo redakcijo Jenkovih »Pesmi hrani NIJK. v Ljubljani, rokopisni oddelek — mapa 23, ms 4<>2, III g. stala pred Obujenkami, pa je neupravičeno postavil za ta cikel pesmi. 1 udi izpoved Ptici je samovoljno izločil iz skupine ljubezenskih pesmi in jo prestavil v drugi del rokopisa, To bi bile vse znatnejše in ne po- vsem sprejemljive premestitve Jenkovih pesmi. Manjših, nebistvenih zamenjav je Levstik napravil kajpak še več! Znotraj domoljubne sku- pine je npr. zamenjal vrstni red pesmi Gôri in Naše gore. Gôri je razen tega premaknil za Adrijansko morje, Naše gore pa na konec skupine domoljubnih pesmi. Nadalje je postavil satirično pesem Modrijanom v nasprotju z Jenkovo razvrstitvijo pred pesmi Zelja in V brezupnosti. Refleksivno izpoved Sprememba je pomaknil za Sliko, Sončni mrak pred pesmi Mati in Angel tužnih. Zamenjal je še vrstili red pesmi Mati in Angel tužnih, Sanjaču in Zimski dan, Pri oknu in Lilije, Zadnji večer in Mlada Mana. Kljub navedenim posegom v razvrstitev Jenkovih pesmi moramo poudariti, da so kompozicijske spremembe še sorazmerno majhne v pri- meri s korekturami, ki jih jc kritik vnesel v besedila Jenkovih pesmi. Levstikove premestitve posameznih pesmi namreč niso take, da bi znat- neje ogrozile tematično doživljajski princip v notranji zgradbi »Pesmic. Bolj kot razvrstitev pesniških enot znotraj zbirke so Frana Levstika zaposlili naslovi nekaterih Jenkovih pesmi. Zastavlja se vprašanje, katera načela je naš kritik pri spreminjanju naslovov uveljavil, bodisi zavedno ali nezavedno? Najp re j velja poudariti , da o dveh Levstikovih korekturah naslova ne moremo soditi, ker danes ne vemo, kako sta se glasila originalna na- pisa pesmi. Refleksijo, ki je obdržala naslov Kdo mi da sanje?, jc pesnik npr. prvotno imenoval Pesem, čeprav verjetno to ni bil njen zadnji naslov. Tako splošne, nevsebinske naslove, kot je Pesem, je namreč Jenko navadno nadomeščal s konkretnimi, bolj enoumnimi napisi. Z ve- liko gotovostjo lahko torej računamo, da jc ta usoda zadela tudi zgoraj omenjeni naslov. Ker pa je to pesem z novim, bolj konkretnim naslovom (Kdo mi da sanje?) prvič objavil E. Gangl v zbirki leta 1901. dvomimo o verodostojnosti predrugačenega naslova. Prav tako se nam zdi sumljiv naslov pesmi Ob povratku. Gangl je namreč hudo samovoljno posegal v tekst Jenkovih pesmi in jim dodajal celo nove naslove, kar je sam pri- znal v uvodu k že omenjeni zbirki. Y njem je izrazil upanje, da pesmim »niso v kvur naslovi in ločila«, ki jih je »napisal sam«, zaka j Jenkove pesmi je — kot pravi — našel »v veliki večini v rokopisu brez njih« (Pesmi 1901. XII). Glede na to. da pri pesmih Kdo mi da sanje? in Ob povratku ne poznamo avtentičnega, se pravi zadnjega Jenkovega naslov a, primerjava z morebitnimi Levstikovimi popravki ni mogoča. Od nadaljnjih popravkov, ki se nanašajo na naslove Jenkovih pesmi, naj omenimo najprej nekaj nebistvenih. Levstik je npr. spremenil Jenkovo Pobratimijo v Pobratimstvo, Cekin v Zlatnik, Morske duhove v Povodnje duhove. V navedenih primerih gre. kot vidimo, le za malen- kostne spremembe: za spremembe v naglasu in sufiksu besede, za sino- nimni izraz, za prisiljeno, čeprav ne bistveno korekturo naslova. Ostali popravki naslovov pa so vredni večje pozornosti, saj že bolj določno razkrivajo namen, ki ga je imel Levstik, ko je brezobzirno po- segel v besedilo Jenkovih pesmi. Tako je dal Levstik pesmi Prošnja naslov Dar. pesmi Ptici pa Zgodnja otožnost. Primera kažeta, da je kritik zastopal stališče, naj bi naslov povzemal vsebino pesmi ali vsaj njeno jedro. Priznati je treba, da Jenkov naslov v pesmi Prošnja res ne izčrpa celotne izpovedne vsebine niti ne seže v bistvo umetnine, zato Levstikov napis Dar vsekakor bolj ustreza vsebinskemu bogastvu obrav- navane izpovedi, saj zadeva — kolikor je mišljen ironično — njeno sre- dišče. Isto je s pesmijo Ptici. Pri njej uvaja Jenkov naslov bralca v razumevanje vsebine. Pomaga mu predočiti situacijo, v kateri je pesnik, ko nagovarja ptico v naravi, pri tem pa naslov še ničesar ne pove o vse- bini tega nagovora. Obratno je skušal Levstik s svojim naslovom Zgodnja otožnost k isti pesmi označiti pesnikov nagovor na ptico. Na kratko je skušal povzeti emocionalno razpoloženje pesmi. Sintetizirati je hotel njeno izpovedno vsebino. Še bolj do izraza pride Levstikovo načelo naslavljanja v naslednjih dveh primerih. Ena Jcnkovili refleksivnih pesmi nosi npr. naslov Naj bo!. S tem naslovom je pesnik bistveno dopolnil vsebino refleksije, z njim se je konkretno opredelil do tega, kar je izrazil v pesmi. Sele iz naslova Naj bo! je namreč čutiti, da se je pesnik vendarle, čeprav težko, sprijaznil z bankrotom svojega mladostnega iluzionizma, z razkrojem svetloglednega in nekompliciranega doživljanja sveta, ki ga opisuje v omenjeni pesmi. Kot pri prejšnjih tako ima tudi pri obravnavani pesmi Jenkov naslov predvsem ta namen, da pojasnjuje in hkrati dopolnjuje vsebino lirske izpovedi. S tako funkcijo naslova se Levstik kajpak ni strinjal! Zato