Štajerski TEDNIK Aktualno Podravje z Nihče več noče biti natakar COLOR CMYK stran 1 Aktualno Ptuj z Javne službe lani z dobičkom 155.000 evrov  Stran 2 Ptuj, torek, 21. junija 2022 torek, 21. 6. 2022  Stran 3 Letnik LXXV z št. 47 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Ptuj z 20. Poli maraton ponovno privabil na tisoče kolesarjev Energija Poli maratona znova oblila Ptuj Pretekli teden je bil močno kolesarsko obarvan, saj so profesionalni kolesarji vrteli pedale na petdnevni dirki Po Sloveniji, rekreativci pa so imeli na voljo celo več možnosti za izživljanje svojih strasti. Ena od najatraktivnejših je bila na Ptuju, kjer je bil izveden jubilejni, 20. Poli maraton. Več na strani 16 Aktualno Podravje z Za ječmen do 350, za pšenico več kot 350 evrov na tono  Stran 3 Politika Podravje z Mestnim občinam se želi pridružiti še Slovenska Bistrica  Stran 5 Podravje Slovenija z Med kandidati za predsednika OZS tudi Branko Goričan V središču z Prometna varnost na Ptuju uju z V središču Podravje z Dvigalo imajo le tri šole: Ljudski vrt, Breg in Gorišnica Cerkve po državi in celotni Evropi iz leta v leto bolj prazne Ceste tako slabe, da bi poklicali inšpektorja torkova izdaja  Strani 6 in 7  Strani 6 in 7 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob sklenitvi naročniškega razmerja do 23. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 25. junija do 27. avgusta! Več v notranjosti časopisa.  Stran 24 www.tednik.si  Stran 5 Foto: ČG Simonov zaliv Štajerski TEDNIK torek, 21. 6. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 21. junija 2022 Slovenija, Podravje z Delodajalci z lučjo iščejo gostinski kader Nihče več noče biti natakar Epidemija novega koronavirusa ni zgolj finančno prizadela gostinskega sektorja, ki zaradi ukrepov za zaščito pred okužbo zadnji dve leti ni mogel normalno funkcionirati, še veliko hujše so njene dolgoročne posledice. Ko so namreč kuharji in natakarji ostali brez dela, so se znašli vsak po svoje, se na hitro »prekvalificirali« in si začeli kruh služiti v drugih panogah. S čimer ne bi bilo nič narobe, a kaj ko so mnogi svojemu osnovnemu poklicu pomahali v trajno slovo. Zdaj so se gostinci znašli v postkoronski kadrovski krizi, saj jim primanjkuje tako kuhar- jev kot natakarjev, najbolj kritično pa je prav v poletnem času, ko se pojavijo še potrebe po sezonskih delavcih. Nezanimivo redno in študentsko delo Na Zavodu za zaposlovanje je v podravski regiji razpisanih 67 Kader s Filipinov ni za strežbo S pomanjkanjem kadra se soočajo tudi druge države, težavo pa rešujejo z uvozom tuje delovne sile. Pri čemer pa naša država zaradi birokratskih ovir težko Foto: Sta/M24 konkurira. »Problem v Sloveniji je, da je treba na delovna dovoljenja čakati več mesecev. Že dolgo neuspešno pozivamo, naj se ti postopki skrajšajo oziroma poenostavijo. Kadrovski bazen iz držav bivše Jugoslavije, ki je bil za gostinstvo primeren zaradi jezika, je že izčrpan, prihaja kader s Filipinov in podobnih držav, a ti delavci lahko pomagajo v kuhinjah, ne pa v strežbi.« Blaž Cvar pri tem opozarja na še eno težavo, in sicer pomanjkanje ugleda poklica natakarja. »Poklic, ki ne zahteva kvalifikacij, postane manj cenjen in priljubljen. Včasih kdo reče, da če nisi dober za nič drugega, boš pa natakar. To med mladimi sproža pomisleke, manj se jih odloča za šolanje v teh poklicih, kar pomeni manj kakovosten kader. S Slovensko turistično organizacijo zato načrtujemo promocijo poklicev v turizmu in gostinstvu, s katero jim bodo poskušali vrniti ugled, mlade pa bomo nagovarjali na njihov način, zlasti prek družbenih omrežij, kot sta TikTok in Instagram.« prostih delovnih mest, za nedoločen in določen čas, ki so približno razdeljena na pol med natakarje in kuharje. Objave za delo so tudi na spletnem portalu Moje delo.com, kjer je v Podravju trenutno na voljo 48 delovnih mest v gostinstvu in turizmu, službe pa dobijo natakarji, vse vrste kuharjev, od šefov, pomočnikov do picopekov, povpraševanje pa je tudi po delivcih hrane, sobaricah in receptorjih. Ker se gostinci za sezonsko pomoč radi obrnejo k študentom, smo preverili stanje še na Študentskem servisu Maribor. Pomoč pri strežbi išče 110 podravskih gostincev, med katerimi jih je kar nekaj, ki bi takoj najeli po več študentov hkrati. Zanimanja je med študenti malo, čeprav je urna postavka za dela v gostinstvu višja od povprečne, giblje pa se giblje med 6,17 in celo do 10 evrov. Raje so na sociali V Baru Ranca na Ptuju do konca oktobra potrebujejo štiri študente. »Zelo težko jih bomo dobili, težje kot kdajkoli prej, zlasti zato, ker je naše delo izrazito sezonsko,« pravi Timotej Plečko. »Ne rečem, da ni zanimanja, saj kličejo in sprašujejo, a skoraj izključno zelo mladi, večinoma še srednješolci. Saj nimam nič proti njim, je pa seveda lažje delati z nekom, ki že ima izkušnje Foto: ČG V Podravju iščejo 67 natakarjev in kuharjev, pomoč pri strežbi pa išče kar 110 gostincev. v strežbi, saj je treba mladega človeka najprej še marsičesa naučiti.« Dva študenta takoj najamejo tudi v Baru Breg v Majšperku. »Situacija je grozna, ne dobimo ljudi, niti nekoga, ki bi ga zaposlili za nedoločen čas. Študente še razumem, zdaj imajo izpitno obdobje in nimajo časa za delo, ostali pa očitno nočejo delati, kaj naj drugega rečem? Raje so na sociali, tako je enostavneje. Po drugi strani pa je tudi res, da smo morali gostinci med epidemijo svoje delavce dati na borzo, kjer so na srečo sicer dobivali nadomestilo, a le 80 odstotkov brez vseh dodatkov, kar je bilo marsikomu premalo za preživetje in si je našel zaposlitev izven branže,« razlaga Majda Korže, ki je prepričana, da garanja od jutra do večera brez dodatne pomoči, kot se to zdaj dogaja, v nedogled ne bo zdržal noben gostinec. Neprijazni in nestrpni gostje Na spremembo vedenja ljudi po epidemiji pa opozarjajo v Ptujski kavarni. »Študentje v strežbi preprosto nočejo več delati, ker so gostje do njih nemogoči. Pa veste, da pri nas nimamo pijančkov, ki bi nadlegovali natakarice, ampak so naši gostje delavci v javni upravi, bankah … Nesramni so do osebja, derejo se in nasploh grozno obnašajo. Študentom očitajo, da so leni, zato obupani odhajajo od nas. Sprašujemo se, kaj se je zgodilo z našo družbo, da smo postali tako neprijazni in nestrpni, da ne znamo več pozdraviti in se zahvaliti, ničesar pohvaliti, ampak le še grajati. To ni prava smer.« Predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Blaž Cvar meni, da so se težave v sektorju gostinstva začele že pred koronakrizo, ocenjuje pa, da trenutno v Sloveniji primanjkuje vsaj 10.000 delavcev oziroma skupaj s sezonsko študentsko pomočjo okrog 12.000 do 13.000 ljudi. »Pred krizo je bilo resno zaposlenih v panogi gostinstva in turizma 38.000, kar pomeni, da je sedanji primanjkljaj četrtinski in zdaj kader išče že vsak drugi gostinec.« Senka Dreu Slovenija, Podravje z Za poslansko nadomestilo zaprosilo 37 poslancev Med prejemniki nadomestil tudi Ivanuša in Kovačič Po preteku mandata je za poslansko nadomestilo zaprosilo kar 37 nekdanjih poslancev, ki niso takoj dobili ustrezne zaposlitve. Med njimi so tudi znana imena: Marjan Šarec, Dejan Židan, Igor Zorčič, Marko Bandelli, Jani Möderndorfer, Violeta Tomić, Matjaž Nemec …, a nekaj jih je nadomestilo potrebovalo le kratek čas – do nastopa nove politične funkcije. Poslanci, ki bodo nadomestila prejemali pol leta ali dlje Naslednjega pol leta bodo nadomestilo poslanske plače prejemali nekdanji predsednik DZ Igor Zorčič, nekdanji poslanci SDS Jure Ferjan, Lidija Ivanuša, Leon Merjasec, Janez Moškrič, poslanec NSi Andrej Černigoj, poslanec SAB Marko Bandelli, poslanca Konkretno (pred tem SMC) Monika Gregorič in Gregor Perič, poslanci LMŠ Brane Golubović, Jerca Korče, Aljaž Kovačič, Igor Peček, Nik Prebil in Andreja Zabret, poslanec SD Gregor Židan, poslanec Levice Primož Siter, poslanca SNS Dušan Šiško in Jani Ivanuša ter poslanec poslanske skupine DeSUS, ki je sicer iz stranke izstopil, Robert Polnar. Nekdanji poslanci pa lahko izjemoma nadomestilo plače prejemajo tudi dlje kot pol leta. Pravica se jim lahko podaljša še za največ šest mesecev, če v tem času izpolnijo pogoje za upokojitev. Prav tako lahko nadomestilo dlje prejemajo poslanci, ki so funkcijo opravljali več mandatov zapored, in sicer tri mesece za vsak mandat, a ne več kot pol leta skupaj. Nekdanja poslanca SDS Marko Pogačnik in Marjan Pojbič, poslanec SD Franc Trček, poslanec LMŠ Jani Möderndorfer in poslanka Levice, ki je sicer tik pred koncem mandata iz stranke izstopila, Violeta Tomić bodo nadomestilo tako prejemali do maja 2023, poslanec SAB Branislav Rajić do februarja in nekdanji nepovezani poslanec Jurij Lep do aprila prihodnje leto. S Ptujsko-Ormoškega sta od štirih izpadlih poslancev za nadomestilo zaprosila Aljaž Kovačič in Jani Ivanuša. Židan poslanskega nadomestila ne bo več dobil, saj bo prejemal plačo državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Enako velja za Šarca, ki je postal obrambni minister, ter Nemca, ki je kot poslanec v Evropskem parlamentu nadomestil Tanjo Fajon. Čas prejemanja nadomestila se poslancu šteje v delovno dobo. V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju, ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine. Sedem poslancev lahko z nadomestilom živi tudi do leto dni Po podatkih državnega zbora lahko kar leto dni na račun nadomestila živijo štirje izpadli poslanci: Jurij Lep, Jani Möderndorfer, Marko Pogačnik in Marijan Pojbič, nekaj manj, približno devet mesecev pa: Branislav Rajić, Franc Trček in Violeta Tomić. Večini ostalih pripada šestmesečno nadomestilo, do sredine letošnjega novembra. Najmanj, zgolj za en dan, je pravico do nadomestila koristila Tadeja Šuštar Zalar, za krajši čas, zgolj nekaj dni, Matjaž Nemec in Željko Cigler ter za približno pol meseca: Tina Heferle, Dejan Židan, Marjan Šarec, Maša Kociper, Soniboj Knežak in Rudi Medved. Med prosilci sta tudi nekdanja poslanca Aljaž Kovačič in Jani Ivanuša, ki lahko pravico izkoriščata pol leta. Preostala dva izpadla poslanca s Ptujsko-Ormoškega, Mojca Žnidarič in Boštjan Koražija, za nadomestilo nista zaprosila. Kot sta že povedala, sta se vrnila na prejšnji delovni mesti; Žnidaričeva na ormoški urad Zavoda za zaposlovanje, Koražija pa v Knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Samo v maju pol milijona evrov za poslanske plače in nadomestila Kovačič je aprila prejel 3.845 evrov (brez dodatkov in drugih ugodnosti), kar ob 80-odstotnem deležu plače pomeni približno 3.100 evrov nadomestila, Ivanuši pa glede na poslansko plačo v višini 3.958 evrov pripada blizu 3.200 evrov nadomestila. Omenjena poslanca sta bila po podatkih državnega zbora glede na višino plače bolj kot ne na repu. Poslanske plače so aprila namreč znašale od 3.700 do 5.700 evrov, večina poslancev je prejemalo več kot štiri tisočake. Vsi navedeni zneski so bruto. Državni proračun je maja zgolj za poslanske plače in nadomestila porabil dobrega pol milijona evrov. Delna nadomestila poslanske plače je dobilo 36 izpadlih poslancev. Po volitvah 2018 je nadomestilo prejemalo precej manj, 22 poslancev, med njimi Andrej Čuš, ki ga je prejemal kar devet mesecev. Monika Horvat 6SRåWRYDQLREĀDQNHLQREĀDQL REGQHYXGUçDYQRVWL5HSXEOLNH6ORYHQLMHYDP LVNUHQRĀHVWLWDP 2EWHMSULORçQRVWLYDVYDELPQDRVUHGQMRVORYHVQRVWNLER v petek, 24. junija 2022, ob 20. uri QDPHVWQLWUçQLFLQD3WXMX 1XåND*DMåHN 1 åN * Må N çXSDQMD0HVWQHREĀLQH3WXM V primeru slabega vremena se prireditev prestavi v Dominikanski samostan Ptuj. Štajerski TEDNIK torek, 21. 6. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 21. junija 2022 3 Ptuj z Poslovanje Javnih služb v letu 2021 Zvozili z dobičkom v višini 155.000 evrov Javne službe (JS) Ptuj so lani ustvarile 11,9 milijona evrov prihodkov. Stroški dela za okoli 150 zaposlenih v podjetju so znašali 4,3 milijona evrov, kar je 300.000 evrov več kot leto prej. Dobro tretjino prometa so beležili na smetarski dejavnosti, ki jo izvajajo kot obvezno gospodarsko javno službo za občini Ptuj in Dornava ter tržno dejavnost, v okviru katere med drugim odpadke sortirajo ter pridelujejo in prodajajo kompost. Občinsko podjetje je po podatkih poslovnega poročila v lanskem letu v mestni občini (MO) Ptuj s smetarskimi vozili na terenu in na zbirnem centru (ZC) Gajke zbralo 9.000 ton komunalnih odpadkov, s tem pa ustvarilo dva milijona evrov prihodkov, kar je sicer 500.000 evrov manj kot leto prej. Kljub temu so gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki za MO Ptuj sklenili s pozitivnim rezultatom, ki je znašal 67.000 evrov. V občini Dornava so zbrali 766 ton odpadkov, prihodki iz tega naslova so znašali 137.000 evrov. Poleg navedene javne službe zbiranja odpadkov JS Ptuj izvajajo še tržni del. Za podjetji Surovina in Recikel sortirajo ločeno zbrane frakcije, lani so presortirali blizu 2.900 ton odpadne embalaže. V kompostarni so pridelali 4.400 ton komposta, slabo polovico so ga prodali. S tržnimi dejavnosti na smetarski dejavnosti so pridelali 2,4 milijona evrov prihodkov. Za ceste in javne površine 1,8 mio evrov Z vzdrževanjem javnih površin so si zagotovili 850.000 evrov prometa, te stroške pokriva MO Ptuj. Urejanje parkov in košnja v mestu sta stala dobrih 450.000 evrov, zimska služba nekaj manj kot 200.000 in pometanje 93.000 evrov. Z vzdrževanjem občinskih cest je podjetje pridelalo blizu 950.000 evrov prihodkov. Na področju vzdrževanja cest JS Ptuj sodelujejo s podjetji Asfalti Ptuj, BM Asfalt, CPP, Gradnje Žveplan, Hermes GP, BTO-Zelenik, GTS in Bolkop in samostojnim podjetnikom Damijanom Fonom. Tudi stroške vzdrževanja občinskih cest pokriva proračun MO Ptuj. Foto: ČG Največji delež prihodkov, skoraj tretjino vseh (4,5 milijona evrov), predstavlja posel z odpadki tako na javnem kot tržem delu dejavnosti. Na ogrevanju 1,5 milijona evrov prihodkov in izguba JS Ptuj v mestu upravljajo sistem daljinskega ogrevanja, s toploto oskrbujejo vse večje zavode (bolnico, zdravstveni dom, šolski center, vrtce, večino blokovskih naselij, nekatera podjetja …). Lani so na dejavnosti ustvarili poldrugi milijon prihodkov. Ker je bilo izdatkov več kot prihodkov, so zabeležili 114.000 evrov izgube. Javna parkirna mesta dala 325.000 evrov Foto: ČG Občinsko podjetje je opustilo gostinsko in cvetličarsko dejavnost, iz dveh so na eno prodajno mesto skrčili tudi prodajo pridelkov s kmetij – Ptujski škrnicl. JS Ptuj v mestu skrbijo še za javna občinska parkirišča. Po podatkih iz poslovnega poročila je bilo lani na Ptuju okoli 1.450 parkirnih mest, s pobiranjem parkirnine so zbrali 325.000 evrov. Največ parkirnin so uporabniki parkiranja vplačali na modri coni (127.000 evrov), med parkirišči je najdonosnejše na Potrčevi cesti, kjer je bilo lani plačanih za skoraj 90.000 evrov parkirnin. Na parkirišču na Ulici heroja Lacka (za vinsko kletjo in minoritskim samostanom) so s parkirninami zbrali 50.000 evrov, na Zadružnem trgu pa 21.000 evrov. Dejavnost je rentabilna, prinesla je 40.000 evrov dobička. Za dva milijona infrastrukturnih in komunalnih projektov JS Ptuj v mestu Ptuj izvajajo tudi pokopališko in pogrebno dejav- nost, s katerima so lani ustvarili okoli 450.000 evrov prihodkov. Opravili so 201 pogreb. Na starem in novem rogozniškem pokopališču je 3.251 družinskih in 253 enojnih grobov. V žarnem zidu na novem pokopališču je 240 žarnih niš, oddanih jih je 40 odstotkov. Poleg navedenih dejavnosti podjetje v mestu Ptuj med drugim skrbi še za izvajanje tržnične in sejemske dejavnosti, oskrbo zapuščenih živali, skrbništvo plovbnega režima na Ptujskem jezeru, organizirano imajo mestno blagajno, televizijsko produkcijo in kongresno-kulturno dejavnost, upravljajo s poslovnimi prostori in večstanovanjskimi objekti, ukvarjajo se s servisno, storitveno in komunalno dejavnostjo za trg ter oglaševanjem. Z infrastrukturnimi projekti (gradbenimi in komunalnimi), ki so jih v letu 2021 izvedli večinoma za MO Ptuj, so ustvarili okoli dva milijona evrov prihodkov. Mojca Zemljarič Podravje z Letos rekordni stroški in rekordna odkupna cena žit Ormož z V mestni park postavili napačne table Za ječmen do 350, za pšenico več kot 350 evrov na tono Ne prepoved, ampak obvezni povodec za psa Žetvi ječmena in pšenice sta pred vrati. Odkupna cena seveda še ni znana, oblikovala se bo, ko bodo kombajni na poljih. Glede na trenutne razmere pa Franc Küčan, prekmurski kmet in predstavnik pridelovalcev žit, pravi, da se bo cena za tono ječmena gibala med 330 in 350 evri, cena pšenice najslabše kakovosti pa bo najmanj 350 evrov za tono. Na kmetijskem inštitutu so izračunali, da so se stroški pridelave pšenice letine 2022 glede na leto prej povečali za več kot 40 %. »Obstaja še nekaj neznank, predvsem glede cen kombiniranja in sušenja, zato je možno, da bodo spremembe stroškov lahko tudi nekoliko večje ali pa nekoliko manjše od trenutno ocenjenih,« je dejala Barbara Zagorc iz oddelka za ekonomiko kmetijstva. Kombajnisti čakajo na ceno nafte Da cena žetve, ki je osrednji strošek spravila, še ni znana, je potrdil tudi Milan Unuk, predsednik Strojnega krožka Dravsko polje. »Kombajnisti čakajo na ceno nafte, na podlagi te bodo oblikovali cene žetve.« Medtem ko so lani kmetje za hektar požete pšenice odšteli okrog 130 evrov, bodo letos temu znesku dodali vsaj 40 evrov oz. bodo odšteli vsaj 30–40 % več, je dodal Unuk. Cena nafte je namreč lani znašala okrog 1,3 evra oz. še nekaj manj, sedaj se napoveduje dvig na 1,8 evra. Kljub nekajkrat višjim stroškom energentov in mineralnih gnojil pa kmečki aktivist in v prvi vrsti kmet Franc Küčan pravi, da če bodo obveljale predvidene cene pšenice, potem bodo kmetje tudi pokrili te naraščajoče stroške. Lani se je odkupna cena pšenice gibala od 165 evrov po toni (za krmno pšenico) navzgor. »Za mizo bomo kmetje sedli jutri, v sredo, se pogovorili glede cene in pozvali mlinarje, da se držijo oblikovanih cen, ki bodo letos zagotovo od 350 evrov navzgor, saj je visoka tudi cena suhe koruze.« Višjo ceno pšenice poganja oz. ohranja povpraševanje po tej poljščini. »Obeta se nekoliko slabša letina v več evropskih državah zaradi zdajšnjega vročinskega Precej nejevolje so minuli teden sprožile novo postavljene table o prepovedi vstopa psov v ormoški mestni park. Sporne table so kmalu zatem odstranili ter z občine sporočili, da je prišlo do napake. Foto: FB To so table, ki so razburile zlasti lastnike psov v mestu Ormož. Foto: Mojca Vtič Žetev ječmena naj bi se na Dravskem in Ptujskem polju začela konec junija, nato v 14-dnevnem razmaku sledi še žetev pšenice. Večina slovenske pšenice konča na tovornjakih za Italijo. vala, na drugi strani države izvajajo varnostne mehanizme, Madžarska je že uvedla nadzor nad prodajo polovice pšenice, enako naj bi sto- Glede ocenjenih zalog pšenice na ukrajinskih tleh in vpliva na slovenske odkupne cene je Kučan dejal: »Pred to rusko-ukrajinsko krizo se nikoli nismo pogovarjali o ukrajinski pšenici, saj so jo običajno kupile afriške države. Menim tudi, da ne bo negativnega vpliva na odkup slovenske pšenice, kvečjemu obratno!« Glede letošnje letine v Ukrajini je pričakovati, da bo po žetvi od 20 do 40 % manj žita. rila Srbija,« je stanje orisal Küčan. O morebitni državni regulaciji cen pa pravi: »Kot je vedno veljalo, tudi sedaj velja, da smo na trgu EU, se pa strinjam, da lahko država po pošteni ceni odkupi slovensko pšenico in plača razliko v ceni, kolikor bi kmetje zanjo dobili pri najboljšem ponudniku. Nikakor pa nismo kmetje tisti, ki prispevamo k dražjemu kruhu, varčujemo lahko pri trgovcih in ne pri najnižjem sloju!« Mojca Vtič Opozorilne table, ki so psom povsem prepovedale zadrževanje na območje ormoškega parka, so povzročile precej zgražanja. Nezadovoljni komentarji so se vrstili tudi po družabnih omrežjih. Nekateri občani so se spraševali, zakaj se je občina odločila za ta korak, ko pa je prav park v mestu praktično edina lahko dostopna zelena površina, kjer še niso odstranili dreves, ter priljubljen prostor za sprehajanje štirinožnih kosmatincev. Namesto tabel bi bilo bolj pametno namestiti koše za pasje iztrebke ter park urediti oz. opremiti z že obljubljeno novo parkovno opremo – klopmi in koši, so menili. Župan Danijel Vrbnjak je pojasnil, da se je zgodila velika in neljuba napaka: »Želja je bila postaviti »opozorilne« table za obvezno vodenje psa na vrvici ter za obvezno uporabo vrečk za odstranjevanje iztrebkov. Tabel, ki so bile dostavljene, žal nismo slikovno preverili. Nikakor ne želimo omejevati dostopa psom in njihovim lastnikom. Zavedamo se, da tudi psi potrebujejo svoje mesto za sprehod. Tabla bo ostala le na otroškem igrišču.« Ostale table so v tem času že odstranili. Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 21. 6. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 21. junija 2022 Podlehnik z 11. občinski praznik in 24 let delovanja Od asfaltiranja cest do nadzidave vrtca V Podlehniku je letošnji junij prazničen. Po letu 2019 bodo s podelitvijo občinskih priznanj ponovno nagradili občane in občanke, ki s svojim delom in udejstvovanjem v lokalni skupnosti izstopajo, ter se spomnili investicij in projektov, ki spreminjajo podobo kraja in izboljšujejo kakovost življenja v tej haloški občini. Dostopnost do doma v Halozah ni samoumevna, zato je investiranje v asfalt in beton v Podlehniku še vedno nuja. Letos in prihodnje leto bodo za modernizacijo dveh kilometrov cestnih odsekov namenili 338.000 evrov, okrog milijon evrov pa sta težki sanaciji plazov na cestah Stanošina–Sedlašek ter Podlehnik–Majski Vrh. »Vzdrževanje cestne infrastrukture je velik zalogaj za naš občinski proračun. Z letošnjimi projekti zaokrožujemo ureditev več kot 20 kilometrov cest, veliko nam jih je uspelo modernizirati na račun pridobljenih državnih in posredno evropskih sredstev,« je zaupal župan Sebastian Toplak. Pomemben projekt letošnjega leta oz. kar tega mandata pa je nadgradnja in dozidava šole ter vrtca. »Kljub cenovni nestabilnosti nam je uspelo investicijo finančno zapreti. Poiskali smo dodatne vire financiranja, kar pomeni, da bomo projekt, težak okrog 800.000 evrov, financirali občina, Eko sklad in v največji meri ministrstvo za šolstvo.« Z nadzidavo šolske oz. vrtčevske stavbe bo vrtec pridobil dve novi igralnici in en skupni večnamenski prostor, v šolskem prostoru pa načrtujejo ureditev nove sodobne šolske knjižnice. Že sedaj pa na pol stoletja stari šolski zgradbi izvajajo energetsko sanacijo v obsegu dobrih 400.000 evrov. V letošnji rekordni proračun sta zajeti še dve investiciji, izvedba obeh pa je odvisna od uspešnosti občine na razpisih. Prva je komuFoto: Mojca Vtič Odprtje medgeneracijskega urbanega parka nalna ureditev razvojne cone Podlehnik, drugi je medgeneracijski park Dežno. V občini Podlehnik, ki se pretežno razprostira na s trto poraslih gričih, si želijo, da bi vidnejšo vlogo prevzel tudi turizem. »V preteklih letih nam je na tem področju uspelo izvesti več projektov, npr. vzpostavitev in krepitev blagovne znamke Haloze, nadgradnja viničarskega muzeja Gorca, ureditev medgeneracijskega urbanega parka, izposoja e-koles itd. Za ribnik Dežno smo pridobili vodno pravico, za to območje izdelujemo še podrobni občinski prostorski načrt, skupaj z Vinarsko zadrugo Haloze pa snujemo distribucijski in promocijski center za vina iz celotnih Haloz. S takšnimi in podobnimi projekti želimo bolje izkoristiti potenciale avtoceste z boljšo dostopnostjo.« Na občini upajo, da bodo tudi posamezniki v tej panogi iskali svoje priložnosti. »Veliko še imamo drugih načrtov, med večjimi je zagotovo medgeneracijski center v Podlehniku, izdelujemo še druge prostorske načrte z namenom spodbuditi stanovanjsko gradnjo in zagotoviti površine za poslovne dejavnosti.« Načrti in ideje so, njihova izvedba pa bo odvisna od iznajdljivosti in sposobnosti pridobivanja dodatnih finančnih sredstev, saj občinski proračun ne zadošča, je priznal župan Sebastian Toplak. Mojca Vtič Podlehnik z Kmalu v gradnjo novih igralnic in knjižnice Majšperk z Nova podoba industrijskega Brega Kljub podražitvam odločeni, da dogradijo vrtec in šolo Gradnja kompetenčnega centra se začenja V Podlehniku so te dni podpisali pogodbo s podjetjem Sokpro iz Gorišnice, ki bo za dobrih 770.000 evrov dogradilo šolo in vrtec v Podlehniku. »Kljub situaciji na trgu gradbeništva smo se odločili, da z investicijo ne bomo čakali, saj je dograditev vrtca nujna,« je povedal župan Sebastian Toplak. Občini Podlehnik je že lani uspelo na razpisu šolskega ministrstva z nadgradnjo in dozidavo šole in vrtca Podlehnik, a z izbiro izvajalca je morala še počakati, saj je pogodba o sofinanciranju projekta v višini 500.351 evrov na občino prispela šele v začetku leta. V tem času so cene v gradbeništvu dobile zagon in v Podlehniku so se na spremembe na trgu gradbeništva odzvali s spremembo projekta. »Projekt smo dopolnili tako, da smo ugodili standardom Eko sklada ter uspešno pridobili dodatnih 110.000 evrov, ob tem pa smo projekt še nekoliko oklestili,« je pojasnil župan. Na razpis, ki se je zaključil konec maja, so se prijavila tri podjetja: CP Ptuj, GP Project ing ter Sokpro iz Gorišnice, ki je oddalo najugodnejšo ponudbo v višini 772.666 evrov. Občina bo z investicijo pridobila novo šolsko knjižnico, skladiščni prostor za šolo, dodatne tri oddelke vrtca ter dvigalo. Na vprašanje, ali bo knjižnica namenjena tudi občanom, je Območje Brega je zgodovinsko povezano z industrijo, natančneje s tekstilno industrijo. Na zlate industrijske čase tega območja danes spominja le še muzej volne in gobelinov ter arhitekturne ostaline. Občina Majšperk bo spomin z muzejem ohranila, podobo kraja pa uredila z izgradnjo kompetenčnega centra Majšperk, ki bo proračun stal 1,8 milijona evrov. Ali bodo investicijo v celoti financirali sami, za zdaj še ni znano. Foto: Mojca Vtič Na Bregu pri Majšperku je vse pripravljeno za začetek gradnje kompetenčnega centra. Županja občine Majšperk je to sredo podpisala pogodbo za gradnjo Kompetenčnega centra Breg s Cestnim podjetjem Ptuj. Foto: Mojca Vtič Štirioddelčni vrtec v Podlehniku je postal pretesen. Toplak odgovoril: »Naša želja je, da bi knjižnica postala občinska, torej splošna knjižnica. Pogovori potekajo, preverjamo pa, kakšen finančni zalogaj bi bila takšna ureditev in delovanje knjižnice za občinski proračun.« Razširitev vrtca, ki bo iz štirioddelčnega zrasel na šestoddelčnega z možnostjo še ene dodatne igralnice, ki bo za zdaj skupni igralni prostor, pa je upravičil tako: »Do sedaj smo imeli v vrtcu 68 otrok, v novem vrtčevskem letu naj bi jih bilo po znanih podatkih najmanj 79. Že to pomeni, da moramo priskrbeti prostore za dodatnega pol oddelka. Ali bodo otroci v jeseni že v novi igralnici, še ne vemo, najverjetneje pa bomo začasno uredili in opremili zbornico v vrtcu. Glede na prostorsko stisko vrtca je torej investicija upravičena.« Mojca Vtič Na območju nekdanje tekstilne tovarne je več let delovalo podjetje Albin promotion. S stečajem podjetja je na območju industrijske cone nastalo več podjetij različnih velikosti in panog. Danes največje podjetje, ki deluje na Bregu, je podjetje W metal tech, ki izdeluje produkte iz kovine, ob njem pa je še več manjših delavnic. Sosednjo stavbo nekdanje tovarne Planika pa je že pred leti kupil domačin Mirko Pislak oz. podjetje Kompres, ki se ukvarja z izdelavo orodij in polproduktov za nadaljnjo obdelavo. S stečajem podjetja Albina Brencla se je ponudila tudi mož- nost odkupa dela objektov in zemljišč na tem območju, občina je ta korak storila in za 80.000 evrov odkupila območje, kjer bo uredila sodobno umetnostno galerijo, prostore za medgeneracijsko druženje, za društva ter prostore za podjetniški inkubator, ob tem pa namerava preurediti še obstoječi muzej volne in gobelinov. Celotni projekt z odkupom in rušitvijo vred, slednje je že opravil domači gradbinec Jožef Žolger, bo občinski proračun stal 1,8 milijona evrov. Ali bodo zajeten projekt v celoti financirali sami, še ni znano. »Pričakujemo možnost financiranja iz evropskih skladov, kamor smo projekt tudi prijavili,« je povedala županja Darinka Fakin. Gradbena in obnovitvena dela bo izvajalo Cestno podjetje Ptuj, ki je na razpisu oddalo najugodnejšo ponudbo, in sicer v višini 1.645.607 evrov, dela pa naj bi bila končana decembra prihodnje leto. In kako bo izgledala nova stavba na Bregu? Novogradnja je zastavljena kot nadomestna gradnja in bo v večini pritličen objekt, le osrednji stavbni del naj bi bil dvoetažen, saj je v njem predvidena razstavna galerija. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 21. 6. 2022 stran 5 Podravje torek z 21. junija 2022 5 Podravje, Slovenija z Bodo pretehtali argumenti ali razdvojenost slovenske politike? Mestnim občinam se želi pridružiti še Slovenska Bistrica Občina Slovenska Bistrica želi postati 13. slovenska mestna občina. Poslanska skupina SDS s slovenjebistriško poslanko Karmen Furman na čelu je v državni zbor že vložila predlog zakona, ki predvideva ustanovitev Mestne občine Slovenska Bistrica. Ali bo predlog zakona v hramu demokracije potrjen, je seveda odvisno od politične volje izvoljenih. »Če pogledamo argumente, zadržkov poslanci ne bi smeli imeti,« pravi župan Ivan Žagar. Zakon o lokalni samoupravi določa, da se lahko mestu dodeli status mestne občine, če ima mesto najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja. Občina Slovenska Bistrica šteje dobrih 26.000 občanov in občank, le tretjina oziroma nekaj več kot 8.000 občank in občanov pa jih biva v mestu oz. kraju Slovenska Bistrica. Ali je pogoju o številu prebivalcev potemtakem zadoščeno? Ozko gledano ne. A kot je v Sloveniji navada, vedno veljajo izjeme. Tako imamo kopico občin z manj kot 5.000 prebivalci in celo manj kot 2.000 prebivalci, kar naj Foto: Aleš Kolar Župan Ivan Žagar si želi, da bi politiki prisluhnili argumentom Mestne občine imajo ekskluziven dostop do evropskih milijonov Slovenjebistriški župan Ivan Žagar je pogosto poudaril, da imajo mestne občine prednost pri črpanju evropskih sredstev. V finančni perspektivi 2014–2020 so imele v okviru mehanizma, imenovanega celostne teritorialne naložbe, na voljo 130 milijonov evrov, tako naj bi bilo tudi v prihodnje, je zaupala nekdanja državna sekretarka službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs. Zato ne preseneča, da imajo ostale večje slovenske občine interes po pridobitvi statusa mestne občine. »Kot sem lahko zasledila, imajo vse občine, kjer je tudi sedež upravnih enot, željo postati mestne. Ali bodo tudi uspele, je odvisno od politike in razumevanja ureditve lokalne samouprave, vsak ima namreč svoje mnenje glede števila občin in števila mestnih občin. Zagotovo pa imajo mestne občine prednost za dostop do sredstev, enako velja za črpanje sredstev iz programov, ki se izvajajo neposredno v Bruslju,« je še dejala Kirbiš Rojsova. In kaj o prizadevanju Slovenske Bistrice za status mestne občine menijo v Mestni občini Ptuj? »S prizadevanji občine Slovenska Bistrica, da želi postati mestna občina, nismo bili seznanjeni. O tem bo odločal Državni zbor na svoji seji, tako, da bo treba počakati na odločitev poslancev,« so zadržano odgovorili. bi bila spodnja meja, pa tudi med mestnimi občinami je skoraj polovica teh, ki štejejo manj kot 20.000 meščanov. Takšen primer je tudi Ptuj, saj v mestu Ptuj živi ‚le‘ 17.880 prebivalcev, mestni občini Murska Sobota in Slovenj Gradec pa nimata niti 20.000 občanov. Izjeme torej so in zakaj ne bi bila tudi Slovenska Bistrica, pravijo Slovenjebistričani. Ob tem zakon veleva, da mora biti mesto oz. občina, ki se poteguje za status mestne občine, gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja. V Slovenski Bistrici pravijo, da ta pogoj izpolnjujejo, saj da so središče med Pohorjem in Halozami ter tesno povezuje najmanj štiri občine: Slovensko Bistrico, Poljčane, Makole in Oplotnico. Nadalje, po številu prebivalcev se med slovenskimi občinami uvrščajo na 12. mesto ter na šestnajsto po velikosti med vsemi slovenski občinami. Prav tako ni dvoma, da so gospodarsko središče omenjenega območja. Poleg osrednjega zaposlovalca, ki je tudi šesti največji slovenski izvoznik, Impola, v Slovenski Bistrici še 630 drugih podjetij in 687 samostojnih podjetnikov, ob tem pa se nadejajo tudi širitve industrijske cone Bistrica, in sicer na območju preko avtoceste. Foto: arhiv Slovenska Bistrica (Interreg) Slovenska Bistrica sodi po številu prebivalcev in po površini med največje slovenske občine V 16. členu Zakona o lokalni samoupravi je zapisano, da mesto lahko dobi status mestne občine, če ima najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest. Tega pogoja ne izpolnjuje kar pet od 12 mestnih občin. Slovenska Bistrica MO Ptuj MO Murska Sobota MO Krško MO Slovenj Gradec MO Nova Gorica Št. prebivalcev občina 26.042 23.509 18.543 25.833 16.716 31.824 Št. prebivalcev mesto 8.181 17.880 10.972 6.755 7.314 12.892 Vir: SURS In zakaj si želijo postati mestna občina (z močnim podeželjem)? Prvi odgovor je: olajšan dostop do evropskih sredstev, pravi Žagar. »Že v pretekli finančni perspektivi so imele mestne občine lažji dostop do evropskih sredstev, in kot kaže, bo tako tudi v prihodnje. Število prebivalcev Slovenj Gradec 16.716 Murska Sobota 18.543 Ptuj 23.509 Krško 25.833 Slovenska Bistrica 26.042 Nova Gorica 31.824 Velenje 33.548 Novo mesto 37.615 Celje 48.679 Koper/Capodistria 53.462 Kranj 56.639 Maribor 113.004 Ljubljana 293.218 0 50.000 100.000 150.000 200.000 250.000 Število prebivalcev v letu 2022 v mestnih občinah in občini Slovenska Bistrica 300.000 350.000 Prav tako si želimo, da bi lahko v Slovenski Bistrici opravljali še več upravnih in drugih nalog ter prevzeli več pristojnosti, kar tudi pomeni, da bi bile storitve prebivalcem dostopnejše.« Krškemu DA, Jesenicam in Brežicam NE Zadnja občina, ki je pridobila status mestne občine, je občina Krško. Državni zbor je novembra lani sprejel novelo zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ki je občini Krško prinesla status mestne občine. Kasneje sta bili vloženi še dopolnili, da bi enak status dobili tudi občini Brežice in Jesenice, a predloga že na seji odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo nista dobila zadostne podpore. Odločitev o podelitvi statusa mestne občine je torej v prvi vrsti tudi politična in poslanka SDS Karmen Furman od poslanskih kolegov pričakuje: »Da se dobri predlogi podprejo. Nadejam se, da bomo našli konsenz, predlog podprli, saj bomo s tem naredili nekaj dobrega tudi za državo.« Predlog zakona, s katerim se predvideva podelitev statusa mestne občine Slovenski Bistrici, je poslanka vložila 15. junija. Mojca Vtič Ljubljana, Ptuj z Nova vodstva strokovnih sekcij Obrtne zbornice Slovenije Med kandidati za predsednika tudi Branko Goričan Letošnje leto je tudi volilno leto za Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. V območnih obrtno-podjetniških zbornicah so že izvolili nova vodstva, člane skupščin in člane ter vodstva posameznih strokovnih sekcij. Nove predsednike in člane pa tudi že imajo upravni odbori strokovnih sekcij OZ Slovenije v mandatnem obdobju 2022–2026. Sklepno dejanje pa bo izvolitev novega predsednika OZS, ki ga bodo izvolili poslanci na volilni skupščini, 4. julija. Med osmimi kandidati za novega predsednika OZS je tudi Branko Goričan, samostojni podjetnik s Placarja, ki že več kot 35 let dela v slikopleskarski stroki. Javnost ga večinoma pozna po humanitarni akciji slovenskih slikopleskarjev, katere pobudnik je bil in ki se je razvila v največjo humanitarno akcijo slovenskih obrtnikov in podjetnikov, tudi z mednarodno udeležbo Več humanitarnih akcij pa so izvedli tudi v času, ko je več mandatov vodil gradbeno sekcijo pri OOZ Ptuj. Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad OOZ Ptuj in OZS. Revija Naša žena pa mu je podelila priznanje Darovalec leta. V svoji kandidaturi je izpostavil, da se bo zavzemal predvsem za večjo promocijo deficitarnih poklicev in za povezovanje stroke s srednjimi poklicnimi šolami, za vzpostavitev dobrega sistema vajeništva, izplačevanje plače samostojnih podjetnikov, debirokratizacijo postopkov, reševanje problematike sive ekonomije in povečanje števila prostovoljnih članov obrtno-podjetniške zbornice. Zastopanost ptujskih obrtnikov in podjetnikov v organih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije v mandatnem obdobju 2022–2026 kaže na to, da dobro delajo, med člani uživajo zaupanje in se trudijo za izboljšanje položaja posameznih dejavnosti. V sekciji avtoserviserjev je član upravnega odbora Milan Majer, še aktualni predsednik OOZ Ptuj, ki bo funkcijo predal nasledniku Hugu Carliju 30. junija. Članica UO sekcije frizerjev in tudi njena podpredsednica je Brigita Pušnik. V sekciji za gostinstvo in turizem je bil za člana upravnega odbora izvoljen Janez Vuk. V sekciji gradbincev je član upravnega odbora Robert Novak, v sekciji kleparjev in krovcev Franček Lenart, v sekciji zlatarjev in draguljarjev Bojan Tofant, iz sekcije cementninarjev, kamnosekov in teracerjev Zoran Žunko s Pragerskega, iz sekcije živilskih dejavnosti pa Daniel Korošec, Markovci pri Ptuju, ki je tudi podpredsednik sekcije. Iz vrst obrtnikov in podjetnikov s Ptujskega izhajata tudi dva predsednika sekcij pri OZS: predsednik sekcije elektro dejavnosti je Vladimir Janžekovič iz Markovcev pri Ptuju, sekcije elektronikov in mehatronikov pa Branko Veselič iz Dornave. MG Foto: Črtomir Goznik Med osmimi kandidati za novega predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je tudi Branko Goričan, samostojni podjetnik s Placarja v občini Destrnik. Štajerski TEDNIK torek, 21. 6. 2022 COLOR CMYK torek z 21. junija 2022 V središču 6 stran 6 Slovenija, Podravje z Cerkve po državi in celotni Evropi iz leta v leto bolj prazne Število krščenih, birmanih, cerkveno poročenih pada, Epidemija covida-19 je močno posegla v versko življenje Katoliške cerkve v Sloveniji, kar potrjujejo tudi statistični podatki, ki jih je pripravila Slovenska škofovska konferenca. V letu 2020 se je zaradi omejitev javnega življenja številno nedeljnikov skoraj prepolovilo, število krstov, birm in obhajil še vedno pada, edina stalnica so cerkveni pogrebi. V svetu še vedno velja trend povečevanja števila katoličanov, to je opaziti na vseh celinah, razen v Evropi. Po podatkih, ki so jih posredovale slovenske (nad) škofije, je bilo konec leta 2020 v Sloveniji 1.507.477 katoličanov, kar predstavlja 71,48 % delež. Toda glede na podatke o deležu krstov novorojencev je ta delež realno bistveno, bistveno nižji. Leta 2010 je bilo 61,61 % vseh rojenih otrok v Sloveniji tudi krščenih, leta 2019 se je delež krščenih znižal za 10 %. V letu 2020, ki ga je močno zaznamovala epidemija covida-19, pa je zakrament svetega krsta prejelo le 38,03 % rojenih otrok. Največji delež krščenih otrok med novorojenci v zadnjih 20 letih je bil leta 2003, ko je zakrament svetega krsta prejelo 78,48 % rojenih otrok. Število birmanih v desetletju upadlo za tretjino Omejitve zaradi epidemije so manj vplivale na podeljevanje prvega svetega obhajila in zakramenta sv. birme, saj župnije te dogodke načrtujejo dlje časa. Kar pomeni, da gre razlog za znižanje števila podeljenih zakramentov iskati Število krstov upadlo za tretjino Št. rojstev Št. krstov Delež krščenih % 2018 19.585 10.694 51,12 2019 19.328 10.455 51,83 2020 18.767 7.332 38,03 Vir: Poročilo ŠKS 2021 Upada tudi število cerkvenih porok Št. civilnih porok Št. cerkvenih porok Delež cerkveno poročenih % 2018 7.256 2.778 38,29 % 2019 6.672 2.488 37,29 % 2020 5.214 1.664 31,91 % Vir: Poročilo ŠKS 2021 drugje. Tako se je število prvoobhajancev v desetletju 2010–2020 znižalo z 11.012 na 8.315, to pomeni za četrtino. Leta 2020 je bilo 11,4 % otrok manj pri prvem svetem obhajilu kakor leta 2019. Še večje znižanje slovenska Cerkev beleži pri birmancih, število birm je v obdobju 2010–2020 z 11.875 prešlo na 8.013, to pomeni več kot 30-odstotno zmanjšanje. Število sklenjenih krščanskih zakonov se je zmanjšalo s 3.239 leta 2010 na 1.664 v letu 2020. V analiziranem obdobju se je delež sklenjenih cerkvenih porok glede na civilne na letni ravni znižal z 49,62 % na 31,91 %. banje ravno obratno. Razlog za negativno statistiko podeljenih cerkvenih zakramentov pa slovenski škoe pripisujejo načinu življenja družbe in družin. V Sloveniji se povečuje število otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Medtem ko je bilo leta 1954 le 10,9 % prvorojenih otrok rojenih zunaj zakonske zve- ze, jih je bilo leta 2000 že 37,11 %, leta 2020 pa 56,49 %. Število rojenih otrok izven zakonske zveze se je najbolj povečalo v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja, leta 2007 pa je število rojenih otrok izven zakonske skupnosti prvič preseglo število otrok, rojenih v zakonski zvezi. »Starši, ki se ne odločijo za cerkveno poroko, se manj verjetno odločijo za krst otroka ter pozneje za vpis k župnijski katehezi in vzgojo v veri,« so še dodali v Slovenski škofovski konferenci. Pa vendar vsa cerkvena statistika le ni tako črna. Cerkev oziroma župnije očitno nekaj delajo prav, predvsem na področju animiranja in vključevanja otrok v oratorije. Število udeležencev je od leta 2014 do danes močno poraslo tako med otroki kot pri vključenih animatorjih. Gre za pojav, ki je zajel Evropo Foto: Dreamstime/M24 Marsikje starši poskrbijo za versko vzgojo otrok le do birme, nato pa se oddaljijo od življenja župnije. Število krstov, prvih obhajil in cerkvenih porok se zmanjšuje tudi v ostalih evropskih državah, zato v Slovenski škofovski konferenci, ki je pripravila podatke, menijo, da gre za splošen pojav, ki je zajel Evropo. Povsem drugačno sliko namreč ponuja krščanstvo v Aziji, Afriki in Južni Ameriki, kjer je gi- Foto: MV V Sloveniji naj bi bilo 1.507.477 katoličanov. Cerkve pa so vedno bolj prazne. Spodnje Podravje z Koliko osnovnih šol je prilagojenih gibalno oviranim učencem Dvigalo imajo samo tri šole: Ljudski vrt, Breg in Gorišnica Gibalno ovirani otroci, ki bi se želeli prebiti v višja nadstropja osnovnih šol, bi to v večini šol težko dosegli. Na širšem ptujskem območju sta izmed osnovnih šol (brez šol za otroke s posebnimi potrebami) invalidnim učencem popolnoma prilagojeni ptujska Osnovna šola Ljudski vrt in OŠ Gorišnica, dvigalo za invalidne otroke premore tudi OŠ Breg, medtem ko na Ormoškem nima dvigala nobena izmed šol. Kljub temu so že imeli gibalno ovirane šolarje in so v posameznih primerih našli drugačne rešitve. Na srečo so tovrstni primeri redki. Foto: ČG OŠ Mladika in Olga Meglič, ki sta večnadstropni šoli, dvigala nimata, prav tako kot ne številne druge osnovne šole. Medtem ko sta na Ptujskem kar dve OŠ z dvigalom, na širšem ormoškem ni niti ene. OŠ Ljudski vrt je popolnoma prilagojena šola gibalno oviranim osebam. Po besedah tamkajšnje ravnateljice Tatjane Vaupotič Zemljič imajo v starem delu šolske stavbe centralno dvigalo, ki omogoča dostop do vseh prostorov, razen učiteljske zbornice (izpred katere so tri stopnice). Zgradili so jo pred 12 let; ob izgradnji šolske telovadnice in kuhinje z jedilnico. Izgradnjo dvigala je v večjem delu financirala MO Ptuj, nekaj pa je primaknila država. Prav tako imajo urejene vse šolske vhode in dostope (pri enem je urejena klančina) ter prilagojene sanitarije. Poleg centralnega dvigala imajo v telovadnici še stopniščno dvigalo. »V tem šolskem letu šolanje zaključuje ena oseba, ki je na invalidskem vozičku. Dvigalo je vsekakor zelo dobrodošlo, kajti brez tega bi bilo šolanje v stavbi, ki ima poleg pritličja še dve nadstropji, praktično nemogoče. Dvigalo je nepogrešljivo tudi v primerih, ko so učenci začasno poškodovani in imajo na primer mavec na nogi ter se težje gibljejo,« je dejala. Po ravnateljičinih besedah sta sicer šolo v preteklosti, med drugim tudi zaradi tega, ker ni bila ustrezno prilagojena za sprejem Foto: Dreamstime/M24 Po zakonu bi morali biti vsi javni objekti do konca leta 2025 dostopni invalidom Na ministrstvu za izobraževanje so pojasnili, da navodila za gradnjo šol glede zagotovitve dostopnosti in uporabe objektov za invalidne osebe v že zgrajene objekte ne posegajo. Za nove objekte in objekte, ki jih bodo rekonstruirali in so v javni rabi, pa je ena izmed bistvenih zahtev prav univerzalna graditev. Navedeno torej pomeni, da morajo biti nove in rekonstruirane šole prilagojene vsem osebam, tudi invalidom. Medtem ko šole, ki so že bile zgrajene in ne bodo deležne rekonstrukcij, trenutno ne kršijo nobenih predpisov za gradnjo šol. Bi pa lahko v prihodnje kršile zakon o izenačevanju možnosti invalidov. Ta namreč določa, da mora investitor odpraviti vse grajene ovire ob prvi rekonstrukciji objekta, ki je v javni rabi, oz. najkasneje do decembra 2025. Zakon sicer ne določa, da morajo biti objekti opremljeni z dvigalom, zadostujejo tudi druge arhitekturne rešitve, od klančin itd. Štajerski TEDNIK torek z 21. junija 2022 COLOR CMYK torek, 21. 