in na raz lične načine. To vrst na zna nja mo ra jo biti upo rab na, vred na zau pa nja, imet ni ki zna nja pa mo -
ra jo biti do volj us po sobljeni, da ga na us tre zen način po sre du je jo od ločeval cem. Imet nik znanj se mora
za ve da ti vpli va, ki ga ima s pre da ja njem zna nja na ob li ko va nje po li tik ter s tem od go vor no sti, ki jo ima.
Več o do god ku si lah ko og le da te na https://great pi.eu/.
Ja nez Na red
Prsti in ero zi ja v an tro po ge ni sre do zem ski po kra ji ni II
Pa ler mo, Ita li ja, 29. 2.–4. 3. 2016
V ok vi ru pro jek ta ConnectingEuropeanConnectivityResearch, ki je fi nan ci ran v ok vi ru evrop skega
so de lo va nja COST (EuropeanCooperationinScienceandTechnology), je bilo ko nec fe bruar ja in v začetku
mar ca or ga ni zi ra no srečanje v Pa ler mu na Si ci li ji (sli ka 1). Šlo je za srečanje za pr te ga tipa, na ka te ro je
bilo po vab lje nih prib ližno pet de set stro kov nja kov iz šte vil nih Evrop skih držav in Združenih držav Ame -
ri ke, ki se uk var ja jo s hi dro-geo morfnimi pro ce si v sre do zem skih po kra ji nah in širše. Po ja nuar ju 2015,
ko je bilo srečanje v špan ski po kra ji ni Va len cia, je bilo to dru go srečanje pro jek ta, ki se je pos ve ti lo prstem
in ero zi ji v sre do zem skih po kra ji nah (glej po ročilo v Geo graf skem vest niku 87-1). Tret je srečanje s sorod -
no te ma ti ko bo or ga ni zi ra no de cem bra 2016 v Izrae lu.
Srečanje, v or ga ni za ci ji Od del ka za agro no mi jo in goz dars tvo Uni ver ze v Pa ler mu, je vo dil Vin cenzo
Ba ga rel lo, ki se zad njih dvaj set let in ten ziv no uk var ja s preučevanjem ero zi je pr sti. Za po tre be srečanja
so Ba ga rel lo in so de lav ci iz sled ke svo jih ra zi skav str ni li v mo no gra fi ji z na slo vom TwentyYearsofScien-
tificActivityatSparaciaExperimentalArea (2016; ISBN 978-88-97181-45-3; sli ka 2). Na po ses tvu Spa ra cia
168
Kronika Geografski vestnik 88-1, 2016
Slika1:Palermskakatedralaodražarazličnesloge,kisoposledicaštevilnihzavojevalcevotoka.Postavljena
jebilav drugipolovici12.stoletjanamestustarejšebizantinskebazilike.Današnjineoklasicističniizgled
jedobilakonec18.stoletja.
M
AT
IJA
Z
O
RN
169
Geografski vestnik 88-1, 2016 Kronika
Slika2:NaslovnicamonografijeTwentyYears
of ScientificActivityatSparaciaExperimental
Area(2016),kipovzemadvajsetletraziskav
na področjuerozijeprstiUniverzev Palermu.
Slika3:ErozijskapoljaUniverzev PalermunaposestvuSparacia.
M
AT
IJA
Z
O
RN
170
Kronika Geografski vestnik 88-1, 2016
približno 100 km se ve ro za hod no od Pa ler ma ima uni ver za po stav lje nih več ero zij skih polj raz ličnih
di men zij (dol gih od 0,25 do 44 m; sli ka 3).
Prvi dan srečanja so bili na spo re du se stan ki v ok vi ru de lav nih sku pin pro jek ta, dru gi in tret ji dan
pa vab lje na pre da va nja. Zad nja dva dne va sta bila na me nje na ek skur zi jam. Prva je nu di la og led ome -
nje nih ero zij skih polj (sli ka 3) in tu ri stični obisk grških temp ljev (sli ka 4), dru ga pa obisk vi nar ne, kjer
Uni ver za v Pa ler mu v vi no gra dih preizkuša raz lične pro tie ro zij ske teh ni ke.
Pre da va nja so bila raz de lje na v več te mat skih sklo pov: vpliv pa da vin na hi dro-geo morf ne pro ce -
se, pr sti, hi dro loški pro ce si in ero zi ja pr sti. V ok vi ru pred sta vi tev sem pod pi sa ni pred sta vil prob le ma ti ko
pla ze nja v sloven skih te ra si ra nih po kra ji nah.
Več o pro jek tu si lah ko pre be re ta na splet nem na slo vu: http://con nec teur.info/.
Ma ti ja Zorn
Raz sta va ob se dem de set let ni ci red nih opa zo vanj Tri glav ske ga le de ni ka
Moj stra na, 15. 4.–15. 7. 2016
Geo graf ski inšti tut An to na Melika ZRC SAZU v letu 2016 obe ležuje več ob let nic – 70 let svo je ga
ob sto ja (glej čla nek v na sled nji šte vil ki re vi je), 70 let Zem lje pi sne ga mu ze ja kot po seb ne eno te inšti tu -
ta (glej čla nek v tej šte vil ki re vi je) ter 70 let od pr vih urad nih me ri tev Tri glavskega le de ni ka, ki so bile
iz ve de ne 5. sep tem bra 1946.
Preučeva nje Tri glav ske ga le de ni ka je bila ena pr vih na log In sti tu ta za geo gra fi jo SAZU pred hod -
ni ka da našnje ga Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU. Nje go vo preučeva nje je (po našem
véde nju) najsta rejši stal ni slo ven ski ra zi sko val ni pro jekt.
Slika4:V časuantikejebilaSicilijedel»VelikeGrčije«,zatonajdemonaotokuštevilnegrškeostanke –
tempeljv Dolinitempljev(ValledeiTempli)v Agrigentunajuguotoka.
M
AT
IJA
Z
O
RN