TA TEDEN / TA TEDEN
Poknmia Slovenske
gori« - itdmi pa ne?
Lokalna samouprava v Sloveniji bo še lep čas burila duhove.
Očitno postaja, da poskušamo z novimi odkritji, čeprav je v Evro-
pi, po kateri se tako radi zgledujemo, okoli tega za nas očitno
(pre)trdega oreha bolj ali manj vse jasno. Najbrž se bodo ljudje
21. junija na dodatnih referendumih odločili za še nekaj novih
V manjših občin,ki pa se bodo morale tako kot njihove starejše sestri-
ce na neki način povezati v učinkovito vmesno stopnjo - pokraji-
no. Obrisi novih pokrajin na Slovenskem nastajajo, izdelanih je
več predlogov, nekateri so dokaj stvarni in upoštevajo tudi na-
ravno geografske značilnosti in historične stične točke. Nekaj po-
bud o tovrstnem povezovanju je zraslo mimo državnih birokratov
in političnih veljakov, ki si seveda s pretirano drobitvijo občin želi-
jo le še več dejanske moči in odločanja. Torej gre v ozadju vsega
za pravo centralizacijo, ki že zdaj kaže zobe. Verjeli to ali ne!
Okoli bodočih obrisov pokrajine so prvo potezo potegnili
Korošci, hitri pa so bili tudi na Ptuju. Spodnje Podravje s Prlekijo
so krstili »novorojenčka«, kije zdaj še v plenicah in čaka skrbnega
očeta in mater. Ptujska pobuda je v bistvo obnova skupnih hotenj
na območju bivše skupne občine, daje pa nekaj priložnosti tudi
sosednjim občinam - Lenartu, Svetemu Juriju ob Sčavnici, Ljuto-
meru, Ormožu in celo Gornji Radgoni. Nekateri pripominjajo, da
hi lahko iz pobude nastala velika pokrajina Slovenske gorice. Za-
kaj pa ne? Svet med Dravo in Muro ima veliko skupnih značil-
nosti, naravno geografskih potez in zgodovinskih elementov. V
nekdanjem Podravju so bili Ptuj, Lenart,Slovenska Bistrica in
Ormož na neki način že skupaj {oh dominantni vlogi Maribora).
Zgodovina se v tej zgodbi sicer ne bo ponovila, vsaj kar se Slo-
venske Bistrice tiče, ki je vezana na Maribor, glede Lenarta (in
tudi Ljutomera ter celo Sv. Jurija ob Sčavnici) pa je še vse v zra-
ku. Zlasti zato, ker so pred nedavnim na dokaj eminentnem poli-
tično-kultumem srečanju resno predlagali, da naj se Lenart v
hodoči pokrajinski razdelitvi veže na Ptuj. Maribor ima preveč
specifičnih problemov in težav in ga lenarške podeželsko-trško-
tnalomeščanske zdrahe ne zanimajo. Pa ne zdrahe, gre predvsem
za pereče gospodarske in socialne probleme, ki so v krajih med
Dravo in Muro bolj ali manj povsod enaki.
Pobudniki pokrajine Slovenske gorice, ki ostajajo anonimni,
menijo, da bi kazalo vzeti v roke papir in svinčnik, pa tudi kakšen
Zgodovinski in geografski učbenik. Vloga bodočega regionalnega
središča v tej fazi ne bi smela biti pomembna, važnejši so cilji
učinkovitega povezovanja. Ptuj - Lenart - Ormož - Ljutomer,
štirje mušketirji, ki bi lahko izbojevali marsikateri dvoboj z vse-
mogočno državo, ki ji prija, da se majhni (in nemočni) med seboj
prepirajo. In ker se ptujska pobuda imenuje Spodnje Podravje s
Prlekijo, ne bi smeli pozabiti, da je središče Prlekije Ljutomer. In
Prleki pravijo, da so doma v «	^
Slovenskih goricah, tudi tisti iz A l^lUv k) .
nekdanjega Vidma tja gor proti /	j ^
Cerkvenjaku in Ivancem.	/
PTUJ / OBDRAVSKI ZAVOD SLAVIL 45-LETNICO
letno žMienie 120 Hsoi teletom
Prejšnji teden je Obdravski
zavod za veterinarstvo in živi-
norejo v Ptuju proslavil 45 let
svojega obstoja, ob tem pa
prikazal obiskovalcem kot
vsako leto plemenske bike iz
lastnega hleva.
Strokovnjaki Obdravskega
zavoda oplodijo letno po vsej
Sloveniji približno 120 tisoč
krav in tako poskrbijo za kar
precejšen prirast lisaste govedi.
Ptujski zavod je namreč center
za osemenjevanje lisastega go-
veda za vso Slovenijo.
Več o delovanju zavoda
bomo objavili v prihodnji šte-
vilki v pogovoru z direktorjem
Slavkom Janžekovičem.
MZ
2

četrtek, 28. maj 1998 - TEDN|||
PTUJ / V OBRTNI CONI NA ROGOZNICI
Zt^tosHlev za 27 ddavtev
V novi obrtni coni Ptuja na Rogoznici so v začetliu
prejšnjega tedna, v torek, 19. maja, opravili uspešen teh-
nični prevzem novozgrajeniti poslovno-proizvodnih objek-
tov firme Redtenbaeher - precizni deli, d.o.o., Ptuj,
hčerinske firme avstrijskega podjetja Redtenbaeher.
Kot je povedal prokurist An-
ton Rogina iz Ptuja, so na 456
kvadratnih metrih v dobrih treh
mesecih vzpostavili proizvodnjo
drobnih kovinskih delov za
očala, pri čemer je našlo zaposli-
tev 27 delavcev z območja Ptuja
in Ormoža. Investicija je veljala
blizu 50 milijonov tolarjev.
Gradnjo so pričeli januarja letos,
vsa glavna gradbena dela pa so
bila končana že konec aprila,
tako da so v prvi polovici maja v
glavnem le še vgrajevali proiz-
vodno opremo.
Glavni izvajalec gradbenih del
je bil lendavski Gradbenik, med
podizvajalci pa je bil tudi ptujski
Tames in drugi. V novih poslov-
no-proizvodnih prostorih v Ptu-
ju izdelujejo drobne kovinske
dele za znane svetovne proizva-
jalce očal. Prek matične firme v
Avstriji, ki je tretji največji
proizvajalec drobnih kovinskih
delov za očala na svetu, so njiho-
vi poslovni partnerji predvsem
Carrera Optyl v sklopu koncema
Safilo ter drugi znani izdelovalci
očal v svetu.
Med zaposlenimi so poleg po-
klicnih rezkarjev in
ključavničarjev tudi strojni in
elektrotehniki, najpogostejša
dela, ki jih opravljajo, pa so rez-
kanje, upogibanje, varjenje, spa-
jkanje in strojno "štancanje"
drobnih kovinskih delov za
očala.
V teh dneh čakajo še na nekaj
novih strojev za zahtevnejšo
drobno kovinsko obdelavo in
pričakujejo, da bodo po vgradit-
vi še letos povečali število zapos-
lenih.
-OM
Prokurist firme Redten-
becher - precizni deli,
d.o.o., Ptuj, Anton Rogina
V sodobnili delovnih prostorili je našlo zaposlitev 27
delavk in delavcev.	Foto: IVI. Ozmec
PTUJ / OBISK ŠTUDENTOV GRADBENE FAKULTETE
Ogled piujskih deloviši
Poslovno središče Drava v Osojnikovi 9 v Ptuju vidno
napreduje. Po končani gradnji bo imelo 17 tisoč m^
neto površin.	Foto: Kosi
Ptujski gradbeni podjetji
Gradiš Gradnje in Gradbeno
podjetje Ptuj so 22. maja obis-
kali študentje in profesorji ma-
riborske in ljubljanske gradbe-
ne fakultete. Ogledali so si na-
jpomemmbnejši gradbišči
obeh podjetij: poslovno sre-
dišče Drava na Osojnikovi ces-
ti 9 in poslovni objekt Pošte in
Telekoma na nekdanjem par-
kirišču v Vodnikovi ulici. Za
obisk pri ptujskih gradbenikih
so se odločili, ker je trenutno v
Ptuju odprtih največ delovišč v
okviru severovzhodne Sloveni-
je. Gre pa tudi za objekte, ki so
specifični v gradbenem in tudi
vsebinskem pogledu. Študente
obeh gradbenih fakultet so
sprejeli tudi v Mestni hiši v
Ptuju, kjer jih je pozdravil
podžupan mestne občine Ivan
Jurkovič.
Srečanja študentov maribors-
ke in ljubljanske fakultete za
gradbeništvo so tradicionalna.
Ponavadi so jih vodili na ogled
mariborskih delovišč, letos pa so
izjemoma prišli v Ptuj, kjer pote-
kajo zanimive gradnje. Za
bodoče gradbenike je bil štu-
dijski dan v Ptuju več kot dobro-
došel.
MG
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec, (novinarji). Slavko
Ribarič, (grafično-tehnični
urednik), Jože Mohorič (tehnični
urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
«041-669-509
Naslov: RADIO ■ TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; « (062)
771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
E-pošta: tednik® kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na intemetu:
www. radio-tednik. si
E-pošta:
nabiralnik @ radio-tednik.si
GORNJA RADGONA / OD 2.DO 5. JUNIJA SEJEM »INPAK 98«
Oskarji za shvettsko embaltao
v Janževem hramu na Janževem Vrhu je vodstvo Pomurskega sejma iz Gornje Radgone predstavilo priprave na 11.
mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja, skladiščenja in transporta, popularni »INPAK 98«. Odprt t)0 od 2. do 5.
junija, na njem pa se bo predstavilo 160 razstavljavcev iz Avstralije, Hrvaške, Češke, Velike Britanije, ZDA, Danske, Ita-
lije, Avstrije, Švice, Nemčije in Slovenije.
Za prireditev je veliko zanimanje, je posebej poudaril direktor Pomurskega sejma Iz Gornje Radgone Janez Erjavec, ki ne skri-
va zadovoljstva nad letošnjimi načrti ambicioznega kolektiva. Sejem Inpak 98 bo že druga letošnja sejemska prireditev in je
praktično edina te vrste v Sloveniji. Sejem bo spremljal tridnevni seminar, na katerem bodo poleg domačiti sodelovati tudi priz-
nani tuji strokovnjaki. Posebnost te prireditve so oskarji in priznanja za slovensko embalažo. Organizatorja sejma, Pomurski
sejem in Gospodarska zbornica Slovenije, sta objavila javni natečaj za podelitev visokih priznanj, oskarjev in priznanj za kako-
vostno embalažo. Gre za ocenjevanje, ki ima veliko mednarodno veljavo, strokovno komisijo pa je tokrat vodil dr. France
Cegnar z oddelka za živilsko tehnologijo biotehniške fakultete univerze v Ljubljani. Vse nagrajence so izbrali po evropskih nor-
mah in standardih, torej po kriterijih, ki prenesejo vsako preverjanje, zato se bodo lahko tudi udeležili natečaja za nagrado Worid Star.
Priznanja in oskarje bodo podelili po otvoritvi sejma tnpak 98,2. junija v Gornji Radgoni. Dva oskarja in štiri priznanja za em-
balažo bo dobil Valkarton iz Logatca, dva oskarja za embalažo EGP iz Škofje Loke, enega pa Radenska iz Radencev. Tri priz-
nanja za embalažo bo dobil Tespak iz Brestanice, po eno pa Mateja Kuhar-Bizjak, Žito Gorenjka, TUBA Embalaža, Pivovarna
Union, GEP Kartonaža iz Murske Sobote in Cirila Kosmač-Rabič.
Priprave na sejem tečejo po programu, organizatorji pa pričakujejo velik obisk tako strokovnjakov kot tudi množice tistih, ki
se zanimajo za novosti v tehniki pakiranja, skladiščenja in transporta. Sejem bo priložnost za navezovanje novih poslovnih sti-
kov in za izmenjavo strokovnih izkušenj.
M. Toš
VITOMARCI / KDO BO LOVIL
Do hvišiaz vsemi sredstvi
NOVO LOVSKO DRUŠTVO IZ VITOMARCEV SI PRIZADEVA DOBlt,
SVOJE LOVIŠČE, S KATERIM ZDAJ GOSPODARI LD JURŠINCI • PISMq
KMETIJSKEMU MINISTRU IN PODPORA ŽUPANA OBČINE DESTRNiK
TRNOVSKA VAS FRANCA PUKŠIČA • NADALJEVALI BODO STRPt^j
DIALOG
Pred dnevi je župan občine Destrnik-Trnovska vas Franc
Pukšič znova sklical sestanek v Vitomarcih, na katerem
naj bi nadaljevali razreševanje problematike lovstva v KS
Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Povabil je vodstvo LD
Juršinci, upravni odbor Lovskega društva Vitomarci, župa-
na in predsednika občinskega sveta občine Juršinci in
predstavnike KS Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Od
vabljenih so prišli le člani novega lovskega društva, vodstvo
KS Sveti Andraž, podžupan občine Destrnik-Trnovska vas
Boris Toš in sklicatelj, župan Franc Pukšič.
Na sestanku, ki je potekal
umirjeno in na visoki kulturni
ravni, so želeli poiskati možnosti
za razrešitev 18-letnega proble-
ma, ki tare domačine v Vitomar-
cih oziroma v KS Sveti Andraž.
Poskušajo se dogovoriti z LD
Juršnici, da bi od njih dobili tisti
del lovišča, ki leži na njihovem
območju in s katerim so včasih
že gospodarili. Včasih je bilo iz
te KS v LD Juršinci 20 članov,
zdaj je ostal samo še eden, so po-
vedali in dodali, da so njihovi lo-
vci vključeni v kar štiri družine.
Novo društvo bo uporabilo vsa
dovoljena	demokratična
sredstva za pridobitev lovišča, je
povedal predsednik Milan
Cucek, podprl pa ga je tudi
predsednik KS Sveti Andraž v
Slovenskih goricah Albin Dni-
zovič. Ta je zameril dvoličnost
politike novega vodstva LD
Juršinci, ki ni storilo še nič, da
bi problem rešili.
Namesto dogovora na sestan-
ku so iz LD Juršinci poslali pis-
ni odgovor in v njem zapisali
stališče s 3. seje upravnega odbo-
ra LD Juršinci. V zvezi z razpra-
vo o lovišču na območju KS Sve-
ti Andraž »je starešina LD
Juršinci seznanil člane o dose-
danjih razgovorih z županom
občine Destrnik-Trnovska vas,
predsednikom KS Sveti Andraž
in drugimi predstavniki občine
in novega Lovskega društva Vi-
tomarci. Po daljši razpravi je UO
LD Juršinci bil mnenja, da ni
pristojen oz. da ne more na poga-
janjih dajati drugih stališč, kot
tistih, ki so v skladu s sklepom
zbora vseh lovcev LD Juršinci z
dne 9.maja 1998, ta pa so nas-
lednja:
- LD Juršinci upravlja z
loviščem tudi nadalje na podlagi
odločbe o dodelitvi lovišča
- vsi skupaj počakamo na novj
zakon o lovstvu.«
Stališče sta podpisala tajni],
LD Juršinci Janez Toplak ij,
starešina Alojz Hrga.
Na sestanku so menili, jj
takšnega stališča ne razumejo, ij
se spraševali, kdo je v tej občinj
in v LD dejansko na oblasti
Očitno se nekoga bojijo
Predstavnik KS Sveti Andraž
poudaril, da je nad takšnim sta-
liščem razočaran, saj ima infor.
macije, da so za razrešitev prob.
lematike tako predstavniki
občinske oblasti kot člani LD
Juršinci. Zdaj bodo na zborili
krajanov ljudi vnovič obvestili o
položaju in aktualizirali prepo-
ved lova na njihovem območju,
Sicer pa bodo nadaljevali strpne
pogovore s pristojnimi državni-
mi organi in ustanovami.
Udeleženci pogovora v Vito-
marcih so podprli predlog župa-
na Franca Pukšiča, da bo dele-
gacija KS Sveti Andraž in LD
Vitomarci v kratkem obiskala
ministrstvo za kmetijstvo in
gozdarstvo in se tam o možnos-
tih razreševanja pogovarjala z
državnim sekretarjem za lovstvo
in ribištvo Maksimilijanom
Mohoričem.
M.Teš
SL. BISTRICA / PRI RDEČEM KRIZU DELA NE ZMANJKA
MoJ In [unlf - najboli
delitvna mesetm
Majski in junijski dnevi sodijo pri območni organizaciji
RK v Slovenski Bistrici med resnično najbolj delavne, saj
se v tem času poleg krvodajalskih akcij odvijajo še številne
druge dejavnosti. Tako pri krajevnih odborih ob rednih let-
nih občnih zborih pričnejo srečanja starejših krajanov, 6.
junija pripravljajo na Boču srečanje krvodajalcev občine
Slovenska Bistrica, 13. junija pa organizirajo regijsko tek-
movanje iz prve pomoči s poudarkom na nevarnih snoveh.
Ravno krvodajalstvo je tema, s
katero pričneva ob tednu
rdečega križa klepet z Marijo
Bračič, sekretarko območnega
odbora RK v Slovenski Bistrici.
Zadnja leta v mnogih krajih Slo-
venije število krvodajalcev upa-
da, v Slovenski Bistrici pa je še
vedno vzpodbudno. Statistika
pove, da jih je na odvzem krvi
prišlo v lanskem letu več kot leto
poprej. Dobro so se odrezali
krvodajalci tudi v letošnjih
enodnevnih krvodajalskih akci-
jah v Oplotnici, na Tinju,
Šmartnem na Pohorju, v
Poljčanah in za potrebe mari-
borske bolnišnice v tovarni Im-
pol. Konec maja bo v Slovenski
Bistrici potekala dvodnevna
krvodajalska akcija, v juniju pri-
deta na vrsto Kebelj in Pragers-
ko, po krajših julijskih počitni-
cah pa bo v avgustu odvzem krvi
še v Makolah.
O problematiki krvodajalstva
v Sloveniji in seveda še o mar-
sičem drugem se bodo pogovar-
jali tudi na letošnjem srečanju
krvodajalcev občine Slovenska
Bistrica, ki bo 6. junija na Boču.
Kar veliko se jih bo tokrat zbra-
lo, več kot 2000; toliko jih je v
občini registriranih. Med njimi
bo tudi več kot 50 rekorderjev,
ki so kri darovali več kot 50 krat.
Med njimi so tudi tri ženske:
Jožica Verbek, Julijana Lah in
Marija Cehtl.
Ker pa so pri Rdečem križu v
Slovenski Bistrici delavne nara-
ve, bodo srečanje povezali še z
redno volilno-programsko
skupščino	območnega
združenja. Menjave v vodstvu te
humane organizacije ne načrtu-
jejo, ampak želijo, da sedanje, ki
mu predseduje dr. Janko Pre-
dan, podpredsednik pa je Rudi
Levart, ostane.
Seveda pa pri Rdečem križu v
Slovenski Bistrici poleg krvoda-
jalstva opravljajo še druge, prav
tako pomembne naloge. Omeni-
ti je potrebno okoli 200 zavojev s
hrano in higienskimi
potrebščinami, ki so jih na-
jpotrebnejšim razdelili pred ve-
liko nočjo. Nekateri menijo, da
bi moral Rdeči križ v trajno
skrbeti za socialno najbolj
ogrožene posamezmnike in
družine, vendar tam menijo, da
to že sodi v področje dela Centra
za socialno delo, Kljub temu
sekretarki Mariji Bračič dela ne
zmanjka. Veliko je na terenu,
kjer jo krajevni aktivisti seznan-
jajo z vse težavnejšo problemeti-
ko. V minulih dneh je obiskova-
la osnovne šole na območju
občine ter prvošolčke seznanjala
z dejavostjo RK. Ob tej pr';
ložnosti so jih skromno obdaril'
z zobno ščetko in lončkom, P"'
darili pa so jim tudi zloženko z
naslovom Koristne navade ^
zdravo življenje.
Območna organizacija RK ^
Slovenski Bistrici se vključuje
tudi v vseslovensko akcijo M^f''
sam. S tako zbranimi sredstvi ^
v prvomajskih počitnicah petii"
otrokom omogočili letovanje
Debelem Rtiču. Sicer pa po'^^
Debelega Rtiča vsako leto pošl)^'
jo v zdravstveno kolonijo v P^'
nat na otoku Krku 240 otrok,
so tam razvrščeni v sedmih
menah. Prispevek staršev pri ni'"
hovem letovanju je 10.000 tolaf
jev, ostalo pa dodajo drugi. Pr^^
tako so se pri območni organiz^
ciji RK v Slovenski Bisin;'"'
vključili v vseslovensko akd)"
zbiranja sredstev za potres''''
Posočje.
Vida Topolov«'
,j.0DNIK - četrtek, 28, maj 1998
3
NOVA UUBUANSKA BANKA
POOBLAŠČENI VPISNIK
Nova Ljubljanska banka je eden od pooblaščenih vpisni-
kov trimesečnih zakladnih menic, ki jih izdaja Republika
Slovenija. Namen izdaje menic je pokrivanje likvidnostnih
primanjkljajev proračuna in v pespektivi zamenjava dolgo-
ročne zadolžitve s kratkoročno. Poleg tega izdajatelj
pričakuje, da bo z rednimi mesečnimi izdajami državnih
krotkroročnih vrednostnih papirjev omogočen razvoj de-
narnega trga v Sloveniji.
^ NOVI PREDSEDNIK RAPI01060V
Pred kratkim je bil regijski zbor članov zbornice radio-
loških inženirjev mariborsko-ptujske regije, na katerem
so pregledali delo v zadnjih štirih letih in sprejeli program
dela za letos. Ob tej priložnosti so izvolili novi regijski od-
bor, ki ga po novem vodi Zdravko Luketič.
ZDRAVA MENJAVA V ŠOLSKEM CENTRU
Ena od aktivnosti v okviru letošnjega svetovnega dneva
nekajenja (31. maja) v Ptuju bo tudi zdrava menjava, ki
bo potekalo danes v Šolskem centru v Ptuju med 1 1. in 1 3.
uro. Gre za vseslovensko akcijo, ki jo pripravljajo Zavod za
zdravstveno varstvo iz Maribora, Zdravstveni dom Ptuj z en-
oto vzgoje za zdravje in Šolski center Ptuj. V okviru akcije
bodo predmete z logotipi kajenja zamenjevali s predmeti,
ki so zdravju prijaznejši.
SREČANJE DIABETIKOV
6. junija bo na Otočcu tretje športno-rekreotivno in
družabno srečanje diabetikov Slovenije, ki se ga bodo
udeležili tudi čiani Društva diabetikov Ptuj. Cena prevoza je
600 tolarjev, prijave sprejemajo vsak dan v diobetoloških
ambulantah in 3. junija v prostorih društva v bolnišnici.
ŠTIRI PTUJČANKE V POLFINALU IZBORA
ZA NAJLEPŠO
Vpolfinale izbora za najlepšo Slovenko, ki bo jutri v Kop-
ru, se je uvrstilo 20 polfinalistk, med njimi štiri
Ptujčanke: Moja Lešnik, Gordona Ogrizek, Ramono Seka
in Suzana Toplak. Za finalni del tekmovanja bodo izbrali
dvanajst lepotic.
DANES GRE NA POT PRLEŠKA KONJENICA
Danes ob devetih bo izpred novo nastajajočega konje-
niškega centra pri Termah Ptuj odšla no 140 km dolgo
tridnevno pot po prieškem ozemlju 3. tradicionalno pleško
konjenica, ki jo bo v glavnini sestavljalo med 30 in 40 kon-
jenikov. Kot je povedal Branko Brumen, direktor GIZ Poe-
tovio vivot, ki je eden izmed organizatorjev konjenice, je
letošnja traso nekoliko spremenjena. Med drugim vključuje
tudi ogled baročnega dvorca Dornavo, drugi dan bo ude-
ležence prieške konjenice na razdalji od Ljutomera do Ro-
dencev pn/ič pot vodila ob Muri, po prieški strani. Ce bodo
konjeniki za to, bodo z brodom tudi prečkali Muro in stopili
na prekmursko stran. Po tridnevni poti jih bo v sobotd, 30.
maja, po vrnitvi ob 17.30 uri pred Mestno hišo pozdravil
ptujski župan. Pokroviteljstvo nad 3. prieško konjenico so
prevzeli župani prieških občin, častno po Ustanova dr. An-
tona Trstenjoko.
V SOBOTO IN NEDEUO NA PTUJSKI TV
Na programu je glasbeno oddajo "Glasbeno skrinja
željo" s slovenskimi glasbenimi skupinami in pevci.
Pripravila: MG
ORMOŽ / 36. seja občinskega sveta
O proroamu in sinriegiii navoja
Minulo, 36. sejo občinskega sveta Ormož so morali svetniki
izvesti v dveh delih, ker je bilo kar nekaj pomembnih točk
dnevnega reda, svetniki pa niso ravno znani kot hitri. Že pri
pobudah, predlogih in vprašanjih je bilo veliko povedanega,
večina odgovorov pa bo posredovana pisni obliki.
Končno so prisotni in predvsem
predsednik sveta Alojz Sok dobili
odgovor na javno vprašanje, ki je
krožilo po Ormožu, o lastništvu
zgradbe, v kateri je prodajalna
Opal na Kerenčičevem trgu.
Župan Vili Trofenik je poudaril,
da so takšna vprašanja pod nivo-
jem razprave, in namignil, da bi
spraševalec to pač moral vedeti, saj
je njegova žena prisostvovala
odločanju, ko je nekdanji izvršni
svet leta 1994 omenjeno zgradbo
prodal v zameno za neko stano-
vanje. Gabrijela Trofenik ima
prostor v najemu, na vprašanje, za-
kaj lastnina ni zemljiškoknjižno
urejena, pa je Trofenik Soka pov-
prašal, ali ima on urejeno etažno
lastnino za svoje stanovanje.
Po takšni razpravi so se svetniki
posvetili resnejšim temam in spre-
jeli odlok o zaključnem računu
občine za minulo leto. Bilo je sicer
kar nekaj pripomb o nena-
menskem trošenju namenskega
denarja v krajevni skupnosti Kog,
kjer so si dovolili sredstva porabiti
za cesto, ki ni ustrezala razpisnim
pogojem. Predsednik sveta Alojz
Sok je opozoril na precejšen osta-
nek sredstev zaradi nerealiziranih
investicij. Trofenik pa je povedal,
da se pač plačuje po situacijah, in
da kar še ni narejeno, ne more biti
plačano. Ostalo je okrog 180 mili-
jonov tolarjev, ki so se prenesli
med prihodke letošnjega pro-
računa. Od tega je bilo 166 milijo-
nov namenskih sredstev, ki se
smejo potrošiti le v namen, za ka-
terega so pridobljena. Župan je po-
vedal, da do tako velikih odstopanj
pride predvsem zaradi neusklaje-
nega proračunskega leta med
državo in občino. Svetniki so potr-
dili tudi premoženjsko bilanco
občine za minulo leto. Ta izkazuje
vrednost sredstev in virov na dan
31.12.1997 v višini 5,195 milijard
tolarjev. V primerjavi z minulim
letom ko je vrednost celotne aktive
in pasive znašala 4,836 milijard to-
larjev, so zabeležili 19-odstotno
povečanje.
PRORAČUN
OBČINE
ORMOŽ
Svetniki so po daljši razpavi z 19
glasovi za in 5 proti sprejeli pro-
račun za letos. Prihodki proračuna
znašajo 1,499 milijard tolarjev. V
predlogu proračuna so bile v pri-
merjavi z osnutkom upoštevane
nekatere pripombe. Proračunski
prihodki so se v predlogu v pri-
merjavi z osnutkom povečali za
118 milijonov tolarjev. Nekaj teh
dodatnih sredstev je namenskih
državnih, ostalo pa gre na račun
povečanja prihodkov. Dodatna
sredstva so bila zagotovljena
predvsem za gradnjo vrtca pri Sv.
Tomažu - 29 milijonov, sofinanci-
ranje nabave rentgenskega apara-
ta, okrog 25 milijonov za cestno
infrastrukturo, največ, okrog 52
milijonov tolarjev, pa za področje
komunalnega gospodarstva.
Svetnik Jože Granduč je k pro-
računu vložil amandma, v katerem
je predlagal, da se zagotovi denar
za ureditev svetlobne signalizacije
na Ljutomerski cesti v Ormožu,
kjer veliko šolarjev prečka cesto na
svoji vsakodnevni poti v šolo. Ker
je cesta državna, je menda tudi
država pristojna za signalizacijo,
zato so svetniki predlog zavrnili,
seveda pa bo za izvedbo signaliza-
cije potrebno zadolžiti državo. Za
SKD je kar 21 amandmajev vložil
Alojz Sok. Prva dva sta bila
vsebinske narave, saj je predlaga-
telj menil, da mora javna naročila
v skladu z zakonom o javnih
naročilih izvajati občinski svet ter
da bi delovanje nadzornega odbora
kot samostojnega organa moralo
biti urejeno s poslovnikom, ne pa z
odlokom o proračunu. Svetniki
SKD so želeli zmanjšati denar za
sejnine in reprezentanco in ga na-
meniti za ceste. Vendar so se svet-
niki odločili, da bodo ta denar na
pobudo Otmarja Medika nameni-
li za obnovo cerkve v Grabah.
Krščanski demokrati so želeli
zmanjšati postavke priprava občins-
kih priznanj, plače za nove zaposlit-
ve, oprema, pogrebni stroški, stroški
vzgoje in vastva predšolskih otrok,
ureditev prostorov za arheologijo,
stroški lokalne akcijske skupine za
preprečevanje odvisnosti in še neka-
tere. Večino na ta način pridoblje-
nega denarja je Sok želel nameniti
za modernizacijo krajevnih cest,
nekaj pa tudi za delovanja kina v
Ormožu in obnovo cerkve v Gra-
bah. Trofenik je za večino amand-
majev dejal, da so nesprejemljvi.
Tako se je zdelo tudi svetnikom,
saj so vse amandmaje, ki jih
krščanski demokrati niso umak-
nil, zavrnili. Po izidih glasovanj pa
se zdi, da amandmajev niso
podprli niti vsi člani SKD.
STRATEŠKO
RAZVOJNI
PROGRAM
v nadaljevanju seje so predstavili
strateško razvojni program, ki so
ga svetniki že lep čas pričakovali.
Oblikuje ga skupina domačih stro-
kovnjakov z različnih področij v
sodelovanju s prof. dr. Antonom
Haucem, profesorjem na
ekonomsko-poslovni fakulteti v
Mariboru. V delovnem materialu
so zapisali, da vizija razvoja občine
temelji na tem, da je dežela dovolj
bogata za lasten razvoj in življenje,
da tod živijo pridni in delovni
ljudje, ki imajo ob vsej drugačnosti
nekaj skupnega in omogočajo raz-
voj posamezniku in celoti.
Vrednote gradijo na znanju, lastni
iniciativi, integraciji in identifika-
ciji, bogatem zgodovinskem razvo-
ju in kulturi, ki daje življenjske in
razvojne možnosti. Pri globalni
sterategiji so izpostavili celovit
razvoj občine, ki naj temelji na
razvoju kmetijstva v smeri delov-
no intenzivnih panog, industrijske
dejavnosti, turizma, izobraževanja
in zdravstva. Pri občanu želijo
vzbuditi občutek pripadnosti kra-
ju, občini, doseči višji nivo
izobrazbe, graditi kulturo na tradi-
ciji in ljubiteljstvu ter profesiona-
lizmu in kulturnozgodovinski pre-
teklosti okrog kulturnega centra.
Potrebno je urediti mejno
področje s celotno infrastrukturo
in brezcarinskimi conami. Omen-
jen je tudi krajinski park Središče
ob Dravi, ki bi zagotavljal ohran-
janje naravne dediščin s soupora-
bo za rekreacijo, turizem, nadzoro-
vani odvzem mineralnih rudnin in
okolju prijazno kmetovanje s
proizvodnjo zdrave hrane. Med
pomembne naloge sodi prizade-
vanje za dokončno ureditev drža-
vne meje do leta 2002 in sodelo-
vanje z obmejnimi lokalnimi sku-
pnostmi na obeh straneh meje. K
temu sodi tudi sodelovanje in po-
vezovanje s sosednjimi občinami
in vključevanje v morebitne nove
regije. Prof. dr. Hauc je poudaril
pomembnost prostorskega plani-
ranja, dosledno izvajanje plana,
prostorsko urejanje prometa ter
kmetijskih in stavbnih zemljišč.
Vse pomembnejše je tudi varstvo
okolja, kjer so opozorili na zago-
tavljanje zdrave pitne vode in od-
vajanje ter čiščenje odpadnih vo-
da. Sanirati bo treba obstoječe od-
lagališče odpadkov, lagune in se
pridružiti regijskemu odlagališču.
Potrebno je dokončati tudi napel-
javo plina, energetsko osveščati
porabnike energije in podpreti
okolju prijazno kmetijsko proiz-
vodnjo. Posebno pozornost pa naj
bi namenili mladini z zagotavljan-
jem delovnih mest, stanovanjskih
potreb, dvigom izobrazbene stop-
nje in razvijanjem tekmovalne in
rekreativno-športne dejavnosti
mladih. Poleg vsega pa naj bi
občina stalno spremljala stanje na
področju zdravja ter sproti in stra-
teško oblikovala aktivnosti za
večjo skrb za zdravje in kakovost
življenja.
