Naš čas, 13. 3. 2014, barve: CM	K, stran 1
ISSN 0350-5561
9 , IUJJU
za konec tedna
V petek (6/16 °C), soboto (3/17 °C) in nedeljo (3/17 °C) bo pretežno jasno.
61 let
številka 12
četrtek, 27. marca 2014
1,80 EVR
IIAIMO
VELENJE
Kako pa kaj zdravje?
Mira Zakošek
Se lahko ponovi zgodovina? Rokometaši Gorenja so prvo tekmo lige prvakov za uvrstitev med najboljših osem odigrali fantastično. Ob bučni podpori gledalcev so v Rdeči dvorani s 30:28 premagali francoski Paris Saint Germain. To je vsekakor ena izmed njihovih največjih zmag v dosedanjih evropskih nastopih. Toda časa za slavje in počitek ni. Že danes je pred njimi novo dokazovanje. V trenjem krogu končnice slovenskega prvenstva bodo gostovali v Mariboru, ki jim je doslej edini odščipnil točko. V nedeljo pa že igrajo povratno tekmo v Parizu.
Državno sabljaško tekmovanje
Sabljaški klub Rudolf Cvetko Velenje bo v sodelovanju s Sabljaško zvezo Slovenije 29. in 30. marca v Rdeči dvorani Velenje organiziral državno prvenstvo v sabljanju. Državno prvenstvo zajema tri kategorije (floret, sablja in meč), vse starostne skupine in seveda oba spola.
Tako želijo približati sabljanje sokrajanom, dvigniti prepoznavnost tega športa in seveda privabiti otroke k sabljanju ali pa kakšnemu drugemu športu.
Čeprav sodijo med manjše športne klube, so poleg ljubljanskega kluba edini klub v Sloveniji, ki goji disciplino floret, ta pa sodi med zahtevnejše oblike sabljanja in se pretežno udeležujejo turnirjev v tujini.
Pesem pomladi v pozdrav
Velenje - Sredi prejšnjega tedna je na 4 koncertih na odru velenjskega doma kulture stalo več kot 1000 mladih pevcev. Na območni reviji pevskih zborov Pozdrav pomladi je nastopilo kar 24 otroških in mladinskih pevskih zborov. Nad njimi je bil navdušen tudi strokovni ocenjevalec, ki meni, da je njihova kvaliteta nadpovprečna. Najmlajši so bili na odru prikupni, vsak koncert pa se je začel prav z njihovimi nastopi. Več na strani 14.
■ bš
Večno neizpeta tema, kiji v Sloveniji očitno ne mislimo narediti konca, saj se vedno znova in znova sprašujemo, kaj delamo narobe. Potem celo ugotavljamo, katere so poglavitne pomanjkljivosti, o njih celo javno poročamo, ni pa ga, ki bi ukrepal, pa čeprav gre za nepravilnosti, ki bi zahtevale celo kazenske pregone. Že pred leti smo lahko tudi v medijih spremljali, kako naše bolnišnice preplačujejo denimo ortopedske pripomočke (tudi po trikrat višji ceni kot v Avstriji), kako je mogoče s samo enim pregledom v zasebni ordinaciji preskočiti dolge vrste ... Že vrabčki tudi čivkajo, kako »vozijo« dobavitelji zdravnike na eksotična potovanja... A karavana gre dalje!
Ministri nekaj poskušajo, nekaj obljubljajo, potem se spotaknejo, premislijo, odidejo. Govorijo o pritiskih, lobijih, lumparijah ... Zgane pa se nihče. Politiki pa se sprenevedajo, kot da vsi skupaj živimo v dveh ali več vzporednih svetovih, ki se stikajo predvsem takrat, kadar smo državljani molzne krave. Sindikat zdravnikov se zna odločno postaviti za pravice zaposlenih, bilo bi lepo, če bi se tako odločno postavil tudi za red in nekoruptivnost v lastnih vrstah, za transparentno poslovanje in še in še .
K temu zapisu meje spodbudil prispevek o zelo uspešnem direktorju bolnišnice Lovran v sosednji Hrvaški. »Dobil« jo je dobesedno v razsutem stanju, slabo opremljeno, slabo kadrovsko zasedeno... Pa se je težave lotil pri javnih naročilih in v le nekaj letih postavil vse tja, kamor sodi. Začel je pri toaletnem papirju. V javnem naročilu je pisano, da mora biti ta zavit v moder papir. To obveznost je izpolnjeval le en dobavitelj. Podobne neumnosti pa so bile zapisane tudi za medicinsko opremo in material, ki ga danes kupujejo od istih dobaviteljev tudi po trikrat nižji ceni.
Bolnišnica sije opomogla, postala ena najsodobnejših ... Zdravnikom lahko plačujejo tudi udeležbo na strokovnih srečanjih.
Verjamete, da bi bilo mogoče tudi naše zdravstvo takole enostavno rešiti? Jaz verjamem!
Da ne pozabimo!
Pomlad je tu in z njo se spreminja tudi naše jutranje vstajanje. V nedeljo, 30. marca, moramo ob 2. uri zjutraj ure premakniti na poletni čas, torej za eno uro naprej. Seveda bo laže, če to doma storimo nekaj ur prej.
Priloga
iDoml
■
9770350556014
Naš čas, 13. 3. 2014, barve: CM K, stran 18
2
OD SREDE DO TORKA
27. marca 2014
m
lokalne novice
Začenja se vpis v vrtce
Velenje, 25. marca - V Vrtcu Velenje bodo novince za šolsko leto 2014/2015 - ti bodo v igralnice prvič stopili 1. septembra, začeli vpisovati 1. aprila. Vpis bo potekal vsak delavnik od 8. do 16. ure v enoti Vrtiljak vse do 11. aprila. Potem bodo že začeli oblikovati skupine. Starši, ki bodo otroke vpisali v času vpisa, bodo imeli več možnosti, da bo njihov otrok sprejet v želeno enoto vrtca. Prostih mest bo vsaj 300, saj je toliko šestletnikov, ki zapuščajo vrtec zaradi vpisa v devetletko.
Ker je bilo zanimanje za vpis najmlajših otrok po novem letu veliko, so 1. februarja odprli nov oddelek v enoti Vrtiljak, 1. marca pa še enega v enoti Ciciban. Če bo treba, bodo v sodelovanju z MO Velenje poskrbeli za prostore za odprtje še enega oddelka za najmlajše otroke. Sicer pa je trenutno v Vrtec Velenje vpisanih kar 1450 otrok, ki so razporejeni v 78 oddelkov.
Šoštanj - Od 31. marca do 11. aprila bo v Vrtcu Šoštanj potekal vpis novincev za šolsko leto 2014/2015. V času vpisa bodo v vseh enotah potekali dnevi odprtih vrat. Vrtec Šoštanj obiskuje 360 otrok v 21 oddelkih in šestih enotah (Topolšica - Urška, Gaberke - Mojca, Šoštanj - Lučka, Brina, Biba in Barbka).
V novem šolskem letu načrtujejo združitev šoštanjskih enot pod streho novega vrtca, ostali pa bosta enoti v Topolšici in Gaberkah.
Šmartno ob Paki - Vrtec Sonček, ki sodi pod okrilje osnovne šole bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki, v tem šolskem letu obiskuje 139 otrok.
Od ponedeljka, 31. marca, do petka, 11. aprila, bodo v vrtcu pripravili dneve odprtih vrat in tako staršem pokazali, kako skrbijo za njihove nadobudneže v času njihove odsotnosti. V omenjenih dneh bo potekal tudi vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2014/2015.
Modno obarvan Citycenter
Celje - Ob 8. rojstnem dnevu so v Citycentru Celje pripravili nepozaben modno-plesni spektakel. Na očarujoči pisti »Fashion terminala« so modne trende poleg vrhunskih slovenskih manekenk in maneke-nov predstavili tudi plesalci skupine Maestro v koreografiji Anžeta Škrubeta. Letošnja pomlad in poletje prinašata svež paket barvitih in razigranih modnih oblačil.
Ob koncu modne revije je zbrane goste poleg gostiteljice menedžer-ke centra Darje Lesjak, in country (deželnega) menedžerja SESovih centrov Boštjana Brantuše, nagovoril tudi Christoph Andexlinger, vodilni menedžer vseh SESovih centrov. Ob tej priložnosti je čestital upravi celjskega Citycentra in hkrati pohvalil njihove napore za ohranjanje vodilnega položaja med slovenskimi nakupovalnimi središči.
Vilo krasijo jate rib
Šoštanj - Učenci Vrtca Šoštanj, OŠ Karla Destovnika - Kajuha in CIUV Velenje so v okviru domoznanskega projekta z naslovom Nekoč je bilo jezero (pred)pomladno okrasili vrt, drevesa in podstrešje vile Mayer s pravimi umetninami. Samo na podstrešju so razobesili 300 izvirnikov papirnatih rib sodelujočih otrok. Kot pravi Špela Poles, animatorka v vili, načrtujejo tudi vsebinsko nadgradnjo projekta in širitev sodelujočih. Obiskovalci vile - tudi odrasli - so povabljeni, da izdelajo svojo ribo, ki se bo pridružila migetajoči jati.
■ mkp
Velenje lani najbolj varno mesto
Nagrado prejeli tudi zaradi inovativnih pristopov za varnost občanov
Velenje, 18. marca - Mestna občina Velenje je prejšnji torek v Ljubljani v okviru Slovenske velike nagrade varnosti 2013 prejela nagrado za najbolj varno mesto v letu 2013. Nagrado je prevzel župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Ob tem je povedal, da so za dosežene rezultate zaslužni sodelavke in sodelavci ter širša skupnost, ki so pripravljeni sodelovati pri projektih, za zagotavljanje varnosti. Velenje je že drugo leto zapored nagrajeno v okviru Slovenske nagrade varnosti. V lanskem letu je nagrado za najbolj varno podjetje 2012 prejelo velenjsko podjetje Gorenje. Nagrade podeljujejo v šestih kategorijah.
Župan Bojan Kontič med prejemom nagrade, ki dokazuje, da v Velenju veliko vlagajo tudi v preventivo na področju varnosti.
Slovenska velika nagrada varnosti je največja nagrada s področja varnosti v Republiki Sloveniji, ki jo podeljuje ljubljanski Inštitut za
korporativne varnostne študije ICS v sodelovanju s Slovenskim združenjem korporativne varnosti. V obrazložitvi nagrade so med drugim
Kdo bo nasledil državnega svetnika?
Državni svet se je seznanil z odstopno izjavo dr. Milana Medveda
zapisali: »Mestna občina Velenje je leta 2013 med ostalimi občinami, ki so izpolnile anketni vprašalnik in glede na statistiko kaznivih dejanj pokazala nekaj dodatnih pristopov, ki kažejo na njihovo aktivno vlogo pri zagotavljanju čim višje stopnje varnosti svojim občanom. V občini deluje Sosvet za izboljšanje varnosti občanov, ki na vseh svojih sejah obravnava stanje varnosti in s tem realizacijo programa. Pri tem po potrebi dopolnjuje in spreminja program glede na aktualne potrebe. Sprejete pobude in naloge posreduje pristojnim subjektom in službam. Glede na aktualne probleme organizira okrogle mize. Poleg aktualne problematike načrtuje, da se na okroglih mizah obravnavajo tematike, kot so samozaščitno obnašanje, samopomoč, medsebojna pomoč občanov ipd. S posebnimi akcijami, dogodki in kampanjami, izdajanjem priložnostnih publikacij ter letaki 'Kako preprečiti vlom' na spletu in v družbenih medijih ozave-ščajo svoje občane. Preko sredstev javnega obveščanja, zloženk in drugih oblik spodbujajo občane za večje sodelovanje s policijo in drugimi službami za pravočasno obveščanje o vseh oblikah ogrožanja človekove varnosti. Pridruženi so tudi mreži otrokom prijaznih mest, v sklopu katere izvajajo projekt varnih točk. Prav tako izvajajo preventivne programe za otroke in mladostnike na osnovnih in srednjih šolah v okviru medobčinske lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti z drogami ter problematike nasilja med mladimi.«
Ljubljana, Velenje, 19. marca -
Državni svet se je v sredo seznanil z odstopom svetnika dr. Milana Medveda, ki je zastopal lokalne interese Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Izjavo, da odstopa kot svetnik, je državnemu svetu poslal kmalu za
tem, ko je odstopil kot predsednik uprave Premogovnika Velenje.
Kdo ga bo v državnem svetu nadomestil, bodo pokazale nadomestne volitve. Te naj bi bile maja ali junija.
Dr. Milan Medved se je za državnega svetnika z elektronskimi gla-
sovi leta 2012 pomeril z nekdanjim županom Gornjega Grada Tonijem Rifljem. Pred njim je dva mandata v državnem svetu lokalne interese tega okolja zastopal Drago Bahun, član uprave Gorenja.
■ mkp
n
Vsak četrtek vaš!
Ne le okolja, še kaj bi počistili!
r
Vsi smo v žlahti - Skrb za okolje ne sme zvodeneti - Mnogi čakajo na denar -Kozjanci pri vodovodu na suhem
In bomo morda ob še eno ministrsko mesto! Medtem ko eni uspešno premagujejo interpelacije, kaže, da imajo ministri oziroma ministrice z našega konca kratek rok trajanja. Gospodarskega Stanka Stepišnika so spodnesle državne pomoči njegovemu podjetju, ki ga je sicer vodila njegova hči; ministrica za zdravje Alenka Trop Skaza se v teh dneh menda odloča o odstopu zaradi svojega moža podjetnika. Zaradi njega je imela težave že ob kandidiranju za ministrico, zaradi potegovanja njegovega podjetja za posle v novomeški bolnišnici pa naj bi se stvari še bolj zaostrile, pa čeprav svojega ministrskega stolčka še ni niti dobro ogrela. Naša dežela je pač zelo majhna, nekateri pravijo, da smo kar vsi med sabo v sorodu. Kot da smo se res vsi izvalili iz jajc naše kokoške Slovenije. Pa ni težko, da različni interesi hitro trčijo. In takoj se pojavijo govorice o neskladju interesov ali celo koruptivnosti. Pa smo tam! Govorice o odstopu nimajo nič skupnega z začetkom letošnje čistilne akcije, ki je stekla pretekli vikend. V večini bo trajala dan ali nekaj
dni, ponekod ves teden, v Ljubljani kar cel mesec. Seveda, pravijo »poznavalci«, tam je pač največja potreba po čiščenju. Na raznih mestih, na raznih ravneh. O čiščenju oziroma skrbi za okolje smo zadnje dni govorili tudi zaradi »proslavljanja« dneva voda. Čeprav nas pogosto prizadenejo poplave, so tudi območja, kjer vode ni. Ko bi le lahko težave poplav in suš lepo izenačili! A ne gre. Narave pač še nismo spravili na vajeti. In še sreča da je tako. A tudi za to, da bi stvari vsaj malo omilili, nam zmanjkuje denarja. Tudi zato nekaterim ne gre v račun, da bomo zapravili še nekaj milijonov za referendum o arhivih, ki ga zahteva »pomlad«. Denarno pomlad pa že tudi težko pričakujejo v polzelski Polzeli. Odločitev vlade, da jim pomaga, naj bi padla včeraj. Upam, da je res, saj so z zavlačevanjem že dodobra načenjali živce vodstva in zaposlenih. Predvsem slednji so v največjih škripcih. Pa sta jim s paketi morala pomagati Rdeči križ in Karitas. Podobne težave imajo delavci znanega gostinca Štormana. O njegovih težavah smo že pisali. Delavci so ga dolgo podpirali, zdaj ne več. Tudi pri tem naj bi bil odločujoč včerajšnji dan, ko naj bi se dokončno odločali o stavki. Zahtevajo plače, ki jim jih dolguje, regres, odpravnine ... Lastnik je za prisilno poravnavo, oni za stečaj. Ob tem boju delavcev za svoj denar pa potekajo boji odvetnikov vseh vpletenih »subjektov« o dokončni usodi Štormanovega hotela. Plete se tudi usoda še ene družbe, ki je še kako povezana z denarjem. Naši regijski banki Ban-
ki Celje je dala »mati« Banka Slovenije nalogo, da mora do 25. aprila povečati svoj osnovni kapital za 160 milijonov evrov. Če ne, jo bo država podržavila. Kot slišimo, iskanje strateškega partnerja za zdaj ni bilo uspešno. Prav v dneh, ko smo veliko govorili o vodi, tudi o tem, da imamo pri nas dokaj zdrave pitne vode še obilo, so bili na Kozjanskem in v Obso-telju zaskrbljeni, da bodo ostali na suhem. Z »na suhem« mislijo na težave z gradnjo njihove različice šaleškega projekta celovite oskrbe s pitno vodo. Vsaj dela, ki zajema pet občin tega območja, ki jih obsega projekt oskrbe s pitno vodo v porečju Sotle. Od 14 milijonov evrov, kolikor je vreden ta del projekta, naj bi dobrih deset dobili iz evropskih sredstev. A imajo težave zaradi »prehitevanja«: da ne bi zamudili roka za dokončanje del, so z njimi začeli že pred sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju. Denarja iz kohezijskega sklada EU za projekt namreč še ni. Ker jim tudi njihovega zmanjkuje, se bojijo, da bodo morali dela prekiniti. Ob teh težavah bi radi dokončali vsaj nekatere dele projekta in nekatere vodovodne odseke »spravili v življenje«. Še raje seveda bi, da bi se jim uresničilo upanje, da bodo evropske sredstva le pritekla in bo tako v roku pritekla po ceveh tudi pitna voda.
Pa še to: v Celju se mnogi sprašujejo, koliko Savinje bo še moralo preteči, da bo končana nova brv med Mestno knjižnico in Mestnim parkom. Odgovor je preprost: veliko!
■ k
L- — - — - — — - — _ — - -- .i			
iiflŠf^A^ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in ^Jl» RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.	Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.	Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.	Tisk: TIskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
n
n
Naš čas, 13. 3. 2014, barve: CM	K, stran 3
27. marca 2014	"UMAN	SEJE
- 3
»Lansko velenjsko proračunsko poslovanje vzorno«
Svetniki Mestne občine Velenje so zaključni račun proračuna Mestne občine Velenje za lansko leto potrdili soglasno s številnimi pohvalami
Razrešili nekaj premoženjskih vprašanj
To je na dnevnem redu velenjskega občinskega sveta stalna točka dnevnega reda. Gre pa za to, da izvzemajo iz javnega dobra zemljišča, ki so v naravi spremenila svoj namen. Največkrat gre za nekdanje ceste. Tokrat so to storili na območju Paškega Kozjaka (zemljišče bodo odprodali sosedu) in v Paki, kjer je občina lastnica nekdanje ceste na območju, kjer je zdaj kamnolom. Tudi to zemljo bodo odprodali.
Mira Zakošek
Velenje, 25. marca - Svetniki Mestne občine Velenje so na svoji 26. seji namenili osrednjo pozornost Zaključnemu računu proračuna za preteklo leto. Potrdili so ga soglasno, brez vsakršne pripombe, a s kopico pohval
O uravnoteženi porabi, skrbnemu nadzorovanju vseh stroškov in premišljenem najemanju kreditov, smo že kar nekaj poročali. Že celo lansko leto so se namreč zelo dobro zavedali zapletenega gospodarskega položaja, zato so, kot radi rečemo, kot dobri gospodarji vsak evro trikrat obrnili. Porabo so vse leto natančno spremljali, jo tudi predstavljali svetnikom. Tudi zaključni dokument lanskega proračuna je bil takšen. Pregleden in razumljiv in takšen, da bi se ga v teh časih zagotovo zelo veselila vsaka gospodarska družba, ki bi v tem primeru celo delila dobiček.
»No, občina seveda ne izkazuje dobička, imamo pa presežek dohodkov nad odhodki v višini 4,5 milijona evrov, tega smo tudi načrtovali. Natančno smo vedeli in po-
kazalo se je, da imamo prav, da bodo velike težave s pobiranjem davka na nepremičnine. Iz te postavke pričakujemo v Mestni občini Velenje kar 7,2 milijona evrov. Več kot očitno pa je, da tega denarja še nekaj časa ne bo, kar pa pomeni, da bi imeli, če ne bi imeli prihrankov, velike likvidnostne težave predvsem pri investicijah, ki so že v teku, in vseh ostalih projektih,« je dejal žu-
pan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je še povedal, da to rezervo potrebujejo tudi za to, ker država svojih obveznosti ne poravnava sproti. Za naložbe so se seveda še zadolževali, a so dovoljeni bonus izkoristili le do polovice (dolg dosega 4,38 odstotka, dovoljeno je 8 odstotkov), kredite pa najemali predvsem pri stanovanjskem in EKO skladu, pri katerem so obre-
stne mere ugodnejše. Porabili so jih izključno za naložbe, ki bodo letos dosegle kar 59 odstotkov občinskega proračuna.
Ob bogati naložbeni dejavnosti, ki se letos še povečuje, so ohranili dosežene visoke standarde tako v izobraževanju, športu (za vrhunski šport so zaradi upada sponzorstva podjetij namenili celo dodatnih dobrih 400 tisoč evrov), otroškem
varstvu, kulturi. Nihče od proračunskih uporabnikov ni imel okrnjenega programa, obveznosti pa so vsem sproti poravnavali. V tem trenutku nimajo dolgov do proračunskih uporabnikov in drugih izvajalcev, je zagotovil župan Kontič. Pohvalijo pa se lahko tudi z zelo uspešnim pridobivanjem nepovratnih evropskih in državnih sredstev, s čimer sodijo v sam slovenski vrh.
Največji del lanskega proračuna so namenili stanovanjski gradnji (dobrih 6 milijonov ali 14 odstot-
kov), kohezijskim projektom vodo-oskrbe in kanalizacije (5 milijonov ali 12 odstotkov), otroškemu varstvu (4,4 milijona ali 10,3 odstotka).
Z velikim zadovoljstvom je župan svetnike obvestil, da so v lanskem letu tudi »zaprli« do zdaj večno odprto vprašanje plačila najemnin za komunalno infrastrukturo. V tej postavki so imeli milijon minusa, zdaj pa imajo 100 tisočakov plusa. Komunalno podjetje je namreč vse dolgove poravnalo.
■
O delu zavodov, odborov, komisij ...
Veliko pozornosti so svetniki tudi na tokratni seji namenili delu proračunskih porabnikov v preteklem letu. O mnogih smo že poročali, o nekaterih pa bomo v prihodnjih številkah Našega časa.
Dva nova razvojna projekta
Mestna občina Velenje bo prijavila za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev dva nova projekta (zanju so zagotovili tudi 800 tisoč evrov), udejanjili pa ju bodo izključno samo v primeru, če bodo pridobili 85 odstotkov nepovratnih sredstev. Gre za nakup 1850 m2 prostorov nekdanjega Standarda, kjer nameravajo urediti podjetniški center in sedež inkubatorja Saša regije.
Dr. Franc Žer-din, SD: »Ponosen sem na ta dokument in tudi na vsa poročila bogatega delovanja javnih zavodov. Vse to
smo zmogli, ker je bil proračun ves čas skrbno načrtovan (pa čeprav je bilo načrtovanje zaradi negotovih razmer zelo težko) in seveda tako tudi voden. Županu in njegovim sodelavcem čestitam, mislim pa, da to lahko tudi vsem nam, ki smo vsekakor vsi po vrsti del te zgodbe o uspehu.«
Franc Sever, SDS: »Tudi jaz nimam na poslovanje v lanskem letu prav nobene pripombe. Trdim, da je transpa-rentno in odgovorno. Tako smo ga tudi spremljali in ga soglasno potrjevali. Se pa bojim, da bomo imeli letos težave zaradi davka na nepremičnine, ki je mnogo premalo premišljen. Ne le da bodo sredstva prišla mnogo kasneje kot prejšnja leta, nakopal nam bo tudi obilo težav zaradi nekaterih obremenitev, recimo gospodarstva in družbene infrastrukture.«
Srečko Korošec, Desus: »Proračunsko porabo smo celo leto podrobno spremljali, zanjo smo soglasno stali vsi svetniki. In vsi smo lahko zelo zadovoljni.«
Jože Kavtičnik, samostojni svetnik: »Nikoli nisem imel težav podpreti nekaj, kar je res dobro. Bilo je prav, da smo namenili toliko energije dobremu načrtovanju in potem re-
dnemu spremljanju vsega, kar se je dogajalo. Ponosen sem, da je naš proračun tako dobro uravnotežen, da imamo celo presežek, ki nam zagotavlja tekočo likvidnost. Ponosen pa sem tudi, da najdemo dovolj sredstev za mlade, šport in socialo.«
Andrej Kuzman, NSi: »Pridružujem se vsemu povedanemu in pri podpori zaključnega računa za lansko leto nimam prav nobenih pomislekov.
V precejšnji meri poplačali kredit in tekoče dolgove
v 1 •
S sprejetjem lanskega zaključnega računa svetniki Občine Šmartno ob Paki omogočili nadaljnje zadolževanje za kohezijski projekt - Pohvalili delo nadzornega odbora
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 24. marca -
Med 12 točkami dnevnega reda seje sveta Občine Šmartno ob Paki v ponedeljek velja poudariti predvsem predlog lanskega zaključnega računa ter poročilo o delu nadzornega odbora za lani.
Za 130 tisoč evrov več prihodkov kot odhodkov
»Lansko poslovno leto je lokalna skupnost sklenila s približno pet odstotki več denarja, kot smo predvideli v rebalansu proračuna. Razlika med prihodki in odhodki je znašala 130 tisoč evrov, edina odstopanja od sprejetega rebalansa proračuna beležimo pri kohezij-skem projektu vodooskrbe. V zemljo je bilo položeno manj cevi, kot smo jih načrtovali in tudi plačali. Na ostalih proračunskih postavkah smo se dosledno držali dogo-
vorjenega. Res je, da nismo vsega uresničili, vendar je bilo vse po načrtih.« S temi besedami je razložil lanski zaključni račun šmarški župan Janko Kopušar. Po njegovih zagotovilih so v precejšnji meri poplačali kredit in tekoče dolgove. Imajo še nekaj obveznosti iz preteklosti, vendar z upniki sklepajo dogovore o poravnavi. Upa, da bodo v prvi polovici tega leta uredili tudi to. Svetniki na zaključni račun proračuna niso imeli pripomb, so se pa ustavili ob neizkoriščenih skromnih sredstvih, ki so bila v proračunu rezervirana za razvoj malega gospodarstva in podjetništva. Dobili so zagotovilo, da bo letos drugače, saj komisija za gospodarstvo, ki so jo ustanovili, zavzeto pripravlja nekatere ukrepe. Z »zeleno lučjo« za zaključni račun lanskega proračuna so svetniki omogočili nadaljnje zadolževanje lokalne skupnosti predvsem za plačilo obveznosti kohezijskega projekta izgra-
dnje povezovalnega vodovoda, ki napreduje po programu.
Naš namen: Opozarjanje na napake
Alojz Slemenšek, predsednik nadzornega odbora, je pri poročanju o delu slednjega v preteklem letu menil, da je bilo uspešno. Pregledali so poslovanje javnih zavodov (osnov-
Alojz Slemenšek: »Ker se sam umikam iz aktivne politike, želim novim članom odbora uspešno delo in še večjo podporo svetnikov.«
ne šole in Mladinskega centra), izvedli nadzor zaključnega računa občinskega proračuna za leto 2012. Največ nepravilnosti so ugotovili pri poslovanju Mladinskega centra. Nekatere so odgovorni odpravili, nekatere na to še čakajo. »Naš namen je bil opozarjanje na ugotovljene napake in težnja po njihovi čimprejšnji odpravi in nič drugega,« je med drugim dejal Sle-menšek. Pri tem se je zahvalil županu in občinski upravi za dobro sodelovanje in svetnikom, ki so podpirali njihovo delo. Izrazil je prepričanje, da vztrajnost članov odbora ni bila zaman in da so s svojim delom pri-
spevali k »boljši in bolj demokratični občini Šmartno ob Paki.«
Da je bilo delo nadzornega odbora kakovostno in si njegovi člani zaslužijo pohvalo za deo, opravljeno z veliko mero entuziazma, so v razpravi zagotavljali vsi razpravljal-ci. Niso pa se vsi strinjali s Slemen-škovim mnenjem, da je na začetku delovanja njihovo delo naletelo na odpor pri nekaterih svetnikih. Slemenšek je še dejal, da bodo do letošnjih lokalnih volitev opravili nadzor zaključnega računa šmar-ške osnovne šole, za revizijo tega mladinskega centra pa se niso odločili, ker je letos prišlo do zamenjave
njegovega vodstva. Svetnikom je še predlagal, naj za naslednji mandat sprejmejo ustreznejše financiranje dela članov odbora.
V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli Pravilnik o dodeljevanju nepovratnih sredstev za izgradnjo malih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte v lokalni skupnosti za obdobje 2014 do vključno 2017 ter poročila o delovanju Lekarne Velenje, Policijske postaje Velenje ter šmarških javnih zavodov Osnovne šole bratov Letonje in Mladinskega centra.
■
90 tisoč evrov za različne projekte
Velenje, 21. marca - Mestna občina Velenje je objavila Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti/programov/projektov/prireditev, ki niso predmet drugih financiranj iz proračuna občine za leto 2014. Zanj so namenili 90 tisoč evrov. Do sredstev bodo upravičene fizične in pravne osebe za projekte, ki se bodo dogajali v občini, ali za tiste, ki bodo promovirali MO Velenje v drugih krajih. Do sofinanciranja niso upravičene krajevne skupnosti, mestne četrti ter pravne in fizične osebe, ki se lahko prijavijo na druge razpise občine. Lani je občina za isti razpis odobrila in izplačala dobrih 92 tisoč evrov.

Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
Men
27. marca 2014
Stavka rudarjev preklicana
Tri mesece za pripravo programa finančnega in poslovnega prestrukturiranja, s katerim se bo PV omogočilo pozitivno poslovanje v HSE
Milena Krstič - Planine
Velenje, 21. marca - Sindikat Premogovnika Velenje (PV) je v petek preklical stavko, napovedano za 24. marec. Ta je bila napovedana že za 10. marce, a so jo zaradi odstopa uprave PV in imenovanja novega predsednika uprave zamrznili do tega ponedeljka.
V	petek pa so z novo upravo družbe in generalnim direktorjem Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) podpisali sporazum o uresničitvi stavkovnih zahtev in stavko preklicali.
V	vmesnem času so na pogajanjih člani pogajalske skupine z novim vodstvom Premogo-
Izplačilo delovne uspešnosti za vse
Regres za leto 2013 ostane v višini minimalne plače. Izplačilo delovne uspešnosti bo za vse zaposlene v Skupini. Zaposleni v PV in HTZ so delna poplačila prejeli v petek, ostali jih bodo v kratkem.
Vodstvi PV in I HSE bosta v treh mesecih uskladili tolmačenje že podpisanih pogodb in po potrebi ■ podpisali nove
vnika Velenje (po odstopu uprave na čelu z dr. Milanom Medvedom je nadzorni svet za novega predsednika imenoval Ivana Pohorca) in generalnim direktorjem HSE Blažem Košorokom zbližali stališča.
Sporazum, ki so ga podpisali, zajema zavezo, da bosta uprava PV in generalni direktor HSE v treh mesecih pripravila program finančnega in poslovnega prestrukturiranja, s katerim se bo Skupini PV omogočilo pozitivno poslovanje. Podpisniki sporazuma si bodo prizadevali uskladiti ceno premoga, da bo vsebovala vse stroške, ki nastanejo v procesu izkopavanja premoga. Generalni direktor HSE pa si bo prizadeval, da bo do 1. julija letos s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta HSE uskladili plačna razmerja in dodatna izplačila družb v skupini HSE. Obenem se je zavezal, da bo s svojo avtoriteto poskrbel, da se že opravljeni posli v skupini HSE tudi poplačajo. Najkasneje v treh mesecih.
Premogovnik bo izdelal nov strateški razvojni načrt, ki bo skupaj s finančnim prestrukturiranjem predstavljal temelj nadaljnjega poslovanja celotne Skupine. Ta faza - pre-
Ferdinand Žerak: »V treh mesecih se moramo dogovoriti o ceni, ki bo zagotavljala normalno poslovanje.«

strukturiranje, izločanje poslovno nepotrebnih sredstev in dezinvestiranje - je načrtovana že dalj časa, pravijo v Premogovniku, a je zaradi zahtevnih gospodarskih okoliščin in položaja slovenskega nepremičninskega trga zdaj bistveno bolj zaostrena in močno otežuje izvajanje teh procesov.
»Zadovoljni smo, da smo uspeli PV ob pomoči HSE in ostalih deležnikov izvleči iz situacije, v kateri bi se lahko znašel v zelo kratkem času. Likvidnost za zdaj ni več vprašljiva, bo pa treba Premogovnik v naslednjih treh mesecih držati nad vodo. Ne bo lahko, potrebnega bo veliko dogovarjanja, veliko dela in tudi odrekanja, da bomo zadeve normalizirali,« je po podpisu sporazuma dejal predsednik podjetniškega sindikata in vodja pogajalske skupine Ferdinand Žerak.
Ü
»Rdeči piki« za dizajn iz Skupine Gorenje
Velenje, Essen, 24. marca - Go-
renjev dizajn je bil tudi letos odlikovan na mednarodnem tekmovanju za najbolje oblikovane izdelke Red Dot, in sicer je Skupina Gorenje 40-člansko strokovno žirijo prepričala dvakrat: z dizajnom vgradne pečice z interaktivnim barvnim zaslonom na dotik znamke Gorenje ter dizajnom vgradne pečice iz linije kuhinjskih aparatov Pro Series™ znamke Asko.
Nagrajena pečica blagovne znamke Gorenje je predstavnica nove generacije vgradnih pečic, ki bo na trge uvedena letos. Direktorica pro-duktnega oblikovanja v Gorenjevem design studiu Lidija Pritržnik pravi: »Ponosni smo, da je žirija ponovno prepoznala oblikovalsko kakovost aparata, ki je plod timskega dela Go-renjeve razvojne ekipe in njegovega design studia. Sofisticirana, a nevsiljiva estetika omogoča, da se pečica
oblikovno vklaplja v raznolike kuhinjske ambiente kot samostojen izdelek ali pa kot niz različnih modelov pečic. Uporaba velikih steklenih površin, nerjaveča pločevina, odporna na prstne odtise, premišljeno oblikova-
Skupina Gorenje tudi I letos v družbi najboljših v oblikovanju
na notranjost vrat in pirolitična funkcija, omogočajo enostavno čiščenje pečice. Kompleksna tehnologija je prevedena v prijazen intuitiven uporabniški vmesnik, preprost za uporabo uporabnikom z različnimi nivoji kuharskega znanja. Enostavna interakcija s pečico preko barvnega ekrana z drsenjem na dotik, izbira jedi z recepti preko privlačnih fotografij in skrbno izbrani zvočni odzivi vzbujajo prijetne čute med uporabo.«
Nagrajen je bil tudi dizajn pečice Asko OCS8676S iz ekskluzivne linije Asko Pro Series™, ki jo sestavljajo visoko zmogljivi kuhinjski aparati iz nerjavečega jekla. Dizajn nagrajene pečice izvira iz minima-lizma in funkcionalizma švedskega dizajna, pečica pa uporabniku omogoča upravljanje preko barvnega zaslona na dotik in izbiro med različnimi funkcijami za pripravo hrane.
Ekipa podjetja Gorenje design studio, ki je sodelovala pri oblikovanju nagrajene pečice Gorenje, in direktorica Gorenjevega design studia Jasna Petan: Tomi Krašovec, Urša Kovačič, Miran Napotnik, Mojca Kaiser, Matevž Popič, direktorica produktnega oblikovanja Lidija Pritržnik in Jasna Petan (od desne proti levi).
Za letošnje oblikovalske nagrade Red Dot je prispelo 4.815 prijav iz 53 držav, slavnostna podelitev nagrad zmagovalcem pa bo 7. julija v Essnu. Skupina Gorenje je večkratni prejemnik nagrade. Prvič jo je prejela leta 2005 kot prvo podjetje iz Slovenije.	n
Era, d. o. o. v prisilno poravnavo
V velikih finančnih težavah se je znašla tudi Era, d. o. o, zato je direktor Gvido Omladič v skladu z novo zakonodajo, predlagal zanjo prisilno poravnavo. Upnikom ponuja sto odstotno poplačilo terjatev v štirih letih. Gre za družbo, ki se ukvarja z upravljanjem, financiranjem in storitvami, med drugim tudi s prodajo in oddajanjem nepremičnin. Omladič zagotavlja, da bodo terjatve lahko pokrili. Prav tako poudarja, da vse ostale Erine hčerinske družbe normalno poslujejo in tudi poravnavajo vse obveznosti do zaposlenih.	■ mz
Nenamensko porabljena sredstva je treba vrniti
RCE bo moral vrniti del odobrenih nepovratnih sredstev, načrtovane prostorske kapacitete stare elektrarne pa so bile predimenzionirane
Mira Zakošek
mag. Sandi Vasle, direktor Razvojnega centra Energija
Od razvojnega centra Energija, ki naj bi med drugim združil nakopičeno znanje v energetiki, rudarstvu in ekologiji in zastavil številne nove projekte in s tem tudi delovna mesta, smo si v Šaleški dolini veliko obetali. Očitno pa so koraki nekoliko zastali. Kaj se torej dogaja s tem centrom? Pogovarjali smo se z novoimenovanim direktorjem mag. Sandijem Vasletom.
V Razvojnem centru Energija trenutno poteka sedemnajst razvoj-no-raziskovalnih projektov, pri katerih se praktična znanja povezujejo s teoretičnim in akademskim znanjem pri konkretnih inova-tivnih tehnoloških projektih, ki jih udejanjajo z mnogimi tukajšnjimi kolektivi. Za prijavljene projekte so od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo oziroma Evropskega sklada za regionalni razvoj od predvidenih 10,9 milijonov evrov doslej prejeli 7,2 milijona evrov, za omenjene projekte pa bodo morali zagotoviti še 12 milijonov lastnih sredstev.
V javnosti se že nekaj časa govori, da bo moral Esotech vrniti 1,2 milijona evrov nenamensko porabljenih sredstev. Za kakšno nenamensko porabo je šlo?
»Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo se je na osnovi končnega poročila in že izvedenih korektivnih ukrepov - zaradi začasne kratkotrajne oddaje dela objekta na lokaciji Preloška 1 (Esotech) v neupravičen pod-najem - odločilo za ukrep vračila sredstev, namenjenih za nakup in obnovo objekta. Višina sofinanciranja je znašala 1.078.962,50 evrov,« pravi Vasle.
Načrtovane prenove stare elektrarne ne bo
»Glede na dejanske potrebe po prostorskih kapacitetah za izvajanje ra-zvojno-raziskovalnih projektov je bilo ugotovljeno, da so v prijavi načrtovane prostorske kapacitete predimenzionirane, zato sta RCE in Premogovnik Velenje zaprosila pristojno ministrstvo za odobritev opustitve izgradnje dodatnih prostorskih kapacitet, predvidenih v poslovnem načrtu RCE (obnova objekta Stare elektrarne na lokaciji Starega jaška). Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je ta predlog že odobrilo, izveden pa bo z naslednjim aneksom k pogodbi o sofinanciranju, pojasnjuje mag. Vasle, ki ocenjuje tudi, da je letošnje leto zanje izjemno pomembno, saj morajo zaključiti praktično vse projekte. Ustanoviti morajo tudi 11 »spin off« podjetij, ki bodo živela od razvojno raziskovalnih projektov, ki jih bodo za člane konzorcija in druge naročnike razvijali tudi v prihodnje. Seveda bodo skušali za razvojno raziskovalno delo tudi v bodoče pridobiti nepovratna evropska in državna sredstva.
Evropa podpira razvoj malih in srednjih podjetij
Poslanka Zofija Mazej Kukovič je kot poročevalka za EPP skupino v pogajanjih med Parlamentom, Svetom in Komisijo zagotovila sredstva za razvoj malih in srednjih podjetij. »Moramo se zavedati, da bodo nekatere države članice morale oklestiti večji delež svojega proračuna za investicije. Prav zaradi tega sem se potegovala, da zagotovimo 287 milijonov evrov iz Obzorja 2020 v celoti za ta program. Izziv za vsa podjetja, tako v Sloveniji kot v Evropi, je pridobiti dodatna sredstva v podporo njihovim raziskavam in inovacijam. Prvi program Eurostars je ustvaril skoraj 10 tisoč novih delovnih mest,« je povedala Mazej Kukovičeva
Novi program Eurostars bo razpolagal s skoraj trikrat toliko sredstvi kot v prejšnjem obdobju.
■ mz

Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 5
27. marca 2014
GOSPODARSTVO
Še kakovostnejša oskrba brez podražitev
5
Komunalno podjetje Velenje lansko poslovno leto sklenilo z dobrimi 58 tisoč evri dobička - Kohezijski projekti v skladu z načrti - Pisana druščina govori isti jezik, rešuje iste težave, ima iste cilje
Tatjana Podgoršek
Komunalno podjetje Velenje (KPV) je lani ustvarilo več kot 21,5 milijonov evrov prihodkov in dobrih 58 tisoč evrov dobička, kar se ni zgodilo že kar nekaj let. Zato župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič na novinarski konferenci prejšnji ponedeljek ni skrival zadovoljstva ob doseženih rezultatih.
V skladu z organi upravljanja in pričakovanji lastnic
Po Kontičevih besedah so v treh letih vložili precej naporov v to, da KPV posluje neoporečno, likvidno, transparentno, ima poravnane obveznosti do dobaviteljev, da danes posluje po načrtih organov upravljanja ter pričakovanjih njegovih lastnic - občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. »Z imenovanjem dr. Uroša Rotnika za direktorja podjetja pred dobrim letom dni se je
pojavilo vprašanje, ali je naša odločitev prava. Strinjal sem se z njo in danes lahko zanesljivo rečem, da je KPV podjetje, na katerega je lahko lokalna skupnost ponosna, poslovne odločitve se spreminjajo, korporativno upravljanje je takšno, kot mora biti.« Poudaril je še, da je osnovna naloga komunale ohranjanje visoko raven oskrbe s komunalnimi dobrinami brez obremenjevanja občanov in občank. Kontič je izrazil zadovoljstvo tudi o izgradnji več kot 42 milijonov evrov vrednih kohezijskih projektov - celovita oskrba Šaleške doline s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Aktivnosti koordinira KPV, potekajo pa po finančnem in ter-minskem načrtu.
Vse poslovne enote pozitivne
Uroš Rotnik je povedal, da bo projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda končan do letošnje prve polovice leta, projekt vodooskrbe
pa do konca prihodnjega leta. Na javni vodooskrbni sistem podjetja je priključenih dobrih 43.600 ali 96,3 odstotka občanov v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Pa-
ki, na sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda pa nekaj več kot 35 tisoč prebivalcev doline ali 77,6 odstotka. Poleg omenjenih kohezij-skih projektov namenjajo največjo
skrb zamenjavi betonskih in azbestnih cevi, ki jih je v Velenju še približno dva kilometra (največ v Ška-lah), ter obnovi cevovodov, pri katerih beležijo največ vodnih izgub. Sicer pa je Rotnik še dodal, da so poslovno leto 2013 vse enote sklenile pozitivno. Za letos načrtujejo za 20,65 milijona evrov stroškov in 20,69 milijona evrov prihodkov ter 29 tisoč evrov dobička. »V letu 2014 ne predvidevamo nobenih sprememb cen vodooskrbe in ogrevanja. Pri oskrbi s plinom pa lahko pride do sprememb v ceni zaradi sprememb pri dobavitelju. Toda ta dejavnost predstavlja v skupnih prihodkih podjetja zanemarljiv delež,« je zagotovil Uroš Rotnik.
Vse odločitve sprejemajo soglasno
Z besedami pohvale ni skoparila tudi predsednica skupščine KPV Andreja Katič. Zagotovila je, da člani skupščine sprejemajo vse odločitve soglasno. »Pri predstavnikih
lastnikov pride do različnih prvih mnenj, ko pa pregledamo dokumentacijo, ko se malo bolj pogovorimo, smo enotni. Z novim vodstvom KPV je dobro delovati. Hitro se odziva, dobivamo prave informacije, forenzične raziskave niso potrebne za to, da dobimo jasno sliko o delovanju podjetja,« je dejala Katičeva.
Vračilo 13 tisoč evrov
Tudi po mnenju predsednika nadzornega sveta KPV Franca Seveija, v pretekli letih sicer ostrega kritika podjetja, so v zadnjem letu opazne spremembe na bolje. »Glede poslovanja nimam pripomb, imam pa jih še glede kadrov, česar pa ni mogoče rešiti takoj. Prehajamo v okvire, v katerih bo podjetje poslovalo pravilno, finančna konsolidacija je uspela. V drugi fazi pripravljamo reorganizacijo, da bodo vsi zaposleni vedeli, zakaj hodijo v službo. V nadzornem svetu smo pisana druščina, ki govori isti jezik, rešuje iste težave in ima iste skupne cilje.« Po njegovih besedah ima individualno pogodbo namesto prejšnjih 6 zaposlenih le še direktor. Uspelo pa mu je tudi, da bodo tri osebe morale vrniti nezakonito izplačana sredstva v višini 13 tisoč evrov.
■
Skrb za kadre jemljejo resno
V Esotechu zaposlili 30 novih sodelavcev, 35 mladim omogočili počitniško delo, 23 se jih izobražuje ob delu
Velenje - Vsako podjetje, ki se želi razvijati in obstati na trgu, mora vlagati v inovativnost, razvoj in izobraževanje ter šolanje svojih kadrov. To še posebej velja v inženiring podjetjih. V Esotechu vzgojo svojih kadrov že dolgo jemljejo zelo resno.
Lani so zaposlili preko trideset novih sodelavcev in za skoraj 10 odstotkov povečali število zaposlenih. Danes jih je v skupini že 230. To predstavlja svetlo točko upanja mladim tehnikom, inženirjem ter drugim, ki se vidijo v inovativnem in razvojnem okolju. Ne samo delovati, tudi delati, poudarjajo v Esotechu, saj dobi podjetje na trgu plačano samo tisto delovno uro, ki dodaja vrednost končnemu kupcu.
Vsako leto petintridesetim dijakom in študentom omogočijo, da pri njih opravljajo počitniško delo, ki jim ga tudi plačajo. Skupaj s Šolskim centrom Velenje in Obrtno zbornico omogočajo vsako leto izvajanje programov obvezne prakse desetim dijakom. Enako sodelovanje imajo tudi z Univerzo v Mariboru, Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za energetiko in VŠVO.
Kadrovsko štipendijo prejema trenutno dvaindvajset dijakov in študentov, za kar podjetje namenja trideset tisoč evrov letno. Poleg tega se ob delu šola triindvajset zaposlenih. V podjetju se zavedajo, da morajo ostati v stiku z zadnjimi dosežki na svojih področjih, zato se na leto vsak tretji udeleži vsaj enega strokovnega izobraževanja, ki v povprečju stane okoli 500 evrov.
Podjetje je zgradilo lastni model kompetenc, ki jih morajo usvojiti bodoči sodelavci. Za izgradnjo teh osebnostnih kvalitet skrbijo s sistemom mentorstva. Vsakemu novemu sodelavcu je dodeljen mentor, ki ima za to odrejenih štirideset ur mesečno. Na koncu usposabljanja se predstavi širšemu vodstvu podjetja z zaključno nalogo in osvojenim znanjem.
V vodstvu podjetja verjamejo, da bodo kljub zaostrenim pogojem v okolju in spremenjenim okoliščinam skozi poslovanje to zagotavljali tudi v prihodnje. Pričakujejo pa, da bo lokalno in širše politično okolje zagotavljalo poslovno stabilnost za razvojno in visoko tehnološko usmerjena podjetja. Samo tako bodo ta podjetja lahko še naprej zaposlovala mlade inovativne in podjetniško razmišljujoče kadre.
Za 22 kadrovskih štipendij namenjajo 30.000 evrov letno
n

naslov za uspesno reklamo!
Urbano - divje, lokalno - globalno
V parku Novo Celje restavracija Galerija okusov razvaja brbončice z jedmi tradicionalne slovenske kulinarike, pripravljene na sodoben način -Izjemna lokacija, izjemne jedi za izjemne dogodke ali priložnosti
Tatjana Podgoršek
Novo Celje, 21. marca - Gostilna pri šefu, ki velja ta hip za najbolj znano slovensko gostilno, je minuli petek dobila resno tekmico - Galerijo okusov. Ta je odprla vrata v Grajski Megi, čudovitem parku v neposredni bližini baročnega dvorca v Novem Celju. Zasluge za to imata 'chef Borut Jovan, ki je potrebno kuharsko znanje pridobival v restavracijah z Michelinovi-mi zvezdicami in po Mencigerjevi lestvici sodi med top 10 chefov v
Prednost restavracije pred drugimi podobnimi gostinskimi lokali naj bi gostje zaznali zato, ker kuhajo v njej tisto, kar da narava, ker to radi delajo in ker kuhajo s srcem.
Sloveniji, ter Gašper Puhan, oblikovalec z žilico za marketing. V restavraciji sta združila na videz nezdružljivo: urbano in divje, moderno in tradicionalno, lokalno in globalno.
Galerija okusov -novo nepozabno kulinarično doživetje
Kot sta povedala Gašper in Borut, ju je povezala okusna slovenska kulinarika, sodobni trendi oblikovanja in drugačen pogled na svet. Ne odmikata se od tradicije, ampak v njej skrbno iščeta navdih. Ne bežita pred znanjem o uporabi lopate in
motike, ampak ga črpata od »Loj-zov«, starešin pridelave, predelave in uporabe domačih pridelkov. »V Sloveniji imamo odlične surovine, odlično kulinarično izročilo. Če te zadeve združimo in nadgradimo s
delajo in ker kuhajo s srcem.
V	Galeriji okusov organizirajo edinstvena, neponovljiva kulinarična in druga doživetja. Z interaktivnimi vsebinami prav vsakomur ponujajo možnost za tiste najlepše in nepozabne trenutke, osebno in poslovno rast, povezovanje, izobraževanje, druženje in napredovanje. Bogati okusi, lokalne dobrote, domačnost, kreativnost in drugačnost Galerije okusov, vsestranskost, znanje in domišljija sodelavcev ter dinamika prostorov omogočajo, da bo dogodek neponovljiv in edinstven, zagotavljata Borut in Gašper.
Naključnih gostov v restavraciji gotovo ne bo, bodo pa tisti, ki imajo radi kulinariko, jo spoštujejo in si radi razvajajo brbončice. Restavracija je odprta od četrtka do sobote.
Teden restavracij
V	Sloveniji do 30. marca poteka Teden restavracij. V njej sodeluje
Gašper Puhar ( z leve) in chef Borut Jovan sta skupaj s svojima sopotnicama prepričana, da je ideja o Galeriji
okusov prava.
Za razvajanje brbončic so na otvoritvi poskrbeli študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor.
sodobnimi kulinaričnimi tehnikami, je lahko to zgodba o uspehu. Verjameva, da je to prava ideja.« Prav tako verjameta, da bodo gostje že ob prvem obisku zaznali prednost Galerije okusov pred drugimi restavracijami zato, ker kuhajo v njej tisto, kar da narava, ker to radi
69 vrhunskih slovenskih restavracij in gostiln. Med njimi tudi galerija okusov iz Novega Celja. Zato vabljeni na kulinarična doživetja v restavracijo, kjer se združujejo na videz nezdružljivi: urbano - divje, moderno - tradicionalno, lokalno - globalno.	■
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 6
6
UTRIP
Men
27. marca 2014
OD SREDEDO ■ TO.
žabjor
perspektiva
Sreda, 19. marec
Državni svet je nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja zaradi pravnomočno izrečene sedemmesečne zaporne kazni razrešil s funkcije državnega svetnika.
Iz stranke SDS so sporočili, da jim je uspelo zbrati več kot 40 tisoč podpisov, ki so potrebni za izvedbo referenduma o noveli zakona o arhivskem gradivu in arhivih.
Pred višjim sodiščem so se zbrali podporniki in nasprotniki Janeza Janše. A senat v zadevi Patria še ni sprejel odločitve.
šče vložila zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona o davku na nepremičnine, kar je že sedma zahteva za takšno presojo.
ZDA so naznanile nove sankcije proti ruskim državljanom, ki so blizu predsedniku Vladimirju Putinu.
Petek, 21. marec
Bil je prvi tekmovalni dan smučarskih skakalcev v Planici. Razveselili smo se tretjega mesta Petra Prevca.
Pred sodiščem so se zbrali podporniki in nasprotniki Janeza Janše.
Alenka Bratušek je bila samozavestna. Dejala je, da se je prejšnja vlada poslovila s porazno bilanco, in dodala, da je sedanji vladi »uspelo povrniti mednarodni ugled Slovenije«.
V eksploziji granate iz prve svetovne vojne sta bila na zahodu Belgije ubita dva delavca.
Italijansko sodišče je nekdanjemu premierju Silviu Berlusconiju potrdilo dveletno prepoved opravljanja javne funkcije zaradi lanske obsodbe za davčno utajo.
Približno dvesto tajvanskih študentov in aktivistov je zasedlo taj-vanski parlament, s čimer so želeli preprečiti ratifikacijo trgovinskega sporazuma s Kitajsko.
Četrtek, 20. marec
Vlada je sprejela prve spremembe zakona o davku na nepremičnine, s katerimi je izenačila t. i. rezidenč-ne in nerezidenčne nepremičnine.
Vlada je izenačila obdavčitev rezidenčnih in nerezidenčnih nepremičnin.
Skupina 35 koalicijskih poslancev je na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti 82. člena zakona o volitvah v DZ, ki govori o glasovanju v tujini po pošti.
Predsednik DL Gregor Virant se je s pismom obrnil na člane stranke in jih prosil za podporo »v težkih trenutkih«. Zapisal je, da gre v zadevi letalske vozovnice za zaroto proti stranki in njemu osebno.
Parlamentarna komisija za oceno delovanja ekstremističnih skupin je pripravila zaslišanje. Predse je poklicala le pisatelja Toneta Partljiča, nato pa odločila, da bo z zaslišanji drugih pobudnikov mariborskih vstaj počakala.
Varuhinja človekovih pravic Vla-sta Nussdorfer je na ustavno sodi-
Alenka Bratušek je bila zadovoljna in ponosna na svoje delo.
Zelo vesela je bila tudi premier-ka. Dejala je, da sta ji predsednika Evropske komisije in Evropske centralne banke dan pred tem »znova čestitala za lansko delo, a zavedamo se, da to še zdaleč ni končano«.
Vlada je razrešila generalnega sekretarja direktorata za socialne zadeve Davoija Dominkuša, neuradno zaradi nepravilnosti pri reševanju pritožb na dodelitve socialnih prejemkov.
Nepreklicno je odstopil izvršni direktor in glavni regijski koordinator Državljanske liste Igor Bordon. Ljubljanska borza je ustavila trgovanje z obveznicami Banke Celje; če do 25. aprila banka ne bo našla zasebnega kapitala, bodo terjatve prešle na slabo banko, delničarji pa bodo razlaščeni.
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal dokument o priključitvi Krima k Rusiji in tako končal zakonodajni postopek.
Turški premier Recep Tayyip Er-dogan je uresničil grožnjo in blokiral priljubljeno družbeno omrežje Twitter.
Sobota, 22. marec
Sodišče EU je odločilo, da ženske, ki jim otroka rodi nadomestna mati, nimajo enake pravice do plačanega porodniškega dopusta, kot to velja pri porodniškem ali posvo-jiteljskem dopustu.
Ruska vojska je vdrla v letališko oporišče Belbek na Krimu, v katerem so se zadrževale ukrajinske enote. Slišati je bilo strele.
Kitajski satelit je v Indijskem oceanu zaznal morebitni ostanek boe-inga 777-200, ki je z 239 ljudmi pogrešan od 8. marca. Na območje so poslali svoje ladje.
Glasovali so Benečani. Z 89 odstotki »za« so podprli predlog o ne-
odvisnosti. Izidi sicer niso pravnomočni.
Ulice Madrida je preplavilo več tisoč protestnikov, ki so trdili, da vladni varčevalni ukrepi uničujejo Španijo. Vlado so pozvali, naj jim neha dajati »prazne obljube«, sicer bodo šli do konca. Mnogi med njimi so grožnje uresničili takoj - vneli so se spopadi, v katerih je bilo več 100 ranjenih.
Nedelja, 23. marec
Bil je še en zmagoslaven dan v Planici. »Vse se je izšlo po željah. To je bila ena najbolj poštenih tekem v vsej sezoni. Deževalo je, ozračje je bilo mirno in to sem izkoristil. Občinstvo me je poneslo do zmage, dalo mi je zadnje atome moči,« je povedal Peter Prevc, ki je na tekmi zmagal in si s tem prislužil drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala.
Satelitske slike kažejo, da je letalo končalo v Indijskem oceanu.
so bili enotni, da zasluži reorganizacijo, a se nikakor niso mogli strinjati, kakšno.
Predstavniki naše države so začeli niz srečanj z vlagatelji po Evropi, čemur naj bi sledila izdaja evrskih obveznic.
Malezijske oblasti so sporočile, da je glede na zadnje satelitske podatke jasno, da je malezijsko potniško letalo strmoglavilo v južnem Indijskem oceanu in da preživelih ni.
Britanski premier David Came-
Turški premier je potrdil, da je Turčija sestrelila sirsko vojaško letalo, potem ko je to kršilo njen zračni prostor. Damasku je zagrozil z ostrim odzivom, če bi se kršitev ponovila.
Volili so v Franciji. Izidi vzporednih volitev so kazali, da je zmagovalka prvega kroga lokalnih volitev opozicijska desnosredinska stranka nekdanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja.
Srbski zunanji minister Ivan Mr-kič je opazil, da je v promocijskem spotu o Ukrajini in EU celotno območje nekdanje Jugoslavije označeno kot Hrvaška. Ukrajinskega veleposlanika je poklical na zagovor.
Ukrajinci so imeli medtem druge skrbi. V Donecku na vzhodu je več tisoč ljudi na zborovanju zahtevalo referendum o priključitvi k Rusiji, na Trgu neodvisnosti v Kijevu pa je potekal mirovni shod.
Ponedeljek, 24. marec
Poslanci so se zbrali na izredni seji. Znova so izglasovali novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, govorili o nepremičninskem davku in KPK. O slednji
ron je napovedal, da vrha skupine gospodarsko najbolj razvitih držav G8 v Sočiju letos ne bo, Barack Obama pa je novico še podžgal s predlogom, da se Rusijo iz skupine izključi.
Torek, 25. marec
Javnost je izvedela, da je večer pred tem odstopno izjavo podala ministrica za zdravje Alenka Trop Skaza. Na novinarski konferenci je pojasnila, da njena družina ne prenese vseh pritiskov. Premierka je odstop obžalovala in dejala, da se je ministrica reševanja težav v zdravstvu lotila z veliko odločnostjo.
Ministrica se je poslovila.
Urad informacijskega pooblaščenca je odločil, da bo moralo ministrstvo za finance razkriti kupca, ki je novembra kupil za 1,5 milijarde evrov slovenskih obveznic.
Je pa minister Čufer isti dan povedal, da bo morala Slovenija - če bo hotela zmanjšati zunanji dolg -še nižati pokojnine, javne izdatke in zaposlenost v javnem sektorju.
V Ukrajini so ubili skrajnega desničarja Aleksandra Muzička. A še bolj kot to, je javnost vznemiril posnetek domnevnega pogovora Ti-mošenkove, v katerem nekdanja zapornica pravi, »da je treba Ruse pobiti z jedrskim orožjem«.
Paraziti
Kaja Avberšek

"A imate podjetje, gospa?" "No, ja... ne... mislim, jaz sem podjetje, kako naj vam povem, samozaposlena v kulturi sem, to je skoraj tako, kot bi imela podjetje, če me razumete..." "Aha, razumem, ja..." Gospa na drugi strani telefonske žice (hm, kako bi se temu dandanašnji reklo, na drugi strani brezžice mogoče) je morda razumela, morda pa tudi ni. Njenega zavihanega nosu nisem videla, imam pa na (ne)srečo intuicijo precej dobro razvito in meje zbodel naravnost v oko. "Prekleti paraziti", je sikal vame. "Od države cuzate davkoplačevalski denar za vaše perverznosti", ni nehal. "Nihče vas ne potrebuje, sploh pa moramo štediti, kriza, recesija, konec sveta, stran s kulturo!", je še kar naprej tolkel, rezal in sekal. Saj. Mi verjameta, da mi je vsakič bolj zoprno odgovarjati na vprašanje, kakšen je moj status, kar se poklica tiče? In vedno bolj se poglabljam v razmišjanja o tem, kdo je tu res parazit. Delam in ustvarjam z najboljšimi nameni, družbo želim spodbuditi k premisleku, opozoriti na probleme na mehak način, z zgodbami, podobami, objekti, dogodki. Vsega bi se lotila, vse bi postorila, ne, ne zanima me denar, če gre za višji cilj . Da, zanima me denar, vedno bolj me zanima ta smrdljiva abstraktnost! Nabiram si stresne mišične vozle in vneta očesa (odpreveč videnja), vse bolj se sekiram, namesto da bi sekiro pustila v medu. Mi pravijo: "A narediš tole, saj ti to obvladaš, ti boš to takoj, saj to je nahitro, ne? Saj to ti je v veselje, ne? Pa saj veš, nimamo denarja, saj razumeš." Me pokličejo iz tega in onega medija: "Radi bi predstavili vaše delo, radi bi, da nam opišete svoje naslednje projekte, joj, kako ste ustvarjalni, kako so vaše stvaritve inteligentne, kako subtilne, super, veliko uspeha še naprej, hvala za sodelovanje!" "Sem te videla tam in tam, sem prebrala o tebi tam in tam, vidim, da ti laufa, vidim, da si uspešna, joj, kako fajn!" Ja, super. Celo sebe izlivam vsenaokrog, pomembna sem, ja, za družbo, tako se govori! Ampak čakaj, zakaj na mojem računu že mesece piše - od oka - minus šeststo evrov? Jaz pa parazit? In me vabijo sem in tja in gor in dol, bodi del te ali one razstave, pa imej samostojno razstavo pri nas, ja, kakšne super stvari delaš, veš, nimamo denarja, ne plačujemo razstavnin, sicer pa krijemo potne stroške, no, v eno smer, pa krasno referenco boš imela, to je pa zate sploh pomembno, a ne! Pridi, delaj, saj tako in tako živiš od svoje ustvarjalnosti, to je zate dobro, pa še kup krasnih kreativcev boš spoznala, aja, ne, ne krijemo potnih stroškov, ne, niti namestitve, boš že koga našla, saj saj! Nagrada zate je, da te umestimo v svoj program! Aha. Je hecno, na začetku, ko začenjaš svojo ustvarjalno pot in ko še imaš prihranke od vseh tistih štipendij, ker si bil pač priden v šoli in na faksu in pač vedno, in te zapravljanje nikoli ni posebej zanimalo. Potem pa neha biti hecno. Si bom vašo referenco namazala na kruh, njam njam! Si bom vašo velepomembno nagrado spravila v mapico, da bo ministrstvo za kulturo veselo, ko bodo videli, da sem vredna dovolj za njihovo podporico! Vesta, da moram dobesedno garati, se izpostavljati, (se) razstavljati, se dajati iz kože, dobivati nagrade, izrezovati morebitne medijske objave, vse dokumentirati, vedno znova obnavljati portfolijo, izpolnjevati nenavadne dokumente glede teh in onih davkov, si sama voditi računovodstvo, da me država blagovoli podpreti? Vesta, da nimam možnosti bolniške, da ne morem vzeti kredita (nikoli, nikoli v življenju!), da nimam pojma, kako bi brez pomoči staršev (ki so imeli srečo, da so živeli v družbi prijaznejšem sistemu) lahko, recimo, imela enkrat nekoč kakšnega otroka? Bogato naj se poročim? Ha ha! Mi, samozaposleni kulturni paraziti? O kom bi pisali novinarji (in zato dobivali plačo), če nas ne bi bilo? Čigava dela bi razstavljale galerije in muzeji (in zato vsi tam zaposleni dobivali plače), če nas ne bi bilo? Kdo je parazit, KDO JE PARAZIT?!? Jaz plačujem drugim, da delam za njih! Narobe svet, norost, nemogoče je mogoče! Podarim - dobim? Bilo - prošlo! Podarim - in-zato-še-plačam! In vedita, vedno poskušam videti svetlo stran. Biti prijazna, ustreči in tako naprej. Potrpežljivost, potrepežljivost. Zdaj imam pa počasi in zelo konkretno dovolj.
"Če ti kaj ne paše, se pa odseli," bi rekel Miha Mazzini. Vsi mi bi se morali odseliti, VSI! Potem se pa kopajte v štalah in nabijajte turbo--oberkrajnerje, še prosili boste, naj se vrnemo!
Priprave na sprejemne izpite
Velenje, 21. marca - Kulturno-umetniško društvo Koncentrat, ki združuje mlade umetnike iz Šaleške doline in širše, si je že ob ustanovitvi zadalo, da bodo člani svoja umetniška znanja delili z mladimi. V teh dneh pripravljajo priprave na sprejemne izpite umetniških fakultet za dijake šaleške in savinjske, koroške ter celjske regije. Tečajniki se bodo pripravili na sprejemni izpit, ki ga je potrebno opraviti pred vpisom na likovne fakultete za študij likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva, ilustracije, fotografije, vizualnih komunikacij, unikatnega in industrijskega oblikovanja ter krajinske arhitekture. Posvetili se bodo konkretnim nalogam na sprejemnih izpitih ter spoznali zakonitosti likovnega izražanja vsake smeri posebej. Prijave bodo zbirali do 4. aprila.	■ bš
V Madridu so potekali protesti. Več 100 ljudi je bilo ranjenih.
■
107,81
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 7
27. marca 2014
AKTUALNO
Zadovoljni tako s prijaznostjo kot kakovostjo
7
Strokovni delavci Upravne enote Velenje z Upravno enoto Gornja Radgona sodelujejo pri reševanju najtežjega vprašanja denacionalizacije - Radenske
Milena Krstič - Planine
Velenje - Na Upravni enoti Velenje so lani v celoti izpolnili poslovni načrt, ki ga vsakič sprejmejo za tekoče leto. Rešili so okoli 18.000 upravnih postopkov, med njimi 2.000 potnih listin, 5.000 osebnih izkaznic, izdali 400 gradbenih dovoljenj in uredili čez 40.000 drugih upravnih nalog, h katerim sodijo različna potrdila, vpisi v evidence in podobno, pojasnjuje načelnik UE Velenje Fidel Krupic. Koliko seje pri delu odrazila kriza? Se ta denimo v gradbenih zadevah kaj pozna, če lansko leto primerjate s predhodnimi?
Nepovezanost evidenc je nerazumljiva.
»Po številu izdanih gradbenih dovoljenj ne, v strukturi pa. Pri gradbenih dovoljenjih prevladuje individualna gradnja in gradnja manj zahtevnih objektov, kot so lope, garaže, ograje. Investicijskih gradenj pa je bistveno manj. Nekdaj so gradili velike centre, hale ... Gorenje je širilo proizvodnjo in skoraj vsako leto na novo postavilo kakšen objekt, tudi druga podjetja so gradila. Tega zdaj praktično ni več.«
Izstopajo tudi tako imenovane »tujske« zadeve, povezane z gradnjo bloka 6. Pri tem+negre večza migrante, kakršni so sem prihajali nekdaj, iz držav bivše Jugoslavije. Delovni migranti prihajajo zdaj k nam iz Evropske unije. Postopki z njimi so najbržbolj zapleteni, zaposleni potrebujejo več znanja... »To drži. Struktura je drugačna. Absolutno število zadev je bilo sicer nekoliko manjše kot leto pred tem, struktura pa pestra. Pretežno je
Fidel Krupic: »Operativcev je premalo. Zelo so obremenjeni.«
šlo za Poljake, Bolgare, Romune in njihove družine.«
Ste imeli s postopki kaj težav?
»V bistvu ne. Tu in tam se je sicer pojavilo kakšno strokovno vprašanje, a smo ga razrešili znotraj upravne enote in skupine pravnikov, ki združi moči, kadar naletijo na kakšno bolj strokovno, zahtevno vprašanje.«
Zaostankov nimate?
»Od 18.000 zadev nam je ostalo nerešenih 500. Ne gre pa za klasične zaostanke oziroma nerešene zadeve, ampak bolj za tiste, ki so do nas prišle decembra in do zadnjega decembra niso bile rešene.« Denacionalizacija v tem prostoru je končana?
»Velika večina zadev je bila rešenih. Nerešena so ostala le izjemno strokovno zapletena vprašanja, ki pa niso odvisna samo od nas, ker je v teh primerih strank v postopku več.«
Strokovno pomoč nudite UE Gornja Radgona.
»Sodelujemo pri reševanju najtežjega vprašanja, denacionalizacije Radenske. Vrednost zahtevka je 100 milijonov evrov in to vsekakor ni zadeva, ki bi bila rešljiva čez noč. Samo za to, da je nekdo dokazal, da je državljan in s tem upravičenec do vračila, je po sodni poti preko višjih, vrhovnih sodišč potreboval 17 let. Kje pa so še vsa ostala dejanska vprašanja, denimo ali vračati v naravi, obveznicah?« Pomagate v tem primeru zaradi izkušenj, ki jih imate z denacio-nalizacijskimi postopki na tem območju?
»Da, in prav ponosen sem na strokovno znanje naših zaposlenih. Od vseh upravnih enot v Sloveniji sta bili za pomoč v tem postopku izbrani dve, poleg nas tudi Celje.« Pa letos? Se obetajo kakšne nove zadeve ob že ustaljenem delu?
»Pripraviti je treba volilne imenike, 25. maja so volitve slovenskih poslancev v evropski parlament. Kandidati, ki bodo kandidirali s
Zaradi prostorske stiske v arhivu Upravne enote Velenje ne morejo več hraniti vse projektne dokumentacije, zato pozivajo ljudi, da jo pri njih prevzamejo. Mogoče jo bo kdo še potreboval ali pa bi jo želel imeti doma.
podpisi volilcev, že zbirajo podpise. To pomeni tudi povečan obseg dela na okencih, kjer je treba vsak podpis overiti. Večji je obseg del tudi zaradi referendumov. Jeseni pa nas čakajo še lokalne volitve.« Slavni ZUJF? Koliko se vam pozna?
»Zelo. Pozna se že v zmanjšanih plačah. Mi smo lani zabeležili 6-od-stotni padec plač in 10-odstotni pa-
Struktura tujcev je drugačna, kot je bila nekdaj.-
dec pri materialnih stroških. Dobesedno praskamo. Obremenjeni smo enako kot v gospodarstvu, edina sreča, ki jo imamo, če se primerjamo z njimi, je ta, da imamo redne fiksne plače in tega se zavedamo.«
Zadovoljstvo strank?
»Povečano. Zanimivo, da se to povečuje vsako leto, povečuje pa se tudi zadovoljstvo zaposlenih, in to kljub zaostrenim razmeram. Ogromno vlagamo v to, da so ljudje zadovoljni z našimi storitvami.
Ne samo s prijaznostjo, predvsem s kakovostjo. Če je odločba hitro in prijazno rešena, ni pa strokovna, nobenemu ne more biti v uteho. Kombiniramo vse vidike.« Koliko so v Šoštanju razumeli omejitev poslovnega časa krajevnega urada?
»Tam smo prisotni ob torkih in četrtkih, to sta dneva, ki sta pri nas običajno manj obremenjena. Šo-štanjčani razumejo, da kadrovsko ne zmoremo pokrivati storitev pet dni v tednu.«
Koliko vas je zaposlenih? »Trenutno 49, od tega pa nas dejansko dela 35. Velika težava so bolniški izostanki, nekaj je porodniških. Za noben izostanek, ne glede na to, ali gre za enoletno ali polletno odsotnost, ne dobimo nadomestne zaposlitve.«
V zadnjem času, ob prejemanju informativnih izračunov za nepremičninski davek, je bilo spet veliko govora o nepovezanih evidencah.
»Nekatere stvari so preprosto nerazumljive. Resnično nerazumljive ... «
Veliko je torej še dela (tudi) v državni upravi?
»Da, zdi se mi, da je ta kar malo zaspala. Idej je ogromno, veliko »pametujemo«, naredimo pa žal bolj malo. Pa še nekaj opažam. Koliko vodilnih je na vseh ravneh na ministrstvih, agencijah, medtem ko je operativcev malo, veliko premalo in so zelo obremenjeni.«

Mlade raziskovalce še bolj povezati z gospodarstvom
V 31. gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline 44 nalog - Recenzenti pohvalili osnovnošolce
Tatjana Podgoršek
Pred nedavnim so na Medpodje-tniškem izobraževalcem centru Šolskega centra Velenje potekale javne predstavitve nalog, ki so jih izdelali učenci zaključnih letnikov osnovne šole in dijaki v 31. gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Tako kot v lanskem so tudi v letošnjem šolskem letu izdelali 44 nalog, od tega je 26 osnovnošolskih, avtorji 18 pa so dijaki šol šolskega centra.
Med 26 raziskovalnimi nalogami, ki so jih izdelali osnovnošolci, jih je največ z osnovne šole (OŠ) Karla Destovnika Kajuha Šoštanj (7), po 3 naloge so izdelali na OŠ Gorica Velenje ter Polzela, po dve nalogi na OŠ Gustava Šiliha Velenje, Braslovče, Mozirje in Nazarje, po eno nalogo pa na OŠ Mihe Pintarja Toleda, Livada, Šalek (vse Velenje), bratov Letonja Šmartno ob Paki in Frana Kocbeka Gornji Grad.
Novi predsednik programskega sveta gibanja mag. Gašper Škarja
(na tem mestu je zamenjal mag. Marjana Penška) je povedal, da so z bero zadovoljni in tudi ponosni na mlade. Ponosni predvsem zato, ker se ti očitno zavedajo, da sodelovanje v gibanju prinaša v njihovo življenje nove izkušnje, da je dobra popotnica na njihovi nadaljnji poti izobra-
ževanja in oblikovanja kariere. To je dodana vrednost, kateri v današnji družbi, ki išče poti iz gospodarske krize, pripisujejo velik pomen.
Spodbudno število nalog iz tehničnih ved
Pod osnovnošolske naloge se je podpisalo 47 avtorjev, pri delu jim je pomagalo 28 mentorjev. Teme, ki so jih izbrali, so predvsem s področja družboslovja, biotehničnih ter tehniških ved. Pri srednješolskih nalogah je avtorjev 36, njihovo delo je usmerjalo 17 mentorjev, kar 12 od 18 nalog pa jih je iz tehniških ved. »Udeležil sem se več javnih predstavitev nalog in lahko zagotovim, da so bile te poučne, uporabne, kar je »voda na naš mlin«. Eden od ciljev programskega sveta gibanja v prihodnje bo namreč mlade raziskovalce še bolj povezati z gospodarstvom Šaleške doline in tudi širše. Dogovorili smo se, da se bomo s tem namenom že pred razpisom 32. gibanja obrnili na vsa podjetja v dolini. Zato jih že danes pozivam, da se zavzeto vključijo v gibanje tudi s kakšnimi predlogi o temah.«
Zelo kakovostna raven izdelanih nalog
Škarja je dejal, da so recenzenti ter vodje komisij, ki so ocenjevali naloge, dejali, da so raziskovalni iz-
Na strokovnem posvetu na Policijski akademiji v Ljubljani konec maja bodo predstavili vsebino oziroma ugotovitve avtorji naslednjih raziskovalni nalog: Jan Mogu: Preprečevanje vožnje v nasprotno smer na avtocesti (Osnovna šola Polzela); Domen Osojnik: Vi vozite ... (Osnovna šola Gorica Velenje), ter Metka Vodušek, Jakov Rop, David Škulj: Uporaba mobilnega telefona med vožnjo avtomobila (Osnovna šola Frana Kocbeka Gornji Grad).
Gašper Škarja: »Gibanje daje možnost mladim, da izkoristijo svoje potenciale, se izkažejo, opozorijo nase.
To je priložnost tudi za gospodarstvo.«
Avtorji srednješolskih nalog so s šol Šolskega centra Velenje. 12 nalog (od 18) so izdelali dijaki ele-ktro in računalniške šole, 3 naloge so z gimnazije, 2 iz rudarske šole, 1 naloga pa je iz strojne šole.
delki na splošno zelo kakovostni, z odliko so ocenili tudi predstavitve. Še posebej pa so pri tem izpostavili kakovostno raven osnovnošolskih nalog. O tem med drugim priča dejstvo, da so avtorji treh raziskovalnih nalog s področja varnosti v cestnem prometu že prejeli povabilo za udeležbo na strokovnem posvetu, ki ga bodo 29. maja na Policijski akademiji v Ljubljani organizirali Policijski sindikat Slovenije v sodelovanju
z Direkcijo RS za ceste in policijo.
Svečanost ob zaključku letošnjega gibanja bo v četrtek, 3. aprila, ob 17.30 v dvorani kulturnea doma Velenje. Na njej bodo razglasili rezultate ter podelili priznanja in nagrade mladim raziskovalcem in mentorjem ter podelili kipec Ber-gmandeljca - zaščitnika gibanja.
Zaključna slovesnost pa ne pomeni konec aktivnosti za člane pro-
gramskega sveta. Po besedah Ga-špeija Škarje si želijo v prihodnje še boljši odziv srednješolcev, zato jih bodo poskušali še bolj motivirati za to delo. Prav tako želijo ohraniti visoko kakovost gibanja, ki ima bogato zgodovino, in izkoristiti potencial mladih. Prav lahka naloga ne bo tudi zagotavljati dobrih pogojev za
njihovo uspešno raziskovalno delo.
■
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 8
8
ZLEDOLOM
Škodo prijavilo 306 občanov
Največ škode v februarskem žledolomu je v gozdovih, a ta še ni finančno ovrednotena - Za 40 tisoč evrov škode tudi na velenjskih objektih in cestah
Bojana Špegel
Velenje, 20. marca - Do 10. marca so na Mestni občini Velenje zbirali prijavo škode, ki jo je občanom povzročil februarski žled. Kot je znano, je ta najbolj pustošil po gozdovih - po grobih ocenah je prizadel 30 do 40 % gozdov v občini, ponekod več, drugje manj. Najbolj prizadeti so listavci. »Škoda v gozdovih je sedaj evidentirana, natančnih številk pa nimamo, ker jih bo pripravil zavod za gozdove RS. Lahko pa povem, da smo prejeli 306 vlog občanov, od tega jih je 290 prijavilo škodo v gozdovih. Drugo so škode, ki so nastale na ostrešjih, objektih, tehničnih objektih in cestah,« nam je povedal Tone Brodnik, vodja Urada za komunalne dejavnosti na MO Velenje.
Izvedeli smo še, da so takoj po žledolomu oblikovali občinske komisije, ki so si škodo na objektih in cestah že ogledale in jo tudi ocenile. »Škode na 15 objektih je približno
Donacija -dar z neba
Šmartno ob Paki, 23. marca - Ne
zgodi se prav pogosto, da bi nekdo vzpostavil stik z gasilskim društvom in mu iz lastnega žepa doniral gozdarski vitel in motorno žago. Prav to se je zgodilo minulo nedeljo članom Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki.
Jernej Ajdovec iz Šenčurja - avan-turist, entuziast, vnet ljubiteljski športnik, ki je pred nekaj manj kot 30 leti nesel kolo na Mont Blanc, z Gorenjske v dveh dneh pretekel 250 kilometrov do Pulja, kolesaril po Afriki in v 59 dneh prehodil 2.900 kilometrov romarske poti od Šenčurja do Santiaga de Compo-stela, jim je poklonil darilo v vrednosti blizu 3.000 evrov. Jernej je povedal, da običajno donira vsako leto. Rad daruje, če ve komu in da bodo podarjeni predmeti darovalcu prišli prav v akcijah za javno dobro. »Posledice žledoloma bo treba pospraviti, sam pa več kot po 25 letih opravljanja dela poklicnega gasilca kranjske brigade in kot kmet vem, da sta vitel in motorna žaga pri tem nujno potrebni orodji. Upam, da se

za 23 tisoč evrov, na cestah pa smo evidentirali 11 primerov, v kateri-hso poškodovane ograje ob cestah, prometni znaki in podobno. To škodo smo ocenili na 26 tisoč evrov,« je še dodal naš sogovornik. Tovrstno škodo bodo odpravili v sodelovanju s koncesionarji, ki vzdržujejo ceste.
Mnogi so se odrekli nadomestilom
MO Velenje je za intervencije ob žledolomu odštela 150 tisoč evrov. Brodnik nam je pojasnil: »Aktiviranih je bilo 220 ljudi dnevno; poskrbeli smo za prehrano in subvencionirali njihovo odsotnost z dela. Hvaležni so podjetjem, ki so se nadomestilu odrekla, med njimi sta tudi Premogovnik Velenje in Gore-
pri rokovanju z njima ne bo komu kaj zgodilo.« Na vprašanje, od kod ideja za donacijo in kako, da se je odločil za šmarške gasilce, je odgovoril: »Tudi tukajšnji gasilci so se srečali s posledicami žleda. Z idejami pa sami veste, kako je. Običajno je teh veliko samo takrat, ko ljudje gledajo skozi okno k sosedom in pravijo, da težko živijo.«
Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar se je Jerneju zahvalil za darilo in dejal, da bodo vitel in motorno žago uspešno uporabili tu-
nje, pa še niz drugih manjših podjetij. Kupili smo 100 agregatov, za katere smo odšteli 45 tisoč evrov, in 7 motornih žag, da so gasilci lahko učinkoviteje delali.«
Sekanci so kompenzacija za delo
Sedaj že skoraj mesec dni poteka sanacija poškodovanega drevja v mestu in primestju. Kmalu bo stekla tudi sečnja poškodovanega drevja v občinskih gozdovih. Občina išče izvajalce z javnim pozivom. »S koncesionarjem za urejanje mesta, podjetjem Andrejc, smo se dogovorili, da čim prej opravijo »čisti«rez na drevesih v mestu. Do maja naj
di člani šmarškega občinskega štaba civilne zaščite. Poveljnik šmarških gasilcev Niko Krajnc je donacijo označil kot »dar z neba«. »V nedavni naravni nesreči smo spoznali, da smo v takih primerih preslabo opremljeni. O nakupu motorne žage, kaj šele vitla, nismo upali kaj dosti razmišljati, ker denarja za to ni. Res smo veseli in iskreno hvaležni človeku, ki se je z nami srečal prvič in nam iz lastnega žepa doni-ral orodje.«
■ Tp
bi bila obrezana vsa listnata drevesa, do sredine julija pa še iglavci. Ker je škode res veliko, bo obrezovanje verjetno potekalo vse do konca leta, težko bo namreč izpolniti te načrte. Tudi zato začasna deponija na travniku za velenjsko pošto še ostaja aktivna. V nekaj mesecih upamo, da jo bomo lahko zaprli. S koncesionarjem smo se dogovorili, da najde najbolj racionalno možnost za odstranitev teh vej. S kooperanti se je dogovoril, da mletja ne zaračunavajo, sekanci pa »gredo« v kompenzacijo za dela, ki jih je ta
Tatjana Podgoršek
V občini Šmartno ob Paki si vsaj zadnja tri leta naravne nesreče podajajo kljuko. Konec leta 2012 so zaznamovale poplave, lansko suša, na začetku tega leta pa žled.
Ta je pokazal prve zobe v poznih sobotnih urah zadnjega konca tedna v januarju, ko je večina gospodinjstev v občini ostala brez elektrike. V nedeljo in ponedeljek so ostala zaprta vrata trgovine, osnovne šole in zdravstvene postaje. Krajani vaških skupnosti Skorno in Veliki Vrh so bili zaradi podrtih dreves, ki so povzročila neprevoznost cest, praktično odrezani od doline. Življenje se je začelo vračati na stare tirnice tretji dan žledoloma le v nižinskem delu, v ostalih delih lokalne skupnosti pa kljub prizadevanjem članov občinskega štaba civilne zaščite, šmarškega in paškega gasilskega društva, posameznikov, električaijev, izvajalcev zimske službe, kmetov, peti in šesti dan tudi pripadnikov Slovenske vojske ..., ki so z izjemnimi napori pomagali pri odstranjevanju posledic, šele po petih, šestih dneh. Občina je kupila šest agregatov in jih razdelila med gospodinjstva v Skornem in Velikem Vrhu.
Učinkoviti in pravočasni ukrepi
Po izdelani oceni škode, ki jo je pripravila občinska uprava, je žled povzročil za približno 28 tisoč evrov škode na občinski infrastrukturi ter za blizu 26 tisoč evrov na dveh objektih. Podatkov o višini škode v gozdovih, ki jih je žled najbolj prizadel, v kmetijstvu, na

