Arheološki vestnik
(Arh. vest., AV) 41, 1990, str. 431^38
POZNOANTIČNO NAJDIŠČE SV. JAKOB NAD POTOČAMI
PRI PREDDVORU
ANDREJ VALIČ Gorenjski muzej, Tavčarjeva 43, YU-64000 Kranj
Nad iztekom reke Kokre iz doline v kranjsko ravan leži na prisojnem južnem pobočju Potoške gore (1283 m) vas Potoče (540 m). Na nižjem, daleč vidnem zahodnem grebenu, ob sedanji novi Iskrini planinski koči (960 m), so Potočani zgradili manjšo vaško cerkev sv. Jakoba (964 m).1 Njena sedanja arhitekturna oblika s freskami v notranjosti je gotska gradnja. Ostanki majhnega okna v južni steni ladje segajo še v romanski čas (si. 1 in 2).2
Potoško goro ovija dolina reke Kokre. Njen izvir je v strmini nad Komatevro. Kokrška dolina razdeljuje visoke skalnate grebene Karavank in Grintovcev (Kokr-ška Kočna - 2475 m) s storžiško skupino gora (Storžič - 2132 m) v zahodnih Kamniških ali Savinjskih Alpah. V geološki preteklosti je izoblikovala globoko in vijugasto tesno dolino z visokimi, strmimi skalnatimi stenami. V Tupaličah pri Preddvoru zapušča objem gora. Svojo smer nadaljuje deroče in se vije po kranjski ravnini. S strugo se globoko (do 25 m) zajeda v svoj lastni ledenodobni prodnati nanos. Pod konglomeratnim skalnatim pomolom v Kranju se z leve strani izteka v Savo. Reka ima svoj letni spomladanski in jesenski hudourniški alpski značaj. V gorskem svetu je dolina ob nalivih in v zimskih časih težko prehodna.3
V ravnini poteka pot prav po levem robu brega. Domnevno je bilo tako že v rimski dobi. Od Kranja navzgor proti Zg. Jezerskemu vodi skozi vaška naselja. Povezuje njihova stara naselitvena jedra. Vasi se imenujejo: Huje, Klanec, Primsko-vo, Gorenje, Britof, Suha, Milje, Visoko, Hotemaže, Tupaliče, Breg, Preddvor in Potoče. V Spodnji kokrški dolini je zaselek Kokra z razkropljenimi, posamičnimi gorskimi kmetijami. Z rečico Jezernico, ki se izliva v Sp. Jezerskem v Kokro in njeno ozko, skalnato dolinico, se povezuje še zaselek Zg. Jezersko (880 m). Pot ob Kokri navzgor in prehod po njeni dolini prek Jezerskega vrha (1218 m) in po dolini Bele navzdol skozi Železno Kaplo v Podjuno je najkrajša in poglavitna povezovalna prečna pot iz nekdanje zgodovinske Kranjske na Koroško in v obratni smeri. V preteklih časih je bila živa vsakodnevna vez med Kranjci in Korošci. Uporabljali so jo bolj v poletnih mesecih. Reka Kokra in pot ob njej botrujeta nastanku vaških naselitvenih jeder. Historično jezikovno je dognano, da ime Kokre-Corcac izvira iz izročila predslovenske naselitve rečnega območja. M. Kos je mnenja, da imena naselij v ravnini izpričujejo način in časovne stopnje zgodovinske staroslovanske poselitve.4 Starejši izvor krajev se dokazuje z naključnimi arheološkimi najdbami iz delno odkritih najdišč.5 Bistveno pomembnejšo arheološko in zgodovinsko krajevno vlogo, osredotočeno v višjo jugovzhodno strmino Sv. Jakoba, ima komunikativni vhod in izhod iz Kokrške doline. S pobočja je dober pregled nad prehodom v dolino in ravnino (si. 1).