Ker so bile podane usmeritve
precej splošne, kakšne vsebinske
razprave ni bilo. Svetniki so opo-
zorili le, da je strategija preveč na-
pisana na kožo mesta Ormoža in
premalo za celotno občino. Stra-
teški razvojni program bo, ko bo
podrobneje izdelan, gotovo pred-
met burnih razprav.
Svetniki so sklenili, da je poslej
vrednost točke za izračun nado-
mestila za uporabo stavbnega
zemljišča za Ormož in Hardek
2.543, za območje KS Velika
Nedelja 2.110 in za KS Središče ob
Dravi 2.014 tolarjev za kvadratni
meter stanovanjske oziroma
poslovne površine. Sprejeli so od-
lok o plaketiranju v občini in potr-
dili aneks k pogodbi s Certusom, v
katerem so se dogovorili za novo
ceno prevoza šolskih otrok, ki
znaša 156.426 tolarjev na dan.
Potrdili so tudi, da se za izvajanje
dejavnosti odvajanje odpadnih
voda pokrije razlika nepokritih
stroškov zbiranja in distribucije
odpadne vode v minulem letu v
višini 3,5 milijona tolarjev. Za 3,6
milijona tolarjev pa so komunal-
nemu podjetju za izvajanje de-
javnosti oskrbe s pitno vodo
povišali nadomestilo. Ponovno so
tudi zvišali mesečno višino
stroškov predšolske vzgoje in
otroškega varstva, ki v različnih
oddelkih ob različnem obsegu ur
stane od 9.660 do 40.562 tolarjev.
Svetniki so se seznanili tudi s pis-
mom o nameri, ki združuje občine
severovzhodne Slovenije pri skup-
nem reševanju njihovih težav z
odpadki.
viici iciemenčič ivanuša
pi^MrsE...
pUDJ^Kl^pi videmski sejno
končno montirali
M^^^deče PROTI in zele-
p^i. 7^0 tudi ob porokah ne
m potrebno dahniti DA ali NE,
samo (inkognito) pritisniti
^ezno tipko.
LAjDA se bo župan za potrebe
pilf&čmh obredov naučil govorico
^Itthonemih. Tako tudi njegova
vprašanja ne bodo motila
slavnostne poročne tišine.
... DA se maj ni izkazal kot dober
vremenski gostitelj. Zato se ljud-
sko rajanje na prostem v grm ho-
telih prestavlja na sončnejši junij.
... DA ima ptujski turizem nekaj
lukenj. Ena od njih je na strehi
informativne stojnice pri pešmos-
tu. Turisti pa, začuda, želijo in-
formacije tudi ob slabem vreme-
nu.
... DA je eno "turistično" luknjo
pred dnevi iskal tudi italijanski
turist. In jo našel v znanem hka-
lu.
^^^Je^estna občina enega od
mnogih, slabo preskrbljenih
otrok, preimenovala iz knjižnice
Ivana v knjižnico Jožeta. Verjet-
no po štajerski bgiki, da imajo pri
vsaki hiši Jožeta, Micko in šajtr-
go. Tudi občinska hiša ne sme biti
izjema.
... DA smo pred dnevi na radiu
slišali obljube, da tudi pri policis-
tih lepa beseda lepo mesto najde.
"Dragi policisti, kako lepe unifor-
me imate, pustite me, da ga malo
cuknem."
VIDI SE ...
... DA sta novinar in novinarka
stopila za kulise staromeščanske
mode in posodila svoja obraza za
naslovnico nove plošče "Midva
sva en srečen par..."
4
četrtek, 28. maj 1998 - TEDN|||
RADENCI / TRSTENJAKOVA USTANOVA
Pomoi ustvorialnim kadrom
Slovenskih gork In Haloz
v Radencih so se sestali štipendisti Ustanove akademika
dr.Antona Trstenjaka in ustanovili odbor štipendistov te
ustanove. Vodila ga bo Marjeta Ciglenečki s Ptuja. Veliko
so govorili o dosedanjem delovanju te pomembne ustano-
ve, ki je bila prva tovrstna fundacija v Sloveniji.
Njena ustanovitev je bila pos-
ledica državljanske pobude lju-
di, ki so želeli sami prispevati k
razvoju rojstnih krajev, ne pa
čakati na pomoč in podporo iz
državnih jasli. To je na srečanju
v Radencih posebej poudaril
eden od pobudnikov in sousta-
noviteljev mag, Milan
Lovrenčič. Analiziral je dose-
danja prizadevanja ustanove, ki
je veliko prispevala k štipendi-
ranju nadarjenih študentov iz
Slovenskih goric, Haloz in Prle-
kije. Fundacija akademika dr.
Antona Trstenjaka, ki se za zdaj
v skladu s predpisi imenuje in
deluje kot ustanova, je veliko
prispevala tudi k uspešni organi-
zaciji najrazličnejših strokovnih
posvetovanj in simpozijev. Sofi-
nancirali so izdajo zanimivih
zbornikov, znanstvenih raziskav
in najrazličnejših študij, največ s
področja humanistike in
družboslovja, v zadnjem času pa
si prizadevajo bolj pomagati tudi
pri gospodarsko-razvojnih pro-
jektih.
Udeležence srečanja je pozdra-
vil tudi član uprave Trstenjako-
ve ustanove in ljutomerski
župan Ludvik Bratuša. Med
drugim se je zavzel za tesnejše
sodelovanje štipendistov in me-
nil, da predstavljajo ogromno in-
telektualno jedro Slovenskih go-
ric in Prlekije, ki lahko veliko
prispeva k hitrejšemu družbene-
mu in gospodarskemu razvoju
teh krajev. To je pomembno
zlasti zdaj, ko se pojavljajo resne
ocene in pripombe, da se Slo-
venske gorice in Prlekija inte-
lektualno precej praznijo. Temu
prostoru, ki ga mnogi uvrščajo
na slovensko periferijo, dela do-
datno škodo pretirana centrali-
zacija države, zato je moč ustvar-
jalnih kadrov za bodoči razvoj
pokrajine med Dravo in Muro
toliko pomembnejša, je še dejal
Ludvik Bratuša. Govoril je tudi
o pripravah na praznovanje 130.
obletnice prvega slovenskega ta-
bora v Ljutomeru, ki bo 9. av-
gusta letos v prleški metropoli.
To bo praznik vseslovenskega
druženja in prijateljevanja, ki se
ga bodo udeležili tudi vsi štipen-
disti Trstenjakove ustanove. V
Radencih so se zavzeli za večjo
medijsko promocijo, javne
predstavitve in materialno kre-
pitev ustanove. Pozvali so
občine, da izpolnijo svoje obvez-
nosti iz podpisa pristopnih po-
godb, in menil, da lahko tudi s
pomočjo te ustanove in bogastva
znanja štipendistov pripomorejo
k novemu teritorialnemu in re-
gionalnemu povezovanju.
Posebej so opozorili na po-
membno vlogo univerze v Mari-
boru, ki ima tudi po zaslugi rek-
torja prof. dr. Ludvika Toplaka
nemalo zaslug za razvoj Trsten-
jakove ustanove in za njeno du-
hovno in materialno bogatitev.
Tudi v bodoče bodo štipendirali
nadarjene študente iz Haloz,
Slovenskih goric in Prlekije, še
bolj kot doslej pa bodo podpirali
raziskovalne projekte, simpozi-
je, posvetovanja in izdajo na-
jrazličnejših del, ki bogatijo zak-
ladnico krajev z bogato tradicijo
in pokončno slovensko držo.
M. Toš
FRANC FIDERSEK / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 21.
Naše rojstno leto 1948
Neposredno s klevetami Dra-
ga Hasla je vezan zadnji
obtoženec Saša Skaza, ki je de-
jansko te klevete prenesel na
Hasla. Klevetal je našo ljudsko
oblast s tem, češ da politični fo-
rumi zbirajo od ljudi razne izja-
ve samo zato, da jih stavijo na
razpolago oblastnim organom
radi ukrepanja in da ti posegi
vodijo do zapiranja ljudi. Trdil
je, da se preganjajo tisti, ki go-
vore resnico. Dalje je poskušal
demoralizirati ljudi pri ustvar-
jalnem poletu, pri uresničevan-
ju naše petletke, češ, da je veli-
ka in lepa stvar, toda kaj, ko
bomo prej pocrkali, kot bo izve-
dena.
Po končanem pregledu do-
kaznega materiala so dobili
besedo branilci. V njihovi
obrambi ni bilo mogoče zasle-
diti v celoti resnično pomoč pri
razčiščevanju glede poedinih
obtožencev. Nastopali so z do-
kaznim materialom celo nazaj v
leta 1916 in 1919 in tako zav-
lačevali samo razpravo. Upra-
vičeno godrnjanje, ki je nastalo
v zvezi s tem med publiko, so
obrnili na pravno stran, češ, da
se jim kratijo pravice, določene
po ustavi.
Obsodba je bila izrečena po
temeljiti analizi obtožnega in
obrambnega materiala ter se
glasi:
1.	Jakob M, na 18 let odvzema
prostosti s prisilnim delom in
odvzemom državljanskih pra-
vic za dobo 4 let in zaplembo
celotnega premoženja.
2.	Martin C. na 11 let odvze-
ma prostosti s prisilnim delom
in odvzemom državljanskih
pravic za dobo 3 let.
3.	Jožef F. na 7 let odvzema
prostosti s prisilnim delom in
odvzemom državljanskih pra-
vic za dobo 2 let.
4.	Franc M. na 10 let odvze-
ma prostosti s prisilnim delom
in odvzemom državljanskih
pravic za dobo 3 let.
5.	Dušan K. na 5 let odvzema
prostosti s prisilnim delom in
odvzemom državljanskih pra-
vic za dobo 1 leta.
6.	Drago Hasl na 5 let odvze-
ma prostosti s prisilnim delom
in odvzemom državljanskih
pravic za dobo 1 leta.
7. Aleksandar Skaza na 2 leti
odvzema prostosti s prisilnim
delom in odvzemom
državljanskih pravic za dobo 1
leta.
Iz vsebine in stila pisanja na-
vadnega poročila, objavljenega
v Našem delu št. 4 dne
26.8.1948, si lahko bralec ustva-
ri vsaj približno podobno, kako
je potekal proces, s kakšnim
besednjakom so obkladali lju-
di, ki so bili obdolženi kršitve
takratne zakonodaje, kako na
hitro je vse potekalo, da je bila
obramba - zagovorniki
obtožencev - le zaradi formal-
nosti. Na proces deligirana
publika je zagovornika takoj
izžvižgala, če je karkoli rekel v
obrambo svojega varovanca, za-
dovoljna z zagovornikom je
bila le, če je ta v imenu
obtoženega "samokritično priz-
nal vse, kar mu je obtožnica
očitala in prosil le za milo ka-
zen". Iz obtožnice Aleksandra -
Saša Skaze vidno izhajal, da je
bil obtožen in obsojen samo za-
radi kritičnega razmišljanja in
prenašanja tistega, kar se je
med ljudmi tedaj govorilo. To
je močno navzoče tudi v
obtožnici Draga Hasla, vendar
so skušali kazensko odgovor-
nost pripisati predvsem temu,
da je bil predsednik delovnega
odbora odseka za komunalne
zadeve in je vedel za "nedovol-
jeno trgovanje", enako kot so za
to vedeli in trgovanje tolerirali
tudi vodilni v okraju - od sekre-
tarja komiteja in šefa Udbe
navzdol.
Mnogi pošteni in razgledani
Ptujčani so bili zlasti zapre-
paščeni nad obtožbo in ob-
sodbo Draga Hasla, ki je bil
preudaren in sposoben kultur-
ni, pedagoški in tudi politični
delavec. Do aretacije konec ju-
lija je bil ravnatelj ptujske
gimnazije, član okrajnega ko-
miteja in namestnik predsedni-
ka komisije za agitprop,
predsednik kulturno-umet-
niškega društva pri okrajnem
sindikalnem svetu Ptuj,
predsednik mestnega LO Ptuj
in tako naprej. Znan in cenjen
je bil kot predavatelj v raznih
oblikah	takratnega
izobrazževanja, predvsem
družbeno-političnega. Na nave-
denih področjih je bil
predvsem doma, kot navadno
pravimo, manj pa na gospo-
darskem, a kljub številnim dru-
gim zadolžitvam so mu "obesi-
li" še dolžnost predsednika de-
lovnega odbora odseka za ko-
munalne zadeve. Obstaja
možnost, da namerno, saj so
kadroviki vedeli, kaj vse se v
okviru tega odbora dogaja, in
tam zaposleni so najbrž tudi
računali, da bodo pod ščitom
tako uglednega predsednika
lahko varneje trgovali "na
črno".
Javna obravnava in takojšnja
objava sodbe je na ljudi vplivala
zastrašujoče. Nihče več ni upal
javno povedati kritične besede
na ukrepe oblasti in politike, o
tem so si le šepetali. Na glas se
je smelo udrihati le po saboter-
jih, špekulantih, kulakih in
drugih sovražnikih ljudstva.
Vsak javno angažiran človek si
je na tihem predstavljal, da na
podoben način lahko obtožijo
tudi njega, če bo javno kazal, da
zna misliti s svojo glavo. Takrat
je bilo povsem enostavno
obtožiti človeka, da pri delu ni
dovolj uspešen, da ne izvršuje
planskih nalog, skratka, da pos-
luša navodila informbiroja in
namerno sabotira. Za človeka je
bilo takrat varneje, da je skrival
svoje misli in vrline bolj kot pa
svoje dejanske napake. Povsod
je bilo treba paziti na svoje
besede, zakaj laž, neumnost in
zabloda izhajajo iz besed.
Kako so starejši razgledani
Ptujčani gledali na prve aretaci-
je "informbirojevcev" in na opi-
san javni proces, sem najsliko-
viteje spoznal iz razgovora z dr.
Alojzijem Remcem, odvetni-
kom, pisateljem in predvojnim
županom v Ptuju. Malo je sicer
čudno, da sem kot kmečki fant
iz zakotnega dela Haloz lahko
sproščeno govoril s tako ug-
lednim Ptujčanom, zato naj
uvodoma pojasnim, zakaj in
kako.
MOLČI IN MISLI
Bilo je kak teden po opisa-
nem procesu. Po končanih op-
ravkih po uradih je bilo do od-
hoda avtobusa še nekaj ur, ki
sem jih sklenil prebiti v gos-
tinskem lokalu. Po vstopu v
gostilno Pri Roziki sem |jri eni
od miz zagledal Mmjo Žajde-
lovo, gospodinjo iz Žetal, v pri-
jaznem ra;^ovoru, komaj sem
verjel svojim očem, z Alojzijem
Remcem, ki sem ga poznal po
njegovih delih. Pesnike in pisa-
telje sem vedno občudoval,
večkrat sem ga sicer že srečal na
ulici, vendar govoril z njim še
nisem. Marija me je takoj pova-
bila, da prisedem, in me Remcu
predstavila kot "našega tajnika
v Zetalah". Tedaj sern tudi zve-
del, da so zakonca Zajdela in
Remčeva družina skupaj
preživeli tri leta v izseljeništvu
v Vrnjački Banji v Srbiji. Kma-
lu smo bili v živahnem razgo-
voru o njegovem pisateljskem
delu, predvsem tistem, kar je
izšlo po vojni in kar sem tudi
poznal. Povedal je, da je njego-
va povest Opustošena brajda le
prvi del, drugi pa je še v njegovi
glavi, vendar "nima časa in ne
volje, da bi ga spravil na papir".
Povedal sem mu, da mi je
znano, kako je kot ptujski
župan 6. aprila 1941 govoril lju-
dem z balkona na magistratu.
Medtem so prihrumele nemške
štuke, hrup motorjev in zavi-
janje ob strmoglavljenju je pa-
ralo nebo, ljudje so začeli bežati
na vse strani. Zmanjkalo mu je
besed, zato je končal s Prešer-
novim verzom: "Manj strašna
noč je v črne zemlje krili, kot so
pod svetlim soncem sužni dne-
vi!" Omenil sem še, da mi je
tudi znano, kako so ga ptujski
kulturbundovci še pred priho-
dom nemške armade zaprli in
ga zverinsko pretepli...
"Res je, kdor ni trpel, ni bil
tepen do krvi, kot jaz, še ni
spoznal življenja," je nekako
otožno, bolj zase dejal in znova
srknil iz kozarca. Videlo se mu
je, da je že precej pod vplivom
vinskih maliganov, saj so ljudje
govorili o njem, da se je po vo-
jni precej zapil. Pomislil sem:
mučenje v zaporu, zasramovan-
je v taborišču in potem
izgnanstvo, vse to je na njem
pustilo vidne sledove, zato je
često iskal tolažbo v pijači, toda
ob tem je bil umsko še izredno
bister in pronicljiv, kar sem
tudi spoznal v nadaljnjem raz-
govoru.
FRANKFURT / SREČANJE SLOVENCEV
5 pesmijo In plesom
v domail deželi
v soboto, 16. maja, se je v dvorani na obrobju Franklurta ob Maini zbrala
Slovenija v malem. Člani kulturnoumetniškega društva Sava in učenci dopol-
nilnega pouka slovenskega jezika so priredili srečanje, posvečeno ženam in
materam, ki tudi tam, daleč od rojstne dežele, pogosto podpirajo tri vogale pri
hiši, saj so zaposlene, na njihovih ramenih je tudi glavna skrb za dom in
družino. Rojake, ki so se kar v lepem številu zbrali na prireditvi, je obiskal slo-
venski konzul v Bonnu Jože Cirej, novinarka časopisa Naša Slovenija Anita
Vošnjak, delegacija mestne občine Ptuj in slovenski župnik v Frankfurtu.
V kulturnem programu so se najprej predstavili mali šolarji, nato vsi učenci od
1. do 10. razreda. Svojim mamam so podarili za njihov praznik najlepše pesmi
Menarta, Pavčka in Cankarjevo črtico Kruh je bridka stvar. Pevski zbor in tolkloma
skupina pa so jih s pesmijo in plesom popeljali v domačo deželo.
Zbrane sta najprej nagovorila predsednik društva Sava Janko Zemljič in konzul
Jože Cirej. Slednji je pohvalil delo prizadevnega in uspešnega društva, ki je pred
letom slavilo petindvajsetletnico. V imenu delegacije mestne občine Ptuj je govoril
podžupan Ervin Hojker. Predsedniku društva Sava je izročil spominsko darilo
župana mesta Ruja kristalni kelih in državno zastavo, predsednici sveta staršev
Tončki Obreht, ki vodi in vadi tudi folklomo skupino, pafolklomo obleko za mladi
par navdušenih plesalcev.
Prireditev so sklenili s pregledom dela in 20-letnega sodelovanja šole dopolnil-
nega pouka slovenskega jezika z Osnovno šolo Mladika iz Ruja. Učenci obeh šol
so pred dvajsetimi leti podpisali slovesno obljubo o sodelovanju in odrasli sp obl-
jubili, da jim jo bodo pomagali uresničevati. V imenu učencev in delavcev OŠ Mla-
dika Ptuj je to potrdila ravnateljica Sonja Purgaj, v imenu učencev iz Frankfurta
pa njihova slovenska učiteljica Mira Turk - Radikovič. Predsednik društva Sava
Janko Zemljič se je zahvalil za dvajsetletno sodelovanje prejšnji ravnateljici OŠ
Mladika Ptuj Mariji ŠumandI in ji v znak zahvale izročil zlati lipov list, Ivanu
Šumandlu, učitelju OŠ Mladika, pa so podelili srebrni lipov list. Za podeljeni priz-
nanji se je zahvalila Marija ŠumandI in poudarila, da je to tudi priznanje vsem
staršem in učiteljem otrok iz OŠ Mladika, ki so vedno z odprtimi rokami sprejeli
svoje goste in jim za čas bivanja v Ptuju nudili enako skrb in ljubezen kot svojim
otrokom. Nepozabna so ostala srečanja v Ptuju, v Frankfurtu, pa tudi skupna le-
tovanja v Kaštelu Starem pri Splitu. Posledica dolgoletnih dmženj so mnoga trajna
prijateljstva otrok in družin.
Druženje je v prijetnem vzdušju, ob zvokih ansambla iz Ptuja, izzvenelo pozno v
noč.
_Uem.
Klasične
pravljice v
novi preobleki
Založba Mladinska knjiga,
nekoč nesporna prvakinja v iz-
dajanju knjig za otroke, je leta
1996 začela izdajati zbirko
knjig za mlade bralce z jasnim
naslovonr^ Grimmove pravlji-
ce. Zbirka prinaša praviloma
znane, že prevedene pravljice
velikanov pravljičarstva Jaco-
t)a in VVilhelma Grimma, kakor
tudi njune manj znane pravlji-
ce. Vsaka zgodba oziroma
pravljica je predstavljena v treh
različnih knjigah (formatih), ki
i so prilagojene različni bralni
[ sposobnosti otrok. Velike sli-
kanice s celotnim tekstom so
namenjene branju odraslih
mladim poslušalcem in sa-
mostojnemu branju učencev
razredne stopnje osnovne
šole; kartonke (slikanice na
trdem papirju) s skrajšanim
besedilom in velikimi tiskanimi
črkami bodo razveselile prve
samostojne bralce, ki bodo z
veseljem vzeli v roke tudi pri-
padajočo pobarvanko. Vse
•knjige je ilustriral Svjetlan Ju-
nakovič, nove prevode in pri-
redbe je odlično izpeljala pisa-
teljica Polonca Kovač.
Doslej so v zbirki Grimmove
pravljice izšli naslednji naslovi:
Volk in sedem kozličkov, Bre-
menski mestni godci, Rdeča
kapica, Mizica, pogrni se.
Zadnji dve knjigi sta pred krat-
kim prispeli tudi v mladinski
oddelek knjižnice Ivana
Potrča, obe sta tudi na novo
prevedeni. Mizica, pogrni se je
duhovita pripoved o krojaču s
tremi sinovi, ki premorejo
kozo. Ta žival je precej hu-
dobne narave, saj se venomer
laže, da je sinovi ne napasejo,
kot se spodobi. Oče jih v jezi
namlati in spodi od doma. Oče
odslej sam pase »ubogo žival«,
a kmalu ugotovi usodno zmo-
to, ki je sinove pognala čez
domači prag. Zdaj mora od
doma še koza, kazensko obri-
ta, in ubogi krojaček ostane
sam. Trije sinovi so se izučili
poklica, a pridnost in vestnost
jim je prinesla tudi nenavadna
darila: prvi je dobil čarobno
mizico, ki se je na ukaz prekrila
z dobrotami, drugi sin si je za
nagrado prislužil čarodejnega
osla, ki je bruhal zlatnike, tretji
pa je dobil čudežno vrečo s
palico, ki je na ukaz mlatila
tepeža potrebne. A na poti do-
mov so se sinovi ustavili v isti
gostilni, kjer jih je gostilničar
opeharil za darila. Tako sta
prva sinova prinesla pred
očeta navadno mizico in tudi
osel ni bruhal zlatnikov. Darilo
tretjega sina je povrnilo
čudežne predmete v prave
roke. Kako pa se je godilo
vražji kozi, pa sami preberite!
Rdeča kapica je dobila novo
podobo z ilustracijami Svjeta-
na Junakoviča, a tudi besedilo
se nekoliko razlikuje od znane-
ga prevoda. Zdi se, da je
ilustrator upodobil dekliča z
nekoliko ironije, saj je nova
Rdeča kapica prav navihane
podobe in njena kapa je na
moč podobna pokrivalom
slavnih Smrkcev.
Celotna zbirka Grimmove
pravljice je primerna tudi za
primerjalno obravnavo v višjih
razredih osnovne šote, saj se
lahko učenci spopadejo s pri-
merjavo starih in novih prevo-
dov, primerjajo lahko original-
no pravljico v nemškem jeziku
s prevodom, zanimiva je tudi
vzoprednica med Ilustracijami,
kakor tudi primerjava med ce-
lotnim in skrajšanim besedi-
lom. Ob zbirki lahko učenci ;
spoznavajo različne knjižne iz- |
daje ter primerjajo knjige s sta- ■
rejšo in novejšo letnico izdaje.
Pravljice v novi preobleki so |
zanimive tudi odraslim, ki ;
običajno prisegajo na lepote iz ^
mladih dni; morda jih bodo
nove knjige prepričale o nas-
protnem.
Uf/ana Klemenil^
,j.0DNIK - četrtek, 28, maj 1998
5
^IPEM PRI PTUJU / koncert harmonikarja boruta zagoranskega
»Olasba /e mo/ bodoii poMtt«
l^ežko je v nekaj stavkih predstaviti mladeniča iz Lancove vasi,
postaja vse uspešnejši harmonikar in ki končuje Srednjo
glasbeno in baletno šolo v Mariboru, v glasbi pa dosega iz-
^(jne uspehe. Govor je o Borutu Zagoranskemu, osem-
pajstletniku, lahko bi dejala virtuozu na kromatični harmoni-
ja, ki ga je narava bogato obdarila z glasbenim talentom, sam
pg je znal ob podpori staršev to še kako dobro izkoristiti.
Boruta ni potrebno posebej
predstavljati, kajti mnogi so zanj
slišali že pred leti, ko je bil še os-
novnošolec in je v rokah že imel
nekaj glasbenih dosežkov s tek-
jjiovanj. S svojo spremljevalko,
Ijot sam pravi harmoniki, se je
pred štirinajstimi dnevi predsta-
vil v cerkvi sv. Vida v Vidmu pri
Ptuju domačemu občinstvu; to je
l,il tudi njegov zaključni
srednješolski koncert.
Borutov koncert je pripravila os-
novna šola Videm, da se mu je na
tak način oddolžila za vse glasbene
uspehe in za nekaj tistih glasbenih
doživetij, ki jih je kot osnov-
nošolec pustil v Vidmu pri Ptuju.
Cerkev je bila v nedeljskih večer-
nih urah zasedena skoraj do
zadnjega kotička, obiskovalci so
prišli poslušat Borutov zaključni
koncert, ki je naznanil njegov sko-
rajšnji zaključek srednjega šolanja.
Začel je v neverjetni tišini akus-
tične cerkve, z vso vnemo je
zaigral skladbo J. S Bacha pod
naslovom Orgelski preludij in
juga, potem pa nadaljeval z Mosz-
kovvskim in Zolotarjevim. Prema-
lo je bilo samo poslušati Borutovo
igranje, v melodijo harmonike se
je bilo treba vživeti. Borutu v tis-
tem trenutku to nikakor ni bilo
težko, mladi virtuoz je kar igral in
igral. Aplavz obiskovalcev je bil
močan, predvsem pa zaslužen.
Boruta je v koncertnem progra-
mu v nadaljevanju zamenjal nje-
{ov glasbeni prijatelj, dijak 3. let-
^a glasbene šole, violinist Pavel
Magdič, Borut pa je potem nadal-
jeval z Boellmanom, Scarlattijem,
Ganzerjem in Timošenkom, sku-
paj pa sta mlada, obetavna glasbe-
nika zaigrala še v duetu Adios no-
nino skladatelja A. Piazzolla. Ni
kaj, bil je to skrbno pripravljen iz-
bor skladb priznanih svetovnih
skladateljev, enkratna izvedba in
bogat večer za vsakega obiskovalca
koncerta posebej. Borutu Zago-
ranskemu je na glasbeni poti no-
vih uspehov zaželela ravnateljica
OŠ Videm Marija Šmigoc, nanj
pa ob tej priložnosti niso pozabili
njegovi nekdanji sošolci, ki so
nanj kaj drugega kot ponosni.
KAJ PRAVI BORUT
O SEBI?
»Sem čisto povprečen dijak,
obiskujem Srednjo glasbeno šolo v
Mariboru, pomembno pa je, da se
ukvarjam z glasbo, ki je moj
bodoči poklic. Spominjam se, da
sem se za harmoniko odločil v 2.
razredu osnovne šole, glasba pa je
bila v naši družini že ves čas, saj je
tudi moj oče glasbenik. Za harmo-
niko sem se odločil predvsem zato,
ker me je ta inštrument veselil. Že
v osnovni šoli me je k igranju har-
monike veliko vzpodbujala moja
učiteljica glasbe Sonja Winkler,
preko nje je bil organiziran tudi
moj prvi koncert v Vidmu, tako da
ima tudi ona veliko zaslug, da sem
uspel in hkrati napredoval v glas-
bi. Hvaležen sem tudi vodstvu vi-
demske šole, da mi je že v 8. razre-
du omogočilo obiskovanje prvega
letnika srednje glasbene šole. Po
dveh letih igranja harmonike sem
se odločil še za pozavno, na srednji
šoli pa sem se v obveznem igranju
srečal tudi s klavirjem. Šest let sem
obiskoval nižjo glasbeno šolo na
Ptuju, moja učiteljica takrat pa je
bila Marjetka Babic. Moram po-
vedati, da so moji starši pri vsem
tem velika, največja vzpodbuda, da
sem sploh lahko uspel v glasbi.
Ker pa je oče glasbenik, tudi doma
zaigrava skupaj kdaj kakšno pos-
kočno narodnozabavno skladbo,
mama in sestra pa nama seveda z
veseljem prisluhneta...«
»VSAKO GLASBO
POSLUŠAM Z
VESELJEM«
Boruta so imeli že sošolci v os-
novni šoli za zelo nadarjenega, po-
nosni so bili nanj in radi so pris-
luhnili njegovemu igranju na har-
moniko tudi pri urah glasbene
vzgoje. Drugače je bil skoraj neo-
pazen fant, kadar pa se je govorilo
o njegovih uspehih, je bil Borut
kar skromen. Se je v teh letih kaj
spremenil? Pravi, da bi o tem
težko presodil sam, bolje bi bilo za
mnenje povprašati katerega od
bivših sošolcev, ki ga dobro pozna-
jo ...
Pot je mladega glasbenika že
kmalu zanesla v domače folklorno
društvo Lancova vas. Tam še
danes vzame v roke klavirsko har-
moniko, nepogrešljiv pa je tudi
med člani godbe na pihala iz
Podlehnika, kjer igra pozavno. V
obeh skupinah Borut igra še
danes, ko si le lahko vzame čas za
to in kadar je doma, predvsem pa
mu je tudi za zvrst glasbe pri srcu,
saj zna ceniti vsako glasbo, če je le
dobra. Glasbo, pa naj bo ljudska,
klasična in še kakšna, z veseljem
posluša in tudi igra.
Srednja glasbena šola je od Bo-
ruta zahtevala precej: glasbenega
izobraževanja, strokovnega do-
polnjevanja in predvsem veliko
dela, včasih tudi zelo napornega in
zahtevnega. Hkrati je zmogel biti
dober, odličen dijak ter seveda
uspešen glasbenik, Borut pa doda-
ja: "Ko se enkrat odločiš za glas-
beno šolo, potem moraš tak tempo
tudi pričakovati in se nanj navadi-
ti."
Pred zaključkom 4. letnika je
imel prejšnji teden le še diplomo,
ki v bistvu predstavlja nekakšen
zaključni izpit; z vnaprej določeni-
mi skladbami in na koncu ocena
komisije, ki obsega vsa štiri leta di-
jakovega glasbena dela. Ker pa je
glasbeno izobraževanje precej dol-
go, Boruta že jeseni čaka glasbena
akademija v Pulju; tja se je že vpi-
sal, potem pa mu bo življenje, po-
vezano z glasbo, prineslo še marsi-
kaj.
NAJVEČJI
DOSEŽKI Z
GLASBENIH
TEKMOVANJ
že pred tremi leti le Borut Za-
goranski na mednarodnem tekmo-
vanju v Pulju prejel 1. nagrado v
kategoriji mladih glasbenikov do
15 let in to je bila njegova prva
preizkušnja na tekmovanjih. Po-
tem je prejel posebno nagrado po-
kal metsa Pulja, na enem izmed
najelitnejših tekmovanj na svetu v
Castelfidardu v Italiji je v svoji ka-
tegoriji prejel 2. nagrado, leta 1997
je bil v Pulju znova med dobitniki
nagrad, s 17 leti je prejel 1. nagra-
do v absolutni kategoriji, nagrajen
pa je bil tudi v Italiji, znova s
prvim mestom. Marca letos pa je
na izboru za klasično Evrovizijo
bil izbran kot predstavnik Slove-
nije na Dunaju, kjer bo nastopil v
teh dneh. Čakajo ga še glasbene
tekmovanja v prihodnjih mesecih,
potem nastopi pred publiko in
snemanja.
Seveda Borut v zadnjih letih ni
zamudil nobenega mednarodnega
glasbenega seminarja v Pulju, kjer
predavajo mednarodno uveljavlje-
ni profesorji, in tudi letos bo med
udeleženci. Pravi, da je zelo po-
membno izkušnje pridobivati tudi
pri drugih mojstrih glasbe, ne
samo pri svojem profesorju na
glasbeni šoli v Mariboru prof.
Slavku Magdiču.
In vendar si Borut v tem trenut-
ku želi samo dolgega počitka, da si
bo lahko nabral novih moči za
igranje, potem pa se bo podal na-
prej po svoji že sedaj zelo uspešni
glasbeni poti. Želimo mu seveda
mnogo dobrega v glasbi, ki je z
njim na vsakem koraku in ob vsa-
kem trenutku.
Tatlana Mohorko
B. Zagoranski
Pavel Magdič (levo) in Borut Zagoranski
ORMOŽ / OSNOVNOŠOLCI
Kai veš O pFomelu
Minulo soboto je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prome-
tu organiziral že 26. občinsko tekmovanje Kc{f veš o prometu
za učence osnovnih šol. Potekalo je pred osnovno šolo Ormož,
sodelovali pa so učenci in učenke od enajstega leta starosti.
