/Primorski
Št. 1 1 (16.048) leto L1V.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do .ja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je < unja številka. Bil je edini tiskani partizanki DNEVNIK za-
sužnjeni Evropi._____________________________
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei, 040/7796^X1 GORICA - Drevorec1'	• --h 1-Tel.0481/533382
ČH)AD - Ut. Ristori 28 - Tei,' ^ ■ J ________
SREDA, 14. JANUARJA 1998
Vstopnica v elitni evropski Muh
Bojan Brezigar
Pred nekaj dnevi smo obširno pisali o dolgi, sedemnajst let in pol trajajoči preiskavi o strmoglavljenju letala pri lističi. Opozorili smo na utajevanje dokazov, na skrivnostne smrti in na neštete poskuse, da bi preiskavo preusmerili drugam, predvsem v pripisovanju nesreče usodi oziroma slabemu vzdrževanju letala družbe Ita-via. PoCasi je resnica vsaj delno prišla na dan; Čeprav je pot do končne resnice verjetno Se dolga, je sedaj že vsem jasno, da so bili potniki nesrečnega letala žrtev oboroženega spopada nad Tirenskim morjem. Treba bo Se ugotoviti, Čigava so bila napadalska letala, medtem ko je že jasno, da je bilo napadeno letalo libijsko. Vse to bi lahko ugotovili na dan nesreče, ko bi se oblasti, predvsem vojaške, ne izneverile prisegi, s katero mora vsak vojak zajamčiti zvestobo ustavi.
Na to tišino, na te laži in na te poskuse zavajanja preiskave smo se spomnili vCeraj, ko so prodrlev javnost prve še nepopolne informacije o vzrokih smrti Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina. Tudi tu so sprva govorili o spopadu med somatskimi tolpami in potrebna so bila leta, preden je začela resnica pronicati na dan. In ozadje te resnice spet označujejo meglene lise trgovine z orožjem, tajnih služb in vojaških častnikov, ki po svoje tolmačijo dano prisego. Rimska novinarka in tržaški snemalec naj bi tako vedela, videla in morda tudi posnela preveč, stopila naj bi na prste ljudem, ki so somalsko tragedijo izkoristili za svoje nečedne posle in ti ljudje so odločili, da morata umreti.
V bedne okvire italijanske odprave v Somalijo, ki jih označujejo obtožbe o mučenjih in posilstvih, sodi tako tudi to dejanje. Nedokazano, seveda, kot je zaenkrat nedokazano vse ostalo. Vendar pa verodostojno, kajti sicer bi bdo težko razumljivo, da bi neka tolpa kar tako peljala na avto, ubila novinarko in snemalca, Šoferju pa ne skrivila lasu. In da bi med osebnimi predmeti manjkala samo beležnica...
Cas bi bil, da pride resnica na dan. Tudi to bi bil dokaz, da je ItaUja res zrela za vstop v evropski elitni klub, ki menda ne more biti le seštevek ekonomskih pokazateljev.
SOMALIJA / PREISKOVALCI ZACELI RAZPLETATI VOZEL ZLOČINA
V ozadju umora Mirana Hrovatina in Ilarie Alpi prekupčevanje z orožjem
Sodnik priprl Hasaia Omarja Hassana, ki naj bi bil voznik morilske odprave
RIM - Italijanski preiskovalci so morda zaceli razpletati vozel umora televizijskega snemalca Mirana Hrovatina in novinarke Ilarie Alpi, ki sta bila ubita pred skoraj štirimi leti v Mogadišu. Rimsko tožilstvo je priprlo Hasaia Omarja Hassana, ki je osumljen, da je bil voznik morilskega komandosa, zdravnik Omar Hashi Dira pa je Članom komisije, ki jo vodi bivši predsednik ustavnega sodišča Ettore Gallo in raziskuje nasilje italijanskih vojakov v Somaliji, povedal imena tistih, ki naj bi zločin naročili, in človeka, ki naj bi poveljeval morilski odpravi. Slo naj bi za prekupčevalce z orožjem, katerih nečedne posle naj bi Ilaria Alpi in Miran Hrovatin razkrila. Hasaiu Omarju Hassanu naj bi preiskovalci rimske in videmske kvesture prišli na sled že pred nekaj meseci in ga z zvijačo zvabili v Italijo, saj je prišel v Rim kot ena od žrtev nasilja italijanskih, vojakov. V njem naj bi voznika komandosa prepoznali nekateri oCividci.
Na 2. strani
ZDRAVSTVO / SPORNO ZDRAVLJENJE RAKA
Di Bella je vendarle pristal na soočenje v parlamentu
Obravnava tudi na tržaški preturi - Stališče deželnih uprav
RIM - Luigi Di Bella je na koncu vendarle pristal na avdicijo pred poslansko komisijo za socialna vprašanja. To je vCeraj popoldne uradno sporočila predsednica komisije Marisa Bologne-si, zvedelo pa se je, da bo priletni zdravnik tudi sodeloval na zasedanju vsedržavne onkološke komisije. 85-letni Di Bella, ki se bo na pobudo Pinij eve stranke sestal tudi s predstavniki poslanskih skupin, je sprejel povabilo na poziv ministrice za zdravstvo Rosy Bindi, ki se je včeraj sestala z deželnimi odborniki za zdravstvo.
Vse dežele, so razen nekaterih izjem, osvojile
politiko previdnosti do »metode Di Bella«, ki jo zagovarja rimska vlada. Izjemo predstavlja Dežela Apulija, ki je doslej edina pokazala razumevanje in zanimanje za metodo zdravljenja rakastih obolenj na osnovi somatostatina. Bindijeva je spet pozvala apulijske deželne politike, naj revidirajo že sprejete odločitve in naj vsaj počakajo na uradne rezultate znanstvenih izvidov, ki jih je naročilo ministrstvo.
Danes se bo s to zadevo ukvarjal tudi tržaški pretor, ki bo moral sklepati na osnovi priziva 6 2-letnega bolnika.
Na 2. in 4. strani
IRAK-OZN / ZAPLET
Bagdag zaustavil ekipo za nadzor razorožitve
BAGDAD - Iraške oblasti so vCeraj uresničile grožnjo, da bodo prepovedale inšpekcijsko misijo ekipi Unscom, ki nadzoruje potek iraške razorožitve, ker jo vodi bivši kapetan ameriških mornariških strelcev med zalivsko vojno Scott Ritter in v kateri je kar osem Američanov. Druge ekipe Unscoma so neovirano nadaljevale s svojim delom. VVashingtonska administracija je najodločneje obsodila iraški sklep. Šefica ameriške diplomacije Albrightova je že stopila v stik z ruskim zunanjim ministrom Jevgenijem Primakovom, ki je rešil zadnji zaplet z inšpektorji Unscoma. V krogih OZN niso zadovoljni s sedanjim zapletom, ker je očitno, da je Ritterjeva ekipa preveč ameriška. Tem očitkom se je baje pridružil tudi generalni tajnik OZN Kofi Annan.
Na 9. strani
ITALIJA / ZAHTEVA PO ARETACIJI
Afera Previti: nova trenja
RIM - Sklep poslan- glasovanja podprl zah-skega odbora za imuni- tevo po aretaciji nek-teto, ki se je izrekel pro- danjega obrambnega ti aretaciji Cesareja Pre- ministra v Berlusco-^vitija, je sprožil pole- nijevi vladi, mike v Oljki in napeto- Tajnik Ljudske s ti tudi v Kartelu svo- stranke Franco Marini bošcin. V levi sredini je jezen na nekatere vose prepirata DSL in ditelje Hrasta, Ceš da Ljudska stranka, na de- skušajo prikazovati nje-snici pa je opaziti prva govo stranko kot tisto, trenja, posebno v vrstah ki bo prihodnji teden Nacionalnega zavez- dokončno »rešila« po-ništva, kjer bo marsik- slanca FI. do v primeru tajnega	Na 2.strani
Nove obsodbe mazaških akcij
TRST - Po obsežni mazaški akciji, v kateri so v noči od sobote na nedeljo fašisti (tokrat so se storilci namreč podpisali MF-FT) oskrunili vrsto spomenikov padlim od Proseka do Boljunca, se nadaljujejo obsodbe podlega dejanja z istočasno zahtevo, da pristojne oblasti izsledijo in kaznujejo storilce.
Včeraj si je oskrunjene spomenike od Proseka do Boljunca ogledala tudi Vlasta Valenčič Pelikan, generalni konzul republike Slovenije v Trstu in se poklonila spominu padlim.
Na S.strani
Pomen zastopanosti za manjšino
ZABNICE - V Zabnicah so se v soboto predstavniki SSk srečali s predstavniki NSKS in EL, s katerimi so izmenjali ocene o položaju slovenskih manjšin v Italiji in na Koroškem. Največji poudarek so dali vprašanju zajamčene zastopanosti.
Na 3. strani
Avtonomni račun ostaja še v veljavi
TRST - Čeprav so se razmere močno spremenile, pa je zanimanje za avtonomni račun na Tržaškem še vedno živahno. Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je podaljšalo njegovo veljavnost za vse letošnje leto.
Na 11. strani
Kvalitetna
moška in ženska konfekcija priznanih italijanskih znamk
VELIKA SEZONSKA RAZPRODAJA
TRST, ul. Flavia di Stramare 99 AOUILINIA - tel. 040/231118
veliko parkirišče
Pri FANV CONFEZlONt se oblečeš lepo, moderno in okusno!
\
Bodite z nami tudi v novem letu! Naročite se na
Primorski dnevnik!
SOMALSKA AFERA / PO PRIČEVANJU SOMALSKEGA ZDRAVNIKA OMARJA HASH1JA DIRAJA
Prekupčevalci z orožjem naročili umor llarie in Mirana
Sodstvo odredilo pripona Hasoia Omarja Hassana, ki je osumljen sodelovanja pri zločinu
RIM - V preiskavi o umoru snemalca Mirana Hrovatina in novinarke TG3 llarie Alpi se je nekaj premaknilo. Rimski tožilec Franco lonta je včeraj odredil pripor somalskega državljana Hasaia Omarja Has-sana, ki je obtožen, da je kot šofer morilskega komandosa sodeloval pri zločinu, čeprav naj ne bi streljal. Pred člani preiskovalne komisije o ravnanju italijanskih vojakov v Somaliji, ki jo vodi bivši predsednik ustavnega sodišča Et-tore Gallo, pa je zdravnik Omar Hashi Dira, ki živi že dolgo let v Italiji in je v bil sorodstvu z generalom Ai-didom, enim od voditeljev somalskih frakcij, pa je navedel vrsto imen morilcev in tistih, ki so jim zločin naročih.
»Vse kar vem o smrti Mirana Hrovatina in llarie Alpi, sem zvedel pred nekaj leti v Somaliji, kamor sem se vrnil ob priložnosti konference o narodni pomiritvi,« je povedal časopisni agenciji Ansa dr. Omar Hashi Dira. Dodal je, da ni očividec dogajanja in ne ve, ah je s pravnega vidika njegovo pričevanje relevantno. »O usodi italijanskih novinarjev so mi govorili nekateri pripadniki frakcije, ki jo je vodil Ah Madi. Rekli so mi, da so umor llarie Alpi in Mirana Hrovatina naročili prekupčevalci orožja, saj naj bi novinarka in njen snemalec odkrila njihove nečedne posle,« je dejal zdravnik. Pripomnil je, da ne ve, od kod je prihajalo orožje. »Ne vem, za kakšno orožje je šlo, kot tudi ne, ah je prihajalo iz Italije.
Omar Hashi Dira je bil nekajkrat gost na televizijski oddaji Maurizia Costan-
za, včeraj pa je na predlog nekega novinarja, kar ve o umoru povedal članom Gallove komisije. Po novicah, ki so pronicnile iz komisije, naj bi zdravnik navedel imena mandatorjev (»Slo naj bi za somalske državljane,« je dejal predsednik Gallo) in ime človeka, ki je vodil morilski komandos. Izključil pa naj bi, vsaj po besedah predsednika Galla, odgovornost italijanskih vojakov.
Drugačen je položaj Hasaia Omarja Hasana, ki je bil priprt po večurnem zasliševanju. V fantu, ki je star 24 let, naj bi voznika morilskega komandosa prepoznal voznik llarie Alpi in Mirana Hrovatina, njegovo pričevanje pa naj bi podprli še nekateri očividci. Hasaiu Omarju Hasanu naj bi preiskovalci rimske in videmske kvesture prišli na sled pred nekaj meseci, nato pa naj bi ga z zvijačo pripravili do tega, da je prišel v Italijo kot ena od domnevnih žrtev nasilnih izpadov italijanskih vojakov. Kaže, da sprva njegovo ime ni bilo na seznamu somalskih prič, nato pa naj bi ga na njegovo prošnjo dodali. Hasai Omar Hasan je bil zaprt v kaznilnico Regiana Coeh z obtožbo sodelovanja pri umoru, tožilstvo pa naj bi že naslovilo sodniku za predhodni postopek zahtevo, naj potrdi pripor.
Aretacija mladega Somalca je izzvala takojšnjo reakcijo ostalih somalskih državljanov, ki so prišli v Italijo kot priče, zahtevali so, naj italijanske oblasti pojasnijo njihov položaj (če gre za priče ah preiskovane osebe) in zagrozili, da ne bodo več govorih, dokler ne bo jasnosh.
Z zadovoljstvom pa sta prve uspehe preiskave komentirala oče in mah llarie Alpi. »Morda je to prvi korak na poti do resnice,« sta izjavila Luciana in Giorgio Alpi. Dodala pa sta, da ju teza o neodgovomosh italijanskih vojaških poveljnikov ne prepričuje. »Zakaj naj bi sicer zginile Hariine beležnice in drugo gradivo in zakaj naj bi člani vojaške obveščevalne službe takoj podprli tezo, da je treba zločil pripisati islamskim integralistom,« sta se vprašala. Prav tako nista Luciana in Gioigio Alpi še dobila zdravniškega spričevala o smrti llarie in Mirana, ki ga je podpisal vojaški zdravnik na križarki Garibaldi. Ta zdravnik je pred nedavnim elanom komisije Gallo izjavil, da je bil umor nvinarjev prava eksekucija.
Umorjeni snemalec Miran Hrovatin
VATIKAN / IZ PROTESTA PROTI DRU2BI
Samosežig homoseksualca
Zaradi hudih opeklin so si zdravniki pridržali prognozo
RIM - Razočaran nad družbo in nad svojo družino se je včeraj dopoldne na Trgu sv. Petra polil z bencinom in zažgal 40-letni homoseksualec Alfredo Or-mando. Pred svojim obupanim dejanjem si je moški slekel plašč, v katerem je pustil poslovilni pismi. Kot živa bakla je prehodil nekaj metrov, ko sta mu priskočila na pomoč policista. Preden se je onesvestil, je zagrenjeno povedal, da mu ni uspel niti samomor. Moškega so po krajšem postankru.v bližnji bolnišnici S. Spirito premestili na oddelek za opekline bolnišnice S. Eugenio. Zdravniki so si pridržali prognozo in se bojijo, da ne bo preživel, ker ima opekline tretje stopnje po 90 odstotkih telesa.
V začetku so se razširile govorice, da je Ormando poskusil napravih samomor na Trgu sv. Petra, da bi protestiral proti Cerkvi in njeni politiki proti homose-
ksualcem. Kasneje pa se je izvedelo, da je Ormando hotel pokončati svoje življenje, ker z izjemo matere ga od otroštva nihče ni razumel, ker so ga vsi smatrali za nenormalnega iztirjenca. Najbolj ga je bolelo, da so ga zavračali celo njegovi bratje, ki jih je celo morilo, da je študiral in pisal knjige. Po rodu je bil iz neke vasice pri sicilski Caltanissetti, a je že sedem let živel v Palermu, kjer je študiral. Izredno rahločuten se ni uspel sprijazniti s svojim homoseksalstvom, ki mu je kot kaže postalo prehudo breme.
Razne homoseksaualne organizacije se sedaj bojijo, da bi ga kdo posnemal in so v svojih komunikejih obsodile oblasti in Cerkev zaradi zavračilnega odnosa do homoseksualcev. Svoje ljudi so te organizacije pozvale, naj bodo ponosni na svojo različnost in naj z drugimi sredstvi protestirajo.
r ZBORNICA / PRED SKLEPOM
Afera Previti: polemike v Oljki in neznanka Lige
D'Alennaje zelo previden Napetosti v Finijevi stranki
RIM - Sklep poslanskega odbora za imuniteto, ki se je izrekel proti aretaciji Cesareja Previtija, je sprožil polemike v Oljki in napetosti tudi v Kartelu svoboščin. V levi sredini se prepirata DSL in Ljudska stranka, na desnici pa je opaziti prva trenja, posebno v vrstah Nacionalnega zavezništva, kjer bo marsikdo v primeru tajnega glasovanja podprl zahtevo po aretaciji nekdanjega obrambnega ministra v Berlusconijevi vladi.
Tajnik Ljudske stranke Franco Marini je jezen na nekatere voditelje Hrasta, češ da skušajo prikazovati v javnosti njegovo stranko kot tisto, ki bo prihodnji teden dokončno »rešila« poslanca »Forza Italia«. Marini ponavlja, da bodo poslanci LS tudi v zbornici, podobno kot v komisiji za imuniteto, glasovali po vesti in ne zaradi te ah one politične računice.
Po vesti naj bi glasovali tudi parlamentarci DSL, čeprav je predsednik poslanske skupine Demokratične levice in voditelj DSL Fa-bio Mussi že napovedal, da bo podprl zahtevo milanskih tožilcev. Mussi se je včeraj o tem na dolgo pogovarjal z Massimom D’Alemo, ki je zelo previden, saj se kot predsednik dvodomne komisije boji za usodo že zastavljenih ustavnih reform.
D’Alemi je posredno priskočil na po-
moč predsednik senatorjev Berlusconijeve stranke Enrico La Log-gia, ki je dejal, da bodo reforme v vsakem primeru šle svojo pot. In to tudi v primeru, da bi zbornica pristala na aretacijo Previtija. S to izjavo je La Loggia nekoliko »popravil« stališča Silvia Berlusconija, ki vztrajno ponavlja, da bo morebitna aretacija nekdanjega ministra močno prejudicirala pot sistemskih reform.
Poslanci Nacionalnega zavezništva so se že zdavnaj opredelili proti aretaciji Previtija, v tajnem glasovanju pa se lahko zgodi marsikaj. Mirko Tremaglia, pristaš fašistične nostalgične duše, je včeraj izjavil, da bo glasoval po vesti, saj je treba politike in parlamentarce obravnavati z istimi merili kot navadne občane. Tako najbrž misli marsikateri poslanec Finijeve stranke, ki pa se o tem noče javno izreči, ker se boji morebitnih političnih posledic.
Odločilni bodo na koncu najbrž glasovi poslancev Severne lige. V odboru za imunitete je Roberto Maroni glasoval proti aretaciji Previtija, njegov somišljenik Domenico B.orghezio pa se je vzdržal. Po nekaterih javnomnenjskih anketah kaže, da večina pristašev in volilcev Lige zahteva aretacijo poslanca FI, na koncu pa bo, kot vedno, najbrž odločal Umberto Bossi.
ZDRAVSTVO / BOJ PROTI RAKASTIM OBOLENJEM -i
MLEČNE KVOTE / ŽIVINOREJCI NA SOOČANJU S SENATORJI VEČINE
Di Bella pristal na avdicijo
Ministrica Bindijeva poziva deželne uprave k previdnosti
V senatu se je začel politični dialog
Rešitev je možna, vendar cobasi zahtevajo Pintov odstop - Opozicija na strani rejcev
RIM - Luigi Di Bella je na koncu vendarle pristal na avdicijo pred poslansko komisijo za socialna vprašanja. To je včeraj popoldne uradno sporočila predsednica komisije Mari da Bolognesi, zvedelo pa se je, da bo priletni zdravnik tudi sodeloval na zasedanju vsedržavne onkološke komisije. 85-letni Di Bella, ki se bo na pobudo Finijeve stranke sestal tudi s predstavniki poslanskih skupin, je sprejel povabilo na poziv ministrice za zdravstvo Rosy Bindi, ki se je včeraj sestala z deželnimi odborniki za zdravstvo.
Vse dežele, so razen nekaterih izjem, osvojile politiko previdnosti do »metode Di Bella«, ki jo zagovarja rimska vlada. Izjemo predstavlja Dežela Apulija, ki je doslej edina pokazala razumevanje in zani-
manje za metodo zdravljenja rakastih obolenj na osnovi somatostati-na. Bindijeva je spet pozvala apulijske deželne politike, naj revidirajo že sprejete odločitve in naj vsaj počakajo na uradne rezultate znanstvenih izvidov, ki jih je naročilo ministrstvo. V Bariju pa je njen poziv naletel na gluha ušesa.
Dežele so, Tcot rečeno, zelo previdne, manj previdni pa so sodniki, ki so v nekaterih primerih že ukazali javnim zdravstvenim službam, naj vzamejo v poštev »metodo Di Bella«. Prvi je to naredil pretor v kraju Maglie pri Lecce-ju, obravnave pa se napovedujejo tudi v drugih mestih (danes bo npr. na vrsti tržaška pretura).
Di Bella je sinoči dal vedeti, da današnja avdicija v parlamentu
ne bo pogojevala načina zdravljenja bolnikov, ki bolehajo za nekaterimi oblikami raka. Njegov sin Giuseppe je v intervjuju za televizijski dnevnik TGl dejal, da mora država v vsakem primeru zaščititi svobodo občanov-bol-nikov, ki lahko prosto izbirajo načine in metode zdravljenja. Gre kot vidimo za načelno etično stališče, ki presega meje medicine.
Ministrica za zdravstvo je vsekakor mnenja, da bo treba pred vsakršno uradno odločitvijo znanstveno preveriti učinkovitost »metode Di Bella«. V televizijskem intervjuju pa je Bindijeva sinoči pokazala nekoliko večjo odprtost za soočenje z Di Bello in z njegovi sodelavci. Bomo videli, kaj se bo zgodilo danes v rimski poslanski zbornici.
RIM - Rimski prefekt je včeraj znova prepovedal promet kmetijskih vozil po ulicah prestolnice, kamor pa je v zameno prišla krava s teličkom, ki sta se sprehajala po trgu pred Kvirinalom in protestirala »proti nepravičnosti mlečnih kvot«. Pred vhodom v predsedniško palačo so nenavadni par, ki je spravil v smeh Rimljane in mimoidoče turiste, in njuna lastnika ustavili varnostni agenti. Protest se je tako končal, rejca pa čaka ovadba zaradi »nedovoljene manifestacije«.
Bolj resno je bilo medtem v palači Madama, kjer so predstavnike spontanih odborov živinorejcev (zastopali so jih Giovanni Robusti, Roberto Baldini, Ruggiero Mar-tiron in Guido Carandi-ni), ki protestirajo zaradi mlečnih kvot, sprejeli vodje senatnih skupin večine, predsednik kmetijske komisije Scivoletto in po-ročevalvec o ukrepu o
mlečnih kvotah Piatti (na posnetku AP) . Vse kaže, da se je dialog začel in da je - kot je potrdil Cesare Salvi - kompromis mogoč, čeprav rejci zahtevajo odstop kmetijskega ministra Pinta. Po štirih urah so sestanek prekinili, da bi se senatorji po-
svetovali s Pintom. Predstavniki spontanih odborov so se sestali tudi s senatorji Pola svoboščin in Severne lige, ki so izrazili popolno podporo zahtevi živinorejcev, naj vlada izsledi goljufe in jim pošlje zasoljeni račun za preseganje kvot.
Vse kaže, da se bo tako ali drugače okrog tega vprašanja vendarle kaj premaknilo, računsko sodišče pa je medtem pripravilo dosje o tej problematiki, na osnovi katerega bo preverilo, ali je bila narejena škoda državnemu erariju.
SLOVENIJA / ZUNANJI MINISTER BORIS FRLEC PRED OBISKOM V AVSTRIJI
CELOVEC / SKLEP KOROŽKE VLADE
Na poti v EU naj Dunaj pomaga Sloveniji
Nekoliko boljši položaj slovenske manjšine na Koroškem
Top menedžer za promocijo iger
Nalogo zaupali direktorju celovškega Siemensa - Upanje v podporo Conija
LJUBLJANA - Zunanji minister Boris Frlec je z maksimo, da »mora diplomacija delovati na diskreten način« na svoji prvi tiskovni konferenci v Ljubljani - izv-zemsi srečanja z novinarji neposredno po prevzemu funkcije septembra lani - včeraj posredno odgovoril na pripombe v javnosti o domnevni zaprtosti zunanjega ministrstva. Misel je podkrepil z besedami, češ da »zunanje ministrstvo ne spi« in da »se ne želi skrivati«. Dosežke slovenske zunanje politike v letu
1997	je označil za »presenetljivo dobre«, saj »presegajo naša realna pričakovanja«, leto
1998	pa bo po njegovem »eno najtežjih«, tako na notranjepolitičnem kot na zunanjepolitičnem področju. Napovedal je začetek pogajanj z Evropsko unijo 12. marca v Veliki Britaniji, intenziviranje dialoga z zvezo NATO, oblikovanje nove trilaterale na osi Dunaj-Ljubljana-Za-greb predvidoma marca, aktivno vlogo v SECI-ju, »nadaljevanje konstruktivnega dialoga z vsemi sosedami« in »rekonstrukcijo ministrstva«.
Slovenski zunanji minister Boris Frlec bo v petek na Dunaju na uradnem obisku. Ob tej priložnosti je v pogovoru z avstrijsko novinarsko agencijo APA dejal, da Slovenija od Avstrije, ki bo v drugem polletju leta 1998 prevzela predsedovanje Evropski uniji, pričakuje podporo pri prizadevanjih
njegove države za članstvo v Evropski uniji. Položaj slovenske manjšine v Avstriji se je izboljšal in »obstoj nemško govorečih slovenskih državljanov« ne bi smel obremenjevati odnosov med Slovenijo in Avstrijo.
Frlec je ocenil, da bi morali Slovencem v Avstriji dati na razpolago frekvence za radijske oddaje. Vprašanje sprejemanja slovenskega televizijskega programa se je »s sateliti rešilo samo od sebe«. Vsekakor »številna manjša vprašanja zahtevajo stalen trud in posege«. Slovenci na Štajerskem so »specifičen problem, kajti način njegove predstavitve v primerjavi s Koroško ni
izpadlo tako intenzivno,« je menil minister.
Glede nemško govoreče manjšine v Sloveniji je Frlec pojasnil, da sta slovenska in avstrijska ekspertiza ugotovili, da v Sloveniji obstajajo »ostanki nekdaj velike avtohtone nemško govoreče manjšine«. Seveda »tistih nemško govorečih, ki so se v Sloveniji naselili šele pred ali pa po vojni, po določilih naše ustave ne morejo biti obravnavani kot nacionalna manjšina. O tem bo moral odločati parlament.«
O prizadevanjih za članstvo v zvezi NATO je mnister Frlec za agencijo APA dejal, da je »nepomembno«, ali bosta v zvezi prej Sloveni-
ja ali Avstrija. Pomembno pa je, da »v tem delu Evrope nastajajo krepke vezi, ki zagotavljajo varnost v najširšem pomenu«. Razprava o zvezi NATO v Avstriji »je čisto notranjepolitično vprašanje Avstrije,« ki je le toliko »mednarodno«, kolikor je »Avstrija z določili državne pogodbe zavezana nevtralnosti«.
Slovenija bi morala za to, da bi postala članica zveze NATO, razpolagati z obrambnimi silami, ki bi ustrezale kriterijem Severnoatlantske zveze, meni Frlec. Obrambni koncept njegove države bi morali spremeniti, saj je bil doslej utemeljen na teritorialni obrambi, NATO pa »zahteva nekaj povsem drugega«. Vojaško sodelovanje med Italijo, Madžarsko in Slovenijo kaže, da je Ljubljana sposobna sestaviti enote za mednarodno posredovanje in da »priprave na NATO dobro potekajo«. Nemški obrambni minister Volker Ruehe je minuli teden v Ljubljani pojasnil, da bo Slovenija zraven pri drugem krogu širitve zveze NATO proti Vzhodu. Odločitev o tem pa bo padla šele v letu 1999.
Glede primanjkljaja Slovenije v trgovanju z Avstrijo je Frlec dejal, da kljub intevzivni menjavi »še niso izčrpane vse možnosti«. Slovenski kapital bi bilo denimo moč vlagati na Koroškem in Štajerskem, kar bi »popestrilo tamkajšnje gospodarsko življenje«. (STA)
