Clevelandska Amerika
win V hhHI WwHH niVIklllliH
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
••.'jti .vgffl^rg	- m <f >
AMERIKA
Excellent advertising medium.
ST. 48. — NO. 48.
CLEVELAND, OHIO, TOREK, 16. JUNIJA 1914.
LETO Vft VOL. VIL
Mestne novice.
He?-';	'	'	- i -
H	•
Mestne primarne volitve te hitro bližajo. Mnogo važnih točk glede mestne uprave pride na vrsto.
»ŠI^V ' ... '
»	• v
NOVI DRŽAVLJANI.
Dne IX. avgusta se vršijo v €levelandu primarne volitve, mesto kot je bilo dosedaj običajno, šele septembra meseca. Pri teh volitvah bodejo morali volivci odloČiti o dveh točkalh Carterja. Prva točka je, če hočejo državljani še naprej voliti župana na ta način, kakor so ga volili lansko leto, namreč "nepristransko", to je, da na volivnih listkih ni nič zapisano kateri stranki pripada kandidat, pač pa ljudstvo izmed kandidatov zbere fri može, in voli za enega kot "first choice ', dru-zega kot "second choice". Ta način volitve ni posebno ugajal že lansko leto ne, in socija-iisti so proti tem volitvam nabrali nad 10.000 podpisov, torej morajo po postavi sedaj ljudje odločiti, ali se bo volilo xu'pana in druge mestne uradnike tako, kakor čartter pravi, ali tako kakor se je volilo prejšnjega leta. Namreč po strankarskih kandidatih. Druga varana točka, o kateri imajo volivci odločiti je civilna skušnja z?a mestne delavce. IPo novi po-fetavi pride vsak najbolj navadni delavec pod upravo civilne komisije in mora narediti nekako skušnjo. Mestni svet je Sprejel ordinanco, da se to odpravi, toda prej morajo še ljudje o tem voliti. Nadalje se bodejo pri volitvah II. avgusta postavili kandidat je raznih strank za sledeče urade: guverner, državni najvišji uradniki, državni senatorji, poslanci, vsi couinty uradniki in kongres-mani ter en senator. O vseh Jeh bo treba voliti jeseni. Nadalje se bo volilo o treh ali šti-rjh projektih za mestna dela, ki bi bila skupaj vredna nad 3 milijone dolarjev. Novi mostovi, knjižnica, kloake, tlakanje cest in razširjenje mestne elektrarne.
—Slovenska Narodna čitalnica priredi v nedeljo 21. juni-. ja svoj izlet in sicer na prostore Louis Recherja v Euclid, O. kjer je jako prijazen senčnat
•	kraj. Čitalnica je imela z enakimi izleti vedno lep gmoten uspeh, in tudi letos se pričakuje od zavednih rojakov obilnega poseta. IProstora je za več sto ljudij, in odbor bo že skrbel, da ne bo šel nihče lačen ali žejen proč. čitalnica potrebuje mnogo knjig za izobrazbo naroda, in sedaj se nudi lepa prilika vsem, da s svojo udeležbo pomagajo čitalnici.
•	—Družina John Boječ, živeča na 11366 E. 39th St. je bila v četrtek ponoči med it. in 12. uro napadena od treh rojakov s kolmi in tželeznimi palicami. Kakor poroča policija, so udrli trije jnoški ponoči v stanovanje John Bojca ter ga tako-pretepli, da se je nezavesten zgrudil. Njegova žena, ki je hotela možu na pomoč, je dobila tudi take udarce, da se je zgrudila. Potem so napadalci pobegnili. Dalj časa potem se je žena prebudila iz nezavesti in-njeni klici na pomoč so priklicali sosede. Prišla je Itidi policija, ki je dala oiba napadena prepeljati v bolnišnico. Različne govorice se širijo o tem napadu, vsak govori drugače, le toliko je go-tovb, da se je šlo radi neke dekline, in da policija napadalcev, ki so bili — žal, naši rojaki — še ni dobila, dasiravno pridno išče za njimi.
^ —Sledeči rojaki so dobili
četrtek: John Vojska, Stefan Kolesar, Josip 'Majcen, Jakob Zagorc, (Beno Leustig, Josip Bobnar in Frank MJohar,
- V '
—Delegatom in delegatin-zadnje konvencije S.D.Z. se naznanja, da bodejo slike 21. junija gotove, in se bodejo dobile v pisarni gl. urada. Cena slliki je z malo sliko vred $1.05.
—tStarišem Boštjančič je umrla hčerka Rozika, stara 17 mesecev za pljučnico. Bil je to edini otroJc starišev, ki bo teš-ko pozabljen.
—Poročili so se: Mih. Urh in Ana Spacapan, Louis Bartol in Mary (Kordiš, Fr. Mačerol in Angela Korošec. Novim parom obilo sreče in zaroda!
—Pri Lindale je v petek zgorelo 16 železniških vozov od Big Four železnice. Vsi vozovi so bili napolnjeni z blagom, in škoda znaša $85.000. Zažgali so trampi, ki se potikali okoli vozov in brez skifoi kurili.
—»Mednarodna bitka se je vršila v petek zVečer na Boli-, var Road. Stepli so se Grki in Turki. Grkom so prišli na pomoč Armenci, Turkom pa Sirci. Predno je policija prišla, je bilo "bojno polje" že krvavo. ©Ivanajst vročih glav so morali odpeljati v zapor. Boja so se s posebno vnemo udeležile tudi ženske, ki so marljivo metale kamenje na nasprotnike, ali se pa medsebojno pulile z« lase.
■—La Mano Nera je pričela tudi v Cleveland« poslovati z bombami. V nedeljo ponoči so pristaši "Črne roke" vrgli bombo v <Hiši na 2429 Orange ave. Dvajset oseb, moških, ženskih in otrok je bilo vrženih s postelj. Hiša je deloma podrta, toda le dve osebi ste dobili poškodbe. Ljudje iz cele ulice so prihiteli iz hiš, in nihče se ni hotel vrniti v hiše. Na lice mesta so prišle policijske rezerve, toda kljub vsemu prizadevanju, ni hotel noben Italijan povedati, kaj je vzrok raz-strelbi. Bomba se je razstrelila v onem kraju, kjer se je tekom zadnjih osem mesecev pripetilo številno umorov med Italijani.
—16 oseb je bilo ponesrečenih v nedeljo pri raznih aVto-mobilniih nesrečah. Tajnik av-tomobilnega kluba Fred^Caley, se je izjavil, da so edino šoferji vedno krivi teh nesreč, ker po mestu prehitro vozijo in se ne zmenijo za nobene varnostne signale.
—Šolski otroci se veselijo. V torek, sredo in četrtek so zadnji dnevi šole, ipotem Se zač-rto tri mesečne počitnice. V Cleveland« bo dobilo 975 gojencev višjjih šol diplome m 2300 jih bo zvrsilo 8 razred ljudske šole.
—Superior ave. viadukt je v takem položaju, da se lahko vsak čas podre. To bojazen je izrazila trgovska zbornica. Odkar je pogorel Central viadukt, se je ves promet vrgel na Superior viadukt in nekateri inženirji so se izjavili, da se mo-stovni podstavki ponekod podajajo. Most je bil zidan pred 33. leti toda namenjen za veliko manjši promet, kot se danes vrši na njem. AJco se zgodi nesreča,., tedaj nastane katastrofa kot jo Cleveland še ni doži-velCentral viadukt ne bo popravljen pred 1. oktobrom.
—Umrla je Ana Jalovec, stara 27 let, doma z Leskovca pri Novem mestu. Tu zapušča soproga, v starem kraju očeta in sestro. Bila je članica dr. Svobodomiselne Slovenke, ki ji jt •priredilo pbgreb v pondeljffc
V Chicagi je moralo zapreti
pet bank svoja vrata, ker jim država ni pustila nadalje poslovati.
<	e ^
PANIKA MED LJUDMI.
A Cicago, lil., 13. junija. V petek je morala zagreti svoja vrata The ,La Salle Street Banking and Trust Co., in sicer na povelje državnega pregledoval-ca bank. Krahu te banke so sledite še štiri druge manjše banke. The La Salle Street Trust and Savings Bank je last znanega ex-senator j a Lorimerja, •ki je bil svoje dnij pahnjen iz senata, ker se ,mu je dokazalo, da je z goljufijo prišel do se-natorske časti. Imena ostalih bank, ki so zaprla vrata so: The Ashland Twelfth Street Bank, Broadway State Bank in State bank of Calumet. Vse te banke imajo shranjenega ljudskega denarja za $6.411.977, in izmed te svote pripada mestu $966.000. Aktiva, ki ga skazu-jejo banke, znašajo na $1.434.-692. Kmalu potem, ko je bila glavna ibanka zaprta, se je razširila govorica, da sta Lorimer kot predsednik banke in C. B. Mundy podpredsednik vzela vsak $600.000 ter jih naložila v zelo slabo špekulacijo. Mundy je ohjednem tudi obdolžen, da je kar po svoji volji jemal cjenar od štirih manjših bank, da je podpiral La Salle Street banko, ki je bila v finančnih .te-škočah. Državni pregledovalec bank Harkin se je polastil vseh bankerotnih bank. V vseh teh bankah so imeli denar večinoma manjši trgovci in delavci. iPregledovalec bank naznanil je, da uložnfki še dolgo ne bodejo dobili denarja, ker po natančni preiskavi varnostnih papirjev, je v trenutku- na rokah samo $1.200.000. Kakor se je izrazil pomožni blagajnik banke je imela slednja 1. junija $4.648.000 vložkov, in ko je bila zaprta, pa še $3.100.000.
V političnih krogih je za-tvorjenje Lorimerjeve banke vzbudilo splošno senzacijo. Banko je namreč dal zapreti državni računovodja Brady, najboljši prijatelj Lorimerja, in Lorimer je pri zadnjih volitvah plačal $2500, da je bil Brady zvoljen. Kako slab položaj je moral vladati v banki, da jo je dal zapreti najboljši prijatelj bančnega predsednika, se iz tega sprevidi.
(Pred banko se je nabrala ti-sočglava množica, ki je s silnimi klici zahtevala, da se jim plača prihranjeni denar. Policija je morala trikrat naskočiti mnouico s koli, da se je razpršila. Na lice mesta so morale priti policijske rezerve, ker pri eni banki so jezni moški že razbijali vrata. 2enske z otroci v naročju so stale celo noč pred bankami in s solzami v očeh prosile, naj se jim plača denar, ker nimajo druzega kot prihranke v banki. Lorimerjeva banka ni bila v zvezi s chicaš-kim "clearing house" in zato padec te banke ne bo splošno uipljival na druge banke.
Upanje za mir.
Washington, 14. junija. Mirovni poslanci v Niagara Falls ,šo se zjedinili o ptvi točki glede miru v Meksiki. Preglavico delajo sedaj s^mo še rebeli, ki so se izjavili, da ne bodejo pri-poznali nobenega predsednika, ki bi bil prijatelj ali privrženec Huerte. Rebeli bijejo hude boje pri Zacatečas, in Carranza je dal naznaniti, da bo tekom 30 dnij vsa Mexico v njih oblasti.