Nastopilo je pet ekip s po štirimi tekmovalci iz osnovnih šol
ormoške občine.
Tekmovanje je obsegalo tri dele:
izpolnjevanje testnih pol z
vprašanji o cestnoprometnih pre-
dpisih, opremi kolesa in etiki v
prometu. Nato so tekmovalci po-
dali svoje znanje še v praksi -
vožnji po prometnih predpisih in
Itasneje še spretnostno vožnjo na
posebnem poligonu. Posebna
sodniška skupina je spremljala
tekmovanje, strokovno pomoč pa
so prispevali še policisti ormoške
policijske postaje. Predsednik sve-
ta za vzgojo in preventivo v
testnem prometu Dragan Krstič
le povedal, da so otroci pokazali
Veliko prometnega znanja, kar je
posledica pravilne prometne vzgo-
is od najranejšega obdobja naprej.
Tekmovanje je spremljal tudi Sta-
^'slav Letonja iz izpitnega centra
^tuj, ki je zadovoljen povedal, da
kar sedem tekmovalcev v teore-
tičnem delu zbralo 10 točk. S tem
pa so naredili tudi teoretični del
izpita H kategorije za kolo z mo-
torjem.
Največ so pokazali tekmovalci iz
Ivanjkovcev. Zmagali so ekipno,
prvo mesto in udeležbo na držav-
nem tekmovanju prihodnjo soboto
v Kranju pa si je v posamični kon-
kurenci prislužil Dejan Kumer,
prav tako učenec osnovne šole
Ivanjkovci. Vsi sodelujoči tekmo-
valci pa so bili nagrajeni s prak-
tično nagrado. Prejeli so kolesars-
ke čelade, ki so za udeležence v
prometu, mlajše od 14 let, obvez-
ne. Sicer pa po naših osnovnih
šolah poskušajo otroke vzpodbuja-
ti k uporabi čelade v prometu.
Kmalu pa bodo izvedli tudi vsako-
letne tečaje za pridobitev kolesars-
kega izpita.
vki
^ tekmovanju je bilo treba pokazati precej spretnosti
PTUJ / s športom proti drogi
Z vetrom v laseh
med mlade
Foto: Nini
V začetku tega meseca se^ je začela enomesečna
športno-humanitama akcija Športne unije Slovenije.
Zaključek prireditve bo 13. junija v Murski Soboti, njen
cilj pa je aktivno ukvarjanje mladostnikov s športom.
Športno humanitarna akcija Veter v laseh - s športom proti
drogi, ki je že tretjič, se je pričela s polno paro. V Ptuju je
veter zavel 2J. maja. Akcija sodi v gibanje šport za vse, s
katerim se Športna unija Slovenije zavzema za naraven,
zdravju in okolju prijazen, varen in uravnotežen športni slog
življenja.
Šport spremlja otroka že od rane mladosti. Z njim se sez-
nanja v igri in druženju. V športu uživa in spoznava samega
sebe, svoje zmožnosti. Od tu akcija Veter v laseh povzema
svoje osnovno vodilo: otrokom in mladostnikom želi na za-
nimiv, dinamičen, zdrav, dejaven in razgiban način
predstaviti pozitivno možnost preživljanja prostega časa.
Akcijo v Ptuju letos prirejata Športna zveza MO Ptuj in
Društvo za telesno vzgojo Partizan Ptuj v sodelovanju s
Športno unijo Slovenije. V okviru akcije so organizirali tek-
movanja za vse starostne skupine v košarki, odbojki in ro-
lanju, ob tem pa je potekala tudi likovna delavnica, okrogla
miza ter glasbeni nastop skupine Hudobni volk. Med mlade
v starosti med 12 in 20 let so razdelili tudi več kot 4000 zgi-
bank z izobraževalno vsebino. Spodbuden je tudi podatek,
da se je te športno-humanitarne akcije udeležilo nekaj tisoč
mladih.
______Milan Krta§n€
SREDIŠČE / DOBRODELNI KONCERT
Polna cfirorana
M Posoč/e
Minuli konec tedna je turistično društvo Središče ob Dravi v
sodelovanju z domačimi kulturniki priredilo dobrodelni kon-
cert S srcem za Posočje.
Na dobrodelni prireditvi je nas-
topila središka godba na pihala z
mažoretkami. Z nekaj pesmimi se
je predstavil upokojenski pevski
zbor pod vodstvom Simone Ko-
ser. Ženski pevski zbor pod
vodstvom Mojce Merkoci je v
letu zagnega dela že osvojil srca
domače publike. Z resno glasbo je
navdušila pianistka Mojca Mlina-
ric. V duetu sta nastopila Simona
Koser in Milan Bratuša. Pred
domačo publiko pa je z izborom
narodnih pesmi nastopila mezzo-
sopranistka Saška Kolarič. Prire-
ditev je vodila in povezovala Zin-
ka Merkoci. Med glasbenimi
točkami so prikazali tudi diapozi-
tive Posočja pred potresom in po
njem, ki jih je prispeval Sandi
Kelnarič.
S prireditvijo so zbrali 150.000
tolarjev, ki jih bodo nakazali na
račun za pomoč prizadetim ob
potresu v Posočju.
vki
Na koncertu za Posočje so nastopili številni središki
glasbeniki; na posnetku pianistka Mojca Mlinaric
6
četrtek, 28. maj 1998 - TEDN|||
SEM TER TJA - PO NAŠIH OBČINAH
V konmtovi deželi manjka samo živahnost
Na Ptujskem polju, ob cesti Ptuj - Za\TČ in ob največjem slo-
venskem jezeru, ki je pred dvajsetimi letim nastalo na umetni
način, ležijo Markovci. kraj velja za središče korantove dežele,
kjer domačini s pridom ohranjajo pustne like, bogato etno-
grafsko dediščino in folklorno tradicijo, nič kaj zadovoljni pa
niso z novo lokalno ureditvijo. Od središča svoje občine -
mestne občine Ptuj - so oddaljeni dobrih 5 kilometrov, do tja
pelje dokaj urejena asfaltna cestna, v Markovce pa vas v precej
prometne križišču sredi zelenice povabi lesen kozolec s koran-
tovo masko in z napisom kraja. Z dobrodošlico ste povabljeni v
kraj, ki je že na prvi pogled vzorno urejen, kraj, ki si v zadnjih
letih najbolj želi postati samostojna občina. Markovčani pa kot
da želijo kraju z bližnjo okolico dati »svežine« in več urejenos-
ti, zato se je potrebno odpraviti v središče naselja in si ga
podrobneje ogledati.
Ravninsko naselje se je v
zadnjih letih precej spremenilo,
predvsem v samem centru so
Markovci postali bolj razviti,
edina prava cestna povezava sko-
zi naselje pa vodi do jezu. Mar-
kovčani se lahko pohvalijo tudi s
pločnikom, čeprav je ta speljan
samo od začetka naselja do cer-
kve, potem ga pa kar naenkrat
zmanjka. Bolj slabo je verjetno s
cestno razsvetljavo ali pa je ta
tako skrita, da je skoraj ne opa-
ziš, v naselju pa so skrbno
vzdrževane tudi kmetije. Za tiste
večje bi lahko dejali, da kar
izstopajo v urejenosti, manjše
malo manj, Markovci pa so vsaj
po kmetijski plati izredno boga-
to naselje. Hiše na eni in drugi
strani ceste so nekatere že sta-
rejšega datuma, očem se ne mo-
rejo skriti tudi ne tiste obsojene
propadanju in potem edini sta-
novanjski blok v naselju, skrit
pod košatimi iglavci, ki pa je na
zunaj tudi že precej star.
Po podatkih krajevnega leksi-
kona v Markovcih živi blizu 500
prebivalcev, kdaj je bilo naselje
prvič omejeno v pisnih virih, pa
je težko reči. Kraj je imel že v
zgodovini zelo pomembno vlogo
in bil nekoč celo samostojna
občina, vedno pa tudi krajevno
središče okoliških naseljih,
danes združenih v primestno
četrt. Lahko bi sklepali, da se je
naselje še bolj razvilo, potem,ko
je bilo ob skrajnem robu, ki meji
na krajinski park Sturmovec,
zgrajeno veliko umetno jezero.
Markovci pa so danes tipično
ravninsko naselje, gosto poselje-
no, obdano s skrbno obdelanimi
njivami, travniki in nekoliko od-
maknjenimi gozdovi.
MOGOČNA
CERKEV
SV. MARKA
že na daleč v Markovce vabi
cerkev, posvečena zavetniku fare
sv. Marku, ki se prvič omenja
leta 1577, sedanja izredno zani-
miva stavba pa naj bi bila iz 19.
stoletja. Fasada na cerkvi je bila
obnovljena že pred leti in zob
časa jo sedaj na nekaterih strans-
kih delih malce načenja, zani-
miv pa je tudi pogled na prelep
cerkveni zvonik. Na sprednji
strani je cerkveno obzidje
okrašeno z rožami in zelenjem,
poti ob vhodu v cerkev so asfalti-
rane. Nisva pa bila kdove kako
navdušena nad starim markovs-
kim šolskim poslopjem pri cer-
kvi, kjer je, vsaj po napisu sodeč,
bil pred časom sedež Hmezado-
ve Agrine, danes pa mogočno
zgradbo »krasijo« dotrajana
okna in na nekaterih mestih čas
načenja fasado.
Markovčane pa morava pohva-
liti zaradi obnovljenih kapelic,
ki se naselju še posebej lepo po-
dajo. Takoj za cerkvijo naju je
pot vodila do pokopališča, še
prej pa sva opazila eno večjih
zgradb v naselju, na kateri naju
napis opozori, da je tam med
drugim rekreacijski center ta-
mkajšnjih upokojencev, kar je
dokaj nenavadno za vas.
Pokopališče je odmaknjeno od
vasi, skrito v zeleni ograji, na eni
strani obdano z mogočnimi ci-
presami, ki so že skoraj podobne
drevoredu. Na zunanji strani je
veliko parkirišče, takoj zraven
sta dva velika zabojnika, ki tja
najbolj ne sodita, vhod na poko-
pališče pa je tik ob mrliški
vežici. Tudi ta je bila zgrajena
pred leti, zanjo lepo skrbijo in
morda je daleč naokoli edina, ki
ima v SVOJI notranjosti vgrajeno
tudi klimatsko napravo. Potke
po pokopališču so na novo tlako-
vane, tiste druge pa posute z
drobljencem, trave med grobovi
skoraj nisva opazila, temveč se je
nekaj plevela bohotilo na grobo-
vih, pa še to zelo redko. Na vid-
nem mestu je stojalo za posode
za vodo ob sicer enem samem
vodnem zajetju. Čeprav je poko-
pališče dokaj veliko, ob ograji
nisva opazila niti enega samega
zabojnika za smeti, ampak sta
bila dva »skrita« za vežico. Tam,
kjer bodo pokopališče prej ali
slej tudi širili, pa je postavljenih
kar nekaj tabel z opozorili, da je
prepovedano odlaganje zemlje in
odpadkov. Slednjih ob obisku
zadnjega počivališča pokojnih
nisva našla - niti ob zeleni ograji,
kjer se ponavadi kaj skriva, niti
ob posodah za smeti.
V Markovcih imajo šolo, ki si
jo je vredno ogledati, če že ne v
notranjosti, pa vsaj odzunaj.
Šolsko poslopje je nizko, rekli bi
kar čisto pri tleh, objekt pa je
razvejan in lep, celo tak, da ga v
eno samo fotografijo težko spra-
viš. Zanimiv je šolski park, saj v
njem raste mnogo dreves in
grmičevja, pokrit pa je z
vzdrževano zelenico. Ob šoli je
še nekakšen muzej na prostem,
ki se ponaša s čisto pravo
kmečko hišo, ob kateri stoji lese-
na skulptura markovskega ko-
ranta. Športno igrišče v bližini je
prav tako dobro vzdrževano.
tega pa ne bi mogla trditi za oko-
lico športnega objekta, ki ga
»krasi« visoka trava. Vas ima
tudi gasilski dom, krajevno dvo-
rano in kmetijsko trgovino, ki bi
na zunaj bili prijaznejši z novo
fasado, v samem centru je tudi
sedež primestne četrti, kar nekaj
je trgovin in gostiln. Pa vendar
vse to ne daje pravega življenja
naselju.
KAKO UREJENA
PA JE OKOLICA
Ker so Markovci strnjeni v
enem samem predelu, je tudi
urejenost večja in nedovoljenih
odlaganj odpadkov tam nisva
našla. Bi pa lahko Markovčanom
vsekakor pripisali nekaj tistih
odpadkov, ki jih najdemo v
Šturmovcu; kako tudi ne, saj so
lastniki kmetijskih zemljišč tudi
preko kanala. Tudi med polji in
v gozdovih nisva našla smeti, za-
peljala sva se še do bližnjega, se-
daj že saniranega odlagališča ob
cesti, ki vodi v sosednjo vas So-
betinci. Velika jama je po sanaci-
ji dobila še visoko ograjo, tako
da kljub številnim opozorilom
tam odlaganje sedaj skoraj ni
mogoče, a za čuda nekaterim niti
to ni zaleglo, kajti ko sva ogled
že skoraj končala, so se kupi
smeti vendarle pokazali; ne bos-
te verjeli, da so si nekateri odla-
gališče omislili kar ob ograji, ob
robu gozda, kjer se je širil še ne-
mogoč smrad. Videla sva vse
mogoče odpadke, od štedilni-
kov, bojlerjev, plastike in ko-
vinskih izdelkov, celo vzmetnico
je nekdo odložil kar tam, preko
ograje pa so tisti, ki jim očitno ni
kdove koliko mar za čisto okolje,
zavrgli še svinjske kože, spravlje-
ne v plastične vreče. Mar-
kovčanom teh odpadkov sicer ne
moreva pripisati, bodo pa se
nanje spomnili tisti okoličani, ki
so jih tam odložili brez vsake
vesti in odgovornosti.
Na koncu sva Markovce zapus-
tila z dokaj dobrim vtisoni)
spoznala, da se domačini neiz-
merno trudijo v urejenosti in le-
pem videzu svojega kraja, čeprav
ne bi bilo nič narobe, če bi vas
premogla še kakšno cvetlično
gredico, kakšno tablo več in b'
taka imela tudi več živahnosti
Čeprav Markovci niso veliko na-
selje in nimajo podobe mestni
urejenosti, pa si neizmerno pr^'
zadevajo postati občina. Spozna-
la pa sva, da je največja odlika
ljudi na podeželju v pridnosti i"
pripadnosti svojemu kraju.
Tatfana Mohork«
Jože Brači<
Doborošlico v Markovce vam zaželi lična tabla s ko-
rantovo podobo
Tudi nekaj grdega in smrdečega je v okolici
Štirje detajli urejenega pokopališča
O Markovcih sva zapisala
dobre in slabe plati, čeprav
je slednjih bilo opaziti bolj
malo. Potem ko sva si na-
selje dobro ogledala in se
dodobra seznanila z njego-
vo urejenostjo, sva Marko-
vcem po kriteriju ocenje-
vanja prisodila oceno 7,9.
Lestvica doslej ocenjenih
občinskih središč( Marko-
vci so za zdaj še med
bodočimi) je po nekaj
tednih naslednja:
1.	Gorišnica	8,58
2.	Videm	8,10
3.	Juršinci	8,00
4.	Markovci	7,90
5.-6.	Domava	7,66
Sv. Jurij 7,66
7.	Majšperk	7 65
8.	Zavrč	7,33
9.	Kidričevo	7,25
10.	Trnovska vas 5,50
Pogled na Markovce z bližnjega jezerskega nasipa
Lepa in mogočna cerkev Sv. Marka
,j.0DNIK - četrtek, 28, maj 1998
7
pTUJ / preventivna akcija podjetja
irgoavta in prodajalne AVTOVAL
Varno s skuleriem
Vožnja na dveh kolesih je ob
upoštevanju varnosti lahko
užitek. Trgoavto iz Kopra in
njegova ptujska prodajalna
Avtoval sta, da bi opozorila na
varnost, v sodelovanju s ptu-
jskim Svetom za preventivo in
varnost v cestnem prometu v
petek in soboto na igrišču ob
vrtcu Med vrti v Raičevi ulici v
okviru prizadevanj za varnejšo
vožnjo mladih voznikov koles z
motorjem predstavila skuterje
Piaggio Gilera. Te so lahko
mladi vozniki tudi preizkusili
in se pomerili v spretnostni
vožnji na poligonu, kajti pri
vami vožnji na cesti je spret-
nost najpomembnejša.
Najboljšim trem so po dvod-
nevni predstavitvi podelili na-
grade. Prejeli so jih Marjan
Vogrinec in Aleš Kiseljak iz
Gerečje vasi in Mitja Ogrin iz
Nove vasi pri Ptuju.
V akcijo so se vključili tudi
policisti, ki so mlade zlasti
seznanjali z novostmi v novem
zakonu o varnosti četnega
prometa, saj pri mladih voznikih
prihaja do nekaterih nejasnosti v
zvezi z izrazi kolo z motorjem
(kamor sodijo na primer pred-
stavljeni skuter in 'čebelice', ki
jih vozi veliko mladih) in kolo s
pomožnim motorjem, zaradi
česar nevede kršijo novi zakon.
Osnovni namen preventivne
akcije je bil dosežen, saj je pred-
stavitev v obeh dneh obiskalo
veliko mladih voznikov dvok-
olesnikov.
PTUJ / NAGRADNA AKCIJA PAAM AUTA IN MAXI TAKSIJA
Nahikar^ Mmd taks^ pnsim!
Kar nekaj voznikom je nov
prometni zakon nagnal strah v
kosti. Zato vse več uporabljajo
taksi. Trenutno najbolj klicana
številka pri nas je 0609-647-393.
Na tej številki se nam oglasi
maxi taksi, ki nam je na voljo 24
ur na dan.
Novega prometnega zakona so se
predvsem ustrašili tisti, ki jih je pre-
senetil alkohol. V večini primerov
so vinjeni vozniki poklicali taksi, da
jih je varno pripeljal domov, drugi
dan pa so napenjali možgane, kje so
pustili avtomobil. V Maxi taksiju
sedaj zraven vinjenega voznika
dostavijo tudi njegov avto.
V Maxi taksiju so se dobro
pripravili na nov zakon, v ta na-
men pa so menjali vozni park, ki
jim ga je opremilo podjetje Paam
avto s svojo kolekcijo avtomobilov
Daewoo. Ker so njihovi avtomo-
bili na terenu ves dan, se boste la-
hko prepričali o udobnosti, var-
nosti in vzdržjivosti daevvoojev.
Z novimi avtomobili pa so
poskrbeli tudi za večje skupine.
Sedaj lahko vas in vaše prijatelje
skupaj s prtljago dostavijo, kamor
želite (morje, dopust), zelo poceni
in ob plačilu na več obrokov.
Vsi, ki se boste vozili z njimi, pa
spravite račune, saj bodo na koncu
poletne sezone skupaj s podjetjem
Paam avto izvedli žrebanje in
podelili prijetne nagrade.
Milan Krafnc
8
četrtek, 28. maj 1998 - TEDN|||
INTERVJU / BALETNA SOLISTKA UlUANA KECA ROSKER
Za omamni bo/dtoi nastop na odru
leta in leta nepreUnjene vadbe
Pravijo, da se žensk ne spodobi spraševati po letih. Vendar
sem pri tako mladi upokojenki, kot je baletna plesalka Ljilja-
na Keča Košker, prav to storila najprej. Gospa Ljiljana se je
takoj po končani srednji baletni šoli iz Novega Sada priselila
v Maribor, kjer je kmalu postala solistka baletnega odra, do-
bro leto je preživela na izpopolnjevanju v Leningradu, z
domačimi predstavami pa navduševala doma in na gostovanj-
ih. Zadnja tri leta je kot vodja mariborskega baleta sicer zara-
di drugih obveznosti počasi opuščala ples, pa vendar je še ved-
no plesala v že postavljenih predstavah. Zadnjič je plesala "za-
res", kot sama pravi, pred tremi leti v Hrestaču Petra Iljiča
Čajkovskega. S še ne izpolnjenimi 45 leti je z začetkom
letošnjega leta sklenila svojo baletno pot in se posvetila peda-
goškemu delu, in sicer v okviru baletnega studia DPD Svobo-
da Ptuj na Ptuju.
TEDNIK: S še ne polnimi 45
leti ste upokojeni. Kako to?
Ljiljana Keča Rošker: "Vsi
baletniki imamo benificirano
delovno dobo, saj je to zelo na-
poren poklic. Neprestano moraš
biti v dobri fizični kondiciji,
tako rekoč nimamo prostih dni,
vsak dan vadimo in vadimo."
TEDNIK: V Maribor ste prišli
iz Novega Sada. Kako to, da ste
se odločili preseliti se v Mari-
bor?
Ljiljana Keča Rošker: "Ta-
kratni vodja mariborskega bale-
ta je prišel v Novi Sad na baletno
šolo, ko sem bila maturantka, in
mi ponudil, da bi prišla v službo
v Maribor. Glede na to, da v No-
vem Sadu ni bilo prostih delov-
nih mest, sem se odločila, da pri-
dem v Maribor. Nikoli mi ni
bilo žal in še vedno sem tu."
TEDNIK: Katere vloge so
Vam bile posebej ljube?
Ljiljana Keča Rošker: "Ko
sem se enkrat vživela, sem imela
rada vsako vlogo. Posebej rada
pa sem imela temperamentne
vloge."
TEDNIK: Sedaj vas je pot za-
nesla na Ptuj, kjer vodite mlade
baletne plesalke. Je med njimi
tudi kaj nadarjenih?
Ljiljana Keča Rošker: "Otrok,
ki obiskujejo balet, je šestnajst.
Veliko je nadarjenih, vendar so
nekatere še premlade. Menim,
da bi z njimi lahko še veliko na-
redili."
TEDNIK: Kdaj je pravi čas za
pričetek ukvarjanja z baletom?
Ljiljana Keča Rošker: "Na-
ravni talenti se takoj opazijo,
tudi pri najmlajših. To pomeni,
da je otrok glasbeno nadarjen, da
sliši glasbo, da ima mehke noge,
pravilno stopalo, da je gibčen ...
Primerna starost za vključitev v
nižjo baletno šolo je 10 let, mor-
da kakšno leto več ali manj. Delo
z otroki je zelo zahtevno. Naj-
težji je začetek, učiti prve kora-
ke. Za majhne otroke je dolgo-
trajno ponavljanje enakih vaj na-
porno in dolgočasno. Vendar
brez tega ne gre. Šolanje baletne-
ga plesalca traja osem let - štiri v
nižji glasbeni in štiri v srednji
baletni šoli. V začetku gre za dve
šolski uri vsak dan, kasneje več.
Vsak dan ponavljamo enake
gibe, sčasoma jih nadgrajujemo
vedno z novimi..."
TEDNIK: Na Ptuju smo pred
kratkim prvič videli mlade ba-
letke stati na konicah prstov.
Po kolikšnem času vaje se ba-
letka lahko postavi na konice
prstov?
Ljiljana Keča Rošker: "V ba-
letnih šolah postavijo baletke na
konice prstov proti koncu prve-
ga letnika. Vendar tam otroci va-
dijo vsak dan. V ptujskem stu-
diu, kjer vadijo dvakrat teden-
sko, ne gre tako hitro, morda po
dveh letih ali v začetku tretjega."
TEDNIK: V čem je skrivnost
stanja na prstih?
Ljiljana Keča Rošker:
"Močno morajo okrepiti vse
mišice nog, posebej še stopal,
tako da lahko na majhni točki
držiš celotno svojo težo. To je
zelo težko."
TEDNIK: Koliko pa mora de-
lati baletnik, ko je zaposlen?
Ljiljana Keča Rošker: "Vsak
dan vadi kakšno uro, uro in pol,
nato vadi za repertoar, zvečer pa
je še predstava ali vaja. Skupaj
šest, sedem ur baleta vsak dan."
TEDNIK: Telo mora zmeraj
ostati v kondiciji. Kako se Vi
počutite sedaj, ko ste nehali
trenirati?
Ljiljana Keča Rošker: "Nekoč
sem zelo rada vadila in plesala.
Nikoli nisem bila zadovoljna s
sabo, zato sem še in še vadila in
tako prišla do solistke. Rada sem
delala in plesala. Ko se nehala
plesati, sem tudi nehala vaditi. V
začetku mi je nekaj manjkalo,
sedaj pa sem se pričela rekreirati
na druge načine."
TEDNIK: Koliko solistka
sama oblikuje svoje gibanje in
koliko koreograf?
Ljiljana Keča Rošker: "Ko-
reograf veliko pomaga. Odvisno
je seveda od tega, kakšen je ko-
reograf, koliko zna prenašati
svoje zamisli na soliste. V glav-
nem pa vsak dober solist vnese v
vlogo veliko individualnega,
svojega. To pomeni, da vloge ne
odplešeš samo tehnično brezhib-
no, pač pa da plešeš z dušo, kot
rečemo. Govorimo o umet-
niškem vtisu plesalca."
TEDNIK: Najbrž ste morali
vse drugo življenje prilagoditi
poklicu. Tako je sicer v vsa-
kem poklicu, v baletu pa še po-
sebej?
Ljiljana Keča Rošker: "Ko se
odločiš in se usmeriš samo na
poklic, v katerem uživaš, ti vse
drugo ni tako pomembno. Kljub
temu sem se poročila in imam
hčerko, vendar sem se zanjo
odločila šele po 30. letu. Zaveda-
la sem se, da kariera zelo hitro
mine."
TEDNIK: Za baletke je še po-
sebej pomembna postava. Vi
ste vitki. Ali so vse baletke vit-
ke?
Ljiljana Keča Rošker: "Naj bi
bile, vendar niso. To je pač od-
visno že od ustroja človeka.
Sama imam srečo, da sem vitka.
Nekatere kolegice pa so morale
kdaj pa kdaj paziti na težo."
TEDNIK: Če bi še enkrat
pričeli, bi šli ponovno v balet?
Ljiljana Keča Rošker: "Ja,
zelo zelo rada sem imela svoj po-
klic. Nanj sem gledala kot na
neke vrste hobi. Zdelo se mi je
neverjetno, da sem za to, kar
tako rada počnem, še plačana."
TEDNIK: Balet je deficitaren
poklic. Kako to?
Ljiljana Keča Rošker: "Glede
na težavnost samega poklica je
zelo velik osip že na šolah - ne le
pri nas, tudi drugod po svetu.
Baletnik se mora odpovedati
vsemu, vedno vzdrževati kondi-
cijo. Marsikdo ugotovi, da
takšen poklic ni zanj. V Sloveni-
ji nastopa zelo veliko tujcev,
predvsem moških, saj plesalcev
v obeh baletnih hišah, maribor-
ski in ljubljanski, manjka."
TEDNIK: Zelo mladi ste za
pokoj. Kaj boste v prihodnje?
Ljiljana Keča Rošker: "Zelo
vesela sem, da imam na Ptuju
priložnost delati z otroki. Upam,
da bomo dobro nadaljevali, tudi
morda v okviru nižje baletne
šole."
Milena Zupanič
Ljiljana Keča Rošker,
baletna solistka
DORNAVA/ UUDSKE PEVKE PRAZNOVALE DESETLETNICO
Ljudska pesem nas spremlja v vseh življenjskih obdobjih in
tudi v vseh trenutkih. Čeprav se ponavadi prenaša po ustnem
izročilu, se zelo dolgo ohrani. V njej lahko spoznavamo živl-
jenje prebivalcev v nekem kraju. Vsega tega se zavedajo tudi
ljudske pevke iz Dornave, zato so se pred desetimi leti začele
družiti in peti. Med ustanoviteljicami je bila Terezija Kvas.
Najprej so pele pod okriljem domačega društva upokojencev,
nato v okviru gasilskega društva, zdaj pa delujejo kot sekcija
turistično-etnografskega društva Domava.
Jubilej so proslavile na ne-
deljski prireditvi, ko so se slavl-
jenke predstavile z zanimivim re-
pertoarjem ljudskih pesmi. V pol-
ni dvorani je bila še posebej zani-
miva pesem, ki sta jo napisala
Martin in Neža Žgeč in opisuje
življenje v Dornavi.
Zasedba skupine se je v teh letih
spreminjala. Zdaj jih vodi Neža
Čuš, poleg nje pa pojo še Metka
Petršič, Marija Cirl, Marija Za-
^oršek, Marija Šešerko, Marija
Čuš, Ivanka Petršič, Terezija
Vesenjak in Elizabeta Mislovič.
Pevke pravijo, da se rade družijo.
na vajah pa se dobivajo enkrat te-
densko. Da so se zbrale same vdo-
ve, je naključje, povedo dornav-
ske pevke, ki so zelo živahne in se
družijo tudi ob rojstnih dnevih
ter drugih praznikih. Še posebej
rade pojejo lastne, zabavne in hu-
domušne pesmi.
Predsednica TED Liikari Mari-
ja Velikonja je skupaj s Francem
Lačnom, predsednikom Zveze
kultiu-nih društev Ptuj, podelila
nekaterim pevkam za pet in deset
let petja Maroltova priznanja.
Zupan občine Dornava mag.
Tone Velikonja pa jim je podelil
občinsko priznanje ter se jim za-
hvalil za sodelovanje na priredit-
vah v občini ter promociji v dru-
gih krajih.
Na nedeljski prireditvi so jubi-
lantka s svojim nastopom voščile
za praznik tudi sosede iz
Moškanjcev, ob jubileju pa so jim
zapeli tudi člani moškega okteta
iz Dornave. Nedeljsko prireditev
je povezovala Slavica Bratuša,
praznovanje pa so sklenili z mis-
lijo, da bi v prihodnje radi priva-
bili k sodelovanju tudi mlajše, saj
se bo le tako ljudska pesem ohra-
nila tudi naslednjim generacijam.
Marija Slodnjak
Ljudske pevke iz Dornave na jubilejnem nastopu
PTUJ / ŠESTO REGIJSKO SREČANJE
RAZISKOVALCEV OSNOVNIH ŠOL
Izjemna Ira-
kovost nalog
V osnovni šoli Olge Meglič v Ptuju je bilo 22. maja šesto
regijsko tekmovanje mladih raziskovalcev iz osnovnih šol
Spodnjega Podravja, Prlekije in Prekmurja, ki se ga je
udeležilo 236 mladih.
Ti so pod vodstvom 58 men-
torjev napisali 44 raziskoval-
nih nalog izjemne kvalitete s
področja družboslovja, huma-
nistike in naravoslovja. Zaradi
tega so imeli recenzenti izred-
no težko delo, da so izbrali naj-
boljše v vsaki skupini. Kakor-
koli že, mladi raziskovalci iz
osnovnih šol Spodnjega Po-
dravja, Prlekije in Prekmurja
so s svojimi letošnjimi naloga-
mi prekosili srednješolce, ki so
regijsko in državno srečanje že
opravili, je v petek emd drugim
povedal direktor ptujske Bistre
mag. Štefan Čelan. V njih je ve-
lik potencial, ki bi ga kazalo
razvijati in podpirati tudi v
bodoče. Ravnatelj OŠ Olga Me-
glič Ervin Hojker pa je pre-
pričan, da so zmagovalci vsi, ne
glede na prejeta priznanja, saj
so bile vse naloge izredno do-
bre.
Osnovnošolci s Ptujskega so
se tudi tokrat dobro odrezali.
Prejeli so zlata, srebrna in bro-
nasta priznanja. V prvi skupi-
ni, kjer so bili recenzenti Aleš
Gačnik, dipl. etonolog in so-
ciolog kulture, Simona Brlek,
prof nemškega jezika, Karmen
Špilek-Štumberger, dipl. ped.
in prof soc., so bili zlati osnov-
nošolci OS Kidričevo Morana
Lubaj, Maja Omik, Nataša
Pišek in Barbara Zafošnik z
nalogo Naš dimnik - včeraj in
danes. Mentorica je bila Roma-
na Lepoša. V tej skupini so
bili zlati tudi osnovnošolci
Olge Meglič: Leonela Djako-
vič, Špela Erlač, Nina Habja-
mč, Eva Milošič in Urška
Šprah z nalogo Učne navade
učencev na naši šoli. Mentorica
je bila Nataša Rantaša.
V drugi skupini sta bila re-
cenzenta Stanka Gačnik, dipl.
umetnostna zgodovinarka in
slavistka, ter Žarko Markovič,
prof sociologije. Z nalogo In-
goličeva ptujska leta so bili zlati
osnovnošolci OŠ Olge Meglič
Barbara Hlupič, Živa Ketiš,
Nuša Majcenovič, Biserka
Malek in Polona Rajh; men-
torica je bila Vera Golob. Dru-
go zlato za to šolo si je v tej
skupini zaslužil Tilen Mrgole
z nalogo Oprostite, kje je stra-
nišče? Mentorja sta bila Dušan
Lubaj in Marija Jevremov.
V	tretji skupini sta bili recen-
zentki mag. Darja Koter in
Tjaša Mrgole-Jukič, dipl. soc.,
arhivistka in svetovalka. V tej
skupini so "zlato" nalogo o
prostovoljnem gasilskem
društvu Leskovec napisali
učenci podružnične OŠ Videm
v Leskovcu Tomaž Bratušek,
Romana Jelen, Rosvita Kozel,
Sandi Stopajnik, Tadej
Srdinšek in Ljiljana Medved.
