R554 A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRkmukSKI DNEVNIK
r0*4 Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 174 (10.086)
TRST, torek, 25. julija 1978
PRIMORSKI DNEVNIK .je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarn «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Zbor neuvrščenih
17 letih je glavno me-sto Jugoslavije vnovič prizorišče izjemno pomembne-9“ mednarodnega dogodka, konference neuvrščenih dr-zov na ravni zunanjih ministrov. Beograd je prišel v zgodovino kot rojstno me-?to neuvrščenega gibanja, 0 je to gibanje s prvo kon-orenco voditeljev takratnih 5 neuvrščenih držav dobijo ne le svojo dokončno or-eanizacijsko obliko, pač pa ine temelje za bodoče dejanje v obliki načel ak-y*nega miroljubnega so-
Panes so neuvrščeni vno-lc sredi priprav na novo, f šesto zapovrstno vrhun-Jto konferenco, ki bo pri-°dnje leto v Havani, glavam, mestu Kube. Vendar Pe, te priprave — beograj-. sestanek zunanjih mi-I ‘sirov bo ena najbolj od-Jlnih etap — potekajo v redno zapletenih medna-Jnih okoliščinah in v tre-utku, ko je samo neuvr-ue.n° gibanje morda bolj J kdajkoli doslej po eni 2tarča mnogoterih pri-sfeov od zunaj, po drugi rani pa se sooča z notra-,lfni težavami, ki jih po-zročajo številni spori in ne-. Mnsja med samimi neuvr-n enimi državami. Iz celoten delovanja neuvrščene-gibanja v zadnjih 17 lenih	°titno,	da je to
čain,e’ ki se ie nenehno vejo in neprestano krepilo Jo mednarodno vlogo, mo-(o spet in spet Jkuse razbijanja hotnosti.
odbijati
njegove
Prav taki poskusi so očit-. tudi danes. Po eni strani zaznavne težnje blokoven sil, da bi izkoristile te-J'?n gospodarski pa tudi ulični položaj nekaterih Jvrščenih držav in jih od-od neuvrščenosti ali ti oslabile njihovo ak-o, to st v krogu neuvrščenih. Jti je zaznavna težnja Jeliti neuvrščene na te-jj ./R ideoloških razlik, ko se na primer tiste dr-ll e: ki so uresničile sociali Jn° Preobrazbo, povsem koveZale na °kstoječo blo-ni°k0 skupino socialistič-p *il. To pa bi kajpada Aei nH° nevaren razcep v šjrščenem gibanju, saj bi p s samim tem vse druge J°cialistične članice ne-nJčenega gibanja, hočeš JJ bile potisnjene v na-Vs °tni blokovski tabor. Za temi nakanami je kaj r ko odkriti, prave cilje — b\ti neuvrščeno giban/e, tnjk°ti ni merilo večje ali zjlše pripadnosti posame-
litikidržav
'kep V nPk, Pač pa na le-UirJ11 Privrženosti poglavit-in načelom neuvrščenosti Za PripravIjenosti delovati Uresničenje teh načel. Pra ed^ca tega bi bila od-kQtVa neuvrščene politike PoJPmostojnega in nadvse dei ernbnega mednarodnega 'Uvnika, ki si je izbojeval
k neuvrščeni po-na temelju družbenega
*■ n.° mesto v mednarodnem eniu in občutno prispe-
o, e utrditvi sedanjega raz-He sil na svetu. Uničiti Pi-Vr*čeno gibanje bi pomesti h Porušiti to razmerje šk'0pr ki nedvomno hudo kar °ya^0 celotnemu medosnemu življenju, še po-
sebej pa miru, saj bi še kako spodbudilo že sedaj zagnano tekmo blokovskih sil za vplivna območja na svetu. Afrika je dovolj zgovoren in hkrati svarilen primer take tekme.
Težavnost povzročajo neuvrščenemu gibanju in njegovi akcijski sposobnosti tudi razni neljubi dogodki, kot so spori med nekaterimi neuvrščenimi državami, ki se lotevajo celo orožja za razreševanje teh sporov — primer sta Somalija in Etiopija, pa Vietnam in Kampučija — kar je v ostrem nasprotju z osnovnimi načeli neuvrščene politike. Vrhu tega se v te spore vpletajo interesi velikih sil, ki skušajo tudi po tej poti škodovati enotnosti neuvrščenih sil.
O vseh teh nevarnostih za neuvrščeno gibanje je govoril predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Tito na nedavnem XI. kongresu, ko je zavrnil poskuse umetne delitve neuvrščenih na napredne in konservativne ter jih tako razdeljene pritegovati v krog blokovskih zvez. Napredna narava politike neuvrščenosti, je dejal Tito, se izraža v znanih načelih, na katerih temelji, v ciljih, za katere se boju-
V komisiji IS Slovenije razprava o izvajanju osimskih sporazumov
LJUBLJANA — Komisija za zunanjepolitična vprašanja izvršnega sveta skupščine Slovenije je pod vodstvom predsednika dr. Antona Vratuše razpravljala o uresničevanju nalog, ki izhajajo iz osimskih sporazumov. V zvezi s tem je sprejela stališča o nadaljnjem delu republiških upravnih organov in drugih dejavnikov v Sloveniji, pri čeper je bil poudarek zlasti na njihovem usklajenem nastopu pri uresničevanju sporazumov.
je in v skupnem delovanju neuvrščenih držav. Glede sporov med neuvrščenimi je predsednik Tito menil: ^Razlike in spopade je treba čim-prej premostiti, saj nam vsem škodujejo... V medsebojnih odnosih ne smemo uporabljati sile in agresije, tistega, proti čemur se sicer od začetka bojujemo kot proti eni največjih nevarnosti za mednarodne od-nose.»
Namen in pomen sedanje beograjske konference zunanjih ministrov neuvrščenih držav, ki bo v dneh od 25. do 29. julija, bo prav v tem, da bo poglavitno pozornost in prizadevanja usmerila k premoščanju sedanjega stanja v krogu neuvrščenih. Težila bo, da se bo celotno gibanje zavzelo za urejanje spornih zadev med neuvrščenimi državami po mirni poti, s pogajanji in dogovori, kar edino je lahko v korist vsem prizadetim državam in celotnemu gibanju. Hkrati pa bo beograjska konferenca vsa prizadevanja posvetila utrjevanju enotnosti gibanja, čim večji solidarnosti neuvrščenih držav in s tem še odločnejši akcijski usmerjenosti v mednarodnem življenju.
DRAGO KOŠMRLJ
V BEOGRADU BOSTA PREDSTAVLJENI DVE TRETJINI ČLOVEŠTVA
Predstavniki neuvrščenih od danes na delu za iskanje rešitev kriznih situacij v svetu
Druga glavna tema na dnevnem redu je krepitev enotnosti neuvrščenega gibanja ■ Jugoslavija bo predlagala osnutek skupne deklaracije
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD — V Beogradu se bo danes začelo do zdaj največje med narodno srečanje v Jugoslaviji. V prihodnjih petih dneh bodo zasedali zunanji ministri in drugi prisotni funkcionarji vlad neuvrščenih držav, ki predstavljajo dve tretjini človeštva. To srečanje je že ocenjeno kot izjemno pomemben dogodek za nadaljnji razvoj, enotnost in akcijsko sposobnost neuvrščenega gibanja, ki je po splošni oceni v svetu označen kot najkonslruk tivnejši pdjav na mednarodnem pri zorišču po drugi svetovni vojni.
Na temelju dosedanjih posvetovanj predstavnikov velikega števila neuvrščenih držav g Ude priprav in dela ministrske konferenr lahko z gotovostjo rečemo, da je v neuvrščenem gibanju prisoten izjemno velik interes za popoln uspeh beograjskega srečanja.
Ministrska konferenca v Beogradu poteka v času, ko v gibanju neuvrščenih in okoli njega vzporedno obstajata dve na oko nasprotujoči si težnji, ki se dejansko medsebojno celo pogojujeta. Po eni strani se neuvrščenost krepi kot ideja, vizija in koncept mednarodnih odnosov, nenehno se širi na nove države, njena izhodišča pa se ugrajuje-jo v najpomembnejše dokumente, ki urejajo mednarodne odnose. Po drugi strani pa se neuvrščene države soočajo z vrsto problemov: zunanjimi pritiski ter notranjimi razlikami in nasprotji, ki se še zaostrujejo zaradi prodora tujih vplivov.
Med najnujnejše probleme sodijo krize in krizna žarišča predvsem bližnjevzhodna in tista na jugu A-frike. S tem v zvezi je najpomembnejše, da se podpre osvobodilni boj arabskih narodov ljudstev Zimbabveja in Namibije.
Temeljna naloga neuvrščenih držav so vsekakor prizadevanja za ustanovitev nadaljnjega slabšanja mednarodnega pulužaj. zaradi'vztrajnih poskusov nekaterih sil, da od-drže odnose odvisno"'1 in razdelitve sveta na interesna območja.
Drugo skupino vprašanj, o kateri bodo razpravi jr" ministri v Beogradu, sestavljajo okrepljeni poskusi blokov, da e gibanje neuvrščenosti izrine iz mednarodnega življenja kot neodvisna mednarodna sila ter da se — če to ni mogoče — znotraj razdvoji in spremeni njegov značaj. V neposredni zvezi s tem je vsekakor boj za ohranitev enotnosti neuvrščenega gibanja. Ta boj je lahko uspešen le če se ga razume kot proces demokratičnega vsklajevanja stališč in akcij pri u-resničevanju ci'' •> in načel gibanja, ki so bila formulirana na peti vrhunski konferenci v Colombu. Pozitivna pričakovanja dela beograjskega srečanja temelje predvsem nr. dosedanjih uspehih in rezultatih neuvrščenih držav v obdobju od pete konference do danes.
Včeraj je v Beogradu končal z
delom pripravljalni odbor. Predsednik pripravljalnega odbora, srilan-ski veleposlanik Femando, je poudaril izjemno organizacijo ter konstruktivno pomoč Jugoslavije zlasti pri zglajevan.iu razlik v mnenjih okoli nekaterih spornih vprašanj.
Na ministrski konferenci bo Jugoslavija predlagala osnutek deklaracije konference in osnutek akcijskega programa o medsebojnem sodelovanju neuvrščenih in držav v razvoju. Osnutek deklaracije nakazuje stališča o najpomembnejših vprašanjih, pred katerimi so neuvrščene države in mednarodna skupnost v celoti. To so predvsem krizna žarišča, razorožitev, lwj za novi mednarodni gospodarski sistem in druga. V Jugoslovanskem osnutku dokumenta je glavni poudarek tam, ko gre za krize na Bližnjem vzhodu in‘ jugu Afrike — na območjih, kjer poteka osvobodilni boj proti kolonializmu in tuji nadvladi. O-snutek podpira palestinsko osvobodilno organizacijo, organizacijo Swa-po in domoljubno fronto Zimbabveja. O razorožitvi pa govori dokument s stališča uresničevanja sklepov posebnega zasedanja OZN o
tem vprašanju, ki so ga sklicali na pobudo neuvrščenih držav.
Bistveni deli tega dokumenta so posvečeni neuvrščenosti s stališča potrjevanja njenih temeljnih načel, njene vloge 1:	neodvisne globalne
sile, ki je proti vsem oblikam odvisnosti, proti imperializmu, kolonializmu ter vsem oblikam dominacije in hegemonije.
Vsa ta vprašanja dokument obravnava tako, da bi ohranili enotnost gibanja neuvrščenih in ustvarili kar najbolj ugodne pogoje za boj za dejansko neodvisnost, enakopravnost vseh držav iu narodov in za svoboden družbeno-gospodarski razvoj vsake države ter za boj proti vsem pritiskom.
JOŽE MUSA
RIM — Parlamentarna pot zakonskega osnutka o pravični stanarini je stopila v zaključno fazo. O-snutek, ki ga je prejšnji petek odobrila poslanska zbornica, je že romal v senat, kjer sta ga včeraj na poročevalni ravni pregledali komisiji za pravosodje in za javna dela. Razprava v senatu se bo začela v četrtek, do dokončne odobritve zakona pa bi moralo priti že v petek.
PARLAMENT ODOBRIL ZUNANJO POLITIKO VLADE
Izrael za kompromisno rešitev problema Cisjordanije in Gaze
Zavrnjen predlog o vrnitvi Sinaja

POROČILO TAJNIKA KRI NA ZASEDANJU CENTRALNEGA KOMITEJA
Berlinguer: Za vlado in demokratične sile je napočil trenutek podajanja obračunov
Vlada se bo obdržala le, če bo kos svojim nalogam - Kočljivo vprašanje odnosov s socialisti Kritika na račun iskanja dogovorov s KD «za vsako ceno» - Vzroki volilnega nazadovanja
RIM — Bred dvema letoma je bila KPI priznani center najširšega reformatorskega tabora. Italija si je po tridesetih letih demokristjan ske nadvlade želela sprememb. KPI pa je pobrala sadove tega nezadovoljstva. Danes pa je položaj drugačen: antikomunizem se spet poraja ter zadobiva neslutene politične obarvanosti. KPI se približuje svojemu petnajstemu kongresu, potem ko je dosegla višek volilne moči in ob še nerešenem problemu, kako izkoristiti ta potencial ha vladni, družbeni in državni ravni. Istočasno pa se mora braniti pred napadi, ki postajajo koncentrični: skratka, boriti se mora na dveh frontah. Vsekakor pa gre razmišljanje o Berlinguerje-vi strategiji odložiti na prihodnje mesece.
V svojem včerajšnjem uvodnem posegu na zasedanju centralnega komiteja je komunistični sekretar izjavil, da se želi omejiti na obračun zadnjih mesecev, «polnih pozitivnih in negativnih elementov* v Italiji in
KRIZA V ČILSKEM FAŠISTIČNEM REŽIMU
Pinochet izključil gen: Leigha iz hunte
SANTIAGO DE CHILE - Po u-krepu predsednika Carterja, ki je ukinil sleherno vojaško pomoč čilski fašistični hunti, prihaja v njenih krogih do čedalje ostrejših sporov, ki so včeraj dosegli višek z izključitvijo generala Gustava Leigha, po-vellnika letalstva, iz hunte. Leigha
CUVfšf,
cn° gibanje
svojih skromnih začetkov pred skoraj dvajsetimi leti zraslo zadnje čase v pomein-
4ejavnik v mednarodnih političnih odnosih, čedalje več držav se Izreka za neuvrščenost, kot priča tudi zgornji zemljevid, na katerem so označene vse neuvrščene države..
so rešili vseh njegovih dolžnosti tako v vladi, kot v oboroženih silah.
V četrtek se je Gustav Leigh izrekel za postopen prehod Čila k politični normalizaciji, državo naj bi namreč v prihodnjih petih letih letih popeljali iz sedanje fašistične diktature v demokracijo.
Iz uradnih krogov so tudi obenem sporočili, da so na njegovo mesto imenovali generala Fernanda Mattheija. Njegovo imenovanje in pa izključitev Gustava Leigha je vojaška hunta izglasovala soglasno. Predsedstvo republike je v svojem uradnem sporočilu poudarilo, da je do njegove izključitve prišlo zaradi političnih razprtij med njim in generalom Pinochetom, ki so privedle do najhujše krize v vrstah vojaške hunte v petih letih njenega obstoja.
General Leigh je v okviru hunte zastopal letalstvo, Pinochet v njej predstavljal vojsko, viceadmiral Jose Terribio Merino mornarico, general Cesar Mendoza pa karabinjerje. (if)
Srečanje
Ceaiiscscu-Marchais
BUKAREŠTA - Ob zaključku počitnic v Romuniji se je generalni tajnik KP Francije Georges Marchais v letoviškem kraju Neptun sestal z romunskim predsednikom Ceausescom. Govor je bi! o odnosih med obema državama in partijama in o Problemih mednarodnega delavskega gibanja. ....
na tujem. Sam Berlinguer je zaključil 14. kongres partije z ugotavljanjem razvoja mednarodne pomiritve. Toda danes se je ta proces ustavil, KPI pa mora zabeležiti,, da se v Sovjetski zvezi pojavljajo »dejanja, ki kršijo in omejujejo svobodno izražanje nesoglasja*. Kar se dogaja v SZ — pravi Berlinguer — škoduje stvari socializma.' Mnogi izkoriščajo procese proti disidentom za oživljanje hladne vojne, kar otežkoča izgradnjo take družbe, ki naj odklanja degeneracije v državah vzhodne Evrope ter socialdemokratske utvare. Skratka, upočasnil se je proces «evropske socialistične renesanse*, ki je pravo bistvo evroko-munizma.
Posledice slabšanja medna rednega položaja se občutijo tudi v Italiji. Vladna kriza, ki so jo odprli komunisti 7. decembra — nadaljuje Berlinguer — se ni zaključila z vstopom KPI v vlado zaradi vrste faktorjev, med katere je tajnik KPI naštel veto iz ZDA, nasprotovanje krščanske demokracije in socialdemokratov, pa tudi «nenadno odpoved socialistov, da bi se še naprej borili za dosego tega rezultata*.
Na socialističnem vprašanju se je Berlinguer dolgo zaustavil ter se vprašal, ali PSI postaja »element razbivanja delavske enotnosti na pozicijah sistematičnega boja proti KPI*, za kar se javno zavzemajo liberalci, demonacionali, demokr-ščanska desnica in nekateri ekstremistični sektorji. Odgovor na to vprašanje je bil v bistvu negativen, čeprav ni manjkalo kritik na račun socialistov. Sicer pa KPI, je zagotovil Berlinguer, noče razlitja s socialisti, čeprav sta obe stranki v zadnjem času zavzemali pogosto-ma povsem nasprotujoča si stališča.
Prav tako KPI noče razbitja s KD, čeprav je Berlinguer obžaloval preveliko pwpustljivost > komunistov do KD. tako v centru kot na periferiji. Celotno Borlinguerievo poročilo je slonelo na dveh konceptih: v zadnjih šestih mesecih je KPI temeljno prispevala k temu, da bi državi preprečili najhujše zlo, kar potrjuje pravilnost linije nacionalne enotnosti, toda prav ta linija je pogosto slabo aplicirana ter se pretvarja v dejansko nemoč komunistov. Tudi sama sestava Andreottijeve vlade je sicer pome nila «korak naprej* na politični ravni, vendar ob takem nespoštovanju dogovorjenih obvez, ki jih ni več mogoče prenašati. Ngkateri rezultati so bili vendarle doseženi: zakon o splavu, zdravstvena refor ma, pravične stanarine, kmetijske pogodbe. Toda to še ne zadostuje zaradi česar je KPI —kot je spomnil Berlinguer — večkrat skušala predramiti vlado iz svojega spanja. Po Pertinijevi izvolitvi ni več rokov za trajanje vlade, ki se bo torej obdržala pri življenju samo, če bo znala učinkovito delovati. «Gotovo pa je — je nadaljeval Berlinguer — da je za Vlado, za večino, za demokratične sile napočil trenutek, ko je treba podajati račune, ko je treba preveriti veljavnost in učinkovitost politične in programske linije, o kateri smo se dogovorili marca- letos*.
KPI — je še posebno, poudaril Ber-
linguer — utora ponovno vzljubili polemiko, pa čeprav znotraj 'večine, spet mora najti voljo do masovnih bojev, nikakor na se ne more omejevati zgolj ,na vzpodbujanje vlade. Za partijo se skratka spet odpira vprašanje konsenzusa, ki si ga je treba priboriti s poudarjanjem elementov novosti,'ki jih vsebuje komunistični predlog o varčevanju: to pa je treba storiti — je dejal Berlinguer
—	že ob Skorajšnjem obnavljanju delovnih pogodb, pri katerem bi bilo skrajno nevarno, ko bi sindikat stopil na pot dejanske kontrapozicije proti sedanjemu političnemu okviru.
Da bi to preprečili pa je potrebno, da KPI nadaljnje svojo avtokritično analizo. 14. maja — pfavi Berlinguer
—	smo zgubili, ker i>artija ni znala napadati krščanske demokracije in istočasno spoštovati stranke Alda Mora. že 25. junija, v Furlaniji, so se stvari obrnile na bolje, toda to še ne odpravlja nevarnosti morebitnega volilnega nazadovanja 1 KPI. V teku je desničarska protiofenziva, je dejal
Berlinguer. prav zaradi tega Pa ko; niumsli ne smejo opustiti politične linije, ki sloni na enotnosti in na strogosti. Ne verjamem — pop vi tajnik KPI — da bi kriza zadevala bistvo naše politike.
Sicer pa je Berlinguer kritiziral islianje dogovora s KD za vsako ceno, kot-se pogostoma dogaja na ravni krajevnih uprav, če na vsedržavni ravni partija ne more kar tako preiti v opozicijo, to ne velja na krajevni ravni. Strategija zgodovinskega kompromisa je še vedno veljavna, treba pa je odpraviti nekatere napake, kot na primer posvečanje prevelike pozornosti odnosom z vodilnimi skupinami v drugih strankah na škodo dela v stranki za organiziranje bojev in demokratično mobilizacijo mas, je zaključil Berlinguer.
MINO FUCC1LLO
KOPENHAGEN — Danska narodna banka je sklenila z današnjim dnem znižati eskomptno mero od 9 na 8 odstotkov.