SI. 1: Položaj srednjeveških gradov, refugija na Sv. Jakobu nad Potočami in
prazgodovinske naselbine na Vrtičniku nad Tupaličami. Abb. 1: Lage der mittelalterlichen Burgen, des Refugiums auf dem Sv. Jakob iiber Potoče und der vorgeschichtlichen Siedlung auf dem Vrtičnik iiber Tupaliče.
Zgodovinski viri sporočajo, da so že v 12. stol. zgradili kot varovalno obrambno utrdbo romansko zidan stolpasti Novi grad (po Valvazorju Neuburg), ljudsko Stari grad ali Pusti grad (644 m, si. 6: 8-12). Stranice kvadratnega stolpa merijo 9,60m. Debelina zidov meri 2,20 m. Notranja površina obsega manj kot 30 m2. Nižje pod njim stoji že v 14. stol. srednjeveški grad Turn (525 m).6 Nad njima, na vrhnjem grebenu s cerkvico sv. Jakoba, je bilo z arheološkimi identifikacijskimi sondami najpozneje (1. 1985) odkrito poznoantično najdišče-refugij.6" V jugozahodnem predelu vrhnjega poševnega gorskega hrbta so bili na ožjih višinsko različno
razloženih ozkih ravničastih pobočnih terasah odkopani ostanki zidov pravokotno zidanih stavb (pril. 1; si. 3; 4).* Značilni način njihove zidave (opus incertum) z drobnimi naselbinskimi delnimi najdbami, kot npr. fragmentarno ohranjen dvovrsten koščen glavnik, »nomadsko« kovinsko zrcalo, deli steklenih posod in železna koničasta puščična ost (si. 6: 1-7), kronološko in kulturno opredeljujejo in označujejo odmaknjeno staroselsko romansko gorsko naselbino kot poznoantično zavetišče in pribežališče.6b
V tem zapisu se omejujem na dve poglavitni arheološki najdbi. Kot prvo predstavljam dobro ohranjeno ploščato oblikovano in okroglo kovinsko zrcalo. Premer 5,8 cm (si. 5; 6: 1). Prednja, zrcalna stran je ravna, gladka, bleščeča in srebrne barve. Na sivozeleno patinirani hrbtni strani ima 7 radialno plastičnih razdelkov v krogu. V sredi ima polkrožno izbočen manjši ročaj ali držalce za privezovanje. Po dekorativni oblikovanosti hrbtnega dela ga uvrščajo v tipsko skupino »Čmi-Brigetio«. Komparativno analogne naselbinske in grobne najdbe takšnih zrcalc so se z odkrivanji osredotočile v krajih ob Donavi in Tisi.' Podobno zrcalo, z zvezdastim, cikcakastim dekorativnim elementom na hrbtni strani so odkrili v skeletnem grobu 253 nekropole iz časa preseljevanja ljudstev v Lajhu v Kranju.8 Uvrščajo ga v tipsko skupino Kranj-Balta. Tovrstne kulturne najdbe povezujejo s kulturnimi in časovnimi relikti vzhodnogotske dominacije, v povezavi z njihovo svojino v prvi pol. 6. stol. Vprašanje je, ali ga niso v svoji opremi uporabljali, nosili in prenašali ali zamenjavali tudi pripadniki drugih preseljujočih se ljudstev tistega časa. Možno je, da so ga prinesli iz tedanjega bližnjega Carniuma
SI. 2: Pogled na Storžič, Zaplato in na Sv. Jakoba nad Potočami. Abb. 2: Blick auf die Berge Storžič und Zaplata und auf den Sv. Jakob tiber Potoče.
* Priloga 1 v žepu.
SI. 3: Sv. Jakob nad Potočami, sonda 3. Ostanki zidanih stavb poznoantične
naselbine. Foto D. Holynski. Abb. 3: Sv. Jakob iiber Potoče, Sonde 3. Reste gemauerter Gebaude der spatantiken Siedlung.
Foto D. Holynski.