Silni generalni štrajk v Italiji.
mmmmmmrnm^mmmmmm^mmm#
Republikanci in socijalisti so se združili, da proglasijo na Laškem republiko. Vršili so se hudi izgredi po mestih, in mnogo sto \judij je ubitih ali ranjenih. S* * Unijski delavci v Butte, Mont. kakih 200Q po številu se je izločilo od Western Federation of Miners unije radi previsokih asesmentov.
Rim, 13. junija. Po celi Italiji so nastali velikanski delavski nemiri, in strašni dogodki sko-ro opominjajo na prve dni francoske revolucije, ko je bil kralj pabnen s prestola ter ie bila proglašena republika. Po vseh mestih Italije je razklican generalni Štrajk, in vlada ima silno težavo, da se bori z delavci. Po vseh mestih se vrše obhodi in štrajkarji kričijo: "Živela republika!" "Živela, revolucija!" Združili so se republikanci, socijalisti, in anarhisti, ki so se dosedaj medsebojno bojevali. V mnogih mestih se je proglasila italijanska republika in odstavil kralj.
Toda vlada se ne boji teh delavskih nemirov. Prvi minister Salandra se je izrazil, da bo vlada zbrala 100.000 vojakov in jih poslala nad štrajkarje v raznih mestiih. Kljub temu pa se štrajkarji ne zmenijo za vlado, in po mnogih mestih je prišlo do nasilnih prizorov. V malem mestu Santa Agata blizu Luge s0 štrajkarji udrli v mestno hišo in v cerkve, katere so zažgali, ko so jih s petrolejem polili. Župnika so prisilili, da jim je podaril vso pijačo v svojih kleteh, nakar je moral korakati po mestu z ljudstv<*»n. Koneč-no so njegovo obWltb na javnem trgu zažgali. Anarhistično časopisje, v kolikor more priti na dan, poroča, da je laški kralj zbežal v črnogoro, da je po vseh večjih mestih že proglašena republika, da so vojaške čete se pridružile množicam. Vlada zažge vsak časopis, ki ga more dobiti, predno pride ljudem v roke, da tako ljudje ne zvedo, o pravem položaju.
Vojaki, ki so nastopili proti množici, so bili večkrat prisiljeni streliatti. Iz mnogih mest se poroča o mnogih ustreljenih in stotine ranjenih. Neprijeten položaj, ki vlada v Italiji, se je nekoliko spremenil včeraj zvečer, ko je načelništvo železniških štrajkarjev oddalo povelje, da je štrajk za železničarje gotov. Toda poroča se iz provincij o mnogih bojih med štrajkarji in vojaki. V Adftji sta bila dva štrajkarja ustreljena, trije v Parma. V Fabrianu sta bila dva vojaka nevarno ranjena in en štrajkar. V Milanu so bili ranjeni 4 častniki in sedem vojakov. V Porte Ca-pucina je bilo ranjenih 23 policistov in trinajst karabiner-jev, dva štrajkarja ubita in številno njih ranjenih. V Raveni se je vršilo skupno zborovanje anarhistov, republikancev in socijalistov in takoj po zborovanju so bili odposlani glasniki, ki so naznanjali ljudem v okolici, da je koalicija gotova, naj se ljudje zberejo in robu postavijo oblastem. V Raveni se je takoj pričela prava rabuka. Množica je napadla cerkve, razdejala vse in odnesla nabiralnike. Iz cerkve so znesli spo-vednice, klopi in prižnice, kjer so napravili barikado. Druga množica je napadla pOslopje "Ustavnega kluba". Tudi od tu so znosili vse pohištvo na cesto, kjer so napravili drugo barikado. Kavalerija in pehota je z bajoneti napadla barikade. Oddanih je bilo stotine strelov in kamenje je letek) izza barikad. Konečno so vojaki pregnali revolucij onarje po tretjem naskoku. Delavci so se n-maknili v delavski tempel. Med - 'M ■ i i HI ' - 'fi i li$ w
tem pa je druga četa skušala priti v poslopje policijskega pi-efekta, kjer so bili kar^biner-ji na straži. Ko je policijski pre-fekt skušal se pogovarjati z ustaši, je bil udarjen na glavo in ubit. Zopet so prišle vojaške čete, streljale v množico, ki se je konečno razpršila. Pozneje je prišlo še novo vojaštvo v mesto, ki je zasedlo vse bolj važne kraje. O hudih uporih se porcJča tuidi iz Vlilamezzano, Glorie, Villanova in AKonsine. Posebni hudi nemiri se vrše Anconi, kjer straži vojaštvo noč in dan. Izkrcanfti je tudi
mnogo mornarjev iz laških oklopnic v pristanišču. Vojaštvo straži pred mestom in ne pusti nikogar v mesto, ki nima posebnega dovoljenja.
Na stotine krajih je razdejana železniška proga in potrgane telelonske in brzojavne ži ce.
Butte, Mont., 13. julija. Silni delavski nemiri so se pojavili v tem mestu. Najbolj žalostno pa je, ker so delavci sami medse-boj priredili nemire. V Butte se je 'praznoviila obletnica, odkar je bila priznana premogar-ska unija v Butte, in odtedaj je preteklo že 34 let. Vršile so se velike parade. Pri zborovanju pa j* vce kakor 2000 rudarjev odreklo pokorščino Western Federation of Miners organizaciji. Delavci so se pritoožili, da morajo plačevati mesec za mesecom prevelike asesmente. Uporniki med delavskimi vrstami, pod vodstvom I. W. W. organizatorjev so napadli parado, katere se je udeležilo sko-ro polovica, vse delavcev v Butte. Predsednik Ber. Riley od rudarske unije v Butte in paradni maršal Miihael Conway sta bila vržena s konja, ko se je vs-uila toča kamenja nad nje. Več drugih \iradnikov od unije je bilo spodenih od parade. Zatekli so se v šerifov urad. Parada je bila odpovedana in tudi govori, ki bi se morali vršiti v gledališču. Pozneje so šli uporniki v Union dvorano, kjer so razbili vse pohištvo in pometali vse pohištvo na cesto. Vr^li so iz dvorane ejlasovir, unijske knjige in celo blagajno. Odnesli so tudi shrambo, kjer je bilo 4500 glasov zadnjih volitev unijskih uradnikov, j Nad deset tisoč ljudij je opazovalo demonstracijo. Policija in šerifovi pomočniki niso mogli opraviti ničesar. Ko je policijski načelnik Murphy poslal povelje gostilničarjem, da morajo zapreti gostilne, se je šest gostilničarjev uprlo in ni hotelo zapreti. fPolicija jih je odpeljala v ječo. Nezadovoljni premogarji so imeli pozneje zvečer sejo, kjer so sklenili, da se odcepijo od Western Federation of Miners in se pridružijo I. W. W. organizaciji.'
Visoki asesmenti, ki so bili naloženi članom unije, sonas-tali radi štrajka rudarjev v Ca-lumetuk, Mich. Nekateri so se izrazili, da so plačali po $10.00 na mesec. Več kot $200.000 je šlo samo iz Butte, Mont. v Calumet <za štrajkarje. In dasi je bil štrajk v Michiganu zgubljen, so rudarji še vedno morali plačevati povečane asesmente. člani unije, ki niso hoteli plačevati asesmentov, so zgubili pravico do unije. V petek So zahtevali odborniki unije od raznih premogarjev unijske kar
1- * ;!• \ : 5 "i, fet« m* ■ i ^ Mi.Uffi " . - • 'L • . ■ '
te, katerih pa niso dobili. Na- ' to so šli unijski odborniki k ' upravi rudnika in zahtevalli, da ?e te ljudi odslovi od dela. V Bute imajo namreč kompanije posebno pogodbo z unijo, da ' smejo delati samo unijski de- 1 lavci v rudnikih, toda kompani- ] je morajo zahtevati od unije da jirrt preskrbi dovolj delavcev. Unijski 'Uiradniki pravijo, da 'ne bodejo mogli dobiti dovolj mož, če ostane 9000 delavcev na štrajk«.
Ko se je demonstracija v mestu pričela, je ihdtel župan Fr. Curran pomiriti razburjene duhove. iProsil je ljudi, naj se razkropijo iz Union dvorane, kjer so razbijali pohištvo. Toda podivjani ljudje niso poslušali glasni, pač pa so prijeli župana Currana in ga vrgli iz drugega nadstropja na cesto. Sedaj je v bolnišnici smrtno ranjen, in bo najbrž umrl na posledicah. Župan Curran je socijalist.
Pittsburg, Pa., 13, junija. Tudi tu se vrši velik štrajk pri velikanskih tovarnah Westing-houisa, in prelite je že nikaj krvi med delavci in kompanij-skimi stražniki, štrajkarji so imeli včeraj vso noč na straži •posebne može, ki naj bi preprečili skebskim tesarjem, da bf postavili most za Pennsylvania železnico. Štrajkarji se dogovarjajo že z drugimi delavci po bližnjih tovarnah, da odidejo ona štrajk.
BeroKn,n. junija. Socialistični list "Vorwaerts" se pripravlja na velikansko tožbo proti nemškemu vojnemu ministru. Uredništvp lista je izdalo na vse bivše Vojake po»ziv-nico, v katerih jih prosi, naj se javijo uredništvu vsi oni, ki so bili za časa svojega službovanja mučeni od častnikov^JUred-ništvo pričakuje, da se bo odzvalo en milijon prič. NemSki vojni minister namreč zanika, da bi bili vojaki pri armadi mučeni, -kakor je to ministru očital sotcijalistiČni državni poslanec Liebnknecht. Socijalistični argan skuša sedaj tožiti ministra in pravi, da je pripravljenih en milijon iprič, ki bodejo pričale, da se vojakfe muči.
—Predsednik Western Reserve,^ vseučilišča v Clevelandu, priznana avtoriteta na učen-jaškem polju Mr. C. F. Tlhwing je imel v nedeljo pred dijaki, ki so zvršili visoko šolo, krasen pomemben govor o prihodnjo-sti človeštva. Profesor Thwing se je izrazil, da bo prihodnji družabni red človeške družbe socijalističen. Rekel je: Ljudje so se dolgo borili za civilno svobodo, danes se pa borijo za enakost. Vsakdo naj ima enako priliko na* svetu, da pride naprej. Socijalizem, ki bo naredil enakost s tem, da postanemo vsi enako bogati, oziroma premožni, ne z namenom, da bi se bogastvo rabilo v sebične namene, socijalizem, ki bo dal vsean enako priliko do izobrazbe, to je pravi tip enakosti, to je pravi vzor prihodnje človeške družbe, za katero bi morali delati vsi dobri ljudje.
.....-------
—Starišem Tomažin je u-mrla 2 leti štara hčerka, sta-rišem Gracar en teden star sinček.
Ženske furije.
V nedeljo so v Angliji razdejale več cerkev in naredile za tisoče dolarjev škode.
RAZDRAŽENI LJUDJE.
London, 4. junija. V čerievi sv. Jurija na Hannover sp. je danes počila bomba. Oskrbnik cerkve je po končanih večernih opravilih cerkev skrbno zaklenil, toda ob deseti uri se je v cerkvi razletela bomba. Ko so prišli ognjegasci, in so s silo odprli vrata, so našli v cerkvi polno dima. Bomba je naredila precej škode v cerkvi. V cerkvi . so našli pismo sufraget, kjer je bilo pisano: Protest zoper mučenje žensk.