TEL AVIV — Izrael je pripravljen nadaljevati pogajanja z Egiptom, vendar pod določenimi pogoji. Dvostransko dogovarjanje naj sloni na konkretnih predlogih o kompromisni rešitvi ozemeljskega vprašanja Cisjordanije in Gaze: tehviv-ska vlada je dovzetna za obravnavo suverenosti teh zasedanih območij, toda šele po izteku petletnega obdobja. v katerem naj bi prizadeto prebivalstvo uživalo v smislu izraelskega mirovnega načrta upravno avtonomijo.
Gre za uradno in po sodbi nekaterih zunanjih političnih opazovalcev popustljivejše stališče Begino-ve vlade do problema bodoče ureditve desnega brega reke Jordan in Gazinega pasu, ki ga ie odobril ministrski svet predvčerajšnjim, (ko je tudi zavrnil Sadatov predlog o vrnitvi Sinaja Egiptu) a ga je danes orisal parlamentu zunanji minister Dajan. Tezo o »ozemeljskem kompromisu*, ki jo je iznesla že prejšnja laburistična vlada, so a-rabske države odločno zavrnile, a jo .je Dajan ponovno omenil ameriškemu državnemu tajniku Vanceu ob priliki dvodnevnega sestanka z egiptovskim ministrom za zunanje zadeve Komelom v Veliki Britaniji.
Dajan je včeraj objasnil parla mentarcem, da zeva med izraelskim in egiptovskim mirovnim načrtom kljub nekaterim skupnim glediščem še vedno globoka vrzel. Tako kair-i ska kot telavivska vlada npr. so-j glašata z umestnostjo petletne u-i pravne avtonomije v Cisjordaniji j m Gazi. toda Izraelci hočc.jo ohra-i niti nad zasedenima oz. mljiraa po-i litično in vojaško nadzorstvo, med-j tem ko zahtevajo Egipčani popoln j umik izraelskih čet ter izpraznitev j kolonizacijskih naselbin.
Izrael sploh zavrača egiptovsko i zahtevo, naj se izraelske vojaške | sile umaknejo na položaje izpred vojne 1. 196.7. kakor tudi odločno nasprotu je vzpostavitvi arabske (jor-dppske sli palestinske) suvereoaati nad zapuščenimi območji.
Sedemurno razpravo, ki je sledila Dajanovemu poročilu, ie zaključil Begin z ugotovitvijo, da se Iz rael poteguje za globalni mir z arabskimi sosedi; če pa to ne bi bilo mogoče, je pripravljen na pogajanja, ki naj na hližnigvzhodni šahovnici privedejo do »trajnih miroljubnih odnosov*, kakršne je navezala s tujino Zvezna republika Nemčija.
Predsednik vlade ni odgovoril na nedavne Sadatove napade, da ne bi spravil v nevarnost možnosti nadaljnjih stikov /. Egiptom, a je z druge strani polemiziral z laburistično opozicijo, ki nasprotuje vladni politiki glede bližr.jevzhodne krize. V resnici je bivši zunanji minister Alon v imenu opozicije še včeraj zahteval odstop Begina In vlade sploh. Parlament je vsekakor z veliko večino glasov odobril zunanjo politiko vlade.
Na sliki (telefoto ANSA) Begin med posegom v parlamentu.
PRED ZASEDANJEM DEMOKRŠČANSKEGA VSEDRŽAVNEGA SVETA
Notranja opozicija pripravlja napad na politiko tajnika KD Zaccagninija
Nedavni Fanfanijcv pos^g vzpodbudil strankino desnico-Bodrato prešel v protinapad
RIM — Guido' Bodrato, eden izmed štirih «mladih levov*, na katere je Fanfani naperil svoj napad iz Saint Vincenta, je sklenil odvreči vedro vode na ogenj upov,, ki jih tri dni pred začetkom zasedanja demokr-ščanskega vsedržavnega sveta še vedno gojijo notranji nasprotniki Zaccagninijevega tajništva. «Za KD — pravi Bodrato na «Giornu» — se sploh ne postavlja vprašanje spreminjanja politične linije. Sedanjim političnim ravnovesjem je usojeno, da bodo dolgotrajna*. Kdor upa, da bo z različnimi manevri in morda celo s po nočjo PSI zrušil Zaccagnija — pravi v bistvu Bodrato — je popolnoma zgrešil račune. «Emergenca — pravi še Bodrato — je nujna faza, ki je KD ne more skrajšati z enostranskimi pobudami*
Bodrato prvič javno priznava, da je znotraj KD v teku oster spodad: «Upam — pravi — da v KD ni nikogar, ki bi računal na vladno krizo. Če pa t ki so, potem se mi zdi, da se gibljejo v napačno smer*. V smer, če pravilno tolmačimo demokrščan skega voditelja, ki pelje k sociali stom, kateri je Bodrato očital pomanjkanje smisla za realnost, ko mislijo na levičarsko alternativo, ki bi je ne vodili komunisti, pač pa PSI.
Z Bodratovim posegom se je orej obramba Zaccagninijevega tajništva spremenila v čelen napad na opozi-torje, tudi na tiste, ki se niso izpostavili prvi vrsti; Med te spada sedanji zunanji minister Forlani, do katerega ra bil Bodrato prav nič pri-
zanesljiv. «Ko je bil on tajnik — je napisal — niso stvari za KD glede izvolitve predsednika republike šle nič boljše*.
Sicer pa Zaccagninijevi nasprotniki ne mislijo na možnost, da bi postavili na glavo strankino politično linijo, niti ne, da bi zrušili vodilno garnituro, vendar, da je prišel čas, da začnejo metati polena pod noge strankini notranji večni. Potem ko se je Fanfani vsaj navidezno spet postavil na čelo desnice, beležimo celo manifestacije navdušenja. «Sedaj obstajajo pogoji za spremer..bo notranjega življenja v KD», kravi na primer Vito Scalia, od nekdaj med najbolj zagnanimi nasprotniki politike soočanja in eden od voditeljev tiste skupine demokri-stjanskih parlamentarcev, ki se je do zadnjega upirala vstopu komunistov v vladno večino. Sam Moro jih je takrat pripravil do tega. da so končno privolili v to rešitev, toda sedaj Mora ni več, in zato — kot pravi Scalia — je treba Krščansko demokracijo ponovno ustvariti.
Iste koncepte, pa čeprav v nekoliko bolj megleni obliki, je pred dnevi izrazil Fanfani: po njegovem so Zaccagnini. Galloni, Bodrato in drugi lahko vodili stranko, ko jih je Moro nadzoroval, brez njega pa niso več sposobni, da bi oblikovali u-činkovito politično linijo, ki bi bila : - inki koristna.
Toda v krogih demokrščanskega tajništva izjavljajo, da ne jemljejo preveč resno Fanfanijevih groženj: pod njegovim vodstvom — pravijo —
smo doživeli dva poraza, leta 1974 in 1975, po njegovem odhodu pa je šlo vse v redu. Stranka — trdijo tudi — je strnjena okrog tajnika, če pa se hočejo Zaccagninijevi nasprotniki na seji vsedržavnega sveta prešteti. naj to kar storijo, a bodo razočarani.
Za sedaj pa se Zaccagninijevi nasprotniki omejujejo na zasledovanje stranskih ciljev: tako so na primer v teku manevri, da bi preprečili izvolitev Piccolija za predsednika KD. Proti Piccolijevi kandidaturi vodi ostro kampanjo Montanellijev «Gior-nale*. po drugi strani pa bo prav danes tudi «Avanti» v članku, ki ga pripisujejo Craviju, ostro polemiziral s predsednikom poslanske skupi-nine KD. Morda gre le za naključje, toda to trenutno sozvočje bo prav gotovo še okrepilo govorice, po katerih naj bi se v KD ustvarjala stranka «prijateljev PSI*, v kateri naj bi bili prav Fanfani, Forlani in Bisaglia.
Istočasno pa naj bi se ob vprašanjih političnih perspektiv po sedanji nujnostni vladi ustvarjali dVe fronti: na eni strani sedanje vodstvo KD, KPI in republikanci, na drugi PSI, PSDI in široki sektorji krščanske demokracije. Hipoteza ni tako nerealna, če jo je med vrsticami svojega poročila omenil tudi sam Berlinguer na zasedanju centralnega komiteja partije, isto dejstvo pa menda botruje odločitvi predsednika PRI La Malfe. da svoj napovedani umik s političnega prizorišča omeji na poletne počitnice.	M. F.
PRVI KROG POSVETOVANJ ZA SESTAVO DEŽELNE VLADE
KD ZA ČIM ŠIRŠO ORGANSKO VEČINO S KPI PA LE PROGRAMSKI SPORAZUM
Danes bodo načelniki svetovalskih skupin določili datum prihodnje seje deželnega sveta - Zasedanje pokrajinskega vodstva PSI
Danes se na sedežu deželnega sveta sestanejo načelniki svetovalskih skupin, da določijo datum prihodnje seje sveta, ki mora biti po pravilniku najkasneje do prihodnjega ponedeljka, to je v teku 14 dni od zadnje seje. Vendar bodo verjetno že danes obširno razpravljali ne le o točkah, ampak tudi vsebinsko o dnevnem redu prihodnjega zasedanja zbornice, ko bo moral deželni svet formalizirati sestavo svetovalskih skupin in imenovati predsednike šestih stalnih komisij in dveh posebnih komisij, za obnovo potresnega področja in za izvajanje osimskih sporazumov. Kot kaže, bodo tudi tokrat odnesli levji delež demokristjani, ki naj bi imeli kar šest predsednikov, medtem ko naj bi o-stalima dvema komisijama predsedovala komunista. Kar pa zadeva sestavo svetovalskih skupin pravilnik omogoča, da sestavijo avtonomno skupino tudi tiste stranke, ki imajo manj kot tri svetovalce, a so se predstavile na volitvah vsaj v dveh volilnih okrožjih. Sodeč po tem, naj bi torej formalno ustanovili kar 12 svetovalskih skupin, kajti edina skupina, ki se ni predstavila niti v dveh okrožjih, to je lista «per Trie-ste», ima štiri svetovalce in torej pravico do samostojne skupine.
Včeraj se je zaključil prvi krog dvostranskih posvetovanj med krščanskimi demokrati in ostalimi strankami, razen fašistov in obeh skrajnolevičarskih skupin, DP in PDUP. Včeraj dopoldne sta bila na sporedu zadnja dva sestanka z listo «per Trieste* in s Furlanskim gibanjem, v poznih popoldanskih u-rah pa so se v palači Diana sestali člani deželnega vodstva KD in delegacije, ki je vodila razgovore. Sestanka so se udeležili deželni tajnik Coloni, podtajnik Biasutti, kandidat za predsedstvo deželnega odbora Co-melli, predstavniki vseh štirih pokrajinskih vodstev Pangher za Trst, Barbina in "Brajda za Videm, Ronco-ne z.i Gorico m Bomben za Porde non, obenem pa še pokrajinski tajniki rtinaldi (Trst), Toros (Videm) in Longo (Gorica). Ob zaključku seje je deželno vodstvo KD v tiskovnem poročilu pozitivno ocenilo potek dosedanjih razgovorov, ki so potekali v »mirnem in konstruktivnem vzdušju*. Iz teh razgovorov je bilo jasno razvidna — pravi KD — volja po čim trdnejši upravi dežele. Vendar je pri tem KD vzela na znanje, da nekatere stranke niso pripravljene na skupna srečanja vseh strank ustavnega loka in zato se bodo-nadaljevala dvostranska pogajanji v prepričanju, da bo .mogoče doseči soglasje pri programskih in političnih točkah.
V zvezi z bodočo večino KD po-
navlja željo po čim večji organski večini in po programskem dogovoru tudi s KPI. O vsem tem pa bo govor na prihodnjem nizu soočenj z demokratičnimi strankami Prvo tako srečanje bo jutri, ko se bosta ponovno sestali delegaciji KPI in PSI. Vsekakor — je še rečeno v poročilu, si bo KD prizadevala, da bo preprečila zavlačevanja pri sestavi nove deželne uprave.
Sinoči se je tudi sestalo pokrajinsko vodstvo PSI. Na dnevnem redu je bila poglobljena razprava o političnem stanju po volitvah, tudi glede na odstop izvršnega odbora takoj po upravnih in deželnih volitvah. Vendar se do ure, ko smo zaključili redakcijo, razprava še ni zaključila in ni prišlo do glasovanja o zaupnici, sicer pa ni znano, če bo
do tega glasovanja sploh prišlo. Na dnevnem redu seje sta še dve pomembni točki: sestava delegacije, ki se bo razgovarjala z ostalimi strankami za sestavo občinskega odbora in izvolitev načelnika svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu.
• Jutri ob 20. uri se bodo zbrali na sedežu UIL na Trgu Papa Gio-vanni lastniki stanovanj, ki jih gradi-»-'na Kolonkovcu. Udeleženci se bodo seznanili s pogovori, ki sta jih imela njihovo predstavništvo in sindikata stanovanjskih upravičencev s kozorcijem tržaških gradbenih podjetij. Na srečanje so povabljeni predstavniki sindikatov CGIL-CISL-UIL in vseh političnih strank, kj so prisotne v občinskem svetu.
i m ml
Vsakdo si ne more privoščiti avtomobila ali motorja, da bi se z njim odpravil na počitnice. Mladim se mogoče zdi tako potovanje dolgočasno In se raje odpravijo po svetu z avtostopom, ki je vsekakor cenejši, če-
prav mogoče malce zamuden. Na sliki: štoparja na križišču pri Opčinah v upanju, da jima bo kdo ustavil in ju odpeljal proti kraju, ki sta si ga izbrala za po letne počitnice. . .

OB PRVEM POLETNEM KONCU TEDNA
TRŽAČANI MNOŽIČNO IZ MESTA NA PLAŽE, KRAS IN V ISTRO
V nedeljo je bil Trst popolnoma prazen, naseljen samo s tujimi turisti, ki so si ogledali mestne zanimivosti • Veliko ljudi se je ob večernih urah odpravilo na veselice v Gropado, Lonjer, Trebče in Sempolaj - Zastoji na mejnih prehodih in na obalni cesti
Po hudem neurju, ki je bilo v sredo, po dolgih dneh, ko so nebo prekrivali temni oblaki, po takem za četku poletja, ko je bilo več dežja in slabega vremena kot sonca, je končno v soboto in nedeljo prevladala na nebu ognjena obla ln razveselila Tržačane. Verjetno je bil to prvi sončni konec tedna tega muhastega poletja, tako da so vsi izkoristili priložnost in se napotili na plaže ali pa v senco borovih gozdičkov na Kras.
V nedeljo se je Trst že v zgodnjih jutranjih urah izpraznil. Dolge kolone avtomobilov so se počasi vile iz mesta proti obmorskim krajem, v Istro, Furlanijo in drugam. Plaže v Sesljanu, Barkovljah in pri Miljah so bile natrpane s kopalci, ai so uživali pod močnimi sončnimi žarki in Iskali osvežitve v morju. Sonce pa prav gotovo še ne pomeni pravega poletja, saj je bila v nedeljo temperatura zraka opoldne komaj 23 stopinj v prvih popoldanskih u-rah pa se je živo srebro povzpelo, na 26 stopinj. Tega pa verjetno ni nihče občutil, saj je bil vsakdo nad lepim vremenom nadvse zadovoljen.
Za aktiviste Zveze izseljencev Beneške Slovenije
DANES V KOPRU ZAČETEK TRIDNEVNEGA SEMINARJA
Udeležilo se gn bo okrog 30 članov iz Belgije, Švice in sekcije nekdanjih izseljencev iz Čedada
V prostorih doma učencev »Heroj Tito* v Kopru se bo danes začel tridnevni seminar za aktiviste Zveze izseljencev Beneške Slovenije iz evropskih držav. Tradicionalni seminar, ki ga organizira Zveza izseljencev, bo tokrat prvič na obalnem območju, udeležilo pa se ga bo okrog 30 članov iz Belgije, Švice in sekcije nekdanjih izseljencev iz Čedada. Po otvoritvenem nagovoru predsednika Luciana Feletiča in predsednika Komisije za narodnostna vprašanja in stike z zamejstvom pri obalni konferenci socialistične zveze, bo najprej predaval prof. ljem Černo o zgodovini Beneške Slovenije, nato pa bo tajnik zveze Va lentino Noaco govoril o internih problemih Zveze beneških izseljencev. V popoldanskih urah bo pokrajinski svetovalec komunistične partije Pavel Petricig govoril na temo »Manjšine v Italiji in še posebej slovenska manjšina*. V večernih urah se bodo udeleženci seminarja odpeljali z vlačilcem Brodospasa v hotel-sko-turistično naselje Bernardin, kjer bodo na večerji gostje tovarne motorjev.
V dopoldanskih urah drugega dne bosta predavala dr. Ferruccio Cla-vora in Dino Del Medico o socio-ekonomskem položaju v Beneški Sloveniji in njenih perspektivah. Popoldne pa se bodo na sedežu skupnosti Italijanov »Antonio Gram sci* v Kopru srečali s predstavniki narodnostne skupnosti občine in o-bale ter se seznanili s problematiko narodnostnih skupnosti v Jugo slaviji ter še posebej z življenjem pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti, ki živi na tem območju. V večernih urah si bodo ogledali prostore vinske kleti koprske Agra-rije in imeli tovariško srečanje s predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Koper in obale. Zadnji dan seminarja se bodo ude leženci seznanili .'.e z vlogo in mož nostmi informacijskih sredstev ter si ogledali prostore radia in televizije Koper.
Vesna Čehovin
vsedržavnega vodstva, ki je bilo v Rimu. Kot je izhajalo iz poročila, je vrsta vprašanj še nerešenih, največ problemov pa povzročajo pogajanja za nove delovne pogodbe. Gledališki delavci RAI so na primer podpisali pogodbo šele 16 mesecev po zapadlosti. Naj”ečje težave pri pogajanjih povzročajo zahteve sindikata, da bi se gledališča in druge ustanove bolje organizirale ter bi se obvezale, da bi obnovile tehnologijo in pospešile decentralizacijo. Težave povzročajo tudi pogajanja glede plač gledališkim delavcem.
Na sestanku so razpravljali tudi o deželnih kongresih sindikata, ki bodo ob koncu letošnjega leta.
V svojem posegu je tajnica Pina Tomaselli orisa' najvažnejša vprašanja, ki jih imajo gledališki delavci v tržaški pokrajini. Omenila je položaj Stalnega slovenskega gledališča, ki še ne razpolaga s podporo, ki mu je bila dodeljena. Govor je bil tudi o rlovenski Glasbeni matici, ki šteje 520 gojence ’, a ji kljub temu še ni priznan staiež državne ustanove, in ne prijema nobene javne podpore. Na sestanku so govorili tudi o položaju gledališča Verdi in o bilanci ter umetniškem delovanju deželnega Teatro stabile.
Tržačani so so odpravili tudi na Kras, kot je že njihov stari običaj. Tu so navalili v borove gozdiče, na zasebne travnike in zemljišča ter si postavili pravi enodnevni kamp, kjer so pekli na žaru, se podili za žogo ali skušali počivati, kar je bilo ob uglušujočih radijskih sprejemnikih skrajno težavno. Seveda, Kraševci imajo še danes vidne sledove navala po svojih travnikih, saj so nedeljski «turisti» pustili za seboj nemalo odpadkov.
Tudi zvečer je bilo na Krasu vse živo. Po raznih vaseh so bile namreč veselice in drugi prazniki, ki so privabili zares veliko ljubiteljev vinske kapljice in plesa. Tu mislimo predvsem na Šempolaj, Trebče, Gropado in Lonjer, kjer je bilo ob stojnicah in na plesiščih res neverjetno število ljudi.
Sončni dan pa je, kot že običaj, povzročil tudi velike zastoje v prometu, predvsem ob večernih urah ko so se Tržačani vračali v mesto. Posebno kritično je bilo na obalni cesti in pa na mejnih prehodih z Jugoslavijo, predvsem tam, kjer so se avtomobilisti vračali iz Istre. Gost promet na srečo ni terjal hujših prometnih nesreč.
Tržačani so torej v nedeljo trumoma zapustili mesto, v zameno pa so bili v mestnem središču italijanski in tuji turisti, ki so si, s fotografskim aparatom v roki, ogledovali zanimivosti Trsta. Glavne točke njihovega zanimanja so bile Grad sv. Justa, kjer se nadaljuje razstava o zakladih verskih skupnosti, palača Costanzi, v kateri so razstavljena dela tržaškega slikarja Vita Timmla in pa Miramar, ki je obvezna postaja za vsakega tujega turista. V večernih urah so si tu tuji obiskovalci o-gledali tudi predstavo »Luči in zvoki*, ... je po neurju v sredo ponovno slekla prav v nedeljo. Marsikateri turist si je z radovednostjo ogledal tudi prireditev »Slike na trgu*, ki je bila v Miljah in ~>ri. Sv. Jakobu in na kateri so bila razstavljena dela slikarjev amaterjev.
Ob vsem tem pa je treba omeniti, da je bila nedeljska predstava operet« «Kneginja iz Čikaga* razprodana, kar potrjuje, da je opereta v tem času glavna privlačnost, ki jo lahko Trst nudi domačinom in turistom. Nad tem dejstvom bi se bilo treba zamisliti, saj bi morali odgovorni nuditi obiskovalcem našega mesta mnogo več in smotrneje načrtovati poletne kulturne prireditve.