Mentorica je bila Marija
Srdinšek.
V	četrti skupini so bili recen-
zenti Borut Štumberger, dr.
vet. med.. Zoran Erčevič, dil.
ing. gozdarstva, Darja Roz-
man, dipl. oec., in asist. mag.
Mitja Slavinec, dipl. ing. fizi-
ke. V tej skupini ni nobena šola
s Ptujskega prejela zlatega priz-
nanja.
V	peti skupini so bili recen-
zenti Jože Petrovič, dr. stom.
med., mag. Vida Nahberger-
Marčič, dipl. ing. živ. tehnolo-
gije, mag. Janez Petek, dipl.
ing. kem. tehnologije, in mag.
Jernej Šomen, dipl. ing. kem.
tehnologije. "Zlato" nalogo so v
tej skupiiii napisali osnov-
nošolci OŠ Breg z naslovom
Vitamin C. Avtorji so Emanue-
la Žunkovič, Vlasta Mere,
Maja Kračun, Jernej Vreg,
Uroš Gojkovič in Marko Hor-
vat. Mentorica je bila Irena
Tomanič.
Zlati pa so bili tudi osnov-
nošolci OS Martina Koresa,
Podlehnik, ki so napisali nalo-
go pod naslovom Jaz pa v gorico
grem. Zanjo so se trudili Dami-
jan Golub, Martin Skela, Kar-
men Lozinšek in Andreja
Svenšek. Mentorici sta bili
2^enka Golub in Metka Gu-
milar.
Regijsko tekmovanje osnov-
nošolcev je najvišja možna
oblika tekmovanja mladih ra-
ziskovalcev iz osnovnih šol
Slovenije in je v bistvu enako-
vredna državnemu. Letos bodo
zlati z regijskega tekmovanja
za nagrado imeli zabavo na
murskosoboškem letališču.
MG
PTUJ / LETNI ZBOR DRUŠTVA MULTIPLE SKLEROZE
V soboto so se v ptujskih termah srečali na občnem zboru
člani ptujske podružnice društva multiple sleroze. Ta je med
mlajšimi in v njej so člani iz desetih občin na našem področju
- 17 žensk in 9 moških, od tega 9 članov na invalidskem
vozičku. Predsednica podružnice je Vera Furek.
V podružnici imajo organizira-
no redno dežurstvo vsako sredo
od 9. do 12. lu-e v prostorih Reha
centra, kjer se dobivajo ali rešuje-
jo tudi sprotne težave.
Multipla skleroza je v zadnjem
času v porastu, za njo pa zboleva-
jo v mlajših in srednjih letih. Ker
so problemi bolnikov specifični,
svoje člane obiskujejo tudi na
domu. Člani imajo organizirano
masažo in skupinsko telovadbo
ter plavanje v ptujskih termah.
Štefan Tomanič, ki skrbi za
šport, je povedal, da dosegli zado-
voljive rezultate v državnem
prvenstvu v streljanju in pikadu.
Sponzoriralo jih je podjetje Nes
iz Spuhlje.
Člani ptujske podružnice so si
zastavili za letos obsežen pro-
gram. Med drugim želijo reševati
socialno varnost svojih članov,
skrbeti za družabno, športno in
preventivno dejavnost ter sodelo-
vati s slovenskim združenjem
bolnikov, ki letos praznuje 25-
letnico.
Kultiu-ni program so udeležen-
cem srečanja pripravili učenci OS
Markovci.
M. Slodnjak
,j.0DNIK - četrtek, 28, maj 1998
9
fXU3 / POGOVOR Z DIREKTORJEM LJUBLJANSKE BORZE
Slovenski finanini trg se šele razvija
gorzno degajanje se je v sloveniji pričelo leta 1989 • trenutno se na ljubljanski borzi trguje z okrog 500
Milijardami tolarjev vrednostnih papirjev • terminsko poslovanje je potrebno čim prej urediti
l^onec aprila sc je s ptujskimi gospodarstveniki, prcdstavni-
lj nekaterih institucij ter drugimi pogovarjal direktor
borze dr. Draško Veselinovič. Osrednji pouda-
^l^tega pogovora je bil na seznanjanju z delom borze, o ka-
[eri n^j ^^^^ Slovenec nekaj vedel; doslej smo se (in se še)
l^^lj ali manj zanimali le za tečaj marke. To je bila tudi pri-
ložnost za daljši pogovor o trenutnih razmerah na fi-
nančnem trgu Slovenije.
fEDNIK: Za vas nekateri trdi-
da ste oče slovenskega
j^rzništva. Kakšni so bili torej
jjčetki borzništva v Sloveniji?
pr. Veselinovič: "Začelo se je
nred devetimi leti, ko je bila Slove-
jjja še del bivše Jugoslavije.
Začetki so bili včasih čudni, da ne
'ečem celo smešni. V tistih časih,
jgpred zlomom Jugoslavije, ko se
je Slovenija že poskušala reformi-
fjti, je bil dosežen nekakšen poli-
(jčen konsenz, da se dovoli, da se
jvajajo tudi takšne velike tržne
jovosti, kot je borza. Maja leta leta
1989 sem bil s strani projektne
skupine, v kateri so sodelovali zna-
ji profesorji, gospodarstveniki, fi-
aančniki, tudi politiki mesta
Ljubljane in nekateri drugi, iz-
iran za vodjo projekta ustanovitve
Ljubljanske borze, kot se je pro-
ekt imenoval. Ko je ustanovitev
3orze napovedal Beograd, takrat še
jlavno mesto skupne države, smo
3 na vsak način hoteli prehiteti,
jbenem pa želeli dati vedeti, da
jlovenija ne bo neka regionalna
»rza v takratni državi, ampak bo
ikušala postati celo finančni cen-
erv takratni državi. Ob ustanovit-
i se je borza imenovala jugoslo-
inska, ob osamosvojitvi pa smo jo
jieimenovali v Ljubljansko borzo,
«irav smo dejansko slovenska
ma. V svetu je dokaj običajno,
:ise borze imenujejo po krajih,
fier so, čeprav bi glede na to, da
»rza deluje na območju cele Slo-
venije in da je tudi edina, bilo
3orda bolje, da bi se imenovala
Slovenska borza.
Začetki delovanja so bili zelo za-
limivi. Iz tega obdobja imam zapi-
sane najrazličnejše anekdote.
\'ekoč jih bom izdal, tako kot sem
^dal aforizme. To bo zelo zanimi-
vo branje, v teh anekdotah nasto-
pajo vse znane slovenske osebnos-
ti) celo nekatere tuje, kot so kan-
cler Kohl, Margaret Thatcher in
Jrugi."
ZAČETKI SO BILI
SKROMNI
TEDNIK: Kakšne so značil-
losti borznega poslovanja v Slo-
veniji? V začetku se je v pretežni
®eri trgovalo z obveznicami?
Dr. Veselinovič: "Začetki so bili
'^nično skromni. Začeli smo v
ilveh majhnih pisarnah in sejni
^bi SKB banke, kjer so potekale
dražbe le dvakrat tedensko. Začeli
poslovati z eno samo delnico
^lo majhne računalniške družbe
^rad iz Ljubljane in z desetimi ob-
veznicami. Prvo leto je bilo poslo-
^'Ne zelo majhno, v letu 1990 se je
Mčelo osamosvajanje Slovenije,
smo pričeli na Ljubljanski
^orzi trgovati tudi z devizami,
^elo obsežno je bilo trgovanje z
^^iznimi pravicami, z njimi so
^'govali tudi subjekti izven Slove-
"'i^- To je bilo zelo živahno
"dobje, v katerem smo kot borza
l^elativno tudi veliko zaslužili. S ta-
profitom in akumulacijo,
' smo jo ustvarili, smo v bistvu
^''^ogočili nadaljnji tehnološki
^^oj borze. Ves profit je šel v in-
^ticije, v razvoj. Kasneje so sle-
blagajniški zapisi Banke Slo-
'^'je, pri čemer je tudi banka
^^^^ej intervenirala na trgu; tudi
.. obdobje je bilo značilno
trgovanje. Zatem pa se je
^•^ako pričelo obdobje delnic, ki
)e Vsaj v začetku zelo zaznamo-
podjetje Dadas."
h^^HlK: Kakšni so podatki za
'^•^Ijansko borzo danes?
Veselinovič: "Danes se na
Ljubljanski borzi trguje s
približno 500 milijardami tolarjev
različnih vrednostnih parpirjev, v
markah je to približno pet mili-
jard. Imamo 40 članov, to so
pravne osebe, banke ali borzno-
posredniške hiše, ki izpolnjujejo
zelo stroge pogoje za pridobitev li-
cenc za to poslovanje. Od že omen-
jenih 40 članov jih je dobra polovi-
ca iz Ljubljane, preostali pa so iz
drugih krajev Slovenije. Preko čla-
nov na Ljubljanski borzi je Slove-
nija dobro pokrita. Iz Ptuja ni tre-
nutno na borzi nobenega člana, sta
pa precej močno zastopana Mari-
bor in Celje."
TEDNIK: Kakšno pa je vaše
mnenje o vlogi Agencije za trg
vrednostnih papirjev, ki nadzo-
ruje trgovanje vrednostnih papir-
jev v Sloveniji?
Dr. Veselinovič: "Pri nas je šel
razvoj trga vrednostnih papirjev v
takšni smeri, da je bila najprej us-
tanovljena borza, ki je v bistvu
dobra tri leta delovala brez po-
sebnega oziroma pravega nadzora.
Obstajala je sicer komisija za trg
vrednostnih papirjev, ki pa ni ime-
la veliko pristojnosti in se tudi ni
pretirano angažirala. Ko smo do-
bili zakon o trgu vrednostnih pa-
pirjev, ki je urejal veliko stvari za
normalni razvoj trga vrednostnih
papirjev, je bila oblikovana Agen-
cija za trg vrednostnih papirjev, ki
je začela izvajati svojo funkcijo
opazneje. Danes podeljuje licence
borznoposredniškim družbam,
bankam, ki te posle opravljajo sku-
paj z Banko Slovenije, fizičnim
osebam, borznim posrednikom, ki
morajo opravljati posebne izpite,
skratka regulira in nadzira cel trg
vrednostnih papirjev. Vloga Agen-
cije za trg vrednostnih papirjev je
v našem finančnem prostoru mor-
da včasih v nekaterih segmentih
preveč birokratska, v nekaterih
pogledih pa njena vloga tudi ni
čisto natančno opredeljena. Res pa
je, da je še mlajša od borze, sčaso-
ma bo verjetno le ujela to pravo
razmerje med strogim nadzorom
na eni strani, ki ne bo oviral trga,
in njegovo razvojno komponento
na drugi strani."
TEDNIK: Kako pa komentira-
te zlom Dadasovih delnic?
Dr. Veselinovič: "Dadas je prav
gotovo zaznamoval neko obdobje
Ljubljanske borze, ko se je pričelo
trgovati z delnicami. V času, ko se
je Slovenija osamosvajala, ko se je
vrsta zadev postavljala na novo,
smo z reformami, da postanemo
razvita stabilna država, zamujali.
Tudi s privatizacijo oziroma
lastninskim preoblikovanjem - za
sprejem zakona smo potrebovali
tri leta. Takrat se je po mojem
mnenju naredila velika škoda, po
nepotrebnem se je izgubilo veliko
narodove energije. Če bi takrat že
privatizirali ekonomijo, bi se
danes lahko postavili z bistveno
drugačnimi rezultati. Ta praznina
se je pokazala tudi na Ljubljanski
borzi, ni bilo delnic, ki so pravi čar
borz. Praznino je predvsem izko-
ristil Dadas, ki je prostor zapolnil s
svojim delovanjem, kot pa je bilo
pozneje ugotovljeno, tudi z mnogi-
mi nepravilnostmi, manipulacija-
mi in drugimi prekrški, ki se jih je
poslužil, zato je tudi bil izključen
iz borznega poslovanja. Vse naše
sklepe in sklepe Agencije za trg
vrednostnih papirjev so potrdili
tudi na Vrhovnem in Ustavnem
sodišču. Kljub Dadasovi pritožbi
so bile odločbe dokončne in
pravnomočne."
VEČINA DELNIC
JE PODCENJENIH
TEDNIK: Kakšne trende
pričakujete na delniškem trgu in
ali pričakujete tudi nadaljnje
naraščanje borznega indeksa?
Dr. Veselinovič: "Glede
naraščanja borznega indeksa bi
težko direktno odgovoril, ker tudi
nisem poklican za dajanje takšnih
odgovorov. Kot direktor borze ne
morem dajati takšnih ocen oziro-
ma navodil, kako naj se trguje.
Dejstvo pa je, da lahko povem ne-
kaj splošnih ocen. Velika večina
podjetij, ki danes kotira na Ljubl-
janski borzi, je podcenjenih.
Vzrok za to je v precejšnji meri
metodologija lastninjenja oziroma
vrednotenja podjetij pred lastnin-
jenjem in tudi nekatere druge oko-
liščine našega računovodskega sis-
tema, sistema revizij, ki so šele se-
daj dobile neko svojo pravo obliko,
proceduro. Večina delnic na
našem trgu je torej podcenjenih,
vrednost pa bi znale pridobiti v
nekem daljšem roku."
TEDNIK: V tem trenutku je
večina Slovencev delničarjev. Bo
tako tudi v bližnji bodočnosti?
Dr. Veselinovič: "Res je veliko
Slovencev v tem trenutku del-
ničarjev. Vprašanje pa je, koliko
jih bo delničarjev tudi ostalo v
bližnji bodočnosti. Nekateri, ki se
z njimi ne želijo ukvarjati, jih
bodo prodali in morda tudi nikoli
več ne bodo kupili nobene delnice.
Osebno verjamem, da bo odstotek
Slovencev, ki se bodo ukvarjali z
delnicami, višji, kot bi bil, če ne bi
imeli takšnega^ lastninjenja, kot
smo ga imeli. Čez nekaj let bo še
vedno 20 odstotkov Slovencev do-
kaj aktivnih delničarjev, kar je več
kot v Avstriji in Nemčiji, manj pa
kot denimo v Franciji, na
Švedskem, v Angliji, da ne omen-
jam Amerike, ki ima najvišji
odstotek delničarjev na svetu.
Prvič letos pa so Slovenci tudi
plačali davke za kapitalski dobiček
v lanskem letu. Ta davek je
običajen v vseh razvitih državah,
ki imajo trgovanje z vrednostnimi
papirji. Morda je v Sloveniji posto-
pek izpolnjevanja obrazcev in ce-
loten davčni postopek v tej zvezi
preveč zapleten. Zato smo z borze
in tudi združenje borznih pos-
rednikov posredovali predloge in
pobude finančnemu ministrstvu.
da se ti postopki poenostavijo.
Tudi menimo, da je davek na kapi-
talski dobiček za to stopnjo razvoja
finančnega trga v Sloveniji nekoli-
ko previsok."
TEDNIK: Dr. Veselinovič, ali
menite, da bi bilo potrebno ter-
minsko poslovanje zakonsko
urediti? Kakšni so vaši načrti s
terminsko borzo, ki je trenutno
"zamrznjena"?
Dr. Veselinovič: "S terminskim
poslovanjem imamo v Sloveniji, bi
rekel, nekakšno smolo. Že pred
leti se je začelo razvijati v smeri, ki
po mojem mnenju ni bila koristna.
Terminsko poslovanje je izredno
občutljiva dejavnost. Gre za zelo
zahtevne in zelo zapletene posle,
veliko bolj, kot je poslovanje z del-
nicami, pa še tovrstnega znanja
nam v Sloveniji primanjkuje.
Tako občutljivo stvar, kot je ter-
minsko poslovanje, ko poslujemo
v bistvu z nekimi prihodnjimi ce-
nami, ocenami oziroma tveganji,
bi morali čim prej zakonsko uredi-
ti. V preteklosti smo namreč tudi v
Sloveniji imeli blagovno borzo, ki
je na vsak način poskušala dokaza-
ti, da je v Sloveniji dovolj prostora
za dve borzi. S terminskim poslo-
vanjem smo se nekaj časa ukvarjali
tudi na Ljubljanski borzi, ker smo
menili, da je v Sloveniji dovolj
prostora samo za eno borzo. Do-
godki so pokazali, da je v Sloveniji
verjetno res prostor samo za eno
borzo. Zaradi svoje majhnosti
namreč nima dovolj kritične mase
za več takšnih specializiranih in-
stitucij. Blagovna borza je zaradi te
svoje napačne ocene trga in pro-
jekcije razvoja terminskega delo-
vanja propadla, bankrotirala, pri
čemer je tudi 'pojedla' kritja svojih
strank. Mislim, da je potrebno ter-
minsko poslovanje v Sloveniji čim
prej urediti, ker se tudi pojavljajo
nekatere nove pobude za ponovno
terminsko poslovanje. Spet brez
zakonodaje in spet s podobnim
konceptom, kot ga je imela blagov-
na borza. Na Ljubljanski borzi ter-
minskega poslovanja ne mislimo
pričeti, dokler ne bo dovolj jasnega
in velikega interesa zanj."
ZA OPCIJE JE
POTREBEN VELIK
IN LIKVIDEN TRG
TEDNIK: Ali na Ljubljanski
borzi razmišljate o uvedbi opcij?
Kolikor vem, ste iz opcij tudi
doktorirali?
Dr. Veselinovič: "To je res, ne
vem, kje vam je uspelo to izvedeti.
To je bil bil v bistvu prvi doktorat
te vrste v Sloveniji. V precej prede-
lani verziji bo ta doktorat izšel
tudi pri Gospodarskem vestniku.
Govoril bo o opcijah in drugih ter-
minskih instrumentih. To bo tudi
prvo tovrstno delo v Sloveniji.
Opcije je tako rekoč nemogoče
uvesti na nekem trgu, dokler ni
razvito terminsko poslovanje. Ter-
minsko poslovanje se na nekem
trgu ne začne z opcijami, opcije so
šele na koncu - kajti kot rečemo:
sladko pride šele na koncu. Opcije
so nekak poobedek terminskega
poslovanja. Glede opcij v Sloveniji
sem dokaj skeptičen, tako kot sem
skeptičen glede terminskega
poslovanja. Za opcije je potreben
velik in likviden trg."
TEDNIK: Dr. Veselinovič, so-
dite med najuspešnejše in tudi
najvplivnejše Slovence. Kaj je
potrebno, da človek uspe v
našem prostoru?
Dr. Veselinovič: "To je zelo
neugodno vprašanje, na katerega
je težko odgovoriti. Uspeh je zelo
relativna zadeva, še posebej v Slo-
veniji. Ob vsakem vprašanju, ki se
pojavi pri nas, se vzpostavita dva
dokaj močna pola, kar mislim, da
ni dobro. Kot majhna država bi
morali bolj strniti narodove vrste
in energijo za neke projekte, ki
niso sporni, kot je denimo celosten
in uspešen razvoj cele države, čim
manj brezposelnih in podobno.
Osebno v življenju nisem imel ni-
koli sreče, ;ahko bi kupil 10.000
srečk, pa ne bi zadel, kot ne bom
nikoli zadel na tomboli. Za vse,
kar sem doslej v življenju naredil,
sem se moral vedno zelo boriti in
veliko delati. To je motiv in moto
oziroma geslo tudi za v bodoče."
TEDNIK: Bili ste tudi v ožjem
izboru za najbolje - oblečenega
Slovenca. Koliko pa k uspehu
prispeva obleka oziroma sam zu-
nanji imidž človeka?
Dr. Veselinovič: "To je še eno
težko vprašanje. Ne bi znal na-
tančno odgovoriti. Mogoče bi "od-
govoril" z aforizmom, ki sem ga
napisal na temo mode in ki se glasi
nekako takole: "Moda je umetnost,
ki pomeni skrivanje grdih in pou-
darjanje lepih delov telesa." Mis-
lim, da je prav, da je poslovni člo-
vek urejen. To, da sem bil v ožjem
izboru za najbolje oblečenega Slo-
venca, je sicer lepo, mi pa ne po-
meni dosti. Več mi pomeni izdaja
že omenjene knjige o opcijah, v ka-
tero sem vložil pet let dela. Zelo
veliko pa mi pomeni še nekaj:
hkrati z doktoratom sem izdal tudi
aforizme, ki so izšli v posebni
knjižici pri Gospodarskem vestni-
ku. Skupaj jih je okrog dvesto, pi-
sal sem jih z velikim veseljem in so
bili v nekem smislu tudi
življenjska izkušnja. Razdeljeni so
na štiri poglavja: o svetu, Sloveni-
ji, ekonomiji, v kateri tudi borza
zaseda častno mesto, in o
ženskah."
TEDNIK: Kako pa preživljate
prosti čas, ko ga seveda imate?
Dr. Veselinovič: "Zelo me veseli
glasba (imam veliko zbirko starih
plošč in zgoščenk), ne sicer, da bi
igral kak instrument (hčerka sicer
zelo uspešno igra klavir), sem pa
tudi zagrizen športnik. V mladosti
sem se aktivno ukvarjal s košarko,
sedaj pa je moja prva športna lju-
bezen tenis. Ko mi čas dopušča,
skušam ga maksimalno organizi-
rati, tako da lahko vse opravim, mi
tenis nudi največje zadovoljstvo.
To so trenutki, ko pozabim na vse
težave in ko si naberem moči za
nove napore."
Maida Goznik
Dr. Draško Veselinovič.
Fntn- Kosi
PTUJ / PTUJSKO IN ORMOŠKO GOSPODARSTVO
Steiai grozi 126 podletjem
V	ptujski podružnici Agencije za plačilni promet Republike Slovenije so zbrali nekatere najpo-
membnejše podatke o gospodarskih gibanjih in porabi v občinah na Ptujskem in ormoške. Os-
nova zanje so bili podatki plačilnega prometa. Med osrednjimi problemi ptujskega in
ormoškega gospodarstva je še vedno poravnavanje obveznosti
V	prvih treh mesecih letos so znašala plačila za investicije 706 milijonov tolarjev ali za 29 odstotkov
več kot v enakem obdobju lani. Največji investicijski porast so evidentirali v občinah Juršinci,
Majšperk, Destrnik-Trnovska vas in Kidričevo. Največ investicijskega denarja je šlo v javno upravo,
za obrambo in obvezno socialno zavarovanje. Se vedno pa ima gospodarstvo desetih občin, devetih
na Ptujskem in ormoške, največ težav pri poravnavanju obveznosti. V marcu letos je imelo blokirani
žiro račun že 185 pravnih oseb, ki so zaposlovale 2353 delavcev, skupni znesek neporavnanih obvez-
nosti pa je znašal dve milijardi 265 milijonov tolarjev. V primerjavi z decembrom lanskega leta se je
število pravnih oseb z blokiranim žiro računom povečalo za enajst, znesek neporavnanih obveznosti
pa se je zmanjšal za 169 milijonov tolarjev ali za sedem odstotkov. Posebej pa je zaskrbljujoč poda-
tek, da ima kar 126 pravnih oseb že več kot eno leto blokiran žiro račun. Tem podjetjem grozi stečaj;
mesečno podatke o blokadah, daljših kot 12 mesecev, Agencija posreduje pristojnemu okrožnemu
sodišču.
Vplačila javnofinančnih prihodkov pa so, kot navaja avtorica informacije o najpomembnejših podat-
kih o gospodarskih gibanjih in porabi v občinah upravnih enot Ptuj in Ormož v prvih treh mesecih
letos Marija Škrjanec, dosegla milijardo 46 milijonov tolarjev, kar je za 26 odstotkov več kot v ena-
kem lanskem obdobju. Dohodnina predstavlja 40 odstotkov vseh evidentiranih javnofinančnih pri-
hodkov v regiji.
Obveznih pobotov in terjatev obveznosti se je v prvem trimesečju letos na območju delovanja
ptujske podružnice Agemncije za plačilni promet udeležilo v povprečju 91 pravnih soeb. Skupno so
v pohot prijavile tri milijarde 726 milijonov tolarjev obveznosti in terjatev, poravnanih pa jih je bilo
okrog dvajset odstotkov.
PrlpraviltuMG
10
MASVeU
četrtek, 28. maj 1998 - TEDN|||
KifhmnU ncnvtttl
Roguji
Raguji so pogoste jedi naše kuhinje in jih včasih zamenjujemo
z ragu juhami. Priprava ragujev je precej podobna mesnim
dušenim jedem.
Na splošno poznamo temne in
svetle raguje. Za temne je
značilno, da meso na hitro
opečemo in ga nato skupaj z dru-
gimi dodatki dušimo v tekočini.
Pri pripravi ragujev meso in dru-
ge sestavine popolnoma prekrije-
mo s tekočino, pri drugih mesnih
jedeh pa je tekočine nekoliko
manj. Meso za pripravo ragujev
skrbno pariramo oziroma
obrežemo maščobo in kite, preden
ga narežemo na enako velike koc-
ke. Meso, ki zahteva daljšo toplot-
no obdelavo, lahko narežemo na
nekoliko manjše kose, na primer
na 5 cm velike, teletino, mlado
svinjino ali jagnjetino pa lahko
narežemo na nekoliko večje kose.
Vsekakor pa mesa ne narežemo na
premajhne kose, saj jed praviloma
jemo s pomočjo vilic in noža ter
zraven ponudimo primerno prilo-
go.
Za svetle raguje, telečjega ali iz
svinjine, mesa ne opečemo, tem-
več ga počasi kuhamo v svetli
tekočini, na primer v belem vinu,
svetli telečji osnovi ali vodi. Do-
dajamo tudi dodatke, ki končni
omaki ne dajejo temne barve, na
primer šampinjone, por, čebulo.
Omako pri pripravi svetlih ragu-
jev skoraj vedno reduciramo, kar
pomeni, da jih kuhamo na
močnejši temperaturi, da se
tekočina pokuha in okus koncen-
trira, om^a pa sočasno dobi pra-
vo konsistenco, saj drugače ostane
plehka.
Ponavadi raguje takoj, ko
opečemo meso, zgostimo z moko.
Pri svetlih ragujih dobimo na-
boljši videz in okus omake, če jo
zgostimo z masleno kocko, lahko
pa tudi s smetano in rumenjakom.
Za polnejši okus lahko pri-
mešamo tudi pirirano zelenjavo.
Vsak ragu pa naj bi bil gost in bo-
gat.
V različnih koncih sveta lahko
najdemo različne raguje. Tako jih
v Franciji pripravljajo najpogoste-
je iz jagnjetine in iz mlade zelen-
jave, v Angliji raguju najpogosteje
dodajajo suhi fižol, na Madžar-
skem jih pripravljajo s papriko,
kumino in čebulo, fti nas pa naj-
pogosteje pripravljamo goveji,
perutninski z zelenjavo, puranje-
ga z gobami, telečjega ter ragu iz
divjega zajca.
Puranji ragu z gobami pripravi-
mo tako, da na maslu narahlo pre-
pražimo sesekljane šalotke, doda-
mo na kose narezano puranje
meso ter ga narahlo opečemo. Pri-
lijemo belo vino in malo perut-
ninske osnove ter dodamo nareza-
ne šampinjone. Dušimo okrog 20
minut, prilijemo osnovno svetlo
omako in dodamo limonin sok.
Če zalivate z vodo, začinite s soljo
in poprom ter dodajte še lovorjev
list. Ce uporabljate fond, ki je
običajno že delno začinjen, doda-
mo le še muškatni orešček. Dobro
prevremo in na koncu primešamo
še kislo smetano. Kot prilogo po-
nudimo zelenjavni riž. Puranji
ragu pa lahko pripravimo tudi v
kaprovi omaki. Tega pripravimo
tako, da gobe zamenjamo s kapra-
mi in na koncu dodamo nekoliko
več kisle smetane. Najboljši pu-
ranji ragu dobite, če pri pripravi
uporabite puranje prsi.
Zelo okusen temni ragu pa si
lahko pripravimo iz race s
hruškami in pomarančo. Raco
razkosamo, kosti hrbta, perutnic,
vrata in drobovino uporabimo za
pripravo osnove, tako da jih na
maščobi prepražimo. Pražimo pri-
bližno 10 minut, da porjavi.
Maščobo odlijemo, dodamo se-
sekljano čebulo, dišavni šopek,
žličko paradižnikove omake in za-
lijemo z vodo. Kuhamo 45 minut
in precedimo. Posebej v kožici
stalimo maslo. Raco začinimo in
meso na hitro opečemo z vseh
strani, zalijemo z malo vode in
dušimo skoraj do mehkega. Nato
odlijemo maščobo, dodamo nare-
zane hruške in dušimo do mehke-
ga. Meso poberemo iz kožice do-
damo sladkor in kis in temeljito
prevremo, da ostane le polovica
tekočine, dodamo rjavo omako
oziroma osnovo, liker in ponovno
zavremo. Meso damo nazaj v oma-
ko in kuhamo še 5 minut. Ponudi-
mo na servirnem krožniku in po
vrhu potresemo s pomarančo, ki
smo jo narezali na tanke rezance.
Puranju ragu z gobami!
Potrebujemo:
5 dag masla ali margarine
5 dag šalotke
0,5 kg puranjega mesa
1 dl belega vina
15 dag šampinjonov
3-4 dl osnove (perutninske, juhe
ali vode)
1	dl kisle smetane
sok četrt limone
muškatni orešček
Račji ragu s hruškami in
pomarančo;
Potrebujemo:
2	kg težka raca
žlico olja, žlico masla
2	hruški (olupljeni in narezani
na četrtine)
3	dag sladkorja
2 žlici kisa
250 ml rjave osnove
1 pomaranča
začimbe: sol, po-
per
Nada Pignar,
učiteljica
kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEČ?
KLIN. PSIH. / nekateri drugi problemi
duševnega zdravja - 1 74. nad	J
Zcflron, druitnm in
dmevno Edrmrte
35, nadaljevanje
Nevrotično pogoje^
ni zakonski kon^
flikti - 17,nad.
Nevrotični zakon -
12, nad,
Anksiozno-depresivni zakon
Osnovna konfliktna tema tega
zakona je strah enega od part-
nerjev pred samostojnostjo in
vsakršno izgubo. Zaradi tega
razvije velike želje po predajan-
ju, prilagajanju in varnosti.
Značilno za anksiozno-depre-
sivno strukturirane ljudi je to,
da težijo za tem, da zmanjšajo ali
povsem odstranijo vsako distan-
co, to j^ da pokušajo priti lju-
dem čim bliže. To skušajo
doseči večinoma na dva načina.
Najpogostejša možnost, da se
izognejo izgubi, je ta, da skušajo
ostati kolikor se le da otroško
nemočni. S tem, da daje taka
oseba vtis, da potrebuje pomoč,
apelira na usmiljenje in razume-
vanje partnerja, na njegove
občutke krivde, & bi jo zapustil,
in ga tako sili, da odigra vlogo
nežne, skrbne, pozorne in na vse
žrtve pripravljene "mame". Da bi
to dospel, je sam pripravljen na
vse žrtve, samoodrekanje,
samožrtvovanje in samozani-
kanje.
Temeljne poteze takega
značaja so egoizem, pasivnost,
lagodnost, globoki občutki
manjvrednosti,	hitro
naraščajoča brezupnost, Če drugi
ne izpolnijo njihovih želja,
občutki prikrajšanosti, nespo-
sobnost najti zrela pota za za-
dovoljevanje svojih potreb in
notranja praznina, ki potrebuje
stalna zunanja mašila. Nadalje je
značilno, da anksiozno-depre-
sivni ljudje čutijo, podobno kot
prisilni nevrotiki, poseben strah
pred dvema težnjama in to pred
seksualnostjo in zdravo agresiv-
nostjo; večinoma so bili vz^ja-
ni v tem smislu, da te težnje
ogrožajo sožitje med njimi in
starši in jih je treba zato pot-
lačiti. Druga možnost ,s katero
skušajo prikleniti nekoga nase^
je, da ga naredijo kako drugače
odvisnega od sebe (npr. eko-
nomsko ali moralno).
Naslednjič bomo nadaljevali z
razčlembo take strukture oseb-
nosti.
mag. Bojan Šinko
Krvodajalci
12. MAJ - Franc Šumenjak, Prerad Zl,
Marjana Rozman, Pobrelje 47, Stanko
Veldin, Uf. 5. prekomorske 17, Ptuj,
Vida Maroh, Pobrežje 34, Milan Plohi,
Rucmanci 48, Jožica Gojčič, Rimska
ploščad 20, Ptuj, Miran Čeh, Kicar
48/b, Miran Jagarinec, Spuhlja 108,
Marjana Kokol, Nova vas 17/a, Stanko
Zagoršek, Bukovci 72, Milica Ljubeč,
Mezgovci 2/a, Miran Marinič, Pobrežje
51, Anica Jus, Žetale 56. Stojan Mla-
kar, Kočice 37, Mirko Pukšič, Mezgov-
ci 66, Stanko Hriberšek, Stojnci 137/c,
Alojz Cajnko, Zagrebška 12, ftuj, Mar-
tin Cvetko, Gradiščak 8, Julijana Špe-
honja, Ul. B. Kraigherja 5, Kidričevo,
Janez Zafošnik, Lovrenc na Dr. polju 1,
Josip Smontara, Slovenska 46,
Ormož, Andrej Kronovogel, Črmlja 7/a,
Samo Kočevar, Dravska 3, Središče
ob Dravi, Zvonko Zamuda, Gajevci 49,
Nevenka Maruh, Žnidaričevo nabrežje,
Ptuj, Branko Čeh, Podvinci 48, Branko
Rojko, Grajenščak 28, Branko Majerič,
Selška c. 6, Ruj, Marjan Šampert, Ut.