Do velikih nemirov je prišlo tudi v katedrali sv. Pavla, kjer sta se dve sufragete dale prikleniti na cerkvene sedeže. Med pridigo ista začele razsa- ^ jati, in trajalo je precej časa dokler niso prepilili verig, od sedežev ter vrgli sufragete na cesto.
Na več krajih so včeraj moški napadli sufragete, ko so hotele javno govoriti. Minožica bi ženske linčala, da ni prišla policija in rešila sufragete. Kraljica Mary je tako ogorčena radi divjanja snufraget, da namerava odpovedati vse dvorne slavnosti v tej sezoni. Po Angliji se sliši ljudski glas, naj puste sufrdgete v ječah od lakote umreti, če nečejo jesti i Kralj Jurij sam se bavi z načrtom kaico bi vlada uspešno nastopila proti sufragetam, in je imel raditega že več posvetovanj s svojimi ministri.
London, 14. junija. GrSfca ar pripravlja na vojsko proti Turčiji. Zadnje čase je v naglici kupila tri bojne ladije. Na me-jafh Albanije se zbira vojaštvo. Oršlki ministreski predsednik se je izjavil, da Crska ne more več dopustiti grdega ravnanja grških državljanov od strani Turške.
Lvov, Galicija, 14. junija. Pri procesiji Resnega Telesa, ki se je vršila v tem mestu, se je neka zastava dotaknila električne žice pocestne železnice, nakar je žica zigorela in padla na tla. Štirideset ljudij pri procesiji je dobilo nevarne poškodbe.
Kaj je resnica? — Melanch-
tfoon: Cesto pridigujemo svojo vero. ko smo jo ravno izgubili in ko jo iščemo po vseh cestah — in takrat ne pridigujemo najslabše! — Luther: Danes govoriš resnico, ko angelj, o brat! — Melanchthon: Toda to je misel tvojih sovražnikov in oni uporabljajo izrek za tebe. — Luther; Potem je to bila laž iz zadnjice hudiča.
> -vmI
Prav lahko je razločiti pravi diamant od nepravega — Samo vprašajte za ceno.
Je precej ljudij na svetu, katerih hudnč ne bo vzel, ker gredo sami k njemu.
■ -
DENARJE V STARO DOMOVINO
1S00 ira !!!!!!!!*! J04.00
6000 kron ,. !. '..... 1018.00
Pottftrina J« vit«ta pH teh avotah. J Doma aa nakatana tvate popolnoma Izplačajo bra* vinarja odbitka.
Naia denarna poilljatva Izplačuj« | c. kr. poitnl hranilni urad v 11 da | 12 dneh.
• Denarja nam poalatl Ja n^jprlllfineje M do 160.00 v gotovini v priporočena«* ali ftjjlitrlrMjm pismu, vac Je an^
Cuyeukdsm Amerika.
IZHAJA V TOREK IN PETEK.
NAROČNINA:
Ifa Ost aland po poill............... |1S0
Vu pit««, dopisi in denar naj ae
CLEVELANDSKA AMERIKA,
•11» ST. CLAIR AVE. N. E. _CLEVELAND. O.
SEWARD KAIJ8H. Publisher. LOOTS J. PIRC. Bdi tor.
ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS.
Read by 13.000 MorraUnt (Kralaera) la the City of Cleveland and elsewhere. Ad~«r-tiring rate« on request.
TEL. CUY. PRINCETON 180
Batered as Mcood-cUMi matter January ath 1009, at the po«t office at Cleveland, O. aader the Act of Marrh 8,187».
No. 48 Tuescta, June 16. 1914.
Mnenje političnih voditeljev delavcev.
i s
B
V New Yorku je pred kratkim preiskovala posebna indu-strijalna komisija razne obrtne in delavske slučaje, vzroke današnjih slabih časov ter brezposelnost. Komisija je hotela dognati, kako bi se moglo najbolje bojevati protoi brezposelnosti. Pri tem je prišlo do zanimivega dogodka, kajti komisija je poklicala delavske zastopnike trcli delavskih organizacij, da oni povedo svoje mnenje, in da se ti delavski zastopniki med seboj pomenijo o svojih nazorih in strankah. Sledeče organizacije so bile zastopane: "American Federation of I^aljor"', katero je zastopal Gompers," Industrial Workers of the World" zastopana po St. Joh nu in socijalistična stran 1ca. zastopana po M. HiHquitu.
To je bil važen sestanek in različna mnenja o delavskem položaju in prihodnjosti so se izrazila, časopisje je mnogo ijtfealo o tem sestanku, in zato je dobro, da se tudi mi nekoliko i pobavimo s tem,'ker dobili bo-demo od najboljših voditeljev y imenovanih strank jasna nadeja la, kako vsaka stranka stremi, da zfcoljča delavski položaj. 'Newyorski list "New York Commercial" trdi, da je jasno dokazano, da je unijski delavec ravno tako daleč od socijalistov in I. W. W. kot je daleč od kapitalista. Kakor piše ta list, se voditelji linijskih delar. bojijo, da ne bi socijalisti nadvladah ter se posluzili linijskih delavcev v politične svrhe. I. W. W. voditfdji se pa bojijo, da se socijalisti združijo z unijci ter narede delavsko vlado, dočim zahtevajo I. W. W. brezvladje. Tako piše ta kapitalistični list, in tako se čuje od ene strani, za nas je pa precej zanimivo, da slittttfeJcaj so govorili delavski voditelji raznih strank.
Stališče I. W. W.
Vodja L W. W. St. John je kar odkrito povedal, da se njegova stranka prav nič ne boji in ne ustraši nasilja, če je nasilje potrebno, da se izvojuje delavske koristi. Glavni cilj te organizacije, namreč I. W. W. je, da organizira in odgoji delavce kot poseben razred, samo za delavce. Kajti konečno, sta na svetu samo dva razreda ljudij: delavci in delodajalci. Cilj I. W W. je, da se prenese vsa industrija v delavske roke,, tako da ne bo od delavskih rok ži-vfet kapitalist ali sploh kdo, ki bi rad %a tuje žulje živel.
St. John sicer ni trdil, da njegova stranka priporoča javno nasilje, da pride do cilja, toda rekel je pa, da se člani I. W. W. tudi ne bodejo dajali pobijati od kapitalistov kot muhe. In nasilje pride samo tedaj v po-štev, kadar delavec nima dru-zega sredstva, da se brani, «li če je izzivan. Kar se tiče privatne lastnine, je dejal S. John: Osebna lastnina ni naia. Osebna lastnina nam služi samo, da nam teži življenje. Delodajalcem ni nič mar, če uniči-
............. .
jo našo lastnino, naše edino imetje, mozek in kri, naše telo. Na delo postavijo delavce brez izobrazbe, gonijo nas k hitrici, in ko so nas popolnoma izrabili, pa pustijo, da za plotom poginemo. In zato tudi nani ni dosti za njih osebno lastnino."	.
■Nekateri listi pišejo naravnost uničevalno o napredstvu I. W. W. in pravijo, da ta organizacija nima več kot 14.000 članov ter da bo v kratkem uničena od drugih delavskih organizacij.
; Stališče socijalistov
Socijaliatični (govornik M. Hilquiit je v kratkem razložil pomen socijallztna. Dejali j t: Socijalizem dela na to, da postane vsa zemeljska industrija last vsega naroda. Velika indu-strijalna podjetja ne bi smela biti privatna lastnina in ne bi smela poslovati drugače kot za občno dobro in korist. Socijali-j stična ideja ne gre za tem, da bo narod lastnik vseh industrij, I pač pa .bi se moralo odpraviti privatno lastništvo ter nadomestiti družabno ali skupno lastništvo, ki bi se prilagodilo posameznim slučajem. Na primer: Socijalizem želi in hoče doseči, da bo ves narod lastnik železnice, rudniških »podjetij, ki so dosedaj znana kot trusti in povsod razširjeni. Druge indu-1 strije bi pa mogle biti samo lastništvo dotične države, druge industrije zopet lastništvo posameznih mest, kakor so na pr. vodovodi, plinarne, itd. aJ nekatera še manjka podjetja bi bila lahko pod upravo poediitH cev — pod javnim nadzorstvom Industrije bi se lahko razvijale pod privatnim nadzorstvom;, toda samo na ta način, da. bi se. delavstvu ne škodovalo, ali da se delavca ne bi izkoriščalo.
Važno je tudi, kako se je socialistični vodja Hifquit izrazil o razmerah med socialistic^ 110 stranko in med American Federation of Labor ter I. W. W. Cilj socijafisticne organizacije in A. F. of I*, je po Hil-qmitovth nazorilt eden in isti. Razlika je samo ta, da A. F. of L. išče zboljšanj delavskih razmer sedaj z» trenutek, dočim ima socijalizem na programu višje cilje in skuša ustanoviti drianro, kjer badefevec užival vso .pravico. Im socijalisti Hilquit jie tudi pnecj; ostro prijel člane J. W. W..kal*i» oni sku šajo doseči ta ci^i Ffftquit je I de jar: Rad bi izjavil, dki »ocija!i: stična stranka aima nobene v simpatije z I. W. W. Ifcajti po- L stopanje- članov ta unije je otro-je isc snsešno.	'
StaliSče American Iti. of
Labor,
Za to največjjo aimrislco de-1 lavsko organizacijo j«n govoril njen dolgoletni predsednik S. Gompers. Povedal jja sledeče:
"Ameriška dtolavsUa federacija zahteva <bioljše plalč, boljše delavske razmere inr. krajše dt-lavne ure. Federacij.*« zahteva nad'zorstyy, tifvaretu bi rudnikov bori^Se prvti otročjemu J delu, in zaJMeva,. da se delo žensk in nedorasfeltti postavno uredi na gotov uss. Izjavil je tudi, da j* proti temu, da. bi: a* postavno dofočila najmanjša plača, ki jo mora delavec dobivati, ker to j« naloga federacije. Zajedno je Gomper$ trdil, da je ameriška delavska federacija največ naredila, da se organizirajo neiiobraženi delavci. *Zn»no je, da obstoji med federacijo in- socijalističmo stranko boj, ker socijalisti žele, da pridobe člane federacije »za po-1 liltične svrhe. IPredsednik Compters se je vedno z vso močjo upiral temu prizadevanju socijalistov, in do danes je še povsod prodrl. Pa vendar je med člani federacije jako veliko število socijalistov, čeimir se nihče ne bo čudil, kajti po izjavi predsednika Gotnpersa zahteva federacija: Svobodo govora, zborovanj in časopisov* in še nekaj drugih stvarij, katere tudi socijalizem zahteva. Konečno je Gompers jasno še povedal: American Federation of Labor deluje na to, da delavcem zboljša delavski položaj, takoj od dneva do dneva in nima nobenega cilja. Socijalizem pa hodi za nečem, kateremu se pa ameriški delavci ne-
radi pridružijo. Socijalizem bi rad postavil ameriškega delavca v gospodarske verige ali spone. (Socialism proposes to put the American Working-man in an economic straight jacket.)
Medsebojni odnošaji.
Na konvenciji teh govornikov raznih delavskih organizacij pa jih je bilo mnogo takih, ki so dokazali, da more biti vsak delavec dober socijalist, pa tudi dober član federacije. Na primer Max Hayes, iz Cle-I velanda, je organizator tiskarske unije, pa je objednem tudi člbn socijalistične stranke, in celo odbornik je pri njej. Kot zastopnik socijalistične stranke je dobival pomoč vedno od unijskiih delavcev. Kajti konečno je American Federation of Labor le delavska organizacija, in za delavce se socijalistična stranka politično bori. Zato pa Hayes ne odobrava popolnoma mišljenja niti Gompersa niti — Debia.