6. 2022 stran 7 V središču 7 stalnica le še cerkveni pogrebi Foto: MV Pater Andrej Sotler verjame, da mladi so verni, le da tega ne upajo pokazati. Osrednji izziv je navdušiti vernike za obisk maše O tem, kako trend zapuščanja cerkve obrniti, pater Sotler iz Podlehnika pravi, da je treba nagovoriti, navdušiti in povezati družine. »Da bi prejem zakramentov – krsta, prvega obhajila, birme – doživeli kot nekaj lepega, kot osebno doživetje, iz katerega bi živeli, in ne le kot del folklore, tradicije.« Velik izziv pred duhovniki pa je, kako vernike navdušiti za obisk svete maše. »Kako v nedeljo dopoldan konkurirati prostočasnim dejavnostim društev in klubov, ki mnoge mlade in družine pritegnejo v svoj ‚objem‘.« A kot pravi Sotler, življenje po veri in iz zakramentov je odločitev posameznika, ki zahteva odločitev, enako kot aktivno delovanje v društvu ali športnem klubu. »Potrebna je odločitev kam oziroma komu bo mlad človek namenil čas in moči. Pri ljudeh bi morali prebuditi željo in hrepenenje po Božjem, tako jim obisk svete maše ne bi bil v breme ampak v veselje, zadoščenje neke potrebe ter morda uvod v skupaj preživet nedeljski dan.« Foto: MV Delež cerkvenih krstov novorojencev je bistveno nižji kot tremi leti. »Do birme hodi, da boš imel zakramente« Cerkvena statistika Markovci Krščeni Poročeni Umrli 2018 46 11 47 2021 34 4 42 Vir: župnijski urad sv. Marka Cerkveno statistiko je pokomentiral še župnik Janez Maučec iz župnijskega urada sv. Marka niže Ptuja, kjer prav tako beležijo upad krstov in porok. Enako kot pater Sotler iz Podlehnika je tudi Maučec izpostavil odnos staršev do vere in obiskovanja svetih maš. »Starši pripeljejo otroke do vrat cerkve, nekateri celo v pižamah.« Kljub temu pa je verska skupnost v Markovcih izjemno živa. V župniji deluje več skupin, še posebej znani in prepoznani so pevci, ki delujejo v društvu KUD Markovski zvon, priljubljen pa je tudi vsakoletni glasbeni tabor, ki pritegne tudi 100 mladih. Razmišljanje o številu vernikov in podeljenih zakramentov je bil pripravljen deliti pater Andrej Sotler, ki mašniško poslanstvo opravlja v Podlehniku. Pater Sotler, ki v tej haloški župniji deluje že osem let, opaža, da število krščenih ostaja enako oz. v zadnjem letu celo raste, slednje tudi zaradi zaprtja cerkva v času epidemije. Število prvoobhajancev in birmancev se zaradi epidemije ni spremenilo, pravi pater, ker so to pretežno otroci, ki že hodijo k verouku in imajo neko vez z župnijo. »Druga ‹pesem› pa je obisk svete maše in obstanek birmancev po birmi,« je iskreno dejal. Opaža, da se pogosto zgodi, da je birma nekakšen cilj, ki ga želijo ali morajo otroci doseči, nato pa se oddaljijo od življenja župnije. Razlogov za ta razhod je več, meni Sotler. »Morda jih kot župnijska skupnost ne znamo dovolj vključiti v življenje župnije, da bi se čutili ‹pomemben› in zaželen del skupnosti. Drugi vzrok je veri nenaklonjeno vzdušje v družbi. Še vedno pa verjamem, morda naivno, da mladi so verni in da čutijo nekaj do občestva Cerkve, vendar tega ne kažejo navzven, ker s tem Vključenost mladih v oratorijske programe Leto 2018 2019 2020 (Covid) Število oratorijev 300 319 134 Število otrok 24.134 24.812 7.923 Število animatorjev 7.029 7.383 3.210 Vir: Poročilo ŠKS 2021 ne požanjejo ravno velikega navdušenja med vrstniki. Tretji ‹vzrok› so družine, ki same aktivno ne živijo svoje krščanske vere in posledično svojih mladih z besedo še manj pa z zgledom ne spodbujajo. Tako v marsikaterem domu ponavljajo refren ‹do birme hodi, da boš imel zakramente, potem pa se boš sam odločil›. Ta refren sam po sebi ni slab, če bila zraven opora in zgled domačih. Tako pa se pogosto zgodi, da starši mlade, v zanje najbolj občutljivem času, pripeljejo do cerkvenih vrat, sami pa ne vstopijo v cerkev. S tem pa jim dajo dvojno sporočilo in jasno pokažejo, kaj si sami mislijo o vsem skupaj. Kar je z vidika mladih zame velika bolečina.« Mojca Vtič Na OŠ Ivanjkovci stopniščni vzpenjalnik Foto: ČG Pred 12 leti so v stari del šolske zgradbe OŠ Ljudski vrt vgradili centralno dvigalo, s katerim je gibalno oviranim učencem omogočen dostop do vseh šolskih prostorov (razen učiteljske zbornice). invalidnih oseb, zapustila dva učenca. Na srečo so sicer gibalno ovirani učenci redki. Po njenem mnenju zato ni potrebe, da bi bila prav vsaka šola opremljena z dvigalom in prilagojena za sprejem teh učencev: »Že pred leti je bil na nivoju občine sprejet dogovor, da vsaj eno šolo opremijo za sprejem otrok, ki so gibalno ovirani. Najbrž je smiselno, da je v tako majhni občini, kot je naša, temu prilagojena ena šola. Stroški vgradnje dvigala, konec koncev tudi vzdrževanja, so visoki. Servise dvigal je treba opraviti na vsakega pol leta, kar za nas pomeni okoli 3.000 evrov na letni ravni.« OŠ Breg z dvigalom opremili delno tudi z zbranimi sredstvi Z dvigalom oz. dvižno ploščadjo so leta 2013 opremili tudi šolsko zgradbo OŠ Breg. Ravnatelj Milan Fakin je dejal, da so jo zgradili s pomočjo občine in donatorskih sredstev. Prilagoditev je bila nujno potrebna, saj so imeli že več let učenca na invalidskem vozičku. Izvajanje pouka vseh višjih razredov pa je potekalo v zgornjih prostorih šole. »Težko bi rekel, da je izgradnja dvigala v šolskih zgradbah nujna. Gotovo je zaželena, odvisno od potreb,« je dejal. V prihodnje želijo urediti še ustrezne sanitarije. OŠ Olge Meglič ni prilagojena gibalno oviranim osebam. Ravnateljica Helena Ocvirk prav tako meni, da glede na to, da dve šoli na Ptujskem že imata dvigalo, ni potrebe, da bi le-to uredili tudi na njihovi šoli. V primeru, ko ima kateri od učencev mavec, pa mu pomagajo pri hoji z berglami po stopnicah oz. nošenju torbe. Medtem pa nobena izmed osnovnih šol na Ormoškem ni opremljena z dvigalom. V primeru, ko imajo gibalno oviranega učenca, iščejo čim ustreznejše rešitve. Tako so na primer v OŠ Ivanjkovci, kjer so že imeli učenko na invalidskem vozičku, nabavili stopniščni vzpenjalnik, s katerim so jo prevažali po stopnicah in ji na ta način omogočili dostop do vseh šolskih prostorov. V največji ormoški osnovni šoli (OŠ Ormož) so prav tako v preteklosti imeli učenko, ki je bila na invalidskem vozičku. Pouk so prilagodili in ga izvajali povečini v pritličju novega dela. »Kolikor vem, smo doslej imeli samo en tak primer. Če bi prišlo znova do takšne situacije, potem bi zadevo urejali skupaj z občino,« je dejal ravnatelj Aleksander Šterman. Na OŠ Gorišnica dve dvigali Popolnoma opremljena in prilagojena invalidnim osebam pa je po besedah ravnatelja Milana Šilaka OŠ Gorišnica. Imajo dve dvigali (eno medetažno) ter prilagojene sanitarije. Trenutno nimajo nobenega gibalno oviranega učenca, so pa imeli v zadnjih desetih letih dva učenca, ki sta dvigalo koristila začasno zaradi poškodb. Monika Horvat Foto: Sta/M24 Zagotavljanje dostopnosti osnovnih šol za invalide prepuščeno občinam Na ministrstvu sicer ne vedo, koliko izobraževalnih objektov ima dvigalo oz. je prilagojenih gibalno oviranim osebam. Kot pravijo, je zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev in dostopnosti za gibalno ovirane na področju osnovnih šol v domeni občin, ki so njihove lastnice in ustanoviteljice. »Dostopnost obstoječih osnovnošolskih in srednješolskih objektov se za gibalno ovirane praviloma rešuje sproti in takrat, ko pride do situacije vpisa gibalno oviranega učenca ali dijaka v določeno šolo. Če se na srednji šoli pojavi interes za vpis gibalno oviranega učenca ali dijaka, je MIZŠ vedno skupaj s srednjo šolo našlo rešitev za zagotovitev dostopnosti učnih prostorov za gibalno oviranega dijaka. Kadar ni gradbeno-tehničnih ovir na objektu, se izvede dvigalo s sredstvi MIZŠ, ker pa gre za precejšen gradbeni poseg in celotna izvedba traja dlje časa, je običajno poseg zaključen v času šolanja gibalno oviranega dijaka, do izgradnje dvigala pa je pouk za gibalno oviranega dijaka na šoli prilagojen. Kjer gradbenotehnične lastnosti objekta ali njegova lokacija ne omogočajo izgradnje dvigala, oz. bi izgradnja dvigala pomenila nesorazmerno breme (potrebna statična sanacija objekta, odkup sosednjih zemljišč ipd.), pa je za dostopnost prostorov gibalno oviranim zagotovljeno bodisi s stopniščnimi vzpenjalci ali posebnimi vozički, kadar vzpenjalci niso ustrezni za konkretnega dijaka. S podobnimi rešitvami pristopajo tudi občine k reševanju omenjene problematike,« so še dejali. Štajerski TEDNIK 8 torek, 21. 6. 2022 Poslovna sporočila COLOR CMYK stran 8 torek z 21. junija 2022 Štajerski TEDNIK torek, 21. 6. 2022 COLOR CMYK stran 9 Politika torek z 21. junija 2022 9 Dornava z Na seji tudi o odpadkih Slovenija z Kmetijstvu 5,1 milijona evrov pomoči Potrdili podražitev Finančna pomoč namenjena mlekarjem Občani Dornave bodo za odpadke plačevali nekoliko več kot doslej. Tako so na seji minuli teden potrdili občinski svetniki. Foto: MZ V občini Dornava za odpadke skrbijo JS Ptuj. Fotografija je simbolična. Po besedah Gregorja Uhana iz podjetja Javne službe (JS) Ptuj, ki je v občini Dornava koncesionar za smetarsko dejavnost, bo znesek na položnici za 120-litrsko posodo višji za 70 centov. Enako zvišanje cene bo tudi za biološke odpadke. Svetniki o dvigu cene niso izrazli nobenega pomisleka, v razpravi so se predvsem osredotočili na vprašanja okoli zbiranja odpadkov. Predsednik odbora za gospodarske dejavnosti in infrastrukturo Dominik Kukovec je izpostavil, da je smotrno javnost obvestiti o legitimiranju občanov, ki pripeljejo odpadke v zbirni center (ZC) Gajke. „Treba je imeti s seboj dokazilo o plačilu odvoza odpadkov (odrezek položnice),“ je poudaril. Uhan je na to temo pojasnil, da so se v podjetju odločili izvajati strožji nadzor nad uporabniki ZC Gajke, predvsem pa nad pripeljanimi količinami odpadkov. Brezplačno je možno odložiti 0,5 m³ (komunalni les, gradbeni odpadki, komunalni odpadki …), kar je več, se plača po ceniku. Po Uhanovih besedah z nadziranjem pripeljanih količin poskušajo vzpostaviti pravičen sistem do vseh, da tisti, ki imajo smeti manj, ne bi plačevali za tiste, ki jih ustvarijo in odložijo več. Stroške za odpadke od kolin pokriva občina Evropski kmetijski ministri so minuli mesec med drugim govorili tudi o dodatni finančni pomoči kmetom. Slovenskemu kmetijstvu je pripadlo 1,7 milijona evrov, k čemur bo po zadnjih informacijkah naša država dodala še 200 % lastnih sredstev, tako da bo slovenskemu kmetijstvu na voljo okoli 5,2 milijona evrov. Vendar pa bo ta dodatni denar namenjen le mlečnemu sektorju. Napovedano pomoč Evropske unije in države pozdravlja predsednik sindikata kmetov Anton Medved, ki je še pred odločitvijo, kateri kmetijski panogi bo namenjena pomoč, dejal: »Pričakujem, da se bo sedaj pomagalo sektorjem, ki pomoči doslej še niso bili deležni, to so kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, in zelenjadarji.« Da je bila pomoč mlekarjem pričakovana, pa je dejal direktor ptujskega KGZ Andrej Rebernišek. »Razumeti moramo, da mlečni sektor od izbruha epidemije covid ni bil deležen podpore, medtem ko je ostalim sektorjem država že pomagala. Ob tem rejci govedi beležijo ogromen skok vhodnih stroškov, tako zaradi rasti cen energentov kot krmnih dodatkov,« je povedal in dodal, da bodo kmetje upravičeni do pomoči v višini najmanj 50 evrov po kravi, ki je do 30. junija vsaj enkrat telila. Foto: ČG Evropska kmetijska pomoč bo v Sloveniji tokrat namenjena kmetijam, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Pomoč je dobrodošla, vendar ne bo rešila velikih težav Vsaka pomoč in s tem vsak dodatni evro je zagotovo dobrodošel, pa pravi prvi mož Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič. Boji pa se, da težav, ki so se nakopičile v kmetijstvu in mlečnem sektorju, ti milijoni ne bodo rešili. »Ko smo že mislili, da so cenovni pritiski in draginja dosegli vrh, smo se zdaj znašli pred novimi podražitvami energentov in žal smo prišli v kmetijstvu do točke, ko tudi urejene in sicer stabilne kmetije obupujejo. Pomoč da, je dobrodošla, vendar ne bo rešila zaostanka slovenskega kmetijstva v primerjavi z Zahodno Evropo. Za dolgoročno rešitev oz. vzdržnost kmetijstva je potreben nacionalni dogovor znotraj verige o konkretni razporeditvi stroškov in prihodkov pridelovalcev, predelovalcev, trgovcev in navsezadnje tudi potrošnika,« je dejal Petrovič in dodal, da bo prva resna preizkušnja sposobnosti dogovorov in pogovor v verigi žetve. Mojca Vtič Juršinci z Junijska redna seja občinskega sveta Kukovec je povedal, da so se odločili, da bo občina pokrivala stroške oddaje klavniških odpadkov (od domačega zakola – kolin). Predaja teh odpadkov je torej za občane Dornave v ZC Gajke brezplačna, stroške bo plačala občina. Zanimalo pa ga je tudi, ali obstaja možnost, da bi izvajalec v Dornavi steklo zbiral od vrat do vrat, ob pogoju, da se storitev za občane ne bi podražila. Uhan je dejal, da bo to odvisno od tega, ali bodo še ostali koncesionar. Danijela Rusa je zanimalo področje odvoza kosovnih odpadkov, kar lahko občani prav tako koristijo brezplačno, saj je to že vključeno v ceno, ki jo plačujejo na položnicah. Predstavnik JS Ptuj je pojasnil, da so letos prijave za odvoz kosovnih odpadkov sprejemali od februarja do aprila, uporabnika oziroma stranko o odvozu obvestijo tri dni pred predvidenim terminom. V občini Dornava bodo JS Ptuj po besedah Uhana kosovne odpadke odvažale konec junija ali v začetku julija. „Pri kosovnih odpadkih količina ni omejena. Postaviti jih je treba na vidno in dostopno mesto,“ je še razložil Uhan. MZ Lenart z V kurilno sezono z novim energentom Od jeseni z lesno biomaso V Socialno varstvenem zavodu (SVZ) Hrastovec svoje prostore še vedno ogrevajo s »potratnim« kurilnim oljem, zato so se sklenili letos posloviti od njega. O javni varnosti in prostorskem načrtu Svetniki občine Juršinci so na 24. redni seji med drugim prisluhnili poročilu o varnostni situaciji v občini, potrdili osnutek odloka o občinskem prostorskem načrtu ter normative in sistemizacijo delovnih mest za vrtec. Odločali so tudi o prejemnikih letošnjih občinskih odlikovanj. Podatke o javni varnosti za lansko leto je predstavil načelnik Policijske postaje Ptuj Aleksander Lubej. Povedal je, da izstopajočih primerov ni bilo in da Juršinčani živijo v dokaj mirni občini. V občini Juršinci so obravnavali 39 kaznivih dejanj, 29 kršitev zakona o javnem redu in miru ter 20 prometnih nesreč. V primerjavi z letom prej se je število prometnih nesreč bistveno zmanjšalo, predlani jih je bilo 56. Ena prometna nesreča se je končala s hudimi telesnimi poškodbami, pet z lahkimi, sedem pa z materialno škodo. Načelnik Lubej je poudaril dobro sodelovanje policije z lokalno skupnostjo, društvi in dru- gimi organizacijami. „S konkretnim sodelovanjem smo opravili vrsto aktivnosti, na temelju katerih smo ustrezno oblikovali naše skupne cilje in tako prispevali k ugodnim varnostnim razmeram,“ sta v poročilu o varnostni situaciji za lansko leto v občini Juršinci med drugim zapisala načelnik Lubej in vodja policijskega okoliša Marjan Premzl. Na lokaciji v Hrastovcu ga na leto pokurijo približno 300.000 litrov, glede na razmere na energetskem trgu pa je po besedah direktorja zavoda Aleksandra Gungla skrajni čas za spremembe in prehod na cenejšega energenta. Zato so pripravili projekt za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, na razpisu zaprosili za sofinanciranje in iz državne blagajne pridobili 830.000 evrov. »Dela so že v polnem teku, začeli smo z gradnjo kurilnice, delavci pa polagajo tudi toplovod. Računamo, da bo projekt zaključen v septembru, tako da jeseni v kurilno sezono vstopamo na energetsko varnejši strani, saj pomeni novi energent zagotavlja tako stabilnejšo ceno kot kurilno maso,« še pravi Gungl, ki je prepričan, da bodo v prihodnje z daljinskim ogrevanjem na lesno biomaso precej prihranili. SD Robert Šimenko iz SOU Spodnje Podravje je predstavil potek novelacije OPN. Juršinski svetniki so na junijski seji potrdili osnutek odloka za spremembo OPN. Po besedah Ro- Foto: SD Prostorov SVZ Hrastovec jeseni ne bodo več ogrevali s kurilnim oljem, ampak bodo z gradnjo nove kurilnice prešli na lesno biomaso. Foto: MZ Vse bližje potrditvi novelacije OPN Foto: MZ Svetnikom se je na seji pridružil načelnik Policijske postaje Ptuj Aleksander Lubej. V vrtcu bo prostora za 104 otroke Vrtec Juršinci bodo v novem šolskem letu lahko obiskovali 104 otroci, razporejeni bodo v šest oddelkov, trije oddelki so prve in trije druge starostne stopnje. Svetniki so na seji potrdili sklep o uporabi fleksibilnega normativa, kar pomeni, da bodo lahko v vrtec sprejeli vse vpisane otroke. Septembra bo v vrtec predvidoma prišlo 95 otrok, preostali pa med šolskim letom. Matej Sužnik, ravnatelj OŠ Juršinci, pod okrilje katere sodi tudi vrtec, je poudaril, da je zadovoljen, da je številka vpisanih otrok v vrtcu stabilna. berta Šimenka iz Skupne občinske uprave (SOU) občin Spodnjega Podravja so v obravnavo vključili okoli 90 pobud, najbolj zahtevna usklajevanja so bila z ministrstvoma za kmetijstvo ter okolje in prostor pa tudi državno direkcijo za vode. Trenutno je v veljavi OPN iz leta 2014, postopek novelacije so začeli v začetku 2018 in ga po Šimenkovih navedbah vodijo še po stari zakonodaji. Okoljsko poročilo, ki je dobilo marca zeleno luč, je bilo pogoj za postopek javne razgrnitve. Med javno razgrnitvijo so prejeli tri pripombe, od teh bodo eno delno upoštevali, dveh pa ne. Program ob 160. obletnici Puhovega rojstva Svetnica Dragica Toš Majcen je povedala, da bo program osrednje slovesnosti posvečen 160. obletnici rojstva Janeza Puha. Zaradi večjega prostora bi proslavo pripravili v večnamenski dvorani, s čimer se je župan Alojz Kaučič strinjal. Dogovorili so se tudi, da bi letos gospodinje namesto peciva pekle gibanice, lovci bodo v nedeljo tradicionalno poskrbeli za kuhanje golaža. Društvene prošnje in pobude Svetniki so na seji obravnavali še pobudo društva upokojencev v zvezi z letnim financiranjem, pri čemer so ugotavljali, da je ta utemeljena in bi bilo v prihodnje smotrno oblikovati pravno vzdržen model, na kakšen način društvu zagotoviti primerno občinsko dotacijo. Lovski družini Juršinci so odobrili vlogo za najem zemljišča, Planinsko društvo Ptuj je občino zaprosilo za 300 evrov za obnovo markacij na slovenjegoriški pohodniški poti za obdobje petih let. Iz Kulturnega društva Hlaponci je prišla prošnja za sofinanciranje nabave opreme za kuhinjo. Ker sredstev za ta namen v proračunu ni, rebalansa proračuna pa samo zaradi te pobude tudi ne bodo sprejemali, je župan predlagal, da bi pobudo vključili v naslednji občinski proračun. