TE D N I K
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Leto XXV. št. 47	Ptuj, 14. decembra 1972	Cena 1 din
Odgovorne haloge pred Zvezo komunistov
Na seji komiteja občinske konfe-
rence ZKS Ptuj, ki je bila v četrtek,
7. decembra 1972, so razpravljali o
nalogah Zveze komunistov v občini
v naslednjem obdobju. Te naloge
izhajajo iz 29. seje CK ZKS in druge
seje občinske konference ZKS. Pod
vodstvom sekretarja komiteja Fran-
ca TETICKOVICA je bil 8.
decembra popoldne še posvet s
sekretarji organizacij ZKS, na
katerem so prav tako govorili o teh
nalogah in sprejeli tudi konkretne
zadolžitve za njihovo izvedbo.
Naloge obsegajo predvsem naslednja
področja:
ORGANIZIRANOST IN RAZVOJ
ZK
V skladu s formiranjem temeljnih
organizacij združenega dela bo treba
prilagoditi tudi organizacijsko struk-
turo ZK tako, da bo v vsaki TOZD
delovala tudi organizacija ali vsaj
oddelek ZKS. V večjih organizacijah
združenega dela, kot v Kmetijskem
kombinatu Ptuj in v TGA „Boris
Kidrič" Kidričevo so v zvezi s tem
že sprejeli potrebne sklepe in
ustanovili oddelke ZKS. Prav tako
bo treba razmisliti o ustanovitvi
samostojnih KO ZKS v vseh tistih
krajevnih skupnostih, kjer doslej še
niso obstajale. Za sam Ptuj pa so se
dogovorili o koordinacijskem akti-
vu, ki bo povezoval delo vseh šestih
KO ZKS, ki delujejo na območju
krajevne skupnosti Ptuj.
Nadalje so se dogovorili o
ustanovitvi aktivov komunistov v
vseh organih družbeno-političnih
organizacij, to je pri občinski
konferenci SZDL, občinskem svetu
ZSS, občinski konferenci ZMS,
občinskem odboru ZZB NOV in pri
občinski Zvezi rezervnih vojaških
starešin. Te aktive komunistov je
večina organizacij še formirala in
pomenijo metodo delovanja ZK.
Dogovorili so se tudi o mesečnih
posvetih sekretarjev organizacij ZKS
in o rednem medsebojnem pretoku
informacij. Komunisti v organiza-
cijah ZKS so se dolžni sestajati
redno mesečno, vodstva organizacij
morajo urediti evidenco, izvesti
diferenciacijo članstva in izvršiti
priprave za popis članov ZK, ki bo v
začetku prihodnjega leta. V krat-
kem bodo sklicali tudi aktiv
komunistov - delavcev, ki šteje 85
članov in so vanj delegirale svoje
predstavnike vse organizacije ZKS,
ki povezujejo neposredne proizvajal-
ce. Poseben poudarek je dan tudi
sprejemanju novih članov v ZK in
občasni oceni, vsaj polletno, celo-
vite dejavnosti ZK v občini. Komite
občinske konference ZKS pa je
neposredno odgovoren za izvajanje
teh nalog in za usklajeno delo vseh
organov v občini.
KADROVSKA POLITIKA
Obširne naloge so tudi pred
kadrovsko komisijo pri komiteju
ObK ZKS, zato je komite sklenil, da
se ta komisija razširi od sedanjih 5
na 7 članov. Komisija bo za svoje
področje pripravila program dela in
mesečno poročala komiteju. Gre
predvsem za analizo zasedbe vseh
pomembnejših delovnih mest v
občini, v občinskih organih in v
delovnih organizacijah, z namenom,
da se kadrovsko okrepijo vse
družbeno-politične organizacije in
vodstva organizacij ZKS.
Komite je tudi sprejel dogovor na
razšiijeni seji aktiva komunistov -
družbeno-političnih delavcev, da se
pri skupščini občine Ptuj ustanovi
posebna strokovna kadrovska služ-
ba, ki naj ima ustrezno mesto v novi
organiziranosti občinske uprave.
Zihteve po ustanovitvi take kadrov-
ske služte so v Ptuju že dalj časa
prisotne, saj je nujno, da se vsa
kadrovska evidenca vodi na enem
mestu, prav tako evidenca o
štipendiranju, saj bo to omogočilo
načrtno vodenje kadrovske politike
v občini. Povezano s tem bo komite
na prihodnji seji obravnaval proble-
matiko delovanja upravnih organov
občinske skupščine, za kar so
komunisti v občinski upravi že
pripravili gradivo, ki bo osnova za
razpravo.
Sprejet je bil tudi dogovor, da se
pri občinski konferenci SZDL
ustanovi kadrovski koordinativni
odbor, ki bo usklajeval in usmerjal
kadrovsko politiko v občini, zlasti
za vse volilne funkcije, vodil
kadrovske priprave na volitve v
predstavniške organe, od evidentira-
nja do kandidiranja, kar bo še zlasti
pomembno ob uveljavljanju delegat-
skega sistema. Komite je tudi
priporočil, da se v okviru te
komisije doseže sporazum, da ne bi
ponovno kandidirali tisti profesio-
nalni delavci v občinski skupščini in
v družbeno-političnih organiza-
cijah, ki so na teh položajih že dve
ali več mandatnih dob.
IDEJNO USPOSABLJANJE KO-
MUNISTOV
Komite je potrdil program idejne-
ga usposabljanja in izobraževanja
komunistov, ki obsega seminarje za
novosprejete člane ZK, za mlade
komuniste, za vodstva organizacij in
organov ZKS v občini, večerno
politično šolo, predavanja v organi-
zacijah ZKS in individualno izobra-
ževanje.
Povezano s tem so še obširne
naloge komunistov na področju
vzgoje in izobraževanj^, v kulturno
-prosvetnih organizacijah, v tisku in
radiu. Tu je zlasti treba poživeti
kulturno-prosvetno dejavnost v
krajevnih skupnostih. Poleg tega bo
ZK, v osnovnih organizacijah in v
občinskih organih ZKS, ocenila
izvajanje prve faze ustavnih spre-
memb, zlasti ustanavljanje TOZD in
vprašanja dislociranih obratov. Ko-
munisti se bodo tvorno vključili v
razprave o drugi fazi ustavnih
sprememb in uveljavljanju delegat-
skih odnosov v skupščinskem
sistemu.
Nemalo nalog čaka komuniste
tudi na področju družbeno-eko-
nomske in socialne politike. Pregle-
dati in dopolniti bo treba stabiliza-
cijske programe, pregledati raz-
vojne programe in jih
prilagoditi dejanskim možnostim in
potrebam, pregledati socialno stanje
delavcev v delovnih organizacijah in
v zvezi s tem sprejeti potrebne
ukrepe za ublažitev socialnih pro-
blemov, vključiti se v akcijo za
gradnjo stanovanj za delavce,
pripraviti in izvajati program varče-
vanja t?r obravnavati še vrsto drugih
nalog.
Nakazane so le okvirno najpo-
membnejše naloge, ki jih pred ZK
postavlja 29. seja CK ZKS in so
povezane z nalogami, ki izhajajo iz
pisma tovariša Tita in izvršnega
biroja predsedstva ZKJ, obenem pa
so tudi zajete v sklepih zadnje seje
občinske konference ZKS Ptuj.
F. Fideršek
URESNIČEVANJE USTAVNIH DOPOLNIL
- VSAKDANJA BITKA
Ocena trenutka, v.katerem lahko
ocenjujemo uresničevanje ustavnih.
dopoLail, je po pismu predsednika
Tita in izvršne^ biroja predsedstva
ZKJ, po 36. seji predsedstva ZKJ ter
29. seji CK ZKS, na določen način
olajšana, istočasno pa je zaradi
povečane aktivnosti delovnih ljudi
in občanov ter vseh delovnih,
družbenopolitičnih in drugih organi-
zacij in društev tudi otežkočena.
Stvari se namreč spreminjajo vsako-
dnevno, vse več je sporočil in novic
o delovnih in drugih zmagah delov-
nih ljudi v boju za nadaljevanje
gospodarske in družbene reforme,
za ustavna dopolnila in za njihov
celovitejši družbenoekonomski in
samoupravni položaj.
29. seja CK ZKS je dodatno
spodbudila široko družbenopoli-
tično aktivnost in dala nove spodbu-
de za samokritičen pregled lastnega
delovanja večine dobronamernih lju-
di in njihovih organizacij. Začeli
smo s temeljitimi razčlembami naših
osnovnih nalog. Marsikje je že
napravljen korak od besed k deja-
njem, vse več družbenih sredin pa se
na ta korak že pripravlja.
Ustavna dopolnila so bila priprav-
ljena, obravnavana in sprejeta skoraj
plebiscitarno, pri njihovem uresniče-
vanju pa se srečujemo z vrsto težav.
Dopolnila urejajo osnove družbeno-
ekonomskega položaja delovnih lju-
di - samoupravljalcev na način, ki
jih v celoti povezuje s pogoji in
rezultati dela. Premajhna in večkrat
pretrgana aktivnost subjektivnih sil
je vzrok, da z doseženim pri
uresničevanju ustavnih dopolnil ne
moremo biti zadovoljni. Delno nam
nezadovoljstvo sicer lahko zmanjša
dejstvo, da smo ob sprejetju ustav-
nih dopolnil v vseh družbenopoli-
tičnih organizacijah zastavili in
izpeljali vrsto drugih, družbeno
pomembnih nalog, ob razčlenjeva-
nju premikov v izboljšanem družbe-
noekonomskem položaju delavskega
razreda inddelovnih ljudi pa vendar-
le spoznavamo, da smo premalo
naredili pri urejevanju temeljnega
odnosa - proizvodnega odnosa v
celoti.
Sprejetju ustavnih dopolnil je
sledilo obdobje relativne odsotnosti
subjektivnih sil, ki se je odražala
tako v pomanjkanju praktičnih
rešitev za izvedbo načel kot v
prikritem ah celo. glasnem oporeka-
nju novostim. Omahovanju in po-
puščanju pa še ni v celoti konec.
Zavzetost sicer narašča, a ni še
dovolj organiziranih naporov in
odgovorov na teoretične, strokoyne
in praktične probleme'ter na večje
število izmišljenih, umetnih in laž-
nih ovir za uresničevanje zastavlje-
nega. Odtujevanje rezultatov dela
dehvcu ne bo minilo prek noči,
kljub temu pa ni opravičil, da
proces ne bi potekal hitreje in z
večjo zavzetostjo.
Od samoupravnega urejanja eno-
stavne obnove in osebnih dohodkov
ter „državne skrbi" za višek vredno-
sti prehaja samouravljanje na nova
področja - na razširjeno obnovo, na
upravljanje celotnega tekočega in
minulega dela, na vsa področja
združenega dela, samoupravljanje
prevzema odločilen vpliv v celotni
družbeni lastnini. Pri tem je vedno
manj pripravljenosti delovnih ljuid,
da bi se gospodarilo v njihovem
imenu in odločalo o njihovih
rezultatih dela v ožjih skupinah,
brez zadostne javnosti in odgovor-
nosti.
Uresničitev določil prve faze
ustavne reforme je pogoj za prehod
v naslednjo etapo. A ni ovir, da se
ne prične že sedaj s postopnim
nadomeščanjem predstavniških od-
nosov z deleg3tskimi, da se že sedaj
ne povečuje povezanost delovnih
ljudi pri svobodni menjavi dela in
rezultatov dela med najrazhčnejšimi
področji družbenega dela, zlasti pa
ni ovir za dnevno bitko z odpori in
nerazumevanji vseh vrst, kadar gre
za idejno in pohtično jasno dognano
smer razvoja v njeni zgodovinski in
znanstveni upravičenosti - za so-
ciahstične družbenoekonomske od-
nose v naših samoupravnih pogojih.
DAKO
vreme
do nedelje 24. decembra 1972.
Polna luna bo v sredo, 20.
decembra ob 10.45.
Napoved: do 20. decembra bo
lepo vreme. Okrog 21. decembra bo
dan ali dva snežilo. Zatem bo v
soboto, 23. decembra lepo in mrzlo.
Alojz Cestnik
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 14. decembra 1972
Ptujski borci zborovali
(Nadaljevanje)
Na letni konferenci mestne
organizacije ZZB NOV Ptuj v
novembru 1972 je odbor sprejel
naslednje sklepe:
1.	Mestna organizacija ZZB NOV
Ptuj podpira pismo tov. Tita in
izvršnega biroja predsedstva ZKJ,
naslovljeno jugoslovanskim komuni-
stom. Komunisti v naši organizaciji
in drugi člani so v smislu pisma
dolžni pospešeno in odločno po-
glabljati politiko enakopravnosti,
bratstva in enotnosti naših narodov,
socialistično samoupravljanje, krepi-
ti položaj delavskega razreda v
družbeno ekonomskih in političnih
odnosih, izvajati politiko ekonom-
ske stabihzacije in odpravljanja
socialnih razlik.
ZZB NOV je dolžna odpravljati
vse napake in slabosti, ki so se v
njenem območju zakoreninile zaradi
sebičnih malomeščanskih interesov,
kakor tudi morebitne politične
intrige, kijih inspirirajo tuji sovražni
elementi; odpravljati vzroke gospo-
darske nestabilnosti, itd. Nujna je
omejitev investicij in ostalih oblik
potrošnje in omejiti je potrebno vse
nepotrebne izdatke. Darila, pred-
vsem ob večjih praznikih, naj bodo
le simbolična in skromna.
Naša organizacija je dolžna
doprinašati delež pri izvajanju
sklepov ZKJ pri agrarni politiki,
denarnem in blagovnem prometu na
domačem in tujem tržišču v skladu
s ustavnimi amandmaji. Krepiti
mora s svojim članstvom v delovnih
organizacijah delovno produktiv-
nost, družbeno odgovornost in
delovno disciplino. Zatirati mora
nevestnost, malomaren odnos do
družbenih sredstev, razsipništvo in
parazitizem. Ti ukrepi bodo prispe-
vali k uveljavitvi inačel družbene
reforme, tržnega gospodarjenja in k
graditvi sistema zavestne planske
usmeritve ekonomskih in družbenih
gibanj.
2.	V smislu pisma naj se člani
ZZB zavzemajo za široko akcijo
odprave virov bogatitve. Ugotavljaj9
in odpravljajo naj se pojavi, ki*
vzbujajo očitke v vrstah delavskega
razreda o nesocialnih družbenih
razlikah, o priviligiranosti pri
dodeljevanju družbenih dobrin, sta-
novanj, gradbenih zemljišč in drugo.
Zatirati je potrebno krivične sodbe
za ustvarjen boljši standard, ki si ga
je kdo ustvaril z delovno produktivr
nosijo, strokovnostjo, štedljivostjo
in prizadevnostjo. Da se bodo
izvedle družbene odločitve, navede-
ne v pismu, tudi na našem območju,
je potrebna odločna akcija ZK, kiji
z aktivnim nastopom stoji ob strani
tudi organizacija ZZB.
3.	Mestna organizacija ZZB NOV
Ptuj smatra, da naj slovenska javnost
močneje in bolj ' kontinuirano
podpira koroške Slovence v boju za'
uveljavitev nacionalnih pravic na-
rodne manjšine na Koroškem. Ker
so bili na Koroški nasilno odstranje-
ni dvojezični napisi s strani
šovinistično nacističnih organizacij,
je prva zahteva naše javnosti, da se
krivci za te izpade kaznuje in da se
napisi obnovijo v skladu z avstrij-
skim zakonom o narodnih manjši-
nah v Avstriji. Naš gnev je obrnjen
proti vsem tem ekstremističnim
silam v Avstriji, ki kratijo osnovne
pravice našega naroda, kot drugih —
celo z nasiljem, in ki hkrati s tem
rušijo zaupanje in prijateljske
odnose med Avstrijo in Jugoslavijo.
Zato obsojamo vse šovinistične
nastope, ki žalijo našo narodno čast
in pravice našega naroda. V kolikor
odgovorne avstrijske oblasti ne bodo
tega v najkrajšem času uredile bo
njihova neodločnost privedla do zlih
posledic v turističnih, kulturnih in
gospodarskih stikih med obema
državama.
4.	Zavzemamo se za pravično
reševanje stanovanjskih problemov"
članov ZZB NOV, za premišljeno
dodeljevanje kreditov za gradnjo,""
obnovo stanovanj in hiš članov
ZZB, kar ^bo urejala posebna
komisija. Kontrolirali bomo, če so
bila sredstva res namensko potroše-
na.
5.	Zavzemamo se za boljše
družbenopolitično udejstvovanje
mladine, ki naj krepi in poglablja
tradicijo NOB, ki naj bo vedno
pripravljena za obrambo svoje
domovine. Stike s mladino bomo
poglobili s svojimi komisijami, ki se
bodo povezale s prosvetnimi,
kulturnimi in športnimi organizaci-
jami, predvsem pa s družbeno
političnimi organizacijami, v katerih
mladina sodeluje. Moralno bomo
podprli gradnjo telovadnic, športnih
objektov in kopališča, da se bo
mladina usmerjala k pozitivnim
družbenim udejstvovanjem, med-
tem, ko si sedaj išče izpolnitev
svojega prostega časa v zabavi v
gostinskih lokalih.
6.	Zavzeli se bomo za napredno
marksistično vzgojo mladine, kajti
le tako vzgojena mladina bo trdna
opora našega.socialističnega razvoja,
kar vodi k višji osebni sreči ljudi
socialistične skupnosti. S tem bomo
mladino odtegnili od mnogih
negativnih vplivov nekaterih krogov
klera in drugih socializmu škodljivih
ideologli-
7.	Želimo, da se politika
štipendiranja dijakov in študentov
spremeni v prid socialno šibkih,
opusti pa se štipendiranje tistih, ki
jih lahko šolajo starši.
8.	Iz naše organizacije so nekateri
člani izstopili iz članstva ZK in
potrebno bi bilo, da jih ponovno
včlanimo v omenjeno organizacijo,
ki stopa v novo fazo doslednejšega
boja za socializacijo družbenega
življenja naših narodov.
9.	Izrekamo se proti prevelikemu
razponu osebnih dohodkov po
samoupravnem sporazumu, ki dolo-
ča najnižji dohodek 1000 din in
najvišji v znesku 7500 din. Velik
razpon je potrebno zmanjšati v prid
najnižjega osebnega dohodka in
omogočiti, da bo delavec dosegel
vi§o kulturno in materialno raven.
organizacij, ki imajo pri urejanju
stanovanjskih vprašanj svoj lastni
upravni ali poslovni interes.
Stanovanjsko skupnost bodo se-
stavljali delovni ljudje in občani, ki
ustvarjajo finančna sredstva za
stanovanjsko graditev in družbeno
stanovanjsko pomoč. To so npr.
delavci, Id iz ustvarjenega dohodka
obvezno izločajo del sredstev za
graditev in rekonstrukcijo stanovanj
ter za družbeno pomoč pri
stanovanjskem gospodarstvu. Člani
skupnosti bodo tudi upokojenci in
inv^idi, ki iz pokojnin in invalidnin
obvezno izločajo del sredstev za
stanovanjske namene; stanovanjski
varčevalci, ki v poslovne banke
vlagajo ali oročajo svoja sredstva za
nakup oziroma graditev stanovanja
Pomembna novost pri novem
načinu ^spodarjenja s stanovanji -
veljati bi naj pričelo z novim letom
- je v tem, da bodo člani interesne
samoupravne skupnosti tudi delavci
in občani, ki bodo v tekočem
srednjeročnem občinskem progra-
mu stanovanjske graditve koristili
namensko zbrana in združena
sredstva kot neposredni interesenti
za stanovanja. Tako bodo delavci
reševali svoje stanovanjske potrebe
iz sredstev sklada skupne porabe, z
dodelitvijo najemnega družbenega
stanovanja ali z dodelitvijo kredita
za gradnjo oziroma nakup stano-
vanja.
Člani samoupravne skupnosti so
torej lahko samo delovni ljudje in
občani kot neposredno zainteresi-
rani za družbeno usmerjanje stano-
vanjskega gospodarstva na samo-
upravni osnovi in na načelih
vzajemnosti in solidarnosti, ne pa
delovne organizacije ali krajevne
skupnosti neposredno.
Temeljna naloga skupnosti bo
predlagati osnovne smeri obliko-
vanja stanovanjske politike v občini.
Opravljala bo nekatere konkretne
nioge na področju programiranja in
izvajanja stanovanjske graditve. Sta-
novanjska skupnost bo gospodarila s
sredstvi, ki jih delovne organizacije
izločajo iz dohodka za stanovanjsko
graditev in družbeno stanovanjsko
pomoč. Poleg tega bo vsak
pričakovaleč stanovanja imel mož-
nost, da s sofinanciranjem na
pogodbeni osnovi sodeluje pri
reševanju svojih stanovanjsldh po-
treb.
Vzpostavitev novega stanovanjske-
ga sistema je tudi čas za temeljit
prelom z dosedanjo neučinkovito
stanovanjsko politiko. V novi obliki
bodo lahko prišle do izraza vse tiste
številne pobude, ki izvirajo iz
neposrednega interesa delavca in
občana za ustreznejše reševanje
stanovanjskih vprašanj.
jr
Foto: OZMEC
Stanovanja tudi za delavce
Komisija za življenjske in delovne
pogoje pri republiškem sindikalnem
svetu je v smislu zveznih in
republiških ustavnih dopolnil že
sredi poletja pričela z intenzivnimi
pripravami za ustanavljanje interes-
nih samoupravnih stanovanjskih
skupnosti. Dosedanja stanovanjska
politika ni prinesla željenih rezulta-
tov.