B. Kraigherja 26, Ptuj.
14. MAJ - Franc Jus, Žetale 23, Darko
Valentan, Šeronova 4, Ptuj, Jože
Kampl, Zg. Hajdina 104/č, Janko Fras,
Fiegeričeva 1, Ptuj, Branko Drevenšek,
Mihovce 48, Darko Feritne, Ul. B.
Kraigherja 4, Kidričevo, Boris Gorišek,
Skrbtje 3/a, Željko Cmrečnjak, Ul. 1.
maja 6, Ruj, Branko Mohorko, Apače
284, Ivan Horvat, Žabjak 41, fvan
Kušar, Nova vas pri Ptuju 99, Darinka
Magaš, Ul 5. prekomorske 15, Ruj,
Dejan Doki, Orešje 15, Franc Turk, Ka-
cova 9, Pragersko, Jože Lisec, Trubar-
jeva 6, Ptuj, Branko Matjašič, Stojnci
51, Slavko Vrbanič, Vošnjakova ulica
1, Ruj, Dušan Rižnar, Kraigherjeva 26,
Ruj, Anton Mlakar, Čučkova 11, Ki-
I dričevo, Drago Paska, Ul. Šercerjeve
brigade, Maribor, Villjam Obran, Sara-
jevska 5, Maribor, Franc Štumberger,
I Nova vas 83, Ivan Teskač, Arbajterjeva
4, Ruj, Bogdan Avguštin, Stari Log 20,
Vito Plazar, Sarajevska 5, Maribor,
Stojan Koren, Starše 77, Vojko Potrč,
Mirna ui. 14, Maribor
RAZMIŠUAMO SKUPAJ
Svetovna zdravstvena organizacija je 31. maj razglasila za
svetovni dan nekajenja, kar pomeni, da je ta dan posvečen
razpravam, dogovarjanju, prinašanju različnih sklepov in
rešitev vladnih in nevladnih organizacij, ki bi preprečili širitev
velikega zla - kajenja.
Vsako leto ima ta dan drugačno
vsebino. Letošnji 31. maj poteka
pod geslom: Odraščanje v nezaka-
jenem okolju. Za odgovorne starše
je to geslo samo po sebi umevno, v
vseh družinah pa ni tako. Vemo,
da 50 odstotkov vseh otrok
odrašča v kadilskih družinah in so
zato pasivni kadilci. Odrasli in
mladina se lahko ubranijo vpli-
vom tobačnega dima, majhni
otroci, dojenčki in nerojeni otroci
pa so Idjut) konvenciji o otrokovih
pravicah popolnoma nezaščiteni,
ker se sami ne morejo braniti.
Kajenje v času nosečnosti
močno vpliva na embrio, kajti
vsaka pokajena cigareta nosečnice
zvišuje srčni utrip nerojenega
otroka, ogljikov monoksid pa
zmanjšuje transport kisika, zato
se plod bori za zrak. Pri kadilkah
beležimo dvakrat več predčasnih
porodov, mrtvorojenih otrok in
otrok z manjšo porodno težo.
Marsikatera mati želi opustiti ka-
jenje med nosečnostjo, toda le
redkokateri to uspe, kajti zasvoje-
nost z nikotinom je močnejša od
volje.
Po rojstvu, bi otrok kadilke po-
treboval čisto okolje, da bi svoje
pomanjkanje kisika v materinem
telesu nadoknadil, navadno pa se
nadaljuje zastrupljanje z nikoti-
nom in njegovimi kemičnimi spo-
jinami, ki so zdravju škodljive.
Tako je izpostavljen: ogljikovemu
monoksidu, kadmiju, nitrozami-
nom in mnogim drugim škodlji-
vim snovem. Nenadna smrt do-
jenčkov, ki še ni razjasnjena, je
pogosto ravno pri dojenčkih, ki
odraščajo v zakajenem okolju.
Pasivno kajenje je zloraba otrok,
ki jim zapušča številne posledice
na zdravju, kot so: vnetje oči in
nosne sluznice, glavobole, vrto-
glavice, zmanjšanje koncentracije,
bronhitise, pljučnice, astmo, aler-
gije; da, celo rakasta obolenja.
Otroci tobačnemu dimu niso iz-
postavljeni samo v družinah, tem-
več tudi v javnosti: na cesti, v par-
kih, na prireditvah, v gostiščih, na
smučiščih, izletih in celo na prire-
ditvah, ki so namenjene predvsem
njim (maškarada, dedek Mraz).
Mladi nekadilci, ki prično svojo
poklicno pot, so na delovnem
mestu pogosto neprijemo prese-
nečeni, ker so nehote izpostavlje-
ni tobačnemu dimu, ki se mu ne
morejo izogniti. Ker so po hierar-
hični lestvici na najnižji stopnji,
nimajo možnosti, da bi se uprli.
Tako bodo bodisi trpeli ali pa še
sami postali kadilci.
Otroci potrebujejo vzornike. Če
pa so to televizijski ali filmski ju-
naki, ki kadijo, jih bodo gotovo
posnemali. Še huje je, če kadijo
starši, učitelji in vzgojitelji. Otro-
ci mislijo, da je kajenje odsev
odraslosti. Če kadijo starši, je dva-
krat večja možnost, da bodo kadiii
tudi otroci.
Športno živeti pomeni živeti
brez cigarete. Otroci staršev kadil-
cev se težje uveljavljajo v športu,
ker imajo manjšo kapaciteto
pljuč, so nemirni, živčni, nimajo
koncentracije.
Dokazano je, da je kajenje zasvo-
jenost, ki se je zelo težko osvobo-
dimo. Otroci se rodijo kot neka-
dilci in nobenega razloga ni, da bi
postali kadilci. Zaradi številnib
zdravstvenih, pa tudi materialnih
posledic kajenje odsvetujemo.
Obvarujmo otroke pred vdihavan-
jem tobačnega dima, kakor tudi
pred skušnjavo, da bi začeli kadi-
ti. V tem smislu je tudi letošnji
slogan svetovnega dneva nekajen-
ja.
Dr. Marija Djurdjevič
V vrtu Irenec maja
z nekajdnevno kasnitvijo so se poslovili nepopustljivi
ledeni možje. Razen občutne ohladitve so nam s slano
prizanesli, tako da vrt neprizadeto cveti naprej. V njem
že nabiramo zgodnjo zelenjavo, pa tudi slastnih češenj se v domače vrtu
že lahko nazobljemo.
V SADNEM VRTU je drevje v ob-
dobju najbujnejše vegetacije najbolj
občutljivo za okužbe z rastlinskimi gli-
vičnimi boleznimi, mladi poganjki, listi
in plodiči pa najslajši za najrazličnejše
sadne škodljivce. V tem obdobju so
nujna pogosta škropljenja s fungicid-
nimi pripravki, da bi rastline zavarovali
pred okužbami, preden do njih pride.
Večina kemičnih pripravkov namenje-
nih za varstvo pred boleznimi, je ne-
strupenih, zato je odveč presojati, da
je od številnih škropljenj sadje škodlji-
vo. Izogibati se in omejevati pa mora-
mo porabo strupenih pripravkov proti
sadnim škodljivcem, kot so razne rast-
linske uši, kaparji, gosenice, pršice in
pajki, če se ti niso pojavili v takšnem
obsegu, da bi lahko uničili ves pride-
lek ali pa celo ogrozili življenja sadne-
ga drevesa.
Pri uporabi strupenih pripravkov za
varstvo rastlin je poleg splošnih navo-
dil, ki jih daje proizvajalec pripravka,
potrebno upoštevati in uporabljati še
navodila o uporabi osebnih zaščitnih
sredstev ob pripravi škropiva in
škropljenju ter o ravnanju z ostanki
škropiv. Bolje je, da škropiva nekoliko
zmanjka, kot pa da bi ostanke zlivali v
potoke, kanalizacijo ali kjerkoli po tleh.
Breskve, ki niso bile pravočasno in
dovolj skrbno poškropljene v času
zimskega mirovanja, sedaj muči listna
kodravost. Oboleli, zviti in zgrbančeni
listi se bodo kmalu posušili in odpadli.
Da se ne bi okužili s to nevarno bolez-
nijo listi in poganjki, ki zrastejo v drugi
vegetaciji, po pn/i odmrli, jih škropimo
z euparenom, pinulinom, radocira-
mom, octavejem ali podobnimi pri-
pravki v koncentraciji, kot jo priporoča
proizvajalec pripravka, v 14-dnevnih
presledkih vse do avgusta.
Plesnive poganjke na jablanah
porežemo do zdravega dela mladike,
drevesa pa poškropimo z enim od
žveplenih pripravkov: pepelinom, bay-
letonom, karathanom ali podobnim. V
vročih poznopomladanskih in poletnih
dneh, ko se pepelasta plesen hitreje
širi, kot če je vreme hladno in
deževno, je potrebno pogostejše
škropljenje od običajnih 10-dnevih
presledkov vse do avgusta.
V OKRASNEM VRTU končujejo ve-
getacijo spomladi cvetoče čebulnice:
hijacinte, tulipani, narcise, krokusi,
carski tulipani in druge. Z zorenjem lis-
tov, ko se v njih razgradi Isitno zelenilo
in ti postanejo rumeni ter se končno
prično sušiti, so dozorele tudi čebulice
v tleh. Če so se nasadi že preveč
zgostili in čebulice v tleh nimajo več
prostora za svoje normalno raz-
raščanje in razmnoževanje, jih
pričnemo izkopavati. Izkopane čebuli-
ce sušimo v senčnem in zračnem
prostoru dva do tri tedne. Takrat jim
očistirTX) zasušena stebelca in lusko-
liste ter prikrajšamo koreninice. Pred
hrambo čebulice še poprašimo z enim
od fungicidov proti skladiščnim gli-
vičnim boleznim, še posebej proti
skladiščni gnilobi. Do septembra, ko
čebulice ponovno sadimo, jih hranimo
v papirnatih vrečkah ali kartonastih
škatlah v suhem in zračnem prostoru
pri 15 Celzija. Če bi pri izkopu našli
nagnite ali drugače bolne čebulice, jih
zavržemo oziroma je najbolje, da jih
zažgemo.
V ZELENJAVNEM VRTU so vre-
menske in talne razmere do sedaj bile
toliko ugodne, da se posevki in nasadi
vrtnin normalno razvijajo. Pri posevkih
poskrbimo za pravočasno redčenje
ter pletev plevela in plitvo rahljanje, v
nasadih pa poleg pletve in obdelave
tal še za nego sadik.
Paradižnikovim sadikam po sajenju
poskrbimo, da ne bi trpele zaradi po-
manjkanja vlage, zato jih redno zaliva-
mo. Ko so se dodobra prijele in vkore-
ninile, jih okopljemo in nekoliko že
ogrnerTKD, da bo nekaj več stebla v
tleh, kjer se bo vkoreninilo. Ko se na
sadikah prično že pojavlati cvetovi, je
skrajni čas, da jim dodamo oporo, ki
naj bo visoka 120 do 150 cm. Ob ste-
blu skrbno in sproti ščipamo zalistni-
ke, da se rastlina ne bi preveč zgostila
in zasenčila. Ko bo v višino dosegla
višino opore, ji odščipnemo še vrh, da
se plodovi bolje razvijajo. Rastlino pri-
vezujemo ob oporo, na katero pa pred
tem ovijemo še kos bakrene žice, ki bo
pomagala pri preprečevanju okužbe
paradižnika z zelo razširjeno glivično
boleznijo peronosporo.
Rastlinam paprike, ki so se po sa-
jenju že dobro prijele in prilagodile
vrtnemu okolju na prostem, za dese-
tim do dvanajstim listom odščipnemo
vršiček, da bi se bolje razraščale ter
nastavile cvetove in plodove na zalist-
nikih.
Večina poletnih sort glavnate solate
v dolgih in vročih poletnih dneh naglo
tvori cvet, preden bi razvila solatno
glavico. Sorta poletne krhkolistne
glavnate solate great lakes, posejana
konec maja in kasneje razsajena, p^
tvori sočne glavice tudi sredi poletne
vročine.
Miran Glušič, ing. agf'
,j.0DNIK - četrtek, 28, maj 1998
11
{MIRKOM BERNHARDOM, PODPREDSEDNIKOM ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE, O REFORMI POKOJ-
NINSKEGA SISTEMA
llpokoienti ne podpiramo take reforme pokoininskega sisfema
^Nadaljevanje iz
prejšnje številke)
fEDNIK: Upokojenci ste izo-
blikovali nekaj konkretnih
predlogov in stališč do nove
^konodaje. Nam jih lahko
predstavite?
]V1. Bernhard: "Ustavimo se
najprej pri krogu zavarovancev,
goglašamo s temeljnim izho-
diščem, naj bi tudi v prihodnje
zavarovanje zajelo čim širši
Icrog ljudi oziroma naj bi ostalo
ja sedanji ravni s predvideno
rezširitvijo za roditelja z otro-
l^om do enega leta, če ne bi bil
zavarovan na drugi podlagi.
Iy[iso sprejemljivi predlogi, da
bi iz enotnega sistema zavaro-
vanja izločili nekatere kategori-
je zavarovancev, kot n.pr. pod-
jetnike in samozaposlene. Ti
predlogi namreč izhajajo iz
tega, da so obremenitve delav-
cev za njihovo socialno varnost
v primerjavi z obremenitvami
drugih kategorij zavarovancev
nesorazmerne. Zato je treba v
novem sistemu z ustreznimi
ukrepi zagotoviti, da bodo vsi
zavarovanci plačevali prispevke
v skladu s svojo ekonomsko
sposobnostjo. Prav bogate
izkušnje v razvoju našega po-
kojninskega sistema bi morali
upoštevati tudi pri njegovi re-
formi, ne pa predvsem tuje, na
katere se prečesto sklicujemo."
TEDNIK: Pri pogojih za upo-
kojitev so pripombe predvsem
na predlagano starostno mejo.
M. Bernhard: "Res je. Pri
oblikovanju novih rešitev je
treba izhajati iz dejstva, da smo,
ter zadeva pogoje za upokoji-
w, del reforme že opravili v
etu 1992 s sprejemom sedaj
veljavnega zakona. Soglašamo,
da se ponovno oceni, ali obsto-
jajo razlogi za zaostritev pogo-
jev za upokojitev. Podatki o
povprečni starosti upokojene
populacije in o povprečni de-
lovni dobi nas resno opozarjajo,
da je ukrepanje potrebno, kot
utemeljeno menijo tudi iz Ev-
ropske unije. Toda" ob tem bo
potrebno razrešiti pereč prob-
lem, s katerim se in se bo lep
čas srečevala naša država, to je
problem tisočev brezposelnih,
še zlasti mladih, strokovno
usposobljenih. Upokojenci ne
nasprotujemo postopnemu
povečanju starostne meje za
upokojitev ob sočasnem
reševanju problema brezposel-
nih. Če slednjega ne bomo
obvladovali, bo prišlo do med-
generacijskega konflikta, ki ga
je v današnjih razmerah že čuti-
ti in se bo še poglabljal. Ni spre-
jemljivo vztrajati pri po-
daljševanju delovne dobe sta-
rejše populacije, brez dela pa
pustiti množico mladih. Zave-
damo se, da bi s postopnim
povečevanjem starostne meje
sicer zajezili pretiran dotok no-
vih upokojencev in s tem
zmanjšali izdatke pokojninske
blagajne, hkrati pa se tudi zave-
damo, da bi na drugih po-
dročjih finančne izdatke
povečevali, če problemov za-
poslovanja ne bi ustrezno
reševali.
Ocenjujemo, da v naši državi
še niso podani pogoji, da bi v
celoti izenačili ženske in moške
z vidika starosti kot pogoja za
upokojitev. Nobene potrebe ni,
da bi prav Slovenija celo prehi-
tevala druge evropske države, v
katerih je dejanski, ne le prav-
noformalni položaj žensk v pri-
merjavi z moškimi bolj zado-
voljiv kot v naši državi. Zato
podpiramo predlog o uvedbi
fleksibilnega upokojevanja tako
za moške kot za ženske, s tem
da se ponovno oceni tako ime-
novani "bonus" in "malus", saj
prevladuje stališče, da sta previ-
soka, še zlasti "malus". Kar za-
deva "bonus", pa so močno pris-
otna stališča, da po 65. letu sta-
rosti zaposlovanja ne bi več
vzpodbujali, saj bi ta institut
praviloma izrabljal le ozek krog
zavarovancev, predvsem s po-
dročja družbenih dejavnosti in
državnih organov, ne pa proiz-
vodni delavci.
Tudi v prihodnje bi moral in-
stitut polne pokojninske dobe
igrati pomembno vlogo, pa
čeprav se uvaja sistem fleksibil-
nega upokojevanja, ob tem pa
bo treba ponovno oceniti, ali še
kaže ohraniti sedanjo razliko
med moškim in žensko, 40 oz.
35 let, ali pa, upoštevajoč pos-
topno zvišanje starostne meje
za oba spola, na novo definirati
tudi institut polne pokojninske
dobe. Po mnenju razpravljav-
cev bi morali v večji meri, kot je
bilo doslej, upoštevati funkcijo
materinstva prav pri priznavan-
ju pokojninske dobe. Ni spre-
jemljiva dosedanja politika, da
vlogo mamic v bistvu igrajo ba-
bice. S pravilnimi ukrepi v po-
kojninskem sistemu bi vseka-
kor prispevali k zmanjševanju
perečega problema v tej družbi,
to je bolniškega staleža, morda
pa tudi k večji rodnosti kot te-
melju za nujno rast števila zava-
rovancev v prihodnje."
TEDNIK: Kaj pa menite o
ugodnostih, kot sta recimo be-
nificirana delovna doba in do-
kup pokojninske dobe?
M. Bernhard: "Upokojenci
podpiramo predlagano rešitev
glede benificiranega staža, saj
bi s tem odpravili mnoga izi-
gravanja tega instituta v praksi.
Dokup pokojninske dobe naj bi
sicer ostal, vendar kot izjema,
ne pa pravilo, in s poudarkom
na realnem izračunu. Ni pa
sprejemljiv predlog, naj bi se v
prihodnje obdobje vojaškega
roka in študija upoštevalo brez
plačila prispevka zavarovanca
pri ugotavljanju pogojev za
upokojitev, saj bi bili bodoči
zavarovanci v primerjavi s se-
danjimi, ki so si morali to ob-
dobje dokupiti, priviligirani."
TEDNIK: Tudi s predlagano
odmerno lestvico pokojnin se
upokojenci v celoti ne strinja-
te?
M. Bernhard: "Soglašamo s
predlogom, naj bi se v pri-
hodnje pri oblikovanju pokoj-
ninske osnove postopno
povečevali obdobje, iz katerega
se zajemajo plače. Tudi preko
tega ukrepa bi krepili načelo,
da mora biti pokojnina v večji
soodvisnosti od plačanega pris-
pevka. Seveda bo treba pri obli-
kovanju pokojninske osnove
upoštevati pomembne spre-
membe, ki nastajajo v strukturi
samih zavarovancev, ko se vse
bolj povečuje število zavaro-
vancev na podlagi zavarovalnih
osnov, ne pa plač.
Glede na načelno pripombo,
da ne kaže v prvi fazi reforme
uveljaviti učinkov naložbenega
stebra v prvi steber, niso spre-
jemljivi predlogi o zmanjšanju
odmerne lestvice. V novem po-
kojninskem sistemu bi morali
za vse zavarovance veljati enot-
ni kriteriji glede oblikovanja
pokojninske osnove in odmere
pokojnine.
Predlagano razmerje med naj-
nižjo in najvišjo pokojnino
(1:4), ki so ga številni upoko-
jenci sicer podprli, ni v skladu s
temeljnim načelom, da mora
biti pokojnina odsev vplačanih
prispevkov. Družbeno ni spre-
jemljivo, da bi že uzakonjeno
razmerje znižali, ob tem ko pa
se v plačnem sistemu razmerje
med najnižjo in najvišjo plačo
bistveno povečuje (1:25)."
TEDNIK: Kakšno pa je vaše
stališče k predlaganemu us-
klajevanju pokojnin z dvigo-
vanjem življenjskih stroškov?
M. Bernhard: "Upokojenci
odločno zagovarjamo načelo, da
mora biti temeljno merilo za
usklajevanje pokojnin tudi v
prihodnje rast plač, saj bo le na
tak način standard upokojencev
spremljal standard aktivne po-
pulacije. Plače in pokojnine so
namreč s prispevki organsko
povezane. Predlogi o usklaje-
vanju pokojnin na daljše časov-
no obdobje zaenkrat niso spre-
jemljivi, upoštevajoč stopnjo
inflacije, ki se tudi v prihodnje
ne bo občutno zmanjšala. Ti
predlogi bi bili sprejemljivi le
pod pogojem, da bi bila stopnja
inflacije na ravni razvitih ev-
ropskih držav."
TEDNIK: Tudi s predlagano
državno pokojnino se povsem
ne strinjate?
M. Bernhard: "Ocenjujemo,
da v sedanjih razmerah ne bi
bilo sprejemljivo, da bi uvelja-
vili tak institut, ko še vedno
ohranjamo institut pravice do
pokojnine ob minimalni pokoj-
ninski dobi 15 let in določeni
starosti. Uvedba tega instituta
ne bi prispevala k temu, da bi se
posameznik še za časa svojega
aktivnega veka zavedal svoje
odgovornosti za socialno var-
nost na stara leta. Ko bodo eko-
nomski pogoji celotne družbe
na taki ravni kot v nekaterih
razvitih državah, ki to zmorejo,
bo tudi pri nas uvedba tako
imenovane nacionalne pokojni-
ne sprejemljiva."
TEDNIK: Kaj pa tako imeno-
vane vdovske pokojnine?
M. Bernhard: "Upokojenci si
že dolgo prizadevamo, da se
tudi v naši državi po zgledu šte-
vilnih evropskih držav reši
vprašanje vdovske pokojnine.
Alenimo, da bi, ne glede na fi-
nančne težave, s katerimi se sis-
tem srečuje, morali ta problem
rešiti, pri tem pa upoštevati fi-
nančne možnosti. Zato bi lahko
v začetnem obdobju pravico do
take pokojnine zagotovili na
ravni okoli 20 odstotkov pokoj-
nine po drugem partnerju."
TEDNIK: Pa delne pokojni-
ne?
M. Bernhard: "Glede na to,
da se ta institut v naši praksi ni
uveljavil, podpiramo predlog,
da je to pravica delavca, ki ne
sme biti pogojena s soglasjem
delodajalca."
TEDNIK: Pred nami je polet-
je, čas odddiha, ki si ga po svo-
je privoščite tudi upokojenci.
Pri tem pa že nestrpno čakate
na tako imenovani dodatek za
rekreacijo. Je ta sprejemljiv v
predlagani obliki?
M. Bernhard: "Ta pravica je
bila v razpravah deležna poseb-
ne pozornosti. Splošno mnenje
je, da je treba to pravico na
novo definirati, saj ne ustreza
temu, kot izhaja iz njene opre-
delitve. Prevladuje stališče, naj
bi se postopno preoblikoval v
13. pokojnino."
TEDNIK: Se strinjate s pred-
laganim invalidskim zavaro-
vanjem?
M. Bernhard: "Nikakor. Me-
nimo namreč, da se korenite
spremembe potrebne tudi v se-
daj veljavnem sistemu invalid-
skega zavarovanja, ki je bilo
doslej deležno premajhne
družbene pozornosti. Ne gre za
zmanjševanje pravic na tem po-
dročju, kot neutemeljeno prika-
zujejo nekateri in so proti pre-
potrebnim spremembam, tem-
več za odpravo slabosti, s kate-
rimi se srečujemo ob sedaj vel-
javni definiciji invalidnosti.
Prav nove rešitve naj bi prispe-
vale k temu, da bi tako deloda-
jalec kot tudi sam zavarovanec
skrbela za varnejše in bolj zdra-
vo delovno okolje. Zato je treba
pravice iz invalidskega zavaro-
vanja v prihodnje ločiti z vidika
različnih tveganj. Večje pravice
naj bi imeli tisti, pri katerih je
invalidnost posledica poškodbe
pri delu in poklicne bolezni.
Prav za invalidnost, ki je posle-
dica poklicne bolezni in
poškodbe pri delu, bi morala
večjo odgovornost prevzeti or-
ganizacija oziroma delodajalec.
Bolj kot doslej bi v novem siste-
mu morali razviti pravico do
poklicne rehabilitacije in jo v
praksi tudi uresničevati. Kaza-
lo bi proučiti, ali ne bi v pri-
hodnje tega področja posebej
uzakonili. To bi uredili s po-
sebnim zakonom, ne da bi pri
tem trpela enotnost sistema po-
kojninskega in invalidskega za-
varovanja. S tem bi dosegli
večjo preglednost tako pokoj-
ninskega kot invalidskega zava-
rovanja, hitreje pa bi zakono-
dajno reševali tudi vprašanja, ki
se pojavljajo bodisi na enem ali
drugem področju. Zlasti po-
dročje invalidskega zavarovan-
ja se bo moralo spričo nenehnih
družbeno ekonomskih spre-
memb v sferi dela hitreje prila-
gajati tem spremembam."
TEDNIK: Razprave o predla-
gani pokojninski in invalidski
reformi s tem še ne končuje-
te?
M. Bernhard: "Nikakor ne.
Ob koncu želim poudariti, da
bomo v prihodnje z vso pozor-
nostjo spremljali razprave v
drugih okoljih, preučevali nove
dokumente in predloge in smo
pripravljeni naša stališča uskla-
jevati z drugimi v želji, da bi s
skupnimi močmi dogovorno in
čim enotneje zasnovali čim
boljši sistem in dosegli načrto-
vane cilje v korist vseh genera-
cij."
•OM
PISIMA mUULCEV
Slovenski parlament - odjemalec kruha sloven^
skim državljanom?
Strinjam se, da so poslanci sprejeli takšen zakon o prometni varnosti, ki bo zmanjšal število
prometnih nesreč. Ne razumem pa, da so za ta zakon glasovali tudi poslanci, ki so kot vozniki av-
tomobila imeli nad 2 % alkohola in po kontroli nadaljevali vožnjo.
Nisem alkoholik, saj imam potrdilo od sodnika za prekrške Ptuj za licenco C kategorije. Rad pa
popijem kozarec dobrega vina, kakor večina Slovencev, pri svojih 67 letih opravljanja težkega
kmečkega dela in sedem tudi za volan C kategorije.
Na kaj hočem s tem svojim pismom opozoriti poslance? Z novim zakonom smo kmetje, vozniki
traktorjev na njivah, travnikih, sadovnjakih in vinogradih, izenačeni z vsemi drugimi vozniki.
Ob morebitni izgubi vozniškega dovoljenja so za nas končana vsa dela s traktorjem. Po novem za-
konu pa človek vozniško dovoljenje kar hitro izgubi. Zato predlagam, da bi voznikom ob izgubi
vozniškega dovoljenja za avto ostale kategorije vozniškega dovoljenja za traktor in delovne stroje
F.
In še na nekaj bi rad opozoril: na slabe oznake na naših cestah. Za primer si je dobro ogledati
oznake na cesti Vrhnika - Brezovica v smeri proti Ljubljani. Če smo sprejeli zakon, bi morali
ustrezno označiti tudi ceste, kot so to storili naši sosedje Avstrijci. Toliko v vednost gospodom
poslancem!
tvan Šilec,
sadjar iz Drbetincev
PRCJEU SMO
Ponovno
rojstvo "Titove
štafete"?
V zadnjih dneh smo priče
Veliki promociji "štafete soli-
darnosti", ki jo pripravlja
Mladi forum Združene liste.
Organizatorji se sicer trudijo
Prepričati javnost, da štafeta
^ima ničesar skupnega s tisto
preteklo, ki so se je morali v
Jugoslaviji vsi veseliti, čeprav
mnoge bolela glava, ker so
Se zavedali, koliko denarja gre
nekaj, kar je le navidezno.
Morda bi nas še prepričali,
to ne bi bil podmladek prav
^'stih, ki so bili pobudniki, za-
govorniki in organizatorji
"Titove štafete". Ta naj bi bila
nosilka solidarnosti, strpnos-
ti, zaupanja, mladosti.
Zal pa je bil to le še en in to
ne poceni poizkus manipula-
cije z ljudmi, ki pa so kljub
temu videli in razumeli. Ni
jih zaslepila ponarejena do-
brota komunistične palice, ki
je v svojem bistvu nosila tota-
litarni komunizem, poboje v
Teharjah in Kočevskem rogu,
dachavske procese. Goli otok.
Nič nimamo proti solidar-
nostni akciji, ki jo pripravlja
MFZL, toda štafeta je štafeta
in Slovenija si nikoli več ne
bo dovolila zavezovanja oči,
kajti preveč je bolelo in dovolj
je bilo. Če štafeta resnično
nima nič opraviti s preteklost-
jo, svetujemo organizatorjem.
da solidarnostni akciji spre-
menijo ime in je ne oskrunijo
s temno preteklostjo. V pri-
meru, da se ne bodo dali pre-
pričati, upamo, da bodo akcijo
naslednje leto namenili spo-
minu vseh pobitih v jamah
Kočevskega roga in v Tehar-
jah (med njimi je bilo veliko
mladih in celo otrok) in v
opozorilo krutemu komunis-
tičnemu sistemu, zoper kate-
rega se je uprla ne le Sloveni-
ja, marveč širni svet. Proti
nostalgiji mračnega obdobja
naše zgodovine Socialdemo-
kratska mladina humano in
solidarno deli antinostalgične
dražeje, ki jih potrebuje
peščica posameznikov.
Predsedstvo Socialdemo-
kratske mladine
Sfnfetfi
s hmmnitanm melum
s štafeto mladosti na kolesih,
ki se je pričela 21. maja v Mari-
boru in končala 23. maja v Pira-
nu, je želel Mladi forum
Združene liste socialnih demo-
kratov obuditi tradicijo štafete
mladosti, dodal pa ji je novo
vsebino. Med drugim so vsa tri
dni zbirali prostovoljne prispev-
ke za terapevtski center za
zdravljenje odvisnikov od drog
v Škofji Loki. V Ptuju se je šta-
feta mladosti ustavila 21. maja
na Novem trgu. S ptujsko-
ormoškega območja se ji je pri-
družila Ivica Zrna iz Ormoža, ki
je vozila do Celja.
MG
V Ptuju se je štafeta mladosti na kolesih ustavila na Novem
trgu. Njen sestavni del je bila skrinjica solidarnosti za
terepevtski center v Škofji Loki, v katero so darovali člani
predsedstva 00 ZLSD Ptuj in nekaj drugih. Foto: Kosi
14
četrtek, 28. maj 1998 - TEDN|||
PTUJ / OKROGLA MIZA ZLSD O POKRAJINAH
Za pokraiine po meri ljudi
v Domu Franca Krambergerja v Ptuju je bila 20. maja okrogla
miza o vprašanjih razvoja lokalne samouprave, razmejitve
pristojnosti med občinami, pokrajinami in državo, o obliko-
vanju pokrajin po meri ljudi in enakomernem razvoju posa-
meznih območij Slovenije, na kateri je kot gost sodeloval dr.
Ciril Ribičič, univerzitetni profesor, poslanec državnega zbo-
ra, član predsedstva Združene liste socialnih demokratov in
dober poznavalec ureditve lokalne samouprave v Evropi.
Okroglo mizo sta pripravili skupaj območni organizaciji
ZLSD Ptuja in Ormoža. Predstavnikov drugih strank in dru-
gih vabljenih pa na okroglo mizo ni bilo, kar kaže na to, da po-
krajine zanje niso izziv.
Nekaj več kot 30 udeležencev,
pretežno iz Združene liste (razen
dveh predstavnic mestne občine
Ptuj in predstavnika mestne
četrti) je z zanimanjem prisluhni-
lo referatu dr. Ribičiča. Iz
vprašanj, ki so jih imeli, pa je zaz-
navno, da jih regionalizem v Slo-
veniji še kako zanima. Ugotovlje-
no je bilo, da se mora Slovenija
tega vprašanja čimprej lotiti, ven-
dar pri tem ne sme ponavljati na-
pak, ki smo jim priče pri sedan-
jem drobljenju občin. Pokrajine
morajo nastati na podlagi inter-
esa ljudi, ne morejo pa biti stvar
administrativnih odločitev.