Hayes trdi, da federacija ne? bi smela biti samo gospodarska pač pa tudi politična, da se lahko s postavo skuša .priti do živega delavskim izkoriščevalcem.
F
m -
Albanska duhovšči-1 a in Avstrija*
List "Die Zeitr" na' Btaprafa je dobili iz Skadrai in prioMail! sledeči znacilen'dopis.
"Avstrija se Tcrčevito rmsedi, da bi obdržala puotktorat issui Ikatoliškko cerkvijo tUdI pwrf! novo vlado, iflt bi potrošila kakor dosedaj, vsako leto en1 mii-lij>Mi ali pa še večr za cerkv«; za albanske škoffe;. duhovnika' in ves klerikalni naraščaj;, za upravo katoliških' šol,. bolhis*-irr. dragih dobrodelhih zavodov, I ki ae nahajajo izkljijično v klerikalnih roka-h. jPb tem bi sodf--li,,dk se duhovščina Albanija i ze kazuije Avstriji za t(»na kak način hvaležno ali da: (fcaie. aflbam-ska «Mtovečina vsaj ono prijaznost' kakor italijanski vladi, ki je poni cerkvenim ipnolklctstvonr ki sei pa razšopirja od dne din dne 60!j na stroške Avstriji Tenaw.pa ni tako. Z&odHo se*.- np pred ttratkim, da sta se usnurtit-la dir* vojaka, edem avstrij-šl-aj driTgf Haiški. Pri AVsfcrijcuj<jt lii-lo pr«gwvedano od nadškofa'*:.da i bi ga spremljal kak duhbvnik: priijiagrehu, pri italijana-kjem vojafeu je bilo pai vse dftuače:. Popattfne, predrto so truplo, odi^ peljali; v Italijo, sec Je vršilii pogrebna' svečanost,, katere su: se: udelkžili vsi vojaki častnil»i,.ir« med njimt je »bil tuciir dDiri Kotfci,, tajnik madSItofa koi^ n jugov namestnik iti več (Irtvgjfti duihnwAov. Talto torejfj Ak». se v Albaniji; ustrelita, em a«1-stniijski in em ifcalijanskii voj,^ priite dohovmlfc,. ki je plican: od anstrijskeiga.i denarja, samt® k pogrebu itallJjUBskega vo|aJfca, ffvrstrijski v\ojiak pa nima' <ttr-W* enega pHto&pa.
Italijani.'imajo svol^ga' nojaš-ftre^a kaflftm«, ravnoitak® Avstrijci, ii^i ue je to Frftrel^ao, je drugo vprašanje, toda tako je. Pred irar tedni je uanri neki avstrijiki vojak. Kakor povsod, bi imel tujtli tuftaj avstrijski vojai^JU kaplan tnupUt* bllago-slovita v cerkvi. Toda z avstrij/-skiiai denarjem plačani gospa-dje se niso hoteli udati, da bi avstrijski vojaški kaplan Ikla-gestovil truplo avstrijskega vojaka v albatis&i katedrali. Sam avstrijski generalni konzul, predstojnik vojaškega oddelka in vojaški kaplan so šli k nadškofu, da ga pregovore^ naj pusti truplo mrtvega vojaka v cerkev. Toda nadškof ni dovolil, da bi smel avstrijski duhoven v katedrali, ki se baš popravlja na avstrijske stroške, kair bo veljalo avstrijske davkoplačevalce 200.000 kron, blagosloviti truplo avstr. vojaka, pač pa je odredil nadškof, da gre vojaški kaplan do cerkve, v cerkvi bo naredi) opravilo albanski župnik, potem pa gre kaplan lahko k^mor hoče s truplom I Humbu| vseh humbui-govl
Nekaj dnij potem, bilo je ravno na velikonočno nedeljo, je hotel italijanski duhovnik bra-
čudež, nobenih ovir n izbilo, Sm«n je-v cerkev, ki se je sezidala z denarjem avstr. davkoplačevalcev. To se pravi: Avstrijska vlada zida s svojim denarjem cerkve Albancem, Albanci pa Avstrijce iz cerkve podijo v zahvalo.
Treba je slišati italijanske kroge s Skadru, kaj pravijo o teh dogodkih, in kako škodoželjno se smejejo Avstriji, ki^ cerkve zida, pa ji ne pustijo v j nje. 'Klaj neki pravi k temu grof Berchtold, avstr. zanajnil minister, kaj pravijo avitrijski klerikalci, kaj reče papež v Rimu, k( je imenoval Franc Josipa najbolj katoliškega via—j darja ?
Bridka resnica za Avstrijo- je, da albanska duhovščina .šfcilli jtfprestano v Itarijo. Pa zakaj Sili ne? Ves klerikalni naraščaj Albanije se plačuje in vzgaja z avstrijskim denarjem, in ta klerikalni naraščaj uče v italijanskem jeziku, Lahi iz Ita Sije. ItteKfariski jezuitr v ;Ska-ditti nimajo samo najvažnejših avstrijskih šof v Skadrt* z italijanskim lUičiHim jezikomv pač pa vzgajajo tudi vso duhovščino, na ttfflero fe Avstrija flwwe-btto navezana. Kaj tace ga more storiti-' le Avstrija. Bi i bilo mogoče,, da bi Nemčija na vročih tlehi ACzacfje z nemščina denarjem v^zevafa francosk® jezuite za poinfrvjrnje mladine v francoaskeir'jeziku? Ne more se zflWttfvatti otf Italijanov \x/ iz kraljevstva, fod!» da Avstrija plačuje vse, kar je farskega v Albaniji, IVafijia1 ya od tega; korist vleče1 to je pa višek avstrijske blisnosPi; in slepote!
•	—-rw-
Vzroki cfdfcvike feede.
•Kakor siliva že ^arlkpč- poro--lčali, obeta letosaja žetev biti
-	tako silno \«ttka_ kalkar še no-
-	heno leto Zjefl. drža viah. 'Po-ilijedelski o4rlbleic vladne tako
: 'sporoča, in ti ljudje anajrajo že vtrdeti, da |ft-to» 1m
Dobra /ete<v ne pomeni ko-i"tsti saino za farmarja,, pač pa pomeni veSio jr. raasvoj obrti i« trgovin^ kenr zt «d' zanja dobsva|o železnice lepe ;do*bičke, in.iod tuh.dbtiiČkciv gre jzopet lep (fel naroči Bit za železniški materija^, za. popravo železniških:prog- imdrugib potrebščin, za kiar- se- plačajo lepe svote ienaiia. il%idiga' se tudi na drugih knnaeli o nastopu boljših časov,, sam predsednik Wilson se jejiajiivili da bo kma-Hu boljša di'i se badiejo kmalu I pozabili; slabič člEtsi zadtajlh me-jsecev. iNastOpil j^tudii letens-ki čas, je poaeibntj) pripraven za zunarvfa de%. ker se potrebuje mnojji). ziclkrskega materijala. Ali zt eno besedb)^ je tui kaj, pogoji, aas prilika, da se> odpse del t na vseh konceh, to» da šaman čaka«io» delo je pov-soil zaprto, 4baazadnevom se ncwi de'Uvai; odipuščajo od: d*-lai tako željpo priČakovanihi boljših iaso* ai, pa jih nj-.
Celo veliki ameriški časopisi,, ili jakor neraA sicer prikaaujejo delavski položaj v slabi ltoči, so prisilni pisati o pomanjkanj« dela. Tn nas posebno zanimajo delavske lazmere v onih krajih, kjer so xaposljeni naši rojaki, in skoro iz vsake narselbine ne doftiino drugačnega poročila kot: Delavske razmere so tukaj slabe. Vcfcina tovaren ali rudnikov je zaprtih, nekateri pa delajo dva ali tri dni v tednu, Rojakom ne svetujem sem hoditi za delom. ,
«9tari delavci, ki delajo že mnogo let v eni in isti tovarni, še nekoliko delajo, držijo jih pri delu in dajo jim nekoliko zaslužka, kakor za miloščino, toda kolikb tisoč je delavcev, ki zaman iščejo dela, ne da bi govorili o novih naseljencih, ki sploh dela nikjer ne dobijo, ker celo starimAdelavcem krajšajo delavni čas, da manj zaslužijo.
In to še ni najhujše z4o. Mnogo tovarnarjev kapitalistov je uporabilo to priliko, da ško-j. diujejo kar največ mogoče že obstoječim delavskim organi- |
se delavci temu ne upirajo, ker se bojijo lakote in pomanjkanja, ki jih čaka, če pustijo delo, in dqbro vedo, da čakajo armade brezposelnih, ki bodejo hitro spomnile njih mesta. Zato ; delavci raje trpijo in čakajo ; časov, ko pridejo njih pravice | na dan. Toda kadar delaven ] zmanjka potrpežljivosti radi \ presilnega zatiranja od strani j delodajalcev, tedaj pa tudi njim j zavre kri, in nastanejo krvavi | štrajki, katere izzivljejo in pov- | zročajo kapitalisti in njih slu- ! ge s svojim nepoštenim pošto- ! panjem napram delaven. Toda j delodajalci" tega te bodejo nik- j dar dali v javnost, pač pa za ] vsak nemir rn štrajk delajo od- 1 govorne delavce. Veliki ameri- j š<fci časopisi <pra pišejo tako kot ] jim narekujejo* kapitalisti, in da ] ni delavskih listov, ljudstvo ; sploffr ne bi zvedelo za pravi || položaj in u-zroke nemirov efe- ! faveev. Ob času krvavega šfrajkci v Colorado nismo čitalii j| druzega v angleških Jistih, kot J da so Jfrajlcarji neprestano na~ : paiali bompanijsko lastnino, in1 ; da je TSta dala konrpanija stre-Ijats na delavce. Ko }c pa So nekaj dWhvslrai vodfteljev v Colorado,. <fs se na lastne1 oči prepričajo o pravem pnložaju; in ko se jff zaičela tožba proti miličifijem, tecfaj pa ie prišlo na dan; da so flrli v resrrirf ka-Ipitalistl krivi m z njimt: združeni rtnttčarjii Miličarji irr^lom-panijski' hlapci; so namreč kradli štrajkarjeirr v njih lasttriUi filiali, kar so mogli dobiti;, za-pgali so njih" domove in postre-jljali njiHs žene in otroke. Kaj Čittlo, da je tudi dfeavec prijel ka orožje? in s svincem nagnal nesramner svojat, kateri ni'ničesar svetega več. In kalfo kompanijir neprestano po kif-vem dolže' delavce vsakega^ nemira; narm najfeofj pričajo -prism a" delavcev savnth. Tako piie neki delavec:'
"Tiidi pri nas v premogovm-ku se^slatbo delia^. in "bos"' pravi, dir bo% »*e slkRse, ker se premoga- čimdalje manj potroši, ker-so veliKi:štirajlb", in tovarne zapirajo vrata. Pa tudi želecnr-ce rararajo Hranili na premagat.