Samoupravnost naše družbene
ureditve na področjih splošnega
družbenega pomena se izraža tako,
da o reševanju problemov na nekem
področju družbene dejavnosti odlo-
čajo tisti, ki jih ta dejavnost
neposredno zadeva. Tako je skoraj
na vseh področjih družbene porabe
organiziran samoupravni vpliv ne-
posrednih potrošnikov v tako
imenovanih samoupravnih interes-
nih skupnostih. Tako je v zdravstvu,
pokojninskem in invalidskem zava-
rovanju, na področju vzgoje in
izobraževanja, zaposlovanju, kulturi
itd. Na teh področjih so delovne
organizacije preozke rizične skupno-
sti, ki ne morejo nuditi zadostne
varnosti delavcu posamezniku. Sa-
moupravne interesne skupnosti raz-
polagajo z velikimi finančnimi
sredstvi in s svojimi odločitvami
bistveno vplivajo na raven družbe-
nega standarda.
Stanovanjsko področje doslej ni
imelo tako široko izpeljane samo-
upravne organizacije, kot druga - že
našteta - področja skupne porabe.
Niso bili razčiščeni pojmi, kdo
pravzaprav s stanovanji gospodari,
zato novi predlogi zahtevajo usta-
navljanje interesnih stanovanjskih
skupnosti delavcev in drugih obča-
nov, ki so neposredno zainteresirani
za družbeno usmerjanje stanovanj-
skega gospodarstva na osnovi
samoupravljanja in na načelih
vzajemnosti in solidarnosti. V
skupnosti, ki bodo delovale v okviru
občine, ne bodo mogli biti vključeni
predstavniki poslovnih ali upravnih
umrl je
jovan hadži
V torek je v 88. letu starosti umrl
eden največjih jugoslovanskih znan-
stvenikov, Jovan Hadži, rojen v
Temišvaru. Bilje nosilec 1. nagrade
AVNOJ in častni doktor mnogih
znanstvenih institucij v svetu. Za
Darwinom eden največjih biologov.
Spremenil je razvojni red nevreten-
čarjev, ki so ga pri tem tolmačili
nepravilno. Njegov pravilni evolucij-
ski nauk je sprejel ves moderni svet.
tednik — ČETRTEK, 14. decembra 1972
stran 3
Načrti in težave bistriškega
gospodarstva
Na seji sveta za gospodarstvo
skupščine občine Slov. Bistrica, ki
je bila v sredo, 6. decembra 1972 in
se je nategnila na 5 ur, so imeli na
dnevnem redu tako pomembna
vprašanja, da so od osmih predvide-
nih točk dnevnega reda govorili le o
štirih. Tudi to dejstvo priča, da
bistriško gospodarstvo čaka.jo po
novem letu nič kaj prijetni časi,
čudežne „injekcije", ki bi odpravila
vsaj del težav, pa ni. Zato te dni
gospodarstveniki, bančniki, SO in
družbenopolitične organizacije
mrzlično iščejo rešitve, ki bi
ublažile bližajoči se udarec „pake-
ta" stabilizacijskih ukrepov.
Člani sveta so najprej poslušali
poročilo predstavnikov IMPOL-a o
razvojnih možnostih, o vlaganjih v
folijsko valjamo, o preusmeritvi
proizvodnje in o načrtih za tretjo
razvojno stopnjo obnove. V
IMPOL-u bodo prešli na specializira-
no proizvodnjo aluminijskih tankih
trakov in folij, povečali pa jo bodo
za 11 tisoč ton. Od ZIN-a so kupili
folijsko valjarno, zato bodo zaposlili
96 novih delavcev, -s fmalizacijo
proizvodnje pa se bo dohodek
dvignil od 370 na 975 milijonov.
Nova usmeritev proizvodnje bo
zaključena šele s tretjo stopnjo
izgradnje, s katero bodo lahko
izdelovali končne prqizvode. Pred
kratkim so dobili ugodno ponudbo
iz Belgije za nakup še potrebne
opreme, zato bi potrebovali dodat-
nih 12 milijonov dinarjev. Člani
sveta so po temeljiti razpravi in
osvetlitvi programa IMPOL-a z vseh
strani sprejeli poročilo in ga podprli.
Poudarih pa so, da je treba o tem
rešiti tudi kadrovska vprašanja, sicer
bo uspešnost obnove vprašljiva.
Ob razpravi o pomembnejših
gospodarskih gibanjih v občini od
januarja do oktobra 1972 so bih
člani sveta enotni, da ta sicer niso'
kritična, so pa vse prej kot ugodna,
ker gospodarske organizacije v
bistriški občini že nekaj let nazaj
niso skoraj ničesar vlagala v obratna
sredstva. Gospodarstvu primanjkuje
71 milijonov dinarjev. Primanjkljaj
se bo sicer z odpisom terjatev nekaj
zmanjšal, bo pa še vedno velik.
Ker se obnova Steklarne ne
premakne z mrtve točke že dve leti,
so sklenili, da bodo na prihodnjo
sejo sveta za gospodarstvo povabili
direktorja steklarne Boris Kidrič iz
Rogaške Slatine, naj obrazloži
njihove načrte in da ,,si nalijejo
čistega vina".
Posebna točka dnevnega reda je
bila tudi sanacija izgub v Opekarni
Pragersko. Ta delovna organiazcija
se bo združila s Stavbarjem iz
Maribora. Na Pragerskem so referen-
dum, ki je uspel, že izvedli, pri
Stavbarju pa ga bodo, ko bodo
dobili garancijo, da bodo izgube
pokrite. Te pa bosta pokrila banka
in sklad skupnih rezerv. Izgube so
posledica malomarnosti, nekaj pa
tudi nevednosti, neznanja in po-
manjkanja poslovnega smisla. Odgo-
vornost zanjo poleg kolektiva
Opekarne nosijo tudi Zavod za
raziskavo materiala in poslovno
združenje -SMELT iz Ljubljane.
Navzoči so združitev s Stavbarjem
podprli, ker vidijo v njej poleg
izboljšanja sedanjega stanja tudi
velike razvojne možnosti Opekarne.
Ob tem pa je treba povedati tudi to,
da v sanacijskem programu ni jasen
delež kolektiva k sanaciji. Brez tega
pa prav gotovo ne bo šlo.
DAKO
KS Kidričevo organizira
sprejem starejših občanov
Minuli petek je predsedstvo
krajevne skupnosti Kidričevo obrav-
navalo program modernizacije in
razvrščanja cest po obremenitvah,
predlog programa razvoja stanovanj-
ske gradnje ter organizacijo spreje-
ma starejših občanov, ki ga
pripravlja krajevna skupnost Kidri-
čevo za vse nad 60 let starejše
občane.
V vezi s tem je bilo prisotnim
povedano, da pride v poštev za ta
sprejem, ki ga letos krajevna
skupnost organizira drugič okrog
258 ljudi. Funkcionarja krajevne
skupnosti sta obrazložila pomen
takega sprejema za starejše občane,
ali bolje rečeno, kaj tak sprejem
pomeni za te ljudi in kako se le ti
počutijo, ko vidijo, da na njihova
stara leta nekdo misli nanje in da
nam ti ljudje še vedno nekaj
pomenijo. Poudarjeno je bilo,,da so
ti ljudje mnogo napravili za razvoj
krajevne skupnosti in občine in naše
širše družbene skupnosti in da je
zato naša dolžnost, da se jim enkrat
na leto oddolžimo vsaj tako, da jih
zberemo skupaj in da dobijo
občutek, da niso zapostavljeni oz.
pozabljeni. Vsi prisotni na seji so
tak predlog krajevne skupnosti
podprli in se tudi že določeno
dogovorili za način sprejema.
(Nadaljevanje na 4. strani)
PTUJ;
Srednješolski center izoblikovan
Pod predsedstvom Franca Tetič-
koviča, sekretarja komiteja, je bil v
ponedeljek, 11. decembra 1972, v
Ptuju sestanek aktiva komunistov -
družbenopolitičnih delavcev, katere-
mu so prisostovali tudi ravnatelji
vseh štirih srednjih in pokhcnih šol v
Ptujti. Za uvod v razpravo je Alojz
Gojčič, član komiteja in ravnatelj
ŠC za kovinsko stroko v Ptuju,
obrazložil idejni osnutek bodočega
srednješolskega centra v Ptuju. Rav-
natelji ostalih srednjih šol pa so,
vsak iz svojega področja, uvodno
poročilo dopolnili.
Potreba po večjem sodelovanju
srednjih in poklicnih šol v Ptuju se
kaže v tem, da bi zagotovili
enotnejše delo in racionalnejše troši-
li sile. Tako bi lahko že sedaj
organizirali skupno vse šolske pro-
slave, imeli skupne pedagoško-izo-
braževahie konference, skupne
športne dneve in podobno. To bi naj
bil tudi uvod v oblikovanje enotnega
srednješolskega centra v Ptuju kot
organizacije združenega dela z enot-
no upravno in administrativno služ-
bo. V s kladu z ustavnimi dopolnili
pa bi vsaka šola bila samostojna
temeljna organizacija združenega
dela.
Osnova za načrtovanje srednješol-
skega centra bi naj bilo število
učencev, ki končajo osnovno šolo,
teh bo skupno na območju ptujske
in ormoške občine letno do 1.400
upoštevajoč, da je treba zmanjšati
osip, z dogradtivijo dveh slovensko-
goriških cest pa se bo zaledje
ptujskih srednjih šol še razširilo.
Upoštevati je treba tudi potrebe
gospodarstva in zaledja našega ob-
močja ter razvoj visokošolskega
centra v Mariboru. Ob tem bi moral
Ptuj postati najmočnejši center
srednjega šolstva na območju seve-
ro-vzhodne Slovenije.
Predvideni srednješolski center v
Ptuju bi obsegal naslednje šole:
gimnazijo, t pedagoško gimnazijo,
ekonomsko srednjo šolo, tehnično
in upravno srednjo šolo, administra-
tivno pokUcno šolo, kmetijsko šolo,
šolo za prodajalce in šolo za več
pokUcev kovinske stroke. Po potrebi
pa bi vpisovali še v razne šole za
odrasle, npr. za delovodje, komer-
cialiste in podobno.
Pozitivne strani takega enotnega
šolskega centra bi bile v tem, da bi
omogočal boljšo kadrovsko razpore-
ditev in enotno vodenje pedagoških
delavcev, lažje bi organizirali izven-
šolske dejavnosti, za kar bi lahko
namestili več pedagoških delavcev,
kot na primer za kulturne in športne
aktivnosti, idejnopoUtično izobraže-
vanje za pevovodjo in podobno.
Poseben pomen pa bi bil tudi y,tem,
da bi s tem odpravljah psiho-social-
ne razlike, saj bi se delavska,
kmečka in mestna mladina v takem
centru zbliževala in zlila v celoto.
Glavni problem je vprašanje de-
narja za novogradnjo tega srednje-
šolskega centra, ki bi lahko v
bodoče šolal več kot 1.500 dijakov.
Po urbanističnem načrtu je predvi-
dena lokacija na prostoru za seda-
njim mestnim pokopališčem v Ptu-
ju. Idejni projekt že obstaja, njegova
realizacija pa bi omogočila boljše
izkoriščanje učilnic, kabinetov, spe-
cializiranih predavalnic, funkcional-
no bi bih izkoriščeni skupni objekti
kot je telovadnica, klubski prostori,
delavnice, igrišče, šolska kuhinja itd.
Skupna investicija bi se v bodoč-
nosti bogato obrestovala, saj bi z
novogradnjo srednješolskega centra
sprostili sedanje prostore srednjih in
poklicnih šol, ki bi lahko služili
osnovnim šolam, kjer je prav tako
veUk prostorski problem. Prav zara-
di tega bi morali k uresničevanju te
ideje pristopiti v sodelovanju z
osnovnim šolstvom in z njihovo
interesno skupnostjo. Tudi kmetij-
ska šola, ki je Ptuju nujno potrebna,
bi s tem dobila ustrezni prostor in
tudi možnosti za praktični pouk. Ce
bi samo hoteli ustrezno popraviti in
usposobiti za učilnice sedanji grad
na Turnišču, kjer domuje Poljedel-
sko-živinorejska šola v težkih pogo-
jih, bi to stalo okrog 1 milijardo S
din, zato je mnogo bolj gospodarno
ta denar vložiti raje v novogradnjo.
Povezano z gradnjo srednješolskega
centra bi morali misliti tudi na
ustrezni dijaški dom, na gradnjo
stanovanj za pedagoške kadre in
podobno. Vse to bi zahtevalo
ogromno denarja, ki ga ptujsko
območje ne zmore.
Predstavniki občinske skupščine
in vseh družbenopolitičnih organi-
zacij so idejno zamisel o gradnji
srednješolskega centra enotno pod-
prU in obljubili vso pomoč za
njegovo uresničitev. V zvezi s tem
so sklenili, da bodo o tem podrob-
neje seznanili vse člane forumov
družbenopolitičnih organizacij in
predsedstva občinske skupščine, ki
naj o tern razpravljajo in sprejmejo
svoje stahšče. Ko bo doseženo
soglasje vseh dejavnikov v občini,
gospodarska in politična podpora,
bi šli na razgovore s pristojnimi
republiškimi organi, da bi ta zamisel
dobila trdno podlago tudi v srednje-
ročnem in dolgoročnem programu
razvoja Slovenije in mariborskega
območja.
F. Fideršek
MESOKOMBINAT »PERUTNINA«
PTUJ
RAZGLAŠA
PROSTO DELOVNO MESTO
VARNOSTNEGA INŽENIRJA z nepopolnim de-
lovnim časom, 2 nri na dan.
POGOJ:
Varnostni ing. z 2 leti prakse iz varstva pri delu.
Prijave je poslati v irokii 8 dni, od dneva objave.
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 14. decembra 1972
V ORMOŠKI OBČINI
zaposlenost in plače
pod sporazumi
v gospodarskih in negospodar-
skih dejavnostih ormoške občine je
bilo v prvih devetih mesecih letoš-
njega leta zaposlenih 2270 delavcev.
Poprečni netto osebni dohodek teh
delavcev je znašal 1.526 dinarjev in
je v primerjavi z istim obdobjem
lanskega leta za 18 odstotkov višji.
Ugotovimo lahko, da so na
območju občine Ormož že leta
1970 nastopili ugodni pogoji za
dodatno zaposlovanje. Tendenca te-
ga naraščanja se je obdržala in
pričakovati je, da se bo zaposlenost
se povečala.
Število zaposlenih je naraščalo
predvsem v gospodarski dejavnosti,
pri čem imata največjo udeležbo
tovarna Jože Kerenčič in elektro-
kovinsko podjetje KRAN, nato sledi
kmetijstvo. V drugih dejavnostih se
število z^oslenih ni bistveno spre-
menilo. Zanimivo je, da je kmetij-
stvo, ki je vsa povojna leta domini-
ralo glede števila zaposlenih, sedaj
na drugem mestu.
Delovne organizacije so v večini
primerov izplačevale nižje osebne
dohodke od določil samoupravnega
sporazuma o delitvi dohodka in
osebnih dohodkov. Za to je več
razlogov: pomanjkanje sredstev za
osebne dohodke, variiianje obsega
poslovanja ip. Razmerje med najviš-
jim in najnižjim OD je glede na
kvalifikacijsko strukturo bilo 4:1,
kar ni pretirana razlika. Vseeno pa
je osebni dohodek nekvalificiranega
delavca glede na življenjske potrebe
in nenehno naraščanje cen občutno
prenizek. Takih delavcev je na
področju ormoške občine kar pre-
cejšnje število. Podatki kažejo, daje
bilo marca letos največ delavcev z
osebnim dohodkom od 1.000 do
1.200 dinarjev. 18 odstotkov delav-
cev pa prejema osebne dohodke
nižje od 1.000 dinarjev. Poleg tega
je na področju občine še 4 odstotke
delavcev, ki dobivajo dohodek nižji
od 800 din. Zadnji dve kategoriji
zaposlenih predstavljata poseben
problem. Za izboljšanje gmotnega
položaja teh ljudi bi morale delovne
in druge organizacije storiti vse, da
bi najnižji osebni dohodek po
sporazumu (800 din) dosegle ali pa
ga zvišale na izplačilno osnovo
1.000 dinarjev. Temu primerno bi
morali spremeniti tudi določila
samoupravnega sporazuma. S samo-
upravnimi sporazumi o dehtvi do-
hodka in osebnih dohodkov pa je
bilo le nekaj doseženo. Preverjeni
podatki kažejo, da se iz meseca v
mesec zmanjšuje število delavcev z
dohodkom nižjim od 1.000 dinar-
jev, število zaposlenih z osebnim
dohodkom nad 3.000 dinarjev pa se
bistveno ne spreminja.
Največji poprečni osebni dohodek
so v prvem polletju letošnjega leta
imeli na področju gospodarstva
zaposleni v prometu (1.834), sledi
obrt itd. do stanovanjsko komu-
nalne dejavnosti, ki je na zadnjem
mestu (1.266 din). V negospodar-
stvu so prejeli najvišje osebne
dohodke zaposleni v družbeno-
poUtičnih organizacijah (2.333 din),
v sodstvu (2.206 din), v šolstvu m
otroškem varstvu (2.110 din), sledi
državna uprava (2.068 din) in
kulturno prosvetna dejavnost. Na
zadnjem mestu so vse druge nego-
spodarske dejavnosti (1.187 din). V
gospodarskih dejavnostih se je v
obravnavanem obdobju povečal
osebni dohodek glede na enako
obdobje lanskega leta za 18,4
odstotke, v negospodarskih
dejavnostih pa za 21,9 odstotka.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da
med posameznimi delovnimi organi-
zacijami še vedno obstajajo razlike v
osebnih dohodkih istih l^alifikacij-
skih struktur zaposlenih, te pa niso
tako občutne, kot so bile pred
uveljavitvijo samoupravnih sporazu-
mov. Razumljivo je, da osebni
dohodki v slabše »stoječih" delov-
nih organizacijah rastejo počasneje
kot v b'oljših delovnih kolektivih.
Vendar bi samoupravnih sporazumi
morali to učinkovitejše reševati.
(Nadaljevanje na 14. strani)
BISTRIŠKI BORCI O PISMU
„Odločno podpiramo pismo pred-
sednika Tita in izvršnega biroja
predsedstva ZKJ ter zahtevamo
dosledno izvajanje stališč in nalog,
ki izhajajo iz pisma," so kot svoj
prvi sklep žapisah člani borčevske
organizacije v Slovenski Bistrici, ko
so se v četrtek, 7. decembra, zbrali
na razširjenem plenumu občinske
zveze združenja borcev NOB. Na
njem so razpravljali q pismu pred-
sednika Tita in o nalogah njihove
organizacije v zvezi z njim.
Izvlečke iz pisma, njegove naj-
pomembnejše zahteve in ugotovitve,
je udeležencem plenuma posredoval
Slavko Kleindienst, sekretar komite-
ja občinske konference ZKS. Med
drugim je dejal, da je pismo prišlo
kot rezultat ugotovitev o delovanju
ZK. V naši vsakdanji praksi je bilo
vse več neenotnosti, neučinkovito-
sti, ukoreninil se je oportunizem,
malomeščanska miselnost, razcep-
ljenost delavskega razreda, zato
pismo postavlja v ospredje naloge, ki
niso nove, je nadaljeval Slavko
Kleindienst. Zahtevamo stabilizacijo
^spodarstva, odpravo nelikvidnosti,
investicij, ki nimajo pokritja, korup-
cije, nezakonitega poslovanja, ne-
upravičenega bo^tenja, in vseh
tistih nepravibios-ti, ki so že dolgo
zastrupljale naše družbeno ekonom-
ske ■ in samgupravne odnose. „Ta
akcija ni enkratna naloga, razčišče-
vanje bo še trajalo, gotovo bodo
tudi odpori, preden bomo očistili
naše vrste vseh tistih, ki v ZK ne
spadajo, prepričan pa sem, da bo iz
te borbe ZK izšla močnejša kot
kdajkoli prej," je zaključil Slavko
Kleindienst.
Maksim Peklar, predsednik občin-
ske organizacije ZZ borcev NOB, je
v svojem poročilu nakazal nalop
borčevske organizacije, ki sledijo iz
Eisma. Dejal je, da če so se med
fOB borili z orožjem, se bodo zdaj,
ko jih je tov. Tito ponovno pozval,
naj mu pomagajo, z delom, stališči
in prizadevanji za dosledno izvajanje
stališč ZKJ. To bo najlepša zahvala
in darilo tov. Titu. „Naj se trajno
zabetonirajo temelji bratstva in
enotnosti, ki so se skovali med
NOB, pri delu pa bodimo objektiv-
ni, samokritični in pošteni," je ob
zaključku svojega poročila poudaril
Maksim Peklar.
Po obeh poročilih se"je razvila,
živahna razprava, ostra, konkretna
in polna zahtev po takojšnji akciji.
Borci so govorih o težavah in
nepravilnostih v okoljih, v katerih
živijo, nakazovali pa so tudi rešitve.