za občino opravil pri odstranjevanju posledic žledoloma. Zato bo imela MO Velenje manj stroškov z odstranjevanjem posledic žledolo-ma, pomagamo pa tudi občanom, ki jih je ta prizadel, saj lahko veje zvozijo na deponijo in jih brezplačno odložijo.« Kot smo še izvedeli, občina nima vpliva na to, kaj izvajalec naredi s sekanci, vedo pa, da jih del uporabijo zase, del jih prodajo v Sloveniji, del pa v Avstriji. S takim dogovorom pa bo v mestnem
Tone Brodnik:»Škoda je velika, upamo, da bo lastnikom vsaj delno vrnjena.«
proračunu ostalo več denarja, ki ga bodo lahko namenili investicijam.
Čeprav je bila Šaleška dolina med bolj prizadetimi področji v žledolomu, po izkušnjah iz prejšnjih let Tone Brodnik dvomi, da bodo v MO Velenje deležni pomoči, s katero bi
vodotokih, v gospodarstvu, na električnem omrežju pa za zdaj še ni.
Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki, ugotavlja, da sta jo vsemu navkljub lokalna skupnost in njena infrastruktura relativno ugodno odnesli v primerjavi z nekaterimi območji v Sloveniji. »Prepričan sem, da so posledice manjše tudi zato, ker smo se odzvali pravočasno, ukrepi so bili učinkoviti. Kajti deževje, ki je sledilo po žle-
Janko Kopušar: »Čeprav smo jo relativno dobro odnesli, je blizu 31 tisoč evrov stroškov za izvedbo najnujnejših ukrepov za občino velik zalogaj.«
dolomu, ni povzročilo večje škode. Kljub temu smo morali glede na svoje zmožnosti kar globoko seči v občinsko blagajno - po dobrih 31 tisoč evrov, da smo pokrili stroške najnujnejših interventnih ukrepov. Na občinski upravi smo izvedli vse potrebne postopke, vložili zahtevano dokumentacijo na ustrezne službe v državi. Če bo ta namenila
27. marca 2014
jo lahko lastnikom vsaj delno olajšali. »Postojnsko območje je bilo še bolj prizadeto, zato se bojim, da bo tokrat šla državna pomoč predvsem tja. Če bomo vendarle deležni pomoči, bo to olajšanje tako za naše občane kot občinski proračun, saj je bilo prizadete tudi precej občinske infrastrukture.«
Plaz v Kavčah uspešno »izginja«
Takoj po žledu je prišlo deževje, ki je tudi v MO Velenje sprožilo nekaj plazov. Največji je na cesti, ki pomeni glavno dovoznico v Kavče. Ker je ogrožal tudi hiše nad cesto, so se sanacije lotili interventno. »Dela izvaja podjetje RGP, z njimi pa imamo redne sestanke. Za popravilo najbolj prizadetega dela ceste bomo namenili 200 tisoč evrov, da bomo v celoti popravili cesto v dolžini 350 metrov, ki jo bomo ob tem tudi razširili, pa potrebujemo skoraj 1 milijon 500 tisoč evrov. Zato bomo to lahko naredili šele v letu 2015 ali še leto kasneje. Ob tem računamo na pomoč države, vso potrebno dokumentacijo že imamo pripravljeno.« Ker dela na cesti v Kavče dobro tečejo, računajo, da jo bodo lahko odprli konec aprila, najpozneje na začetku maja. Cesta bo dobila tudi novo, začasno pre-plastitev. Sicer pa se je sprožilo še nekaj manjših plazov, za vse so že
pripravili potrebno dokumentacijo.
■
denar za odpravljanje posledic, pričakujemo, da bomo med občinami, ki bodo deležne njene pomoči.«
Čiščenje gozdov se je začelo
Po besedah Kopušarja se zavedajo, da je treba posledice naravne nesreče odpraviti čim prej, a preko možnosti ne gre. Odpravljajo jih postopoma po izdelanem prednostnem redu. Nekatere bodo poskušali odpraviti spomladi, ostale kasneje. Med slednjimi bodo obcestne odbojne ograje, ki so jih poškodovala drevesa, ki so padla nanje. Stroški obnove ali zamenjave so previsoki.
Nekatere aktivnosti se že vrstijo. Minuli lepi dnevi so dopustili lastnikom gozdov, da so se lahko lotili urejanja v gozdovih. Nekateri imajo pri tem težave zaradi dostopnosti do površin, katerih lastniki so. Pri usposabljanju gozdnih vlak jim lokalna skupnost pomaga z nasipnim materialom. Čakajo na inštruktorje Srednje lesarske šole iz Postojne, ki bodo takoj, ko bodo imeli prost termin, izvedli tečaj varnega spravila lesa. 5. aprila načrtujejo čistilno akcijo, ki bo prav tako namenjena delni odpravi posledic žledoloma. Delavci podjetja Nivo čistijo vodotok reke Pake. Dela izvajajo po naročilu Agencije RS za okolje. »Vodstvo Kmetijske zadruge Šaleška dolina, ki je lastnica kar precejšnjih gozdnih površin v občini, je obljubilo, da se bodo tudi v naslednjih dneh lotili urejanjau gozdov. Ne vemo pa, kaj bo s tistimi, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov
RS,« je še povedal Janko Kopušar.
■
Postavljeni tudi rdeči zabojniki za oblačila
Šaleška dolina, 20. marca - Podjetje PUP Saubermacher je v četrtek v sodelovanju s podjetjem Zoltan na območju Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki postavilo devet zabojnikov za zbiranje oblačil in tekstila. Šest od teh je v Velenju (ob zbiralnicah Kardeljev trg 9, 11, Zi-danškovi, Kraigherjevi, Prešernovi 8, Šaleku 82 in Goriški 39), dva v Šoštanju (Aškerčeva 5G, Tekavčeva 14) in eden v Šmartnem ob Paki (parkirišče ob trgovini). V zabojnike lahko oddate oblačila in obutev, pred oddajo pa premislite, ali bi morda prav ta oblačila lahko podarili kakšnemu socialno ogroženemu posamezniku ali družini. ■ mkp
Darila Jerneja Ajdovca (prvi z desne) so bili predstavniki šmarškega gasilskega društva in Janko Kopušar res veseli.
Relativno dobro so jo odnesli
Občina Šmartno ob Paki za prve ukrepe zaradi žledoloma porabila dobrih 31 tisoč evrov - Škoda manjša tudi zaradi pravočasnega odziva
Naš čas, 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 9
20. marca 2014	^lAN
ZLEDOLOM
9
Sanacija bo dolgotrajna
V Šoštanju AJDI prijavili 436.000 evrov škode zaradi žledoloma - Trije veliki plazovi, ki jih je potegnilo kmalu po njem, v škodo niso všteti
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Ko se spomnimo na tiste prve februarske dni, ko je žled dobesedno ohromil celo Slovenijo, si brez fotografij pred očmi le stežka predstavljamo, da je bilo res tako. Tudi Šoštanj je dobesedno ohromel. Podeželje je bilo zaradi podrtih daljnovodov v temi, zaradi dreves, padlih na ceste, pa tudi nekaj dni odrezano od doline.
»V občini, ki šteje 8.700 prebivalcev, jih je bilo brez elektrike zaradi pretrganih vodov in poškodovanih daljnovodov več kot 6.000. Elektriko so imeli samo v strogem centru mesta Šoštanj. Po treh dneh je bilo brez elektrike še vedno dve tretjini občine,« se ozira nazaj podžupan Viki Drev. Pri tem ne pozabi še enkrat spomniti na že skoraj nečloveške napore številnih, ki so v tistih kritičnih dneh povezali moči in po-
magali. »Izkazali so se gasilci, kon-cesionarji podjetniki, električarji, civilna zaščita, posamezniki, kmetje ... , ki so z mehanizacijo in motornimi žagami pomagali reševati položaj na terenu. Občina je iz mednarodne pomoči prejela šest agregatov, štirje so bili v Zavodnjah, eden v Lokovici in eden v Velunji.«
Drevesa so padala
Plaz Brusnjak je ogrozil tri stanovanjske hiše.
pet dni
Ponekod, denimo na Lomu in v Lokovici, kjer so črpalke ostale brez napajanja, so bili tudi brez vode, ponekod jo je bilo potrebno prekuha-vati ves teden.
»Po treh dneh trdega in požrtvovalnega dela smo bili tako daleč, da smo lahko obiskali vsakega še tako oddaljenega krajana.«
Drevesa so padala vseh pet dni.
Viki Drev: »Upamo, da nam bo zdaj prizaneseno.«
Bilo je nevarno in nepredvidljivo. »Ko so se gasilci prebili do Belih Vod in Šentvida, se niso mogli vrniti. Pot so jim zaprla nova padla drevesa. Hvala bogu, da sta se v taki hudi situaciji zgodili le dve poškodbi, en urez in en zlom noge.« Sanacija je potekala postopoma. Po osmih dneh so bili z elektriko preskrbljeni vsi, na območju Velunje in v Šentvidu pa so si še pomagali z agregati.
Po žledu plazovi
Niso pa si še dobro oddahnili po žledolomu, ko je Šoštanj narava znova ranila. Močne padavine so povzročile plazove. Eden večjih je bil plaz Brusnjak, ki je ogrozil tri stanovanjske hiše, dve družini so morali zaradi varnosti izseliti, skoraj sočasno je potegnilo pri Hajdukovi-ču v Topolšici. Plaz je ogrozil stanovanjsko hišo, še eden tudi hišo v Lokovici nad domom krajanov. Plaz se je sprožil na cesti Gaberke-Ravne. V tistih dneh manjših plazov sploh niso šteli. Vsi pa so danes že eviden-
Opravili 607 gasilskih intervencij
Prostovoljna in industrijska gasilska društva v Šaleški dolini imajo vsako leto več dela - Letos več izobraževanj za pomoč v naravnih nesrečah - Donacije namenjajo prav izobraževanju
Šoštanj, 21. marca - V petek popoldne so se v šoštanjskem gasilskem domu na 59. redni letni skupščini zbrali predstavniki vseh prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev, ki delujejo pod okriljem Gasilke zveze Šaleške doline. Pridružili so se jim številni gostje, tudi najvišji predstavniki Gasilske zveze Slovenije. Pregledali so delo v lanskem letu in začrtali letošnjega, ki bo po obsegu večjih prireditev po dveh res intenzivnih letih bolj mirno. Odločili so se, da še več energije usmerijo v izobraževanje članov, saj beležijo vsako leto več intervencij, operativni gasilci pa potrebujejo novo znanje, da pri reševanju ljudi in premoženja ne ogrožajo sebe. Tako bodo v kratkem na usposabljanje za ravnanje z motorno žago poslali nekaj več kot 70 operativcev, tečaj
i Drobež in predsedstvo s dstavljanjem njegovega Gasilske zveze Šaleške dolin
pa bodo plačali z donacijami, ki so jih bili deležni po letošnjem žledo-lomu, v katerem so se res izkazali.
»Dve leti smo bili vpeti v velike prireditve; leta 2012 smo bili organizator državnega gasilskega tekmovanja, lani Dnevov zaščite in reševanja, pri nas smo pripravili tudi podelitev 400 častniških nazivov in činov za gasilce iz vse Slovenije. Letos bo-
mo več delali zase; vzdrževali bomo naše gasilske domove, se izobraževali in pripravljali na gasilka tekmovanja, kjer bomo tudi letos aktivno sodelovali,« je povedal Jože Drobež. K temu je še dodal: »Še vedno bomo veliko energije in časa vlagali v preventivo, saj si prizadevamo, da do nesreč ne bi prišlo. Žal pa nimamo nobene moči proti naravi, ki
Leto 2013 v številkah
Lani so gasilska društva iz Šaleške doline opravila skupaj kar 607 intervencij, v katerih je sodelovalo 4.158 gasilcev. Največ je bilo tehničnih intervencij, skupaj kar 144, 10-krat so pomagali ob poplavah. Pomagali so tudi pri 66 prometnih nesrečah in pogasili več kot 140 požarov. Od tega jih je bilo 35 na stanovanjskih in 11 na gospodarskih objektih, 12 na prometnih sredstvih, ostali pa v naravi. Opravili so tudi 321 prevozov pitne vode.
tirani in vnešeni v aplikacijo AJDA.
Samo škoda, ki jo je povzročil žle-dolom v občini Šoštanj, znaša natanko 436.125,22 evrov. »Vendar v Šoštanju za sanacijo spet potrebujemo več kot milijon evrov. Kako bo občina prišla do tega denarja, ne vem. Vem pa, da nam ostaja iz leta 2012 še ogromno plazov, ki jih je treba odpraviti. Za 36 imamo pripravljeno projektno tehnično dokumentacijo. Upam, da nam bo zdaj prizaneseno, da bo država pomagala in bomo s strpnostjo posledice naravnih ujm postopno odpravili.«
Segli v proračun
»V zadnjih letih se pri nas naravne nesreče kar vrstijo. K sreči občani razumejo, da to skoraj vedno pomeni, da je treba projekte, za katere je v proračunu že zagotovljen denar, odložiti in tako zagotoviti sredstva za najnujnejše,« pravi podžupan Drev.
Tako je bilo tudi tokrat. Občinski svet je oblikoval posebno postavko za izvajanje interventnih ukrepov v višini 500.000 evrov. »Po očiščenju zemljine pri Brusnjaku in Hajduko-
viču ter plazu na lokalni cesti Rav-ne-Gaberke so bili nekateri ukrepi za odpravo ogroženosti nujni. Na plazu Brusnjak interventne ukrepe, pilotiranje izvajamo na zgornjem delu, nad cesto, kjer obstaja bojazen, da se plaz pomakne višje, intenzivno pa poteka tudi pilotiranje pri stanovanjski hiši Hajdukovič.«
Pri stanovanjski hiši Brusnjak pa je tudi že v pripravi razpis za postavitev opornega zidu pod lokalno cesto.
Za sanacijo porabili že 250.000 evrov
Interventnih sredstev za osnovno zagotovitev prevoznosti cest, nakup opreme, ki so jo nujno potrebovali gasilci (motorne žage, raztegljive žage, agregate ...), gorivo, refundacije ... so porabili 254.000 evrov. »Nekatera podjetja, tem se zahvaljujemo, niso zaračunala stroškov odsotnosti njihovih zaposlenih, ki so pomagali v enotah civilne zaščite, gasilskih društvih. Nekatera pa so.«
■
V dvorani šoštanjskega gasilskega doma so se zbrali predstavniki vseh gasilskih društev iz
doline in številni gostje.
nas zadnja leta z ekstremnimi pojavi pogosto neprijetno preseneti. V tovrstnih intervencijah, ki so pogosto nevarne, pa potrebujem vedno novo znanje,« nam je povedal predsednik zveze Jože Drobež. »Zavedamo se, da se nesreče nenehno dogajajo, mi pa smo tu zato, da pomagamo,« je še dodal naš sogovornik. Potrdil je, da se po pomoči v februarskem žledu, ob katerem so spet dokazali, da vedno hitro priskočijo na pomoč, spet več govori o neurejenosti statusa gasilca. Dodal je: »Želimo si, da bi lahko operativni gasilci v intervencijah ostali, dokler jih na njih potrebujemo. Pogosto ni tako, ker morajo v službo. V zvezi s tem smo naredili že veliko analiz, ki kažejo, da bo treba še veliko storiti - tako mi kot država.«	■ bš
Štor ogrožal promet na lokalni cesti
Ob večjem deževju bi z lahkoto presekal pot
Milena Krstič - Planine
Zavodnje, Šoštanj, 19. marca - V Strmini - malo na območju Topolši-ce, malo na območju Zavodenj, je prejšnji teden varnost na lokalni cesti ogrožal velik štor, ki se je vse bolj pomikal proti cesti. Ob kakšnem večjem deževju bi zlahka zdrsnil na cesto in ji »zagotovil« neprevoznost.

v V 1 I	1
V>\ ij
v^-O v
i -""I V	■■■
Na to nas je opozoril eden od uporabnikov te ceste.
»Težava je, ker se nekateri lastniki gozdov ne držijo poziva, da posledice žledoloma, k čemur sodi odstranjevanje podrtih dreves, štorov ter vejevja, čim prej odstranijo. Nekateri se niti ne zavedajo, da lahko zaradi tega kakšna morebitna nova vremenska ujma povzroči dodatno škodo,« pravi šoštanjski župan Darko Menih.
Ker je približno vedel, kje je ta štor, ki bi, če bi zgrmel na cesto, znova povzročil odrezanost Strmine z dolino, so z Občine na teren nemudoma poslali oglednika s »hiabom« in je štor odstranil.
Občanom ob takih in podobnih primerih svetujejo, da jih pokličejo, da bodo lahko pravočasno ukrepali, v želji seveda, da bo takih posredovanj čim manj, ker bodo lastniki za to poskrbeli sami.

Naš čas, 13. 3. 2014, barve: CM K, stran 18
10
NASI KRAJI IN LJUDJE
Men
27. marca 2014
Prve čistilne akcije mimo
Največ jih bo 12. aprila - Nadaljevanje že ta vikend - Občina poskrbela tudi za rokavice in vreče
Velenje, 22. marca - V soboto so se v Mestni občini Velenje začele letošnje spomladanske očiščevalne akcije okolja. Ob čolnarni pri Velenjskem jezeru so delo hitro končali člani društev vodnih športov, saj letos tam ni bilo veliko smeti. V Krajevni skupnosti Škale - Hra-stovec pa je kar 60 krajanov čistilo predvsem vejevje, ki je ostalo ob vodotokih in cestah po februarskem žledolomu. Krajani so sodelovali tudi s kmetijsko mehanizacijo. Opravili so veliko dela, čistilno akcijo, v kateri bodo pobirali smeti, pa bodo v tej krajevni skupnosti pripravili 5. aprila. Čistilne akcije okolja se bodo nadaljevale tudi ob koncu tega tedna, v petek popoldne in soboto dopoldne. Največ pa jih bo v soboto, 12. aprila.
Kot nam je povedal koordinator akcij na MO Velenje Bojan Prelo-všek, vreme letos dopušča, da so akcije začeli nekaj tednov prej kot lani. Naj spomnimo, da je lani v
čistilnih akcijah sodelovalo skoraj 1000 prostovoljcev, ki so zbrali kar 18 ton odpadkov. Tudi letos so se povabilu odzvali v vseh mestnih če-
trtih in krajevnih skupnostih, sodelovala pa bodo tudi številna društva, organizacije in nekaj političnih strank. Za rokavice in vreče so po-
skrbeli tudi na MO Velenje, imeli jih bodo na vseh zbirnih mestih. Tiste, ki bodo čistili ob večjih prometnicah, pa prosijo, da si nadene-jo tudi svetleče brezrokavnike, ki jih ima vsak v svojem avtomobilu. Tako bo njihova varnost večja.
V Skalah in Hrastovcu nad posledice žledoloma
Največja akcija je minulo soboto potekala v KS Škale - Hrastovec. Nanjo so povabili predvsem stro-
Čakajoč na celovito prenovo Jenkove
V mestni četrti Desni breg upajo, da se bo sobotne tradicionalne čistilne akcije v Rakovem gozdu udeležilo veliko krajanov
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Mestne četrti »dihajo« drugače kot primestne in vaške. Tudi težave, s katerimi se srečujejo so drugačne in tudi priložnosti za druženje krajanov ni toliko. Zato občasno pride prav kakšna čistilna akcija.
V mestni četrti Desni breg jo tradicionalno, že desetletja, na pomlad pripravijo v Rakovem gozdu in okolici vrtca Tinkara. Letošnja bo 29. marca. Do takrat bo najbrž lastnik tega gozda že lahko odstranil polomljeno drevje in vejevje, da bodo lahko odpadke iz te lokacije - vsako leto jih od tam odpeljejo ogromno - odstranili.
Priložnost za srečanje so tudi vsakoletna druženja starejših nad 70 let. Ker je ta predel Velenja eden
najstarejših, ima tudi veliko starejših prebivalcev. Kar 630 jih ima že več kot 70 let.
Do nedavna je krajane zelo motilo, ko so gledali, kako v ograjenem delu ob železnici, kjer je bilo nekdaj skladišče gradbenega materiala, raste kup različnih odpadnih stvari. »Pred kratkim je bila od tam velika večina tega odstranjena, tla pa so
Mestna četrt Desni breg je eden najstarejših predelov Velenja. Marijan Nikolič: »Po izgradnji Gaudeamusa so cesto obnovili le začasno.«
tudi primerno uredili in očistili,« je povedal predsednik sveta mestne četrti Desni breg Marijan Nikolič. Ta kup odpadkov je bil pogosto povod za nezadovoljstvo stanovalcev, ki živijo v bližini.
Zadovoljni so, da so v lanskem letu obnovili in zgradili pločnik od vrtca Tinkara do Kidričeve ceste. »Letos pa pričakujemo skorajšnji
Nič več amputacij zaradi žil
Velenje, 20. marca - Združenje za žilne bolezni Slovenskega zdravniškega društva ter Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije sta minuli četrtek prvič pripravila Dan žil. Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je preventivno akcijo izvedla tudi v Velenju, in sicer v nakupovalnem centru Velenjka.
Pawel Leskiewicz, specialist kirurg v omenjeni bolnišnici, je povedal, da so na preventivni akciji namenili pozornost periferni arterijski bolezni, ki je tesno povezana z aterosklero-zo. Vsako leto v Sloveniji zanjo na
novo zboli od 2000 do 3000 bolnikov. Zaradi zapletov jih blizu 3000 na leto umre, pri več kot 200 bolnikih pa je potrebna amputacija uda. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec opravijo na leto 40 velikih amputa-
cij. »Če bolezen odkrijemo pravočasno, lahko mnogim z ustreznim ukrepanjem in zdravljenjem bistveno izboljšamo kakovost življenja, jih rešimo pred amputacijo in s tem lahko tudi življenje. S preprečevanjem
kovno dovolj podkovane krajane, da so lahko ob vodotokih in cestah varno odstranjevali vejevje, ki je ostalo po žledolomu. To področje je bilo namreč med bolj prizadetimi v tej naravni nesreči. Zbrali so se na treh točkah; v Škalah pri zbiralnici divjadi pri Miklavžinu, kjer se je zbralo 30 krajanov, od tega trije s traktorji; na območju Podlubela se je zbralo 13 krajanov, pri Kajzerju v Hrastovcu pa 17, eden od njih s traktorjem. Imeli so tudi tovornjak z nakladalko, da so lahko odstranjeno vejevje hitro nalagali in dovažali na deponijo. Člani PGD Škale so
zagotovili udeležbo osmih članov, usposobljenih za delo z motornimi žagami. V akciji so sodelovali člani skoraj vseh društev, ki delujejo v KS. Očistili so brežine potokov Lepena in Sopota, območje ob državni cesti v območju KS Škale -Hrastovec, ob lokalni cesti Škale-Sopota ter ob lokalni cesti Škale-Cirkovce. S traktorji so odpeljali kar 29 prikolic vejevja. Na koncu so poskrbeli za pogostitev pridnih prostovoljcev, ki so v enem samem dopoldnevu opravili ogromno dela.
■ Bš
Čeprav so v soboto v Škalah in Hrastovcu čistili predvsem posledice žledoloma, se je akcije proti pričakovanjem udeležilo kar 60 krajanov. Zbrali in odpeljali so kar 29 prikolic vejevja.
V	Velenju se dogaja!
V	tednu, ki je pred nami, bomo mladi zopet zelo aktivni
mladi za
VELEJE
V petek, 28. marca, se v Velenje preseli vzdušje ribenske-ga saloona. Skoraj ni Velenjča-na, ki ne bi bil nekoč del magične jase, ki ji taborniki rečejo Kajuhov tabor oziroma kar Ribno. Del večernega dogajanja iz Ribnega nam bodo člani Šaleškega študentskega kluba zopet po letu dni prinesli v Saloon pri črni Sovi (eMCe plac), kjer ne bo manjkalo dobre družbe, kitare, kmečkega biljarda, Taleškega smrekov'ca. Salundiji sporočata, da odpreta šank, ko bo zunaj dovolj temno in notri dovolj veselo ter da cahnov ni!
Po zelo kratki noči pa nas v soboto (29. mareca) čaka že čistilna akcija Mladi za čisto Veleje. Mladi se bomo tudi letos udeleževali vsakoletnih pomladanskih čistilnih akcij Mestne občine Velenje. Skupaj z zaposlenimi na občini bomo očistili posledice žledu na lokacijah Letni kino ob Škalskem jezeru in v okolici starega odlagališča smeti. Dobimo se ob 9.00 pri Letnem kinu. Ker je za hrano in pijačo poskrbljeno, vas prosimo, da se informativno prijavite na info@msv.si.
Ker pa je sobota še dolga, naj vas še povabimo na hip hop koncert, ki bo v Klubu eMCe plac. Princip, Ghet in Ballau nam bodo predstavili kar dva nova albuma. Za dobro razpoloženje med pavzami pa bo poskrbel DJ Mrigo. Vstopnina je 3 evre.	■ BK
V prostorih Mestne četrti Desni breg na Kersnikovi 1 deluje Društvo Šent, Integra, Koronarni klub, sedež ima krajevna organizacija ZZB za vrednote NOB, društvo izgnancev ter krajevna organizacija RK.
začetek obnove Jenkove ceste. Ta se je prestavljala kar nekaj časa zaradi gradnje Gaudeamusa. Cesta je služila kot dovoz in izvoz na gradbišče. Po končani izgradnji objekta so Jenkovo začasno obnovili na posameznih odsekih, zdaj pa jo čaka celovita prenova,« pravi Nikolič.
Med pridobitvami, ki se jim obetajo še letos, pa je tudi razsvetljava Čufaijeve in Kajuhove ceste.
■
slabšanja ateroskleroze preprečimo tudi zaplete bolezni drugje po telesu, kar pomeni manj srčnih infarktov in možganskih kapi.«
Ekipa, v katerih so bili poleg omenjenega specialista še medicinske sestre Tanja Kontič, Urška Banda-lo, Simona Kuzmič ter zdravstveni tehnik Peter Repas, je pregledala 84 udeležencev preventivne akcije. Vsakemu so izmerili raven krvnega sladkorja, krvnega tlaka, izračunali indeks telesne mase, ocenili dejavnike tveganja za razvoj periferne arterijske bolezni ter po posvetu z zdravnikom izmerili pretok v arterijah nog in izračunali gleženjski indeks. Poleg tega so jih seznanil, s kakšnimi enostavnimi preventivnimi ukrepi je bolezen mogoče obvladati.
■ Tp
Krneža odstopil z vrha lokalne SDS
O tem je razmišljal dalj časa
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 20. marca - Na četrtkovi redni seji izvršilnega odbora SDS Šoštanj je s funkcije predsednika občinskega odbora odstopil Vojko Krneža.
»To je bil moj tretji mandat na čelu odbora. V tem času sem stranko na lokalnih volitvah popeljal iz dveh svetnikov v občinskem svetu na današnjih devet, kar si štejem za velik uspeh. Drugi mandat opravljam naloge podžupana Občine Šoštanj. V tem času smo uresničili in še uresničujemo pogumno zastavljen program, ki je občini prinesel velik napredek. Zdaj pa je prišel čas, da se iz aktivne politike poslovim, ostajam pa član stranke,« nam je v ponedeljek povedal Krneža.
Pravi, da je o odstopu razmišljal dalj časa, da pa se mu je ta čas zdel še najbolj pravšen. »Ker na prihajajočih lokalnih volitvah ne bom kandidiral na listi za občinski svet, je prav, da sem se za odstop z vrha lokalnega odbora odločil zdaj, ko se je stranka nanje začela pripravljati in razmišljati tudi o sestavi liste kandidatov za občinski svet. S tem sem dal možnost nastopa v vrhu liste, kjer so tudi najbolj izvoljivi, drugim.«
Povedal je, da je o umiku iz aktivne politike razmišljal dalj časa. »Politika zahteva celega človeka in 24 ur na dan. Le tako lahko dosežeš rezultate. Polovičarstva pri tem ni. Ocenil sem, da sem v tem obdobju dosegel dovolj, da sem si lahko rekel - »fant, vzemi si čas še zase.«
Pika na i pa so bili, priznava, (tudi) dogodki, povezani z razpisano dražbo njegove hiše v Ravnah pri Šoštanju, pa čeprav do nje ni prišlo. »Občinskemu odboru stranke sem zapustil lepo zapuščino in tudi polno blagajno, tako da bodo lokalne volitve lahko ošteno speljali,« dodaja.
Začasno, do sklica volilne konference, ki naj bi bila že v začetku aprila, bo naloge predsednika občinske organizacije opravljal podpredsednik občinskega odbora SDS Janez Geršak.	■
Vojko Krneža: »Funkcijo predsednika zapuščam pred lokalnimi volitvami, da se bodo v stranki lahko nanje v miru pripravili.«
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 11
27. marca 2014
MtCftfl
TURIZEM, KULTURA
11
Turizem vse bolj zanimiv tudi mladim
Društva, ki se združujejo v Turistično zvezo Velenje, krepijo podmladek - Letos še več prireditev v mestu - Obiskali bodo vsaj 4 slovenske kraje, kjer bodo predstavili turistično ponudbo Šaleške doline
Velenje, 21. marca - Prejšnji četrtek so se na redni letni skupščini zbrali člani društev, ki se združujejo v Turistično zvezo (TZ) Velenje. Trenutno jih je 7; poleg petih turističnih društev, ki delujejo v Velenju, Šaleku, Šentilju, Vinski Gori in Šmartnem ob Paki, sta člana še društvo Revivas iz Škal in Društvo zeliščarjev Velenje. »Pri naših skupščinah je zanimivost to, da se na njih predstavijo vsa naša društva in nam tako predstavijo delo v minulem letu,« nam je po skupščini povedal predsednik zveze Franc Špe-gel. Zadovoljstvo, ker so lani tudi na ravni zveze uspeli uresničiti vse
cilje, je veliko, je še poudaril.
»Društvena dejavnost v turizmu je izredno razvita v vseh krajih, kjer imamo društva, našo prisotnost pa na različnih prireditvah močno čutijo tudi v mestu. Dobro sodelujemo tudi s Turističnoinformacijskim centrom (TIC) Velenje. Pogosto se nam zgodi, da to sodelovanje kot vzorno vidijo tudi na Turistični zvezi Slovenije in po različnih krajih po državi. Ni redko, da nas vprašajo, kako nam to uspe, saj gre za edinstveno sodelovanje, ki ga drugje skoraj ne poznajo,« je dodal naš sogovornik. Vedno ko se Velenje predstavlja na prireditvah in sejmih
doma in v tujini, združijo moči. Tudi težave rešujejo skupaj.
Kar nekaj prireditev TZ Velenje bodo pestre. Nekaj je že tradicionalnih, vsako leto se trudijo, da dodajo še kakšno novo. »Dosedanje prireditve, ki smo jih začeli z otroškim pustnim rajanjem, bomo obdržali. Junija bomo spet pripravili bogat turistični teden, pri čemer bomo k sodelovanju povabili tudi gostince in druge organizacije, ki se ukvarjajo s turizmom. Letos bomo stare slovenske jedi, ki smo jih doslej predstavljali na Grilovi domačiji, predstavili v Velenju na vrtu vile Bianca. Jeseni bomo izvedli golaži-jado, pa tudi prireditev Dobrodošli v našem mestu. Sodelovali bomo na prazničnem sejmu v decembru, poleg tega bomo sodelovali še na številnih večjih prireditvah, ki jih pripravlja MO Velenje.« Letos so si zadali, da bodo turistično ponudbo Šaleške doline predstavili v vsaj štirih slovenskih mestih. Pri tem so veseli, ker se v delo turističnih društev vključuje vse več mladih. Zelo aktiven je turistični podmladek v Vinski Gori in Šaleku, počasi uspeva tudi drugim društvom. In ker je v mladih prihodnost, so tega zelo veseli.
Člani sedmih društev, ki se združujejo v Turistično zvezo Velenje, imajo za letos veliko načrtov. Svojo dejavnost bodo še obogatili. O tem so govorili na skupščini v vili Bianca.
r . ■
1000 min 1000 sms
9,90 € i
5 mesec^
eno:
govori najceneje.
bigbob.
enostaven |
Študentje in mladi brez zaposlitve se zaradi krize doma vedno bolj zanimajo za možnosti zaposlovanja v tujini. Zato jim marsikje pripravljajo informativne predstavitve; čeprav je zelo slabo za našo domovino, da ji uhajajo predvsem perspektivni ka-
dri, pa je mladim pogosto to edina možnost normalnega samostojnega življenja. Seveda pa se morajo zavedati pasti, ki jih delo v tujini nosi s sabo. Mladinsko društvo Nazarje je minulo soboto v tamkajšnjem kulturnem domu pripravilo eno od ta-
kšnih predstavitev, ki potekajo po Sloveniji, mladi pa so marsikaj izvedeli iz prve roke - različne možnosti jim je predstavil Klement Perko, predstavnik agencije STA Travel.
■ .lože Miklavc
Velenjskim mladim glasbenikom 10 zlatih plaket
Velenje - V minulih dneh je potekalo 43. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije. Na njem je nastopilo 606 tekmovalcev iz 67 glasbenih šol. Tekmovali so v naslednjih disciplinah: trobila,
tolkala, harmonika, kitarski duo, klavirski duo, komorne skupine z godali in klavirjem, jazz solo in tamburica.
Iz velenjske glasbene šole je na njem nastopilo kar 40 tekmoval-
cev, ki so prejeli najvišje ocene na predhodnem regijskem tekmovanju. Znova so se odlično odrezali, saj jih je 10 prejelo zlato, 5 prvo, 6 pa posebno nagrado.
■ tp
Velenje, 20. marca - Prvi pomladni dan v letu 2014 si bo zagotovo za vedno zapomnila mlada akademska slikarka Barbara Drev iz Topol-šice. Po tem, ko je lani uspešno končala študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, so v četrtek zvečer v galeriji Velenje odprli njeno prvo samostojno razstavo. Da je za priložnost, da svoja dela, ki jih je ustvarila v zadnjih štirih letih, predstavi prav v »svoji« dolini, zelo hvaležna, je zaupala vsem, ki so prišli na otvoritev razstave. Ni prav veliko govorila, ker več o njej in njenih občutjih povedo razstavljene slike. Te so navdušile tudi kustosinjo razstave mag. Mileno Koren Božiček, ki se je z Barbarinim delom spoznala, ko je pripravljala izbor del in besedila za katalog, ki je pospremil razstavo.
Kustosinja je na otvoritvenem večeru poudarila, da je Barbara Drev pred študijem končala velenjsko likovno gimnazijo. Bila je prva generacija v njej. »Zame je vedno največji izziv, ko imam priložnost spoznati nove likovne ustvarjalce iz Šaleške doline. Presrečna sem, ker se ta krog v zadnjih letih močno širi, saj to kaže tudi na večji kulturni razvoj doline. Lahko smo srečni, da imamo v Velenju umetniško gimnazijo, ker se posledično v dolini vzpostavlja nov sloj kulturno osveščenih izobražencev,« je povedala. Barbara jo je navdušila že ob prvem obisku njenega ateljeja in je prepričana, da je slikarka, o kateri bomo še veliko slišali. »Za razstavo smo izbrali slike velikega formata, kar je v tem trenutku še dediščina študija na akademiji, kjer spodbujajo študentke k tovrstnemu ustvarjanju. Imam pa občutek, da bo Barbara ta format ohranila, ker ga zelo obvlada. Tako lažje krmari med materiali, ki so pri njenih slikah zelo inovativni. Slike z olji na papirju namreč prekriva s plastično folijo, kar gledalcu rahlo
Slikarka, ki rada kombinira nasprotja
V galeriji Velenje bo do 19. aprila na ogled razstava slik Barbare Drev iz Topolšice -Veliki formati, inovativni materiali in žive barve so njeni zaščitni znaki
zabriše podobe. Zato pa se nehote še bolj poglobi vanje. In v njih verjetno najde nove in nove podobe, nove zgodbe.
Barve imajo svojo energijo
Barbara Drev nam je povedala, da bo še letos imela razstavo tudi v šoštanjski galeriji, že 15. aprila pa bo s svojim videom na temo narave sodelovala tudi na razstavi v Bežigrajski galeriji v Ljubljani. Ukvarja se namreč tudi z njim, blizu ji je ilustracija. A najraje slika. »Na razstavi predstavljam dela, ki so nasta-
la v zadnjem letniku študija pa do danes. Med njimi je rdeča nit. Zelo rada kombiniram nasprotja, ki se lahko odražajo v družbi, okolju. Skušam jih izraziti z uporabo različnih materialov, z naravno potezo čopiča in geometrizacijo. Zanimajo me različni materiali, od naravne jute do krhkih industrijskih materialov, kot je steklo, papir in plastična folija. Zelo rada imam žive barve, pri katerih imam svoja obdobja; nekaj časa so bolj zemeljske, potem spet oživijo. Zdi se mi, da barve dajo neko posebno energijo.«

r*:
.mi
HUB fl 11* J I l j t ' ■ ■ i
i .


t j fii
£r/]t I y IX 1
¡M Y V* I \A N
Big band vox in Maja Keuc navdušili
W	» as T If I
Velenje, 20. marca - Močna in vplivna glasba, prežeta s številnimi čustvi, je v četrtek zaznamovala četrti abonmajski koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje v veliki dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Za to so poskrbeli člani odlične zasedbe Big Band VOX z izjemno vokalistko Majo Keuc.
Zasedbo Big Band VOX sestavljajo najboljši velenjski glasbeniki, ki jih druži brezpogojna ljubezen do glasbene umetnosti. Njihov repertoar ni tipičen za tovrstne zasedbe. Zasedbo vodi David Slatinek, in ker nimajo dirigenta, je potrebna popolna predanost vsakega člana. Veliko aranžmajev in skladb, ki jih preigra-vajo, so napisali člani sami.
Abonmajsko sezono bo Pihalni orkester Premogovnika Velenje končal 24. aprila 2014, ko bo na sporedu Spomladanski koncert. Dirigent Matjaž Emeršič bo popeljal orkester in občinstvo na glasbeno popotovanje z odličnimi domačimi in tujimi skladbami.	■
Odlična vokalistka Maja Keuc je popestrila igranje godbenikov.
■
■
www.bob.si
Naš čas, 13. 3. 2014, barve: CM K, stran 18
12
MATURANTSKI BISERI
Men
27. marca 2014
Biseri Maturantskega plesa
Biseri maturantskega plesa 2014
Letošnji maturantski plesi so le še lep spomin, ki ga bomo ponovno obudili z nadaljevanjem naše akcije »Biseri maturantskega plesa 2014«. Danes vam namreč predstavljamo 18 modno in stilsko zanimivih maturantov in maturantk, ki jih je strokovna komisija opazila in povabila pred fotoobjektiv Bekima Lutollija iz studia PC pro. Izbor smo opravili tako na petkovem kot sobotnem gala maturantskem plesu v velenjski Rdeči dvorani, tako da smo »zajeli« vse šole Šolskega centra Velenje.
A s tem delo komisije še ni bilo končano. Za 18 najbolj zanimivih maturantov in maturantk smo se odločili šele po ogledu vseh fotografij. Pred vami je torej 18 najbolj zanimivih maturantov in maturantk. Kdo bosta postala »bisera« - tudi letos izbiramo fanta in dekle - za leto 2014, pa je odvisno samo od vas, saj sedaj izbor prepuščamo vam.
Danes objavljamo prvi glasovalni kupon. Ta bo zelo pomemben, saj bomo na osnovi vaših glasov izmed 18 izbrali le 9 maturantov in maturantk, za katere pa boste lahko potem glasovali še dvakrat. Maturantka in maturant, ki bosta (v vseh treh glasovanjih) skupaj prejela največ vaših glasov, bosta postala zmagovalca akcije. Oba bosta na zaključni prireditvi v drugi polovici aprila prejela lepe nagrade. Tudi letos bosta na zaključni prireditvi modni kre-atorki Jelena Stevančevic in Petra Meh razglasili tudi strokovne »bisere«, ki jih bosta izbrali sami, a prav tako izmed danes predstavljenih 18 finalistov.
Tudi med tiste, ki boste glasovali za letošnje »bisere«, bomo vsak teden z žrebom razdelili nagrade. Dobro si oglejte naše finaliste, izberite svojega favorita, izrežite kupon, ga izpolnite ter pošljite na dopisnici ali v pisemski ovojnici na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »Biseri maturantskega plesa 2014«. Izberite svojega favorita in mu dovolite, da zablesti še enkrat.
1.	Ajda Gregore
2.	Alena Mušic
3.	Ana Marija Kralj
4.	Andraž Stropnik
5.	Jasmina Babajic
6.	Kaja Pavlovic
7.	Marko Marjanovic
8.	Martina Najvirt
9.	Sara Strniša
10.	Štefan Pavličevic
11.	Saša Atelšek
12.	Stela Kalac
13.	Tadej Malus
14.	Željko Arsenovic Cvikl
15.	Saša Pečovnik
16.	Miha Balant
17.	Patricija Cvikl
18.	David Gregore
/
A
2.
3.
A
6
.
Biseri Maturantskega plesa *** Biseri Maturantskega plesa
Naš čas, 13. 3. 2014, barve: CM	K, stran 13
27 marca 2014	S	MATURANTSKI BISERI
- 13
KUPON št. 1
Glasujem za:_
Ime, priimek in naslov:_
Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri«. Med tri izžrebance bomo podelili kopalne brisače.
Modni kreatorki Jelena Stevančevic, Petra Meh, vizažistka Mirela Muminovic in novinarka Bojana Špegel. Fotograf Bekim Lutolli (PC PRO d.o.o.).
m
V □ L □ NT E SOLSKI CENTER VELENJE
»aSCAS
*** Biseri Maturantskega plesa ***
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
14
KULTURA
matu
27. marca 2014
Gospod poslanec ali udar po kurje
V soboto premiera predstave KD Gledališče Velenje v režiji Kajetana Čopa - Na odru 10 mladih igralcev - Predstava je aktualna politična satira
Velenje, 29. marca - Na eni zadnjih vaj pred letošnjo premiero Kulturnega društva Gledališče Velenje smo zmotili delo gledališčni-kov in uživali v zanimivi sceni, ki si jo je zamislil režiser Kajetan Čop, in kostumih mladih igralcev, ki jih je ustvarila Juma Valenčak. A režiser predstave z naslovom »Gospod poslanec« je po premisleku menil, da tega, kar smo lahko videli na odru, pred premiero še ne bi delili z bralci. »Želimo, da bodo ob prihodu v dvorano presenečeni,« je dodal. Lahko vam zagotovimo, da boste. In da bo v soboto zvečer ob 19.30 vredno biti v Domu kulture Velenje, saj bo premiera drugačna tudi zato, ker bosta na njej glasbo v živo izva-
jala kontrabasist Miha Koren, ki je tudi njen avtor, in akordeonist Zmago Štih. Na ponovitvah bodo vrteli posnetke glasbe.
Režiser Kajetan Čop z velenjskim gledališčem tokrat »z velikim veseljem« sodeluje tretjič. Ker je leto volitev, sta z Alice Čop izbrala delo »Gospod poslanec«, v originalu "Narodni poslanik", ki je nastalo že daljnega leta 1883. Gre za eno najostrejših družbenokritičnih satir srbskega dramatika Branislava Nušiča, ki ga je Alice skrajšala in dramsko priredila tako, da se dogaja v živalskem svetu. »Letos, ko bodo tudi pri nas državnozborske volitve, se mi zdi besedilo še kako aktualno, sploh ker pokaže zakuli-
sne igrice. Zanimivo je, da se tudi po 130 letih, odkar je nastal tekst, niso kaj dosti spremenile, kar bodo zagotovo hitro spoznali tudi gledalci. Z ansamblom smo začeli vaditi na začetku januarja, zadnje tedne vadimo po trikrat tedensko. Tokrat bodo na odru sami mladi igralci, kar je čudovito. Bili so zelo zavzeti, vaje so ves čas čisti užitek,« nam je še povedal režiser in dodal, da so se med nastajanjem predstave veliko posvečali tudi improvizaciji in sporočanju. Dolžina igre, ki ima tri dejanja, je uro in dvajset minut. »Gre za politično satiro, izhaja pa tudi iz komedije del arte, iz sloga gledališča, v katerem imajo igralci maske,« je še dodal Čop.
Kajetan Čop: »Čeprav je dramski tekst nastal pred 130 leti, je danes še kako aktualen.«
Omenimo še igralce, vse ostalo pa naj do sobote ostane zavito v tančice skrivnosti. Na odru bodo: Peter Iršič, Petra Hribernik, Matej Mraz, Vid Hrovat, Noemi Čop, Zoja Lešnik, Nejc Škorjanc, Robi Brinov-šek, Bojan Domazet in Pika Cvikl.
■ Bš
Šaleška dolina je gnezdece kvalitetnega prepevanja
Tako meni strokovni spremljevalec pevske revije Pozdrav pomladi 2014 - Za državno tekmovanje izbrali kar 6 otroških in mladinskih pevskih zborov -Drugi del revije bo 5. in 6. aprila
Velenje, 19. in 20. marca - V velenjskem domu kulture je sredi prejšnjega tedna dva dni odmevala pesem. V sredo in četrtek se je na štirih koncertih območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov,
Na vsakem od štirih koncertov so nastopili tako otroški kot mladinski pevski zbori, čeprav je
slednjih še vedno veliko manj kot otroških.
ki jo je pripravila velenjska izpostava JSKD, po tri skladbe predstavilo kar 24 zborov iz Šaleške doline, kot gostje pa so se jim pridružili pevci iz Nazarij. Pelo je več kot 1000 mladih grl, nastope pa je spremljal strokovni spremljevalec Andraž Haupt-man. Ta je po koncu revije posebej poudaril, da se bo kar 6 od teh nastopajočih zborov udeležilo republiškega tekmovanja otroških in mladinskih zborov, ki bo 1. in 2. aprila v Zagorju ob Savi.
Zagotovo je bil vsak nastop zanimiv, mnogi tudi prisrčni. Sploh, ko so na odru stali najmlajši pevci. Starejši pa so spet pokazali neverjetno kakovost. Andraž Hauptamn je na koncu za republiško revijo izbral OPZ OŠ Gustava Šiliha Ve-
lenje, ki ga vodi Andreja Ostruh, OPZ OŠ Gorica Velenje z zboro-vodkinjo Mihaelo Britovšek, OPZ Glasbene šole Frana Koruna Ko-željskega Velenje z zborovodkinjo Manjo Gošnik Vovk, OPZ in MPZ OŠ Nazarje, ki ju vodi Katja Gruber, ter MPZ GŠ Frana Koruna Koželjskega Velenje z zborovodjem Matjažem Vehovcem.
»Koncerti so bili tako organizacijsko kot tudi izvedbeno na visoki ravni. Šaleška dolina je očitno gnezdece kvalitetnega zborovskega petja. Sporedi zborov so bili večinoma zanimivi, inovativni ter izvedbeno na visoki ravni, še posebej pri tistih, ki se bodo udeležili tekmovanja v Zagorju. Bili smo tudi priča krstni izvedbi skladbe Ritual Slav-
ka Šuklarja, ki jo je izvedel dekliški pevski zbor Umetniške gimnazije Velenje, pod vodstvom Ljiljane Du-kic-Šuklar. Zame se je ta dva dni v Velenju odvijal praznik zborovskega petja, v katerem smo uživali tako poslušalci kot tudi jaz v vlogi strokovnega spremljevalca. Želim si še veliko podobnih zborovskih srečevanj, revij ter nastopov,« nam je po koncu revij povedal strokovni spremljevalec Andraž Hauptman. Kot tudi to, da se že veseli drugega dela pevske revije v Velenju, ki jo bo prav tako spremljal. Odrasli pevski sestavi bodo zapeli pomladi v pozdrav v soboto in nedeljo, 5. in 6. aprila, tokrat v glasbeni šoli Velenje.
■ Bojana Špegel
Razvajanje »po domače«
Velenje, 20. marca - Na prvi pomladni večer se je v polnem Max clubu zgodil višek letošnjega Max club jazz festivala, ki se je začel konec januarja. Na petem od sedmih koncertov se je predstavil domačin, saksofonist Jure Pukl, ki je tudi programski vodja festivala od leta 2012, ko so ga po dolgih letih obudili v okviru projekta EPK.
Jure, ki ga mnogi označujejo za najboljšega slovenskega džezista mlajše generacije, trenutno živi in dela v New Yorku, pogosto pa ga ustvarjalna pot zanese tudi po Evropi. Tokrat se je prvič predstavil skupaj z odličnim hrvaškim džezo-vskim pianistom Matijem Dedičem,
sinom glasbenikov Gabi Novak in Arsena Dediča. Matija in Jure sta pripravila skupni koncertni projekt, nastop v Velenju pa je bil nekakšna svetovna premiera. Glasbenika, ki se že dolgo poznata, sta sodelovanje načrtovala že nekaj časa, zanj pa sta ustvarila tudi niz avtorskih skladb. Projekt sta poimenovala Domače (Homefries). V Velenju smo slišali tudi nekaj džezovskih biserov drugih avtorjev, poslušalci pa so bili navdušeni tudi pri prvič predstavljenih skladbah. Za polnost zvoka sta ob dveh solistih poskrbela basist Milan Nikolič in bobnar Vladimir Kostadinovič, oba iz Srbije.
■ bš
ALTIERHATOR
Na pomoč!
f
Aleš Ojsteršek
Festival Velenje je v dolini daleč spredaj tisti, na katerega pripade največji delež letne kulturne postprodukcije. Ob bok mu gre veliko število drugih, malih, srednje velikih organizatorjev, ki prav tako vidno in pomembno polnijo kulturno košaro. Kot posameznik bi si življenje težko predstavljal brez njihovih prispevkov, bere se kot fraza, življenje z njimi in s FV v prvi vrsti pa je veliko lažje.
Tako, čez palec bi ocenil, da se je v zadnjem desetletju kulturna tematika v sam vrh dvignila najprej ob infrastrukturni prenovi kulturnega doma in knjižnice, nato ob zavodskih reorganizacijah ter slednjič ob oblikovanju in izvajanju projekta Evropske prestolnice kulture. Mogoče je zdaj nastopil trenutek, ko se lahko vprašamo, kako se nam vložki desetletja vračajo. Ne vem, koliko je javnosti splošno znano, da imamo mednarodno primerjalno, gledano na področju športne infrastrukture težavo s t. i. podizkoriščenostjo zmogljivosti. Evropska komisija nam zaradi tega v obdobju do leta 2020 npr. finančno ne želi biti v oporo, če bi izkazovali tovrstne ambicije. Številke - vlaganja in izkoristek torej štejejo. Na tem področju si je zato mogoče najlažje pomagati z letnim poročilom Festivala Velenje, krovnim občinskim kulturnim zavodom. Prinaša izreden zbir podatkov za analizo izkoriščenosti zmogljivosti, vendar že branje samega poročila brez podrobne analitike pokaže na stanje in smiselno možno nadaljevanje. Pomembno dejstvo v tej luči pa se kaže še v eni luči - namreč v večanju potreb na uporabnikovi strani, še posebej med občani z migrantskim ozadjem.
Življenje v svetu, kot se nam kaže danes, bo vedno manj odvisno od dogajanja v dolini, umetnost pa že od nekdaj velja za odlično učiteljico, ko se je potrebno opremiti z znanji, kako biti učinkovit tudi onkraj obronkov. Da tega ne zmore šola, je znanstveno spoznanje, ki datira v prelom tisočletja. Do takrat je veljalo, da je vpliv socialno ekonomskega ozadja na dosežke posameznika manjši, šola je z zagotavljanjem enakosti zmogla odgovoriti na zahteve časa, povpraševanja trga in družbe, bila je pomemben dejavnik družbene mobilnosti. S prelomom velja, da se vloga socialnega in kulturnega kapitala posameznika povečujeta, vloga izobraževalnega sistema pa se primerjalno zmanjšuje. Pokazalo se je, da se kulturni kapital učencev in staršev pomembno povezuje z merami učne uspešnosti. Pogostost branja učencev in staršev, število knjig doma, obiskovanje kulturnih predstav, ukvarjanje z glasbo in likovno umetnostjo in drugo se torej bolj povezuje z dosežki učencev (pomembneje pri slovenščini kot pri matematiki). Učenci, ki pogosteje in raje berejo, ki imajo doma veliko knjig, ki pogosteje hodijo v kino, gledališče, itd. ter učenci, katerih starši imajo tudi sami pozitiven odnos do knjig in radi berejo, so učno bolj uspešni (predvsem pa pri slovenščini) kot njihovi vrstniki, ki nimajo enako pozitivnega odnosa do knjig in kulture nasploh. Slovenščino kot dejavnik namenoma poudarjam, saj dobro znanje slovenskega jezika, kot poučevalnega jezika, pomembno pripomore k razvoju drugih učnih strategij posameznika.
Če želi dolina še naprej biti prijazno okolje tukajšnjega prebivalstva in želi omogočati dobro izhodišče za vstop v življenje naslednjim generacijam, bo morala znati odgovoriti predvsem tudi na te izzive. Delovna mesta prihodnosti bodo bistveno pomembneje odvisna od mobilnosti posameznikov, ta pa je, kot je ugotovljeno, pomembno soodvisna od njihove zaloge kulturnega kapitala. Glede na migrant-sko ozadje pomembnega deleža tukajšnjega prebivalstva, bodo po vsej logiki morali pomembno vlogo odigrati ravno in tudi lokalna kulturna politika, kulturni producenti in postprodukcija. Kot oporo družinam, ki zaradi omenjenih dejavnikov svojim otrokom ne zmorejo zgraditi dovolj podpornega okolja. Vem, da je tej vlogi Festival Velenje, kot največji v dolini, že dolgo dorasel, vprašanje je samo, ali ga želimo videti tudi v tej luči nalog in razvoja.
Eko nagrada za vrtec Šoštanj
V okviru mednarodno uveljavljenega programa Ekošola že osmo leto zapored poteka projekt EKO paket, s katerim se ozavešča mlade o pomenu pravilnega ravnanja z odpadno kartonsko embalažo za mleko in sokove. V okviru projekta je bil tudi letos razpisan nagradni natečaj. Na temo »Življenje v gozdu« so 3-5 let stari otroci Vrtca Šoštanj, enote Urška, pod mentorstvom strokovnih delavk Darinke Podrzavnik in Mateje Grabner v kategoriji vrtcev osvojili 3. mesto. Otroci so se zabavno in ustvarjalno spoznali s krogotokom surovin; izdelek-odpadek-recikliranje-ponovna uporaba in ustvarjali kreativne izdelke iz embalaže.
V polnem Max clubu sta svetovno turnejo začela Jure Pukl in Matija Dedič, oba priznana džezovska solista in avtorja.
m