(Kranja) v staroselski romanski refugij pri sv. Jakobu in ga zamenjali za drugo kulturno dobrino.
Druga značilna najdba je fragmentarno ohranjen dvovrstno izdelan koščen glavnik. Ohranjena dolž. 8,0cm; šir. 4,8cm (si. 6: 2). Odkrit je bil na tleh, v talni ogleni pogornini. Ležal je v notranjosti četverokotne zidane stanovanjske stavbe. V naselbinskem inventarju je glavnik bolj redko zastopan. Bolj znane in številčnejše so najdbe dvovrstnih koščenih glavnikov v grobovih ob skeletih. Poleg njih so običajno še drugi večvrstni grobni pridatki. Na podlagi kulturne sestave teh grobnih predmetov s pogrebnim kultom in okoljem nekropole se opredeljuje njihovo osebno lastništvo in morebitna etnična pripadnost. Ugotovljeno je, da pripadajo različnim etničnim skupinam oziroma njihovim posameznikom: staroselsko romanskim, ge-pidskim, gotskim, langobardskim in staroslovanskim. Veliko število dvovrstnih glavnikov je bilo izkopanih v skeletnih grobovih iz časa preseljevanja ljudstev v Lajhu v Kranju. Odkrit in znan je celo domneven izdelovalec tega artikla s svojim glavnikarskim orodjem (Kranj, Lajh, gr. 185).9 Glavnikarski izdelek iz jakobškega refugij a se uvršča v istovrstne številne najdbe v širšem slovenskem prostoru: na Bledu, na Rojah, na Ajdovskem gradcu pri Vranju10, na Rifniku", v Brezju pri Zrečah12, v Brežcu pri Buzetu v Istri1'' in še v najdiščnih krajih v Podonavju.14
Njihova nošnja in uporaba obsega kronološki okvir od 5.-8. st.
SI. 4: Sv. Jakob nad Potočami, sonda 4. Poznoantični zid, grajen v tehniki opus
incertum.
Abb. 4: Sv. Jakob iiber Potoče, Sonde 4. Spatantike Mauer, erbaut in der Technik opus incertum.
SI. 5: Sv. Jakob nad Potočami. Sprednja in zadnja stran zrcala. Abb. 5: Sv. Jakob iiber Potoče. Vorder- und Riickseite des Spiegels.
SI. 6: 1-7 Sv. Jakob nad Potočami, 8-12 Pusti grad - Novi grad nad Potočami. -
1 srebro, 2 kost, 3-4 steklo, 5-6 glina, 7-12 železo. - Vse =1:2. Abb. 6: 1-7 Sv. Jakob iiber Potoče, 8-12 Pusti grad - Novi grad iiber Potoče. - 1 Silber, 2 Knochen, 3-4 Glas, 5-6 Ton, 7-12 Eisen. - Alles = 1:2.
Zavetiščna naselbina - najdišče pri sv. Jakobu - je odmaknjena v varen gorski svet. Iz višine ima pregled, hkrati pa ima povezavo s Kokro in predvsem z mestom Kranjem. Njen položaj je obrambno-varovalnega in preglednega značaja. Vključuje se v nova spoznavanja o stanju in razmerah poznoantičnega življenja v gorenjskem okolju (Carneoli), predvsem v času preseljevanja ljudstev in v času, ko je potekala postopna staroslovanska naselitev. V ljudskem izročilu se ni ohranilo značilno staroselsko ime kraja in ledine. Domnevno se lahko skriva v naštevanju neidentifi-
Abb. 7: Vrtičnik iiber Tupaliče, vorgeschichtliche Siedlung. - Ton. - Alles =1:2.
ciranih krajev-toponimov anonimnega kozmografa iz Ravenne.10 Bržčas v tej naselbini ni bilo več življenja v času naselitve starih Slovanov v ožje območje povirja Kokre. Staroslovanske arheološke najdbe iz bližnjega poznoantičnega refugija Gradišče nad Bašljem (873 m) pod južnim vznožjem Storžiča pa izkazujejo dokaj nepretrgan naselitveni okvir in obstoj naselbine, potrjen tudi z arhivskimi listinami iz 12. st.16
1	M. Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije 1 (Ljubljana 1975) 592. Prvikrat se gora imensko omenja kot Jakob 1. 1433.
2	J. Lavtižar, Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj (Ljubljana 1901) 166. I. Komelj, Sv. Jakob nad Potočami, Var. spom. 7, 1958/59, 236. M. Zadnikar, Romanika v Sloveniji (Ljubljana 1982) 221.
D. Meze, Porečje Kokre v pleistocenu, Geogr. zbor. 14, 1974, 7-96.
4 F. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev
1 (1902) št. 182. M. Kos, Starejša naselitev na
Kranjski ravnini, v: 900 let Kranja (Kranj
1960) 51-72 s karto naselitvenih krajev do 13.
stol. J. Kelemina, Langobardski spomini pri
Slovencih, Slavist, rev. 4, 1951, 177. Arheolo-
ška najdišča Slovenije (Ljubljana 1975) 90.
5	A. Valič, Arheološka raziskovanja na kranjskem območju v preteklih štirih desetletjih, v: J. Žontar, Zgodovina mesta Kranja (Kranj 1939, ponatis 1982) V-XXIV. Id., Arheološke najdbe v Kranju in okolici od 1. 1960 do 1970, v: Kranjski zbornik 1970, 185-189.
6	J. V. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain (1689) XI, 580. F. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev 4 (1915) 366. I. Komelj, Preddvor, Var. spom. 7, 1958/59, 207. M. Žontar, Terenske raziskave gradov na Gorenjskem, Var. spom. 12, 1967, 29. J. Žontar, Zgodovina mesta Kranja (Kranj 1939) 19. A. Valič, Terenska rekognosciranja in meritve v l. 1987/88; isti, Var. spom. 30,1988,271-272; 31. 1989, 256, 258.
150 A. Valič, Var. spom. 28, 1986, 282-283;
29, 1987, 281; 30, 1988, 265-266. Vrtičnik (dom. Vrtižnjek, 682 m) nad Tupaličami leži na izhodu iz doline reke Kokre (si. 1). V jeseni 1. 1989 je bila na jugozahodni ravnici pod vrhom odkrita prazgodovinska naselbina. Značilni keramični fragmenti (si. 7) in kamnite žrmlje izpričujejo čas poselitve v starejši in mlajši železni dobi. - Der Vrtičnik (682 m) iiber Tupaliče erhebt sich am Ausgang aus dem Tal des Flusses Kokra (Abb. 1). Im Herbst 1989 wurde auf der siidwestlichen Ebene un-terhalb des Gipfels eine vorgeschichtliche Siedlung entdeckt. Die charakteristischen Ke-ramikfragmente (Abb. 7) und die steinernen Mahlsteine bezeugen die Besiedlungszeit in der alteren und jungeren Eisenzeit.
6b Risbe je izdelala Dragica Knific-Lunder.
7 J. Werner, Beitrage zur Archaologie des Attila-Reiches (Munchen 1956) 21-23; glej t. 13: 1, 5, 4 ; 45: 6; 48: 14; karta razprostranjenosti na t. 74. Id., Die Langobarden in Pannonien (Munchen 1962) 66, t. 25: 14. J. Filip, Enzyklopadisches Handbuch zur Ur-und Friihgeschichte Europas 2 (Praga 1962) 1355 s. Z. Vinski, Arheološki spomenici seobe naroda u Srijemu, Situla 2, 1957, 29, t. 18, si.
59-60 in 62-63. D. Mrkobrad, Arheološki na-lazi seobe naroda u Jugoslaviji (Beograd 1980) 20. t. 8: 5-6.