je Jenkov naslov najprej predrugačil (v Nič ne de!), nato pa ga je uvrstil v pesem, in sicer tako. da se ob koncu vsake kitice po- navlja kot refren. S tem je zadostil svoji težnji: v naslov je prenesel odmev osnovnega razpoloženja pesmi. Na isto razliko med Jenkovim in Levstikovim načinom naslavljanja naletimo tudi pri naslovu pesmi Po slovesu. Izvirni naslov Po slovesu ima namen, da bralcu razkrije vzrok, spričo katerega je mladi Jenko izpovedal občutek žalosti. Šele iz naslova postane jasno razvidno, da je neko slovo povzročilo pesnikovo temno duševno usmeritev. Vendar pa tak naslov, ki ni z ničimer nakazoval »vsebine« pesmi, ni bil po Levstikovem okusu. Dopolnil ga je in vključil vanj karakteristiko čustvene atmosfere pesmi. Napis Po slovesu je Lev- stik spremenil v Žalost po slovesu. Kot vidimo, je težil Levstik s tovrstnimi popravki zlasti za tem, da je naslove spreminjal v neke vrste oznake oziroma povzetke izpovedne vsebine posameznih pesmi. Obratno pa naslov pri Jenku navadno ni dvignjen nad umetniško resničnost pesmi, ampak je kot sestavni del vanjo vključen. Pogosto nakazuje Jenkov naslov tudi tisto plast umet- niške resničnosti, ki odpira pot do globljega razumevanja pesmi. Najbolj radikalno je Levstik posegel v tekst Jenkovih lirskih in pri- povednih pesmi. Žal danes ni mogoče natanko določiti učinka, ki so ga napravile Levstikove tovrstne korekture na našega lirika. Na voljo namreč nimamo nobenega izvirnega rokopisa »Pesmi«, najmanj seveda tistega, ki ga je Simon Jenko izročil Levstiku v pregled. Razumljivo je. da bi lahko samo primerjava tega rokopisa z Jenkovo dokončno, za tisk pripravljeno redakcijo »Pesmi« ali kvečjemu z natisnjeno zbirko res zanesljivo odgovorila tut vprašanje, ali je Simon Jenko upošteval katere od Levstikovih popravkov ali pa jih je, kot mislimo danes, zavrnil v ce- loti.5 Ker to vprašanje spričo pomanjkanja gradiva ni rešljivo, bodo po- maknjeni v ospredje pozornosti le tisti mnogoštevilni Levstikovi po- pravki. na katere se Jenko ni oziral v knjižni izdaji svojih pesmi, popravki torej, v katerih se izraža razloček v človeškem temperamentu, v umetniško ustvarjalni moči, zlasti pa v estetskih nazorih obeh pesnikov. Če začnemo pri najbolj zunanjih korekturah in če bomo potem skušali določiti še njihov učinek na notranji ustroj posameznih pesni- 5 Ni seveda izključeno, da je Simon Jenko sprejel katero od Levstikovih korektur pesmi in jo upošteval pri končni redakciji rokopisa. Zal o tem danes lahko samo ugibamo. Glonar je sicer domneval, du je Simon Jenko spremenil pod vtisom Levstikovih popravkov inetrično obliko balade Zimski večer, vendar tega ni skušal niti ni mogel dokazati (Simona Jenka zbrani spisi. 1921. XXXII). Res je namreč, da je Jenko temeljito predelal precej tistih pesmi, ki jih je izbral za knjižno izdajo, in to verjetno še prej, preden jih je dal na Dunaju drugič pregledati Stritarju. Zato je mogoče, da je ritem omenjene pesmi spremenil že ol\ tej priložnosti. škili umetnin, moramo reči, da se je Levstik pri popravljanju loteval najprej obsega Jenkovih pesmi. Tako je npr. dodal satirični izpovedi Modrijanom ter epskima pesmima Pogreb in Zimski večer po eno novo kitico, v refleksivno Naj bo! pa je vstavil en verz, in to v vsako od njenih treh kitic. Obratno je ravnal, ko je v baladi Morski duhovi črtal eno kitico, iz Knezovega zeta pa izločil dva stiha. Y teli popravkih, ki zadevajo kvantiteto pesmi, bi zaman iskali neko doslednost, neko načelo, ki bi ga kritik skušal uveljaviti. Ce je namreč Levstik v sklepu Zimskega večera dobesedno ponovil prvo kitico balade, če dodana kitica v satiri Modrijanom po nepotrebnem razširja skopo, vendar v sebi zaključeno in dovolj jasno celoto in če so vstavljeni verzi v refleksivni Naj bo! pravzaprav refreni, potem ne razumemo, kako je mogel kritik črtati iz Knezovega zeta dva pomensko funkcionalna stiha ter izločiti iz Morskih duhov drugo kitico, kitico, v kateri se pesnikov nagovor na junaka balade neprisiljeno vključuje v opis zunanje situacije. Levstik se kajpak ni zadovoljil zgolj s tem, da je razširjal ali krčil zunanji obseg Jenkovih pesmi, temveč je posamezne pesmi pr,°narejal v celoti. Med take pesmi, katerih izraz je močno preoblikoval, pri tem pa njihove izpovedne vsebine ni bistveno spremenil, sodi vrsta primerov: Tujki, Za slovo, Uvodni obraz, obraz Kadar mlado leto, Slovenska zgo- dovina. Gôri, Na tujem, Po smrti, Modrijanom, У brezupnosti, Naj bo!. Sprememba, Naš maček, Pogreb, Nevabljeni svat, Zimski večer, Zaklad, Knezov zet in Morski duhovi. Neredki tudi niso taki primeri, pri katerih je Levstik spremenil besedno obliko samo v posameznih kiticah ali delih pesmi: v obujenki V ljubem si ostala kraji, v pesmih Samo, Adrijansko morje, Molitev, Na Sorškem polju, Naše gore. Korak v življenje. Med temi primeri je opaziti, da Levstiku niso bile po okusu zlasti nekoliko zastrte, indirektno izražene Jenkove lirske pesmi (npr. obujenki Mirno desno..., Zdrava bodi). Take izpovedi je znatno