Veliko turistov pa smo opazili v mestu tudi včeraj, vendar le na železniški postaji in na cestah, ki peljejo iz mesta drugam, kar o-pravičuje zgornjo misel, da je Trst premalo privlačen.
varnemu »gostu* so z motornim čolnom sledili, vendar se je morski pes spustil v morsko globino in je bilo tako zasledovanje neuspešno. Luška kapitanerija je takoj zapove-t j, da morajo vsa kopališča razobesiti rdečo zastavo. Kopalci bodo do prealica zapoved; šli v vodo na lastno odgovornost. Morski pes se večkrat pojavlja ob naši plaži, primerov, da bi napadel človeka ne zabeležimo veliko, vendar je previdnost potrebna. Srečanje z morskim roparjem je v vsakem primeru neprijetno, njegove lakote ne moremo izmeriti. ..
Nalezljive bolezni
Tržaška občina sporoča, da so v obdobju od 10. do 16. t.m. zabeležili v občini sledeče primere nalezljivih bolezni: 1 primer škrlatinke; 11 primerov ošpic, 4 primere noric, 3 primere vnetja priušeshe slinavke, 3 primere rdečk, 2 primera vnetja jeter in 2 primera otroškega ga-stroenteritisa.
PO NEDELJSKI NESREČI V DOLOMITIH
Zdravstveno stanje Weissove še vedno zelo zaskrbljujoče
Tržaška alpinistka padla s gorske skupine Pale di San
stene Mariino
mmm m.
Zdravstveno stanje 26-letne tržaške alpinistke Tiziane VVeiss, ki se je v nedeljo ponesrečila med plezanjem v Dolomitih, je še vedno izredno resno. Zdravniki nevrokirurškega oddelka veronske bolnišnice, kamor so prepeljali ponesrečenko nekaj ur po nesreči, so si pridržali prognozo, saj se ni njeno stanje od nedelje do včeraj kaj bistveno izboljšalo.
Zdravniška ekipa primarja Briccola si prizadeva, da bi
prof. ii mladi
plezalki rešili življenje. Zdravniki nadzorujejo pacientko štiriindvajset ur na štiriindvajset ter jo pregledujejo, da bi zaznali še tako majhno izboljšavo njenega zdravstvenega stanja, vendar ves njihov trud do sedaj ni obrodil zaželenih sadov.
Weissova se je v nedeljo, skupaj z nekaterimi prijatelji, odpravila v Dolomite, kjer je nameravala preplezati gorsko skupino Pale di San Martino, med plezanjem pa je iz še nepojasnjenih razlogov kar naenkrat «poletela» v prazno. Padec je šele po kakih štiridesetih metrih zadržala varnostna vrv, na kateri je bila alpinistka privezana, med padanjem pa je VVeissova udarila z glavo ob steno. Njeni tovariši so ji takoj priskočili na pomoč, jo ponesli do bližnje gorske koče, ter sprožili alarm. Ponesrečenko so z vojaškim helikopterjem nemudoma prepeljali v bolnišnico v Verono, kjer se še Sedaj bori s smrtjo.
Tiziana Weiss je zelo znana v tržaških pa tudi v italijanskih alpinističnih krogih, saj je že sodelovala v mnogih alpinističnih odpravah, med katerimi je gotovo najbolj znana lanska odprava na Anapurno v Himalaji.
					
NEZADRŽNO NARAŠČANJE CEN ŽIVIL
Junija lani je stal kilogram kruha 655 lirr sedaj pa stane že 810 lir
Porast življenjskih stroškov najbolj prizadene revnejše sloje - Statistični podatki o primerjavi lanskoletnih cen z letošnjimi niso prav nič spodbudni
V enem letu se je kruh podražil za 23,7 odst. Junija lani so namreč gospodinje plačale za kilogram navadnega kruha 655 lir, sedaj pa stane kilogram istega kruha že 810 lir. Porast cene tega osnovnega živila, hrane vseh, tako revnih kot
podražil za 22,3 odst., testenine za cestne gradnje in pa notrebe skrb-
21,3 odst. parmezan za 19,7 odst, s podražitvijo za več kot 2 odst. v zadnjem mesecu.
Od 10 do 20 odst. so se podražile domala vse vrste mesa in mesnih izdelkov, navadni fižol se je po-
stva in zdravstva. Prednost naj bi vsekakor dali naložbam v dela, ki so .jih že začeli in jih še niso kon
bogatih, jasno kaže, da smo še zelo dražil za 15,6 odst., grah v konzer
daleč od toliko Opevano zajezitve vah za 19,8 odst. vino za 17,3 odst.,
Morski pes v našem zalivu
Včeraj zjutraj je posadka izvidni-škega čolna pristaniškega poveljstva opazila nekaj metrov od obale kopa lišča Ginestre morskega psa.
'p-
naraščanja cen, ki iz dneva v dan vedno bolj prizadeva in pesti ravno nižje sloje, družine delavcev in manj premožnih ljudi. Suhoparne številke o cenah raznih živil in primerjava sedanjih cen s tistimi izpred leta dni, ki nam jih je posredoval statistični urad tržaške občine, na nedvoumen način potrjujejo. da se pri nas naraščanje cen — razen v nekaterih primeriti — ni ublažilo, temveč, da .je porast še zelo občuten. Delave.. bo moral torej še naprej stiskati pas.
Poglejmo si sedaj nekaj najbolj zgovornih primerov. Od junija lani do junija letos se je prvovrstna teletina podražila za .24 odst. (od 5962 lir na kg na 7392 lir). Cena kuhane govedine je poskočila za 25,3 odst., v samem obdobju maj -junij 1978 pa za 4,6 odst. Riž so je

NENAVADNO ODKRITJE AGENTOV JAVNE VARNOSTI
Hazardna igralnica v Starem mestu
Dvanajst oseb se bo moralo zagovarjati pred sodiščem
Seja sindikafa gledaliških delavcev
Prejšnje dni se je sestalo pokrajinsko vodstvo sindik.-*a gledaliških delavcev CGTL. "-mik Brtir,' Dreos ti je najprej iročai o zasedanju
Agenti
kvesture
letečega oddelku tržaške so včeraj ponoči po go lem naključju v Starem mestu odkrili pravo igralnico. Skupina štirih agentov, ki jo je vodil podčastnik Scozzai, je okoli 130 vdrla v stanovanje Ade Fani por. Santin v Ul. Cavazzem 6. Hišni preiskavo v tem stanovanju je odredil namestnik državnega pravdnika dr. Staffa v okviru širše preiskave o preprodajanju ukradenega blaga. Policija je namreč zasumila, da je v tistem stanovanju skrit '1 nekaterih več jih tatvin iz zadnjih dni. Kar zadeva iskanje ukradenega blaga, je akcija (x>vsem spodletela, ker a-
genti v stanovanju niso našli prav nič sumljivega, pač pa so v manjši sobi naleteli n, pravo igralno mizo, okrog katere se je 12 oseb prerivalo pri kartah. Igrah so »chemin de fer* in na mizi, ki jo je bilo med ciga retnim dimom komaj razločiti, so bili razmetani kupčki denarja.
Policija je takoj posegla Zaplenili so zeleno mijto, karte in vse priprave za igranje ‘e- denar, skupno nekaj manj kot milijon lir. Identi ficirali so dvanajst oseb, M jih bodo prijavili tržaškemu pretorju za radi hazardne igre. Prijavljeni so skoraj vsi Tržačani. Gre za 50-
letno lastnico stanovanja Ado Fani por. Santin, 50-letnega Antonia D’A1-videja, 54-letnega Borisa Perosa, 25-letnega Luciana Celiharja, 27-letne-ga Carla Muradorija, 55-letnega Lui-gija Del Vecchia, 32-letnega Gian franca Krečiča, 47 letnega Giorgia Svi ro, 45-letnega Luciana Pierija, 42-letnega Matiasa Mateja, 56-letno Palmiro Betteghelli in 32-letno Lo-redano Tencic por. Carmssc. V sosednji sobi sta spala d-a moška, ki pa, kot kaže, nista sodelovala pri igri in ju niso prijavili sodišču. Vsi prijavljeni izjavili, da je šlo >e za prijateljske partijo in da niso igrali za denar.
fižol v konzervah za 13,5 odst. Dru ge vrste jestvin so zabeležile rahlejše (»dražitve, z izjemo olivnega in semenskega olja, cena katerih je ostala na lanskoletnem nivoju ter pražen« kave, ki se je pocenila kar za 19,8 odst. (junija lani je stal kilogram pražene kave 9988 lir, letos pa stane 8007 lir).
Skokovito so narasle tudi cene sadja! Češnje so v primerjavi z lani dražje za celih 68 odst., banane za
38,5	odst, različne vrste jabolk pa od 37,5 odst. (jabolka golden) do 52,2 odst. (deličia). Cena limon se ni spremenila, cenejše pa so jagode (za 24 odst.).
Cena rib .je seveda močno odvisna od ulova. Zato so cene nekaterih rib poskočile, drugih pa so se precej znižale. Dražji so npr. kalamari (za 28,2 odst.), morski listi (za 35,1 odst.), sardele (za 5,7 odst.) in sipe (za 10,4 odst.), v primerjavi z lanskim junijem pa so cenejši sardoni (za 34,1 odst.), skuše (za 10,7 odst.) in cipli (za 20 odst.).
NAD 12 MILIJARD LIR
Deželna nakazila občinam in pokrajinam
Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine, kj je pred nekai tedni že nakazal v ta namen 2 milijardi in pol lir, je na svoji zadnji seji sklenil dodeliti občinam in pokrajinam nadaljnjih 12 milijard, 125 milijonov in 324 tisoč Mr v smislu 54. člena statuta. Od tega bodo občinam namenili nekaj več kot 10 milijard 104 milijone, kj jih bodo mogle u-porabiti za javna dela. s prednostjo za področja higieno in zdravstva, šolstva in skrbstva ter za gospodarski ih družbeni razvoj. Štiri pokrajine bodo prejele skupaj 2 milijardi jn 21 milijonov lir, ki jih bodo smele uporabiti za šolske in
čali zaradi pomanjkanja sredstev. Pri razdelitvi skupnega zneska so upoštevali število prebivalstva, za pokrajine pa tudi površino ozemlja.
DREVI OB
Na Gradu sv. Justa Uklen/eni Prometej
Na slovenskih višjih srednjih šolah so uspešno opravile maturo
TICIJANA CRISSANI MIRA GRGIČ ZDENKA HROVATIN MILENA KRIŽMANČIČ NADJA DEBENJAK in ANA ČUK
hkreno jim čestita SZ Sloja.
Vsem Bazovcem, ki so uspešno opravili maturo, čestita PD Lipa.	v
Na učiteljišču A.M. Slomšek je uspešno diplomiral
MARJO ADAMIČ
Iskreno mu čestita moški pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine.
Na učiteljišču A. M. Slomšek je uspešno diplomirala BARBARA ANTONIČ
Iskreno ji čestita dekliški pevski zbor iz Nabrežine.
SPD Igo Gruden in ŠD Sokol iskreno čestitata vsem maturantom in maturantkam devinsko -nabrežinske občine za uspešno opravljeno maturo.
Razna obvestila
Slovenski raziskovalni inštitut — SLORI obvešča, da bo zaprt do 20. avgusta.
Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da je spremenjena telefonska številka sedeža v Trstu. Nova številka je 62953.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu Bo od vštetega 31. julija dalje zaprta. Delovati začne zopet v ponedeljek, 4. septembra 1978.
Slovenska dobrodelna društvo iz Trsta obvešča starše, da bo povratek dečkov iz kolonije v šempolaju v soboto, 29. t.m., in da bodo v Trstu na Trgu Oberdan ob 12.30. Iz oko-liškh vasi (Opčine, Prosek, itd.) naj starši pridejo iskat otroke direktno v šempolaj v soboto zjutraj po 10. uri. Istočasno obvešča, da bo odhod deklic v torek, 1. avgusta, in sicer naj bodo te ob 16. uri na sedežu društva v Ul. Machiavelli, od koder 1» po zdravniškem pregledu odhod.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 25. julija JAKOB
Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.45 — Dolžina dneva 15.03 — Luna vzide ob 23.45 in zatone ob 12.03.
Jutri, SREDA, 26. jnlija
ANA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25,3 stopinje, najnižja 17,9, ob 13. uri 25,1 stopinje, zračni tlak 1019,1 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, nebo skoraj jasno, veter zahodnik-severoza-hodnik 18 km na uro, morje malo razgibano, temperatura morja 21,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 24. julija 1978 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
RODILI SO SE: Federico Pellegri-ni, Davide Chermaz, Massimiliano Spigaglia, Oreste Fafak, Francesca Baruzza in Giuiia Perosa.
UMRLI SO: 79-letni Albino Giaco-mi, 74-letna Gioconda Lacovig por. Salviati, 83-letna Maria Marchesan vd. Ulcigrai, 80-letna Maria Marco-vigi por. Birsa, 75-letna Diomira Bertok vd. Boliš, 83-letna Regina Skar-lavaj vd. Cirieli, 80-letna Italia Maria Bratti vd. Rossit, 74-letna Adele Apollonio por. Cattelani, 72-letni Fran-cesco Malalan, 94-letna Sechiari vd. Helmereichen de Brunfeld.
Drevi bo gledališka zadruga rCom-pagnia italiana di prosa» uprizorila nr Gradu sv. Justa Ajshilovo tragedijo *U klen jeni Prometej». Predstava se bo pričelo ob 21.30, vstop je prost, predvideni so samo prostovoljni prispevki, ki oodo namenjeni mednarodni ustanovi za pomoč otrokom tretjega sveta UNICEF. Predstavo je režiral Luigi Sportelli.
«Uklenjeni Prometej» je ena izmed najbolj klasičnih grških tragedij. V njej je Sofoklej uprizoril tragični boj med muhasto močjo bogov ter voljo po civilizaciji. Prometej je namreč bogovom ukradel ogenj in ga dal ljudem, s tem je titan o-mogočil razvoj civilizacije. Z ognjem se je človek izkopal iz teme živalskega životarjenje in si začel krojiti svet po svoji meri. Pričel je dobivati lastnosti bogov. Zeus ne more Prometeju odpustiti, da je podaril navadnim smrtnikom božji o-genj in zato ukaže titana ukleniti na skalo. Niti bogu morja Oceanu ne rspe potolažiti spora med Prometejem in Zeusom. Konflikt pope-s tri jo spori med božanskimi bitji, ljubezenska razočaranja in Prometejeva zla prerokba, potom katere naj bi se Zeus nesrečno oženil in bi ga lasten sin pogubil. Zeus s strelo pokonča Prometeja, ki strmo glavi s skale, kjer je bil uklenjen.
V tragediji je Sofoklej podal zelo temno sliko bogov, saj so muhasti, nasilni in maščevalni, človek trpi od te njihove muhavosti, civilizaci ja se razvija v nasprotju z voljo bogov. Fatalistični Ajshilov pogled na svet je tipičen za grško tragedi j jo, ki v svojem jedru prikazuje člo | vekovo borbo in njegovo nemoč pro ti usodi. Civilizacijo si človek grudi z izjemnimi napori, bogovi ga ovirajo ali pa se z njim igrajo, I
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 da 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giott (Sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zo-rutti 19.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
PD LONJER KATINARA KK ADRIA
vabita vse vaščane na javni sestanek, ki bo jutri, 26. julija, ob 20.30 v prostorih gostilne »Pri županovih*. Razpravljali bomo o temi:
POLITIČNI POLOŽAJ NA TRŽAŠKEM PO JUNIJSKIH VOLITVAH
Uvodne misli v razpravo bo podal tajnik SKGZ
Dušan Udovič
Gledališča
ROSSETTI
Danes, 25. julija, ob 21. uri predstava operete v dveh dejanjih «Kneginja iz čikaga*, avtorjev J-Brammerja in A. Grtimvalda in z gla*' bo E. Kaltnana. Režijo in koreografijo je oskrbel Gino Landi, asistent režije I.uisa Crismani, asistent koreografa Sebastiano Saldati. Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Tama* Breitner. Nastopajo: Lino Savorani, Carlo Tuand, Giordana Mascagni, A* niko Felfoldi, Danilo Turk, Sandro Massimini, Elio Crovetto, Evelina Si-roni, Riccardo Peroni, Giorgio Val-letta in Dominique Doublier.
Prodaja vstopnic pri osrednji bli' gajni v Pasaži Protti (tel. 68311).
GRAD SV. JUSTA Danes, 25. julija, ob 21.15 predstava v korist UNICEF: Cooperativa »Compagnia italiana di prosa* predstavi: «Uklenjeni Prometej*. Grški tragedija, ki jo je napisal Ajshil. glasbe Beethovna. Vstop je prost.
Kino
Miramarski park - »Luči In zvoki*
ob 21.30 «11 sogno imperiale di M>' ramare* (v italijanščini); ob 22.45 »Der Kaisertraum von Miramar* (v nemščini),. Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 20.20 in ob 21.50 ter iz Miramara ob 22.45 in ob 00.05.
Arislon 21.30 «Barry Lyndon». Režij* S Kubnck. R. ONeal, M. Barend-son, P. Magee.
Mignon 16.00 «L’uccello dalle piuni* di cristallo*. Režija Dario Argento. Barvni film.
Nnzionale 17.00 «1 grossi bestioni*. lizabeth Turner. Prepovedan mladi' ni pod 18. letom.
Grattacielo 16.00—22.15 «Scandalo ** sole*. S. Dee. R. Egan, T. Donahue.
Excelsior 16.00 «Una squillo per 1 >' spettore Klute*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eenice Poletna zapora.
Rilz 16.30 »Concerto con delitto*. P*-ter Falk. Barvni film.
Eden 17.30 «La vergine e la bestia*-Prepovedan mladini pod 18. letom-
Cristallo 16.00 »Agente 007 — Una ca-scata di diamanti*. S. Connery.
Fllodranibiatico 16.00 »Bel Aml — ® mondo delle pornodonne*. PreP0' vedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 »Future world (2000 aO' ni nel futuro)*. P. Fonda.
Aurora 16.30—22.00 «Dr. Altman l °c' chio privato* A. Camey.
Capitol 16.00—22.00 »Butch Cassidy»-P Newman, R. Redford.
Vittorio Veneto 16.30 »La terza mano*. Prepovedan mladini pod Izletom.
Astra 16.30 «11 triangolo delle Bermu-de*. John Huston, Claudine Auger-Barvni film.
Radio Zaprto.
Ideale Zaprto.
Volta Poletna zapora.
Izleti
Pepine Perič vd. Semolič
Žalujoči sin Pcpi, Antonijeta, nevesta žalka In vnuki
Medja vas, Tržič, 25. julija 1978
Sporočamo žalostno vest, predragi mož, oče in nono
da nas je nenadoma zapustil naš
ANTON SLAVEC
Pogreb pokojnika bo danes, 25. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost V cerkev v Mačkolje.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Žalujoči: žena Slava, sin Emil in hči Imclda z družinama (er drugo sorodstvo
Mačkolje, 25. julija 1978
Sporočamo žalostno mama in nona
vest, da nas je zapustila naša draga
FRANČIŠKA ZABRIČ vd. MARTELLANI
Pogreb bo jutri, v sredo, 26. julija, kovljanskega pokopališča.
ob 12.30 iz kapele bar-
Žalujočl: hčeri Danica in Milena, sinova Bruno in Mario, nevesta, zeta in vnuki
Trst, 25. julija 1978 (Občinsko pogrebno podjetje)
zi ri ži a! n 6 i ! n
:	7.
i	d
n
!	k
ž
r
I
I l
Združenje umen javlja, da Je še nekaj mest na razpolago za enodnevni izlet na otok Krk (Baška), ki bo v nedeljo, 30. t.m. Informacije in prijav* na sedežu združenja Union, Ul. Val' dirivo 30, tel. 64459.
ZAHVALA
Iskren0 se zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali ob izgubi naš* drage mame in none
h«
R*'
s s- sr m le
V SOBOTO IN NEDELJO NA TRADICIONALNEM SREČANJU
Pevski zbor «Vasilij Mirk» uspešno gostoval v Brežicah
srečanju so nastopili še zbori «Zarja» is Železne Kaple na Koroškem, «Svo-°da» iz Stražišča pri Kranju ter domači zbor «Svoboda» Bratov Milavcev
GORIŠKI DNEVNIK
| se['gVS'c* zdor »Vasilij Mirk* s Pro nedeljo *
j Seb	*Vi
Nedeljo ^ontove^a i° v soboto iri v l if bib že
gostoval v Brežicah, kjer jhnze tradicionalno srečanje ^°r°v iz. Brezi,
Koroškem. letošnje
'V iz Brežic, Stražišč in Želez
18fef -P e na
j nicoan^ je sovpadalo tudi z cblet-I rw V -'e slovenskega naroda.
, zadn'?n-'a svt;čanost je bila na do rtšč,, a k?l'čka zasedenem dvo-žjca, srednjeveškega gradu v Bre-j akutt’;* znano po svoji izredni naini- C.nost*- Pevce in občinstvo je te. Cj Ozdravil predsednik doma da» r Drosvetnega društva »Svobo-iu č,?n Grmovšek, ki jo v nagovo-i skini el dobrodošlico vsem povirij izp(,rom. -še posebno pa zboro-> da u zarnejstva ter izrazil željo, j vala S6 ^aka sredania še nadal.je-
'jS0s'0Vanski himni, ki jo je | da» r domači pevski zbor «Svobo-| nostn-ratov Milavcev, je imela slav-konfp' k0VOr sekretarka občinske | žan„ l?nce Zveze komunistov Bo-
J ""Osvoršnik.