CELOVEC - Po pozitivni odločitvi nacionalnega olimpijskega komiteja, ki je Celovec izbral za avstrijskega kandidata za ZOI 2006, Koroška zdaj stopnjuje svojo promocijsko dejavnost. Da bi kandidatura Iger »brez meja« na tromeji Avstrija-Italija-Slovenija uspela tudi na mednarodni ravni, je deželna vlada na včerajšnji seji soglasno imenovala posebnega vladnega pooblaščenca, dosedanjega direktorja celovškega Siemensa Gerharda Novaka.
Glavna naloga 45-le-tnega top-menedžerja, rojenega v Salzburgu, bo promocija Koroške in celotne alpe-jadranske regije pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (-MOK) - vsaj do dokon-
PORDENON - V tovarni Roncadin v Me-dunu pri Pordenonu, kjer proizvajajo zmrznjene pizze, so se dogovorili za 35-urni delovni čas.
Dogovor med podjetjem in sindikati sicer ne prehiteva časa in ne uvaja delovnika, o katerem se veliko debatira na vsedržavni ravni, ampak je sad sporazuma za večanje storilnosti. Po tem dogovoru bodo uvedli tudi nočni turnus, tako da bodo stroji obratovali 21 ur na dan, podjetje pa bo najelo 70 novih uslu-
čne odločitve o organizatorju iger septembra 1999. Novi glavni menedžer pa naj bi nadalje vodil tudi koordinacijo vseh dejavnosti s Slovenijo in z Italijo oz. Furla-nijo-Julijsko krajino. Promocijska dejavnost novega vladnega pooblaščenca, ki bo plačan iz deželnega proračuna, pa se ne bo omejila samo na športno področje, njegova naloga bo tudi gospodarska promocija Koroške v svetu s posebnim poudarkom na turistično ponudbo te alpske dežele na stičišču treh kultur, je bilo povedano na tiskovni konferenci po seji vlade.
Predsednik koroškega olimpijskega komiteja in namestnik koroškega deželnega glavarja Michael
žbencev, da krije nočni turnus. S tremi izmenami se bo proizvodnja dvignila od 170 tisoč na 230 tisoč pizz na dan.
Uslužbenci podjetja, ki je lani imelo več kot 70 milijard lir prometa in je izvozilo dober del proizvodnje, bodo po sporazumu delali 7 ur na dan pet dni v tednu. Ob sezonskem večjem povpraševanju po pizzah pa bodo s sobotnim delom dopolnili tedenski delovni čas. Z nočnim delom se bodo poprečni prejemki uslužbencev nekoliko zvišah.
Ausservvinkler je kot pozitivno dejstvo izpostavil soglasen sklep vladnega kolegija. Poudaril je, da je o odločitvi že informiral Olimpijski komite Slovenije in tudi partnerje v Italiji. Slovenija je že zagotovila podporo skupni kandidaturi za izvedbo iger, Italija pa bo dokončno odločila o podpori kandidaturi na seji italijanskega olimpijskega komiteja (CONI) 28. januarja letos, je še dodal Ausservvinkler.
Danes pa se bosta v podporo kandidaturi treh dežel za igre »brez meja« mudila na Koroškem predsednik Avstrijskega olimpijskega komiteja (OOC) Leo VVallner in avstrijski zunanji minister Wolfgang Schii-ssel. Oba si bosta ogledala olimpijsko ponudbo dežele Koroške, sestanka na Vratah ob avstrijsko-italijanski meje pa se bodo udeležili tudi zastopniki olimpijksih komitejev Slovenije in Italije. Korošci ob tem obisku pričakujejo močno podporo kandidatmi za izvedbo zimskih olimpijskih iger na tromeji Avstrija-Slovenija-Italija še posebej s strani zunanjega ministra Schiissla, ki je -po besedah deželnega glavarja Christofa Zemat-ta - v stiku z italijansko vlado. Le-ta naj bil - vsaj po želji Avstrijcev - pripomogla k pozitivni odločitvi italijanskega olimpijskega komiteja, torej podpori skupnih zimskih olimpijskih iger, ki bi tako pomenili tudi začetek novega obdobja v več kot stoletni zgodovini olimpijskih iger.
Ivan Lukan
PRI PORDENONU
Krajši delovni čas za višjo storilnost
H MANJŠINA / SREČANJE MED PREDSTAVNIKI SSK, NSKS IN EL n
Za demokratično predstavništvo
Zastopanost v izvoljenih telesih temeljna pravica manjšin
ŽABNICE - V soboto, 10. t. m., so se v Zabni-cah v Kanalski dolini -kot piše v sporočilu strank Slovenske skupnosti - sestali predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev in Enotne liste iz Celovca ter Slovenske skupnosti. Delegacijo SSk so sestavljali predsednik Bernard Špacapan, tajnik Martin Brecelj, podtajnik Ivo Jevnikar in član deželnega vodstva Pavel Goriup, delegacijo iz Koroške pa predsednik NSKS Nanti Olip, predsednik Enotne liste Andrej VVakounig in predsednik Centra avstrijskih narodnosti z Dunaja Marjan Pipp. Prisotni so bili tudi nekateri predstavniki kanalskih Slovencev, saj je imelo srečanje tudi namen okrepiti stike s tamkajšnjim slovenskim življem.
V pogovorih je tekla beseda o problemu
skupnega manjšinskega predstavništva, o problemu minimalne zajamčene zastopanosti v izvoljenih telesih in o naketerih pobudah, ki jih nameravajo organizacije skupno izpeljati.
Udeleženci sestanka so se strinjali, da je treba čim prej pri obeh manjšinah priti do demokratično izvoljenega skupnega predstavništva. Pri koroških Slovencih je proces v to smer že zdavnaj stekel in zdaj gre za to, da se ga pripelje do konca. Pri Slovencih v Italiji pa bo treba proces na novo sprožiti, saj so se vsi dosedanji poskusi izjalovili.
Obe delagaciji sta se nadalje strinjali, da predstavlja nimimalno zastopstvo v izvoljenih telesih eno izmed temeljnih pravic, ki jih je treba zagotoviti obema manjšinama. V tej zade-
vi so izgledi nekoliko ugodnejši pri Slovencih v Italiji, kot izhaja tudi iz dejstva, da se je na izredni seji deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine za obrambo posebne deželne avtonomije z dne 9. t. m. večina političnih in drugih predstavnikov povoljno izreklo v tem smilsu. Zdaj gre za to, da bedesam sledijo ustrezna dejanja.
Delegaciji sta se na sobotnem srečanju v Zabnicah naposled pogovorili še o nekaterih skupnih pobudah, zlasti o skorajšnjem obisku predstavništva Južnoti-rolske ljudske stranke (-SVP) v Ljubljani. Do obiska bo prišlo na pobudo SSk in CAN z Dunaja 20. in 21. t. m. Na obisku bo govor o zaščiti narodnih manjšin v Italiji, še zlasti slovenske, in o zaščiti narodnih manjšin v Sloveniji.
GASPARI V BRUSLJU
Program PHARE
Priprave na ustanovitev partnerstev
BRUSELJ - Slovenski finančni minister Mitja Gaspari se je včeraj v Bruslju v okviru veljavnih sporazumov Slovenije z Evropsko unijo udeležil sestanka pododbora za finančne storitve. Teme srečanja so bile med drugim bančništvo, zavarovalništvo in program PHARE, ki je letos popolnoma podrejen pripravi držav kandidatk na članstvo v uniji.
Viri na Evropski komisiji so potrdili, da sestanek spada tudi v okvir priprav na ustanovitev pristopnih partnerstev s kandidatkami za članstvo. Predloge za partnerstva, ki bodo krojena po meri posamezne prosilke za članstvo in bodo kot takšna vsebovala natančen program uresničevanja nalog v sklopu priprav na članstvo, je komisija poslala vsem kandidatkam in zdaj pričakuje njihove konstruktivne odgovore.
Partnerstva naj bi bila po prvotnih predvidevanjih ustanovljena do srede februarja, vsekakor pa pred začetkom pogajanj, ki se bodo pričela konec marca ali najverjetneje aprila. Poleg določenih prednostnih nalog, ki jih mora kandidatka pred vstopom v uniji opraviti, bodo pristopna partnerstva vsebovala tudi nudenje tehnične in finančne pomoči za uresničevanje zastavljenih nalog.
Na podlagi pristopnih partnerstev oziroma opredeljenih prednostnih ciljev bodo morale kandidatke oblikovati nacionalne strategije premagovanja ovir. Te naj bi bile oblikovane »čimprej«, da bo delo hitro steklo. Evropska komisija datumskih rokov sicer zaenkrat ne zastavlja, vendar pa opozarja, da bo konec prihodnjega leta že narejen prvi letni pregled opravljenega dela. Tudi ta ocena bo vplivala na tempo, ki ga bo posamezna država ubirala na poti do članstva, poudarjajo v Bruslju. (STA)
VIDEM / OSTRA POLEMIKA
»Videmska nadškofija ne snuje nove stranke, toda...«
VIDEM - Furlanska nadškofija je včeraj s posebnim tiskovnim sporočilom demantirala, da snuje politično stranko ali gibanje, ki bo sodelovalo na spomladanskih deželnih volitvah. V noti, ki jo je podpisal msgr. Duilio Cor-gnali, pa je tudi rečeno, da nihče ne more zahtevati od Cerkve nepozornost ali brezbrižnost za skupne dobrine, za dobrobit družbe in občanov. Vse to v skladu z evangelijskim poslanstvom in s cerkveno družbeno teorijo. Kdor hoče na tem področju utišati Cerkev je torej na popolnoma zgrešeni poti.
Corgnali je hotel s to izjavo odgovoriti načelniku deželnih svetovalcev »Forza Italia« Ferrucciu Sam, ki zahteva od predsednika Dežele Giancarla Cmderja, naj nastopi proti kakršnim koli političnim in volilnim ambicijam cerkvene hierarhije, še posebno pa videmske nadškofije. Saro, ki je to zade-
vo strnil v interpelacijo, meni, da bi se moral s tem vprašanjem (seveda pred volitvami) ukvarjati tudi deželni svet.
Vloga videmske nadškofije v pripravah na deželne volitve je že nekaj časa predmet medijske pozornosti. Nekateri so namreč prepričani, da Corgnali na tihem snuje takozvani »četrti volilni pol«, za katerega se zelo zanimata tudi založnik Piccola in Messaggera Veneta Carlo Melzi in tržaški župan Riccardo Illy. Melzi in nadškofija sta prav pred nekaj dnevi pristopila v lastništvo zasebne televizijske postaje »Telefriuli«.
Takozvanega »četrtega pola« se vsekakor najbolj bojijo na sredini (Ljudska stranka) in zmerne komponente Kartela svoboščin, začenši z Berlusconijevo stranko. Od tod tudi ostra polemika med Barom in zastopnikom videmske nadškofije.
NABREŽINA / PROSTORSKO NAČRTOVANJE
ZDRAVSTVO / STALIŠČE DEŽELNE UPRAVE
Nabrežinski projekt od včeraj na Deželi
Birokratski zapleti in zamude - Februarja predstavitev
Previdne ocene »metode Di Bella«
F/ in Dini: Takoj brezplačna zdravila
Novi regulacijski naCrt Občine Devin-Nabrežina je včeraj končno romal na Deželo, ki bi ga morala v roku dvajsetih dni objaviti v deželnem uradnem vestniku. Z uradno objavo bo stekel postopek za pritožbe, nakar bo projekt spet šel v pretres občinskega sveta. V Nabrežini računajo, da bo ves postopek trajal še nekaj mesecev, tako da bo načrt najbrž dokončno sprejet pozno spomladi.
Občinska uprava misli načrt predstaviti občanom v prvi polovici februarja in to na informativnih srečanjih, ki bodo v raznih vaseh. Zamude pri predstavitvi načrta so povzročile med ljudmi precejšnje negodovanje, saj so morali o vsebini načrta izvedeti preko časopisja, čeprav je projekt po odobritvi s strani občinskega sveta postal javen. Nekateri so se tudi zgražali nad dejstvom, da so bile s projektom predhodno seznanjene nekatere organizacije (npr. zastopstva kmetovalcev), druge pa ne. Prišlo
naj bi torej do diskriminacij in do slabe krvi, zadeva pa je nato morda tudi zaradi predvolilnih priprav nekoliko romala v pozabo.
Zupan Marino Vocci (načrt je odobrila prejšnja uprava) meni, da gre zamude in nekatere birokratske zaplete pripisati tehničnemu usklajevanju popravkov, ki jih je odobrila občinska skupščina. To naporno delo je trajalo nekaj tednov, včeraj pa so načrt, kot rečeno, dobile v roke pristojne tehnične službe deželne uprave. Usklajevanje popravkov je spremljal projektant Eduardo Salzano, ki se bo s sodelavci udeležil februarskih javnih predstavitev načrta.
Občinski svet je odobril regulacijski plan z glasovi takratne večinske koalicije »Skupaj-Insieme«, opozicija pa se ni udeležila glasovanja. Veliko večino popravkov, ki so bili v glavnem tudi sprejeti, je predložil načelnik večinskega zavezništva Danilo Antoni iz vrst Slovenske skupnosti. Politično po-
lemike je med razpravo sprožil edino popravek svetovalcev SSk, ki so zahtevali, da se iz novega regulacijskega projekta črta manjše gradbeno področje v bližini na-brežinske telovadnice. Večina občinskega sveta pa je zavrnila zahtevo SSk, ki se je opirala tudi na ljudsko peticijo večje skupine Nabrežink in Nabrežincev.
Devinsko-nabrežinski občinski svet se bo sestal drevi ob 18.uri. Na dnevnem redu ima, poleg nekaterih tekočih upravnih zadev, tudi izvohtev novih upraviteljev in novega predsednika Doma za ostarele »Bratje Stuparich« v Sesljanu. Pač pa drevi skupščina ne bo izvolila svojih predstavnikov v Kraško gorsko skupnost. Zadevo so odložili, ker na sejo ne bo načelnika ene od opozicijskih svetovalskih skupin; v vsakem primeru pa gre za kočljivo politično izbiro, saj bo morala KGS v kratkem izvoliti novega predsednika. Sedanji predsednik Ivo Sirca namreč ni več občinski svetovalec.
Furlanija-Julijska krajine, podobno kot skoraj vse ostale italijanske dežele, zelo previdno ocenjuje metodo zdravljenja nekaterih rakastih obolenj, ki jo zagovarja zdravnik Luigi Di Bella. Odbornik za zdravstvo Cristiano Degano se je včeraj v Rimu skupno s kolegi iz ostalih uprav srečal z ministrico Rosy Bindi, po sestanku pa so deželne uprave zavzele o tem vprašanju skupno stališče.
Dežele pozivajo ministrstvo za zdravstvo, naj pospeši postopek za ugotovitev znanstvene verodostojnosti »metode Di Bella«. Ne smemo zapreti vrata upanju številnih bolnikov in njihovih družin, ne smemo pa tudi ustvariti lažnih
NOVICE
V	Boljuncu pobuda za darovanje krvi
V	gledališču France Prešeren v Boljuncu bo danes dopoldne (med 8.30 in 13.uro) akcija darovanja krvi, ki jo bo izvedla posebna enota gori ške bolnišnice na pobudo Združenja italijanskih krovodajalcev AVIS.
Pri akciji lahko dnevno sodeluje največ dvajset darovalcev krvi, v Boljuncu pa bo danes med darovalci tudi župan Boris Pangerc. Kdor bi želel sodelovati pri naslednjih akcijah, lahko telefonira na št. 829251 ali pa 3785274 (otroška bolnišnica Brulo Garofolo).
Razpis javne dražbe KGS
Kraška gorska skupnost razpisuje javno dražbo za dodelitev čistilne službe Gorske skupnosti. Rok za predložitev ponudb zapade 19.januarja ob 12. uri.
V	razpisu so navedeni način in značilnosti javne dražbe. Vse nadaljnje informacije lahko zainteresirani dobijo na tajništvu Kraške gorske skupnosti od 9. do 13. ure ob delavnikih (razen sobote).
Vpis v občinski vrtec
DEVIN-NABREŽINA / V SOBOTO
Skupščina prostovoljnih gasilcev
Doslej opravili 167 posegov - Kmalu nov sedež?
V Cerovljah bo v soboto, 17. januarja, ob 11. mi, skupščina prostovoljnih gasilcev iz devinsko-na-brežinske občine, ki ji bo predsedoval novoizvoljeni župan Marino Vocci. Na srečanju bodo podali obračun dela prostovoljnih gasilcev v preketlem letu, beseda pa bo tekla tudi o mnogih drugih pomembnih zadevah. V prvi vrsti bo govor o novem operativnem sedežu občinske gasilske službe in o morebitni ustanovitvi občinskega urada za civilno zaščito, ki naj bi skrbel za tehnično in upravno koordinacijo prostovoljne organizacije.
Devinsko-nabrežinska prostovoljna gasilska služba šteje 35 prostovoljcev, ki so redno vpisani v to službo na podlagi deželnega zakona iz leta 1977. Ekipa razpolaga pri
svojem delu s terenskim vozilom in s protipožarnim tovornjakom na štirikolesni pogon s cisterno za gašenje požarov ter z drugimi prenosnimi napravami za gašenje gozdnih požarov. Doslej je služba opravila skupno 167 hitrih posegov za skupnih 649 m opravljenega dela. Na poziv deželnega operativnega centra za civilno zaščito je nekajkrat posegla tudi izven občinskega teritorija.
Pred nekaj meseci je oddelek prostovoljcev civilne zaščite iz Devina in Nabrežine sodeloval tudi pri reševalni akciji na območju Umbrije, ki jo je konec septembra prizadel močan proces. Takrat je ekipa delovala pod neposrednim vodstvom koordinacijskega centra za pomoč, ki so ga ustanovili pri prefekturi v Perugii.
Cristiano Degano
utvar, je mnenja Degano, za katerega je treba resne probleme reševati z resnim znanstvenim pristopom. Od tod zahteva po čimprejšnjem preverjanju učinkovitosti zdravljenja, ki ga izvaja priletni zdravnik iz Emilije.
V naši deželi bodo to preverjali predvsem v mednarodno priznanem onkološkem centru v Avianu, ministrstvo pa je med ustanove, ki bodo v to soudeležene, vključilo tudi tržaško otroško bolnišnico Bur-lo Garofolio. Njen znanstveni direktor Lorenzo Tomatis je bil namreč imenovan v vsedržavno znanstveno komisijo, ki bo proučila »metodo Di Bella«.
Ce bodo te raziskave obrodile konkretne in pozitivne sadove - je dejal še Degano - bo deželna uprava takoj ta način zdravljenja in predvsem ustrezna zdravila vključila v uradni seznam javnega zdravstvenega servisa.
Nekateri so vsekakor mnenja, da bi morala Dežela to narediti takoj, da bi lahko bolniki brezplačno dobivali zdravila (posebno so-matostatin) »metode Di Bella«. To so včeraj z interpelacijo deželnemu odboru zahtevali svetovalci Ferruccio Saro, Anna Sdraulig in Al do Ariis iz vrst »For-za Italia« ter Giancarlo Castagnoli, pripadnik stranke »Rinnovamento italiano« (lista Dini).
S tem aktualnim vprašanjem se bo danes ukvarjal tudi tržaški pretor Arturo Picciotto in to na osnovi pritožbe 62-let-nega moškega, ki se bori proti raku. Bolniku je neki zdravnik iz Veneta predpisal somatostatin, ki ga je na Tržaškem zelo težko dobiti, vrh tega pa je še zelo drag, tako da ga nekateri kupujejo celo v Švici in v Nemčiji. Moški, ki je somatostatin zaman iskal v tržaških lekarnah, je preko svojega odvetnika zahteval, naj zdravilo takoj vključijo v uradni seznam državne zdravstvene službe, tako da bi ga lahko pacienti dobili po znižani ceni ali pa brezplačno.
Pretor v kraju Maglie (Lecce) je pred nekaj dnevi s posebno odredbo pozval zdravstvene oblasti, naj takoj preverijo učinkovitost »metode Di Bella«; med prvimi, ki je pokazala zanimanje za ta način zdravljenja pa je bila deželna uprava iz Apulije. Ostali čakajo na znanstvene izvide, ki ji je naročila rimska vlada.
Zgoniška občinska uprava obvešča, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovcu za šolsko leto 1998/99. Zainteresirani starši se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu do vključno 31. januarja t.l. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju.
Prebeneg - prometni ukrep
Z odlokom dolinskega župana Borisa Pangerca so te dni zaprh za promet odsek občinske ceste v Prebenegu, in sicer v višini hišne številke 4. Ukrep so sprejeli potem, ko so ugotovih, da gre za nevaren odsek in da je za varnost prometa bolje, da ga začasno zaprejo.
Dve sporočili Numizmatičnega društva
Numizmatično društvo sporoča, da je Narodna banka decembra izdala kovance, posvečene 250-letnici rojstva barona Žige Zoisa. Kdor želi, lahko nabavi pri slovenskih bankah srebrne kovance z isto tematiko (cena 2.400 tolarjev) in zlatnike (cena 24.000 tolarjev). V načrtu so tudi jubilejni kovanci, posvečeni 50-letnici priključitve Primorske Sloveniji, toda trenutno ni še jasno, kdaj bodo v obtoku.
Društvo tudi vabi člane, da se udeležijo izleta v Gorico, ki bo v nedeljo, 18. januarja. Ogledali si bodo razstavo o Sakralnih znamenjih. Razstava prikazuje razvoj srednjeveškega gotskega lesenega kiparstva na Goriškem. Pri urejanju razstave je sodeloval član društva dr. Saša Quinzi, ki bo tudi vodil ogled. Zbirališče bo ob 15. uri pred vhodom v grad. Ogled bo trajal približno dve uri in pol, vstopnica v grad stane 7.000 lir. Za eventualne informacije lahko pokličete Andreja Stekarja v večernih urah na telefonsko št. 040/213280.
ČRNA KRONIKA / OPOLDNE
ŠOLSTVO / TRŽAŠKA POKRAJINA
Na Pesku z avtomobilom treščil v obcestno drevo
Na odseku ceste, ki pelje iz Bazovice proti Pesku se je včeraj malo po poldnevu pripetila prometna nesreča, ki pa na srečo ni imela hujših posledic. Voznik iz okohce Pordenona je izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je zavozilo s cestišča in treščilo v obcestno drevo. Trk je bil tako močan, da je voznik, cigar imena niso sporočili, z glavo prebil vetrobran. Z rešilcem so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so mu nuditi prvo pomoč. Na sliki (foto Križmantič); Razbitine avtomobila po trčenju v drevo.
Pozornost bogastvu na šolah
Zbrali bodo stare naprave, predmete in pripomočke
Kako zaščititi in ohraniti veliko zgodovinsko bogastvo, ki je zbrano na tržaških višjih srednjih šolah? To vprašanje je bilo v središču včerajšnjega srečanja na Tržaški pokrajini, ki so se ga poleg pokrajinskih odbornikov za šolstvo in šolske gradnje Sasca, za kulturo Poilluccija in za premoženje Scoccimar-ra udeležili predstavniki tržaškega šolskega skrbništva, spomeniškega varstva in arhivarske službe pri Furlaniji Julijski krajini ter številni ravnatelji tržaških višjih srednjih šol.
Sole predstavljajo pomebno kulturno bogastvo, je poudaril odbornik Sasco. Zato bi bilo nesmiselno, da bi ga izgubili ali pa bi postalo neizprosnega zoba časa. Prav tako bi bilo povsem neprimerno, da bi razne naprave, inštrumenti, šolski pripomočki in druga učila čepeli pozabljeni na podstrešjih ali skladiščih. Te naprave in predmeti so postali s časom del tukajšnje humanistične in znanstvene kulture, zaradi česar bi bilo prav, da bi jih ovrednotili in da bi dobili primerno mesto v posebnem muzejskem središču, ki bi bilo dostopno ne le dijakom in študentom, pač pa vsemu prebivalstvu.
Na srečanju so udeleženci iznesli številne predloge. Med temi je naletel na zelo ugoden odziv predlog vodje spomeniškega varstva Franca Bocchierija.
Predlagal je razstavo zgodovinsko pomembnih šolskih predmetov in gradiva v okviru vsakoletnega tedna o kulturnih dobrinah.
Cecilii Danieli diploma MDB »honoris causa«
Na tržaški šoli za menedžerje Master International Business so včeraj podelili diplomo MIB »honoris causa« Cecilii Danieli, predsednici podjetja Danieli. Diplomo je v imenu upravnega sveta konzorcija MIB izročil pooblaščeni upravitelj Claudio S ambri med prvim predavanjem v novem letu. Cecilia Danieli je prejela visoko priznanje zaradi »visokih zaslug pri upravljanju industrijske grupe, ki je pod njenim vodstvom utrdil razvoj na mednarodni ravni in dosegel na področju siderurških naprav vodilno mesto na svetu.«
Cecihi Danieli je bila dana čast prvega predavanja v letu 1998. Podjetnica je orisala mednarodne strategije drupe Danieli, pri čemer se je posebno zaustavila pri aktualnem vprašanju globalizacije modernega gospodarstva. Sledila je razprava, med katero je bil govor predvsem o kulturi tekmovanja in zadovoljevanja klientov, ki sta bili zmagoviti karti, na kateri so zaigrala italijanska industrijska podjetja, da so se uveljavila na svetu.
SPOMENIKI / PROTEST VLASTE VALENČIČ PELIKAN
OPČINE / PREDSTAVILI KNJIGO O FOJBAH
Ob obsodbah zahteva po ukrepih
Dejanje ostro obsodila tudi SKP
Ta razumevanje preteklosti je potrebna jasnost
Odločna obsodba zgodovinskega revizionizma
Po obsežni mazaški akciji, v kateri sc v nbci od sobote na nedeljo faSisti (tokrat so se storilci namreč podpisali MF-FT) oskrunili vrsto spomenikov padlim od Proseka do Boljunca, se nadaljujejo obsodbe podlega dejanja z istočasno zahtevo, da pristojne oblasti izsledijo in kaznujejo storilce. Včeraj si je oskrunjene spomenike od Proseka do Boljunca ogledala tudi Vlasta Valenčič Pelikan, generalni konzul republike Slovenije v Trstu in se poklonila spominu padlim ter sim-o no položila cvetje na spomenik padlim v Bazovici (foto KROMA). S tem je, o je sama podčrtala, v imenu države
nn^T11]6 °bsodila takšno vandalsko P e je, ki hoče v teh krajih ponovno iz-vati nestrpnost in sovraštvo. Napovedala je udi svoj jutrišnji protest proti takšne-inu početju pri vladnem komisarju De ,01SU’ na srečanju pa bo zahtevala tudi, da sile jevnega reda tokrat krivce izsle-CH° in kaznujejo. Kot je poudarila, sta odkritje in prijava storilcev še posebej pomembna v kontekstu današnjega konstruktivnega ozračja ter dialoga, ki vlada med republikama Itahjo in Slovenijo in sedanjega odnosa do slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Gre za ponovno nacifašistično pro-vokacijsko dejanje proti spomenikom, postavljenim v trajen spomin na žrtve
osvobodilnega boja, kar še enkrat dokazuje, daso v mestu skupine, ki se sklicujejo na nacistično ideologijo in v praksi izvajajo nasilje. Tako je mazaško akcijo označil pokrajinski odbor Stranke komunistične prenove, ki v sporočilu nadalje ugotavlja, da je v zadnjem času zaslediti vse večjo aktivnost omenjenih skupin, ki so se znesle nad priseljenci, prostitutkami, študenti in pripadniki skrajne levice. Stranka je posegla na raznih ravneh, tudi v parlamentu, z zahtevo po večjem nadzoru in preventivnimi ukrepi. Nujno pa bi bilo, piše v tiskovnem sporočilu, da bi na osnovi obstoječih zakonov zaprli sedeže organizacij, ki se odkrito sklicujejo na nacistično ideologijo. Stranka še poziva vse demokratične sile, naj ob ponovni provokaciji skupno nastopijo.