preoblikoval. Napravil jih je bolj neposredne in racionalno jasnejše. Pri obrazu Siv oblak po nebu je npr. odpravil indikativno obliko izražanja, ki je pesnika držala v neki določeni razdalji do narave, in jo nadomestil z bolj neposrednim impera- tivom. Seveda ni ostalo radikalno spreminjanje oblike brez posledic za vsebino Jenkovih pesmi. Ne samo smisel posameznih kitic, kot vidimo pri obrazu Ko zaspal boni v smrti, marveč tudi smisel, izpovedno vsebino in predmetni svet nekaterih pesmi v celoti je Levstik bistveno ponaredil s svojimi popravki. Zlasti velja to za pesmi Studenca, A tihi noči, Cekin. Naslednji primerjavi med izvirnim in popravljenim zapisom pesmi bosta razkrili vso daljnosežnost in samovoljnost Levstikovih korektur. S t u d e n c a : Jenko: Vštric spod goré zelene izvirata studenca dva, i kakor pot ju žene, hitita v plan nevtegama. Na dvoje gresta pota, na dvoje bolj, skoz bolj navzdol; končala teke bota, al več se videla nikol. Levstik : Izpod goré zelene rodita se studenca dva i kakor pot ju žene, vkup dolgo skdčeta obâ. Zdaj toka n ju delita na désno, lévo se rokô; v morjé obâ hitita, al vkup ju n ikdar več ne bô. V prvi kitici Jenkove redakcije pesmi je podoba iz narave precej realno orisana. Dva studenca »izvirata« nekje »vštric spod goré zelene« in njuna pot ju »žene« navzdol. »Neutegoma«, se pravi brez odlašanja »hitita« v dolino, izteku nasproti. Opraviti imamo torej z nekoliko po- enostavljeno, vendar povsem stvarno sliko dveh studencev v naravi, s sliko, ki nima na sebi še nič nadpomensko simbolnega. Samo v zadnjem verzu bi se utegnila skrivati rahlo nakazana personifikacija. Precej drugače je ista podoba izražena pri Levstiku! Pri njem se studenca »rodita« pod goro zeleno, nato »vkup dolgo skačeta oba«. Levstik se je torej bolj kot Jenko odmaknil od stvarnega opisovanja narave in je podobo studencev že v prvi kitici poosebil. Tudi ritmični tok jezika je pri obeh pesnikih različen. Jenko se namreč ni tako strogo kot Levstik držal metrične sheme. tj. štiristopnega popolnega in nepopolnega jamba. Takoj v prvem stihu je kršil metrično načelo tako, da je postavil eno- zložno naglašeno besedo tja, kjer bi po vseh pravilih moral stati ne- naglašeni zlog, pa tudi v zadnjem verzu prve kitice ni realiziral končnega naglasa. S tem se jc odrekel celo pravi rimi. Namesto nepopolnega štiri- stopnega jamba ima prvi verz pri Jenku ritmično obliko -'- — ' '—, zadnji verz prve kitice pa namesto popolnega štiristopnega jambskega metra naslednjo ritmiko L '- . Nasprotno od Jenka si je Levstik prizadeval, da bi dosledno izpolnil predpisani metrični obrazec, zato pri njem ne najdemo kršitve shematičnega ustroja verza. Levstik je realiziral tudi zadnji naglas v četrtem stilni prve kitice in s tem ustva- ril moško rimo, kar daje ritmu njegove kitice neprimerno več trdote, več toge odsekanosti, kot pa jo najdemo pri Jenku. — V prvem delu Jenkove druge kitice izraža anafora skupaj s stilizmom stopnjevanja intenzivno notranjo prizadetost pesnika v trenutku, ko nadaljuje z oblikovanjem podobe dveh narazen tekočih studencev. Kljub pesnikovi čustveni vznemirjenosti pa je tek studencev od izvira proti izlivu opisan izredno nazorno in ekonomično. Če je v prvi kitici poudarjeno, da sta studenca pritekla iz zemlje (Levstik je prislov »vštric« nadomestil s po- mensko nekoliko drugačnim »vkup«), vidimo iz druge kitice, kako se opisana studenca v nadaljnjem ne oddaljujeta samo v horizontalni ravni, ampak izgubljata tudi na višini. Jenko poje, da tečeta studenca »na clooje bolj, skoz bolj naozdoh, in to vse dotlej, dokler se njuna toka — uravnana, manj zagnana in manj deroča kot v goratem predelu — ne izgubita v nekem večjem vodnem elementu (Levstik misli na »morje«). Kot tok studencev se v drugi kitici Jenkove pesmi umiri tudi ritem verzov. Spričo malenkostnih razlik med jakostjo naglašenili in nenagla- šenih zlogov učinkuje Jenkov ritem na bralca mehko tekoče in njegov tempo postaja vse počasnejši, kar kaže tudi premor sredi drugega stiha. Teh emocionalno bogatih verzov z ustrezno ritmiko Levstik nima! Prav tako sugestivno kot prva dva verza učinkuje drugi del kitice v Jenkovi pesmi. Značilno je. da pesnik skozi celo kitico hoté ne uporabi izraza »studenca«, da bi tudi tako opozoril na simbolno ponicnljivost, ki vedno bolj pronica v to podobo iz narave. In pesniku v resnici ne gre več zgolj za realno sliko dveh studencev, ampak ponazarja z njo pesimistično vizijo svoje ljubezni v prihodnosti. Nedvomno ima v mislih dvoje ljudi (svojo ljubljenko in sebe), ki ju je zgodnja mladost sicer nekaj časa pustila »vštric«, toda življenjska usoda ju ho vedno bolj trgala vsaksebi, dokler ju ne lw dokončno in za vedno ločila. Kako drugače, manj čust- veno sugestivno in manj ritmično ustrezno, čeprav vsebinsko podobno zvenita zadnja dva verza v Levstikovi redakciji pesmi! Nič manj radikalno kot v pravkar obravnavanem primcru ni Lev- stik posegal v Jenkove pripovedne pesmi. Da bi se o tem prepričali, si