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 21. 6. 2022 COLOR CMYK stran 10 Izobraževanje 10 torek z 21. junija 2022 Ptuj z Dan mlade ustvarjalnosti – podelitev priznanj najboljšim med najboljšimi Naj učenka je Neja Gajzer Mestna občina Ptuj je tudi letos nagradila najuspešneje učence vseh petih osnovnih šol. Svečano prireditev, Dan mlade ustvarjalnosti, so po dveh letih premora lahko ponovno izvedli, tokrat je bila gostiteljica dogodka OŠ Olge Meglič. Devetošolci in devetošolke so za svoje uspehe na tekmovanjih iz znanja, športa in glasbene umetnosti prejeli posebna priznanja Mestne občine Ptuj. Najuspešnejša izmed vseh je Neja Gajzer, učenka OŠ Olge Meglič. Ravnateljica Helena Ocvirk je v svojem nagovoru devetošolcem in devetošolkam izpostavila, da so se uspeli v šolskem letu 21/22 uvrstiti med najuspešnejše učence: »S tem je vsak izmed vas dokazal, da lahko s svojo vztrajnostjo, doslednostjo in voljo uresniči zastavljen cilj, ob tem pa razvija svojo osebnost ter odnos do znanja.« Izjemni dosežki mladih Ptujčanov in Ptujčank so plod trde- ga dela, zagnanosti, hkrati pa tudi odrekanja. Na poti do uspeha je bila dobrodošla vsaka spodbuda staršev, mentorjev in trenerjev. »Prav je, da vse vaše dosežke nagradimo in vas na novo pot srednješolskega izobraževanja pospremimo slavnostno. Naj vam nikoli ne zmanjka volje za premagovanje izzivov, skozi srednješolska vrata pa stopite z veliko poguma in zanosa,« to je mladim pred podeljevanjem nagrad povedala županja Nuška Gajšek. Priznanja so prejeli zlati odličnjaki, naj športniki in glasbeniki Najprej so podelili spominska priznanja grbe na steklu Mestne občine Ptuj 62 zlatim odličnjakom ptujskih osnovnih šol (OŠ Breg: 12, OŠ Ljudski vrt: 24, OŠ Mladika: 14, OŠ Olge Meglič: 11, OŠ dr. Ljudevita Pivka: 1). Pet najboljših športnikov, ki so dosegli najmanj 10. mesto na finalnih državnih tekmovanjih, je prejelo pokale. Pridružili so se jim člani najboljših športnih ekip, ki so se uvrstile najmanj v polfinale Foto: ČG Naj športnica Katarina Simonič in naj športnik Gašper Plavec (OŠ Ljudski vrt) državnega tekmovanja. Naj športnik Gašper Plavec in naj športnica Katarina Simonič iz OŠ Ljudski vrt sta prejela knjižno nagrado, pokal in listino. Najboljši glasbenik za iz- tekajoče šolsko leto je Aleksander Kaaouana, ki je prejel tudi denarno nagrado ptujske občine v vrednosti 300 evrov. Dogodek so z nastopi popestrili Foto: ČG O Neji Gajzer, naj učenki MOP Je vsestransko nadarjena na mnogih področjih. Priznanje si je zaslužila z vztrajnim in vestnim delom ter udejstvovanjem na različnih področjih v okviru šole in izven nje. V zadnjih dveh letih je med drugim osvojila zlato Vegovo priznanje in drugo mesto v državi, srebrno Stefanovo in Cankarjevo priznanje, srebrno iz razvedrilne matematike ter številna bronasta priznanja. Sodeluje v šolskem pevskem zboru, je pevka in pianistka v šolskem bandu, piše pesmi in pravljice, je navdušena in uspešna plesalka ter pianistka. Za svoje dosežke je prejela listino in denarno nagrado MOP v višini 300 evrov. Foto: ČG Naj glasbenik Aleksander Kaaouana (Glasbena šola sv. Petra in Pavla). Najuspešnejši športniki MOP so: Florijan Brojaj (OŠ dr. Ljudevita Pivka), Eva Ciglar (OŠ dr. Ljudevita Pivka), Lan Milošič (OŠ Olge Meglič), Lara Sledič (OŠ Ljudski vrt), Tevž Vargič (OŠ Ljudski vrt) Naj učenci posameznih ptujskih osnovnih šol (prejemniki knjižnih nagrad): Nik Leben (OŠ Breg), Martin Šimenko (OŠ dr. Ljudevita Pivka), Zala Kramberger (OŠ Ljudski vrt), Katarina Simonič (POŠ Grajena), Bor Kaučič (OŠ Mladika), Neja Gajzer (OŠ Olge Meglič). učenci OŠ Olge Meglič ter gledališka igralka Urška Vučak in plesalec Jernej Brenholc, oba bivša učenca Olgice. Estera Korošec Zavrč z Župan je sprejel minimaturante Cirkulane z Svečani sprejem devetošolcev Sv. Andraž z Sprejem mini maturantov in devetošolcev Veselijo se vsakega prvošolčka Posebne zahvale za pet odličnjakov »Uresničite svoje sanje« Prag završke osnovne šole bo jeseni prvič prestopilo osem minimaturantov, kar je za tri več kot v lanskem šolskem letu. Na občini so izjemno veseli vsakega prvošolčka, tik pred vstopom v šolo pa jim že tradicionalno pripravijo topel sprejem. Občina Cirkulane je tudi letos na svečani sprejem povabila devetošolce. Ob zaključku šolanja jim je županja Antonija Žumbar zaželela veliko uspehov na njihovi nadaljnji izobraževalni poti. Andraška županja Darja Vudler Berlak je na Hrgovi domačiji sprejela bodoče prvošolce in srednješolce. Foto: arhiv občine Županja Darja Vudler Berlak je na Hrgovi domačiji sprejela minimaturante in devetošolce. Foto: Občina Zavrč Bodoči prvošolci so z velikim zanimanjem prisluhnili županu Slavku Pravdiču. Tako je bilo tudi letos, ko so se završki minimaturanti v spremstvu vzgojiteljic s kombijem pripeljali do občinske stavbe. Tam so jih pričakali župan Slavko Pravdič, direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik in ravnateljica Suzana Petek. Njihov prihod so zaznamovale rumene majčke, maturantske kape in glasni piski piščalk. Manjkala pa ni niti himna mini maturantov, s katero so privabili nasmeške na obraze mimoidočih. Po odpeti himni so se preselili v prostore sejne sobe, kjer jih je župan slavnostno sprejel. Zaželel jim je dobrodošlico in namenil nekaj spodbudnih besed za vstop na pot nove dogodivščine. Vsakemu je izročil praktično darilo, tudi sam pa je prejel presenečenje, ki so ga izdelali otroci sami. Sledilo je prijetno druženje ob sladkih dobrotah. EK Foto: Občina Cirkulane Devetošolci pri županji Antoniji Žumbar Med drugim jim je dejala, naj ponesejo ime kraja tudi izven občine, domov pa naj se radi in s ponosom vračajo. V zahvalo, da so bili izjemno aktivni tudi na področju lokalne skupnosti, so v dar prejeli knjigo z mislimi o prijateljstvu. Posebno zahvalo pa je prejelo pet odličnjakov: Andraž Petrovič, Ela Obran, Ajda Lea Prapotnik, Teja Kolednik in Ana Zavec. EK Pred njimi je jesenski vstop v neznano, saj prvi zapuščajo vrtec, drugi pa osnovno šolo in se bodo poslej na šolanje vozili v Ptuj ali Maribor. Minimaturantje so zapeli svojo himno in v dar prejeli knjižico Šolstvo skozi čas, županja pa je nato vse dobro v nadaljnjem šolanju zaželela devetošolcem in jim podarila knjigo s posvetilom Marcosa Tavaresa z naslovom Legenda, v kateri legendarni mariborski nogometaš brazilskih korenin med drugim pravi: »Vedno je možno uresničiti sanje. Ni pomembno, od kod prihajaš. Če trdo delaš, lahko dosežeš vse, kar si želiš.« Županja je za odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole čestitala trem učencem: Sari Krepša, Taji Pučko in Domnu Kokolu ter jim izročila posebna priznanja, vsem skupaj pa zaželela, da sledijo svojim sanjam in jih uresničijo. Bodoči prvošolci in dijaki so si nato ogledali svet skozi virtualna očala, vitomarške gospodinje pa so jih pogostile s svojimi dobrotami in sladoledom. SD Štajerski TEDNIK torek, 21. 6. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 21. junija 2022 11 Dornava z ED Cigani priredilo 11. Krompirfest Veselo ob zvokih cigo benda in plesalk Etnografsko društvo (ED) Cigani Dornava, ki ga vodi predsednica Anica Slodnjak, je sredi junija priredilo tradicionalno prireditev Krompirfest. Tekmovanja v pripravi praženega krompirja se je udeležilo 11 ekip, gostitelji prireditve so poskrbeli za bogat in živahen spremljevalni program. Udeleženci tekmovanja v praženju krompirja so bili iz domače dornavske in sosednjih občin, pa tudi iz Dobove in Blagovice, skratka iz krajev in društev, s katerimi ED Cigani prijateljsko sodeluje. Med obi- skovalci prireditve so bili prijatelji iz Globokega pri Brežicah, ki sicer niso kuhali, a so se vseeno imeli v Dornavi zelo lepo, za dobrodošlico so jim dornavske ciganke celo zaplesale. Ekipe, ki so tekmovale, so krompir najprej skuhale, olupile, praženega pa pripravile vsaka na svoj način. Receptov priprave z obiskovalci in javnostjo sicer niso želeli deliti, bolj kot ne so drobne skriv- Foto: MZ Zmagovalki v pripravi praženega krompirja iz Društva gospodinj Juršinci v družbi organizatorjev prireditve Foto: MZ Plesalke so navdušile z etno cigo plesom. Še vedno brez strehe nad glavo Kot čisto pravi cigani so tudi dornavski, ki delujejo v društvu ED Cigani Dornava, brez strehe nad glavo. Svoje rekvizite in opremo so imeli v preteklosti shranjene v grajski oranžeriji, ki jo prenavljajo, zato so jo morali izprazniti. Predsednica Anica Slodnjak je prepričana, da bodo z neizprosno vztrajnostjo, trudom, močno željo in zavzetim delom enkrat prišli tudi do svojega objekta, kjer bo na voljo prostor, da shranijo vso opremo, ki je niti ni tako malo, saj za svoj program in predstavitev potrebujejo kar veliko opreme. nosti držali zase. Priprava krompirja je trajala okoli tri ure, nato ga je pod budnim očesom ocenila tričlanska komisija, ki so jo sestavljale Lidija Zebec, Marija Florjanič in Slavica Cigula. Medtem ko so ekipe pripravljale krompir, so cigani poskrbeli za razgiban program. Ponujali so kavo iz cigo kofetarije (kuhajo jo na starem mini štedilniku, v katerem kurijo z drvmi), v cigo šošteraju je bilo moč popraviti pošvedrane čevlje, ciganke so pogledale tudi v karte in napovedovale prihodnost, na stojnicah so ponujali zelišča, različno bižuterijo in tudi kakšen kos ciganskega oblačila. S svojim plesom so ponovno navdušile etno plesalke, zaplesale so ob glasbi cigo benda, v katerem je igral častni član Vlado Markovič. Zmago odnesli Juršinčanki Ocenjevanje krompirja je bilo anonimno (s številkami), ni se vedelo, kateri ekipi pripada kateri od krožnikov. Komisija je ocenila, da je najboljši krompir pripravila ekipa Društva gospodinj Juršinci, v kateri sta bili samo dve članici. Čeprav sta bili najmanjša ekipa, sta domov odnesli pokal za prvo mesto. Drugi najboljši krompir so pripravili člani ED Koranti Hajdina, tretje mesto je osvojila ekipa dornavskih ribičev. Najboljši krompirček po mnenju obiskovalcev so pripravili Dobovčani, ekipa Fašjenk Dobova, obiskovalci so jim namenili 21 kuponov. Predsednica Slodnjakova je bil z izvedbo prireditve zelo zadovoljna. „Veliko se dogaja, prireditve so v polnem teku, udeležujemo se gostovanj … Vsem članom, ki sodelujejo, se iskreno zahvaljujem za delo in pomoč. Cigani smo neutrudni, ves čas kujemo ideje, veselimo se novih dogodivščin, jeseni smo povabljeni na mednarodni karneval v srbski Šabac, čakajo nas gostovanja v različnih slovenskih krajih. Ponosna sem na vse člane, ki pomagajo pri delu v društvu in skrbijo za njegov ugled ter prepoznavnost.“ Mojca Zemljarič Pevka Džamala z Na vojno v svoji domovini Ukrajini opozarja s pesmijo »Ne bomo sklonili glave, da nam jo okupator odreže« Zakaj si čakala do zadnjega in se nisi umaknila iz Ukrajine že pred začetkom ruske agresije, še danes mnogi sprašujejo pevko Džamalo, ukrajinsko zmagovalko Eurosonga 2016, danes pa eno glavnih ambasadork svoje domovine, ki je s svojim nastopom minuli teden slavnostno odprla Trojicafest. »Marsikaj se je govorilo, marsikaj smo slišali, a verjeli, da bi se kaj takega lahko zares zgodilo, nismo. 24. februarja, ko so v Kijevu odjeknile prve eksplozije, sem bila z družino doma; mož je rekel, naj spakiram najnujnejše in naj gremo. Kmalu zatem sem z enim samim kovčkom in kar v trenirki v avtu sedela s svojima dvema sinovoma, starima štiri in skoraj dve leti, in našim kužkom. Kot veste, moški zdaj ne smejo iz države, zato je mož ostal, kar je bilo za nas še posebej travmatično,« s solzami v očeh pripoveduje temnolasa lepotica, oblečena v rumeno-modro obleko, krojeno s pridihom ukrajinske narodne noše. V Slovenijo je pripotovala kot protagonistka otvoritvenega koncerta na TrojicaFestu v Sveti Trojici, kjer je prvič od začetka vojne znova srečala in nastopila s člani svojega benda. Begunka kot nekoč prababica Foto: Jani Ugrin /M24 Ukrajinka tatarskih in armenskih korenin Susana Alimivna Džamaladinova se je leta 1983 rodila v Ošu v Sovjetski socialistični republiki Kirgiziji, današnjem Kirgizistanu krimskotatarskemu očetu in armenski materi. Po svoji praprababici po materini strani je v sorodu z Aramom Hačaturjanom, najbolj znanim armenskim skladateljem 20. stoletja. Predniki njene mame izvirajo iz Gorskega Karabaha. Njen materni jezik je sicer ruski, a poleg tega obvlada tako ukrajinščino kot krimskotatarščino. Z glasbo je povezana od zgodnjega otroštva, na Ukrajinski nacionalni glasbeni akademiji Petra Čajkovskega v Kijevu pa je študirala operno petje. Od leta 2017 je poročena s poslovnežem Bekirjem Sulejmanovim, s katerim ima dva otroka in je tudi njen menedžer. Na beg iz Kijeva se je odpravila takorekoč brez hrane in pijače, saj so bile razmere zelo kaotične. »Vsaka mati ve, kako naporne so že navadne poti z majhnimi otroki, kaj šele v taki situaciji. Prosila sem ju, da me tokrat res poslušata in ubogata, pela sem jima, jima predvajala risanke, ju skratka skušala na vse načine animirati, da nista preveč sitnarila.« Slednjič so preko vmesne postaje v Romuniji prispeli na cilj – v turški Carigrad, kjer živi njena sestra. Ko je leta 2016 v Stockholmu odpela svojo zmagovalno evrovizijsko pesem, si ni predstavljala, kako Foto: SD Džamala si ni nikdar predstavljala, da bo kot begunka delila usodo svoje krimske prababice. zelo aktualna bo znova zgodba iz davnega maja 1944, ki jo je opevala. S pesmijo se je namreč poklonila svoji prababici, ki je bila takrat ena od žrtev Stalinove deportacije več kot 200.000 krimskih Tatarov. Ko pridejo neznanci, vstopijo v vašo hišo, vas vse pobijejo in rečejo, nismo krivi …, v pesmi opisuje dogodke, zaradi katerih se je njena družina iz izgnanstva v Kirgiziji lahko na Krim vrnila šele leta 1989, ko je Ukrajina postala samostojna. Prepeva in zbira denar »Moje otroštvo je bilo polno zgodb o življenjski poti in stiskah treh generacij naše družine in vsem, kar so morali prestati, da so se vrnili domov in ponovno zaživeli na Krimu. Zdaj na žalost zelo dobro vem, kako se je počutila moja prababica, ko je morala spakirati stvari v 15 minutah in se s petimi otroki v tovornem vagonu odpraviti v neznano,« pripoveduje Džamala, ki je svoje otroštvo preživela v kirgizijskem mestu Oš in ki danes kot begunka deli usodo svojih prednikov. Pesem 1944 je bila simbolična že leta 2016, saj je nastala kmalu po ruski aneksiji Krima, kot rečeno, pa je mogoče v njej najti veliko povezav z zadnjo vojno v Ukrajini, saj je slišati kot njena prerokba. »Takrat so bili agresorji Sovjeti, danes so to Rusi,« razlaga ponosna Ukrajinka, ki je po prihodu v Turčijo vse svoje sile usmerila v opozarjanje na vojno v domovini in zbiranje pomoči zanjo. Tako je marca na nemškem nacionalnem izboru za Eurosong zbrala 67 milijonov evrov, na donatorskem koncertu v britanskem Birminghamu malo zatem, na katerem sta poleg nje med drugimi nastopila tudi Ed Sheeran in Camila Cabello, pa še 15,5 milijona evrov. »Ukrajina in Ukrajinci trpimo, toda vedite, zmagali bomo, saj ne bomo sklonili glave, da nam jo okupator odreže.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek, 21. 6. 2022 COLOR CMYK Kultura 12 torek z 21. junija 2022 Ptuj z 23. koncert MoPZ Jezero Majšperk z Državno srečanje otroških folklornih skupin Pesem duše in vsega lepega Pust na pragu poletja V Domu krajanov Budina-Brstje je 12. junija odmevala slovenska pesem MoPZ Jezero KD Budina-Brstje in glasba mladih glasbenikov, vnukov pevcev. Ta pevsko-glasbeni generacijski preplet je že stalnica njihovih koncertov. Foto: Davorin Munda Moški pevski zbor Jezero šteje 14 pevcev. Letos so povabili že na 23. koncert. Foto: Davorin Munda Pevska skupina KD Destrnik je nova pevska skupina na Ptujskem, deluje od marca letos. Pevke in pevci so izkušnje nabirali v različnih zborih. Na klaviaturah je zaigral Taj Janžekovič, na citrah pa Maruša Antonič. Gostja letošnjega že 23. koncerta MoPZ Jezero je bila tudi nova pevska skupina na Ptujskem, pevska skupina KD Destrnik, ki jo vodi Marija Stöger, sicer zborovodkinja MoPZ Jezero KD Budina-Brstje. Po dveletnem zatišju je na oder ponovno stopil MoPZ Jezero, katerega novi predsednik je Stanko Koren. Njihov koncert je tako kot vedno napolnil dvorano Doma krajanov. Pohvalno je, da kljub epidemiji njihov glas ni utihnil. Četudi je nekaj članov zbor zapustilo, so tisti, ki so ostali, odločeni, da bodo še naprej ostali zvesti slovenski pesmi ter sledili strokovnim napotkom svoje zborovodkinje Marije Stöger. S koncertom so se na nek način tudi zahvalili vsem tistim, ki so doslej prepevali v zboru in bogatili dogodke v domačem okolju in širše. Gre za 14 srčnih, navdušenih in vztrajnih pevcev. Zelo so jih na koncertu razveselile tudi besede ptujske županje Nuške Gajšek ter njena podpora. Pesem je duša, tako je govorila prva pesem MoPZ pod naslovom Pesem, s katero so začeli letošnji koncert. Postala je neke vrste njihova naslovna pesem. Prepričani so, da bo takšnih lepih trenutkov še veliko, da bosta lepa slovenska pesem in glasba še naprej povezovali in razveseljevali ljudi, hvaležno občinstvo pa izvajalce nagradilo z bučnim aplavzom, ki je vedno najlepše darilo zanje. MG Kidričevo z Ob občinskem prazniku Zvrstilo se je več prireditev V občini Kidričevo ta mesec potekajo prireditve ob letošnjem jubilejnem, 25. občinskem prazniku. Otroška stopala so se v začetku junija ponovno vrtela v Majšperku, tokrat na državnem srečanju otroških folklornih skupin Ringaraja 2022. Nastopile so skupine, ki so se na območnih srečanjih dokazale z najkakovostnejšimi in najprivlačnejšimi spleti, med njimi tudi skupini iz Slovenske Bistrice in Dolene. Slednji so poskrbeli, da so na pragu poletja gledalci začutili bogatost pustnega izročila s spletom Pleši rusa, pleši. Sedem otroških folklornih skupin je stopilo na oder KPC Majšperk, in sicer iz OŠ Janka Glazerja in vrtca Ruše, iz Maribora sta bili skupini KD Prežihovci, ki deluje na OŠ Prežihovega Voranca, ter otroška skupina Kud Študent Maribor, najdlje so se pripeljali folklorniki iz Naklega, nastopili sta še dve skupini Društva za kulturno vzgojo Krog iz Slovenske Bistrice ter pravzaprav domačini – Otroška folklorna skupina FS Rožmarin Dolena. Zakaj domačini? »Naši otroci so iz Majšperka, Vidma, Žetal in Podlehnika,« je povedala vodja skupine Aleksandra Petrovič. Tako pisana, kot je zastopanost otrok po občinah v društvu iz Dolene, je tudi njihova starost, saj skupino sestavljajo vse od osem- do 16-letnikov. »Ker je naša skupina starostno raznolika, je pravi izziv program oblikovati tako, da je zanimiv za vse. Sicer pa v splošnem velja, da otroci plešejo plese odraslih, saj otroških, razen rajalnih iger, ni. Korake prilagodimo starosti plesalcev, s tem da vedno pokažemo osnovni korak,« je povedala dolgoletna vodja skupine. In dobra plesna izvedba, smi- Foto: FD Dolena Na državnem srečanju se je predstavila otroška folklorna skupina FD Rožmarin Dolena. »Izredno smo ponosni na naše mlade, da so prepoznali tradicijo naših krajev in da jim je ta tudi v ponos,« je dejala predsednica društva Jana Potočnik. seln koncept ter gledališki in plesni lok, ki pritegne gledalce in komisijo, je tudi tokrat folklornike iz Dolene popeljal na državno srečanje. Z občino Videm oz. občanko te občine Nežko Lubej, ki je avtorica prvega priročnika za vodje otroških folklornih skupin, pa so močno povezani folklorniki iz Slovenske Bistrice. Lubejeva je namreč podpisana pod koreografiji mlajše in starejše skupine, za nameček pa je tudi teta vodje skupine Lee Ru- mež. »Sem njena šola, od sedmih let dalje, kar pomeni, da pri delu izhajam iz osnov, osnovnega koraka plesa, ideje pa črpam iz knjig, ki nudijo neomejeno možnost za ustvarjanje,« je zaupala Rumeževa. In Bistričani obujajo plesno dediščino s Pohorja s pomočjo knjig zapisovalcev plesov Branka Fuchsa in Mirka Ramovša, korake pa bogatijo še zgodbami, ki izhajajo iz pesmi ljudskega pesnika Jurija Vodovnika. Nastopi folklornikov so mnogo več kot le plesni koraki. Spleti so pripoved, so igra, so glasba, so prikaz kulturne dediščine, so odmev preteklosti. Žal so zaradi epidemije marsikje plesni koraki zamrli, nekaj pa se jih je ohranilo in ti so ponovno poskrbeli, da so lahko obiskovalci v Majšperku, kot je dejala županja Darinka Fakin, uživali v eni najlepših prireditev, ki jih lahko gosti občina. Mojca Vtič Majšperk, Ptuj z Regijsko Linhartovo srečanje 2022 Gledališče med korono obnovilo svojo moč V organizaciji OI JSKD Ptuj je v Mestnem gledališču Ptuj in kulturno-poslovnem centru Majšperk potekalo letošnje regijsko Linhartovo srečanje. Na območju Pomurja, mariborske in ptujske regije so letos odrasle gledališke skupine odigrale 11 predstav: sedem v koordinaciji Maribor, dve v koordinaciji Ptuj in dve v pomurski koordinaciji. Na regijsko srečanje so se po