Svetovalec SKP v rajonskem svetu za Zahodni Kras Zdravko Babic pa je na predsednika sveta naslovil pisno zahtevo po obsodbi dejanja s strani sveta. Predlaga tudi, naj predsednik oz. svet posreduje organom javnega reda stališče, da tovrstna dejanja ogrožajo sožitje, in še, da bi oskrunjene spomenike očistili in spet primerno uredili na javne stroške, kar pomeni, da bi morala za to poskrbeti tržaška občina (za spomenike na njenem območju).
»Odločno obsojamo široko mazaško akcijo fašističnih skrajnežev, ki so v noči na nedeljo pomazali spomenike Nob.« Te so bile uvodne besede avtorice knjige Operazione foibe a Trieste Claudie Cemigoi ob priliki predstavitve njenega dela, ki je bila v ponedeljek zvečer v openskem Prosvetnem domu. Na srečanju, ki so ga organizirali Knjižnica P. Tomažič in tovariši, Skupina 85, krožek Istria in kulturni krožek Ob pečini -La rupe, vodil pa ga je psihiater Pavel Fonda, so o knjigi spregovorili avtorica ter zgodovinarja Nevenka Troha in Roberto Spazzah.
Cemigoieva je izpostavila problem sožitja in obrazložila, da ni zgodovinarka, tako da je njeno delo v bistvu časnikarska raziskava. Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem poglavju avtorica »obrazloži«, da se zgodovina Trsta ni začela 1. maja 1945; v njem analizira tedanjo stanje, govor je med drugim o nacionalizmu, o raznarodovanju, o deportacijah. Problem je poglaviten, je povedala, še najbolj sedaj, ko ljudje govorijo o miru in sožitju. Bistveno je tudi ne postavljati na isto raven rabljev in žrtev, a tudi antifašizem ne sme v pozabo. Zavedati se moramo, kaj je bilo, pravi Cemigoieva.
Drugi del obsega primerjalno analizo knjige Marca Pirine o umrlih v fojbah »Genocidio«. Iz njene študije izhaja, da so Pirino-vi podatki za 65 odstotkov zgrešeni, saj so večkrat ponovljene iste osebe z drugačnimi priimki, na seznamu so ljudje, ki so umrli povsem drugje in iz različnih razlogov itd. Temu sledi razlaga pojma besede
»infoibato«: ni res na primer, je dejala, da je bil marsikdo ubit samo zato, ker je bil Italijan. V večini primerov je šlo za pripadnike javnih sil ali za kolaboracioniste, poleg tega jih je v fojbah končalo le okoli štirideset, tako da ni mogoče govoriti o genocidu.
Avtorica analizira nato »tržaško mitologijo o fojbah«, v zadnjem delu pa se osredotoči na preiskavo javnega tožilca Pititta o fojbah in na prijavo odvetnika Sinagre. Knjiga se zaključi z analizo vloge Pirine in podobnih oseb, »katerih knjige težijo po zgodovinskem revizionizmu, a vse to v funkciji nekaterih načrtov,« je še povedala.
Besedo je nato prevzela Nevenka Troha, ki je izpostavila nesoglasja okoli jugoslovanske prisotnosti v Trstu. Nekateri so nanjo gledali kot na osvoboditev, a drugi kot na okupacijo, še kasneje pa kot na raznarodovanje. »Večina Slo-
vencev je občutila rodoljubni vzgib, kar je ostalo v spominu ljudi,« je med drugim povedala. Knjiga Černigojeve predstavlja odgovor ljudem kot je Pirina, ki ne iščejo resnice. »Z njihovega vidika so za genocide in zločine krivi slavokomunisti, nedolžni Italijani pa so le žrtve,« je dejala in dodala, da lahko le z zgodovonsko analizo ločimo rablje od žrtev. S Černigojevo se strinja, da so bili med kolaboracionisti tudi navadni državljani, ne soglaša pa s poglavjem, ki zadeva »Guardio civico«, kot tudi ne s trditvijo, da je CLN za čas jugoslovanske prisotnosti v Trstu sodeloval s fašisti (CLN je moral misliti na italijansko ozemlje, je dejala). Po njenem mnenju je najvažnejši del knjige poglavje o seznamih, Černigojeva je opravila »dobro delo«, a se Trohova ne strinja s trditvijo, da levičarske sile niso hotele
govoriti o fojbah. Zgodovinarka je zatrdila, da ni šlo za genocid, a večina ljudi, ubitih maja 1945, so bili naci-fašisti. »V Italiji je bila vedno težnja po pozabi fašističnih grozodejstev. Zgodovinarji in publicisti lahko kaj napravijo, a ne morejo nadomestiti politikov,« je zaključila.
Roberto Spazzali je podčrtal, da je za razumevanje preteklosti potrebna jasnost. Danes je to mogoče, saj so med drugim arhivi lažje dostopni. Knjiga »Genocidio« je lažniva, važna je tudi pazljivost s seznami, saj imajo zgodovinarji od vedno velike težave pri njihovem urejanju. S Cemi-goievo se strinja okoli bazoviških in openskih fojb, manj pa soglaša z njenimi trditvami o vlogi CLN. Kar zadeva zgodovinske študije, je potreben kakovosten skok, tudi nove generacije morajo biti bolj občutljive, je zaključil zgodovinar.
Aljoša Gašperlin
_____ŠOLSTVO / INFORMATIVNI SESTANKI OB VPISOVANJIH_
Starši želijo samostojne razrede
PREDAVANJE C. VELKOVRHA
Podobe s slovenske planinske poti v DSI
Starše, ki se te dni udeležujejo informativnih sestankov ob vpisih otrok v prve razrede osnovnih šol, najbolj žuli eno vprašanje: ali se bodo njihovi otroci učili v samostojnem razredu, ali pa - zaradi preskromnega vpisa - v razredu z učenci drugih starostnih stopenj. Gre takorekoč za temeljno vprašanje, ki je neposredno povezano s kvaliteto pouka.
Tudi na včerajšnjem informativnem sestanku svetoivanskega didaktič-nega ravnateljstva na osnovni šoli Otona Zupančiča pri Sv. Ivanu so starši otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali prve razrede na šolah tega ravnateljstva, spraševali o možnostih ustanovitve samostojnih razredov. Didaktična ravnateljica Marina Castellani jim je obrazložila, da je mogoče ustanoviti samostojni razred, Ce je v dveh razredih vpi-
sanih najmanj 13 učencev. Predvidevanja so sedaj še preuranjena. Tudi zato, ker že nekaj let ne velja več obveznost vpisovanja otrok v šolo na teritoriju, na katerem živi družina. Tako se lahko dogodi, da starši vpišejo svoje otroke v šolo na
drugem koncu mesta (na primer, ker je bližja delovnemu mestu staršev).
Otroške vrtce, ki spadajo pod svetoivansko didaktično ravnateljstvo, bo junija zapustilo 25 otrok (Sv. Ivan 6, Dijaški dom 5, Lonjer 5, Barko vij e 8, Greta 1). Doslej ni znano,
ali se bodo vsi vpisali v slovenske šole, možno pa je, da bo med slovenskimi prvošolčki tudi kak otrok, ki je obiskoval italijanski vrtec.
Na svetoivanskem didaktičnem ravnateljstvu delujejo štiri slovenske osnovne šole: Otona Zu-
pančiča pri Sv. Ivanu, Frana Milčinskega na Ka-tinari, F. S. Finžgarja v Barkovljah in Bazoviških junakov v Rojanu. Pri Sv. Ivanu in na Katinari poteka pouk v vseh petih razredih, v Barkovljah in v Rojanu pa v treh. Pri Sv. Ivanu, na Katinari in v Rojanu poteka pouk od ponedeljka do petka (s prosto soboto), v Bar-ovljah imajo pouk tudi ob sobotah.
Ob vpisu morajo starši izpolniti vpisno polo, ki jo dobijo v tajništvu, priložiti pa morajo potrdilo o cepljenju in rojstni list. Na tajništvu izpolnijo tudi formular o izbiri verouka ali alternativnih dejavnosti. Na posameznih šolah bodo imeli tudi informativne sestanke z učitelji, in sicer na Katinari jutri ob 16.30, v Rojanu v ponedeljek, 19. januarja ob 16.15, pri Sv. Ivanu istega dne ob 16.30, v Barkovljah pa v torek, 20. januarja ob 13. uri.
V ponedeljek, 12. januarja je bilo prvo tradicionalno srečanje v Društvu slovenskih izobražencev v novem letu. Gost je bil dr. Ciril Velkovrh, sicer upokojeni vodja matematične knjižnice v Ljubljani in urednik številnih publikacij z matematično vsebino. Dr. Velkovrh je tudi navdušen planinec, uredil je tudi šest planinskih vodnikov in večkrat razstavljal s svojimi fotografijami z gorsko oz. planinsko tematiko.
Prav temu pa je bil posvečen ponedeljkov večer DSI, ki je nosil naslov Podobe s slovenske planinske poti. Po uvodnem pozdravu predsednika društva Sergija Pahorja je dr. Velkovrh s pomočjo 144 diapozitivov prikazal slovensko planinsko pot od Pohorja do Ankarana s posebnim ozirom na »sakralne objekte« (kot jim
pravimo danes), to se pravi na cerkve, kapele in znamenja, ki jih najdemo na tej poti (trenutno je v Škofovih zavodih v Ljubljani razstava njegovih fotografij na to temo). Gost je pri tem razložil razliko med cerkvijo, kapelo in znamenjem, na koncu pa je tudi odgovoril na vprašanja prisotnih.
1.2.
BORŠT / PROSLAVA OBLETNICE NAPADA NA BUNKER
V spominih na preteklost se utrjuje narodna zavest
Kulturni spored s PD Slovenec in otroci osnovne šole
Učenci COŠ Fran Venturini iz Boljunca, Boršta in Peska (foto KROMA)
____BOLJUNEC / BOŽIČNI KONCERT_
Tržaški oktet navdušil
Kot vsako leto, občuteno in obenem prisrčno, so v Borštu tudi letos proslavili obletnico napada na bunker: 10. januar je za to breško vas eden izmed zgodovinskih datumov, ki ga niti minevanje Časa ne more izbrisati iz spomina ljudi, predvsem pa iz spomina tistih, ki so tedanje vojne dogodke neposredno doživljali. Iz leta v leto se v srenj ski hiši v Borštu s priložnostno prireditvijo poklonijo žrtvam bunkerja in obenem vsem vaščanom, ki so med drugo svetovno vojno dali svoja življenja v boju za svobodo. Tudi v letošnjem srečanju je bilo osnovno sporočilo tega konec koncev kulturnega dogodka nekakšen opomin, da bi se ob živem spominu na preteklost znali ravnati v našem svetu in v bodočnosti, da ne bi zaradi minevanja let pozabili na krvavi davek svojih vasi in da bi znali svetle vrednote padlih borcev in aktivistov prenesti tudi na mlajše rodove.
Od nacističnega napada na skrivališče v Borštu je minilo 53 let: za razmeroma majhno breško vas je bil to dogodek, ki je globoko pretresel že itak od vojne izmučeno vaško in sploh okoliško življenje. Tedaj je izgubila življenje četverica borcev, eden od teh je bil vašCan, v napadu je bil ranjen in nato v Rižarni sežgan. V borbenih imenih štirih žrtev 10. januarja 1945 -Vojka, Zitomira, Strele in Lisjaka - pa so simbolično združena imena vseh padlih: kot je v svojem govoru poudaril Jože Koren, je v tem »obredu spominske svečanosti, ki se iz leta v leto ponavlja, jasen namen, da se iz roda v rod prenaša legenda o brezmejni domovinski ljubezni naših ljudi in o njihovi pripravljenosti v NOB žrtvovati najveC, kar lahko človek žrtvuje - to je lastno življenje«. Koren je svoje razmišljanje posvetil pričevanju iz tistih
zloglasnih časov, razvil pa ga je tudi v današnjost: na vprašanje,, zakaj je sploh danes to vračanje v preteklost še potrebno, je odgovoril z navedbo vrste dogodkov, ki med drugim peljejo tudi v stalno sprenevedanje zgodovinske resnice.
Ne nazadnje je spomin na preteklost važno bodrilo pri zavzemanju za naše pravice, pri pokončnem gojenju svoje narodnostne zavesti. »Danes nihče ne zahteva, da bi tvegali lastna življenja, za lastno uveljavljanje pa se lahko vključujemo v razna društva, vpisujemo otroke v slovensko šolo, sodelujemo pri javnem zavzemanju za lastne pravice«.
Sobotne spominske svečanosti v Borštu sta se udeležila tudi podpredsednika pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Andrej Renar in Giorgio Marži, slednji je prisotne tudi nagovoril. Prireditev, za katero sta poskrbela krajevni odbor borčevske organizacije in domače PD Slovenec, je obogatil tudi kulturni spored: MePZ Slavec-Slovenec je pod vodstvom Danijela Grbca o tvoril svečanost z žalo-stinko, ob zaključku pa srečanje sklenil z borbenimi pesmimi. UCenci COS Fran Venturini iz Boljunca, Boršta in Peska so nastopili s prisrčnim recitalom, v katerem so v zboru podali kroniko napada na bunker in pa pesniška razmišljanja o vrednotah demokratičnega človeka, zapeli pa so ob spremstvu harmonike in pod vodstvom učiteljice Silvane Dobrila.
Ob napovedovanju Ivane Mahnič sta pred občinstvo stopili tudi Ivana Terčon in Klara Vodopivec, članici dramske skupine Metronom KD Valentin Vodnik: pod mentorstvom Nerine Švab sta podali izbor poezij iz Slovenskega pesništva upora.
Boljunska župnija in Mladinski dom prirejata že vrsto let, ob izteku božičnih praznikov, koncert božičnih pesmi. Prejšnja leta je bil koncert povezan z nagreje-vanjem otroškega risarskega natečaja na božični motiv. Letos pa so se odločili za izreden koncert s tem, da so povabili Tržaški oktet, ki je nastopil v boljunski cerkvi v soboto, 10. januarja zveCer.
V prijetnem vzdušju še božičnega časa so tako številni poslušalci prisluhnili bogatemu repertoarju različnih pesmi tako v slovenskem, latinskem, kot tudi angleškem jeziku. Okte-tovo izvajanje je bilo res odlično tako, da so poslušalci nagradili pevce z živahnim odobravanjem, saj te občuteno zapete božične pesmi in melodije uvajajo v zbranost in poglabljanje božične radosti. Se posebno toplo so bile sprejete črnske duhovne pesmi
in pa ruska narodna Od-mozvučno Gremit Ko-lokolčik, ali pa naše Kraguljčki, ki jo je Rudi Stopar s svojim tenorjem res dovršeno zapel. Ob zaključku pa je Oktet nagradil prisotne še s priljubljeno in svetovno znano božično pesmijo Sveta noč.
Oktetovce je v začetku pozdravil domači župnik msgr. Franc Vončina. Program večera in predstavitev Okteta je podala Mateja Metlika, medtem ko je priložnostno misel podal Drago Stoka, ki je predvsem poudaril bližanje se jubilejnega leta dvatisoč ter prošnjo in upanje za mir in sodelovanje med narodi v tretjem tisočletju.
Praznično vzdušje se je nadaljevalo še po koncertu v dvorani Mladinskega doma, kjer so si prisotni voščili vse dobro v ravnokar začetem letu 1998 ter ob zvokih narodnih pesmi, ki so jih člani okteta še dodatno zapeli.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
14.	januarja 1998 BOŽIDAR
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.46 -Dolžina dneva 9.06 -Luna vzide ob 18.52 in zatone ob 8.29
Jutri, ČETRTEK,
15.	januarja 1998
LOVRENC
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 5,1 stopinje, zračni tlak 1024 mb narašča, brezvetrje, vlaga 99-odstotna, nebo poo-blaCeno, morje mirno, temperatura morja 9,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Mat-teo Grasso, Ludovico Nicola Bressan, Giaco-mo Boschin.
UMRL JE: 80-letni Angelo Malfatti.
(dam)
Zh
POBUDA MOSP
Nekoliko drugačen način učenja angleščine
Tečaji angleščine so ponavadi vedno zasnovani na dolgbčasnem guljenju slovnic in dopolnjevanju nerazumljivih vaj v vadnicah. Živega jezika pa se lahko učimo tudi nekoliko drugače, na bolj zanimiv in privlačen način: to je s pomočjo angleških filmov.
Po uspehu, ki ga je doživel tečaj knjižne slovenščine, se je MOSP odločil za zanimivo pobudo. Vsak drugi četrtek bo v Peterlinovi dvorani, v Ul. Donizet-ti 3, na vrsti angleški film, pri katerem bomo
lahko prisluhnili jeziku, ki je že postal univerzalen in brez katerega skoraj ne moremo po svetu.
Prvi tovrstni film bo-Tvvister, v programu pa je še drugih devet izvrstnih fimov, kot so Hamlet, The Kunch-back of Notre Dame, Apollo 13, The Engli-sh Patient in drugi.
Vse projekcije bodo na platnu. Nekoliko drugačen tečaj angleščine se bo začel v četrtek, 15. januarja.
Filme bo predstavil Tomaž Susič.
JC
I LEKARNE
Od ponedeljka, 12. do sobote, 17. januarja 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 15 (tel 639042), Ul. Tiziane Ve-cellio 24 (tel. 633050), Milje - Lungomare Vene-zia 3 (274998).
Nabrežina	(tel.
200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
.Ul. Roma 15, Ul. Tiziane Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Milje - Lungomare Venezia 3.
Nabrežina	(tel.
200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. S. Giusto 1 (tel.308982).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 15.00,
17.30,	20.00, 22.30 »Sette anni in Tibet«, r. Jean- Jac-ques Annaud, i. Brad Pitt.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.00, 20.00, 22.00 »Big Fish«, r. Stefan Schvvartz.
' EKCELSIOR - 17.30, 19.55, 22.15 »La vita e bella«, r. Roberto Benigni.
AMBASCIATORI -
16.30,	18.20,	20.15,
22.15 »II matrimonio del mio migliore amico«, i. Julia Roberts.
NAZIONALE 1	-
17.00,	19.30, 22.00 »L’av-vocato del diavolo, i. Keanu Reeves, Al Pacino.
NAZIONALE 2	-
16.30,	18.20,	20.15,
22.15 »Špice Girls«. NAZIONALE 3	-
16.00,	18.00,	20.05,
22.15 »007- il domani non muore mai«, i. Pier-ce Brosnan.
NAZIONALE 4	-
16.00,	17.40 »Hercules«;
20.20,	22.15 »La seconda guerra civile americana«, r. Joe Dante, i. Joanna Cassidy, James Cobum.
MIGNON - 16.00, 22.00 »Bestial Fantasy«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30,
18.20,	20.15, 22.10 »Tre uomini e ima gamba«, i. Aldo, Giovanni, Giacomo.
ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 »Chinese Box«, r. Wayne Wang, i. Jeremy Irons, Gong Li.
S PRIREDITVE
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, KD LIPA in ŽUPNIJA SV. MARIJE MAGDALENE - BAZOVICA vabijo na koncert iz niza TAKO PA M3 POJEMO v petek, 16. januarja 1998 ob 20.30 v župnijski cerkvi v Bazovici. Koncert bosta oblikovala ŽPZ Glasbene
matice - Trst in MePZ Obala iz Kopra. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni nakupu zdravstvene opreme za mostarske otroke.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MOSP
(Ul. Donizetti 3) vabita v soboto, 17. januarja ob 19. uri na VIL SLOVENIJA PARTY (slovesen sprejem s kulturnim programom, šampanjcem in družabnostjo ob obletnici mednarodnega priznanja samostojne Slovenije). Nastopili bodo: recitatorji gledališkega krožka Slovenskega kulturnega kluba, ZPZ Vesna iz Križa, mladi glasbeniki, uvodni pozdrav - predsednica SKK Jasna Simčič, slavnostna govornica - Lučka Kremžar De Luisa. Častni gost bo pisatelj Zorko Simčič.
PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi ob priliki vaškega patrona sv. Antona v soboto, 17. t. m. ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na ogled glasbene veseloigre v domačem narečju »Nemalo smjeha, nemalo joka in dueste konfežjuona«. Nastopa dramska skupina PD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec. Ponovitev bo v nedeljo, 18. t. m., ob 18. uri.
KONCERT KOMORNEGA ZBORA A VE iz Ljubljane - nedelja, 25. januarja ob 16. uri v župnijski cerkvi v Rojanu. Na sporedu bodo sakralne skladbe raznih avtorjev ter vrsto slovenskih božičnih pesmi. Zbor bo istega dne ob 9. uri pel Lojzeta Mava pastoralno mašo pri slovenskem bogoslužju v Rojanu, ki ga prenaša slovenska radijska postaja. Zborovodja Andraž Hauptman, organist Tone Potočnik. Prirejata Slovenska župnijska skupnost v Rojanu in slovenska glasbena šola Koncertna pobuda -Rojan.
SLOVENSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO J.
V. Valvasorja vabi v nedeljo, 18. t. m. vse člane in ljubitelje umetnosti na voden obisk razstave Sakralna znamenja, ki je na ogled na Goriškem gradu. Zbiranje bo ob 15. uri pred vhodom v grad (pod beneškim levom sv. Marka). Ogled bo vodil dr. Saša Quinzi, ki je sodeloval pri postavitvi razstave. Cena vstopnice 7.000 lir. Informacije Andrej Stekar, tel. 213280 (v večernih urah).
CE SI ZELIS privoščiti štiri nedelje na snegu in v dobri družbi, pridruži se izletnikom KD Valentin Vodnik: v nedeljah 18. in 25. januarja ter 1. februarja gremo na Kan-zel. Odhodi bodo iz San-ce ob 6. uri, vpisovanja zbirajo v trgovini pri Martini Mauri v Dolini, informacije dobite na tel. 0338-5032176.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. januarja avtobusni izlet na Zon-colan. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška 131 na Opčinah, v ponedeljek, 19. januarja in v sredo, 21. januarja od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859 in 299573.
SK DEVIN organizira smučarski izlet v nedeljo, 25. januarja na Ci-vetto Alleghe. Informacije in vpisovanje ob torkih zvečer na sedežu društva v Cerovljah od 20.30 do 21.30 na tel. 2916004 ali vsak dan na tel. 200782.
3 SOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI seznanja z razporedom informativnih sestankov na posameznih vrtcih v zvezi z vpisom uCencev v 1. letnik otroškega vrtca. OTROŠKI VRTCI: v Mačkoljah danes, 14. t. m. ob 15.30; v Boljuncu, 16. t. m. ob 16.30; v Borštu, 21. t. m. ob 16.30.
DRŽAVNI POKLICNI ZAVOD JOŽEF STEFAN in DRŽAVNI TEHNIČNI ZAVOD ŽIGA ZOIS vabita starše dijakov III. razredov srednjih šol na informativni sestanek danes, 14. januarja ob 18. uri na sedežu zavoda J. Stefan, Ca-nestrinijeva ploščad 7.
OSNOVNA SOLA BAZOVIŠKI JUNAKI v Rojanu obvešča starše otrok, ki so rojeni leta 1992, da je Cas vpisa v prvi razred.
OSNOVNA SOLA BAZOVIŠKI JUNAKI v Rojanu, Ul. Montorsino 2 (tel. št. 414579), bo v šolskem letu 1998/99 delovala od ponedeljka do petka z vsakdanjim podaljškom, v katerem se bodo razvrstile glasbene in športne dejavnosti ter informatika. Sobote so proste. V primeru določenih potreb staršev sodeluje šola z vzgojnimi ustanovami. V isti stavbi deluje tudi podružnica sr. šole I. Cankar. Informativni sestanek na šoli Bazoviški junaki bo v ponedeljek, 19. t. m. ob 16.15.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča starše otrok letnika 1992, ki jih nameravajo vpisati v prve razrede naših šol: OS O. Župančiča pri Sv. Ivanu (tel. 567459), OS F. Milčinskega na Katinari (tel. 910302), OS Bazoviških
junakov v Rojanu (tel. 414579) in OS F.S. Finžgarja v Barkovljah (tel. 43015) in v prvi letnik vrtcev v Barkovljah in v Lonjerju, da sprejemamo vpisovanja do 26. januarja. Informacije nudimo tudi telefonsko na št. 567459.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešča, da sprejema vpise v 1. RAZRED OSNOVNE SOLE in v 1. LETNIK OTROŠKEGA VRTCA do 26. t.m. po naslednjem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 8.30 do 16.3.0; ob torkih, Četrtkih in petkih od 8.30 do 13.30; ob sobotah od 8. do 13. ure. Informacije nudijo tudi telefonsko na št. 228282. Naslov ravnateljstva: osnovna šola P. Vo-ranca - Dolina, 419.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sprejema vpise v L razred osnovne šole in L letnik vrtca do vključno 26. januarja 1998 - vsak dan od 9. do 11. ure. Informacije na tel. št. 211119.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da je rok za vpisovanje v I. razred osnovne šole in I. letnik otroškega vrtca do vključno 26. januarja 1998. Vpise sprejemajo v tajništvu -Ul. Frausin, 12 - vsak dan od 9. do 11. ure. Informacije na tel. št. 773411.
ZGONISKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovcu za šolsko leto 1998/99. Zainteresirani starši se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu do vključno 31. januarja t. 1. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul.
Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30.
^ OBVESTILA
ADMINISTRACIJA ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKEGA PREMOŽENJA - Prosek vabi vse domače organizacije, društva in vaščane na sestanek, ki bo danes, 14. januarja ob
20.30	v Kulturnem domu na Proseku. Na sestanku bo odbor podal obračun opravljenega dela ter poročal o važnih pobudah in naCrtih, ki jih ima v programu. Vabljeni!
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na diapredavanje prof. Sonje Gregori TIBET, DEŽELA NA STREHI SVETA jutri, 15. januarja v Gregorčičevo dvorano z začetkom ob 20.30.
DRUŠTVO PRIJATELJSTVA v Trstu vabi elane in prijatelje na sestanek, ki bo jutri, 15. januarja ob 16. uri v Ul. Donizetti 3, prvo nadstropje.
MOSP (Ul. Donizetti, 3) vabi jutri, 15. januarja, ob
19.30	na ogled filma v originalu TVVISTER (ZDA, VVarner Brothers, 1996, L: Bill Paxton, Helen Hunt). Film, ki je prvi serije filmov v angleščini, bodo projecirali na platno. Ogled je še posebno priporočen vsem itstim, ki se učijo angleščino.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja 22. t. m. ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, predavanje na temo Tibet - dežela na strehi sveta. Predavala bo prof. Sonja Gregori. Vljudno vabljeni!
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TOMAŽIČ sporoča, da bo prva vaja celotnega ansambla v
8. NAKUPNIH BONOV po L. 1.000.000
ŠT. 489390	Zadruga - Rivendita Sociale ŠT.	571835	Zadruga	- Rivendita	Sociale
ŠT. 648456	Usnjeni izdelki Roberta	ŠT.	418986	Zadruga	- Rivendita	Sociale
ŠT. 539610	Usnjeni izdelki Roberta	ŠT.	442569	Oblačila	K. & G.
ŠT. 604461	Zlatarna Sossi	ŠT.	259030	Zadruga	- Rivendita	Sociale
2.	ŠT. 609499 Slaščic. Saint Honore
3.	ŠT. 642996 Zadruga - Rivendita Soc.
12.	ŠT. 094691 Gostilna Veto
13.	ŠT. 321910 Zadruga - Rivendita Soc.
4. ŠT. 638156 Zelezn. Nuova Tecnoutensili 14. ŠT. 516946 Zadruga - Rivendita Soc.
5.	ŠT. 378699 Zadruga - Rivendita Soc.
6.	ŠT. 617926 Avtoklepar Guštin
7.	ŠT. 346621 Zadruga - Rivendita Soc.
8.	ŠT. 378971 Zadruga - Rivendita Soc.
9.	ŠT. 649531 Usnjeni izdelki Roberta
10.	ŠT. 639448 Usnjeni izdelki Roberta
CREOTO
C00PERAT1V0
BANCA Dl CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
UL Ricreatorio, 2 - Opčine (Trst) - Tel. 040/21491

