X9es3a.et.3a. dvakrat na mesec ter stane za vse leto 1 K 60 vin., za pol leta 1 K. Naročnina in inserati blagovolijo naj se poplati upravništvu „Rodoljuba" v Ljuljani, vse spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". 22. štev. _55»/v oz3o.ai3a.ila plačuje se od Stilist opne petit -vrste 16 vin. če se enkrat tiska; 24 vin. če se Škrat, in 30 vin. če se 3krat ali večkrat tiska. Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vračajo. V Ljubljani, dne 17. novembra 1904. XIV. leto. Državna skrb za ljudsko šolstvo. Da je avstrijsko ljudsko šolstvo v pravični in za kulturo širših slojev ljudstva tako vneti državi prava pastorka, je dognana stvar. Vsi naučni ministri z liberalnim gospodom pl. Hart-lom vred niso v zadnji dobi mogočnega socijalnega gibanja avstrijskih narodov niti genili z mezincem, da bi se dvignilo ljudsko šolstvo na višjo stopnjo popolnosti in blagotvornosti po njih inicijativi, kaj šele po njih direktni in izdatni kakršnikoli podpori. Ljudsko šolstvo se je dvignilo vAvstriji zgolj in samo po prizadevanju učiteljstva samega in pa zato, ker tiči v njem samem čudovita po napredovanju hrepeneča moč, slična toploti pomladnega solnca, ki mu ne vzamejo okrepčujoče moči vsi ledeni ostanki moreče zime, ne vzamejo zavoljotega, ker kipi ta moč v njem samem in iz njega samega. S tem, da obeša vlada trpečemu uČitelJ8tvu pedantne in prevečkrat igno-rantne nadzornike na vrat, ni ljud skemu Šolstvu še prav nič pomagano, ker zavira dlakocepljenje in mišolovje vsekupni napredek, zbuja nevoljo in ustvarja odpor. Kjer ni ljubezni, tam je sovraštvo, Če ne sovraštvo, pa preziranje, kar je še huje. Birokratizem, ta gnusna kreatura današnjih dni, je svobodnemu delovanju učiteljstva v šoli največja ovira, dasi je ne pozna § 62. šolskega in učnega reda. Vendar sijejo na strašilo birokratizma naj razkošnejši Žarki milosti naše osrednje vlade, in mnogo več izda en votli in publi glas rafiniranega pu-stolovca-birokrata negoli sto in sto gla sov, ki prihajajo iz vrst izkušenih 1 jadi, ki se lahko sklicujejo na — uspehe. Žal pa, da smo morali Čuti že od veljavnih mož, da ne velja dandanes več kaj, nego kako, kar pomen toliko, kolikor otresati polno jablano, rastočo na obronku, samo da gledaš, kako se trklja plemeniti sad v izgubo. Zapisana formalna beseda ima dandanes več veljave nego iz srca v srce izgovorjena. Ako učitelj to, kar ga naj ustvarja za učitelja, razblinja v šablonskih in zanikrnih formalnostih, pride najlažje do pohvalnega dekreta. To so dobrote na-iemu ljudskemu šolstvu. A to ni še vse! Klerikalizem je velik sovražnik šolstvu in uČiteljstvu. To čnti zlasti vse tisto učiteljstvo, ki službuje deželam, kjer prvači ta brezoarodni sovražnik prosvete. Med slovenskim učiteljstvom je zlasti kranjsko učiteljstvo tisto, ki mu ne privoščijo klerikalci koščka kruha. Toda klerikalna obstrukcija v kranjskem deželnem zboru ni odjedla ■amo uČiteljstvu — naprednemu in kle rikalnemu — izboljšanja plač, nego je tudi vzrok, da ne more siromašni kmetovalec priti do podpor, ki so mu nujno potrebne, da ga ne potare in gospodarsko popolnoma ne uniči slabo njegovo stanje Vse to bi morala vedeti osrednja vlada na Dunaju. Toda namesto da bi se odločno uprla pogubo-nosnemu klerikalnemu navalu, rajša materijalno podpira njega ustanove. Zlo tega zla pa je še posebno to, da je ta materijalna podpora klerikalnim hujskačem obenem izdatna — moralna podpora. Ker podpira vlada klerikalne ustanove, da tako omogočuje lepši razvoj države v državi in sama naravnava oči od Dunaja v Rim, se vendar moramo vprašati, koliko pa žrtvuje za avstrijsko ljudsko šolstvo? Vsak, kdor ni popolnoma slep in brezpogojno vdan rimskemu klerikalizmu, mora vedeti, da sloni razvitek slehrne države na duševni moči širših narodovih mas, da je torej te v prvi vrsti osvoboditi duševnega jerobstva, da na ta način postavi država sama sebi močan temelj in zbudi ter učvrsti v ljudstvu vero v svojo pravičnost, ki bodi v enaki meri zaštitnica in podpornica vsakemu državljanu, a ne samo p r i v i 1 e gi r a n c e m in lastnim sovražnikom. Tak normalni razvitek bi si zagotovila tudi našadržava in tako verobi zbudila in učvrstila v ljudstvu, ako bi imela skrb za — šolstvo, v prvi vrsti za ljudsko šolstvo. Vprašamo torej še enkrat: Koliko pa žrtvuje država za avstrijsko ljudsko šolstvo ? Na to vprašanje ne more danes nihče odgovoriti! Avstrijska učna uprava nima za take stvari nobenega zanimanja. Samo enkrat je izdala c. kr. statistiška komisija publikacijo o izdatkih za javno šolstvo. Ta publikacija je veljala za 1. 