izboru regijske selektorice Mojce Redjko uvrstile štiri predstave: Mišelovka (KD Delavec Lenart), Slava Klavora – Spomenik (Gledališka skupina PMM), Hotel Opera (Gledališka skupina Društva 2020 Ljutomer) in Spol.s/zke zadeve (Hiša! Društvo za ljudi in prostore). Regijska selektorica je letos tudi predlagala dobitnike priznanj. Povedala je, da je imela težko nalogo kljub manjšemu številu predstav. To tudi kaže, da so se gledališke skupine zelo potrudile pri pripravi predstav. „Z odrov bolj kot pred epidemijo žari ustvarjalna sila, ki nosi iskro navdiha, motivacije in veselja vsem prisotnim,“ je poudarila. Nagrado za glavno žensko vlogo je prejela Tina Podbevšek za vlogo Mare Čepič v predstavi Slava Klavora – spomenik. Fascinantno in prepričljivo je upodobila Maro Čepič tako, da jo prepoznamo kot kolegico, sosedo, mamo, mimoidočo, someščanko, sodelavko, prijateljico. Za stransko žensko vlogo je nagrado prejela Suzan Vogrin za uprizoritev naslovnega lika Ane Krušnik, predstave dramske skupine Kulturno-turističnega društva Selce. Svoj lik je zasnovala s pravo mero človeške naklonjenosti, jasnega razumevanja in igralskega talenta. Nagrade za glavno moško vlogo se je razveselil Luka Hrvatin Meglič za vlogo Gilesa Ralstona v predstavi Mišelovka, KD Delavec Lenart. Skupaj z njim so se razveselili tudi soigralci, ki vsi po vrsti izstopajo po svoji odličnosti, izhaja iz obrazložitve selektorice Mojce Redjko. Pri Foto: Boris Voglar Iz predstave Slava Klavora Maribor, gledališke skupine Pekarna Magdalenske mreže Luki Hrvatinu Megliču je navdušil njegov nadpovprečno kultiviran gledališki govor, ob tem pa lepo Foto: Mirko Draškovič V Kidričevem letošnji občinski praznik obeležujejo tako, kot je to bila tradicija v preteklosti, v letih pred korono. Med prireditvami, ki so jih organizirali, velja omeniti streljanje na glinaste golobe v organizaciji LD Borisa Kidriča Hajdina in kmečke igre, ki jih je na igrišču pri osnovni šoli Cirkovce priredilo Društvo žena in deklet občine Kidričevo. Upokojenci so se v Lovrencu pomerili v kegljanju s kroglo na vrvici, športno društvo Mladinec Lovrenc je priredilo nočni turnir v malem nogometu. Minuli konec tedna so organizirali tekmovanje Gasilske zveze Kidričevo in nogometni turnir za dečke U9 ter dekleta U13. V Cirkovcah so proslavili 100 let Prosvetnega društva, na igrišču v Šikolah so se na napihljivih igralih zabavali najmlajši, v dvorani Pan v Kidričevem pa so koncert odigrali člani kidričevskega pihalnega orkestra. Naslednji konec tedna Kidričane čaka še osrednja občinska slovesnost s podelitvijo občinskih odlikovanj ter druženjem pod šotorom v Parku mladosti. Pekli bodo vola, za zabavo bo skrbel Dejan Vunjak z bendom. MZ stran 12 Foto: Boris Voglar S podelitve priznanj: Tina Podbevšek, Luka Hrvatin Meglič, Suzana Vogrin in Nina Šulin, Bernardu Reberniku so priznanje izročili zadnji dan regijskega Linhartovega regijskega srečanja. izdelano gibanje, gibi, mimika in kretnje. S stransko moško vlogo Maxa v predstavi Hotel Orela je s svežino in mladostjo prepričal Bernard Rebernik. Nina Šulin pa je prejela posebno priznanje selektorice za kostumografijo in scenografijo v predstavah: Spols/zke zadeve, Slava Klavora – spomenik, Hotel Opera in Mišelovka. Njeni kostumi so vestni označevalci časov, prostorov in značajev, podpirajo igralke in igralce pri izvedbi, nikoli jim niso v breme, temveč zmeraj in dosledno v pomoč. Izjemna je tudi njena scenografija, še v minimalizmu je veličastna, je Mojca Redjko utemeljila svojo odločitev o posebnem priznanju selektorice. MG Štajerski TEDNIK torek, 21. 6. 2022 COLOR CMYK Footgolf Izbral footgolf ... in zadel v polno! Stran 14 Tenis Tamara uspešno čez prvi krog Stran 14 stran 13 Poli maraton Energija Poli maratona znova oblila Ptuj Stran 16 Nogomet Na slovenski tron pri veteranih stopila Skorba Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Jović je iz Aluminija še istega leta prestopil k Olimpiji, kjer je ostal kar šest let, do leta 2015. Naslednje izzive je našel v tujini, igral je na Poljskem (Wisla Krakow, Slask Wroclaw) in v Turčiji (Bursaspor). Pohvali se lahko tudi s številnimi nastopi v različnih reprezentančnih selekcijah, kar 39-krat je oblekel dres z državnim grbom, od tega štirikrat v A-reprezentanci. Aktivno kariero je zaključil leta 2019, ko se je nemudoma posvetil trenerstvu, v pretekli sezoni je vodil selekcijo U-15 pri NK Olimpija. Nogomet z NK Aluminij Nova moč v strokovnem štabu Nogometaši Aluminija so v petek začeli s pripravami na novo sezono 2022/23, v kateri se bodo po šestih letih igranja med prvoligaši preselili v 2. ligo. V Kidričevem so minulo sezono pustili za seboj in se obračajo v prihodnost. »Na prvem treningu me je najbolj razveselilo to, da sem videl igralce, ki so željni dela in dokazovanja. To je zame odlična osnova, vse drugo bomo na teh temeljih zgradili do začetka sezone, ki je predviden konec julija,« je dejal glavni trener Robert Pevnik. Pevnik je obenem že predstavil celoten načrt treningov in prijateljskih tekem, prost je le še en termin, ki ga bodo zapolnili z lažjim tekmecem. Igralce v prvih tednih priprav čaka naporen ritem, trikrat na teden bodo trenirali dvakrat na dan, ostali Načrt pripravljalnih tekem Aluminija: 25. 6.: Fužinar – Aluminij 3. 7.: Aluminij – Cluj (Romunija) 9. 7.: Domžale – Aluminij 13. 7.: Drava – Aluminij 16. 7.: Budafoki (Madžarska) – Aluminij 20. 7.: tekmec še ni znan 23. 7.: Triglav – Aluminij termini pa bodo zapolnjeni z enim treningom oz. ob koncih tedna s tekmami. »Čim več stvari želimo zadržati na prvoligaškem nivoju, kar je ob igralski kakovosti garancija za uspeh,« je dodal Pevnik. Glavni strateg članskega moštva bo imel ob sebi novo moč v trenerski ekipi, to je postal Boban Jović, ki je Malo odločenega glede odhodov in prihodov Foto: Črtomir Goznik Boban Jović, nekdanji član igralske zasedbe iz Kidričevega, največji del kariere pa je igral za Olimpijo (na fotografiji), je postal pomočnik glavnega trenerja članske ekipe Roberta Pevnika. zamenjal Mirana Emeršiča. 30-letnik iz Celja je v šumi znano ime, saj je barve tega kluba branil v sezonah 2007/08 in 2008/09, najprej kot ka- Nogomet z NK Drava det in mladinec, potem pa tudi kot član. Med temi je debitiral marca 2009 pod vodstvom trenerja Bojana Špehonja, v tisti generaciji pa so bili še Kristian Lipovac, kapetan Denis Topolovec, Martin Milec, Rok Letonja, Matej Lenart, Aljaž Medved, Andrej Dugolin … Rokomet začenjamo z novim predsednikom. Vsi skupaj se strinjamo, da moramo najprej povrniti zaupanje ljudi v Dravo. Glavni cilj v naslednji sezoni tako ni takojšnja vrnitev članov v 2. ligo, ampak bo poudarek na ureditvi nogometne šole in vrnitvi mladincev in kadetov v 1. ligo. Naša šola mora biti v prihodnosti glavni vir igralcev za člansko moštvo in s tem se 100 % strinjam,« je dejal Aleš, nato pa se je dotaknil svoje vloge in prvih izzivov: »Vesel sem zaupanja vame kot trenerja, v tej vlogi se tudi najbolje počutim. Ekipa se v tem trenutku še sestavlja in bi težko govoril o konkretnih imenih, o tem bomo več govorili v naslednjih dneh in tednih. Naša želja je, da privabimo čim več igralcev iz Ptuja in okolice, morebitna prosta mesta pa bomo potem po potrebi zapolnili z igralci od drugod. Večji del tega bi radi opravili do začetka priprav, to je do 4. julija.« Tujci imajo proste roke Proste roke so za zdaj dobili prav vsi tujci, vsak si lahko prosto poišče novo okolje za dokazovanje. To pa ne pomeni, da bodo vsi tudi zares izkoristili to možnost, še vedno se lahko kateri od njih pridruži modrim tudi v prihajajoči sezoni, seveda odvisno od potreb kluba. Jože Mohorič Predstavniki klubov lige NLB so na seji Združenja lige NLB opravili žreb parov za sezono 2022/23 – ta se bo začela 10. septembra. Branilec naslova je ekipa Celje Pivovarna Laško, novinca pa sta Krka in Krško, ki sta zamenjala ekipi Ljubljane in Herza Šmartnega. Rokometaši iz Ormoža bodo uvodno tekmo nove sezone odigrali v domačem Hardeku, gost pa bo vrsta iz štajerske prestolnice – Maribor Branik. V drugem krogu bodo Ormožani odšli na gostovanje k prvakom iz Celja, nato pa si sledita tekmi s Atletika z Kristijan Čeh Kljub vetru in dežju v bližino 70 metrov Najboljši športnik MO Ptuj in najboljši slovenski atlet Kristijan Čeh se v teh dneh mudi v Estoniji, kjer ima v Talinu ob trenerju Gerdu Kanterju in izbranki Anni Marii Orel že skorajda status domačina. Prvo izmed dveh pripravljalnih tekem je opravil v soboto (druga ga čaka v torek) in suvereno slavil z rezultatom 68,96 metra. Foto: Črtomir Goznik Nogometaše Drave bo v novi sezoni kot trener vodil Aleš Čeh. »Na tekmi je bilo skoraj tako, kot da bi nastopil na slovenskem mitingu - nisem imel prave konkurence. JM Slovan – Urbanscape Loka, Dobova – Trimo Trebnje. Trenerske vajeti v roke Aleša Čeha Ormožani začenjajo na lokalnem derbiju Po rezultatsko neuspešni sezoni in izpadu iz 2. lige so se pri Dravi odločili za pravcati remont. Novi predsednik Andrej Maglica je v prvi vrsti poskrbel za pridobitev licence za nastopanje v tekmovanjih pod okriljem NZS, kar mu je uspelo z drastičnim zmanjšanjem dolgov, ti so sedaj že blizu ničle. Naslednji koraki so usmerjeni k dolgoročni trdnosti povezave med nogometno šolo in članskim moštvom, to pa zajema tudi kadrovske spremembe … V prejšnjem tednu je postalo dokončno jasno, da bodo trenersko vlogo članskega moštva zaupali Alešu Čehu. »Najprej naj povem, da povsem zaupam v zgodbo, ki jo Ne mirujejo pa niti v pisarnah NK Aluminij, kjer je mesto športnega direktorja znova zasedel Miran Lipovac (Borut Arlič ostaja direktor). Govora je tudi o prvih igralskih spremembah, tako so klub že zapustili Luka Janžekovič, David Nwolokor, Lovro Juric (vsi vratarji), Martin Šroler, Mario Musa, Emir Azemović, Luka Branšteter in Klemen Bolha. Že pred koncem sezone sta odšla Jure Matjašič in Roko Prša. Vremenski pogoji so bili zelo slabi, ob dežju in vetru je bila temperatura pod 15 stopinjami Celzija. A sem imel boljše občutke kot na prejšnji tekmi na Finskem. Tehnično sem začutil disk, imel sem več kontrole. Malo sem sicer še čutil želodčne težave, a se je stanje precej izboljšalo,« je iz Estonije sporočil Čeh. Po torkovi tekmi prihaja v Slovenijo, kjer bo v soboto, 25. junija, tekmoval na državnem prvenstvu v Velenju. Naslednji nastop načrtuje na tekmi diamantne lige v Stockholmu v četrtek, 30. junija, to pa bo tudi zadnji nastop pred odhodom na svetovno prvenstvo v Eugene v ZDA. JM, sta Slovenj Gradcem doma in Krko v gosteh. Derbi prvega kroga se obeta v Velenju, kjer bo Gorenje gostilo Riko Ribnico. Ekipi sta v sezoni 2021/22 zasedli tretje oziroma četrto mesto in si tako priigrali boj za evropska tekmovanja. Slovensko rokometno dogajanje se bo začelo že teden dni prej, ko bo na sporedu superpokal. Celjani kot državni prvaki se bodo za prvo lovoriko udarili z Velenjčani, pokalnimi prvaki. NLB liga Pari 1. kroga sezone 2022/23 (10. 9.): Jeruzalem Ormož – Maribor Branik, Slovenj Gradec 2011 – Krško, Krka – Celje Pivovarna Laško, Gorenje Velenje – Riko Ribnica, Koper – Sviš Ivančna Gorica, LL Grosist Gorišnica in Velika Nedelja začenjata v gosteh Istočasno je bil izveden tudi žreb za 1. B-ligo, v kateri bosta nastopali vrsti iz Gorišnice in Velike Nedelje. Za začetek bosta gostovali, njun medsebojni dvoboj pa bodo ljubitelji rokometa v Spodnjem Podravju dočakali v 7. krogu, ko se bosta merili v Gorišnici. 1. B SRL (m) Pari 1. kroga sezone 2022/23 (10. 9.): Alples Železniki – Velika Nedelja, Črnomelj – Moškanjci-Gorišnica, Frankstahl Radovljica – Herz Šmartno, Škerjanc Jadran Hrpelje Kozina – Mokerc Kig, Dol Tki Hrastnik – Sevnica, Ljubljana – Škofljica, Butan Plin Izola – Grosuplje. 2. krog: Velika Nedelja – Dol Tki Hrastnik, Moškanjci-Gorišnica – Butan Plin Izola. 7. krog: Moškanjci-Gorišnica – Velika Nedelja. JM Foto: Črtomir Goznik Dvoboji Ormoža in Maribora so vedno napeti in zanimivi. Štajerski TEDNIK torek, 21. 6. 2022 COLOR CMYK Šport, rekreacija 14 stran 14 torek z 21. junija 2022 Foto: Črtomir Goznik Zaključek turnirja v najstarejšem slovenskem mestu, ki ga je domači Footgolf klub Ptuj organiziral s pomočjo Footgolf zveze Slovenije in številnih sponzorjev in partnerjev, si je v živo ogledalo veliko gledalcev, ki so bili navdušeni nad razpletom in zmago domačega matadorja. Foto: Črtomir Goznik Uroš Krajnc – veliki zmagovalec enega izmed letošnjih največjih footgolf turnirjev na svetu, serije FIFG 500. Footgolf z Ptuj Open 2022 Izbral footgolf … in zadel v polno! Footgolf je v zadnjih letih eden izmed športov, ki se v Sloveniji razvija s »svetlobno hitrostjo«. Najboljši dokaz temu je odlično izveden turnir visokega ranga FIFG 500, ki je konec tedna na Golf igrišče Ptuj privabil 140 igralcev iz vsega sveta. Na »sveti travi« so nastopili igralci iz Argentine, Slovaške, Češke, Madžarske, Italije, Turčije, Švedske, Francije, Nizozemske, Hrvaške in Slovenije. Razplet je bil za slovenske predstavnike naravnost izjemen, saj so doma ostale zmage v vseh treh moških kategorijah: članski ter obeh veteranskih (+45 in +55 let). Posebej prestižna je tista Uroša Krajnca, domačina iz Skorbe in člana Footgolf kluba Ptuj, ki je v izjemno dramatičnem zaključku ob vključenih TV-kamerah v neposrednem prenosu na Sport TV ugnal Slovaka Tomasa Bartka in odličnega Madžara Benca Bacskaia – slednji je npr. zmagal na zadnjih dveh velikih turnirjih na Slovaškem in na Madžarskem. Po dveh dneh igranja je bila omenjena trojica povsem izenačena na vrhu, vsi so odigrali 20 udarcev pod parom igrišča. Krajnc je imel pred zadnjim udarcem možnost, da zmaga že po rednem delu, a je imela žoga drugačne namene in se je pri drugem udarcu za kakšnih deset centimetrov skotalila mimo luknje št. 18 … Sledilo je razigravanje na dveh luknjah (5 in 18), po katerih sta bila Krajnc in Bartek znova izenačena, Bacskai pa je z udarcem več izpadel iz boja za zmago. Veliki finale je potekal na luknji št. 17, vsak igralec je moral v petih poskusih iz razdalje kakšnih petih metrov čim večkrat spraviti žogo v luknjo. Slovaku je to uspelo v štirih poskusih, Slovencu pa v vseh petih! Čestitke, pomešane z aplavzom, so začele deževati … Zasluženo! »Z zmago sem nadvse zadovoljen! Veliko nas tukaj na Ptuju igra dobro, tokrat je na moje veliko veselje uspelo zmagati meni. V obeh dnevih tekmovanja sem vzel zadevo zelo resno, igral sem umirjeno, brez kalkulacij o končnem rezultatu, zgolj od luknje do luknje. Do predzadnje luknje npr. sploh nisem vedel, ali sem še v igri za zmago ali ne. Takrat so mi fantje povedali, da lahko ob dveh birdijih zmagam, uspel mi je samo eden. Sledilo je razigravanje, ki se je tokrat izšlo po mojih željah. Bil sem že večkrat v takšnih situacijah, a se mi velikokrat ni izšlo, tokrat pa sem bil povsem sproščen in odločen, da grem do konca. Uspelo je, tudi zaradi tega, ker igrišče poznam do obisti. Vsi četrtkovi treningi so se tokrat obrestovali,« je takoj po zadnjem udarcu povedal veliki zmagovalec Ptuj Opna Uroš Krajnc. Zanimiva pa je zgodba o tem, da je le malo manjkalo, pa na turnirju niti ne bi nastopil. »V petek sem imel res veliko dilemo, ali naj grem s svojimi fanti – veteransko nogometno ekipo Rezultati, člani, absolutno (118 igralcev): 1. Uroš Krajnc 2. Tomas Bartko 3. Bence Bacskai 4. Denis Mlekuž 5. Dejan Novak 6. Gonzalo Novosad 7. Tomáš Kikuš 8. Simonyi G bor 9. Josef Němec 10. Damián Popovich Slovenija (Ptuj) Slovaška Madžarska Slovenija (Bovec) Slovenija (Ptuj) Argentina Slovaška Madžarska Češka Argentina Veterani +55 (7 igralcev): -20 -20 -20 -19 -18 -17 -17 -17 -17 -16 1. Nani F. Matjašič Slovenija (Sport club M) 2. Darin Repič Slovenija (Ptuj) 3. Štefan Blahovec Slovaška 4. Osman Genc Turčija Dekleta (11 igralk): 1. Lucia Čermáková 2. Dóra Kuchta 3. Tiffany Suss … 7. Sabina Huber 1. Renato Hvalec 2. Péter Zsuppán 3. Marek Vittek 4. Roberto Ghezzi 5. Simon Sladič 1. Artúr Sipőcz Madžarska 2. Matúš Dúbravka Slovaška 3. Anžej Kvas Slovenija (Sport club M) 4. Tomaž Pernek Slovenija (Sport club M) 5. Enej Huber Slovenija (Ptuj) ŠD Skorbe nad 35 let – na zaključni turnir na Brdo ali naj se v miru pripravim na footgolf turnir. Ostal sem doma, odločitev pa je bila očitno prava, saj je ekipi ŠD Skorba uspelo postati državni prvak v veteranski konkurenci, za kar jim iskreno čestitam, uspelo pa je tudi meni. Fantom se še enkrat zahvaljujem za razumevanje in podporo,« je zanimivo zgodbo podal Krajnc. Skorba se je v tem tednu resnično vpisala na športni zemljevid Slovenije … Iz domačega kluba FGK Ptuj so bili v TOP 30 še nekateri igralci, v prvi vrsti Dejan Novak, ki je tekmovanje končal na 5. mestu (-18), 13. je bil Damjan Turk (-15), 21. Dalen Dabič Si- Tamara uspešno čez uvodni krog Turnir WTA250 v Bad Homburgu (Nemčija), posameznice: 1. krog: Zidanšek – Julija Hatouka (Belorusija) 2:6, 6:1, 6:4 2. krog: Zidanšek – zmagovalka dvoboja Halep – Siniakova lje nanizala pet zaporednih iger ter osvojila prvi niz (2:6). V drugem ji je s podobno mero vrnila naša igralka, ki je po začetnem izenačenju osvojila pet naslednjih iger (6:1). Odločilni niz se je začel s serijo »breakov«. Šele pri izidu 3:2 je Tamari uspelo zadržati servis (4:2). Hatoukova je uspela izenačiti na 4:4, zaključek pa je bil vendarle v domeni Zidanškove. Dvoboj -5 -2 2 Slovenija (Ptuj) 16 Mladinci (6 igralcev): Tenis Najboljša slovenska igralka Tamara Zidanšek (58. na WTA-lestvici) tudi v tem tednu ostaja v Nemčiji. Iz Berlina se je preselila v bližino Frankfurta, v Bad Homburg. V mestecu z nekaj več kot 50.000 prebivalci poteka turnir serije WTA250 z nagradnim skladom 250.000 dolarjev. Prve nosilke so Daria Kasatkina, Angelique Kerber in Simona Halep. Zidanškovi je žreb v prvem krogu namenil kvalifikantko Julijo Hatouko (214.). 22-letna Belorusinja je doslej večinoma nastopala na turnirjih serije ITF in še nima posebej odmevnih uspehov (lani je npr. nastopala v kvalifikacijah turnirja v Portorožu). Kljub temu je prvi niz odigrala zelo dobro in je od rezultata 2:1 da- Slovaška Madžarska Francija Veterani +45 (43 igralcev): Slovenija (Pomurje) -11 Madžarska -11 Slovaška -9 Argentina -9 Slovenija (Bovec) -9 -2 0 0 0 Foto: Črtomir Goznik -9 -5 -5 -3 3 monič, 23. Jure Pignar, 24. Ian Emeršič (vsi -12) in 29. Žan Susman (-11). Dve zmagi med veterani V konkurenci veteranov +45 je zmagal Renato Hvalec (FGK Pomurje, -11), najboljši član FGK Ptuj je bil Milan Kristovič na 17. mestu (-5). Med veterani +55 je še drugič letos slavil Nani Franc Matjašič (Footgolf Sport club M, -2), tik za njim je bil po dodatnem razigravanju Ptujčan Darin Repič (0). Šesti je bil tokrat Miran Perič, ki je pred tednom zmagal na podobnem turnirju na Madžarskem. Naniju Francu Matjašiču je uspelo v kategoriji igralcev nad 55 let zmagati še na drugem letošnjem turnirju v Sloveniji, po Bovcu je krono osvojil še na Ptuju. »Občutki po zmagi so fantastični! Tekma je potekala na odlično pripravljeni zelenici, vzdušje je bilo izjemno, organizacijsko je bilo vse na visokem nivoju, tudi gledalci so na koncu dodali svoje – res smo lahko vsi skupaj uživali. Da sem uspel ponoviti zmago iz Bovca je nekaj, kar sem si lahko samo želel. Odločilnih je bilo zadnjih devet lukenj, kjer sem odigral res dobro in rezultat ni izostal,« je po zmagi dejal Franc Nani Matjašič. »V zadnjih tednih nam je vsem, ki smo bili udeleženi pri organizaciji tako velikega dogodka, kronično primanjkovalo spanca, a je bilo po odzivih zadovoljnih udeležencev vredno. Na koncu je bilo vse poplačano tudi z odličnimi dosežki domačih tekmovalcev, krona vsega pa je Uroševa zmaga,« je v prvem odzivu v imenu organizatorjev dejal predsednik Foofgolf kluba Ptuj Matija Brodnjak. Več v petkovi številki. Jože Mohorič je potekal ob visokih temperaturah (tudi do 35 stopinj Celzija), trajal pa je uro in 42 minut. V drugem krogu se bo najboljša športnica MO Ptuj pomerila z zmagovalko dvoboja med nekdanjo igralko št. 1 na svetu Romunko Simono Halep (20.) in Čehinjo Katerino Sinikaovo (63.). JM Slovenke po 11 letih znova doma, tokrat s Kitajkami Slovenska ženska teniška reprezentanca si je aprila letos v turški Antalyji izborila nastop v svetovni skupini pokala Billie Jean King, med 26 najboljšimi ekipami sveta. Te so bile prej razdeljene v dve svetovni skupini, zdaj pa je Mednarodna teniška zveza zaradi uvedbe zaključnega turnirja to skupino razdelila na kvalifikacije (november 2022), izločilne boje (april 2023) in zaključni turnir dvanajstih najboljših ekip (november 2023). Pred dnevi je bil v Londonu izveden žreb, izbranke kapetana Andreja Kraševca se bodo tako 11. in 12. novembra doma pomerile s Kitajkami. V tem delu tekmovanja nastopa 16 reprezentanc, drugi kvalifikacijski pari pa so Nizozemska – Francija, Hrvaška – Nemčija, Romunija – Madžarska, Avstrija – Latvija, Japonska – Ukrajina, Argentina – Brazilija in Mehika – Srbija. Kitajke so letos nastopale v prvi azijsko-oceanski skupini, v kateri je skupaj z Japonsko napredovala v play-off. Za Kitajsko so na zadnjem dvoboju igrale Wang Qiang (trenutno na 146. mestu lestvice WTA), Zhu Lin (95. WTA), Yuan Yue (148. WTA), Yang Zhaoxuan (29. WTA dvojice) in Xu YiFan (33. WTA dvojice). »Na žreb ne morem vplivati, zadovoljen pa sem, ker bomo igrali doma. S tem se nam je uresničila želja, da bomo po dolgem času igrali pred domačimi gledalci. Zadnjič smo v Sloveniji leta 2011 proti Kanadi. Pred žrebom nekih želja glede tekmic nismo imeli, saj so vse možne tekmice zelo kakovostne. Kitajke poznamo, saj gre za igralke prve stoterice, treba pa bo seveda počakati na sestavo njihove ekipe, s katero bodo prišle v Slovenijo. S Tenis Slovenijo se bomo dogovorili o lokaciji dvoboja. Želja je peščena podlaga, želimo pa si polne tribune,« je po žrebu rekel Andrej Kraševec, kapetan slovenske reprezentance. To bo drugi medsebojni dvoboj med Slovenijo in Kitajsko, leta 2005 je bila Kitajska boljša s 4:1. Za Slovenijo so takrat igrale Katarina Srebotnik, Andreja Klepač, Tina Križan in Sandra Volk. Kapetanka je bila Mima Jaušovec. Foto: Črtomir Goznik Eno izmed dveh zmag predstavnikov iz tujine je domov na Slovaško odnesla Lucia Čermakova, ki je bila najboljša med dekleti. Med mladinci je slavil predstavnik iz Madžarske. Športni napovednik Futsal z Turnir Maribor Open V soboto, 2. julija, bo na igrišču Don Bosko v Mariboru (Tabor) potekal zanimiv turnir v futsalu – Maribor Open. Organizatorji so štirje odlični igralci in reprezentanti Tilen Gajser, Jeremy Bukovec, Matej Fideršek in Žiga Čeh. Turnir bo imel nagradni sklad kar 3.000 evrov, prijavnina pa za posamezno ekipo znaša 80 evrov. Žreb bo izveden v sredo, 29. 