Zahtevali so večjo vključitev svojih
članov v teritorialne enote, razčišče-
vanje odgovornosti poslancev in
odbornikov, vodilnih ljudi v gospo-
darstvu, ki so z neodgovornim
delom povzročili go^odarsko ško-
do, doslednejše delo SDK in inšpek-
cij, boljšo kadrovsko politiko, od-
pravo neupravičenih socialnih razlik
in uvedbo štednje povsod tam, kjer
je možna.
Ob koncu so borci sprejeli sklepe,
ki so obvezni za vseh 1200 članov,
kolikor jih je v bistriški organizaciji.
V njih so poleg odločne podpore
pismu zapisali tudi potrebo po
uskladitvi vseh akcijskih programov
osnovnih organizacij zveze borcev,
odpravo napak in slabosti pri delu,
večjo prisotnost njihove organizacije
v diužbenopolitičnem življenju, po-
večano skrb prenašanju revolucio-
narnih tradicij mladim, čuvanje
bratstva in enotnosti, prisotnost ob
kadrovski politiki v občini in večjo
skrb za zdravstveno stanje svojih
članov.
DAKO
BISTRIŠKA GOSPODARSKA GIBANJA
NISO UGODNA .
Poročilo o pomembnejših, gospo-
darskih gibanjih v občini Slovenska
Bistrica za obdobje od januarja do
oktobra 1972, izdelal ga je Ekonom-
ski center v Mariboru v sodelovanju
z oddelkom za gospodarstvo in
finance SO Slov. Bistrica, daje dokaj
podroben vpogled v gospodarska
gibanja v občini za omenjeno
obdobje.
Gospodarska rast v občini zadnji
dve leti zadeva na najrazličnejše
težave pri p9slovanju in proizvodnji,
je dokaj neuravnovešena in zaostaja
za predvidenimi stopnjami razvoja
občine in za stopnjami, ki ' so
dosežene v republiki.
Vžrok počasnejši gospodarski ra-
sti občine sta zlasti industrija in
prepočasno vključevanje nove de-
lovne sile. Lanske slabše proizvodnje
letos niso nadoknadili, pa tudi
predvidenega št evila novih delavcev
niso dosegli.
Količinsko je industrija proti
lanskemu letu v prvih desetih
mesecih letos sicer povečala proiz-
vodnjo za 10,6 %, izvoz pa za
26,2 %, zaostaja pa vključevanje
nove delovne sile. Prikaz proizvod-
nje v posameznih mesecih letošnjega
leta priča, da so razvoj industrije v
občini spremljali dokaj dinamični
notranji procesi. Ti pa so med
drugim ■ tudi rezultat neusklajenih .
razmer na trgu. Najbolj nemirne in
neusklajene so bile cene, saj so se
življenjski stroški letos povečali za
17 %.
Porast nad predvidevanji so zabe-
ležili v gradbeni dejavnosti, v pro-
metu trgovine na drobno in veliko, v
turizmu, najbolj zaskrbljujoča pa je
investicijska potrošnja, ki je name-
sto v programu zapisanega indeksa
127,1 narasla na 214,9. To pa se bo
bistriškemu gospodarstvu ob že
tradicionalnem pomanjkanju trajnih
obratnih sredstev še kako otepalo.
Izgubo ali blokado žiro računov
zaradi nepravočasno poravnanih ob-
veznosti v obdobju januar-septem-
ber 1972 imajo sicer le tri delovne
organizacije (Opekarna Pra^rsko,
Remont Makole in Kmetijski kom-
binat KZ Slov. Bistrica-obat kmeč-
ke proizvodnje), vendar finančni
rezultati precej delovnih organizacij
v občini niso nič kaj spodbudni.
Že teh samo nekaj podatkov, ki
seveda še zdaleč ne dajejo popolne
slike o stanju gospodarstva v slove-
njebistriški občini, je kljub temu
dovolj, da ugotovimo, kako so
gospodarili do sedaj, in da jih čakajo
težki trenutki, preden bodo po
uveljavitvi vseh novoletnih ukrepov,
stabilizacijskega „paketa", lažje „za-
dihaU".
DAKO
RAZPIS
Šolski center za kovinsko
stroko v Ptuju
razpisuje naslednje
delovno mesto:
učitelja za fiziko in matematiko za
nedoločen čas
Za razpisano delovno mesto je potreben diplo-
mant višje 'tehniške šole ali pedagoške akademije.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Nastop
službe 1. 2. 1975.
Šolski center za
kovinsko stroko Ptuj
KS KIDRIČEVO ORGANIZIRA
SPREJEM STAREJŠIH OBCANOV
(Nadaljevanje s 3. strani)
Sprejam bi naj bi v petek, 22.
decembra 1972 v veliki dvorani v
Kidričevem v popoldanskih urah. V
kulturnem programu, ki bo prirejen
njim, bodo prvenstveno nastopali
šolarji iz osnovne šole Kidričevo ter
otroci iz otroškega vrtca ter drugi.
' Istočasno je bilo sklenjeno, da bo
organiziran prevoz z avtobusom za
vse udeležence iz vseh krajev
območja krajevne skupnosti - to je
iz Apač, Njiverc, Kungote in naselja
II. Kidričevo in Stare postaje.
M. F.
tednik — četrtek, 14. decembra 1972
STRAN 5
kulturna skupnost ptuj, Krempljeva ul. 4, tel. 77-230 int.
245
Solidarnostna akcija
za zbiranje prispevkov za kritje
pogrebnih stroškov in organizacijo
stalne retrospektivne razstave
akadem. slikarja prof. Janeza Mežana
delovni kolektivi, organizacue in posamezniki!
Tragična smrt je prekinila življenje enega najplodovitejših slovenskih
slikarjev, prof. JANEZA MEŽANA.
Rojen je bil 8. nov. 1897 v Sp. Brniku na Gorenjskem. Osnovno šolo je
obiskoval v Cerkljah in Kamniku. Gimnazijo je končal v Ljubljani, nakar se
je vpisal na Likovno akademijo v Zž^ebu. Po končanem študiju se je-naselil
v Mariboru, odkoder je leta 1946 prišel v Ptuj. Tu je živel vse do svoje smrti.
V tem času je poučeval na ptujski Gimnaziji, vse do leta 1958.
Mežanovo umetniško delo ni majhno in je v največji meri posvečeno
Ptuju in njegovi bližnji in daljnji okolici, kjer je preživel tretjino svojega'
življenja. Nikdo ni napravil toliko posnetkov o Ptuju, kot jih je naslikala
MEŽANOVA roka. V izražanju svojih vtisov je uporabljal različna slikarska
gredstva, kot so: freska, olje, akvarel, lesorez, hnorez, lito^afija idr. Bil je
tudi eden redkih slikarjev, ki se je lotil izdelave velikih stenskih fresk.
Njegove umetnine krasijo naša stanovanja, urade in šole, lahko pa jih
srečamo tudi izven meja naše republike in države. V tujini se nahaja nad sto
MEŽANOVIH DEL in lahko jih najdemo v galerijah v Salzburgu, Bernu,
Dunaju, Bruxellesu, Ottavi in verjetno še drugje, kajti evidence o njegovih
delih ni.
Govorili so, da je MEŽAN del našega starega mesta, vendar bolj točna
je trditev, da je bil živopisni in slikovit Ptuj del njega — del njegovega
ustvarjalnega dela. Bil je naš in zato naj še naprej ostane med nami. Kdor
govori o Ptuju in njegovi sUkovitosti, govori tudi o MEŽANU, zato naj
njegova dela dobijo tisti pomen v našem kulturnem življenju, ki jim v resnici
gre.
Podprimo prizadevanja, da se bo ustvaril dovolj velik sklad za
organizacijo njegove razstave in za zaščito njegovih umetnin, prav tako, da se
bodo vsaj delno krili stroški pogreba, s katerim smo se Ptujčani poslovili od
njega in pokazali, da smo znali ceniti MEŽANOVO ustvarjalno moč in
njegova dela in da ga tudi po smrti ne bomo pozabili!
Za vašo podporo že v naprej — hvala!
V Ptuju, 4. dec. 1972.
Št. žiro računa: Temeljna kulturna skupnost Ptuj - za sklad
prof. J. MEŽANA: št. (do 31.12.72): 524-643-2-8, (od 1.1.73):
52400-603-30442.
temeljna kulturna skupnost ptuj
štipendisti in štipenditorji skupaj
KLUB ŠTUDENTOV IN DIJAKOV OBČINE
ORMOŽ?
v soboto po dnevu republike so
se v Ormožu sestali vsi štipendisti in
štipenditorji s področja občine in se
pogovorili o obojestranskih proble-
mih. Tak sestanek pomeni neke
vrste novost,^ saj podobnih tako
širokih razgovorov do sedaj v
Ormožu nismo poznali. Udeležba je
bila obojestrahsko zelo dobra. Poleg
štipendistov so se razgovora udele-
žili predstavniki vseh občinskih
družbenopolitičnih organizacij in
skupščine občine. Prisotni so bili
tudi vsi predstavniki štipenditorjev.
V Ormožu štipendirajo: Temeljna
izobraževalna skupnost, sklad za
štipendije pri SO in delovne
organizacije: Tovarna Jože Keren-
čič, SVL - obrat Jeruzalem, TP
Zarja in GP Ograd.
Po uvodni besedi Terezije Stefan-
čič, dipl. inž. agr., sekretarke
komiteja občinske konference ZKS
Ormož, ki je spregovorila nekaj o
nalogah štipenditorjev in štipendi-
stov ter pomenu izobraževanja v
sedanjem času, je Franjo Križman-
čič, načelnik oddelka za gospodar-
stvo SO Ormož povedal nekaj misli
o ormoškem gospodarstvu in potre-
bah po strokovnih kadrih.
V prijetnem in sproščenem
razgovoru, ki je sledil, so izmenjali
mnogo zanimivih misU, bil pa je tudi
izvoljen iniciativni odbor za ustano-
vitev kluba študentov in dijakov
občine Ormož. Priprave na ustanov-
no konferenco vodi do ustanovitve
kluba občinska konferenca zveze
mladine Ormož.
PRIPRAVE NA OBČNE ZBORE SINDIKA-
TOV
V	ponedeljek, 11. decembra 1972
popoldne je bila redna seja predsed-
stva občinskega sveta ZSS Ptuj, ki jo
je vodil predsednik Simon PESEC.
Razpravljali so predvsem o vsebin-
skih in kadrovskih pripravah na
občne zbore osnovnih organizacij
sindikatov in o pripravah na 12.
razširjeno sejo plenuma občinske^
sveta zveze sindikatov občine Ptuj,,
ki bo jutri 15. decembra popoldne v
Narodnem domu v Ptuju.
V	naslednjih mesecih poteče dve-
letna mandatna doba izvršnim in
nadzornim odborom osnovnih orga-
nizacij sindikatov vseh šestih dejav-
nosti. O vsebinskih in kadrovskih
pripravah je že razpravljala komisija
za organizacijsko in kadrovsko poli-
tiko pri občinskem svetu ZSS Ptuj/
predsedstvo pa je predloge in
staHšča komisije v celoti potrdilo.
Osnovno ^adivo, ki naj služi za
vsebinske priprave občnih zborov je
pismo tovariša Tita in IB predsed-
stva ZKJ, stahšča in sklepi organov
ZKJ in ZKS, sklepi skupne seje
izvršnega biroja predsedstva ZKJ,
predsednika in sekretarjev sveta
Zveze sindikatov Jugoslavije ter
gradivo, ki je pripravljeno za VIH.
kongres Zveze sindikatov Slovenije,
prav tako pa tudi sklepi prve
konference ZSS občine Ptuj.
Kadrovske priprave za nova iz-
vršne in nadzorne odbore osnovnih
organizacij sindikatov morajo biti
opravljene že v letošnjem letu. Pri
tem bodo dali poudarek strukturi
novih vodstev osnovnih sindikalnih
or^nizacij, v njih naj bo najmanj
polovica delavcev iz neposredne
proizvodnje in najmanj tolikšen
odstotek žensk in mladih kot jih je
članov sindikata v delovni organi-
zaciji. Upoštevati je treba tudi
njihovo družbeno-politično aktiv-^,
nost, odnos do samoupravljanja,
sposobnost poštenost, u^ed in za-
upanje med delavci ter pripravlje-
nost za delo v sindikatu. Priporo-
čajo tudi, da v vodstva osnovne
or^nizacije sindikatov naj ne bi
kandidirali vodilnih in vodstvenih
(klavcev. Kadrovanje se naj povs.od
izvede v sodelovanju z organi-
zacijami ZKS, aktivi ZMS in ZZB
NOV v delovnih organizacijah.
Na seji predsedstva so sklenili, da
je treba občne zbore v osnovnih
organizacijah sindikata izvesti do 1.
februarja 1973; predtem, to je še v
tem mesecu pa bi izvedli enodnevni
seminar za predsednike osnovnih
organizacij sindikatov in sicer bi naj
bil dopoldne skupno za vse, po-
poldne pa po sindikatih posameznih
dejavnosti.	F. Fideršek
BO VEČ STANOVANJ?
V Ormožu je bilo na račun
stanovanjske politike mnogo hude
krvi, bolj ali manj upravičenih
očitkov, zato so udeleženci razširje-
ne seje predsedstva občinskega
sindikalnega sveta Ormož, ki je bUa
prejšnji teden v torek z navdušenjem
sprejeli sklep o formiranju samo-
upravne interesne stanovanjske
skupnosti, ki bi naj v bodoče
povsem in v celoti gospodarila s
sredstvi za stanovanjsko graditev ter
s stanovanji audi razpolagala.
Do sedaj so s stanovanji razpola-
gali preozki krogi, zato so stanova-
nja dobivali predvsem ljudje, ki
imajo v občini kakršnikoU vpliv.
Tudi delovne orgganizacije so sred-
stva za stanovanjsko graditev ne-
racionalno trošile. Samoupravna
interesna skupnost pa bo upoštevala
tudi potrebe po stanovanjih najniž-
jih kategorij delavcev. Z novo
stanovanjsko politiko gre za bistve-
no spremembo odnosov. Pri tem
imajo veliko vlogo: občinska skup-
ščina, ki bo morala sprejeti nekaj
odlokov in pripraviti predlog samo-
upravnega sporazuma, družbeno-
politične in delovne organizacije pa
morajo akcijo podpreti in samo-
upravni sporazum podpisati.
Po letu 1965 je družbena
stanovanjska graditev v Ormožu
povsem prenehala in je nova
stanovanjska zgradba, nasproti hote-
la, po sedmih letih prvi objekt z
družbenimi stanovanji. Delovne or-
ganizacije so dajale kredite svojim
„boljšim" delavcem za gradnjo
zasebnih hišic. Tako so za stanovanj-
sko graditev angažiraU mnogo
zasebnega kapitala, toda pri tem je
bil prizadet sloj tistega delavstva, ki
živi iz rok v usta. Družine teh
delavcev so često ostajale brez
primernih stanovanj ah pa so
stiskale skupaj s starimi starši. Sedaj
gre za združevanje sredstev in za
zvišanje prispevne stopnje od 4 na 6
odstotkov.
Predlagana stanovanjska politika
je po^vsebini nekaj novega, ker vodi
k' hitrejšemu odpravljanju proble-
mov. V sami zasnovi bo treba
skrbeti, da ne bo prek nove ureditve
prišla do veljave zasebna pobuda,
kot je bilo do sedaj.
Tisti, ki ustvarjajo stanovanjski
dinar bodo morali biti obveščeni o
porabi sredstev. Potrebno bo rešiti
vprašanje premoženjsko pravne^
razmerja med ustvarjalci sredstev in
skupščino interesne samoupravne
stanovanjske skupnosti.
Na omenjenem sestanku so usta-
novili iniciativni odbor za ustanovi-
tev samoupravne interesne stano-
vanjske skupnosti, ki bi naj tudi v
Ormožu pričela delati takoj po
novem letu.
jr
RAZPISNA KOMISIJA
ZGODOVINSKEGA ARHIVA V PTUJU
RAZPISUJE DELOVNO MESTO RAVNATELJA
(NI REELEKCIJA)
Razen splošnih pogojev so za delovno mesto
ravnatelja po 30. členu statnta zavoda določeni še
naslednji posebni pogoji:
—	končana filozofska ali pravna fakulteta z diplo-
\mo,
—	petletna delovna praksa v izobražev-alnih in
ki^lturnili ustanovah, v upravni ali pravosodni
službi,
—	aktivno znanje nemškega jezika.
Osebni dohodki so določeni v pravilniku o de-
litvi osebnih dohodkov.
Prijave sprejema irazpisna komisija zavoda do
31, 12. 1972. Nastop dela po dogovoru.,
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 14. decembra 1972
UČITELJ JE VOJAK REVOLUCIJE
V prostorih nove osnovne šole pri
Tomažu je bil v soboto strokovni
seminar za prosvetne delavce or-
moške občine. O idejnih problemih
vzgoje in izobraževanja je učiteljem
spregovoril Milan Kučan, član
sekretariata CK ZKS.
Najprej je Kučan govoril o
nalogah učiteljev, ki so zapisane v
pismu ali izhajajo iz njega potem pa
je povedal nekaj misli o dejanski
vlogi in pomenu socialistične vzgoje
na naših osnovnih šolah. Mladina je
subjekt, za katerega se pri nas
bojujejo različne sile, zato mora šola
vzgajati kritično razmišljujočega
človeka, ki bo usposobljen na
socialističnih osnovah izvajati naš
samoupravni sistem. Idejnost pouka
in družbeno angažirana šola pa ni
samo stvar prosvetnih delavcev,
ampak vse družbe in predvsem
članov zveze komunistov.
Milan Kučan je še govoril o
odnosih med šolo in cerkvijo ter ob
koncu odgovarjal na vprašanja
šolnikov.
Zapišemo lahko, da je seminar
lepo uspel. V lepi prostorni
telovadnici nove tomažovske šole se
je približno 100 prosvetnih delavcev
in dru^h gostov prijetno počutilo.;^
Seminar je organiziri sindikat
prosvetnih delavcev, zato je ob
koncu razprave je bilo izrečenih
nekaj besed na račun sorazmerno
nizkih osebnih dohodkov prosvetnih
delavcev.
Po seminarju je kolektiv šole
Tomaž pripravil prijetno zakusko.
jr
Udeleženci scminaija so se namestili v novi telovadnici osnovne šole Tomaž.
Foto: J. Rakuša
KAKO PO PISMU V TGA?
V kratkem času so se.v TGA v
Kidričevem komunisti sestali kar
dvakrat v 8 dneh. Tako so na prvem
sestanku,<»ki so mu prisostvovali tudi
sekretar občinskega komiteja F.
Tetičkovič, predsednik Občinske
konference SZDL Ptuj in podpred-
sednik Obč. sind. sveta Ptuj
obravnavali pregled dosedanjega
dela 00 ZK v TGA po pismu
predsednika Tita in izvršnega biroja
ZKJ, analizirali stanje podjetja ter
nadaljnje naloge, medtem ko so na
drugem sestanku razpravljali o
osnutku pravilnika o delitvi osebnih
dohodkov. Tako na prveTn kot tudi
na drugem sestanku se je zbrala
pretežna večina članov ZK, priso-
stvovali pa so tudi vsi direktorji
OZD in ostali vodilni na raznih
mestih, da bi tako kar se da realno-
lahko ocenili dosedanje delo po
pismu in predvsem o bodočih
nalogah podjetja kot celote. Poveda-
ti moramo, da se je že po teh dveh
sestankih dalo sklepati, da se je
resnično mnogo premaknilo z mrtve
točke, kar se tiče dosedanjega dela
00 ZK in njenih članov, kakor tudi
ostalih odgovornih dejavnikov. Ude-
ležba kot tudi precej vroča razprava,
ki pa je bila več ali manj povsem
korektna in objektivna, sta pokazala
povsem drugačno sliko nove aktiv-
nosti, ki so jo, kot je videz,
komunisti v tem delovnem kolekti-
vu sprejeli z vso resnostjo in
odgovornostjo, zavedajoč se svoje
vloge ter odgovornosti pred vsemi
člani delovne skupnosti. Na prvem
sestanku je že iz uvodnih besed
sekretarja organizacije MILANA
NEŽMAHA bilo moč sklepati, da so
se v zadnjem času širile razne
dezinformacije, ki so povzročale
precejšnje negodovanje kolektiva,
pri čemer gre omeniti, da pri vsem
tem niso najbolje odigrali svoje
vloge prav člani ZK, ki so bili in so
še za to tudi najbolj poklicani.
Razprava, ki je bila polemična in
burna, kar je tudi povsem razumlji-
vo, saj je bilo nujno potieono
mnoge dosedaj nerešene ali zelo
pereče probleme, ki so bili predmet
razprav že precej časa med
kolektivom, obiavnavati tako, kot
so dejanski om. Kritična in
samokritična razprava pa je pokaza-
la še tudi drugo plat - to je, da so
komunisti resnično sprevideli, da je
končno treba akcij in ne le razprav,
resolucij in sklepov, ki se niso skoraj
nikoli di malokdaj v celoti izvršile.