1890. Takrat je bilo javno razglašeno, da prispeva drŽava za stroške avstrijskega ljudskega šolstva samo 0'64%. Danes seveda ne moremo računati s tem številom, ker je že zastarelo. Vendar pa domnevamo, da se ni razmerje mnogo izpremenilo, zakaj država ni prevzela nobenih novih obveznosti in izpolnuje svoje dolžnosti glede izobraževanja učiteljstva po stari maniri, de Žele pa so morale svoje stroške izdatno povečati. Naša učna uprava ne kaže najmanjše volje, da bi nam zaprla usta, da bi ji ne mogli tega očitati. Naša dolžnost nam pa veleva, da ne smemo molčati. Saj smo učitelji in obenem državljani, zatorej kažemo na ta nedostatek z namenom, da izginel Vse graje je vredno dejstvo, da ne stori za ljudsko šolstvo nič izdatnega tista dr žava, ki žrtvuje militarizmu milijone in milijone! Odločujoči krogi gledajo jako radi preko mej naše države tja gor, odkoder prihajajo poželjivi pogledi nemškega orla do sinje Adrije. Kar dobe lepega in imenitnega tamkaj, to uvedejo pri nas. Zato nosijo pri nas državni uslužbenci uniforme in zato plahutajo po naših sodnih dvoranah protestantovaki talarji . . . Vse to je znamenito in jako koristno! O tem ni dvoma. Ćudno pa je, zakaj ne posnema naša država svoje zaveznice v izdatkih za ljudsko šolstvo? Ker tako rada posnema Nemčijo v znamenitih in koristnih uvedbah, naj jo opozorimo s Števili, kako skrb imajo tam gori za ljudsko šolstvo! Kolikor je naša država žrtvovala v 1. 1890. za avstrijsko ljudsko šolstvo, to je nekoliko manj, nego je izdala za svoje ljudsko šolstvo nemška zvezna državica Mecklenburg-Sctmerin. — Leta 1901. je n. pr. izdala Nemčija za ljud sko šolstvo 419,092.000 mark, Prusija sama 269,917.000 mark. (L. 1890. le 177,100.000 mark.) Zvezne nemške države nosijo povprečno 28*79% ljud-skošolskih stroškov, Prusija sama za ljudsko šolstvo v svojem ozemlju 27 07%. Avstrijsko ljudsko šolstvo je stalo leta 1890. v celoti 40,929 879 kron. Vzemimo — kar pa je popolnoma izključeno — da so ti izdatki narasli do leta 1900 na 80,000.000 K, medtem ko je izdala Nemčija za svoje ljudsko šolstvo štirikrat do šestkrat več! Kako bi bilo hipoma drugače, ako bi hotela naša država tudi v tem pogledu posnemati svojo sosedo! Ako govore v Avstriji o slabih učnih uspehih, ako tožijo o visokih šol skih dokladab, ako kažejo na potrebo pre-osnov učnih načrtov, kadarkoli in kjerkoli razpravljajo o ljudskem šolstvu, vedno mora biti naša zadnja beseda: Drugače bo samo tedaj, ako odpravi je § 62. državnega šolskega zakona, ki pravi: „Za potrebe ljudske šole skrbi v prvi vrsti Županija dotičnega kraja . . .u Gospoda, ki ima kaj govoriti, naj se poprime tega dela in naj poskrbi, da dobimo za ljudsko šolo tudi prispevkov od države, ki dandanes samo uživa in ukazuje. „Učiteljski Tovari*". Vojna na Daljnem vztoku. Port Artur kapitulira? V zadn.em času se mnogo govori o ttim, da namerava general Steselj kapitulirati, ker je ba|e uvi-del, d« se ne more več uspešno braniti Trd lo se je, da je Steselj prosil za pr*m rje in se je iz tega sklepalo, da mitu na kapitulacijo. N«m se |e t» takoj sprva zdelo never|etno, da bi se Steselj, ki je de n* davno por osno odbil japonski poziv, da se naj u1a. in J»pono«ra zagrozil, da bo dal vsakega japonskega parlamenterja, ki bi mu de donesel enak poziv, na mestu ustreliti, sedaj ponižal in J«ponce ponižno prosil, da se z njim prično pogajati glede kapitulacije. In res poroča sedaj »Morning-Post« iz Š ngh»ia, da so Japonci po* zvali Steslja, naj se vda, in da ni resnično, da bi bil Steselj prosil za premirjo. N* japonski poziv je Steselj odgovoril, da se mu naj dovoli nekaj časa, da se o stvari posvetuje s svojimi častniki. N*glašamo, da tudi tej vesti ne verjamemo, ker smo prepričani, da položaj Port Arturja še ni tako nevaren, kakor ga slikajo razni vojni poročevalci. A recimo, da bi bila situvaeija v trdnjavi že res taka, da bi postala kapitulacija neizogibna, je Steselj ravnal popolnoma prav, ako se hoče glede kapitulaci|e še pr*»je posvetovati s svojimi častniki. Kot poveljnik trdnjave ima Steselj, kar se tiče obran b«, neomejeno oblast, on je absolutni grspodar svojih podložni« kov in odločuje svobodno in brez vsake odgovornosti o njih življenju ali smrti. Čim pa je postal položaj v trdnjavi tako neznosen, da je treba misliti na kapitulacijo, izgubi poveljnik svojo neomejeno moč in ima dolžnost, sklicati vojni svet v katerem