Dalje na- SsetjS stranic
LMB»V OOLDEX K<H>
KRUH
j^L-nar^en -v pekami tako Čist, kakoirodj vaše matere;, draga gospa«. Okusen kraJ^, vsak ttlebea zavit v papirw. Yai rto-oeijK
The
Jacob Laub Baking
Compaif 4*9 LORAIN AVE.
Fino zobozdrav-nižtvo.
Dr. A. A. Kalbfleisch,
lobozdramit
6424 St Clair-ay.
š
Govori se slovansko in hrvatsko.
Točna postrežba.
Ca-
sopisi n« razpolago.
Ženska postreinica.
Edini zobozdravniški urad v mestu, Iger se govori slovensko in hrvatsko
1 lurpp VA 111^1
potrebujejo kako toniko in krvno kitpčilo, da pridejo zopet na pot k zdravlju in popolnem okrevanju.
Severov Zivljenski
Balzam
(Severn's Balsam of Life) se rabi in priporoča v tosvrho, kerjeznanza njegove krepčilne in to nične kakovosti. Upliva ua prebavne organe, jih spodbuje k pravilnem delovanju, ter s tem okiep-ča celi us'troj Priporoča se pri zdravljenju 1apeke, neprebave in slabe prebave in jetrne otrplosti. Cena 75 centov.
Obistne neprilike
kakor Tnetjc, obiat ali mehurja, aadrieranje ali pui£aq}e go •te rode, bolestno puičanje rode, otekle noge in bolečine v hrbta, katere povzročajo obi-■tne neprilike, slatnica in kisel Žlod« lakte vaju
Severovo zdravilo za obisti in jetra
(Severa'* lU^ncjr and Liver Remedy! m hitro olajibo in odpravoi Cew 50cio SI.00
Živčne neprilike
kakor dnSna potrtost, nespečnost, živčna onemoglost, histerija in aer-voznost zahtevajo
Severov Nervoton
da se jih udpravi. Cene $1.00.
SEVEROV TAB-LAX ftdkorno ofapk hite >cuk^o. Za otroke ii odnalk
Cena 10 in 25 centov.
Sewrova zdravila prodaj« v»i lekarnaiji. Vprašajte aamo ta Severova. Ako jih'ninia. lekarnar v laiogi, naročite jih od naa.
F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Slbvehsko Podjetje.
Urvujm piti «f4i is Jngia lezgodso.
i-'
POWBBDOSff r VanMMtni bond! xa drnitreoe arad-ntkapo SSe «4 $100-00 mm leto. —Javni notar. — PojaanUa la aasveti —rta a»
AUGUST HAFFNER,
UBIknwItal
"frank černe,
SLOVENSKA TRGOVINA
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO.
6084 ST. CLAIR AVE.
Kadar fclite kap!ti dobro nro in drugo datnino, Co-lnnablagrafofone, plošče v vaeh jedkih, poaebno importira-ae alovenake plolče is atare domovine ter vae v to atroko spadajoče predmete, obrnite ae zaupno na avoiega rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačila. Točno popravljanje ur, slataine in grafofonov. 'Vsako blago je jamčeno.
B_PwkUJ« mhwm* ci»«r.t«.	B
TELEFON PRINCETON 1S44 L
mihael setnikar
Slovenska Costllna
6131 ST. CLAIR AVE.
Priporoča rojakom in drultvom prvo slovansko dvorano v Clava. landu sa vosoBca, i«ro, poroko in krstna alavnosti* kakor tndi sa vso draga pfiUka.
0_Prodaj« wilwrnto« dum«._I
I J. S. JablonsM,
"I-r
Slovenski fotograf
W2 St Clsir Ave.	M14 Broadway
I*delajc alike sa ienitbe in draiinske slike, otroike •Uke, po a^novejll modi in po niskih cenah. Za S&00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko t naravni reUkorti
MT VSE DELO A GARANTIRANO.

Ustanovljena 13. novembra 1910.
Glavni sedež: Cleveland, O.
Inkorporirana v d rta vi Ohio leta 1914.
Predsednik: JOHN GORNIK, 6106 St. Calr Avenue. Podpredsednik: PRIMOt KOGOJ, 1053 Bast Si Street Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1248 East «0 Street Blagajnik: JERNEJ KNAU8, «129 St. Clair Avenue. Zdravnik: JAMES M. 8ELI6KAR, 6127 St Clair Avenue. ODBORNIKIPrank JakAiC, 3922 St. Clair Ave. Joalp Rubs, 1306 E. 65 St. Prank Zorič, 1366 E. 55 St Frank Cerne, 6034 St Clair Ave. Anton Grdina «127 St Clair Ave. Ignac Smuk, 4508 Superior Ave. Anton 0*tlr 1188 fl. SI St Z^ezlno glasilo "CLEVELANDSKA AMERIKA" Vsi dopisi, druge uradne stvari in denarne nakaznice naj ae poSiljaJo na glavnega tajnika
Piaaraa glavnega urada ae nahaja na 6120 St. Cialr Avenue. Coy. telefon Pri Aceton 303? H.
Nadaljevanj* iz druge strani.
ker jim vlada "nagaja" in imajo velike stroške, majhne do-• hodke, morajo odpuščati delavce in naročajo samo ono, kar neobhodno (potrebujejo. Kompanije valijo vso krivdo na delavce, da ni dela, ker niso nikdar zadovoljni".
Tako zvračajo danzadnevom kompanije krivdo naT dfelavca, tako govorijo delavcem njih bosi, tako pišejo listti, katere kompanije plalčujejo, in ker je med delavci mnogo nerazumnih, ki ne mislijo dalj kot c(o nosu, pa tudi ti konečno verujejo, da je res tako, da je delavec vsega kriv, da mora stradati, ker štrajkarji ne pustijo da se delaf in da bi nastopili boljši časi. Toda ti kompa-nijski hlapci in bosi ne bodejo nikdar rekli delavcu, da delavci ne gredo na štrajk. ker so presiti, pač pa ker so prellač-ni. Če bi se delavcu vsa) toliko dobro godilo, da bi pošteno shajal, nikdar ne bo šel tak delavec na štrajk. In zato je pač delavec kriv, ker je štrajk, ker se bori, da ne umre od lakote. Kadar je delavec dobro plačan in §e drugače skrbi za njegovo varnost, tedaj ne bo štrajkal. Kadar mu pa plačo utrgujejo, kadar ga preganjajo kot živino, kadar mu odvzamejo vse pravice, tedaj se tudi delavec ne more ustavljati, da ne bi pokazal zob svojim izkoriščevalcem! Vzrok današnje brezposelnosti in delavskega stradanja je politika kompanije, ki hoče delavca prisiliti, da privabi republikansko vlado v deželo s svojimi glasovi. Zato pridigajo plačani kompanisti delavcu, da demokrat ni dober. Pod republikansko ovlado kapitalisti lahko počno največje goljufije, nihče jim neče kaj zato, in ker je demokratična vlada v posameznih slučajih izkoriščevalcem stopita na prste, so se maščevali s tem,, da zapirajo tovarne. Da pa v resnici republikanska vlada glede dela ni nič tboljša kot demakratska, nam kažejo krize in panike pod republikansko vlado z Roosevel-tom in Taftom na čelu. Za delavca bo le tedaj dobro, kadar bo imel sam vlado v rokah, ne pa se zanašal na razne magnate političnih strank, katerim ie lastna korist prva -Skrb, prazen želodec delavca {pa zadnja stvar.
Nazori v življenju.
človeško, preftoveSko. tako imenuje filozof 'Nietzsche svojo knjigo, v kateri je nakopičenih vse polno aforizm?v. pisanih v duhovitem in briljant-nem slogu. Vseh mogočnih stvari se dotikajo ti atorizmi, vsak človek najde v njih misli, ki živo zadenejo njegovo notranjost. Blesteči ekspert aforiz inov pa nudi tudi najvzdelanej-šemu inteligentu zahavo, da si ne more želeti lepše. Zato prinašamo par teh afovizmov. da ne bo Nietzsche znan Slovencem le po težkem Zarathr.stri. temveč tudi tedaj, kadar v lah-kem slogu razlaga človeške prečloveške skrivnosti in posebnosti.
Molk. Silentium. O svojih prijateljih ne govori, drugače izblebetaš čustvo prijateljstva.
Samo delavne imej za prijatelje. — Lenuh je s svojim prijateljem nevaren, ker nimf. dovolj dela, govori o tem. kar de-t • ■ i« • • iajo in ne aeiajo njegovi pri-
jatelji, končno se vmešava in postane nadležen, zato si izberimo po pameti le delavne ljudi za prijatelje.
Kedaj je nevarnost največja. , Zlomimo si nogo redko tedaj, ko stopamo v življenju s težavo navzgor — temveč kadar si iz-biramo lahka ugodna pota.
O ženskem duhu. — Duševna sila ženske se najlažje dokaže na ta način, da iz ljubezni do moža in njegovega duha žrtvuje svojega duha in da jej kljub temu, na njeni naravi prvotno tujem peflju, kamor jo sili možko čutenje, takoj za-stre drugih duh.
Smeh — izdajalec. — Kdaj in kako se smeji/ žena, to je žena, to je znak njene izobrazbe: toda v zvoku smeha se razgali njena narava, pri zelo naobraženih ženskah morda celo zadnji neločljivi ostanek njih naTave. — Zato reče oni, ki hoče izkusiti ljudi, s Horacom, toda iz raznih vzrokov: ridete puellae, smejite se dekleta.
Usmiljene ženske. — Klepeta v o čustvovanje žensk nosi posteljo bolnika na javni trg.
Stud na resnici. — Žene so tako ustvarjene, da se jim studi vsaka resnica (z ozirom na moža; ljubezen, otroka, družino, življenski cilj) in da se skušajo maščevati nad vsakim, ki ;i<m odpre oči.
Snainost. — V otroku bi morali razvneti smisel za snaž-nost do skrajnosti: pozneje se dvigne v vedno novih spremembah, skoraj do vsake kreposti in konečno se prikaže kot kompenzacija vseh talentov, kot svetlobni plašč snaž-nosti, zmernosti, milosti, zna-čajnosti — srečo seboj noseč in srečo razširjajoč.
Prav imeti pri dveh spolih.—
Če priznamo ženi, da ima prav, potem si ne more odreči, da najprej triumfalno postavi nogo na tilnik premaganega, okusiti mora zmago; dočim se mož proti možu v takem slučaju navadno sramuje, da je imel prav. Zato pa je mož navajen na zmago, žena pa dobi ž njo izjemo.
Hvaljenemu. — Dokler te hvalijo, bodi le vedno uverjen, da še ne hodi« po svojih lastnih potih, temveč po potih drugega.
Mali oglasi,
NAZNANILO.
Članicam dr. Danica, št. n. ■SDZ naznanjam, da katera še ni plačala asesment za mesec maj ali junij, naj to stori do 30. junija. Katera plača do 22. junija naj pride na 1091 Addison Rd. potem se preselim na 987 E. 76th St. Sestre, prošene ste, da vsaka plača vsak mesec asesment, če tega ne stori, bo suspendirana, ker društvo ne bo za nobeno plačevalo ali kreditiralo, vsaka naj skrbi, da ob času plača. Sejp imamo vsak drug torek v mesecu v Grdi-novi dvorani. Samo malo več pozornosti, pa bo šlo gladko na-'prej. Gotovo ima vsaka kako sorodnico ali prijateljico, ki še ni v nobenem društvu, naj jo vpiše, ker pristopnina ni velika. Sestre, ravnajte se potem. Sestrski pozdrav Ivana Jeršan,
tajnica	(49)
•■ - ■ ■ • ■■•
Soba se odda v najem. A, Bo-ves, 1152 E. 6ist St......(50)
'Pohištvo naprodaj za dva človeka, dobro ohranjeno, po nizki ceni. 5430 Stanard ave. zadaj.	(50)
FRANK BRICEL Slovenski expresman.
iPrevažam vsakovrstne stvari, pjostreižba točna in. zanesljiva. Oglasite se na 6026 St. Clair ave. ali telefonirajte Princeton 1274 R.	(100)
Hiše naprodaj.