nikoli samiJ^Q^ g
M
Naš čas, 20. 3. 2014, barve: CM K, stran 11
20. marca 2014
107,8 MHz
15
^DDJQKO t DÛ Č/Š\S@rosdom M
Svet oktanov
Vsako leto si rečemo, da se bomo bolj potrudili in si »polnili baterije« tudi z izleti. A glej ga zlomka, kam dlje od besed ne pridemo. V majhno uteho nam je morda dejstvo, da tudi v drugih redakcijskih hišah v celjski regiji ni nič drugače. Vse namreč kaže, da izleta, ki ga je predlagal aktiv novinarjev omenjene regije za prihodnji mesec, ne bo zaradi premajhnega števila prijav.
Naš propagandist Jure Beričnik pravi, da o kakšnem izletu v tem trenutku ne razmišlja, saj je med drugim pred marketingom priprava letošnje tretje priloge tednika Naš čas - avto-moto priloge Svet oktanov. »Prilogo pripravimo vsako leto, vsakokrat je med bralci tudi dobro
Jure Beričnik: Verjamem, da bodo 1 tudi ponudniki in ci zaznali
nOdimo v prilogi, in se
sprejeta. Je pa položaj v branži podoben stanju v gradbeništvu. Zato se še toliko bolj trudimo, da bi zadovoljili potrebe in želje naših bralk in bralcev ter seveda oglaševalcev.«
Poleg informacij kdaj, zakaj prav k omenjenemu obrtniku ali podjetniku, ki se ukvarja z dejavnostjo, povezano s svetom oktanov, bo bralcem na voljo še več drugih informacij. Na njihovi osnovi se bodo lažje odločili morda za nakup novega ali rabljenega avtomobila, izvedeli, kje bodo dobili ustrezen rezervni del za svojega jeklenega konjička, v kateri avtokleparski, avtoličarski delavnici mu bodo »vrnili sijaj« in obliko, kam na servis. Poleg omenjenega se bo v prilogi našel prostor še za novosti iz avto-moto sveta ter kopica nasvetov z omenjenega področja. »Zato prijazno vabimo ponudnike, da izkoristijo lepo priložnost za promocijo v prilogi in v njej sodelujejo,« še dodaja Jure.	■
Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke
Rock Partyzani in Zorica
Vsi dobro poznamo veliki hit Zora je, ki ga je pred desetletji izvajala pevka Neda Ukraden. Rock Party-zani letos predstavljajo malo manjši hit z naslovom Zorica. Skladba, ki jo je napisal pevec in vodja skupine Leteči Odred Denis Dumančic, je od skupine Rock Partyzani zahtevala stilsko preobrazbo, ki je tokrat bolj folklorno obarvana. Fantje in dekle so v roke vzeli ljudske inštrumente in pripravili nepozaben spo-mladansko-poletno-jesenski hit. V glavni vlogi Zorice nastopa pevec Rock Partyzanov Mare Novak, ki pevki Anji Baš in vsem slovenskim dekletom prepeva o sončnih vzhodih (zorici), o težavah sodobnega sveta, onesnaženju narave in seveda večni ljubezni in hrepenenju.
I.C.E na vrh sveta
Skupina I.C.E. vstopa v pomlad z novo skladbo z naslovom Na vrh sveta. Po nekoliko udarnejši pesmi Spomni se tokrat predstavljajo počasnejšo balado, v kateri nadaljujejo družbenomotivacijsko tematiko. Skupina želi s svojo glasbo in pozitivnimi besedilom delovati vzpodbudno in pozitivno, saj meni, da je
glasba močan medij, ki to zmore.
Pomladansko-poletni čas sicer za skupino I.C.E. prinaša serijo koncertov, na katerih bodo po nekoliko daljši pavzi spet lahko v živo predstavili svoj novi repertoar. To počno najraje, saj v interakciji z občinstvom vse oživi, vse je bolj intenzivno, barvito in seveda tudi glasno.
George Michael po desetih letih z novim albumom
George Michael je po desetih letih premora izdal nov studijski album. To je njegov šesti samostojni album, naslovil pa ga je Symphoni-ca. Nastajal je med letoma 2011 in 2012, ko je bil glasbenik na svoji zadnji turneji. Michael je tudi pri snovanju novega albuma ostal perfekci-
onist in morda je prav v tej njegovi lastnosti iskati razloge, da v svoji dolgoletni karieri ni izdal več albumov. 50-letni glasbenik, nagrajen s številnimi nagradami, med katerimi sta tudi dva grammyja, gradi svojo kariero že več kot tri desetletja. Sprva kot član dua Wham, s katerim je izdal tri albume in v letih 1982-1986 prodal več kot 25 milijonov plošč, od leta 1987 pa kot samostojni izvajalec s prodanimi več kot 100 milijoni plošč. Pod najnovejši album Sympfonica, ki je izšel 17. marca, se je kot koproducent podpisal zdaj že pokojni Phil Ramone, legendarni producent, ki je med drugim sodeloval tudi s Frankom Sinatro in Barbro Streisand.
BFM se prebujajo
Zasedba Big Foot Mama se prebuja iz ponovoletnega dremeža. Končno je prišel čas za snemanje

novega videospota, fantje pa so se odločili, da v video podobo odene-jo najintimnejšo pesem z zadnjega albuma Izhod - akustično balado Kratek stik. Režijo videospota so zaupali Venu Jemeršicu, ki je v preteklosti z njimi že ustvaril videospo-te za skladbe Neki sladkega, Garbage, Rola se, Še mal' bolj dol. Snemanje videospota je potekalo pretekli konec tedna, v njem pa je nastopila tudi pevka Nina Kay, ki je v skladbi odpela ženski vokal. Videospot za skladbo Kratek stik bo predvidoma sklepno dejanje zadnjega studijskega albuma Big Foot Mame Izhod, ki je doslej postregel s sin-gli Slab spomin, Užitek na replay,
Nor sigurno ne, Iskre, Pot iz trnja in Umazan dež. Prihodnje leto prihaja namreč za ljubljanske rokeije veličasten jubilej - 25 let obstoja.
Starci se ne dajo
Legedarni britanski rokerji The Rolling Stones še ne mislijo v pokoj. Nasprotno, pred nedavnim so potrdili nove nastope po Evropi. Zagotovo bodo poleti nastopili na festivalih v Belgiji in na Nizozemskem, napovedi ostalih evropskih koncertov pa sledijo v prihajajočih tednih. Stonesi so že prej potrdili tudi nekaj koncertnih datumov za nastope v Aziji. Njihova turneja z naslovom 14 On Fire tako dobiva nove datume, večino koncertov v Evropi pa bo na sporedu maja in junija. Kot rečeno, sta dva nastopa že potrjena, in sicer bodo 7. junija nastopili na nizozemskem festivalu Pinkpop, 28. junija pa na festivalu TW Cllassic v Belgiji. Glavna motorja skupine, pevec Mick Jagger (70) in kitarist Keith Richards (70), sta izrazila zadovoljstvo nad potekom turneje in se že veselita poletnih nastopov po Evropi ter pravita, da je bend v dobri formi.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	ALJA KRUSIC -Nisi sam
2.	ELVIS JACKSON - I believe in
3.	LAIBACH -The Whi-stleblowers
Alja Krušič, zmagovalka lanskoletne sezone televizijskega šova Slovenija ima talent, se po prvem nekoliko bolj živahnem singlu A boš malo moj predstavlja z novo pesmijo z naslovom Nisi sam. Nekoliko bolj umirjena skladba govori o tem, da je na življenje treba gledati s pozitivne strani in poiskati srečo. Besedilo in glasbo je napisal Alex Vola-sko, pri njenem nastanku pa je sodelovala tudi Alja.
<r
LESTVICA DOMAČ
t
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Skupina Špica - Hvala vama, predraga starša
2.	Primorski fantje - Ledene rože
3.	Ansambel Petra Finka - Še enkrat šla s teboj bi pred oltar
4.	Kozjanski zven - Mi Kozjanci
5.	Okrogli muzikanti - Najlepši spomin
6.	Romana Cafuta in Boris Kopitar - Venček Nika Zajca
7.	Vihar - Valentinovo
8.	Rosa - Zlata Tina
9.	Orkester Zvir - Mamica je kakor zarja
10.	Zasavci - Ko se vrnem
... več na www.radiovelenje.com
N N N N N N N N N N N N N N N N N N
HELENA BLAGNE
Helena Blagne pred stavlja novi singl z naslovom Zame ni drame. Z novo skladbo se pevka predstavlja v novi luči in napoveduje novo prelomnico v glasbenem ustvarjanju. Sveža in plesno razpoložena Helena je pri nastanku nove skladbe k sodelovanju povabila Jana Plestenjaka in producenta Martina Štibernika.
NUDE
Celjska skupina Nude, ki je na letošnji EMI nastopila s skladbo Be Ok v angleščini, zdaj omenjeno pesem predstavlja še v slovenskem jeziku. Slovenska verzija je tudi nekoliko daljša od evrovizijske, ki je bila omejena na tri minute.
ČUKI
Naslov najnovejše skladbe skupine Čuki je Mačka. Kot kaže, so Čukom živali zelo všeč, saj so v svojih pesmih doslej opevali že krokodilčke,
3303
... na kratko...
komarje, štorklje. Nova skladba je polka in po valčku Daj mi poljub, ki so ga pred dvema letoma posneli z Modrijani, je to spet nova narodnozabavna skladba iz gnezda Čukov.
JOAN BAEZ
Jeseni, natančneje 13. oktobra, prihaja v Ljubljano legendarna ameriška glasbenica Joan Baez. Folk pevka, ki je s svojimi protestnimi skladbami zaslovela v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, bo nastopila v Cankarjevem domu.
OMAR NABER
Izšel je težko pričakovan novi album Omarja Naberja. Na albumu z naslovom Na glavo so zbrane skladbe, ki so premišljeno nastajale kar nekaj časa, nekatere v Londonu, nekatere doma. Omar kot avtor je v tem obdobju zorel, kar je slišati tudi v skladbah na albumu.
Sovin kotiček
Po »Happy« akciji, ki je potekala v mnogih krajih po Sloveniji, med drugim so na svetovni dan sreče opozorili tudi velenjski srednješolci, je sledil precej vesel vikend.
V	petek nas je v eMCe placu obiskala Matilda in s seboj pripeljala klubski večer metal glasbe. Med nami se nahaja kar nekaj oboževalcev bolj trdih in ostrih zvokov, hitrih ritmov in na trenutke malo manj razločnih besedil. Soboto smo nadaljevali bolj umirjeno.
V	galeriji eMCe placa smo odprli razstavo mlade primorske umetnice Urške Babuda. Živahna razstava z naslovom Pogled = igra iz oči v oči, predstavlja podobe, ujete v trenutku dogodka.
M
ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB
www.ssk-klub.si
Predstavljena dela so nastala v mešani tehniki akrilov in oljnih pastelov. Če si razstave še niste ogledali, se le oglasite, saj je vsekakor vredna ogleda. Večer smo nadaljevali ob nepozabnih raggae ritmih. Zvezda večera je bil zagotovo dobro poznani srbski ustvarjalec Hor-sman Coyote, sicer bolje poznan kot ustanovitelj in frontman skupine Eyes-burn, na odru pa so mu družbo delali
tudi Reggaeneration Sound in lokalni dvojec Stoned Sailors. To soboto bomo tudi študentje in dijaki sodelovali v čistilni akciji Mestne občine Velenje, v kateri bomo skupaj očistili posledice žledu v okolici letnega kina na Škalskem jezeru. Skupaj zmoremo vse, za hrano in pijačo bo poskrbljeno, za zabavo pa tudi. Vsi zainteresirani se zaradi lažje organizacije predhodno prijavite preko obrazca, ki ga najdete na spletni strani Mladinskega centra Velenje. Pa še opomnik. Zagotovite si vstopnico za nepozaben Ej lejga žur v Ljubljani, prijavite se na Akademski ples ali pa nas pridite pozdravit na uradne ure, ki se potekajo od četrtka do nedelje med 17. in 19. uro na Šaleški cesti 3.
■ MS
Naš čas, 13. 3. 2014, barve: CM K, stran 18
16
27. marca 2014
k k Ko je Marko Berzelak, rr znani Spevovec iz Florjana pri Šoštanju, pred dnevi na Golteh (13. 3.) bolj pil kot pel, so mu ponudili priložnost preizkusiti se v prvi guma-žaba igri na snegu, inovaciji Franceljna Podbrežniko-vga. Peresno lahek mišičnjak Marko s platinasto obarvanim glasom se je pognal v žabjem poskoku najdlje in tudi za slog skoka prejel vseh 13 točk ter tako premierno osvojil prvo mesto. Sedaj bo žabec do prihodnjega leta in le princesa ga morda s poljubom razreši te nadloge.
Alenka Rednjak z velenjskega Urada za razvoj in investicije zna "▼z gasilci. Ti pravijo, da je kar njihova. In če kaj poprosi, naroči? Kot se vidi so vajeni hitro ukrepati in naloge tudi takoj uresničiti. Boris Brinovšek je vzel v roke mobilnik in naročil naprej, Bojan Brcar pa že razmišlja, kako se lotiti naslednje akcije. Ko bi še drugje šlo tako uspešno in hitro, bi Slovenci res gore premikali.
^^ Župan Šoštanja Darko
Menih ne more skriti razočaranja nad zadnjo drsalno sezono na drsališču, ki so ga uredili na rokometnem igrišču v mestu. Ne samo zato, ker je bil tokratni obisk le polovica tistega, ki so ga prinašale vse sezone v zadnjih sedmih letih, ampak tudi zato, ker so na ledu nadrsali tudi njegovi bližnji. Tajnica občinske uprave Suzana Koželjnik (ob njem) celo tako, da je morala za nekaj časa v bolniško.
Učitelji, ki nadzorujejo pametne naprave
Sedem let po prihodu prvega iPhona se učitelji v Južni Koreji soočajo s težavami, ki jih pametne naprave predstavljajo v šolskih učilnicah. Težave so posebej izrazite tam, kjer so naprave integrirane v šolski pouk kot dodatno izobraževalno orodje. Izziv pedagogov je namreč vprašanje, kako izkoristiti koristnost pametnih naprav in hkrati preprečiti njihov potencial za motenje izobraževalnega procesa. Pa so se domislili poskusne rešitve; v enajstih šolah so učencem na naprave z Androidom naložili aplikacijo iSmartKeeper, ki učite-
fazi učnega procesa podpirajo. Aplikacijo lahko učitelji programirajo tudi v skladu z urnikom, tako da se nastavitve spreminjajo samodejno. Mnogi so zgroženi, češ da aplikacija krši človekove pravice učencev, a oblasti korejske province Ganguon 677 so šolam svetovale, naj aplikacijo uvedejo, medtem ko se bodo testi nadaljevali tudi v drugih provincah.
Bi črva? Tarantelo? Ličinko?
V newyorškem hotelu Waldor Astoria je minuli konec tedna potekala gala večerja z imenitnimi gosti. Zbrali so se najvidnejši raziskovalci in znanstveniki - družba posameznikov, ki prestavljajo meje mogo-
kloniti tistim svojim članom, ki jih raziskovalna žilica vodi v najbolj oddaljene in eksotične konce sveta, kjer so številne jedi, ki se nam zdijo skoraj nepojmljive, redno na jedilniku; drugi cilj organizatorjev pa je poudariti potrebo po samozadostni oskrbi s hrano. Menijo namreč, da so lahko žuželke pomemben dejavnik v boju zoper lakoto. Premagati bi bilo treba le »kulturne« zadržke.
8 mesecev in 21 kilogramov
Iz Kolumbije prihaja vest o dečku Santiagu Mendozi, ki pri osmih mesecih starosti tehta 21 kilogramov. Da običajna teža za šestle-tnike ni zdrava za njenega sina, je
ca hiše, saj je bil njen sin prevelik, da bi jo zmogla zapustiti. Ob tem je priznala, da je za dečkovo stanje in pridobivanje teže kriva njena nevednost; vsakič, ko je zajokal, ga je namreč nahranila.
O. K.?
ljem omogoča omejiti uporabnost pametnih naprav učencev. Učitelji lahko z aplikacijo zaklenejo vse telefone v šoli, omogočijo zgolj klice v sili, dovolijo zgolj telefonske klice, dovolijo uporabo sms sporočil in klicev ali izklopijo posamezne aplikacije. Omogočeno jim je tudi omejiti dostop zgolj na eno ali posamezne aplikacije, ki jih učitelji v tisti
čega (prisotna sta bila tudi Stephen Hawking, pa Felix Baumgartner). A niso bili posebni le gostje; tudi hrana ta večer je bila res ekskluzivna. Zanjo je poskrbel vrhunski kuharski mojster Gene Rurka, ki je na krožnik uvrstil meduzo, črve, tarantelo, ličinke, mravlje, aligatorja in številne druge neobičajne specialitete. Razloga za takšen meni sta dva: z večerjo so se želeli organizatorji po-
spoznala mati Eunice Fandino, ki je dobrodelno organizacijo prosila za pomoč pri zdravstve-
Povsem domač nam je izrazi »o. k.«, ki prav te dni praznuje 175 let. Prvič so ga namreč v pisani obliki omenili v bostonskem časopisu Morning Post, ko so pisali o društvu proti prepovedi odmevanja cerkvenih zvonov kot opozorila, da je čas za večerjo. A takrat je »okay« pomenil nekaj drugega, kot pomeni danes. S poslovenjeno besedo »okej« mislimo na potrditev razumevanja; profesor Allan Mefcalf, ki je o besedi napisal celo knjigo, pa pravi, da jo razumejo skoraj vsi jeziki na svetu in gre za »najbolj prepoznavno ameriško besedo«. Je pa zanimiv njen izvor. Šlo naj bi namreč za napačno črkovan izraz »vse je v redu«, ki so ga namesto z »all cor-rect« zapisali z »oll korrekt«. Vendar si o tem niso enotni niti v samih ZDA. Leta 1840 so izraz OK
ok). V državi Utah obstaja mesto z imenom Okay, ki je dobilo ime po nekdanji tovarni tovornjakov, mesto z enakim imenom pa premore tudi zvezna država Arkansas. Slaven je tudi OK Corrall iz mesta Tombstone v Arizoni, kjer se je leta 1881 zgodil kavbojski strelski obračun, čeprav OK v tem primeru pomeni kratico za Old Kindersley.
Apčih!
ni oskrbi dečka. Uspeli so zbrati dovolj denarja, da so Santiaga odpeljali v prestolnico, kjer bo deležen primernega zdravljenja, ki naj bi mu rešilo življenje. Tega si močno želi mati, ki je medijem zaupala, da je bila zadnje mesece ujetni-



uporabljali za predsedniškega kandidata in Martina Van Ure-na, ki se je rodil v Kinderhooku v New Yorku. Rekli so mu „stari Kinderhook" (Old Kinderho-
Nič nenavadnega ni, če na začetku pomladi kihate. In tudi če to počnete drugače, naj vam nikar ne bo nerodno, saj je kihanje izjemno pomembno. Ljudje običajno kihnemo s hitrostjo okrog 150 kilometrov na uro, pri tem pa mikrobi, ki se razširijo, dosežejo tudi do 10 metrov. Z našim kihanjem se obnavlja naš nos - zaradi velikega pritiska se skozi nosnici izločajo strupeni delci, ki smo jih vdihnili. S kihanjem se čisti dihalna pot, pa tudi nosnici. Če vseh strupenih delcev ne izločimo s prvim kihanjem, kihnemo večkrat zapored. Ko kihnemo, avtomatično zapremo oči, pa tudi naše srce bije počasneje. Kihanja torej nikakor ne gre zadrževati, saj je to lahko zdravju škodljivo.
S srcem
Tako igralci Gorenja kot Pivovarne so po zmagah v ligi prvakov proti mnogo bogatejšima kluboma PSG oziroma Flensburg zagotavljali, da so pustili srce na igrišču. Verjamemo, da to ne pomeni, da se tudi na povratnih tekmah ne bodo borili srčno.
Prišla je pomlad
• • •
Pred tednom smo stopili v pomlad. Pa čeprav so mnogi pri nas še vedno prepričani, da bo k nam pomlad spet prišla šele po volitvah.
Premalo in preveč
Naj bo pri nas premalo vode ali je je preveč, v obeh primerih nam marsikje teče voda v grlo. Pa ne le zaradi vode.
Čiščenje
Gotovo tudi ob letošnji čistilni akciji velja: kar mora očistiti jih sto, lahko le eden zasvinja.
Toplota in toplina
Tudi v velenjskem zdravstvenem domu bo potem, ko bo dobil nova »oblačila«, precej topleje. Bolniki in tudi taki, ki delajo v takih ustanovah, razen toplote pričakujejo tudi več topline.
Drag zaradi pocenitev
Naš najboljši sosed nam je zadnji čas še posebno drag, ker je pocenil na stotine izdelkov. Nam bo s temi pocenitvami tako drag, da ga spet ne bomo hoteli prodati? Ker bi ga prodali prepoceni?
Preveč zdravil
Slišimo, da zdravniki še vedno predpisujejo preveč zdravil. Mnoga od teh pacienti sploh ne pojedo. Očitno niso tako hudo bolni. Ali pa tudi zaradi tega niso tako bolni?!
Lutke tako in drugače
Za nam je svetovni dan lutk. Praznovali so ga predvsem v lutkovnih ustanovah. Lahko bi ga tudi v političnih in podobnih organizacijah. Tudi tam so lutke zelo prisotne.
Korajža
Mnogi korajžni vozniki pogosto pobegnejo.
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 17
27. marca 2014
PRILOGA DOM
17
I L-':- N i^H i Ji . Fi.1 ,,-J ".1 ■ H 1
I ■ ■ ■ t -■■ ...... ■ ■ ■■ r
I -i -t	J
, . h 1 ...........- . t.
C L	J '-L1 ■	L '.-■:■
Strip, d.o.o. Kajuhova 17 a, Šoštanj
•	Krovstvo - kleparstvo
•	Strešna okna QB323
•	Podstrešne stopnice
03 898 48 80*041 636 040
LED svetila
LED svetila so v primerjavi z ostalimi vrstami svetil veliko učinkovitejša in predvsem najbolj ekološko usmerjena izbira. Za razliko od varčnih sijalk je njihova prednost v tem, da ob vklopu takoj začnejo svetiti s polno svetilnostjo, se ne segrevajo in ne vsebujejo strupenih snovi. Vsekakor velja pri LED svetilih omeniti tudi njihovo življensko dobo , ki traja do 50.000 ur, kar v primerjavi z navadnimi sijalkami na žarilno nitko, kjer je življenjska doba le okoli 1.500 ur, predstavlja veliko prednost in predvsem nizke stroške, saj odpade pogosta menjava. Tudi samo segrevanje LED sijalk je bistveno manjše kot pri navadnih sijalkah z žarilno nitko, pri katerih se kar okoli 90 odstotkov energije pretvori v toploto in
le okoli 10 odstotkov v svetlobo. Po domače povedano, približno 90
Je tema.
POSEBNA PONUDBA xLED sijalka GUI O
le 4,99 €
Redna cena: 29,52 €
LED laser razred I ♦ zaščitno steklo • sistem leč 3.6 W • 230 V • vgrajena visoko zmogljiva LED primerna za svetilke brez zaščitnega stekla 180 Im • 7000-9000 K • življenjska doba do 50.000 ur energijski razred A • poraba energije 3,6 kW/1000 h
MENTES ja blagovna znamka podjatja LOMAS, d.o.o. Tel.: 01 568 00 11. Akcija Iraja do 30. 4. 2014
MENTES
Pomladna priloga Dom
Pomlad in prijazno vreme vabita, da se lotimo različnih opravil pri urejanju doma, od obnove do novogradnje. Zato so nam ideje in nasveti vedno dobrodošli.
Pred vami je tradicionalna pomladna priloga Dom, v kateri bo vsakdo našel kaj zase. V njej smo zbrali nasvete, ideje in ponudnike različnih izdelkov, materiala in storitev z omenjenega področja. Če trenutno še ne razmišljate, da bi se lotili obnovitvenih del, morda kupili stanovanje ali gradili hišo, je prilogo vredno shraniti, saj vam bo v pomoč takrat, ko bo takšna ideja v vas dozorela.
Strehe Metalko - aluminijaste, lahke in (skoraj) trajne
Podjetje Metalko Bučar iz Štor pri Celju je na slovenskem trgu prisotno že več kot tri desetletja. Njihove dolgoletne izkušnje in znanje na področju krovskih kleparskih izdelkov predstavljajo jamstvo kakovosti. Podjetje je najlažje opisati s sloganom »Vse za streho na enem mestu«.
Da vse skupaj resnično drži, dokazujejo številna priznanja za kakovost. Najbolj izstopa »srebrni ceh« Gospodarske zbornice Slovenije, ki so ga prejeli pred nekaj leti na MOS-u v Celju, in sicer za strešno kritino Metalko LUX.
Kritina Metalko LUX je izdelana iz visokokakovostnega barvno oplemenitenega aluminija, ki sta mu za trdoto dodana še mangan in
magnezij, zato ima izjemno dolgo življenjsko dobo. Omenjena streha je pri mehanskih obremenitvah in v ekstremnih vremenskih razmerah (kot so orkanski veter, dež, toča, sneg, led) skorajda neuničljiva. Kot je znano, je aluminij zelo močan in lahek material, zato se s pridoma uporablja pri izdelavi letal, ladij in najbolj zahtevni gradnji.
Klasični strešniki dajejo videz elegantne strehe. Tudi izbira barvnih strešnikov je pestra. Sistem izdelave omogoča, da se življenjska doba še dodatno podaljša, stroški pri vzdrževanju pa so s tem minimalni ali pa jih skorajda ni. Izvajajo tudi ravne strehe z dvojnim pokončnim zgibom (alu falz) za strehe z minimalnimi nakloni.
V podjetju Metalko Bučar pa je na voljo tudi nova, cenovno ena najugodnejših kritin, valovitka SINUS18. To je kritina iz pocinkano barvane pločevine, ki je od slemena do žleba v enem kosu. Kritina je zaradi svoje oblike izredno odporna na točo in druge vremenske vplive ter pohodnost pri montaži. Na voljo je v večih različnih barvah, montaža pa je enostavna, kar dodatno prispeva, da se stroški investicije zmanjšajo. V njihovem programu lahko izbirate tudi med prezračevalnimi sistemi, slemenja-ki, žlebovi, snegolovi, odtočnimi cevmi, obrobami in še čem.
Predlagamo Vam, da obiščite njihovo spletno stran http://www. streha-metalko.si (galerija) in se na ta način še bolje seznanite z njihovimi referencami in možnostmi ali pa jih obiščete v njihovi proizvodnji in trgovini v Prožinski vasi 57 v Što-rah.	n
Proizvodnja in montaža krovsko-kleparskih izdelkov ter strešne kritine IIICTfllKO Lux
www.streha-metalko.si
St Sučasi i.}.
Prožinska vas 57,3220 Štore Tel. 03 5771 495, 051 603 579 E-pošta: metalko.bucar@siol.net
odstotkov energije, ki jo porabijo navadne žarnice, vržemo proč. Pri LED sijalkah je segrevanje minimalno, v svetlobo se pretvori skoraj vsa energija. LED svetila imajo tudi to prednost, da lahko svetlobo zelo natančno usmerimo tja, kjer jo potrebujemo.	■
rAl.uminijastaikritinal rStreRafzaiveGigeneracij!!
izredno dolga življenjska doba ne potrebuje vzdrževanja
IValovitaTpOcinkanaTkritinai
-	cenovno ena najugodnejših kritin na tržišču
-	zaradi oblike izredno pohodna in odporna na točo ter najhujše vremenske vplive
Za izmero in izdelavo predračuna na ključ pokličite našega strokovnjaka, gsm 051 354 291.
Naša prednost: kvalitetna moderna
daje lep videz klasičnega strešnika streha in množica zadovoljnih kupcev.
NAJ ODPADNI MATERIAL POSTANE DENAR!
Odpad Goca v Skornem pri Šoštanju odkupuje staro železo, barvne kovine (baker, aluminij, mesing in ostalo...), pločevino,
časopis, karton, odslužene gospodinjske aparate in belo tehniko.
Pripeljite ga v naš zbirni center in pri tem dobro zaslužite. K zbira-
ODPAD GOCA d. o. o.
Skorno pri Šoštanju 64, Šoštanj, 041 242 829, 041 341 449
__ SODELUJTE __ V NAGRADNI IGRI
OD 1.2. DO 31. 5. 2014
ZA POTOVANJE V GARDALAND.
Imate odpadni material, pa ne veste kam z njim? Pripeljite ga v naš zbimi center in obenem še dobro ZASLUŽITE!
Staro odpadno železo • nerjaveče jeklo • barvne kovine • staro odpadno pločevino • časopise, kartone • odslužene gospodinjske aparate ■ belo tehniko ... Lahko pripeljete vsak dan od ponedeljka do sobote od 8. do 17. ure.
Lahko vam vse brezplačno odpeljemo ali vam postavimo kontejner.
nju vabimo krajevne skupnosti in društva, ki lahko tako zberejo tudi kakšen prepotreben evro. Odpad Goca je odprt vsak dan, od ponedeljka do sobote, med 8. in 19. uro.
Brezplačno Vam odpeljemo odpadne surovine, v večjih količinah lahko postavimo tudi kontejner.
Vsaka stranka, ki bo pripeljala več kot 100 kg materiala v času od 1. februarja do 31. maja, bo sodelovala še v nagradnem žrebanju za POTOVANJE V GARDALAND!
Za odkup potrebujete veljavni osebni dokument, davčno številko in TRR. Lahko nas pokličete: 041242-829, 041-341-449 ali obiščete od ponedeljka do sobote od 8. do 17. ure.

Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 18
PRILOGA DOM
18
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
TUdi v letošnjem letu bo odvoz kosovnih odpadkov potekal na naročilnico. Odvoz kosovnih odpadkov (pohištvo, jogiji, sanitarna oprema, radiatorji, gospodinjski aparati, hladilniki, televizorji, računalniki, luči, večji kosi igrač...) je javna gospodarska služba injeza gospodinjstva enkrat letno brezplačna. Prosimo vas, da novost sprejmete in ne oddajate kosovnih odpadkov (tudi železne, bakrene, aluminijaste odpadne predmete) nepooblaščenim prevzemnikom. Odvoz bo organiziran na podlagi zbranih in podpisanih naročilnic, ki so bile priložene k računom za zbiranje in odvoz odpadkov v mesecu februarju. Naročilnica je objavljena tudi na spletni strani www.pup-saubermacher.si (obrazci).
Gospodinjstva, ki potrebujejo odvoz kosovnih odpadkov, naj čimprej pošljejo izpolnjeno in podpisano naročilnico na naslov PUP-Saubermacher d.o.o., Koroška cesta 46, Velenje ali na e-naslov: podjetje@pup-saubermacher.si zaradi optimalneorganizacije prevozov. Za gospodinjstva v blokih prevzame naročilo upravljalec bloka. Naročnik bo telefonsko obveščen o datumu prevzema kosovnih odpadkov. Prevzem kosovnih odpadkov bo izveden ob prisotnosti naročnika. S tem se želimo izogniti reklamacijam in raznim nepooblaščenim prevzemnikom, ki so kosovne odpadke (tiste, ki so bili tržno zanimivi za prodajo) zbirali pred našim prihodom, za sabo pa puščali razdejanje na prevzemnih mestih. Odvoz je terminsko določen zaradi vodenja evidenco količinah odpadkov po občinah.
Seveda je možno vse kosovne odpadke brezplačno pripeljati v zbirne centre v Šaleški dolini. Pred vstopom v zbirni center je potrebno uslužbencu pokazati položnico PUP-Saubermacher d.o.o. in osebni dokument.
27. marca 2014
Delovni čas zbirnih centrov:
CENTRALNI ZBIRNI CENTERVELENJE 1 (ob Škalskem jezeru) od novembra do februarja: poned., sreda, petekod7. do 15.ure,torekin četrtek od 7. od 17. ure, sobota od 8. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto; od marca do oktobra: od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, v soboto od 8. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto. Dan pred praznikom je ZC Velenje 1 odprtdo 14. ure. ZBIRNI CENTERVELENJE 2 (bivše skladišče gradbenega materiala Era) vsako soboto od 8. do 10. ure, ob praznikih zaprto. ZBIRNI CENTERŠOŠTANJ (bivša trgovina gradbenega materiala Era za gasilskim domom Šoštanj) vsako soboto od 10.30 do 12.30 ure, ob praznikih zaprto.
ZBIRNI CENTER ŠMARTNO OB PAKI (ob pokopališču Šmartno ob Paki)
prva in tretja sobota v mesecu od 8. do 12. ure, ob praznikih zaprto.
piyip.
Brezplačen
odvoz kosovnih odpadkov za gospodinjstva po predhodnem naročilu
Mestna občina	Občina	Občina
Velenje	Šoštanj	Šmartno/Paki
17.3. do30.5.|	| 2.6.do30.6. |	| 1.9.do17.9.
Več informacij: www.pup-saubermacher.si
Tel.: 03 896 87 11« fax: 03 896 87 19
Zidna plesen
Vzroki za nastanek zidne plesni so lahko:
•	nepravilna izvedba gradbenih del in izbira materialov;
•	nezadostno prezračevanje stanovanja, povezano z aktivnostmi, pri katerih se ustvari veliko vlage (tuširanje, kuhanje, sušenje perila, pranje posode, delovanje velikih akvarijev itd).
Plesen lahko vpliva na zdravje:
•	alergične reakcije kože,
•	glivice,
•	glavobol in pekoče oči,
•	težave z dihanjem,
•	kašelj,
•	vnetje nosne sluznice.
Kako saniramo zidno plesen:
Najprej preverimo vzrok za prekomerno vlago. Če tega ne bomo ustrezno odpravili, se bo plesen vedno znova pojavljala.
Površinsko plesen lahko odstranimo sami, če pa se enkrat zažre v steno in so napadene večje površine, je najbolje, da delo prepustimo strokovnjaku.
d.o.o.
TRGOVINA - BARVE - LAKI
MEŠALNICA BARV
za vsa področja uporabe!
Znebite se plesni!
Sanacap B1(1l)
dezinfekcijsko sredstvo proti zidni plesni
Sanacap 2000 Tix Active (4l)
visokokvalitetna paropropustna barva proti zidni plesni
Akcija
do 15.4. 1 za komplet!
-20%
Pribor in orodja za slikopleskarska dela Visokokvalitetne fasadne barve in zaključni ometi Avtoličarski materiali Orodja za avtoličarje
Obiščitesvetsanjskih barv
ww>Hra-barve.si
Tel.: 03 5471 718,051 612 240 * E-pošta: ara@ara-barve.si
Če ste sam svoj mojster, ARA, d. o. o., ponuja rešitev:
Sanacap B1 (1l) -dezinfekcijsko sredstvo proti zidni plesni
Sanacap 2000 Tix Active (4l) - Visoko kvalitetna paro propustna barva proti zidni plesni
■
Bambus - razkošje iz narave za zdrav spanec.
Z nenehnim razvojem tehnologije smo se ljudje močno oddaljili od narave. To lahko opazimo tudi pri spanju - ne le, da smo spremenili občutek, kdaj naše telo potrebuje spanje, tudi naravne materiale smo nadomestili s sodobnimi, povečini umetnimi. Toda v dobi prenasičenosti se pogledi hitro spreminjajo in tako je sedaj vse bolj opazen trend vračanja k naravnemu.
Tudi na področju spanja je opaziti, da čedalje več ljudi prisega na naravne materiale. Med njimi še posebno izstopa bambus, ki navdušuje s svojimi dragocenimi lastnostmi. Že dejstvo, da kot rastlina uspeva na naraven način in pri gojenju ne potrebuje pesticidov ali gnojil, prinaša veliko prednost pri koriščenju bambusa kot organsko popolnoma naravne osnove za tekstilna vlakna. Še več, številne kulture mu pripisujejo pozitivno energijo in vpliv na boljše počutje, po feng šuju pa je to simbol dolgega življenja, ljubezni, zdravja in uspeha.
Kot tkanina je bambus izjemno nežen do kože in obenem prijazen okolju. Odlikuje ga naravno antibakterijsko delovanje in hipoalergenost,
zato je prava izbira za alergike, astmatike in vse, ki želite ustvariti naravno zaščito pred bakterijami. Zaradi izredne zračnosti in visoke vpojnosti, ki je veliko boljša v primerjavi z bombažem, tudi pomaga zmanjševati potenje in ne privzame neprijetnih vonjav. Tako predstavlja odlično rešitev vsem, ki se med spanjem pogosteje potijo.
Bambusovi izdelki razvajajo z mehkobo in svežino ter so vsestransko uporabni skozi celo leto, saj bambusova vlakna podpirajo naravno sposobnost uravnavanja temperature. Tako poskrbijo, da se boste v hladnih nočeh hitro pogreli, poleti pa vam ne bo prevroče.
Spustite v svojo spalnico svežino pomladi!
Zavijte se v lahkotno odejo, ki vas bo navdušila s svežino, ter glavo nežno položite na vzglavnik, ki se zdi, da je narejen po meri za vas. In počutili se boste tako brezskrbno In lahkotno.
Izrežite kupon in prihranite!
natura
Unovčite ga lahko samo do 31.3.2014 v novi trgovini Top Shop
(trgovski center Nova, Šaleška 21).
Vzglavnik in odeja Bamboo
V stiku z naravo tudi med spanjem.
Novi Top Shop v Centru Nova CŠEEJEŠIS)
Vstopite v svet inovativnih rešitev.
Vse za sproščeno bivanje in dobro počutje na enem mestu.
V	velenjskem trgovskem centru Nova, na Šaleški 21, so 13. marca odprli novo trgovino Top Shop podjetja Studio Moderna iz Zagorja z bogato ponudbo uveljavljenih blagovnih znamk za dom in dobro osebno počutje.
Že ob otvoritvi se je v njej trlo kupcev, in kot so povedali, številni med njimi ponudbo trgovine Top Shop že zelo dobro poznajo iz spletne trgovine in TV-prodaje. Veseli jih, da so kakovostni izdelki sedaj na voljo tudi v Velenju. Top Shop je sicer prva velenjska trgovina, a že trinajsta v Sloveniji. Poleg otvoritvenih popustov so prve obiskovalce navdušili okusni kulinarični prigrizki, ki so nastajali v živo pod taktirko dveh kuharjev. Svoje brbončice so lahko razvajali z okusnimi rižotami, sladkimi palačinkami in zdravimi sadno-zelenjavnimi sokovi, poleg tega pa spoznavali pestro ponudbo.
V	čudoviti svet sanj jih je popeljal Dormeo, ki s skrbno izbranimi in dovršenimi izdelki sledi svetovnim trendom v skrbi za zdravo in udobno spanje. Največ pozornosti so požela vrhunska ležišča nove generacije Air, ki s svojo inovativno tehnologijo iz penastih vzmeti Octaspring® navdušujejo tudi najbolj zahtevne kupce. S spretnim združevanjem prednosti klasične pene in kovinskih vzmeti so ležišča Air kar 6x bolj zračna* in zagotavljajo edinstven občutek svežine. Obenem pa z izvrstno ergonomsko podporo nudijo spanec vaših sanj. Pridite in se prepričajte! Poleg tega
pa spoznajte še nabor izdelkov iz dekorativnega, kopalniškega in pohištvenega programa Dormeo -za razvajanje v intimi vašega doma.
*V primerjavi z ležiščem iz bloka pene in spominske pene.
Za vse, ki želite poenostaviti kuho, je prava izbira Delimano. Ena vodilnih blagovnih znamk na področju kuhinjske posode svojo linijo izdelkov uspešno nadgrajuje tudi z malimi gospodinjskimi pripomočki in multi-funkcijskimi napravami. Na voljo so vam posode različnih oblik, velikosti in volumnov. Vse odlikuje keramična prevleka, primerna za vse vrste kuhalnih površin. Z Delimano boste kuhali bolj zdravo, z le kapljico olja ali brez, hrana pa se vam ne bo prijemala na površino. Povsem enostavno je tudi čiščenje, zato kakšen kos ne sme manjkati v vaši kuhinji.
Da ne boste le zdravo spali in kuhali, temveč bo zdrav tudi vaš korak, bo poskrbela udobna obutev Walkmaxx. Zaobljen podplat na obutvi omogoča večje aktiviranje mišic in posledično njihovo krepitev. Torej popolna rešitev za tiste, ki nimate veliko časa za telesno aktivnost, za vse, ki dneve preživljate na nogah, se ukvarjate s športom ali imate težave s ploskimi stopali. Izbirate lahko med več modeli za vsako sezono: od pohodniške in zimske do tekaške obutve, športno-elegantne za vsakodnevne priložnosti, balerink, moccasink, superg, natikačev, crogsov, ipd.
Zagotovo vas bo pozitivno presenetila tudi blagovna znamka Wellneo, ki stoji za učinkovitimi in preverjenimi rešitvami iz področja wellness-a.
Izdelki, ki jih obsega, so previdno izbrani in podprti z znanstvenimi študijami. Pomagali vam bodo, da ostanete zdravi in ste videti čudovito. Za pregon morebitnih bolečin v hrbtu pa izberite Kosmodisk®, ki slovi po varnih, učinkovitih in preprostih rešitvah proti bolečinam v hrbtenici.
Razlogov za obisk nove trgovine Top Shop v Centru Nova je tako več kot dovolj. Obiščite nas in presenečeni boste nad odličnostjo ponudbe.
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 19
27. marca 2014
JUI*Í1AS
PRILOGA DOM
19
Varčevanje z vodo in izraba dežja
HCRMANN
garažna in industrijska vrata
Pri novogradnjah se lahko načrtuje zbiralnik za deževnico že od začetka projekta - Zbrana voda se lahko tako uporabi za pralni stroj, splakovanje stranišča in vrt
Voda je dragocena dobrina in na več evropskih območjih vodi potratna uporaba vode k vidnemu znižanju gladine podtalnice. To ne ogroža le oskrbe s pitno vodo, ampak izraža tudi negativen vpliv do okolja in narave. Postopki varčevanja z vodo in uporabe deževnice predstavljajo smiselno alternativo varčevanju z dragoceno pitno vodo.
Vodo "uporabite" namesto "zapravite"
V povprečnem gospodinjstvu porabi vsaka oseba okoli 150 litrov pitne vode na dan. Od teh 150 litrov se samo 3 % uporabijo za kuhanje in pitje. Največji delež naše pitne vode splaknemo v stranišče (pogosto brez varčevalne tipke). Stranišča s šestimi litri vsebine in tipko za ustavljanje pomagajo k bistvenemu zmanjšanju porabe vode. K varčevanju z vodo precej prispevajo tudi varčevalne armature, tuš "glave", pravilno obnašanje uporabnikov in varčna uporaba pralnega in pomivalnega stroja.
Raba deževnice
imajo PE-cevi prednost pred nerjavečimi. Pocinkane omrežne cevi zaradi možnosti rjavenja dandanes niso več primerne.
Deževnica se mora pri uporabi v gospodinjstvu filtrirati. Glede na uporabnost so potrebne različne filtrirne stopnje. Za uporabo v stranišču je dovolj enostavno cedilo. Če se deževnica uporablja za
Pri novogradnjah se lahko načrtuje zbiralnik za deževnico že od vsega začetka. Namesto priključka za pitno vodo se izvede majhno omrežje za deževnico do vseh stranišč. Pri pomanjkanju deževnice se polni napeljava s pitno vodo. Pri tem je pomembno, da sta oba sistema popolnoma ločena in da ne obstaja nobena neposredna povezava med njima. Za domače cevno omrežje
Zbiralnik deževnice lahko izdelamo tudi iz betonskih jaškov, ki jih ustrezno zatesnimo.
pralni stroj, je potrebno uporabiti bolj fini filter, ki mora biti redno nadzorovan, saj obstaja nevarnost zamašitve. Priporočljivi so samo-čistilni filtri. Pri izbiri vodnega hranilnika je potrebno poleg čiščenja paziti tudi na to, da ostane voda čim bolj hladna, saj lahko pride pri temperaturah nad 15 stopinj Celzi-
3fsjov/\
VODOVOD * OGREVANJE * HLAJENJE
Termonova d.o.o. | Špeglova 2 (Pesje) | Velenje Tel.: 03 620 07 26 | E-mail: termonova.zoran@amis.net
Od ideje do izvedbe!
Prezračevanje
V°dovod	Ugodno!
Ogrevanje	Material za ogrevanje,
Klimatiziranje	vodovod in klimatizacijo.
Toplotne črpalke za ogrevanje
vrfirEkSTAGE
ja do povečanega razmnoževanja bakterij.
Izbira zunanjega ali notranjega hranilnik vode je predvsem odvisna od lokacije, ki jo imamo na voljo. Kovinski rezervoarji so primerni le, če so iz nerjavečega jekla, sicer obstaja možnost korozije. Deževnica se lahko zbira tudi v nadze-meljskem rezervoarju. Povprečna velikost hranilnika za deževnico pri enodružinski hiši znaša cca 5 do 10 m3, odvisno od področja uporabe in pokritosti potreb.
■ Vir: http://www. instalater.si/clanek/151/ Varcevanje_z_vodo_in_ izraba_dezja Pripravil: Jure Beričnik
Vrata za varen, topel in urejen dom
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016, vklj. motorni pogon Hormann ProMatic, montaža in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm
matjciz
Ustvarjamo pozdrave
Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • info@matjaz.si
888 €
vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo
925 €
Za vašo kakovost bivanja
Ponudba novogradenj - stanovanjskih hiš v osrčju narave in neposredni bližini urbanega, na odlični lokaciji
v zaselku »PONDORSKI LOG« -PONDOR, VRANSKO
(v bližini gostišča Grof) (bližina AC 1,5 km - Celje 15 min, Lj 30 min, Mb 40 min)
V naravnem, a hkrati urbanem okolju, smo za Vas zgradili samostojne stanovanjske hiše v III. pod. gr. fazi (možnost dokončanja v V. gr. fazo).
Več na spletni strani:
www.kolenc.informaciia.net
Tel.: 03 4254-305, GSM: 041 697 486,041 622 834 E-mail: fanika@kolenc.si
V »Savinjskem logu«« Breg pri Polzeli
je na voljo samo še ena enota stanovanjske hiše, dograjene v V. gradb. fazo.
Po meri visokih dramskih standardov* BRofmzaTsrečneidružine
Ustvarite si svoj dom, na odlični lokaciji v Savinjski dolini
1.	Nove hiše Pondorski Log (tip B - VESTA ), oddaljenost od avtoceste Lj-Mb le 2 km
2.	Nove hiše Savinjski Log (naprodaj je le še ena enota samostojne hiše tip A-AURORA), oddaljenost od avtoceste Lj-Mb le 1,5 km
1.1.	V Savinjski dolini, na meji z občino Vransko v kraju Pondor, v prelepi naravi ob obronku gozda, gradimo dve samostojni hiši (P+M), na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno površino 157,12 m2. Gradnja je klasične zidane izvedbe z etažnimi armiranobetonskimi ploščami in lesenim simetričnim dvokapnim ostrešjem. Poudarek gradnje je na energetski in trajnostni usmeritvi; to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno črpalko zrak-voda, ki po toplotnoizolacijskih karakteristikah presega PURES za cca 15 %. Hiša nudi sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in energijsko varčnost. Hiši sta za prodajo dograjeni v III. podaljšano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investitor dogradi hišo v V. gradbeno fazo.
1.2.	Na Bregu pri Polzeli v novozgrajenem zaselku Savinjski log, kjer že teče življenje novih stanovalcev po ustaljenem vsakdanjem ritmu, je na prodaj samo še ena samostojna hiška (P+M) na parceli velikosti 496,00 m2 z neto bivalno površino 153 m2. Hiša je dograjena v V. gradbeno fazo, kar pomeni, da jmora kupec samo še Analizirati notranjosti po svoji želji in okusu (parket, ploščice, oplesk ... ).
Nepremičnine so vpisane v zemljiško knjigo in so proste vseh bremen. Kjer dom v soncu žari - tam sreča pušča sledi, zato dobrodošli v sončnem naseljih Pondorski log in Savinjski log.
Za podrobnejše informacije obiščite spletno strani www.kolenc.informacija. net ali pokličite na telefon 03/ 425 43 05.

