Slovesna ustanovitev na Zapotoku
(drugi del in konec)
Objavljamo odlomek iz najnovejše knjige Francija Strleta »Tomšičeva brigada - uvo-dni deh, ki bo predvidoma izšla do julija prihodnjega leta. Avtor v njej obravnava malo znane dogodke, Ijudi in enote iz prve polovice leta 1942, pretežno na območju sedanjih občin Čerknica, Ljubljana Vič-Ru-dnik in Grosuplje. Pričujoči odlomek je po-svečen ustanovitvi 1. slovenskega proletar-skega udarniškega bataljona Toneta Tomši-ča na Zapotoku, kiima v naši občini domicil. V njem sta dva odstavka posvečena tudi zapotoškim mladinkam, ki so za »proletar-ceseešile triglavke, perilo in rdečo proletar-sko zastavo. Pisec prosi za popravke, in do-polnitve, zlasti bi rad dobil trdna pričevanja, kdo in kako je prinesel rdeče blago za zasta-vo. Podatke pošljite na naslov: FRANCI STRLE, Sattnerjeva 15/E, 61000, Ljublja-na ali po telefonu na 266-682!
To geslo je bilo najmočnejše gibalo in naj-večja opora, borcem tega bataljona v najtež-jih pa tudi najlepših trenutkih partizanskega življenja. Izgovorjena pred zborom, je bila velika zaobljuba, da se bodo bojevali hrabro in vztrajno, da bodo požrtvovalno prenašali tegobe vojskovanja...
Po slovesnosti so iz kotlov dobili dišečo, slavnoti namenjeno boljšo jed. Vsak je dobil še hlebček kruha za popotnjo, zakaj takoj za tem je bil . mkazan zbor in pohod z razvito proletarsko zastavo. Ivan Lamovšek-Runo, ki je zaradi dolge poti iz zasede v Iški slav-nostni ustanovni zbor zamudil, je povedal, da je dobil samo še hrano in hlebček nakar so kren-li od šole v koloni, Tone Vidmar-Luka Suhodolc pa je zapisal v svoj dnevnik: »12.6. - Proletarski bat. odšel z Zapotoka na novi položaj.«
Proti večeru 12. junija 1942 je 1-. sloven-ski proletarski udarni bataljon Toneta Tom-šiča odšel z Zapotoka. Na čelu kolone je
hodila bolničarke Pepca Kordiš z razvito proletarsko zastavo, na vsaki strani sta jo spremljala mitraljezca Bogdan Barčenko-Tiger in Lojze Klančar-Kovač. Šli so čez Čretež proti Turjaku. Ko so se mu približali, je Daki odredil predhodnico, v kateri so bili mitraljezca Tiger in še dva borca. Kmalu zatem se je s konca kolone oglasil puškomi-tralješki rafal, kar je bilo znak, da se bata-ljon poslavlja od vzhodnih pobočij Mokrca, kjer je nastal.
Na Turjaku je bil krajši počitek. Nato so pot nadaljevali mimo vasi Laporje do Poni-kev. Železniško progo pri čuvajnici med Ve-likimi Laščami in Dobrepoljem so prekora-čili že po trdi temi. 28 Kam gredo, borci niso vedeli. Toda Stanko Semič-Daki je za nalo-go svojega novega bataljona vedel že od 7. junija 1942, ko mu je štab 3. grupe odredov predpisal:
»571. prol. udarni bataljon Toneta Tom-šiča naj zavzame položaj v sektorju Krka-Stična najkasneje do 12.t.m. in prične z operacijami na tem sektorju. Operacije naj obstoje izključno v sabotažnih in napadalnih akcijah in ne v zavzemanju in obrambi ozemlja. Primerni cilji takih akcij so: do-lenjska proga, italijanske posadke ob progi, n.pr. posadka pri Stični.
Z bataljonom Toneta Tomšiča bo razpol-gal neposredno štab 3. grupe. zato naj bata-Ijon, čim zavzame položaj v sektorju Krka-Stična, pošlje zvezno patruljo na položaj štaba 3. grupe. Tovariš Daki ve za ta polo-žaj. Patrulja naj bo sestavljena iz popolno-ma zanesljivih borcev. S patruljo naj prideta komandant bataljona in njegov namestnik zaradi določitve nadaljnjih nalog bataljona. Komisar bataljona bi, da prihranimo na ča-su, lahko prišel po direktni poti od drugega bataljona NO na položaj 3. grupe.«