oglejmo le pesem Cekin v izvirnem in popravljenem zapisu. Bistvene izrazne spremembe med eno in drugo redakcijo se pokažejo že v prvi kitici, medtem ko pride Levstikova težnja po spreminjali ju izpovedne vsebine pesmi do izraza šele v zadnji kitici. Jenko: Levstik: Zaslužim si cekin, k zlatarju se podam, cekin mu v roko dam, mu rečem i velim: Zlatnik si pridobim, k zlatarju idem koj: zlatnik uzmém s seboj: zlatarju naročim: Pa bral sem v njé očeh vprašanje strahom bral : Zakaj nek nisi dal kovati rajši dveh? Predraga pa ne vé, kakö sem jo izdal, ne ve, da kdor bo bral. bral moje bo imé. Jenkov besedni izraz v prvi kitici je precej bolj dognan in, kakor se čudno sliši, bolj slovenski kot Levstikov. Dve nepotrebni izposojenki iz srbohrvaščine ter posili uporabljen sinonim »zlatnik« namesto »cekin« kvarijo besedno plast v Levstikovi redakciji pesmi. Vendar ustvarja citirana kitica dojem, da je Levstik spremenil jezik predvsem iz metrič- nih razlogov. Očitno je težil, da bi pesniški izraz čimbolj oklenil v kla- sične metrične spone in v tem prizadevanju je, žal. do neke mere tudi uspel. V drugem verzu je namreč dosegel, da se vsi trije realni naglasi teksta krijejo z metričnimi akcenti. V nasprotju z Jenkom, pri katerem je obravnavani stili ritmično dokaj sproščen (— — — —\ je zato Levstikov ritem mehanično enoličen ( — '- — — \ — Še bistvenejše spremembe kot v jezik in ritem je Levstik uvedel v izpovedno vsebino pesmi Cekin. Jenko je npr. pustil na koncu pesmi dekletu, da spregovori o svojem erotičnem razpoloženju. Iz njenega vprašanja se jasno vidi. da resno doživlja ljubezen, saj ne more prikriti težnje po dokončni zdru- žitvi z ljubljenim moškim. Obratno pa Levstik v svoji redakciji pesmi ni pustil dekletu do besede. Njegov zaključek izzveni nekoliko nagajivo in hudomušno, čeprav je razpoloženje v pesmi svetlo, radoživo in iskreno. Erotika v Levstikovi pesmi ni obtežena — tako kot pri Jenku - z resno željo po zakonski združitvi. Očitno se je Jenkov sklep pesmi zdel Lev- stiku preveč resnobno naiven, zato ga je predrugačil. In predrugačil ga je bistveno. Vse doslej omenjene oziroma obravnavane Jenkove pesmi je Levstik preoblikoval v taki meri. da so izgubile svoj prvoten značaj. Poslale so prepesnitve in pesniške predelave, kakršnih Jenko ni mogel več imeti za svoje. Kajpak tudi drugim pesmim v zbirki Levstik ni prizanesel. Razen obraza Leži polje ravno, ki se ga naš kritik ni dotaknil, ter še dveh ali treh pesmi, med katerimi je Sončni mrak in pri katerih so korekture res neznatne, je Levstik spreminja l besedila vseli drugih pesmi. Precej m a n j sicer kot v doslej navedenih primerili , vendar še vedno tako, da je s popravk i ogrozil verodostojno fiziognomijo pesmi. Če z d a j navedemo najrazl ičnejše Levstikove posege v besedilo teli pesmi, se nam razkr i je pest ra skala popravkov: N a j p r e j imamo množico takih korektur , ki kažejo, da j ih Levstik ni »zagrešil« toliko iz nekega načela kolikor iz težnje, za vsako ceno popravi t i Jenkove pesniške tekste. (Prva številka, dodana v oklepaju ob posameznih pesmih, označuje stran v Jenkovih »Pesmih« 1865, druga pomeni s t ran v Levstikovi rokopisni redakci j i »Pesmi«.) Jenko, obujenka Tak si lepa (27) : Levstik (13): Tak si lepa, kakor zora, Tak si lepa, kakor zora, ko pripelje beli dan, ki nam oodi beli dan, obraz Roži Roži mlado lice zaradi ko zarja, fantu njeno listje tiho spregovarja: mlado lice (43, 20): Roži mlado lice vneto je, ko zarja; listje nje mladenču tiho spregovarja: obraz Mlade hčere t ruplo (52, 25): Kar oko doseže, Krog i krog vesela smeje se narava, smeje se narava, pomlad po grobovih i pomlad grobove cvetje razsipava. s cvetjem osipiiva. Itd., itd. Pogosto je Levstik spreminja l besedni vrstni red znot ra j Jenkovih verzov. Pri tem se ni ravnal p o nekem pravi lu , sa j kažejo njegove to- vrstne korekture veliko nedoslednosti in nenačelnosti. Po eni strani je npr . Levstik korigiral Jenka v tem smislu, da je postavl jal pr idevnike in zaimke pred samostalnike. Po noči (8, 5): Srce moje čuje, Môje srce čuje, ko ves svet že spava, ko ves svet že spava. obraz Zida drobna mravl ja (58, 28): Gnjezdo SDoje stavi, Svoje gnjezdo stavi, orel na višine, orel na višine, Po smrti (76, 37—38): da več ne bodo znali, da več ne bodo znali, kje križec moj je stal; kje moj je križec stal! Po drugi strani na jdemo vse polno primerov, iz kater ih je razvidno, da je Levstik ravnal obratno: pr idevnike in zaimke je uvrščal za saino- glasniške besede. ь Uvodna obujenka (17—18, 8): kadar črni zemlji damo kadar črni zendji damo velo truplo v tihi grob. truplo velo v tihi grob. Pred sodnim stolom (37, 18): Kadar bom pred sodu j im stolom Kadar bom pred stolom sodnjim stal. stal, obraz N a j vso svojo silo (44, 21): »Naj vso svojo silo Naj vso silo svojo Tak v večernem mraku Tak v večernem mraku mehka lipa plaka, lipa mehka plaka: trdi hrast se smeje, dob se trdi smeje, Ze doslej navedeni primeri kažejo, da Levstik ni bil upravičen pre- urejat i besednega vrstnega reda v Jenkovih stihih tako, kot smo videli. Naslednji citati pa i lustr irajo še ugotovitev, da Levstika niso silili k spre- min j an ju besedne zaporednosti metrični, r i tmični ali kaki drugi opra- vičljivi razlogi, temveč moramo v teh popravk ih videti zgolj njegovo samovoljo. Moč ljubezni (6, 3—4): Novo moč življenju Nôvo moč življenja čutim v vsakej žili, v vsakej čutim žili. Rodoljubki (38. 