REZERVE
1. ŠT. 457696 Zelezn. Nuova Tecnoutensili 11. ŠT. 152107 Zadruga - Rivendita Soc.
1
15.	ŠT. 562906 Draguljarna Malalan
16.	ŠT. 152418 Zadruga - Rivendita Soc.
17.	ŠT. 562609 Draguljarna Malalan
18.	ŠT. 001128 Nad. delizaavt. Cazzador
19.	ŠT. 465962 Zadruga - Rivendita Soc.
20.	ŠT. 225500 Frizerski Salon Maida
petek, 23. t. m. ob 20.30.
UPRAVNI ODBOR GLASBENE MATICE sklicuje redni občni zbor v petek, 23. januarja ’98 ob 18. uri v prvem sklicanju in ob 19. uri v drugem sklicanju v Razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno.
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO MAGNET prireja v prostorih srednje šole Igo Gruden v Nabrežini nov sklop tečajev likovnega izražanja za odrasle. Tečaj bo vodila umetnica Ani Tretjak. Primeren je predvsem za tiste odrasle, ki se želijo ponovno približati likovnemu ustvarjanju. Tisti,. ki ga tečaj zanima, naj pokliče na telefonsko številko 220680. Število mest je omejeno.
MOSP vabi vse mlade na PLESNI TEČAJ za popolne začetnike in nadaljevalni plesni teCaj. Tečaj (10 sreCanj), na katerem se bomo učili osnovnih korakov in figur plesov boogie-vvooggie, tango, fox trot, cha-cha-cha, počasni valček, merengue in mambo triestino bo vsak torek (prvo srečanje bo 27. t. m.) ob 20. uri v Marijinem • domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia). Informacije in prijave: urad Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846 (od 9. do 17. ure -vprašati po Alenki).
CELODNEVNA OSNOVNA SOLA PINKA TOMAŽIČA v Trebčah sporoča, da je na razpolago zbirka kolednic Bog vaš živi, na šoli v Trebčah št. 33, tel. št. 214300 od 8.15 do 16.15 ali na sedežu ZSKD, v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, od 9. do 17. ure.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse, ki bi radi sodelovali na 31. sprevodu Kraškega pusta v soboto, 21. februarja, da lahko dvignejo prijavnice v baru KD Tabor na Opčinah v opoldanskih in večernih urah. Vse sodelujoče tudi opozarja, da morajo k tehnični prijavi dodati tudi točno število oseb, ki bodo prisotne na vozu.
ZSKD obvešča lastnike umetniških del (akvarelov, perorisb, karikatur) mojstra Roberta Hlavatyja, da so v teku priprave za razstavo ob dnevu slovenske kulture (otvoritev bo 5. februarja). Ce želite sodelovati in nam vljudno posredovati omenjena dela, nas Cimprej pokličite na telefonsko št. 040/635626 ob delovnem urniku. Hvala.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI
Evald Antončič - Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca januarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki ..žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisuje LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoja dela lahko oddate najkasneje do 2. februarja referentom SKK na slovenskih višjih šolah ali na sedežu SKK, Ul. Donizetti 3 Trst (tel. 370846, fax: 633307), vsak dan od 9. do 17. ure. Nagrajevanje najboljših del bo 7. februarja, ob dnevu slovenske kulture.
SK BRDINA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja
za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859.
KD FRAN VENTURINI obvešča cenjene člane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do
18.30,	Četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do
16.30.
KNJIŽNICA Pinko Tomažič in tovariši bo do nadaljnjega zaprta zaradi popravil v Prosvetnem domu.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času.
H
ČESTITKE
Mala HELENA je na svet privekala, mamico Jano in očka Petra osrečila. Z njima se veselijo nona Milena, no-no Mirko, pranona Lojzka, teta Nataša, stric Paolo in bratranca Danjel in Emil.
Pekarna Cok je dobila drugi par rok. Jani in Petru se je rodila hci HELENA, ki bo v peC nosila polena. Novi družini želimo sreče in zdravja - sodelavci.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
PRED DNEVI se je v Re-pnu izgubil družaben, rdeč mucek, z modro ovratnico. Najditelja iz srca prosimo, naj kliče na številko 567876.
PRENOSNI TELEFON Startac Gold Motorola by TIM prodam po ugodni ceni. Dvojna garancija Motorola in TIM. Tel. 0335-8045700 ali 040/232151 v večernih urah.
V	CENTRU NABREŽINE oddamo v najem upeljan bar-tobakarno-prodajalno Časopisov. Za informacije tel. na št. 200278 ali 200219.
V	DOLINI dajemo v najem pritlične prostore, primerne za urad ali skladišče. Tel. 228519.
GROSISTIČNO PODJETJE v zlatarskem sektorju z zadostnimi finančnimi sredstvi, s sedežem v Trstu, išče zaradi pomanjkanja operativnega in vodilnega kadra, išče podjetje iz iste ali podobne panoge, ki bi bilo zainteresirano pristopiti s kapitalom in bi prevzelo vodstvo, garantirano s pravno pogodbo za daljšo dobo. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Zlato«.
DAJEMO V NAJEM trgovino jestvin s sadjem in zelenjavo na Proseku. Tel. na št. 251310 ob delavnikih v dopoldanskih urah.
DVE GOSPE srednjih let z iskušnjami nudita 24-ur-no pomoč ostareli osebi s tedensko izmeno. Tel. 00386-609-650263.
OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio.
OSMICO sta odprla Danila in Mirko, Zabrežec št. 4.
OSMICO je odprl Emil PuriC, Repen 15.
OSMICO ima odprto Mario Milic, Zgonik 71.
OSMICO ima odprto Radovan Semec v Prečniku.
OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briščak, Brišče 3.
PRI KUKUKOVIH v Doberdobu so odprli agroturi-sticno dejavnost. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140.
PRISPEVKI
Ob obletnici smrti drage mame in none Mile Sosič daruje Božica z družino
50.000	lir za SKD Tabor.
V	spomin na Sergia Vatovca darujeta Ferdinand in Cvetka Kuret 100.000 lir za ricmanjsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Antona Stoparja darujejo svakinja Nina in nečaki Viktor, Dino in Sandra z družinami 200.000 lir za Tržaški oktet in 200.000 lir za Združenje starši skupaj.
V	spomin na Antona Stoparja daruje Zora Pelan
100.000	lir za Združenje starši skupaj.
Namesto cvetja na grob prijateljice Mile Bucik - Modrijan daruje Rosanda Godina 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob sestre Ljudmile Bucik vd. Modrijan daruje Iva Ščuka
50.000	lir za stadion 1. maj.
GeC TOURS priporoča: Tura po kubi + letovanje v VARADERU: 1.-15. april.
Cena 2.800.000 lir vključuje let iz Trsta, hoteli 3/4*, polni in pol penzioni, ogledi, vodič, takse, vizum.
»MISTIČNA INDIJA«: 20. 3. iz Trsta, 11 dni, 2.320.000 lir TO NI VSE! tel. 0038666-549588
OBVESTILO NAROČNIKOM Primorskega Dnevnika
Prosimo vse NOVE NAROČNIKE Primorskega dnevnika, ki so plačali naročnino na bančnih zavodih, da čimprej sporočijo svoj naslov tajništvu Primorskega dnevnika, tel. št. 7796600, da ne bo prišlo do zamud pri dostavljanju dnevnika na dom.
Obenem prosimo vse naročnike, da ob vplačevanju naročnine navedejo točno ime in naslov naročnika.
Uprava Primorskega dnevnika
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
V	spomin na pokojno Tončko Kapun darujeta Nadja in Andrej Kapun 50.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka.
Namesto cvetja na grob Tončke Kapun vd. Lukša darujeta Elvira Rupel vd. Bukavec in Danilo Bukavec
50.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Tončko Kapun darujeta Boženka in Mario Rustja 25.000 lir za AO Jaka Stoka.
Stanko Vodopivec daruje
15.000	lir za Pevski zbor upokojencev z Brega.
Namesto cvetja na grob Ludvika Vodopivca darujeta družini PuriC in Calzi (Repen) 50.000 lir za Skupnost Družina OpCine.
Ob prerani izgubi nepozabnega Feliceja Ostrouške se žalovanju žene Anice in sina Edija pridružuje
Aleksander Jerič z družino
Ob boleči izgubi dragega nonota izreka odbornici Valentini iskreno sožalje
SKD Vigred
ZAHVALA
Družina Pertot se zahvaljuje vsem, ki so ji bili blizu ob težki izgubi dragega
Giuseppeja
Pertota
(PINOTA)
Trst, Repen, Stuttgart, 14. januarja 1997
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi
Felice
Ostrouška
Žalostno vest sporočajo žena Ana, sin Edi, sestra Angela, svakinja Silvia, svak Sergio in ostalo sorodstvo
Pogreb bo v petek, 16. t. m. ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v opensko cerkev.
Opčine, 14. januarja 1998
Slovensko deželno gospodarsko združenje se klanja spominu Feliceja Ostrouške, dolgoletnega in prizadevnega člana vodstvenih organov organizacije, ter izreka hudo prizadetim svojcem iskreno sožalje.
KD Kraški dom se klanja spominu Feliceja Osrtouške in izreka občuteno sožalje ženi Anici in sinu Ediju.
Ob nenadni izgubi Feliceja Ostrouške izreka svojcem občuteno sožalje
Upravni odbor KRD Dom Briščiki
Ob nenadomestljivi izgubi priznanega gospodarstvenika ter vsestranskega kulturno-prosvetnega delavca in predvsem človeka plemenitega srca Feliceja Ostrouške izreka iskreno sožalje družini
firma Farco
Odbor in člani zadruge Naš Kras se klanjajo spominu svojega podpredsednika
FELICEJA OSTROUSKE in izrekajo iskreno sožalje hudo prizadeti Anici in sinu Ediju
Naš predsednik nadzornega odbora FELICE OSTROUSKA nas je za vedno zapustil. Naj mu bo lahka domača zemljica, gospej Anici in sinu Ediju ter svojcem pa najgloblje sožalje odbornikov in članov
SD Polet
Ob nenadni izgubi dragega Feliceja sočustvujejo z Anico in Edijem
Bojana in Ladi Jazbec, Anica in Marcelo Malalan, Irma in Egon Kraus, Majda in Srečko Sedmak, Anica in Marčelo Svagelj ter Irma in Stojan Udovič
TRŽIŠKO OBČINSKO GLEDALIŠČE / PRIMER KAFKA
VIDEM / GLEDALIŠKA SEZONA CONTATTO
Ovadia tokrat s Kafko razpleta niti jidiša
Predstava bo na sporedu še v Pordenonu
Shakespeare oz. Shakespea po Cappucciu
Umetniško pot Manija Ovadie označuje svojstveno iskanje korenin, usmerjeno tudi v prikazovanje širšemu občinstvu kulturne dediščine židovskih skupnosti, ki so živele v raznih vzhodnoevropskih državah. Te skupnosti je ob veri označevalo predvsem dvoje: jezik jidiš, ki je že skoraj izumrl, kot ponavlja Ovadia na raznih predstavah, in pa glasba klezmer, ki se je v zadnjih letih, tudi po zaslugi Monija Ovadie in glasbene skupine TheaterOrchestra, uveljavila na mednarodni ravni. Prav z nastankom te skupine leta ’90, ko se med drugim utrdi še sodelovanje z milanskim centrom CRT Artificio, se začne najuspešnejši del umetniške poti Monija Ovadie. Zaznamujejo ga številne nadvse uspele predstave, kot na primer Oylem Goylem, v katerih je Ovadia kot avtor (ali soavtor) in izvajalec, odlično povezal nadvse zabavne, čeprav trpko avtoironične židovske zgodbice z glasbo klezmer.
Njegovo odkrivanje posebnosti židovske kulture vzhodnoevropskih držav (Moni Ovadia se je rodil leta ’46 v Plovdivu) je krenilo tudi na širša in splošnejša področja, tako je Zidovsko vprašanje vokviril v splošno nacistično preganjanje in morijo, v svojem zadnjem gledališkem delu pa si je za posebnega vodnika v odkrivanje židovske duševnosti izbral znanega pisca Franza Kafko. Predstavo II caso Kafka (Primer Kafka) sta napisala Moni Ovadia in Roberto Ando, ki je delo tudi režiral. Produkcijo centry CRT Artificio in stalnega gledališča Bion-do iz Palerma v sodelovanju s skladom Toscana Spetta-colo so uvrstili tudi v letošnjo ponudbo tržiškega Občinskega gledališča, že prej je bila predstava na sporedu v videmskem gledališču Palamostre za abonente sezone Teatro Club, konec tedna pa si bo mogoče Primer Kafka ogledati še v pordenonski dvorani Concordia. V Pordenonu so namreč letos pripavili Morfiju Ovadii poseben hommage z nizom prireditev, ki so se začele že prejšnjo soboto, zaključile pa se bodo 5. februarja.
Primer Kafka je za avtorja gledališkega dela primer odkrivanja svojih Zidovskih korenin: Kafka je namreč kot veliko drugih pripadnikov židovske skupnosti v Pragi pisal v nemščini, za jidiš ga je navdušil igralec Jiz-chak L6wy, ki je nastopal v sloviti praski kavami Sa-voy. Kafkov oče je ostro nastopil proti temu prijateljstvu, kot je tudi sicer bil skrajno strog do lastnega sina, kot je (pre) obsežno prikazano tudi v predstavi. Tudi drugače je predstava nekoliko razvlečena, predvsem pa nekako niha med prikazovanjem Kafkovih občutkov in predstavljanjem že znanega Ovadiovega »jidiš repe-toarja«. Moni Ovadia nastopa kot Lowy in tudi kot Ovadia-predstavljalec Kafkove zapuščine, v vlogi mladega Kafke nastopa Alexandre Vella (na sliki z Ovadio), v predstavi pa še igrajo in pojejo Lee Colbert, Olek Min-cer in Ivo Bucciarelli, nemški glas Kafki je posodil Brano Ganz, nastopajoče pa spremlja odlični ansambel TheaterOrchestra. Številno občinstvo v Tržiču so predvsem navdušili glasbeno-zabavni vložki v stilu »tradicionalnega« programa Ovadie in njegovih, (bip)
Literarne nagrade Nonino
Nagrade, ki jih že 23. leto podeljuje podjetje Nonino, bodo tokrat prejeli libanonski pisatelj Amin Maa-louf, etnolog Fosco maraini in francoski filozof Rene Girard. Podeliti jih bodo 31. januarja v Percotu.
V okviru sezone Teatro Contatto je videmski Centro Servizi Spettacoli minuli konec tedna predstavil delo mladega blizu Neaplja rojenega gledališkega avtorja in režiserja Ruggie-ra Cappuccia. Shakespea Re di Napoti (Shakespea, neapeljski kralj). V predstavi, ki je nastala že leta 1994 in v kateri nastopata Claudio Di Palma in Ciro Damiani, Cappuccio pripoveduje o igralcu Desideriu, ki se po dvajsetih letih odsotnosti smrtno bolan vrne v rojstni Neapelj. Staremu prijatelju Zoroastru, ki ga sprašuje o skrivnostnem izginotenju pri komaj šestnajstih letih, pripoveduje, da je tistega usodnega dne srečal velikega angleškega dramatika, ki mu je neapeljski vicere za eno noč prepustil prestol; ta ga je odpeljal s sabo v London, mu zaupal vloge velikih junakinj svojih tragedij in mu posvetil niz sonetov. Je to resnica, Blodnja umirajočega ati prazno hvalisanje? Dokaz naj bi Desiderio hranil v skrinji, ki jo je rešil iz morja, vendar je voda zbrisala pisavo, in na veliki stiki, ki jo je Zoroastro na prijateljevo prošnjo izmaknil iz kraljeve palače, ko pa z nje odstrani ovoj, odkrije le
prazen okvir, ki na odru uokvirja truplo umrlega Desideria.
Gledališke predstave Ruggiera Ca-puccia, ki so sicer tudi vizualno polne sugestivnih elementov, so grajene za zvočnosti besed, ki slonijo na italijanskih narečjih, zlasti neapeljskemu. Njegova najuspešnejša postavitev je vsekekor Desideri mortali (Smrtne Zelje) iz leta 1996, ki se navdihuje pri slovitem Gattopardu in ki je bilo lani na sporedu tudi v Trstu v okviru festivala sodobne italijanske dramatike, manj posrečena je bila njegova reinterpretacija Kralja Ojdi-pa, ki jo je leta 1997 postavilo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine v režiji Antonia Calende.
V delu Shakespea Re di Napoti je Capuccio združil Shakespearovo baročnost z barvitostjo starega rodnega dialekta, žal pa nevajenim in neukim gledalcem s severa marsikdaj uide smisel dialoga med nastopajočima, ki pa vsekakor suvereno napolnita oder. Na sobotni predstavitvi v Vidmu jima je občinstvo na koncu dolgo ploskalo, čeprav je med predstavo marsikomu pozornost večkrat zaplavala drugam.	rhnv)
V samostanu v Rosazzu nastop tria Michelazzi-Favento-Antoni
Ob koncu prejšnjega tedna je občina Manzano priredila zanimivo srečanje o fiziku in inženirju Galileu Ferrarisu, pri katerem so sodelovati tako znanstveniki kot kulturni delavci in filozofi iz različnih univerz (Trst, Padova, Videm). Ker se je Galileo Feraris tudi živo zanimal na glasbo, je celotno manifestacijo slavnostno zaključil koncert, na katerem se je predstavil novonastali trio, ki ga sestavljajo flavtist Michelazzi, violončelist Massimo Favento in čem-balistka Luisa Antoni (na sliki). V dvorani samostana v Rosazzu je komorna skupina odigrala zanimiv spored, ki je obsegal skladbe Svveelincka, Bacha, Hand-la, Marcella in Vivaldija
Milanski
poklon
Strehlerju
V ponedeljek zvečer so se na seji milanskega občinskega sveta pokloniti spominu nedavno preminulega tržaškega režiserja Gior-gia Strehlerja, katerega ime je najtesneje povezano z milanskim gledališčem Piccolo Teatro. O njem in njegovem delu je govoril predsednik obči-skega sveta Massimo De carolis, ki je ob zaključku zatrdil, da je Milan s Strehlerjem izgubil eno vodilnih osebnosti na kulturnem področju in vplivnega veleposlanika milanske kulture v svetu.
HELSINKI / REVIJA ZA SODOBNE UMETNOSTI
M. M. Pungerčar v Siksi
Obsežna predstavitev slovenske umetnice v zadnji številki
Revija za sodobno umetnost Siksi, ki izhaja v Helsinkih na Finskem, je v zadnji, tematski številki, posvečeni umetnosti "nove Evrope" (letnik 12, številka 4, zima 1997) med devetimi umetnicami in umetniki predstavila tudi Marijo Mojco Pungerčar; umetnico predstavljajo predvsem kot avtorico instalacij in performansev, ki jih je Pungerčarjeva v zadnjih letih izvedla v Ljubljani, Duesseldorfu, New Yorku in Baltimoru.
Uredništvo revije - če-trtletnika Siksi (siksi v finščini pomeni zato) je tematsko številko pripravilo v sodelovanju z mrežo Sorosovih centrov za sodobne umetnosti in na podlagi predlogov iz
posameznih centrov izbralo skupno devet umetnikov: Nebojšo Seriča iz Sarajeva, Ginta Gabransa iz Rige, Renato Poljak iz Zagreba, Jegorja Ostrova iz St. Petersburga, Borisa Ondreicko iz Bratislave, Vadima Ceckorskega in Miroslava Kulčitskega iz Odese, Hubena Cerkelova iz Sofije in Marijo Mojco Pungerčar iz Ljubljane.
Marijo Mojco Pungerčar je v reviji predstavil njen zunanji urednik Liutauras Pšibilskis; članek je naslovil Ostati živ v katerikoli mogoči situaciji. Pungerčarjeva se je v Ljubljani zadnjič predstavila v sklopu razstave U 3, ko je v okviru projekta Manekeni oblekla izbrane javne spomenike.
Umetnica je končala
Likovno akademijo v Ljubljani in se nato študijsko izpopolnjevala na Dunaju. Leta 1996 se je kot štipendistka Celjskih mednarodnih likovnih tednov izpopolnjevala v Duesseldorfu ter v okviru programa Artslink v New Yorku.
Revija Siksi izhaja od leta 1986. Osredotoča se na sodobno umetnost, predvsem nordijsko, obenem pa tehtno obravnava dogajanje na mednarodnem umetnostnem prizorišču. Od predlanskega leta dalje izhaja v angleščini. V omenjeni številki je predstavljen tudi Vuk Cosič, spletni umetnik, ki deluje v Sloveniji, so sporočili iz So-rosevega centra za sodobne umetnosti v Ljubljani. (STA)
TOLMEČ / PALAČA FRISACCO
Slikarski opus Dalka Marte
Tiziana Dalla Marta je v Kamiji znana osebnost, saj je bil od leta 1951 do leta 1975 javni upravitelj (med drugim je bil župan občin Prato Carnico in Tolmeč, vmes pa se videmski pokrajinski svetovalec), objavil je več publikacij, med temi tudi avtobiografijo II volo del rondone, tokrat pa se predstavlja s slikarsko razstavo. Njegova razstava, ki so jo urediti v prostorih palače Frisacco v Tolmeču, je naletela na izjemen odziv občinstva, tako da so jo podaljšati do 9. februarja (odprta je vsak dan, razen ob torkih, od 10.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure).
Slikarstvu se je Tiziano Dalla Marta začel posvečati že leta 1940, vendar vse do današnjih dni
svojih slikarskih del ni želel razstaviti. Pritiskom naj le predstavi stike širšemu občinstvu se je vdal šele pri 75 letih, razstavo njegovih starejših in novejših del je uredil Er-mes Dorigo na pobudo odborništva za kulturo občine Tolmeč v sodelovanju z videmsko pokrajinsko upravo. Na vprašanje, kako to, da je pristal na predstavitev svojega slikarskega'opusa, ki je bil dotlej dostopen samo prijateljem, je odvrnil, da nima nikakršnih umetniških ambicij, vendar Zeti nastopiti s socialno angažiranimi deti, kot je bilo posvečeno drugim tudi njegovo dolgoletno politično delovanje v Karniji, v katero se je preselil leta 1943, vendar jo ima za svoj dom.
IRAK-OZN / NOV ZAPLET PRI NADZORSTVU IRAŠKE RAZOROŽITVE
Bagdad zaustavil preveč »ameriško« ekipo Unscoma
Tokrat tudi v krogih OZN nezadovoljni s sestavo inšpekcijskih ekip
BAGDAD, NEW YORK - Iraške oblasti so vCeraj uresničile grožnjo, da bodo prepovedale inšpekcijsko misijo ekipi za nadzorstvo iraške razorožitve Unscom, ki jo vodi bivši kapetan ameriških mornariških strelcev med zalivsko vojno Scott Ritter (na sliki AP), in v kateri je še osem Američanov, pet Britancev, neki Rus in neki Avstralec. Druge ekipe Unscoma so neovirano nadaljevale s svojim delom.
Vodja Unscoma, Avstralec Richard Butler, je najodločneje obsodil iraško odločitev. Seveda se je oglasila tudi vsa wa-shingtonska administracija od predsednika Clintona do obrambnega ministra VVilliama Cohena in državne sekretarke Madeleine Albright. Šefica ameriške diplomacije je že stopila v stik z ruskim zunanjim ministrom Jevgenijem Primakovom, ki je rešil zadnji zaplet z inšpektorji Unscoma. VVashingtonska administracija sedaj zahteva od Varnostnega sveta OZN, naj najodločneje obsodi »iraški diktat«. ZDA trdijo, da Irak nima pravice ugovora v zvezi s sestavo ekip Unscoma in da mora dosledno spoštovati vse sklepe OZN. VVashington je tudi zavrnil vse ob-
tožbe Iraka, da je Scott Ritter »vohun in provokatorski ameriški agent«. Resnici na ljubo pa v krogih OZN niso zadovoljni s sedanjim zapletom. Butlerju neuradno očitajo, da je Ritterjeva ekipa preveč ameriška. Tem očitkom se je baje pridružil tudi generalni tajnik OZN Koli Annan.
Velika Britanija je seveda takoj podprla Clintonovo administracijo. Britanski zunanji minister Robin Cook je kot predsedujoči Evropski uniji že napovedal posvetovanja z evropskimi partnerji, tako da bi zavzeli skupno stališče proti Iraku. Za enoten nastop vseh zaveznikov se je zavzel tudi veleposlanik ZDA pri OZN Bill Richardson, ki je poudaril, da samo enoten in odločen nastop lahko Irak prisili, da spoštuje sklepe OZN.
V krogih OZN pa ne skrivajo, da bodo ZDA tudi tokrat kot zadnjic ostale osamljene v Varnostnem svetu. Podprla jih bo Velika Britanija, Francija, Kitajska in Rusija pa bodo nasprotovale vojaškemu kaznovanju Iraka. Prav zato je Bela hiša vCeraj sporočila, da je Clinton pripravljen tudi sam poseči proti Iraku.
Na Kosovu Številne kršitve dovekovih pravic
PRIŠTINA - Kosovski odbor za človekove pravice, ki ga vodijo Albanci, je srbske oblasti obtožil številnih kršitev človekovih pravic albanskega prebivalstva na Kosovem. Lani je bilo zabeleženih 10.194 primerov kršitev človekovih pravic. Odbor še trdi, da je srbska policija ubila 16 Albancev, medtem ko je 18 ljudi umrlo v "nepojasnjenih okoliščinah".
Mirovne sile Nato zasegle dve toni orožja
TUZLA - Mirovne sile zveze NATO so v dvodnevni operaciji pri srbskih prebivalcih severozahodno od Tuzle zasegle dve toni orožja in streliva. Operacija na območju Ozrenskega žepa, okoli 40 km severozahodno od Tuzle, se je končala v ponedeljek popoldne. Po mnenju predstavnikov NATO je akcija pokazala, da so pri prebivalstvu še velike količine orožja.
Sedem danov Ire bodo premestili v irske zapore
DUBLIN - Sedem zapornikov, članov Irske republikanske armade (IRA), bodo v naslednjem tedna iz britanskih zaporov premestili v zapore na Irskem, je sporočilo irsko pravosodno ministrstvo. To je najpomembnejša premestitev zapornikov od prekinitve ognja, ki ga je IRA razglasila 20. julija lani. Napoved o premestitvi zapornikov, do katere je prišlo v času- obnovitve pogajanj glede prihodnosti Severne Irske, pomeni popuščanje političnemu krilu IRE Sinn Feinu, ki je sinoči pristal na sodelovanje v pogovorih med britansko in irsko vlado.
ČRNA GORA / NAPETOST
ALŽIRIJA / NEODVISNO ČASOPISJE OVRGLO URADNE ŠTEVILKE
Bulatovič se bo moral vdati
Djukanoviču lojalna policija budno pazi, da ne bi prišlo do incidentov
PODGORICA - Po ponedeljkovih množičnih manifestacijah v Podgorici in v drugih črnogorskih mestih v podporo na predsedniških volitvah poraženega Momirja Bulatoviča (na sliki AP) so se protesti nadaljevali tudi včeraj. Bula-tovičevi privrženci so včeraj zahtevali predvsem, da se s cest umakne policija, ki ji je do sedaj uspešno uspelo preprečiti hujše incidente. Vsem je namreč jasno, da ob policijski prisotnosti Bulatovičevim privržencem ne bo uspelo preprečiti jutrišnje umestitve novega Črnogorskega predsednika Mila Djukanoviča v prastari črnogorski prestolnici Cetinju. Kot kaže,
Bulatoviču že zmanjkuje municije. Predsinočnjim je že napovedal izredno zasedanje zveznega parlamenta, ki naj bi razpravljal o položaju v Črni gori, a vesti ni nihče potrdil. Pred dnevi je namigoval na možnost državnega udara, samo da bi izničil »sleparski volilni rezultat«. Jugoslovanska vojska pa je kot kaže ostala nevtralna in bi morda posegla le v primeru, da bi v Črni gori prišlo do hudih incidentov. Ti pa so zaradi budnosti DjukanoviCu lojalne policije malo verjetni. Policija predvsem pazi, da ne bi iz Srbije pretihotapili orožja in razstreliva, zaustavlja pa tudi srbske skrajneže.
V	vasi Sidi Hamed so teroristi pobili 428 oseb
V	noči na ponedeljek pobitih še dvajset oseb - Od začetka ramadana že skoraj i.500 žrtev
ALŽIR - Sele včeraj je alžirsko neodvisno časopisje posredovalo vse razsežnosti pokola v vasi Sidi Hamed 30 kilometrov južno od Alžira. Dnevnik Liberte je navedel, da so fundamentali-sticni klavci pobili 428 ljudi, ranjenih je 140, kakih trideset deklet pa so skrajneži ugrabili. Režim predsednika Ze-rouala zavrača te številke. Tako je notranje ministr-■ s tvo v včerajšnjem komunikeju ponovilo prvotni uradni podatek, da so bile pobite le 103 osebe, 70 pa jih je bilo ranjenih. Notranje ministrstvo obsoja časopisno pretiravanje, ki ruši »moralo in narodno solidarnost«.
Včerajšnje časopisje pa je poročalo tudi o novih pokolih, ki so se zgodili v noči na ponedeljek v raznih odročnih alžirskih vaseh in ki so terjali več kot dvajset mrtvih. Po pisanju El VVatana, je do najhujšega pokola prišlo v zaselku Guetnate-el-Hdid pri Bernsekranu, kjer so fundamentalistič-ni skrajneži ubili deset oseb, v glavnem žensk, otrok in priletnih oseb.
' Po teh zadnjih podatkih je torej število žrtev od začetka postnega meseca ramadana naraslo že na skoraj 1.500 oseb.
Ob teh srhljivih številkah ni nic čudnega, da se je mednarodna skupnost zganila. Včeraj so v Bruslju zasedali politični direktorji zunanjih ministrstev petnajstih članic Evropske unije, ki so razpravljali o mandatu in datumu misije evropske trojke, ki bo v prihodnjih dneh odpotovala v Alžirijo. Naloga evropske trojke (Luksemburg, Velika Britanija in Avstrija) ne bo lahka. To je včeraj priznal avstrijski zunanji minister VVolfgang Schiissel, ki se boji, da bi
državljanska vojna sprožila nov emigracijski val proti Evropi. Prav zato se je Schiissel zavzel za človekoljubno pomoč, a je takoj pristavil, da jo je Alžirija zavrnila. Alžirski zunanji minister Ahmed Ataf je izrekel dobrodošlico evropski trojki, a le pod pogojem, da se bo ukvarjala izključno z bojem proti fundamentalističnemu terorju. Alžirija zavrača namreč kakršnokoli humanitarno pomoC, mednarodno preiskavo ali pa posredovanje pri obnovi dialoga z zmernimi isla-mističnimi silami.
IMIGRACIJA / PREBEGI SE NADALJUJEJO
Kurdi še vedno v ospredju zanimanja v Evropski uniji
Zaradi gladovne stavke kurdskih jetnikov v turških zaporih je v kritičnem stanju že 13 pripadnikov Delavske stranke Kurdistana