Predvsem pomembna je bila razpra-
va glavnega direktorja tovarne
MILANA KRAJNIKA, ki je med
drugim govoril tudi o tem, da je
izdelava pravilnika o delitvi osebnih
dohodkov v sklepni fazi in, da bo v
prihodnjih dneh o tem že razpravlja-
la 00 ZK v tovarni, nato pa tudi
ostali samoupravni organi in aktivi
ZK in sindikata Po OZD, nato pa
seveda celoten delovni kolektiv.
Med tem časom pa je 00 ZK v
tovarni že tudi razpravljala o
osnutku omenjenega pravilnika, ki
bo (ali morda v tem že je) v razpravi
v organizacijah združenega dela.
Glavni direktor pa je v zvezi s tem
seveda govoril tudi o bodočih
nalogah in perspektivah tovarne
(Nadaljevanje na 10. strani)
tednik — četrtek, 14. decembra 1972
STRAN 7
Število vrtcev se povečuje
OSEBNI INTERESI V IVANJKOVCIH
V času zadnjih dveh let, potem ko
so bili sprejeti ustrezni zakoni, se
izredno hitro širi mreža vzgojno
varstvenih ustanov in drugih oblik
vzgoje in izobraževanja. Odborniki
obeh zborov ormoške občinske
skupščine so na svoji zadnji skupni
seji v razpravi o razvoju otroškega
varstva, poudarih, da je ta napredek
na področju ormoške občine prav
posebno občuten. Pred dvema leto-
ma sta bila v vsej občini samo dva
vrtca (Ormož in Središče ob Dravi)
sedaj pa jih je sedem. Vanje je
zajetih 250 otrok aU pribhžno 20
odstotkov vseh otrok v starosti od 3
do 7 let. V primerjavi z republiškim
poprečjem je ta odstotek mnogo
višji in bo še večji, ko bo odprt vrtec
v Ivanjkovcih. Vrtec pri Tomažu so
odprh prejšnji ponedeljek. Prostore
je dobil v zgradbi nove šole. Sedaj ga
obiskuje 12 otrok, pričakujejo pa,
da jih bo spomladi mnogo več.
Upravno so vsi vrtci na področju
občine vezani na osnovne šole,
pedagoško pa jih povezuje vrtec v
Ormožu. Tako ureditev narekujejo
materialni pogoji, ki jih vrtci kot
samostojne ustanove ne bi mogh
reševati.	n
O pravem in resnično povsem
urejenem vrtcu lahko govorimo
samo v Ormožu, ker je bila zgradba
vrtca narejena namensko za te
potrebe, medtem ko so vsi drugi
vrtci v začasno urejenih prostorih
osnovnih šol ali drugih zgradbah.
Temeljna izobraževalna skupnost, ki
vodi skrb o razvoju mreže otroškega
varstva, se je letos udeležila petega
natečaja republiške skupnosti otro-
škega varstva za gradnjo dveh vrtcev
in to pri Veliki Nedelji (sedaj je
vrtec v zadružnem domu) in Mi-
klavžu (tu je sedaj vrtec v preurejeni
učilnici osnovne šole). Oba vrtca bi
naj bila montažnega tipa. Zgrajena
bosta v neposredni bhžini osnovnih
šol. Imata vsak po tri učilnice ter
bosta lahko zajela skupno 120
otrok. Oba vrtca bosta tudi funkcio-
nalno vezana na šolske zgradbe
(centralna kurjava, kuhinj itd.). Ce
bo natečaj uspel, bosta vrtca zgra-
jena že prihodnje leto.
Poseben problem je otroški vrtec
v Ivanjkovcih. Investicijski kredit je
že precej časa odobren, vendar še
niso pričeh z adaptacijo stare
zgradbe v Veličanah, tako imeno-
vane „Halarije", kjer bi naj vrtec bil.
Iz Ivanjkovec so prihajah ^sovi, da
se krajani s tem ne strinjajo in da bi
naj bil vrtec v neposredni bližini
stanovanjske^ bloka. Iskah so tudi
primerno rešitev, a je niso našli. Da
ne bi brezglavo adaptirah omenjene
zgradbe, je bila izvedena anketa, ki
je pokazala, da je prvotna zamisel
dobra, saj so starši prijavili za vrtec
nekaj nad 30 otrok. Zato lahko
upravičeno zapišemo, da so paniko
okrog adaptacije, češ da starši ne
bodo hoteli pošiljati otrok v vrtec,
če bo v „Halariji", ustvarjah le
posamezniki, ki so verjetno imeh
določene osebne interese. Z adapta-
cijo omenjene zgradbe bodo pričeli,
čim se bodo stanovalci izsehli.
Vrtec v Podgorcih je stisnjen v
prizidku tamkajšnje prosvetne dvo-
rane. Razširili bi ga lahko z najetjem
(Nadljevanje na 9. strani)
Skupina malčkov s tovarišico Siavico v novem vrtcu pn Tomažu. Ob našem
obisku so bili ravno pri dopoldanski malici.
IZVAJANJE ODLOKA O
premiranju plemenskih telic
NA OBMOČJIH, KI NISO ZAJETA V ORGANIZIRAN ODKUP
MLEKA V OBČINI PTUJ
Sklad za pospeševanje kmetijstva
občine Ptuj bo v naslednjih petih
letih, t. j. od leta 1972 do 1976
podprl rejo plemenskih telic na
tistih območjih občine, kjer ni
organiziranega odkupa mleka. To bo
storil na ta način, da bo rejcem telic
v teh območjih izplačeval za vsako
telico določene kakovosti enkratno
premijo v znesku 300.- dinarjev. S
tem je sklad za pospeševanje kmetij-
stva skupščine občine Ptuj pravza-
prav izenačil rejce telic s tistimi
kmetovalci, ki so vključeni v odkup
mleka.
Namen premiranja plemenskih te-
lic v območjih, kjer ni organizirane-
ga odkupa mleka je v tem, da bi
cmetje redili čimveč kvahtetnih
teUc in jih primerno pripravili na
teUtev. Tako bodo tudi v teh
območjih postopoma prišU do več-
jega št evila kvalitetnih telet, ki jih
bodo lahko uporabili bodisi za rejo
plemenske živine ah pa za pitanje.
Poudariti pa je treba, da za vsako
telico ne' bo mogoče uveljaviti
premije, temveč samo za tiste, ki
obetajo, da bodo postale dobre
krave. V ta namen je sklad za
pospeševanje kmetijstva o odloku o
premiranju telenskih tehc (Uradni
vestnik občine Ormož in Ptuj štev.
10(72) določil tudi pogoje, kako-
vosti tehc za . katere bo mogoče
uveljaviti premijo. V 7. členu tega
odloka so pogoji našteti. Prav je, da
jih omenimo tudi tukaj:
1.	Najosnovnejši pogoj je, da je
telica hsaste pasme ah pa načrtna
križanka z hsasto pasmo;
2.	Telice morajo biti ob izplačilu
premije breje najmanj 6 mesecev;
3.	Telice morajo biti potomke
bikov za osemenjevanje aU pallicen-
ciranih bikov;
4.	TeUce morajo biti osemenjene
ah pa pripuščene k hcenciranemu
biku;
5.	Za svojo starost morajo biti
dovolj odrasle in razvite.
Kakovost tehc bo na določenih
zbirnih mestih ugotavljala strokovna
komisija, ki jo je imenoval sklad za
pospeševanje kmetijstva.
Kaj pa morajo storiti rejci, oz.
lastniki tehc, da bodo lahko uvelja-
vili premijo?
Na dan pregleda bodo morah
prignati tehco na določeno zbirno
mesto. Da pa bodo lahko dokazah
tudi izvor oz. poreklo telice, bodo
morah predložiti potrdilo o pripustu
oz. o osemenitvi krave, ki je telico,
za katero žehjo uveljaviti premijo,
povrgla. S tem potrdilom bodo
dokazali, da je tehca potomka bika
za osemenjevanje ali pa licencira-
nega bika v prirodnem pripustu.
Razen tega bodo morah predložiti
potrdilo, da so tehco esemenili ah
pa pripustih k hcenciranemu biku. S
tem bodo dokazah, da bo potomec
breje tehce izviral od kvahtetnega
bika.
Omenjeni pogoji res niso zahtevni,
lastniki oz. rejci tehc bodo pač
morah poiskati ustrezna potrdila.
Ce pa so jih že zavrgh pa jih bodo
lahko dobili v arhivu Živinorejsko
veterinarskega zavoda v Ptuju, Or-
moška cesta štev. 28.
Omeniti je še treba, da premiranje
tehc ni ukrep, ki bi lastfiike karkoh
obvezoval, temveč ukrep čisto po-
speševalne^ značaja, da bi kmetje
- lastniki takih tehc - le te lažje in
boljše pripravili na otelitev. Premija
300.- dinarjev pa bo pripomoček,
da bodo to lažje storili.
Pregledi tehc bodo na sledečih
zbirnih mestih:
18/12-1972 v Deseterniku na
odkupni postaji ob 8. uri za naselja:
Dohč, Gomila, Gomilce, Jiršovci,
Ločki vrh. Strmec pri Desterniku in
Zss&di
18/i2-1972 v Gibini pri Janezu
Kostanjevcu, Gibina štev. 26 ob 10.
uri za naselja: Gibina in Slavšina.
18/12-1972 v Juršincih na od-
kupni postaji ob 12. uri za naselja:
Bodkovci in Senčak pri Juršincih.
18/12-1972 na Polenšaku na
odkupni, postaji ob 14. uri za
naselja: Brezovci, Lasigovci, Prerad,
Slomi, St rejaci in Strmec pri Polen-
šaku.
19/12-1972 ob 8. uri v Stoper-
cah pri Francu Koržetu, Stoperce
76 za naselje: Sitež in Nadole.
19/12-1972 ob 9. uri v Preši pri
Francu Tacingerju, Preša 8 za
naselja: Preša in Sitež.
19/12-1972 ob 10. uri v Narap-
Ijah pri osemenjevalnici (Lorger
Leopold) za naselja: Jelovice in
Plajnsko
19/12-1972 ob 11. uri v Nado-
lah pri Jožetu Potočniku, Nadole 50
za naselje Nadole.
19/12-1972 ob 12. uri v Žetalah
na odkupni postaji za naselja:
Žetale in Crmožiše.
19/12-1972 ob 13. uri v Dobrini
pri Pletarni za naselja: Dobrina in
19/12-1972 ob 14. uri v Ko-
zmincih na osemenjevalni postaji za
naselja: Kozminci in Ložina.
20/12-1972 ob 8. uri v Novi
cerkvi pri gostilni za naselja: Rodni
vrh, Sedlašek in Strajna.
20/12-1972 ob 9. uri v Podleh-
niku na odkupni postaji za naselja:
Dežno, Gruškovje in Jablovec.
20/12-1972 ob 10. uri v Vidmu
pri Ptuju na odkupni postaji za
naselja: Dravinjski vrh, Ljubstava in
Majski vrh.
20/12-1972 ob 11. uri v Sovičah
na osemenjevahii postaji za naselja:
Dravci, Soviče in Vareja.
20/12-1972 ob 12. uriv Leskov-
cu na odkupni postaji za naselja:
Belavšek, Strmec, Berinjak, Gradi-
šče, Mah Okič, Sp. Leskovec, Zg.
Leskovec, Trdobojci, Gruškovje in
Repišče.
20/12-1972 ob 13. uri v Mah
Varnici pri Elizabeti Vidovič, Mala
Varnica 15 za naselja: Mala Varnica,
Velika Varnica, Veliki Okič, Sko-
rišnjak in Gradišča. 21/12-1972 ob
8. uri v Cirkulanah na odkupni
postaji za naselja: Brezovec, Cirku-
lane. Gradišča, Gruškovec, Mah
Okič, Medribnik, Meje, Paradiž,
Pohorje, Pristava in Slatina.
21/12-1972 ob 9. uri v Zavrču
na osemenjevalni postaji za naselja:
Belski vrh. Dr enovec. Gorenjski vrh,
Goričak, Hrastovec, Korenjak, Pe-
stike. Turški vrh in Zavrč.
Lastniki oz. rejci telic lahko
izbirajo sebi najbhžje dogonsko
mesto.
Upravni odbor sklada za
pospeševanje kmetijstva občine
PTUJ
STRELSKA DRUŽINA „JOŽE LACKO" PTUJ dvakratni
rekorder SFRJ in KOMANDA GARNIZIJE PTUJ, organizirata v
počastitev 30. obletnice Lackove čete in dneva Jugoslovanske
ljudske armade
ODPRTO PRVENSTVO OBČINE PTUJ V STRELSTVU
ZRAČNA PUŠKA: 16. decembra v vojašnici „Dušan Kveder" -
Tomaž"
VOJAŠKA PUŠKA: 17. decembra strelišče , Babusekova graba"
VOJAŠKA PIŠI.: 17. decembra strelišče „Babusekova graba"
Začetek vseh tekmovanj ob 08,00. Ekipa šteje 4 tekmovalce.
Tekmovanje je odprto za vse občane. Najboljše ekipe in
posamezniki bodo prejeli diplome, pokale in primerna darila 22.
decembra v vojašnici „Dušan Kveder - Tomaž".
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 14. decembra 1972
25-LETNICA PODJETJA »VINKO REŠ«
Preteklo soboto je kolektiv
Eodjetja Vinko Reš v prostorih
farodnega doma proslavil 25 let
svojega uspešnega delovanja. Pred
svečano proslavo je kolektiv na
rednem občnem zboru sindikata,
obravnaval razna vprašanja in gospo-
darski položaj, ki bo nastal z
naslednjim letom, ko se bodo pričeli
uveljavljati predpisi o stabilizaciji
jugoslovanskega gospodarstva. Ko-
lektiv je posebej obravnaval tudi
problem nočnega dela v podjetju,
stanovanjsko gradnjo, kreditiranje,
izglasovah pa so tudi 6 % prispevek
za stanovanjski sklad, ki je bil sedaj
le 4 % in tako je kolektiv „Vinko
Reš" prvi v občini, ki je uveljavil
republiški predlog. Vinko Reš je eno
izmed redkih podjetij v naši občini,
ki v 25 letih svojega delovanja nikoli
ni imelo blokiranega žiro računa pri
SDK. Stabilizacijskih ukrepov v
naslednjem letu se jim ni potrebno
bati, je izjavil direktor. Res je, da
imajo nekaj dolžnikov, toda kiuh je
nujno potreben artikel, ki se lahko
izplača že naslednji dan, ker je
prodaja enodnevna in v kolikor jim
ne bodo nekatera trgovska podjetja
poravnala dolgov, jim bodo morali
ustaviti dobavo svojih izdelkov; kdo
bo potegnil slabši konec, se ve.
Razrešili ift izvolili so novi odbor
sindikalne podružnice, pred tem pa
je stari odbor podal poročilo o
svojem delu in rezultatih, ki jih je
kolektiv dosegel v tem delu. Direk-
tor podjetja je prisotnim odgovarjal
na razna vprašanja, za katera so se
zanimali člani kolektiva. Na koncu
je vse zbrane v imenu Zveze
sindikatov občine Ptuj pozdravil
Simon Pešec, kije kolektivu čestital
6b njegovih uspehih in ob njegovem
jubileju.
Kolektiv podjetja „Vinko Reš" je
ob svojem jubileju poslal pozdravno
pismo tovarišu Titu. Zarodek delov-
ne organizacije je bila zadružna
pekama, ki je začela obratovati
takoj po osvoboditvi in je oskrbova-
la s kruhom meščane Ptuja in
vojašnico. V tem času je obratovalo
v naši okolici še mnogo zasebnih
pekarn, ki so se postopoma vključe-
vale v sedanjo delovno skupnost.
Sedanji uraden naziv podjetja je:
Intes Maribor - pekarne „Vinko
Reš", Ptuj. Podjetje nosi ime borca
Vinka Reša, ki je pad^l kot borec
Slovenje goriške čete. Bil je pekovski
pomočnik. Ob občinskem prazniku
5. avgustu 1961 je kolektiv dobil
novi pekarski objekt, ki je popolno-
ma avtomatiziran in se je takratna
storilnost povečala za več kot
100 %. 42-urni delovnik so osvojili
že v letu 1967 in sedaj se kolektiv
trudi, da bi se rešil problem nočnega
dela.
Kolektiv „Vinko Reš" je osvojil
mnogo delovnih zmag in težko bi jih
bilo opisati, ker bi zato potrebovali
preveč prostora. Ob jubileju jim
iskreno čestitamo in želimo še
mnogo delovnih zmag in uspehov.
Srečanje z zdomci v SI. Bistrici
Tudi v občini Slov. Bistrica
pričakujejo, da bo ob novoletnih
praznikih obiskalo svojce in znance
večje število zdomcev, zaposlenih v
tujini.
Da bi kar najbolje izkoristili ta
trenutek, bodo predstavniki Občin-
ske skupščine Slov. Bistrica, Občin-
skih konferenc ZK in SZDL,
Občinskega sindikalnega sveta.
Ljubljanske banke-podružnice
Slov. Bistrica in Komunalnega
zavoda za zaposlovanje Slov. Bistri-
ca pripravili 4. januarja 1973 širši
razgovor z zdomci.
Razgovor bodo namenih pred-
vsem se/nanjanju zdomcev o obli-
kah in možnostih njihovega zaposlo-
vanja v domovini, predvsem pa v
domači občini. Predstavniki družbe-
nopolitičnih organizacij, občinske
skupščine in Zavoa za zaposlovanje
bodo seznanih udeležence srečanja z
ekonomskimi in gospodarskimi do-
sežki občine v zadnjih nekaj letih
ter z njenim perspektivnim razvojem
v nadaljnjih nekaj letih, kar bi
omogočilo tudi uspešnejše planira-
nje vračanja zdomcev in njihovega
zaposlovanja v domovini;
Udeleženci bodo verjetno name-
nili največ pozornosti problemom in
možnostim njihovega reševanja,
predvsem tistim, s katerimi se pri
svojem delu v tujini srečuje okoli
900 prebivalcev bistriške občine.
Na sestanku se bodo zavzemali
tudi za stalnejše oblike tesnejšega
povezovanja zdomcev z odgovorni-
mi v občini.
Viktor Horvat
TVD Partizan Ptuj bo imel v petek,
15. decembra 1972 redni občni
zbor. Začetek zbora je ob 17. uri v
Sindikalnem domu na Ormoški
cesti.
Ljubitelji telesne vzgoje vabljeni!
SAMOMOR
V petek, 8. decembra letos je
70-letna Jožefa Leskovar iz Velikega
Brebrovnika 18, naredila samomor
tako, da je skočila v cisterno. >
Dogodek se je pripetil, ko je bila
sama doma.
jr
ALFRED MERC:
Metljavost, njeno zatiranje
in preprečevanje
o zatiranju metljavosti pri gove-
dih in ovcah se je že obširno pisalo.
Ne bo o^več, če za tiste, ki o
metljavos! niso dovolj poučeni,
ponovno navedemo nekaj opozoril,
kako moramo ravnati, da se
obvarujemo škode. Zlasti velja to za
živinorejce v krajih, kjer je ta
bolezen močno razšiijena in po-
gostna.
Metljavost povzroča naši živino-
reji ogromno škode zlasti po
deževnili letih, ko se bolezen
pojavlja množično. Za to boleznijo
zbolijo predvsem ovce in govedo,
zlasti, če so se pasla na močvirnem
svetu ali po zemljiščih, ki so
izpostavljena poplavam.
Metljavost povzročajo ploščati,
okoli 2-3 cjn dolgi in 1 cm široki
črvi, podobni majhnemu zelenkasto-
sivemu drevesnemu listu, ah bučne-
mu semenu. Pravimo jim metilji aii
metljaji. Naselijo se v jetrih živali,
kjer lahko živijo tudi po več let. Tu
ležejo jajčeca, ki se z žolčem
zanesejo v čreva in pridejo od tod z
iztrebki živine na prosto. Vsak
metljaj zleže med svojim prebiva-
njem v jetrih o^omno število,
včasih tudi do milijon jajčec. V
jetrih je pa metiljev hhko na
stotine.
V	odloženih jajčecih so že zarodki
tega zajedavca. Iz zarodkov se pri
ugodni toploti in vlagi v štirih
tednih razvije kosmata ličinka, ki se
s svojimi mige talkami živahno giblje
v vodi. išče drobnega, komaj
dobrega pol centimetra dolgega
polžka mlakarja, da se vanj zarije.
Ce polžka v enem tednu ne najde,
pogrne. Polžki so torej za razvoj
metilja neogibno potrebni. Brez njih
bi tudi metljajev ne bilo!
V	polžkih se Učinke razmnožujejo
v nove zarodke, iz katerih se
končno razvijejo v repate ličinke.
Ta razvoj traja 6-10 tednov. Repate
ličinke nato zlezejo iz polžev,
živahno plavajo po vodi in se
slednjič zabubijo in trdno prilepijo
za travo, na dno mlakuže ah na
hišice polžkov. Obdajo se s trdim
oklepom, da so videti kot drobna
peščena zrnca. Te Učinke živina
po e s travo aU suho krmo, aU jih
pa j.opije z vodo in se tako naleze
metljavosti.
Ko zale^ pride v prebavila živali,
ji prebavni sok razje oklep. Ko se
Učinke znebijo oklepa, se zarijejo v
slznico črev, od koder jih zanese v
jetra. Zelo pogosto pa predrejo
črevo in se zarijejo v površino jeter.