Hiša na 53. cesti za 2 družini, 10 sob, lep lot, cena $4000. Hiša na Homer St. 7 sob, cena $2550. Dve hiši ne enem lotu Homer ave. Cena $3100. Hiša na 64. ces. 12 sob in kopališče, cena $3700. Hiša na 64. ces. vogal Varian st. 12 sob, kopališče zgorej in spodaj, škriljeva streha. Cena $3(300. Hiša na Bliss St. 12 sob, kopališče zgorej in spodaj, cena $4200. Hiša na 67. ces. 10 sob, velik lot, cena $3500. Hiša pri cerkvi v Collinwoodu, 8 sob, cena $2400. Imam še nad 35 hiš v Collinwoodu in Clevelandu naprodaj. Rojaki, kdor se na mene obrne, bo dobro kupil, ker bom gledal, da bo vsak zadovoljen. Za obilen obisk se priporočam dobro znani rojak John Zulich, 1376 Marquette Rd. vogal Stanard in 55. ceste blizu St. Clair ave.	(51)
POZOR!
Zdolej podpisani se priporočam vsem newbumškim .rojakom, ki imajo svoje dečke ali deklice za prvo obhajilo, ker bom imel vse potrebno pripravljeno, kakor obleke, vence in drugo. Jakob Jančar, 3600 E. 81 st St.	(49)
' ■ h ......„ i
Poštene fante se "vzame na hra- i hrano in stanovanje. G. Lenče naj pride po svoj -frak, ravno tako P. Štefin istotam. 6218 St. < Clair ave. M Sušteršič (49) '
i H
POZOR!
Vsem Slovencem v novi domovini naznanja in vabi Slovenski Sokol v Clevelandu, da se vril v dne 16., 16. In 17. avgusta letoe III. slovenski vse-sokolskl zlet V beli LJubljani. Vabljena so sokolska drufttva a mi pa vabimo vae Slovence, ki nameravajo poeetlti staro domovino da se zglasljo da tako nam In sebi omogočjjo fttevllnejio in lepio udeležbo. Nade društvo je sprejelo sledeče vabilo" Iz starega kraja, bele LJubljane:
SLOVENSKIM SOKOLOM IN SOKOLICAM BRATSKI POZDRAV!
Dne r<J., 16. hi 17. avgusta 1914 priredimo v beli Ljubljani in. slovenski ysea«ikolskl zlet jn obenem prasnujemo petdesetletnico slovenskega So-koletva, — Jubilej petdesetletnega sokoiskega dela za nravnl in telesni rai-voj jn povzdlgo slovenskega naroda.
Ta velik nafi praznik pokali na Javnem vadiftču, kako smo od prejšnjega zleta v dobi desetih let gospodarili a svojimi močmi po zapovedi vzvl-fiene miall aokolake; pokaži napredek jn rspehe nafte narodne samovzgoje; pokaži, da pridobiva aokolaka Ideja pri nas vedno več vnetih src.
Naravna pa je naša iskrena lelja, da pomembna ta prilika sdruli tudi nafte ljubljene slovanske brate pod praporom sokolsklm v beli LJubljani.
Prjdite zatorej, čili bratje in vrle sestre, prihltlte k nam v središče nafte Slovenije, da al pri akupnem činu povlftamo navdulenost sa veliko stvar sokolako ter vzpodbudimo k, fte večji vztrajnosti In k fte k repke j Ae-mu delu za njeno ureenlčevnnje v prlhodnjostl. Prihltlte k nam vsi da ae tudj v mogočnem Številu, v mogočnih vrstah pokaže veličina zlate misli sokolake?
Slovanski bratje in sestre! Slovensko Sokolstvo ln ves narod slovenski vaa pričakuje željno, nafte dufte, nafta srca vas vabijo v vdani bratovaki ljubezni v slovensko belo Ljubljano, da okrepimo stare bratske vezi v skupnem taboru sokolskem!
V LJubljani, 16. aprila 1914. ,	Na adarl
PREDSEDSTVO SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE
Bogumll Kajzei	Dr. Viktor Murnlk	Dr. Ivan OraŽen
tajnik.	i načelnik.	starosta.
Za vddelbo k tej veliki prireditvi, kjer se bo zbralo tisoče Slovanov, •e bo po motnosti udeležil Si. Sokol potom slovenskih zastopnikov v Zjed. državah, da ae omogoči tem sljajnejfte zastopstvo Natančnejše Informacije se dobijo pri tajniku Pr. Hudoverniku, 1248 E. Mth St Cleveland Ohk>. Slovenci, ki nameravate poeetlti domovino, na noge, odločite ae za izlet, ker takih prilik Je mak) v tlvljenju.	•
Slovenski Sokol v Clevelandu prosi vse slovenske liste v Zjed. državah, nai blaaovol.'io to vabilo Donatienltl -.Rojaki, v Clevelandu pa se naj zglasljo pri R. Perdan. 6024 St Clair ave.
Srfmul la I »ju„
rnpmvijaroi oanor.
NAZNANILO.
Spodaj podpisani naznanjam da sem dobil iz starega kraja slovenske plošče in grafofone, torej rojaki, ako želite kupiti slovenske plošče ali grafofone po ntaki ceni, imate sedaj lepo priliko, ker vem da bodete zadovoljni z blagom in cenami. Cene so za plošče, 6e kupite eno 90c, če kupite tri, jih dobite po 85c in 6 plošč dam po 80 centov. Če kupite pri meni gra-fofon za $15 vam dam 6 plošč, če kupite za $25 vam dam 12 plošč. Torej rojaki, sedaj je prilika kupiti grafofon po najnižji ceni. se priporočam za obilen obisk. Slovenski urar in zlatar, Jos. Marmčič, 6408 St. Clair ave- ' ,	(52)
National Drug Store!
Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. im 61. ceste. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim nevp.stam se najtopleje priporočam v nakup vsakovrstnih, čisto svežih in modernih poročnih oblek, vencev, šlajerjev, šopkov kakor tudi vseih drugih potrebščin spadajočih v to stroko. Vsaka nevesta ali ženin ima v siulčaju poroke, -precej velike streške, torej če si želite vaše stroške »manjšati in pri nakupovanju blaga prihraniti precej denarja, kupite kar potrebujete za poroko pri meni, kjer dobite vse potrebščine vedno ceneje kot kje drugje. Na dan poroke pošljem k vam na dom dobro izurjeno spletkalko las, ki vam splete lase in vas opravi za poroko, popolnoma brezplačno. Za obilen obisk in podpiranja mojega poduzetja se vam najtopleje priporočam in vam bom tudi vedno hvaležen Beno B. Leustig, 6424 St Clair Ave. blizu Addison Rd.
-- (43)
Potrebujem 40 mož za v gozd. iPlača od $2.25 do $2.50. Pb-drobnosti se poirvedo pri Fr. Jurca, 5523 Carry ave. (48)
KJE JE Frank Kuhar ? Dne 26. avgusta 1910 jo je popihal iz Depue, III. in zapustil ^ieno v blagoslovljenem »tan<u in troje majhnih otrok. Dva otroka sta sedaj v sirotišnici, z dvema se pa muči žena sama v siromaštvu. Kdor rojakov bi kaj vedel o Frank Kuharju, naj sporoči njegov naslov 'uredništvu Gl. Amerike, 6119 St. Clair av. Cleveland, O.	(50)
Pozor delavci.
Slovencem tem ipotom naznanjam, da gradijo v Minesotl v dolini St. Louis reke, blizu St Paula, Minn, velike tovarne, kjer se bodejo dobila različna dela. Plača po delu. Navadni delavci dobijo $2.50, $2.75 in $3.00 na dan. Rokodelci pa od i $4.00 do $6.00 11a dan. V bli- j žini tovarne so tudi loti napro- i daj. Kdor si tu lot kupi, ima prednost pri dobitvi dela. Kdor j hoče poskusiti, naj se obrne na j Mihael iMako, 2418 Professor ] St. S. W. Cleveland, O. Vzemite na square Farfield karo. —.-
POZOR!
Vsem članom 9D2 in rojakom spdoih. se naznanja, da bo imelo dr. št. 6 SDZ dne 4. julija piknik na Louis Recher-jevih prostorih v Euclid, Ohio, kjer se garantira vsem najboljša domača postrežba. Oni, ki ljubijo sveži zrak in razvedrilo, so najuljudneje vabljeni da st vdeleže.	ODBOR.
(40—54 Tues).
Slovenka bi rada dobila službo pri kaki družini, kjer imajo
Praamjre&ib-
z najboljšim žganjem, vinom, likerji rumom in konjakom
Priporočamo se cenjenim slovenskim gostilničarjem po celi Ameriki, da nam pišejo za
I cene vsakovrstnih pijač, katere potrebujejo v svojih gostilniških prostorih. Naša kompa-nija je prva in najflčja slov. dražba ki prodaja ugbojjše in myho(j različne opojne nja-če po zmerno nizkih cenan, a poleg tega garantiramo za vsako blago, katerega vam prodamo. Na tisoče naših odje-nidiccv lahko pnčd dd so bih pri nas vedno točno, dobi in poštno postrežem. Slovenci, j zahtevajte vedno in povsod pijače, ki ji prodaia prva m najstarejša slovenska družba. IE vam lahko prodamo vsakovrstne p|jače ceneje aS po isti ceni kot nqvega kompanija.
THE
OHIO BRANDY DISTILLING COT.
Pm ihrwb inik as predkjo Ofcjalk yUai
61024)4 ST. CLAIR AYE.
CLEVELAND, OHIO
Ali
poznate Ite ljudi?
Ca vam val prijatelj aH val I sosed pove, da Je bil ve« let bolan, da Je obupal nad zdravniki ln nad zdravili, da je po tem ozdravel v nekaj tednlb ln ■loer radi načina našega zdrav IJenja, In da sedaj dobro apl ln I Ima slast, da je popolnoma i zdrav ln s veseljem dela.,
ALI BI MU VRJELI?
VpraSaJte:
M. Antončič 1026 B. Slat St. A. Arndorff, 1171 8t Clair ave. A. Aklallc, 8317 Pulaski ave. Louis Cat, 1043 B. 61st St. Geo. Bo«, Massilon, Ohio.
Ti so samo nekateri izmed stotin, katere smo ozdraveli. Stotine pisem od onih, katere i smo ozdravelt, je na vpogled v naših uradih od ljudij, ki ao prišli v to mesto kot
ZADNJE ZAVETIŠČE da OZDRAVIJO
Mi vsak dan odpošiljamo is i našega urada ljudi, ki so se ozdraveli. Da. ozdraveli, da ostanejo zdravi, močni in zdravi moije in ženske.