18): nič na soetu me ne mika, nič me D soetu več ne mika, če pa ti mi kri га/greješ. če pa kri mi ti razgreješ, Z a k a j me ne l jubiš? (40, 19): 7.a ves moj pekèl mi v plačilo za ves moj pekèl mi v plačilo izpolni o saj zadnjo željo: osaj zadnjo izpolni željo: obraz Log za log se skriva (59, 28): Duša ljubeznjiva, Duša ljubeznjiva, bodi stokrat zdrava! stokrat bodi zdrava! Prav tako po nepotrebnem in brez vzroka je Levstik neka jk ra t zamenjal vrstni red verzov v kit icah. Uvodna obujenka (17—18, 8): Vstanejo nekdanje sanje Moč ljubezni se nekdanje i spomin skelečih ran; zopet kaže mi na dan; moč ljubezni se nekdanje vstanejo nekdanje sanje, spet prikaže mi na dan. plešejo s spomini ran! Molitev (70, 34): čuj nas večni Bog! tvoji smo sinovi, Tvoji smo sinovi. čuj nas, večni Bog! Med popravki , ki se pri Levstiku ponavl ja jo in nekako dobijo znača j pravi la , pa je treba razlikovati. Ponekod npr . popravki ne ponare ja jo vsebine verzov. Med take sodijo predvsem tisti pr imeri , k je r je Levstik posamezne izraze v Jenkovih pesmih nadomestil s pomensko sorodnimi in sinonimnimi besedami. « Uvodna obujenka (17—18, 8): močne ure čudne sile krepke ure čudne sile Zakaj me ne l jubiš? (40. 19): ne ena neznana ti ni; nobena neznana ti ni. obraz Zarja dan pripelje (61, 29): To vodilo zlato To pravilo zlato za življenje kratko skoz življenje kratko kožo ti ohrani kožo ti ohrani. dolgo časa gladko. mnogo časa gladko. N a grobéh (87, 43): Poglédal sem v jamo nedavno Ozrl sem se v jamo nedavno skopano, skopano, S l ika (88, 44): Vétrec pihljaje Yetrec pihljâje jezero maje, jezero maje, rahlo ob bregu šepta; nežno za bregom šepta; Sprememba (85, 45): Hitro obrača se časa kolo; Nâglo se časa obrača kolo; Drugače je s tistimi Levstikovimi korekturami, ki občutneje spre- minjajo vsebinski smisel Jenkovih verzov. Npr.: obraz Mlad j u n a k po pol ju (50, 24): Zlomljena je sablja, »Zlomljena je sablja, brat je pokopani. brat je pokopani, kar jih je ostalo, kar jih je ostalo, tujcem so podani!* tujcem so udâni! obraz O večerni ur i (54, 26): »Mladi fant iz zdrave »Mlada greni iz zdrave, iz strani gorate, iz strani gorate, grem na južne kraje. doli v južne kraje, grem med tvoje brate.« tje med tvoje brate.« Včasih je Levstik spregledal protivni veznik in zabrisal vsebinsko antitezo v pesmi, ki ji je pripisoval Jenko večji poudarek. o b u j e n k a Dokle r zvezd bo z la ta čeda (23, 11): Zvezde pa se za oblakom Zvezde za oblak se blede mojim skrivajo očem; mojim skrivajo očem: 16 S l i m M i i n u r c v i j n 241 obraz Zarja dan pripelje (61, 29): Žalosti se znébi, Žalosti se znebi, predno dan ugasne, predno dan ugasne, al spomin ohrani i spomin ohrani na trenutke jasne! na trenutke jasne! Levstik je nadalje močno posegal v Jenkov lirski pesniški stil. kar seveda ni ostalo povsem brez vpliva na vsebinski smisel posameznih verzov. Preproste parataktične stavčne zveze, ki so značilne za čisto liriko, je sekal in nadomeščal z bolj kompliciranimi podrednimi kon- strukcijami. Novi stranski stavki, ki jih Levstik uvaja s podrednimi vezniki — tudi z vzročnimi, za katere je lirika najbolj občutljiva — v veliki meri razblinjajo čustveno neposrednost Jenkovih lirskih iz- povedi. Prošnja (4), Dar (2): k a j ogibaš se pred mano, al zakaj , ko si pred mano, odgovarjaš le očem? odgovarjaš le očem? Vaši modrosti t rap sem verjel, leta mladosti starec začel. Modrijanom (80. 39): Oli. da modrosti vušej verjel, leta mladosti, star sem začel! Doba mladosti Zdaj, ko mladost mi jemlje slovo, jemlje slovo, mlade norosti moti bedöst mi 'z grobu gredo. še le glavo. Trojno gorje (84, 43): Gorje, kdor zataji t i Gorje, kdor je taji t i prisiljen voljo i srce prisiljen voljo i srce, bedakom posoditi ker mora posoditi čas mora, glavo i roké. bedakom čus. glavô, roké. Na splošno Levstik s svojimi korekturami ni težil za tem, da bi na- pravil Jenkov pesniški stil bolj preprost in neposreden, nasprotno največkrat je še stopnjeval figurâtivnost izražanja. Levstikovi popravki učinkujejo pleonastično: o b u j e n k a Slabo sveča je br le la (19, 9): Slabo sveča je brléla, Sveča temno je brlela, obraz Zelen mali obras ta (49, 23): Povej, razvalina, Črna razvalina, v solneu zatemnéla! v solneu zatemnéla! Pogreb (100. 50—52): vrsté plesalcev se vrtijo, plesalci se okrog vrtijo, Levs t ik je s t o p n j e v a l pe r son i f i c i r an i izraz Jenkovih pesmi ali vs tav- nove (malo p r imerne ) p e r s o n i f i k a c i j e : obraz Ko je Solnce mi je reklo: »Tebe, rož ni bilo, ko mogočno z neba zemlji sem svetilo.