si vsi štabni ofioirii, torej poveljnikov namestnik, načelniki generalnega štaba, artiljerije, genije, in-tendance in sanitete in poveljnika pehote, generala F<>k in Kondra-tenko. Ker je Port Artur tudi morska trdnjava, so tudi admirali bro-dovja člani vojnega sveta. Samo v slučaju, da vsi člani vojnega sveta uvidijo, da je vsaka nadaljna obramba nemogoča, sme poveljnik trdnjave kapitulirati. Ako se pa v vojnem svetu pojavijo nesoglasja in je večina članov v n«sprot|u s poveljnikom, ki je za kapitulacijo, mnenja, da se trdnjava še labko brani, je dolžnost poveljni-kovega namestnik«, da zastopa mnenje večine in ako bi se poveljnik ne hotel pokoriti ukrepu večine, ima njegov namestnik ne samo pravico, marveč celo dolžnost, da poveljn ga leta. Z mandžurskega boj šča. General Sabarov brzojavlja, da je bilo 14. t. m. na bojišču vse mirno. Ruska brzojavna agentura pa poroča izMukdena: Admiral Skridlov se je iz D»ttspa vrnil tu sem. N* vseh pozicijah vlada mir. Topovi so obmol knili. Včeraj zvečer so Japonci na več točkah postirali težke topove. Reuterjevemu uradu se javlja iz Kurokijevega taborišča preko Fuiana z dne 14. t. m.: Oddelek ruske ko njenioe je napadel Japonce v bližini vasi S kiatun, a je bil z znatnimi iz gubami odbit. Rusi so nato ponoči iskali na bojišču svojih ranjencev in mrtvecev, da so jih vzeli sabo. Zadnja divizija baltskega bro-dovja, ki je te dni odplula iz Libave, obstoji iz dveh br.žark, pet torpedovk, sedem torpednih lovcev in šest trans portnih ladij. Ta eskadra bo plula preko Su« a in bo še pravočasno do spela na Madagaskar, kjer se združi z ostalim brodovjem. Kakor se poroča iz Tokija, je Mikado te dni sklical ministrski svet, ki se je bavil zgolj z vprašanjem, kako bi se najuspešneje dalo nastopiti proti baltiškemu brodovju. General Kuroki. Japonski generalni štab demen-tuje, kakor se brzojavlja iz Tokija, z vso odločnostjo vest, da bi bil general Kuroki mrtev. General je zdrav, čil in čvrt in tudi ni bil ranjen ter vodi vse operacije osebno. Pred otvoritvijo državnega zbora. Praga, 17. novembra. »Narodni lis'y« pišejo glede včerajšnje seje mladočeškega izvrševalnega odbora: Dr Korber je ostal našemu narolu isti kot je bil poprej, in mi ostanemo vsled tega njegovi stari nasprotniki. Dosedaj se ni ničesar zgodilo, kar bi imelo za posledice, da bi češka delegacija spremenila svojo fronto napram vladi; vsled tega ostane na češki strani vse pri starem N smo se dosedaj prepričali, da bi imel dr. Kttrber voljo, dasi je svoj kabinet spopolnil s češkim učenjakom, izpolniti naše pravične zabteve, ki te meljijo na držtvnih osnovnih zakonih, in mi mmamo vzroka, da bi orožje odložili ter ustavili obstrukcji v parlamentu. Le z obatrukoj > moremo pripravljati vladi zadrege. T«ko stojimo — en teden pred otvoritvijo državnega zbora — s starim oro?jam nasproti Kdrberjevemu sistemu. Italijansko - slovensko vseučilišče? Dunaj, 17. novembra, li krogov jugoslovanskih poslancev je prinesla »Kons. Korrespondenz« d opi*, v katerem je med drugim rečeno: »Ako bi prišel načrt o vseučilišču v Trotu v resno upoštevanje, potem morajo Jugoslovani vztrajati pri za- htevi, da postane tržaška visoka šola dvojezična, namreč italijanska in slovenska, a to tembolj, ker prebivajo v Trstu tudi Slovenci ter je vsa okolica slovenska « Dopis spominja potem na znano spomenico, ki so jo Jugoslovani i sročili svoječasno dr. Ktt*berju ter je dr. K5*ber obljubil slovanskim voditeljem, da bo dal pritožbe in želje Jugoslovanov tako rešiti, da Jugoslovani ne bodo imeli vzroka za nezadovoljnost. Na to obljubo spominja sedaj dopis dr. KOr-berja, češ, da bo tu4i postopanje Jugoslovanov odvisno od tega, ali bo dr. KO'ber držal svojo obljubo. V ostalem pa Jugoslovani upajo, da ne ostanejo osam'jeni v boju za svoje kulturne zahteve. Dogodki v Macedoniji. Solun, 17. novembra. V Skadru so se primerili zopet nemiri, častniki ondotne posadke so se spuntali, ker že pet mesecev nso dobili plače. Carigrad, 17 novembra. Četa Kurdov je vdrla v armenski samo stan v Vanu; Kurdi so umorili prijorja in nekega meniha ter izro* pali samostan. Turške oblasti nočejo posrtd>vati ter tudi roparjev ne za-sleduiejo. Solun, 17. novembra. Končno so se le premagale vse ovire glede po-množitve reformnega orožništva za Ma-cedonijo Zadnji pomisleki turške vlade so se odpravili diplomatičnim potom. S kopi je 17. novembra. V albanskih pokrajinah skopeljskega okraja se je položaj zadnji čas poslabšal, kar je provzročil največ vali Šakir paša, ki se vede napram Albancem premehko. Izpustil je nemirnežem na ljubo mnogo zločincev, ki so mnogostroki morilci jn prosluli roparji. Tudi jim pušča nositi ne le narodno orožje, tcmuč tudi vojaške revolverje in puške repetirke. Prišlo bi bilo že do splošne vstaje, ko bi ne bila posamezna albanska plemena med seboj tako nesložna. In to je tudi glavna politika iz Carigrada, da se ta nesloga zdržuje in množi. Ločitev cerkve in države na-Francoskem. Pariz, 17. novembra. Ministrski predsednik Combes je pridjal svojemu zakonskemu načrtu za ločitev cerkve od države sledeče utemeljevanje kot uvod k predlogi za zbornico: »Razlcživši Vam, kako cerkvena oblast dan na dan sistema-ticao krši konkordat, Vam vlada saznanja, da se ji je zdelo nemogoče, še nadalje zirževati sistem, ki si domiiljuje, da je le njega treba spoštovati. Vlada Vam tedaj naznanja, v katerem duhu in po katerih na* čelih predlaga ločitev cerkve od države « Iz klerikalne Španije. Rim, 17. novembra. Všpaaskem senatu so te dni razpravljali o dogo* voru z Vatikanom glede samostan* skih redov na Š .>anskem. K predmetu je govoril tudi poslanec Mon-taro Rtos, star, strogo veren katoličan, ki pa je spoznal, kam jadra Španija v svojem klerikalizmu. Rekel je, da samostani nikakor niso neločljiv del cerkve, ker v nekaterih državah prav dobro izhajajo brez njih. Pač pa samostani kaj neugodno vplivajo in škodujejo posvetnim duhovnikom. Scer pa se je večina samostanskih redov že zdavno izneverila svojemu prvotnemu namenu, ker se bavijo z vsakovrstnimi posvetnimi zadevami, dasi je papež Aleksander III. menihom in nunam, ki se Davijo s po svetnimi dobičkonosnimi posli, zagrozil z občenjem, in dasi je papež Gregor V. izrecno zahteval, da morajo tisti, ki hočejo skupno živeti v samostanih, imeti k tamu dovoljenje prebivalstva in kra.evmh duhovnikov. Nadalje je poved«!, da je dandanes na Španskem 2656 samostanskih re dov in verskih družo, da pa niti po-lovioa teh ne izpolnuje svojih obljub in obveznosti. Z to je pač po prave imenoval sedanje špansko ministrstvo »vlado sv. očeta«. Jugoslo/anska pravna fakulteta. Brno, 13 novembra. »L;d Nov.« se poroča z Dunaja, d si nemški politiki, ki bi radi odpravili češko obstrukcijo v drž zboru, predlagali vladi sledeče: Drugo češko vseučilišče se naj ustanovi v Olomucu in ob enem se naj premeste z Brna v Oiomuo deželno nadsodišče in poštno ter brzojavno ravnateljstvo. Na ta način bi dobilo mesto Oiomuo značaj drugega glavnega mesta Morav ske poleg Brna. V Brnu se naj ustanovi nemško vseučilišče in vojno poveljništvo v nadomestitev za pre seljene urade. V Trstu se naj ustanovi italijansko vseuči llšče in obenem slovensko in hrvaška pravna fakulteta. Vstaja v nemški Afriki. Berolin, 11. novembra. General Tro t h a brzojavlja iz Wmdhuka1 da je bila 6 t. m. manjška bitka med nemško patruljo in H >tentptC ki so izgubili 12 mrtvih. O nemških izgu bab general nikoli nič ne sporoči. Domače in razne novice. — Naftim naročnikom! Z novim letom preneha izhajati „Rodoljub". „Narodna tiskarna" je za „Rodoljuba" žrtvovala mnogo tiso čak o v, ali ker je bilo na deželi pre malo agitacije, se stroški nikdar niso pokrili in je bil primankljaj vsako leto občuten. Z ozirom na to, da se je vsled razprodaje na drobno „Slovenski Narod" tudi med kmetskim ljudstvom znatno razširil in je postal „Rodoljub" več ali manj nepotreben, je „Narodna tiskarna" sklenila ustaviti izdajanje lista s koncem tekočega leta. Prosimo zategadelj, naj se nam več ne po šilj a naročnina z a „Rodoljuba". Tisti naročniki, ki so poslali kaj več denarja, nego ga je bilo treba, da je „Rodoljub" plačan do konca leta, bodo po novem letu dobivali v nadomestilo -sobotno Številko „Slov. Naroda". — Iz Poljan nad Sfcoffjo Loko. Tukaj pri nas v Poljanah se ie vedno opaža maščevanje umrlega klerikalnega konzuma. Strašna je bila smrt konzuma in med ljudmi vlada še vedno grozna jeza, strah in zdihovanje za ogromno Škodo. Popisati se ne da, kako so prevarjeni kmetje zdihovali in jokali, kajti kazen jim je bila za petami in nekatere so brez usmiljenja pometali v ječo, kjer seveda ni pričakovati nič dobrega. Zelo častitljiv je bil začetek konzuma, konec pa silno sramoten, ker je poginil na tako grd način. Spomin- jajmo se na ta prizor, zakaj kaj enakega se še lahko zgodi. Našim ljudem bo ostal v spominu še v poznih letih. — „Slovenska ljudska stranka". Leta in leta so nam klerikalci v vseh varjaoijab. trobili, da edina slovenska ljudska