STRASBOURG, ANKARA -Evropski parlament je včeraj začel razpravo o krizi, ki je nastala zaradi bega kurdskih beguncev v Italijo. Danes naj bi o tem problemu izglasovali resolucijo in obenem sprejeli projekt o evropski banki podatkov prstnih odtisov vseh beguncev, ki so v Evropski uniji zaprosih za politično zatočišče. Ta ukrep je Cisto praktične narave, ker bo preprečil, da bi begunci v več državah zaprosili za politično zatočišče. Z njim se bodo predvsem zavarovale severnoevropske države, ki se bojijo, da bi kurdski begunci, ki so v Rafiji zaprosili za politično zatočišče, prej ali slej isto storili v Nemčiji, Nizozemski in v drugih za Kurde zanimivejših državah.
Ob teh praktičnih ukrepih pa se bo morala Evropska unija prej ali slej spoprijeti tudi s političnimi razsežnostmi kurdske-
ga vprašanja, saj je na dlani, da s policijskimi ukrepi ne bodo zaustavili kurdskega migracijskega vala, dokler bo Turčija sistematično preganjala Kurde in jim kratila najosnovnejše človeške pravice. Grški minister za industrijo Vašo Papandreu je med svojim obiskom na Dunaju včeraj poudaril, da mora EU prenehati s sprenevedanjem, kot da tega vprašanja ne bi bilo. »Evropska unija mora Turčijo prisiliti, da spoštuje pravice vseh ljudi in posameznikov ne glede na njihov izvor in narodnost,« je poudaril grški minister, ki je še dodal, da mora Turčija spoštovati mednarodno pravo in šele nato se bo lahko proučilo njene možnosti vstopa v Evropsko unijo. Iz razumljivih razlogov so grške pozicije do Turčije skrajno subjektivne, a nedvomno se Grčija ne moti, ko trdi, da je ključ reševanja prebegov kurdskih beguncev v
turških rokah. Grčija navsezadnje v prvi osebi na svoji koži občuti ta problem in to precej huje kot Italija. Samo lani je v Grčijo ilegalno prišlo 13.133 iraških in turških Kurdov.
S kurdskim vprašanjem pa se sedaj ponovno sooča Turčija in to ne na bojiščih v Kurdistanu, temveč v svojih zaporih. V zaporu najstrožje varnosti v Erzu-rumu že 54. dan gladovno stavka 170 jetnikov Delavske stranke Kurdistana (PKK), od teh jih je 13 že v kritičnem stanju. Zaporniki stavkajo za izboljšanje življenjskih pogojev, oblasti v Ankari pa so zavrnile njihove zahteve.
Italija pa še naprej tarna o »navalu« Kurdov. Včeraj so jih na apulijski obali prestregli še 37. O vprašanju kurdskih beguncev bosta prihodnji teden v Rimu razpravljala tudi predsednik italijanske vlade Prodi in nemški kancler Kohl.
NOVICE
Novo vodstvo jamarskega društva »C. Seppenhoffer«
V	začetku decembra so se člani jamarskega društva »Carlo Seppenhoffer« zbrali na rednem občnem zboru in obnovili vodstvo. Vodilne naloge v društvu bodo v dveletnem obdobju opravljali Marco Meneghini (predsednik), Simone Marizza (podpredsednik), Maurizio Tavagnutti (tajnik), Andrea Barazzetti (gospodar) in Gianni Glessi (blagajnik). Člana odbora sta Se David Pintar in Luca Grinover.
V	kratkem bodo izdelali program dejavnosti v letu 1998, ki soupada z dvajsetletnico ustanovitve.
Vaje na strelišču pri Doberdobu
Po božičnem in novoletnem premoru se je obnovila dejavnost na vojaškem strelišču nad Selcami. Nekaj vaj so že imeli, druge bodo še jutri, 15. januarja, od 20. do 22. januarja in od 27. do 29. januarja, vsakič od 8. do 17. ure. V omenjenih dneh je prepovedan dostop na območje strelišča, ki je označeno z rdečimi zastavicami in zavarovano.
Prof. Pirjevec bo predaval v Vidmu
Profesor Jože Pirjevec bo jutri ob 10. uri na sedežu oddelka za vzhodnoevropske jezike Videmske univerze v Drev. Ungheria 18 (2. nadstropje) v Vidmu predaval na temo Zgodovina primorskih Slovencev v 20. stoletju.
Občni zbor »Caravan cluba«
»Caravan club« v Gorici sklicuje v soboto, 17. januarja, letno skupščino elanov. Zasedanje bo v socialnem centru v Ločniku (Trg S. Giorgio) ob 18. uri v prvem in 18:30 v drugem sklicanju. Od 17. ure ure dalje bo delovala verifikacijska komisija in bo mogoče prevzeti izkaznice za leto 1998. Sledila bo društvena večerja na kmečkem turizmu Grion v Ločniku (rezervacije na tel. 0481/532873).
Izgubljeni predmeti
V uradu goriških mestnih redarjev za izgubljene predmete so v zadnjem času prejeli sledeče predmete: par očal za vid, denarnico, uro, listnico, škatlico s predmeti iz bele kovine, dve zapstni uri, prenosni telefon, darilni paket, torbo iz cme kože, torbico z osebnimi predmeti, moški dežnik, žensko kolo, zapestnico, prstan iz rumene kovine, delovno, orodje, kreditno kartico. Predmeti so na razpolago lastnikom, ki lahko dokažejo, da so njihovi.
Najetega avtomobila ni vrnil
Pred sodnikom se bo moral zagovarjati 32-letni Q-ro J. iz okolice Nove Gorice. Pri novogoriški poslovalnici Kompas - Hertz si je zadnji dan lanskega leta izposodil peuguet 306, s katerim naj bi se odpeljal do Murske Sobote in avtomobil vrnil takoj po novem letu. Tega pa ni storil: 6. januarja so “pozabljivca” ustavih na meji med Madžarsko in Ukrajino in ugotovih, da nekaj ni v redu z vozilom. Avto so začasno zasegli, potnika pa vrnili. Policija je poskrbela za ovadbo.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da v goričkem uredništvu kasiramo
PREDNAROCNINE NA PRIMORSKI DNEVNIK ZA 98 in sprejemamo OSMRTNICE, 0GUSE, ČESTITKE in OBVESTILA
Z URNIKOM:
od ponedeljka 11	1
do petka od II. do 14. ure
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
vabi na odprtje razstave
AMBMEJA TOSICA
jutri, 15. januarja 1998 ob 19. uri
Umetnika bo predstavil Jurij Paljk, za kulturni program bo poskrbel MePZ Rupa-PeC
P°doTI 80%
N ere, lisica, natrija, svizec in druga krzna,
GORICA
ul. Garibaldi 3, tel. 0481/32363
GORICA / TISKOVNA KONFERENCA NA OBČINI
GLASBA / DANES
Nobene možnosti širjenja pokopališč
V Revmi, Podgori in Štandrežu bodo zidali celice - Novosti v občinski pogrebni službi
Skladatelj Janez Matičič v centru Komel
Zaslovel je zlasti v Franciji
V goriski občini ni veliko možnosti Sirjenja pokopališč za pridobivanje prostora za nove pokope. Ta ugotovitev velja tako za glavno mestno kot za vaška pokopališča v Pevmi, Podgori in Štandrežu. Razlogi in razmere so v posameznih primerih različni, kot so pojasnili včeraj na tiskovni konferenci občinska odbornica Gianna Paolini in odgovorni za pogrebno in pokopališko službo.
Glavnega pokopališča ne bodo več sirih, ker tega ne dopuščajo načrti za širjenje avtoporta (možna bo morda le majhna razširitev v zadnjem delu, proti meji). Posebnih težav s pomanjkanjem prostora trenutno ni, saj so zadnje širjenje izvedli pred kratkim, v naslednjih letih pa bo verjetno treba vse bolj posegati po kre-maciji. V ta namen bo morda treba pomisliti na krematorij tudi v Gorici. Danes se investicija še ne izplača, saj se za upepelitev odločajo svojci le 3% umrlih, vendar ta odstotek narašča.
Pomanjkanje prostora je občutnejse na vaških pokopališčih in ga nameravajo rešiti z zidanjem celic za pokope. V Stan-drežu je to edina možnost, ker zaradi predpisov o razdaljah od hiš Sirjenje pokopališča ni možno, v Podgori in Pevmi pa zaradi pronicanja vode, ki terja SirSo sanacijo odtoka voda z bližnjih pobočij. Dotlej naj bi problem tudi tam rešili s celicami, ki jih bodo začeli zidati v kratkem: dela so prav te dni oddali v zakup in naj bi bila izvedena pred koncem leta.
TRŽIČ
Aretirali Hrvata po kraji telefonov
V Tržiču so včeraj aretirali zaradi kraje 40-letnega hrvaškega državljana A. B. Možakar je imel res zvrhano mero smole. Vstopil je namreč v trgovino s prenosnimi telefoni Omnitel v Drevoredu San Marco in izmaknil dva telefona GSM. V tistem trenutku pa so med klienti bili, seveda v civilu, maresa-lo karabinjerjev in kar dva finančna stražnika. Tat jim je sprva zbežal, malo zatem pa ga je prestregla karabinjerska izvidnica. V avtu so mu našli še razno elektronsko opremo sumljivega izvora v vrednosti 4 do 5 milijonov lir. Pri priči so ga aretirali in pospremili v goriski zapor, kjer bo počakal na sodno obravnavo.
Priložnost za pogovor o teh problemih je bila tiskovna konferenca, ki jo je odbornica Paolinijeva sklicala predvsem z namenom, da predstavi občinsko Pogrebno agencijo in “paket storitev”, ki jih nudi. Občina namreč ponuja vse potrebno za dostojno slovo od preminulih in to po zelo konkurenčni ceni in z enako kakovostnimi storitvami kot zasebna podjetja, zagotavljajo.
Paleta izbir ponuja tri pogrebne pakete: najcenejši stanje od 930 tisoč do milijona 100 tisoč lir, srednji stane okrog milijona 200 tisoč lir, “luksuzni” z zadnjo potjo na mercedesu pa do 2 milijonov 640 tisoč lir. Cena vključuje krsto (na izbiro je deset različic), prevoz, avto za duhovnika, pogrebno osebje, dokumentacijo. Posebej se plačajo osmrtnice (100 tisoč lir za prvih deset lepakov in po 5 tisoč lir za vsakega nadaljnjega).
Poleg organizacije pogreba, za katero poskrbi občinski urad (tel. 383274), je seveda treba pomisliti na pokop. Tudi tu je več variant. Desetletni pokop v zemljo je brezplačen. 20-letna koncesija za en grob stane 980 tisoč lir (dvakrat toliko za dvojnega), možna je tudi 30-letna koncesija z različno ceno glede na lokacijo grobišča. Pokop v zidanih celicah s 30-letno koncesijo je dražji: od 2 milijonov 360 tisoč lir v starih celicah do 4 milijonov 170 lir v novejših.
Vse bolj se uveljavlja tudi kremacija na izrecno željo pokojnika ali svojcev. Upepelitev je brez-
plačna (strošek krije občina), za pokop žare pa veljajo običajne tarife za grobišča s to razliko, da se žare s pepelom ne upoštevajo pri določanju števila dovoljenih pokopov v vsaki grobnici ali celici.
Letos so uvedli tudi novost: občinska služba poskrbi za prevoz tudi do pokopališč izven občine a le, če je pokojnik umrl v Gorici. V drugih primerih Sirjenje na izvenobčinsko “tržišče” ni možno, razen (a tega doslej Se ni), če se ne sklene posebna pogodba s posameznimi občinami.
Vse te in druge informacije s tem v zvezi so natisnili na posebni zgibanki, ki jo bodo delili preko rajonskih svetov, v cerkvah, mrliških vežah itd.
V nizu Srečanj z glasbo bo SCGV E. Komel predstavil danes skladatelja Janeza Matičiča, eno najbolj eminentnih osebnosti sodobne slovenske glasbe, priznanega tudi v Širšem evropskem svetu.
Janez Matičič, slovenski skladatelj med Ljubljano in Parizom je dovolj zgovoren naslov srečanja, saj zaobjema mejnike, ki so oblikovali njegovo osebnost in ustvarjalno pot. Talentirani Študent ljubljanske Akademije za glasbo je v petdesetih letih z nagradno Štipendijo odšel v Pariz, kjer se je srečal s pedagoginjo Nadjo Boulanger, ki je globoko vplivala na njegov razvoj. Sad tega srečanja je vrsta klavirskih skladb. V stik je nato prišel z elektroakustično glasbo in začel sodelo-
KINOATELJE / GORICA KINEMA
Filmi »črnega vala«
Izbor 6 del v sodelovanju z »Alpe Adria dnema«
Filmski spored Gorica kinema, ki ga prireja Kinoa-telje, se bo obnovil konec meseca s posebnim tridnevnim dogodkom. Od četrtka, 29. januarja, do sobote, 31., bodo namreč v goriskem Kulturnem domu predstavili izbor del takoimenovanega črnega vala jugoslovanskega filma. Selekcijo Šestih filmov bodo goriškemu občinstvu ponudili v sodelovanju z organizatorji tržaškega festivala*Alpe Adria Cinema«.
Oznaka črni val zaznamuje družbeno kritična, lahko bi rekli kar oporečniska filmska dela, ki so se uveljavila ob koncu Šestdesetih in začetku sedemdesetih let. Med avtorji so režiserji, ki so zasloveli na svetovni ravni, kot na primer Dušan Makavejev, Aleksandar Patrovič, Zelimir Zilnik in drugi. Predvajanja bodo uvedli poznavalci in gostje, s katerimi sbodo gledalci imeli priložnost za razgovor. Vse filme bodo predvajali v izvirniku z italijanskimi podnaslovi.
Redna sezona četrtkovih srečanj se bo nato nadaljevala od 5. februarja dalje z desetimi filmskimi srečanji, ki se bodo zvrstila vsak četrtek do velike noči.
MEJA / POSEG FINANCARJEV
Nočni prepir med kamionisii
Poljak kradel blago s tovornjakov
Le pravočasni poseg finančnih stražnikov je prejšnjo noč preprečil neposredno obračunavanje med slovenskimi in poljskimi kamionisti na carinskem parkirišču mednarodnega mejnega prehoda Standrež - Vrtojba. Prepir se je razvnel zaradi kraje blaga z nekaterih slovenskih tovornjakov.
Vsega naj bi bil kriv Poljak, ki se je v zavetju teme spravil na nekatere tovornjake s slovensko registracijo z namenom, da jih “olajša” za del tovora. Očitno pa njegovo tatinsko početje ni ostalo neopaženo. Kmalu se je okrog njega zbrala skupina slovenskih voznikov, ki so jezno in dokaj odločno zahtevali, naj jim vrne ukradeno. Po drugi strani je tudi tat dobil pomoč, saj
je v prerekanje posegla skupinica Poljakov, ki so se zoperstavili okradenim voznikom in branili tatu.
Hrup je pritegnil pozornost dežurnih financarjev na mejnem prehodu, ki so pomirili obe skupini. Po hitrem ugotavljanju razlogov prepira so nazadnje Poljaka, ki naj bi zagrešil kraje, prijavili sodstvu.
Finančni stražniki so med rednim nadzorstvom na istem mejnem prehodu tudi zasegh nekaj gramov marijuane dvema mladima Novogoričanoma, ki sta bila namenjena v Italijo. Mamilo so našli v njunem avtomobilu s pomočjo izurjenega psa. “Travo” so zasegli, proti mladeničema pa niso kazensko postopali, saj je bila minimalna doza očitno namenjena osebni porabi.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.30-20.00-22.30 »Sette anni in Tibet«. Rež. Jean-Jacques Annaud, igra Brad Pitt.
VITTORIA 3 18.15-20.30-22.40 »La vita e bel-la«. Igrata Roberto Benigni in Nicoletta Braschi.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »II matrimonio del mio migliore amico«. Juha Roberts.
IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da so dosegh minimalno število prijav za letovanje na Kanarskih otokih. V dogovoru s turistično agencijo je rok za dodatne prijave podaljšan do 28. januarja. Prijave na sedežu društva ob sredah in pri odbornikih.
Sezonsko znižanje s popusti od 30%
F
#
moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 537561
vanje z»Grupe de Recher-ches Musicales«pod vodstvom Pierra Schaefferja, kar pomeni nov preobrat v njegovih skladateljskih iskanjih.
Matičičev opus je bogat, v njem je največ prostora za klavirsko glasbo, vsebuje pa tudi komorno in orkestralno. V slovenskem prostoru pa je Matičič žal premalo poznan. Ob njegovi 70-letnici mu je Društvo slovenskih skladateljev podelilo Kozinovo nagrado za življenjsko delo.
Na današnjem srečanju ob 19.30 v komorni dvorani centra L. Bratuž se bo z Janezom Matičičem pogovarjal prof. Ivan Florjane. Nekaj njegovih skladb pa bodo igrali člani Glasbenega ateljeja Emil Komel: Iri-na Cavaion, Boris Stakul, Irena Koblar in Jan Bratož.
3 ŠOLSKE VESTI
OS »JOSIP ABRAM« IZ PEVME vabi starse otrok zadnjega letnika otroškega vrtca na hospitacijo v prvi razred v dneh 22. in 23. t.m. Umik: 8.10 -12.00.
fc KONCERTI
V KULTURNEM DOMU
v Gorici bo nocoj ob 20.30 koncert skupin »Hot room« in »4WD« v okviru niza »Across the border« (Prekoračimo mejo).
ZH OBVESTILA
SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bo avtobus v nedeljo, 18. t.m., odpeljal točno ob 7. uri s parkirišča pred razstaviščem. Tečajniki smučanja, ki se bodo v Podkloster pripeljali z avtomobifi, naj bodo prisotni do 9.15. Povratek je predviden med 19. in 19.30 prav tako na parkirišču sejmišča. Društvo naproša člane, ki Se niso poravnali stroškov za prevoz in tečaj, da to naredijo danes od 11. do 12. ure ah jutri od 19. do 20. ure na sedežu. Poskrbijo naj tudi za bolniško zavarovanje.
OBČINSKA UPRAVA -SOVODNJE prireja v petek, 16. t.m., ob 20. uri vaški posvet v Gabrjah. Srečanje bo na sedežu KD Skala.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MORANOM, Ul. Crispi 23, tel. 533349
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Man-lio 14/B, tel. 480405.
POGREBI
Danes: 10.30, Antonio Perco iz splosne bolnišnice v Gradišče; 13.15, Biancaro-sa Gregoris por. Mancini iz splošne bolnišnice v Cer-vinjan; 13.15 Akna Kocina por. Pulz iz splošne bolnišnice v Krmin.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo >n drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
TRENDI / ZUNANJA TRGOVINA h
r MENJAVA/SPOROČILO VLADNEGA KOMISARIATA
Trgovinski presežek postopoma upada, zlasti z državami EU
Oktobra lani je znašal 5.914 milijard, dva tisoč milijard manj kot leto prej
Podaljšana veljavnost avtonomnega računa
V zadnjih letih se je menjava po računu zelo skrčila, a je zanimanje v Trstu še vedno živahno
RIM - Italijanska trgovinska bilanca je oktobra lani dosegla 5.914 milijard lir presežka, medtem ko je v enakem mesecu leta 1996 znašal 7.990 milijard lir; v prvih desetih mesecih leta 1997 je skupni presežek znašal 45.349 milijard lir. V menjavi z državami Evropske unije je presežek oktobra lani znašal 875 milijard lir (leto prej 2.049 milijard), medtem ko je novembra lani presežek v blagovni menjavi z državami zunaj Unije dosegel 3.939 milijard, kar je tudi občutno manj kot novembra 1996, ko je znašal 4.726 milijard lir. Podatke je včeraj objavil statistični zavod Istat, ki dodaja, da je Ita-
lija'"oktobra lani uvozila blago v vrednosti 20.691 milijard lir, kar je za 17, 3 odstotka več kot v enakem mesecu predlanskega leta, medtem ko je izvozila za 21.566 milijard lir blaga.
V nasprotju s pozitivnim trendom celotne trgovinske bilance, je bila agroživilska bilanca oktobra lani negativna za 792 milijard lir, v prvih desetih mesecih lanskega leta pa za kar 8.212 milijard lir. Primanjkljaj je nekoliko nižji, Ce upoštevamo le države zunaj Evropske unije, v menjavi s katerimi je Italija v primanjkljaju za 517 milijard v oktobru 1997 in za 5.954 milijard v prvih desetih mesecih lanskega leta.
TRST - Čeprav so se razmere močno spremenile, kaže, da je zanimanje za avtonomni raCun na Tržaškem še vedno živahno. Gre za instrument blagovne menjave, ki je bil uveden s sporazumom med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo (na osnovi mirovnega sporazuma iz leta 1955) in ki je po razpadu jugoslovanske federacije izgubil velik del prejšnjega pomena. Dovolj naj bo podatek, da vrednost menjave po avtonomnem raCunu v zadnjih treh letih ni presegla 36 milijard lir, medtem ko je v preteklih desetletjih po njem potekalo kar 30 do 40 odstotkov vse menjave med Italijo in tedanjo Jugoslavijo. Znano je, da je za izkoriščanje prednosti avtonomnega računa veliko podjetij iz ostalih predelov nekdanje Jugoslavije odprlo svoje podružnice v obmejnem pasu Slovenije in Hrvaške, katerim so te olajšave namenjene.
Ker je v Italiji zanimanje za poslovanje po avtonomnem računu še vedno veliko, saj omogoCa ugodno
bilateralno kompenzacijo blaga, je italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino pred kratkim podaljšalo veljavnost avtonomnega raCuna za vse letošnje leto, do 14. januarja 1999. Novico je vCeraj posredoval vladni komisariat v Furlaniji - Julijski krajini, ki spominja, da avtonomni račun omogoča izkoriščanje carinskih olajšav za menjavo blaga s Slovenijo in Hrvaško, in sicer tistih blagovnih vrst, ki so določene s seznami C in D. Gre posebno za živilske proizvode, pravila o delovanju avtonomnega raCuna pa iz leta v leto na novo določa posebna mešana komisija. Vladni komisariat opozarja, da je carinskih oljašav deležno le tisto blago s seznama C, ki je namenjeno uporabi ali obdelavi v tržaški pokrajini.
Prošnje (na kolkovanem papirju) za dostop do blagovnih kontingentov morajo zainteresirana podjetja vložiti do 16. februarja letos v uradih vladnega komisariata v Trstu (Trg Unita 8).
Velik uspeh Informestovih strani na internetu
GORICA - Strani goriškega centra za storitve in dokumentacijo o mednarodnem gospodarskem sodelovanju Informest
ve elektronske strani so tako potrdile svoj primat prvega italijanskega weba za mala in srednja podjetja, ki jih zanimajo posli na srednjevzhodnoevropskih trgih. Utrjeno povprečje števila ogledov Informestovih strani na internetu je veC kot sto tisoč na mesec, največ zanimanja pa je med podjetniki in profesionisti, piše v tiskovnem sporočilu goriškega centra. Lani je bilo največ stikov novembra, ko so jih našteli kar 155 tisoč, medtem ko jih je bilo v enakem mesecu leta 1996 60.148. Podatki torej kažejo na rastoče zanimanje italijanskega gospodarstva za sodelovanje v državah srednje
in vzhodne Evrope, za katere nudijo Informestove strani informacije o zakonodaji in gospodarskih gibanjih, podatkovne banke, vodnik po italijanskem ekonomskem sistemu, dokumentacijo o olajšavah in finansiranjih Evropske unije itd. Na straneh interneta ponuja Informest
sle v tujini.
Med javnimi menedžerji kar dvajset milijarderjev
RIM - V italijanskem javnem podjetništvu je kar dvajset menedžerjev, ki so leta 1995 prijavili davkarji več kot milijardo dohodkov. Devetnajst jih je moškega spola, zadnja, dvajseta pa je ženska. Seznam davčnih prijav z devetimi ničlami je objavljen v biltenu predsedstva vlade, na prvem mestu pa se nahaja Natalino Irti, Id je bil leta 1995 podpredsednik Enela in je prijavil več kot dve milijardi in pol lir (2.538.000.000). Na drugem mestu najdemo znanega fiska-lista Victorja Uckmarja (2.151.000.000), nato sledi vrsta bankirjev, med njimi guverner Antonio Fazio ki je z le nekaj več kot milijardo lir na komaj 18. mestu. Zadnja je Franca Spinola, predsednica trgovinske zbornice v Grosse-tu, ki pa kar 882 milijonov svojega milijardnega dohodka (1.010.000) uresniči z nepremičninami.
TVEGANJE / NA JANUARSKI LESTVICI
Agencija Dun&Bradstreet: Slovenija na prvem mestu
Njen rating se ni spremenil - Češka je nazadovala
LJUBLJANA - Slovenija je po oceni mednarodne agencije Dun&Bradstreet januarja na prvem mestu lestvice regionalnih pokazateljev tveganja v vzhod-noin srednjeevropskih državah, ki zajema kategorije gospodarskih, socialnopolitičnih in trgovinskih gibanj. Njen rating sicer ni porasel, pač pa je Češka, ki je doslej skupaj s Slovenijo zasedala prvo mesto, zdrsnila navzdol in se uvrstila na drugo mesto.
Sicer pa angleška revija D&B International Risk&Payment, ki vsak mesec objavlja lestvico pokazateljev tveganja v posameznih državah, v januarski številki ugotavlja, da bo morala Slovenija za okrepitev srednjeročnega potenciala gospodarske rasti čimprej izpeljati ustrezne strukturne reforme, predvsem pokojninsko reformo, obrzdati inflacijo in utrditi fiskalno politiko.
Rating prvouvrščene Slovenije je enak kot prejšnji mesec (DB3a), sledita pa ji Češka in Poljska (DB3b). Na četrtem mestu je Madžarska, na petem Slovaška, šesto mesto je zasedla Estonija, za njo pa sta se uvrstiti Latvija in Litva, ki sta tako pred Romunijo. Deseto me-
sto je v januarski razvrstitvi pripadlo Hrvaški in Kazahstanu, nekoliko slabše se je odrezala Bolgarija, trinajsto mesto lestvice pa si delijo Azerbajdžan, Kirgizija in Uzbekistan. Na zadnjem mestu med 21 državami je Albanija, predzadnje mesto pa skupaj z Belorusijo, Rusijo, Tadžikistanom in Ukrajino zaseda ZR Jugoslavija.
Kot še navaja angleška revija D&B tn-temational Risk&Payment, sta politična
faktor tveganja Slovenije. Mehanizmi indeksacije pa so po pisanju revije prispevali k preveč "mlačnemu" nadzoru nad gibanjem inflacije, ki se je na letni ravni novembra povzpela na 9, 9 odstotka. Zunanjetrgovinski primanjkljaj je v prvih desetih mesecih lani ostal nespremenjen, bolj zaskrbljujoča pa se strokovnjakom agencije Dun&Bradstreet zdi ohlapna fiskalna politika. Za utrditev srednjeročnih in dolgoročnih fiskalnih ciljev pa bo morala slovenska vlada čimprej reformirati pokojninski sistem, še navaja revija D&B International Risk&Payment. (STA)
tista dejavnika, Id pozitivno vplivata na
r OBLETNICA / OD SKROMNIH ZAČETKOV DO HOLDINGA n
Koprski Istrabenz letos praznuje petdesetletnico
KOPER - Koprsko podjetje za trgovino z naftnimi derivati je bilo ustanovljeno leta 1948. Prvotni namen ustanovitve je bil le začasna in lokalno usmerjena dejavnost v geografsko zelo omejenem prostoru na meji z Italijo. Današnja hol-dinška družba Istrabenz, v katero se je nekdanje enovito podjetje preoblikovalo v letu 1996, ima štiri odvisne družbe z omejeno odgovornostjo (Istragas, Instalacija, Marina in Istrabenz avto), z dunajskim OMV AG pa je s polovičnim lastniškim deležem še soustanovitelj holdinga Slomin, ki združuje gospodarske družbe za trgovino z naftnimi derivati OMV Italia, OMV Istra Umag in OMV Istrabenz Koper.
V holdinški družbi Istrabenz poudarjajo, da jih je bližina razvitega zahodnega tržišča vseskozi silila k razvijanju pogumnejše poslovne strategije in odprtosti v mednarodni prostor. Ves dosedanji razvoj holdinga je temeljil na
sredstvih lastne akumulacije podjetij in dokapitalizacije, ki so jo prispevali domači in tuji strateški partnerji (avstrijski OMV, hrvaška INA, italijanski SIAD, nemški Opel in ljubljanski Petrol), doseženi poslovni rezultati pa mu sedaj omogočajo financiranje razvoja tudi z ugodnimi investicijskimi posojili na ravni evropskih kriterijev zadolževanja.
OMV Istrabenz je razvoj mreže bencinskih servisov, katerih dejavnost vključuje tudi široko ponudbo ostalega blaga in storitev, na slovenskem in hrvaškem trgu oprl na koncept franšizing partnerstva. S 87 do danes odprtirni bencinskimi servisi OMV Istrabenz obvladuje dobrih 23 odstotkov slovenskega trga, s krepitvijo svojega položaja v hrvaški Istri in prodorom v širši hrvaški prostor pa naj bi v naslednjih letih po velikosti postal druga naftna družba na Hrvaškem. Po načrtih naj bi do leta 2000 v Sloveniji imel zgrajenih najmanj
100 bencinskih servisov, njegov tržni delež pa naj bi se povečal na 30 odstotkov.
Med mesničene strateške cilje poslovanja Istrabenza v zadnjih letih pa poleg širitve mreže bencinskih servisov v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru sodi tudi posodobitev notranjega poslovanja ter kadrovska prenova, zgraditev enotnega informacijskega sistema, širitev trgovske ponudbe, nazadnje tudi na prodajo avtomobilov. Naložbeno dejavnost nameravajo izven svojih podjetij Siriti tudi v prihodnje v nekatere razvojno zanimive projekte ter panoge. Tako se v teh dneh intenzivno pogajajo o vstopu v podjetje Porting in njegovi dokapitalizaciji (za pridobitev 51 odstotnega deleža). Omenjeno izolsko podjetje je od Marininvesta dobilo v upravljanje morski del marine v Izoli, da bi s pomočjo občine vsaj ta del kapitalsko in prostorsko zahtevnega projekta vendarle speljati do konca.
	13. JANUAR 1998	v LIRAH	
5 *	valuto	nakupni	prodajni
SSm <	ameriški dolar	1771,00	1806,00
m ^	nemška marka	973,00	993,00
	funt šterling	2890,00	2945,00
O	švicarski frank	1194,00	1224,00
<0 N h-	belgijski frank	46,65	48,65
	francoski frank	288,00	298,00
dc E. 52	danska krona	253,00	263,00
o) DC	nonreška krona	232,00	242,00
3	švedska krona	217,00	227,00
Z "O	kanadski dolar	1224,00	1264,00
M oj	portugalski eskudo	9,11	10,01
	nizozemski gulden	857,00	882,00
ec N	avstrjski šiling	137,30	141,80
O	španska pezeta	11,08	12,18
<	grška drahma	5,92	6,72
IM	irski šterling	2403,00	2483,00
| ziC\ ■	japonski jen	12,99	13,89
M 1	avstralski dolar	1.094,00	1164,00
	madžarski florinf	7,00	9,00
F	hrvaška kuna	255,00	275,00
	slovenski tolar	10,20	10,45
		