E7/
Pravi vakuumski Heat Pipe za katerikoli naklonski kot
-	sanitarna voda
-	dogrevanje stanovanja
-	ogrevanje bazena
-	industrijske instalacije Pokličite za brezplačno svetovanje.
<\0 let BIOaPLANET
ra.ipl Leskoškova c. 9e, Ljubljana garanji " 01 5240 320, www.bioplanet.si
,SONČNI,KOLEKTORJI
Možnost pridobitve subvencij
Eko sklad
Slovenski okoljski javni sklad
INSTALACIJE
VERHOVŠEK D.O.O.
OBNOVA KOPALNIC MONTAŽA CENTRALNE KURJAVE
ODMAŠEVANJE ZAMAŠENIH ODTOKOV
041 682 907
EL EN
VELENJE
Selo 22, Velenje (nekdanjikamnolom GIP Vegrad)
041/ 606 349 031/ 660 161 www.jelen.si
Kam z gradbenimi odpadki?
Sprejem gradbenih odpadkov (koncesija)
Gradite in potrebujete nasipni material?
Nudimo nasipni material za gradnjo
Servis in prodaja hidravličnih cevi HANSA^FLEX
■
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 18
20
PRILOGA DOM
27. marca 2014
Biološke čistilne naprave
Biološke čistilne naprave,
ki delujejo s pomočjo elektrike Učinek čiščenja do 99 %. Že danes pripravljeni na prihodnost.
Biološke čistilne naprave,
ki delujejo BREZ elektrike
Zbiranje in uporaba deževnice
Podzemni rezervoarji od 1000 L do 46000 L Ostala oprema: filtri za deževnico, črpalke...
Kompostniki
Kako pravilno kompostirati ? Poglejte na naši internet strani.
Nadzemni rezervoarji od 250 L do 2000 L
Več kot 60 kombinacij različnih modelov in velikosti. Ostala oprema: filtri za deževnico, odvzem vode kjerkoli na vrtu...
Zbirajte in uporabljajte deževnico ter prihranite do 50% pitne vode.
Ponikalni sistemi
Modulno sestavljivi ponikalni sistemi. Sestavite si pojubno prostornino ponikalnice.
www.cistilnenaprave-dezevnica.si
ARMEX ARMATURE d.o.o., Ivančna Gorica, Ljubljanska cesta 2A, info@armex-armature.si, 01/78 69 270
Talne obloge
Gotovi parketi
Najvišja kakovost zvoka, estetika, trpežnost, raznobarvnost in obstojnost so lastnosti, ki bodo vaš dom prepojile s simfonijami. Stvaritvami največjih mojstrov. Sprehodite se v zaspana jutra ali dolge nočne zabave na gotovih parketih priznanih proizvajalcev, ki vam jih bomo skrbno izbrali in namestili.
Laminati
Moderni ritmi vas bodo zavedli, ko se boste sprehodili po odpornih,
s talnimi oblogami, ki jih pozna praktično vsako slovensko gospodinjstvo. Dobra toplotna in zvočna izolacija, enostavno polaganje in vzdrževanje, težka gorljivost in obstojnost barv so prednosti teh zvokov.
Pluta
Za mehak korak ali oblogo sten izberite naravno pluto, ki je lahko barvana ali naravna, lakirana ali voskana, masivna ali furnirana, z nešteto dekorji, tudi ročno obde-
obstojnih in preprosto uporabnih laminatih. Z različnimi vzorci in barvami bodo napolnili vaš dom s prijetno plesno glasbo.
Linolej
Obogatite svoj dom z živahno in pisano simfonijo z naravnimi in okolju prijaznimi talnimi oblogami iz linoleja, ki mu dajejo glavni ton obstojnost, enostavno vzdrževanje ter dobra toplotna in zvočna izolacija.
Vinilne talne obloge
Vedno uporabno, enostavno in estetsko simfonijo boste ustvarili
lanimi. Pluta je primerna tudi za alergike.
Tekstilne talne obloge
Od mehke volnene talne obloge, ki vas bo neslišno spremljala, do izjemno trpežne, ognjevarne in za najtežje pogoje prirejene tekstilne obloge. Celoten spekter raznolikih rešitev vas čaka v naši ponudbi vrhunski proizvajalcev. Simfonijo ekološko osveščenega bivanja popestrimo z naravnimi talnimi oblogami iz kokosovih in sisalovih vlaken, ki jih odlikuje antistatičnost, odlična izolativnost pred hrupom in vzdržljivost.
Z uporabo deževnice lahko prihranite do 50 % pitne vode
Pitna voda postaja zelo draga. V zadnjih 20 letih se je glede na odstotke podražila več kot vsa goriva. Cene bencina so se v tem obdobju dvignile za cca. 150 odstotkov, cena pitne vode pa za kar 350 odstotkov. Z okoli 130 litrov porabe vode na dan na osebo je to kar precejšen strošek in velika obremenitev za okolje. Vedeti moramo, da v današnjih časih pitna voda do naših pip ne priteče sama od sebe. Za zmanjšanje porabe pitne vode in s tem zmanjšanje mesečnih stroškov ter zmanjšanje obremenjevanja okolja lahko tudi mi marsikaj storimo. Z uporabo deževnice za splakovanje WC školjk, pranje perila, pranje avtomobila in zalivanje vrta prihranimo do polovice dragocene pitne vode, ne da bi pri tem trpelo naše udobje.
Vse za dobro kvaliteto vode
Večina gospodinjstev še vedno uporablja dragoceno pitno vodo za WC kotličke, pranje perila ali zalivanje vrta. Z enostavno vgradnjo podzemnega rezervoarja, npr. CARAT ali PLATIN ter dodatne opreme, pridobite enostaven ter cenovno ugoden sistem za uporabo deževnice. Glede na vedno višjo ceno vode se vam nakup hitro povrne. Za normalno delujoč sistem potrebujete: rezervoar (pohoden ali povozen) s teleskopskim pokrovom, ki je poravnan s terenom, filter, preko katerega se deževnica, preden ta vstopa v rezervoar, očisti, ter črpalko za distribucijo vode do
porabnikov. Rezervoarji so dovolj močni, da jih lahko ob pomanjkanju prostora na vrtu vgradimo tudi v parkirišče ali dovozno pot.
Enostavna priključitev ter izvedba
Priključitev dveh največjih porabnikov pitne vode, in sicer WC kotlička in pralnega stroja, na sistem za izrabo deževnice priporočamo vsem novograditeljem in vsem, ki se lotevajo večjih gradbenih posegov v hiši (prenova kopalnic ipd.). Za uporabo deževnice v hiši je potrebna namestitev dvojnih cevovodov do porabnikov. Za tiste, ki želijo uporabljati vodo samo za zalivanje, pranje avtomobila in čiščenje okrog hiše, pa poleg namestitve rezervoarja z vgrajenim filtrom in npr. potopnim črpališčem ponujamo tudi elemente za enostaven in udoben odjem vode kjerkoli na vrtu. Še več informacij o sistemih za deževnico, poiščite na spletni strani: www.cistilnenaprave--dezevnica.si Tu si lahko izračunate tudi primerno velikost vašega rezervoarja. Bodite pametni in uporabljajte brezplačno deževnico. Na voljo so različne velikosti povoznih rezervoarjev - od 1500 L do 66000 L
Nekaj nasvetov pred nakupom čistilne naprave
1.	Velikost izberite glede na število oseb, ki stalno živijo v objektu (prevelika ali premajhna naprava ne deluje dobro).
2.	Izberite mesto postavitve (zele-
nica ali parkirišče/dovozna pot), oddaljenost naprave naj bo znotraj 15 m.
3.	Naprava mora imeti vse certifikate (moč čiščenja, stabilnost, vodotesnost).
4.	Naprave, ki imajo vse predpisane certifikate, so bile testirane v realnih pogojih cca. 9 mesecev in 100-odstotno delujejo ob pravilni uporabi in vzdrževanju.
5.	Naprava naj bo v močnih in stabilnih rezervoarjih s certifikatom o stabilnosti in vodote-snosti.
6.	Izberite napravo s čim manj pokvarljivimi elektronskimi deli (nižji stroški vzdrževanja v bodočnosti).
7.	Izberite napravo, ki ima večji volumen rezervoarja, praznjenje na daljše obdobje, nižje stroške.
8.	Kupujte pri podjetjih, ki so že dlje časa prisotna na trgu in imajo s tem veliko izkušenj.
9.	Izberite kar najboljše razmerje med kvaliteto in ceno. Napravo kupujete za obdobje več deset let.
10.	Daljše garancije - večja varnost nakupa. Višji odstotek učinka čiščenja - bolj ste na varni strani.
11.	Ne pozabite na ponikalni sistem.
12.	Poceni nakup ne pomeni vedno dobrega nakupa. Običajno pomeni tak nakup višje vzdrževalne stroške v prhodnovti ter obilo težav z nepravilnim delovanjem naprave.	■
Preproge
Dodajte svoje tone k simfoniji s preprogami, ki jih lahko dobite v najrazličnejših oblikah, barvah in velikostih. Moderno in strojno narejene ali tradicionalno in ročno ustvarjene, mehke in tople ali le okrasne. Izbira je vaša, mi bomo prisluhnili. Vaš glas nas prevzame.
Tekači in predpražniki
Vaše goste obdarite, pogostite. S simfonijo, ko se jim nasmejite. Predpražnik bo s taktom začel, tekač z notami nadaljeval. Izjemen videz poti po vašem domu, dolga življenjska doba in lahko vzdrževanje so lastnosti našega orkestra. Omislite si gumijaste, sintetične, kokosove ali bombažno-čistilne note.
Sistem za popolno obdelavo in nego tal
Popolna simfonija zahteva najboljša veziva, notno črtovje, po katerem teče zvočna kulisa. Pri polaganju tal so to lepila, premazi, izravnalne mase in sredstva za pritrjevanje. Da bo simfonija zvenela popolno še dolga leta, pa vam ponujamo širok izbor specialnih čistil in negovalnih sredstev.
Okrasne letve
Vsaka simfonija mora imeti svojo dvorano, v kateri se slišijo njeni najlepši odtenki. Okrasne letve iz naravnega lesa, furnirane, lami-natne ali plastične odlično dopolnijo vsak prostor. S prehodnimi, stopniščnimi, dvojnimi, kotnimi, kombiniranimi ali zaključnimi aluminijastimi profili bomo dodali nepogrešljive tone.
KEMO ^PIAST
Q
Šaleška cesta 20 a, Velenje
C www.kemoplast.si
I	03 897 36 20
# ^
Zastopamo svetovno znane proizvajalce talnih oblog. Pri nakupu vam strokovno svetujemo. Talne obloge na vašo željo vgradimo.
parketi pluta laminati linolej
vinilne talne obloge PVC talne obloge tekstilne talne obloge preproge tekači
preproge za kopalnice predpražniki namizni PVC prti

Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 31
27. marca 2014
PRILOGA DOM
21
v	■ ■ ■ v ■
Drenaza pri hiši
Kar 90 % vseh gradbenih poškodb v kletni etaži nastane zaradi odvečne vlage. Tako kažejo statistike o poškodbah. V skladu s predpisi je izvedba drenaže nujno potrebna; lahko tudi kasneje, če ni bila narejena med gradnjo objekta. Na zemljišču, kjer se soočamo z velikimi količinami podtalnice, se mora instalacija drenaže izvesti že med gradnjo objekta, saj le s tem zagotovimo pravilno odvajanje vode.
Izvedba drenaže je še posebej potrebna:
•	pri visoki talni vlagi, zlasti v zelo izsušenih kohezivnih tleh (glina, ilovica, lapor);
•	pri strmih pobočjih s kohezivno podlago tal (pesek in prod);
•	pri krajših zastojih vode (kratkotrajni hidrostatični tlak), še posebej v času močnega deževja in v že izkopanih gradbenih jamah. V vsaki vodotesni gradbeni jami je odvod vode nujno potreben.
Pravilna izvedba drenaže je predpisana s predpisi, pri katerih je zahtevana varnost, odgovornost in dolgotrajno delovanje drenaže. Predpisi se nanašajo tudi na gradbena dela, ki so izvedena nad instalacijo in pod njo ter služijo kot podlaga za projektiranje in izvedbo del. Poseben poudarek
je na ukrepih za izvedbo hidroizo-lacije. Predpis opisuje značilnosti za izvedbo običajne drenaže pred zidom. Tako lahko projektant pri projektiranju s podanimi izračuni in dimenzijami tudi kaj prihrani. Instalacija za drenažo mora v zemlji potekati okoli vseh zidov objekta in se zaključiti kot zaprt krožni vod.
Odvod odvečne vode
V zvezi z odvajanjem odpadnih voda je za vsa pojasnila pristojen upravni organ. V njegovi pristojnosti se določi, kje in na katero mesto lahko odvajamo odvečno vodo in tudi, če je mogoče, urediti jamo za ponikanje. Površinske vode ali vodo s pobočij ni dovoljeno odvajati v ponikalnice. Zgradbe so zaščitene s pravokotno in vodoravno zaporno plastjo, proti dvigajoči se vlagi in pred stoječo vodo v ponikalnici, niso pa zaščitene proti trenutnim zastojem v kanalizaciji.
■ Vir: http://www.instalater.si/clanek/174/Hisna_drenaza Pripravil: Jure Beričnik, skica: T. Geršak
Bivalni prostor r_cr brez škodljivih snovi
Stoletja so z apnom poslikani zidovi in stropovi garancija za zdravo bivanje, ki ga je ustvarila bivalnemu okolju zdrava naravna apnena barva, ki je varovala ljudstva od davnine do danes. Število ljudi, ki jih muči slabo počutje ali imajo težave z zdravjem zaradi delovnega ali domačega okolja, nenehno raste. Srečujemo porast alergičnih obolenj, katerih vzrok je mnogokrat vpliv umetnih, cenenih in sintetično pripravljenih zidnih barv, ki ogrožajo zdravje ljudi. V svetu deluje vedno več društev, državnih ustanov in inštitutov, ki preverjajo in raziskujejo vzroke za novonastale bolezni otrok in odraslih, v razviti Evropi pa vedno strožji zdravstveni in tehnološki kriteriji prepovedujejo proizvodnjo in prodajo spornih gradbenih materialov, ki škodujejo zdravju ljudi in onesnažujejo okolje. Delo gradbenih tehnologov in strokovnjakov na področju zdravega bivalnega okolja se vse bolj povezuje z naravo in njenimi izvirnimi surovinami, kot so: kamen, glina, apno, les in podobno, človeku prijaznimi materiali. Po večletnem razvoju in številnih preiskavah v slovenskih in tujih laboratorijih je uspelo tehnologom ING. KLAN INŽENIRING-a razviti zdrava mineralna
BARVE
ßkapWay
LEUMIN® kontrolirane 100 % naravne mineralne barve za notranjost in fasade -s certifikatom kakovosti, so prahofobne, omogočajo optimalno klimo v prostoru, sprejemajo odvečno vlago in jo oddajajo, zagotavljajo občuten prihranek stroškov ogrevanja.
LEUMIN® apnene barve
•	za notranjost in fasade
•	testirane so na alergene
•	promovirajo zdravje
INGGlKlAN
ING.KLAN, d.o.o., Gradbena tehnologija R&R, Linhartova ulica 18, 2000 Maribor, Slovenija T +386 (0)2 332 83 98, F +386 (0)2 332 83 99, klanecek@ingklan.si, barve@ingklan.si, www.ingklan.si
sistema za finalno obdelavo bivalnega okolja: z apnenimi sušilnimi BIO KLAN ometi z apnenimi LEUMIN barvami, ki vsebuje izravnalne mase, globinski paropropustini penetrator in apnene barve v 5 barvnih paletah in 122 različnih barvnih niansah. Predstavljena mineralna sistema na osnovi apna sta po mineralnih tehnoloških značilnostih edina v evropskem prostoru, zato sta tudi intelektualno tehnološko zaščitena. Raziskave in poročila ter nadzor procesa proizvodnje
NLB Stanovanjski kredit
Nekatera doživetja so nepozabna
Začnejo se v pravi banki s kreditom za nakup, gradnjo ali obnovo nepremičnine.
Kredit lahko dobite do 100 % vrednosti investicije ob ustrezni kreditni sposobnosti in vrsti zavarovanja. Če gradite ali obnavljate, lahko na vaš osebni račun nakažemo tudi celoten znesek
kredita, zavarovanega z zastavo nepremičnine. Možnosti pri najemu kredita je veliko. Posvetujte se s svetovalci v NLB Poslovalnicah.
nlbO
www.stanovanjskikredit.si
01 477 20 00
Kersnikova 13, Velenje Tel.: 03 620 94 00,041 260 670
Sistemi celovitih rešitev na področju telekomunikacij, optičnih povezav, strukturiranih ožičenj in elektro storitev.
Dolgoletne izkušnje na področju telekomunikacij in elektoinstalacij so razlog več, da nam zaupajo tudi največji.
ELEKTROINSTALACIJE:
•	vzdrževanje elektroinstalacij in naprav
•	splošna elektroinstalacijska in montažna dela
•	razdelilne elektro omare
•	javna razsvetljava
•	elektro meritve
www.scr.si
Ii f}
i
izvaja eden najuglednejših inštitutov za biologijo v Evropi, IBR - Inštitut za gradbeno tehnobiologijo Rossenheim GmbH, Nemčija. Inštitut priporoča njihovo uporabo za obdelavo bivalnih prostorov.
LEUMIN* mineralna barva je ugodna za nanašanje s čopičem, valjčkom ali brizganjem, ne kaplja in ne curlja, suha se ne briše, je močno pokrivna, zagotavlja lahko vzdrževanje, predvsem pa trajno kvaliteti bivalnega okolja in fasad zgradb.	■
HITRO IN UGODNO
v v v ___
ČIŠČENJE
na domu ali poslovnih in proizvodnih prostorih
Pokličite nas ze danes
031 887 587
Nudimo vam kompletno spomladansko ^ čiščenje steklenih površin, fasad, tepihov,vseh vrst «talnih oblog in oblazinjenega pohištva ...
Clean way | Peter Kuster s.p. | Cesta IX/17, Velenje
Vrata Hörmann za topel, varen in urejen dom
»Ustvarjamo pozdrave« je slogan podjetja Matjaž iz Petrovč, ki v Sloveniji zastopa vodilnega nemškega proizvajalca vrat, koncern Hörmann. Ta slogan so tudi v letošnjem letu dodatno obogatili s številnimi za uporabnike vrat pomembnimi novostmi.
V njihovi ponudbi najdete vse vrste garažnih vrat, vhodnih vrat, motornih pogonov za garažna in dvoriščna vrata, zunanja in notranja krilna vrata, ognjevarna vrata, dvoriščna vrata in ograje, nadstreške in še marsikaj. Na sejmu DOM v Ljubljani so med drugim predstavili revolucionarno novost na področju vhodnih vrat: energetsko izjemno varčna vhodna vrata Hörmann ThermoCarbon s kombinacijo aluminija in karbona ter 100-milime-trskim debelim krilom ter neverjetnim faktorjem toplotne prevodnosti (do U = 0,47 W/m2*K). Novosti bodo predstavili tudi na spomladanskem sejmu MEGRA v Gornji Radgoni od 3. do 6. aprila. Z veseljem vas pričakujejo tudi v razstavnem salonu v Petrovčah ali poslovnih enotah v Ljubljani in Mariboru. Več na www.matjaz.si ■
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 18
22
PRILOGA DOM
27. marca 2014
Zaščita pred požarom
Vsako leto naredijo požari po celem svetu veliko materialne škode, hkrati pa zahtevajo tudi veliko smrtnih žrtev.
Zastrašujoča poročila o velikih požarih v stanovanjih, družinskih naseljih, hotelih, industrijskih objektih itd. slišimo dnevno. Žal tudi Slovenija ni izjema.
Nenadzorovani požar je proces nepopolnega izgorevanja različnih materialov. Hitrost razvoja požara po prostoru je v odvisnosti od gorljivih materialov. Sočasno z izgorevanjem materialov v prostoru stalno narašča količina sproščene toplote in temperature, ki lahko presega tudi več kot 600 °C. Zato pride v prostoru do nagle razširitve požara. Plameni zajamejo celoten prostor in požar preide v fazo polno razvitega gorenja. Ta prehod imenujemo "flashover" oziroma požarni preskok. Od tega trenutka dalje je potek požara odvisen predvsem od geometrije in ventilacije prostora ter količine gorljivih snovi.
Osnovni namen postavitve vgrajene gasilne naprave je zaščita premoženja, še posebej v primerih večjih, odprtih in požarno močneje ogroženih površin.
Aktivna požarna zaščita
Namen aktivne požarne zaščite je v čim krajšem času in čim bolj natančno locirati kraj požara, ga javiti in storiti vse za preprečitev nadaljnjega širjenja ognja.
Aktivno požarno zaščito (med katero sodijo požarni javljalniki, stabilne naprave za gašenje, naprave za protipožarno hlajenje, ventilske postaje, črpalne postaje za vodo, sistemi za nadzor dima in toplote, naprave za javljanje isker v cevovodih, naprave za javljanje gorljivih plinov in par ter varnostna razsvetljava) je potrebno pred uporabo preizkusiti in si pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju.
Zakon o gradnji objektov zahteva mehansko odpornost in stabilnost objektov pred požarom. Teh zahtev
brez elementov pasivne požarne zaščite skoraj ni mogoče izpolniti.
V zadnjih letih skokovito narašča škoda v industrijskih objektih, pojavljajo pa se tudi požari v šolah in vrtcih. Kaj storiti, da ne bo žrtev in bo škoda čim manjša? Če že ne moremo preprečiti požarov, poskušajmo vsaj omiliti njihove posledice. Posledice nenamernih napak, namernih požigov, nepredvidljivih samovžigov, skratka posledice požara lahko omejimo s primerno požarno zaščito.
Požarnovarnostni ukrepi morajo preprečiti širjenje požara ne glede na njegov razlog nastanka. V osnovni opredelitvi lahko požarno zaščito razdelimo na tri poglavitne skupine ukrepov:
•	pasivna požarna zaščita,
•	aktivna požarna zaščita,
•	organizacijski ukrepi.
Zakonske zahteve
Ukrepi pasivne požarne zaščite so vsi gradbeno tehnični ukrepi za preprečevanje širjenja požara. Proizvodi, ki so vgrajeni s tem namenom, morajo svoje požarne lastnosti dokazati v požarnem preskusu, za
kar je njihovim proizvajalcem za ta proizvod podeljen certifikat, s katerim dokazujejo ustreznost proizvoda. Projektiranje pasivne požarne zaščite, vgradnja proizvodov pasivne požarne zaščite in njihovo vzdrževanje pa od odgovornih projektantov, gradbenikov in vzdrževalcev oziroma lastnikov objektov zahteva tudi zakonodajalec. Pravilno projektirani, izgrajeni in vzdrževani objekti morajo ob požaru:
•	zagotoviti varno evakuacijo ljudi iz objekta;
•	zagotoviti varen vstop gasilcev in reševalcev v objekt;
•	določen čas zagotoviti nosilnost konstrukcije;
•	preprečevati širjenja požara po objektu;
•	preprečevati širjenja požara na sosednje objekte.
•	Vgrajen sistem aktivne požarne zaščite, ki ga sestavljajo cevne napeljave in mehanizmi, sme pregledovati in preizkušati tehnični preglednik strojne stroke, sistem, ki ga sestavljajo električne napeljave in deli, pa tehnični pregle-
Nagradna križanka »Železnina Hudovernik«
Karol STUKLEK s.p. - roletarstvo
Šmarjeta 8/b, 3211 Škofja vas tel.: +386 (0)3 491 58 50 fax: +386 (0)3 541 20 88 www.stuklek.si¡nfo@stuklek.si
STUKLEK
žaluzije pliseji roloji komami ki rolete markize lamelne zavese
S tem oglasom 5% popust pri naročilu kateregakoli izdelka iz naSe ponudbe.
O senčilih
Sodobna arhitektura potrebuje senčila, še posebej, če se bo trend gibal k večji transparentnosti in večjim steklenim površinam. To velja tako za zasebne enodružinske hiše kot velike pisarniške zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno energijsko bilanco ohraniti čim nižjo. Zunanje žaluzije, rolete in markize poleti preprečujejo, da bi bilo v prostorih prevroče, pozimi pa varujejo pred mrazom. Zaradi navedenega so senčila še posebej učinkovita tehnika za izboljšanje energijske učinkovitosti v zgradbah. Senčila bi bilo potrebno zajeti že v prvotne načrte gradnje, saj ti »inteligentni« izdelki ob vsakem letnem času nižajo stroške za kurjavo in hlajenje ter hkrati privarčujejo
^^ železnina _ hudovernik d.o.o.
Želenina Hudovenik, d. o. o.
Partizanska 2 Velenje Tel.: 03/ 898 23 50
www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si
Vabljeni v prenovljeno in povečano prodajalno, kjer vam na 2.000 m2 nudimo:
•	keramiko in sanitarno opremo
•	barve in lake z mešalnico barv
•	orodje in zeleni program
•	okovje in vijake
•	elektro material in svetila
•	ogrevanje in vodovodni material
•	železo in pohištvene cevi
NOVO!!!
•	PVC talne obloge
•	dekorativne tapete
•	laminati
•	parketi
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 7. aprila 2014 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Hudovernik«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 evr). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.
dragoceno energijo. Senčila pa zmorejo veliko več kot le to. Možnosti v oblikovanju in dizajnu so tako rekoč neomejene; senčila lahko naredijo vsako fasado in vsako hišo unikatno. Senčila s pasivnim hlajenjem preprečujejo, da bi se poleti prostor preveč segrel, saj imajo zasenčeni prostori kar do 5 °C nižjo temperaturo. Boljše oskrbovanje prostorov z dnevno svetlobo pa omogoča bistveno znižanjem stroškov za osvetlitev (od 50 do 80 %) in poslednično prispeva k boljšemu počutju. Senčila omogočajo zaščito pred blešča-njem, še posebej pri delu pred računalniškim ekranom. Zmanjšajo pa tudi sevanje škodljivih UV-žarkov (za 10 do 40 % na stekleno površino).
Skratka, kopica razlogov je, da se odločite za kakovostna senčila, ki vam jih nudijo tudi v Roletarstvu Štuklek iz Škofje vasi pri Celju.
■
dnik elektrotehniške stroke. Sisteme, ki jih sestavljajo cevne napeljave in mehanizmi ter električne napeljave in deli, usklajeno pregledujeta tehnična preglednika obeh strok.
Zavezanec mora:
•	skrbeti za redno vzdrževanje vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite v rokih in tako, kot izhaja iz navodil proizvajalca oziroma tistega, ki je sistem vgradil in ga lahko izvajajo le pooblaščeni serviserji ali vzdrževalci;
•	skrbeti za pregled in preizkus vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite skladno s pravilnikom in obnavljati veljavnosti potrdila o brezhibnem delovanju sistema;
•	hraniti dokumentacijo o pregledovanju in preizkušanju ter rednem vzdrževanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite, dokler je sistem v obratovanju.
Potrdila o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite zavezancu ni treba pridobiti za sistem, ki ga je vgradil, čeprav njegova vgradnja ni predpisana.
S preizkusom vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite se ugotovi, ali sistem izpolnjuje zahtevane značilnosti in kapacitete, ki morajo biti skladne s predpisi in standardi, po katerih je bil sistem projektiran in vgrajen, ter namembnostjo oziroma tehnologijo, ki je bila upoštevana pri izdelavi projektne oziroma tehnične
dokumentacije.
Pregledovanje in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite lahko opravlja pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in pridobi pooblastilo za pregledovanje in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite.
Za hidrantno omrežje je potrebno pred začetkom uporabe pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju omrežja. Pooblaščeni osebi, ki pregleduje omrežje, je potrebno predložiti projektno dokumentacijo, na osnovi katere preglednik opravi pregled in meritev hidrantnega omrežja.
Načrtovanje vgrajene gasilne naprave poteka na osnovi ogleda in načrtov prostorov s tehnološko opremo. Izdela se projektna dokumentacija ob upoštevanju veljavnih pravilnikov s področja sistemov aktivne požarne zaščite. Osnova za izdelavo projekta je določitev števila con gašenja glede na razmestitev naprav ali materialov v prostorih. Na osnovi definiranja con se izvrši izračun potrebne količine gasilne tekočine. Največja izračunana potrebna količina gasilne tekočine na eno cono pa je osnova za izbiro velikosti rezervoarja gasilne tekočine. S količino gasilne tekočine v rezervoarju oziroma prostornino rezervoarja pa je pogojena tudi velikost modula, v katerem se nahajajo elementi naprave z rezervoarjem.
■ Vir: http://www.instalater. si/clanek/31/Protipozar-na_zascita Pripravil: Jure Beričnik
rcECEan:
DaiEcmicEEnz
•	vseh barv in debelin (sivi, sivorjavi, rjavi, nleči, rumenorjavi...)
•	nepravilnih oblik
(za stenske in talne obloge)
•	pravilnih žaganih oblik (za notranje in zunanje kamine, peči, kopalnice...)
•	za urejanje okolica (skalnjake, ribnike, potke...)
Okrasni in gradbeni kamen
Hudinja 46 3205 Vitanje
Tel: 041/ 904 512

i i^rKAMNOLOMr.J-,; F-
CKUA^HH SJttA^IU Ml KAMI h
Les ¡e lep. Pfl|DojjljsM fJffpBsc^ okolica, brežina, vrt, nasip... IfeflžIHIslirefB EPorabt naravnih
jpiBteViifinflgoCS1
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 23
27. marca 2014
MODROBELA KRONIKA
23
Lani manj kandidatov, a bolj uspešni
Kandidati na območju Izpitnega centra Velenje so v poprečju uspešni drugič - Starejši kandidati so vztrajnejši
Milena Krstič - Planine
Velenje, 21. marca - Lani je na območju v prostojnosti Izpitnega centra Velenje k praktičnim vožnjam pristopilo 1.396 kandidatov, 200 manj kot leto pred tem.
pravljeni kot njihovi predhodniki.
V poprečju pa vsak kandidat opravljan praktični del izpita vožnje dvakrat, uspešen je torej v drugo. Taka je statistika. Znotraj te pa seveda eni izpit opravijo v prvo, drugi imajo do cilja kar nekaj »ponavljanj«. So pa tisti, ki se odločijo, da bodo imeli vozniško dovoljenje, tudi vztrajni. »To je vrlina starejših! Če tudi motorika ni najbolj na vrhuncu in je treba vložiti kar precej truda, se nabere precejšnje število ur vožnje
in tudi veliko pristopov na vozniški izpit. V zadnjem času pa med starejšimi ne beležimo kandidata, ki postopka ne bi speljal do konca, da bi odnehal, pa čeprav mogoče pri kom to traja tudi dve leti.«
Poprečno število ur praktične vožnje - za uspešnost na izpitu -se v Izpitnem centru Velenje giblje med 36 in 37 urami za kategorijo B. V letu 2012 je bilo poprečje 37 ur, lani 36 ur, v treh mesecih in pol letošnjega leta pa je poprečje 37 ur.
Vožnja s
spremljevalcev se le počasi »prijemlje«
Vožnja s spremljevalcem pa na Izpitnem centru Velenju nima tako dobrega odziva kot drugje. »Je pa v porastu, kar je dober znak. Pri vožnji s spremljevalcem dobivajo kandidati po 16. letu starosti izkušnje v spremstvu sorodnikov, prijateljev ..., tistih, ki izpolnjujejo pogoje za spremljevalce.« Leta 2011 so imeli 43 takih kandidatov, ki bi želeli voziti v spremstvu, predlani je število upadlo na 37, lani se je povečalo na 66, letos pa imajo že 26 takih kandidatov.
Rado Jeromel, vodja Izpitnega centra Velenje.
Svoje je k temu gotovo prispevala tudi kriza, saj stroški, povezani s pridobitvijo vozniškega dovoljenja, niso majhni. Letos do 20. aprila opravlja ure vožnje 414 kandidatov.
Uspešnejši od predlanskih
»V letu 2012 je bila skupna uspešnost kandidatov našega Izpitnega centra 51-odstotna, lani 55-odsto-tna,« se pohvali vodja Izpitnega centra Velenje Rado Jeromel. Očitno so lani kandidati na opravljanje vozniškega izpita prihajali bolje pri-
Za kandidate se ne bo nič spremenilo
Tako ob predvideni reorganizaciji izpitnih centrov pravi v. d. direktorja Agencije za varnost v cestnem prometu mag. Igor Velov
»V igri« oziroma projektu racionalizacije izpitnih centrov po Sloveniji, ki se jih loteva Agencija za varnost prometa, je tudi Velenje. »A to ne bo vplivalo na uporabnike storitev, zanje se ne bo spremenilo praktično nič. Reorganizacija bo samo osnova za racionalizacijo kadrov in materialnih stroškov. Ne glede na to, ali bo Izpitni center še v Velenju ali ne bo, bodo kandidati vozniški izpit še vedno lahko opravljali v Velenju. Agencija za varnost v prometu bo kandidate zanimala le toliko, da oceni izpit, kandidatom pa bo najbrž čisto vseeno, ali se bo ocenjevalec v Velenje pripeljal iz Celja, Slovenj Gradca ali Ljubljane.«
Elektronsko preverjanje testov. Kako daleč je?
»To je realnost. Treba je le še opremiti nekaj učilnic
in počakati na dobavo strojne opreme za izvajanje. Predvidevamo, da se začne najpozneje junija.« Tako kot drugje Agencija strokovni nadzor nad šolami vožnje redno izvaja tudi na območju v pristojnosti Izpitnega centra Velenje. Kaj pa izredni strokovni nadzor v povezavi z »afero avtošole«. Ste strokovni nadzor v zvezi s to afero izvajali tudi tukaj? »Izredni strokovni nadzor nad delom Agencije za varnost v prometu nam je naložil, da posebej temeljito pogledamo 24 šol vožnje v Sloveniji, ki jih je obravnavala policija in v njih zaznala sume nepravilnosti. Te šole vožnje so praktično po celi Sloveniji, kakšna je tudi z vašega območja. O zaključkih pa je še prezgodaj govoriti.«
Glavnina kandidatov starih do 24 let
»Oh, tole je petintrideseta ura,« je v vozilu šole vožnje, ob njej je sedela inštruktorka Klavdija Salčnik Hrovat, dejala mlada kandidatka Neža Rotnik. »Po tej uri me čaka izpitna vožnja,« je dodala. Inštruktor-ka je bila mnenja, da je Neža dobro pripravljena in da se na izpitu ne bi smelo zalomiti. Med tistimi, ki pristopajo v šolo vožnje in izpitu, je vedno velik delež mladih. Lani je bilo na območju Izpitnega centra Velenje kar 66 odstotkov kandidatov starih 24 let ali manj, 6 odstotkov starih več kot 24 in manj kot 30 let, 8 odstotkov starih od 31 do 40 let, 3 odstotki pa starejši od 40 let.
Še ena uro vožnje in potem na izpit.
Imeli, pa so jim ga vzeli
So pa seveda tudi taki, ki so vozniški izpit že imeli, pa ga potem »izgubili«, ker jim je bil zaradi prekrškov odvzet. Ti morajo na izpit še enkrat. Lani so imeli 38 takih primerov, letos že 15. Proces je zanje enak kot za tiste, ki izpita še nikoli niso imeli. Treba je v šolo vožnje na teoretično in praktično usposabljanje, teoretični preizkus znanja in minimalno 21 ur usposabljanja v šoli vožnje, po predelanem programu pa lahko
Na območju Izpitnega centra Velenje imajo stalni naslov tri šoje vožnje, tri prihajajo od drugod. Šole vožnje in izpitni centri nimajo »teritorialne pristojnosti«.
tak kandidat opravlja vozniški izpit.
»Lani se je za voznike, ki so presegli dovoljeno mejo kazenskih točk, pojavila možnost, da lahko odložijo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če jim to omogoči sodišče in določi preizkusno obdobje, v katerem se morajo izkazati kot vzorni voznik.«