?a a °dru so se nat:o zvrstili eden j Koncp!lf‘r^ vsi štirje pevski zbori.
kj „ ^ .je pričel zbor iz Brež.ic : n\uSa ;'e vx)dil Franc Boškovič, nje-bod»» .s° bodili pevski zbor «Svo-v0(ki* 1Z Stražišča pri Kranju pod peVsu^0tT1 Janeza Toneta, mešani I ple p1 zbor »Zarja* \7 železne Ka-0roSkem- k’ ga .F dirigiral ! Komn ,rulich ter zbor s Proseka -: ia a' k' te P°d vodstvom Adi-aij aa^a zapel štiri pesmi: »Verna’ t,*. e nii vodica», »Ko ptičica 'Je gre* jn «Rumbala».
(ajfj^^dnlki zborov so si kot obi-? pejj, tonenjali darila, iz.redno us-kl.iučil kukurrh večer pa se je za S tbof s skupnim nastopom vseh ! 'AtiJt’ k' 80 zaPel' «0b Kolpi*, bi ,ay». «Juhe poj’dmo u Školče*
olv ansko rnorie*'
| PredvlriS^Vo ie VRak z’°or ’n S U-v001 skupni nastop nagradilo Clrn aplavzom.
^ ‘ediii ltoncertu J Za v:
jaških Toplicah,
ri je poročal tudi naš dnevnik, je drž.avni podtajnik posl. Alberto Spi-garoli odgovoril, da se je o zadevi takoj poznanimal pri goiiškem šolskem skrbništvu. Na skrbništvu so mu odgovorili, da še pričakujejo odlok občine Ronke in šele takrat bo ustanovitev slovenskega vrtca v tej občini možna. Ob koncu svojega odgovora je podtajnik komunističnima poslancema zagotovil, da bo takoj potem- ko bo prejel občinski odlok, predal zahtevo po otroškem vrtcu v Ronkah pristojnemu mini' strstvu.
• Stanovske zbornice inženirjev, arhitektov in tehnikov so priredile včeraj v Vidmu strokovni seminar o izvajanju deželnega zakona št. 30 iz leta 1977, ki urejuje tehnične postopke za obnovo zgradb, ki jih je poškodoval potres. Namen srečanja, kateremu je prisostvovalo več kot 250 tehnikov, je izpopolnjevanje zasebnih načrtovalcev glede navodil za izvaja1 nje omenjenega zakona. Podoben seminar So priredili v preteklih dneh v
Pordenonu in tudi pri tem je sodelovalo okrog sto Strokovnjakov iz te pokrajine.
• Župan občine Dolina sporoča, da je deponiran od 25. t.m. dalje in za dobo 30 dni v občinskem tajništvu na vpogled občinstvu dekret predsednika deželnega odbora z dne 26.5.1970 štev. 0543— preš. z ustreznimi prilogami, ki so v teku objave v deželnem u-radnem vestniku, s katerim je bila odobrena druga varianta k normam izvajanja splošnega regulacijskega načrta občine Dolina.
Slovenski taborniki v Italiji Rod modrega vala Trst - Gorica
Taborno vodstvo obvešča vse starše in sorodnike, da se bodo taborniki vrnili v Sežano (železniška postaja) jutri, 26. t.m., ob 20.30 po italijanskem času.
Srečno!
MiimiiiiiiiniiiimiiiiiniiiniiMiimiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiimimiiiiiiiiiMHiiiiiiiiimiiiiiHmiiuiimiiiiiHiiiM
NA POBUDO PROSVETNEGA IN ŠPORTNEGA DRUŠTVA
V Lonjerju povsem uspel tradicionalni praznik
Ex tempore, kros, kolesarska dirka in koncert godbe privabili števiine obiskovalce
so organizatorji pri-
M'i za
«k ................
krat.ko pozdravil goste nred-
med katero
V	vse zbore skupno večerjo
! k na
I Staj? ol>činske skupščine Brežic h>fei° ^'hermk. nakar so se za zahvalili predstavniki vseh 01) ;v- Pevski praznik se je nato. kel	slovenske pesmi, zavle-
“aio v noč
Viij	so se naši pevci u«ta
So v Kostanjevici op Krki. kjer «F'0/' med drugim ugledali tudi v 0ta'0 vivo* ter se vrnili domov, ^'danskih urah. (b.r.)
%)vor ministerstva 0 vrtcu v ltonkah
CMerpeiacijo komunističnih se
2v»e^jev Gerbčeve in Bacicchija "
..................
1 ustanovitvijo slovenskega :8a vrtca v Ronkah, o kate-
V nedeljo se je v Lonjerju zaključil tradicionalni vaški praznik, ki sta ga priredila prosvetno društvo Lonjer - Katinara ter športno društvo Adria. Praznik, ki je po nekajletnem premoru odlično uspel, in se je odvijal na dvorišču društvene gostilne v Lonjerju, je imel bogat kulturni in športni ter zabavni program, ki je zadovoljil vse obi skovalce, katerih število je preseglo vsa najbolj optimistična pričakova nja prirediteljev. V soboto je bil na sporedu tek čez. d>-n in strn za najmlajše člane domačega športnega društva, zvečer pa ples z ansamblom Pomlad. Nedeljski spored pa se je pričel že v zgodnjih urah s kolesarsko dirko na kronometer ter s slikarskim ex tempore za pajriilajše. Slikarskega tekmovanja se je ude ležilo šestnajst najmlajših lonjerskih in. katippeskih. v^flpov. KI.(čP Pf» dveurnem ustvarjanju predstavili svoja dela komisiji, kateri je načeloval tržaški slikar Franko Vecchiet. Zvečer pa se je po nagrajevanju u deležencev ex tempora in sobotne ga krosa pričel kulturni spored, v katerem je najprej nastopil domači otreški pevski zV" nato pa je sledil poldrugo uro trajajoči koncert pi-
'''■Uiiiiiiiiiiminiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiinmjiimiiiaiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiliiiiiiiiii
VESTI S KOPRSKEGA
ŠTEVILNE PROSLAVE
ob «dnevu vstaje»
Kopru so izročili 25 občanom visoka priznanja btievu
vstaje slovenskega na-7° bile ob koncu tedna tudi rriorskem številne slovesnosti
jS _
cri--5
Vr£editve.
?!NspaD.ru 80 izročili odlikovanja Qvb[nika republike petindvajse-ii) v a"om za zasluge med NOB "e P°v°jni izgradnji samouprav ^iiBj^^istične skupnosti. Med iV*tia t J*0 Prejeli visoka odliko , f Milan Guček, Nada Ba-Aloj-, Tibero Škrlj, Jože Vatovec, S*°v®sn °Zrnan *n M''an Gojak. Na ’e govoril predsednik “'am 1.5 občine Koper Mario A-Pfizn’ 5' je poudaril, da visoka S*tierar;l.a združujejo zasluge dveh ?ije s« l,|: svetle tradicije revolu-
............
Sir"oim u’e-’° z delom pri izgradnji J	odnosov.
% dskl Bistrici so izročili na-objpi,4.iava pomembna gospodarska tovarni organskih kislin
zii^; Prenašajc na mlajše rodove. doki0. ceniti žrtve med NOB in
AVDlTOR|j PORTOROŽ rel. 73571 - 73090
poletne Ureditve 78
Breflstava ob 20.30 krajevnem času
DaNES, 25. julija
k,rio baletni ansambel
® vlne
Vstop n
,vditori^ v prodaji pri blagajni '3571 in' 71090ZCrVaCiJe te1, (066)
"eje v Avditoriju.
je začela delovati čistilna naprava, ki naj bi znova vrnila življenje v onesnaženo kraško reko Reko. Na Moli pa so postavili pregrado, ki bo zadržala nad osem milijonov kubičnih metrov vode.
Na Nanosu so se zbrali borci prekomorskih brigad. Ob spomeniku padlih so pripravili kulturni program. Občani Kopra pa so se udeležili odkritja spominskega obeležja neznanim borcem v Kubedu. Osrednja prireditev v postojnski oh-čini je bila v vasi Strane, kjer so odkrili spomenik padlim borcem ter izročili namenu prenovljeno vaško cesto. Prireditve so bile tudi v Idriji, v Cerknem, v Gorenji Tri-buši' in v številnih drugih krajih Primorske.	-
BENE
PKKTBKLl 11.DLN V RIMU
Tudi Čedad prisoten na kmečki manifestaciji
Ob priliki diskusije v senatu o najvažnejših problemih kmečkega sveta, je bila v Rimu, kot smo že poročali, velika manifestacija obdelovalcev zemlje, ki so se je udeležili kmečka predstavništva iz vseh dežel Italije. Med njimi so bili tudi predstavniki slovenskih kmetov iz Trsta, Gorice in Čedada, ki so v sprevodu Več kot 30 tisoč manife-stantov nosili dvojezične transparente z napisi proti razlastitvam slo-jnsk,- zemlje in za priznanje vloge kmetijstva in kmetov za obnovo potresnega pod roč/* za izhod iz gospod irske krize in za ohranitev naravnega okolja.
Kmetje so tudi zahtevali od vlade pravično ureditev kmetijskih pogodb, izboljšanje socialnega in zdravstvenega zavarovanja in izvajanje zakonov o strukturnih reformah v kmetijstvu. Posebno pozornost so na manifestaciji posvetili vprašanju zaposlovanja mlade delovne sile, kateri naj se zagotovi možnost proizvajalnih pobud z uporabo neobdelanih in zapuščenih zemljišč. Med udeleženci je bil tudi Ado Kont, odgovoren za čedadsko področje v novi enotni kmečki organizaciji Confcoltivatori.
halnega orkestra KUD Karol Pahor iz Pirana, ki je pod vodstvom dirigenta Leandra Pegana izvedel sedem del. Mladi godbeniki so s svojim izvajanjem prijetno presenetili številno občinstvo, ki jim je pazljivo sledilo skozi ves spored in jih za njihovo delo tudi nagradilo z dol gim aplavzom. Koncert piranskega pihalnega orkestra je bil zaradi odličnega in popolnega izvajanja prava poslastica za ljubitelje glasbe.
R. Pečar
Umetniki v Miljah in pri Sv. Jakobu
V nedeljo se. je na- pobudo sindikata umetnikov CGIL, CISL in CCd z UIL odzvalo v Milje na Trg repu blike in v Ul." Roma kaka dva du cata tržaških slikarjev, ki so prinesli na ogled vsak po pet * šest del. Med razstavljavci sta bila tudi dva kiparja, med katerima je vzbujal posebno pozornost črnski gost, ki je razstavil pet čudovito obdelanil lesenih skulptur. Vabilo v Milje na to prireditev bi nrav gotovo imelo veliko večji odziv, če bi ne bili organizirali pri Sv. Jakobu slikarskega ex tempore ob prazniku patrona, ki se ga je udeležilo veliko tržaških slikarjev.
ROK ZAPADE 31. JULIJA
Pomoč Kmečke zveze pri prijavah odtokov
Kmečka zveza opozarja članstvo, da 31 t.m. zapade rok za prijavo hišnih odtokov, ki niso povezani z javnt kanalizacijo oziroma grezničnim omrežjem. Ker zadeva ta obveznost veliko večino kmetov iz mestne okolic0 in s podeželja, kjer javnih odtokov sploh ni, in so si morali zato domačini urediti greznične jame na svojih zemljiščih, poziva Kmečka zveza vse člane, naj se zglasijo v njenih uradih v Tr stu, Ul. Cicerone št. 8/b, kjer jim bodo pomagali sestaviti prijave, da se izognejo predvidenim kaznim.
Praznik «Unita» in «Dela»
v KRIŽU
28., 29. in 30. julija
Mali oglasi
NEPRIJAZNI UKREPI SE SPREJEMAJO V POLETNEM ZATIŠJU
Občinski svet v Gorici: spet podražitev metana in stroškov za odnašanje smeti
Pri metanu gre že za četrto podražitev v treh letih - Prihodnji teden na dnevnem redu revizija regulacijskega načrta
Ne bo počitnic za goriške politike in še posebej za goriške občinske svetovalce. Župan De Simone je v teh dneh poslal svetovalcem vabilo za tretjo sejo v letošnjem juliju. Ta bo v petek. Na njej imajo kar važna vprašanja, ki bodo brez dvoma za nimala široko goriško publiko. Prvo vprašanje je podražitev metana za gospodinjsko rabo. Nič čudnega, saj se je metan v zadnjih treh letih že nekajkrat podražil. V prvem pri meru so podražili metan zato, da bj s tem izkupičkom razširili me-tanovodsko mrežo na nekatera predmestja (Štandrež, Porgora, Ločnik) in da bi popravili obstoječo mrežo v nekaterih mestnih predelih. V drugih primerih pa je šlo za podražitev vsedržavnega in mednarodnega značaja, ki so vezane na trenutno konjunkturo in na menjavo lire z dru gimi valutami. Ne bo več od prihodnje zime tistega velikega razkoraka v cenah med gretjem stanovanj z metanom ali gorilnim oljem.
Druga podražitev, ki bo prizadela vse prebivalstvo goriške občine, za deva odnašanje smeti. Kot je znano morajo občine v roku dveh let u-ravnovesiti stroške in izdatke službe za odnašanje smeti, ž letošnjim prvim januarjem so podvojili tarifo z.a odnašanje smeti. Kljub temu pa je ostal na tem področju še vedno deficit. Z novim letom se bodo dvignili tudi režijski stroški in zato lahko pričakujemo še enkrat skoro stoodstotni porast tarife. Sicer letošnjega porasta nismo še občutili, ker plačujemo z davčnimi kartelami še vedno lansko tarifo. Z novimi kartelami, ki jih bomo dobili na jesen moramo torej pričakovati še enkratno tarifo za letošnje leto in najbrž je odbor dal sklep na glasovanje v občinski svet že sedaj, da lahko do jeseni da na davčne kartele prihodnjega leta že novo tarifo.
Za odnašanje smeti bomo torej; plačevali zelo veliko od prihodnjega leta dalje, služba pa ostaja še vedno na nezadostni ravni.
Na petkovi seji bo tudi govor o lanskih obračunih mestnega podjetja za avtobusne prevoze, luč, vodo in metan ter mestne lekarne v Štandrežu.
Prihodnji teden pa naj bi bila na vrsti seja, na kateri bi predstavili svetovalcem osnutek revizije regulacijskega načrta.
V čclriek seminar za sindikalne aktiviste gradbincev
Pokrajinsko tajništvo sindikata gradbincev je oklicalo za četrtek, 27. t.m., v Gradišču Celodnevni seminar za aktiviste.
Govor bo predvsem o političnem položaju- ter o poteku pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe.
Gradbince, kakor tudi delavce nekaterih drugih sektorjev, čaka v
prihodnjih mesecih oster sindikalni spopad.
Uvodno poročilo na četrtkovem seminarju bo podal, v imenu pokrajinske sindikalne zveze CGJL-CISL-UIL, Silvano Bregant, v ime nu pokrajinskega tajništva gradbin cev — FLC pa Sergio Donda.
Primorski izseljenci na srečanju v Novi Gorici
V novogoriškem «Park» hotelu bo v soboto zvečer že dvajseto tradicionalno srečanje izseljencev iz vse Primorske. Srečanja se bodo udeležili bivši izseljenci, ki so se stalno vrnili na domačo zemljo in taki, ki bodo po kratkem obisku v rodnih krajih zopet odpotovali v tujino, še posebej so na letošnje srečanje povabljeni tisti emigranti, ki So pred tridesetimi leti na krovu ladje Partizanka prvi pripluli v osvobojeno Primorsko.
Srečanje izseljencev bo namreč letos posvečeno prav tridesetletnici priključitve Primorske k matični domovini.
Program srečanja bo zaradi tega še posebno bogat. Organizator, novogoriška podružnica izseljeniške Matice, je poskrbel za nastop pihalnega orkestra iz Vogrskega, mešanega pevskega zbora iz Brij ter i recitatorjev, ki bodo dopolnili kul turni program večera.
ni ni bil samo ustanovljen, temveč se je v kasnejšem obdobju veliko zadrževal na njenem območju. Velikokrat je sodeloval v bojih z nemškimi enotami na Idrijskem in Cerkljanskem, sodeloval v napadih na sovražne postojanke v Hotederšici in črnem vrhu nad Idrijo, še zlasti veliko borcev bataljona pa je padlo v zadnji so vražnikovi ofenzivi na področju Vojskega in Mrzle rupe.
Predlog o podelitvi domicila zaščitnemu bataljonu IX. korpusa NOV je podprla tudi Zveza združenj borcev NOV občine Idrija.
Svečana podelitev domicila bo ob prazniku občine Idrija, to je L oktobra, dnevu ki ga občani idrijske občine praznujejo v spomin, ko je bila pred 35. leti ustanovljena v Cerknem Vojkova brigada.
• V tržiški dvorani Palaveneto bo drevi ob 18. uri redni občni zbor medobčinskega konzorcija za prevoze. Razpravljali bodo o obračunu poslovanja v lanskem letu ter o nekaterih administrativnih zadevah.
Mladinske
Delovne
Akcije
Informacije:
SKGZ, Ul. Malta 2 tel. 24-95 vsak dan
MDA: DELO IN RAZVEDRILO
«Delovne akcije, brigadirsko življenje in življenje v mladinskih naseljih, so se potrdile kot nezamen Ijive oblike združevanja mladih ljudi, in to vseh delov mlade generacije; pomenijo utrjevanje bratstva in enotnosti, razvijanje delovnih navad, krepitev in razvoj so cialistične samoupravne zavesti.* Ta misel je povzeta iz referata predsednika ZSMS Ljuba Jasniča na 6. seji republiške konference, na kateri je bila še posebej podčrtana vloga MDA pri izgradnji mladega človeka.
MDA ne pomenijo le delo, ampak ko prenehajo dela na trasi, ko se brigada »vkrca* v avtobus ali pa se peš poda proti naselju, si marsikateri brigadir ali brigadirka reče: «Po kosilu se začne pravo brigadirsko življenje!* Pri tem običajno misli na različne tako imenovane interesne dejavnosti — krožke, skupine, komisije, športnorekreacijske dejavnosti in podobno.
Ne smemo zameriti takemu razmišljanju, saj je pravzaprav res na delovišču bolj enolično kot v naselju, kjer se vsak hip dogaja kgj novega. Programi interesnih dejavnosti, ki jih oblikujejo brigad-ne konference (svet vseh brigadir jev), morajo omogočiti čim več brigadirjem aktivno sodelovanje. Zato
IIIMIMIIIIIIIfllHIMIIIIIItlllltllllltllltItllMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfMUlllMIIIIIIItimillllllMtIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIimill
KOLIKŠNA TURISTIČNA BERA NA VRHUNCU SEZONE?
Domicil zaščitnemu bataljonu IX. korpusa
Na skuprui seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Idrija so delegati obravnavali predlog odbora zaščit pega bataljona IX. korpusa NOV ter sprejeli odlok o podelitvi domicila zaščitnemu bataljonu IX. korpusa NOV, ki je bil ustanovljen meseca januarja 1944 v Zakrižu nad Cerknem, kot zaščitna enota naj večjega štaba v zahodni Sloveniji.
Kot tak je imel zaščitni bataljon zelo pomembne naloge v zvezi z zaščito štaba IX. korpusa, ki je deloval na Idrijskem in Cerkljanskem območju, katere je vse do osvoboditve vestno izpolnjeval, tako da štab IX. korpusa s strani sojvraftujka, ni nikoli doživel ke^š{i|e-ga presenečenja.
Zaščitni bataljon je že februarja 104L leta štel več kot 150 borcev in je do konca vojne narastel na več kot 300 mož, dočmi je skozi njegove enote med vojno šlo. več kot 500 partizanov in partizank. V njegovih vrstah so še borili predvsem primorski partizani, prav tako pa so bili v njem tudi partizani z Gorenjske in Dolenjske. Zaščitni bataljon v idrijski obči-
KLJUB MUHASTEMU POLETJU USPEHI ZA ZDAJ ZADOVOLJIVI
Po podatkih avtonomne letovisčarske ustanove v G radežu 12 odstotkov več gostov, nočitev pa samo za 6 odstotkov
atiiiiiiMiiviiitiiiimiiiiiifHimitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHifiiHiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiMiiiiiitHiniMiiiii
OCENA ODBORA ZA DEMOKRATIČNO ŠOLO
Preveč zavrnjenih v šolah na Goriškem in Krminskem
LAKU VIKI. 11.10 sporoča vsem pri jateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 501' 68 72. 850 68, A 112 72, NSU 1200 72, mercedes 200 D 70, 124 coupč 1600 74, AR 1300 75, 1500 C 66, tau-nus 1300 73, 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov sa Ion v Ulici Brigata Casale št. 7. tel 826084.
ŠVAB KORADO — zavarovalni agent — sporoča vsem svojim prijateljem in klientom iz Trsta, da je odprl nov urad v Trstu. Ul, Genova 14. tel. 61034/5.
GOSTILNA PRI STUDENCU - Do lina, obvešča, da bo zaprta' zaradi letnega dopusta do 16. avgusta 1978.
V OKOLICI GORICE se je izgubila psica Simba, bel, setter, telefon 0481/44538.
SLOVENSKA DRUŽINA nujno išče hišo z vrtom ali zazidljivo parcelo na območju Grete, Barkovelj, Kon-tovela. Tel. 748556 ali 748456.
RIBIŠKO BARKO, 7 m, motor lister. 13 KS, letnik 1971 v odličnem stanju prodam. Tel. 225304.