V. Stare, Kranj, nekropola iz časa preseljevanja ljudstev (Ljubljana 1980) 69, t. 77: gr. 253/10.
9 W. Šmid, Kranj v davnini, v: J. Žontar (op. 6) 7. V. Stare (op. 8) 22, op. 80-84.
T. Knific, Vranje pri Sevnici, Arh. vest. 30 1979, 752.
A. Bolta, Poznoantično grobišče na Rifni-ku, Arh. vest. 21/22, 1970/71, 131, 134.
12 S. Pahič, Staroslovanski grobovi v Brezju pri Zrečah, Arh. vest. 18,1967, 360; gr. 38,1.1.
1,1 B. Marušič, Staroslovanske in neke zgod-njesrednjeveške najdbe v Istri, Arh. vest. 6, 1955, 102s, t. 2: 2.
14	Z. Vinski (op. 7) 30, t. 19: 66. M. Slabe, Dravlje, grobišče iz časov preseljevanja ljudstev (Ljubljana 1975) 62, 63. Našteva še druga slovenska najdišča glavnikov. J. Werner (op. 7, Die Langobarden) t. 57: 25; 67: 7, 9.
15	J. Šašel, Rimske ceste v Sloveniji, v: Arheološka najdišča Slovenije (Ljubljana 1975) 81 s, si. 21.
16	M. Kos (op. 4) 52; op. 9.
DER SPATANTIKE FUNDORT SV. JAKOB OBER POTOČE BEI PREDDVOR
Zusammenfassung
Auf dem westlichen, niedrigeren Kamm des Berges Potoška gora (1283 m) iiber dem Dorf Potoče erbauten die Dorfler in der ersten Halfte des 15. Jh. die mittelalterliche gotische Kirche des hI. Jakob (964 m). Sie steht iiber dem Ein- bzw. Ausgang aus dem Kokratal in die Ebene von Kranj (Abb. 1). Die Benennung des Weges entlang des Flusses Kokra - Corcac beruht auf vorslowenischer sprachlicher Oberlieferung und das Joch in den Karawanken iiber Jezersko nach Karnten zahlt zu den hauptsachlichen aus Kranjsko/Gorenjsko nach Karnten fiihrenden Oberquerungswegen.
Im J. 1985 wurde westlich der Kirche des hI. Jakob ein spatantiker Bergposten - Refugium entdeckt (Beil. 1).* Die siidwestliche Lage der Siedlung auf dem Bergkamm, die freigelegten Gebaudemauern (Abb. 3; 4) und zwei kulturell charakteristische Funde (Abb. 6: 1, 2) zeugen fiir ihre spatantike Einordnung und reihen sich in die Volkerwanderungszeit ein. Unter den Funden tritt das runde, flach geformte Metallspiegelchen hervor (Abb. 5; 6: 1). Die Vorderflache ist grau-silbern, eben und glatt. Auf der Riickseite weist es in einem Kreis 7 radial angeordnete Segmente und einen kleinen konvex geformten Griff auf (Durchmesser 5,8 cm). Seinem Typ nach reiht es sich in die Gruppe Čmi-Brigetio ein. In Lajh in Kranj kam im Grab 253 ein Metallspiegelchen an den Tag, das zur Gruppe Kranj-Balta gehort. Ahnliche Spiegelchen sind zahlreicher in den Fundorten an der Donau und Theifl. Der zweite charakteristische Fund aus dem Fundort Sv. Jakob ist ein zweireihig verfertigter Beinkamm (erhaltene Lange 8,0cm; Br. 4,8cm; Abb. 6: 2). Er ist in zahlreichen Exemplaren als Grabbeigabe in Lajh in Kranj sowie aus anderen zeitlich und kulturell gleich eingeordneten Fundorten bekannt. Die Gebirgs-Flieh-burg hat offensichtlich kulturell-materielle Verkniipfungen mit der nahe gelegenen spatantiken Siedlung Carnium, dem heutigen Kranj, iiber dem ZusammenfluB der Kokra und Sava.
* Beilage in Einbandtasche.