Z regionalizmom bo mogoče hi-
treje reševati razvojne zaostanke
v Sloveniji, s katerimi se trenut-
no srečuje kar 70 odstotkov slo-
venskega ozemlja, je med drugim
povedala Anka O^trman, pred-
sednica Območne organizacije
Združene liste socialnih demo-
kratov Ptuj. Hitreje se razvijajo le
državni center, osrednji del Slo-
venije in deloma obala, preostali
deli Slovenije pa bistveno zaosta-
jajo, razlike pa se vsakodnevno še
poglabljajo, pa je med drugim po-
vedal dr. Ciril Ribičič. Pri
takšnem razvoju je centralizem
lahko še toliko bolj boleč. Ne gle-
de na to, kateri model notranjega
regionalizma bo v Sloveniji zma-
gal, ostaja dejstvo, da bo tri četrti-
ne slovenskih pokrajin v bodoče
obmejnih, ko bomo enakopravni
člani Evropske zveze. Po
Ribičičevem mnenju je optimis-
tičen tisti scenarij, po katerem
bomo hitro ustanovili pokrajine,
nanje prenesli ekonomsko in po-
litično moc. Jim dali cim vecjo sa-
mostojnost, da bodo obvladovale
ozemlje, na katerem bodo delova-
le, da bodo zagotavljale hitrejši
ekonomski razvoj in da bodo
lahko uspešno sodelovale z vsemi
državami in tudi konkurirale za
sredstva Evropske zveze. Ta opti-
mistični scenarij vodi tudi do
uresničitve davnega sna o zedin-
jeni Sloveniji. Pesimistični sce-
narij pa je nadaljevanje sedanje
centralistične ureditve, spremin-
janje vseh obmejnih pokrajin v
periferijo, v obrobje Ljubljane in
ob vstopu v Evropsko zvezo po-
dreditev velikega dela teh pokraj-
in tujim odločitvam na poli-
tičnem, ekonomskem in drugih
področjih. Z drugačnim gledan-
jem razvoja Slovenije in pokrajin
lahko popravimo napake, ki smo
jih storili pri lokalni samoupravi,
da začetno siromašenje in drobi-
tev občin nadgradimo s povezo-
vanjem ljudi in občin v pokrajine
ter s prenašanjem pristojnosti in
denarja iz državnega centra na te
pokrajine, je na okrogli mizi v
Ptuju še posebej poudaril dr. Ci-
ril Ribičič. Trenutno so ob tezah
zakona o pokrajinah aktualni tri-
je modeli ureditve Slovenije na
pokrajine, in sicer s šestimi oziro-
ma osmimi, dvanajstimi in celo
25 do 26 pokrajinami. Realno in
smiselno pa bi po Ribičičevem
bilo, da bi v Sloveniji imeli od
enajst do trinajst pokrajin, more-
biti tudi štirinajst.
MG
Gost okrogle mize o pokraji-
nah je bil dr. Ciril Ribičič.
Foto: Kosi
ODTODINTAM
PTUJ m Vabilo na
predavanja
Humanitarna organizacija
Adra pripravlja serijo zdravstve-
nih predavanj specializantke iz
ZDA Maje Ahac. Predavanja
bodo od 1. do 3. junija vsak
večer ob 19. uri v Domu sindi-
katov v Čučkovi I v Ptuju. Nas-
lovi: Zdravljenje s hidroterapijo
I in II ter Zdravilni učinki oglja.
DORNAVA •
Dobrodelna priredi-
tev bo v sredo
v sredo, 27. maja, naj bi v lepi
in akustični dvorani dornavske-
ga gradu gostoval znani humo-
rist in dobitnik viktorjev Sašo
Hribar, glasbeni utrinek pa bi
dodal moški oktet iz Dornave.
Zaradi bolezni Saša Hribarja je
dobrodelna prireditev prestavl-
jena na sredo, 3. junija, ob
20.url. Vstopnice za otroke po
500 in za odrasle 800 tolarjev
bodo na voljo uro pred priredit-
vijo. Izkupiček bo namenjen ob-
novi gradu.
MS
CIRKOVCEmNabin-
košte pastirske igre
Folklorna skupina Vinko
Korže Cirkovce pripravlja na
letošnjo binkoštno nedeljo, 31.
maja, pod lipami v Cirkovcah
drugo prireditev Pastirske
igre. Ta stari ljudski običaj
bodo obudili že pri dopoldanski
sveti maši (začela se bo 10.
uri), maši bo sledilo potrkavan-
je, igrala bo Frajhajmska god-
ba, nastopili plesalci in ljudski
pevci, pripravljajo pa tudi spre-
vod živine in pastirjev in še
mnogo zanimivega. V igrah
bodo sodelovali člani cirkovške
folklorne skupine in učenci
tamkajšnje šole, pripravljajo pa
prihod na hoduljah, vleko vrvi,
metanje pastirja, petelinji boj,
podbijanje pikole ter igri gnila
jajca in mitraljez. Vodja projekta
je Anton Brglez.
TM
TURŠKI VRH •
Blagoslov
obnovljene kapele
Vaško kapelo v Turškem Vrhu
so pred časom tamkajšnji kraja-
ni temeljito obnovili, največ pa
je k temu pripomogla družina
Kotolenko. Kapelica je bila že
skoraj obsojena na propad, ima
pa letnico 1861; djDmačini jo
poznajo po imenu Šmerekova
kapela. Ponovno jo bodo bla-
goslovili to nedejo, 31. maja, ko
bo ob 10. uri pri njej maša.
TM
žAiyiENCi m
Casiki v hitrostni
hidrantni vaji
Nedeljsko praznovanje ob 50-
letnici delovanja prostovoljne-
ga gasilskega društva Žamenci
je zaradi slabega vremena od-
padlo. Predaja novega gasil-
skega vozila in svečana priredi-
tev bo v soboto, 30. maja, ob
18. uri. Gasilci pa so se v nedel-
jo pomerili v hitrostni ligaški vaji
s hidrantom. Med osmimi žen-
skimi ekipami so bile najhitrejše
dekleta prostovoljnega gasil-
skega društva Mala vas Ij druge
so bile tekmovalke iz Zamen-
cev, tretja pa ekipa iz Podlehni-
ka. Med moškimi ekipami so
prav tako bili najhitrejši gasilci
iz Male vasi - ekipa I, drugi so
bili Žamenci, tretji Mala vas II,
četrta pa ekipa Prvenci -Strelci.
MS
VIDEM / ^ ga
silskoobcin-
skotekmovanje
Gmiki v
poiastitev
praznika
obiine
Prostovoljno gasilsko društvo Vi-
dem je minulo soboto organiziralo
Z. gasilsko tekmovanje za pokat
Gasilske zveze Videm, udeležite pa
so se ga ekipe iz vseh petit) društev
v občini. Tekmovalo je sedem pio-
nirskih ekip, dve mladinski, po dve
ekipi članic A In članov B, pri članit)
A je tekmovalo kar pet desetin in
desetina veteranov • starejših ga-
silcev iz P6D Seia.
Po opravljeni hidrantni vaji po pro-
gramu CTIF in po štafetnem teku so
pri pionirkah slavile Podlehničanke,
pri pioniftiti prav tako Podlehničani,
trževske mladinke so bite v svoji ka-
tegorjf edine in tudi desetina mladin-
cev iz P6D Leskovec - obema je se-
veda pripadlo prvo mesto. Pri člani-
cah A so zmagale gasilke iz Tržca,
med člani A in člani B prav tako
trževski gasilci, dobro pa je opravila
vajo tudi edina desetina starejših ga-
silcev - veteranov iz P6D Sela. Vse
sodelujoče desetine so na tekmo-
vanju prejele pokale, tekmovanje pa
je bito prvo v koledarju prireditev, po-
svečenih 1. prazniku občine Videm.
Sicer pa bo 28. junija v Leskovcu
1. dan gasilcev GZ Videm, ob tej pri-
ložnosti pa bo tudi praznovanje 70-
letnice PGD Leskovec.
T. Mohorko
GORIŠNICA / NOVI MEDOBČINSKI ORGAN MLADIH SLs
V gosteh Janez Podobnik
v Gorišnici so se minuli pe-
tek zbrali mladi člani SLS iz
devetih občin na Ptujskem,
da bi ustanovili medobčinski
organ mladih SLS ptujskega
območja s sedežem v
Gorišnici. Z mladimi se je
srečal tudi dr. Janez Podob-
nik, predsednik državnega
zbora, prisotni pa so še bili
Alojz Vesenjak, poslanec DZ,
župan gorišniške občine
Slavko Visenjak, Janez Hor-
vat, predsednik SLS - po-
družnice Gorišnica-Cirkula-
ne, predsednik podružnice
Juršinci Andrej Čeh in pred-
sednica Ženske zveze SLS v
Juršincih Ana Čeh.
Po pogovoru in razpravi je
prišlo do ustanovitve medobčin-
skega organa. Združenju mladih
SLS na Ptujskem bo predsedoval
Damjan Medved iz Dragonje
vasi, izvolili pa so tudi upravni
odbor. Predsednik državnega
zbora je pozdravil začetek samoi-
niciativnega dela mladih v stran-
ki, ponudil pa jim je tudi svojo
pomoč in podporo stranke.
Istega dne je bil Janez Podobnik
še med Zavrčani, kjer se je sezna-
nil z aktualnimi problemi obmej.
ne občine, z vodstvom občine pa
se je pogovarjal tudi o zaključku
investicije že zgrajene šole.
TM
Upravni odbor mladih SLS z vodilnimi možmi SLS.
Foto: Laura
MAJŠPERK / USPEŠNO GASILSKO DRUŠTVO
Na državnem tekmovanju mladih gasmkih desetin, ki je bilo že 9. maja, so osvojili naslon
državnih prvakov mladinci iz Majšperka pod vodstvom mentoija Vlada Gaiserja. Za 8,1 točk«
so premagali vrstnike iz Grajske vasi in za 15,6 točke ekipo Save, ki se je uvrstila na 3. mesto,
Za GD Majšperk je letošnji
uspeh domačih gasilcev še toliko
pomembnejši dogodek zato, ker
so majšperški gasilci ponovno
osvojili prvo mesto v republiki po
polnih 22 letih. Tokrat so v ekipi
nastopili Robi Vinkler, Uroš Ek-
art, Igor Hertiš, Gorazd Gaiser,
Leon Jazbec, Roman Pišek, Kris-
tijan Jeza, Aljaž Znidarko, Miha
Leskovar, Marko Mandeljc in
Dejan Šalamun.
Gasilci prostovoljnega gasilske-
ga društva Majšperk so za mlade
fante in njihove starše pripravili
prejšnji teden častni sprejem, na
katerem so članom zmagovalne
ekipe podelili priznanja.
MZ
Mladinci prostovoljnega GD Majšperk, letošnji državni
prvaki.	Foto Langerholc
ZGORNJI LESKOVEC/SREČANJE NEKDANJIH SOSOIX
Obrazi nekdanjih sošolcev v
mislih ponavadi zbledijo, a
spomini na brezskrbna
osnovnošolska leta v
domačem kraju ostanejo za
vedno. Ko pa se nekdanji
sošolci in sošolke srečajo po
50 letih od konca šole, je tako
srečanje že kar jubilejno in
zapisano z zlatimi črkami. V
Zgornjem Leskovcu so take
spomine obujali 65-letniki,
ki so v rojstni kraj prišli iz
vseh koncev in se v lepem šte-
vilu odzvali na povabilo orga-
nizatoijev srečanja: Ignaca
Vindiša, Terezije Forštnerič,
Franca Kozela, Janeza
Krajnca, Frančke Vidovič in
Janeza Šmigoca.
Zanimiv je podatek, da se je tis-
tega davnega leta 1933 v le-
skovški fari rodilo kar 73 otrok,
približno taka je bila številka tudi
pred 50 leti, ko je ta generacija
zapuščala osnovno šolo, danes pa
teh nekdanjih sošolcev živi okrog
petdeset. Potem so pač odšli vsak
svojo pot, z lepimi spomini na
osnovnošolska leta in na rodni
kraj. Mnogi so bili zato po tako
dolgem času povabila na skupno
srečanje še kako veseli. Povedali
so, da so iz mladosti ohranili dos-
ti lepih spominov, znali so ceniti
dobro in premagovati tisto slabo,
sedaj jim misel na življenje daje
novih moči.
Nekateri sošolci in sošolke so
spet veselo klepetali med seboj.
imeli so sveto mašo v farni cer-
kvi, ob jubilejnem srečanju jim je
čestital predsednik KS Leskovec
Janko Kozel, zapele so jim ljud-
ske pevke, da pa je bila družba
dobre volje, sta poskrbela tudi
ljudska godca. Franc Kozel je ob
vsem še dodal, da bo po srečanju
najvažnejši pogovor, na katerega
so morali čakati tako dolgo, zelo
pomembno pa je, da so se ponov-
no vrnili v rodni kraj, kjer imaj"
svoje korenine življenja.
T. Mohorko
Na jubilejno srečanje jih bo spomnila tudi tale fotografija.
Foto:

,j.0DNIK - četrtek, 28, maj 1998
15
ptUJ / VSE PLESNE SKUPINE SO SE PREDSTAVILE
'Baletna tehnika /e osnova vseh plesov"
Vtinu'' ponedeljek je bil v ptujskem gledališču, kjer so se pred-
^(avilc vse plesne skupine, ki delujejo na Ptuju, pravi plesni
^nik- Videti je bilo mogoče najrazličnejše plesne zvrsti, v ka-
Jfiih ^^ nastopili najmlajši otroci - še cicibani, pa šulaiji,
^^gdnješolci in odrasli. Predstavile so se plesne sekcije DPD
svoboda, in sicer otroška plesna skupina Klopotec, ki jo vodi
(^etka Glatz, glasbeno-plesna igralnica Art plesnega studia, ki
u vodita Mira Mijačevič in Majda Kramberger, baletni studio,
deluje pod vodstvom Ljiljane Keča Rošker, plesna delavnica
^ plesnega studia in plesna skupina T 4 Art plesnega studia,
l^terih mentorica je Majda FridI, ter Tango, poleg sekcij Svo-
l^de pil še Plesni center Mambo in folklorna skupina Bol-
-isnice Ptuj.
prireditev je organizirala Mira
\lijačevič, tudi sama plesna pe-
dagoginja.
TEDNIK: Mladim so na voljo
različne plesne zvrsti. Za katero
se najpogosteje odločajo?
Mira Mijačevič: "Mladi so do-
kaj enakomerno razporejeni po
posameznih plesnih zvrsteh,
čeprav je največje zanimanje kljub
vsemu za zabavni ples, saj ga vidi-
jo po televiziji, lahko ga praktično
uporabljajo in jim je tudi najbližji
po naravnanosti. Vendar pa se
mnogi odločajo tudi za druge ple-
sne zvrsti, kar pa je v veliki meri
odvisno od mentorjev."
TEDNIK: Katere so osnovne
zvrsti plesa?
Mira Mijačevič: "Tri velike
skupine: ljudski ples, družabni
ples in spektakularni ples, to je
ples za odru za gledalce. V zadnjo
skupino sodijo balet, izrazni ples,
delno športni ples in vse vrste
zabavnega plesa za publiko."
TEDNIK: Sama bi razdelila
plesalce na tiste, ki se želijo sko-
zi ples izražati na individualen
način, in na one, ki jim je ljubše
učenje vzorcev. Ali jih ta izbor
določa tudi kasneje v življenju?
Mira Mijačevič: "Večina ljudi
se le odloča za vzorce in recepte.
To je odvisno od kultiunega okol-
ja, iz katerega prihajajo. Vsi moji
plesalci so kasneje izredno ustvar-
jalni, samostojni ljudje, mnogi so
učitelji, pedagogi. Mislim, da je
izrazni ples zelo vplival na njiho-
vo izbiro poklica in opravljanje le-
tega. Ustvarjalnost in vzroci ali
kot pravimo tehnika plesa so med
seboj tesno povezani. Učenje
vzorcev je seveda nujno potrebno
tudi v ustvarjalnem plesu. Vsak
plesalec mora namreč obvladati
svoje telo, ker je to osnovni in-
strument njegovega izražanja.
Obvladovanje telesa dosežemo z
obvladanjem tako imenovane ple-
sne tehnike. Bazična tehnika za
vse tehnike plesa je balet. Kreativ-
nost sama po sebi lahko do neke
mere nadomesti pomanjkanje
obvladanja plesne telmike, vendar
kasneje brez dobre plesne tehnike
ne moreš napredovati."
TEDNIK: Videli smo kar tri
baletne točke mlajših in že ne-
koliko večjih deklet, ki vadijo
baletne gibe v ptujskem balet-
nem studiu...
Mira Mijačevič: "Dobro leto se
ukvarjam z organizacijo skupin
deklet, ki se ukvarjajo z baletom,
to je z baletnim studiem. Dekleta
so razdeljena na mlajše, to so
začetnice ali po starosti zelo mla-
de deklice, in starejše, ki delajo že
peto leto in so tudi po svoji psiho-
fizični dozorelosti že sposobne ba-
letnih naporov. Do lani je baletno
sekcijo vodil Vlado Čuš. Zaradi
lastnih delovnih obveznosti me je
prosil, da bi organizacijsko prev-
zela skupino. Zelo sem se
angažirala, poiskala vrhunsko pe-
dagoginjo, solistko mariborske
opere Ljiljano Keča Rošker, zav-
zemam se za ustanovitev oddelka
nižje baletne šole na Ptuju."
TEDNIK: Tako bi dekleta in
fantje lahko pridobili na Ptuju
tudi formalno baletno izobrazbo.
Ali je možnost ustanovitve nižje
baletne šole že blizu?
Mira Mijačevič: "Na potezi je
ptujska glasbena šola, saj naj bi se
baletni oddelek priključil nižji
glasbeni šoli na Ruju. Oddelek
mora seveda odobriti ministrstvo,
mi pa moramo predložiti, da ima-
mo vse pogoje za ustanovitev. Ba-
let je deficitarna dejavnost v Slo-
veniji, še posebej moški balet, zato
menim, da pri ustanovitvi ne bi
smelo biti večjih težav."
Milena Zupanič
Ptujske baletke že suvereno obvladajo baletno osnovno gi-
banje, najstarejše pa so se letos prvič postavile tudi na ko-
nice prstov
Plesna pedagoginja in orga-
nizatorlce plesnih aktivnosti
Mira Mijačevič
PTUJ / POLETNI POČITNIŠKI TABORI
Družabno, zabavno in pouino
i Morda ne veste, kako naj vaš otrok preživlja letošnje počitni-
Ice, ali pa si morda želite, da bi jih preživljal kreativno, pa ne ves-
te kako? Morda pa si tu^ otroci in mladostniki želijo preživljati
fel letnih počitnic stran od doma s svojimi vrstniki in prijatelji?
Center interesnih dejavnosti Ptuj organizira za osnovno- in
srednješolce v centrih šolskih in obšolskih dejavnosti po vsej
državi mladinske tabore:
-	v domu Škorpion na Kozjaku od 29. 6. do 5. 7. za osnovnošolce
in od 5. do 10. 7. za srednješolce;
-	v domu Trilobit na Javorniškem Rovtu od 6. do 10. 7.;
-	od 29. 6. do 3. 7. za osnovnošolce v domu Kranjska Gora.
Tabora se lahko udeležijo vsi učenci, ki obiskujejo osnovne šole
Mestne občine Ptuj, ter dijaki, ki obiskujejo srednje šole na Ptuju
in katerih starši so pripravljeni sofinancirati omenjeno dejavnost.
Za socialno ogrožene otroke bo programe sofinanciral Center za
socialno delo Ptuj.
Namen taborev je krepitev osebnosti mladih ter pomoč pri
reševanju razvojnih problemov odraščanja, učenja življenjskih
veščin v skupini, seveda pa bo dovolj možnosti in časa za rekreacijo
ter zabave.
Rok za prijavo na poletne tabore je do 5. junija, prijavnice pa
lahko dobite na ptujskih osnovnih in srednjih šolah ter na Centru
interesnih dejavnosti Ptuj, Vošnjakova ul.5, tel. 779 218.
MS
PTUJ / MLADI PO POTEH PRETEKLOSTI
Oprostite, kje je stranišče je naslov
^tave, ki jo je pripravil učenec
razreda Osnovne šole Olge Me-
glic Tilen Mrgole z mentorjema,
^heologinjo Marjano Tomanič
J^vremov iz Pokrajinskega muze-
j? Ptuj in učiteljem zgodovine
l^šanom Lubajem. Razstava, ki
ie Tilen Mrgole pospremil z be-
sedilom o javnih in zasebnih stra-
niščih v antiki, načinu opravljan-
ja tovrstnih potreb, razporedom
stranišč v Petoviji..., je na ogled v
ptujski Mestni hiši. Tam je raz-
stavljeno tudi rekonstruirano za-
sebno stranišče iz rimske hiše.
MZ
so bojda "potrebe" opravljali v družbi.
SLOVENSKA BISTRICA / ZACELI
DRUGE STAROBISTRISKE VEČERE
Za zacefelr
Ob letu osore/
čeprav je letos za Starobistriške večere manj denarja, bodo
prireditve, že druge, v organizaciji Zavoda za kulturo Sloven-
ska Bistrica pričeli 5. junija ob 20. uri na notranjem graj-
skem dvorišču z izvrstno komedijo Ob letu osorej s Polono
Vetrih in Ivom Banom.
V nadaljevanju bo 12. jimija ob
17. uri v likovnih salonih gradu
odprtje razstave domačina - aka-
demskega slikarja Draga Ačka, v
kulturnem programu v viteški
dvorani pa bodo sodelovali učitel-
ji Glasbene šole Slovenska Bistri-
ca. Teden dni kasneje, 19. jimija,
bo ob 21. uri na notranjem graj-
skem dvorišču koncert Green-
town Jazz Banda. Med prireditve
drugih Starobistriških večerov
sodi tudi nastop folklorne skupi-
ne iz Brazilije v okviru festivala
Folkart 1998. Brazilci se bodo slo-
venjebistriškemu občinstvu pred-
stavili 3. julija ob 19. uri na no-
tranjem dvorišču gradu.
Če bo ostalo še kaj denarja, bo
med 6. in 11. julijem v okviru pri-
reditev projekta Imago Sloveniae
še nastop priznane glasbene sku-
pine.
Organizator drugih Starobi-
striških večerov je tudi letos Za-
vod za kulturo Slovenska Bistrica.
Ravnatelj Stane Gradišnik si ob
tem želi, da bi se vseh omenjenih
prireditev udeležilo čim večje šte-
vilo občinstva ne samo iz Sloven-
ske Bistrice, temveč tudi od dru-
god.
VT
Šolski zvoftec
oš UUDSKI VRT • Osnovna
šola Ljudski vrt je bila izbrana za
udeležbo na državnem tekmo-
vanju v znanju, ki ga je pripravila
revija Petka v Ljubljani. Tekmo-
vanja so se pod vodstvom
učiteljice Jožice Kozel udeležile
štiri deklice od 1. do 4. razreda in
vse osvojile zlata priznanja. Tek-
movanja se je udeležilo 15 šol iz
vse Slovenije, uredništvo revije
Petka pa jim je pripravilo kulturni
program ter ogled vojaških letal
na letališču Brnik.
STOPERCE # Učenci in učitel-
ji vabijo krajane in druge goste
danes, 28. maja, v svojo šolo,
kjer bodo ob 17. uri odprli etno-
loški muzej, ki je rezultat letošnje-
ga projektnega dela v šoli, na og-
led pa bo tudi kulinarična razsta-
va aktiva kmečkih žena Stoperce.
Po tem bodo obiskovalcem pri-
kazali tudi zanimivosti kraja. Pri-
reditev se fc)0 pričela že ob 16. uri
v domu krajanov, kjer se bodo
učenci predstavili s kulturnim
programom.
PTUJSKI VRTEC # Prejšnji te-
den je bila v Unionski dvorani v
Mariboru revija najmlajših pev-
skih zborov severovzhodne Slo-
venije z naslovom Ciciban poje.
Predstavilo se je 18 vrteških zt>o-
rov, med njimi tudi pevski zbor
ptujskega vrtca, ki ga vodi Darin-
ka Barin Turica. Prireditev organi-
zira aktiv vzgojiteljic vzgojno-
varstvenih zavodov v okviru Zve-
ze kulturnih društev Maribor.
PTUJSKI VRTEC • V petek
popoldan je zaradi dežja odpadel
kros najmlajših, pač pa so vsee-
no izpeljcdi "mega mlečni žur", kot
so zabavno prireditev za vse
otroke poimenovali v vrtcu. Do-
gajanje je sodilo v okvir prazno-
vanja dneva ptujskega vzgojno-
varstvenega zavoda. To je bil si-
cer 9. maj, praznovanje pa so le-
tos razširili na ves mesec.
Zbrala MZ
ZDAJ V KULTURI
••• Janke Petek v galeriji sv;
Jurija
v galeriji svetega Jurija na Ptuju (mestni stolp) je na ogled razstava
kiparskih del Rujčana Janka Petka. Pred štirimi leti smo si ogledali
njegove obraze Ptuja, v zadnjem času pa se je posvetil predvsem ak-
tom. Razstavil je srednje velike glinene kipce in bolj abstraktne lese-
ne plastike. Janko Petek kipari ljubiteljsko poleg redne službe na
Geodetski upravi v Ruju. Ustvarja v Halozah, kjer je pred tremi leti or-
ganiziral tudi likovno kolonijo za študente kiparstva iz Ljubljane. Nas-
lov tokratne prodajne razstave je V pričakovanju.
® •• &p^k&iemi w Mestni hiši
Likovna sekcija društva upokojencev Ruj deluje šele dve leti, ven-
dar se njeni ustvarjalci že petič predstavljajo javnosti z razstavo.
Branko Gorjup, Marija Gregorc, Vilma Kac, Ivan Mazera, Julij
Ošlovnik, Franc Sagadin, Emil Stoger, Rozina Šebetič in Peter
Vurcer razstavljajo svoja najnovejša dela tokrat v ptujski Mestni hiši.
Sreimje piš^eljeM
zaietnikov
v nedeljo je bilo v Narodnem domu na Ptuju medobmočno
srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Na razpis Zveze kulturnih
društev Slovenije se je prijavilo zelo veliko, kar 160 pisateljev, ki svoj-
ih del še niso izdali v knjigi. Na medobmočno srečanje v Ruj jih je
ZKD povabila 40, z njimi pa sta se mentorja Aleš Šteger in Sonja Vo-
tolen pogovarjala o začetkih pisanja, težavah ob tem, nujnosti samo-
distance in kritičnega odnosa avtorja do lastnega dela ... Za nastop
na literarnem večeru sta izbrala devet avtorjev, med njimi Ptujčana
Davida Bedrača in Dejana Kozela iz Leskovca. Najboljši bodo po-
vabljeni na republiško srečanje, ki bo septembra v Velenju. Gost lite-
rarnega srečanja, na katerem je ZKD predstavila tudi svojo revijo
Mentor, je bil prav tako mentor literarnih srečanj Zdenko Kodrič iz
Cirkovc, ki je pripovedoval o svojih izkušnjah.
Revija bistriških peviev
V organizaciji Zveze kulturnih društev Slovenska Bistrica se bo v
petek, 29. maja, ob 19. uri na grajskem dvorišču pričela 23. občinska
revija odraslih pevskih zborov in komornih skupin. Nastopilo bo 14
pevskih sestavov, vsak po dve pesmi, revijo pa bodo sklenili s skup-
no pesmijo, ki bo izzvenela ob spremljavi pihalnega orkestra Glasbe-
ne šole Slovenska Bistrica.
Revijo bo pričel mešani pevski zbor upokojencev DPD Svoboda iz
Slovenske Bistrice (Irena Ravnikar). V nadaljevanju bodo peli moški
pevski zbor KUD Oton Župančič Tinje (Mladen Ravnikar), mešani
pevski zbor DPD Svoboda Pragersko (Peter Krajnc), ženski pevski
zbor KUD Oplotnica (Jožica Brečko), mešani pevski zbor KUD Jan-
ko Živko Poljčane (Tatjana Gaberšek), moški pevski zbor Društva
upokojencev Slovenska Bistrica (Milena Trojner), moški pevski zbor
KUD Oplotnica (Jožica Brečko), nonet Tinje - KUD Oton Župančič
Tinje (Roman Žvižaj), oktet Studenice - KUD Andrej Stefanciosa Stu-
denice (Pankracij Hrup), moški pevski zbor Obrtnik Slovenska Bi-
strica - Polskava (Nevenka Hameršak-Gril), ženski pevski zbor DPD
Svoboda Slovenska Bistrica (dr. Miran Arbeiter), mešani pevski
zbor KUD Štefan Romih Črešnjevec (Darja Belič), moška komorna
skupina KUD Alojz Avžner Zgornja Ložnica (Vinko Godec) in KUD Vi-
vere (Samo Ivančič). VT
Zbrala MZ
16
četrtek, 28. maj 1998 - TED||h
IIII ......I ii|i|i II mm^^^^m	'
OD 25. DO 31. MAJA - TEDEN GOZDOV
Fvnkttttt in ifojf® pozilNi
Slovenija je majhna srednjeevropska država. Gozdovi pokriva-
jo 53 odstotkov njene površine, kar jo po gozdnatosti uvršča v
sam evropski vrh. Gozdarstvo ima v Sloveniji skoraj 300-letno
tradicijo, ki se je pričela z gozdnimi redi v 17. stoletju. Delež
gozdarstva v bruto nacionalnem proizvodu je že vrsto let pod
enim odstotkom, kar je za deželo s tolikšno gozdnatostjo zelo
malo in nam na prvi pogled ne kaže prave podobe funkcij in
vloge naših gozdov.
V tem prispevku ne bom pisal
o lesnoproizvodni vlogi gozda,
čeprav je ob izboljšanju stanja v
naših gozdovih v zadnjih petde-
setih letih rastiščni potencial
gozdov še vedno izkoriščen ko-
maj 63-odstotno in zato s tem ne
smemo biti zadovoljni. Gozd je
vedno značilno oblikoval naše
naravno okolje in ostaja po-
memben sooblikovalec človeko-
vega fizičnega okolja v sodobni
kulturni krajini. Okoljske funk-
cije in vloge gozda so številne in
so nam nekako bolj poznane kot
ekološke.
ozd s koreninskim sistemom,
krošnjami, obilnim opadom
blaži ali preprečuje učinke ero-
zijskega delovanja vode, vetra in
plazov. Meritve v Harzu
(Nemčija) so pokazale, da je bila
količina finih plavin z goloseka
s kvadratnega kilometra 56 ton
na leto, z ogozdenega področja
pa 15,8 ton. Tragične posledice
nepremišljenega uničevanja
gozdov so se pokazale ob blat-
nih plazovih v južni Italiji.
Voda je ponekod že dolgo,
drugod pa hitro postaja eden
najpomembnejših naravnih vi-
rov. Samo v Evropi pričakuje-
mo, da bo do leta 2000 že 10
dežel, kjer bo primanjkovalo
vode za ustrezno pokrivanje po-
treb. Voda ni obnovljiv, ampak
končen vir, ki se kakovostno ob-
navlja v velikem Vodnem krogu,
v katerem gozd igra pomembno
vlogo. Nižinski gozdovi imajo
pomembno vlogo zaradi vo-
dodržnih kamenin, kjer je
območje virov podtalnice na
Dravskem in Ptujskem polju,
ter vodnih izvirov v gozdovih
Haloz in Slovenskih goric.
Konflikti v prostoru nastajajo
zaradi industrije, nevarnih to-
vorov, divjih odlagališč in pre-
velike porabe kemičnih snovi v
kmetijstvu.
Na splošno gozd deluje kot
element ublaževanja klimatskih
ekstremov, medtem ko rabe, ki
nastajajo namesto njega, pri-
našajo značilnosti celinske kli-
me (nižja zračna vlaga, večji
temperaturni ekstremi).
Eden najpomembnejših učin-
kov gozda je vezan na izhlape-
vanje. Pri mestnem gozdu poleti
hladni zrak polzi iz njega proti
mestu in izriva vroč in suh
mestni zrak. Gozd zmanjšuje hi-
trost vetrov s hrapavostjo strehe
krošenj. V notranjosti gozda se
hitrost vetra zmanjša na 10-20
odstotkov tiste, ki jo ima na
prostem. Na privetrni strani je
vpliv gozda na hitrost vetra
izražena v pasu, enakem 5-10-
kratni višini sestoja, na zavetrni
strani pa 20-50-kratni. Posebno
pomembna je vloga polpropust-
nih preprek iz drevnine, tako
imenovanih vetrozaščitnih pa-
sov, ki zmanjšujejo moč vetrov
in s tem njihovo izsuševalno
moč. Priznajmo si, da v našem
nižinskem svetu kar premočno
občutimo negativne lokalne kli-
matske vplive, ki so posledica
premalo premišljenih posegov v
okolje v preteklosti.
Pestrostna vloga gozda se kaže
v ohranjanju biološke raz-
novrstnosti, ki tudi vedno bolj
postaja kazalec kakovosti okol-
ja. Gozdovi so zaradi svojih
prehranjevalnih ravni prava za-
kladnica biološke raznovrstnos-
ti. Zelo bogati so tropski gozdo-
vi. Tudi v gozdovih na ptuj-
skem območju lahko najdemo
več kot 30 drevesnih vrst. Šele
ob izumrtju nekaterih vrst se je
človek zamislil in zavedel po-
mena biološke pestrosti. Tudi
pri nas smo šele od konca se-
demdesetih let priča zaščite
rastlinskih in živalskih vrst ter
njihovih habitatov (gnezdišča
sivih čapelj v Žamencih, pra-
gozd Donačka gora).
Estetsko gozd deluje s svojim
prostorskim razporedom in s
svojimi deli od sestoja preko po-
sameznega drevesa do naj-
manjšega cveta ali živali. Pri do-
jemanju lepote gozda gre v
večini primerov za vidne zazna-
ve, vendar ne smemo pozabiti
na možnost zaznav lepega z vse-
mi čutili - od sluha (šumenje
krošenj, suhega listja, ptičja
petja), tipa (gladkost ali rasi)
vost skorje) do vonja ali okto
Če imamo dar za opazovanje k
odprto srce za lepe stvari, naj,
bo gozd vedno nudil veliko
pih doživetij.