« ;e vstalo (47, 22): Solnce mi je djalo: »Tebe. rož ni bilo, ko po nebu sinjem svitlo sem hodilo.« o b u j e n k a T r g a l rože sem rodeče (22, 10): Jenjale so bolečine, J'maknejo se bolečine, ki jih trnje obudi; ki jih trnje obudi; Vs tav l j a l je nova ep i te ta , in to je na n e k a t e r i h mes t ih p r i p e l j a l o do j i č e n j a is torodnih s t i ln ih s reds tev : o b u j e n k a Dok le r zvezd bo z la ta čeda (23, 11): Zvezde pa se za oblakom Zvezde za oblak se bléde mojim skrivajo očem; mojim skrivajo očem; T u j k i (29, 14): Prosim te, tu jka ljubeznjiva, Lépa tujka preljubeznjioa! v mé ne vpiraj temnih oči, Temnih v nié ne vpira j oči, Z a d n j i večer (108, 54—55): Cez to ravno polje Čez to ravno poljé ino čez t r avn ike . . . čez mehke t r avn ike . . . Jenkovih primer se Levstik ni dotikal, kolikor jih seveda ni samo- voljno spreminjal. Npr.: Za slovo (31, 15): Kaj ti ljubezen moja če, Kaj ti ljubezen moja če, ki meni je igrača, ki meni je igrača, ki, ko pod nebesom ineglé, ki se, ko pred dežjem megle, po vetru se obrača. po vetru le obrača. obraz Ko je solnee vstalo (47, 22): Ti ko rosa zgineš, Z rožami ti zgineš. N a j bo! (81—82, 41—42): pa kakor dami porodnica Al kakor cvetica odpade, o solncu ob luč je danica. tak srce mi čute je mlade srcé je te čute zgubilo. i slasti izgubilo svoje; Jenkov pesniški izraz je nasploh bolj jedrnat , bolj ekonomično zgo- ščen kot izraz v Levstikovi redakcij i »Pesmi«. Zlasti tam je šel Levstik v retoriko, k je r je samozvano dodal inetrični zgradbi verza po eno sto- pico. Če bi s t radicionalnimi termini označili Levstikovo poda l j šan je metrične oblike verza, bi rekli, da je v Uvodu in Slovenski zgodovini spremenil štiristopni t rohej v peterostopnega, v Hitr i spremembi pa tri- stopni j a m b v štiristopnega. Kako negativno je poda l j šan je metrične zgradbe verza vplivalo na ekonomičnost in strnjenost besednega izraza, n a j pokaže citat iz Slovenske zgodovine (65, 31): Bridka žalost me prešine, Bridka žalost srce mi zalije, ko se spomnim domovine, ko se spomnim svoje domačije, vsemu svetu nepoznane, vsemu svetu, vsem ljudem neznane od nikogar spoštovane. i nikjer nikomur spoštovane. Hkrati z metrično obliko je Levstik občutno spreminjal tudi ritem Jenkovih pesmi. Iz teli sprememb je razvidno, da je Jenkov ritem na- raven, precej razgiban in vsebinsko funkcionalen, medtem ko si Levstik še zavestno prizadeva ukleniti živ jezik v mrtvo metrično shemo. Za primer vzemimo pesem Uvod. Na prvi pogled je očitno, da ritmotvorni dejavniki prve Jenkove kitice dopolnjujejo njeno izpovedno vsebino. Razburkanemu duševnemu razpoloženju, o katerem nam spo- roča pesnik v prvi kitici, se namreč dobro prilega dinamičen, na me- trično shemo k a j malo vezani ritem besed. Poudariti kaže, da se tudi ritem v Levstikovi redakciji bistveno ne odmika od ritma te kitice v izvirni pesmi. Razloček obeh pesnikov v pojmovanju ritma in metra se nazorno pokaže v drugi kitici Uvoda. Čut se zlije mi v besede. — Preč so črne bolečine, strast občutkov divjih mine, jasen mir se v prsi vsede. V pesmi zlijein bridke misli svoje, lej i preč so črne bolečine, strast me čutov divjih zopet mine, prejšnji mir se vrne v srce moje! Kot vidimo, se hkrati z doživljanjem pesnika tudi ritem druge kitice polagoma umir ja in končno umiri. Prva dva verza še učinkujeta kolikor toliko ritmično sproščeno, medtem ko se v zadnjih dveh pesnikova iz- poved nasloni — utrujena od silnega poleta v prejšnjih stihih — spet v celoti na določeno strukturo metričnega obrazca. Prav v tej kitici pride do izraza razloček med Jenkovim in Levstikovim ritmom! Pri Jenku je ritem prvih dveh verzov nedvomno nekoliko bolj sproščen in manj na- vezan na metrično shemo kot pri Levstiku. Od osmih možnih naglasov jih je Simon Jenko realiziral šest, kar predstavlja 75 odstotkov. Levstik pa je shemo desetih metričnih naglasov izpolnil z devetimi stvarnimi besednimi akcenti in tako dosegel 90 odstotkov. Če Jenkov ritem v prvih dveh verzih označimo z izrazom »umirjen«, tega za ritem v Levstikovi redakciji pesmi ne moremo trditi, sa j se ta že nevarno približuje togemu skandiranju. Celo v zadnjih dveh stihih kitice, k jer sta oba Jenko in Levstik — realizirala vse metrične naglase, učinkuje Jenkov ritem spričo krajše vrstice in drugačne narave besednega gradiva manj mehanično enakomerno kot Levstikov. Primerov, ko se je Levstik prilagodil metrični shemi tako, da je uresničil več metrično določenih akcentov v verzu kot Jenko, je več (prim, prvo kitico pesmi Po slovesu). Najdemo pa tudi primere, ko je Levstik korigiral Jenka v obratnem smislu, ko je postuvil naglas na metrično nenaglašeno mesto. obujenka Dokler zvezd bo zlata čeda (23, 11) zvesto meni oznanite, zvésto meni oznanite, al res bije še zamé? res li bije še za iné? Zanimivo je nadalje dejstvo, da je Levstik na nekaterih mestih od- pravil enjambement, sredstvo, ki poživlja ritem v pesmi in ga dela bolj raznolikega. Hkrat i je Levstik nadomeščal