stranka je stranka kranjskih duhovnikov. Sedaj naenkrat je pa »Slovenec« »poznal, da to ni resnično in da je treba slovensko ljudsko stranko šele ustanoviti. Na podlagi tega spr znanja ie začel svojo enketo. Dr. Šusterštč je pohitel povedati, da to vse s* u aj nič ni, ali enketa se nadaljuje. Včeraj se je oglasil župnik v G »zdanju na Koroškem, g. Maierhofer, ki naravnost pobija SuaterŠičeva izvajanja in priporoča, naj se med narodno napredno stranko in med klerikaloi poskusi doseči modus viveBdi, kakor se je dosegel med konservativci in kršČ. socialoi na Tirolskem, a bstvo tega kompromisa naj bi bila edinost v boju zoper nasprjtmke naroda, tujo birokracijo in nemški, oziroma laški vpliv. Nočemo se še spuščati v kritičen pretres izvajanj g Maier-boferja. V enem oziru pa mu moramo pritrditi. G. Maierhofer zavrača Šusteršičevo trd tev, da bo v desetih letih zatrta ali absorbirana narodno-napredna stranka, in kdor pozna razmere, tisti ve, da je ta Šcnteršičeva trditev več kot naivna. Zjodi se morda, da izgubi narodnonapredna stranka kak mandat, kar se lahko »godi tudi klerikalni stranki, ali zaradi tega narodno-napredno stranke ne bo konec. Nasprotno! Danes je narodnonapredna stranka v deželi na krmilu in zato mora imeti gotove obzire tudi napram nasprotnikom in računati z raznimi okolščinami. Dokler je na krmilu se na pr. ne more lotiti kakega gibanja »Proč od Rima«, tudi če bi hotela. Ča se pa posreči klerikalcem, dobiti v deželi oblast v roke, odpadejo vsi obziri in tedaj se šele začne pravi boj K erikalci so se sami prepričali, da kruh opozicije ni tako trd in grenak, kakor se je časih mislilo in da je opozicija najlažja in naj hvaležne j ša stvar. Zato tudi brez vseh skrbi gledamo v bodočnost. Klerikalci pa naj bodo prepričani, da vse naše dosedanje bojevanje je bilo pravzaprav le preludiranje velikemu boju, ki se začne v tisti uri, ko bi klerikalci dobili oblast v roke. G>sp. Maierhofer ima popolnoma prav, če meni, da se čez deset let razpor Še poglobi in razširi v prepad. — Ptujski župan Ornig je postal jako nervozen, odkar smo mi in »Slovenski Stajerc« objavili različna velezanimiva razkrtja o njegovem delovanju. Izposloval je celo, da se je vršila h*šna pre'skava pri od vetniku dr. Brumnu v Ptuju in pri uredništvu »Slov. Štajerca« v Kranju. Seveda je bila hišna preiskava brez uspeha. — Ornig proti »Slovenskemu Štajercu11. Kafcor smo že poročali, se je na Ornigov pred log uvedla proti »Siov. Štajercu* kazenska preiskava radi člankov, ki so se tikali njega. Najprvo se je uvedla hišna preiskava, da se zaseže dotični rokopis. Ker je bila ta preiskava brezuspešna, je Ornig zahteval, da se urednik Knžman zapre. Deželno sodišče pa ni ugodilo tej zahtevi. Očka Ornig, ne gre vse po vaši želi«! —- Zanimiva obravnava. Včeraj se je izvršila pred deželno sod ni i o v Ljubljani kazenska razprava zoper tri slovenske visokošolce, gg. Tnllerja, Chama in Žigo VoduŠka. Znano je Še vsem Čitateljem — „Slovenca", da se je dne 22. januvarja 1.1 vršil med g. nad poročnikom Lauterjem in g. juristom Trillerjem v vojašnici pešpolka št. 27 dvoboj, pri katerem je bil g. nadporočnik Lauter večkrat ranjen, rftvar se je povsem mirno in vojaško dokončala in tudi skoro — pozabila. To pa ni bilo všeč farškim denuncijantom, ki svoje grdobije razstreaejo po „Slovencu" in— naj si je bil Štete ali kaka druga prikazen iz farškega smetišča — po dolgem času je nekega dne „Slovenec* v svojih „vesteh" naznanil vse „hudodelce", ki so sodelovali pri omenjenem dvoboju. Naravna posledica je bila sodna preiskava, ki se je takoj uvedla zoper visokošolce. Ker so gg. oficirji vse natanko izpovedali, prišli so „civilisti" vkljub svoji molčečnosti pod obtožbo in danes se je sklenila — sodba. Toliko o tej točki sami ob sebi, dasi nam Še marsikaj sili v pero in se cenjenim čitateljem tudi samo vriva v misli in spomin. Mogoče pride še prilika, da se srečamo s tem sodnim dogodkom, za danes pa prinesemo kratek popis zanimive obravnave. Kazenskemu senatu predseduje g. dež. sodni svetnik A n d o l š e k. Votantje: E Is ner, Vedernj ak in Travner. Obtožbo zastopa dr. Rogina. Vsak obtoženec ima svojega zagovornika. Jurist Triller je bil obtožen tudi radi razžaljenja Časti. Ker je pa dr. Triller v imenu svojega klienta izjavil, da prekliče svoje žalitve, in ker je bil s tem zadovoljen zastop. por. Halmanna dr. Ambroschitz, je sodišče obtoženca oprostilo prestopka razžaljenja Časti. Nato se je pričela razprava radi