V prihodnosti bodo imeli g^
dovi vedno manjši pomen b
gospodarska kategorija. Zaraj
številnih funkcij in vlog bo«
dobili vedno večjo infrastni
turno vlogo, podobno kot da^
šolstvo ali zdravstvo. V novi!
razmerah pa lahko tudi marši
katera negospodarska vloga goj
da postane pomemben vir do
hodka za njegovega lastnika al
upravljal ca.
Andrej Kovačij
dipl.ing.gozd.
Žal je naš odnos do gozdov danes tudi takšen
LJUBLJANA / SE JUTRI SEJEM VINO LJUBLJANA '98

Od ponedeljka do jutri poteka v Ljubljani 44. mednarodni vi-
nogradniško-vinarski sejem Vino Ljubljana '98. Tik pred
začetkom sejma je 39 mednarodno priznanih degustatorjev
ocenilo 1200 vinskih vzorcev, ki so v Ljubljano prispeli iz 22
držav sveta.
Slovenska vina so na ocenje-
vanju prejela 1 veliko zlato, 44
zlatih in 98 srebrnih medalj.
Naziva šampiona letos sloven-
ska vina niso prejela, čeprav sta
se za ta naziv vse do konca pote-
govali dve vini, veliko zlato me-
daljo pa je prejel pridelovalec
Hančik - kmetija iz Dobrovnika
za renski rizling, letnik '97.
Dobro so se na letošnjem
ocenjevanju odrezala tudi vina
pridelovalcev s ptujskega in
ormoškega območja, saj so pre-
jela nekaj zlatih in srebrnih me-
dalj. Ocenjevanja so se udeležili
tudi člani vinogradniško-sadjar-
skega društva Haloze in dosegli
precejšen uspeh. Najbolj zadov-
oljen je Jože Milošič iz Vidma
pri Ptuju, ki je na oceno poslal
tri vinske vzorce ter prejel tri
zlate medalje: za traminec poz-
ne trgatve '97, traminec - jagod-
ni izbor '97 ter za rumeni
muškat, pozna trgatev '97. Ru-
meni muškat je postal tudi
prvak sorte, je torej najbolje
ocenjeno vino med rumenimi
muškati.
Jože Milošič je povedal, da je
to doslej njegov največji uspeh
na tako pomembnem ocenje-
vanju, kot je v ljubljansko. Priz-
na, da je pričakoval razmeroma
visoke ocene, na tri zlate medal-
je pa le ni upal pomisliti. Sicer
pa je za svoja vina, predvsem je
znan po tramincu, prejel že oko-
li 60 medalj. Tako skorajda ni
ocenjevanja, kjer ne bi posegel
po najvišjih ocenah.
Zlate medalje so na ljubljan-
skem ocenjevanju prejeli še nas-
lednji kletarji s ptujskega in
ormoškega območja: Čurin -
Prapotnik s Koga za laški riz-
ling - ledeno vino '96, Konrad
Janžekovič iz Markovcev prav
tako za laški rizling - ledeno vi-
no'96. Vinogradništvo, vinarst-
vo, sadjarstvo Jeruzalem
Ormož za šipon - suhi jagodni
izbor '83, KK Ptuj, Vinarstvo
Slovenske gorice - Haloze za
sauvignon - pozna trgatev '97,
Milan Krajnc iz Lahoncev za
chardonnay - izbor '96 in Ljuto-
merčan Ljutomer za laški riz-
ling - izbor '93.
J. Bračič
Jože Milošič iz Vidma pri Ptuju - tri zlate medalje in prvak sorte
na vinskem ocenjevanju v Ljubljani
PTUJ / FOTOGRAFSKA MATINEJA NA GRADU
Gremo se slikal
Matineja na ptujskem gradu je bila prejšnjo nedeljo po-
svečena fotografiji, zato tudi naslov Gremo se slikat. Na njej
so ptujski muzealci tokrat predstavili fotografije iz zapuščine
družine Herberstein in ptujske motive iz druge polovice 19.
stoletja.
O fotografiranju nekoč in da-
nes, o bistvu razstave in tovrst-
nih nedeljskih srečanj na ptuj-
skem gradu je uvodoma govori-
la direktorica muzeja Marjeta
Ciglenečki; s podrobnejšo
predstavitvijo vsebine in posa-
meznih razstavljenih fotografij
pa je obiskovalce prijetno popel-
jala na ogled kustosinja Nataša
Kolarjeva, ki je razstavo posta-
vila.
Nadvse zanimiva je bila izpo-
ved o fotografiji iz tega obdobja,
o čemer je zbranim obujal spo-
mine najstarejši ptujski foto-
graf, nestor in učitelj vseh poz-
nejših ptujskih fotografov ter
ugledni občan Franc Langer-
holc. V prijetnem sozvočju s
prikazanim je bil nastop fol-
klornega društva Bolnišnice
Ptuj in komornega orkestra iz
glasbene šole Karola Pahorja.
Plesalke in plesalci so se namreč
zavrteli v meščanskih narodnih
nošah iz druge polovice 19. sto-
letja, v katere so bili odeti tudi
godci. Paša za oči in ušesa s pati-
nastim priokusom je bila toliko
slajša, saj so bili tudi glasba in
plesi iz istega obdobja.
Prireditev nam bo ostala v
spominu tudi po zelo dobrem
obisku. Poleg znanih fotografov
in mojstrov fotografije, kot so
Bogo Čerin, Stojan Kerbler in
Dragiša Modrinjak, nekaterih
fotografov in fotoreporterjev se
je matineje udeležil tudi rektor
mariborske univerze dr. Ludvik
Toplak.
Tokratna prireditev je bila
tudi dobrodelna, saj je bil vanjo
vključen tudi ptujski Rotary
klub, katerega člani so izku-
piček prostovoljnih prispevkov
za "nedeljsko malico", dobrih
25.000 tolarjev, namenili za na-
kup histeroskopa na gineko-
loškem oddelku Splošne bol-
nišnice v Ptuju.
Sicer pa smo se udeleženci za
poslastico in za spomin lahko
tudi fotografirali, sami ali s
pomočjo profesionalnega foto-
grafa, in sicer v rekonstruira-
nem fotoateljeju in fotografski
kulisi, ki ju je nalašč za to raz-
stavo izdelal absolvent likovne
akademije, Ptujčan Tomaž Pla-
več.
Zanimivi so tudi odmevi po tej
razstavi. Muzealci so prese-
nečeni predvsem nad odzivom
obiskovalcev muzeja in izletni-
kov, ki se na zunaj postavljeni
fotografski kulisi s te razstave
nadvse radi fotografirajo. Tako
je tudi na ta način dosežen moto
razstave Gremo se slikat!
M. Ozmec
Postavljeno fotografsko razstavo so si z zanimanjem ogledali
tako starejši kot precej mlajši obiskovalci Foto: M. Ozmec
OD TOD IN TAM
STARŠE # Prvi občinski praznik
V	občini Starše bodo v soboto, 30. maja, popoldne potekale
osrednje prireditve v počastitev 1. občinskega praznika. Kot je
povedal župan Vili Ducman, bodo ob 14.30 odprli razstavo do-
brot, ki jih pripravljajo prizadevne članice aktiva žena. Ob 15. uri
se bodo sestali na slavnostni seji sveta občine, ob 16. uri pa'
bodo pričeli osrednjo proslavo s kulturnim programom, na kateri
bodo med drugim predstavili občinska simbola - grb in zastavo
in ju svečano sprejeli za svoja. Podelili bodo listino častnega
občana, n^zaslužnejšim občanom pa plakete občine z grbonn. V.
kulturnem programu bodo nastopili moška pevska zbora KUD'
Alojza Colnariča in Ivana Lončariča, pevci, ki obujajo ljudsko pe-
sem, folklorna skupina KUD Franca lica, recitatorji OS Starše in
pihalni orkester občine Duplek, dogajanje pa bo sklenil ansanv
bel Ekart.
HAJDINA m Zhor borcev NOB
V	soboto, 30. maja, ob 9. uri se bodo spet sestali člani kr^evne
organizacije borcev in udeležencev NOB s Hajdine. Zbor v pro-
svetni dvorani na Zgornji Hajdini bodo pričeli s krajšim kulturnim
programom, nadaljevali s poročili in razpravo o aktivnostih v mi-
nulem odbodju, ob koncu pa bodo dorekli še letošnji program
dela in aktivnosti.
PTUJ # Odvoz nevarnih odpadkov
V	mestni občini Ruj so se letos prvič odločili za akcijo zbiranja
posebnih nevarnih odpadkov. Pričeli so jo v ponedeljek, sklenili
pa jo bodo danes. Gre za odvoz odpadnih olij, starih baterij, aku-
mulatorjev, ostankov škropiv, čistil, ban/, lakov, topil, zdravil, čis-
tilnih sredstev, kislin, kozmetike in drugih okolju nevarnih odpad-
kov, ki ne sodijo v komunalno deponijo. Akcijo izv^a podjetje
Kemis iz Radomelj, ki bo poskrbelo za njihovo varno skla-j
diščenje ali uničenje.	!
MARKOVCI m Drugi binkoštni spust
Skupina ljubiteljev čolnarjenja, ki jih je zbral Branko Zupanič iz i
Gorišnice, pripravlja to nedeljo, 31. m^a, že drugi binkoštni
spust, ki so ga poimenovali Po Dravi navzdol. Sestali se bodo ob
7.30 pred gostilno Palaska, kjer bo okoli 8. ure start.
•OM
KARTI NG
nedelio državno prvenstvo
Na kartodromu v Hajdošah je praktično vse pripravljhefl®
na začetek karting dirke, ki bo štela za državno prvenstvi''
Zanimanje najbo^ših slovenskih tekmovalcev je veliko,
so se prijavili vsi najboljši, ki trenutno zasedajo najvi^J"
mesta v točkovanju za slovensko državno prvenstvo.
Zanimiva prireditev se bo pričela v nedeljo ob 14. uri. Leto^
imajo Ptujčani v ognju kar štiri tekmovalce, vse v kategoriji
125. V tej kategoriji je v vodstvu Alen Pevec, Zvonko Domifll'1
pa je z majhnim zaostankom četrti. To bi se lahko močno spr^'
menilo, saj tekmovanje poteka na stezi, ki jo Zvonko zelo do^f
pozna in bo vsekakor storil vse, da bo stopil na najvišje stopnici'',
ter se vmešal v borbo za skupni vrh.
Ta dirka bo vsekakor vzbudila največ pozornosti, toda tudi.
druge ne bodo nič manj zanimive. Kot vedno je za dirko na P^""'
ju veliko zanimanje in ni dvoma, da si bo jo ogledalo veliko gl^j
dalcev.	'
Danilo Klajnš^l
,j.0DNIK - četrtek, 28, maj 1998
19
22
četrtek, 28. maj 1998 - TEDN|||
LUJZEK
Dober den vsaki deti! In celi den,
celih 24 vur, čez noč in podnevi. Tuh-
tan, kaj vam naj gnes črnega na beli
papir napišem. Glova je prozna,
možgoni so se mi spocali in sen zaj re-
sen v krizi. Pa saj neje problem. Če se
samo spunimo, kokšne besedne akro-
bacije so prejšji tjeden v parlamenti
delali naši poslanci, man zadosti snovi
za pisaje in risaje.
Vete, jaz sen se odloča za čista nad-
strankarskega človeka in si v nibeni
stranki več nesen v žlohti. Vete, v
prejšjen sistemi me je jeba.. ena
stranka, kere član sen bija dva dni pa
še en torek fcoj, gnes pa me zajebovle
25 strank, pa nibene nisen član niti
simpatizer. Pa saj bo se tudi to zgli-
halo. Pomladanščaki in jesenščaki,
kak jaz provim opoziciji in poziciji,
bodo enkrat tudi k pameti prišli in pri
pametnih stvareh fkuper stopili, pri
oslarijah pa se naj le kregajo in za lase
vločijo.
Pred por dnevi mi je pisa moj
haloški strpin Gustek. Tak je reka in
napisa: "Veš, Lujs, tvoj sosid Juža ma
čista prav, ko je o novem prometnem
zakoni reka: 'Jebeš takšno demok-
racijo, če ti za en prometni prekršek
vzemajo celo svijo. Jaz pa provim, da
ne samo cele svije, pač pa še celo tele
fcoj. Saj živina nema več nibene cene.
Kdo bo še sploh krave, svije in bike fo-
jtra?' Gustek, čista prav maš, ke si k
sviji še tele pridruža. Živina resen
\ nema več nibene cene, ma pa zato
j vejkšo ceno politična živina na dveh
nogah, ki jo fojtramo kak nenasitno
vrečo. Haska pa skoro nibenega razen
kregarije. Saj si vida, s kokšnimi bese-
dami se v držovnem zbori obkladajo
hvalisavci, nespodobniki, tmovškovci,
janževci, paterletovci in drugi. Vsi se
samo za oblast borijo. Jaz med našimi
strankami ne vidim vejke razlike. Pa
zaj ne ven, sen slepi, nor ali tak pame-
ten. Iz enoneumja smo naredili več
neumij, zaj tumi pravimo demok-
racija. Bog nam grehe odpusti, saj ne
vemo kaj delamo! Amen - cuzamen.
Vas pozdravla večneumni LUJZEK
Glasba, izvedena v živo na koncertu,
ima posebno pozitivno energijo in
dober glasbenik je predvsem tisti, ki
uspe na koncertih navdušiti množice
poslušalcev.
Ameriški producent BABVFACE sode-
luje v svojih projektih tudi z Manah Ca-
rey, Madonno, Michaelom Jackso-
nom, Boyz II Men, Whitn6y Houston...
Tokrat je v duet povabil britansko pev-
ko DES'REE in skupaj sta na zelo di-
namičen način odpela priredbo z nas-
lovom FIRE (^HbIbH^, ki so jo v
originalu izvajale Pointer Sisters.
Ameriška vokalna zasedba VOlSCES
OF THEORV so leta 1993 nastopili kot
predskupina na delu ameriške turneje
pevke Mariah Carey. Fantje so se
končno postavili na noge in zasedba
VOlSCES OF THEORV je odpela izjem-
v duetu pa sta zapeli najbolj talentirani
soul in R N'B pevki trenutno v ZDA,
MONICA&BRANDV. Monica je že pri
14	letih osvojila 1. mesto v ZDA s ko-
madom Don't Take it Personal. Mlada
BRANDV pa se je pred dvema letoma
poročila z znanim R. Kellyjem. MONI-
CA&BRANDV pojeta pesem THE BOV
15	MINE (^lelel^, ki je vokalno in
glasbeno neizrazita RN'B pesem.
Ameriški ženski trio XSCAPE je v
prejšnjem tednu na police s ploščami
poslal tretji album Traces of my Lip-
stick. XSCAPE so se izkazale v čutni
ljubezenski soul skladbi THE ARMS
OF THE ONE WHO LOVES VOU
DIANA KING je zaslovela s komadom
Shy Guy. Jamajška pevka se predsta-
vila v novi luči v komadu FIND MV
WAV BACK	saj njena glas-
ba ni več tako RN'B orientirana, am-
pak gre za novo plesno glasbo.
Ameriški duet JAZZV JEFF & FRESH
PRINCE sta tudi junaka iz nadaljevan-
ke Princ z Bel Aira. Lani je FRESH
PRINCE končal kariero pod tem ime-
nom in rapa sedaj pod svojim imenom
Will Smith. Poseben projekt pa sta
JAZZV JEFF & FRESH PRINCE naredila
v komadu LOVELV DAZE {m^,
ki je del Greatest Hits albuma.
PUBLIC ENEMV so naredili del filmske
glasbe za film He got Game. Naslovni
komad HE GOT GAME (^NeM^ ima
za glasbeno podlago znani komad For
what is Worth.
Dva komada omenjam zaradi izredne
pozornosti britanskih radijskih postaj:
KUNG FU FIGHTING	skupi-
ne BUS STOP ter CEST LA VIE
skupine B*WITCHES.
Nemška skupina MR. PRESIDENT se
je najbolj uveljavila s komadoma Coco
Jamboo in Jojo Action. Lazy Dee, T-
Seven in Lady Dee so se ponovno iz-
kazali v zabavnem komadu HAPPV
PEOPLE {^(eleM^, ki ob sodobnih
plesnih ritmih bazira tudi na reggae rit-
mih in ta plesni komad bo prav gotovo
eden največjih plesnih hitov prihaja-
jočega poletja.
MEREDITH BROOKS je uspela prodati
kar pet milijonov albumov Blurring the
Edges in prav sedaj pevka snema že
drugi album. Napoved zanj je dobra in
razpoznavna pesem z naslovom STOP
Eno izmed odkritij leta 1998 je po mo-
jem mnenju amriška pop/rock pevka
VONDA SHEPAARD, ki je posnela
odlično zgoščenko z naslovom Songs
from Ally McBeal. Telentirana VONDA
išče svojo dušo v komadu SEARCHI-
N'MV SOUL (^jem^, ki vam bo hi-
tro prišel v uho.
V ZDA je najbolj gledan film trenutno
akcijska priredba japonske klasike
Godzilla, ki je s prvega mesta filmske
lestvice izrinil še en akcijski spektakel,
Deep Impact. Za film godzilla so pri-
pravili filmski album ali soundtrack.
Najodmevnejšo pesem so pripraivli
člani skupine THE WALLFLOWERS in
nosi naslov HEROES {ttt^ ter je
odlična priredba klasike Davida Bo-
ikikik
Pred časom se je poročil EROS RA-
MAZZOTTI, ki je imel na glasbeni poti
največ uspeha s skladbami, kot so:
Adesso Tu, Occhi di Speranza, Se
Bastasse Una Canzone, Piu Bella Cas-
sa, L'Aurora, Cose Della Vita, Un Altra
Te, Ouanto Amore Sei. Gospod RA-
MAZZOTTI je na svojem novem kom-
pilacijskem albumu Eros objavil tudi
pesem TERRA PROMESSA
ki jo je na novo odpel, odi-
gral in posnel.
David Breznik
c^M/acf/ dopisniki
BESEDAOTONETU
PARTLJIČU
v ponedeljek, 6. aprila, je bil med
nami, učenci osnovne šole Ljudski
vrt, Tone Partljič, pisatelj, drama-
tik, politik in nekoč tudi učitelj
otrokom, kot smo mi. Od lani je
tudi predsednik Zveze bralnih
značk Slovenije. Tega dne smo slo-
vesno zaključili branje za Potrčevo
bralno značko. Na literarnem
srečanju sem predstavila Toneta
Partljiča.
Predstavljati ljudi, če si otrok, je
težko. Še toliko bolj, če je ta človek
odrasel, poznan, priljubljen ... A
vendar bom poskusila. Po svoje.
Srečala sva se že, čeprav se danes vi-
diva prvič.
Najprej sem ga spoznala v njegovih
črticah kot dečka, ki si je od vseh
stvari na svetu najbolj želel prijeti
sonce. A njegov ata ga je po neuspe-
lem poskusu v ranem jutru poučil:
"Norček, sonca ni mogoče prijeti...
Če prideš na jareninske hribe, je za
jakobskimi, ko prideš do jakobskih.
je za vukovskimi, potem za jurov-
skimi, naprej pa še sam ne vem;
vedno novi bregi ... vse okoli
zemlje, veš,... lahko greš za soncem,
kamor hočeš, ujel ga nikoli ne boš
...," mi je dejal ata prve lekcije iz
splošne geografije ... In, žal, je imel
prav."
Na koncu zgodbe pisatelj zapiše:
"Vendar na tiho upam, da tudi da-
nes otroci hitijo za soncem in spoz-
navajo, kar sem jaz takrat, in potem
ne poskušajo več, toda za njimi pri-
dejo novi in delajo isto noro stvar
in tako gre vse to lepo naprej..."
Prepričana sem, da nas je veliko
otrok in tudi odraslih, ki se želimo
dotakniti sonca, prijeti svetlobo, to-
ploto, varnost...
Nato sem ga spoznala, ko je bil star
približno šest let in si je zaželel pri-
jeti še luno: "In v vodi sem zagledal
bledo rumen obraz, ki je gledal
vame ... Obraz se je svetil prav na
dnu. Potem sem počasi stopil v
vodo, čeravno je bila slana na trav-
nikih in noči mrzle. Stopil sem po
mrzli mlaki, toda obraz se je bolj
oddaljeval..." In spet je bil ata tisti,
ki ga je poučil: "Norček, luna te
nosi..." "Kakšna luna?" In pokazal
mi je z roko v nebo, kjer se je res
bledo svetila luna. Takrat še nisem
vedel, da stvari odsevajo v vodi, ali
kaj."
V tej črtici, ki opisuje radovednost
otroka, se mi je priljubil še zaradi
tega, da je poslušal, kako trava ras-
te. "Tako si nor, da bi lahko slišal
travo rasti," mu je rekla mama. Zato
je nestrpno čakal, da pride pomlad
in bo začela trava rasti. In v aprilu,
ko je bilo pobočje lepo zeleno, je
večkrat legel na bok in pritiskal
uho k zemlji, pa ni slišal nič raz-
ločnega.
Tisti, ki zmorejo toliko ljubezni do
narave, ki vanjo verjamejo z dušo in
telesom, so zame ljubeznivi, dobri,
prijazni ljudje. V sebi nosijo neiz-
merno bogastvo, so vredni zauplji-
vosti, nežnosti.
Med nami je bil torej pisatelj, ki je
bil kot otrok radoveden, kot smo
tudi mi, in o tem iz srca, šaljivo in
po resnici pripoveduje ne samo
otrokom, ampak tudi odraslim.
Knjižničarka nam je Toneta
Partljiča predstavila tudi kot šega-
vega, zgovornega človeka, ki v sebi
skriva in le redkim podarja košček
svoje poetične duše.
Vsem, ki jim branje pomeni prijet-
no izkušnjo, priporočamo, da ga be-
rete in spoznali boste, kako lepo se
je spominjati otroštva, mladosd,
vragolij, ljubezni do staršev,
družine, šole, domačega kraja in
sploh - čudeža z imenom življenje.
Maja Metličar, 7.h,
OŠ Ljudski vrt, Ptuj
,j.0DNIK - četrtek, 28, maj 1998
25
JUDO / 1. KROG EVROPSKEGA POKALA PRVAKOV
JudoisH Dnve proti "reprezentan€i vzhodne Evrope"
beograjska profesionalna ekipa milicionar,
OKREPUENA S TUJCI, NEPREMAGUlVA
IVfinulo soboto seje s i. krogom pričel evropski pokal prvakov v
judu. Judoisti Drve so se po zmagi v slovenskem pokalu prvič
^vrstili v to elitno tekmovanje in gostovali v Jugoslaviji pri
tamkajšnjem prvaku, ekipi Milicionar iz Beograda. Gostitelji
Imajo v letošnjem letu v tem pokalu izjemno visoke cilje.
Ptujska ekipa: od leve stojijo: Vlado Čuš, predsednik kluba,
Seničič, Pisula, Tajhman, Kramberger, trener Leščak, Žnidaršič;
čepijo Starček, Polajžer, Vogrinec, Kolednik, Blach.
Ptujska ekipa je nastopila z dve-
ma poljskima okrepitvama, ven-
dar brez poškodovanih Lešnjaka
in Murka. Do 60 kg je za Dravo
nastopil Sebastjan Kolednik, do
66 Dejan Vogrinec, do 73 Nikola
Seničič, do 81 kg \^eslaw Blach,
do 90 Marek Pisula, do 100 kg
Miran Tajhman in nad 100 kg
Marko Kramberger. Mlada ptuj-
ska ekipa s sicer nekaj mednarod-
nimi izkušnjami ni imela realnih
možnosti proti profesionalni eki-
pi, okrepljeni s šestimi odličnimi
tujci, ki veljajo za najboljše ju-
doiste sveta. Drava se je tako
rekoč pomerila z reprezentanco
vzhodne Evrope. Domačini so na
blazine postavili najboljše: do 60
kg Mamedova (Bolgarija), do 66
kg Bivola (Moldavija), do 73 kg
Jovanoviča, do 81 kg Lariukova
(Rusija), do 90 kg Jocoviča, do 100
kg Pantiča in nad 100 kg Milinko-
viča. Najslabši reztiltat posamez-
nikov iz te ekipe je 3. mesto na ev-
ropskem prvenstvu, pri čemer so
Fantič, Lariukov, i^medov in
Bivol med tremi najboljšimi ju-
doisti na svetu. Drava je proti fa-
vorizirani beograjski ekipi izgubi-
la visoko s 6:1. Bioji so bili izjem-
no zanimivi, posebej je potrebno
pohvaliti PisiUo, ki je edini zma-
gal. Vogrinec proti Bivolu in
Tajhman proti Pantiču sta klonila
šele v zadnji minuti, ob tem pa sta
imela veliko možnosti tudi za
ugodnejši razplet.
Tekmovanje je spremljala ko-
rektna, več kot tisočglava publika,
ki je že pred tekmovanjem napol-
nila dvorano Šumice.
Vlado Čuš, predsednik kluba, je
po tekmi dejal: "O naspromiku
smo pred tekmovanjem vedeli le
to, da ima prijavljeno izjemno
močno ekipo, v kateri je kar šest
tujcev. Kljub porazu smo zado-
voljni z nastopom Vogrinca in
Tajhmana, ki sta se odlično upira-
la svetovnemu viceprvaku in tret-
jemu z lanskega evropskega
prvenstva. Naši mladi ekipi bo ta
evrop^ska preizkušnja v veliko ko-
rist. Želim omeniti, da smo bili v
Beo^du izjemno gostoljubno
sprejeti tako s strani gostiteljev
kot gledalcev. Pričakovali pa smo
več pozornosti in tudi finančne
pomoči občinskega vodstva, saj je
bil naš nastop odlična priložnost
tudi za medijsko promocijo
našega mesta v diiavnem in med-
narodnem merilu. Tako pa v klu-
bu ugotavljamo, da se brez
pomoči sponzorjev in lastnega
odrekanja ne bi mo^i niti primer-
no pripraviti in tudi ne nastopiti v
tem elitnem pokalu."
Nenavaden dogodek na tekmo-
vanju je bil tudi to, da je nekdo iz
publike prinesel spominsko dari-
lo Filipu Leščaku, trenerju ptuj-
ske Drave.
Poudariti je treba, da je ekipa
beograjskega Milicionarja sestavl-
jena iz trideset profesionalnih ju-
doistov, ki so v vrhu evropskega
in svetovnega j uda. Njihova edina
naloga je trenirati dva do tri krat
na dan in tekmovati. Trenirajo v
razmerah, ki so lahko ptujskim
športnikom le sanje. Imajo
odlično opremljeno dvorano z ba-
zenom, ob tej pa na zunanjem
vadbenem prostoru z atletskim
poligonom gradijo novo, še večjo.
Imajo tudi dodatne vadbene pros-
tore s savno in fimes centrom.
Vojna, gospodarske sankcije in
politika je Jugoslovane porinila
na rob preživetja, kljub temu pa
jim šport še zmeraj ogromno po-
meni.
Ptujski judo in ptujski šport
nasploh v takšnih elitnih tekmo-
vanjih nima nobenih možnosti za
dosego vidnejšega reztiltata, če se
seveda ne bo bistveno spremenil
občinski odnos do športa.
Simon Starček
Športne novice
JUDO # Ptujski podmladek znova
odličen
v Ljubljani je minulo nedeljo potekal že 14. tradi-
cionalni mednarodni judo turnir Bežigrad '98. Ude-
ležilo se ga je okrog 100 judoistov in^judoistk v mla-
dinski in članski konkurenci. Tanja Zuran, ki je nas-
topila v mladinski in članski konkurenci, je slavila
kar dvakrat: pri mladinkah je dosegla 2., v članski
konkurenci pa prvo mesto. Prvo mesto je med mladin-
ci v kat. do 100 kg dosegel tudi Miha Prime, sicer šele
kadet, ki že uspešno nastopa tudi med člani. Odlično
sta se s tretjim mestom odrezala tudi Brmež do 60 kg
in Denis Rus do 66 kg.
Simon Starček
KIKBOKS # Zmaga Zavca in Rakuša
V	soboto sta se člana kluba borilnih veščin Ptuj De-
jan Zavec in Dušan Rakuša udeležila tekmovanja v
Slunju v disciplini full kontakt. Oba sta dosegla dve
zmagi in osvojila prvi mesti, kar je zanju vsekakor ve-
lik uspeh.
Danilo Klajnšek
PADALSTVO # Pričetek evropskega
pokala
V	nedeljo se je v avstrijskem Gradcu končala prva
tekma letošnjega že 6. evropskega pokala v padalstvu.
Med 27 udeleženimi ekipami se je ptujska uvrstila na
zelo dobro 9. mesto. Zmagala je vojaška ekipa iz
Nemčije pred slovensko in italijansko vojaško ekipo.
Med posamezniki se je uvrstil na odlično 7. mesto
Bogdan Jug, ki je na tem tekmovanju prvič zastopal
Aeroklub Ptuj, med mladinci pa sta bila zelo uspešna
Boris Janžekovič in Milan Jurič, ki sta se uvrstila na
drugo in tretje mesto.
MZ
NAMIZNI TENIS • Petovia - Merkur
2:4
V	prvem srečanju za tretje mesto v 1. SNTL so na-
miznoteniške igralke Petovie izgubile srečanje z ekipo
kranjskega Merkurja. Po dolgem času je za Ptujčanke
nastopila Katarina Golič, vendar tudi to ni pomagalo.
Gostje so v svoji vrsti imele razpoloženo Čehovinovo,
ki je dobila obe igri posameznic in bila uspešna tudi v
igri dvojic. Srečanje je bilo praktično odločeno v igri
dvojic in po porazu Luknerjeve s Konečnikovo.
Posamezni izidi: Luknerjeva : Čehovinova 0:2, Za-
lezina - Konečnikova 2:1, Goličeva - Petričeva 2:0,
Golič eva/Luknerjeva - Čehovinova/Konečnikova 0:2,
Luknerjeva - Konečnikova 1:2, Goličeva - Čehovino-
va 0:2.
Danilo Klajnšek
STRELSTVO # 3. krog ormoške lige
Občinska strelska zveza Ormož je organizirala 3.
l^rog občinske lige v športnem streljanju s serijsko ma-
lokalibrsko puško. Nastopilo je 11 ekip. Ekipni rezul-
tati: 1. SD Ormož 719 kr., 2. SD TSO Ormož 677 kr.
Ormož, 3. SD Središče 662 kr., 4. SD Miklavž 622 kr.,
5. SD Tomaž 547 kr. itd. Posamezni rezultati: 1. Sti-
len Vočanec, Ormož, 248, 2. Andrej Stanič245, 3.
Tomi Kelemina, Središče, 240, 4. dr. Vesna Mele,
TSO Ormož, 238, 5. Danilo Janežič, Središče, 222, 6.
Boštjan Špacapan, Miklavž, 222,7. Sandi Ciglarič, Mi-
klavž 218.
Andrej Lukner
gimnastika • Mladi Ptujčani na
(državnem prvenstvu
V	aprilu in maju je bilo državno prvenstvo v skokih
•^a mali prožni ponjavi in v športni gimnastiki v C
^'■ogramu. Obeh prvenstev so se udeležili tekmovalci
tekmovalke Gimnastičnega društva Ptuj - vrsti
^lajših in starejših deklic in po dva posameznika,
^'iub temu da so šele januarja začeli vaditi v pravih
Pogojih, je vrsta starejših deklic skočila na 3. mesto
■'led ekipami, mlajše deklice pa so bile šeste. Med po-
samezniki je Jasna Cafuta 5., David Erjavec pa 12.
V	športni gimnastiki so dosegli še boljše rezultate,
^rsta starejših deklic je 3. v državi, mlajše deklice pa
osme in desete. Med posamezniki je Jasna Cafuta 2.,
'^ojca Mayr peta, David Erjavec četrti. Tudi 11. mesto
med 70 tekmovalkami, ki ga je zasedla Maša Krajnc, je
omembe vreden rezultat. Doseženi rezultati so plod
redne in vztrajne vadbe fantov in deklet in trdega dela
njihovih trenerjev Nataše Kante, Adolfa Vidoviča, Ri-
karda Flanjaka, Vladke Petrovič in asistentk Branke
Sagadin in Saše Mazera.
Na Ptuju ni gimnastičnih tekmovanj, zato bi fantje
in dekleta rada pokazala, kaj vse znajo. Tako bi se tudi
oddolžili staršem, ki vztrajno skrbijo za udeležbo
otrok na treningih in tekmah, in seveda vsem tistim,
ki so doslej s svojim razumevanjem potreb društva in
naklonjenostjo gimnastiki omogočali treninge in ude-
ležbo na prvenstvih. Prireditev, kjer bodo nastopili
predšolski otroci, mlajše in starejše deklice in vrsta
dečkov, bo v soboto, 6. junija, ob 10. uri v športni
dvorani Center. Pridite tudi tisti, ki vas gimnastika
morda doslej ni posebno zanimala, dolgočasili se goto-
vo ne boste!