Spet so v ospredju šolska vprašanja. Te dni je odbor za demokratično šolo, ki deluje na Goriškem, objavil daljše tiskovno poročilo v katerem ocenjuje izide v enotni nižji srednji šoli. Odbor meni, da so se profesorji na nekaterih šolah tudi letos držali prestrogih in neustreznih meril ter zavrnili preveč dijakov.
Najhuje je menda' bilo na nižji srednji šoli Favetti v Gorici, kakor izhaja iz tiskovnega poročila, kjer so v 1. g razredu od 23 dijakov zavrnili kar devet, v 3. g razredu o-menjene šole prav tako 9 dijakov od skupnih 25. bfekaj takih primerov posebne strogost) so zabeležili tudi v Krminu. Na tamkajšnji srednji šoli so 2 dijaka letos zavrnili že tretjič, 2 druga pa drugič, kljub temu da je bila socio-psiho-pedagoška skupina, ki dela na omenjeni šoli, proti taki odločitvi.
Odbor za demokratično šolo ugotavlja, da gre tako ravnanje pripisati predvsem nepripravljenosti u-čnega osebja, da bi skušalo najbolj uspešno uveljaviti novi način ocenjevanja in kot nekakšno reakcijo na vsiljeno reformo. V številnih primerih, nadaljuje tiskovno poročilo, so se učitelji in profesorji odločili za birokratsko izpolnitev ocenjevalne pole, ne da bi se globlje pozanimali za dijakovo splošno stanje, za družinske in družbene pogoje v katerih živi. Zaskrblja pa še posebej dej-štvo, da so bili zavrnjeni predvsem dijaki, ki živijo v neurejenih družinskih razmerah in ki iz takih ali drugačnih razlogov, živijo v raz nih zavodih. Prav njihova emargina cija je dokaz, da je šola še zmeraj instrument preko katerega se izločajo otroci, ki izhajajo iz drugačnega socialnega okolja, namesto, da bi pospeševali njihovo vsestransko vključevanje v družbena dogajanja, zaključuje tiskovno poročilo od dora za demokratično šolo.
Gre za četrto in zadnjo ladjo iz štirih enakih plovil razreda buik car-rier, ki so jih v Tržiču zgradili po nalogu brodarske družbe Sidemar iz Genove.
Slovesnost splavitve se bo začela ob 10. uri, medtem ko bodo dok začeli poplavljati že ob 9. uri.
Razna obvestila
Taborniki RMV, ki so taborili pri Robiču, se vrnejo jutri ob 19.15 po italijanskem času na železniško postajo v Novi Gorici.
Sončnega in toplega vremena si poleg kmetovalcev in dopustnikov v teh dneh najbolj želijo gostinci, kajti dež jim sproti odganja goste. Kako je v obmorskih letoviščih v naši pokrajini, smo se te dni pozanimali prj avtonomni le toviščarski ustanovi v Gradožu, kjer nam je ravnatelj Malferthei-ner rade volje odgovoril in nam postregel s podatki, zoranimi do 15. julija.
»Na splošno '~hko rečemo, da smo z dosedanjo turistično bero zadovoljni, čeprav bi lahko bilo bol jše »
Turistične zmogljivosti so te dni, na vrhuncu sezone, na otoku sonca skoraj stoodstotno zasedene. Do ber obisk predvidevajo tudi v avgustu ter septembru, ko naj bi običajne ietne goste zamenjali 'zdrav-' niki, ki se bodo zbrali na rednem kongresu.
V primerjavi "ž tetini' obdobjem lani je do petnajstega julija v Gra-dežu letovalo za okrog 12 odstotkov več gostov, nočitve pa so se povečale samo za dobrih 6 odstotkov V številkah pomeni to, da je Gradež obiskalo nekaj nad 53 tisoč domačih in tujih gostov in da so do 15. julija zabeležili 473.774 nočitev.
Gradeški turistični delavci pa so ob primerjavi številk postali pozorni predvsem na dejstvo, da se je za približno en odstotek zmanjšalo število inozemskih gostov, tistih, ki običajno skrbijo za priliv dragoce ne tuje valute. Pravijo, da tak osip ni v zvezi s kakovostjo in cenami turističnih storitev, ampak pi ed-vsem z nekaterimi težavami v državah od koder prihajajo gostje.
Tako je bila recimo udeležba na tradicionalnem kongresu zdravnikov iz ZRN letos bolj skromna, kajti bonska vlada je za to kategorijo nekoliko pritisnila na davčni vijak. Vse to pa se kar precej pozna.
Protiutež padcu števila tujih gostov pa je približno 10 odstotni porast domačih gostov, tako da končni obračun ne bi smel biti slabši od lanskega.
To so sicer uradni podatki, med ■em ko obiskovalec, ki se poda v Gradež ali druga obmorska letovišča ima občutek, da je gostov v resnici manj. Morda bo taka ugotovitev tudi držala in da se je število redno prijavljenih gostov zve-
čalo predvsem na račun strožjega policijskega nadzorstva. Prejšnja leta je bilo namreč tudi v Gra-dežu kar precej ilegalnih gostov, takih ki so sicer plačali redno penzion in druge usluge, niso bili pa redno prijavljeni.
Ker pa so gostje najbolj občutljivi za vprašanje cen m kakovosti storitev, smo poprašali še za informacijo glede tega. »Penzion v hotelu srednje kategorije velja letos od 14 do 15 tisoč lir, v polsezoni pa od 11 do 12 tisoč lir*. Torej so cene od lani do letos poskočile za kakih 10 do 15 odstotkov.
Izleti
ti programi obsegajo več področij, za katera skrbijo ustrezne komisije brigad in »skupščine izmene.
MDA so torej poleg dela, tudi razvedritev za mladega človeka v skupnem življenju z vrstniki. Letos mladini iz zamejstva možnosti, da se udeleži MDA v Sloveniji, resnično ne primanjkuje! (ik)
In ti lliimani v 0gle:u s pesni jo čilskega ljudstva
Kakih pet tisoč mladincev iz raznih krajev naš.; dežele se je v nedeljo zvečer zbralo na velikem travniku zraven oglejske bazilike, da bi prisluhnilo uporni pesmi čilske skupine Inti lll.mani. Kot je marsikomu znano, je ta skupina natanko pred petimi leti zapustila domovino, da bi se podala na trimesečno turnejo po Evropi. Tragični razpleti v domovini, ki so *e zaključili s fašističnim državnim udarom, pa so jih prisili, da so svoje bivanje v tujini podaljšali za nedoločen čas.
V teh petih letih so Inti lllima-ni postali že simbol, saj je njihova pesem glas trpljenja in upora zatiranih južnoameriških narodov. Na večeru v Ogleju so Inti lliimani ob spremljavi karakterističnih andskih inštrumentov zapeli vrsto narodnih pesmi iz raznih, latinsko-amerških držav. Z nekaj pesmimi so se spomnili tudi na pesnico Violeto Par-ro in na Victorja Jaro, ki so ga Pinochetovi krvniki umorili v taborišču v Santiagu. Prijeten večer se je ob navdušenju občinstva zaključil s serijo pesmi iz ciklusa iNueva cancidn cilerno, ki spominja na navdušenje množic, ki je spremljalo Allende jev poskus izgradnje socializma v Čilu.
Kino
Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi v soboto, 29., ih nedeljo, 30. t.m., na Triglav. Odhod s Travnika z lastnimi sredstvi v soboto 'oh 14‘. Uri. Zaradi organizacije društvo prosi morebitne udeležence, naj se javijo na sedežu.
L avgusta priredi planinsko društvo enodnevni avtobusni izlet v San Marino. Vpisovanje je že v teku in sicer na sedežu društva, Ul. Malta 2 v Gorici, do vključno 10. avgusta ali oddaje vseh razpoložljivih.
Gorica
CORSO 17.30 - 22.00 »Per qualche dollaro in piu*. Clint Eastvvood. Barvni film.
MODERNISSIMO Zaprto.
VITTORIA Zaprto.
VERDI Zaprto.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 «Taboo*.
EXCELSlOR 18.00-22.00 »Altnmenti ci arrabbiamo*.
Nova Gorica in okolica
SOČA «VioIeta in Francois*, francoski film ob 18. in 20. uri.
SVOBODA «Podvig detektiva New-rnana*, amer. film ob 18. in 20. url.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10. tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
iiiiiiiuiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiMuiiiiitiiiiHiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitmiiiiiiiiiiM
TEŽAK OBRAČUN PROMETNIH NESREČ
Mladeniča hudo ranjena pri trčenju v Tržiču
Pridržana prognoza za 55-letnega zidarja Andreja Lebana iz Gorice
Tudi prejšnja nedelja ni minila brez hujših prometnih nesreč. V or-vih jutranjih urah, nekaj minut po peti, je v Tržiču, nedaleč od križišča za pristanišče Portorosega, prišlo do trčenja med dvema avtoma. Dva potnika sta se huje poškodovala, medtem ko so ostali udeleženci odnesli le lažje poškodbe.
V smeri proti središču Tržiča je vozil fiat 128, ki ga je upravljal 19-letni Tržačan Diego Persico. Skupaj i njim so bili v vozilu še 18-letni Nevio Sain, 20-letni Enrico Belladon-
iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiMiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Odhod na letovanje v Savudrijo
V TRŽIČU
V petek splavitev 81.000-tonske ladje
V tržiški ladjedelnici bo v petek, 28.	t.m., slovesnost ob splavitvi
81.000-tonske tovorne ladje za prevoz razsutega in mešanega tovora.
Gornja slika je nastala tik pred odhodom skupine goriških otrok na 15-dnevno letovanje v počitniška kolonijo v Savudrijo Letos se je v Savudrijo odpeljalo 42 otrok, za katere bo skrbelo pet vzgojiteljic.
Čeprav je bil odhod določen za pol-deseto uro, so se že ob devetih za če'i zbirati na Travniku otroci in starši, ki so jim dajali še zadnje napotke. K veselemu razpoloženju vseli je prispevalo tudi vreme, saj
sta toplo sonce in modro nebo kon čno obetala začetek pravega polet nega vremena.
Goriški otroci bodo ostali na letovanju v Savudriji do 7. avgusta.
na, 20-letni Gianfranco Sciolis in 19-letni Franco Mucha. Iz nepojasnjenih razlogov je Persico izgubil oblast nad vozilom, ki je treščilo v obcestno drevo, na desni strani ceste. Avto je nato odbilo na cesto ravno v trenutku ko je mimo pripeljal z lancia beta 25-letni Gianfranco Siega iz Ronk. Tudi on je vozil v smeri proti središču Tržiča, v njegovem vozilu pa so sedeli še 22-letni Maurizio Piani iz Ronk in 18-letna Manuela Imperatore ter njena prav tako 18-letna prijateljica Annama-ria Tommasich iz Štarancana. Siega se je poskušal ogniti trčenju, vendar mu ni uspelo. Vozili sta se oplazili, kar pa je bilo dovolj, da je lancia beta zaključila vožnjo v obcestnem jarku.
V nesreči sta se najhuje poškodovala Franco Mucha in Gianfranco Sciolis, za katera so si zdravniki pridržali prognozo. Ostali potniki v fiatu 128 so utrpeli le lažje poškodbe, medtem ko so potniki v drugem vozilu imeli precej sreče, saj so se izmazali le z nekaj praskami.
Hujša nesreča se je pripetila v soboto zvečer tudi v Gorici, na križišču med Ulico Seminario in Ver-dijim korzom. Iz Ulice Seminario je s svojim dostavnim vozilom pripeljal 55-letnj zidar Andrej Leban iz Gorice, Ul. Čampi 34, ki je nameraval čez križišče. V istem trenutku je iz smeri Verdijevega kor-za privozil mercedes, ki je nameraval zaviti v Ul. Seminario, za njim pa je s svojim avtom renault 4 pri-. vozil 27-letni Renato Colello iz Ul. ; Garzarolli 155. Ta je najprej prehitel mercedes, nato pa se je znašel j pred Lebanovim dostavnim vozilom in trčenje je bik) neizbežno.
Prj nesreči se je hujše noškodo-val "rav Leban, ki so ga v goriški bolnišnici sprejeli n. zdravljenje s pridržano prognozo zaradi močnega pretresa možganov, zloma lopatice in ran na čelu.
Na križišču pred sodnijo v Gorici se je včeraj okrog pol enih poškodovala 55 letna Luigia Turel, ki stanuje v Ul. Del Prato 21. Peljala se je s kolesom, ko jo je nenadoma zbil avtomobilist. Zaradi številnih poškodb se bo morala zdraviti dva tedna.
»
Festival risanega filma v Bordanu
Otroški slikarski ex tempore v Lonjerju in Šempolaju
Bordano je majhna furlanska občina. Kako to. da se je prav tu razvijal pred dnevi deželni festival a-nimiranega filma? V bližnjem Kr-minu je namreč lani skupina filmskih ljubiteljev ustanovila filmski klub Cinepopolare, ki hoče obenem upoštevati značilnosti in zanimanja najnaprednejšega tipa filmskih klubov ter zanimanje krajevnega občinstva. ki se je po potresu znašlo med drugim tudi brez kinodvoran in ostalih struktur za množično razvedrilo. Poleg težav, ki izvirajo iz zaostalosti struktur in finančnih težav, se je Cinepopolare znašel v položaju, da ima filmsko občinstvo še nekako pionirski pristop k filmu, brez predsodkov, ki jih je drugod (seveda poleg zaslug) uvedel <kul-turni» pristop do filma starega tipa filmskih klubov.
Cinepopolare je tako začel s tedenskim filmskim programom v domačem Krminu, pri katerem upošteva predvsem ameriški žanrski in italijanski ljudski film, do katerih morajo drugod klubi svoje člane ponovno navajati. V Krminu pa sla največji uspeh doslej imela ciklusa ameriških westernov in italijanskih komičnih filmov s To-tojem.
Letos Cinepopolare nadaljuje predvajanja, obenem pa je svojo dejavnost razširil z nekaterimi pobudami v bližnjih krajih. Odločilna je bila pri tem pomoč genovske Kinoteke 'iGriffith», katere direktor Angelo K. H urno uda je že večkrat prinesel svoje filme.
Tokrat sta obe organizaciji skupaj pripravili v Bordanu omenjeni festival risanega filma.
Na sporedu so bile tri skupine filmov, ki predstavljajo tri zanimive poti v ameriški klasični risanki, tista, ki je še danes najbolj popularna, Disnegevo ime je seveda naislavnejše, ni pa edino.
Prav z Disnegem se je začel festival, in sicer z njegovo najslavnejšo stvaritvijo, Mickegem Mou-som. Gledali smo predvsem veliko izmed prvih, črno-belih filmov, ki so danes najmanj znani. Sledili so pa tudi poznejši kratki filmi v te-ch ticolorju.
Superman je pa stvaritev bratov Fleischer, ki so predvsem znani po Popegu in Bettg Boop. Superman je animirana verzija istoimenskega heroja stripov.
Tretji program je nudil nekakšno sintezo prejšnjih dveh. Paula Ter-rgja Miglttg Mouse je namreč parodija Supermana, ki ga poosebi premočna miš, ki maščuje šibkejše predstavnike lastne vrste pred napadi mačk: torej tudi nekakšna anticipacija raznih Toma in Jer-rga ter Silvestra in Gonzalesa, vendar pa z večjo domišljijo.
Seveda bi ob tej pobudi radi izrazili željo, da bi se od časa do časa ponavljala in po možnosti tudi razširila. Za kar je verjetno garancija uspeh te prve manifestacije in navdušenje organizatorjev.
S. G.
Mamila v Italiji
RIM — V kompetentnih rimskih krogih se zadnje čase kaže vedno večja zaskrbljenost zaradi harašča-nja števila narkomanov, to je uživalcev mamil, saj skoraj ne mine teden, da ne najdejo tu ali tam kako truplo nesrečneža, ki so ca umorila mamila. Vrhu tega število žrtev mamil iz leta v leto narašča. V letu 1977 je v Italiji umrlo od mamil že 77 ljudi. In najhujše pri tem je to. da se mamila širijo med mladino, saj ugotavljajo največ ji odstotek narkomanov med srednješolci in visokošolci.
V Lon jerju so v soboto in nedeljo imeli vaški praznik. V športnem in kulturnem programu jc bil tudi otroški «ex tempore*. Na sliki deklica u-podablja staro «kaluno». V Šempolaju pa je nabrežinsko - devinska sekcija KPI imela praznik tiska. Tudi tu so priredili slikarski «ex temper re», ki se ga je udeležilo veliko otrok. Na sliki deček upodablja spomenik padlim v NOB

TUDI V RAZVITI NEMČIJI JE ATOMISTIKA PROBLEMATIČNA
Od 14 zahodnonemških reaktorjev jih trenutno obratuje samo pet
Nekateri reaktorji so obstali, ker menjujejo gorivo, drugi pa zaradi okvar, ki jih bodo dolgo odstranjevali, ali pa bodo centralo sploh za vedno zaprli
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Koncert ob 13. uri
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
18.15	Oči, roke in fantazija
18.25	«Emil», 3. nadalj.
19.10	«Lone Ranger*. risanke
19.20	ZORRO (TV film):
«Zorro in bela zastava*
19.45 Almanah, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	LA CADUTA DELLE AQUI-LE (7. epizoda):
«Nevami prijatelji*
21.35	Razprave o poljedelstvu
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.15	Folklorna skupina »Li Cia-ravoli*
Program za mladino
18.15	Mladina v svetu
18.40	Cucciolone in «Mia Miao* 18.50 Iz parlamenta
Dnevnik 2 - ŠPORT
19.10	«Simplicissimusove prigode* Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDIO
20.40	Dossier
21.30	«L’esecutore», film Igrajo: George Peppard, Ju-dy Geeson, Joar. Collins, Charles Gray, George Baker in drugi.
Ob koncu Dnevnik - ZADNJE VESTI
Vmes iz Rima (posnetki): LAHKA ATLETIKA
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.40	Začetek konference neuvrščenih
18.00	AFRIŠKE ŠPORTNE IGRE
19.30	OBZORNIK
19.40	Daljnogled
20.00	Od vsakega jutra raste dan: Globasnica
20.20	Risanka
20.30	DNEVNIK
21.00	ŽIVLJENJSKI KROGI:
«Iz tropskega deževnega gozda* je naslov serije šestih filmov, ki skušajo prikazati ekološko uravnovešenost tropskega deževnega gozda.
vključno s človekom tega gozda, amazonijskim Indijancem. Serija je hkrati me-mento zoper brezglavo in nepovratno uničevanje tega gozda z Indijanci vred. Posneta je bila v zanimivih razmerah venezuelskega dela Amazonije. predvsem na področju Gornjega Orinoka.
21.35	A. Blomquist:
«Maja z viharnega otoka* nadaljevanje
22.35	Glasba takšna in drugačna
23.25	DNEVNIK
Koper
20.30	Odprta meja
21.00	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	Aktualna tema
22.05	ŠAH MAT (TV film): «Tragedija na odru*
23.10	Narodna glasba:
Jaška in Sremski Karlovci
Zagreo
19.15	Pionirski TV studio
20.30	DNEVNIK
21.50 Akcije: Varstvo pri delu
22.00	«Najdaljša pot*, iilm
ster Baiardi; 10.32 Odmor; Glasba in nasveti; 11.00 Kim, sve mladih; 11.32 Z nami je...: H-®' Festivalbar- 12.05 - 14.00 Glasba P° željah; 12.50 - 13.00 Bnndia®0
con...; 14.00 Plošče; 14.33 Glas
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše;
8.05	Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Veliki orkestri; 9.30 Prelistavanje poldavnine; 9.40 Ritmična glasba;
10.05	Koncert sredi jutra; 10.45 Gu galnica; 11.00 Narte Velikonja: «Skrivnost»; 11.35 Plošča dneva;
12.00	Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba: 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi na počitnicah: 14.20 Iz jugoslovanskega glasbenega repertoarja; 15.35 Napotki za dobro diskoteko; 16.30 O-troci, ali veste, da...; 17.05 150. obletnica Schubertove smrti; 17.40 Glasbena panorama: 18.05 Zgodo vina slovenskega gledališča od 1848 do 1920; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30.