Ukradli motor
Šoštanj, 18. marca - V noči na torek je neznanec izpred stanovanjske hiše v Gaberkah ukradel zaklenjeno motorno kolo cross znamke Husquarna TC 250 rumeno-modre barve, letnik 2005. Motor ima spredaj nameščeno luč.
Zadoščalo dvajset minut
Velenje, 20. marca - Neznancu je v četrtek dopoldan zadoščalo dvajset minut, da je z odprtega dela tovornega vozila vzel nabijalno ploščo znamke Wacker sive barve z zelenim rezervoarjem. Postregel si je na parkirnem prostoru v Starem trgu.
Delovna nesreča pod skakalnico
Velenje, 21. marca - V petek popoldan se je na brežini pod skakalnico zgodila delovna nesreča, v kateri se je poškodoval mlajši traktorist. S traktorjem in prikolico je peljal les po hribu pod skakalnico. Med vožnjo navzgor je traktor »zakopal«, potem pa zaradi naloženega tovora začel drseti po strmini nad Ljubljansko cesto. Med drsenjem je podrl kozolec z reklamnimi tablami. Obstal je na pločniku ob Ljubljanski cesti. Poškodovanega voznika so z reševalnim vozilom odpeljali najprej v dežurno ambulanto Zdravstvenega doma Velenje, nato pa v Bolnišnico Celje.
Oropan kolesar
Velenje, 22. marca - V soboto okoli 21.30 sta v Pesju pri rondoju kolesarja ustavila mlajša moška, ga zbila po tleh in mu vzela denarnico z dokumenti, nato pa zbežala v smeri Pesja.
Kolesar je utrpel lažje telesne poškodbe, policisti so ga odpeljali v dežurno ambulanto. Moška sta bila visoka okoli 180 centimetrov, mlajša, vitke postave, oblečena v jakni s sivo kapuco. Policisti za storilcema kaznivega dejanja roparska tatvina še poizvedujejo.
Iz policijske beležke
Nasilen mož in oče
Šoštanj, 18. marca - Po več mesecih nasilja se je žena vendarle odločila, da nasilnega moža prijavi policistom. 50-letnik, doma v Belih Vodah, je bil večkrat nasilen do nje in polnoletne hčere. Nazadnje jo je večkrat udaril s stolom in ji povzročil vidne telesne poškodbe. Policisti so osumljenca zaslišali in mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja. Zoper njega bodo napisali tudi kazensko ovadbo na državno tožilstvo.
Pobegnila pred nasilnim partnerjem
Velenje, 21. marca - V petek zvečer se je pred nasilnim partnerjem oškodovanka zatekla k mami v Šalek. 32-letni zunajzakonski partner je nad njo že dalj časa izvajal nasilje. Tega večera jo je v pijanem stanju med prepirom tudi fizično napadel. Policisti so mu izrekli prepoved približevanja, kazenska ovadba pa ga še čaka.
Stanovalca sta se sprla
Velenje, 21. marca - V petek okoli poldneva so policisti posredovali pred stanovanjskim blokom na Jenkovi, kjer sta se stanovalca med prepirom medsebojno žalila. Obema so napisali plačilni nalog. Vsakemu svojega, da ne bo prepira.
Prisilno z lokala terase
Velenje, 21. marca - V petek ponoči je na terasi lokala na bencinskem servisu 42-letni moški fizično napadel oškodovanca. Ker se ni pomiril, ko so na kraj prispeli policisti, so zoper njega uporabili prisilna sredstva. Oškodovanec je v napadu utrpel telesne poškodbe, zaradi česar so ga odpeljali v dežurno ambulanto, od tam pa v bolnišnico.
Nesramna do partnerja
Velenje, 22. marec - V soboto ponoči se je v stanovanju na Kardeljevem trgu mlajša ženska ob prihodu domov žaljivo in nesra-
mno vedla do zunajzakonskega partnerja. Policisti so ji napisali plačilni nalog.
Dvakrat nedostojno v čakalnici
Velenje, 23. marca - V nedeljo okoli poldneva se je v čakalnici dežurne ambulante zdravstvenega doma pijan moški, povratnik, nedostojno vedel do osebja in čakajočih. Posredovati so morali policisti. Okoli polnoči pa so se v dežurni ambulanti z njim srečali še enkrat. Še vedno je bil pijan, ker pa se tokrat niti ob prihodu policistov ni pomiril, so ga pridržali do streznitve. K že opoldne napisanemu plačilnemu nalogu pa so dodali še dva.
Svak naj bi ga
Šoštanj, 24. marca - V ponedeljek dopoldan so v policijski pisarni v Šoštanju sprejeli prijavo oškodovanca, ki naj bi ga že v petek zvečer napadel 50-letni svak, povratnik, ki je bil na obisku. Povzročil mu
je telesne poškodbe. Okoliščine policisti še preverjajo.
Vredno pohvale
Pohvalo si zasluži občan, ki je policistom v torek, 21. marca, izročil registrsko tablico. Našel jo je na Cesti II v Velenju. Velenjčan-ka jim je izročila žensko torbico z vsebino, ki jo je našla v Lokovini pri Dobrni. Policisti so ugotovili, da gre za torbico, ki je bila februarja ukradena iz osebnega avtomobila v Celju. Pohvala gre tudi občanu, ki je v četrtek, 20. marca, policistoma na terenu izročil moško denarnico, ki jo je našel pred trgovino Lidl. Istega dne jim je občan izročil ključe in mobilni telefon sony erissson. Predmete je našel na kotalkališču. V petek, 21. marca, zjutraj, jim je občan izročil mobilni telefon samsung, ki ga je našel na avtobusu na lokaciji Šoštanj-Velenje. Pohvala tudi občanu, ki je v soboto, 22. marca, policistom izročil osebne dokumente, ki jih je našel na parkirišču vile Herberstein.
Ostalo pri poskusu
Velenje, 23. marca - V nedeljo ponoči je vlomilec prišel v halo zasebnega podjetja v ograjenem območju v Paki pri Velenju. Od tam je zaradi sproženega alarma pobegnil.
Že v noči iz sobote na nedeljo pa je neznanec skušal vlomiti v stanovanjsko hišo v Metlečah na območju Šoštanja. V notranjost mu ni uspelo priti, mu je pa uspelo poškodovati stavbno pohištvo.
Zgorela hiša
Žalec, 24. marca - Okoli polnoči je v Trnavi na območju Policijske postaje Žalec v celoti zgorela stanovanjska hiša. Stanovalca v času požara ni bilo doma. Vzrok za požar še preiskujejo.
Tri nesreče s telesnimi poškodbami
V Velenju lažje poškodovana kolesarka, v Šoštanju voznik osebnega avtomobila, v Škalah težje poškodovan motorist
Velenje, Šoštanj, 19. marca - V zadnjem tednu so se na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodile tri prometne nesreče, v katerih so se udeleženci telesno poškodovali.
Prva nesreča se je zgodila v sredo na Prešernovi cesti v Velenju. Voznica osebnega avtomobila je zaradi nepravilnega premika z vozilom trčila v kolesarko. Ta se je v nesreči lažje poškodovala.
V	četrtek zvečer je na Cesti Lole Ribarja v Šoštanju voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste. Pri tem je najprej trčil v betonski okvir toplotne postaje, nato pa še v ograjo mostu čez reko Pako. Poškodovanega voznika so z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico, policisti, ki so opravili preizkus alkoholiziranosti, pa so ugotovili, da je vozil vinjen.
V	nedeljo popoldan pa je 45-letni voznik motornega kolesa na regionalni cesti Velenje-Graška Gora v Škalah peljal po cesti navzdol. Zaradi vožnje preblizu desnemu robu je izgubil oblast nad motorjem in padel. Voznik je pri padcu utrpel hude telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v Bolnišnico Celje. ■
Roparju Deželne banke dve leti
Celje, Velenje, 17. marca - Slabih pet mesecev po oboroženem ropu poslovalnice Deželne banke v Velenju 23. oktobra lani so na Okrožnem sodišču v Celju razglasili obsodbo roparju, ki je Velenjčanom ostal v spominu, ker je s kraja ropa pobegnil s kolesom, policisti pa so ga iskali tudi s helikopterjem. Iz banke je odnesel 13.000 evrov, med hišno preiskavo pa so mu zasegli le manjšo količino denarja. Prijeli so ga novembra.
19-letni Velenjčan Elvis Šalamon Kotnik je krivdo priznal in privolil v ponudbo tožilstva - dveletno zaporno kazen.	■ mkp
Naš čas, 13. 3. 2014, barve: CM K, stran 18
24
REPORTAŽA, POTOPIS
27. marca 2014
Golte, 22. marca - V soboto so na Golteh že tradicionalno izpeljali še eno druženje smučarjev in smučanja po starem, ki pa je imelo manj tekmovalen, bolj družaben značaj. Tega vseslovenskega tekmovanja se je udeležilo veliko ljubiteljev starodobnega smučanja, ki so še enkrat pokazali, da je bilo to vse prej kot enostavno. Udeleženci so se pomerili v smučanju po dobro pripravljeni progi, še bolj pogumni pa so se v slogu naših orlov spustili po zaletišču skakalnice. Skoki resda niso bili dolgi, so bili pa toliko bolj atraktivni pristanki, bolje rečeno padci. Za slog si je marsikdo prislužil čisto desetko. Prav vsi pa so si prislužili najvišje ocene za svoje zunanje oprave. Oblačila, ki so jih smučarji nosili, so bila topla, skoraj ga ni bilo smučarja, ki ne bi imel kaj pletenega, tudi kakšna topla živalska koža se je našla, obvezna oprema pa so bile seveda smuči - tiste čisto naravne, iz domačih gozdov. Pri marsikom je dve palici zamenjala kar ena. Morda kdo misli, da je smučanje po starem le za tiste starejše generacije, vendar to ne drži. Med udeleženci prireditve je bilo veliko mladih in tudi rosno mladih, ki se navdušujejo nad to cenjeno
disciplino. Najmlajša članica Katarina Slemenšek še ni štela niti pet let, a se je v spremstvu pogumno spustila po progi. Druženje na Golteh je bilo prijateljsko, polno dobre volje, pa tudi brez harmonike in pristne domače pesmi ni šlo.
Mojca Križ, Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje; sekcija Veseli Savinjčani, predsednica kluba: »Obujamo tradicijo prvih začetkov smučanja v Sloveniji oziroma v Savinjski dolini. V klubu je 25 aktivnih članov (od 120), ki se udeležujejo prireditev tako po Sloveniji kot v tujini. Oblačila dobimo na bolšjih sejmih, je pa res, da se ukvarjamo tudi z zgodovino, hodimo po domačijah, sprašujemo, hodimo tudi do starejših občanov in tistih, za katere vemo, da so smučali in so kariero v našem klubu zaključili. Veseli nas, da ta prireditev veseli tudi mlade. Najmlajša članica je letnik 2009, najstarejši udeleženec pa ima 73 let.«
Franc Rezoničnik, ekipa Podme-ninski gadi: »Po starem smučam
že 6 let. Začeli smo trije, potem nas je bilo pa čedalje več. Največja težava je bila oprema. Nekaj smo iskali po kmetijah, po podstrešjih, nekaj smo je naredili tudi sami. Jopice so štrikale ženske. Tekmovanj se
udeležujemo po vsej Sloveniji, naši rezultati pa so dobri.«
Tjaša Voler: »Prihajam iz Luč, tekmujem pa za Bovec. Proga na smučišču je bila super, ker ni bila pretrda, tudi na skakalnici je bilo dobro. Kljub
temu, da sem padla, ni bilo prehudo. Nad smučanjem po starem me je navdušil fant Rene, ki prihaja iz Bovca in sem mu zelo hvaležna, ker je super, priporočam tudi drugim, da se ga udeležijo.«
Ernest Kovač, direktor Zimsko-letnega turističnega centra Golte: »Smučarska sezona je bila zelo turbulentna z vzponi in padci. Začelo se je dobro, vmes nam je sneg že skoraj pobralo, potem ko smo ga spet nekaj dobili in naredili, so bile odjuge, vročina, pa slabo vreme. Kljub temu je razveseljivo, da se ljudje
še zmeraj zaba-	tedna, v nedeljo naj bil zaključek vajo, še zmeraj	sezone. Če bodo vremenske raz-radi smučajo.	mere takšne, da bo smučarija še Smučišče želi-	odlična, pa lahko načrte tudi spremo zapreti	menimo.« naslednji konec ■ Irena Budna
Naučimo se smučati
Župan Občine Šoštanj Darko Menih in Mirko Pergovnik, podpredsednik Športno-kulturnega društva Termoelektrarne Šoštanj, sta skupaj z ravnateljico mag. Majdo Zaveršnik Puc podelila diplome petošolcem OŠ Karla Destovnika
- Kajuha Šoštanj za uspešno opravljen smučarski tečaj. Učenci so v okviru projekta Naučimo se smučati pet dni vsak dan imeli nekaj ur pouka, odšli na kosilo, nato pa se odpravili na Golte, kjer so se s pomočjo učiteljev smučanja naučili smučarskih veščin. Razdeljeni so bili v skupine po predhodnemo smučarskem znanju, ob koncu
tečaja pa so izvedli tudi tekmovanje.
Gre za edinstveni projekt, ki je za otroke oz. starše brezplačen, saj učitelje smučanja financira Fundacija za šport, prevoze pa sponzorji, med katerimi so bili tudi Občina Šoštanj, Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje.
■ T. R.
Ko nimaš, čeprav imaš
Piše: Tina Felicijan
J
PJ
Q
^
D
tU PJ Qh
O &
Dh
UJ
H O
Qh
Tisto sladko vznemirjenje, mešanica pričakovanja in negotovosti, ki ga čutiš vsak dan na poti, doma najbolj pogrešaš. Pogrešaš sebe, ko ti je vseeno za čas, udobje, čisto obleko in svežo hrano, ko z lahkoto premostiš kulturne razlike in pozabiš na nekatere koncepte, ki so ti jih od nekdaj vcepljali. Začneš občudovati svoje sposobnosti, ki jih do sedaj nisi spustil izza črte 'pravilnega', in ceniti popolnost preprostega življenja. Ko enkrat zares uživaš v njem, nikoli več na vzdržiš dolgo v udobnem in ustaljenem miru. Rabiš dozo, zato kmalu spet greš ali pa si poiščeš drug fiks. Padalstvo, na primer.
Ampak nič ne nadomestii čepenja na nekem robniku neke živahne ulice v nekem jutru in razmišljanje o tem, kaj ti bo prinesel današnji dan. Pojma nimaš, kje boš zvečer spal in kam boš jutri potoval, kakšne kraje boš odkrival in koga boš srečal na poti. In vseeno ti je, ker veš, da karkoli ti bo že naklonil dan, boš izživel do zadnjega trenutka. Drobni, a tako zgovorni detajli ulice ti bodo izvabljali kurjo polt in komaj se boš zavedal, kje si in kaj počneš. Da živiš sanje. In nič narejeno pomembnega nimaš v glavi in nobenih skrbi na duši, ker veš, da te bo doma vse počakalo in boš imel še številne priložnosti, da nadoknadiš zamujeno.
Vse je krasno. Govoriš z ljudmi z ulice in deliš zgodbe z njimi. Sklepaš prijateljstva in zlahka se zljubiš, čeprav veš, da bodo ti ljudje, ki so ti danes tako blizu, kot bi jih imel ob sebi od nekdaj, jutri le še prijeten in čez
leta nostalgičen spomin. Ješ čudne stvari in vseeno ti je za poreklo mesa in svežino jajc. Računaš na to, da se ti ne bo nič zgodilo. Zadovoljen si s skromnim in majhnim. Ne vznemirjaš se, če imaš najslabši sedež v kombiju brez klime, če hostel nima tople vode, če v juhi plava muha. Sprijazniš se s tem, da vsak prišparani cent dvakrat izgubiš. Sprejmeš percepcijo, da si ne glede na to, kako obvladaš jezik, poznaš deželo in način življenja, le turist, kruh in voda, za katera se ob tvoji poti borijo s pestmi, zato bodo vsi hoteli potegniti iz tebe največ, kar se da. Čeprav si izpogajal polovično ceno, veš, da si preplačal storitev. Ampak ti ni krivo, ker si dobil, kar si hotel. V resnici ti je vseeno za cene, ker so v vsakem primeru smešno nizke.
Dokler ti ni. Dokler ti ne ostane pest drobiža in tisoče kilometrov pred sabo. Dokler ne moreš do denarja, ki reši vsako skrb. Vsako. Se izgubiš? Ni panike, ker veš, da si lahko plačaš taksi kamorkoli. Ti ukradejo prtljago? Pa kaj, pač kupiš nove gate. Zamudiš avtobus? Smola, ampak lahko kupiš karto za naslednjega. Preplačaš vozovnico? Mah, boš pa ceneje spal. So vsi hostli polni? Si pač plačaš hotel. Hočeš spominek? Seveda, samo da ni prevelik, pretežek in dro-bljiv. Hočeš vodiča? Imaš ga. Izlet? Tudi. Sveže pripravljeno hrano, pivo, tortico, masažo, piercing, karkoli. Karkoli si lahko privoščiš, ko imaš denar. Vse je enostavno in na dosegu roke. Vse je avantura in za nič se ne sekiraš. Dokler imaš denar. In ko enkrat ne moreš do njega, se vse spremeni.
Nehaš kaditi in zvečer ne greš na pivo. Ne pustiš se premagati radovednosti in ne kupuješ nenavadnih prigrizkov na ulici. Namesto menija si kupiš včerajšnji kruh. Ješ ga z marmelado, ker je glede na količino najcenejša, pa se počaka. Ko se posuši, ga namakaš v mleko. In ko ti ga zmanjka, v mleko zmešaš marmelado. Piješ vodo z okusom in vonjem, če imaš srečo, pa iz balonov v hišah kulture. Ker vsak cent šteje.
Vsak! Nehaš obiskovati muzeje in tržnice. Nehaš metati kovance v klobuke. Pogajaš se do zadnje razumne cene. Kupiš najcenejšo vozovnico, pa če namesto z wifi potuješ s piščanci in trikrat dlje. Noči preždiš na terminalih. Umivaš se na javnih straniščih. Zebe te. In namesto neštetih malih brigic imaš eno samo veliko skrb: kako boš prišel do denarja.
in načrti in vsakič se sesujejo v prah, ko z njimi trčiš ob limit. Ne potikaš se več po ulicah kot veliki osvajalec ampak kot zapuščen pes. Ko pogledaš okrog sebe, nisi samo začuden nad načinom življenja s prgiščem drobiža na dan, ampak ga začneš dejansko razumeti in občudovati zmožnost nenehnega odrekanja. Bolj kot kdajkoli prej se počutiš kot ciničen vsiljivec, ki v lupini
Tolažiš se, da bo itak vse v redu. Da boš jutri šel na drug bankomat. Da je v skrajni sili še vedno tu western union. Pomisliš na prijatelje in starše, ki bi ti gotovo pomagali, a nočeš vzeti več, kot si že, in predvsem nočeš priznati poraza in se predati. Se boš torej vrnil domov in - kako vendar?! Vsaka misel uide k cvenku. Vsakič, ko si kaj zaželiš, se spomniš, da si ne moreš ničesar privoščiti. Začneš razumeti, kako je, ko ti vsak cent nekaj pomeni. Kako je, ko nečesa ne moreš kupiti in ne moreš narediti. Ne moreš. In pika.
Počutiš se kot takrat, ko doma zmanjka elektrike in hočeš namesto pečice zagnati mikrovalovko. Nenehno te prešinjajo misli
svojega udobnega in dobrin polnega življenja pohajkuje po rajskih otokih, na katerih
sta kokos in dolar ekvivalentni valuti, in se pretvarja, da duhovno raste, medtem ko z varne distance opazuje tujo bedo.
Začneš razmišljati, kaj lahko prodaš. Za vso obleko skupaj bi dobil ravno eno kosilo ali vozovnico v bližnje selo. Prehistorična nokia v državah, kjer imajo kljub vsej revščini vsi na dosegu roke pametne telefone, ki so padli s tovornjaka, nima nobene vrednosti. Še manj muzejski primerek mp3 pred-
vajalnika. Dalo bi se kaj iztržiti za diktafon in mikrofon. Mogoče tudi s tablico, a težko, ker je v angleščini. Nahrbtnik je doma veliko stal, a tu ne bodo cenili njegovih kvalitet, ker vsi potujejo z žaklji.
Potem začneš razmišljati, katere storitve lahko ponudiš v deželi, kjer se na slehernem vogalu prodaja kak izdelek ali veščina. Kako lahko unovčiš znanje, ki ga je kronala diploma? Boš šel delat v turizem? Boš učil jezike? Izdeloval in prodajal bižuterijo? Nimaš časa. Boš hodil po trepalnicah? Ne znaš. Boš prosil? Izkoristil svoj eksotični videz? Štopal? Tu, kjer se samoten popotnik (z denarjem ali brez) z malo nesreče in veliko neumnosti lahko znajde na seznamu izginulih?
Tako preklopiš na stanje mirovanja, premišljeno razpolagaš s kovanci in upaš, da bo jutri bolje. In vendarle je! Najdeš bankomat, ki ti izpljune nekaj bankovcev lokalne valute, in počutiš se kot kralj. Veš, da spet lahko ješ, se stuširaš, naspiš, obkrožiš svet. A navsezadnje ugotoviš, da se razen občutka gotovosti in brezskrbnosti, ker kupček še dolgo ne bo skopnel, ni prav dosti spremenilo. Še vedno kupuješ najcenejše karte, ker ti je pravzaprav vseeno za udobje in čas prihoda. V hostel greš, ko že samemu sebi smrdiš, sicer ponoči potuješ, da prihraniš čas in denar. Vsake toliko na ulici kaj prigrizneš in kupiš vodo v vrečki, ki ima okus po - vrečki. Potikaš se po brezplačnih muzejih in si izmišljuješ takšne in drugačne zgodbice, da lažje zbijaš cene na tržnicah in v agencijah. Trošiš minimalno. Spet nimaš, čeprav imaš. In nič ti ne manjka.

Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 25
27. marca 2014
MiCftfl
VI PIŠETE
25
Prireditev za
Marsikje so pripravili praznovanje tudi ob letošnjem materinskem dnevu. V Evropi se je ta dan začel praznovati po prvi svetovni vojni, k nam pa je kot vrsta podobnih praznikov prišel iz ZDA. V Sloveniji se je uveljavil šele po letu 1991. Najprej je bil praznični dan 15. maj, kasneje pa smo ga prestavili na 25. marec.
Šentilj, 22. marca - V soboto je bila dvorana doma krajanov Šentilj skoraj premajhna, tako veliko je bilo obiskovalk, ki so se odzvale vabilu na prireditev, s katero so počastili dan žena in materinski dan. Kot že vrsto let doslej so na njej tudi letos nastopili
Kdo drug bi lahko bil avtor portretov kot šolarji podružnične šole. Na ta poseben dan so prav vse ženske od predsednika KS prejele vsaka svojo lončnico, člani kulturnega društva
odru mladi domači recitatorji ter najmlajše plesalke plesne skupine pod vodstvom Polone Boruta.
Ob tej priložnosti so si udeleženci prireditve lahko ogledali tudi dela, ki

o 0
f) ■ pfontf a
e-»
n
a
rv-
m
mu v Belih Vodah vsako leto naklonijo precej pozornosti z namenom, da bi se vsaj en dan v letu svojim materam zahvalili za njihovo skrb in pozornost, ki jo vsak dan nesebično poklanjajo. Zato je svet KS Bele Vode v nedeljo, 23. marca, pripravil praznovanje materinskega dne v spomladansko okrašeni dvorani OŠ Bele Vode. Na začetku je vse navzoče pozdravila predsednica KS Bele Vode Anica Pudgar. Sledil je kulturnoza-bavni program, ki ga je povezovala Jasmina Stropnik. Poleg recitacij o mamicah, ki so jih z več kot 20 otroki pripravile mentorice Jasmina Stropnik, Anita Kotnik Vovk in Urška Goličnik, so mali korenjaki tudi zaplesali in zapeli nekaj prisrčnih pesmi. Otroci so tudi letos dokazali, da se odlično znajdejo tudi v teh vlogah. Starše so navdušili in jim polepšali deževen dan. Ogledali so si tudi dva skeča, ki sta nasmejala do solz. Kot vsako leto jih je na veliko veselje obiskal tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih s soprogo. Po zaključenem programu so otroci obdarili
Šentilj
otroci vrtca Sonček in Podružnične šole. Učiteljice in vzgojiteljice so na zabaven način vključile prav vsakega otroka posebej, da je dobil prav vsak svojo priložnost na odru. Tako so Šentiljčanke izvedele marsikaj novega. Zanimivo vsebinsko obarvan program, poln plesa, petja in zanimivih dialogov, pa so pričeli najmlajši. Še posebej zanimiva je bila scena na odru. Sprva niso vedele, kdo so ti obrazi, toda kmalu so se prepoznale.
pa so, kot vsa leta doslej, tudi letos poskrbeli za pogostitev.
Gorenje, 23. marca - Kulturno društvo Gorenje v občini Šmartno ob Paki že nekaj let zapored zaznamuje materinski dan s prireditvijo v dvorani tamkajšnjega doma krajanov. Letos ni bilo nič drugače.
Dvorana je bila minulo nedeljo polna do zadnjega kotička. Poleg mešanega pevskega zbora Šmartno ob Paki so bili še zlasti prisrčni na
1
L >	1 J	t nni
	ki	
f.		1 i
jih je postavila na ogled ljubiteljska slikarka, sokrajanka Jožica Slemen-šek.
Bele Vode, 23. marca - Čeprav materinski dan uradno ni praznik,
svoje mamice z rožicami, nato pa jih je čakalo zelo okusno kosilo, pecivo, kava in osvežilna pijača. Ob prijetni glasbi dua Skornšek se je praznovanje nadaljevalo v pozno popoldne. ■
Velikonočne
V četrtek, 20. marca, je Kulturno--športno društvo Vulkan iz Belih Vod organiziralo kreativno delavnico z naslovom Velikonočna dekoracija. Tokrat je delavnica potekala v prostorih kmetije odprtih vrat Razpodovnik v Belih Vodah. Delavnice se je udeležilo 11 udeleženk, vodila pa jo je Marija Bahun, ki nam je z veseljem pokazala, kako narediti prelepe pisane
copate iz filca. Copate smo spretno zašile, jih okrasile z velikonočnimi motivi, ponovno pa smo izdelovale tudi cvetje iz najlonskih nogavic. Na koncu je nastal prisrčen izdelek, ki ga bomo lahko uporabile za okrasitev doma ali pa kot zelo domiselno velikonočno darilo. Čas je zelo hitro minil in po treh urah ustvarjanja smo se poslovile s pisanimi copatki v rokah in v pričakovanju naslednje delavnice, kjer se bomo spet naučile nekaj novega.
■ KŠD Vulkan Bele Vode
Mnenja in odmevi
Odziv na prispevek »Zamolčana poplava v vili Mayer«
V	zadnji številki Našega časa je bil objavljen prispevek z naslovom Zamolčana poplava v vili Mayer. V zvezi z omenjenim prispevkom bi želeli na Občini Šoštanj podati nekaj pojasnil.
V	prvi vrsti je dejstvo, da Občina Šoštanj izjemno veliko pozornosti namenja ohranjanju tako premične kot nepremične kulturne dediščine. Vila Mayer sodi med pomembnejše takšne objekte, prav tako vse stalne zbirke, razstavljene v njej. V vilo in njene zbirke smo v zadnjih letih ogromno vlagali - ne samo sredstev,
temveč tudi veliko dela in energije. Dosegli smo, da postaja vila razpoznaven objekt v našem prostoru, narašča število njenih obiskovalcev, njeni stalni gostje pa so vse od začetka prenove predvsem otroci. Prav zato smo z vpeljavo pedagoških programov vsebine vile približali prav njim. V lanskem letu je vilo Mayer z vrtom obiskalo 8.534 obiskovalcev, v dobrih treh letih in pol, odkar je bila vila odprta za javnost, pa beležimo 18.332 obiskov.
Vdor vode v klet vile Mayer novembra lani je tako najbolj prizadel prav Občino Šoštanj. Še v soboto zvečer (9. novembra 2013) je bila na vodenem ogledu vile skupina obiskovalcev, takrat, okrog 20.30 ure vode v kleti vile še ni bilo. Žal je
bila vila naslednja dva dni zaprta, v torek zjutraj pa je voda že odtekla, a se je videlo do kod je segala. Nemudoma smo začeli sušenje knjig, glede na to, da smo zbirko odkupili, pa prejšnjega lastnika o poplavi nismo obveščali. Kot izključni lastniki zbirke tudi nismo ocenili, da je to potrebno. Nikakor pa tega dejstva nismo pred nikomer skrivali. Vila zaradi poplave za obiskovalce ni bila zaprta, vsakomur, ki je prišel, smo pojasnili, da zaradi poplave kletni prostori niso urejeni, kot naj bi bili.
Zbirko smo odkupili od prejšnjega lastnika na podlagi uradne cenitve z dne 22. 4. 2009, ki jo je dal izdelati prejšnji lastnik sam, o ceni smo se pogajali maja 2010 in jo ob soglasju vseh udeleženih znižali za 10 %.
C
MEGATE1
Poslovna IP telefonija
www.megatel.si • prodaja@megatel.si
03 777 00 77
Kljub pogajanjem smo prepričani, da smo bili velikodušni, saj smo za hortikulturno zbirko plačali 45.000 evrov; kupnina je bila na podlagi pogodbe izplačana v dveh delih; prva polovica v letu 2010 in druga polovica v letu 2011. Izkazalo se je, da fizična postavitev razstave, ki locira tako stare in dragocene knjige tik nad tlemi v kletnih prostorih, ni bila dovolj premišljena, vendar je pomembno, da je Občina to postavitev zaupala strokovnjakom.
Knjige iz zbirke niso povsem uničene, pripravljamo jih, da bodo ponovno postavljene na ogled, saj se zavedamo njihove vrednosti. Glede zavarovanja knjig kot razstavnih eksponatov pojasnjujemo, da niso bile zavarovane samostojno, temveč kot del celotne zbirke. Pri tem zbirk v vili Mayer, vključno s Kojčevo, res nismo zavarovali za riziko poplave, saj takšnega tveganja glede na lokacijo objekta vile Mayer nismo ocenili za potrebnega. Lanska neprijetna izkušnja kaže drugače. Zaradi tega bomo na Občini, da bi se izognili nastanku podobne škode, ob obnavljanju zavarovanja vključili tudi takšen riziko.
■ Darko Menih, prof.
hU
oros kop
üven^d^iimsísa^oiSi^fiíilL
Vsega boste imeli dovolj, zato boste ukrepali. Pa čeprav vas je hudo strah in se boste ob tem zavedali, da se morda ne bo izšlo po vaših željah. Po vsakem dežju pa posije sonce in tudi vam zvezde že kažejo, da bo kmalu bolje. A le, če boste končno spregovorili in povedali, kaj občutite ob zadnjih dogodkih in kaj vas moti. Bolje tako, kol držali v sebi, saj vas številne stvari, povezane z vašim zasebnim življenjem, že vse predolgo glodajo. Srečanje ob koncu tedna bo zelo prijetno, zato ga boste želeli kmalu ponoviti. Storite to čim prej, da vam ne bo žal in da navdušenje ne pojenja. Obojestranska naklonjenost bo tokrat res velika.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Zmedeni boste, kot že dolgo ne. Vteh dneh vas bodo zato razumeli le redki. Če si ne boste znali pomagati sami, vam tokrat res nihče ne bo znal, saj je zadeva prezapletena. Poleg tega vam ne bodo verjeli, da je to, kar se vam dogaja, sploh res. Vaša želja, da končno uresničite eno od velikih življenjskih želja, bo tako močna, da vas prav nobena ovira ne bo ustavila. Obisk prijateljice bo sproščen in zabaven, mimogrede pa vam bo odprla oči. Izvedeli boste namreč nekaj, kar so vam svojci prikrivali, ker so se bali, da boste prizadeti. To boste v vsakem primeru, saj gre za zelo občutljivo področje. A sedaj boste lahko vsaj ukrepali. Tiha simpatija bo to ostala še nekaj časa. Ker si še ne upate dalje.
Zdi se vam, da končno prihaja čas, ko boste lahko želi, kar ste sejali v preteklih mesecih, vse od lanske jeseni. Pred vami so res velike spremembe, ki se jih boste morali, hočeš - nočeš, lotiti takoj. Če ne, vas bo čas spet prehitel. Saj veste, kako hitro bo tu poletje, takrat pa se bo spet vse ustavilo. Tudi tokrat se bo izkazalo, da je vaša počasnost in premišljenost dobra; prav nič vas ne bo moglo presenetiti. Zato bo, ko bodo zadeve stekle, šlo brez napak, po vaših pričakovanjih. Pred vami pa je tudi zelo zabaven vikend, ko vam bo čas kar letel skozi prste. Družba bo odlična, razlog tudi, vi pa boste uživali, kot že dolgo ne. V ponedeljek vam ne bo lahko.
Rak^dJ^junjjajoJ^juijj^^^^^^^^^^
V	naslednjih dneh žal ne boste najboljše volje. Razlogov za to bo sicer kar nekaj, a bili ste že v hujši krizi, pa se niste počutili tako slabo. In to kljub temu, da boste razrešili kar nekaj težav, ki ste jih vlekli za sabo že nekaj tednov. Res ne boste prav pogosto nasmejani, saj se vam tokrat ne bo dalo niti delati vtisa, da je vse v najlepšem redu. To bo najbolj zmotilo partnerja, ki ga bo upravičeno strah, kaj
se dogaja z vami. A tudi njemu ne boste povedali resnice. Tokrat ne, čeprav mu sicer zelo zaupate. Če se boste še nekaj časa mučili z občutki krivde za vse, kar se dogaja okoli vas, se še nekaj časa ne boste počutili bolje. Dobro pa je, da se vam bo finančno stanje krepko izboljšalo. A vas tudi to ne bo spravilo v boljše razpoloženje.
Bliža se april, ki ga letos težko čakate iz več razlogov. Dobro veste, da boste v njem končno imeli čas tudi zase in da boste več v naravi. Upate pa tudi, da si boste znali vzeti tudi čas za bližnje, za katere v naslednjih dneh še ne boste imeli dovolj časa. Nezdravo se prehranjujete, premalo se gibljete, pa še znake, ki vas opozarjajo na vaše početje, ignorirate. Zato morate sedaj sebe postaviti na prvo mesto. Dobro veste, da bo potrebnega nekaj potrpljenja in sprememb tudi v načinu razmišljanja. In to bo najtežje, saj so vaše navade res železne srajce. Začnite z malimi koraki, za pomoč pa prosite tudi partnerja. Z veseljem se vam bo pridružil. V dvoje pa je vse ne le lepše, ampak tudi lažje.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
V	naslednjih dneh boste srečni kot že dolgo ne. Krila vam bo dala ljubezen, pa naj gre za »staro«, ki bo spet dobila novo moč, ali pa za čisto svežo. Dajala vam bo novo energijo in vas osrečevala. Zato boste vse, kar se vam bo dogajalo, lažje prenašali, saj vas očitno čaka delovno zelo intenziven teden. Nič vam ne bo zelo težko, pa tudi spretni boste bolj kot po navadi. Nekdo pa ne bo srečen, ko bo videl, kaj se vam
dogaja. Zato, ker ga bo glodalo ljubosumje. To je lahko nevarno čustvo. Ker ga dobro poznate, se uprite temu, kar povzroča tudi tako, da osebi, ki ga seje, postavite previsoke ovire, da bi vas lahko prizadela.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Že nekaj dni se veselite srečanja ob koncu tega tedna, ki pa bo žal zelo drugačno, kot si ga zamišljate. To po svoje veste in čutite že vnaprej. Zato boste pripravljeni na vse, kar se bo zgodilo. In marsikaj vas ne bo osrečilo. Poskušajte se brzdati, da ne boste takoj povedali čisto vsega, kar vas muči in moti, saj zna biti to velika napaka. Raje se dvakrat ugriznite v jezik in molčite, čustev tako ne boste mogli izbrisati iz obraza. V naslednjih dneh boste porabili več kot zaslužili, a ne boste imeli slabe vesti. Dobro veste, da gre tokrat za naložbo v tiste, ki vam pomenijo največ na svetu. Zato boste brez težav posegli po prihrankih.
Največ težav vam bo še naprej povzročala negotova situacija v službi. Počutili se boste, kot da ste v čolnu brez vesel, z rokami pa je bolj težko premagovati vodo in razdalje v njej. Držite pesti, da bo vaše zdravje zdržalo, saj vas stres, ki se ga sploh ne morete otresti, močno izčrpava. Spraševali se boste, ali imate toliko moči, da svoje življenje povsem spremenite tudi na delovnem področju, saj se bojite, da je zgodba končana. Brez skrbi, če bo treba, boste to moč hitro našli. Ne nazadnje imate veliko znanja in kvalitete, ki so redke. To pa še vedno, kljub krizi, pomaga odpirati vrata. Zato se pomirite in se prepustite toku, ki postaja vse bolj podoben brzicam.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Ste eden tistih, ki bi se moral te dni smejati na vsa usta. Res ste velik srečko. A se tega niti ne zavedate v celoti. Postajate nestrpni, a dejstvo je, da se vam zadnje čase uresničujejo vse sanje in želje. Ljubezensko življenje lep čas ni bilo po vaši meri, sedaj pa je. Vaš partner bo sicer ob vas potreboval veliko spodbude in poguma, a ga boste prepričali, da je lahko čisto samozavesten. In to na najlepši možni način - z razvajanjem. Pri delu v naslednjih dneh ne boste najbolj učinkoviti, tudi poškodbe niso izključene. Z mislimi boste nenehno »drugje«, saj jih bo preveč. Tako boste po svoje bežali od dejanj, ki vam niso ljuba. A jih boste morali v kratkem izvesti, pa četudi bodo bolela vas in nasprotno stran.
Kozorog^dJ3jovembrajoJ2.jecembra
g Zvezde vas bodo v teh dneh imele rade, zato lahko pričakujete uspeh tudi tam, kjer ste mislili, da ste zavozili. Čutite, da so vam najbližji zelo naklonjeni, a tokrat potrebujete več od tega. Čeprav se ne boste prav trudili, pa boste v teh pomladnih dneh polni življenjske energije. To je zelo dobra garancija za prihodnost, ne le zaradi občutkov. Uspevalo vam bo namreč tudi na finančnem področju. Tu namreč že nekaj časa stanje ni bilo rožnato. Kar se čustev tiče, boste še naprej hladni, spremembe pa bo prinesel že mesec april. Nekdo bo že v teh dneh poskrbel, da boste odvrgli navidezen ščit nedostopnosti. Preprosto se mu ne boste znali upreti.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Radi bi vsaj za nekaj kratkih dni izklopili in pozabili na vse, kar se vam je dogajalo v prejšnjih dneh. In tega ni bilo malo. Pritiski v službi vas precej bremenijo, če vas muči glavobol in slabo počutje, pa je tokrat verjetno vzrok v stresu. Ni pa le od vas odvisno, ali boste znali stvari postaviti na svoje mesto ali ne. Tokrat je splet okoliščin preveč zapleten, da bi sploh lahko špekulirali, kaj se lahko zgodi. Najmanj bo odvisno od vas samih, ne prav veliko več od šefov. Igralci, ki bodo vlekli niti, bodo zunanji, vam osebno precej neznani. In prav to bo tisto, kar vas bo skrbelo. Dobro namreč znate oceniti ljudi, s katerimi imate opravka. Tokrat jih ne boste imeli priložnosti niti spoznati. Grela vas bo ljubezen. Te vam res ne bo manjkalo.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Utrujeni ste, pa sploh ne veste, kje je pravi vzrok. Želite si le nekaj mirnih dni, pa se vam ta želja že nekaj tednov ne uresniči. Sedaj se vam bo in res jih boste znali izkoristiti. Brez slabe vesti boste uživali v brezdelju, čeprav to ne bo trajalo cele dneve. Napolnili si boste izpraznjene baterije in poskrbeli, da se boste imeli vsak dan lepo. Pri tem zvezde svarijo - upoštevajte vse pametne nasvete, ki jih bo za vas imel partner. Njemu je največ do tega, da ste zdravi in sproščeni. Nasvetov tistih, ki vse vedo, pa raje ne poslušajte. Finance? Bolje, a na zeleni veji še ne boste. Zato bodite pazljivi. Tudi, ko vas bodo za pomoč prosili otroci, saj jim jo težko odrečete.
•	nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji
•	brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 26
ŠPORT
26-
Se lahko ponovi zgodovina?
Slovenski prvaki, rokometaši Gorenja, nadigrali pariške zvezdnike - Na nedeljsko povratno tekmo neobremenjeno - V končnici domačega prvenstva danes z Mariborom
Rokometaši Gorenja so v prvi tekmi lige prvakov za uvrstitev med najboljših osem prekosili sami sebe. Ob bučni podpori gledalcev so z vrhunsko igro s 30 : 28 premagali francoski Paris Saint Germain. To je vsekakor ena njihovih največjih zmag v dosedanjih evropskih nastopih in na nedeljsko povratno tekmo bodo lahko odpotovali zelo samozavestno.
Moštvo Pariza, ki ga sestavljajo mnogi zvezdniki, je prišlo v Velenje gotovo prepričano, da bo že na prvi tekmi zmagalo in si olajšalo pot v četrtfinale tega najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja. Toda slovenski prvaki so jih z vrhunsko igro nadigrali, pa čeprav jim nemška sodnika nista bila naklonjena, če sodimo po izključitvah in dosojenih sedemmetrovkah. Imeli so kar pet izključitev, nasprotnik le eno. Sodni-
Menjava trenerja je kot kaže dosegla namen. V treh tekmah pod vodstvom Vladimirja Rizmana so košarkarji Elektre drugič zmagali in niso več na zadnjem mestu prvenstvene lestvice. Kljub temu pa jih v nadaljevanju prvenstva čaka še ogorčen boj za obstanek v ligi, saj so ekipe zelo izenačene; Tajfun na zadnjem mestu ima 27 točk, le točko več pa pred njim Elektra, Maribor in Slovan.
Sredi prejšnjega tedna je v Šoštanju gostoval Maribor, eden od neposrednih tekmecev Elektre v boju za nastope med najboljšimi slovenskimi ekipami tudi v prihodnji sezoni. V izenačeni tekmi je zablestel Jan Rizman, ki je s 25 točkami in dvema pomembnima trojkama v ključnih trenutkih tekme prispeval levji delež k zmagi šoštanjskih košarkarjev s 85 : 77. Rizman pa ni edini mladi domači igralec, ki se je izkazal na tej tekmi - 10 točk je namreč dosegel Aldin Hasic. Poleg njiju sta bila učinkovita še Dorde Lelic (14) in Sanel Bajramlic, ki je dosegel 11 točk.
Do zmage so Šoštanjčani uspeli priti celo brez poškodovanega Andreja Podvršnika.
Po srečanju trener Vladimir Riz-man ni skrival zadovoljstva: »Čestitke igralcem, ki so v drugem polčasu odigrali fanatično obrambo. Jan Rizman je srečanje odigral vrhunsko. Dosegel je 25 točk, iz igre pa zgrešil le tri mete. Po tekmi se je sam zahvalil soigralcem, ki so ga iskali in mu omogočili
ACH v drugo brez milosti
Odbojkarji Šoštanja Topolšice so se pričakovano že po drugi tekmi četrtfi-nala poslovili od letošnjega državnega prvenstva. Tudi letos so pustili dober vtis.
Izjemna ekipa ACH Volleyja je v Šoštanj prišla odločena, da hitro odvzame dvome o napredovanju v polfinale. V Ljubljani so Šoštanjčani slovitim Ljubljančanom uspeli celo
ka sta zanje piskala le tri najstrožje kazni, gostje pa so jih imeli kar pet več. Razen prvih deset minut, ko so Parižani dvakrat povedli z dvema goloma razlike, so bili rokometaši Gorenja v nadaljevanju vseskozi v rezultatski prednosti.
Se, se, se
Vsi ljubitelji rokometa, ne samo njihovi najzvestejši navijači Šaleški graščaki, blizu 1500 vseh je ustvarilo neverjetno razpoloženje. Z zanesenim navijanjem so vseh šestdeset minut 'nosili' igralce po parketu in vseskozi je dvorana grmela od vzklikov: Še, še, še ... Kdor ne skače, ni Sloven'c ... Deset minut pred koncem so bili Francozi celo na pragu visokega poraza. Zaostajali so kar za pet golov (20 : 25). Do konca tekme
vse mete. Posebej moram pohvaliti tudi Aldina Hasica, ki je v prvih 17 minutah tekme igral res fantastično, ter Urbana Bukoviča, ki je v svojem času na paketu odlično zamenjal našega prvega organizatorja igre Žigo Zagorca. Čestitke še enkrat celotni
ekipi za zmago, ki jo je dosegla brez poškodovanega Andreja Podvršnika. Na koncu lahko rečem le, da je tokrat zmagalo celotno moštvo Elektre, ki je obenem pokazalo smernice za vnaprej.«
Zmagovalni ritem so Šoštanjčani ohranili do sobote, ko so gostovali v Portorožu - pri ekipi, ki lahko edina poleg Grosupelj sproščeno igra ligo za obstanek.
Z izjemo začetnega vodstva doma-
odščipniti niz, kar je bila za njih dobra šola, tako da so vse dvome o zmagovalcu hitro razblinili.
V prvem nizu je bila na parketu praktično le ena ekipa, saj so gostje oddali vsega sedem točk. V nadaljevanju so se domači odbojkarji zbrali, se na trenutke enakovredno borili z odličnimi gosti, vendar jim več kot 16 oz. 17 točk v naslednjih dveh nizih ni uspelo doseči. Naredili so preveč napak in imeli veliko težav pri sprejemu in organizaciji napada, kar so odbojkarji ACH Volleyja seveda znali izkoristiti.
pa jim je le uspelo ublažiti poraz. Vsekakor so Mario Šoštarič, Staš Sku-be - bila sta najboljša strelca večera, Benjamin Buric, Marko Dujmovič, Niko Medved, Kristian Bečiri, Marko Dujmovič, Janez Gams ... Torej vsi, ki jim je trener dal priložnost za igro, zasenčili igro Marka Kopljarja, Daniela Narcisa, Mikkela Ghanse-na, Fahrudina Melica, ki je pred tem dve sezoni navduševal s svojo igro velenjske ljubitelje rokometa v dresu Gorenja, Patrica Annoya in drugih -torej moštvo, ki ima celo desetkrat večji proračun od velenjskih os. Toda na tej tekmi ni odločal denar, ampak - kot so igralci vsi v en glas po zmagi poudarjali - veliko srce, velika želja in odločenost, da premagajo tako vrhunsko moštvo. Na koncu, po zadnjem sodnikovem pisku, so se seveda veselili, kot da so znova osvojili naslov najboljšega moštva v državi. Kar se bo - o tem so prepričani - gotovo zgodilo konec maja, ko bo odigrana še zadnja tekma končnice.
Skratka, v soboto se je v velenjski Rdeči dvorani zgodilo to, kar so si tako trener kot igralci na tiho želeli: neverjetna, nepričakovana, zasluže-
čih s 3 : 2 so Šoštanjčani večji del srečanja narekovali tempo, na začetku drugega polčasa so si že priigrali prednost 16 točk (50 : 34), kar je bila tudi najvišja prednost Elektre na srečanju. V nadaljevanju so košarkarji Portoroža sicer uspeli znižati visok zaostanek, vendar zmage Elektre niso ogrozili. Ob koncu so se Šoštanjča-ni veselili še tretje zmage v zadnjih štirih tekmah. Tokrat so bili najbolj razpoloženi Brčina (19), Priest (18) in Bajramlic (12).
Trener Rizman je bil tudi tokrat zgovoren: »Že pred tekmo sem dejal, da na obalo ne odhajamo na izlet, temveč želimo presenetiti ekipo Portoroža. Mislim, da nam je to v celoti uspelo s consko obrambno postavitvijo, s katero smo si priigrali 15 točk prednosti. Zavedali smo se namreč, da nimamo dolge klopi, in temu smo prilagodili svojo igro, da se fantje ne bi prehitro utrudili. Menim, da smo zmagali zasluženo. Priest in Brčina sta odigrala svojo najboljšo tekmo sezone, celotna ekipa pa je upoštevala vse dogovore. Ko so nas nasprotniki začeli loviti, smo uspešno kljubovali pritisku, pametno igrali dolge napade in izkoristili bonus osebnih napak. Kapo dol fantom za predstavo. Čestitke tudi Portorožu za športno in pošteno tekmo.«
Sinoči je v Šoštanju igral Slovan, v soboto pa Elektra gostuje v Šentjurju.
■ tr, foto: Sini
Eden ključnih mož pri gostujočih odbojkarjih je bil Šoštanjčan Jan Klobučar, ki je dosegel devet točk in dokazal, da lahko z marljivim delom veliko dosežeš.
Odbojkarji Šoštanja Topolšice so zaključili nastope na državnem prvenstvu, igralci si bodo privoščili nekaj oddiha, upravo pa čaka sestava ekipe za novo sezono. Ob številnih finančnih težavah, s katerimi se ubadajo domala vsi šoštanjski športni klubi, jih čaka težko in naporno delo.
■ tr
na zmaga. Če so jih Francozi morda na trenutke podcenjevali, to zanje ni pomembno. Pomnila se bo le zmaga.
Staš Skube: »Vedeli smo, da to ne bo lahka tekma, nanje smo se dobro pripravili. V karieri si želiš čim več
takšnih tekem. To so enostavno tekme, za katere se živi, trenira, dela vse življenje. Dokazali smo, da denar ne igra odločilne vloge, čeprav imajo desetkrat večji proračun od nas. Pustili smo srce na parketu, pokazali, da smo prava ekipa. V Pariz odhajamo povsem razbremenjeni in odločeni, da morda še enkrat presenetimo.«
Philippe Gardent, trener PSG:
V 23. krogu prve nogometne lige se strelci niso izkazali. Kar na dveh, med Gorico in Rudarjem, ter v Celju, kjer je gostovala Olimpija, gledalci niso videli nobenega zadetka. Velenjčani so zadržali četrto mesto. Za drugo Gorico in tretjim Koprom, ki ima tekmo manj, zaostajajo za točko. Prav tako svojega mesta nista izboljšala Olimpija (še vedno je šesta) in Celje, ki ima na osmem mestu sedem točk manj od nje.
Zavrč, presenečenje jeseni, je doživel nov poraz. V Domžalah je izgubil z 0 : 3 in zdrsnil na peto mesto. Nad-
V drugi ligi je svoje ljubitelje gotovo razočaral vodilni Dob. Gostil je novinca v ligi Ankaran, ki je nepričakovano slavil z 1 : 0. Kljub porazu imajo Dobljani po 17. krogu še vedno 11 točk prednosti pred drugimi Rado-mljani, ki so jih Krčani na svojem igrišču premagali kar s 5 : 1.
Po tekmi z Aluminijem so se vese-