6. Med turnirjem bo poskrbljeno za hrano in pijačo, vsi prisotni pa bodo lahko sodelovali v srečelovu, kjer si bodo lahko priborili drese znanih slovenskih igralcev. Štajerski TEDNIK torek, 21. 6. 2022 COLOR CMYK Šport, rekreacija torek z 21. junija 2022 Fotozapis 15 Nogomet z Zaključek veteranske lige Novi častni in zaslužni člani trenerske organizacije V prostorih Nacionalnega nogometnega centra Brdo je pred dnevi potekala svečana podelitev priznanj trenerjem za leto 2021 v kategoriji Zaslužni in Častni član Zveze nogometnih trenerjev Slovenije (ZNTS). Prisotne je v začetku nagovoril predsednik ZNTS, Bojan Prašnikar, ki je bil tudi podeljevalec priznanj. Priznanje zaslužni član ZNTS se podeli trenerju za 25- in večletno aktivno in uspešno strokovno delo v organizaciji ZNTS, NZS in igrišču oz. društvih. Iz MNZ Ptuj sta priznanja prejela Gorazd Černila in Zvonko Kocjan. Najvišje priznanje Častni član ZNTS se podeljuje trenerju za dolgoletno in uspešno delo, s čimer je bil dosežen napredek stroke, nogometne igre ali organizacije. Iz MNZ Ptuj so jih prejeli Tomislav Ivančič, Marko Matić, Stanislav Mesarič in Janko Vindiš. UR stran 15 Rezultati: Skorba stopila na tron V nacionalnem nogometnem centru Brdo je konec tedna v organizaciji Nogometne zveze Slovenija potekal zaključek veteranskih lig +35, na katerem je nastopilo šest ekip. Ker nekatere medobčinske nogometne zveze (MNZ) niso prijavile svojih predstavnikov, sta iz MNZ Ptuj in MNZ Maribor nastopili po dve ekipi. Ptujčani so bili zelo uspešni … Glavno zgodbo so spisali igralci ekipe ŠD Skorba, ki so najprej osvojili 1. mesto v skupini A. Pri tem so imeli tudi kanček športne sreče, saj so imeli z ekipo Pohorja povsem enak izkupiček, zato je o potniku v finale odločal žreb – nagnil se je na stran Skorbe. V drugi skupini je oslabljena ekipa Markovcev osvojila 3. mesto, v finale pa se je uvrstila ekipa Jurovskega Dola (MNZ Maribor). Zmage in naslova veteranskih prvakov Slovenije v sezoni 2021/22 se je s suvereno predstavo veselila ekipa Skorbe. JM skupina A: Skorba – Pohorje 1:1, Skorba – Kočevje 2:0, Pohorje - Kočevje 2:0; skupina B: Markovci – Jurovski Dol 2:5, Markovci – Svoboda 2:5; tekma za 5. mesto: Markovci – Kočevje 1:1 (4:1 po penalih); tekma za 3. mesto: Pohorje – Svoboda 2:1; tekma za 1. mesto: Skorba – Jurovski Dol 1:0. Končni vrstni red: 1. Skorba, 2. Jurovski Dol, 3. Pohorje, 4. Svoboda, 5. Markovci, 6. Kočevje. Marko Matič, Janko Vindiš, Tomislav Ivančič in Stanko Mesarič – prejemniki najvišjih priznanj slovenske trenerske organizacije Kegljanje z Borbene igre 2021/22 Ekipa Dravca zmagovalka borbenih iger S tekmovanjem v borbenih igrah so po tradiciji na Ptuju končali tekmovalno kegljaško sezono 2021/22. Dejansko so ta običaj v zadnjih dveh sezonah zaradi covida prekinili, tako da je bilo letošnje tekmovanje v t. i. borbenih igrah težko pričakovana vrnitev k dolgoletni tradiciji. Posebej tisti, ki kegljajo v svojih krožkih, so se veselili ponovnega množičnega druženja in merjenja moči. Borbene igre oziroma »narodni način kegljanja«, kot jih tudi imenujejo, so zelo stara kegljaška igra, v kateri igra poljubno, vendar enako število igralcev v vsaki ekipi. Običajno je v ekipah od 4 do 10 igralcev. Igra se »na čiščenje«, tako da prvi igralec začne »na polno«, ostali pa za njim »čistijo«, dokler ni podrtih vseh devet kegljev. Tako se odigra na šest iger – setov na eni stezi, nakar ekipi zamenjata stezi in odigrata še šest setov. Zmagovalec je ekipa, ki je skupaj v 12 setih podrla več kegljev. Letos so tekmovanje nekoliko popestrili, tako da so igrali na obeh kegljiščih, tako na dvosteznem Borbene igre 2021/22 Končni vrstni red: 1. Dravca, 2. Gostilna Muršič, 3. DU Ptuj, 4. Podlehnik. Sestava najboljših ekip: Dravca: Mitja Kramberger, Andrej Resman, Melita Krušič, Uroš Krušič Gostilna Muršič: Robi Golob, Janez Čuš, Lidija Hrenko, Elvis Slaček, Pavle Ilić DU Ptuj: Miro Morano, Ignac Kokol, Stane Kralj, Janez Krajnc Podlehnik: Ivan Lozinšek, Igor Gaber, Bojan Krušič, Marko Godec, Milan Podgoršek Ekipa ŠD Skorba je na zaključnem turnirju veteranskih lig osvojila 1. mesto! Konjeniški šport z Kasaške dirke v Ljutomeru Maugli ponovil lansko zmagoslavje Foto: arhiv Kegljaškega kluba Drava Ptuj Zmagovalna ekipa Dravca kegljišču Drava kot na štiristeznem v DETA centru. Osnovni princip tekmovanja je ostal nespremenjen: vsaka ekipa je odigrala štiri tekme, po dve na vsakem kegljišču, za skupni rezultat pa so šteli trije boljši rezultati. Nastopilo je deset štiričlanskih ekip, med njimi prvič tudi ekipa DU Hajdina, ki sicer že nekaj let redno kegljajo v DETA centru. Po odigranem predtekmovanju je bila daleč pred vsemi ekipa DU Ptuj s 1086 podrtimi keglji, sledili so jim Podlehničani (1033), tretja je bila ekipa Gostilne Muršič (972) in četrta Dravca (969). Sledili so Kombajnisti 938, Optimisti-Lovec 916, Talum 878, Elektro 858, DU Hajdina in Invalidi s 706 podrtimi keglji. Posebej zanimivi sta bili polfinalni tekmi (igralo se je po sistemu 1. proti 4. in 2. proti 3. iz predtekmovanja, op. a.), ki so ju igrali v DETA centru in sta se končali presenetljivo, saj sta obe favorizirani ekipi – tako DU Ptuj proti Dravci kot Podlehnik proti Gostilni Muršič – potegnili kratko. Finalista sta postali ekipi Dravca, ki je zmagala 318:303, in Gostilna Muršič, ki je tekmo polfinala dobila 398:298. Podlehničani so povsem odpovedali, ekipa DU Ptuj pa se je borila do konca, a neuspešno. Tekma za 3. mesto in finalna tekma sta potekali na starem dvosteznem kegljišču Drava, ki je na srečo vzdržalo do konca tekmovanja. Avtomatika na kegljišču, ki je staro skoraj 50 let, je namreč povsem dotrajana in že nekaj let »diha na škrge« – ni več rezervnih delov niti serviserjev, ki bi ga znali popraviti, deluje samo še zahvaljujoč iznajdljivosti in inovacijam Nade Fridl … V enakovredni borbi za 3. mesto so bili člani DU Ptuj boljši od Podlehnika (335:319), v finalni tekmi pa je Dravca zanesljivo opravila z Gostilno Muršič – rezultat je bil 356:298 podrtih kegljev. David Breznik Foto: arhiv Kegljaškega kluba Drava Ptuj Vse ekipe finalnega turnirja Foto: NŠ Na ljutomerskem hipodromu so številni gledalci spremljali zanimive kasaške dirke. Osrednji točki nedeljskih kasaških dirk na ljutomerskem hipodromu sta bili v znamenju spomina na legendarna rejca in kasača Janka Makoterja in Mirka Hanžekoviča. Še zlasti spektakularna je bila Makoterjeva dirka, na kateri se je sedmerica 4–14-letnih tujih kasačev pomerila na 2100 metrov dolgi stezi. Z izjemno tekmovalnostjo in neizmerno močjo je šestletni Maugli na vajetih Janka Sagaja (KK Ljutomer) narekoval oster ritem in prevladoval od starta do cilja. Dosegel je najhitrejši kilometrski čas dneva (1:15,2) in ponovil lanskoletno zmagoslavje. Odlične kilometrske čase sta dosegla tudi drugouvrščeni Black Rock Glorry z voznikom Mitjem Slavičem (Posavje Krško, 1:15,5) in tretjeuvrščena Viktorina Jet na vajetih Dušana Zorka (KD Krim, 1:15,6.). Spominsko dirko Mirka Hanžekoviča je nekoliko presenetljivo dobil štiriletni Night Dancer z Milanom Žanom (KK Komenda), ki je v ciljni ravnini ugnal domačina Marka Slaviča in Janka Sagaja. Nedeljskih sedem dirk je spremljalo okrog 1500 gledalcev, najuspešnejši tekmovalec pa je bil član KK Ljutomer Janko Sagaj s štirimi zmagami. NŠ Štajerski TEDNIK torek, 21. 6. 2022 COLOR CMYK Rekreacija 16 stran 16 torek z 21. junija 2022 Kolesarstvo z 20. Poli maraton Energija Poli maratona znova oblila Ptuj Pretekli teden je bil močno kolesarsko obarvan, saj so profesionalni kolesarji vrteli pedale na petdnevni dirki Po Sloveniji, rekreativci pa so imeli na voljo celo več možnosti za izživljanje svojih strasti. Ena od najatraktivnejših je bila na Ptuju, kjer je bil izveden jubilejni, 20. Poli maraton. »Za nami je izjemnih 20 let druženja, zabave in gibanja z družino, prijatelji in sodelavci. V teh letih smo šli skozi kar nekaj mejnikov, med drugim smo zamenjali nekaj lokacij štartno-ciljnega prostora, zadnji dve leti pa smo imeli zaradi znanih razmer virtualni izvedbi. Kljub temu je energija, ki se ustvarja okrog tega dogodka, preživela tudi to in zato smo toliko bolj veseli in ponosni, da smo se ob tej obletnici znova zbrali v živo, za nameček še v tako velikem številu. Ob tem pa bi dodal, da so se nam v virtualni obliki pridružili kolesarji iz kar 25 držav! Vse skupaj je pripeljalo do tega, da smo dosegli eno izmed najboljših številk glede udeležbe doslej,« je v imenu organizatorjev dejal član uprave Perutnine Ptuj David Visenjak. Kolesarji, skupaj se jih je pred poslovno stavbo Perutnine Ptuj na Potrčevi cesti zbralo približno 4.000 (ob plačani prijavnini 15 evrov za odrasle in 10 za otroke je vsak dobil kolesarski dres), so imeli na voljo tri trase, dolge 52, 23 in 2 km. Prvi sta bili namenjeni odraslim kolesarjem, slednja pa najmlajšim. Vse je na pot v svojem značilnem šaljivem tonu pospremil gasilec Sašo, kot štarterji pa so svoje naloge opravili županja MO Ptuj Nuška Gajšek, član uprave Perutnine Ptuj David Visenjak in direktor KK Perutnina Ptuj Marjan Kelner. Najmlajše je ob tem na prireditvenem prostoru čakal bogat animacijski program s številnimi manjšimi presenečenji, ki so na njihove obraze pričarala velike nasmehe. Ti so bili vidni tudi med veliko množico rekreativcev od blizu in daleč, razlogi pa so bili ponovno druženje v živo, prijetno toplo vreme z rahlim vetričem, konec koncev pa dobra kulinarika po odpeljani trasi in zabava s skupino Orlek. Košček v mozaiku popularizacije kolesarstva Ob samem dogodku se je David Visenjak dotaknil širšega pomena Poli maratona: »Kolesarstvo ima na Ptuju dolgo in bogato zgodovino; imamo klub z dolgoletno tradicijo, ki trenutno skrbi predvsem za podmladek, nekoč pa smo imeli tudi uspešno profesionalno ekipo. Verjamem, da smo z organizacijo Poli maratonov prispevali svoj košček v mozaiku popularizacije kolesarstva. Ob tem smo ponosni tudi na to, da maraton nosi ime Poli, kar je z naše strani tudi poklon potrošnikom, ki se štejejo v milijonih na 25 različnih trgih po svetu.« Veliko vlogo pri odlični organizaciji ima KK Perutnina Ptuj. »Gre za kompleksen organizacijski projekt, pri katerem združimo moči Kolesarski klub Perutnina Ptuj, družba Perutnina Ptuj in nekaj zunanjih sodelavcev. Aktivno smo se v organizacijskem odboru na maraton pripravljali šest mesecev, še posebej intenzivno pa v zadnjih dveh. Prijetno sem presenečen, da se je po dveh letih premora v živo znova zbralo toliko udeležencev in da smo obilno prispevali k živahnejšemu mestnemu utripu,« je v uvodu povedal Marjan Kelner, direktor KK Perutnina Ptuj. Kelner se je ob tem dotaknil širše perspektive kolesarstva: »Korona je priljubljenost kolesarstva nedvomno povečala, kar ob povečanem vpisu Najštevilčnejša skupina šolnikov Organizatorji so pripravili nagrade za nekaj kategorij: tako je bila največja prijavljena organizirana skupina letos SVIZ (Sindikat vzgoje in izobraževanja) s 86 člani, Pošta Slovenije jih je imela 38, SIJ (Slovenska industrija jekla) pa 23. Najstarejši udeleženec je bil Janez Čuček, letnik 1936, najmlajša pa Jure Krajnc in Zala Kmetec, letnika 2021. Nagrado za najatraktivnejšo skupino so dobili Rovtarji iz Škoe Loke, med parašportniki pa so priznanje prejeli člani Društva Sonček/Zavod kolesarimo skupaj. Maraton ima vedno tudi dobrodelno noto, letos bodo ptujski vrtci prejeli deset koles, zanimivo pa je tudi podarjanje NFT (non-fungible token) z oznako Poli. Gre za nezamenljive žetone, ki so popularni predvsem med mladimi in lahko svojo pravo vrednost dosežejo v prihodnosti. mladih opažamo tudi v našem kolesarskem klubu. O tem kažejo tudi številke o prodanih kolesih, saj je na nekatera kolesa treba čakati tudi po več mesecev. Pomembno vlogo so pri tem s svojimi izjemnimi uspehi odigrali tudi naši profesionalni kole- sarji, ki tudi za rekreativno kolesarjenje pomenijo dodaten elan. Generalno gledano bi dejal, da je vse skupaj delovalo na popularizacijo kolesarstva kot nekak paket.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 21. 6. 2022 stran 17 Ljudje in dogodki torek z 21. junija 2022 17 Hajdina z Sprejema pri županu ob koncu šolskega leta Ptuj z 60. obletnica mature Veselo žvižganje minimaturantov in nasmeh zlatih odličnjakov Ko oživijo spomini in se prepletajo zgodbe Župan občine Hajdina Stanislav Glažar je imel sredi junija na urniku dve zelo prijetni dolžnosti. Ob koncu šolskega leta je priredil sprejem za zlate odličnjake in minimaturante, ki bodo jeseni prvič sedli v šolske klopi. Drugi junij 2022 je bil za maturante Gimnazije Ptuj poseben dan. Zbrali so se na praznovanju 60. obletnice mature. Srečanja se jih je udeležilo 24, ki kar niso mogli verjeti, da je od njihove mature minilo že šest desetletij. Foto: MG Na 60. obletnico mature jih bo spominjala tudi skupna fotografija na stopnišču ptujske Mestne hiše. Foto: ČG S sprejema minimaturantov 30 minimaturantov vrtca Hajdina, ki deluje pod okriljem osnovne šole, je veselo žvižgalo na občinskem trgu pred hajdinskim poslovno-stanovanjskim centrom. Župan Glažar jim je v prisrčnem sprejemu na občinskem trgu namenil nekaj prijaznih besed in jim za jesen, ko bodo sedli v šolske klopi, zaželel vse dobro. Otroci so se z majhnimi pozornostmi zahvalili županu, podžupanu, vzgojiteljicam, vodji vrtca in ravnatelju, zapeli so minimaturantsko himno, nato pa sedli za veliko skupno mizo, kjer so jih čakale pice, sokovi in sladoled. Ravnatelj Mitja Vidovič se je vodstvu občine zahvalil za podporo pri uresničevanju ciljev za kakovostni vrtec. Povedal je, da je vrtec Hajdina letos v osmih oddelkih obiskovalo 149 otrok. Osem oddelkov ostaja tudi v novem šolskem letu, vpisanih otrok je 148. Sprejeli so vse otroke iz občine Hajdina, ki 1. septembra izpolnjujejo pogoje. Glede na številne stanovanjske novogradnje se v občini Hajdina po besedah župana Glažarja nadejajo več mladih družin, s tem pa tudi povečanega vpisa v vrtec in šolo, ki sta že sedaj prostorsko izkoriščena do zadnjega kotička. Če bo šlo vse po načrtu, bi prizidek pri vrtcu, v katerem načrtujejo štiri igralnice, odprli s šolskim letom 2023/24. Letos 13 zlatih odličnjakov Medtem ko so se minimaturanti okrepčali in posladkali, je župana Glažarja čakala še druga skupina otrok. V sejni sobi občine se je srečal s 13 devetošolci, ki so vsa leta osnovnošolskega izobraževanja dosegli odličen učni uspeh. 12 jih prihaja z OŠ Hajdina in en z OŠ Breg. To so: Patrik Amon, Maša Belić, Lan Drevenšek, Blaž Drobnič, Nensi Jerot, Nejc Lončarič, Lovro Mirković Zver, Sara Molnar, Taja Novak, Eva Rihtarič, Neja Šerdoner, Urban Skledar in Aleš Prigl. Učence so na sprejemu pri županu spremljali razredničarka Mateja Draškovič, sorazredničarka Tea Horvat, ravnatelj Mitja Vidovič, pomočnik ravnatelja Iztok Milošič (vsi OŠ Hajdina) in ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin. „Ponosen sem, da sem lahko tako uspešno generacijo učencev pripeljal na sprejem. Zelo uspešni so bili pri učnem delu in drugih dejavnostih, predvsem pa s svojim odnosom vsi skupaj gradimo kakovostno šolo. Občina Hajdina nas pri načrtih, idejah in prizadevanjih podpira, za kar se ji zahvaljujemo,“ je dejal ravnatelj Vidovič. Uspešno vključevanje otrok iz Ukrajine Na OŠ Hajdina so letos imeli en oddelek s 24 devetošolci. Naslednje šolsko leto bodo v vseh razredih imeli po dva oddelka, torej skupaj 18 oddelkov. Kot kažejo podatki o vpisu, bodo novo šolsko leto začeli s 310 učenci, kar je več, kot je bilo otrok v iztekajočem se obdobju. Novi vpisi so bili zaradi prihoda tujcev, priseljevanja ali prepisov. V šolske klopi so sprejeli tudi otroke, ki so z družinami prišli iz Ukrajine, njihova integracija v okolje je bila po oceni ravnatelja zelo uspešna, omogočili so jim dodatno strokovno pomoč in ure učenja slovenskega jezika. OŠ Breg obiskujejo tudi učenci s hajdinske občine Zadovoljen z uspehom devetošolcev je prav tako ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin. Hajdinskemu županu se je zahvalil za povabilo na sprejem, navedel je, da so imeli letos 35 devetošolcev, tretjina med njimi jih je šolsko leto končala z odličnim uspehom. Tudi ravnatelj Fakin je ponosen na uspešno generacijo svojih devetošolcev, za nadaljevanje šolanja pa jim je na srce položil besede, naj k resnemu delu pristopijo takoj ob začetku šolskega leta. Fakin je pohvalil še obšolske dejavnosti oziroma udejstvovanje v razširjenem programu, s katerimi se ukvarjajo njihovi učenci, pri tem pa izpostavil robotiko ter se za vso pomoč zahvalil vodstvu hajdinske občine. Evropsko in svetovno tekmovanje v robotiki, ki so se ju udeležili učenci OŠ Breg, sta jim nedvomno prinesli pomembno življenjsko izkušnjo. Župan Glažar se strinja, da je bila letošnja generacija devetošolcev zelo uspešna. „Ne samo, da so bili uspešni v vzgojno-izobraževalnem procesu in na tekmovanjih, ampak so zelo aktivni na področju športa, kulture, gasilstva. Želim jim, da gredo v srednjo šolo z dobrim temeljem znanja, ki so ga pridobili, da znanje nadgradijo in gredo v smeri zastavljenih ciljev.“ Mojca Zemljarič Večina jih živi v Sloveniji, iz daljnega Toronta se je obletnice mature udeležila tudi nekdanja sošolka Greta. Letošnje srečanje je imelo zaradi častitljive obletnice še toliko večji pomen; ob tej priložnosti pa jih je sprejela tudi ptujska županja Nuška Gajšek, izrekla dobrodošlico v imenu mesta in jim zaželela en lep dan na Ptuju v obujanju spominov na dijaška leta. Sicer pa je dan minil v obujanju spominov na šolska leta, ki so jih preživeli skupaj in na vse, kar jih je ob šoli še družilo in povezovalo. Gre za zadnjo generacijo z dvema maturama (malo in veliko). Tudi združevali so jih, tako so se v skupnem razredu našli dijaki iz razreda A in B. A-razred so obiskovali Ptujčani, mestjanarji, B-razred vozači iz Ormoža in okolice. Izgubili so nekdanje dolgoletne razrednike in se znašli v skupnem razredu pod novo razredničarko Marijo Urbas. Zagotovo pa ima vsak izmed nekdanjih dijakov to obdobje tako ali drugače zapisano v svojih spominih. Zapisali so jih in predstavljajo ne samo dragocen spomin, temveč tudi zapis o časih, ki so bili tako drugačni in jih ne bo več nazaj. Po maturi so se njihove skupne poti razšle, vsak izmed njih je izbral svojo pot, da je prišel do želenega poklica in kariere. V glavnem so študirali v Mariboru in Ljubljani. Bili so uspešni študenti, s ptujske gimnazije so prinesli bogato zakladnico znanja. V tistih časih je bila zelo čislana. To je bila generacija, ki je dala veliko uspešnih mož in žena na številnih področjih, ki so se s svojim delom in izkušnjami tudi trudili za Ptuj. Nekateri med njimi so aktivni še danes in svoje dragocene izkušnje prenašajo naprej. Sprehodili so se tudi po Ptuju, si ogledovali stare stavbe in v spomin poskušali priklicati njihove nekdanje podobe in dejavnosti, ki so se odvijale v njih. Gneče na ulicah ni bilo, tudi ne nekdanjega utripa, povezanega z mladostjo in njihovo nekdanjo šolo na koncu Prešernove ulice. Žal to staro mesto umira, so ugotavljali. V stari ptujski gostilni Pri Roziki pa je potekal glavni del srečanja ob 60. obletnici mature na ptujski gimnaziji. To pa je bil vesel preplet spominov in zgodb. Želijo si, da bi bilo takšnih skupnih trenutkov še veliko. MG Cirkulane z Prireditev ob dnevu šole je uspela 240 let prve omembe šolstva med Belani Na osnovni šoli Cirkulane-Zavrč so ob zaključku šolskega leta uspešno izvedli prireditev ob dnevu šole. Na ta način so obeležili tudi zavidljivo obletnico, in sicer 240-letnico prve omembe šolstva v Cirkulanah. Praznovati bi morali sicer že pred dvema letoma, vendar jim je takrat zagodla korona. Foto: OŠ Cirkulane Zavrč Izvirni in pisani nastopi otrok ob dnevu šole Foto: ČG Občina Hajdina je zlatim odličnjakom podarila knjigo in vstopnico za kopanje v Termah Ptuj. V bogatem kulturnem programu so se predstavili malčki iz vrtca Cirkulane in učenci šole. Svoje starše, dedke in babice ter ostale obiskovalce so navdušili z izvirnimi pevskimi, plesnimi in dramskimi točkami. Ob tej priložnosti so učenci skupaj z učiteljico Lauro Kumer Mohorko pripravili zanimivo razstavo o zgodovini šole. Kot je zapisano v zgodovinskih virih, so imeli pomembno vlogo pri razvoju šolstva v Cirkulanah borlski grašča- ki Sauerji (patroni šole). Šolstvo se je tako v pisnih virih omenjalo že leta 1780. Dr. Franc Kovačič je v dvajsetih letih tega stoletja postavil začetek šolstva v Cirkulanah v leto 1744. Vendar pa je bila slabih štirideset let pozneje po navedbi šolske kronike tukaj ustanovljena dvorazredna ljudska šola – trivialka. Kot je izpostavila ravnateljica Suzana Petek, je k razvoju šolstva v Cirkulanah veliko prispevala tudi zvedavost in radovednost otrok. » To sta tisti močni lastnosti, ki sta že v preteklosti vodili k modrosti in želji po znanju. Število učencev se je ves čas povečevalo, zato so v kraju konec prejšnjega leta postavili novo šolo, da bi zadostili potrebam pouka in šolskega dela.