14.30,	15.30, 16.30, 17.25, 17.30, 19.30,
21.30,	23.00 Poročila; 8.05 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 9.32 Emme -elle; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orke-
Pestnerja; 14.45 Izdaje DEM; T0 Onore al merito; 15.32 Igra Garino; 15.45 E. Galletti; 16.00 1« z E. Maciosom; 16.15 Z nami je--'
16.40	Popevke; 16.45 Orkester T Freddolinija; 17.05 Jaz posluša®’ ti poslušaš; 17.40 Glasbeni noteS/
18.00	Ob petih popoldne; 18.30 P’1' morski dnevnik; 19.00 Glasba P° željah; 19.35 Domači pevci zabav ne glasbe; 20.30 Lahka glasil
21.00	Glasbena fantazija;
Rock party; 22.00 Ob 22. uri. "
23.30	Glasba za lahko noč.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
17.00,	19.00, 21.00 Poročila; 6.0«'
7.20	Ponoči in podnevi; 8.40 Dar®5 v parlamentu; 8.50 Glasbeni P1'3 gram; 9.00 Radio anch'io; U;’. Glasbena srečanja; 12.05, 13.30 *' in jaz 78; 14.05 Musicalmente; l1*-. Na knjižnih policah: 15.00 E.. stav con noi; 16.40 Ldncantadiavo®
17.05	La certosa di Parma; 1?™ Loče mušic; 18.35 Jezikovne hip3) teze; 19.10 Večerni program; 1®-|3 Kdo, kako, kje in kdaj; 19.30 B». groups; 19.45 Mesečni progra®'
20.30	Strnjena opereta; 21.05 Ja' ni oglas: 21.35 Jazz; 22.00 Gl**-bene kombinacije; 23.15 Lahko®*-
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12-®0’
13.00,	15.00, 16.00, 19.00 7.20 B* kreacija; 7.50 Dobro jutro, otro®"
8.30	Iz naših sporedov; 9.08 Glas bena matineja; 10.05 Počitniško P°' potovanje; 10.20 Mladi koncerta®;
10.40	Vedre note; 11.40 Turisti®" napotki; 12.03 Promenadni ko® cert: 13.10 Danes smo izbrali; 13.J Kmetijski nasveti: 13.40 Po do®® če; 14.30 Priporočajo vam...;
V korak z mladimi; 16.30 Moža® glasov; 17.00 «Vrtiljak»; 19.05 P°, letni sprehod z našimi solisti; 20-J Lahko noč. otroci!; 20.45 Ansa® bel Jože Kampič; 21.00 Sloveosa zemlja v pesmi in besedi; 21.30 R® dijaka igra; 21.55 Zvočne kaskad®
23.20	Skupni program JRT; O®’33 Literarni nokturno.
BONN — Sodobno človeštvo, posebno še razviti svet, leze čedalje bolj v protislovja iz katerih se bo s težavo izvlekel, če se bo nekoč sploh mogel izvleči. Na eni strani zahteva vedno večjo proizvodnjo, ker mu ta in edino ta zagotavlja bogatejše in udobnejše življenje, na drugi strani pa trepeče pred nevarnostmi, ki jih povečana proizvodnja nosi s seboj. O tem zelo zgovorno priča zahodnonemški primer, ki vzbuja v določenih krogih u-pravičen preplah. Menimo, da ga ni človeka, ki bi mogel Nemcem očitati površnost in strokovno ne sposobnost. Ih vendar doživlja pedantna in strokovni, sposobna Zahodna Nemčija te- dni hudo-jedrsko krizo, kajti ob 14 iedr-skih central, jih devet trenutno miruje in če je res, da je med temi nekaj takih, ki so neaktivne zaradi obnove goriva, je tudi res, da so nekatere centrale ustavili zaradi hudih in nevarnih napak in da bo kak večji tovrstni obrat ostal v večnost neaktiven, z vsemi ustreznimi posledicami.
In to še ni dovolj. Zahodna Nemčija je svoj zelo ambiciozen program za gradnjo jedrskih central močno skrčila in to zaradi odpora v določenih krogih in zaradi internih težav. Splošna ocena OCSE, torej mednarodne organizacije za gospodarsko sodelovanje 'in razvoj pravi, da »ves Zahod je skrčil svoje načrt« za
gradnjo jedrskih central, kolikor .je programiral za leto 1985. Ta načrt je skrčil za obilnih 35 odstotkov*. Toda če je Zahod svoje programe skrčil za 30 odstotkov, je Zahodna Nemčija svoje programe skrčila za 55 odstotkov in še več, sai bi leta 1985 morala imeti jedrskih central za skupno 45 tisoč megavatov, a bo dobro, če bodo tedaj razpolagali z 20 tisoč megavati zmogljivosti. Če pa sc bodo razmere nadaljevale v smislu sedanjega stanja, ne bodo prilezli niti do 15 tisoč megavatov, kajti danes je stanje 'v žahodn«pwnš(ci|ij. jedrskih centralah porazno in vzbuja zaskrbljenost. , 4šliU Ttudi tiste centrale, ki so že zgrajene in ki ^o delovale. niso danes pripravne za nadaljevanje proizvodnje, nekatere pa so sploh »blokirali*.
Glasnik družbe za varnost jedrskih reaktorjev je agenciji Reuter pred dnevi v Koelnu rekel, da «21. julija so jedrsko centrale Zahodne Nemčije proizvajale le 28 odstotkov tiste energije, ki bi jo lahko proizvajale*, to se pravi. da »se je njihova zmogljivost izkoriščala le za šibko tretjino, kajti od 14 reaktorjev jih devet sploh ni delovalo*. Sicer pa je glede tega zelo zgovoren tudi naslednji podatek: Zahodna Nemčija ima že za 7312 megavatov jedrskih central, toda od tolikšne zmogljivosti jih je le za 2078 megavatov «v mreži električnih na-
• IMIIItIMIMIIIIimiMIIIIIIMnillllMlllltMiHHIIMnnillllMIMIIiniMIIMIIMMIIIIIIIIIItllllltlllllllinilllllllMiMlltlimillllllllllllllllltlltlllllllMIIIIIIIIIIIinilllillUIIIIIIIIIII
MNENJA KOZMONAVTOV ROMANENKA IN GREČKA
Fizični in psihični napori dolgega bivanja v vesolju
Tudi na Mars bi mogli priti, toda ne bi se mogli z Marsa vrniti
MOSKVA — Vedno zgovorni in brihtni Georgij Grečko je povedal tudi to, čemur se drugi izogibajo, česar drugi po navadi nočejo povedati v javnosti. Rekel je namreč, da je dolgo bivanje v vesolju sicer možno, vendar pa ni brez posledic za zdravje kozmonavtov.
V trenutku, ko sta kozmonavta Vladimir Kavaljonok in Aleksander Ivančenkov stopila v drugi mesec kroženja okoli Zemlje sta dosedanja rekorderja v dolgem poletu, v dolgem bivanju na krožnici okoli Zemlje in sicer Jurij Romanenko in Georgij Grečko dala nekaj o-sebnih ocen o človekovih možnostih bivanja v vesolju in tudi o posledicah tega bivanja na človeškem organizmu.
Kozmonavta na »Saljutu 6» bi bila morala potolči rekord svojih predhodnikov in bi bila morala o-stati na krožni poti okoli Zemlje najmanj sto dni. In vendar njuna vrnitev na Zemljo, ki se pričakuje konec septembra, ni tako enostavna. kot se zdi nestrokovnjakom. Pa ne gre za praktično vrnitev na Zemljo. z» vprašanje pristanka itd. pač pa za posledice dolgega bivanja v vesolju, dolgega življenja v brez težnostnem okolju, kar se prav gotovo odraža na človekovem zdravju, na zdravstvenih razmerah kozmonavtov.
«Ko sta se vrnila na Zemljo kozmonavta Sevastjanov in Nikolajev po 18 dneh bivanja v vesolju, nju no zdravstveno stanje ni bilo naj boljše* - pravi Georgij Grečko, ki pa v isti sapi dodaja, da se niti Romanenko po 96 dneh letenja «ni najboljše počutil*. «In vendar — na-
daljuje Grečko — je napredek očiten*. Grečko dobesedno pravi: »Med 18 in 96 dnevi je vendarle velika, celo velikanska razlika, pa čeprav vprašanje ponovne prilagoditve na Zemlji še ni rešeno . . .»
Dosedanji rekorderji v dolgem letenju menijo, da gre za problem v psihološkem in fiziološkem smislu in to ne samo v času letenja okoli Zemlje, pač pa tudi ob vrnitvi na Zemljo, kjer je treba «organizem ponovno prilagoditi že pozabljenim življenjskim razmeram*. Seveda je dolžina tega ponovnega prilagajanja neposredno odvisna od dolžine «življenja v breztežnostnem stanju* in zato so kozmonavti nekoliko previdni, kadar govorijo o problemih dolgosti letenja v vesolju, dolgost življenja v breztežnostnem stanju. Kozmonavt Romanenko na primer pravi, da so dosedanje izkušnje še pomanjkljive, da bi mogli o tem kaj dokončnega reči.
Grečko pa pravi: «Z moje strani menim, da more človek ostati v ko zmosu precej dolgo, tudi dve ali tri leta, toda tedaj se postavlja vprašanje, kaj bo z njim, ko se bo |ionovno vrnil na Zemljo*.
Gregorij Grečko daje svojo do kaj svobodno oceno na osnovi last nih iz(iušenj in pri tem meni, da bi mogel človek zdržati dolgi polet vse do Marsa. «Mi bi prav gotovo zdržali — pravi Grečko — in bi o-stali živi na poti do Marsa, toda kaže. da se ne bi mogli več vrniti na Zemljo*.
Sodeč po izkušnjah Romanenka in Grečka, ki sta ostala v vesolju več kot tri mesece, bi mogli reči, da
so fizični napori izredno veliki. Zato sovjetska kozmonavta — rekorderja poudarjata, da je njun dolgotrajen polet jasno pokazal, da »razporeditev dnevnega urnika ni najboljša*. Kozmonavta menita, da sta imela en prost dan in da je to zelo malo, medtem ko imata Kovaljo-nok in Ivančenko že »petdnevni delovni teden*, kar je po njunem mnenju «neobhodno potrebno*.
Pri tem pa Romanenko poudarja, da je treba «delovnik» na vesoljski ladji izboljšati, kajti danes kozmonavti prebijejo najmanj tri ure v raznih telovadnih vajah s posebnimi orodji, s katerimi so opremljene vesoljske ladje, če k temu dodamo nujno vsakdanje preventivno pregledovanje ladje, jutranjo higieno, pripravljanje hrane in še razne druge nujne opravke, ugotovimo, da od 16-dnevnih krožnih poti okoli Zemlje ostanejo le trije krožni poleti za delo, torej naloge, zaradi ''aterih so tudi kozmonavte poslali v vesolje.
Romanenkov sopotnik Grečko pri tem dodaja, da »dnevni urnik mora biti temeljito spremenjen*. Znan stveniki morajo še marsikaj napra viti in izpopolniti tudi v sami »ve sol jski garderobi*, pa tudi pri u-stvarjanju drugačnih pogojev za u-metno »nadomeščanje teže*.
Pa čeprav v šali sta Romanenko in Grečko na koncu dolgega razgovora rekla, da bi ne bilo prav nič napak, če bi vesoljske ladje dobile tudi tako stevardeso, torej žensko, »ki bi nam pomagala vsaj pri pri pravljanju hrane*.
S. M. - »Vjesnik*
peljav Zahodne Nemčije*, kot je povedal neki funkcionar z ministrstva za industrijo.
Glasnik družbe za gradnjo jedrskih central dr. Heinz Peter Butz je v zvezi s tem med drugim podčrtaj, da »sedanja slika razmer predstavlja le trenutno stanje, kajti nekateri reaktorji bodo v kratem spet obratovali*. Toda tudi to zagotovilo ne spremeni splošne negativne ocene. Res je, družba, ki gradi in eks-ploatira jedrske centrale, je zasebna družba, ki teži za tem, da reaktorji obratujejo za vsako celi*; toda % j&drskiirfi reaktorji ni igrati, kajti štiri zelo pomun-hna«organizacije in .ustanova.rui radno svetujejo vladi, naj nadzira varnost jedrskih central, da bi ne spravili v nevarnost zdravje celo življenje državljanov*.
Kot smo reidi, deluje trenutno le pet jedrskih central oziroma jedrskih reaktorjev in tudi v tem primeru je slika dokaj porazna, saj od teh petih sta dva le poskusna reaktorja in sicer reaktor «MZFR» z zmogljivostjo 50 megavatov. ter prav tako poskusni rekli bi celo šolski reaktor «KNK» z zmogljivostjo samih 18 megavatov. Oba reaktorja nahajamo v jedrskem raziskovalnem centru na robu mesta Karlsruhe. Ostali trije reaktorji, ki sedaj delujejo, pa so trije veliki reaktorji in sicer veliki reaktor na vrelo vodo v Wuergasseju, ki ima zmogljivost 640 megavatov. Vendar ta reaktor obratuje z 80-odstotno zmogljivostjo. Pravzaprav .je bila ta centrala dolgo neaktivna, ker so tehniki morali rešiti vrsto problemov. Zdaj centrala spot deluje, vendar je ves čas pod strogo kontrolo. Brez vsakršnih težav in motenj deluje velika centrala v kraju Stade. Je to reaktor na težko vodo z zmogljivostjo 630 megavatov. Prav tako obratuje brez težav največji aktivni reaktor, reaktor v Neckarvvestheimu, ki ima zmogljivost 805 megavatov.
Kar zadeva druge jedrske centrale je slika naslednja: Veliki reaktor «Biblis A* z zmogljivostjo 1200 megavatov na obali Rena so blokirali pred nedavnim, kajti prišlo je do motenj zaradi kratkega stika v generatorju. Tehniki sicer zagotavljajo, da bodo okvaro popravili v najkrajšem času. morda v tednu dveh. toda drugi menijo, da je okvara hujšega značaja, kajti tuai sorodna centrala »Biblis B» z zmogljivostjo 1300 megavatov prav tako ob Renu je obstala 3. junija zaradi «običajne obnovitve goriva*, toda od 3. junija do danes še ni začela obratovati, pa čeprav za zamenjavo goriva nikoli ne potrebujejo več kot 10 dni. Sedaj pa govorijo, da bo «Biblis B* začela obratovati v avgustu, iz česar moremo sklepati, da ne gre le za zamenjavo goriva, pač pa za kako kolikor toliko resno okvaro. Upati je, da do večjih težav ne bo prišlo, kajti sicer bi se ne izgovarjali z zamenjavo goriva.
Hujši je primer prav tako velikega jedrskega reaktor'a v Brun-zuetteiu, ki so ga «blokirali» 18. junija. Gre za reaktor •/. zmogljivostjo 800 megavatov in ki so ga blokirali zato, ker je i/. centrale uhajala radioaktivna para. Polne tri ure se nihče ni zavedel te okvare. Zaradi tega m) odslovili pomočnika direktorja centrale, z.a-hodnonemški notranji minister Gherhart. Baum pa pravi, da bo ta centrala več mesecev' blokirana, to se prayi, da več mesecev ne bo obratovala.
Najhujša tehnična okvara pa je na centrali v Lingenu. Ta centrala z zmogljivostjo 255 megavatov ne obratuje že od januarja 1977.
Tu je prišlo do blokade zaradi tega, ker jc prišlo do korozije v konvertitorjih pare. Dr. Butz meni, da bi mogla ta centrala za večnost »obstati*, to se pravi, da bi je več ne pognali, celo ne obnavljali. toda tu se postavlja vprašanje, kam s centralo in njenimi napravami?
V Gundremmingenu na Donavi je centrala z 250 megavati doživela večjo okvaro lani februarja. Odpovedala je varnostna zaklopka in ne ve se, če jo bodo kdaj
(Nadaljevanje na zadnji strani)
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nakazuje se kriza, pa čeprav kratkotrajna. Nove priložnosti za uveljavitev v družini.
Horoskop
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Preden se lotite nove naloge, jo temeljito proučite. Preveč ste kritični do bližnjih.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Samo z, dobro voljo in požrtvovalnostjo se boste uveljavili. Preveč se zapirate vase.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) V začetku bo malo težavno, potem se boste privadili novemu okoljih Ne tolmačite napačno nekih nasvetov.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Preučite načrte in šele potem jih sprejmite. Poraja se novo prija teljstvo, morda celo vroča ljubezen.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne prevzemite dela, kateremu niste kos. Dvomi in sumi niso utemeljeni.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Svojo delovno sposobnost boste potratili v nepotrebnih opravkih. Možnost za nove čustvene zveze.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Živo delovno razpoloženje v
vašem običajnem krogu. Ponujasl vam prijeten izlet.
STRELEC (od 23. 11. do 20. R' Skušajte premostiti trenutne teža; in malodušje. Branite svoje tere.se.
KOZOROG (od 21. 12. do 20.
Če hočete ostati na sedanji rav»’ morate pošteno zavihati rokav • Zanimivo srečanje.	v
VODNAR (od 21. L do 19. M \ splošnem bo dan pozitiven, vet®® vas ne bo navdušil. Temne se® v naših čustvenih odnosih. ..
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) S WJ» pomočjo boste zlezli malo višje- R dite bolj odkritosrčni s prijate,J'
ZADNJE NOVOSTI SLOVENSKIH PISATELJEV V TRŽAŠKI KNJIGARNI
Pavle Zidar:
PASJANSA
Anton Ingolič:
PRETRGANA NAVEZA
Arpad Rosi, osrednja oseba Pasjanse, poskuša končati igro svojega življenja kot človek, in to se mu tudi posreči. V prostoru, ki mu je odmerjen, doživi neskončno mnogo obratov, ki ga privedejo v položaj, ko dobi v roke sam svojo težko, lahko bi rekli pretežko usodo — biti ali ne biti?
To je umetniško oblikdvan in pisateljsko izredno doživet tekst o planinskem svetu in mladih gornikih, živa in tragična pripoved o gorskem syetu, kjer se razpletajo usode močnih in nebogljenih, trdih značajev in razdvojenih osebnosti. Vsi pa ob neusmiljenem divjanju naravnih sil doživlja svoje očiščenje v resnično baladni tragiki svojega žitja in bitja.
Ivo Zorman:
MEDVED Z BUDILKO
Janez Mencinger:
MOJA HOJA NA TRIGLAV
IVO
: ZORMAN
j -	-
j ' V
- -
S
I
n
Si
V:
I

•s
I
s;
1
. M-£DV£D
z
BUDIiKO
I
Ugoda mesta |e mozaik Številnih človeških usod, ki so kakor drobni kamni vgrajene v groteskno podobo. Vsak zase jo pomaga ustvarjati in ji daje svoj ton. Vendar en sam le malo pomeni Škrbina za izpadlim kamenčkom je komaj opazna, in če jih nekaj menja barvo, to skoraj ne moti.
«Sprva je bilo dogovorieno, da gre samo ženin na gore; a gospejni živci so bili toliko razdraženi, da ni mogla strpeti, da ne bi tudi ona obiskala Mlekojedov dom. 2enin je ugovarjal, a bodoča tašča je menila, da se v spremstvu tako vrlega zdravnika, kakor je on, prav nič ne boji za svoje zdravje.
TRŽAŠKA KNJIGARNA - TRŽAŠKA KNJIGARNA - TRŽAŠKA KNJIGARNA
1^-ESARSTVO
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
65. «TOUR DE FRANCE*
Hinault končni zmagovalec
Zasluženo slavje mladega francoskega kolesarja - Kljub temu ^ niso nastopili nekateri asi, je bil «Tour» dokaj zanimiv
— Nova zvezda franco-
Hinp3 Itl;o*esarstva, 23-letni Bernard ’ ie zmagovalec letošnjega gova a>' bahko trdimo, da je nje-ie m,2r?aSa povsem zaslužena, saj lahtr, * * Francoz pokazal, da je sartmie zciaJ kos najboljšim kole-ke * na svetu. 65. kolesarske dir-Kinim I* ranciji se sicer ni udeležilo Šarm . najt>°ljših, kot npr. Moser, Muvni, '• zmagovalec »Gira* De neka ju’ ,S.aronni. itd. Poleg tega je TilrJ D°*Jših kolesarjev, kot sta to lien. nal in Pollentier, bilo prisi-Hina„u stopiti, tako da je vsekakor je ime' lažje delo. Dokazal pa je m,° dobro taktično vožnjo, saj dirko'rn° Pakal Pravi trenutek, t.j. voh,. na kronometer, da bi prevzel cozu v°' Edino, kar manjka Fran-gorsL,ie zaenkrat dobra vožnja v «ToUf etapah, ker je večkrat med vzpetj°m* imel probleme na raznih Vedat' ' pri iem Pa moramo poni;;,.! *■ da se razen Španca Marti-lestvLf1 ie osvojil prvo mesto na ni "nza veliko gorsko nagrado, v 2].nCe dokaj izkazal, saj so se j poljem vsi najboljši izkazali v
I	.ie torej imel kar lahko
I "leča nt- 'e®ova najnevarnejša tek-gijej' Nizozemec Zoetemel': in Bel-zadn; "°dentier, sta odpovedala v še p ? ''p*11 dirke, razen tega je i aPortn en*!er zagrešil izredno ne-I mamil0 de..ianje, s tem da je zaužil til n.?',,^'eer bi, po našem mnenju, žal mi , c tisti, ki bi najbolj ogro-Ve?a ™ernu Francozu osvojitev pr-[ <*»**«. Dvakratni zmagovalec j Pa , Francoz Bernard Thevenet,
4.	Bruyere (Bel.)
5.	Seznec (Fr.)
6.	VVellens (Bel.)
7.	Galdos (šp.)
8.	Lubberding (Niz.)
9.	Van Impe (Bel.) 10. Martinez (Šp.)
po 9’04” po 12'50" po 1438” po 17’08” po 17’35" po 21'01” po 22 58”
Weije že
na začetnih vzpetinah
prisji:' v velikih težavah in je bil T ‘,en odstopiti.
I Maj? bivši svetovni prvak Fraddy \ dokaj6lls n* bil verjetno na koncu J jo, ^ ^dovoljen s svojo uvrstitvi-[ doka? . abko rečemo, da je zopet dličn'J’ da je le senca tistega o-Pred i?. kolesarja, katerega so vsi imeli za naslednika Eddyja
AFRIŠKE IGRE
Egiptovski tekmovalci iz protesta zapustili Alžir
ALŽIR — Na 3. afriških igrah v tem kraju je prišlo, žal, do skrajno nešportnega dogodka, ki bo gotovo imel negativne posledice pri razvoju teh iger in sploh pri razvoju vsega afriškega športa.
Po nogometni tekmi med Egiptom in Libijo, ki se je zaključila z
zmago Egipčanov v 1:0, je namreč prišlo do hudih izgredov in do splošnega pretepa.