»Domači so igrali fenomenalno, brez pritiska, čestitam jim. Pred prihodom v Velenje smo vedeli, da nam ne bo lahko. Prepričani smo bili, da smo se za to tekmo zelo dobro pripravili. Toda tokrat smo bili preslabi za zelo razpoloženega nasprotnika.«
Fahrudin Melic se je pred začetkom prisrčno pozdravil s svojimi nekdanjimi igralci in bil hkrati najboljši igralec v gostujoči vrsti in obenem njihov najboljši strelec: »Gorenje nam
je pokazalo, kako se je treba boriti za barve svojega kluba, za vsako žogo. Iz srca jim čestitam, hkrati pa upam, da bomo v svoji dvorani nadoknadili dva gola.«
Benjamin Bečiri: »Francozi so nas na začetku podcenili. Toda to je njihova stvar, mi nocoj slavimo, to je najbolj pomembno. Vso tekmo, od prvega do zadnjega igralca, smo igrali
vse spodbuden je bil prvi polčas za nogometaše Krke v Mariboru, ki so zelo namučili prvake. Po prvem delu so vodili z 1 : 0. V nadaljevanju pa so igralci Maribora le zaigrali učinkoviteje in zmagali s 3 : 1. Zadetkov tudi ni bilo v Kranju. Toda ne zaradi slabe igre Triglava in Kopra, ampak ker so tekmo zaradi poplavljenega igrišča preložili.
Nogometaši Rudarja so se zadovoljni vrnili s tekme z Gorico, saj so proti neposrednemu tekmecu za visoko uvrstitev osvojili pomembno točko. Včeraj so v prvi polfinalni tekmi
lili tudi nogometaši iz Šmartnega ob Paki. Pred gostovanjem v Kidričevem je njihov trener Oskar Drobne poudarjal, da na tej tekmi nimajo česa izgubiti, ker so domači v vlogi favorita. Res niso izgubili. Nasprotno, z golom Matevža Lenoška z enajstih metrov ob koncu prvega polčasa so zmagali z 1 : 0 in na četrtem mestu
27. marca 2014
zelo požrtvovalno. Verjeli smo vase, verjeli, preden smo stekli na parket, da jih lahko premagamo. »
Oddolžiti se Mariboru za izgubljeno točko
Kot vsi je bil tudi trener Ivan Vajdl po odmevni zmagi zelo zelo zadovoljen: »Čestitam fantom za enkratno predstavo. Verjamem, da so tudi gledalci zelo uživali. Hvala jim za njihovo veliko podporo. Fantje se niso ustrašili zvenečih imen. Morda je bil takšen občutek le na začetku. Ko pa so spoznali, da jih lahko nadigrajo, je naša igra stekla.
Povratna tekma? »Zavedamo se, da nas v Parizu čaka veliko težja naloga. Če bodo fantje igrali izvrstno kot danes, morda še enkrat presenetimo? Vsekakor pa odhajamo v Pariz neobremenjeni.«
Rokometaši Gorenja pa nimajo časa za počitek. Že danes je pred njimi novo dokazovanje. V tretjem krogu končnice slovenskega prvenstva bodo gostovali v Mariboru, ki jim je doslej edini odščipnil točko. V 10. krogu rednega dela prvenstvena je bilo v Mariboru 25 : 25, v 21. pa so prvaki v Rdeči dvorani zmagali s 40 : 31: »Odmevna zmaga proti Parižanom nas ne sme uspavati in ne bo uspavala. Z morebitno zmago se namreč lahko za zelo velik korak približamo osvojitvi naslova. Pričakujemo trd dvoboj in si želimo ponoviti igro, ki smo jo odigrali proti Francozom.«
■ Stane Vovk
gostili prav Novogoričane. Povratna tekma bo prihodnjo v sredo, v soboto pa bodo na svojem igrišču ob jezeru proti Domžalam skušali nadaljevati niz dobrih iger.
Trener Jernej Javornik: »Neodločen izid je bil najbolj pravičen. Za nas je ta točka vsekakor dragocena v boju za tretje mesto. Pričakujem, da bomo po sobotni tekmi z Domžalami še bolj veseli, pa tudi v sredo po povratni pokalni tekmi v Novi Gorici.«
■ S. Vovk
za tretjim Aluminijem zaostajajo le še za tri točke. Peto Krško in šesti Veržej pa za njimi za dve. Na zadnjem mestu je še vedno Bela krajina. V Šenčurju je doživela 14. poraz. Za predzadnjim celjskim Šampionom zaostaja za pet točk, za vodilnim Dobom pa kar za 38.
V nedeljo bodo na osrednji tekmi 18. kroga gostili vodilni Dob.
■ S. Vovk
Že tretjič Beltinčanke in Šalečanke
Za pokalno žensko nogometno tekmovanje lahko tudi letos ugotavljamo - nič novega. Znova se bosta za naslov potegovali ekipi Teleing Pomurja iz Beltincev in Rudarja Škal iz Velenja. Pomurke so bile dvakrat zapored najboljše na tem tekmovanju, obakrat so to veselje v finalu preprečile 'rudarkam'.
Zaradi pomanjkanja (?) terminov so se na nogometni zvezi letos odločili za samo eno polfinalno tekmo, in to v istem kraju. 'Turnir' je bil v nedeljo v Jevnici. Šalečanke so gostiteljice premagale kar z 9 : 0, Beltinčanke pa so bile boljše od Mariborčank 'samo' s 3 : 0. Gole so dosegle: Šoronda 4, Murič 2, Dervic 1, Gomboc 1 in Mele (ag).
Za Rudar Škale so igrale: Horvat, Bric, Sevšek, Gomboc,
Nagy, Dervič (od 46. Lukek), Ljubec, Marolt, Prašnikar, Murič, Šoronda (od 70. Berdnik). Finalna tekma bo 21. maja, tako kot lani, pred začetkom moškega finala.
Konec tega tedna pa bodo nogometašice začele spomladanski del prvenstva. 'Rudarke' bodo v uvodni spomladanski tekmi v nedeljo (ob 12.30) gostovale pri Mariborčankah.
Vrstni red po jesenskem delu: 1. Pomurje 9 tekem 27 točk, 2. R. Škale 10 - 27, 3. Maribor 10 - 20, 4. Jevnica 9 - 19, 5. Radomlje 10 - 16, 6. Velesovo 10 - 12, 7. AH Mas Tech Ankaran 10 - 6, 8. Krka 10 - 3, 9. Preša Slovenj Gradec 10 - 0,
■ vos
Dve pomembni zmagi Elektre
Gorica, Gorica, Domžale, Gorica ...
Pričakovana zmaga
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 27
27. marca 2014
SPORT
27
Delovali v skladu z možnostmi
NK Šmartno 1928 s finančnimi in kadrovskimi težavami - Vsemu navkljub pogumni cilji - Kdo bo zamenjal Goloba?
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 19. marca -
»Nogometni klub Šmartno 1928 je minulo leto glede na težke družbene in gospodarske razmere deloval uspešno na tekmovanjih ter organizacijsko. Leto smo sklenili s pozitivno nulo. Naše selekcije uspešno tekmujejo v svojih ligah, infrastruktura in ostali pogoji za delo so zadovoljivi, vendar se ne izboljšujejo, kot bi si želeli. Lani smo se trudili svoje obveznosti poravnati pravočasno ali vsaj v sprejemljivih rokih. Da smo bili uspešni, dokazuje pridobljena licenca za igranje v drugi ligi v preteklem obdobju.« S temi besedami je na rednem občnem zboru (minulo sredo) predstavil delo Športnega društva Šmartno ob Paki njegov dosedanji predsednik mag. Ludvik Golob.
Poslovanje kluba je bilo kljub zagotovljeni potrebni športni in ostali opremi težko. Finančni prilivi niso bili takšni, kot bi si želeli, a so zadoščali za poravnavo obveznosti. Tudi
zato, ker so delovali po zmožnostih, ker so pri vsem iskali kar najspreje-mljivejše rešitve in nikoli niso porabili več, kot so imeli. Pri tem je posebej izpostavil zelo dobro sodelovanje z Občino Šmartno ob Paki, nekaterimi sponzorji, tamkajšnjo osnovno šolo. Uspešno delovanje kluba vsem težavam navkljub je precejšen del zaslug pripisal več kot 20 ljudem, ki delajo v njem prostovoljno. Želeli bi si, da bi jih bilo še veliko več, tako strokovnega kot tehničnega osebja, saj je dela veliko in ga nikoli ne bo zmanjkalo.
Poleg zagotavljanja dobrih pogojev za delo vseh selekcij so precej pozornosti namenili infrastrukturi. Razen
Golob se je ob tej priložnosti zahvalil za tvorno sodelovanje članom organov upravljanja društva, trenerjem, igralcem, sponzorjem, staršem, tehničnemu osebju, prostovoljcem. Izpustil seveda ni navijačev, ki jih bodrijo na tekmah po vsej Sloveniji in veljajo za najzvestejše navijače nasploh, saj so tekme kluba med najbolje obiskanimi v Sloveniji.
Cilji za prihodnje ostajajo enaki: uspešno nadaljevanje dela v vseh selekcijah, v katerih je cilj članske ekipe obstanek v drugoligaški konkurenci, pri kadetih in mladincih vsaj sredina lestvice, pri najmlajših pa naj bi bilo v ospredju učenje in manj
V klubu nikoli niso porabili več, kot so imeli.
Liga prvakov, osmina finala
Gorenje - Parius Saint Germain 30:28 (16:13)
Gorenje Velenje: B. Burič (10 obramb - 2 x 7-m), Taletovic, N. Cehte, Medved 4, S. Burič, Skube 8 (2), Golčar 1, Šoštarič 9, Papež, Vrečar, Dobelšek, Gams 1, Nosan, Oštir, Dujmovič 6, Bečiri 1. Trener: Ivan Vajdl.
PSG: Annonay (7 obramb), Sierra (1 obramba), Melič 7 (2), Hallgrimsson, Csaszar, Diaw 2, Vori, Gojun, Gunnarsson 3 (2), Abalo, Hansen 3, Narcisse 3, Honrubia 1, Kopljar 5, MTima 2, Bojinovič 2 (2).
Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 3 (2), PSG 8 (6). Izključitve: Gorenje Velenje 10, PSG 2 minuti.
Prva NLB Leasing, končnica, 2. krog, liga za prvaka
Gorenje Velenje - Ribnica Riko hiše 33:18 (16:8)
Gorenje: Taletovič 15 obramb, Cehte 4, Medved 3, Vrečar 2, Burič B., Brglez, Skube, Golčar 4, Šoštarič 5, Papež 2, Dobelšek 1, Gams 4, Nosan 1, Oštir 1, Dujmovič 5, Bečiri 1. Izključitve: Ribnica 10 minut, Gorenje 6; sedemmetrovke: Ribnica 3 (3), Gorenje 6 (4) minut. Drugi izidi: Sevnica - Celje Pivovarna Laško 20:39 (10:20), Trimo Trebnje- Maribor Branik 24:24 (13:9). Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 2 tekmi - 47 točk, 2. Celje Pivovarna Laško 2 - 42, 3. Maribor Branik 2 - 38, 4. Ribnica Riko hiše 2 -29, 5. Trimo Trebnje 2 - 25, 6. Sevnica 2 - 17.
Prva DRL za ženske, končnica 4. krog:
GEN-I Zagorje - Veplas Velenje 35:30 (17:13)
Veplas Velenje: Amon (12 obramb), Naglič 4, Nakič Milka, Hrnčič 5 (1), Fatkič 10 (3), Sivka 4, Mičič 2, Tomič, Ferenc 2, Tabakovič 1, Finkšt 2, Nakič Branka, Gyorke, Pajič. Trener: Snežana Rodič. Sedemmetrovke: Zagorje 5 (6), Velenje 4 (6). Izključitve: Zagorje 4 minute, Velenje 6 minut. Končnica od 1. do 5. mesta, 5. krog: Zelene doline Žalec - GEN-I Zagorje 35:27 (20:22), torek, 1. aprila: 19.30 Veplas Velenje - Celje Celjske
rednega vzdrževanja so poskrbeli tudi za izboljšanje igralnih površin, uredili okolico športnega centra, zgradili igrišče za odbojko na mivki pri stadionu, kar je omogočilo »razcvet« odbojkarske sekcije deklet. Ponosni so tudi na delo z mladimi, pri katerem njim in staršem dokazujejo, da so vredni zaupanja in njihove podpore.
Tako so igrali
mesnine.
Vrstni red: 1. Zagorje GEN-I 4 tekme - 42 točk, 2. Celje Celjske mesnine 3 - 29, 3. Zelene doline Žalec 4 - 28, 4. Krka 4 - 27, 5. Veplas Velenje 3 - 26
Torek, 1. aprila: 19.30 Veplas Velenje - Celje Celjske mesnine.
Prva liga telekom Slovenije, 23. krog:
Gorica - Rudar 0:0
Rudar: Rozman, Bubalovič, Stjepanovič, Firer (od 88. Rošer), Krefl (od 65. Podlogar), Črnčič, Rotman, Jahič, Dedič, Radujko, Eterovič (0d 79. Kocič).
Trener Jernej Javornik. Drugi izidi: Celje - Olimpija 0:0, Maribor - Krka 1:3 (0:1), Domžale - Zavrč 3:0 (1:0), Triglav -Koper preloženo zaradi poplavljenega igrišča. Vrstni red: 1. Maribor 45 (51:24), 2. Gorica 40 (41:21), 3. Koper (tekma manj) 40 (28:23), 4. Rudar 39 (32:18), 5. Zavrč 36 (36:40), 6. Domžale 32 (37:25), 7. Olimpija 30 (28:34), 8. Celje 23 (18:33), 9. Krka 18 (17:43), 10. Triglav 16 (21:48).
24. krog (sobota, 29. 3. ob 18.00): Rudar -Domžale
Druga nogometna liga,
17.	krog:
Aluminij - Šmartno 1928 0:1 (0:1)
Šmartno: Pusovnik, Hočervar, Bezovnik (od 60. Završnik), Bizjak, Kompan, Gaber, Saramati, Bolha, Kidrič, Podbrežnik, Lenošek Trener: Oskar Drobne. Drugi izdi: Roltek Dob - Ankaran Hrvatini 1:3 (1:1), Krško - Kalcer Radomlje 5:1 (2:1), Šenčur -Bela krajina 1:0 (0:0),
Vrstni red: 1. Roltek Dob 17 tekem - 41 točk, 2. Kalcer Radomlje 17 - 30, 3. Aluminij 17 - 30, 4. Šmartno 1928 17 - 27, 5. Krško 17 - 25, 6. Farmtech Veržej 16 - 25, 7. Šenčur 17 - 24, 8. AH Mas Tech Hrvatini 17 - 22, 9. Šampion 16 -8, 10. Bela krajina 17 - 3.
18.	krog (nedelja, 30. marca): Šmartno 1928 -Roltek Dob (16.00)
Štajerska nogometna liga, 14. krog:
Lenart - Peca 2:0 (1:0), Koroška Dravograd -
rezultati. Ali bodo ti in še kakšni drugi cilji doseženi, pa bo, tako Golob, odvisno od novega vodstva kluba. Na rednem občnem zboru, ki je bil tudi volilni, namreč omenjenega v novi sestavi upravnega odbora ni več. Kdo ga bo nasledil na predsedniškem mestu, naj bi bilo znano po naslednji seji.	■
Marles hiše 2:0 (2:0), Šoštanj - Fužinar 1:3 (0:1), Tehnotim Pesnica - Mons Claudius 1:3 (0:3), Zreče - Pohorje 0:1 (0:0), Žalec - Slovenj Gradec1:0 (1:0), Radlje - Kovinar Štore 2:1 (1:0). Vrstni red: 1. Fužinar 38, 2. Koroška Dravograd 26, 3. Lenart 25, 4. Radlje 25, 5. Kovinar Štore 24, 6. Mons Claudius 20, 7. Žalec 19, 8. Zreče 18, 9. Peca 17, 10. Šoštanj 15, 11. Pohorje 14, 12. Marles hiše 11, 13. Tehnotim Peca 10, 14. Slovenj Gradec 6. 15. krog: Marles hiše - Šoštanj.
Liga Telemach, liga za obstanek, 2. krog
Elektra Šoštanj - Maribor Nova KBM 85 : 77 (64 : 59, 43 : 44, 21 : 20)
Elektra Šoštanj: Rizman 25 (1-2), U. Bukovič 4, Zagorc 9 (3-9), Lelič 14 (6-6), Priest 6 (4-4), Dimec, Bajramlič 11 (2-2), Hasič 10, Brčina 6 (4-4)
Portorož - Elektra Šoštanj 72 : 77
(50 : 59, 32 : 47, 17 : 25)
Elektra Šoštanj: Kosi, Rizman 2, U. Bukovič, Podvršnik 2, Zagorc 7 (3-4), Lelič 7 (7-10), Priest 18 (4-4), Dimec 7 (3-3), Bajramlič 12 (3-6), Hasič 3, Brčina 19
Vrstni red: 1. Grosuplje 33, 2. Portorož 30, 3. Elektra Šoštanj, 4. Maribor Nova KBM, 5. Slovan vsi 28, 6. Tajfun 27
1. DOL moški, četrtfinale, 2. tekma
Šoštanj Topolšica - ACH Volley 0 : 3 (7, 17, 16)
Šoštanj Topolšica: Ivartnik, Zupanc 10, Lipo-vac, Bojinovič 1, Port, Kumer 9, Boženk 2, Rojnik, Pavič, Menih, Koželnik, Uršič.
Kegljanje, 2. liga -vzhod 18. krog
Korotan : Šoštanj 3 : 5 ( 3157 : 3171
Šoštanj: Jug - 247 - Pintarič - 265- 518 (1), Sečki - 574 (1), Šehič - 514 (0), Novak - 237-Mandelc - 252 - 489 (0), Hasičič - 539 (0), Kramer - 537 (1).
Plavanje
Tri zmage, pet rekordov
Po koncu zimskih državnih prvenstev so imeli plavalci krajši tekmovalni premor, ki so ga dobro izkoristili za pripravo na poletno sezono. Nastja Govejšek in Kristjan Meža sta se udeležila višinskih priprav v Sieri Nevadi (Španija) oziroma v Rodo-pih (Bolgarija). V soboto, 22., in v nedeljo, 23. marca, so najboljši plavalci Plavalnega kluba Velenje zelo dobro nastopili na pomembnem preglednem tekmovanju na Ravnah. Na tamkajšnjem tradicionalnem že 41. mednarodnem mitingu Ravne 2014 je
nastopilo 250 plavalcev iz 27 klubov iz Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Italije, Makedonije, Srbije in Slovenije. Nastopili so vsi najboljši slovenski plavalci. Tekmovanje je potekalo v absolutni konkurenci in štirih starostnih kategorijah po sistemu dopoldanskih predtekmovanj in popoldanskem absolutnem in finalu mlajših kategorij. Velenjski plavalci so v absolutni konkurenci osvojili 3 prva, 4 druga in 1 tretje mesto. Nastja Govej-šek je osvojila prvi mesti na 100 m prosto (56,19) in 50 m delfin (27,40) ter eno drugo mesto na 200 m prosto (2:02,43). Postavila je dva rekorda mitinga (100 m prosto in 50 m delfin) in absolutni klubski rekord na 200 m prosto. Kristjan Meža je zmagal na 50 m in osvojil drugo mesto na 100
m prosto. V disciplini 200 m mešano je z rezultatom 2:11,89 odplaval absolutni klubski rekord. Kaja Breznik je osvojila drugo mesto na 100 m hrbtno in tretje mesto na 200 m hrbtno. Nuša Erjavec je osvojila drugo mesto na 50 m prsno. Klubski rekord za dečke na 800 m prosto je odplaval Jaša Gradi-šek. V absolutni finale sta se uvrstila še Tina Meža in Žiga Suzič ter v finale mlajših kategorij Ajoša Gradišek in Blaž Kugonič. V posameznih starostnih kategorijah so medalje osvojili: Jaša Gradišek, Matija Pohorec, Miha Sušec, Timotej Brežnik, Aida Jusič in Nika Geršak med dečki, Kristjan Meža in Nuša Erjavec med mladinci ter Nastja Govejšek, Kaja Breznik, Tina Meža in Žiga Suzič med člani.
■ Marko Primožič
Karate
Odlični v Bohinju
Bohinj 22. marca - V Bohinju je potekalo mednarodno tekmovanje kara-teistov Katana Cup. Ne tem velikem tekmovanju so se v katah in borbah - kumite pomerili karateisti številnih klubov od najmlajših do veteranov. Prikazali so nam odlične in srčne boje. Na koncu Karate Katana Cup-a so si
vsi ogledali še Grand Masters turnir in Team Kumite med Slovenci in Italijani. Tekmovanja se je udeležilo 420 tekmovalcev iz 4 držav, poleg Slovenije še iz Hrvaške, Italije in Avstrije. Opravljenih je bilo 740 nastopov tekmovalcev, kar tudi govori o kakovosti turnirja. Tekme se je udeležilo dvanajst kara-teistov Karate Kluba Rudar in dosegli so odlične rezultate. Še posebej so se tokrat izkazali nekateri mladi upi.
1. mesto: Saura Omič (kate deklice
8-10let); 2. mesto: Dženis Suljkanovic
(kate dečki 8-10 let), Azra Golač (kate mladinke 16,17 let), Belmin Uzejnovič (kate mladinci 16,17 let), Štefka Golac (kate veteranke 30-50 let), borbe ekipno v sestavi (Mulabdic Mirnes, Mulabdic Krmili. Haris Jahič in Edis Čehič); 3. mesto: Midjan Preshtreshi (kate dečki 8-10let), Ajda Golač (borbe deklice 8-10 let ), Azra Golač (kate open Grand Master)
■ Mulabdic Mirnes
Judo
Judoisti na Ptuju
Na mednarodnem pokalu Ptuja v judu je sodelovalo preko 300 tekmovalcev v vseh starostnih kategorijah. Udeleženci tekme so bili iz Avstrije, Madžarske, Italije, Ukrajine in Slovenije. V vsaki starostni katego-
riji so imeli velenjski judoisti svoje predstavnike, ki so v večini posegli do medaljah. V močni konkurenci so se najbolj izkazali: med mladimi tekmovalci U10 Rok Medved z osvojitvijo 3. mesta. Njegov brat Tjaž se je povzpel med U12 mesto višje in je bil na koncu drugi. Dobre rezultate so v kategoriji U14 dosegli še Urh Štober (3.), Jan Zavratnik (5.), David Hostič (7.). V kategoriji mlajših kadetov U16 je 1. mesto osvojil Tarik
Pašagic, njegov kolega Lukas Kotnik je bil 5. Med mlajšimi kadetinjami je zaradi poškodbe zmago izgubila Veronika Mohorič.
Pri mladincih smo imeli dva tekmovalca, ki sta oba tekmovala v kategoriji do 90 kg. Tretji je bil Aljaž Slatnar, 4. pa Tilen Vodeb. Pred mladinci U21 in mlajšimi kadeti U16 je najpomembnejša tekma sezone, državno prvenstvo, ki bo 5. aprila na Ravnah na Koroškem.	■
Golf
Dobre uvrstitve
Lipica, 21 - 23. marca - V nedeljo popoldne se je v skoraj neregularnih pogojih ob močni burji in nalivu zaključil 3-dnevni turnir BMW Junior Tour za mladinke in mladince do starosti 16 let; njem je sodelovalo 7 tekmovalcev Golf kluba Velenje.
V petek lep pomladni dan, v soboto
burja in v nedeljo močan veter, dež in na koncu pravi naliv. Poleg naštetega je udeležence motil še mraz. Premočeni in zmrznjeni so klub temu odigrali do konca. Zelenice golf igrišča Lipica so bile proti koncu tekmovalnega dne na pol poplavljene in na meji regularnega, vendar so prireditelji in tekmovalci zdržali do konca. Zaradi vseh teh pogojev so dosegli malce slabše rezultate, ki pa so vseeno šteli za svetovno jakostno lestvico amaterskih
golfistov. Velenjčan Jure Vasle je po slabši igri prvega dne izkoristil težke vremenske pogoje sebi v prid in se na koncu prebil na odlično 2. mesto. Tudi pri mladinkah se je članica GK Velenje Tina Malek izkazala z dobro igro in osvojila 3. mesto. Ostali člani GK Velenje so se razvrsti: Janez Zaluberšek 15. mesto, Urh Gorič 16. mesto, Tilen Pelko 21. mesto, Miha Mlakar 26. mesto in Hana Mirnik na 8. mesto.	■
Kegljanje
Drama za infarkt
S tekmami 18. kroga se je zaključila kegljaška sezona 2013/14. Šoštanj-čani, ki to sezono niso blesteli, so za obstanek potrebovali le še točko z gostovanja na Prevaljah. Tu pa se je odvijala prava drama. Igralci Šoštanja so v igri prvega para na hitro povedli z 2 : 0 s prednostjo kar 77 kegljev. V tem trenutku je to pomenilo točka za Šoštanjčane. A pred njimi je
še bila igra dveh parov, v katerih domačini niso odstopali od želene zmage. Da resno mislijo na zmago, so prikazali z igro v drugem paru, ko so rezultat izenačili, prednost gostov pa zmanjšali na le pet kegljev. V tem trenutku se je za Šoštanjčane začela agonija za preživetje. Domačina sta začela izredno slabo, kar sta gosta izkoristila in prednost povečala na 45 kegljev. V nadaljevanju sta se domača igralca nekoliko prebudila in razliko pred zadnjim setom zmanjšala na 28 kegljev. Zadnji set pa je predvsem Šoštanjčane, ki so točko nujno potrebovali, spravljal na rob
infarkta. Domačina sta namreč najprej vso razliko izničila, nato pa na srečo napravila dve, tri napake. To sta gostujoča igralca izkoristila in osvojila pomembno točko ter 14 kegljev prednosti. Tako je zmaga odšla v Šoštanj, ki je ostal med drugoligaši. Šoštanj-čani so se po tekmi zelo veselili in si obljubili, da v prihodnji sezoni sebe in svojih privržencev ne bodo puščali v negotovosti, tako kot so letos. Ekipa Šoštanja je osvojila deveto mesto s 14 točkami. Ligo zapušča ekipa Nafte iz Lendave, medtem ko si je napredovanje v 1B ligo priigrala ekipa Ceršaka.
■
Namizni tenis
Prijateljsko
lil	VI
pomerili moči
Na povabilo NTK Spin Šoštanj je 11. marca potekalo prijateljsko srečanje med ekipama NTK Spin Šoštanj in NTK Diamant iz Skornega. Po uvodnem pozdravu predsednice
kluba Mirjane Ramšak in sprejemu v telovadnici smo se pomerili v namiznem tenisu. Odigrali smo skornški sistem dvojic v dveh skupinah in na koncu dobili zmagovalce. V A skupini je pristal na vrhu Jožef Mazej, v skupini B pa Primož Šlogar, oba NTK Spin Šoštanj. Po številu doseženih točk sta jima sledila Franc Fajdiga in Jolanda Belavič, prav tako člana NTK Spin Šoštanj. Pri gostih sta naj-
več točk dosegla Jože Kostric in Pavel Skornšek. Rezultat pa ni bil najpomembnejši del srečanja, predvsem je šlo za druženje in boljše medsebojno spoznavanje. Vsi smo bili enotnega mnenja, da želimo poleg udeležbe na različnih turnirjih takšna srečanja ohranjati in negovati tradicijo namiznega tenisa v Sloveniji.
■ Mirjana Ramšak
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 28
28
TV SPORED
našijs
27. marca 2014
Četrtek,	1 Petek, 1	Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,		Sreda,
27. marca	H 28. marca H	29. marca	1	30. marca	1	31. marca	1	1. aprila	1	2. aprila
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.40	Človeški planet, 8/8
12.00	O živalih in ljudeh, tv Maribor
12.25	Na vrtu, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Odkrito, ponov.
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Bela, ris.
15.50	Adi v morju, ris.
15.55	Vse o Rozi, ris.
16.05	Aktivatorji: Hlodokracija
16.20	Merle, dok. film
16.45	Dobra ura z Boštjanom
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Boštjanom
18.30	Infodrom
18.35	Pipi in Melkijad, ris.
18.40	Manja, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
21.30	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.35	Sveto in svet: 20 let Radia Ognjišče
00.30	Ugriznimo znanost, ponov.
00.45	Dnevnik, vreme, šport
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
TV SLO T
07.00	Kanopki, ris.
07.05	Mali kralj, ris.
07.10	Drago, ris.
07.15	Manja, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Gozdna druščina, ris.
07.35	Gospodič Jakob, ris.
07.40	Musti, ris.
07.45	Glasbila, ris.
07.50	Adi v morju, ris.
07.54	Minuta v muzeju
07.55	Klasične pravljice: Medeni mož, ris.
08.00	Bukvožerček, odd. o knjigah
08.05	Male sive celice, tv kviz
08.50	Infodrom
08.55	Otroški kanal
10.15	Dobra ura z M
1.35	Dobro jutro
13.55	Evropski magazin
14.10	Slovenski vodni krog: Bistrica,
dok. nan.
14.45	Planet dinozavrov, dok. odd.
15.40	Točka preloma
16.10	Ljudje podeželja, 22/28
16.20	Turbulenca
17.00	Umetn. drsanje, sp, pari, posn.
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Deteljice
20.00	Kolja, češki film
21.45	Poslednja postaja, nem. film
23.35	Točka, glasb. odd.
00.25	Zabavni kanal
pop
06.00	Zapleši z nami, ris.
06.15	Medvedek Benjamin, ris.
06.30	Spretni Manny, ris.
06.55	Opremljevalci vrtov v zasedi, am. ser.
07.20	Budva na morski peni, nan.
08.15	Želim te ljubiti, nan.
09.10	Tv prodaja
09.25	Prepovedana ljubezen, nan.
10.20	Tv prodaja
10.35	Vrtinec življenja, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Prenovimo kopalnico, am. ser.
12.15	Kamera teče, am. ser.
12.45	Budva na morski peni, nan.
13.50	Zdravnikova vest, nan.
14.45	Hiša iz kart, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Epilog
21.15	Črni seznam, nan.
22.10	24ur zvečer
22.40	Hiša iz kart, nan.
23.40	Zdravnikova vest, nan.
00.35	Na robu znanosti, nan.
01.30	Opremljamo za najemnike, am. ser.
01.55	24ur
02.55	Zvoki noči
©
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 Pop corn: Gianni Rijavec,
Ledeni Denile, Ivana Honsič 11.35 Aktualno: Elektro Celje Energija 12.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Videospot dneva 12.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Smeh, ans.
Poljanšek 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in
lovstvu 21.50 Mura Raba TV 22.20 Napovedujemo 22.25 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
06.10	Odmevi 06.55 Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro 10.35 Globus 11.05 Prava ideja!
12.00	Sveto in svet
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak 15.45 Mali kralj, ris.
15.50	Muzikajeto, glasb. odd. 16.45 Dobra ura z Akijem
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Akijem
18.30	Infodrom 18.35 Angelina balerina, ris. 18.55 Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenski pozdrav, tv Koper
22.00	Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Za volanom
00.30	Dnevnik, ponov.
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal
TV SLO T
07.00	Kanopki, ris.
07.05	Mali kralj, ris.
07.10	Drago, ris.
07.15	Manja, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Gozdna druščina, ris.
07.35	Gospodič Jakob, ris.
07.40	Musti, ris.
07.45	Glasbila, ris.
07.50	Adi v morju, ris.
07.53	Minuta v muzeju, ris.
07.55	Klasične pravljice: Pastirček in
volk, ris.
08.00	Aktivatorji: Hlodokracija
08.10	Merle, dok. film
08.25	Muzozlet: Slikanje v Škocjanskem zatoku
08.40	Harmonije Evrope: Italija
08.55	Infodrom
10.15	Dobra ura z Boštjanom
11.35	Dobro jutro
14.00	Akademski pevski zbor Tone
Tomšič
14.30	Prisluhnimo tišini
15.00	Dosje: Zločin, ki ne zastara
16.10	Osmi dan
16.40	Migaj raje z nami
17.05	Umet. drsanje, sp, moški, posn.
19.10	Točka, glasb. odd.
20.00	Oblast, dok. odd.
21.00	Sodobna družina (III.), 16/24
21.20	Scott in Bailey (III.), 3/8
22.10	Demoni preteklosti, franc. film
00.10	Točka, glasb. odd.
01.00	Zabavni kanal
pop
06.00	Zapleši z nami, ris. 06.15 Medvedek Benjamin, ris.
06.30	Spretni Manny, ris. 06.55 Kamera teče, am. ser.
07.20	Budva na morski peni, nan. 08.15 Želim te ljubiti, nan.
09.10	Tv prodaja 09.25 Prepovedana ljubezen, nan.
10.20	Tv prodaja 10.35 Vrtinec življenja, nan. 11.35 Tv prodaja
11.50	Prenovimo kopalnico, am. ser. 12.15 Kamera teče, am. ser. 12.45 Budva na morski peni, nan.
13.50	Zdravnikova vest, nan. 14.45 Hiša iz kart, nan. 15.45 Prepovedana ljubezen, nan. 16.45 Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan. 17.55 Vrtinec življenja, nan. 18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vse za denar, am. film
21.50	24ur zvečer
22.20	Preprost načrt, ang. film 23.05 Eurojackpot
23.10	Preprost načrt, nad. filma
00.40	Prehod, am. film 02.25 24ur, ponov. 03.25 Zvoki noči

¡.55 Napovedujemo ¡.00 Dobro jutro, informativna
10.30	Oglasi
10.35 Naj viža: ans. Smeh, ans. Poljanšek
11.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.15 Videospot dneva
12.20	Videostrani, obvestila
17.55 Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2
18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00	Na obisku ... pri Dušici Kunaver
21.00	Regionalne novice 3
21.05 Gostilna pr' Francet (76)
22.05 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
06.10	Odmevi
07.00	Vetrnica: Kika in Lola čistita
zajčjo kletko
07.05	Vetrnica: Palačinke
07.10	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
07.30	Fračji dol: Začetki, ris. nan.
07.55	Vetrnica: Potapljač
08.00	Studio Kriškraš: Veterinarji
08.25	Vetrnica: Svet mehurčkov
08.30	Bine, lutk. nan.
08.50	Vetrnica: Prvi spust po klancu
08.55	Vetrnica: Risja mladiča
09.00	Aktivatorji: Decibeli žagajo
09.10	Mirovni tabor - Sonjin dnevnik,
dok. film
09.25	Eko smetnjaki, anim. film
09.45	Male sive celice, kviz
10.30	Infodrom
10.50	Skrivnost iz Kellsa, anim. film
12.20	Muzikajeto, glasb. odd.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Tednik
14.20	Prava ideja!
14.50	Med valovi, tv Koper
15.15	Alpe, Donava, Jadran
15.50	Drevesa pripovedujejo: Oljka, dok. odd.
16.20	O živalih in ljudeh, tv Maribor
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Na vrtu, tv Maribor
17.40	Oni, mi in Skitskoj, dok. odd.
18.30	Ozare
18.40	Larina zvezdica, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Moja Slovenija, družinski kviz
21.40	Ljudje podeželja, 23/25
21.50	Zapeljevanje pogleda: Milan Erič in Vladimir Leben, 4/4
22.20	Poročila, vreme, šport
22.50	Poldnevnik. TV satira
23.20	Jack Taylor, 3/3
00.50	Ozare, ponov.
00.55	Dnevnik, ponov.
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Infokanal
TV SLO T
07.00	Slovenci v Italiji
07.35	Tarča, ponov.
08.55	Formula 1, velika nagrada
Malezije, kvalif., prenos
10.20	Umetni raj: Filmski ustvarjalci
11.30	Umet. drsanje, sp, (Ž), vključ. v prenos
13.30	Zima je zakon, športna odd.
14.00	Nogomet, Pot v Brazilijo, 6. del
14.25	Umet. drsanje, sp, plesni pari, posn.
16.55	Odbojka, dp, finale (Ž), prva
tekma, prenos
19.00	Formula 1, velika nagrada
Malezije, kvalif., posn.
20.00	Nogomet, prva liga, Luka Koper
: Gorica, prenos
21.50	Marnie, am. film
23.55	Aritmični koncert, Narat
00.50	Bleščica, odd. o modi
01.20	Med valovi, tv Koper
01.45	Zabavni kanal
pop
07.00	Oto čira čara
07.01	Abu, mali dinozaver, ris. 07.15	Spretni Manny, ris. 07.40	Raziskovalka Dora, ris. 08.05	Doktor Glavca, ris. 08.15	Želvica Lulu, ris. 08.30	Smrkci, ris.
08.45	Dežela konjičkov, ris.
09.10	Knjiga čarovnij, ris.
09.35	Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.
10.00	Hotel 13, nan.
10.15	Moški ne odidejo, am. film
12.25	Beverly Hills 90210, nan.
13.15	Opremljevalci v zasedi, am. ser.
13.45	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
14.15	Top design, Avstralija, avstral. ser.
15.35	Sanjski moški, am. ser.
16.35	Hočem biti popularna, am. film
18.15	Pozor, priden pes!
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vid in Pero šov
21.30	Prstan zaobljube, ang. film
23.40	Skrivnostna reka, am. film
02.20	24ur, ponov.
03.20	Zvoki noči

08.40
07.00	Musti, ris.
07.05	Dojenček, ris.
a in Zverinko Zver, ris. gu, ris. eli in Cezar, ris.
07.25	Pravljice o zobnih miškah, ris.
07.30	Svet živali, ris.
07.35	Simfonorije, ris.
07.40	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.45	Drago, ris.
07.50	Manja, ris.
08.00	Prihaja Nodi, ris.
08.10	Vse o Rozi, ris.
08.20	Kuhanje? Otročje lahko!, ris.
08.25	Minuta v muzeju Larina zvezdica, ris. i igrači, ris.
08.50	Piratska ladja, ris.
09.00	Mili in Moli, ris.
09.15	Knjiga o džungli, ris.
09.25	Pokukajmo na Zemljo, ris.
09.30	Marcelino Kruh in vino, ris. nan.
09.50	Pujsa Pepa, ris.
09.55	Hura za Hopka, ris. nan.
10.20	Minuta v muzeju, ponov.
10.25	Kapitan Sabljezobi, 2/26
10.45	Sledi
11.10	Ozare, ponov.
11.15	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Slovenski pozdrav
14.55	Šarada, am. film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Nedeljsko popoldne z Ulo
18.40	Prihaja Nodi, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Oblast (III.): Stari grehi, nad.
21.10	Intervju: dr. Svetlana Slapšak
22.00	Poročila, vreme, šport
22.30	Pesem ima moč, dok. odd.
23.30	Tito, zadnje priče oporoke: Zmaga in povračilo, 9/13
00.25	Alpe, Donava, Jadran
00.50	Dnevnik, vreme, šport
01.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Infokanal
TV SLO T
07.30 Globus
08.00 Alpe, Donava, Jadran 08.50 Formula 1, velika nagrada
Malezije, prenos 11.10 Finale tekmov. harmonikarjev Evropske mreže orkestrov ONE 12.00 Slavko Osterc in Richard
Strauss 13.15 Turbulenca 14.20 Nogomet, Fifa magazin 14.45 Umet. drsanje, sp, revija, posn. 17.15 Rokomet, kvalif. za ep (Ž) Slovenija : Švica, prenos iz Ljubljane 19.10 Formula 1, velika nagrada
Malezije, posn. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Glasbeji večer, posn. 21.45 Električni Biba, dok. odd. 22.40 Za zaprtimi očmi, igrani film 23.00 Orgazmus, igrani film 23.20 Aritmični koncert - Narat 00.10 Poldnevnik. Tv satira, ponov. 00.40 Zabavni kanal
pop
07.00	OTO čira čara
07.01	Abu, mali dinozaver, ris. 07.15	Mojster Miha, ris. 07.25	Spretni Manny, ris. 07.50	Raziskovalka Dora, ris. 08.15	Želvica Lulu, ris. 08.30	Smrkci, ris.
08.45 Van Dog, ris. 08.50 Dežela konjičkov, ris. 09.15 Knjiga čarovnij, ris. 09.40 Pingvini z Madagaskarja, ris. 09.55 Fish in Chips, ris. 10.10 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.
10.35 Charlie Brown in Snoopy, ris. 10.40 Hotel 13, nan. 10.55 Zapeljive laži, kanad. film 12.40 Beverly Hills 90210, nan. 13.35 Kuhajte kot Heston, ang. ser. 14.05 Kuharski mojster, am. ser. 15.05 Vid in Pero šov, ponov. 16.35 Dnevnik nabritega mulca, am. film
18.20 Ana kuha 18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 Znan obraz ima svoj glas, am. film
00.40 Vihar vseh viharjev, am. film 03.05 24ur, ponov. 04.05 Zvoki noči