V naših uradih ne vprašujemo samo, pa« pa preličemo celo vaše telo. Ml pogledamo v notranjost vašega telesa s X larki, preiščemo vašo kri s mikroskopom. Mi ne ugibamo, pač pa takoj povemo, če morete ozdravetl ali ne.
Frank Olavlc, 5133 Bragg Rd. pravi,, da je veselje ozdraviti pri nas, ker nI nota In nič čar sa zgubljenega prt delu.
Naši uradi ao najbolj pripravni sa zdravitve vseh kroničnih toleznlj, revmatlzma, nervoz nostl In krvnih boleznih, kakor bolečin v grlu, pljučah, lelod-cu, jetrah In mehurju. Zdravi •e tako kot v velikih sanatori-Jih ▼ »vropl. To adrkvljenje dobite samo t uradu
DR. L E. ■I SIEGELSTEIN
PERMANENT BUKi. 74« CUCUD AVE. BU2U 9 CESTE. CLEVELAND, OHIO
1
« i
iwp'p iv.	.-i , > -.s -v • i*:r'*sa
Anton Kolar Jr.t
CAFE CARNIOLA. - SLOVEN. GOBT1LMA.
3222 Lakeside Ave.
DOBRA POSTREŽBA Z NAJBOLJŠIMI / ' PIJAČAMI IN SMODKAMI.
Pozor, posestniki!
Cenjenim hišnim posestnikom v Clevelandu in okolici naznanjam, da popravljam hiše in izvršujem vsa kontrak-torska dela po najnižjih cenah. Vsako svoje delo garantiram. Priporočam se rojakom ▼ obila naročala. Obrnite se z zaupaqjem do mene, in gotovo bodete zadovoljni.
Josip Demšar,
6608 Btiu Av«., vogal 66>c«ta.
Čistenje in likanje oblek.
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
Molka obleke................$1.00 Ženske kiklje.....................SOe
Molke snknje................$1.00 Ženske dolge suknje .<....„$1JOO
Jopi«............................ SOc Ženske obleke.................$140
The DIMM DRY CLEANING Co.
c««-78** 1574 E. 55th ST.	***
A. J. DAM M, posloTodtfa.
G. H. Mix Allotment
• • :	t	' 1JfiJ
Loti naprodaj poceni Od $75.00 Takoj se plača $5.00, ostanek $2.00 na mesec. Niuvečji dob«, ček je pri semJjiSčii.
Vprašajte pri
L DECKER,
EUCLID, OHIO.
ffiXKllESl
"«• o. «1 on ALCOHOL. 4oV. wvFA1RICHTER LLm* NEW YORK /£
^^RwarrlSMS RHEUMATISM fj
II
J / Pravi Pain \ f Expel cr lahko 1 J uživate tudi no* ' f txanje. 4 kaplje v kosarcu, polnem vode.
NEVESTA Z MHJJ0N1.
agjfeet^^	' i y 'i —r
fiadaljeTMja rauu "Grof Moste Crlfto" In nMUljeranJ« 1	romana "Vladar •▼•to")
SpiSl AL Dumos.	Po*U**nil L. /. P.
"Uničeni bodete!" reče Dan-pfe* s slovesnim glasom.
' "Mislite ?" odvrne Jefferson I mirno. "Pdčakali bodemo še r malo. Sicer pa bodite na jugu | nekoliko bolj previdni, Siri : Ljudje, so razburjeni, in ne mo-!< rejo prenesti, da se kdo vtika I v njih zadeve."
i Dantes se prikloni in zapu-
Bi;	S, i,-41 '
(Medtem so se Staunton, Booth in Howard vrnili v Boar-£ ding house ali v prenočišče, da zavžijejo kosilo. Boothu ni Eodtfo, da je Staunton popolno-t m« zmešan. Kapitan divjih pro-stovoljcev, ki je bil sicer tako ^neustrašen, se je skoro tresel, l|ko je stal na nogah. Takoj ko pride v gostilno, stopi k bufe-^ ju in si naroči kozarec ruana," | da si dušo priveze," kot le je Rwtftzil. Toda tudi rum ni uplji-| val nanj. Staunton jejres zme-| lan, komaj je slišal vprašanja, Ki katerimi sta ga prijatelja ob-|tycladala, in niti odgovarjal tli. Celo Howardu se je to čudno zdelo.
|"iKaj pa vam je, kapitan?" K§raša "Zgledate kakor da bi | pravkar vstali od tridnevnega ^pijančevanja."
' "Ali sem res tak?" vpraša I Staunton prestrašen. Najbrž fejem se prehladi!. Pil sem koza-1 I rec ruma, to bo najbrž pomagalo."
1 "Pogledi starega so te naj-Kri ranili — kaj?'' vpraša Booth. iftLii M& "Starega? Kaj misliš?" zakli-| če Staointon in postane ie bolj
"Zdi se mi tako," reče Booth Ipiirno. "Stari ima nekaj čudovitega v svojem pogledu." P*®*, in v svojem^ glasu," od-ipriie Staunton, in zdi se kot bi < ga atresia mrlzlica.
i "-Na vsakem odru bi nahkol i nastopil, tak kakorŠen je," odvrne Booth« nasmehom. "Krasen učinek bi naredil — kot itar bojevnik za pravico, ki na-| enkrat stqpi med pohujian I svet in mu napove konec — ali pa kot oče, ki tirja od zapravljivega barona doto svojo hče-Efe— ali pa Jcot neznanec, tonjec, stopi mahoma pred zločinca in mu reče: Onega večera $i storil zločin, mislil si, da si brez prič — toda jaz sem te videl in prišel sem, da maščujem ubitega in te treščim v brezno prepada in pogube —" "Hudič, meni je v resnici slabo", stoka Staunton, ki je postal mrtvaško bled. Obraz si pokrije z ofoema rokama, nagne se na naslonjač in zdihuje v silnih bolečinah.
Howard se poslovi od tovarišev, ker je moral zavžiti kosilo, po katerem bi moral takoj nastopiti službo. 'Booth mu prijazno odzdravi, in ko Howard odide, pogleda Stauntona. Slednji je pravkar odstranil roke z obraza.
"Kuga in pekllo!" zakliče Booth prestrašen. "Zlodja, ka*' fcšen pa sil Ali imaš mrzlilco ali kolero? Nekaj gorkega moraš piti, mrzla pijača ti škoduje. Hej, natakar — korarec groga, dve tretini ruma, Vroče-iga kar se da."
"Na smrt mi je slabo I" zdi-fouje kapitan. Kaj zlodja je prineslo straca tu^eml Kdo bi si to mislil!"
"No, saj sem vedel, da te je starec tako prestrašil," odvrne Booth.	c
"Da. Toda zakaj tega ti ne smem povedati," Šepeta Staunton, divji in .gledajoč okoli se-Jbc. "Ne poznam ga — videl ga še nisem nidkar prej. toda slišal — slišal v oni grozni no-Iči. ki je bila najstrgšnješa v mojem življenju. Lasje se mi jezijo, če se na njo spomnim. V sanjah in čuječ sem slišal odtedaj tako grozdi, glas, v re-
A-v...... r*
snici ipa nikdar več, le danes — danes sem ga zopet začni. Kaj neki hoče? In če me je spoznal
—	če ve--"
"•Prokleto te je zdelalo", reče Booth, katerega je čuidno obnašanje Stauntona začelo vznemirjati. "Če ti «po gro^u ne bo boljše, se moraš vleči v postelj. Sicer nisem radoveden, J toda kaj imata s starem sku-, paj, bi pa vseeno rad zvedel."
"Ne morem ti povedati, ne smem," šepeta Staunton. "A<h
—	sedaj mi je gorkeje, nekoliko "bolje!. Jutri jaham z vsemi svojimi ljudmi daleč, daleč v deželo, po celi Virginiji, v Kentucky, če bo treba. S tem možem ne ostanem več v enem mestu. Hudič — ne bojim se žive duše — toda ta človek ima nekaj pošastnega na sebi, in mrzlica me strese, samo če se spominjam nanj. Prava sreča, da se sedaj nekoliko bolje počutim," reče Staunton. "Skoro sem vrjel, da zbolim da ne bom imel apetita za korito. Sedaj — "
Staunton mahoma preneha govoriti, kajti pri vratih se pokaže postava starca, o katerem sta pravkar »govorila s prijateljem. V rokah drži klobuk, tako, da kaže svojo visoko, jasno čelo,	,
"Oprostite mi, ker sem prišel sem, gospodje," reče, ko površno pogleda oba možaka, potem pa se zazre v Stauntona. "Toda upam, da lahko spregovorim še nekaj besedij s kapitanom Stauntonom."
Kapitan je planil kvišku. Na njegovem obrazu se borita strah in kljulbovalnost. Ni bilo dvoma, da se silno boji tega starca, toda hotel je tudi pokazati, da mu kljubuje, vzpodbujen po gprki pijači. Mogoče se tudi pred Boothom ni hotel pokazati kot strahopetec.
"•Sir!" zakliče, "vi se drznete več kot more prenesti moja potrpežljivost. Mislim, da sem vam danes na trgu že dovolj odgovarjal. Midva, jaz in moj prijatelj, hoče tu mirno ——" "Mnogo vas nimam vprašati," ga prekine starec z glasom, ki bi bil lahko udan, da ni bil tako trden in odločen.
"Toda povem vam, da nimam časa!" zakliče Staunton jezno. ,
"Komaj pet minut bi rad govoril z vami v vaši sobi," nadaljuje Dantes, ki se je delal kot bi ne slišal kapitanovega odgovora. "Mogoče dozeneva, da se midva nekoliko poznava,
da imate gotove spomine-"
"iNe da bi jaz kaj vedel o tem," odvrne Staunton kratko. "'Nikdar vas nisem še videl."
"Mogoče — in vendar ste ml •hvalo dolžni!" reče starec in pri teh besedah oko starca tako močno zadene kapitana, da se slednji nehote vsede.
"Hvalo?" jeclja Staunton. "In odkdaj naj bi vam bil jaz hvalo dolžan?"	,
."Zgodilo se je na afriški obali," odvrne starec. "V Kongo,
Master---"
"Res, vi ste čuden človek!" zakliče Staunton, ko se sili na smeh. "V resnici sem nekoč na obali Kongo v Afriki, in mogoče je, da mi je kak tujec ska-zaJ kako uslugo, česar se pa ne spominjam več. Oprosti me za trenutek. Booth in f.ripravi mi sedež ipri kosilu. S tem gospodom grem v svojo sobo."
Starec se la»!rko priklone proti Boothu. Staunton odide iz sobe. starec pa za njim. Staunton je hodil nemirno in opotekajoč, kot bi se za 50 let postaral. Toda na obrazu so se mu pa brali temni načrti, ki jih i koval. Ko pride v drugo nadstropje odpre svojo sobo in po-ove starca, da mu s1«di. Starec obstoji sredi*sobe, pogleda niit;no kapitana in reče:
"Mr. Wallis ali Mr. Staunton, kakor se sedaj imenujete, med nama ni treba mnogo be-ed. Vi se mi morate zahvaliti :<a svoje življenje, in prišel sem k vam, da mi skažete uslugo."