S svojimi ostrimi bodicami se potem
zajedajo in rinejo po jetrih, dokler
po 2tednih ne dosežejo žolčnih
vodov. Tu dorastejo v zrele metljaje,
s čimer se njihov razvoj konča. V
jetrih se ne razmnožujejo dalje.
Ko se Učinke prerijejo skozi jetra,
razjedajo tkivo, ki ostane za vedno
uničeno. OdrasU metUji pa živali
sesajo kri in ji odvzemajo telesne
sokove, s katerimi se hranijo. Razen
tega s svojimi izločki okvarjajo
žolčne vode, ki jih pri premikanju
poškodujejo s svojo luskasto površi-
no. Vse to živalim spodjeda zdravje
in povzroča, da slabo izkoriščajo
krmo. Ce je v jetrih dosti metljajev,
živina izgubi tek in začne vedno bolj
hujšati. Loti se je slabokrvnost, kar
opazimo tudi na sluznicah.
Žival ima udrte oči. Blato je
redkejše, večinoma je živina celo
driskava. Krave manj molzejo in se
ne obrejijo redno aU pa zvržejo.
Marsikatera žival pogine aU jo je
treba v sili zaklati.
Ovcam proti koncu bolezni ote-
čejo očesne veke, pod spodnjo
čeljustjo pa se pojavi testnasta
oteklina. Volna postane suha in
krhka, mleko pa vodeno. Zato se
tudi jagnjeta slabo razvijajo in često
poginejo.
Metljavost se da že zgodaj, še
preden opazimo pri živaUh kakšne
spremembe, ugotoviti z mikroskop-
sko preiskavo iztrebkov, v katerih
najdemo jajčeca metUjev. Ce pri
pašni živini ugotovimo metljavost
pri enem samem govedu aU v čredi
pri eni sami ovci, so skoraj gotovo
metljave tudi vse ostale.
Konec prihodnjič
ŠAH ŠE NAPREJ V PRVI REPUBLIŠKI LIGI
v soboto, 9. novembra se je v
zadnjem kolu 1. republiške šahovske
lige Ptuj pomeril s mariborskim
Kovinarjem. Srečanje se je končalo
neodločeno s rezultatom 5:5.
Tekmovalo je šest članov, dve
mladinki in dva mladinca. Ptujčani
so zasedli šesto mesto, tako da bodo
še naslednje leto ostali med
najboljšimi. Prva slovenska šahovska
liga se deli na vzhod in zahod. V
obeh skupinah igra osem ekip.
Zmagovelca na koncu igrata med
seboj za republiškega prvaka, v vsaki
skupini pa zadnja dva izpadeta in se
nadomestita z zmagovalci druge
republiške Uge.
Ptujski šahisti med igro
foto Ozmec
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV PTUJ razpi-
suje po sklepu upravnega odbora naslednja DELOVNA MESTA:
-	VOZNIKA INŠTRUKTORJA KAT. B
redno delovno razmerje za nedoločen čas.
-	VOZNIKA INŠTRUKTORJA KAT. B
dopolnilno delo za nedoločen čas.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
tednik — četrtek, 14. decembra 1972
stran 9
PREGLED SLOVENSKEGA
SLIKARSTVA 20. STOLETJA
(nadaljevanje)
Dela naših impresionistov kažejo
torej kljub enotnemu nazoru in
sorodni smeri osebnostne znapilno-
sti. Jama je ostal zvest resničnosti
narave in dosleden impresionist.
Grohar, Jakopič in S temen pa so
krenih k simbohzmu, fauvizmu in
ekspresionizmu in tako nakazali
nadaljnji razvoj slovenske umetno-
sti.
Fran Tratnik (1881-1957), delo-
ma še vezan na impresionizem,
predstavlja prehod k slovenskemu
ekspresionizmu ter je predhodnik
„Kluba mladih". Za ekspresionista
ni več pomemben zunanji svet
temveč prizadevanje, da bi s
slikarskimi sredstvi izpovedal svoje
mish, čustva, doživetja.'Da bi to
lahko poudaril, je nujno, da
zanemari splošno resničnost, ob tem
pa poskuša svoje osebno doživetje
poistovetiti z doživetjem vseh ljudi.
Božidar Jakac (1899) je bil kot
član „Kiuba mladih" ekspresionist,
vendar z močno noto Uričnega
ideahzma, porojenega iz potrebe po
lepoti. Osnova njegovega sUkarsk^a
in grafičnega dela sloni na risbi, vir
navdiha sta mu pokrajina in človek,
glavna težnja pa ustvariti nov
slovenski obhkovni izraz. Jakac je
svojčas imel velik vpliv na razvoj
mlajših slovenskih likovnih ustvarjal-
cev.
France Kralj (1895-1960), je
skupaj s svojim bratom Tonetom
(1900) najpomembnejši predstavnik
slovenskega ekspresionizma kot
umetniškega izraza doživetij. V
svojih delih sledita brata kmečkemu
ekspresionizmu. Slike so polne figur
in predmetov, ki so obhkovani s
strogo risbo rehefno in zmadelnano.
Oblike so zhte in izražajo mogoč-
nost, motiv je izbran, kompozicija
premišljena in naravnana na povda-
rek mish. Večkrat se umetnika
oddaljita od resničnosti, takrat se
figure deformirajo in pojavijo se
simboh. Barve so močne. V svojih
delih, ki so često tudi kritika
socialnih razmer, sta se brata
pribhžala težnjam „nove stvarnosti"
ter sta ustanovila društvo »Slovenski
lik". Brata Kralj sta razvila tkzv.
kmečici ekspresionizem, medtem ko
je socialnega Tratnik v svojih risbah,
barvnega pa Jakopič, Jakac in
Tratnik v svojih slikah. Po formahii
plati sta brata Kralja zastopnika
plastičnega ekspresionizma, medtem
ko ga je Veno Pilon. (1896-1969)
obogatil kubističnimi vplivi. V
krajinah je pokazal jasnost in
tektoniko arhitekture s skopo risbo
in močnimi barvami, vpliv kubizma
pa se je izrazil v podaji predmetov iz
narave v prečiščeno poenostavljenih
geometrijskih likih. V portretih je
žrtvoval naravi zvesta razmerja
vsebini in misli, ki jih je v njih
izrazil, v grafiki pa je uporabljal
predvsem socialne motive.
Ce smatramo impresioniste kot
prvo generacijo sodobnega sloven-
skega slikarstva, Vesnane kot drago
in ekspresioniste kot tretjo, sledi
skupina slikarjev okoU »Slovenskega
Uka" (1928-1937) kot četrta
generacija. Ta jfe nastopila proti
vplivom nemškega shkarstva, za vzor
pa si je ■ vzela sodobnega franco-
skega, zato je pomemben člen med
starejšimi ekspresionisti in mlajšimi
Neodvisnimi. Posebno dela Nikolaja
Pirnata, Mihe Maleš^ in Franceta
Pavlovca so naznačevala omenjeno
razvojno smer.
Miha Maleš (1903) je poudaril
shkano ploskev in Unijo, ki je bila
pozneje posebno pomembna v
njegovi grafiki. Njegovo izrazito
barvno slikarstvo je pohio liričnega
občutja, harmoničnih linij in
močnih barvnih ploskev.
France Pavlovec (1897-1959) je
bil predvsem sUkar naše pokrajine,
ovite v jesensko ah zimsko
razpoloženje. Osnova Pavlovčevemu
barvno čustvenemu ustvarjanju je
realno opazovanje in dojemanje
narave, kar velja tudi za njegove
portrete in tihožitja.
Gojmir Anton Kos (1896-1966)
je bil eden tistih ustvarjalcev, ki jih
je pri izpovedovanju doživetij trajno
vodila razsojajoča misel, zato je
preko njegovih shk vedno razpeta
risba, barvne ploskve pa so
uravnovešeno porazdeljene po njej.
To je bil mojster kompozicije, v
kateri so živeh pastozni in slikoviti
barvni nanosi, usklajeni v shkarsko
gmoto, kot njegov najpomembnejši
slikarski izraz.
Skupina Neodvisnih je bila peta
skupina ah generacija slovenskih
slikarjev, ki se je večinoma šolala v
Zagrebu in prvič nastopila v javnosti
leta 1937. Njihova prizadevanja,
sorodna načelom Četrte generacije,
so stremela, da bi z dognano
umetniško obliko ustvarila „novi
realizem". Njeni člani so bih: kiparji
Zdenko Kalin, Niko Pirnat, Karel
Putrih in shkarji Zoran Didek, Stane
Kregar, Zoran Mušič, Nikolaj
Omersa, Marij Pregelj in Maksim
Sedej. Ti so popeljali slovensko
shkarstvo v območje takratnih
pariških sUkarskih smeri in prema-
gah vplive že obledelega poznega
ekspresionizma.	JOŽE CURK
(Dalje prihodnjič)
V soboto koncert Mariborčanov
MOŠKI PEVSKI ZBOR „SLAVA KLAVORA" IZ MARIBORA
GOSTUJE V SOBOTO, 16. DECEMBRA 1972 V PTUJU OB
19.30 V DVORANI NARODNEGA DOMA
Moški pevski zbor „Slava Klavo-
ra" je dolgoletni državni prvak
moških pevskih zborov, je stalni
gost in predstavnik SR Slovenije na
zborovskih svečanostih vNNišu, to-
rej na prireditvi, kjer se zbero
najboljši zbori Jugoslavije, že nekaj
let nazaj pa ima ta prireditev tudi
mednarodni značaj.
Predsednik republike je odlikoval
zbor z redom zaslug za narod s
srebrnimi žarki, zbor je nosilec
Gallusove plakete, ki mu je bila
podeljena prav v Pt uju, na kar je
zbor še posebno ponosen, pravtako
je zbor nosilec najvišje^ madžar-
skega odlikovanja za dejavnost na
kulturnem področju, t. j. zlate
medalje z zlatimi venci, ki mu ga je
jodelUo Ministrstvo za kulturo SR
Vladžarske.
V letošnjem letu je moški zbor
„Slava Klavora" iz Maribora prejel
tri zlata odhčja: zlato plaketo
Ludvika Erka, ki mu jo je podelila
Pevska zveza dežele Hessen v Za-
hodni Nemčiji za odlične uspehe in
delovanja na mednarodnem področ-
ju zborovske dejavnosti. Zlato pla-
keto mesta Maribor na tekmovanju
pevskih zborov v Mariboru, in Zlato
plaketo Avtonomne pokrajine Voj-
vodine ob uspehih in dosežkih na
prireditvah ob 100 letnici glasbe-
nega življenja v Rumi.
Zbor je prejel še številne nagrade
in plakete ob tekmovanjih v Za-
padni Nemčiji, Anj^iji, It aliji, Ma-
džarski in Avstriji ter posebne
nagrade za nastope v Luksemburgu
pri televizijski družbi BBC v Lon-
donu pri, RTF Pariš in za zahodno
nemško televizijsko ustanovo
Hessinscher Runddfunk v Frankfur-
tu ob Majni.
Se nekaj besed o dirigentu zbora,
pro/. Jožetu Grerarcu, profesorju
na Pedagoški akademiji,v Mariboru.
Povedati je treba, da so vse nagrade
zbora pridobljene pod njegovim
vodstvom. Prof. Jože Gregorc je
mednarodni mojster renesančne
glasbe, je nosilec Gallusove plakete,
je častni dirigent ali član raznih
umetniških institucij in zborov med
drugimi UPZ Emil Adamič, Ljub-
ljana, Philharmonia v Gradcu, Aka-
demskega zbora Jong Letzebourg iz
Luksembruga, Vox Male ChoLr iz
Londona. Za uspehe je prejel tudi
odhčje Častni grb univerzitetnega
mesta Marburg na Lahni in mnogo
dru^h priznanj in nagrad kot napr.
Prežihovo priznanje, priznanje Iz-
vršnega sveta SR Slovenije, nagrado
mesta Maribora.
Pomembno je poudariti še dej-
stvo, da je profesor Jože Gregorc v
svoji 40-letni umetniški karieri, ki jo
je letos slavil skupaj z zborom, ki je
slavil svojo 25. obletnico, vodil še
razne druge ugledne zbore in orke-
stre, sem moramo prišteti 70-članski
mešani pevski zbor iz Ptuja, ki je bil
večletni republiški prvak in je leta
1948 prejel drugo zvezno nagrado v
Beogradu.
GORIŠNICA
16.	in 17. decembra: am. barv.
fihn MODRI VOJAK; 20. decem-
bra:aam. barv. film KRALJEVSKI
SEN.
UUTOMER
17.	decembra: španski barv. film
LAS VEG AS.
SLOV. BISTRICA
14. decembra: zap. nem. bkrv.
film AZTEŠKI ZAKLAD; 16. in 17.
decembra: am. barv. fihn DIVJA
TOLPA; 20. decembra: am. barv.
film ŽENA Z DNA MORJA.
PTUJ
14. decembra: am. barv. film
PARADA NORCEV; 15. decembra:
am. barv. film IGRA NA VASI; 16.
in 17. decembra: am. barv. pus. film
RDECI GUSAR; 17. decembra: ob
10. in 15,30 uri am. fUm NORI
DNEVI STENLIA IN OLIA; 19. in
20. decembra: an. barv. film ZA
UUBEZEN IN SVOBODO; 20.
decembra: ob 19.30 uri it. barv.
film KO SO SE ŽENSKE UCiLE
UUBITI._
ŠTEVILO VRTCEV
SE POVEČUJE
(Nadaljevanje s 7. strani)
prostorov v lovskem domu. Nekaj
pred podpisom pogodbe pa so lovci
raje oddaU prostore privatnemu
najemniku, zato bo potrebno iskati
drugačno rešitev.
Za vrtec v Središču ob Dravi je
bila nakazana prostorska rešitev v
zgradbi šole, kar pa je delovna
skupnost šole oziroma vrtca odklo-
nila.
Na Kogu je vrtec v prostorih
osnovne šole. Delo v njem normalno
poteka.
Vse vrtce v ormoški občini pa teži
en skupen problem: pomanjkanje
kvahficiranega vzgojiteljskega kadra.
To vprašanje začasno rešujejo tako,
da nameščajo učiteljice, delno pa z
nekvahficiranimi močmi, tako ime-
novanimi varuškami, ki jih spreje-
majo za določen čas.	jr
Premiera (Prostega dne
v petek, 8. tega pieseca so se
ptujskemu gledahškemu občinstvu
predstavili mladi amaterji iz gimna-
zije Dušana Kvedra, ki so pod
režijskim vodstvom Petra Malca
postavili na oderske deske dramo
danskega pisatelja Otta Fischerja
„Prosti dan '.
Igralci, vsi dijaki, so se kot vsi
njihovi predhodniki, zelo potrudih
in nam v dobri uri in pol prikazah
tragiko družine, kjer mati d^n za
dnem gara in se žrtvuje za družino,
njeni otroci in mož pa odhajajo vsak
po svoji poti, ne da bi se kaj dosti
zmenili za njo in njene probleme.
Peter Malec je tudi tokrat doka-
zal, da mu delo z mladimi leži, saj je
Prosti dan v dvorani požel buren
aplavz.
K uspehu čestitamo igralcem -
dijakom gimnazije Dušana Kvedra in
njihovemu režiserju Petru Malcu, z
željo, da bi nam še večkrat pripravih
takšen večer.
-nak-
foto: Kosi
Dijaki in igralci hkrati in to zelo dobri
10 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 14. decembra 1972
Težki učni in delovni pogoji
na Posebni šoli
(6. nadaljevanje)
V petem nadaljevanju je v
zadnjem odstavku prišlo do neljubih
tiskovnih napak, zaradi česar zadnji
odstavek ponovno objavljamo v
celoti.
Naša družba se premalo zaveda,
da bi ravno ti otroci morah dobiti
zaposlitev, kajti sicer lahko posta-
nejo veliko breme naše družbe. To
so osebe, ki zelo hitro padejo pod
tuj vphv, dober ali slab. Zaradi
brezdelja in zato ker jim ne damo
zaposhtve, zaradi socialnega stanja
in vzročne maščevalnosti napram
ostah družbi, v kateri vidijo vzrok za
svoje stanje, postanejo prostitutke,
ki večajo število spolnih obolenj v
občini - ah pa težki prestopniki,
kriminalci in celo morilci. Občutek
osebne odgovornosti pri teh osebah
je minimalen ah pa ga sploh ni. To
vedo najbolje uslužbenci naše mili-
ce, ki imajo nemalokdaj posla z
njimi, kar seveda ne bi bilo
potrebno, če bi jih po končani šoU
pravilno usmerili in zaposlih. Šola-
nje teh otrok nima nikakršnega
pomena, če jih po končani šoh
razpustimo, jim obrnemo hrbet ter
jih prepustimo cesti in naključjem.
Pretekh četrtek so Posebno šolo
obiskah snemalci in novinarji RTV
Ljubljana, ki bodo pripravih oddajo
o problematičnem stanju na ome-
njeni šoli. Danes objavljamo, nekaj
izvlečkov iz zakona in ustavnih
določil o varstvu mentalno prizade-
tih oseb v SFRJ.
Težnjo po upadanju števila du-
ševno prizadetih moramo uresniče-
vati v vseh oblikah, ki so pri nas
mogoče. To ustreza položaju našega
gospodarstva in družbeni reformi, ki
je v svojem bistvu globoko humana
in progresivna v smislu vse znanega
načela — bolje preprečevati, kakor
zdraviti. Sedanje razvojne stopnje
naše samoupravne sociahstične
družbe nam daje vse možnosti v tem
pogledu. Pobude, ki naj vzniknejo v
razhčnih društvih in organizacijah,
so močne gibalne sile, ki naj s
pomočjo strokovnjakov poučijo
široke ljudske množice, vse, do
najbolj oddaljenih vasi, o sodobnem
načinu preprečevanja mantalne re-
tardacije.
Na podlagi ustavne koncepcije
SFRJ kakor ostalih državnih in
partijfkih dokumentov ter drugih
specifičnih zakonov in priporočil je
razvidno, da je skrb za osebe, ki so
potrebne socialnega varstva, med te
spadajo zaradi veUkega števila in
kompleksnosti problemov predvsem
duševno prizadeti, dolžnost celotne
družbe, ki je dolžna, da se zavzame
za reševanje njihovih problemov.
Nobena družbena skupnost ali
ustanova ne more sama reševati
vprašanja preventive, to zmore le
mehanizem najširše samouprave ob
podpori strokovnjakov in občanov.
Za našo družbeno skupnost so
posledice duševne prizadetosti mno-
gostranske. Najprej prizadenejo pri-
zadeto osebo, nato družino, posred-
no pa celotno družbo, predvsem
takrat, če jih ne znamo pravilno
obravnavati, učiti, usmeriti in
zaposliti. Premalo prosvetljujemo in
humaniziramo naše občane, čeprav
bi na današnji razvojni stopnji lahko
storili več kot kdajkoh prej.
Problematika mentalne retardacije
je stopila v ospredje v novejšem
času, posebno v zadnjih šestih letih,
ko so JO pričeh pospešeno proučeva-
ti, kajti zaradi tempa življenja in
industrializacije, kateri se človeško
telo ne more v doglednem času ene
generacge prilagoditi, je prišlo pri
človeku do večjih mentalnih motenj
v razvoju, kot v preteklih obdobjih.
Duševno nezadostno razvitega člo-
veka, ah takšnega, v katerem so
dogodki sedanjosti naredili mental-
ne spremembe, ne smemo gledati
kot na družbeni balast ah potencial-
nega škodljivca, marveč kot na
nesrečno človeško bitje, ki mu je
potrebno pomagati, da se razvije., da
najde v skupnosti svoje pravo mesto,
da doživi občutek lastne vrednosti,
da najde smisel svojega življenja in
da spozna, da je kljub vsemu družbi
potreben, takšen kakršen je, s vsemi
svojimi napakami, ki mu jih je
naložila narava in ki lahko doletijo
vsakogar izmed nas.
Se nadaljuje
NAGRADE ZA NAJBOUŠE
UČENCE
V prizadevanjih, da bi v dopolnil-
nem, kakor tudi rednem izobraževa-
nju svojih članov dosegli k^r
najboljše rezultate, je kadrovska
komisija v delovni organizaciji
IMPOL v Slovenski Bistrici sklenUa
nagraditi svoje najbolj uspešne
učence in štipendiste za šolsko leto
1972/73.
Nagrajevanje za dosežene učne
uspehe svojih bodočih strokovnja-
kov in ostalih članov je že
dolgoletna praksa tega največjega
delovnega kolektiva na območju
občine. Letos je komisija podelila
nagrade 47 učencem v gospodar-
stvu, srednjih šolah ter višjih in
visokih šolah.
Viktor Horvat
KAKO PO PISMU V TGA
(Nadaljevanje s 6. strani)
glinice in aluminija ter je na prvo
mesto v tej problematiki postavil
predvsem zastarelo tehnologijo v
proizvodnji glini^^e in aluminija. Vse
to namreč v prihodnje čaka na nove
naložbe ter rekonstrukcije, ki bi "naj
bistveno spremenile način proizvod-
nje ali bolje rečeno povečale
proizvodne zmogljivosti. V razpravi
na obeh sestankih je bilo tudi moč
slišati, (in to je resnično) da je ves
nadaljnji potek v prizadevanjih za
boljši jutrišnji dan v največji meri
odvisen od političnega ter samo-
upravnega in dobrega- vzdušja v
kolektivu, ki bo tudi sam moral
nositi precejšnje breme realizacije
načrtov. Komunisti so tudi menili in
takorekoč sklenili, da v raznih takih
akcijah morajo sodelovati prav vsi,
člani, ZK kot člani IK, kot člani
sindikata in samoupravnih organov
in seveda predvsem vsi člani delovne
skupnosti. Sedaj je glavna točka
vsega političnega dela nedvomno
razprava o osnutku pravilnika o
delitvi OD, ki mora biti povsem
konkretno in temeljito pojasnjen
slehernemu proizvajalcu.