13. JANUAR 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1776,00	1806,00
nemška marka	974,00	992,00
francoski frank	289,00	299,00
nizozemski gulden	858,00	883,00
belgijski frank	46,82	48,62
funt šterling	2868,00	2948,00
irski šterling	2405,00	2500,00
danska krona	254,00	264,00
grška drahma	6,04	6,64
kanadski dolar	1228,00	1263,00
švicarski frank	1197,00	1222,00
avstrijski šiling	137,43	141,93
slovenski tolar	10,15	10,40
	
13. JANUAR 1998	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1788,880
EKU	1943,980
nemška marka	983,440
francoski frank	293,710
funt šterling	2927,140
nizozemski gulden	872,790
belgijski frank	47,678
španska pezeta	11,606
danska krona	258,270
irski šterling	2449,690
grška drahma	6,234
portugalski eskudo	9,618
kanadski dolar	1249,650
japonski jen	13,578
švicarski frank	1211,980
avstrijski šiling	139,800
non/eška krona	237,520
švedska krona	222,650
finska marka	324,720
MILANSKI BORZNI TRG
13. JANUAR 1998		INDEKS MIB 30: +1,08			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	21.491	+3,99	Mediaset	9.025	+2,87
Bca di Roma	6.992	+4,45	Mediobanca	14.833	+4,36
Bca Fideuram	9.201	+4,66	Montedison	1.641	+3,33
Bca Pop.MI	11.862	+4,30	Olivetti	1.375	+6,92
Benetton	31.298	+4,17	Parmalat	2.575	+0,98
Comit	6.992	+4,45	Pirelli Spa	4.693	+1,75
Credit	6.162	+5,78	Ras	17.999	+3,65
Edison	10.811	+4,19	Rolo	27.932	+4,54
Eni	9.971	+ 1,43	Saipem	9.104	+1,47
Fiat	5.193	+2,26	San Paolo To	18.790	+3,74
Generali	48.095	+2,53	TIM	8.437	+4,05
Imi	23.643	+4,45	Telecom Ita	12.405	+4,18
Ina	3.704	+4,10			
Italgas	7.166	+2,98			
La Fondiaria	10.043	+3,01			
MNENJA, RUBRIKE
Sreda, 14. januarja 1998
OGLEDALO
Nekateri borci se s težavo privadijo miru
Ace Mermoua
Med počitnicami sem prejel pismo skupine vidnih slovenskih intelektualcev, v katerem pozivajo književnike, naj izrazijo svoj protest, ker slovenski parlament ni sprejel Janševega in Peterletovega predloga o lustracijskem zakonu. Zakon naj bi pomenil dokončno zarezo s komunistično preteklostjo. Ker do tega ni prišlo, izražajo intelektualci zaksrblje-nost zaradi kontinuitete z bivšim režimom, obenem jih skrbi, kako se bo Slovenija predstavila pred Evropo. Skratka, v Evropo bi prišla »cista« le z dovolj korenitim obračunom s preteklostjo.
Osebno se nisem strinjal z lustracijskim zakonom, ker je vsak obračun naroda z lastno preteklostjo globinski proces, ki ga ne dosežemo z dekretom. Lov na domnevne »zloCince« naj bi v pravni državi opravili z rednimi in ne izrednimi zakoni. Izredno stanje bi bilo upravičeno le, ko bi v Sloveniji delovale organizirane skupine z jasnim namenom, da zrušijo demokratični red in ustavo. Slovenska desnica trdi, da take sile obstajajo, vendar je njihova prisotnost zavita v Časopisne meglice. Komunistično in socialistično obdobje pa bo hoces nočeš ostalo del slovenske zgodovine. Do nje bomo lahko bolj ah manj kritični, izbrisati ati popravili je ne bomo, kot ne bomo popravili dejstva, da je med vojno del slovenskega naroda sodeloval z okupatorjem. Ce je namreč v najtežjem obo-dbju slovenske zgodovine zmagal komunizem, pomeni, da je imel tako objektivne kot subjektivne pogoje, da izvede revolucijo. Osnovni nameni komunistov so biti jasni in zapisani (teorija je sicer zagovarjala revolucijo in ne Golih otokov), očitno pa med Slovenci ni bilo moči, ki bi se uprla nacifašizmu ter obenem uvedla parlamentaren sistem, ki ga je komunizem teoretično in praktično zavračal. Preteklost je veriga z zlomi in kontinuiteto, lahko se do nje opredeljujemo na različne načine, izločiti iz življenja in spomina pa je preprosto ne moremo. Politična »popravila« imajo po navadi kot cilj sedanjost. Lustracijski zakon sodi v strategijo slovenske desnice, da zbira konsenz na osnovi pogledov v preteklost. Menim, da je to njena šibkost. Nadalje dvomim, da pričakuje Evropa od Slovenije Čistko z nekdanjimi komunisti. Nedvomno bo od Slovenije zahtevala, da nastopa kot modema država, ki je tudi gospodarsko uspešna, kar pomeni večji izziv od branja preteklosti. Ce nekateri slovenski intelektualci v Sloveniji gledajo na Evropo kot na mistično telo, ki uvaja Resnico, gledamo Slovenci v Italiji nanjo kot na nekaj zelo konkretnega, za kar plačujemo davke in stiskamo pas. Bolj kot preteklost se mi zdi za Slovenijo pomembno, kako bo uredila svoje današnje življenje in v kakšno Evropo bo stopila. Slovence naj zato bolj kot lustracija skrbita lastna sposobnost in model Evrope, ki je še vse preveč gospodarski in bančni. Zato je bistveno, kaj bodo Slovenci početi s sabo danes in jutri ter kakšna bo Evropa, v katero stopajo. Tudi glede Evrope ni nujno, da sprejemamo to, kar je dano ati celo vsiljeno.
Bolj kot preteklost me skrbi torej določena okornost ali neveščost pri utrjevanju demokracije, tržišča in podobnih zadev. NevešCost je res posledica preteklosti, a je ne bomo odpraviti s tiralicami za bivšimi komunisti. Ob misli na našo sposobnost ati nesposobnost seveda ne moremo mimo dejstva, da smo vendarle doživeti prelom, ki je bil veliko bolj drastičen, kot nam ga nekateri predstavljajo. K sreči je manjkala kri, zareza pa se je dogodila. Kako globoka je bila, sem se ponovno zavedel ob ugodnem nakupu Enciklopedije Slovenije. V prvem zvezku, ki je izšel leta 1987, je Josip Vidmar uvodoma zapisal: »Vse v nji (Enciklopediji) naj bi bilo zasnovano po enotni znanstveni metodi, in to na temeljih historičnega materializma, ki naj bi se ravno v tej publikaciji na žalost skoraj prvič pri nas uveljavil v zasnovi obsežnega in izredno pomembnega informativnega dela. Ideja tega znanstvenega nazora in njegove metode naj bi bi-
le prisotne v enciklopediji povsod, s čimer bi postala moCan iaktor v vzgoji naše socialistične zavesti in misli.« Nadalje je zapisal: »KonCni smisel tako zasnovane in uresničene enciklopedije bi bilo obujanje vednosti Slovencev o lastni preteklosti, o lastnih zivljenskih pogojih in o perspektivah, obujanje prave, modeme socialistične narodne zavesti med njimi.«
Ob branju zapisa se zdi, da bosta historični materializem kot »znanstvena« metoda in socializem kot družbena ureditev vladala med Slovenci še naslednjih petdeset let. Prvi trije zvezki so res napisani po omenjeni metodi, potem pa pride do spremembe. Izginejo stara imena izdajateljskega sveta pri RK SZDL Slovenije, pojavijo se novi uredniki, spremenijo se pogledi. Površno brskanje po imenih in geslih nam v prvih treh zvezkih prikaže majhno nekropolo. Danes ni veC takratnih številnih državnih in političnih organov, ni samoupravnih enot, a niti ni veC mnogih podjetij in tovarn, nadalje ni veC vezi z ostalimi jugoslovanskimi republikami, ni več takšnih tokov s tujimi državami (predvsem ne-vuršcenimi), skratka, ni veC obsežnih področij dela in življenja. Danes bi verjetno izpadla imena mnogih direktorjev, politikov, diplomatov, itd. Ne bi bilo veC toliko prostora za bivše borce in sumim, da niti ne za Tita (po priimku je Broz). Prvi trije zvezki enciklopedije prikazujejo svet, ki ga po desetih letih komajda spoznamo. V tem smislu so knjige same po sebi zgodovina, to je pričevanje, ki bi ga danes korenito spremeni-li in napisati na novo.
Po desetih letih smo lahko začudeni nad suverenostjo, s katero je vodilna elita snovala enciklopedijo na osnovi historičnega materializma in to v perspektivi utrjevanja socializma, ko je že padal omet z berlinskega zidu. Očitno pa se neka obdobja zaključujejo s slepoto vladajočih in z družbenim vrenjem, ki ga hoCe oblast prikriti. Ob veliko manj dramatičnem prelomu je Craxi v italijanskem parlamentu suvereno branil sistem in svojo stranko, ko .so v tiskarni že tiskati njegov listek za Hama-met. Poznejše Čudenje nad slepoto je seveda nepomembno, saj se je leta 1987 morda res zdelo, da bo socialistični sistem »vzdržal,« Čeprav v spremenjeni obliki. Takrat smo se Čudili nad pisanjem zahodnih Časopisov, ki so dovolj natančno opisovati scenarij o razpadu Jugoslavije in nismo slutiti, da bo predstava še veliko bolj kruta in drastična. Bežen pregled Enciklopedije Slovenije pa plastično prikazuje prelom, Id se ga v teku dogajanja morda nismo do kraja zavedali.
O Enciklopediji sem se nekoliko razpisal zato, da bi opozoril na željo slovenskih državljanov, ki jo mnogi intelektualci in tudi politiki radi prezrejo. Spremenil se ni le sistem, spremenilo se je tudi življenje mnogih Slovencev in to ne vedno v boljše. Ne bi želel izpasti kot nostalgik, dejstvo pa je, da je propad realnih komunizmov prinesel globoke družbene in socialne pretrese. Ob pozitivnih dejstvih ni mogoče prezreti hitrega družbenega razslojevanja, večanja razdalj med novimi bogataši in novimi reveži, vedno manjšega socialnega, zdravstvenega in drugačnega varstva, itd. Kar je socializem umetno prikrival (gospodarski in politični propad), se je nujno razkrilo po padcu njegove oblasti. Zato si večina državljanov Slovenije žeti normalizacijo in upočasnitev dogajanj. V trenutku, ko intelektualna elita klice k naknadnemu preobratu, večina državljanov pričakuje Cas, ki bi bil manj negotov od tistega, ki ga je preživela v zadnjem desetletju. Branje Enciklopedije je zato najmanj boleC dokaz korenitosti sprememb. Zelja po miru ne pomeni nostalgije po preteklosti, a tudi ne volje, da bi jo obujati kot mino, ki jo je mah komajda pokril. Čudi me, da del slovenskih intelektualcev in politikov ne razume tega preprostega dejstva. Sicer pa je res, da se mnogi borci s težavo privadijo miru...
FILOZOFIJA / S STALIŠČA SODOBNIH VPRAŠANJ
Obzorja grštva - temelj evropske civilizacije
Knjiga posvečena vprašanjema biti in logosa
LJUBLJANA - V zbirki Sophia Znanstvenega in publicističnega središča je izšla knjiga Francija Zoreta Obzorja grštva s podnaslovom Lo-gos in bit v antični filozofiji; prirejena doktorska disertacija Zoreta, docenta za zgodovino filozofije na filozofski fakulteti, je posvečena dvema temeljnima vprašanjema grške in filozofije nasploh: vprašanju biti in problemu pomena logosa.
Zore je v prvem delu knjige umestil grško filozofiranje v kulturno-oz. duhovnozgodovinski okvir; pri tem .se je v večji meri posvetil tudi splošnim temam oz. vprašanjem: kaj je gr-štvo, kakšno je bilo starogrško življenje, kaj sploh je filozofija, s kakšno motivacijo in v kakšnih okoliščinah je prišlo do njenega nastanka, kje so prelomna obdobja grške zgodovine in filozofije itd.).
Časovni okvir Obzorij grštva sega od grškega mita in prvih grških mislecev (Anaksimander, Heraklit, Parmenid) prek sokratsko-platon-ske utemeljitve filozofije v polemiki s (takrat) prevladujočo sofistično miselnostjo, do Aristotelove zasnove prve filo-
zofije. V tem zarisu in obravnavi pa se je avtor posvetil predvsem v podnaslovu knjige izpostavljenim pojmom logosa in biti. Ko jih Zore obravnava, izhaja iz vprašanj današnjega stanja filozofije, kar pomeni, da »sodobni avtorji tu ne igrajo le vloge sekundarne literature, ampak so sogovorniki v bistvenem smislu filozofskega dialoga«.
Na ta vidik zasnove je na predstavitvi knjige opozoril dr. Tine Hribar, ko je dejal, da je problem odnosa med bitjo in logosom postal filozofsko aktualen z izidom Heideggrovega dela Bit in cas (1927). Ta aktualizacija - po njeni formulaciji pravzaprav govorimo o sodobni, postmoderni dobi v fil-zofiji in umetnostih -, zastavlja in tematizira vprašanje o odnosu med bitjo (lastnostjo vsega, kar je) in logosom (račun, zbir/anje/, osmisli-tev) ter išCe odgovor na vprašanje smisla biti ("misel, ki išCe smisel"); logos velja torej razumeti v smislu zbranosti in obenem smiselnosti.
Delo Obzorja grštva razen bogate bibliografije v treh delih (izvirna besedila antičnih grških avtorjev ter prevodi; pri-
ročniki in slovarska literatura; uporabljene študije) dopolnjujeta še kazalo (uporabljanih) grških izrazov v izvirni pisavi ter grška abeceda s pojasnjeno transliteraci-jo in izgovorjavo. Slednja dodatka, za katera se je založba posebej potrudila, je pohvalil tudi Tine Hribar, Ceš da po desetletju, ko je bila kla-
sična grščina v našem šolskem sistemu že »pokopana«, zdaj prihaja obdobje večjega zanimanja zanjo, kar je pomembno tudi za prevajanje izvirnih besedil v sodobni filozofski jezik.
Knjiga Obzorja grštva Francija Zoreta je izšla s pomočjo ministrstva za znanost in tehnologijo. (STA)
Avstralija Sloveniji,
Slovenija Avstraliji
LJUBLJANA - V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (NUK) so opoldne odprli razstavo z naslovom Avstralija Sloveniji, Slovenija Avstraliji. Razstavo, ki bo na ogled do 21. januarja, sta pripravila NUK in Veleposlaništvo Avstralije na Dunaju. Razstava bo na ogled do 21. januarja.
Na razstavi sta predstavljena knjižni dar veleposlaništva Avstralije in dolgoletno sodelovanje NUK-a z avstralskimi Slovenci in avstralskimi knjižnicami. (STA)
Drnovšek sprejel akademika Bernika
LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je včeraj sprejel predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akademika dr. Franceta Bernika. Gost je orisal trenutno mesto te ustanove doma in v svetu ter predstavil letošnje načrte SAZU, predvsem pri pripravi pomembnih znanstvenih srečanj in mednarodnih stikov, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Bernik je izrazil zadovoljstvo nad naklonjenim odnosom slovenske vlade do te institucije in njenih aktivnosti. Ob tej priložnosti je povabil predsednika slovenske vlade, da jih ob letošnji 60. obletnici obstoja SAZU tudi uradno obišče. (STA)
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO, PETLETNO IN TRIDESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Trajanje posojil; triletne obveznice BTP 15. januar 1998-2001; petletne 15. september 1997-2002; tridesetletne 1. november 1997- 2027.
■	Triletne obveznice nudijo letno 5% bruto obresti, petletne 5,75% in tridesetletne 6,50%. Obresti so izplačljive dvakrat letno za vsako leto trajanja posojil:
—	15. julija in 15. januarja za triletne BTP.
—	15. marca in 15. septembra za petletne BTP.
—	1. maja in 1. novembra za tridesetletne BTP.
■	Dohodki vrednostnih papirjev, za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,50%.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia, pri bančnih zavodih in drugih pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 15. januarja.
■	Triletne obveznice BTP se koristijo s 15. januarjem 1998; petletne s 15. septembrom 1997 in tridesetletne s 1. novembrom 1997; ob vplačilu (20. januarja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka z dne 9.7.1992 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic).
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	BTP se uradno kotirajo.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
PLAVANJE / SVETOVNO PRVENSTVO V PERTHU
Prestižno štafeto 4x200 prosto dobili Avstralci
Drugi Nizozemci tretji Britanci. Italijani diskvalificirani Radičevi vaterpolisti po zmagi z Rusijo še lahko upajo
PERTH - Na 8. svetovnem plavalnem prvenstvu v avstralskem Perthu so v bazenskem plavanju razdelili še štiri komplete medalj. Prestižno moško disciplino, štafeto na 4 x 200 metrov prosto so dobili Avstralci pred Nizozemci in Britanci. Ob tem so imeh gostitelji prvenstva lepo priložnost, da postavijo tudi nov svetovni rekord (7:11, 95), a je bil njihov zadnji plavalec Daniel Kowalski prepočasen,
Kolajne
ZDA	6 12	9
Rusija	5 12	8
Kitajska	4 4 2 10
Avstralija	2 3 3	8
Italija	112	4
Ukrajina	110	2
Belgija	10 0	1
Kostarika	10 0	1
Nemčija	0 3 2	5
Nizozemska	0 3 2	5
Španija	0 10	1
Francija	0 10	1
Slovaška	0202
Argentina	0 0 11
Japonska	0 0 2	2
Kanada	0022
VBR	0011
izid 7:12, 48 pa je zadostoval za nov rekord prvenstev.
Prvo disciplino dneva 200 metrov za ženske je ob odsotnosti svetovne rekorderke Franziske van Alm-sick dobila olimpijska prvakinja, 25-letna Kosta-riCanka Claudia Poli. Srebro je osvojila Slovakinja Martina Moravcova, ki se je z enakim odličjem okitila že dan prej na pol krajši razdalji, bron pa Avstralka Juha Grevville.
Na 100 metrov prsno je presenetljivo slavila 19-let-na Američanka Kristy Kowal. Drugo mesto je osvojila pred Avstralko He-
Izidi s plavalnega SP v Perthu
Plavanje
Ženske - 200 m prosto: 1. Claudia Poli (K-R) 1:58,90; 2. Martina Moravcova (Sik) 1:59,61; 3. Julia Greville (Avs) 1:59,92; 4. Tsai Shu Min (Tpe) 1:59,93; 5. Kerstin Kiel-gass (Nem) 2:00,01; 6. Susan 0’Neill (Avs); 2:00,33; 7. Christina Teuscher (ZDA) 2:00,64; 8. Lindsay Benko (ZDA); 2:01,28. 100 m prano: IV Kristy Kowal (ZDA) 1:08,42; 2. Helen Denman (Avs) 1:08,51; 3. Lauren Van Oosten (Kan) 1:08,66; 4. Agnes Kovacs (Mad) 1:08,68; 5. Penny Heyns 0AR) 1:08,77; 6. Sam Riley (Avs) 1:08,80; 7. Svetlana Bondarenko (Ukr) 1:09,11; 8. Brigitte Becue (Bel) 1:09,16...20. Nataša Kejžar (Slo) 1:12,30.
MoSGd - 400 m mešano: 1. Tom Dolan (USA) 4:14,95; 2. Marcel VVouda (Niz) 4:15,53; 3. Curtis Myden (Kan) 4:16,45; 4. Matthevv Dunn (Avs); 4:16,76; 5. Istvan Bathazi (Mad) 4:20,28; 6. Robert Seibt (Nem); 4:20,56; 7. Trent Steed (Avs); 4:21,86; 8. Tatsuya Kinugasa (Jap) 4:21,91; 21. Marko Milenkovič (Slo) 4:31,89. 4 x 200 m prosto: 1. Avstralija 7:12,48 (Klim, Hackett, Thorpe, Kovvalski); 2. Nizozemska 7:16,77; 3. Velika Britanija 7:17,33; 4. Nemčija 7:19,70; 5. ZDA 7:19,97; 6. Danska 7:26,07; 7. Rusija 7:27,95; 8. Švedska 7:31,71. .SinburmiziTann plavanje
Posameznice: 1 Olga Sedakova (Rus) 99,304 točke, 2. Virginie Dadieu (Fra) 98,154, 3. Miyo Tachibana (Jap) 97,530.
3-metrska deska moški
1. Dimitri Sautin (Rus) 746,79 točke, 2. Yilm Zhou (Kit) 694,92,3. Vasibj LisovsM (Rus) 651,60.
Vaterpolo
Skupina E: Rusija - Italija 6:8, Kazakstan - Madžarska 3:17, Hrvaška ZRJ 6:6. Skupina F: Španija - Slovaška 15:8, Grčija - Zda 3:2, Brazilija - Avstralija 2:9. Od 13. do 16. mesta: Iran - Jar 3:6, Nova Zelandija - Kanada 5:7.
len Denman in Kanadčanko Lauren van Oosten. Favo-ritnje pa so ostale praznih rok. Evropska prvakinja madžarka Agnes Kovacs je bila 4., svetovna rekorderka JužnoafriCanka Penny Heyns 5., branilka naslova Avstralka Samantha Riley pa šesta. O izenačenosti te tekme pa zgovorno priča podatek, da je vseh osem tekmovalk na koncu ločilo vsega 72 stotink sekunde.
Edino preostalo disciph-no, moško tekmo na 400 metrov mešano, je dobil ameriški svetovni rekorder Tom Dolan. Srebro je osvojil Nizozemec Marcel VVouda, bron pa Kanadčan Curtis Myden.
Cm dan so imeh Italijani. Moška štafeta (Brembilla, Cercato, Gallina, Rosolino) je bila diskvalificirana med kvalifikacijami, plktem ko je dosegal peti najboljši čas. Cercato je štartal stitonko sekunde prehitro. Niti enega svojega predstavnika niso v finala plasirati Kitajci. Od Slovencev sta nastopila Nataša Kejžar in Marko Milenkovič. Milenkovič je 400 m mešano odplaval v 4:31, 89 minute in osvojil 20. mesto, Nataša Kejžar pa je bila na 100 m prsno z izidom 1:12, 30 enaindvajseta.
Posebej lepo priložnost za malo finale je imel tokrat Milenkovič, ki je za svojim državnim rekordom zaostal za vec kot štiri sekunde., z novim najboljšim Časom v karieri pa se ne bi le za las uvrstil v finale B, ampak bi bil po predtekmovanju uvrščen nekje okrog 12. mesta. Tokrat mu je za malo finale zmanjkalo dobro sekundo. Morda gre razlog za nekoliko slabši nastop Milenkoviča, ki je na SP de-bitiral, iskati tudi v nekoliko drugačnem načinu treninga
od ostalih reprezentantov. »Sem brez besed. Nobene hitrosti nisem imel,« je bil kratek Marko. Zanimivo je, da so na 400-metrski razdalji skoraj vsi plavali počasneje, kot to znajo, za uvrstitev med 16 najboljših pa je zadostoval dve sekundi in pol počasnejši Cas kot lani na evropskem prvenstvu v Sevilli. Nataša Kejžar je na 100 mehov prsno zaostala za osebnim rekordom za 58 stotink sekunde. »S plavanjem sem kar zadovoljna, vec pa bom skušala iztržiti na 200 metrski razdalji,« je menila Kejžarjeva
Italijanski vaterpolisti po
zmagi nad Rusijo z 8:6 še vedno lahko upajo. Po dveh porazih in polemikah so Ruse odpravili z dobro obrambo in učinkovitim napadom. Po začetni izenačenosti (1:1) so biti »azzurri« stalno prepričljivo vvodst-vu.
Skrb, da se bo srečanje med Hrvaško in ZRJ sprevrglo v pretep na tribunah in v samem bazenu je bila odveč. Tekma je bila sicer ostra, ampak korektna in izredno zanimiva, reprezentanci sprtih držav pa sta si »prijateljsko razdelili točki, Čeprav so Hrvati zapustili boljši vtis.
-j KOŠARKA / SINOČNJE ZAOSTALE TEKME MOŠKE D LIGE -i
Bor Radenska že v skupini boljših
Z zmago proti Chiarboli si je zagotovil eno prvih štiri mest v skupini - Kontovel KO
Bor Radenska - Chiarbola 66:64 (37:30)
BOR RADENSKA: Filipčič 8, Susa-ni 21, PerCiC 4, Brazzani 4, Velinsky ni igral, B arini 6, Tomšič 5, Possega 6, Rebula 8, Rasman 4.
PON: Rasman. IZKLJUČEN: Susa-ni. SON: 25. TRI TOČKE: Susani (3).
Borovci so si s sinočnjo zmago že dve koti pred koncem zagotoviti uvrstitev v boljšo skupino za napredovanje. Chiarbolo so na lestvici prehiteti za dve točki, dejansko pa imajo pred njo štiri točke prednosti, ker so proti temu nasprotniku v prvem delu izgubiti s točko razlike, sinod pa zmagali z dvema.
Navijači na tribunah so do zadnjega trepetali za borovce. Zmaga Furlanovih varovancev bi lahko bila bolj izdatna, vendar jih zaradi tega ne gre obsojati. Na poti do zmage so res narediti precej napak, naleteti pa so tudi na neustavljivega Tunina (št.10), ki je v zaključnem delu tekme zadeval kot za stavo, prav zadovoljni pa plavi ne morejo biti niti s sojenjem.
Začetek tekme je bil zelo slab. Chiarbola je povedla z 8:0 in bila v vodstvu vse do 10. minute (16:16). Trener borovcev Furlan je zamenjal skoraj vso peterko. Pravo je »našel«,
ko so bili na igrišču istočasno Rebula, Brazzani, Rasman, Susani in Possega. Borovd so s hitrejšo igro v napadu, ki je izvirala iz agresivne conske obrambe, dosegli delni izid 18:0 in povedli z 29:16, žal pa »ranjenega bika« niso znati dokončno potolti. Začetek drugega polčasa je vsekakor obetal lahko zmago. Borovci so si spet priboriti zanesljivo prednost (50:36). Ves Cas so imeli tudi boljši skok, toda odtlej jim v napadu ni šlo vec od rok. Bilo je preveč zgrešenih metov in izgubljenih žog. Igra je postala živčna in raztrgana, Chiarbola je igrala »umazano«, sodnika pa sta obračala pogled na drugo stran in živce domačih parala s »serijskim« dosojevanjem osebnih napak v napadu. V enem od protinapadov gostov je Susani zrušil nasprotnika, Gori (ki je bil izključen že na prejšnji tekmi) mu je prisolil zaušnico, sodnika pa sta poslal oba v slačilnico, pri Čemer bi si Susani kvečjemu zaslužil tehnično napako. Minuto 10 sekund pred koncem je Chiarbola s Tuninom prvič po 29 minutah igre spet izenačila (62:62), dokaj improvizirana koša Possege in Filipčiča pa sta domačim v zaključnem kaosu le prinesla zmago, ki pa je bila v bistvu povsem zaslužena (ak)
Kontovel - Drago Basket 69:89 (40:41)
KONTOVEL: Pertot 4 (2:2), Doglia 6 (2:9), Križman 12 (8:8), Turk 10 (8:12), Emili 4 (2:2), Starec, PaoletiC 9 (3:3), Starc 4, Čeme 3 (1:2), Godnič 17 (4:9).
3T: Godnič 1; PON: Čeme (39)
Kontovelci so doživeti presenetljiv poraz proti peterki Drago Basket, vzrok pa je treba iskati v zelo slabi igri v dragem delu, ko VremCevim varovancem ni šlo prav nic od rok. Srečanje je bilo zaradi številnih osebnih napak izredno dolgo (Kontovel je izvajal kar 47 prostih mestov), zmaga gostov pa je povsem zaslužena.
V prvem delu je bila tekma zelo izenačena in Kontovel je tudi večkrat vodil. Vsekakor se je v nadaljevanju poznala odsotnost Pertota, ki se je poškodoval sredi prvega dela (v boju za žogo je dobil udarec s komolcem v brado) in so ga morati zaradi krvavitve odpeljati v bolnišnico na šivanje. Pri Kontovelu zasluži pohvalo le Jan Godnič, ki se je edini boril do konca.
(B. S.)
TRENUTNI VRSTNI RED: Arte 18, Bor Radenska 16, Chiarbola 14, Gra-dese 12, Kontovel 10, Lega Nazionale 10, Drago Basket 8, Termoidraulica 2.
r ALPSKO SMUČANJE / VELESLALOM ZA SP n
»Nezemljan« Hermann Maier je bil najboljši tudi na švicarskih tleh
9. mesto najboljši Koširjev dosežek letos
ADELBODEN - Avstrijca Hermanna Maierja je trenutno v superveleslalomih in veleslalomih svetovnega pokala praktično nemogoče premagati. "Pošast", kot ga kličejo njegovi navijači, je bil v veleslalomu v Adelbodnu najhitrejši na prvi progi, v drugo pa je dosegel dragi Cas in na koncu drugouvrščenega domačina Michaela Von Graenigena premagal za sekundo in 24 stotink. Tretje mesto je zasedel Von Gruenige-nov rojak Paul Accola. Edini Slovenec s točkami je bil Jure Košir, ki je z zaostankom dveh sekund in 57 stotink zasedel deveto mesto, kar je najboljša slovenska veleslalomska uvrstitev v letošnji sezoni.
Klasična veleslalomska tekma v Adelbodnu je bila letos še posebej pomembna, saj je bila zadnja pred olimpijskimi igrami v Naganu. Tako so mnogi tekmovalci loviti zadnji vlak za pot na Japonsko, nekateri so še loviti olimpijske norme, drugi pa so imeti interno borbo za uvrstitev v svojo reprezentanco. Zadnjo možnost za olimpijsko normo so imeti tudi trije slovenski veleslalomisti, ki pa bodo Adelboden zapustiti razočarani. Jernej Koblar in Mitja Kunc nista bila blizu niti uvrstitvi v finale, kaj šele 16. mestu, ki bi zadostovalo za nastop v Naganu. Bemhard Knauss in Jure Košir nista imela podobnih skrbi, saj sta si olimpijske igre zagotovila že prej. Da sta sproščena in v dobri formi, sta pokazala že v prvi vožnji, v kateri je Košir dosegel sedmi, Knauss pa 13. Cas. Avstrijec s slovenskim potnim listom je na drugi progi poskušal še popraviti svoje mesto, a je bil prehiter.
Na eni od ledenih plošC je zdrsnil s proge in še dragic zapored ter tretjič letos ostal brez uvrstitve. Košir težav na izredno zahtevni progi ni imel (osmi Cas), vendar ga je nekaj tekmovalcev iz ozadja prehitelo
Pri vrhu so gledalci po pričakovanju videti avstrijsko-švicarski obračun. Tretjič letos se je veleslalomske zmage veselil Hermann Maier. "Nezemljan", kot ga je pred dnevi opisal njegov rojak Andreas Schiffe-rer, je na tekmah svetovnega pokala zmagal že tretjič zapored in nekateri že pričakujejo, da bo letos kot drugi smuCar za Katjo Seizinger ujel legendarnega Francoza Jeana-Clouda Killyja v številu zaporednih zmag (pet zmag). Za to bo imel priložnost v VVengnu, kjer bosta v petek in soboto na sporedu dva smuka. Maier je na švicarskih tleh dosegel 13. letošnjo avstrijsko zmago.
Izidi: 1. Maier (Avt) 2:20, 08; 2. Von Graenigen (Svi) +1, 24; 3. Accola (Svi) +1, 25; 4. Knauss (Avt) +1, 70; 5. Kaelin (Svi) +2, 17; 6. Chenal (Fra) +2, 39; 7. Salzgeber (Avt) +2, 49; 8. Nyberg (Sve) +2, 52; 9. Košir (Slo) +2, 57; 10. Schifferer (Avt) +2, 66; 11. Piccard (Fra) +2, 76; 12. Buechel (Lie) +2, 83; 13. Aamodt (Nor) +3, 08; 14. Holzer (Ita) +3,13; 15. Strand-Nilsen (Nor) +3,18.
Svetovni pokal, skupno (po 19 tekmah):
1. Maier (Avt) 1.119; 2. Eberharter (Avt) 648; 3. Schifferer (Avt) 592; 4. Von Grueni-gen (Svi) 536; 5. Aamodt (Nor) 410; 6. Mayer (Avt) 39; 7. Knauss (Avt) 386; 8. Tomba (Ita) 366.
KOŠARKA
NOVICE
Teamsyslem že drevi
Glavnina tekem 2. kroga 2. dela evropske košarkarske lige za moške bo jutri, že danes pa bo na sporedu enkaj zanimivih tekem. Bolonjski Teamsystem se bo bo porazu v Istanbulu danes doma pomeril z beograjskim Partizani-mo, ki je v preteklem kolu izgubil proti zagrebški Giboni.