08.55	Napovedujemo	
09.00	Miš maš	10.15
09.45	Ustvarjalne iskrice (88)	10.35
10.05	Oglasi	
10.10	Gostilna pr Francet (76),	10.40 10.45
	zabavno glasbena oddaja	
11.10	Napovedujemo	
11.15	Kuhinjica, izobraževalna oddaja	
11.40	Videospot dneva	
11.45	Videostrani, obvestila	
17.55	Napovedujemo	11.45
18.00	Čas za nas,tabornike	13.30
18.40	Vrtnarski kotiček	14.00
18.50	Mura Raba TV	15.00
19.20	Videospot dneva	17.55
19.25	Videostrani, obvestila	18.00
19.55	Vabimo k ogledu	18.20 19.00
20.00	2193. VTV magazin, regionalni	
	- informativni program	
20.20	Kultura, informativna oddaja	20.00
20.30	44. Festival PTUJ 2013	
22.15	Jutranji pogovori, ponovitev	21.15
23.45	Videospot dneva	22.45
23.50	Videostrani, obvestila	23.45
nergij oddai
Papirnata lučka
Ledeni Denile, Ivana Honsič
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.40 2192. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek, športna
informativna oddaja 2193. VTV magazin, regionalni
-	informativni program
kontaktna oddaja. Gosta: Anton Kupic, generalni direktor GURS in Franci Gerbec, predsednik slovenskega nepremičninskega združenja - FIABTI Slovenija
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.40	Obzorja duha
11.15	Pogledi na ... rokopise iz Frančiškanskega samostana v Ljubljani
11.50	Ljudje podeželja: Mož s konjem, dok. ser.
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.35	Polnočni klub: Za volanom
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Otroši program: OP!
sledi	Bine, čuvaj parka, ris.
16.05	Studio Kriškraš: Veterinarji
16.45	Dobra ura z Bernardo
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Bernardo
18.30	Infodrom
18.35	Knjiga o džungli, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Pisave
23.35	Knjiga mene briga
23.55	Slovenska jazz scena
00.45	Duhovni utrip
00.55	Dnevnik, ponov.
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Infokanal
TV SLO T
07.00	Kanopki, nan.
07.05	Mali kralj, nan.
07.10	Drago, ris.
07.15	Manja, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Gozdna druščina, ris.
07.35	Gospodič Jakob, ris.
07.40	Musti, ris.
07.45	Glasbila, ris.
07.50	Adi v morju, ris.
07.54	Minuta v muzeju, ris.
07.55	Klasične pravljice: Čarovnikov vajenec, ris.
08.00	Infodrom
08.15	Muzikajeto, glasb. odd.
08.40	Totalna razprodaja, 5/10
09.05	Otroški kanal
10.15	Dobra ura z Akijem
11.35	Dobro jutro
14.30	Točka, glasb. odd.
15.20	Med valovi, tv Koper
15.45	Kaj govoriš?-So vakeres?
16.10	Intervju: dr. Svetlana Slapšak
17.10	Oblast, dok. odd.
18.05	Dober dan, Koroška
18.40	Prava ideja!
19.10	Točka, glasb. odd.
20.00	Dediščina Evrope: Bernhard
Oranjski, kraljeva baraba, 2/2
21.25	Mojster pravice, 1/2
22.55	Točka, glasb. odd.
23.45	Zabavni infokanal
pop
06.00	Medvedek Benjamin, ris.
06.30	Spretni Manny, ris.
06.55	Kamera teče, am. ser.
07.20	Budva na morski peni, nan.
08.20	Želim te ljubiti, nan.
09.15	Tv prodaja
09.30	Prepovedana ljubezen, nan.
10.25	Tv prodaja
10.40	Vrtinec življenja, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
12.15	Kamera teče, am. ser.
12.45	Budva na morski peni, nan.
13.45	Poroka na hitro, am. film
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldan
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Skriti šef
21.00	Seznam strank, nan.
21.55	24ur zvečer
22.55	Hiša iz kart, nan.
23.30	Zdravnikova vest, am. nan.
00.25	Na robu znanosti, nan.
01.20	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
01.45	24ur
02.45	Zvoki noči
©
Poljanšek
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna
oddaja
10.30	Oglasi
10.35	219. VTV magazin, regionalni -
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.55	Videospot dneva
12.00	Videostrani, obvestila
17.40	TV prodajno okno
17.55	Napovedujemo
18.00	To bo moj poklic: Zobotehnik,
zobozdravnik (8. oddaja)
18.25	Regionalne novice 3
18.30	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
18.55	Videospot dneva
19.00	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Župan z vami
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Napovedujemo
21.10	Gostilna Pr' Francet (76)
22.10	Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
23.40	Videospot dneva
23.45	Videostrani, obvestila
06.10	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Sledi
11.25	Srce Evrope
12.20	Pisave
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Musti, ris.
15.50	Neli in Cezar, ris.
16.00	Angelina balerina, ris.
16.10	Bine, ris.
16.45	Dobra ura z Jasno
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Jasno
18.30	Infodrom
18.35	Sončni mlin, ris.
18.40	Pujsa Pepa, ris.
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pokličite babico (L), 2/6
20.55	Dosje
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus
23.35	Intervju, ponov.
00.30	Posebna ponudba
00.45	Dnevnik, ponov.
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
06.05	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.40	Obrazi mest: Praga
11.30	Osmi dan
12.00	Zvijače živilske industrije, dok.
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik
14.20	Globus
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Pujsa Pepa, ris.
15.50	Male sive celice, kviz
16.45	Dobra ura z Milico
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Dobra ura z Milico
18.30	Infodrom
18.35	Svet živali, ris.
18.40	Drago, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Otroci sarajeva, bosansko franc. film
21.30	Nebo nad blokom, igrani film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Odkrito
23.55	Turbulenca, ponov.
00.25	Dnevnik, ponov.
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Infokanal
0 1.00 iniokanai
TVSLOT TVSLOT
07 00 Kan0nki ris
07.00	Kanopki, ris.
07.05	Mali kralj, ris.
07.10	Drago, debelušni zmajček, ris.
07.15	Manja, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Gozdna druščina, ris.
07.35	Gospodič Jakob, ris.
07.40	Musti, ris.
07.45	Glasbila, ris.
07.50	Adi v vesolju, ris.
07.54	Minuta v muzeju, ris.
07.55	Klasične pravljice: Sneguljčica, ris.
08.00	Studio Kriškraš
08.30	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
08.50	Infodrom
09.00	Otroški kanal
10.15	Dobra ura z Bernardo
11.35	Dobro jutro
14.25	Točka, glasb. odd.
15.20	Glasnik, tv Maribor
16.20	Muzikajeto
16.45	Mostovi Hidak
17.25	Odbojka, dp, finale (Ž), druga
tekma
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Točka preloma
20.30	Tri življenja ljudske pesmi, dok. odd.
21.20	Brez repa in glave, franc. film
22.55	Glasbeni večer: Festival Imago
Sloveniae
00.05	Točka, glasb. odd.
00.50	Zabavni kanal
pop
06.00	Zapleši z nami, ris.
06.15	Spretni Manny, ris.
06.40	Grozni Gašper, ris.
06.55	Kamera teče, am. ser.
07.20	Budva na morski peni, nan.
08.15	Želim te ljubiti, nan.
09.10	Tv prodaja
09.25	Prepovedana ljubezen, nan.
10.20	Tv prodaja
10.35	Vrtinec življenja, nan.
11.30	Tv prodaja
11.45	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
12.10	Kamera teče, am. ser.
12.40	Budva na morski peni, nan.
13.45	Zdravnikova vest, nan.
14.40	Hiša iz kart, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Mentalist, nan.
22.00	24ur zvečer
22.30	Hiša iz kart, nan.
23.35	Zdravnikova vest, nan.
00.30	Na robu znanosti, nan.
01.20	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
01.45	24ur
02.45	Zvoki noči
©
07.00	Kanopki, ris.
07.05	Mali kralj, ris.
07.10	Drago, ris.
07.15	Manja, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Gozdna druščina, ris.
07.35	Gospodič Jakob, ris.
07.40	Musti, ris.
07.45	Glasbila, ris.
07.50	Adi v morju, ris.
07.54	Minuta v muzeju, ris.
07.55	Klasične pravljice: Deček in želva, ris.
08.00	Vetrnica: Potapljač
08.05	Bine, lutk. nan.
08.20	Vetrnica: Palačinke
08.25	Vetrnica: Risja mladiča
08.30	Ajkec pri restavratorjih, nan.
08.50	Infodrom
10.15	Dobra ura z Jasno
11.35	Dobro jutro
13.55	Nedeljsko popoldne z Ulo
15.15	Glasnik, tv Maribor
15.40	Evropski magazin
15.55	O živalih in ljudeh
16.20	Na vrtu
16.40	Mostovi Hidak
17.25	Nogomet, pokal Slovenije, polfinale, Olimpija : Maribor, prenos
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Košarka, dp, Helios : Krka,
prenos
21.40	Športni izziv
22.10	Bleščica, odd. o modi
22.45	Avra, španski film
00.55	Točka, glasb. odd.
01.40	Zabavni kanal
pop
06.00	Zapleši z nami, ris.
06.20	Spretni Manny, ris.
06.45	Grozni Gašper, ris.
07.15	Budva na morski peni, nan.
08.15	Želim te ljubiti, nan.
09.10	Tv prodaja
09.25	Prepovedana ljubezen, nan.
10.20	Tv prodaja
10.35	Vrtinec življenja, nan.
11.30	Tv prodaja
11.45	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
12.10	Kamera teče, am. ser.
12.40	Budva na morski peni, nan.
13.50	Zdravnikova vest, nan.
14.45	Hiša iz kart, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Je bella cesta
21.15	Mamin dan, nan.
21.55	24ur zvečer
22.25	Hiša iz kart, nan.
23.30	Zdravnikova vest, nan.
00.25	Na robu znanosti, nan.
01.20	Prenovimo kopalnico, am. ser.
01.45	24ur
02.45	Zvoki noči
.55 Napovedujemo ¡.00 Dobro jutro, informativna
©
10.30 Oglasi
10.35 Župan z vami
11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00 Videospot dneva
12.05 Videostrani obvestila
17.55 Napovedujemo
18.00 Mojca in medvedek Jaka: samo
ena je mama 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2194. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.35 Dotiki gora: Bistriški Vintgar 21.00 To bo moj poklic: Zdravnik (družinska medicina), zdravnik -kirurg (9. oddaja) 21.30 Migaj raje z nami 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna
oddaja
10.30	Oglasi
10.35 2194. VTV magazin, regionalni
- informativni program
10.50	Kultura, informativna oddaja 10.55 Športni torek, športna informativna oddaja 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30	Videospot dneva 11.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (89)
18.20	Vrtnarski kotiček
18.40	Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20	Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu
20.00	Skrbimo za zdravje: Bolezni žil
21.00	Regionalne novice 3 21.05 Pop corn 22.05 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 29
27. marca 2014
PRIREDITVE
29
Knjižne novosti
GABRIČ, Jerneja: Njami. Kuharica za naše male sončke
od Odrasli / 641 - Priprava jedi
V	knjigi je množica receptov, ki jih vse povezuje ista rdeča nit: so zdravi, enostavni, hitri, okusni, njihova priprava pa je zabavna. Primerni so tudi za razne zdravstvene diete, saj ne vsebujejo sladkorja, glutena, mleka in jajc. In obenem tako preprosti, da jih lahko pripravijo tudi otroci sami.
V	knjigi so recepti za presne kroglice, smutije, napitke brez mleka ter za pečene in presne sladice. Poleg tega, da je knjiga namenjena otrokom, je prav tako namenjena tudi njihovim staršem, starim staršem ter vsem, ki si želijo, da otroci, pa tudi oni sami, jedo zdravo. Recepti vsebujejo mnogo svežega sadja, zelenjave in oreščkov.
BARICCO, Alessandro: Svila
od - odrasli / 82-32 - Kratka proza
Pisatelj Baricco je o svojem delu Svila dejal, da si je želel napisati knjigo, ki bi zvenela belo kot tišina. Knjiga je napisana z izbranimi besedami, v jasnih stavkih, z besedami, ki segajo v dušo. Pripoveduje nam o ljubezni, nemiru, nostalgiji in predanosti. Besede so kot svilene niti, ki se prepletajo v tkanje.
Zgodba je skrivnostna in čarobna. Dogaja se leta 1861, pripoveduje pa o francoskem trgovcu svile, ki mora zaradi epidemije sviloprejk v evropskih gojiščih ponje odpluti v daljno Japonsko. To je dežela na koncu sveta, kamor se je tiste čase potovalo cele tri mesece. Tam epidemije ni, je pa druga prepre-ka. Prodaja sviloprejk je na Japonskem prepovedana. Po svilnati poti potujejo s konji, vlakom, ladjo in peš. Iz kraja v kraj.
V tej daljni, čudni deželi trgovec popotnik spozna žensko, ki mu spremeni življenje. Njene oči ga uročijo.
»Svila« ni le ljubezenska zgodba, to je zgodba o neki posebni bolečini, ki lahko traja celo življenje in nikoli ne mine. Je želja po nedosegljivem, po nečem, za kar dobro vemo, da ne moremo doseči in doživeti. Nostalgija, za katero vemo, da je le neusahljiva sladka bolečina.
KÖNNECKE, Ole: Podari srce pravemu
ml - Mladina / C-S - Slikanice
Metka je zaljubljena. Ampak kdo je tisti pravi? Gregor, pravi kavalir? Ali malo neroden Bine, ki bi zanjo naredil vse na svetu? Kdo bo tisti, ki bo dokončno osvojil njeno srce?
Prijazna slikanica, malega formata, primerna za vse starosti. Z množico slik in z malo besedami, nam pogreje srce in nas napelje na razmišljanje o tem, kaj v življenju je res pomembno. Ne zahteva mnogo časa in energije, polepša pa nam dan.
LOWRY, Lois: Varuh spominov
od - Odrasli / 821-311.2 -Družbeni romani
Še eden od novih znanstveno fantastičnih romanov. Pa vendar malo drugačen od ostalih.
Glavni junak romana je mladi Jonas. Živi v družbi, ki je izkoreninila telesno in fizično bolečino ter zmožnost nastanka konfliktnih situacij. Kot vsi ostali je bil tudi Jonas spremenjen v »Istost«. »Istost« je vzela vsem prebivalcem te utopične družbe njihovo celotno čustveno globino. V zameno jim je ponudila popolnost. Vse je pod nadzorom. Ni vojne, ni strahu, ni bolečine. Vsak posameznik v Skupnosti ima svoje mesto. Po drugi strani pa nima svoje izbire in svoje volje.
Ko Jonas dopolni dvanajst let, ga izberejo, da bo prejel posebno izobrazbo za Varuha spominov. Sedaj postane edini, ki hrani spomine na resnične bolečine ter radosti življenja. In sčasoma se mu začne družba, ki je bila zanj do takrat idealna, spreminjati v pravo nasprotje srečne družbe - postaja nezaželena in zastrašujoča.
■ Stanka Ledinek
slÇjJar
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saleskadolina.si
NARAVNA ZAŠČITA RASTLIN
EKOLOŠKA IN NARAVI PRIJAZNEJŠA SREDSTVA:
-ZA KREPITEV RASTLIN
-ZAZAŠČITO PRED BOLEZNIMI
-ZAZAŠČITO PREDŠKODUIVCI
NA VOLJO BREZ IZKAZNICE!
SADIKE
BROKOLI, CVETAČA, ZEUE, SOLATA, ZELENA, ČESEN, ČEBULA...
Prodaja, servis, rezervni deli!
[zelEnKCO
^kotiček za vtà ^
SEMENSKE VREČKE (3+1 gratis) VRTNIN, CVETLIC IN ZELIŠČ!
I vomi in io vas!
PREKOPALNIK:
-	TEXAS, 438,
-	BLUEBIRD,
VELENJE
Četrtek, 27. marec
9.30 Vila Bianca Velenje
5. mednarodni medgeneracijski festival Slovenija v Evropi -izkušnje in perspektive, Velenje 2012
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus
16.00 Visoka šola za varstvo okolja Predavanje Marko Jonozovič: Načrtovanje v lovstvu v Sloveniji 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.00 Hiša mineralov in gostujoče literature
3. Lirikonova štirinajstinka, predstavitev knjige zgornjesavinjskih folklornih pripovedi Gori, doli, sem in tja 19.19 Knjižnica Velenje
Potopisno predavanje Marka Mohorčiča S kolesom po Zimbabveju 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert pevskih zborov
Petek, 28. marec
13.00 Glasbena šola Velenje
Promenada med godali, koncert 18.00 Dom kulture Velenje
Ura za zemljo, zaključek projekta OŠ Mihe Pintarja Toleda 21.00 eMCe plac Ribno Night
Sobota, 29. marec
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 9.00 Knjižnica Velenje
Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 9.00 KAC, Efenkova 61
Predavanje Cena učeništva 9.00 Staro Velenje
Rokodelska tržnica 19.30 Dom kulture Velenje
Premiera Gledališča Velenje Gospod poslanec, politična satira 22.00 eMCe plac
Hip-hop koncert: Princip, Ghet & Ballau + DJ Mrigo
Ponedeljek, 31. mar.
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 18.00 Knjižnica Velenje
Predavanje dr. Mihe Avberška: Mikrobi in hrana 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: drama Obraz ljubezni
Torek, 1. april
7.00 Restavracija Pod Jakcem -Gorenje
Krvodajalska akcija 9.30 Galerija Velenje
Delavnica ob razstavi Barbare Drev za skupine iz vrtca 16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Vila Mojca Velenje
Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Muzej premogovništva Slovenije Odprtje razstave Brigadirstvo in udarništvo v Šaleški dolini
Sreda, 2. april
7.00 Restavracija Pod Jakcem -Gorenje
Krvodajalska akcija 16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 16.30 Galerija Velenje
Vodstvo po razstavi Barbare Drev 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 17.00 Knjižnica Velenje
Predstavitev programa BrainObraim 18.00 Dom kulture Velenje
Plesno glasbena predstava ŠCV JukeboxApp 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Sonje Auberšek Uporaba intuicije
Kdaj - kje - kaj
ŠOŠTANJ
Četrtek, 27. marec
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljične ure (Mij Kelly: Ačiiiha! | Pripoveduje Marjetka Blatnik) 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem
Klepet pod Pustim gradom 18.00 Center starejših Zimzelen Topolšica
Srečanje svojcev o ravnanju z osebami z demenco
Sobota, 29. marec
18.00 Kulturni dom Šoštanj Praznovanje ob jubileju planinskega društva Šoštanj
Nedelja, 30. marec
16.00 Dom krajanov Skorno-Florjan
Prebujanje pomladi 18.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Šoštanj - Elektro Gorenjska Prodaja (1.SKL za mladince U18, 2. del, 14. krog)
Ponedeljek, 31. mar.
18.00 Kavarna Šoštanj
Redni tedenski bridge turnir
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 27. marec
17.00 Dvorana Marof
Srečanje staršev novorojenčkov 18.00 Dvorana Marof - zgornja dvorana Vodena vadba Koronarnega kluba 20.00 Dvorana Marof - zgornja dvorana Pilates
Petek, 28. marec
17.00 Dvorana Marof
Občni zbor krajevnega odbora Zveze borcev 17.00 Hiša mladih
Plesno gibalna delavnica (predšolska skupina) 19.00 Hiša mladih - galerija Dile Predavanje o homeopatiji
Sobota, 29. marec
8.00 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru Šmartno ob Paki Tehnični pregledi za traktorje
Nedelja, 30. marec
10.00 do 18.00
Prireditveni prostor ob Hiši mladih in pod kozolcem
Motozbor in blagoslov motorjev (moto igre, blagoslov motorjev in vseh zbranih, družabno srečanje z ansamblom Resonanca)
Ponedeljek, 31. mar.
16.45 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice (šolska skupina)
Torek, 1. april
18.00 Dvorana Marof - zgornja dvorana Joga
Sreda, 2. april
19.00 Dvorana Marof
Zvočna kopel z gongi
Lunine mene
24 • marca, ob
2:46, zadnji krajec
CITY CENTER Celje
•	četrtek, 27. 3., od 14.00 -19.00, Biotržnica
•	nedelja, 30. 3., 11.00, pravljične urice v Džungli, Ko najdeš pravega prijatelja, 13.00, Lutkovna predstava, zajček zdravnik
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
Bogastvo zgornjesavinjske besede
Velenje, 27. marca - Drevi ob 19. uri bo v Hiši mineralov v Starem Velenju tretja Lirikonfestova štirinajstinka. Pripravljajo jo Velenjska knjižna fundacija, KUD Muzaget, JSKD - OI Mozirje in ZKD Šaleške doline v sodelovanju s Centrom Rinka -Zavodom za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega. Na njej bodo predstavili narečja in govore Zgornje Savinjske doline. Predstavili bodo tudi folklorne pripovedi. Narečni pripovedovalci bodo Nejc Slapnik, Dejan Ikovic in Andreja Lenko. Ob tem bodo poskrbeli, da bodo predstavili tudi gastronom-sko bogastvo Zgornje Savinjske doline.
■ bš
Vsako zadnjo nedeljo v mesecu vas Citycentru v Celju ob 13. uri popeljejo v svet lutk in njihovih zgodb.
Tokrat so v nedeljo, 30. marca, ob 13. uri otroci vabljeni na lutkovno predstavo Zajček zdravnik, ki bo na osrednjem prostoru CityCentra.
■
KINO VELENJE • SPORED
KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:
SREČEN ZA UMRET
(Slovenija) Komična drama, 100 minut. Režija: Matevž Luzar. Igrajo: Evgen Car, Milena Zupančič, Vladimir Vlaškalič, Ivo Ban, Janja Majzelj, Juta Kremžar, Dare Valič, Ivo Barišič, Dušan Jovanovič, Jette Ostan Vejrup, Janez Škof idr.
Petek, 28. 3. ob 16.00 - ob 5. medge-neracijskem festivalu
Grenko-sladka komedija o upokojencu, ki se odloči, da bo srečen preden umre. Ivan je 76-letni upokojeni učitelj glasbe. Verjame, da je njegovo življenje končano, zato si kupi parcelo za grob s prekrasnim pogledom na Alpe in gre v dom za starejše, kjer želi v miru dočakati svoj konec. Ampak zgodi se ravno nasprotno: na tečaju računalništva odkrije strast za življenjem in končno začne živeti.
SOVRAŽNIK PRED VRATI
Homefront (ZDA) Akcijski triler, 100 minut. Režija: Gary Fleder. Igrajo: James Franco, Jason Statham, Rachelle Lefevre, Winona Ryder, Kate Bosworth, Clancy Brown, idr.
Petek, 28. 3., ob 20.00
Sobota, 29. 3., ob 20.00
Nedelja, 30. 3., ob 19.00 - mala dvor.
Po tajni operaciji se agent agencije za
boj proti drogami Phil Broker upokoji in zaživi mirno družinsko življenje v majhnem mestecu. Njegova hčerka ima v šoli neprijetno srečanje z znanim šolskim nasilnežem, pred katerim se brani in se postavi zase. To ni všeč nasilnežovi mami, ki naroči svojemu bratu Gatorju, vodji drogeraške združbe, da prestraši Brokerjevo družino.
JELENČEK NIKO 2
Niko 2: Lentajaveljkset (Finska, Nemčija, Danska, Irska) Animirana družinska komična pustolovščina sinhronizirana v slovenščino, 79minut. Režija: Kari Juusonen, Jorgen Lerdam. Slovenski glasovi: Tina Muc, Matej Recer, Boris Car, Gaj Trček, idr.
Petek, 28. 3., ob 18.00 Sobota, 29. 3., ob 18.00 Nedelja, 30. 3., ob 16.00 - otroš. mat.
Jelenček Niko se v božičnem času odpravi novim dogodivščinam naproti. Tokrat se s pomočjo prijateljev in ostarelega Božič-kovega jelena odpravi na zabavno in tudi nevarno reševanje mlajšega 'bratca' Joni-ja, ki se je izgubil po njegovi zaslugi.
PHILOMENA
Philomena (VB-Francija-ZDA) Komična drama, 98 minut. Režija: Stephen Fre-ars. Igrajo: Judi Dench, Steve Coogan, Sophie Kennedy Clark, Maxwell Martin, Ruth McCabe, Barbara Jefford, Kate
Fleetwoodidr.
Petek, 28. 3., ob 19.00 - mala dvor. Sobota, 29. 3., ob 20.30 - mala dvor. Nedelja, 30. 3., ob 18.00
Bivši BBC-jev novinar Martin Sixsmith, ki je nedavno izgubil službo pri laburistični vladi, razmišlja, kako bi spet spravil na noge svojo kariero. Na neki zabavi mu natakarica pove o svoji materi Philomeni, ki so ji katoliške nune pred petdesetimi leti kot 'padli ženski' vzele otroka in ga dale v posvojitev. Sixsmith sprva pokaže le malo zanimanja za to na videz trivialno tabloi-dno zgodbo, a ker mu ne preostane nič drugega, se cinični časnikar odloči za srečanje s Philomeno. Ko ga očarljiva stara gospa zaprosi za pomoč pri iskanju sina, je Sixsmith preprosto ne more zavrniti ...
KROGI
Krugovi (Hrvaška, Francija, Srbija) Drama, 112 minut. Režija: Srdan Golubovic. Igrajo: Aleksandar Bercek, Leon Lucev, Nebojsa Glogovac, Nikola Rakocevic, Boris Isakovic, Vuk Kostic, Dejan Cukic, Radoje Cupic, Jasna Djuricic, Emir Hadzi-hafizbegovic, idr.
Sobota, 29. 3., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 30. 3., ob 20.00
Film je navdihnil resnični dogodek. V Bosni leta 1993 trije srbski vojaki pretepajo muslimanskega civilista Harisa. Marko posreduje in ga reši, njega pa nato vojaki pretepejo do smrti. Leta 2008
Markovega očeta prosi za delo sin enega od treh vojakov. Vodja trojice vojakov pa pristane na operacijski mizi Markovega prijatelja, ki je kirurg.
OBRAZ LJUBEZNI
The Look of Love (VB, ZDA) Drama, 101 minuta. Režija: Michael Winterbottom. Igrajo: Steve Coogan, Anna Friel, Tamsin Egerton, Chris Addison, James Lance, Simon Bird, idr.
Ponedeljek, 31. 3., ob 20.00 uri
Raymond je od zgodnjih šestdesetih let dalje poosebljal dekadenco londonskega Soha, tamkajšnjega nočnega življenja, go-go klubov in »resnega« teatra vprašljive moralne integritete. Vedno se je znašel in vedno je znal anticipirati spremembe v svetu zabave. Kljub neslutenemu uspehu v poslovnem svetu pa je bilo Raymondovo zasebno življenje prepojeno s škandali; odtujil se je tako od žene kot od hčerke, ki je že v najstniških letih zabredla v številne težave.
Naslednji vikend, od 4. 4. do 7. 4. napovedujemo:
pustolovski mladinski film BELLA IN SEABSTIAN, komedijo, PANIKA, akcijsko pustolovščino 47. RONIN, biografsko komično dramo OBRAZ LJUBEZNI, Animateko po Animateki 10 FILMOV ZA 10 LET ANIMATEKE ter v filmskem gledališču komično melodramo EPIZODA V ŽIVLJENJU ZBIRALCA ŽELEZA.
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 30
30
OBVESCEVALEC
Men
27. marca 2014
Zgodilo se je ...
... od 28. marca do 3. aprila
-	28. marca 1794 se je v Kapelah pri Brežicah rodil pesnik Andrej Urek, ki je kot župnik in dekan zadnjih dvajset let svojega življenja preživel v Škalah pri Velenju;
-	spomladi leta 1963, ko je bilo v tovarni Gorenje zaposlenih že 559 delavcev, so na bivšem nogometnem igrišču velenjskega Rudarja ob železniški postaji v Velenju začeli graditi novo proizvodno halo Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje;
-	v nedeljo, 30. marca 1919, so v Šoštanju v Vasletovem hotelu (današnji Kajuhov dom) šoštanj-ski igralci izvedli ljudsko igro s petjem »Naša kri« avtorja Frana Šaleškega Finžgarja;
-	Rudnik boksita v Vranji peči v
Ložnici pred aprilom 1941 ni deloval, okupator pa je začel izkoriščati tudi zaloge boksita. Delniška družba, ki je imela sedež v Berlinu, je po zakupni pogodbi začela kopati boksit v Ložnici in ga voziti na velenjsko železniško postajo. Dokler je rudnik obratoval, je bilo tam zaposlenih 20 do 40 delavcev. Prvo pomembno akcijo na velenjskem območju so partizani opravili v noči na 30. marec 1942, ko so napadli rudnik v Ložnici in uničili večino rudniških naprav. Okupator je proizvodnjo obnovil, vendar so partizani vseskozi preprečevali odvoz boksita in ga leta 1944 povsem onemogočili;
■ 31. marca 1992 so na zasedanju
Šoštanj pred 2. svetovno vojno (Foto Arhiv Muzeja
Velenje)
velenjske skupščine poslanci izbrali nov grb občine Velenje avtorjev Staneta Hafnerja in Vlada Vrbiča;
-	v prvih dneh aprila leta 1991 je v Jugoslaviji potekal popis prebivalstva, po katerem je imelo Velenje 27.341, Šoštanj 2.946, Šmartno ob Paki pa 613 prebivalcev;
-	1. aprila 1993 se je v Velenju začelo drugo srečanje gimnazijcev Slovenije; na Gimnazijadi, ki jo je že drugič organiziralo
velenjsko gimnazijsko Kulturno umetniško društvo Ivan Cankar, se je v treh dneh zvrstilo 32 kulturnih prireditev;
-	2. aprila 1913 se je v Št. Rupertu na Koroškem rodil narodni heroj Miha Pintar Toledo, ki je padel 3. junija leta 1942 v Lokovici;
-	2. aprila 1961 so Velenjčani poleg kotalkališča začeli z udarniškim delom urejevati velenjski »Sončni park«.
■ Damijan Kljajič
Edamo - moda zanjo in zanj
Oblačila priznanih nemških blagovnih znamk so izdelana v majhnih serijah, cene pa glede na kakovost ugodne
Velenje - V novi trgovini Edamo, ki so jo odprli v marcu, se je potrdilo, da Velenjčanke in Velenjčani cenijo kakovostne materiale in moderen dizajn. Oboje je zajeto v priznanih nemških blagovnih znamkah Damo, Cabano, Hans Schafer, Isabell, Ben Green in Luigi Morini, ki jim posebno dodano vrednost daje pestrost barvnih odtenkov. Ti se med seboj dopolnjujejo. Tako moški kot ženske, ki so v Edamo že prišli, so zatrjevali, da je ta trgovina nekaj, kar so potrebovali in kamor se bodo vračali.
Edamo ponuja modo za sproščen dan, udobna oblačila, ki se spogledujejo s športno eleganco in so prilagojena sodobnemu ritmu življenja. Izdelana so v majhnih serijah, cene pa glede na kakovost, ugodne. Skoraj
vsak se je že kdaj srečal z zadrego, ko je našel natanko tak kos oblačila, ki si ga je želel, pa potem zanj ni bilo pravšnje velikosti. Če se vam bo to zgodilo v tej trgovini, boste morali samo potrpeti pet dni in izbrani kos v večji ali manjši številki bo v vaši omari.
Edamo se ponaša tudi z vzorčnim kotičkom. V njem so ekskluzivni
kosi oblačil (za ženske velikosti 38, moške 50). Gre za modele, ki bodo na police izbranih trgovin prišli šele sezono kasneje, cene teh oblačil pa še zdaleč ne takšne, kot so ti kosi posebni in drugačni. Vredno je preveriti.
Podjetje Ebraun, ki je že več kot 10 let tudi generalni zastopnik omenjenih nemških blagovnih znamk za
območje tržišč Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne Gore in Makedonije, izkorišča svoje prednosti pri dobaviteljih sedaj tudi v maloprodaji. Boljše ponudbe in cen teh blagovnih znamk pri nas enostavno ni.
Ko se boste zagledali v kak kos, recimo ženske na pomlad v modni in barvit »trenč«, moški v pulover in srajco, se boste za nakup lažje (in brez slabe vesti) odločili, ker boste izbrano lahko plačali tudi na obroke.
oglasno sporočilo
Dobro jutro in veselo v nov dan;
6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
PETEK, 28. marca
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 29. marca
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 V imenu Sove (vmes ob 18.30 Poročila); 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 31. marca
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 1. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30
Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 2. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rok Šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Edamo, Kidričeva 3 (prostori bivše Zibke), Velenje.
Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
117,1 MuggM
Radio Velenje
EL EN
Selo 22, Velenje (nekdanji kamnolom GIP Vegradj
041/606 349 031/ 660 161 wwuir.jelen.si
•	Hidravlične cevi hansa^flex
•	Gradbeni odpadki - koncesija
š
VELENJE
Nagrajenci križanke, objavljene v tedniku Naš čas dne 13. marca 2014, so:
•	Milica Mišič, Ul. Kor. bat. 5, 1000 Ljubljana (mobilni telefon);
•	Aria Verdan, Prešernova 22 d, 3320 Velenje (avto-
polnilec);
• Polonca Herlah Krevh, Podkraj 46 d, 3320 Velenje
(torbica za GSM). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL ŠALEK.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 17. do 23. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 17. do 23. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 31
27. marca 2014
OBVESCEVALEC
31
mali OGLASI
meni ali jaz k tebi. Ag. Alan, gsm: 041 248 647
NEPREMIČNINE
Ker sem bil zaveden se podžupanu občine Šoštanj g. Vojku Krneža opravičujem za izrečene neresnične izjave, da se je okoristil pri humanitarnem projektu »Združeni gradimo hišo« in sicer s tem, da so mu delavci na tem objektu na njegov dom odpeljali nekaj vreč cementa. Srotič Darko
iščEM
PLUG, oz. osebo, ki bi bila pripravljena prekopati manjši travnik, cca 150 m2. Gsm: 041 692 995
PRODAM opremljeno garsonjero v Šoštanju, 21.69 m2, z balkonom in kletjo. Cena: 22.990,00 evra. Gsm: 041 884 370 (možen tudi najem) ZEMLJIŠČE, v Ljubiji, 1000 m2, klet-nji-va-sadje, prodam. Tel.: 03 5471 267 GOSTINSKI LOKAL v Šaleku, oddam v najem. Gsm: 041 540 743
NumMiii
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
REFOŠK, rose, savinon in muškat - klet Čehovin, prodam. Gsm: 031 749 671 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medico in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
IŽIVALI
	K	|		
PO	Z	NA	NS	STVA1
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ZAPOSLENA 34-letna simpatična ženska si želi spoznati moškega starega do 48 let (lahko imaš tudi kmetijo). Ti k
PRIDELKII
VINO in polovico prašiča prodam. Gsm: 051 410 968 OREHOVA sveža jedrca prodam. Gsm: 031 542 798 SADIKE cipres thuja smaragd, visoke od 0,50 do 1,80 m in vrtnice čajevke, prodam. Dolinšek, Bevče, gsm: 041 354 575
BUKOVA cepljena drva prodam. Gsm: 031 517 415
PRAŠIČE, najboljše mesnate pasme, za dopitanje, prodamo. Možna dostava. Fišar, gsm: 041 619 372 DVE plemenski telički, čb, stari en in štiri mesece, prodam. Gsm: 041 900 085 DOMA izvaljene peteline od kokoši nesnic prodam. Gsm: 041 346 877
RAZKOIH
CIRKULAR (nov) za drva in cirkular žamer prodam. Gsm: 041 881 218
EOZUA
OPEL vivaro cosmo tour 2.0 CDTI, l. 2008, 47.000 km, 1. lastnik, prodam za 13.400,00 evrov. Gsm: 041 786 180 RENAULT laguno 1.8, l. 1998, rdeče barve, dobro ohranjeno prodam. Gsm: 041 493 326
TRAKTOR Dojc, 40 kM, l. 1975, registriran in traktor Dojc, 25 kM, l. 1960 prodam zaradi opustitve kmetije. Gsm: 070 419 686
Poslovili smo se od dolgoletne sodelavke in prijateljice Gorenja
IRENE BRLOZNIK
17. 2. 1947- 17. 3. 2014
Hvaležni za zgled odgovornosti in predanosti Gorenju ter pozitivno naravnanost, neposrednost in duhovitost, s katerimi nas je obsipala, jo bomo ohranili v trajnem spominu.
Uprava in kolektiv Gorenja
habit
nepremičnine
Hnblt d.0.0. Kmotto «. Vklen|a
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
4sobno stanovanje, l. 2011, z velikim atrijem, skupaj 145 m2. Tri spalnice, kuhinja z jedilnico, dnevna soba, klet ter dve garažni mesti. Cena: 138.000 EUR.
Samostojna hiša, sončna lega, lokacija Velenje - Prelska, adaptirana 2004, velikost: 262 m2, Velikost parcele 1.422 m2, etažnost: K+P+M Cena: 140.000 EUR
Stavbno zemljišče v izmeri 10.000 m2 na izredni lokaciji s pogledom na jezero, Konovo Velenje, z vsemi priključki. Možnost nakupa posameznih parcel po 700 m2. Cena 40 evr m2.
DEŽURSTVA
[ZDRAVSTVENI | DOM vVELENJEl
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
jjKARjAV!!!Nji
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
HObOIDBAVniKi
29. in 30. 3. - Mojca Bujan Koprive, dr. dent. med. (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
POROKE
Porok ni bilo za objavo.
[SMRTII
Nezir Ahmetaj, roj. 1941, Velenje, Ljubljanska cesta 8; Karl Stanislav France, roj. 1942, Mozirje, Ljubija 29; Ivana Šmajdek, roj. 1921, Ljubljana, Kajuhova ulica 33; Jožefa Meh, roj. 1918, Velenje, Paka pri Velenju 39;
Stanislav Kraljič, roj. 1937, Vojnik, Vizore 10; Ljudmila Soderžnik, roj. 1950, Slovenske Konjice, Mestni trg 13; Alojzija Hriberšek, roj. 1935, Mozirje, Lepa njiva 8; Jurij Poljanšek, roj. 1939, Ljubljana, Triglavska ulica 7; Silvo Žunko, roj. 1947, Ravne na Koroškem, Čečovje 7; Katarina Polav-der, roj. 1930, Žalec, Pongrac 102; Radislav Pilih, roj. 1929, Žalec, Libo-je, 39; Drago Meh, roj.1925, Velenje, Cesta pod parkom 4.
večna . ... . i ko L i s a m i 1 n "7 Q www.habit.si |	1U/ jO:
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN SKALE SMO EDINI, KI VAM V CELOTI UREDIMO:
PREVOZ POKOJNIKA
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
(postavitev mrliškega odra, izkop, pripravo in dekoracijo
groba, pogrebno svečanost)
ŽALNO CVETJE Z DOSTAVO
IZBIRO POGREBNE OPREME
UREDITEV DOKUMENTACIJE
PLAČILO NA OBROKE
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390 138; 041/390138; 031/375 041 - dosegljivi smo 24 ur na dan.
ZAHVALA
V naših srcih bo ostal topel spomin na našega dragega dedija
DRAGA MEHA
Od njega smo se poslovili 25. 3. 2014 na pokopališču v Podkraju. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter denarni prispevek za Bolnišnico Topolšica.
Zelo ga bomo pogrešali.
Njegovi najdražji
Pa je roža ovenela, odpadel ji je cvet. So srca naša onemela, ti zapustil si ta svet. Bolečina te izžgala, je dobila težek boj. Žalost v srcu bo ostala, zbogom dragi, ljubi moj.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi
HELMUTJAKOP
z Bračičeve 2, Velenje 6. 12. 1942 - 18. 3. 2014
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Klubu upokojencev Gorenje, Društvu upokojencev Desni breg in Dializnemu oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče in žalno pomoč ter z nami sočustvovali.
Žalujoči žena Doroteja, sin Robert in vnuki Grega, Žan, Žiga, Klemen in Tajda
Ljubil si zemljo, bil njej si predan, a prišel je dan, ko v njej boš počival in v naši zavesti prižgal lučke spomina
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 70. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric
EMIL STROŽIČ
iz Lokovice 7. 7. 1944 - 12. 3. 2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem,
ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in svete maše ter vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi
zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, ki ste mu lajšali bolečino, in vsem, ki ste ga obiskali in mu vlivali upanje med boleznijo. Hvala g. Andreju Volku za ganljiv govor, moškemu pevskemu zboru Lokovica, šoštanjskima duhovnikoma za opravljen obred in sveto mašo. Hvala tudi pogrebni službi Usar.
Vsi njegovi
Je čas, ki da in vzame, je čas, ki celi rane, blaži bolečine in ohrani spomine.
ZAHVALA
V 93. letu je tiho in mirno za vedno zaspala draga mama, oma in prababica
JOŽEFA KRUMPAČNIK
iz Lokovice
17. 3. 1921 - 14. 3. 2014
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in dajali moč in oporo. Iskrena hvala osebju ZD Šmartno ob Paki, Bolnišnici Topolšica in Splošni bolnišnici Slovenj Gradec ter patronažni službi za njeno zdravljenje. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Sin Marjan in hči Marta z družinama
Naš čas, 13. 3. 2014, barve: CM	K, stran 32
V soboto zvečer
ugasnite luči!
Sodelujte v največjem okoljskem dogodku na svetu Ura za zemljo - Električni »mrk« v soboto med 20.30 in 21.30 - Jutri ob 18. uri prireditev v Domu kulture
Velenje, 29. marca - Velenjska osnovna šola Mihe Pintarja Toleda je tudi letos glavni koordinator projekta Ura za Zemljo ali »Earth Hour Slovenija«. To je največji okoljski dogodek v svetu, pri katerem sodelujejo posamezniki, podjetja, vlade in skupnosti, ki ob tej priložnosti poskrbijo, da se tisto uro, ki je določena pri projektu, v njihovem okolju za eno uro ugasnejo luči in izvedejo različne okoljevarstvene aktivnosti.
»Slovenija je v projekt uradno vključena že peto leto. Smo edina država v svetu, pri katerem je šola
Svetovnemu projektu Ura za Zemljo se je v zadnjih letih pridružilo na milijone ljudi. Pridruži se lahko vsak posameznik, ki bo v soboto med 20.30 in 21.30 po lokalnem času ugasnil luči ter električne in elektronske naprave, ki niso potrebne za njihovo varnost.
glavni koordinator projekta. K sodelovanju pri projektu vabimo učence, starše, občine, podjetja, organizacije ... Župani številnih občin so nam svojo udeležbo že potrdili in bodo 29. marca 2014 od 20.30 do 21.30 ugasnili luči na nekaterih večjih kulturnozgodovinskih objektih, oglasnih panojih, ponekod bodo ugasnili mestno razsvetljavo. Med njimi so občina Ljubljana, Maribor, Velenje, Ptuj, Murska Sobota ...,« nam je povedala glavna koordinatorica projekta Jožica Apšner iz OŠ MPT Velenje.
Delovna akcija in prireditev
Ker so v Sloveniji organizatorji projekta učitelji, želijo s sodelovanjem otroke in mladino spodbuditi k bolj odgovornemu ravnanju in varovanju okolja. Na šoli bodo pripravili javno prireditev ob Uri za Zemljo. Izvedli so likovni natečaj
O •
w
med šolami, in sicer o prizadevanjih za razumno rabo naravnih virov in dobrin ter za uravnotežen odnos do narave brez uničujočih posledic za neživo in živo naravo našega planeta. K projektu so na različne načine pristopile tudi številne šole v Sloveniji. Na Osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda so si ob lanskoletni Uri za Zemljo postavili dva cilja: vključiti Slovenijo v projekt in približati naravo svojim učencem z ureditvijo šolskega atrija.
Med letom so s pomočjo učencev, učiteljev, staršev in donatorjev na delovnih akcijah urejali šolski atrij. Postavili so gredice, ki so bogato obrodile, posadili drevesa, postavili igrala za najmlajše, ptičje hišice ... Na novo so uredili tudi pročelje šole, kjer so postavili forma vivo. Letos bodo v atriju prav v soboto spet pripravili delovno akcijo, na kateri bodo sodelovali učenci, učitelji in starši. Akciji se bo pridružil tudi župan Bojan Kontič. Na predvečer dneva, ko bo po vsem svetu potekal projekt Ura za zemljo, pa bodo učenci MPT v velenjskem domu kulture pripravili posebno prireditev. Začeli bodo ob 18. uri.
■ bš
V Šoštanju jim je mar
Šoštanj - Noben od dveh zapisov iz Šoštanja, v katerem smo opozorili na manjkajoči »K« pri imenu Kaju-hovega doma in avtobusno postajo brez voznega reda, ni šel kar tako mimo. Zato si v Šoštanju tokrat zaslužijo pohvalo.
Kajuhov dom je spet Kajuhov dom, vozni red pa na avtobusni postaji potnike spet seznanja o odhodih in prihodih avtobusov.
■ mkp
Zakaj se z umetne trave siri neprijeten vonj?
Pojavi se po koncu zime, v prvih toplejših dneh, ko se trava češe
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 19. marca - Ko se Jure iz Velenja sprehaja po športno-rekrea-tivnih poteh okoli jezer, z veseljem pogleda tudi na mestni stadion in pomožni igrišči. Na enem od takih sprehodov prejšnji teden - ven je vabilo lepo in sončno vreme - pa ga je zmotil neprijeten vonj, ki se je širil s pomožnega nogometnega igrišča z umetno travo. Bil je prepričan, da so te vonjave posledica tega, ker bi bilo treba umetno travo zamenjati.
Pa ni tako, je pojasnil tehnični vodja NK Rudar Miran Jalušič: »Trava je prevelik strošek, da bi jo kar tako menjali.« Pojasnil je, da je sestavljena iz sintetičnih vlaken, polietilena, obtežena s kremenčevim peskom ter polnjena z gumi granulatom. »Vonj nastane zaradi
slednjega. Pozimi je v travnatih porah še ostalo nekaj vlage, pri višjih temperaturah, ko se sonce upre v travo, pride zato do neljubih vonjav. Te so po česanju trave, obračanju granulata še intenzivnejše. A je tako vzdrževanje nujno.«
Neprijeten vonj ne traja dolgo. Zoprn je tudi tistim, ki takrat trenirajo. A ga je vredno »prenašati«, saj jim umetna trava omogoča treninge v vseh letnih časih. Ni pa zdravju škodljiv.
V soboto rokodelska tržnica
Staro Velenje bo vsako četrto soboto v mesecu prizorišče prikazovanja rokodelskih spretnosti - Odprt tudi oder talentov
Velenje, 29. marca - Krajevna skupnost Staro Velenje se trudi, da bi Stari trg spet postal bolj poln življenja. Zato so lani začeli prirejati rokodelske tržnice, ki jih bodo nadaljevali od te sobote dalje. Stari trg se bo prebudil ob 8. uri, ko ga bodo napolnili rokodelci iz vse Slovenije. Prireditev se bo končala ob 13. uri.
Andrej Kozlevčar, predsednik sveta KS Staro Velenje, nam je povedal: »S TIC Velenje smo se dogovorili, da bomo rokodelske tržnice pripravljali vsako četrto
soboto v mesecu vse do pozne jeseni. Zadnja sobota v oktobru bo dan, ko bomo pripravili zadnjo letos. Odziv rokodelcev na naše prvo povabilo za to soboto je odličen. Lahko zatrdim, da bo prireditev zanimiva za obiskovalce, prikazali pa bomo številne rokodelske spretnosti. Vsi, ki bodo sodelovali, so »špica«, imajo posebne certifikate, ki dokazujejo njihovo kvaliteto. Prihajajo iz vse Slovenije.«
Poleg tega bodo na vsaki prireditvi poskrbeli za spremlevalen program. Pod kostanjem pri Stari pekarni
bodo postavili oder. Na njem bo lahko nastopil vsak, ki se želi predstaviti javnosti. »Vabimo poulične glasbenike, pevce, artiste, skupine in sploh vse, ki bi radi pokazali, kaj znajo in zmorejo, da pridejo in se predstavijo. Oder talentov bo odprt vsakič, ko bo zaživela rokodelska tržnica, najboljši od nastopajočih pa se bodo avgusta predstavili na prireditvi Velenje ima talent, ki jo pripravljamo ob krajevnem prazniku,« nam je še povedal Kozlevčar.
■ bš
■
Samo mir in varnost zagotavljata pogoje za razvoj blagostanja
Ob 70-letnici sestrelitve ameriškega bombnika in v spomin na žrtve dogodka odkrili spominsko ploščo
Tatjana Podgoršek
Andraž nad Polzelo, 22. marca - V
Andražu nad Polzelo je bila minu lo soboto slovesnost, s katero so zaznamovali 70-letnico sestrelitve ameriškega bombnika B-17 na tem območju. Med udeleženci slovesnosti so bili ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli. načelnik generalštaba Slovenske vojske general major Dobran Božič ter slovenski zunanji minister Karel Eija-vec, ki je bil osrednji govornik.
Erjavec je ob tej priložnosti spomnil na grozote druge svetovne vojne, v kateri je življenje izgubilo več kot 70 milijonov ljudi. Zato je - po njegovem mnenju - pomembno ohraniti spomin na medvojne dogodke, predvsem pa, da bi se v prihodnje bolj zadevali, da vojna ni sredstvo za reševanje medsebojnih težav. Kljub vsem grozotam, iz katerih se očitno še nismo veliko naučili,
so se in se ponekod v svetu še vedno dogajajo strašljivi dogodki. Pri tem je Erjavec opomnil na ne tako zelo oddaljeno dogajanje na Balkanu, pa tudi na nevarnost krize v Ukrajini.
Slovenski zunanji minister je hkrati spomnil na tradicionalno dobre odnose med Slovenijo in ZDA, na to, da so tudi Slovenci v med vojno rešili na stotine zavezniških letalcev, ki so iz poškodovanih letal s padali
ubežali smrti. Po njegovih dah je Slovenija tudi po osamosvojitvi kredibilen
bese-
gostanja, zato ju je potrebno omogočiti vsem narodom na svetu. Slovenska zunanja politika temelji na miroljubni politiki, zato smo pripravljeni pri tem pomagati tako s političnim kot diplomatskim dialogom, mediacijo. Današnji dan je korak k temu, da se zavemo, kaj pomenita mir in varnost ter kako so lahko gospodarska in finančna vprašanja majhna, če jih primerjamo s težavami miru, življenja in smrti,« je še dodal Karel Erjavec. Mussomeli se je v kratkem nagovoru v imenu ZDA in ameriške vlade zahvalil za spomin na izgubljena življenja ameriških vojakov. Kot je dejal, verjame, da bo spominska slovesnost in spominsko obeležje v posebno tolažbo in ponos družinam osmih padlih. Tudi sam je dodal, da prijateljstvo med narodoma Slovenije in ZDA traja že od časov druge svetovne vojne, v kateri sta se skupaj borila proti istemu sovražniku, pozneje pa sta si podporo nudila tudi v skoraj enako
Med udeleženci slovesnosti sta bila tudi očividca dogodka: Jože Ber- temnih časih hladne voj-dnik iz Šmartnega ob Paki (na levi) in Milan Razdevšek iz Velenja.ne. »Danes smo tesni prijatelji in zavezniki znotraj
tner severnoatlantskega zavezništva in ZDA. Tudi danes si kot samostojna država prizadeva za mir. Vse misije, ki jih opravlja njena vojska v mednarodnih operacijah, so misije v podporu miru. »Samo mir in varnost zagotavljata pogoje za razvoj bla-
Nata in skupaj delujemo za miren in boljši svet,« je še dejal ameriški veleposlanik in poudaril, da je treba ohraniti spomin na grozote vojne in dejstvo, da je veliko mladih moških in žena žrtvovalo svoja življenja za dosego miru.
Bila je nedelja, 19. marca 1944, ko je na območju Andraža nad Polzelo strmoglavilo sestreljeno ameriško letalo, bombnik B-17 - leteča trdnjava s serijsko številko 41-24405 in imenom Dark eyes (Temne oči). V družbi 233 bombnikov je poletelo iz italijanske letalske baze ter bilo namenjeno proti avstrijski Koroški, kjer naj bi uničili tovarno Steyer v Celovcu, ki je takrat služila nemški vojaški industriji.
Osem članov posadke 15. ameriške zračne sile, starih od 21 do 25 let, je pri tem izgubilo življenje, dva (danes prav tako že pokojna) vojaka pa sta bila ujeta in sta vojno preživela v koncentracijskih taboriščih.
Odkritje spominske plošče padlim ameriškim vojakom
Zbrane je nagovoril tudi župan občine Polzela Jože Kužnik. Ta je med drugim dejal, da bo z odkritjem spominske plošče padlim ameriškim vojakom spomin nanje trajno zapisan v zgodovino.
Priložnostni kulturni program sta izvedla pihalna orkestra Premogovnika Velenje in Slovenske vojske ter Andraški oktet.