"Govorite tiho," reče Staunton, ko škriplje z zobmi. "Kaj hočete od mene? Če se nečem spominjati onie noči, kdo me bo silil? Imam sredstva in po-močke, da spravim s pota vsakogar, ki bi me pred celim svetom opon#njal na hvaležnost
_n
"Ceinu toliko besed," ga prekine Dantes. "Vi ste me spoznali, in morali bi molčati. Ljudi j se ne bojim. Dovolj — zakaj niste držali besede, katero ste mi tedaj obljubili? Zakaj ste zopet doprinesli človeške žrtve?"
"Moral sem se vojske udeležiti,'' odvrne Staunton. "In vojska je nekaj druzega, to ni —" "Moritev", dostavi starec. "Da, zal da vojske ne imenujejo moritve. Vsa ta vojska je •bratska morite v, katero so južne države uprizorile. No. pa o tem ne govorim. Radi vaše krivde je bilo umorjenih ali je umrlo sicer dvajset zamorcev iz plantaže Mr. Bufotiriga. Ta umor leži na vaši duši. Vi ste lopov, ki lahko stori najgrša dejanja, ne da bi se sramoval. Desetkrat ste zaslužili smrt. Ho, ne bližajte se mizi! Zaman je vse. Mene ne bodete umorili."
Staunton je stegnil eno roko po revolverju, ki je ležal na mizi. Pri starčevih besedah potegne roko nazaj, zamrmra kletvico in pade na stol. iKaj hočete?" kriči divje. "Pomagati mi morate, da rešim človeško življenje. Lahko bi kupil zamorce, katere bodejo jutri prodajali, za Mr. Buhtin-ga, toda vem dobro, da bi mi jih pomorili pred očmi, če bi jih hotel peljati na sever. In raditega se ne smem javno za nje potegniti. Toda enega zamorca bi rad oprostil. In vi mi morate pri tem delu pomagati in s:cer še danes. V eni uri se naredi tema. Kje se dobiva? Kje 'dobim bamorca in vas?"
"Vrag in peklo — kaj mislite! Jaz naj vam pomagam rešiti zamorca?" zakriči Staunton. "Kako je to mogoče, ko so vendar vsi v državnem zapori- ?"
"Ne zgubiva nepotrebnih besed," odvrne (Dantes. "Vi mi pripeljite zamorca, s katerim
seri danes govoril, ali--"
Ali?" vpraša Staunton, "Ali pa stopim na glavni trg in izpovem, da ste vi master Wallis!" reče starec. "Volite t Vsi zdodji so se morali v duši Stauntona zopet pojaviti. Ta stari mož ve temno točko iz njegovega iižvljenja, mogoče ie edini, ki ve za njo — in kako lahko se ga odkriža! Kdo je ta mož? Kdo bi zanj vpraševal, če bi ga umoril? In kdo je sploh v onih časih vpraševal po vzrokih, če je dobil kak prijatelj nigrov nekaj svinca v glavor Nihče ne bi zato vprašal, ker več kot dvajset ljudij je videlo, da je starec prijatelj, nigrov — Stauntonova roka seže po mizi --"
Toda v istem trenutku, hitro kot blisk, pade starčeva palica na to.roko. Staunton silno zakriči, in njegova roka omahne kot zlomljena.
"Bog, zlodeji, mož — roko ste mi zlomili!" zakliče, ko se vije od silne bolečine.
"Bodite zadovoljni, da vas nisem na glavo zadel," reče starec. "In sedaj odgovorite: Ali nočete ali ne? Spodaj v jedilnici je zbranih najmanj 200 mož. Ali naj grem med nje in jim povem, da je prejšnji trgovec s sužnji Wallis umoril sve-jOga lastnega brata, da so po-
ve smrti, ker nisem hotel, da bi e še več krvi prelilo? Al* naj grem med tte ljudi in jiir; povem, da ste vi ta Wallis, da ste in: sveto obljubili s čistim kiv« ljenje se pokoriti za bratovski umor? Odgovorite, ali pa grem takoj navzdol..."
Staunton, ki se di^ži des-n ■-> roko, in tupasem pol glasno vzdih ne radi bolečin, ostane še vedno trmast.
"Ali dobim odgovor?" vpraša ko stopi bližje vratom. "Lahko se spoprimem z vami, "da-siravno ste v službi južnih držav kot mesar, in kljub temu, da imate dsnflial za seboj. Z božjo pomočjo sem prestal že druige nevarnosti, kot te, ki mi tukaj pretijo. Danes lahko storite dobro delo, če mi pomagate oprostiti dotičnega zamorca." %
Dalje prihodnjič.
Išče se shižkinja za lahka hišna dela. (Dr. Kern, 6202 St.
Clair ave. _. _
Hiša naprodaj in 3 loti prav po nizki ceni. Hiša stoji v nepo-sredini bližini treh pouličnih železnic na stop 119. Vprašajte 1301 E. 167 St.	(48)
Naprodaj v Collinwoodu
posestva in zemljišča (loti) prav po nizki ceni. Slovenski prodajalec Josip Vidmar, 15217 Luknov ave. N. E. blizu šole.
(37-14-36-15)
POZOR SLCfVENCI!
Ako hočete denar dobro naložiti, zanimajte se, dokler vam je dana dobra prilika za novo mesto New Duluth, Minn tik $25.000.000 velike topilnice od U. |S. jeklene korporacije. Ta kompanija bo postavila 84 tovaren (šap), od katerih jih je danes že 16 gotovih, in katere bodejo meseca februarija 1915 v tiru. Mesto New Duluth ima najboljšo bodočnost, in kdor kupi v teh krajih lote, lahko tekom enega leta svoj denar podvoji. Prodajamo lote naprej od $475 na lahka mesečna odplačila. Vsak kdor se zanima, naj se zglasi, dokler sem tukaj. Za prvih 15 kupcev je prosta vožnja od tukaj v Duluth in nazaj.
Chas. Rebek, 61 a z St. Clair ave
Hiše naprodaj.
Hiša na Prosser ave. za 4 družine, lep lot, cena $4000. Takoj $1100, drugo vsake tri mesece po $50, in 6%. Hiša se sama splačuje.
Hisa na 6i,ces. 9 sob, za 2 družine, cena $2650. Hiša na 58. ces. 8 sob, se lahko naredi za 3 družine, hlev zadaj, cena $2800, plača se $1000 takoj, drugo na lahke obroke. Iiša na Norwood Rd. za 2 družini, veliik lot, prostor za kokoši. Cena $3300.
Hiša na 76.ces. 7 sob, skoro nova, cena $3300. Dve hiši na Norwood Rd., 6 družin. Rent na mesec $62.50 cena $6600.
Hiša na Carl ave. 10 sob, 2 družini, velik lot, cena 3600. Hiša na Carl ave. 8 sob, lepo urejeno, cena $4100. Dve hiši na Stanard St. na enem lotu, cena $3400.
Lepo priliko imate Slovenci, katere veseli kupiti, oglasite se pri meni, v kratkem času imam nekaj farm naprodaj zelo poce-mi, kakjor tudi nekaj trgovin. John Zulich, 6120 St. Clair ave.
nasproti Knausove dvorane.
_______
Dalo.
Takoj dobijo slolbo premogarjl. ki bi delali v norih premogorih jamah, ki bo odprte fieto eno leto, v vshod-nem Kentuckyu, ob Norfolk In W*-Btern Railway, bllsu Williamson, W. Va| Lepe plače m lahko zaslutijo. Udobne nove hiše, dobra voda, pripravne trgovine. Fina idravnlBka po-strežba. Posebno ae telijo mo&ki e družino. Pišite ali oglasite ae pri Pond Creek Coal Co. fltone, Pike Co. Kentucky.	(47)
Bell East 2377 W. Cuy. Central 66>8 R. — tPlin in Kisik. Uradne ure od 9—12, in od i—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško, 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Oeveland,
Ohio.	.. (23-46)
u,- j ...
znana Fr. Hočevar, 1099 E. 64 St. in Vincenc Badalič, 19708 Slhawnee ave. iNottingha-m, Vsa naročila se izvršijo v popolno zadovoljnost	(50)
Pozor rojaki in rojakinje!
Kktor izmed va-s ima stroj za šivanje polomljen ali mu dobro ne šiva, naj se obrne na mene, »ker jaz popravim stroj dobro in po nizki ceni, vsakovrstne stroje. Popravljam tudi biciklje in gramofone. Vse de4o garantirano. Josip Likovič, 6421 Metta ave. Cleveland, O.
-- -(48)
Bolj priletna aluikinja, ki se razume v kuhinji, dabi tako delo. 6124 Glass ave.	(48)
r -• -—•■ '■—■■-—■■■'—■ T1 "i1 r1
1 A 1 K
6108 St Clair
poroke, krste in druge prilike.
Se priporoča narodnim Slovencem za naklonjenost in podporo I Postrežba vedno točna in poltena.
Priporočilo.	i
Svojim prijateljem, znancem in rojakom sploh priporočam moje prostbre, kjer točim raznovrstne mehke pijače, okusen Sladoled in smodke, cigarete ter tobak. Posebno ob nedeljah
____" ' ■ ' •_'Z.___ 1	'r ^ -. -
I dobite, pri meni dobro zabavo. I Postrežba vedno točna. Rojakom se priporočam za obilen obisk. Chas. Armbruster, 6400 St. Clair ave.	(48)
,	1 ...... ' ■
NAROČUJTE HAMERIKO."
Frank: Sakser
Glavni urad: 82 CortiiOtdt St., NEW YORK, N. Y.
Pošilja
DENARJE v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Podružnica: 6104 St Clair Ave., CLEVELAND. O.
Prodaja
PAROBRODNE LISTKE
Za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. ,
»
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o'kdki izgubi.
V STARIH ČASIH.
Večkrat slišimo, kako so naii dedje živeli in kako zdravi to bili. Bili so v neprestanem stiku z naravo, brez strasti. To je skoro nemogoče za ljudi, ki živijo v mestih in se veselijo življenja. To neredno življenje, pa tudi pomanjkanje svežega zraka in solnčnih žarkov, ima slab upKv na nas in nas prisili, da iščemo taka zdravila, ki ohranijo naše prebavljalne organe v delavnem redu. Tako zdravilo je dobro poznano
Trinerievo ameriško grenko vino
Prva naloga tega zdravila je da spravi iz prebavljalnih organov vse, kar ne spada tja, posebno ostanke hrane, ki so ostali v želodcu neprebavljeni in tam grizejo. Ti odpadki zastrupljajo celo telo. Druga naloga je, da utrdijo prebavljalne organe, da se bolezen zopet ne prikaže. Mi priporočamo daljšo rabo tega zdravila.
PRI ŽELODČNIH BOLEZNIH,
PRI BOLEZNIH JETER,
PRI BOLEZNIH ODVAJALNIH ORGANOV
ker dajo takojšno zadovoljnost in perfektno ozdravljenje. Ravno tako deliye to zdravilo pri drugih simptonih, kakor pri zaprtju, nervoznosti, bruhanju, bolečinah in krčih, pri bledosti, upadloati, pri zgubi apetita in nespečnosti.
PO LEKARNAH.
JOS. TRINER,
IZDELOVALEC
1333-39 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILL.
Trinerjev liniment j« jako močno zdravilo, ki m lahko smcia z oliv nim oljem. Bolečine r udih, sklepih in milicah mnogokrat zginejo, ko «e enkrat namažete. Imejte ga vedno doma, da ga rabite, kadar je potrebno.