Ljubljanska Union Olimpija bo jutri gostovala v Bologni, v tekmi s Kinderjem pa se bo sreCala tudi s svojim bivšim iigralcem Neste-roviCem.
Spored tekem
Skupina E
Danes: 18.00 Efes Carigrad (Tur) - PTT Ankara (Tur). Jutri: 21.15 01ympiakos Pirej (GrC) -Split (Hrv); 20.50 Macca-bi Tel Aviv (Izr) - Porto (Por)
Skupina F
Danes: 18.15 PAOK Solun (GrC) - Limoges (Fra). Jutri: 20.30 Benet-ton Treviso (Ita) - Real Madrid (Spa), 19.45 Estu-diantes Madrid (Spa) -CSKA Moskva (Rus)
Skupina G:
Danes: 20.30 Pau -Orthez (Fra) - PSG Ra-cing (Fra)
Jutri: 20.30 Kinder Bologna (Ita) - Union Olimpija (Slo), 19.45 FC Barcelona (Spa) - Alba Berlin (Nem)
Skupina H:
Danes: 21.30 AEK Atene (Gre) - Ulker Carigrad (Tur), 20.30 Team-system Bologna (Ita) -Partizan Beograd (ZRJ). Jutri: 20.30 Gibona Zagreb (Hrv) - Hapoel Jeruzalem (Izr)
Evropski košarkarski pokal: visoka zmaga Stefanela proti Kovinotehni v Polzeli
Kovinotehna S. Polzela - Stefanel 56:98 (29:43)
Kovinotehna Savinjska Polzela: Kobale 10 (5:5), Horvat 4 (0:1), PetranoviC 6 (3:6), Rituper 4 (0:3), Rovšnik 2, Jagodnik 8 (3:4), Samanic 12 (4:6), Cizej 10 (2:4).
Stefanel: Gentile 6, Rugerri 4, Bailey 19 (2:3), Kidd 12 (4:6), Portaluppi 17, Sigalas 13 (1:1), Jovanovič 3 (3:4), Salstroem 19 (5:6), Cantarelo 5 PM: Kovinotehna 17:29, Stefanel 17:22; TRI TOČKE: Kovinotehna 3:17, Stefanel 7:14; SON: Kovinotehna 20, Stefaijel 24.
POLZELA - V prvi tekmi šestnajstine evropskega košarkarskega pokala so košarkarji milanskega Stefanela v gosteh visoko premagali slovenskega predstavnika Kovinotehno Savinjsko Polzelo z 98:56. Milančani so takoj povedli in nato prednost stalno povečevali, za visoko zmago pa se jim ni bilo treba niti preveč potruditi, saj je slovenski prvoligaš igral izjemno slabo in nepovezano.
Manj uspešen pa je bil Polti iz Cantuja, ki je v gosteh izgubil s slovaškim prvakom Pezinokom. Pezinak - Polti 95:87 (47:41)
PEZINOK: Kuznecov 6, Lukjanek 22, Mikuda 9, Andruška 26, Mihalik 7, RistonoviC 25, Cemicky, Babic, VVeiss, Ridzon.
POLTI: Binotto, Pecarski 21, Pilutti 14, Rossini 6, Buratti 14, Oliver 7, Zorzolo 4, Berry 21, Digiutio-maria, Cristalli.
Od slovenskih ekip je igrala tudi Pivovarna Laško in po pričakovanju doma izgubila s turškim predstavnikom Tofesom Burso z 79:85, Čeprav je po prvem polčasu kazalo drugače, saj so ga Laščani dobili z 42:33. Nadaljevanje je bilo za Pivovarno veliko slabše. Turki so jih s trojkami kmalu ujeti, domačinom je uspelo še enkrat pobegniti na osem točk razlike (68:60), Zal pa se je zanje tu vse tudi končalo. Igralci Tofasa so brez težav prihajali pod koš in si v zadnjih minutah zagotoviti lepo prednost pred povratno tekmo, ki bo Cez teden dni.
ZOI: Turin se je predstavil
TURIN - Pobudniki zimskih olimpijskih iger v Turinu leta 2006 obljubljajo ekološko popolnoma Ciste igre. Svojo kandidaturo so v ponedeljek uradno vložiti na Coniju v Runu, včeraj pa so jo predstaviti javnosti. Predsednik dežele Piemont Enzo Ghigo je dejal, da bo potrebno zgraditi zelo malo novih objektov, turinski župan Valentino Castellani pa je poudaril, da za dograditev olimpijskega naselje v samem središču mesta ne bo potrebno spreminjati regulacijskega načrta. Naložbe za igre v vrednosti 1900 milijard so povečini del že predvidenih načrtov gradenj, zagotavljajo tekmeci Trbžia, Celovca in Kranjske gore. Vsa tekmovališča so v pokrajini Torino, center pa predstavlja sloviti Sestreire.
Hot Rom v Gorici
V sredo, 14. januarja 1998 (s pričetkom ob 20.30) bo v Kulturnem domu v Gorici (ul. I.Brass 20 - Italija) poseben koncert blues glasbe, na katerem se bosta predstavila uveljavljena goriška ansambla »Hot Rom« in »4 WD«. Skupino »Hot Rom«, ki je nastala v Gorici leta ’95, sestavljajo naslednji elani: Paolo Del Negro (kitara), Aldo De Luca (kitara in glas), Lucio Treu (klaviature), Alberto Ballare (bas) in Piero Comel (bobni).
Skupina »4 WD« pa je nastala leta 1988 in to na pogorišču ansambla Rabbit. Doslej je 2ela laskave uspehe tudi na vsedržavni italijanski sceni. Sestava skupine je sledeča: Franco De Colle (kitara), Mauro Drigo (glas), Fabio Gaudenzi (bobni), Alessandro Hoban (bas), Lisa »Janis« Salustri (glas) in Valeno Colella (kitara). Povezovalec veCera bo znani go-riški glasbeni kritik Giuliano Almerigogna. Koncert v goriškem Kulturnem domu sodi v okvir posebnega glasbenega festivala »Across the border« (Prekoračimo meje), na katerem se nam mesečno predstavljajo razni posoški ansambli in pevci.
»Festival« prirejajo v skupnem sodelovanju Kulturna zadruga »Maja« - Gorica, KGM, Časopis Via Libera, Informgiovani, Kulturni dom in ZSKD. Pokrovitelja celotne manifestacije pa sta odbomist-vo za kulturo pri goriski občini in pokrajini.
Vstop prost.
Na tržaški univerzi nastop dua Šiškovič - Mallozzi
Danes zveCer bosta v glavni dvorani tržaške univerze nastopila violinist Črtomir Siškovic in harfistka Simona Mallozzi (vidimo ju na sliki -foto Ferrari). Koncert, ki se bo začel ob 20.30, prireja univerzitetni krožek za rekreacijo.
Jeseni 70 platen van Gogha na ogled
Galerija National Gallery of Art iz Washingtona načrtuje razstavo 70 platen slikarja Vincenta van Gogha (1853-1890) letošnjo jesen, kar bo najvecja predstavitev del tega nizozemskega umetnika izven njegove domovine.
Razstavo bodo, kot je vCeraj pisalo v Časniku VVashington Post, odprli 4. oktobra in bo trajala tri mesece. Sama galerija naj bi informacijo o razstavi posredovala enkrat ta teden.
Direktor omenjene ustanove Earl Powell IH. je za Časnik povedal, da si bodo dela za razstavo sposodili od amsterdamskega muzeja Van Gogh; slednjega bodo medtem zaprli in prenovili. Van Goghove umetnine bodo v Združenih državah na ogled le Se v Los Angelesu. V tamkajšnjem umetniškem muzeju si jih bodo obiskovalci lahko ogledali od januarja do aprila leta 1999. Med eskponati ameriški galeristi napovedujejo znana platna, denimo Jedce krompirja (1885), Spalnico (1888) in Avtoportret iz leta 1888.(STA)
Na dunajski plesni platformi tudi slovenski predstavnik
Od 15. do 18. januarja bo v glavnem mestu Avstrije že dragic prireditev "Ple-sna.Platforma.Dunaj", ki je ena od 35 tovrstnih prireditev v okvira koreografskega tekmovanja pod imenom "Rencontres Intemationales Choregraphiques de Seine-Saint-Denis".
Mednarodna žirija je med približno 400 koreografi, ki so se prijavili za Koreografska srečanja, izbrala 250 umetnikov, ki bodo svoje stvaritve predstavili na takoimenovanih plesnih platformah. Petnajsterica bo junija letos dobila tudi možnost nastopa v Bagnoletu pri Parizu ter finančno in organizacijsko podporo za mednarodne turneje. Na ta naCin naj bi oblikovali tudi forum za odkrivanje Se neznanih koreografov. Na dunajski plesni platformi bo 17. januarja nastopil tudi slovenski koreograf Matjaž Farič s predstavo Ram. (STA)
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANUA-dULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 14. t. m., ob 16. uri (red E): L. Pirandello »L’uomo, la bestia e la virtu«. Režija Giuseppe Emi-liani. Nastopata Giuseppe Pambieri in Lia Tanzi. Predstava v abonmaju: odrezek 6 rumen.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča; v teku je tudi predprodaja vstopnic za predstavo »Le Dame de Chez Maxime« G. Feydeaua, ki bo na sporedu od 23. t. m. do 1. februarja (v abonmaju - odrezek 7 rumen) - (umik: 8.30-13,16-19 ob delavnikih), v Pasaži Prot-ti (urnik: 8.30-12.30,15-19).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
V torek, 20. t. m. premiera opere »VVozzeck« Albana Berga. Dirigent VVolfgang Božic. V glavni vlogi nastopa Jurgen Lirm. Predprodaja vstopnic je že v teku: torek, 20.1., ob 20.30 (reda A/E), Četrtek, 22.1., ob 20.30 (reda F/A), sobota, 24.1., ob 17. uri (reda S/S), nedelja, 25.1., ob 16. uri (reda D/D), torek, 27.1., ob 20.30 (reda B/C), četrtek, 29.1., ob 20.30 (reda E/B), sobotA, 31.1., ob 20.30 (reda C/F), nedelja, 1. fe-
bruarja, ob 16. uri (reda G/G).
Blagajna gledališča (urnik: 9-12, 15-17 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih)
Avditorij Muzeja Revoltella
V	petek, 16. t. m., ob 18. uri bo opero VVozzek predstavil Daniele Spini. Vstop prost.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 14. t. m., ob 20.30 gostuje gledališka skupina Compagnia della Rancia s predstavo »Brachetti in te-chnicolor« z Arturom Brachettijem.
Danes, 14. t.m., ob 17.30 v dvorani zavarovalnice Assicurazioni Generali (Trg Duca degli Abruzzi, 1) srečanje z igralci preds‘dve »Brachetti in technico-lor«. Vstop prost.
V	nedeljo, 18 t. m., ob 11.00 »Povem ti pravljico«: gledališka skupina Assemblea Teatro iz Turina predstavlja »Pollicino«.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti, informacije tel. 390613.
Gledališče »Silvio Pellico«
XTTT. Sezona tržaškega narečnega gledališča
V	petek, 16. t. m., ob 20.30 bo gledališka skupina »I Grembani« predstavila delo G. Gabriellija »Quel giorno in stazion...«.
Ponovitve 17. in 18. t. m., ob delavnikih bo predstava ob 20.30, ob praznikih pa ob 16.30.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
Danes, 14. t. m., ob 20.30: CRT Artificio in Teatro Biondo Stabile iz Palerma v sodelovanju s Piccolo Teatro iz Milana »II caso Kafka« Roberta Andd in Moni Ovadie. Režija Roberto Andd. Nastopajo Moni Ovadia in TheaterOrchestra.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365).
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
V	Četrtek, 22. t. m., ob 20.45 Heinrich Von Kleist »Caterina di Heilbronn o la prova del fuoco« v izvedbi gledaliških skupin Centro teatrale bresciano in Emilia Romagna Teatro. Režija Cesare Levi.
Ponovitve 23., 24. in 25. t. m.
Teatro Contatto - Avdotorij Zanon
V	Četrtek, 23. in v petek, 24. t. m., ob 20.30 se bo skupina QP Produzioni Teatro Indipendente predstavila z delom Harolda Pinterja »Ceneri alle ceneri (Ashes to Ashes)«.
PORDENON
Avditorij Concordia
V	petek, 16. in v soboto, 17. t.m., ob 20.45 »II caso
Kafka« R. Andoja in M. Ovadie. Nastopajo Moni Ovadia, Lee Colbert, Olek Mincer.
_______________SLOVENIJA___________________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Danes, 14. t. m., ob 10. uri v Kulturnem domu F. Milčinski: »Zvezdica zaspanka« (za šolo).
Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	soboto, 24. t. m. 1998, ob 19. uri: W. Shakespeare »Macbeth«. Ponovitve 26., 28., 30. in 31. januarja -razprodano. Informacije (00386-61/222815).
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 14. t.m., ob 19.30 (abonma sreda): Albert Ca mus »Kaligula«.
SNG - Drama
Danes, 14. t. m., ob 19.30: J. Osborne »Ozri se v gnevu« (abonma dijaški 6 večerni in izven - konto). Ponovitev jutri, 14. t. m.
V	petek, 16. in v soboto, 17. t. m., ob 19.30: N. V. Gogolj »Revizor« (abonma izven - konto).
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANUA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica
V	torek, 27. t. m. ob 20.30 v Goethe Institutu, koncert Tria Lorenz iz Ljubljane.
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 koncert kvarteta Ohvier Messiaen. Na sporedu Stravinski, Ravel in Messiaen.
Gledališče Rossetti
V	soboto, 14. februarja, ob 21. uri koncert Riccarda Coccianteja. Predprodaja vstopnic od jutri, 15. t. m. dalje.
ROJAN
V	nedeljo, 25. t. m., ob 16. uri v župnijski cerkvi koc-nert komornega zbora AVE iz Ljubljane. Na sporedu bodo sakralne skladbe raznih avtorjev ter vrsta slovenskih božičnih pesmi. Zborovodja Andraž Hauptman, organist Tone Potočnik.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
Jutri, 15. t. m., ob 20.30 koncert »Combattimento
Consort Amsterdam« pod vodstvom Jana Williama de Vrienda.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
GORICA
SCGV Emil Komel - Koncertna sezona 1997/98
Danes, 14. t. m., ob 19.30 v komorni dvorani KG L. Bratuž: Srečanja z glasbo - Janez Matičič. Slovenski skladatelj med Ljubljano in Parizom. Glasbeni atelje Emil Komel.
Kulturni dom
Danes, 14. t. m. ob 20.30 nastop skupin »Hot Room« in »4 WD« iz Gorice.
V	soboto, 17. t. m., ob 20.30 4. Revija kraških pihalnih godb.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V	petek, 16. t. m., ob 20.45 nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma, dirigent Anton Nanut, solist Mi-scha Maisky. Na programu Smetana, Dvorak, Janaček.
PORDENON
Avditorij Concordia
Danes, 14. t. m., ob 20.45 koncerta židovske glasbe: »Kadosh, kadosh, kadosh« in »Nigun«.
ZOPPOLA rpm
Rototom
V	nedeljo, 25. t. m., ob 21. uri koncert black metal glasbe s skupino Death SS. Za informacije: Franz 0347-4670707 ali Rototom 0434-561285.
_____________SLOVENIJA________________
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 19. t. m., ob 20.15 koncert Ljubljanskih madrigalistov pod vodstvom Matjaža Sceka (za abonma in izven).
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo
V	petek, 23. t. m., ob 20. uri bo v Viteški dvorani galerije Zorana Mušica nastopil Moskovski kvartet (za
abonma in izven).
Za informacije tel. 00386-65/21262.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
V	soboto, 17. t. m., ob 19.30 J. Strauss »Cigan baron« - razprodano.
V	Četrtek, 29. t. m., ob 20. uri premiera -S. Prokofjev »Romeo in Julija«. Ponovitev 31. t. m., ob 19.30 za abonma sobota, izven in konto.
V	torek, 22. t. m., ob 19.30 (abonma torek): D. Božic: »Lizistrata 75«. Predstava za izven in konto.
Cankarjev dom
Jutri, 15. t. m., ob 19.30 koncert Simfoničnega orkestra in solistov Akademije za glasbo v Ljubljani.
________________KOROŠKA____________________
CELOVEC
Mestno gledališče (Dvorana 7 na celovškem sejmišču (Worter See Halle)
Danes, 14. t. m., ob 19.30 musical Jerryja Hermana »Le cage aux folles« (Kletka polna norcev).
Ponovitve do 18. t. m.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Muzej Revoltella: do 25. t. m. je na ogled razstava »Chersicla. DalVinformale alle muse energetiche«. Uri.'.k ogleda: 10-13, 15-20 - ob praznikih samo zjutraj. Ob torkih zaprto.
Muzej Revoltella: do 25. t. m. je v vseh nadstropjih muzeja na ogled zanimiva razstava znamenitih oblek sester Fontana »Car stila (II fascino dello stile) 1950-1968«. Urnik ogleda: 10-13, 15-20 - ob praznikih samo zjutraj. Ob torkih zaprto.
Galerija Nadia Bassanese: do 13. februarja bo na ogled razstava Federica Rizzija.
ObčinsKa razstavna dvorana na Trgu Unita: do 25. t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20.
Palača Costanzi: do 25. februarja je na ogled razsta-
va »Ljudje in medvedje«. Umik: vsak dan od 9. do 19. ure.
Razstavna dvorana Turistične ustanove (Ul. S. Ni-cold, 20): do 27. t. m.je na ogled razstava »Trieste -Graffiti«.
Urnik: vsak dan, od ponedeljka do petka, od 9. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 13. ure.
DEVIN
Kmečka hiša: na ogled je razstava Danteja Pisanija »Jadran«.
GORICA
Kulturni dom: na ogled je skupinska fotografska razstava »Skupina 75«.
Do 27. t. m. je na ogled dokumentarna razstava »Drugi v Alpah - jezikovne skupnosti na območju italijanskih Alp«. Razstava bo odprta do 27. t.m. Umetnostna galerija Miro Persolja: na skupinski razstavi sodelujejo slikarji C. Raza, S. Kovic in S. Persolja ter kipar M. Persolja.
Katoliška knjigama - Ars Galerija: do 20. t. m. je na ogled razstava slikarja Pavla Medveščka.
Goriški grad: do 25. t. m. je odprta razstava gotskega kiparstva na Goriškem, ki so jo postavili v sodelovanju z Goriškim muzejem iz Nove Gorice.
Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85: jutri, 15. t. m., ob 19. uri otvoritev razstave akvarelov Andreja Kosiča. Umetnika bo predstavil Jurij Paljk. Na otvoritvi bo nastopil MePZ Rupa Pec.
VIDEM
Stamperia d’arte Albicocco: na ogled so dela Tonina Crangnolinija.
SLOVENIJA
LJUBLJANA
Mala galerija: še danes, 14. t. m., bo na ogled fotografska razstava Blaža Zupančiča - Passepartout. Galerija CD: do 31. t.m. je ogled razstava slik C. Viallata.
Avla Galerija Nove Ljubljanske Banke: na ogled je razstava Metoda in Ane Zavadlav: »Macbeth«. Razstava fotografij s predstave.
Prirodoslovni muzej Slovenije (vhod iz Muzejske ul. 11): odprta je razstava rezultatov geološko-paleonto-loške spremljave gradbenih del na odseku avtoceste med Divačo in Kozino. Razstava želi opozoriti na geološko naravno dediščino, ki je bila doslej opb podobnih delih marsikdaj spregledana. Avtorja razstave dr. Tea Jurkovsek in dr. Bogdan Jurkovsek.
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta.
KROMBERK
Goriški muzej Grad Kromberk: do 30. t. m. je na ogled retoospektivna razstava Miloša Volariča. Urnik ogleda: 8-14, ob praznikih 13-17, zaprto ob sobotah.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
® RAI 1
6.00
6.30
6.45
9.35
11.20
12.25
12.35
13.30
14.05
15.50
17.50 18.00 18.10 18.45
19.30
20.00
20.40
20.50
22.25
23.00
23.05
0.15
0.45
Euronews
Dnevnik
Aktualna oddaja Uno-mattina (vodita Antonel-la Clerici in Maurizio Losa), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Nessuno mi puo giudicare (kom., It. '66, i. Laura Efrikian)
Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Urok čarovnice (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Aktualne teme: Gara Gio-vanna (vodi Giovanna Milella)
Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Duck Tales in nan. Zorro Danes v parlamentu Dnevnik
Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik
Aktualna tema: II fatto (vodi Enzo Biagi)
TV film: Ricatto in vi-deotape (thriller, ZDA ’92, i. Marcy VValker, Te-rence Knox)
Aktualno: Dosje - Ženske na razpotju (vodi Enza Sampo)
Dnevnik
Aktualna odd.: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme Aktualno: Da qui ali’ eternitd, 1.10 Filozofija,
RAI 2
6.45
7.00 8.35
9.40
10.45
11.00
11.15
11.30
13.00
14.00
16.15 16.20
17.15
18.15
18.40
19.05
19.55
20.30 20.50
22.30 22.35
23.30 0.30
Pregled tiska Variete za najmlajše Nan.: Lassie, 8.55 Podeželski zdravnik Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33 Jutranji dnevnik Variete: I fatti vostri (vof-di Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Ci vediamo in TV Dnevnik
Aktualno: Kronika v živo Dnevnik, vreme Dnevnik, šport Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: Komisar Rex Variete: Macao Večerni dnevnik TV film: Provincia segreta (dram., It. '97, i. I. fer-rari, A. Giordana, 2. del) Izžrebanje lota Dokumenti: Matrimonio napoletano
Dnevnik, Neon klnjige, v parlamentu, vreme, šport Film: 18.000 giorni fa (dram., It. ’94)
4, RAI 3
Jutranje vesti Film: Le infedeli (dram., It. ’52, i. G. Lollobiriga) Komični filmi C. Chaplina
Dok.: Vitenam SP v plavanju Dnevnik, šport Aktualno :I1 grillo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Articolo 1, 14.55 Tgr Leonardo, 15.05 Tgr Evropa
Šport: SP v plavanju, umetnostno drsanje Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Od 20. do 20. ure Aktualno: Magazzini Einstein, 20.30 Blob Aktualna odd.: Mi man-da Raitre
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Film vero - La bambina ella notte Dnevnik, kultura, pregled tiska, vreme
§8 RETE 4
ITALIA 1
jr Slovenija 1
6.00
6.50
8.30
8.50
11.30 11.40 13.00
14.30
15.30
17.45
18.55
19.30 20.35
23.05
23.10
1.10
Nad.: Un amore di normo TV film: Quattro piccole donne (kom., It. ’89)
Nan.: Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte papa’ Dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Caprice la cenere che scotta (krim., ’67) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Dok.: La macchina del tempo
Zanimivosti o filmu Tita-nic
Film: II braccio violento della legge (krim., ZDA '71, i. Gene Hackman) Pregled tiska
8 CANALE5
6.00
8.00
8.45
9.45
11.30
13.00
13.30
13.45
14.15
15.45 16.40
17.15
17.45
18.35 20.00
20.35
21.00
23.15
1.00
1.30
Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Vivere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta)
Variete: Maurizio Gostan-zo Show
Nan.: Komisar Scali -Božično darilo, 12.30 Jaz in mama - Lajanje ne pomaga
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Nan.: Ciao, dottore! (i. Ulrich Renthaller) Aktualna odd. o zdavju: Vivere bene salute Verissimo na licu mesta Aktualne teme: Verissimo - Kronika v živo Variete: Tira & Molla Dnevnik
Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
TV film: Leo & Beo (kom., It. '97, i. A. Foa, M. Columbro, S. Ferilli) Variete: MaurizioCostan-zo Show
Nočni dnevnik Tg5 Striscia la notizia
6.10
9.20
10.20
12.20
12.55
13.25
13.30
14.20
15.30
16.05
17.30
18.30
19.00
20.00 20.45
23.05
1.05
1.10
2.10
2.20
Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Magnum P. I.
TV film: Una mamma a pois (kom., ZDA ’92, i. C. Fisher, D. Aykroyd)
Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ z Bel Aira
Variete: Ciao ciao tutti al
mare
Risanke
Aktualni odd.: Colpo di fulmine (vodi M. Hun-ziker), 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi)
Nan.: Sweet Valley High Variete za najmlajše in risanke Mila in Shiro, Sai-j lor Moon
Nan.: Xena principessa guerriero
Odprti studio, šport Nan.: Melrose Plače Variete: Sarabanda Film: Point Break (krim., ZDA ’95, i. Patrick Sway-ze, Keanu Reeves)
Nan.: Millenium Fatti e misfatti Šport studio, 1.40 Italija 1 šport Pregled tiska [ Nan.: The Heights
tele 4
16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
____Nogomet
|Ujl| Verde a nord-est njo Oddaja o živalih M Zoom zdravje | Aktualno: II supplemen-
BEj Film: II grande perdono B6Bl Zoom zdravje
Film: Pierino torna a scuola
® MONTECARLO
0.00
13.30
14.10
19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Aktualno: Candido Film: II gioco deli’ amore (kom., ZDA ’59)
|gjfy Variete: Zap Zap
M Film: Delitto sotto il sole ■ (krim., VB ’82)
Q Film: Delitto al ristorante [j cinese (krim., It. ’81)
12.15
12.00
14.00
8.25
8.30
9.00
10.35
10.40
12.00
12.30
13.00
13.10
14.00
14.30
15.25 16.20 16.50
17.00
17.10
17.25 17.35
18.20
19.10
Oglasi TV prodaja
Otroški program. Dogodivščine iz živalskega vrta (Nem., 9. ep.), 9.50 Dok. serija: Velike knjige (ZDA, 2. del)
Oglasi
Tedenski izbor: nan: Kdo je glavni (ZDA, 7. epizoda), nad.: Gimnazija strtih src (Avstral., 1. del) Prisluhnimo tišini Dok.: Naj naj naj... (VB) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Svet poroča
Dokumentarna odd: Josip Brodski (VB)
Made in Slovenia Obzorja duha Obvestila in oglasi Obzornik Po Sloveniji Vreme, šport Oddaja za mlade: Pod klobukom
Nadaljevanka: Zaročenca (It., i. Danny Quinn, Delphine Forest, 2. del) Risanke
19.20
19.30
20.05
Dobro je vedeti Dnevnik, vreme, šport Nan.:	Nash Bridges
(ZDA, i. Don Johnosn, Jeff Perry, A. O’ Toole) Oglasi, napovedniki Osmi dan /Ne/Znani oder Oglasi, napovedniki Odmevi, vreme, kultura Šport, oglasi, napovedniki Nan.: Grace na udaru (ZDA, 18. epizoda) Portret dirigentke Simone Young
Vreme, napovedniki
TV PRIMORKA
17.00 Videostrani Policija svetuje Glasbena odd.: Pop roek svet
Oddaja za zamejce v Italiji: Med Sočo in Nadižo Predstava Beneškega gledališča: Jur zaničan mož Napovednik, videospot dneva
Dnevnik, vreme Nan.: To trapasto življenje Pogovor: Za človeka gre Klepet na airbusu Dnevnik TV Primorka
{r Slovenija 2
8.00
9.30
10.00
10.30 11.25 14.15
16.50
17.20
17.50 17.55
18.45
18.50
19.20
19.30 20.00 20.05
Vremenska panorama Nanizanka: Pepa in Pepe (Španija, 6. ep.)
Tedenski -izbor. TV igrica: Kolo sreče Šport (košarka)
Sobotna noč Film: Moške reci (Fr.)
TV prodaja
Nanizanka: Trdno v sedlu (Nova Zelandija, 7. ep.) Oglasi, napovedniki Nadaljevanka: Zasebni zločini (It, zadnji del) Oglasi, napovedniki TV igrica: Kolo sreče Poslovne informacije Videoring
Oglasi, napovedniki SPort
22.30
22.45
23.45
0.35
Iz slovenskih ateljejev: Tone Demšar Kviz: Lov za zakladom (Francija, 2. del) Nanizanka: Peter S troh m (Nemčija, i. Klaus Lovvit-sch, Senta Berger, Gu-drun Landgrebe, Charles Brauer, 7. epizoda) Videoring (ponovitev)
Koper
	Euronevvs
	Slovenia magazin
	Pogovorimo se o...
	Globus
	Vesolje je...
	SP v plavanju
	Program v slovenskem jeziku: Ljudje in zemlja
	Reportaža
	Primorska kronika
	Vsedanes - Tv dnevnik, šport
	Otroška oddaja: Ecchec-cimanca
	Sredozemlje
	Ski Report
	Aktualno: Meridiani
	TV dnevnik, vreme
	Film: Poštar gre v vojno (kom.. Fr. ’66, i. C. Azna-vour, D. Ceccaldi) TV dnevnik Vsedanes
r
A
Radio Trst A
8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (r. M. Sosič, 15. del); 10.10 Koncert operne glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 RZCPZ: MePZ Repen-tabor; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu;
15.00	Pop mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: P. Merku skozi eseje in glasbo; 18.00 Obiskii iz Arkadije; 18.30 Slov. lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11-30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12,30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30, 7.30, 8.30,9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.15 Glasbeni utrinek; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKO ob-
veščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.17 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu, odgovori; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opold-\nevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30
Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17,30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasb, oddaja: Neresnih pet;
19.00	Dnevnik; 20.00 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Sreda vas gleda; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 5-lh; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci;
20.00	Glasb, utrip; 21.25 Zbori; 22.00 Zrcalo denva, vreme; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Slov. pevci šansonov in
evergrinov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 14.45 Expres;
15.30	DIO, šport; 16.15 Popevki tedna;
16.30	Izjava; 17.00 Smrlkjina lestvica; 17.35 Spot-400; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo Rupel; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Glasbena oddaja.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matinejo;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo ih igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17,15 Likovni odmevi; 17.30 Sloistični koncert; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Iz oper M. Bravničarja; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Sredina serenada; 23.00 Jazz session; 0.00 Poročila
Radio Koroška
18.00-18.30 Glasbenaoddaja
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi ■ 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
Sreda, 14. januarja 1998
VREME IN ZANIMIVOSTI
f	SREDIŠČE ZMERNO	TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE	ANT1- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL	ZMEREN MOČAN	RAHEL	ZMEREN MOČAN NEVIHTE	VETER	MEGLA	FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA																
X		X	6		666		ESU	Si	8	6	mmESm	■	X		C	A
VREMENSKA SLIKA
Nad zahodno Evropo in osrednjim Sredozemljem je obsežno ciklonsko območje s frontalnim valom. Nad nase kraje z jugozahodnimi vetrovi priteka vlažen in postopno nekoliko hladnejši zrak.