Iz protesta jr vseh 240 tekmovalcev, ki 'zastopajo Egipt na teh i-grah, zapustilo Alžir.
Nedvomno so bili izgredi na tej nogometni tekmi in nadalnji odstop Egipta le posledica globljih političnih sporov med udeleženci a-friških iger.
V PROMETNI NESREČI
Morerodova
poškodovana
MARTIGNY — Bivša svetovna smučarska prvakinja Lise Marie Morerod se je huje poškodovala v prometni nesreči.
Morerodova se bo morala zdraviti več kot mesec dni.
AVTOMOBILIZEM
NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Giacomelli prvak
Bruno Giacomelli je z zmago na »Veliki nagradi Sredozemlja* v Per-guzi osvojil naslov evropskega prvaka formule 2.
Mladi italijanski pilot je v nedeljo dosegel že šesto letošnjo zmago z avtomobilom znamke marchbmvv; drugi se je uvrstil Italijan ameriškega porekla Cheever (march-bmw), tretji pa je bil Daly (chevvron).
Švicar Surer, drugouvrščeni na skupni lestvici je odstopil.
Giacomelli je tako že prvak. Do konca prvenstva pa manjkajo še tri dirke. Giacomelli je že nastopil v formuli 1. današnja zmaga pa mu odpira velike možnosti za nadaljnjo udejstvovanje na najvažnejših dirkah, saj so vsi bivši evropski prvaki danes proslavljeni dirkači (De-pailler, Laffitte, Regazzoni, Peter-sont.
NOGOMET
MILAN — Jutri bo občni zbor združenja nogometnih profesionalnih društev, na katerem bodo izvolili novega predsednika. Po neuradnih vesteh ima največ možnosti za izvolitev bivši sodnik Renzo Richetti.
nogomet
POLPROFESIONALNA BORZA*
Triestina boljša v obrambi
V obrambi, ki je bila šibka točka tržaškega moštva, bodo odslej igrali: Mascheroni, Prevedini in Cei - Odšla Dri in Mitri
>r;ck*j.
* tjij .bi lahko povedali še o letpš-Sidd esarski dirki po Franciji? Kot ) PtevJe omenili, ni bila udeležba i *Toup kakovostna, a vseeno je bil ksg..’ sanimiv. Startalo je 110 ko-Pr'sni^V’ na končni cilj pa jih je y $7 ° ^8. Kot po navadi je bilo r nfdu mnogo vzpetin in na slo e Vehet ^°urmaletu je odstopil The-
j si^L0' ni manjkalo niti polemik, saj lici ‘a kar dva kolesarja diskvali-’ leg r1® zaradi zaužitja mamil, po-kaii ,ga Pa so kolesarji tudi stav-"i" ti v 30 bde P« njihovem mne-,-j. katere etape prenaporne.
brneče France* je bil tudi do-venSjv Skušnja pred svetovnim pr-ki bo 27. avgusta v Ade-je s 2RN. Mladi Bernard Hinault V kr0„V°i° zmago dokazal, da sodi nevar® favoritov in da bo izredno a tekmec Moserju in ostalim.
(c^bi red zadnje, 22. etape j etl>is - Pariz)
v^^marm (Niz.), ki je prevo-2 km V 4'22'46" 8 P'H'
V soboto se je zaključil poletni prestopni rok tudi za nogometaše polprofesionalnih ekip tretje in četrte lige. Premikov, kot že med profesionalci, je bilo mnogo, značilno za polprofesionalni rok pa je, da najboljši igralci vseh klubov zapuščajo matično društvo in prestopijo v profesionalna moštva višjih lig, tako da je ob koncu pravzaprav nemogoče sklepati, katero moštvo se je najbolj ojačilo.
Navadno je boljša tista ekipa, ki je svoje talente skušala obdržati, čeprav so ponudbe zelo laskave. Med tem prav gotovo ne sodi Triestina, ki je svoja najboljša igralca po predvidevanju prodala: tako bo 20-letni vezni igralec Mitri odslej nastopal v vrstah drugoligaša Ter-nane, medtem ko bo srednji napadalec Dri ojačil moštvo Mantove, ki nastopa v isti ligi kot Triestina. Triestino sta zapustila tudi branilca Berti (S. Angelo Lodigiano) in pa Pezzopane (Chieti). Za vse te igralce pa Triestina ni pridobila čistega denarnega dobička, temveč jih je v glavnem zamenjala za nove nogometaše, kar še enkrat potrjuje, oa je denarja v nogometnih klubih pravzaprav bolj malo in da so velike denarne vsote večkrat le napovedane ne pa dejansko izplačane, v
Triestina je tako predvsem ojačila obrambo, ki je bila šibka točka lanskega prvenstva. Tržaška obramba bo letos zadobila popolnoma nov videz, saj je k Triestini prestopilo kar troje branilcev.
Iz Lodija sta prišla čistilec Mascheroni (1954) in srednji branilec Prevedini (1953), iz Taranta pa še Cei (1958). Predvsem zanimiv je nakup branilca Ceia, ki ga je Triestina dobila namesto Mitrija, saj je ta komaj 20-letni branilec že leto dni uspešno igral v drugi ligi. Mascheroni pa je letos veljal za enega izmed najboljših čistilcev tretje lige.
Na sredini igrišča bo Triestino 0-jačil Quadrelli (Mantova), ki ga je Triestina brezuspešno zasledovala
zočaral. Vseeno pa je bil v lanskem prvenstvu eden izmed boljših igralcev lombardijske Mantove.
V napadu bo poleg Andreisa in namesto Drija deloval napadalec Panozzo (1949), ki je igral pri Chie tiju in Pistoieseju. Ta igralec je pravzaprav največja neznanka. Trener Tagliavini pa zatrjuje, da je Panozzo odličen napadalec, čeprav se lani ni posebno izkazal.
Triestina je tako zaključila letošnje nakupe, skušala pa bo prodati nekatere igralce, ki ji letos ne bodo služili.
Klub bodo tako zapustili najverjetneje branilec Salvadori, napadalec Rossi ali Marcolini in še nekateri mlajši nogometaši.
Končna sestava ekipe bo tako zna na šele ob koncu prvega dela priprav, ki bodo začele že danes.
Če je letošnji prestopni rok Triestina opravila uspešno, pa bo kot
vedno Rokazal potek prvenstva, ki se bo začel 1. oktobra.
L -r
2. —
3.	—
4.	-
5.	-
6. -
12
11
10
1.	Foinica
2.	Bardineto
1.	Enciclopedia
2.	Sceba
1.	Gettasto
2.	Kerbela
1.	Brick
2.	Musetta
1.	Chianti
2.	Narzole
1.	Vohamo
2.	Imabu'
KVOTE 36.583.294 Ur 653. -73 Kr 49.700 lir
1
X
1
X
X
2
2
X
2
2
2
X
TENIS
NA MEDNARODNEM PRVENSTVU
Borg premagal Barazzuttija
BAASTAD — V finamem srečanju mednarodnega prvenstva Švedske je domačin Bjorn Borg premagal Italijana Corrada Barazzuttija z visokim izidom 6:1, 6:2.
Kcnčni izid ni bil nikoli v dvomu, saj je wimbledonski zmagovalec tako rekoč razpolagal z nasprotnikom, ki je osvojil le tri igre. Ba-razzutti, ki je bil lanski zmagovalec tega prvens va, je že cd vsega začetka prepustil pobudo nasprotniku, čeprav se je izkazalo, da je bil Borg le v poprečni formi.
V polfinalnem srečanju je Baraz-zutti premagal Madžara Tsroczyja (6:3, 1:6, 7:5) in se je tako oddolžil za priccč -oraz, ki ga je utrpel v spopadu za Davisov pokal, ko je bila Italija izločena.
Connors zmagal
WASHINGTON - Na turnirju »Grand Prix» je Američan Jimmy Connors v finalnem srečanju premagal rojaka Eddija Dibbsa po dveh setih (7:5, 7:5). Igralca pa sla se bolj kot med sabo, borila proti vročini. Ned r ‘črnim igriščem je bilo namreč kar 42 stopinj.
MEDNARODNO TEKMOVANJE NA SKIDOLKAH V KAMNIKU
Velik uspeh devinskih tekmovalcev
Med starejšimi pionirji je SK Devin osvojil kar prva tri mesta Podvig mladinca Pavla Antoniča ■ Kmalu obisk jugoslovanskega trenerja
Prvi trije uvrščeni na nedeljski kolesarski dirki na kronometer v Bazovici.
(Adria), zmagovalec te dirke
...................................luiiiiiiiiiimiiiiiimiiliiiiiiii.....................HiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiu
sredi: Klavdij Marušič
Tekači - rolkarji SK Devin so se v nedeljo udeležili ski-roll tekmovanja v Kamniku, ki ga je organiziral CK Kamnik, v okviru občinskega praznika.
Tekmovanja se je udeležilo pet klubov.
Uspehi naših tekačev so bili odlični. V kategoriji najmlajših je Elio tori, kljub padcu, zasedel tretje mesto, poudariti pa moramo, da smo na nedeljskem tekmovanju videli »novega Eliota*, na tem tekmova-
že vrsto let. Quadrelliju se je predj nju je namreč pokazal borbenost, leti obetala uspešna kariera v vr-1 ki mu je doslej manjkala. Upamo, stah Torina, nato pa je nekoliko ra-| da bo ta atlet še naprej tako na-
KOŠARKA
TURNIR V GRADEŽC
KOLESARSTVO
DIRKA NA KRONOMETER V BAZOVICI
Hurlinahm prvi SLAVJE K. MARUŠIČA (ADRIA)
™	_	i	«	Al« ■	1 ■	■	.	rt
Tržaški košarkarji so premagali vse ostale Iri nasprotnike : Zadovoljili predvsem “v obrambi
•l U^ertens (Bel.) A D^frding (Niz.)
5 stfSS
7. Va?a?San (Fr.)
6'v*la-.. m
8. T,atl der Hoek '(Niz.) ‘ez,- ‘
po 1"
po 2” po 3”
, tWard (Fr.)
°' GUWer (BeL)
naders (Fr.)
^NčNA SKUPNA LESTVICA
GRADEŽ — V Gradežu se je za ključil mednarodni košarkarski turnir, na katerem je tržaški Hurlin-gham, kot edini neporažen, zasluženo osvojil prvo mesto.
Tržačani so v nedeljo odpravili še italijanskega prvoligaša Amaro Harrys (bivši Fernet Tonic).
Lombardijevi varovanci so tudi v tem srečanju zadovoljili predvsem zaradi dobre in zanesljive obrambe, s katero so stalno spravljali v težave nasprotnika, obenem pa so s hitrimi protinapadi polnili nasprotnikov koš.
Zopet se je tudi v tej tekmi izkazi Baiguera, ki je dosegel 20 točk in je obenem tudi odlično vodil igro svojih. Dobro so igrali tudi Jacuz-zo, Meneghel i.i oba Američana De ' Vries ter Soderberg. Bolj malo sta igrala slovenska košarkarja Klav-
Tekmovanje, ki ga je priredil KK Adria in ki je veljalo za «2. Trofejo Lorenzi - Močilnik >», je zelo dobro uspelo - Najboljši zastopnik iz Slovenije je bil Lojze Dežman (Kokrica Kranj)
7. fc'ard Hinault (Fr.)	108.18'
3. ^temelk (Niz.)	po 3'56”
„ Agos«nho (Port.)	po 7’04"
"'•M,„1
.,,,*ll||||||||||t||||f|||||tB||||jl||||(|Mllil)IHlillll|Min"!MHII>MH'............
^Organizaciji tpk sirena (od u. do id 8.)
JADRALNI TEČAj
^kovna pomoč JK Jadro ■ Tečaj bo v Koprskem za■ ^' Udeleženci bodo taborili v Ankaranskem zalivu
Me
toirwa?a avgusta namerava tržaški ^oči i klub Sirena organizirati s 'Jadro t . °Prskega jadralnega kluba aa iar)„ . a-i jadranja za najmlajše,
“odo ni11?3*1 L pa optimist. Tečaja se 3v®na iti otroci od devetega do aoi, 0i ,fa leta, trajal pa bo sedem Tečaj k do 19- avgusta.
■ a. doh 0 potekal v koprskem za-strokovnim vodstvom izku-
sl*. M	i • i___
potekal v koprskem za-■cKa : -rokovnim vodstvom izku-S dal reneria. ki ga bo prijatelj-bo n ?a razpolago koprski klub, ao šUvS, J.^PK Sirena tudi zadost-Mod U° Jadrnic tipa optimist.
Viij tečajem bodo udeleženci ta-sicer J aakaranskem kampingu, in delu kampinga, ki je j*«	1 ?a skupinsl - taborjenja.
l ahov Va -ieuja bo prisotnih več No «uum?rskega kluba Sirena, ki Nu nr,,r ,eli, da bo lahko tečaj v
se lahko tečaja udeleže; z njim si starši prevzamejo odgovornost za vsako nepredvideno nezgodo med potekom tečaja. Med tečajem samim bo za čimvečjo varnost skrbelo vodstvo tečaja in posebej za delo z mladino navajeni strokovni kadri koprskega kluba Jadro, ki ima na področju jadrnic tipa optimist res bogato izkušnjo.
Za vse dodatne informacije v zvezi s tečajem se obrnite v popoldanskih urah (od 13.00 do 18.00) na člana glavnega odbora Sirene Bogdana Miliča (telefonska številka 793-808 - Primorski, stavnica).
TPK Sirena glavni odbor
ATLETIKA
' Vsi i-	pa oc
- tl starši, ki jih pobuda 0,t‘bni ‘n ki razpolagajo s svojimi 8ot0 1 s°tori,
*a kairw*abko Postavijo v tistem de-Sebhike uga’ k> je predviden za za-Ha Prost kolikor ne bi bilo potrebne-... ^a na zemljišču, namenje-, TečaiJ^binske tabore.
V Ofostn* bodo P° zajtrku odhajali v bodri kluba Jadro, zvečer pa v tabor na večerjo. ''Pfpu „ ,J v koprskem dijaškemu ^Idal^b^krbljeno pa bo tudi z do-
uot — Popoldansko malico.
i iu' Powen,pog°.i za pristop k teča n° znnji starostne meje, ie zadost-

. znstii “‘"‘osme meje, je za > vlV'avanja. ki ga bo ... '^aja !s'v° tabora pred začetkom besti p: eCa.iniki morajo tudi pri-tnePo Privoljenje staršev, da
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Tudi Goričani danes v Rimu
Guido Del Giudice, član goriške-ga društva «Atletica Goriziana*, je na mednarodnem mitingu v Celju postavil nov deželni rekord v teku na 800 metrov s časom 1’49"4. To je tudi drugi letošnji najboljši čas v Italiji. Bolje od njega je namreč tekel le Carlo Grippo.
Guido Del Giudice se bo danes u-deležil v Rimu, skupno s članskimi tovariši Gigijem Calligarom (400 m in štafeta 4x400 m), Luigijem Rus-som in Diegom Travaginom (štafeta 4x400 m), italijanskega prvenstva v atletiki.
dij Starc in Mauro Čuk, ki pa sta si na teh srečanjih lahko nabrala nove izkušnje.
Izida zadnjega kola Hurlingham - Amaro Harrys 81:71 (42:33)
Akademik - New Release 77:71 (39:36)
Končna lestvica
1. Hurlingham Trst 6; 2. Amaro Harrys 2; 3. Akademik Sofija 2; 4. New Release 2.
Za najboljšega košarkarj.. turnirja so izbrali Castellana (Nevv Release), najboljši strelec pa je bil član Akademika Stotčewski, ki je v Irrh Ir-Vmah fTse*^ 78 toAk
SABLJANJE
ci’ V H/vMBUaGU
Po pričakovanju Sovjetski zvezi največ kolajn
HAMBURG - Kot je bilo pričakovati, je Sovjetska zveza osvojila največ kolajn tudi na svetovnem prvenstvu v tem kraju.
SZ je bila premočno prva tudi na posebni skupni lestvici za »Pokal narodov*.
Kolajne
z	s	b
SZ	3	4	1
Madžarska	2	0	0
Francija	12	0
Poljs’ ;	110
ZRN	1	0	2
ČSSR	0	1	0
Italija in Švedska 0	0	2
Romunija	0	0	1
Lestvica za «Pokal narodov* SZ 79; Francija 40; Madžarska 35; Poljska 31; ZRN 27; Romunija 18; Pa'ija 15 itd.
NOGOMET
PRIJATELJSKA SREČANJA
Jugoslovanski prvoligaši že v formi
V okviru priprav za bližnje pr venstvo so jugoslovanski prvoligaši odigrali vrsto prijateljskih srečanj.
Sloboda iz Tuzle je, kljub slabi igri, z golom, ki ga je v zadnji mi nuti dosegel Sarajlič premagala švedsko ekipo Lillestroma z 2:1.
Z istim izidom je novosadska Vojvodina v Gradcu premagala tamkajšnjo ekipo GAK (strelca Dra-gojevič, Novakovič).
Na turnirju v Šabcu je Crvena zvezda odpravila Borca iz čačka s 3:1 z goli V. Petroviča, Saviča in Jelikiča. Moštva Sarajeva, Trepče in zagrebškega Dinama pa so se pomerili z nižjeligaškimi ekipami.
Sarajevo je premagalo Azota s 4:2, Trepča Bane s 3:0 in Dinamo pa Rudarja z 1:0.
Klavdij Marušič je zmagovalec nedeljske kolesarske dirke na kronometer za «2. trofejo Lorenzi - Močilnik*, ki jo je na 14,300 km dolgi progi iz Bazovice do Opčin in nazaj priredil Kolesarski klub Adria iz Lo-njerja.
Marušič je na cilju za tri sekunde prehitel lanskoletnega zmagovalca Jurado, tako da se je lanskoletni vrstni red na prvih dveh mestih tokrat spremenil v korist lonjerskega kolesarja, ki je bil vseskozi najboljši, saj je imel nekaj sekund predno sli že pri vožnji na prvem delu proge. Zmagoslavje lonjerskega društva pa je dopolnil še Duilio Ferluga, ki se je uvrstil na odlično šesto mesto ter tako uresničil predvidevanja, da bo med protagonisti dirke. Dobro so se odrezali tudi ostali kolesarji A-drie, Macarol, Bonanno in Poropat. Na dirki je nastopilo 36 kolesarjev, med katerimi je bilo tudi šest kolesarjev kluba Kokrica iz Kranja, med katerimi se je najbolje odrezal Lojze Dežman z odličnim štirinajstim mestom.
Praktično so se dirke udeležili vsi najboljši tržaški specialisti v vožnji na kronometer, posebno zanimiva pa je bila borba med zadnjimi, ki so startali v presledkih dveh minut, saj so vsi najboljši, startali med zadnjimi. Vendar pa je bilo že po začetnih kilometrih jasno, da se bo boj za osvojitev trofeje bil med Marušičem ter Jurado, ki sta vozila zadnja. Potem ko je lonjerski predstavnik ob prihodu na cilj zabeležil najboljši čas, so vsi nestrpno čakali z uro v roki prihod Jurade, saj se je dirka odločila prav v zadnjih metrih, ko ni uspelo tržaškemu kolesarju, da bi prehitel končnega zmagovalca. Če bi čas spremenili v metre, bi opazili, da je bila razlika med prvouvrščenima le borih dvajset metrov.
1.	Klavdij Marušič (KK Adria), ki je 14,300 km dolgo progo prevo zil v 21’03”2 s poprečno hitrosjo 40,753 km na uro
2.	Jurada (Cremcaffč) 21’05’T
3.	Zerial (ACT)	21’28"3
4.	Giustina (CRA Italcant.) 21’39 '6
5.	Colus (CRA Italcantieri) 2r41"8
6.	Ferluga (Adria)	21’53”1
7.	Dal Ben (SCAT Capponi) 21'53”7
8.	Bevilacqua (UC Triestini) 21’55”3
9.	Riccobon (Ferroviario) 21’55"5
10. Marega (SCAT Capponi) 21’57"5 14. Dežman L. (Kokrica) 22’13”6 21. Macarol (Adria)	22’33"1
23.	Plestenjak (Kokrica) 22’40”9
24.	Bonanno (Adria)	22'42"2
27. Poropat (Adria)	22'53”
29. Hafner (Kokrica)	23’03”
32. Dežman B. (Kokrica) 23’14"8 34. Dolinšek (Kokrica) 24”44”3
Trofeja prireditelja je kot najboljšemu pripadla zmagovalcu Maruši ču, medtem ko je bil najboljši med prvimi petimi klub CRA Italcantieri iz Tržiča, ki je po zaslugi Colusa in presenetljivega Giustine osvojil e-kipno zmago.
Jugoslovanski kolesarji pa, ki so nastopili na lonjerski dirki na krono-
meter, so na podobni dirki nastopili že v soboto, ko so v Kamniku vozili na 15 km dolgi progi v dvojicah za «2. pokal Danila Pertota*, kjer je zmagal Plestenjak.
Na posebni lestvici za Trofejo A-drie, kjer se upoštevajo uvrstitve na vseh treh dirkah, ki jih letos prireja Adria, pa je po drugi vožnji prešel v vodstvo Marušič z 48 točkami, pred Jurado. 46 točk.
Na sporedu je sedaj še ena dirka, in sicer 1. oktobra.
Amaterji so v nedeljo dirkali v Varlanu na 148 km dolgi progi, ki je bila inzredno naporna predvsem zaradi dveh vzponov — Clauzetto in Sella Chianzutan.