M. F.
tednik — četrtek, 14. decembra 1972
STRAN 11
DR. FRAN BRUMEN:
Kolera
Lansko leto so nas presenetile
Črne koze. Zadnje ledne se pojavlja
kolera na različnih celinah, med
drugim že tudi v Angliji. Zato
objavljamo kratko informativno sh-
ko te bolezni.	,
Zemljepisna lega našega življenj-
skega prostora je taka, da smo
posebno zadnji dve desetletji stalno
izpostavljeni nevarnosti, ali pa vsaj
MOŽNOSTI NENADNEGA PO-
JAVA KOLERE (Cholera asiatica).
Posebno ogrozom so kraji OB
POTEH, KI VODIJO OD VZHODA
NA ZAHOD. Hitra prometna
sredstva današnje dobe so potencial-
ni posredniki te bolezni. Kolero so
nekoč imenovali tudi „potujoča
kuga". Bolezen spada med 5
takoi;nenovanih svetovnih kug. Med
te prištevamo še rumeno mrzhco,
pravo kugo, pegavi tifus in črne
koze. Kolera je med njimi najnevar-
nejša. To skupino imenujemo tudi
KARANTENSKE BOLEZNI. To
pomeni, da moramo vsakega tako
obolelega pa tudi samo sumljivega
bolnika NAJSTROŽJE IZOLIRATI
V POSEBNEM, ZGOLJ ZA TO
BOLEZEN PRIPRAVUENEM
PROSTORU. V dotik s takim
bolnikom smejo le tisti ljudje, ki so
odporni (imuni).
Kolero povzroča kužna kal-vibrio
cholerae, ki je velika komaj 1/2 ene
tisočinke enega mm do 2 tisočinki
mm. Proti tako majhni stvari se je
težko boriti. Človek se težko bori
proti vsemu, kar je ali preveliko ali
premajhno. Premajhnega ne vidi,
prevelikega ne zmore. Rezervoar in
prenašalec teh nevarnih kali je
ZDRAV Človek - BAaLONO-
sec, ki je bolezen prebolel in kali
izloča še nekaj časa po bolezni.
NAJBOLJ KUŽEN JE SVEŽE
OKUŽENI BOLNIK, KI TEKOM
2-5 DNI TRAJAJOČE INKUBA-
CIJE (doba nastajanja bolezni) IN V
TEKU BOLEZNI MASIVNO IZ-
LOCA BOLEZENSKE KALI. Doba
obvezne karantene za vse osumljene
zato traja 5 dni. Kolera spada med
tiste nalezljive bolezni, proti kate-
rim je predpisano OBVEZNO
CEPUENJE ZA VSE POTNIKE, KI
POTUJEJO v DEŽELE BLIŽ-
NJEGA IN DALJNJEGA VZHO-
DA, Indijo, Pakistan in Burmo, kjer
se ta bolezen še dandanašnji
endemično pojavlja. Iz teh krajev so
jo posebno nekoč čez vse oceane in
morja raznašale potniške in trgovske
ladje. Tako so epidemije nastajale in
se raznašale iz vseh večjih prista-
niških mest. Leta 1892 je v
Hamburgu razsajala velika epide-
mija. I.^ta 1947. je ta potujoča kuga
povzročila epidemijo v Egiptu,
pokosila je tekom 3 mesecev 20.000
ljudi. Ker taka nevarnost obstoja
tako dolgo, dokler ne bodo
dokončno zatrta vsa endemična
žarišča, je pseh večjih pristaniščih,
tudi po naših, POTREBNA EPIDE-
MIOLOŠKA OPREZNOST. Leta
1965 je svetovna statistika zabele-
žila še 51.000 obolelih. Tega leta je
znašala smrtnost 37 %. V epide-
mijah pa znaša umrljivost navadno
do 50%.
Potek bolezni je zelo značilen.
KOLERA NASTANE, KOT PRAVI-
MO, PERAKUTNO. To je zelo
naglo. Nezadržni prolivi se družijo z
neutešljivim bruhanjem. Tekoče
stolice se izlivajo iz človeka brez
tenezmov, brez bolečega krčevitega
zavijanja. Tudi to je ZNACILEN
RAZPOZNAVNI ZNAK, po kate-
rem jo ločimo od nalezljive griže
(disenteria), ki povzroča zelo
mučno zavijanje po črevesju.
Posebno značilni so izločki iz
črevesa, podobni so vodi, v kateri
smo oprali riž. Telo se naglo in zelo
izsuši in koža značilno ovene. V
težkih primerih se spusti telesna
toplota pod 35 O, nastopi šokovno
stanje, kateremu pogosto sledi smrt.
V krvi se močno znižajo kon-
cetracije mineralnih snovi. Tudi pri
tej bolezni ne najdemo bolezenskih
kii v krvi in zaradi tega kolera ne
pušča trajne imunitete.
Priznati moram sicer razveseljivo
resnico, da so med nami redki
zdravniki, ki so imeli priložnost
videti za kolero obolelega bolnika.
Zato je vse, kar vemo o tej kugi,
priučeno iz knjig. Pri zdravljenju je
najvažnejše nadomestiti v organizmu
tisto kar rapidno izgublja: vodo in
sol. Specifičnega zdravila zaenkrat
še nimamo. CEPLJENJE JE USPEŠ-
NO, VENDAR DOSEŽENA OD-
PORNOST TRAJA LE 6 MESE-
CEV. Potem je POTREBNO CEP-
UENJE OBNOVITI. NAJ-
USPEŠNEJŠI PREPREČEVALNI
UKREP JE CISTOCA.
STRAH PRI OTROCIH
Najpogosteje se razne oblike
strahu pojavljajo pri otrocih, starih
od dveh do petih let. Tipi, k jakost
in vzroki strahu so najrazličnejši.'
Gotovo pa je, naj povemo kar na
začetku, da pri preganjanju strahu
ne smemo uporabljati tiste metode,
pri katerih otroka izpostavimo
strahu in ga prepustimo, da „enkrat
za vselej" premaga svoj strah. Vedeti
moramo, da je strah nekaj iracional-
nega, vezanega na vtise ^ ah na
spomine, zakopane v podzavesti.
Zgoraj omenjena metoda zdravljenja
bi povzročila le nastanek prave
nervoze.
Mnoge vrste strahu, ki se pojavlja-
jo pri najmlajših, s časom izginejo.
Precej pogost je strah pred tekočo
vodo, zlasti Če buči ah pada (npr.
slap). V tem primeru je najbolje, če
otroka ne približamo taki vodi
nanagloma, ampak počasi, tako da
ima čas za opazovanje in privajanje.
Podoben je strah pred sesalnikom
za prah in drugimi električnimi
gospodinjskimi stroji. Ce je otrok
večji, trileten ali štirileten, mu strah
poskušamo pregnati tako, da mu
potrpežljivo in na zabaven način
razložimo, da sesalnik samo pobira
smeti in prah s tal pa nič drugega.
Na splošno večina strahov izgine
po petem letu starosti. Otrok zlasti
pozabi mnoge neugodne zvočne
vtise, posebno če v zadnjem času ni
doživel podobnih pretresov iste
vrste.
Strah pred temo je druga zelo
pogostna vrsta strahu, ki se je
moramo lotiti z vso obzirnostjo.
Pustimo v sobi prižgano majhno luč,
priprimo vrata, • dajmo otroku v
posteljo medvedka, počakajmo ne-
kaj minut ob posteljici in povejmo
otroku zgodbico, ki ga bo razvedrila
in sprostila. Skratka, pomagajmo
mu na vse načine prebroditi čas
dneva, kije zanj najbolj mučen. Za
nobeno ceno pa ne smemo uporab-
ljati drastičnih metod, na primer, da
bi ga silili spati v temi.
Otroka ne smemo nikoli strašiti s
policajem, volkom, črnim možem
ah drugimi neumnostmi. Cisto
zgrešeno pa bi bilo uporabljati te
izmišljotine za preganjanje strahu!
Ne smemo pozabiti, da otrok ni
odgovoren za svoj strah. Tudi
odpora do živali ne smemo preganja-
ti z besedami kot „ne bodi neumen"
in podobnim. Pustiti moramo, da
otrok z leti poskuša premagati strah
in mu pri tem pomagamo. Saj
naposled otroci želijo, da se ne bi
bali.
Ce so krtače za obleko postale
premehke, raztopimo na liter vode
60 gramov galuna in s tem sperimo
krtače. Postale bodo spet čvrste.
Predmete iz \Tvi je treba podrgniti
s krpo, namočeno v milnico, nato
pa z vlažno krpo dobro sprati
mihiico in nazadnje osušiti s suhimi
krpami.
Ce nimate' pri roki žlice za obuva-
nje čevljev, si lahko pri obuvanju
pomagate z več pol zloženim papir-
jem ali pa navadnim robcem.
Stare nylon nogavice lahko upo-
rabljamo za pohijenje l^Jazinic. No-
gavice operemo, jih posušimo in na-
režemo na majhne kose. Tako blazi-
no bomo potlej lahko oprah kar na-
oolnieno.
Perete v pralnem stroju in se več-
krat jezite, da so se potrgah in po-
kvarili gumbi? Zapnite strajce, bla-
zine in podobne kose perila, obrnite
jih na narobno stran pa boste gumbe
očuvah.
Ce se hočete ponoči kopati, pa ne
bi radi motili sosedov, ovijte pipo s
krpo, ki bo prestregla neljube šume.
IN ŠE KUHINJSKI NASVETI
PEKU AN GOVEJI JEZIK S
CVETAČO V MAJONEZI
Goveji jezik dobro operemo,
zbrišemo in nasolimo. Položimo ga v
porcelanasto ah neokrušeno emajli-
rano skledo, obložimo z zrezano
čebulo in koreničjem ter obtežimo.
Pustimo ga približno štiri dni na
hladnem prostoru. Potem ga s
sokom do mehkega in vročega
olupimo. Ohlajenega narežemo na
rezine.
Dve srednje veliki cvetači skuha-
mo v slanem kropu, ju odcedimo in
denemo na sredino ovalnega ali
okroglega krožnika. Polijemo jo z
majonezo, kateri smo pri me šah še
sesekljane gobice in kumarico,
sesekljan drobnjak, kapre in gorči-
co. Na cvetova zložimo še dve trdo
kuhani jajci, zrezani na krhlje.
TTako pripravljeno cvetačo oblo-
žimo še z narezanim jezikom.
SADNA BOVLA
Liter vloženih marelic ali breskev
zmešamo z htrom belega vina,
dodamo košček cimetove skorje in
strok vanilije ali vanilijev sladkor.
Pokrijemo ali pustimo nekaj ur na
hladnem. Pred serviranjem prilijemo
še malo tekočine (sadnega soka,
vina ali kake žgane pijače).
POCENI KURJAVA
„Ježeš Marija, od kod pa tebi
tohko premoga, Pepca, saj ga ni
nikjer moč dobiti? "
„Saj ga tudi jaz nisem kupila.
Mojega najmlajšega silia Jureta vsak
dan pošljem k progi, da kaže jezik
strojevodjem in kurjačem, ti ga pa
s premogom obmetujejo. Ker je
modernizacija železnice počasna,
upam, da nam še hitro ne bo
zmanjkalo premoga."
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 14. decembra 1972
DVOJČKI
LEONIDA IN JANr IVANUŠA - ŽIVA
A PRIDNA
„Ce boste preveč pili, boste
pijani" mi je dejala mala navihanka
Leonida, ko mi je njena mamica
ponudila kozatrec vina. Skoraj bo
stara pet let; to pa zato, ker je
rojena prav takrat, oziroma četrt
ure za svojim bratom Janijem. Kdaj
pa je Jani rojen? Takrat ko . . . itd.
Ta „neplaniran" a srečen dogodek
se je pripetil 22. februarja 1968
Ivanuševi mami Mariji v ptujski
bolnišnici. Tako je Jani postal tretji,
Leonida pa četrti otrok družine
gradbenega delovodje Ivana Ivanuša,
ki živi v Ormožu, Cvetlična uUca
številka 8.
Jani se je rodil nekoliko težji od
svoje sestre, ki je med štirimi otroki
družine edina punčka. Leonida rada
je sladkarije, medtem ko ima Jani
raje meso; oba pa najraje jesta
krompir v solati. Poleg tega Jani rad
^eda televizijo in slike v knjigah.
Leonida se zadržuje bolj o&og
ženskih poslov, pomaga mami in
skrbi za svoje punčke. Oba hodita v
vrtec in če jima lahko verjamemo,
sta tam zelo pridna. Jani je povedal,
da je v vrtecu.lepo, kaj več pa ni
hotel reči. Leonida pa je po dolgem
prigovarjanju dejala, da se tam tudi
učijo. Sama zna že mnogo pesmic
med dru^m tudi pesmici Mamici za
dan žena in Metuljček Cekinček.
Njuna mama je povedala, da
gresta včasih na potep, tudi v
bližnjo gostilno po oro. Leonida je
takoj pojasnila, da ne dobita brez
denaija. Včasih Jani odide po
»moških" opravkih, zato Leonido
pusti doma. Kljub temu pa nanjo ne
pozabi, saj se redkogdaj vrne, ne da
bi ji kaj prinesel. Ena Janijevih
samotnih poti je bila tudi takrat, ko
se je odpravil k teti Micki. Star je bil
šele dve leti. Odšel je do doma. Pri
tovarni Jože Kerenčič je hotel
prečkati cesto tik pred avtomobi-
lom, zato so ga mimoidoči opazili.
Takoj je nastal vik in krik, ki je
doma že nekaj časa trajal, saj se je
zgubil tretjerojenec. Ljudje so ga
spraševah, kdo je, od kod se je vzel,
Jani pa nič. Nekomu je padlo na
misel, da mogoče govori nemško,
zato so ga začeli spraševati v tem
jeziku. Končno pa je prišel hekdo,
ki je povedal, da je fant iz sosednje
uhce in da je verjetno ušel od doma.
Na koncu se je vse pojasnilo. Mami
pa še sedaj prične srce močneje
■ utripati, ko se spomni dogodka.
Jani ima tudi zelo rad avtomobile.
Ce le more, se spravi v kakšen avto,
da se vsaj malo pelje. Mama pravi,
da je to njegova slaba lastnost, saj bi
p lahko kdo odpeljal.
Leonida naj ne bo huda, ker sem
napisal več o Janiju kot o njej, sicer
pa si je sama kriva, zakaj pa ni boy
poredna.
Videti je, da sta Leonida in Jani
dvojčka samo po rojstvu. Skupnih
nimata niti značajskih niti kakšnih
dfugih lastnosti. Tudi oblečena sta
različno, že zato, ker je Jani fantek,
Leonida pa dekhca. Skupno imata
verjetno to, da imata rada mamo in
očeta in se tudi zelo dobro razu-
meta s starejšima bratoma Miranom
in Vladom.
Leonida in Jani Ivanuša - živa, a pridna.	Foto: J. Rakuša
ANDREJ IN DRAGO NOVAK IZ PTUJA
.Dvojčka Andrej in Drago No-
vak iz Ptuja, Mariborska cesta š. 2,
bosta slavila 17. februarja 1973 svoj
osemnajsti rojstni dan.
Posebnosti dvojčkov sta začela
doživljati v večji košari, kjer so
sprva vsi svojci ugibah razen matere
Dragice, kateri je Andrej in kateri
Dra^. Poldrugo leto starejša sestra
Slavica se ju je hitro privadila, saj
jima je bila pozneje 2 leti v vrtcu v
prvo pomoč. Najlaže ju je doma
pomirfla, ko ju je pustila pri starem
avtu, kjer sta vedno kaj počela. Tudi
oče Slavko avtoprevoznik ju je znal
pomiriti; vzel ju je ob priložnosti v
avto in odpeljal z doma, kar je bilo
zanju pravo doživetje.
Ii)iciator vse^, kar sta počela
doma, v vrtcu in v osnovni šoh, je
bil Drago in Andrej se je vsemu
lahko prilagajal. V osnovni šoli
,4van Spolenjak" na Bregu sta
sedela skupaj, bolj spredaj. I)omače
naloge sta skupaj delala, včasih pa se
jima je maščevalo, ko sta se zanašala
drug na drugega, nazadnje pa
nobeden ni vedel,kaj je za domačo
nalogo. V šolo sta šla že s šestimi
leti. Ko sta bUi zanju pripravljeni
šolski torbi, ni več ostalo pri
besedah, da bosta šla v šolo. Zelo
rada sta risala pa tudi prepevala. S
sestro Siavico sta hodila v glasbeno
šolo. Andrej je^ godel na violino.
Drago je natezal harmoniko, Slavica
pa je igrala klavir. Ob 100-letnici
gimnazije „Dušan Kveder" so vsi
tri^e nastopili v orkestru na slavnosti
v Kidričevem.
Že kot učenca osnovne šole sta
Andrej in Drago večkrat pomagala
očetu Slavku pri čiščenju ali popra-
vilih avtomobila. Rada sta potem
tudi spremljala očeta ah pa prisedla
k materi Dragici, ko je že sama
vozila. Šoferskega izpita še nimata.
Po osnovni šoh sta se šla učit,
Andrej za avtomehanika. Drago pa
za strugarja in se učita že drugo
leto. ftaictično delo ju najbolj
veseh.
Del prostega časa porabita za
športno udejstvovanje. Zanima ju
nogomet, navdušena sta za moto-
cross in zelo rada plavata v počitni-
cah, ko je zato priložnost.
Sicer pa sta Andrej in Drago tiha,
neločljiva fanta. Mislita, da bo tako
ostalo še pozneje, čeprav si tudi
dvojčki uredijo življenje vsak po
svoje. Nobena ločitev ne bo tako
močna, da bi se zopet ne shajala, se
menila, kratkočasila in tudi od srca
nasmejala.
__J^
HUJE KOT KLOPOTEC
„Zdravo Janez, kaj pa' si tako
zamišljen? "
„0, saj ni nič tako hudega. Le to
razmišljam, da je med mojo ženo
Urško in klopotcem samo ena razh-
ka; in to, da se on obrača samo
takrat, ko je veter, moja žena pa
vrti jezik tudi takrat, ko ga ni."
MILENA IN SILVA PURG
V. družini Purg je pet otrok in to
trije bratje in dve dekhci - dvojčici.
Sta najmlajši in obiskujeta šesti
razred osemletke Ivan Spolenjak.
Rojeni sta 24. februarja 1958 v
Ptuju in stanujeta na Stritarjevi uhci
9 na Hajdini. V šoh ne sedita skupaj,
niti ne hodita v isti razred. Učitelji
so ju že pred tremi leti razdvojili, da
bi dekleti poštah bolj samostojni.
Oblačita se razhčno in tudi po
zunanjem videzu si nista najbolj
podobni. Milena je nekohko manjša
in nosi kratke lase. Silva je večja in
nosi dolge lase. Po končani šoli bi
Milena želela postati frizerka, Silva
pa bi raje nadaljevala šolanje v
administrativni šoh. Do te odločitve
ju še ločita dve dolgi šolski leti in
verjetno si bosta do takrat obe
premislih.	.
V svojem bUžnjem sorodstvu sta
edini dvojčici. Razlika med njima je
nastala v zadnjih letih, kajti pred
tem sta si bili mnogo bolj podobni,
pa tudi oblačih sta se podobno. Obe
zelo radi obiskujeta šolske krožke.
zanima ju glasba in ples. Milena zelo
rada posluša radio oddaje, ki jih
vodi Marjan Kralj. Kljub temu, da
sta dvojčici in čeravno sta druga na
drugo najbol navezani, se včasih
tudi stepeta. Prijatelje imata skupne
ah pa samo svoje, ker obiskujeta
vsaka dru^ razred, kjer imata
razhčne sošolke in sošolce. Milena
se bi rada včlanila v judo klub,
vendar ženska sekcije pri nas še ne
deluje, oziroma je prenehala z
delom. Svoje brate imata radi,
vendar pravita, da bi lahko najmlajši
bil bolj nežen z njima, ker sta
dekleti in ne fanta.
Milena ima tudi precej težav s
svojim zdravjem, ker ima kronično
vnetje sinusov, zaradi česar ima
česte glavobole. Priporočah bi ji, da
ne vrže prehitro puške v koruzo in
da je vsekakor bolje, da hodi še
naprej k zdravniku, kakor pa da bi
se ga izogibala. Tudi pri tej zadevi se
da pomagati, vendar je povsod
potrebna volja in čas.
tednik — ČETRTEK, 14. decembra 1972
STRAN 13
dan republike
29. novembra praznujejo vsi
jugoslovanski narodi dan republike.
Tega dne pred 29 leti je bila rojena
nova Jugoslavija. Bilo je sredi vojne,
ko so se 29. novembra 1943 leta
zbrali v bosanskem mestecu Jajcu
zastopniki vseh jugoslovanskih na-
rodov. Sklenili so, da bo nova
Jugoslavija republika, v kateri bodo
vsi narodi imeli enake pravice.