hudodelstva dvoboja. — Obtoženec Triller je priznal, da je kriv, in je slikal dogodek, ki pa je bil drugačen, kakor je naveden v obtožnici. Nadporočnika Lav-tarja on ni niti poznal in ga tudi ni provociral. Šele ko ga je Lavtar izzval, je nato reagiral in prišlo je do kontra-baže. Dvoboj je bil določen na 22. januvarja t 1. Sablje, ki so se pri boju rabile, so bile lahke in vsak bojevnik je zavarovan na vseh onih delih telesa, kjtr je bil mogoč nevaren udarec. Težka telesna poškodba je bila torej popolnoma izključena. Obtoženec Žiga Vodušek je priznal, daje bil vdele-žen pri dvoboju kot sekundant; zastop stvo je prevzel, ker ga je naprosil Triller in se je Čutil v to vezanega kot njegov prijatelj in njegov kolega. Obtoženec Ernest G ham je izpovedal v istem smislu. Nadporočnik Lavtar, ki bi imel izpovedati kot priča, je odklonil z ozirom na to, da je bil pri dvoboju osebno udeležen, vsako izpoved. Nato sta se zaslišala Lavtarjeva sekun-danta stotnik Larisch in nadporočnik Malzer, ki sta izpovedala, da orožje, ki se je rabilo pri dvoboju po njunem mnenju ni bilo smrtno nevarno in jima sploh ni znan slučaj, da bi se bil kdaj z enakim orožjem zadal smrtonosen udarec. N »to ae je prečitalo mnenje zdravniških izvedencev dr. Schust-rja in dr. Stergarja, na kar sta se tuli izvedenca sama zaslišala. Izvedenca sta izjavila, da orož|e — sablje številka 8 —, ki se je rabilo pri dvoboju, z oz rom na to, da sta imela oba b »jevnika zavarovan vrat, bilo in spodnji del telesa, ni bilo smrtno nevarno, da bi torej dvoboj na noben način ne mogel imeti letalnega izida. Zastopniki obtožencev dr. Triller, dr. Božidar Vodušek in dr. Furlan so se v svojih zagovorih sklicevali na izpoved izvedencev, da v dvoboju rabljeno orožje ni bilo smrtnonevarno, in so z ozirom na to zahtevali, da se naj njihovi klijenti oproste obtožbe. Dri. pravdniški namestnik dr. Rogina je pobiial mnenje, da bi orožje, ki se je rabilo pri duelu, ne bilo smrtno, in je predlagal, da se naj obtoženci obsodijo v smislu ob- tožbe. Po kratkem posvetovanju je sodni dvor razsodil, da obtoženci niso krivi hudodelstva dvoboja po §§158, 160. i n 164 kazenskega zakona in jih je z ozirom na topo* polnoma oprostil — Raz-pravna dvorana je bila polna občinstva, ki je z vidnim zadovoljstvom pozdravilo oprostilno razsodbo. — V zgled obrtnim zadrugam. RjkodelsfcA zadruga v v Idriji je imela dne 25. septembra t. 1. svoj izvanredni občni zbor, na katerem so sklenili člani, ustanoviti pri zadrugi bolniški in invalidni fond, ter so začeli s 1. novembrom že olačevati mesečnino pri blagajniku, katera znaša mesečno 2 kroni. Zares posnemanja vredna in koristna naprava za obrtni stan, ker ravno samostojni obrtnik ni nikjer zavarovan ne za starost in onemoglost, ne za bolezen. G t ivo so vsi člani z «esel|em pozdravili to napravo, in le izleti bi bilo, da bi se vse zadruge v Idriji v tem oziru združile. — Ustrelil s* je bil v Mozirju na Štajerskem Makso Z lidaršiČ, bivši 19 etoi trgovski pomočnik, nazadnje agent. Žiidaršč je Ukrndel najprvo v B »stanju pri Krškem 180 K, prišel ž njimi v Ljubljano in si poiskal neko liuhci, s kojo je denar zapravljal. Kmalo mu je bilo tukaj »prevroče« ter se je odpeljal v Trat, kjer je toliko čaaa živel, da je skoraj porabil ves ukradeni denar, z ostankom se je pa odpeljal v Ljubno na Zgornjem Sttjerskere. Tam in zopet pokradel več zlatnine in 800 K denarja. Ker so ga varnostna oblastva nepretrgoma zasledovala in si je mislil, da ni več izhoda, si je vzel življenje. Zadel se je v glavo in je bil takoj mrtev. — Prijeta konjska tatova. Pred kratmoi smo poročali, da sta Franoetu Koširju v Gozdu pri Mojstrani dva neznanca ukradla 600 K vredno kobilo. Poroča se nam, da sta bila tatova prijeta po orožništvu v l ontablju, ko sta konja h' tela odgnati v Italijo. Navedenoa sta dva premožna Laha. * Najnovejše novice. — Kralj Edvard Angleški si je na lovu izpahml nogo. —- Izginil je trgovec in občinski notar F i e d 1 e r v Sommereinu pri Požunu. — Zavrnjeni potniki. Z Reke je odpotoval parnik „Ultonia" s 1650 izselniki. Več kot 300 potnikom so pa zabranili potovanje, ker so jih zdravniki spoznali za telesno slabotne. — Občinske volitve v Gradcu v III. razredu so se završile z zmago socijalnih demokratov. Izvoljenih je vseh osem socialistiških kandidatov. — Stekel pes je popadel v Dečinu na Češkem 17 oseb. * Napačni srbski prestolonaslednik. Dra gojenca bel-grajske podčastniške šole sta napravila nekega prostega dne izlet