« Šolsko stavbo so v preteklosti večkrat dozidali, pridobili pa so tudi telovadnico in večnamensko dvorano. EK Štajerski TEDNIK torek, 21. 6. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 21. junija 2022 Skrinja domačih viž — Festivalsko leto 2022 Manjše število prijav, veliko pomanjkanje kvintetov Po festivalu Pod Pohorjem v Oplotnici, bodo ta petek narodno-zabavni ansambli vižali na 30. festivalu Vurberk, festivalu vokalno-instrumentalnih skupin z diatonično harmoniko ter dvo in večglasnim petjem. Na dan festivala bo izšla tudi festivalska zgoščenka s tekmovalnimi skladbami sodelujočih ansamblov. Na izboru ansamblov, ki je potekal v Podnanosu, so si vstopnico za letošnji vurberški festival priigrali: Grand kvintet (Podplat), Lesarji (Vače), Dar (Zreče), Posluh (Frankolovo), Falant (Žalec), Fantje spod Šilentabra (Pivka), Jarica (Sevnica), Upanje (Gorišnica), Poziv (Celje, Gorica pri Šmarntem), PIK (Šentjur) in Krimski lisjaki (Preserje). Kot dvanajsti pa bo nastopil ansambel Tik Tak, ki je na minulih festivalih prejel nagrado – plaketo Lojzeta Slaka za izvedbo in srebrnega zmaja, ki je druga nagrada festivala. V Podnanosu so obiskovalci izbrali tudi naj všečni ansambel. Največ glasov občinstva je prejel ansambel Fantje spod Šilentrabra. V začetku julija pa bosta narodno-zabavne ansamble gostila kar dva festivala: Graška Gora poje in igra bo 3. julija, že 2. julija pa se bo z zabavnim delom začel letošnji jubilejni 50. festival Števerjan, nadaljeval pa 3. julija s tekmovalnim delom. Festival Graška Gora poje in igra je mednarodno narodno-zabavni festival, letošnji bo že 46. Z leti je prerasel iz lokalnega v mednarodni festival. S tem pa skrbi za prepoznavnost slovenske narodno-zabavne glasbe tudi zunaj meja naše domovine. Nastopili bodo: Ansambel Braneta Klavžarja, Spev, S.O.S. kvintet, Dečki z bregov (Hrvaška), Pajdaši, Skupina Chicas, Špas z Evo, Kronwildkrainer (Avstrija), Smeh in Petka. Festival Števerjan svojo zgodovino piše od leta 1971. Zaradi manjšega števila prijav bo 50., jubilejni števerjanski festival, s katerim je dolga leta tesno sodeloval tudi ptujski festival na- Foto: Črtomir Goznik Ptujski ansambel Petovia kvintet se bo letos za festivalske nagrade potegoval le na festivalu v Števerjanu. Fotografija je z 52. festivala NZG Ptuj 2022, ki je bil pri Puhovi domačiji v Sakušaku. rodno-zabavne glasbe, potekal nekoliko drugače, a kot napovedujejo njegovi organizatorji, nič manj slovesno. Na drugem dnevu festivalskega dogajanja, ki bo tekmovalnega značaja, bodo nastopili: Akordi, Lisjaki z Astrid in Barbaro, Petovia kvintet, ansambel Poljanšek, Špadni fantje, Tik Tak in Vrli muzikanti. V Števerjanu se bo ptujski ansambel Petovia kvintet, veliki zmagovalec 52. ptujskega festivala NZG, ki je potekal pri Puhovi domačiji v Sakušaku, predstavil z valčkom Zapuščina staršev. Besedilo in aranžma je delo Bojana Zemeta, avtor besedila pa je Bernard Miklavc. Iz zakladnice narodno-zabavne glasbe pa so izbrali Avsenikovo Pesem v spomin. Števerjanski festival bo za Petovia kvintet edini festivalski nastop v letu 2022, želeli so nastopiti tudi na festivalu Guštanj, ki pa ga tudi letos ne bo. Na Graški Gori so bili veliki zmagovalci leta 2019. Sicer pa so z igranjem polno zasedeni, veliko nastopajo tudi v Avstriji. Jutri bodo nasto- pili tudi na veliki humanitarni prireditvi družbe Radio-Tednik Ptuj Vsi skupaj smo za enakost, prijateljstvo, sopomoč, ki bo potekala v Termah Ptuj. S polno paro pa potekajo tudi priprave na 53. ptujski festival NZG, ki bo 19. avgusta na Mestnem trgu na Ptuju. MG Ptuj z Dan odprtih vrat Zgodovinskega arhiva Ptuj Poseben izziv predstavlja elektronsko gradivo Po epidemiji so se v Zgodovinskem arhivu vrnili v stare tirnice. Tako so letos lahko ponovno praznovali 9. junij, mednarodni dan arhivov. „Praznujemo ga od leta 2008. Na ta dan opozarjamo na pomembnost arhivov, kajti ena od najpomembnejših nalog družbe je tudi ta, da se ukvarja z lastno zgodovinsko in kulturno dediščino ter jo tako varuje in hrani za prihodnje generacije. V to dediščino spada tudi pisna kulturna dediščina, ki jo hranimo arhivi. V bistvu nam država nalaga hrambo tega arhivskega gradiva. Arhivska dediščina, kamor spadajo listine, spisi, karte, fotografije, digitalni zapisi, s svojo vsebino odsevajo nezamenljivo podobo naše družbe,“ je ob mednarodnem dnevu arhivov povedala direktorica ZA Ptuj Katja Zupanič. Novi arhivski zakon iz leta 2014 določa, da morajo arhivski ustvarjalci predati gradivo arhivu najkasneje trideset let po nastanku le-tega. V arhivu jih spodbujajo k odbiranju gradiva, pogosto pa so problemi s kadrom, financami. Na Ptujskem in Ormoškem, ki ga s svojim delom pokriva ptujski arhiv, nekih zaostankov s predajo gradiv ni, tudi ni mogoče reči, da bi se kakšno gradivo izgubilo in ga ustvarjalci ne bi predali v varovanje in hrambo arhivu. „Izziv pa predstavlja elektronsko gradivo, ki izvorno nastaja v elektronski obliki. Obstaja bojazen, da bo veliko informacij izgubljenih,“ ugotavlja direktorica ptujskega arhiva. Kljub epidemiji so se v ZA Ptuj trudili, da bi zastavljene letne načrte izpolnili. Tudi letošnji program je ambiciozno nastavljen, delno so ga že realizirali. Tako so v zbirki Viri objavili delo Zapisnik duš – status animarum župnije sv. Jurija na Ptuju za ožje mestno območje Ptuja za leta 1826, 1827 in 1835. Delo je pripravila Marija Hernja Masten. Gre za zapisnike duš, ki so bili najdeni med gradivom pri urejanju minoritskega gradiva, ki sta ga nekaj le urejali Marija Hernja Masten in Foto: Črtomir Goznik V okviru dneva odprtih vrat so v Zgodovinskem arhivu Ptuj povabili na javno vodstvo po razstavi Metamorfoze delov ptujskega mestnega jedra v zadnjem stoletju, katere avtor je dr. Dejan Zadravec, in ogled arhivskih depojev. Seznanili pa so jih tudi z delom arhiva. Nada Jurkovič. Javnosti ga bodo predstavili v kratkem. V Mariboru pa je v Fotografskem muzeju Maribor v sklopu 30-letnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Avstrijo na ogled razstava Alois Kasimir – fotograf na prelomu stoletja. Na njej lahko vidimo izbor iz fotografskega opusa tega ptujskega in haloškega slikarja in fotografa. Zapuščino ptujske slikarske in trgovske družine Kasimir in Oeltjen hrani ZA Ptuj. Razstavi o Fürstovi družini in pekarstvu na Ptujskem Foto: Črtomir Goznik Na podlagi rokopisne knjige ptujske mestne župnije sv. Jurija je nastala publikacija (na fotografiji) kot vir za preučevanje ptujske preteklosti. Javnosti jo bodo predstavili v kratkem. Avgusta bodo v Fürstovi hiši na Ptuju odprli razstavo, na kateri bodo predstavili zgodovino ene najznamenitejših in najpo- membnejših ptujskih rodbin 19. in 20. stoletja, ki do danes še ni bila ustrezno in zadovoljivo raziskana. Razstava s katalogom bo posvečena 200. obletnici ustanovitve podjetja Fürst&Sohn na Ptuju. Podjetje se je ukvarjalo s pridelavo in prodajo vina. Uspešno in znano je bilo po vsej habsburški monarhiji. Današnja lastnika Gerhart in Jakob Fürst aktivno sodelujeta pri kulturnem in gospodarskem razvoju mesta. Pred koncem leta pa bodo povabili še na razstavo Pekarne in pekarstvo na Ptujskem skozi čas, ki nastaja v avtorstvu Monike Čuš in soavtorstvu ZA Ptuj. Tradicija pekarstva na Ptujskem je že zelo stara. Pekovski ceh je omenjen tudi v prvem ptujskem statutu, v arhivu hranijo tudi njihov pečat. Predstavili pa bodo tudi nekaj novih knjig, 22. junija o velikem politiku Antonu Korošcu. Sicer pa v tem času popisujejo sodne fonde, nekatere privatne fonde in mestni arhiv Ormoža. Skupaj vsega arhivskega gradiva pa je v ZA Ptuj že okrog štiri kilometre. Letos se bo veliko dogajalo tudi na področju investicij. Še pod prejšnjo vlado so jim odobrili več investicij, na katere so dolgo čakali. Kapacitete bodo razširili na področju informacijske tehnologije. Opremili se bodo z zelo kakovostnim knjižnim skenerjem, Zeutschel Omniscan, ki stane čez 40.000 evrov, kar jim bo olajšalo digitalizacijo, da jo bodo lahko sami izvajali. Nabavili in montirali pa bodo tudi visokotemperaturno toplotno črpalko. MG Štajerski TEDNIK torek, 21. 6. 2022 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Letošnje vreme že kaže svoje pasti Do sedaj je na vrtu pravzaprav teklo vse kot po maslu. Razne zimske in zgodnje spomladanske suše v bistvu večjih težav niso povzročile. A rastline so trpele, saj se je vreme, predvsem temperatura, ves čas menjalo. Ali je bilo vroče, ali je bilo hladno, vsekakor pa so se temperature menjale na zelo kratka obdobja. Zato je težav tudi veliko. Kaj torej lahko naredimo? Zastiranje tal To opravilo vam deloma lahko prihrani zastiranje, prekrivanje tal. Posebej, če imate vrt na brežini, ste letos že lahko izgubili veliko rodovitne zemlje. Vsaka nevihta, stran 19 Nasveti torek z 21. junija 2022 Nasvet bo dokaj podoben, kakor je bil tisti, kaj narediti po toči. Poskrbite, da bo po vsakem nalivu zemlja ostala rahla, odcedna. Torej vsaj z orodjem, ki ima tri zobe, strokovno mu baje rečejo ročni kultivator, seveda lahko ima tudi več ali manj rogljev, vsakokrat, ko se po nalivih zemlja vsaj malo osuši, zemljo okoli rastlin prerahljajte. Seveda je možno to narediti tudi z nihajno motiko, a se mi zdi prav v ta namen to orodje najbolj uporabno. Pred napovednimi neurji, spremembo vremena, je smiselno posevke poškropiti s pripravki, ki vsebujejo aminokisline, od domačih pripravkov je delno nadomestilo koprivni pripravek, če je le možno, kombiniran z gabezovim. Potem rastline, če ni bilo neurja, poškropite s pripravki, ki vsebujejo morske alge. V tako stresnih situacijah, kakor so sedaj, ne bo nič odveč, če tedensko izmenično uporabljate ene in druge. Morske alge imajo močan vpliv na razrast koreninskega sistema in na cvetni nastavek, seveda pa dajejo rastlinam tudi energijo, s katero potem same obnavljajo celice po poškodbah in rastejo naprej. Aminokisline imajo nekatere funkcije podobne, vendar najbolj od vsega vplivajo na rast in razvoj zelen in nadzemnih delov in seveda na premagovanje stresnih situacij. Torej pred in po stresu uporabljamo več pripravkov, ki vsebujejo aminokisline, v stresnem času, v vročini, mrazu, po poškodbah in po presajanju sadik pa imajo večjo vlogo alge. Nekje vmes pa so pripravki, ki vsebujejo rastlinske izvlečke, jaz osebno bi jih dodajala obojim. Nadomestni pripravki, narejeni doma, so ognjičev ali regratov pripravek, pred težavami pa koprivni in preslični pripravek. COLOR CMYK V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Odgovornost dediča za zapustnikove dolgove Po umrlem sorodniku sem podedoval pol razpadajoče hiše. Nekaj mesecev kasneje sem začel dobivati pozive za plačilo dolgov pokojnega, s katerimi sploh nisem bil seznanjen. Ali jih moram plačati? Upniki mi že grozijo s tožbami. Foto: MP Rumenenje fižola ima vzrok v zemlji; gre za gnitje korenin vsak naliv pomeni tudi odnašanje zemlje po strmini, če niste tal pred tem prekrili, vsaj poskusili ustaviti odnašanje z višjimi gredicami, da je zemlja ostala med njimi ali, najbolje, z obdelavo take brežine na povprek, ne navzdol. Prekrivanje tal za zastirkami pa pojav odnašanja zemlje, seveda tudi zbijanja zemlje, močno omili. Zastirke pa nimajo samo te vloge. Zelo pomembna je njihova vloga tudi za dobro delovanje korenin rastlin. Le-te nimajo rade sončne pripeke. V juniju je še veliko rastlin manjših, sončni žarki imajo prosto pot tudi do korenin. Zastirka senči in ohranja zemljo hladno, le tako pa se v njej dobro počutijo tudi korenine. Mogoče samo en nasvet, ob res obilnih padavinah, če opazite, da se zemlja ne suši dovolj hitro, za dan ali dva zastirko odmaknite, da se bo zemlja hitreje posušila. Tudi po toči tla okoli rastlin takoj, ko ste jih prerahljali, tudi prekrijte, da si bo rastlina čim prej opomogla. Najbolj zdaj, kot kaže, nagaja fižol Takšno vreme je kot nalašč za talne glivice, ki letos precej napadajo stročnice. Najslabše je s fižolom, a mislim, da bodo kmalu težave pokazale tudi toploljubne leča in čičerika. Če vam spodnji Foto: MP Če ste rumenečo ali sušečo se rastino fižola izpulili in našli take kornine, je čas za ukrepanje. listi fižola rumenijo, ali celo postajajo suhi, vedite, da gre v bistvu za glivice padavice sadik oz. gnitje korenin. Najprej v takem primeru eno, najslabšo rastlino izpulite. Če vidite na koreninah poškodbe, kot so na sliki, potem je rastlina v Foto: Shutterstock/M24 V drugi polovici junija začnemo setve strniščnih križnic: podzemno kolerabo, strniščno repo in črno redkev. Seveda to še ni glavna setev, je še malo zgodaj. Prav tako sejemo šele zdaj sladki komarček ali koromač. Tudi prezimne sorte pora sejemo (sadimo) šele zdaj. velikih težavah. V vsakem primeru vedite, da dognojevanja fižola z dušikom (nekateri še vedno radi vržete nekaj KANa, če se to zgodi), zalivanje s koprivami in podobno temu pojavu daje še dodatno moč. Gre za glivično ali bakterijsko okužbo. Najpogosteje se to dogaja tam, kjer so tla slabo zračna, kjer je preozek kolobar, imam pa na sumu, da je letos posredi tudi slabo seme. Kaj narediti? Vsekakor je najprej treba zemljo prezračiti, potem rastline zaliti z enim izmed naslednjih pripravkov. Prvi je RastP, na večjih površinah je popolnoma enak pripravek RiceP, ki vsebuje antagonistično bakterijo, naslednja dva pa vsebujeta konkurenčno glivico, prvi je Prestop, drugi pa Univerzalni fungicid. Sama bi pripravkom dodala še morske alge, ali pa pripravek iz cvetov ognjiča. Zadevo bi vsekakor ponovila čez sedem dni. Vedno pa zalivamo po sončnem zahodu, ko temperature padejo pod 25 oC. Na isto mesto ne sejemo novega semena, saj se okužba lahko ponovi. Šele ko opazite, da se je fižol opomogel, osipajte rastline in dodajte zastirko, če je potrebno. Kaj sejemo ali sadimo v drugi polovici junija? Seveda še ves mesec sejemo endivijo in radič, ne pozabite na prezimne sorte radiča. Odličen vir energije so spomladi. Domača sorta solkanski je podobna vrtnici, ne postane trda in tudi greni ne. Že zadnjič sem pisala tudi o zelo koristnih ohrovtih, ne pozabite nanje. Ob njih lahko še vedno posejete nizek stročji fižol. Začnemo pa setve strniščnih križnic: podzemno kolerabo, strniščno repo in črno redkev. Seveda to še ni glavna setev, je še malo zgodaj. Prav tako sejemo šele zdaj sladki komarček ali koromač. Tudi prezimne sorte pora sejemo (sadimo) šele zdaj. Tako nizek kakor visok fižol je še vedno možno posejati. Graha in boba pa seveda že dolgo ne sejemo več. Tudi korenček, pastinak in peteršilj za zimo sejemo šele zdaj. Zagotovo sem še kaj izpustila, a upam, da imate vsaj za našteto še dovolj prostora na vrtu. Miša Pušenjak Iz opisa povzemamo, da je zapuščinski postopek končan in sklep o dedovanju pravnomočen. Gre za vprašanje odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove. Po zakonu je dedič odgovoren za te dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Če je dedičev več, odgovarjajo upnikom solidarno, vsak do vrednosti svojega dednega deleža. Solidarna oziroma nerazdelna odgovornost pomeni, da se upnik lahko za izterjavo svoje terjatve obrne le na enega od dedičev ali na nekatere od njih. Dedič je dolžan plačati upnikovo terjatev, če ne presega vrednosti premoženja, ki ga je podedoval. Dedič, ki je dolg plačal, lahko zahteva od sodedičev v sorazmerju z dednimi deleži povrnitev dela plačanega dolga, razen če ni v oporoki drugače določeno. Za dolgove zapustnika pa ne odgovarja dedič, ki se je odpovedal dediščini, torej ki ni dedoval. Foto: Pravni nasvet Na odgovornost dediča za zapustnikove dolgove ne vpliva morebitna nevednost glede teh dolgov. Če ni stečaja zapuščine (v našem primeru ga očitno ni), se upniki v primeru, da jih je več, ne poplačujejo sorazmerno, temveč dedič plača dolg upnika, ki ga prvi pozove oziroma ki prvi uspe s sodnim postopkom. Dolg plača, če ne presega vrednosti podedovanega premoženja, če ga presega, pa lahko plačilo presežka odkloni. Ko plačila vseh dolgov dosežejo vrednost podedovanega premoženja, lahko dedič tudi v morebitnih sodnih postopkih ugovarja, da je svoje obveznosti izpolnil (plačal dolgove do vrednosti podedovanega premoženja). Če se je na vas obrnil pokojnikov upnik in terja plačilo svoje terjatve (pa ta terjatev obstaja, ni zastarana oziroma ne obstajajo ugovori glede njene višine – vse to preverite z odvetnikom ali drugim pravnim strokovnjakom), bo to terjatev do vrednosti podedovanega premoženja treba plačati. Če so premoženje pokojnega sorodnika podedovali tudi drugi dediči, lahko od njih zahtevate povrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju z dednimi deleži (vašim in njihovimi). V primeru sprejema dediščine se odgovornosti za zapustnikove dolgove ni mogoče izogniti. Kot omenjeno, pa dedič, ki se je dediščini odpovedal, za dolgove zapustnika ne odgovarja. V primerih, ko gre za potomce ali zakonca, je mogoče vnaprej (torej že za časa življenja prednika oziroma zakonca) v obliki notarskega zapisa skleniti sporazum o odpovedi neuvedenem dedovanju. Sicer pa sodišče v vabilu na zapuščinsko obravnavo dediče opozori, da lahko do konca postopka podajo izjavo o sprejemu ali odpovedi dediščini. Izjavo je mogoče poslati na sodišče pisno ali jo dati ustno na zapisnik na zapuščinski obravnavi. Potrebno je še opozorilo, da bo sodišče ob morebitni pasivnosti dediča upoštevalo njegove pravice po zakonu, kar pomeni, da bo (zakoniti oziroma oporočni) dedič, ki se dedovanju ni odpovedal, dedoval, četudi v zapuščinskem postopku ne izjavi ničesar. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 21. 6. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 20 stran 20 torek z 21. junija 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji V Kayseri Kmalu po začetku mojega potovanja me je kontaktiral nekdanji sošolec Oto, prav tako avanturistična duša, in mi sporočil, da se mi lahko za kak teden pridruži. Zanimajo ga podobne stvari kot mene, poleg tega pa ni kompliciran poba, zato sva hitro skovala načrt snidenja. Meni se je del potovanja po Kurdistanu in Mezopotamiji približeval koncu, za skupno pohajkovanje pa sva določila Kapadokijo v osrednjem delu države, nato pa še Ankaro in Istanbul. Na hitrico sem šel obiskat še bližnji Bitlis, kjer sem bil malo razočaran, saj je večina zanimivosti v dokaj klavrnem stanju. Tudi Bitlis je eno izmed mestec z bogato zgodovino, vendar tega preprosto ne znajo tržiti, zgodb je pa ogromno. Prenočišče sem si našel v mestecu Tatvan ob jezeru Van, v sobi pa sem si vzel čas, da naredim revizijo z mojo prtljago. Naslednji dan sem namreč moral vrniti avto in nisem hotel nositi vse navlake na ramenih, tako da sem nekaj znošenih cap vrgel stran. Na sprejemnici je delal en preprost poba, ki je znal glih toliko angleško kot jaz turško. Sredi sprejemnice je imel pripravljen en gašperček, ki ga je zvečer zakuril, da je bilo prijetno toplo, potem pa smo imeli čvekalni večer – le da ni bil ob tabornem ognju. Vsi ti ljudje so zelo družabni in zvečer se vse prodajalnice in druge luknje Foto: Dani Zorko Medresa Ihasiye Serafhan v Bitlisu Foto: Dani Zorko Pogled na jezero Van s severne strani napolnijo z nekimi kolegi in znanci, ki poročajo o tem, kako je bil njihov dan. Tudi k nama so sčasoma začeli prihajati ljudje, in medtem ko smo pekli celi krompir na pečki, je počasi mineval čas. Po dolgem času sem se znova lahko pogovarjal z žensko, ki celo ni bila zagrnjena. V center mesta Van sem s šoferskega vidika zdaj prišel kot usposobljen voznik za turške ceste, kar pomeni, da sem v tem času gladko osvojil rinjenje skozi gnečo, ustavljanje sredi ceste, cikcakanje v krožiščih in gestikulacijo, s katero lahko koga neverbalno pošlješ v maloro. In na koncu dneva ni nobene zamere nikjer. Najprej sem si peljal prtljago na avtobusno postajo, kjer sem si kupil tudi karto za Kayseri, kjer sva se nameravala srečati z Otom. V Turčiji je tako, da te nihče ne sprašuje, če si cepljen, okužen, zmešan ali slabe volje; važno je, da si ob prihodu v državo urediš t. i. HES-kodo, s katero si sledljiv po vsej državi. To morajo imeti vsi državljani Turčije in tudi tujci, jaz pa sem se do sedaj šlepal skozi z mojim jezikom. Resnici na ljubo, na vzhodu države nihče ne pre- verja nič in tega enostavno nisem potreboval. No, pri prevoznikih pa je drugače, saj se mora ob nakupu kakršnekoli vozovnice vnesti v sistem tudi ta koda, drugače ne dobiš karte. To kodo mi je pomagal pridobiti kar en avtobusni šofer in jo imam še danes. Gre preprosto za to, da če je kdo na avtobusu (ali kje drugje) bolan, sistem takoj identificira vse osebe, ki so na avtobusu, ter jih obvesti o ustreznih ukrepih. Brez deljenja na cepljene, necepljene, prebolele, bogate ali siromake. S to kodo ima vsakdo dostop do vsega in je zadeva rešena. Čakal me je nočni avtobus do Kayserija. Foto: Dani Zorko Gašperček v recepciji, kjer smo si pekli cel krompir Umbra krameri Je majhna, od 6 do 9 cm in največ do 17 cm dolga riba valjastega, temno olivno rjavkasto pegastega telesa, ki ga pokrivajo velike luske, ki segajo na glavo in na škržni poklopec. Na glavi so velika, rahlo nadstojna usta z zobmi v spodnji čeljusti. Nima pobočnice. Vzdolž bokov poteka svetlejša proga. Robovi vseh plavuti so zaokroženi, le hrbtna je skoraj ravna. Samci so manjši od samic. Spolno dozori v prvem letu. Drsti se od marca do aprila. Ikre odlaga v gnezdo iz rastlinja ali v jamice na dnu vode. Samica čuva zarod, dokler se ne začne hraniti. Hrani se z živalskim planktonom in talnimi nevretenčarji. Imenujemo jo tudi evropska umbra. Življenjski prostor: Je zelo teritorialna riba. Življenjski prostori so stoječe vode – mrtvice, rečni rokavi, plitva zarastlinjena jezera in zelo zaraščeni melioracijski kanali z mehkim peščenim ali muljastim dnom. APSU - svetovni ocean v sumersko-akadski mitologiji, EVIAN - letovišče v Franciji, na južnem bregu Ženevskega jezera, RAON, Jean - dvorni kipar in arhitekt Ludvika XIV. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 21. junija 2022 COLOR CMYK torek, 21. 6. 2022 Za kratek čas 21 Markovci z Občina bogatejša za sodoben fitnes Podravje z Iz studia Radia Ptuj Poleg vadbe tudi prehranska dopolnila Pred nami je še eno srčno in veselo druženje Radio Ptuj in Štajerski tednik bosta v okviru prireditve Vsi skupaj smo za – enakost, prijateljstvo in sopomoč letos znova poskrbela za nepozabno druženje. Kot že vrsto let doslej bo družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju s sponzorji in donatorji 22. junija udeležencem iz cele Slovenije iz socialnovarstvenih zavodov in drugih institucij, kjer skrbijo za ljudi s posebnimi potrebami, centrov za socialno delo, rejniških družin, prostovoljcev in drugih okolij omogočila dan, poln vodnih radosti v Termah Ptuj, ki se bo zaključil z nepozabnim koncertom v Amfiteatru Term Ptuj. Nastopili bodo Gabriela Hrženjak, Petovia kvintet, Tanja Žagar in Maja Oderlap. Vsi skupaj smo za – enakost, prijateljstvo in sopomoč je projekt, ki že osmo leto lepša poletna do- živetja številnim otrokom in njihovim spremljevalcem: Za številne je dan druženja v Termah Ptuj postal poseben dan v letu, ki ga ne gre zamuditi, saj se srečajo s prijatelji iz cele Slovenije in glasbeniki, ki jih radi poslušajo in se z njimi želijo srečati tudi v živo, z njimi tudi zapeti in zaplesati ali pa posneti skupno fotografijo. Zgodbe, kakršne smo s tem našim dogodkom spisali v preteklih letih, bi si želeli živeti vse dni v letu in sploh celo življenje. Da bi nas vselej in povsod vodili srčnost, humanost, spoštovanje, ljubezen, posluh za potrebe drugih, drugačnosti, da bi bili vsak trenutek predvsem ljudje. Že od leta 2014 skupaj z udeležen- Druženje omogočajo Radio-Tednik Ptuj, Terme Ptuj, Zavarovalnica Triglav, Mestna občina Ptuj, Logotech, Zerox, Vzajemna in Talum. ci iz cele Slovenije ter s prijatelji, poslovnimi partnerji in donatorji ustvarjamo zgodbo, v kateri smo vsi skupaj za to, da bi bil svet boljši, lepši, da bi se bolje razumeli, prepoznavali, si še bolj pomagali in bili prijaznejši drug do drugega. Vsem, ki sodelujejo v tej zgodbi, ki razumejo njeno poslanstvo, smo zelo hvaležni,“ je pojasnil direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. Dogodka se vsako leto z veseljem udeležijo gostje iz cele Slovenije in vsi se strinjajo, da gre za edinstveno druženje, ki ga vsi nestrpno pričakujejo, saj prinaša veselje in radost ter vsem gostom polepša dan. Bodite z nami – to sredo, 22. junija, od 17. ure dalje v Amfiteatru Term Ptuj, uživajte na brezplačnem koncertu in v srčni družbi gostov iz vse Slovenije. Nš Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 5 2 2 6 8 8 7 6 2 1 1 5 3 9 5 5 6 4 3 7 9 V markovskem naselju Bukovci je pred nekaj dnevi za vse rekreativne navdušence, pa tudi bolj resne športnike, vrata odprl novi fitnes s telovadnico. Foto: arhiv ŠT Sudoku z Sudoku 4 stran 21 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel < << < << << <<< < << <<< << < << -------------- Denar € €€ €€€ € €€ € €€ € € €€ €€€ €€€ Foto: M. V. »Sam fitnes je opremljen z vrhunskimi napravami znamke Panatta. Na voljo so različni pripomočki, ki so namenjeni za pripravo športnikov ali rekreativcev, za preventivo pred poškodbami ali rehabilitacijo po različnih poškodbah, za osebe, ki želijo spremeniti telesno sestavo (bodisi z izgubo ali povečanjem telesne teže), vadbe, ki so namenjene pridobivanju, vzdržljivosti, razvijanju in ohranjanju gibljivosti ter krepitvi srca, dihal in ožilja in še različni kondicijski treningi. Na voljo so tudi pripomočki za športnike v različnih panogah, ki lahko individualno ali skupinsko izvedejo kakršenkoli trening,« je ob odprtju povedal lastnik Marko Vindiš. V zgornjem nadstropju športnega centra bodo v začetku septembra ponudili tudi širok izbor vodenih vadb, kot so različni funkcionalni treningi, aerobika, vadba za starejše, pilates, vadbe za gibalni razvoj otrok in še mnoge druge oblike vadb. Različne vadbe za otroke bodo med drugim omogočile tudi staršem miren trening. V samem fitnesu bo možen tudi nakup različne športne prehrane, širok nabor proteinskih napitkov in prehranskih dopolnil. Ekipo R-FIT fitness&gym sestavljajo strokovni kadri, licencirani osebni trenerji in vaditelji ter profesorji športne vzgoje, ki jih vodi Rene Roškar. M.V. Zdravje ›› ››› ›› ››› › ›› › ››› › ››› › ›› Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 3 (velja za teden od 21. do 27. junija) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji?  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 20. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja knjigarnica in papirnica Bukvica. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: David Širec, 2318 Laporje Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 21. 6. 2022 stran 22 torek z 21. junija 2022 Poslovna in druga sporočila 22 VSI SKUPAJ SMO ZA Ž—Š”˜œǰȱ™›’“ŠŽ•“œŸ˜ǰȱœ˜™˜–˜²ȱǯǯǯ 22. junija ob 17.00 v Termah Ptuj U 0DMD2GH UODS www.radio-tednik.si ULHODQMDN *DE+ UåH 7DQMDäDJ D tet Petovia kvin Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje NOVI NAROČNIKI POZOR! z nami! IIn n nffo form maccijje in n rezzer erva vaci va cciije e za ko op pa alni lln ni av avtto obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D om miino in no o ceen nte terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 15 150, 0, ww ww w..av .av avto tob bu usn s ip preevo ozi.eu za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: av je je: avto vto obu usn ni prev prrev evo ozz in ko kopaanjje. Odho Od hodi ho od dii: vssak a o so obo oto to ob 5. 5.20 20 iz Or Orm mo ožžaa in ob ob 6.0 00 iz iz Ptu t ja ja.. Do na Do ag grra ad de e stte e up prrav viiččen eni no ovii nar aroč oččniiki o k , ki pre red d te tem m vssaj a 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče če eni n na Št Štaj taj a errsk skii ted te edn dnik ik in se se zav avež eže ette, e, da bo bostte na bost aro ročn č ik ost čn stal alli vssajj eno le a etto. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK torek, 21. 6. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave torek z 21. junija 2022 .0(7,-679232/$1(& 3URGDMDQRYHLQUDEOMHQHNPHWLMVNHPHKDQL]DFLMH SUDYLQDVORY]DYVHYDåHSRWUHEH UHSURGXNFLMVNHJDPDWHULDODJUDGEHQHJDPDWHULDODWHU VHUYLVWUDNWRUMHYLQYVHNPHWLMVNHPHKDQL]DFLMH 9PHVHFXMXOLMXRGSLUDPRãHHQR NPHWLMVNRWUJRYLQRY /RYUHQFXQD'UDYVNHPSROMX ]DWRWDNRM ]DSRVOLPR'9$352'$-$/&$ 3ULMDYR]åLYOMHQMHSLVRPSRãOMLWHQDQDã QDVORYDOLQD IUDQFSODQLQVHN#NPHWLMVWYRSRODQHFVL 3(3/(7(5-( 3($*52/(6.LGULþHYR 3OHWHUMH .RORGYRUVND /RYUHQFQD'US.LGULþHYR         23 Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka, brata in strica Vladimirja Brusa IZ PODVINCEV 110A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala patru Mateju za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospe Hedviki za besede slovesa, pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj ter Domu starejših Matija za pomoč pri negi. Hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hči Renata in sin Aleš z družinama SURGDMD#NPHWLMVWYRSRODQHFVL  .PHWLMVWYR3RODQHFSUDYLQDVORY ]DYVHYDãHSRWUHEHQDSRGHåHOMXLQYNPHWLMVWYX PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvoje topline, bolečina kar ne mine. Misel pa nas vodi tja, kjer v tišini spiš, v naših srcih pa vedno živiš. SPOMIN 18. junija je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi partner, ati, tast in dedek Stanko Fideršek Z ZAGREBŠKE CESTE 97 PTUJ Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO IZ E NOV KE L I ŠTEV www.repo orter.si VLADIMIR VODUŠEK – Kdo mu je uničil deset let življenja; intervju se bere kot kriminalka PREDSEDNIŠKI KANDIDATI – Nina Krajnik ali Jože Možina v tekmi z Marto Kos in Natašo Pirc Musar? IZET RASTODER – Kam vse sežejo lovke slovenskega kralja banan BOMO DELALI ŠE PO SMRTI? – Zakaj tudi pri nas išče delo vse več upokojencev KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 923 197. Kupim traktor s priključki. Tel. 041 680 684. Prodam prašiče, težke od 25 do 100 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. NESNICE, rjave, grahaste, črne, štajerke, v začetku nesnosti, in purane, 7 kg, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Možna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246. RAZNO www.tednik.si PRODAM rabljen gorilnik za centralno peč. Tel. 041 946 178, zvečer. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji 3URPRFLMVNRVSRURþLOR =DËDUDQNURJEROH]QLVWROHWMDLQ ]GUDYOMHQMHVSRPRËMRNRQRSOMH ‡Ž‹‘ ”ƒœŽ‹«‹Š „‘Ž‡œ‹ •‘ ā‡ ˜ ƒæ‹Š «Žƒ‹Š ‘‡‹Ž‹ ‹ ‘ā‘•–‹ œ†”ƒ˜ŽŒ‡Œƒ • ’‘‘«Œ‘ ‘‘’ŽŒ‡Ǥ‡‹Ž‹’ƒ‹•‘–‡‰‘„•‘†‘„‡‰ƒ«ƒ•ƒ‘– Œ‡ •Žƒ†‘”ƒ „‘Ž‡œ‡ǡ • ƒ–‡”‘ •‘ ’‘˜‡œƒ‡ 文˜‹Ž‡„‘Ž‡œ‹ǣŠ‘Ž‡•–‡”‘Žǡ’‘˜‹æƒ”˜‹–Žƒǡ•–”‡•ǡ ”‘‹«ƒ —–”—Œ‡‘•– ‹–†Ǥ Žƒ†‘”‘ „‘Ž‡œ‡ ‹‡—Œ‡‘–—†‹ ǼǤ‘Ž‰ƒŽ‡–ƒƒ”‡« ’‘–‡ƒ’”‹”‹–‘‹«Ž‘˜‡Œ‡„”‡œ–‡āƒ˜„‹«ƒŒ‘Œ‡ ‘†”‹–ƒƒŽŒ—«‘ǤŽƒ†‘”ƒ„‘Ž‡œ‡Œ‡–”ƒŒ‘’‘˜‹æƒƒ”ƒ˜‡”˜‡‰ƒ•Žƒ†‘”Œƒ˜”˜‹ǡƒ•–ƒ‡’ƒǡ ‡” ‹œ—Ž‹ ȋŠ‘”‘ –”‡„—搇 •Ž‹ƒ˜‡Ȍ ‡ †‡Ž—Œ‡ ’”ƒ˜‹Ž‘Ǥ ˜‹æƒ•Žƒ†‘”˜”˜‹’ƒ˜‘†‹˜œ†”ƒ˜•–˜‡‡œƒ’Ž‡–‡‘–•‘ƒ’—–ƒ ‹Œ‡‘‰ǡ‘†’‘˜‡†Ž‡†˜‹ ǡ ‹ˆƒ”–ǡ‘ā‰ƒ•ƒƒ’ǡ‹œ‰—„ƒ˜‹†ƒǡ˜‡–Œƒǡœ˜‹æƒ‡ ƒæ«‘„‡Ǥ ‘œƒ‘ •Žƒ†‘”ƒ „‘Ž‡œ‡ –‹’ƒ ͷǡ •Žƒ†‘”ƒ „‘Ž‡œ‡ –‹’ƒ ͸ ‹ ‘•‡«‹æƒ •Žƒ†‘”ƒ „‘Ž‡œ‡Ǥ ,‡ ‡ƒ†‘  •Š—Œæƒ‘ǡ •‘ œ‡Ž‘ ā‡Œ‹ǡ ‰”‡‘’‘‰‘•–‘ƒ˜‘†‘ǡ‹ƒ‘’”‘„Ž‡‡œ‡Š—”Œ‡ǡ—–”—Œ‡‘•–Œ‘ǡŽƒ‘–‘ǡ˜‹†‘ǡ„‘Ž‡«‹ƒ‹˜ •–‘’ƒŽ‹Šǡ‘”ƒ‘„‹–‹œ‡Ž‘’‘œ‘”‹ǡ懒‘•‡„‡Œ«‡ ‹ƒ‘ƒ†ͺͻŽ‡–ǡ–‡āƒ˜‡œ†‡„‡Ž‘•–Œ‘ǡ•‘”‘†‹‡ œ•Žƒ†‘”‘ǡœ˜‹æƒ”˜‹–Žƒǡ’‘˜‡«ƒŠ‘Ž‡•–‡”‘Žƒ ‹–†Ǥ ‡Ž‹‘–‡āƒ˜ǡ‹•‘Œ‹Šƒ˜‡†Ž‹’”‹•Žƒ†‘”‹„‘Ž‡œ‹’ƒŒ‡†‹”‡–‘’‘˜‡œƒ‹Šœƒ•Ž‡†Œ‹‹„‘Ž‡œ‹‹‘–•‘ǣ˜‹•‘”˜‹–ŽƒǡŠ‘Ž‡•–‡”‘Žǡ‹Œ‡‰Žƒ˜‹ ˆƒ–‘”œƒ”ƒœ˜‘Œ„‘Ž‡œ‹•” ƒ‹‘ā‹ŽŒƒǡ•”«‘ƒŽ‹‘ā‰ƒ•‘ƒ’ǡ—–”—Œ‡‘•–ȋ”‘‹«ƒ—–”—Œ‡‘•–Ȃ ǡ •–”‡•‹–†ǤǤ ‘‰‘˜‘”‹‘‘•–”‡•—ǡŒ‡˜‘”ƒŽ‹Š ‡”ƒŠ•–”‡•œ†”ƒ˜ǡ–‡āƒ˜ƒ’ƒƒ•–ƒ‡ǡ‘•‡œƒ”ƒ†‹ƒ«‹ƒ†ƒƒæŒ‡‰ƒā‹˜ŽŒ‡Œƒǡe «Ž‘˜‡‘˜‘ ’•‹Š‹«‘‹Ƥœ‹«‘”ƒ˜‘˜‡•Œ‡ǡƒ”’ƒŒ‡œ‘˜ƒ”ƒœŽ‘‰œƒ’‘Œƒ˜•Žƒ†‘”‡ǡœ˜‹æƒ‡‰ƒŠ‘Ž‡•–‡”‘Žƒǡ†‡- Pogovoru z Vlasto Klep (magistro biomedicinskih znanosti) lahko prisluhnete na Radiu Ptuj, v torek, 21. 6., ob 11. 40, s ponovitvijo v nedeljo ob 11.40. „‡Ž‘•–‹ǡ •Žƒ„‡ ‹—‘•–‹ǡ †‡’”‡•‹Œ‘ǡ –‡āƒ˜ œ •” ‡ǡ ‘ā‹ŽŒ‡ǡ‹œ‰‘”‡Ž‘•–Œ‘ǡ„‘Ž‡«‹ƒŠ˜‹æ‹ ƒŠǡ•Ž‡’‹Šǡ •’”‡„ƒ˜‹‹–‡āƒ˜ƒ‹ǡǥ   ,        ,Ǥ‘Ž‡œ‹•‘‡†•ƒ„‘’‘˜‡œƒ‡‹Ž‡”‡†‘ œ†”ƒ˜‹‘„‘Ž‡œ‡Ǥ–‡’ƒŒ‡’‘˜‡œƒ‘ Œ‡ƒŒ‡ ˜‡Ž‹‡ ‘Ž‹«‹‡ ƒŒ”ƒœŽ‹«‡Œæ‹Š œ†”ƒ˜‹Žǡ ‹ ’‘˜œ”‘«ƒŒ‘文˜‹Ž‡•–”ƒ•‡—«‹‡ƒ–‡Ž‘Ǥ —ƒŒ ’ƒ ƒ•–‘’‹ œ†”ƒ˜ŽŒ‡Œ‡ • ’‘‘«Œ‘ ǦŒƒǤ  ‰‘–‘˜‘•–Œ‘ –”†‹‘ǡ †ƒ —ā‹˜ƒŒ‡ ‘‘’ŽŒ‡ ȋǡ Ȍ˜‹æƒ‹˜‘‹œ—Ž‹ƒǡƒ”ƒ’‘ƒ‰ƒ—”ƒ˜ƒ˜ƒ–‹•Žƒ†‘”Ǥ„‘ŽŒæƒ‹—•‹•‹•–‡ǡ„Žƒā‹–—†‹ –‡āƒ˜‡ œ ˜‹†‘ǡ ŽƒŒæƒ •”«ƒ ‘„‘Ž‡Œƒ ‹ ‘†’‘˜‡† Ž‡†˜‹  –‡” „‘Ž‡œ‹ ā‹˜«‡˜Œƒǡ ƒ” ˜•‡ ’‘˜‡œ—Œ‡‘ œ •Žƒ†‘”‘‹˜•‡‹„‘Ž‡œ‹‹ǡ‹•‘œŒ‘’‘˜‡œƒ‡Ǥ —†‹ „‘Ž‡«‹‡ ŽƒŠ‘ ’‘˜‡ā‡‘ œ †‡Ž‘˜ƒŒ‡ǦŒƒǡ’”‡†˜•‡ ’”‹ ”‘‹«‹ „‘Ž‡«‹‹ǡ ƒ”–”‘œ‹ǡ ‹–†ǤǤ ,‡ ’ƒ •‡ ˜”‡‘ ƒ Š‘Ž‡•–‡”‘Žǡ ƒā‡Œ‘ 斗†‹Œ‡ ƒ ‹āƒŒ‡ •Žƒ„‡‰ƒ Š‘Ž‡•–‡”‘Žƒ ȋȌ ‹ ‹œ„‘ŽŒæ—Œ‡Œ‘ ƒ”†‹‘˜ƒ•—Žƒ”‹•‹–‡ǡ‹Œ‡’”‹œ˜‹æƒ‹Šƒæ«‘„ƒŠ –—†‹œ‡Ž‘’”‹œƒ†‡–Ǥ ™™™Ǥ•˜‡–„‹‘‡†‹ ‹‡Ǥ ‘ Štajerski TEDNIK torek, 21. 6. 2022 COLOR CMYK torek z 21. junija 2022 Črna kronika 24 stran 24 Ptuj z Prometna varnost se iz leta v leto le poslabšuje Ceste tako slabe, da bi poklicali inšpektorja Prometna varnost na Ptuju se ne izboljšuje, kažejo aktualni podatki Policijske postaje Ptuj, ki so jih na seji obravnavali člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) mestne občine (MO) Ptuj. Ugotavljali so tudi, da so na več cestah nujno potrebne infrastrukturne izboljšave. Če jih pristojni ne bodo izvedli, so pripravljeni na teren poklicati prometnega inšpektorja ali republiškega presojevalca cest, je izpostavil predsednik SPVCP Franc Kozel. „Na območju MO Ptuj smo v prvih petih mesecih letošnjega leta obravnavali 166 prometnih nesreč, v enakem obdobju lani 105, kar pomeni okoli 40 odstotkov več. Ker lansko leto zaradi ukrepov, ki so veljali za omejevanje širjenja epidemije, ni najbolj relevantno za primerjavo, smo izdelali še analizo s povprečjem minulih deset let. V primerjavi s tem obdobjem letošnje število prometnih nesreč posebej ne izstopa, česar pa ne moremo reči za število hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. Bilo jih je šest, medtem ko v minulem desetletnem obdobju številka ni bila nikoli večja od dve. Beležili smo obdobja, ko hudo telesno poškodovanih v prvih petih mesecih leta ni bilo ali smo imeli enega. Prometnih nesreč z lahkimi Foto: Dreamstime/M24 Brez čelade nikar na kolo ali e-skiro! Organi, ki se ukvarjajo z varnostjo in preventivo v cestnem prometu, na starše otrok in mladino apelirajo, naj pri vožnji uporabljajo varnostne čelade. Te so za otroke na kolesih in mladostnike do 18. leta na e-skirojih ali kolesih obvezne, pri vožnji z enoslednimi motornimi vozili pa tako ali tako ne glede na starost. Na seji ptujskega SPVCP so izpostavili, da se otroci, predvsem malo starejši, uporabi kolesarskih čelad izogibajo, kar pa ni dobro. Od doma na primer gredo s čelado, potem jo snamejo. „Ker se začenjajo počitnice, ko je časa za kolesarjenje več, pozivamo starše, naj bodo dosledni, da bodo otroci med vožnjo nosili čelado. Seveda je priporočljivo, da čelade uporabljajo tudi odrasli, saj s tem dajejo otrokom pravilen vzgled,“ je poudaril predsednik SPVCP MO Ptuj Franc Kozel. Kršitve v zvezi z neuporabo čelad opažajo tudi mestni redarji, ki so in bodo to področje poostreno nadzirali. Rojstva: Simona Čagran, Podvinci 101, Ptuj – deček Nal; Larisa Dernikovič, Gorišnica 124a, Gorišnica – deklica Inna; Patricija Kunšek, Velike Rodne 34, Rogaška Slatina – deklica Nika; Ana Cafuta, Majski Vrh 47, Videm pri Ptuju – deček Gal; Anja Kolarič, Lasigovci 2, Polenšak – deklica Zoja; Larisa Roj, Selnica ob Muri 108b, Ceršak – deček Matija; Marija Čerček, Zagorje 67, Lesično – deček Janez Jožef; Nives Janžekovič, Gorišnica 106a, Gorišnica – deček Tim; Eva Čibej – deček Oskar; Katarina Jurič – deček Izidor; Nina Brumec – deček Tai; Tina Rajšp – deklica Mia; Pia Kocbek – deklica Sia; Katja Bolcar – deček Jon; Mirjam Meško – deklica Olivija. Poroke – Ptuj: Aleksander Ciglarič in Nataša Polajžer, Gradišča 9; Uroš Kekec in Tina Ževart, Bukovci 69; Mitja Furek, Hajdoše 39, in Patricija Kikl, Skorba 6; Tomi Žerak, Lovrenc na Dr. polju 86a, in Nadja Turnšek, Apače 164; Borut Hvalec in Polonca Voglar, Pristava 39a; David Ilec in Monika Gajšek, Dobrina 59; Aleksander Merc in Petra Kotnik, Ptuj, Volkmerjeva c. 7; Tomaž Marko in Barbara Tinauer, Polene 28; Izidor Zupanič in Tamara Štrafela, Nova vas pri Markovcih 14c. telesnimi poškodbami je bilo 39, številka ne izstopa in je v okviru povprečja zadnjega desetletja,“ je navedel pomočnik načelnika ptujske policijske postaje za področje prometne varnosti Tomislav Sledič. Pojasnil je, da so med hudo telesno poškodovanimi bili trije kolesarji, en pešec, voznik e-skiroja in voznik motornega kolesa. Kdo so najpogostejši udeleženci prometnih nesreč Prometnovarnostna statistika Policije je pokazala, da kot udeleženci prometnih nesreč v Ptuju in okolici izstopajo ranljive skupine, to so pešci, kolesarji, vozniki enoslednih motornih vozil, med njimi po novem tudi e-skirojev. V prometnih nesrečah na območju ptujske občine je bilo letos udeleženih šest pešcev. Več jih je bilo v letu 2016 (10). Kot udeleženci prometnih nesreč izstopajo tudi kolesarji, letos jih je bilo deset, kar je največ v minulem desetletnem obdobju. Podobno je z vozniki enoslednih motornih vozil (8), enako število jih je bilo v letu 2013. Predsednik SPVCP Franc Kozel je povedal, da so mladi med 14. in 18. letom starosti zelo poredko udeleženi v prometnih nesrečah. „Ta starostna skupina ni problematična, imeli smo dva udeležena v prometni nesreči, nobeden izmed njiju ni bil povzročitelj. Tudi v podatkih za 10-letno obdobje ne izstopajo.“ Avgusta bodo ocenjevali varnost šolskih poti Člani ptujskega SPVCP so se ponovno dotaknili vprašanja (ne) urejene prometne infrastrukture in varnosti šolskih poti. Oblikovali bodo skupine, ki bodo pred koncem poletnih počitnic pregledale prometno situacijo na in ob šolskih poteh, nato pa izdelale poročilo ter ga predale županji Nuški Gajšek. Konec avgusta bi se na temo Foto: ČG »Letos sta bila v prometnih nesrečah na Ptuju udeležena že dva voznika e-skiroja, eden je bil lahko in drugi hudo telesno poškodovan,« je povedal pomočnik načelnika Policijske postaje Ptuj Tomislav Sledič. zagotavljanja varnih šolskih poti po napovedi Franca Kozela srečali na razširjeni seji. Dogovorili so se, da bodo predstavniki SPVCP in partnerskih organizacij na šolskih poteh prisotni od 1. do 9. septembra. Podžupan Kolarič o cestnih žuljih Znova so opozorili na ptujske cestne žulje, predvsem so bili kritični do državne prometne infrastrukture. Podžupan Marjan Kolarič je povedal, da je Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) končanje tretje faze urejanja Slovenjegoriške prestavila za dobra dva meseca, s konca junija na september. Na sestanku z DRSI je dobil občutek, da se o nadaljevanju projekta, se pravi faze ena in dve ter ureditve križišča pri kapelici za Žabjak, več ne želijo pogovarjati. Podžupan je omenil še gradnjo regijskih kolesarskih stez, saj da si nekateri to predstavljajo malo drugače, skrbi ga, da ne bi prišlo do situacije, ko bo treba vračati evropska sredstva. Okrcal je izvajanje gradbenih del v Žabjaku in Novi vasi: „Ceste so razkopane, ne delajo, kot bi morali.“ Cesta mimo Krone katastrofalna Na temo razdrapanih ptujskih cest se je oglasil še Franc Kozel, ki je tokrat izpostavil cesto skozi Če na kresni dan (24.) dežuje, orehom slabo prerokuje. Alkohol je velika težava Po podatkih policistov na Ptujskem izstopa vožnja pod vplivom alkohola. Njegovo prisotnost so policisti izmerili pri dobrih 13 odstotkih povzročiteljev prometnih nesreč. Od 128 povzročiteljev jih je bilo 17 pod vplivom alkohola. Višji delež vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč so zabeležili le v letu 2016, ostala leta je bil nižji, večinoma se je gibal okoli pet odstotkov. Pa tudi sicer med rednimi kontrolami prometa odkrijejo kar precej voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola. Ptujski policisti bodo v zvezi s prisotnostjo alkohola izvajali poostrene nadzore, še posebej ob koncih tedna. Foto: Sta/M24 križišče pri gostilni Krona. „Na tem odseku je tako slab asfalt. Če ne bo šlo drugače, bomo angažirali prometnega inšpektorja. Problem je tudi cesta pri vrtcu v Rogoznici, nujno bo urediti križišče pri kapeli za Žabjak. Menim, da bi DRSI mo- rala na Ptuju več vložiti v cestno infrastrukturo. Zahtevali bomo, da pošljejo republiškega presojevalca cest ali pa neposredno sestanek na terenu z DRSI. Če pa te stvari niso nujne ...“ Mojca Zemljarič Danes bo na zahodu precej jasno, drugod bo prehodno nekaj več oblačnosti. Popoldne ali zvečer bo možna kakšna nevihta. V zahodni polovici Slovenije bo pihal jugozahodnik, drugod veter vzhodnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 20, najvišje dnevne od 27 do 32 °C. OBETI: V sredo in četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Vroče bo, popoldne bodo nastale vročinske nevihte. Napoved za Podravje Vir: ARSO