Pot slovenskih zastopnikov v
Jajcu je bila zelo težka. Sovražnik je
imel zasedene vse glavne železniške
proge in ceste. Potovati so morali
zelo previdno in velik del poti so
prehodili peš. Spremljali so jih
dobro oboroženi.
Na zgodovinskem zasedanju v
Jajcu so bili poleg sklepa, da bo
nova Jugoslavija r^ublika urejena
na federativni način, sprejeti še
drugi pomembni sklepi. Na predlog
slovenske delegacije je^ bil tovariš
Tito imenovan za maršala Jugosla-
vije. Ustanovljena je bila začasna
vlada, ki se je imenovala NKOJ
(Nacionalni komite t osvoboditve
Jugoslavije). Kraljevski vladi, ki je
takoj ob začetku vojne pobegnila v
London in kralju Petru je bilo
prepovedano zastopati Jugoslavijo
m njene narode, dokler se ljudstvo
po osvoboditvi ne odloči o svoji
usodi. Pozvali so vse jugoslovanske
narode, da strnejo vse svoje sile za
čim prejšnjo osvoboditev Jugosla-
vije.
Kakor je bilo sklenjeno v Jajcu,
tako se je po vojni tudi zgodilo.
Zato ta dan praznujemo vsi
jugoslovanski narodi kot dan repub-
Uke.
Slavica Konda, 5. d. r.,
OS Franc Osojnik, Ptuj
počutje v telovadnici
Sedaj bom izrazila svoje počutje v
telovadnici. Pa prisluhnimo:
K telovadbi hodim že tretje leto.
Ker sem redno prihajala, sem bila
pohvaljena in to mi je dalo večje
veselje do vadbe. Telovadnica je
velika, da se naskačemo, a kaj, ko
imamo premalo časa. Razdeljeni
smo v štu-i vrste in vsaka vrsta ima
svoje orodje. Zaradi razigranosti
moramo včasih stati od 2—3
minute, to ravno ni prijetno. Včasih
se tovarišica razjezi in mnoge
govorijo: „Ne bom prišla, ne bom
prišla . . Zelo prijetno pa ^ se
počutim takrat, ko skačemo čez
kozo. Telovadba^ telovadnica, tova-
rišica so mi všec, zato bom redno
prihajala. Še nekaj, kar mi v vrsti ne
uraja: Evgenija, Nevenka, Alenka,
Mojca, Suzana so že pravi telovadci
a ne znajo mirno in v vrsti stati.
Upam, da se bodo poboljšale!
Komaj čakam mesec deževni april,
da bomo šli na tekmovanje v
Maribor.
Darja Križančič, 4. r. OS
' Tone Žnidarič, Ptuj
mamica me je bila
žalostna
že dolgo je, odkar sem mamico
hudo razjezila. Bila je zelo žalostna
zaradi mene, ker sem prišla domov
mnogo pozneje, kot sva se dogovo-
rili.
Bila sem pri prijateljici Skupaj sva
se učili. Pozneje pa sva se še igrali in
ure so druga za drugo minevale. Bilo
je že čez pol osmo, ko sem se
zaskrbljena zaradi zamude odpravila
domov. Zamišljena, priprtih oči in s
sklonjeno glavo, sem se vračala po
prašni cesti. Ustavila sem se pred
vrati, ne da bi vedela kako. Nekaj
časa sem čakala in mislila, kaj bi
mamici rekla v opravičilo. Ničesar
^ se nisem domislila. Počasi, s
' pogledom uprtim v tla sem vstopila.
Mama je bila sključena. Objokanih,
rdečih oči je gledala predse. Počasi
se je obrnila in se zazrla vame.
Molče sva zrli druga v drugo.
Pristopila sem k njej. Vedela sem,
kako ji je bilo, ko me ni bilo od
nikoder. Prijela me je za roko, še
vedno molče gledala vame. Po licu
se ji je pripolzela debela solza.
Nisem se mogla več zadrževati, med
ihtenjem sem ji povedala, da sem
med igro pozabila na uro. Ne vem,
če je razurnela, kajti še vedilo je
objokanih oči ktrmela predse. Tega
mrkega pogleda nisem več prenesla.
Obrnila sem se in odšla v kuhinjo.
Nekaj časa je še vse bilo tiho,
pozneje pa sem zaslišala počasne
Korake, ki so se mi približevali.
Vzdignila sem pogled. Iz nje je
privrelo nekaj vprašanj. Nanje sem
odgovarjala počasi.
Na koncu je rekla, da vsak človek
enkrat zgreši. Tako je bila zadeva
končana. Bili sva si spet dobri.
Nada Krajnc, 6. a r.,
OŠ Franc Osojnik, Ptuj
haloško živuenje
Spominjam se dneva - bil je
torek. Vesela in polna jesenskega
razpoloženja sem prestopila prag
domače hise.
Moje vsakdanje večerno opravilo
je pasa. Takrat sem pašo že opravila.
Ta dan se paši nisem upirala, kajti
iz šolske knjižnice sem si prinesla
novo knjigo, ki jo bom lahko pri
živini mirno prebirala.
Živino sem prignala na gmajno,
poraslo z grmiči in travo. Obdaja jo
obroč gozdov. Pod njo je studenec,
okrog je razmetano jesensko listje,
nad godzom pa se dviga bel oblak
prahu z naše makadamske ceste.
Sedla sem v travo in začela brati.
Vsa sem bila zatopljena v napeto
vsebino. Zdramil me je ropot vedra,
kije prihajal od studenca.
Nad sivim vedrom se je sklanjala
stara ženica in se je trudila, da bi si
nalila vode. Odložila sem knjigo in
pomagala ženici. V vodi se je kopal
njen zguban obraz. Zasmilila se mi
|e in želela sem ji, da bi bil ta obraz
se mlad in da bi se komaj pripravljal
na življenje. Ženica je poskusila
nesti vedro. Ni ga zmogla. Noge so
se ji šibile in z^arane roke so se ji
tresle. Koliko žuljev je že bilo na
njih! Vzela sem vednro in ga odnesla
ženici na dan. Bila je zelo vesela.
Nanosila sem ji dovolj vode in ji
nasekala drv, kajti pripovedovala mi
je, da jo ponoči pošteno zebe. Voda
je bila v vedrih in loncih, drva v
kuhinji. Njene oči so še nečesa
prosile. Še nikoli v življenju nisem
kurila v kmečko peč, sem se tolaat
odločila, da bom poskusila. Smešno
me je bilo videti, kako sem se z
ogromnimi burkljami vrtela okrog
črne pečL Gost dim se je začel valiti
v velikem obroču in komaj sem še
razločila kuhinjo od veže.
Ogenj se je razplantel, jaz pa sem
pri peči jokala, ker me je oster dim •
skelel v oči. Ognjena svetloba je
osvetljevala lončen lonec, ki je stal
na stari polici. -Vanj sem nalila vode
in ^a z velikimi" burkljami porinila v
pec. Toda smola! Nekje na polovici
ognjišča se mi je lonec prevrnil in
voda mi je pogasnila ogenj.
Zakurila sem znova. Tokrat sem
imela nekoliko več sreče. Lonec
sem porinila v peč, si pomela oči in
nadaljevala z delom.
Takšno je torej življenje v
Halozah. Mladi odhajajo in si režejo
večji kos kruha, kakor so ga imehv
Halozah, stare ljudi pa puščajo
osamele, bolne in izčrpane na
samotnih kmetijah. Tukaj so sami.
Nikogar nimajo, da bi mu lahko
povedali svoje težave in nikogar,^ s
kom bi lahko delili ljubezen in srečo
— pa vendar pravijo, da ne bi
zamenjali haloskega življenja z
mestnim hrupom in vriščem, saj so
vsa svoja mlada leta pustili tod.
Kadar jih kdo obišče, radi pripove-
dujejo o starih časih, o stari modi in
o vedenju mladine fv starih časih.
Mislijo, da je takrat življenje teklo
drugače. Marsikdaj obsojajo mlade
ljudi, ko pa so deležni njihove
pomoči, začno misliti drugače.
,Irena'Po(%oršek,
8. b razr. OS Martina Koresa,
Podlehnik
ZAHVALA
Ob izgubi našega očeta, dedka in tasta
Ferdinanda Zamuda
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vsem, ki
so ga spremljali na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence
in cvetje. Posebna hvala gasilskemu društvu Gorišnica, g.
duhovniku, pevcem in govornikom.
Gorišnica, 2. dec. 1972.
Žalujoči: otroci Tilika, Franc in Marija z družinami
in Viadko z ženo
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 14. decembra 1972
S palico - tipalko skozi Življenje
Nemalokrat srečamo na cesti ljudi
z zatemnjenimi naočniki, ki s
pomočjo spremljevalca hodijo skozi
svoj Vsakdan. Njih obraz je resen,
oči nemo zrejo predse, a ničesar ne
vidijo. Mimoidočemu se pogled
ustavi na človeku, ki brezizrazno
strmi v temo pred seboj in nehote se
zamisli. Kakšni smo ljudje? Zdravi,
polni energije, v krogu prijateljev in
znancev. Lahko bi rekh, da smo
srečni. Vendar hočemo vedno več,
hlastamo po vedno novih stvareh,
nikoh nam ni dovolj. Vidimo svet, v
katerem živimo, vidimo svoje in
drugih ljudi težave. Vidimo jih in jih
nočemo videti. Pa srečaš na cesti
človeka, ki živi le v tem kar shši, kar
s svojimi prsti otipa in občuti.
Njegov dan in noč je tema, vse kar
je za nas veselega in novega, je zanj
zavito v plašč teme. Ko podoživiš
vso tragiko človeka, slepca, šele
takrat spoznaš, kako srečen je
človek, ki ga narava ni oropala za
najlepše, kar je za dvoje svetlečih se
v bodočnost zročih oči.
In kdo skrjji za te ljudi? Nekateri
gredo v šolo za slepe, kijih usposobi
za opravljanje lažjih pokhcev, starši
pa največkrat preživljajo svoje življe-
nje kot socialni podpiranci ah
prevžitkarji. Taka je usoda naših
slepih soljudi.
Jože Krajnc,.tajnik ptujske organi-
zacije slepih nam je pripovedoval v
razgovoru o njihovem delu:
„ Osnovna organizacija zveze sle-
pih deluje v Ptuju že dolgo vrsto let,
saj je bila osnovana leta 1949 in se
njena dejavnost vse do danes ni
prekinila. Nekaj časa, in sicer od
leta 1957 je društvo bilo pod
okriljem matične organizacije v
Mariboru, 1965. leta pa se je
ponovno osamosvojilo. V svoj krog
je zveza zajela vse slepe prebivalce z
območja ptujske in ormoške obči-'
ne. Kljub nenehnemu napredku
medicinske znanosti je džines včla-
njenih 68 slepih občanov. Najmlajši
med njimi je 12-letni Franc Apatič,
ki je trenutno v Ljubljani v šoli za
slepe, najstarejša pa je Katarina
Majerič iz Sakušaka, ki šteje 89 let.
Ker je mnogo slepih tudi socialno
ogroženih, jim zveza slepih poskuša
vsaj malo olepšati in olajšati življe-
nja z majhnimi podporami, za
katere dobi sredstva s čuvanjem
koles. Čeprav vsi vemo, da je ta
denar namenjen slepim, se med
nami najdejo še vedno ljudje, ki
zaslužijo najhujšo obsodbo družbe,
ki se jim zdi škoda tistega dinarja,' ki
^ prispevajo za hranjeno kolo ah
parkiran avtomobil. Ne zavedajo se,
da od enega dinarja nihče ne bo
obogatel ah postal siromak, če ga bo
plačal. Ne, tak človek je večji revež
kot bolnik brez oči.
V okviru zveze slepih, delujejo:
komisija za rehabihtacijo in poslova-
nje, za socialno zdravstvena vpraša-
nja, za kulturo in prosveto, za šport
in rekreacijo ter šah in za gospodar-
stvo. Komisija za socialno zdravstve-
na vprašanja je pred tremi leti prvič
pozvala slepe člane, naj se udeležijo
prostovoljne krvodajalske akcije.
Polni razumevanja so člani podprh
to zamisel, saj je kri darovalo precej
slepih. Prepričana sem, da si ta
humana poteza slepih zasluži vse
priznanje javnosti, še predvsem pa
zato, ker je ptujska zveza slepih
trenutno edina v Sloveniji, ki je
podprla to idejo.
Z namenom, da bi se člani zveze
med seboj čimbolje spoznah in bi se
med njimi spletle prijateljske vezi,
so v letošnjem letu organizirali
enodnevni izlet po slovenski Ko-
roški, ki se ga je udeležilo 22 slepih
članov s svojimi spremljevalci. Kljub
slabemu vremenu je izlet lepo
potekal in so se udeleženci zado-
voljni vrnili na svoje domove.
Pred kratkim je bUo v Mariboru
tekmovanje v igri z zvenečo žogo, ki
so se ga udeležili tudi Ptujčani.
Uvrstih so se na peto mesto, kar je
lep uspeh in jim zanj tudi mi
čestitamo. Ne smemo pozabiti še na
eno tekmovanje, ki je bilo prav tako
letos, v Dolenjskih tophcah, v
atletiki. Udeležil se ga je sicer samo
en član in v teku dosegel 7. mesto.
To je bil Andrej Furjan."
Le nekaj podatkov nam je pribli-
žalo znance in neznance s ceste, ki
se s pomočjo vodiča in palice
tipalke prebijajo skozi življenje.
Silva Spolenak
Dr. Fran Brumen:
Influenza
(Nadaljevanje in konec)
NESTRO-
KOVNA UPORABA ANTIBIOT-
SKIH SREDSTEV NI UMESTNA
IN JE V DOMENI ZDRAVNIKA.
Potrebna je taka nega, da prepreču-
jemo komphkacije. Ce tako bolezen
po 3 dneh ne popušča, je nujno
pokhcati zdravnika.
preprečevanje okužbe je
edino uspešni boj proti
gripi. ne družimo se po
nepotrebnem z že obole-
limi. za gripo in tudi na
navadnih prehladih obole-
li naj ostajajo doma. eden
sam gripozni bolnik lahko
v zdravniški Čakalnici, ali
pa v kakem drugem javnem
prostoru, okuži vse ali pa
mnogo tam zbranih. okuže-
ni oziroma oboleli naj ne
hodijo na obiske. prav
tako ne obiskujmo po nepo-
trebnem gripoznih bolni-
kov. po rokovanju z gri-
poznim bolnikom si umijmo
ROKE, KI SO OKUŽENE RADI
SMRKANJA IN KIHANJA.
CEPLJENJA PROTI GRIPI SO
SMOTRNA IN USPEŠNA, ker prav
gotovo preprečujejo najtežje okuž-
be, ah pa potek bolezni usmerijo po
lažji poti. Cepljenje je seveda možno
le proti tisti vrsti ^ipe, katere
povzročitelji so dovolj dolgo znani,
da je bilo mogoče pripraviti
dovoljno kohčino uspešnega cepiva.
ZAPOSLENOST IN PLAČE
(Nadaljevanje s 4. strani) "
Posebej velja ob koncu omeniti
kmetijstvo, saj so poprečni osebni
dohodki v primerjavi s vsem lanskim
letom bili v prvih šestih mesecih
letošnjega leta za 1,3 odstotka nižji.
Ta dejavnost je izjema, saj vse druge
veje gospodarstva beležijo porast.
Razlogi za to so specifični. Osebni
dohodki v tej dejavnosti so zaradi
„mrtve" zimske sezone v prvem
polletju precej nižji kot znašajo
celoletni poprečki.
jr
Oddelek za upravno pravne zade-
ve skupščine občine Ptuj
razpisuje po 11. in 12. členu Zakona o urejanju in
oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS,
št.-42/66)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo v uporabo stavbnega zemljišča družbene
lastnine v predelu Ptuja, Volkmerjeva cesta — Ra-
belčja vas,
1.	Piredmet oddaje je zemljišče družbene lastnine,
ki ga tvorijo
pare. št. 179/13 v izmeri 521 m^
pare. št. 178/12 v izmeri 633 m2
pare. št. 178/11 v izmeri 623 m^
pare. št. 178/10 v izmeri 375 m^
pairc. št. 178/9 v izmeri 375 m^	^
pare. št. 178/8 v izmeri 375 m^
vse ležeče v k. o. Ptuj.
2.	Izklicna cena za uporabo tega zemljišča znaša
78 din po m- s tem, da odpade na račun odškodnine
za pravico uporabe tega zemljišča 18 din po m-, na
račun prispevka za komunalno ureditev tega zem-
ljišča pa 60 din po m-.
3.	Občina Ptuj se zaveže zemljišče dokončno ko-
munalno opremiti do 30. junija 1973 (vodovod s
priključkom na parcelo, kanalizacijo, električno
omrežje, cesta v makadamski izvedbi).
4.	Javni natečaj je usten in bo v petek, 29. de-
cembra 1972 s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi SO
Ptuj, Srbski trg 1, soba št. 23/1. Udeleženci nate-
čaja moirajo eno uro pred pričetkom položiti var-
ščino v višini 2000 din, ki se ob neuspeli dražbi
vrne, ob uspeli pa vračuna v odškodnino za zem-
ljišče.
5.	Zemljišče bo oddano najugodnejšemu ponudni-
ku. Odškodnino za uporabo zemljišča moja naj-
ugodnejši ponudnik plačati v 30 dneh po pravno-
močnosti odločbe o dodelitvi zemljišča.
6.	Na parcelah, ki so predmet natečaja je dovo-
ljena gradnja individualnih stanovanjskih hiš ob
pogojih lokacijske dokumentacije zavoda za urba-
nizem Maribor in posebnega lokacijskega dovo-
ljenja.
7.	Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev po izdaji
odločbe o dodelitvi zemljišča, rok za končanje pa
leto 1974. Ce investitor v tem času ne prične z
gradnjo, izgubi pravico do uporabe zemljišča, ki je
predmet natečaja.
8.	Za parcele, ki na ustnem natečaju 29. decembra
1972 ne bodo oddane, velja razpis do oddaje.
Vsa pojasnila v zvezi z razpisanim natečajem do-
bite na oddelku za upravno pravne zadeve SO Ptuj,
Srbski trg 1, soba 28/11.
Odd. Za upravno pravne zadeve
LAŽNIVCA NA KVADRAT
Vojak kapetanu: ,,Ah lahko do-
bim dva dni dopusta? Včeraj mi je
žena poslala telegram, da je hudo
bobia in da bi prišel domov, da bi
pazil na otroka."
Kapetan vojaku: „Srečen bodi,
da ti ne bo treba iti domov. Prav-
kar sem po telefonu sprejel sporo-
čilo, da ti naj povem, da ne hodi,
da ji je prišla pomagat njena mama,
s katero se ne razumeš."
Vojak še nekaj časa po tem
odgovoru gleda kapetana, nakar ga
ta vpraša, če mu morda še kaj ni
jasno.
„Seveda mi ni. Kajti jaz nisem
poročen, niti nimam otrok, mislim,
da je res čudno, če v vojašnico
hkrati pride tako čuden telegram
in telefonski poziv."
tednik — ČETRTEK, 14. decembra 1972
STRAN 15
CENJENI BROLCI NO BROLKE
Ne, kak se lepo čuje, če van
enkrat napisen, aa ste cenjeni. J a,
saj drgačik niti več nemrete biti kak
cenjeni, če pa vas najrazličnejše
cene križajo no montrajo no že tak
razsušene denornice še boj žmičejo.
To je glih tak, kak, ke je moja Mica
enkrat djola^ notri v pralni stroj v
centrifuko čista suhe cote. Te pa
sen Jo le pita, če se ji je maJo
zmešalo. Pa vete kaj mi je rekla:
„Saj ven, da so cote suhe, samo
proh se še naj malo vun skadi."
Da pa nemo samo jas svojega
jezika suka, naj gnes prepistin guč
no pisaje našemi storemi znonci
Mihaleki, ki Je doma tan pri Vejki
Nedli v okoli Ormoža. Poslušajte kaj
piše:
Cenjeni Lujzek!
(Vidite, zaj že jas tudi cenjeni).
Drgoč se mi je po neke v mojen
popotnen kajiri nobralo no ti moren
hitro napisati, da ne bi česar
zgubija.
Ves, zaj so toti jesenski dnevi z
megloj no z drugimi krotkovidnimi
vsemirskimi atomi, ki povzročajo
nediho. Saj veš, to je tisti betek, gdo
toko duško dobiš, kak gdo junec na
breg žmetni voz vleče. Tudi naš
grajski Juža je doba toto nadušno
nadlogo. Pri nas momo zato joko
dobro vroštvo, ki mu provimo bobja
dišica. To je tokšna trova, ki ji lehko
tudi zdravilno zeliše rečete. Kak že
rečeno, si je grajski Juža nobra toto
zeliše, ki si ga je treba v senci no ne
na sunci. Juža je to lepo v senci
sišija no bi bilo fse lepo no praf, če
ne bi sosid poleg enega domočega
zofca posa, ki je tisto bobjo dišico
nemesto deteljice popapca. Te pa je
bija ogenj v strehi. Grajski Juza je
vztroja pri svojen: Če je zovec poja
mojo vroštvo, mo zaj še jas zofca s
koze sleka no ž jega pečenko
nareda. No, se je resen tak zgodilo.