šibka ločila, zlasti vejico, ki je najpogostejša v čisti liriki, z močnejšo interpunkcijo (podpičjem, piko). Pomlad (7, 4): Poglej, obrni se okrog, Poglej, obrni se okrog, zelena gora. živ je log; zelena gora, živ je log; povsodi pomladanjski cvet povsod je pomladanjski cvet. vesoljni v svate vabi svet. ki vabi v svate mladi svet. Po noči (8, 5): Postelja postlana Postelja postlana; mene premaguje, sèn me premaguje, glava je zaspana. Glava je zaspana, srce pa mi čuje. al srce mi čuje. Na Jenkov ritem je vplival Levstik tudi s spremembo rim. Pogosto ima namreč glasovnost besed, zlasti barva vokalov pri rimah, ritmotvorno funkcijo. Enakovrstne, vendar različno vokalno obarvane rime v pesmih oblažujejo do neke mere monotonijo ritma. Če je torej Levstik vokalno poenotil istorodne rime v Jenkovi pesmi, je dosegel samo to, da je že tako nerazgibani, nesproščeni ritem postal pri njem še bolj enoličen, bolj mehanično tog. Slovo (H), 6); « Poglej jih goré, Ozri se v goro, čez nje gre moj pot. čez njô je moj pot, o daleč čez nje. o daleč čez njô, predaleč od tod. predaleč od toil. Omeniti kaže tudi nekatere redke, več ali man j utemeljene Levsti- kove popravke, ki jib Jenko ni upošteval v svoji zbirki pesmi. Levstik je npr. docela upravičeno korigiral premajhno konkretnost ali celo ne- realističnost, ki je nekajkrat prišla do izraza v Jenkovih opisih pred- metne resničnosti in ki ni v skladu z naravo njegove lirike. Namesto folklorno splošnega »po belem svetu« je naš kritik z vso upravičenostjo vstavil v tekst bolj konkretno prislovno določilo kraja »v deželo našo«. Namen mojih pesmi (15, 7): Ko moje pesmi tiskane Ko moje pesmi tiskane po belem svetu bodo šle. v deželo našo bodo šle. Strogo je pazil Levstik na morebitne nedoslednosti v opisih zunanje resničnosti. Ni se npr. strinjal s tem, da bi pel Jenko, potem ko je v Sliki že predstavil zahod sonca in nastop noči, še o »sinjem oboku« neba, temveč je atribut »sinji« nadomestil z epitetoin »žarni«, ker je menil, da bolj ustreza resnični situaciji v naravi. Slika (88, 44): Tam na iztoku Tam na iztoku v sinjem oboku v žarnem oboku luna prikaže glavo; luna mi kaže glavo; Kakor Prešernu je Levstik zameril tudi Jenku, ker je prepogosto uporabl ja l apostrof. У svoji redakcij i pesmi je zato skušal, čeprav ne vedno dosledno, odpravi t i to gorenjsko dialektično posebnost. Včasih se mu je namera posrečila, ne da bi pri tem škodoval avtentičnosti pesmi. V Narodni je npr. izraz deklic'ca nadomestil z besedo dekliček. Prav tako neopazno je odpravi l opušča j v p redzadn jem verzu obraza Zelen mah obrasta (49. 23). al so same sanje? ali so le sanje? Večje spremembe pa je izzvala odprava apostrofa v nekaterih drugih verzih. Zlasti v satirični pesmi Naš maček je očitno, da izraz »ljuba« nima tiste afektivne vsebine, ki je lastna poinanjševalnici »ljub'ca«. obraz Južen v e t e r . . . (56. 27): koj vrabulja z vrabcem vrabka jame z vrabcem gnjezdo začne nôsit'. gnjezdo koj nositi. Naš maček (99, 49): Naš maček je ljub'co imèl, Naš maček je ljubo imèl, Poudarili je treba, da je Levstik nastopil tuka j izključno proti opuščaju, ne proti deminutivu, do katerega pač ni imel pomislekov. Saj je znano, da je pogosto dajal Jenkovim izrazom obliko pomanjševalnice (v pesmih Moja pesem, Zakaj me ne ljubiš?, Ves dan je pri oknu stala, Korak v življenje, Zimski večer). Levstik je bil nerazpoložen tudi do drugih gorenjskih narečnih zna- čilnosti. Izraz mravljiše (Zida drobna mravlja) je popravil v mravljišče, plesavec (Pogreb) v plesalec, sabo (Mlada Mana) v »s saboj« itd. Kolikor je pri Jenku gorenjski narečni izraz predstavljal rimo, so bile korekture k a j p a k znatnejše: To se vpraša (36. 16): Sed puella quaestio est: Sed puella, dicas mi: Kdo je kriv, al ti al jest? Kdo je kriv, al jaz al ti? Prav tako Levstik ni trpel popačenih, iz nemščine prevzetih izrazov. V svoji redakciji Jenkovih pesmi se jih je zato izogibal, čeprav je po drugi strani uvajal nove besede, npr. »vrtar« namesto vrtnar v Knezovem zetu itd. Naš maček (99. 49): prišel je donui ves zaspan. povrnil doimi se zaspan; ko mežnar odzvonil je dan. ko zvon že oznanjal je dan. Če bi ob koncu sestavka povzeli bistvene tendence, ki se izražajo v Levstikovih popravkih Jenkovih »Pesmi«, bi morali reči: S svojimi številnimi korekturami je kritik posegel v vse sfere Jen- kove pesniške umetnosti. Ze Jenkov način izražanja, njegov pesniški stil mu ni bil pogodu. Vendar Levstik s svojimi popravki ,ni težil za tem, da bi poenostavil preprosto, ljudskemu pesništvu sorodno besedno izra- žanje, temveč je stopnjeval razmeroma skromno metaforiko v pesmih svojega prijatelja, kar nedvomno preseneča. Druga kategorija Levsti- kovih popravkov zadeva zgradbo stavka v Jenkovih pesmih. Levstik je nekajkrat odpravil parataktične stavčne zveze in jih nadomestil z bolj zapletenimi konstrukcijami podredja. Pri tem je brez strahu uporabljal vzročne veznike, za katere je čista lirika posebno občutljiva. Tovrstni popravki so