v bližnji Oi enovao ter si naročila obligatno črno kavo. Nemalo sta se začudila, ko jima je postregel gostilničar sam globoko se klanjajoč ter prinesel razen naročene kave tuli peciva, likerjev sploh vsega, kar je zmogla hiša. Ko sta hotela plačati, se je gostilničar odločno branil denarja ter izjavil v splošno začudenje vojakov, da si šteje v vel ko čast, ker je smel pogostiti Nj kraljevo visokost, princa Gjorgja. Zaman sta mu gosta zatrjevala, da sta navadna vojaka. Gostilničar ni hotel ničesar o tem slišati ter je skrivnostno mež k«je pripomnil, da dobro ve, da krolieva visokost noče izdati inkogmta in da visoka gosta že smeta računati na njegovo molčečnost. O tem je zvedel tudi prefekt, ki se je brž prišel pr klonit mladima gospodoma, kater ma je začela stvar postajati zabavna, ter ju pokorno povabil k obedu. Obed je bil nad vse sijajen, in »prestolonaslednik« se je prijateljsko racgovarjal b prtfrktom, kar je tega povzdigalo v deveta nebesa. Med tem je poslal prefekt v Belgrad po navodila, kje in kako naj prenoči prestolonaslednika in njegovega adjutanta. Lahko si mislimo kak obraz ie nartdil prefekt, ko mu je ie k obedu dofilo iz B-Igrada naročila, naj »visokost« aretira Seveda je iz pon žnega gostitelja takoj zrasel strogi prefeat, ki pr nou zabrusil v obraz vse psovke, ki so mu baš prišle na jezik. Sedaj sta »prestolonaslednik« in »adjutant« ▼ voiaikem zaporu ter prideta pred vojno sodišče, ki menda ne bo prestrogo Napačni prestolonaslednik pa je tudi pravemu tako podoben, da ga je prav lahko zamenjati. * Zasluge za domovino. Pri saduph volitvah v italijanski par lament je krožila v volilnem c kraju G.llarate tiskovina, v kateri se je voh o. m priporočalo, da vohjo zopet justićnega ministra Ronchettija v parlament. Obenem so bile naštete tudi vse zasluge, ki si jih je stekel ta ljudski zastopnik za domovino, in sicer: 1. je dosegel ločitev občine C<*sor*t> in Arsago, 2 da |6 bil ne srečni Lu gl Pastorelli spre|et v blaznioo, 3. da se je Korlu Lemidu znižala kazen, 4. da se je zvšaia plača pismonoši Proeaceiiu, 5 da se je znižala kazen Pietru Daionnu ki pa |e med tem časom umri, 6. je dal darila raznim oseb »m in 7. je naklonil večji prispevek rešilni straži. * Otroška tragedija. V mestu H»!ioninu ob beg jeni meji je neki 13letni deček iz ljub budi-n< Hti do svojega enako starega tovariša zadavil od obeh ljubljeno 11 letno deklico. Ko so namreč starši deklice opazili, da zasledujeta dečka hčerko, so obema strogo prepovedali priti blizu. Ker je vročekrvneji mislil, da le on ne sme k deklici ter se je moral tekmecu umakniti, prišel je k deklic, ko je bila sama doma z« varuhinjo mlajšemu bratu, jo vrgfl na posteljo ter jo zadavil. Od tedaj je mi»di monlec izgini) z doma * Proti vrabcem. V En denu obnovi vsako jesen okrajna politična oblast staro policijsko naredbo za pokončevanje vrabcev. Naredba naroča, d« mora vsak posest nik, ki ima do 12 ha zemlie izročiti svo|i občinski oblasti do 1 decembra tri vrabce, posestnik 12 do 24 oralov 80 dolžni prinesti 6 vraho^v, in vsak posestnik ki ima nad 25 ha zemlje mora priskrbeti 12 vrabcev. Kd r tega ukaza ne izpolni, se kaznuje zaradi prestopka z globo 6 mark, odnosno z zaporrm Občinski pred Btojniki morajo t čoo poročati okrajni oblasti o izvršitvi naredbe * Prodana žena. Neka lepa kmečka deklica iz Ampezza (Tirolsko), ki je služila v Italiji, se je seznanila z nekim Siciljanom ter se kmalu nato ž njim poročila. Toda mlada žena ni dolgo uživala zakonske sreče, o kateri je sanjala. Že tretji dan po poroki je prodal dobri mož svojo Ženo za lepo sveto nekemu Turku v Aleksandrijo za njegov harem, kjer je revica še danes. Sicer se ji je posrečilo, da je svoje domače na Tirolskem obvestila o svoji usodi, toda njena osvoboditev bo vendar zelo težavna, ako ne celo nemogoča. * Alkohol je strogo zabranjen na otoku Samoa. K»zm-van j« na|stroije tudi vsak tu.eo, ki bi dal domačinom piti močnih opojnih pijHČ. Prepoved pa ne velja za duhovnike (aha') iu verske služab n k», ki potrebujejo vino v verske namen*». * Redilna vrednost mesa. Prrfenor k»mo« na vatućiiiscu v Marburgu, dr. Fittioa, piše o redilm vrednnati mesa: Iemed običajne naše dnevne hrane se daje mesu na|večja važnost, ker se še žalibože povs d smatra za najvažnejše in nenadomestljivo živilo. Pravim: žalibože, zakaj ako je tudi za krepke odrastle pre- bavno, redilno, ni tako za slabotne in otroke. Sama mesna vlakna bi še nn-la veliati za dobro hrano, toda mišiča8to in