Juža no sosid sta v kooperaciji zofca
pojela, ki sta ga seveda še fejst s
smarnicoi doj zalela. Od tistega cajta
nema vec nibeden nedihe, samo v
kolenih jima nekšna župa škriple.
Zlobni jeziki provijo^ da je to
posledica od zavečje večerje, prafza-
praf od šmarničnega guleža.
Zaj pa še naj neke poven. Kdo je
to pred krotkin tista burja no
nevihta ^ razsojala, so me naši
kvantiroši v vejkonedlšken marofi
zaprosili naj jim marele posodin, ker
jin je dež skos streho v jihova
stanovoja teka. Pa tudi tiste krave
na morofi, ki jin je ,,šporheti" ime,
so jokp boge no cista nič ne dojijo.
Na nesen marofi so se fčosik krave,,
biki, svije no kure rodile, zaj pa'
mamo še samo miši no jjodgane no
povoke, ki predejo mrežo napredka
naše živinoreje. Se pa še bi ti lehko
pisa pa naj bo za gnes zadosti.. Lepo
te pozdrovla Mihalek od Vejke
Nedle.
Cenjeni Mihalek!
Da nečmmo samo jas cenjeni,
bodi še ti. Veš tudi mene v totih
jesenskih dneh naduha montra pa bi
me joko veselilo, če mi pošlete od
vejke nedle enega p^rašicka, ki je
bobjo dišico poja. Pri vas so jeli
zofca, veš meni pa bi boj prašiček
pasa.
Pišeš tudi, da na vašen marofi
namesto krof ,,šporhete" redite.
Veš, jas kmetijsko nesen tak
razgledani pa bi me zlo veselilo, če
mi malo boj na široko opišeš,
kokšna pasma krof je to, kejko nog
mojo, kejko litrof na den nadojijo
no kokšne forbe dlako majo tote
šporhet krave. Mihalek, če de se še
kaj nobralo v tvojen kajiri mi prosin
javi svoje novice iz vašega kraja.
Lepo te pozdrovla Lujs.
Drogi, cenjeni no spoštovoni
brolci, kak vidite tak pomalen prta
novemi leti plavamo no smo že fsi v
pričakovoji dedeka Mraza, ki de pre
letos boj z navonin košon priša. Jas
sen mu že pisa pismo naj mi pripela
traktor, ke mo lehko malo boj
sodobno virta na našen suhen bregi.
Če majo eni gotovi gospodje no
tovariši, ki jih jas očitno dobro
poznan v mestah po dvo afta, te
man vena jas lehko se en traktor.
Te pa srečno no dobro se mejte.
Vaš Lujs
Iladi)ski prcgram
NEDELJA, 17. DECEMBRA:
6.00-8.00 Dobro jutro - vmes ob
6.05 Poročila 6.30 Poročila - EP;
6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20
Poročila - EP; 7.30 Za kmetijske
proizvajalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila
—	Radijski in TV spored; 8.05
Radijska igra za otroke; 8.37
Skladbe za mladino; 9.00 Poročila;
9.05 Iz naših krajev; 9.55 EP; 10.00
Poročila; 10.05 Še pomnite, tova-
riši; 10.25 Pesmi borbe in dela;
10.45-13.00 Poslušalci čestitajo -
vmes ob 11.00-11.15 Poročila;
11.50—12.00 Pogpvor s poslušalci;
12.00-12.10 Poročila; 13.00 Poro-
čila; 13.15 Obvestila in zabavna
glasba;^ 13.30 Reportaža; 13.50
Domači ansambli; 14.00 Poročila;
14.05 Operne melodije; 14.30
Humoreska; 14.50 EP; 15.00
Poročila; 15.05-17.00 Športno
popoldne; 17.00 Poročila; 17.05
Radijska igra; 17.45 Glasbena
medigra; 18.00 Letite z nami; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Glasbene razglednice; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila;
22.20 Zaplešite; 23.00 Poročila;
23.05 Literarn? nokturno; 23.15
Jazz; 24.00 Poročila.
VSAK DELAVNIK je zjutraj
naslednji program:^ 4.30-8.00 Do-
bro jutro — Poročila — vmes ob
5.00 Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP;
6.00 Jutranja kronika; 6.30 Poročila
-	EP; 6.50 Rekreacija; 7.00
Poročila; 7.15 EP; 7.25 Poročila ^
Radijski in TV spored; 7.45 EP;
8.00 Poročila.
PONEDELJEK, 18. DECEMBRA:
14.00 Poročila; 14.10 Poslušalci
čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki
in odmevi; 15.30 Glasbeni intermez-
zo; 15.40 Lahka glasba; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester Hollywood
Pops; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbe-
no popoldne; 18.00 Poročila; 18.15
Zabavna glasba; 18.35 Interna 469;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Ti in opera; 22.00
Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poro-
čila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Popevke; 24.00 Poročila.
TOREK, 19. DECEMBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Glasba mladih;
14.30 Ansambel Les Haricots Rou-
ges; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55
EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40
Od melodije do melodije; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00
Poročila; 17.10 Orkester dunajskih
filharmonikov; 18.00 Poročila;
18.15 V torek nasvidenje; 18.45
Svet tehnike; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.15 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij;
20.30 Radijska igra; 21.55 Glasbena
medigra; 22.00 Poročila; 22.05 Po-
pevke; 23.00 Poročila; 23.05 Lite-
rarni nokturno; ^23.15 Klavirska
glasba; 24.00 Poročila.
SREDA, 20. DECEMBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Slovenske narodne;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Odskoč-
na deska; 16.40 Londonski festival-
ni orkester; 17.00 Poročila; 17.10
Glasbena galerija; 17.45 Jezikovni
pogovori; 18.00 Poročila; 18.15
Glasbene vinjete; 18.30 Naš raz-
govor; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene
razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij-
ski dnevnik; 20.00 Koncert Simfo-
ničnega orkestra; 22.00 Poročila;
22.l'5 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Zabavna
glasba; 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 21. DECEMBRA:
14.00 Poročila; 14.10 Mladina poje;
14.30 Sestanek instrumentov; 14.40
Med šolo, družino in delom; 14.55
EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40
Franz Liszt: Koncert za klavir in
orkester; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš
podlistek; 17.00 Poročila; 17.10 Po
željah poslušalcev; 18.00 Poročila;
18.15 Orkester Ronald Binge; 18.30
Iz kasetne produkcije; 18.45 Kultur-
na kronika; 19.00 L^hko noč, otro-
ci; 19.10 Obvestila; 19.15 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Domače
pesmi; 21.00 Slovenski pesnik A.
Podbevšek; 21.40 Glasbeni noktur-
no; 22.00 Poročila; 22.15 Simfonič-
na glasba; 23.00 Pri tujih radijskih
postajah; 23.30 Popevke; 24.00 Po-
ročila.
PETEK, 22. DECEMBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Otroške pesmi;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Recital violinista
Cveta Demšaija; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Ljudstvo in njegova vojska;
17.00 Poročila; 17.10 Operni kon-
cert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00
Poročila; 18.15 Signali; 18.50 Ogle-
dalo našega časa; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Slo-
venski oktet; 20.20 Top-pops 13;
21.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00
•Poročila; 22.15 Iz logov domačih;
23.00 Poročila; 23.15 Jazz; 24.00
Poročila.
RODILE SO:
Darinka Šegula, Polenci 41 -
deklico; Marija Dikič, Gregorčičev
dr. 3 - dečka; Neža Vindiš, Vareja
27 - dečka; Marija Srdinšek, Nova
vas 40 - dečka; Frafičiška Nemec,
Mezgovci 17 - deklico; Silva
Hodžar, Strezetina 6" - Damjana;
Marija Magdič, Hrvatski trg 2 -
dečka; Zinka Žalar, Ciril-Metodov
dr. 4 - deklico; Olga Orešek,
Pobrežje 128 - dečka; Slavica
Kolarič, Potrčeva 40 - dekhco;
Helena Moravec, Senešci 15 -
dečka; Martina Lah, Kolodvorska 4,
Ormož - Fabijano; Danica Krajnc,
Zagrebška 104 - deklico; Ana
Venta, Vičanci 58 - Dušana; Ivana
C:artl, Zg. Hajdina 103 - SUva;
Dra^ca Zotler, Ivanjkovci 18 -
Sanjo; Elizabeta Šuler, Zabovci 52
— Andrejo.
POROKE:
Boris Bukovič, Dobrina 43 in
Marija Šerbak, Dobrina 43.
UMRLI SO:
Katarina Junger, Trojanova 3, roj.
1913, umrla 1. decembra 1972;
Janez Mežan, Miklošičeva 8, roj.
1897,	umrl 3. decembra 1972;
Marija Lizzi, Zg. Hajdina 31, roj.
1898,	umrla 6. decembra 1972;
Anton Rogelj, Selška c. 39, roj.
1898, umrl 7. decembra 1972; Jera
Sakelšek, Žakl 15, roj. 1900, umrla
7. decembra 1972; Boštjan Vrabič,
Nadole 84, roj. 14. novembra 1972,
umrl 9. decembra 1972.
16 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 14. decembra 1972

NEDELJA, 17. DECEMBRA:
9.45 Ansambel Milana Križana;
10.12 Kmetijska oddaja; 10.55
Mozaik; 11.00 Otroška matineja;
11.50 Poročila; 11.55 Vsi vemo vse;
12.55 TV kažipot;
NEDELJSKO POPOLDNE: 18,00
Poročila; 18.05 Kralj potepuhov;
19.40 Reportaža; 19.50 Cikcak;
20.00 Tv dnevnik; 20.25 3-2-1;
20.30 Mojstri; 21.15 Stih in pesem;
21.30 Športni pregled; 22.00 Poro-
čila.
PONEDELJEK, 18. DECEMBRA:
9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v
^li; 10.30 Angleščina; 10.45 Nem-
ščina; 11.00 Osnove splošne izo-
brazbe^ 14.45 TV v soli; 15.40
Angleščina; 15.55 Nemščina; 16.10
Francoščina; 16.45 Madžarski TV
pregled; 17.35 T V obzornik;
ODDAJE FINSKE TV; 17.50
Globoko zmrznjeni učitelj; 18.30
Laponska poje; - 18.55 Mozaik;
19.00 Mladi za mlade; 19.50 Cik-
cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
2-3-1;	20.30 Razgovor s predstav-
nikom finske TV; 20.35 Vojni
samotar; 21.40 Vroče železo; 22.15
Arno Domini; 22.40 Odpoved fin-
skega večera; 2*2.45 Poročila.
TOREK, 19. DECEMBRA: 9.35
TV v šoli; 10.40 Ruščina 11.00
Osnove splošne izobrazbe; 14.45 T V
v šoli; 15.35 RUŠČINA; 15.55 TV
vrtec; 16.10 Angleščina; 16.45 Mad-
žarski TV pregled; 17.50 Tiktak;
19.05 Tehnika upravljanja; 19.30
Ragionalna arhitektura; 19.50 Cik-
cak; 20.00 Tv dnevnik; 20.2 5
3-2-1;	20.35 Ali so še angelčki;
22.20 Likovni nokturno; 22.35
Poročila.
SREDA, 20. DECEMBRA: 8.20
TV v šoli; 16.45 Madžarski T V
pregled; 17.50 Prigode PSA CI-
VILA; 18.15 Obzornik; 18.30 Po
domače z Dobrimi znanci; 19.00
Mozaik; 19.05 Od filma do filma;
19.20 S kamero po svetu; 19.50
Cikcak; 20.00 Tv dnevnik; 20.25
3-2-1; 20.35 Stendhal: Rdeče in
črno; 21.20 Po sledeh napredka;
22.10 PoročUa.
ČETRTEK, 21. DECEMBRA:
9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina;
10.45 Nemščina; 11.00 Franco-
ščina; 14.45 TV v šoli; 15.40
Angleščina; 15.55 Nemščina; 16.10
Osnove splošne izobrazbe; 16.45
Madžarski TV pregled; 17.15 Vsi
vemo vse; 18.15 Obzornik; 18.30
Druščina Jehu; 18.55 Mozaik; 19.00
Sedem morij; 19.50 Cikcak; 20.00
TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35
Četrtkovi razgledi; 21.25 V. Petro-
vič; Popje z ožganega grma; 22.15
W. Mozart: Cosi fan tutte; 23.35
Poročila.
PETEK, 22. DECEMBRA: 9.30
TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40
TV v šoli; 16.10 Osnove splošne
izobrazbe; 16.45 Madžarski TV
pregled; 17.50 Polka je ukazana;
18.10 Risanka; 18.20 Obzornik;
18.35 Drsanje; 18.45 Ekonomsko
izrazoslovaje; 18.50 Duo Horak;
19.05 Mozaik; 19.10 Profesor Balta-
zar; 19.20 Iskra in zunanja trgovina;
19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.25 Reportaža; 20.30 3-2-1;
20.40 Ob dnevu JA; 21.40 Most;
23.10 PoročUa.
SOBOTA, 23. DECEMBRA: 9.35
TV v šoli; 11.00 Marksizem; 16.30
Košarka Crvena zvezda: Olimpija;
18.00 Obzornik; 18.15 Gospod
Piper; 19.10 Mozaik; 19.15 Humori-
s tična oddaja; 19.45 Filmska burle-
ska; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnev-
nik; 20.25 3-2-1; 20.30 Akordi
Kosova; 22.00 Arsene Lupin; 22.50
TV Kažipot; 23.10 Poročila.
DVE MUHI NA EN MAH
Petletni sinek med večerjo, ko je
vsa družina zbrana okrog mize:
„Mama, danes, ko te ni bilo doma,
je oče počenjal s sosedo isto, kot
je s teboj predvčerajšnjim poštar,
ko ni bilo ata doma."
V NAJEM DAM 30 arov njive in 70
arov travnika. Oglasite se v Slovenji
vasi 34.
MIRNO DEKLE nujno išče oprem-
ljeno sobo v Ptuju. Naslov v upravi.
PRODAM dobro ohranjen traktor
„porše", 16 KM. Naslov v upravi
PRODAM dobro ohranjeno mlatilni-
co ,,rekord" z dvojnim čiščenjem.
Naslov v upravi.
IŠČEM družinsko stanovanje v Ptu-
ju. Dam nagrado. Naslov v upravi.
KUHINJSKO KREDENCO prodam.
Šegula, Trg svobode 2, Ptuj.
PRODAM odlično ohranjen moped,
skoraj nov. Naslov v upravi.
MERCATOR PRODAJA tovorni
avtomobil letnik 1965, nosilnosti 5
ton v nevoznem stanju. Licitacija bo
od 9. do 10. ure v skladišču
Moškanjci, dne 21. 21. 1972; pred-
nost ima družbeni sektor.
PRODAM peč za centralno kurjavo
in električni štedilnik. Vprašajte Ob
Grajeni 4, Pt uj, po 15. uri.
IŠČEM ŽENSKO za varstvo 1 leto
starega fantka na domu za 8 ur
dnevno. Robin, Lackova 5, Ptuj.
Ce hočete, da se bo sladka
smetana dala zlahka stepsti, jo
morate ohladiti. Zato je najbolje, če
jo imate na hladnem ali pa jo
postavite s posodo vred v hladno
vodo. V smetani namreč plava
nešteto drobnih maslenih kroglic, ki
se pri povišani temperaturi lahko
stope. tem primeru še tako pridno
mešanji nič ne pomaga. Smetana
ostane tekoča. Zato pazite, da je
tudi posoda, v kateri jo stepete,
hladna in da to delate na hladnem
prostor i.
HOROSKOP
OVEN: Objemanje, jjojedina,
smeh in veselje vas čakata v
kratkem. Zaslužek bo pritekal bolj
gladko. Slučajno srečanje prinese
dobro novico, ki pa vam ne koristi.
Plačal bo sorodnik v ponedeljek.
BIK: Bolj na široka se zabavate,
med mladimi uživate, med starejšimi
pa dobro jeste. Lepa simpatija uživa
zaradi vaše naklonjenosti. Za spor ni
utemeljenih razlogov. Plača bo bolj-
ša.
DVOJČKA: Pri delu vas opazijo,
zato hitro napredujete. Zaradi nena-
vadne prijaznosti v družbi boste
pomislili na ljubezen. Prijatelj poma-
ga pri zakonskih dolžnostih in k
Boljšemu zaslužku. Srečen dan bo
torek.
RAK: Tista oseba, ki bo prišla
pred nedeljo, pridobi v vaših očeh.
Smejali se boste prismojenim načr-
tom o silvestrovanju. Vaša volja
potrebuje injekcijo, ki pride s
teftnnolaso osebo.
LEV: Na novo delo gledate
postrani pa nimate prav. Po nedelji
navdušite. Za domače najdete vse
primerno, sebi preusmerite zabavo.
Noge si ogrejeta v tuji postelji
Strast v jutranjem dežju.
DEVICA: Kljub varčnosti boste
prijetni za družbo. Pričakovani
dogodek poglobi ljubezen. Med
potjo boste izvedeli vse, kar boste
na cilju uporabili Srčece bi rado
novo hišo.
TEHTNICA: Neprizadeto se boste
veselili, ko boste odmaknjeni od
vroče zadeve. Hrano popestrite in
zato morate uporabljati sodo bi-
karbono. Trli boste orehe in poslu-
šali plošče. Simpatija bo še hudob-
na.
ŠKORPIJON: Temeljito boste
všeč dvema. V službi je dosti čenč,
pri katerih boste igrali glavno vlogo
kot žrtev obrekovanja. Na sestanek
boste šli naveličani, vrnili pa se
boste navdušeni Kljub mrazu,
zdravje.
STRELEC: Največ dobite pri
delu, ki zahteva zbranost in znanje.
Kljub pretirani mlačnosti bo osebica
zvesta. V nedeljo dopoldne boste
dobri do svojih, ki vas zelo potrebu-
jejo. Sreča ponoči!
KOZOROG: Na cesti se sproži
nova simpatija, ki ji pomagate vstati
Vesti od daleč zelo navdušijo.
Prijatelj pride, v skrbeh odide pa
zadovoljen. Večerno obiskovanje se
pokaže cez nekaj mesecev . . .
VODNAR: Zaradi odgovornosti
do dela se odpoveste zabavi Uspeh
po nedelji pokaže, kaj se splača
prijeti Nekdo se loti vaše^ okna^
ker vas nekdo drugi skoraj preveč
ljubi -Potem boste vsi skupaj.
RIBI: Večja delavnost zaradi
postavljanja pred sorodstvom. Ku-
pili boste vse, kar imate v načrtu. Po
strmih stopnicah boste težko nesli.
Nasprotni spol vas krepko založi
Potrebovali boste pogum!
ZAKOUI PACIENTA
„Lahko je tebi," pravi veterinar
splošnemu zdravniku, „tebi, pa;
cienti vse povedo, kaj je z njimi
narobe, medtem ko meni živali
ničesar."
„To že drži, vendar ko jaz ne
vem kaj je bolniku, mu ne morem
reči, tako kot ti rečeš kmetu last;
niku krave, da jo naj zakolje, ker ji
ni več pomoči."
STANOVANJSKO KOMUNALNO
PODJETJE ORMOŽ
Po 7. členu odloka o urejanju in oddajanju
stavbnega zemljišča v občini Ormož (Uradni vest-
nik občin Ormož in Ptuj, št. 1-5/69) Stanovanjsko
komunalno podjetje Ormož razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča (ob
Kopališču) pare. št. 547/6 njiva v izmeri 995 m^ k. o.
Ormož za graditev poslovne zgradbe — osnovne
preskrbe.
Izklicna cena za odškodnino zemljišča znaša
24 din za m^ Od tega odpade na račun odškodnine
za pravico uporabe tega zemljišča 15 din, za stro-
ške komunalne ureditve (vodovod in kanalizacija
s priključkom na parcelo) pa 9 din.
Rok za začetek gradnje je 6 mesecev po sklenit-
vi pogodbe o prenosu uporabe zemljišča. Če inve-
stitor v tem času ne prične z gradnjo, zgubi pravi-
co do uporabe zemljišča, ki je predmet natečaja.
Udeleženci natečaja so dolžni do konca roka za
sprejem ponudb plačati varščino v višini 10°/o ozi-
roma 2.090 din na tekoči iračun št. 524-1-619 ali
osebno pri blagajni Stanovanjsko komunalnega
podjetja Ormož.
Interesenti naj vložijo ponudbe osebno pri Sta-
novanjsko komunalnem podjetju Ormož, ali pripo-
ročeno po pošti v zapečateni ovojnici z napisom
»Javni natečaj« najpozneje do 20. decembra 1972.
Natečaj bo javen, in sicer dne 20. decembra 1972
ob 12. uiri v prostorih Stanovanjsko komunalnega
podjetja Ormož — tajništvo.
Ce stavbno zemljišče iz tega natečaja dne 20. de-
cembra 1972 ne bo oddano, velja razpis do oddaje.
Vsa podrobnejša navodila dobe interesenti na
Stanovanjsk-o komunalnem podjetju Ormož.
O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obve-
ščeni.	• • '
Ormož, dne 28. 11. 1972.
Stanovanjsko komunalno podjetje
I	Ormož
TEDNIK izdaja č-asopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. -
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman, Izhaja vsak
četrtek, Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk,
Maribor, Svetozarevska ulica 14.