tako zadeli bistvo Jenkove poezije, njen karakter zvrsti, deformirali so Jenkov čisto lirski pesniški element. Prav tako dosledno kot v jezikovno izrazno plast je posegel Levstik v strukturo Jenkovih verzov. Levstik ni npr. samo nekajkrat kvantitativno spremenil metrične zgradbe Jenkove poezije, marveč je iz njegovih korektur razvidna težnja, da bi kar najbolj uklenil pesniški jezik svojega prijatelja v me- trične sheme. Dušil je polet žive govorice in tako pokazal, da ni imel razvitega občutka za ritem, za funkcionalnost besednega ritma, ki je ena bistvenih izraznih komponent lirike. Razen popravkov, za katere Levstik ni imel opravičila, pa najdemo v njegovi redakciji Jenkovih »Pesmi« nekaj korektur, ki so delno raz- umljive. Gre za popravke tistih nedoslednosti, ki jih je zagrešil Jenko na račun realističnega oziroma stvarno konkretnega opisovanja pojavov, zlasti gre za preganjanje nekaterih gorenjskih narečnih posebnosti. Vendar je tudi te. samo delno opravičljive korekture opravil Levstik silno nerodno, tako da je hudo izmaličil tekst prizadetih pesmi. (Jlede na vse to ni čudno, če je Simon Jenko brezpogojno odklonil Levstikove korekture svojih pesmi. Zdele so se 11111 preveč indiskretne, preveč v bistvo segajoče, da bi jih kot tenkočutni lirik, kakršen je bil. lahko sprejel. Za močno predrugačeninii teksti v Levstikovi redakciji »Pesmi« ni več čutil samega sebe, temveč neko drugo pesniško osebnost. Skratka: Jenko je imel dovolj razlogov, da je vztrajal pri svojem zapisu pesmi, medtem ko moramo reči, da Levstikova reakcija na pesnikovo dosledno stališče ni bila ravno premišljena, trezna in upravičena. Prizadet v svojem egocentričnem čustvu je Levstik očital pesniku — tako kot že pred njim Luka Svetec — nemške pesniške vplive." Res je znal naš kritik tudi drugače, bolj vsestransko in objektivno pravilno soditi o Simonu Jenku,7 vendar to žal ne more spremeniti dejstva, da naš kritik o tedaj največjem živečem slovenskem liriku ni napisal v javnosti pozitivne besede. " Y sonetu Pesniku. Mladika 1868. 25. 1 V rokopisnem feljtonu iz leta 1865: Pisma. Spisal Valentin Kinraz. L pismo (Levstikovo Zbrano delo IV. 83—40). » S u m ni a г y Jenko's volume of poems Pesmi was before its appearance towards the end of 1864 gone through and corrected by the critic Fran Levstik. By his numerous corrections the critic touched all spheres of Jenko's poetic art. Jenko's way of expression, his poetic style, was the first thing he did not find to his liking. In his corrections, however. Levstik was not out to simplify the straightforward wording, closely akin to folk poetry, but lie heightened the comparatively moderate imagery in the poems of his friend — which is beyond doubt surprizing. The second category of Levstik's corrections is concerned with the sentence structure in Jenko's poems. In a few places Levstik removed the coordination in multiple sentences by making co-ordinated clauses subordinate. In doing this he showed no fear of the use of connectives introducing clauses of cause or reason, to which pure lyric verse is particularly sensitive. Correc- tions of this kind affected in this way the essence of Jenko's poetry, the cha- racter of its genre: they distorted Jenko's purely lyric element. As thoroughly as Levstik touched the level of linguistic expression he also touched the struc- ture of Jenko's verses. Not only did he in quite a few places change the metrical structure of Jenko's poems but his corrections make apparent an overall ten- dency to press the poetic language of his friend as much as possible into metrical schemes. He was suppressing the flight of the spoken word and in doing this showed that he had not a developed sense of rhythm, of the functional load of the rhythm of words, which is among the essential components of the lyric expression. Besides the corrections for which Levstik had no excuse we find in his editorship of Jenko's Pesmi some corrections that are partly understandable. These are the corrections of the inconsistencies committed bv Jenko on account of (he realistic, or rather realistically concrete description of events or situa- tions; Levstik was here particularly after certain particularities of the Gorenj- sko dialect. Yet these, only partly justifiable, corrections were made in some places most akwardly as well and thus highly distorted the text of the poems concerned. In view of all tlies there can be 110 wonder that Simon Jenko uncondition- ally declined Levstik's corrections, lie found them too indiscreet, too much touching the essentials to be acceptable by the sensible lyric poet that Jenko was. Behind the strongly transformed texts in Levstik's editorship of Pesmi Jenko no longer felt his own self but rudier the personality of another poet. In short: Jenko had sufficient reasons to insist on his own wording of the poems whereas it must be said that Levstik's response to Jenko's consistent view was not particularly considered, sober, and justified.