tolsto meso je tako težko prebavljivo, pravzaprav neprebavno, da bi se ne smelo jesti. Ne samo razpredelje našega želodca, temuč tudi naše zobovje nas uči, da smo poglavitno za sadno hrano Ravno sad|e ima *sa t sto že izuotovlieno v sebi, v kar pri drugi hrani, posebno pri mesu, šele s težavo preustrojajo želodec, jetra, obiati itd., namreč v sladkor in sladkor proizvaiajoče tva rine. Celo naše probavljanje gre za tem, ustvariti take zveze, ki kri naravnost sprejemajo Ravno tako malo kakor meso bi tudi mesna juha ne smela veljati za < di čno brano, po Srb no že zato ne, ker v svojem zredčenem stanju razredčuje obenem želodčno solno k smo, ki zamore le pri gotovi koncentraciji prebavljivo delovati. Juhe iz poljskih pridelkov, kakor iz ovsa ječmena, riža so zato primernejše, ker imajo mnogo škroba t«*r 89 vBled tega lar>ko prebavljive. Tudi razne tolšče, ki jih jemo 8 kru hom ali drugo brano, kakor m»B'o, slanina, loj itd, ao zelo tež*o prebavljive Treba jih je potrositi vsaj s soljo, da dovedejo želodou nekoliko aolne kisline, ki povzdigne prebavo Rastlinska tolšča je sph šno legije prebavljiva, zato je bol| priporočati takozvani palmin (tunerol). Splošno pa človek ne potrebu e mnogo tolšče. * Čez 23 let razkrito hudodelstvo. Pred 23 teti ao naSii na Furianakem v reki Torre nekega moža, ženo, voz in konja. Ker sta bila mož in žena iz tujine, ju ni nihče spoznal ter se je sphšno sodilo, da ata se po n» sreči zvrnila v naraslo vodo. Sedaj pa je izpovedal neki kmet v Villesi na smrtni postelji da je on z dvema vaščanoma, ki ju noče imenovati, napadel tuice, ki so ju oropali ter s konjem in vozom vred vrgli v vodo. * Nova prismojena moda v Ameriki. Nesa bogata mesar oa v N W Yorku si ie dala po su rti svojega tiioža n praviti vse krožnike, sklede in skudehoe s širokim črnim rub m, kirsr>ane|0 v rab* dokler bo žalovala. Dasi ie bila povabljenim gostom nova izmišljotina zoprna, vendar se v boguib meščai skih kro g>h zelo naglo posnema. Kdo je oropal Kras gozda. Doaedaj se je ta gr»h tVraCai V "iio na Benečane, deloma še celo na Rm ljane. V »Globosu« pa sedaj dokazuje K. Sohneider iz Prage po zgodovinskih vir h, da so Rimljani, posebno pa še Benečani vedno pazili na ohranitev g »zd »v. Ravno tiste pokra|ine na Krasu, ki so najhu še opuetošene, mso bile nikoli benečaoske; nasprotno pa imajo dolinice, ki so b le bene* čaneka last, kakor Kvarnero, še dandanes senčnate gozde. Tudi avstrhaka uprava je skrbela, da ae niao g zdi prtveč pust šili ter je leta 1723. izdala celo ukaz, da je k z .ovati s smrtjo požtgalca gozdov Ltrske gozde ao temveč uničili domačini sami. Glavna krivda zadene seveda mestne uprave, ki so proglašale goi.de za občinsko last, kjer je smel v je trpka obs oba, a najbrže resnična. Loterijske srečke. Onnaj, 6. novembra, 15, 26, 45 37. 53. Trat, 12. novembra. 90, 44, 24, 74, 45. Praga, 16. novembra 85, 2, 61, 42. 73. Line 12 novembra. 7, 17, 70, 12 49. Orade«, 5. novembra. 74. 78, 17, 85, 60. Brno, 9 novembra. 43, 26, 69, 3«, 41. Zahtevajte T »voj prid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v zavojih z varstveno znamko župniku Kueippa in t imenom Kathreiner ter «eskrbno izogibajte ▼teh manj vrednih posnemkov. Di IVAN ORAZEN Wolfove ulice št. 12 odpotuje Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ludovik Businaro v Ljubljani, Hilšarjevettlice št. 10. {LiST Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na svojo firmo. "SJUJ Ceno češko • posteljno perje! ^ [5 kg novega sk ubij onega K 9-60, boljšega K 12 - ; belega, Jako mehkega, skubljenega K 18.—; K 24*— snežnobelega, mehkega, skubljenega K 80—, K 36—. Pošilja ae franko proti povzetja. Tudi ae zamenja ali nazaj vzame 5 proti povrnitvi poštnih stroškov. 3002 Benedikt Sachsel, Lobes 35. poŠta Plzen na Češkem. na ort pediški klin eni zavod in ne ordimije do Božiča. FRANC JOŽEF«™ GRENČI CA ,,pravzaprav reprezentant grenele". (V. medic. odd. splošne bolnice na Dunaju.) Preselitev. Praktični zdravnik dr.pLFoedransperg 3216-8 -•~ ordinira ~ v Ljubljani J na Sv. Jakoba trgu št. 2. T (v Virantovi hi*i). Zastopnik; FR.SEUNIG, Ljubljana 31 Dunajska cesta 31 zraven firange Hamburg-I Amerika u Ljubljane t New-York m dobro, proeto hrano. 0 Ihod iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek v tednu. 26U3 -10 Izvrstna sigurna vožnja *• brzoparniki samo O dni samo Pojasnila se dajo povečkrat brezplačno. Odgovorni urednik Valentin Kopitar. Laatnina in tisk »Narodne tiskarne« v Ljubljani.