1000
s
1000
/y
4r
x1020
" 0/3	^
KOBENHAVl)
' 3/5. °
o KIJEV
6/12

1020
LIZBONA
9/17	.°
DUBLIN o'	' ' XX
6	^-^-^ONDONo^5"^*” 5/9 BERLIN ono vSaVA -3/6
8/12  ,	A	°
---—	O	oBRUSEU
1010	oPARIZ 6/12
DUNAJ -1/3
ŽENEVA o/6	LJUBLJANA 5/8
° MILANO _	BEOGRAD 2/l4	/
° 2/4	V
6 Xi,in
MADRID 9/12
<s
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 url.

v >
°SOFIJA -3/n ''•'-SKOPJE o „
DANES
TRBO

CELOVEC O -4/5
KRANJS
X s:$x
ČEDAI>-^_ (J
o-3/2
KRANJSKA GORA
ggTMIČ
-1/4
etoAD-^>_ u	o
4/6 O	KRANJ
GRADEC
-3/9
O
S. GRADEC -4/5'

M. SOBOTA O -2/9
MARIBOR
o 2/10
O PTUJ
S
N. MESTO O/9 O
$

ZAGREB
0/10
O
Pretežno oblačno bo, le v severozahodni Sloveniji bo Se delno jasno. Rahel dež bo polg zahodnih zajel tudi osrednje kraje. Meja sneženja bo na višini okoli 1200 m. Pihal bo jugozahodni veter.
SOSEDNJE POKRAJINE: Po sosednjih pokrajinah bo oblačno s padavinami.
13
-1020

• V

..ATENEj/rt
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.46. Dolžina dneva 9.04.
f LUNINE MENE
Luna vzide ob 18.52 in zatone ob 8.29.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.09 najnizje -14, ob 9.44 najvisje 42 cm, ob 16.31 najnizje -61 cm, ob 23.15 najvisje 37 cm. Tutri: ob 4.43 najnižje -13, ob 10.13 najvisje 37 cm, ob 16.58 najnizje -56 cm, ob 23.45 najvisje 36 cm.

MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 9,6 stopinje C.
BIOPROGNOZA
Vreme bo na počutje in razpoloženje ljudi vplivalo obremenilno in veliko jih bo imelo vremensko pogojene težave. Moteno bo tudi spanje vremensko občutljivih ljudi.
m
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............5
1000 m..............4
1500 m..............1
°C
2000 m..............0
2500 m ............-2
2864 m.............-3
JUTRI

GRADEC
2/8
X
CELOVEC
TRBIŽ	O '/5
O o/2 O
KRANJSKA GORA _
C^ggT^C
O
KRANJ
X
X
9 GRADEC
M.SOBOTA
o 2/8
MARIBOR O 4/8
X
^CEDAD—
CEUE O 4/8
OVIDEM
5/10
X X'
^N. GORICA 5/10
GORICA 5/10 O
UMAG
LJUBLJANA
5/8
X
PORTOROŽ O
POSTOJNA
o 4/6
KOČEVJE
X ■ °
N. MESTO O
x;
o
- gRNOMEU
V	četrtek bo pretežno oblačno, ponekod bodo občasno rahle padavine, v nižinah kot rahel dež.
V	petek se bo dopoldne ponekod delno zjasnilo, popoldne pa bo zahodno Slovenijo že zajelo novo poslabšanje vremena.
			
ril			■U
Ugrabitev na tokijski borzi se je srečno končala
TOKIO - Na tokijski borzi je včeraj zavladala panika, pred njo pa se je zbrala velika množica ljudi. Toda vzrok za preplah ni bilo strmo padanje vrednosti delnic temveč ugrabitev, ki pa se je srečno končala. Policija je namreC po več urah uspela osvoboditi talca, ki ga je veC ur zadrževal oboroženi moški. Ugrabitelja je policija aretirala. Ugrabitelj je Ma-sahiro Abe (na sliki AP) , funkcionar na finančnem ministrstvu, ki je bil premeščen na delo na tokijsko borzo. Policija je tudi ugotovila, da je bil ugrabitelj nekdaj privrženec skrajnodesniCarske organizacije Tecua Itagaki.
Portret, pri katerem je izgubila glavo celo angleška kraljica
LONDON - Neki 27-letni britanski umetnik je pravkar končal enega najbolj sodobnih portretov Elizabete II., na katerem kraljičina glava, ločena od telesa, plava v zraku, prestol pa je zamegljen v obrisih, je poročal britanski tisk. Kraljica je na sliki zelo sproščena, zanimivo pa je zlasti dejstvo, da ne nosi tiare, temveč predstavlja edini nakit na sliki broška. Po mnenju tiska se želi tako kraljica približati svojim podložnikom po smrti princese Diane. Portret, za katerega je kraljica pozirala lani poleti, bodo madno izobesili letos marca. Umetnik je med drugim portretiral tudi Davida Bovvieja s soprogo Iman ter dramatika Harolda Pinterja. (STA/AFP)
NajstarejSa Zemljanka je doma iz Teksasa?
RALLS - Emma Massey, ki naj bi jutri ali v petek dopolnila 117 oziroma 119 let, se prav gotovo še ne bo odpovedala njuhancu. Voditeljica aktivnosti v domu starostnikov v teksaškem Rallsu, kjer živi Masseyeva, je povedala, da gospa obožuje kavico in njuhanec. Jesse James Nave, Id skrbi za njene račune in posle, ji vsak mesec prinese škatlo njuhanca. Pravi, da je upokojenka kot rojstni datum nekoč vpisala 16. januar 1879. Ge je pravi, bo ta petek praznovala 119. rojstni dan. V domu pa je kot njen rojstni datum zapisan 15. januar 1881; torej naj bi bila Masseyeva v Četrtek stara 117 let. Guinessova knjiga rekordov za najstarejšo Zemljanko razglasa Kanadčanko Marie Louise Meilleur, ki je avgusta praznovala 117. rojstni dan. Emma Massey je živela v meniškem Petersburgu, 40 kilometrov severovzhodno od Lubbocka, od enajstega leta do pred sedmimi leti, ko se je preselila v dom v bližnjem Rallsu. Bila je priča rojstvu avtomobila, radia, letala in človeških odprav v vesolje. Masseyeva je, kot pravi, zelo ponosna, da živi tako dolgo, in se bo trudila še naprej, dokler je ne bo Gospod poklical k sebi. (STA/AP)
Sneg v Turčiji izoliral na tisoče vasi
ANKARA - Na obmocijh vzhodne Turčije, kjer živijo pretežno kurdski prebivalci, je po obilnih snežnih padavinah na tisoče vasi odrezano od sveta. Po navedbah tiskovne agencije Anadolu so neprehodne cestne povezave s šestimi mesti in 2.641 vasmi. Po napovedih bo minilo veC tednov, preden se bodo razmere normalizirale. O zmedi, ki jo je povrocil sneg, poročajo tudi iz drugih pokrajin.Sneg je v višijh predelih presegel višino dveh metrov predvsem v provincah Erzurum, Agri, Kars, Mus, Bingoel, Tunceli in Ardahan. Zamrznejna so skoraj vsa jezera in ribniki, saj so se temperature na nekaterih območjih padle do 30 stopinj pod ničlo. (STA/dpa)
Tudi ženske odslej lahko naooerebe

ANKARA - Visok islamski cerkveni dostojanstvenik je v Turčiji odpravil dolgoletni religiozni običaj in dovolil ženskam, da na pogrebih lahko molijo skupaj z moškimi. Po njegovem mnenju naj bi bile Zenske danes drznejše od moških, s to odločitvijo pa jim želi omogočiti občutek "duhovnega zadovoljstva, ki ga prinaša mohtev". (STA/AP)
Milan za naslednjo zimo predlaga uglajene moške
MILAN - Po mnenju večine italijanskih modnih ustvarjalcev se vrača uglajeni moški, kar v svetu mode pomeni, da si mora moški obleci srajco, si okrog vratu zavezati kravato in si nadeti še suknjič. Na prikazih moške pripravljene mode za naslednjo jesensko-zimsko sezono, ki potekajo v teh dneh v Milanu, seveda prihajajo do izraza različni pogledi, vendar so se veliki mojstri v glavnem odpovedali nagajivim dečkom in poudarjenim »machom« in se opredelili za moškega, ki s svojo urejenostjo vpliva zaupanje. Iz takšne usmerite izstopa Gaultier, ki je predstavil bolj agresivnega moškega, medtem ko se je Romeo Gigli odločil za bolj umirjen izgled (f. AP). Tudi tokrat pa ni šlo brez zapletov: v ponedeljek popoldne so iz parkiranega tovornjaka ukradli skoraj vso kolekcijo hiše Basile.