Anka Ostrman
VRTNO KEGLJANJE O Prvenstvo
slepih in slabovidnih
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj je
16. maja organiziralo prvenstvo slepih in slabovidnih
Slovenije v vrtnem kegljanju za članice. Sodelovalo je
osem medobčinskih društev od devetih, kolikor jih v
Sloveniji deluje. Vseh tekmovalk pa je bilo 46. Med
ekipami je zmagala ekipa iz Novega mesta z 217
podrtimi keglji, druga je bila ekipa Maribora z 206
podrtimi keglji, tretja pa Murska Sobota, katere člani-
ce so podrle 202 keglja. Ptujska ekipa je bila s 196
podrtimi keglji četrta. Med posameznicami v A akte-
goriji (18 tekmovalk), kjer so tekmovale stoodstotno
slepe, je največ kegljev podrla Darja Ter iz Maribora,
druga je bila Silva Mlinarič iz Murske Sobote, tretja
pa Marjana Malnarič iz Novega mesta. Najboljša
Ptujčanka Silva Dimič je bila peta. V kategoriji B, kjer
so tekmovale udeleženke z ostankom vida, jih je tek-
movalo 28. Najboljša je bila Dragica Šernek iz Mari-
bora, druga je bila Bernarda Stanko iz Novega mesta.
Najboljše ekipe so prejele pokale, najboljše tri v obeh
kategorijah pa medalje.
MG
KARATE NOVICE
#	i>zavno prvenstvo
v Sežani je potekalo državno prvenstvo za
mlajše in starejše dečke in deklice v karateju.
Nastopilo je 470 tekmovalcev in tekmovalk, med
njimi tudi 12 ptujskih. Iz ptujskega kluba se je
odlično odrezal Ervin Herga /sekcija Markovci/,
ki je v športnih borbah v kategoriji do 45 kilogra-
mov zasedel tretje mesto. Peto mesto sta osvoji-
la Marko Kos /do 65kg/ in Peter Peklar /do
55kg/. Ekipo sta vodila Borut Tement in Marjan
Milinovič, Andrej Cafuta, glavni trener ptujskega
kluba, pa je bil na tekmovanju sodnik.
#	Uspeh Lidije Cafuta
v soboto je v Zagrebu potekalo veliko medna-
rodno tekmovanje v karateju. Nastopila je tudi
Ptujčanka Lidija Cafuta in dosegla odličen
uspeh. Med 33 tekmovalkami je namreč zasedla
drugo mesto. V finalnem dvoboju je izgubila z
dolgoletno hrvaško reprezentantko Lano Suso-
vič iz Zagreba. Na tem turnirju je nastopil tudi Da-
niel Pongrac, a je v tretjem krogu izgubil.
#	Regijsko tekmovanje
v Oplotnici je potekalo regijsko tekmovanje za
mlajše in starejše dečke. Rujski tekmovalci so
bili uspešni, saj so dosegli 17 odličij.
Prva mesta: kate: Alan l\/liiinovič, Luka Mla-
kar, Ervin Herga. Matjaž Tement; borbe: Denis
Repič in Blaž Obran.
Druga mesta: kate: Blaž Obran, Dejan Kaises-
berger, Peter Peklar; borbe: Aljoša Ciglar, De-
jan Kaisesberger, Matjaž Tement in Alen Mili-
novič.
Tretja mesta: kate: Boštjan Strelec, Rok Pir-
nat; borbe: Rok Pirnat in Peter Peklar.
Danilo Klajnšek
Ikmm - tamrtm hI (0:0)
strelca: 1:0 Fridauer (48), 1:1 Zec (60).
Drava: Stankovič, Golob, Vogrinec, Klinger, A.
Vršič, Šket, Zec (Kovačec), Križanič (Plošnik),
Emeršič, Pučko, Fridauer (Huzjak).
Ptujski nogometaši so si proti Esotechu Šmartnem
močno želeli zmage, saj bi jim samo tri točke dajale
upanje na možnost nastopa v kvalifikacijah za 1. ligo.
Gostje iz Šmartna so se predstavili kot zelo čvrsta
ekipa. Že na začetku jim je uspelo nevtralizirati igro
domačih zveznih igralcev in pridobiti rahlo terensko
pobudo. Toda večje nevarnosti za domačega vratarja
ni bilo. Na začetku drugega polčasa pa veselje na
ptujskem stadionu. Domači so po vedli z zadetkom
Fridauerja, ki je bil po podaji Pučka hitrejši od gos-
tujočega vratarja. V 60. minuti so gostje uspeli rezul-
tat izenačiti z izredno lepim zadetkom Zeca Do kon-
ca srečanja je bila igra enakovredna, nogometaši
Drave pa so zamudili tri priložnosti za dosego zadet-
ka.
V naslednjem krogu bodo nogometaši Drave igrali
v Kopru.
Danilo Klajnšek
Jadran Sepii -
Aluminilizi /1:1/
STRELCI: 1:0 Pohlen/11/, 1:1 Hertiš/40/, 2:1
Klarica/57/
ALUMINIJ: Fideršek, Krajnc, Gerečnik,
Gorše, Emeršič, J. Šmigoc, Hertiš /Zelko/,
Grbavac, Bezjak A^idovič/, Kolar, Gojkošek.
Nogometaši Aluminija so na gostovanje v Krvavi
Potok krenili močno oslabljeni, saj veliko igralcev
prvega moštva ni nastopilo zaradi rumenih in
rdečih kartonov, nekaj pa zaradi poškodb. Srečanje
je bilo pomembno za oba nasprotnika, saj se borita
za obstanek v ligi. Domači nogometaši so povedli v
11. minuti, gostje iz Kidričevega pa so rezultat
uspeli izenačiti v 40. minuti.
V drugem polčasu so domačini povedli in uspeli
vodstvo zadržati do konca srečanja ter osvojiti po-
membne točke za obstanek.
^ Kidričani bodo v naslednjem krogu gostili ekipo
Sentjtu-ja.
Danilo Klajnšek
2. SNL
Rezultati 27. kroga: Drava - Esotech Šmartno 1:1,
Jadran Šepič - Aluminij 2:1, Železničar - Dravograd
2:1, BS Tehnik - Triglav 0:2, Črnuče - Goriške ope-
karne 2:2, Šentjur - Zagorje 0:0, Rudar - Koper 2:2,
Elan - Nafta 3:0.
1.TRIGUV	27 22 3 2 75:17 69
2.	KOPER	27 19 7 1 72:16 64
3.	BS TEHNIK 27 15 6 6 53:29 51
4.EUN	27 13 6 8 45:46 45
5.	ŽELEZNIČAR 27 12 8 7 43:38 44
6.	DRAVA	27 10 8 9 32:27 38
7.	NAFTA	27 10 7 10 35:34 37
8.	ESOTECH ŠMART. 27 8 10 9 41:39 34
9.	GORIŠKE OPEKAR. 27 7 9 11 40:43 30
10.	ŠENTJUR 27 7 9 11 23:35 30
11.	RUDAR TRBOV. 27 7 8 12 25:37 29
12.	JADRAN ŠEPIČ 27 8 5 14 26:56 29
13.	DRAVOGRAD 27 6 9 12 28:39 27
14.	ALUMINIJ 27 6 7 14 28:45 25
15.	ZAGORJE 27 6 7 14 26:45 25
16.	FACTOR ČRNUČE 27 4 3 20 28:74 15
Pari naslednjega kroga: Aluminij - Šentjur, Koper
-	Drava, Zagorje - Železničar, Goriške opekarne -
Elan, Nafta - BS Tehnik, Triglav - Rudar Trbovlje,
Dravmrad - Factor Črnuče, Esotech Šmartno - Ja-
dran Sepič.
Danilo Klajnšek
MNZPTUJ 1. RAZRED
Rezultati 22. kroga: Hajdina - Bistrica 5:0, Sloven-
ja vas - Videm 0:1, Stojnci - Dornava 2.1, Gerečja
vas - Gorišnica 4:1, Eltehšop R. - Središče 5:1, Boč
-	Pragersko 1:3.
1.	GEREČJA VAS 22 14 4 4	50:21	46
2.	STOJNCI	22 14 1 7	53:46	43
3.	SLOVENJA VAS 22 12 7 3	47:19	43
4.	HAJDINA	22 12 5 5	48:20	41
5.	VIDEM	22 12 5 5	52:33	41
6.	DORNAVA	22 13 1 8	46:21	40
7.	SREDIŠČE 22 9 2 11	55:57	29
8.	ELTEHŠOP ROG. 22 7 6 9	39:48	27
9.	BISTRICA	22 6 4 12	29:45	22
10.	BOČ	22 4 2 16	27:51	14
11.	PRAGERSKO 22 4 2 16	31:84	14
12.	GORIŠNICA 22 2 7 13	25:59	13
Pari 1. kroga končnice: nedelja, 31. maja, ob
17.00 Hajdina - Gerečja vas, Stojnci - Slovenja
vas.
MNZ PTUJ II. RAZRED
Rezultati 20. kroga: Polskava - Pago Leskovec
1:3, Lovrenc - Bukovci 5:1, Apače - Ormož 0:2,
Tržeč - Podvinci 1:4, Hajdoše - Grajena 4:6.
1.LOVRENC	19 16 1 2 52:18 49
2.	ORMOŽ	18	14	2	2	64:21	44
3.	PAGO LESKOVEC 18 10	3	5	48:36	33
4.	POLSKAVA	18 8	3	7	37:27	27
5.	GRAJENA	17	8	3	6	47:39	27
6.	APAČE	19 8	3	8	31:38	27
7.	BUKOVCI	18 6	3	9	37:47	24
8.	MARKOVCI	18 5	2	11	29:46	17
9.	TRŽEČ	18 4	3	11	26:47	15
10.	PODVINCI 18 4 2 12 29:63 15
11.	HAJDOŠE 17 4 1 12 30:49 13
Pari 21. kroga: v nedeljo, 31. maja, ob 17.00:
Ormož - Polskava, Pago Leskovec - Hajdoše, Graje-
na - Podvinci, Markovci - Tržeč, Bukovci - Apače.
Sandi Mlakar
KOLESARSTVO
Naporen, a
uspešen teden
Kolesarji Perutnine Ruj- Raden-
ske Rog so se udeležili večetapne
5. mednarodne dirke po Hrvaški.
Njen začetek je bil v Vukovarju,
konec pa v Dubrovniku. Vozili so
po zelo razgibanem terenu. V
osmih etapah so ptujski kolesarji
ves čas bili med vodilnimi, nekaj
časa imeli v svoji lasti tudi rumeno
majico, a jo je bilo težko obdržati v
dokaj hudi kolesarski zasedbi.
Najboljši slovenski kolesar na tej
dirki je bil Bogdan Ravbar, ki je
zasedel skupno drugo mesto.
Zelo dobro pa se je uvrstil tudi
Rado Rogina - na sedmo mesto.
Omeniti velja tudi, da je v etapi od
Zadra do Splita zmagal Miran Kel-
ner, tretje mesto pa je osvojil Ma-
tija Kotnik. V ekipni uvrstitvi so
Perutninini kolesarji zasedli tretje
mesto.
V	avstrijskem mestu Judensdorf
je potekala močna mednarodna
kolesarska dirka. Na 180 kilome-
trov dolgi progi so se kolesarji Per-
utnine Ptuj zelo dobro odrezali.
Prvo mesto je pripadlo Igorju
Krajncu, četrto Borisu Pre-
mužiču, osmo Valterju Bonči in
deveto Andreju Hauptmanu.
V	istem kraju pa so na 108 kilo-
metrov dolgi progi sodelovali tudi
starejši mladinci. Gregor Gazvo-
da je osvojil četrto, Jernej Finžgar
pa deseto mesto.
Mlajši mladinci so v nedeljo tek-
movali v Italiji v mestu Manzana.
Na 61 km dolgi progi je drugo
mesto osvojil Matjaž Finšgar,
šesto pa Andrej Omulec.
V soboto so starejši in mlajši
mladinci nastopili na dirki okrog
blejskega jezera. Pri prvih je četrto
mesto osvojil Gregor Gazvoda,
sedmo pa Marjan Kelner. Pri
mlajših mladincih je Matjaž
Finšgar osvojil drugo mesto. Za
ptujskimi kolesarji je bil torej napo-
ren, vendar uspešen teden.
Danilo Klajnšek
26
četrtek, 28. maj 1998 - TEDN|||
,j.0DNIK - četrtek, 28, maj 1998
27
OSLUSEVCI / VLAK TRČIL V JUGO
Ugasnili dve življenji
Minulo nedeljo, 24. maja, okoli 20 minut pred osemnajsto se
je na nezavarovanem železniškem prehodu v Osluševcih pripe-
tila zelo huda prometna nesreča, ki je terjala dve smrtni žrtvi.
Po dosedanjih podatkih je 39-letni voznik osebnega avtomobi-
la Yugo 45 ljubljanske registracije Darko M., ki je peljal iz
smeri Podgorcev proti Ptuju, zapeljal na nezavarovan, le z
andrejevim križem označen železniški prehod v trenutku, ko
je iz ptujske smeri pripeljal potniški vlak Drava ekpres. Loko-
motiva je silovito trčila v osebni avtomobil, ga v trenutku pre-
polovila in oba dela sunila kakih 25 m naprej proti bližnji
stanovanjski hiši.
Zaradi hudih poškodb sta na
kraju nesreče umrli voznikova
žena, 34-letna Nedeljka M., in 62-
letna voznikova mati Marija M.,
medtem ko so voznika hudo ranje-
nega prepeljali v bolnišnico. Po-
nesrečeni so bili doma iz okolice
Kočevja, nesreča pa jih je doletela,
ko so se vračali od sorodnikov v
Podgorcih.
V zvezi s to prometno nesrečo
smo poklicali Slovenske železnice
in jih zaprosili za nekaj pojasnil.
Predvsem nas je zanimalo, koliko
nezavarovanih železniških preho-
dov imamo (še) v Sloveniji in koli-
ko je takih prehodov na območju
proge od Cirkovc prek Kidričeve-
ga in Ptuja do Ormoža, ali so
označbe s tako imenovanimi
andrejevimi križi dovolj za ev-
ropske zahteve ter kdaj konkretno
načrtujejo zavarovanje železniških
prehodov z avtomatskimi ali dru-
gimi zapornicami v Oluševcih in
Zamušanih, ki sta zadnje čase zah-
tevala največ smrtnih žrtev.
Odgovore na postavljena
vprašanja je strnil Anton Gliha,
svetovalec direktorja Slovenskih
železnic s področja infrastrukture:
"Na železniški progi Pragersko-
Središče je trenutno 10 potnih pre-
hodov zavarovanih s polzaporni-
cami, eden z avtomatsko svetlobno
signalizacijo, štirje z mehanskimi
zapornicami, 34 prehodov je zava-
rovanih oziroma označenih z
andrejevim križem. Vsa omenjena
signalizacija in zavarovanje
cestnih prehodov je v skladu z ev-
ropskimi standardi in predpisi. Iz
proračunskih sredstev poskušamo
vsako leto modernizirati nekaj
cestnih prehodov preko železnice.
Povprečen avtomatski cestni pre-
hod s polzapornicami in svetlobno
signalizacijo stane približno 50
milijonov tolarjev, podhod s kole-
sarsko stezo približno 100 milijo-
nov tolarjev, podvoz ali nadvoz pa
sta še bistveno dražja.
Kljub temu da je v letu 1998 na
razpolago za tovrstne posege le 150
milijonov tolarjev in da so potrebe
na vseh slovenskih progah.
Predvsem moramo ustrezno zava-
rovati vse prehode na progi Ljubl-
jana-Maribor zaradi načrtovanih
hitrih vlakov.
V letošnjem letu smo načrtovali
izdelavo tehnične dokumentacije
za nadvoz v Zamušanih, ki bo na-
domestil oba nivojska prehoda, ter
projektiranje in izvedbo avtomats-
kega cestnega prehoda v
Moškajncih. Načrtov za naslednje
leto še ne pripravljamo, vsekakor
pa bomo skupaj z lokalno skup-
nostjo poskušali zgraditi načrtova-
ni nadvoz v Zamušanih in opremi-
ti katerega od številnih nivojskih
križanj z avtomatskimi zapornica-
mi."
Naj ob koncu dodamo, da so na
nekajkilometrskem ravnem odse-
ku železniške proge med
Gorišnico in Ormožem v zadnjih
šestih mesecih v prometnih nes-
rečah na nezavarovenih želez-
niških prehodih umrli že štirje
ljudje, nekaj km naprej od
Ormoža, v Obrežu, pa še eden. Za-
nimivo je, da so v vseh primerih
umrle žrtve, ki niso iz domačih
krajev, ampak z raznih koncev Slo-
venije - tisti torej, ki prometnih
razmer niso dobro poznali in ki so
po vsej verjetnosti prezrli signali-
zacijo, ki opozarja na nezavarova-
ne železniške tire. Zato naj ne bo
previdnosti v takih primerih niko-
li odveč!
M. Ozmec
Prizorišče tragične nesreče v Osluševcih z razbiti-
nami prepolovljenega avtomobila. Foto: M: Ozmec
Del obvozniie že prihodnje leto
Potem ko smo v Ptuju dobili težko pričakovan podvoz pod
železniško progo, ki se izredno lepo vklaplja v veduto starega
Ptuja, ostaja še vedno aktualno in odprto vprašanje, kdaj
bomo končno dobili podhod za pešce pod železniško progo in
kdaj bomo dočakali že tolikokrat obljubljeno ptujsko obvozno
cesto, ki bi nas resnično rešila prometnih obremenitev. Odgo-
vor na ti vprašanji smo poiskali pri Stanetu Napastu, vodji od-
delka za okolje, prostor in gospodarsko infratrukturo pri
mestni občini l^uj.
Stane Napast je o gradnji
podhoda povedal: "Podhod za
pešce je res nujno potreben, saj
bomo tako varno, kot se sedajle vo-
zimo skozi podvoz, potem lahko
varno pešačili in se vozili s kolesi.
Naša želja je, da bi zgradili prav
tako lepega, prav tako varnega, do-
datno pa si želimo, da bi bil
podhod tudi funkcinalen. Vsaj v
enem delu - pod Osojnikovo cesto
- naj bi bilo v njem nekaj majnših
lokalov, ki naj bi bili naprodaj.
Tretnutno je stanje takšno, da
imamo izdelan projekt, ki je bil na
reviziji v republiških organih. Pri-
pombe naj bi bile narejene do kon-
ca maja, ko se bo treba natančno
odločiti o njem. Projekt je tudi v
proračunu občine in države. Raz-
merja še niso dorečena, pričakuje-
mo pa, da se bomo o njih dogovo-
rili v prvi polovici junija, ko naj bi
kakšen dogovor o tem podpisali s
predstavniki ministrstva za pro-
met in zveze oziroma železnice in
državne direkcije za ceste - Dars.
Ko bomo to storili, bomo lahko šli
v javni razpis in prepričan sem, da
bo do konca tega ali vsaj v začetku
prihodnjega leta podhod zgrajen."
TEDNIK: Na ormoškem kon-
cu so del obvoznice že zgradili.
Kdaj lahko pričakujemo pričetek
gradnje ptujske obvozne ceste?
"Moram povedati, da se z
ormoško obvoznico ukvarjajo že
pet let in da so gradbena dela
pričeli izvajati lani. Na ptujskem
koncu pa je bil projekt trase za
novo povezovalno cesto oziroma
bivšo magistralko M3 Ptuj -
Ormož potrjen šele konec lanskega
leta, sedaj pa je, kar se načrtov tiče,
že v celoti rešen.
Trenutno zelo intenzivno pote-
ka projektiranje prvega dela
ptujske obvoznice od Hajdine do
Zagrebške ceste na Ptuju, ki naj bi
bila zgrajena že drugo leto. Kmalu
naj bi bila urejena vsa potreba do-
kumentacija, vključno z gradbe-
nim dovoljenjem, uredili naj bi
nakupe zemljišč in nadomestnih
zemljišč, v drugi polovici leta pa
naj bi začeli že tudi arheološka iz-
kopavanja, saj prav na tem delu
strokovnjaki upravičeno pričaku-
jejo zanimive najdbe.
Prav te dni v ptujskih mestnih
četrtih zbiramo pripombe in
mnenja za gradnjo obvoznice, juni-
ja pa naj bi lokacijski načrt za ta del
dali za-mesec dni v javno razgrnitev
oziroma ga prepustili javni op-
ravnavi, tako da bi septembra že
lahko izdali odlok o lokacijskem
načrm. Ta je osnova za izdajo
gradbenega dovoljenja, in šele ko
bo tudi to skupaj z lastništvom
povsem urejeno, lahko v začetku
prihodnjega leta pričnemo gradnjo.
Ce ne bo prehudih arheoloških del
ali če ne bo večjih zapletov, potem
lahko pričakujemo, da bo omenjeni
prvi del ptujske obvoznice pri-
hodnje leto zgrajen."
TEDNIK: Kdaj pa bo končana
nova obvozna povezava med Ptu-
jem in Ormožem?
"Kot vemo, je med šestimi
predvidenimi obveljala najideal-
nejša trasa. Nova obvozna magist-
ralna cesta je v nadaljevanju
predvidena ob Ptujskem jezeru, ob
robu polja, z mostom pod mar-
kovskimi zapornicami in zatem ob
kanalu HE Formin mimo treh,
morda bodočih štirih občin: Ptuja,
Vidma, Markovcev, Gorišnice in
Ormoža. Celotna povezava z
Ormožem pa je po spremembi
prostorskoureditvenih načrtov
predvidena do leta 2002."
TEDNIK: Nam je država pri
tem bolj naklonjena?
"Menim da, saj je celotna inves-
ticija državna, saj gre vendar za
državno cesto. Občine bodo
dolžne vse skupaj le servisirati, so-
delovati pri reševanju morebitne
lastninske in zemljiške problema-
tike ter urejati potrebne akte. Če
bo torej vse po načrtih, če ne bo ni-
kakršnih zapletov, potem bomo
pričetek gradnje ptujske obvozni-
ce resnično doživeli spomladi pri-
hodnje leto, do konca leta 1999 pa
naj bi se po prvem delu nove ob-
voznice že tudi vozili."
M. Ozmec
PTUJ • V Miheličevi galeriji bo
danes, 28. maja, ob 18. uri odprta
^stava akademskega slikarja
Žarka Vrezca iz Ljubljane.
SLOVENSKA BISTRICA • V
četrtek, 28. maja, ob 18. uri bo v
viteški dvorani bistriškega gradu
javni nastop učencev glasbene
sole.
LENART • Nocoj ob 20. uri bo v
domu kulture koncert sodobne
improvizacijske glasbe. Nastopila
bosta Miran Stergulc z akustično
kitaro in Vaško Atanasovski s sop-
ran in alt saksofonom. Pred kon-
certom bodo odprli razstavo foto-
grafij Dejana Puraaja iz Lenarta, ki
se bo tokrat precfstavil z izbranimi
motivi iz narave.
GORIŠNICA • Na Dominkovi
domačiji bo v petek, 29. maja, ob
9. uri srečuje mladih likovnikov iz
bližnjih OS: Cirkulan, Dornave,
Markovcev, Velike Nedelje in
Gorišnice. Organizator Dominko-
ve likovne kolonije je občina
Gorišnica, razstava slik mladih li-
kovnikov pa bo avli gorišniške
šole na ogled od 1. do 6. junija.
PTUJ • V klubu Obzorje na
Potrčevi 34 bodo v petek, 29.
maja, ob 15. uri odprli razstavo
slik in poslikanega stekla, ki je re-
zultat bogate ustvarjalnosti ude-
ležencev studijskega krožka pos-
likave na steklo.
ORMOŽ • Jutri, v petek, ob 18.30
uri bo v prostorih glasbene šole
Ormož zanimiv koncert. Nastopili
bodo harmonikarski orkestri in
skupine iz gornjeradgonske, ljuto-
merske in ormoške glasbene
šole.
SLOVENSKA BISTRICA • Zveza
kulturnih društev Slovenska Bistri-
ca vabi na 23. občinsko revijo
odraslih pevskih zborov in komor-
nih skupin, ki bo v petek, 29.
m^a, ob 19. uri na grajskem dvo-
rišču. Nastopilo bo 14 skupin, re-
vijo pa bodo sklenili s skupno
pesmijo ob spremljavi godbe na
pihala Glasbene šole Slovenska
Bistrica. Dirigent bo Ignac Pančič.
ORMOŽ • Jutri, v petek, ob 20.30
uri bo v domu kulture predstava
Strogo zaupno Marca Camoletti-
ja. Vohunsko komedijo je režiral
Milivoj Zamljič, nastopili pa bodo
člani gledališko-literarne skupine
iz Ormoža.
ORMOŽ • V soboto pripravlja
ormoška skupina Pridigarji ob de-
setletnici svojega delovanja Oho-
ho festival. Potekal bo na odprtem
v športnem parku Mestna graba.
Po popoldanskem igranju
košarke se bo ob 19. uri pričel
koncert, na katerem bodo nasto-
pili Feedback, VVasserdicht, Scuf-
fy Dogs, CZD, Dicky B. Hardy, De-
molition Group in seveda slavljen-
ci - skupina Pridigarji.
KIDRIČEVO • V soboto, 30.
maja, bo v dvorani restavracije
Pan ob 19. uri koncert, posvečen
50-letnici obstoja moškega
pevskega zbora Talum Kidričevo.
Pod vodstvom Ladislava Pulka bo
zapel zbor slavljenec, kot gosta pa
zbor KD France Prešeren iz Vidma
in nonet Certus iz Maribora.
PTUJ • V soboto ob 19.30 prireja
humanitarna organizacija Adra v
refektoriju minoritskega samosta-
na dobrodelni koncert duhovne
glasbe, katerega izkupiček (pros-
tovoljni prispevki) je namenjen
nesrečnim družinam v Posočju.
Nastopila bo vokalna skupina Ter-
ra Nova iz Ljubljane.
SLOVENSKA BISTRICA •
Dramska sekcija DPD Svoboda iz
Slovenske Bistrice uprizori v so-
boto, 30. maja, ob 20. uri v dvora-
ni Svobode (kinodvorana) Cimre
Maje Novak in v režiji Natalije Sin-
kovič. V glavni vlogi nastopa Jana
Jeglič, ki je za svoje uspešno
dramsko uprizoritev prejela zlato
Linhartovo značko.
LENART • V soboto ob 20.uri bo
v domu kulture promocija glasbe-
ne kasete z naslovom Iz Pikine
skrinjice, na kateri so zbrane pes-
mi iz odigranih lutkovnih
predstav. S to promocijo bodo
zaznamovali 20-letnico izjemno
uspešnega delovanja lenarške
lutkovne skupine Pika.
PTUJ • V Mestni hiši je na ogled
razstava likovnih del članov likov-
ne sekcije Društva upokojencev
Ptuj.
PTUJ • V Mestni hiši je na ogled
razstava z naslovom Oprostite,
kje je stranišče.
PTUJ • V galeriji sv. Jurija
(mestni stolp) ie na ogled razsta-
va kiparskih del Ptujcana Janka
Petka.
KINO PTUJ • Ta teden je ob 19.
uri na ogled film Mišji lov, ob 21.
uri pa Odštekano življenje.
peska umrla po
prevozu v bolnišnico
v petek, 22. maja, okoli 10. ure
je magistralno Ormoško cesto v
Ruju na označenem prehodu na-
meravala prečkati 86-ietna Nežica
Arnuga iz Ruja. Pri tem jo je zadel
voznik tovornega vozila s priklopni-
kom, 30-letni hrvaški državljan Ivan
S., ki naj bi bil vozil v mejah dovol-
jene hitrosti in tudi v koloni, ki se je
vila skozi ptujski podvoz. Pri tem je
spregledal ženico na prehodu za
pešce, jo zadel in zbil po cestišču.
Prepeljali so jo v ptujsko bol-
nišnico, kjer je zaradi hudih
poškodb kmalu po prevozu umrla.
trčenje avtomobilov
pri šikolah
Po cesti od Rač proti Ruju je v
petek, 22. maja, ob 20.30 vozil
osebni avto 23-letni Marko K. iz
okolice Radizla. Pri Šikolah je zavil
na magistralno cesto proti Ruju v
trenutku, ko je s ptujske smeri pri-
peljal osebni avto 34-letni Sašo R.
iz Slovenske Bistrice, in avtomobila
sta bočno trčila. Oba voznika sta
bila težje ranjena, na avtomobilih
pa je tudi precejšnja materialna
škoda.
tragedija zakoncev v
slovenski bistrici
v četrtek, 21. maja, okoli 5. ure
zjutraj je 76-letni M. G. iz Slovenske
Bistrice s kladivom večkrat udaril
po glavi svojo 76-letno ženo K. G.
Potem je stopil k sosedu, da so po-
klicali reševalno vozilo in odpeljali
hudo ranjeno K. G. v mariborsko
bolnišnico. M. G. pa je nato odšel v
klet stanovanjskega bloka in si s
kuhinjskim nožem prerezal žile.
Našla ga je hčerka in tudi njega so
hudo ranjenega prepeljali v mari-
borsko bolnišnico. Domnevajo, da
je bil vzrok tragedije v tem, ker sta
oba zakonca že dalj časa bolehala
in sta težko skrbela zase.
pogorela hiša
v stanovanjski hiši v Dolgi Nji-
vah, občina Lenart, je v četrtek, 21.
maja, nekaj po 16. uri izbruhnil
požar. Najprej je zagorel električni
vodnik do TV sprejemnika, od tam
se je ogenj razširil po dnevni sobi,
uničil oblazinjeno sedežno garnitu-
ro in se nato razširil po vsej hiši.
Požar so pogasili gasilci, ki so pri-
hiteli tudi iz Maribora. Po oceni je
škode za okoli 5 milijonov tolarjev.
ukrotili predrznega
voznika
Ormoški policisti so v nedeljo,
24. maja, popoldne na Ljutomerski
cesti v Ormožu poskušali ustaviti
voznika osebnega avtomobila in ta
je ustavil. Policist je stopil iz službe-
nega vozila k odprtim vratom sto-
ječega vozila, voznik pa je v tistem
trenutku zapeljal naprej, potem pa
še vzvratno in trčil v policijski avto.
Policist se je pri tem spretno prijel
za streho avtomobila in stopil na
prag, sicer bi mu avto zapeljal čez
noge. Po 15 metrih vzvratne vožnje
je avto sunkovito obrnil, policist je
odskočil, voznik pa je zapeljal proti
regionalni cesti, tam je zavil levo in
obstal v obcestnem jarku. Policisti
so ugotovili, daje bil voznik 27-letni
hrvaški državljan Jože J. iz Gornje-
ga Vratnega, da nima vozniškega
izpita, pri izmeri alkohola v izdiha-
nem zraku pa je napihal kar 3,2
promila alkohola. Pridržali so ga
do iztreznitve, potem pa se bo
srečal še s sodnikom za prekrške
in prijavili ga bodo preiskovalnemu
sodniku zaradi suma preprečitve
uradnega dejanja uradni osebi.
FF
?
RODILE SO - ČESTITA.
MO: Sabina Zavrnik, Ul. 5
prekomorske 2, Ptuj - deklico-
Klementina Kokot, Pestike 2
Zavrč - dečka; Danica Filipčič
Kolarija 54, Pregrada - Ivana'
Sonja Zagoršek, Prvenci g'
Markovci - Davida; Klavdija
Lenart, Gregorčičev dr. 1, Ptuj
Nika; Karmen Plaveč,
Ptujska 2/a, Ormož - Reneja;
Ida Cverlin, Čermožiše 55]
Majšperk - deklico; Darja
Trstenjak, Krčevina 11, Ormož
- Maria; Mateja Štrucl, Graje-
na 47, Ptuj - Maje; Valerija
Štebih, Polenci 1 l/a, Dornava -
Adriano; Mateja Filipovič, Ul.
25. maja 10, Ptuj - Klaro; Lau-
ra Debelak, Vintarovci 79,
Destrnik - dečka; Natalija Res-
nik-Gavez, Potrčeva 50, Ptuj .
Anžeta; Marija Roškarič, Log
54, Rogatec - deklico; Terezija
Sever, Stara Gora 23/a, Gornja
Radgona - Mojco; Metka
Vajda, Zagojiči 24, Gorišnica -
Žiga; Stanka Kuhar, Podvinci
27/a, Ptuj - deklico; Metka
Ivanjšič, Zagorci 7, Juršinci -
Katrino.
POROKE - PTUJ: Marjan
Premzl, Starše 19, in Mateja
Golob, Arbajterjeva ul. 5, Ptuj;
Zvonko Fekonja in Tinka
Rozman, Novinci 6; Davorin
Letonja, Zabovci 92, in Maja
Kosi, Ul. Jožefe Lackove 2,
Ptuj; Ignac Skaza in Anica
Furman, Slovenja vas 42; Sta-
nislav Tašner in Jožica Šeruga,
Mestni Vrh 89; Ivan Milošič in
Brigita Majcen, Spuhlja 81/b;
Daniel Soršak, Draženci 35/c,
in Andrejka Lečnik, Pobrežje
147.
POROKA V ZAVRČU: Mar-
jan Veršič in Marica Povše,
Jiršovci 38.
UMRLI SO: Marija Marko-
vič, rojena Kristovič, Nova vas
pri Markovcih 92, 1909 - t
17. maja 1998; Julijana Ciglar,
rojena Jagarinec, Videm pri
Ptuju 49, 1922 - t 17. maj
1998; Alojzija Gojkovič, rojena
Zupanič, Hajdoše 64, roj 17.
maj 1998; Alojzija Gojkovič,
rojena Zupanič, Hajdoše 64,
roj 1928 -1 165. maj 1998; An-
gela Petek, rojena Marin, Savci
30, ^ 1928 - t 12. maja 1998;
Franc Marčec, Obrež 21, ^
1917 - t 14. maja 1998; Erna
Šeruga, rojena Vidovič, Nova
vas pri Ptuju 80, Ptuj, * 1938 -
119. maja 1998.