Startalo je preko šestdeset kolesarjev, na cilj pa jih je prispelo le sedemnajst, kar priča o težavi pro-
ge. Z lažjo prednostjo je zmagal Bacchin iz Tre viša, medtem ko je v sprintu preostalih kolesarjev o-svojil drugo mesto Giovanni Moro. Na dirki je nastbpil tudi lonjerski kolesar Godnič ter zastopstvo ljubljanskega kluba Rog, vendar pa ti kolesarji niso imel' sreče in se niso uvrstili med prvo petnajsterice.
R, Pečar
MILAN — Združenje nogometnih profesionalnih duš te v je na včerajšnji seji odločilo, da ne bodo smeli biti skupni prejemki v prihodnji sezoni višji od letošnjih.
Združenje je tudi določilo najmanjše prejemke profesionalnih nogometašev: 6.960.009 (profesionalec A lige), 4.260.1 > (polprofesionalec A lige), 5.160.000 (profesionalec B lige), 3.120.000 (polprofesionalec B lige).
stopal in v tem primeru bo gotovo žel boljše rezultate.
taja Pernarčič, ki je tudi tekmoval v tej kategoriji, je, kljub temu da je tri leta mlajši od norme, zasedel šesto mesto in si je tako zagotovil svojo p-vo diplomo. Osmo mesto je zasedel Ervin lori.
Pravo zmagoslavje pa so Devin-čani želi med starejšimi pionirji, kjer so zasedli kar tri prva mesta Kot je že navada, je zmagal Giann Legiša. To je že njegova četrta zmaga na tekmovanjih v Sloveniji. Drugo me3to je zasedel Boris Gruden, tretji pa je prispel na cilj Aleš Gruden. Med mladinci je nastopil Pavel Antonič, ki je osvojil tretje hiesto.
Lahko mirno trdimo, da je Pavel v Kamniku dosegel svoj najboljši rezultat v zadnjih sezonah. Takoj po startu je nesrečno padel in je seveda obtičal na zadnjem, to je 16. mestu. Z izredno požrtvovalnostjo je Pavel vstal in začel boj, ki je navdušil prisotno občinstvo. Po prvem krogu 1200 m — je bil še vedno na zadnjem mestu, potem pa je iz kroga v krog izboljševal svojo pozicijo, takp (ja se je pojavil na cilju skupaj v drugouvrščenim, ki ga je prehitel le za nekaj centi metrov.
Rezultate tega tekmovanja ocenju-■?jo v devinskem taboru zelo pozi->vno in prepričani so, tako odborniki, kot tvtdi atleti sami, da bo nova sezona dokaj uspešna.
Pred koncem meseca bo treningom teh- atletov prisostvoval tudi pomožni trener jugoslovanske reprezentance, ki bo v desetih dneh nudil veliko naovetov tako atletom kot tudi klubskemu trenerju.
Ob koncu nr' še dodamo, da bo SK Devin imel svoj redni četrti 'bb čni zbor v soboto, 5. avgusta t l., v Mavhinjah, v gostilni «Terčon», ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vodstvo kluba toplo priporoča vsem članom, da se tega občnega zbora zaradi Velike važnosti gotovo udeležijo.
Š. F.
BOKS
PO JAeol-oUUJi-VT SMKlI
Tri sodna sporočila
Piknik na Opčinah, praznik v Trebčah
BOLOGNA — Včeraj so v bolonjski mrtvašnici opravili obdukcijo trupla nesrečnega boksarja Angela Jacopuccija, ki je umri prejšnji petek. Obdukcijo so opravili po sodnem naročilu, ker je medtem državno pravdništvo v Bologni izdalo tri sodna sporočila v zvezi z Jacopucci-jevo smrtjo. Manager Rocco Ago-stino, zdravnik Ezio Pimpinelli, ki je po dvoboju pregledal boksarja, ter sodnik Beldeyrou so namreč obtoženi nenamernega umora. Pravdni namestnik Angelo Rubini je v nedeljo tako nastopil, ker je Jacopuc-cijeva smrt vzbudila veliko ogorčenost v vsej italijanski javnosti. Preiskavo sedaj vodi načelnik preiskovalnega urada bolonjske sodnije Angelo Vella, ki pričakuje izid obdukcije, da bo lahko rešil kopico vprašanj. Vella hoče v prvi vrsti vedeti, če je bil Angelo Jacopucci v stanju, da bi lahko stopil na ring in če je bil v določenem mom?ntu srečanja z zdravstvenega vidika sposoben, da nadaljuje dvoboj ter če so vzrok smrti le siloviti udarci angleškega boksarja Alana Minterja. Govori se tudi o tem, da je Jacopucci pred srečanjem zaužil mamila, a to bo izredno težko dokazati, ker so nesrečnemu boksarju večkrat opravili transfuzije krvi v bolonjski bolnišnici in bo tako kemična analiza zelo problematična. Zaradi tega so bile tudi obtožene tri osebe, ki bodo morale bolonjskemu pravdniku razjasniti vrsto vprašanj; Agostino bo rrrral poročati o telesni pripravi ter o razlogu, zaradi katerega ni prekinil dvoboja, sodnik Balde.vrou bo moral povedati, zakaj ni prekinil srečanja, ko je bil Jacopucci v velikih težavah, zdravnik Pimpinelli pa bo moral razjasniti, zakaj je boksarju iz Tarquinije po srečanju dovolil, da je nemoteno odšel z o-stalimi v restavracijo. Vsekakor moramo povedati, t’ bo zelo verjetno sodna preiskava d-Iga in' težavna, tako da bo med tem časom šlo marsikaj v pozabo.
Polet je v nedeljo priredil uspel piknik ob kotalkališču na Opčinah
Na športnem prazniku ŠD Primorec v Trebčah Je bilo tudi tekmovanje v »briškoli*
KROS V LOJIJERJU
Skromna udeležba a dobri izidi
V okviru vaškega praznika je bil v soboto v Lonjerju zadnji od treh krosov za učence osnovne ter srednje šole na Katinari. Zaradi počitnic ni bila udeležba tako številna, kot je pričakoval organizator, vseeno pa so nekateri tekmovalci dosegli dobre izide.
IZIDI
L, 2. in 3. razred osnovne šole
1. Aleksander Lorenzi 1'41"; 2. Da-njel Jakomin 1'43 "; 3. David Milano 159”.
4. In 5, razred osnovne šole
1. Alfred Zudek 2 36 "; 2. Damjan Glavina 2 39 ": 3. Karel Glavina 3 03"; 4. Vilijem Lorenzi 312".
Srednja šola
1. Fausto Bonanno 4'22"; 2. David Gregori 4"22"5; 3. Fabio Bregadini 4'46”: 4. Igor Kakovič 4'49"; 5. Andrej Cok 4'51".
DEKLICE Osnovna šola
1. Tanja Kakovič 141”: 2. Lara Milano 2 05"; 3. Klena Lorenzi 2’09". Srednja šola
1. Elena Lorenzi 2'37".
Za L, 2. in 3. razred osnovne šole je bil tek na 400 m, za 4. in 5. razred osnovne šole tek na 700 m, za srednjo šolo tek na 1100 m in za deklice osnovne šole tek na 400 m in za srednjo šolo tek na 700 m.
Ruzzier
RICCIONE---------Včeraj se je v
tem kraju žači! mednarodni teniški turnir za pokal »Matteoli*, ki se bo končal v nedeljo. Favoriti za končno zmago so na tem turnirju Zugarelli (Italija), Eke in Ewert (Avstralija) ter Ogden in Neely (ZDA).

Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StTOn 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
25. julija 1978
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 LlubljO1’* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. s°zfl! 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bes3»( Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlcnije-JuJJISo krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drualh ®e v Italiji pri SPI.
član italijansketejjj
zveze časopisnih JjlU
založnikov FIEG>r
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
fzdaial in tiska I
pr
(Trst
NA SEJI TAJNIŠTVA FEDERACIJE
SINDIKATI BODO JUTRI PROUČILI REFORMO SOCIALNEGA SKRBSTVA
V središču pozornosti tudi vladni načrt za omejevanje javnih izdatkov, ki ga je izdelal minister Pandolfi
RIM — Reforma socialnega skrbstva in omejevanje javnih izdatkov bosta osrednji temi jutrišnjega sestanka tajništva enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in TJIL. Predvsem kar zadeva reformo socialnega skrbstva, ki predvideva reorganizacijo ustanove INPS in vrsto novih norm in določil za pokojnine, so v preteklem tednu sindikati imeli vrsto sestankov z raznimi ministri in predstavniki delodajalcev, med katerimi je bil goto vo najpomembnejši sestanek z ministrom za delo Scottijem, ki je neposredno izdelal osnutek za re formo socialnega skrbstva.
Kot je znano, predvideva reforma novo vlogo ustanove INPS, ki bi morala v prihodnosti zajeti tudi socialno skrbstvo neodvisnih delavcev in prav ob tem argumentu so si stališča sindikatov in ministra za delo dokaj različna. Vsekakor bodo o tem pekočem vprašanju razpravljali tudi na sestanku med vlado in strankami, ki jo podpirajo, ki bo predvidoma v prvi polovici avgusta.
Medtem pa se nadaljuje ostra razprava glede načrta za omejevanje .javnih izdatkov, ki ga je pred časom izdelal zakladni minister Pandolfi. Ta načrt namreč spada v splošni triletni plan za izhod iz gospodarske krize, ki ga
razvoj Italije. V tem okviru so sin- [ ki krvi, se je skupinica razbežala.
Oborožen spopad v Salisburyju med gverilci in Smithovo policijo
SALISBURY - Prvič, odkar se je pred šestimi leti začel o-borožen boj med osvobodilno fronto Zimbabveja in Smithovo rasistično policijo, je prišlo do spopada v samem mestu Salisbury-ju. Podatki so sicer samo iz krogov policije in so torej skrajno pristranski, vsaj kar zadeva konkretne številke. Policija namreč govori o treh ubitih gverilcih in o dveh ranjenih in ujetih, ne omenja pa, kako je do spopada prišlo. 2e to pa, da odkrito priznava, da je v Salisburyju prišlo do oboroženega spopada med policijskimi silami in gverilci, priča o stopnjevanju dejavnosti osvobodilnih gibanj, neposredno po sestavi začasne prehodne vlade, v kateri so tudi predstavniki temnopoltih domačinov. V to vlado voditelja obeh gibanj, ki imata v Rodeziji največ pristašev, Robert Mugabe in Jošua Nkomo nista hotela stopiti, še več, napovedala sta, da se bo oborožen boj še zaostril, dokler ne bo vsa oblast prešla v roke ljudstva Zimbabveja.
Pred tednom dni je 22-letni Rueben Danga na tiskovni konferenci, ki je bila na sedežu ministrstva za informacije izjavil, da pripada ljudski revolucionarni vojski Zimbabveja in da je prišel v Rodezijo z namenom, da umori vse štiri črnske predstavnike v začasni vladi, se pravi Chirauja, Sitholea, Chikeremo in Muzorevo. V svoji tiskovni konferenci je tudi dejal, da se v Salisburyju že nahaja šesterica oboroženih gverilcev, ki ima tudi to nalogo, (if)
bo Andreottijeva vlada podrobneje izdelala septembra, potem ko bo imela vrsto sestankov s strankami, sindikati in podjetniškim1 predstavništvi. Pandolfijev načrt predvideva namreč omejevanje javnih izdatkov za približno t.000 milijard lir, ni pa še točno znane, na katerih gospodarskih področjih namerava vlada izvesti omejevanje: vsekakor krožijo govorice, da so v načrtu tudi velika zmanjšanja podpor v korist javnim upravam in predvsem občinam in deželam. V tem okviru so vzbudila tudi val polemik različna stališča ministrov za delo in za industrijo glede potrebe po novih delovnih mestih v prihodnjih treh letih. Minister Scot ti je namreč mnenja, da bi moral triletni gospodarski načrt predvide vati kar 900 tisoč novih delovnih mest, minister za industrijo Donat Cattin pa je bil očitno različnega mnenja, ko je iziavil, da bo v prihodnjih treh letih mogoče ustvari ti največ 300 tisoč delovnih mest Protislovna mnenja raznih mini strov, ki so pristojni za gospodar ska vprašanja, še enkrat dokazu jejo. da bo izhod iz gospodarske krize, ki pesti državo, možen le takrat, ko bo tudi vlada zavzela enotna stališča na ta račun. To je prav ena izmed kritik enotne sindikalne federacije, ki je tudi na zad njem sestanku tajništva obtožila vlado, da ne spoštuje bistvenih točk sporazuma o industrijski preusmeritvi, ki so ga izdelale stranke vlad ne večine.
Jasen primer neuresničenih obveznosti so področni načrti, ki za devajo zelo pomembne industrijske stroke, kot so kovinarstvo, tekstilna in kemijska industrija ki so bistvenega pomena za gospodarski
dikati oklicali več področnih stavk, pred kratkim pa vsedržavno stavko poldržavnih podjetij, ki sp nahajajo v hudi krizi. V tem tednu je na sporedu več sestankov enotnih področnih sindikalnih zvez, ki imajo nalogo sestaviti podrobne analize gospodarskega ■ stanja v raznih predelih države, posebno pa na jugu, kjer .je položaj nekaterih velikih poldržavnih podjetij, kot sta npr. Montedison in Liquichimica, skorajda dramatičen, V prihodnjem mesecu, razen če ne bo prišlo do uresničenja obveznosti s strani vlade, pa sindikati ne izključujejo možnosti morebitne vsedržavne splošne stavke, (st)
Delegacija skupščine SFRJ zaključila obisk v ZDA
BEOGRAD — Delegacija skupščine SFRJ, ki jo je na večdnevnem uradnem obisku v ZDA vodil predsednik Dragoslav Markovič, se je včerai vrnila v domovino.
Ob prihodu je dal Dragoslav Markovič na beograjskem letališču daljšo iziavo za tisk, v kateri je poudaril, da so se v Ameriki mudili na povabilo obeh domov kongresa ter da so jim gostitelji omogočili, da so si poleg VVashingtona ogledali tudi druge dele te velike in raznolike dežele. Poudaril je še, da so se gostitelji zelo zanimali za razvoj Jugoslavije in za njen demokratični samoupravni sociaiistični sistem. O-bojestransko je bilo tudi ugotovljeno, da se jugoslovansko ameriški odnosi nenehno poglabljajo in tla obslaiajo ugodni pogoji za nadaljnjo utrditev le-teh.
Med igranjem slrel v glavo
NEAPELJ — V revni neapeljski četrti Marinella je bila med igro s strelom v senca težko ranjena 11-letna Teresa Buonagurio. Otrok se je skupaj s prijateljico in, tremi nekaj let starejšimi prijatelji zadrževal v stanovanju enega izmed prijateljev, ki je ostal sam doma, ker so starši odpotovali na morje. In prav ta je v šali skušal dobiti verižico, ki jo je imela Teresa okrog vratu, na njeno nasprotovanje je vzel očetov samokres in zagrozil, da bo streljal. Trikrat je sprožil petelina, ne da bi ustrelilo, nato pa je odprl bobnič, ga naravnal, da je bil edini metek pred sprožilcem in ustrelil. Ko je otrok obležal v mla-
iiiiiitiiiaii iiiiiiiiiiii 11111111111 iHiiiiiiiii ti it •iiimiiiiiiii
Policija je v stanovanju zaplenila še štiri lovske puške in dve pištoli. Zdravstveno stanje male deklice je kritično, zdravniki oddelka za oživljanje neapeljske bolnišnice Cardarelli so si namreč pridržali prognozo, saj ji je krogla prestrelila lobanjo. Preiskovalci sedaj vneto iščejo ranilca in njegovega očeta, ki je imel na domu, dostopno vsakomur, celo orožarno.
Kitajsko-japonska pogajanja v Pekingu
PEKING — Kitajska in japonska delegacija, ki se od prejšnjega petka pogajata o morebitni sklenitvi pogodbo o miru in prijateljstvu med obema državama, sta se včeraj že tretjič sestali. Ob koncu srečanja sta voditelja obeh delegacij, kitajski namestnik zunanjega ministra Han Nien- lung in japonski veleposlanik v Pekingu šoji Sato, izrazila 'zadovoljstvo zaradi uspešnega poteka pogovorov. ,
TURIN — Pripadniki «azione ri-voluzionaria* si lastijo atentat na torinsko agencijo «IBM», kjer je za-strašilna bomba povzročila le nekaj škode pred,vhodov.
Pred vrhom neuvrščenih
ORGANIZIRALA STA DEPORTACIJO ZIDOV IZ FRANCIJE
Kolnski sodniki obtožili še dva bivša gestapovca
Lischka, ki ga je isto sodišče obtožilo v petek, je odgovoren, pravi odvetnik Klarsteld, za deportirani e nad 56 tisoč Židov v nemška tabori• šča ■ Ceiss obsojen zaradi nacističnega pozdrava na Kapplerjevem groba
K
>\ i :Sil
Prisrčno snidenje med jugoslovanskim predsednikom Titom in alžirskim voditeljem Bumedienom pred vrhom neuvrščenih v Beogradu
tiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiaHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiijuiiiiiHiitiiiiiiiiiiiimiMiiiiniiiMinimiiMiHiiiiMmuMiiiiiHiiiHiiim«
Z BRUSELJSKEGA ZASEDANJA FINANČNIH MINISTROV
Evropski gospodarski skupnosti zagotoviti nov denarni sistem
Minister Pandolfi pozitivno ocenil zasedanje, ker prevladujejo italijanski in britanski predlogi
BRUSELJ — Uresničitev novega evropskega denarnega sistema je bila glavna tema včerajšnjega bruseljskega zasedanja finančnih ministrov devetih članic Evropske gospodarske skupnosti. Sistem so v grobih smernicah nakazali že na evropskem vrhu v Bremenu, včeraj pa so predvsem razpravljali o evropski računski enoti, ki naj bi služila predvsem kot katalizator v tes-nejšir odnosih med evropskimi valutami, da bodo lahko denarni odbor in guvernerji osrednjih bank laže opravljali svoje delo. Prav ti
niiilllimillllllllllllllllillllllllillllllliliiliiiiiilliiMillll
ALI BO USPELA?
18-letna Patrizia Lecchl bo zastopala Italijo na tekmovanju lepotic v Tokiu
(Telefoto ANSA)
denarni organizmi bodo na prihod njih srečanjih septembra in oktobra sestavili načrt novega evropskega denarnega sistema, ki ga bo odobril evropski svet v Bruslju 4. in 5. decembra in bo stopil v veljavo januarja 1979.
Na včerajšnjem zasedanju sta ponovno prišli do izraza različni stališči o reševanju denarnega problema. Zvezna republika Nemčija in druge «trdnejše» države zagovarjajo prosto nihanje valut za največ
2,25	odstotka. Italija in Velika Britanija pa hočeta osrednje določevanje denarne paritete na podlagi računske enote, da bi vsaka evropska valuta imela jasno določeno razmerje do vseh ostalih valut EGS.
Če upoštevamo izjave italijanskega zakladnega ministra Pandolfija, je bilo srečanje «konstruktivno», saj «so vsi pokazali razpoložljivost in niso vztrajali na dogmatičnih stališčih*. Bodoči evropski denarni sistem bo verjetno upošteval predloge Italije in Velike Britanije, saj ne bo upošteval «dvostranskih paritet*, temveč osrednje tečaje, ki jih bodo navajali v evropski enoti.
Minister Pandolfi je nato pozitivno Ocenil irski predlog o «vzpored-nih študijah, ki naj gospodarsko šibkejšim državam omogočijo izhod iz krize*, saj le vzporednost z reševanjem denarnih problemov predstavlja edino jamstvo, da se uresničijo obveze evropskega vrha v Bremenu. Glede druge točke včerajšnjega dnevnega reda o skupni gospodarski in družbeni strategiji je Pandolfi izjavil, da so vpisali v zaključni dokument italijansko obvezo, sprejeto na bonskem vrhu, da bp leta 1979 povečala za 1,5 odstotka svojo gospodarsko rast v primerjavi z letom 1978.
Med drugim so na včerajšnjem zasedanju proučili tudi smernice bonskega vrha zahodnih industrijskih držav. Ob tem problemu se je Pandolfi dotaknil norm o posojilih EGS Italiji na podlagi določil za srednjeročna posojila, ki pa se nanašajo samo na leto 1978 in jih bodo za prihodnje leto šele določili jeseni, zato je vsak strah preuranjen. Gle-
de italijanskega položaja je minister Pandolfi povsem nepričakovano izrazil zadovoljstvo nad davčnim prilivom, ki s samoobdavčitvijo v juniju dokazuje, da se zmanjšujejo davčne utaje. Neomajno pa je molčal na vprašanja o podrobnostih načrta za sanacijo italijanskega gospodarstva, ki ga bo vlada v kratkem predložila strankam večine. O-mejil se je le na izjavo, da bo glavna tema vladnega načrta krčenje mezdnih izboljšav pri obnovi delovnih pogodb. Italija bo morala med drugim predložiti svoj razvojni načrt evropski komisiji pred 30. septembrom. (voc)
MODENA — V hudi prometni nesreči pri Spilimbergu v bližini Mo-dene so tri osebe izgubile življenje. Avtomobil alfa romeo, v katerem so bile štiri osebe se je zaletel v prikolico nasproti vozečega tovornjaka. 38-letni Giovanni Pozzato, 17-letni Maurizio Scanin in Ki letnj Daniele Bellan so bili na mestu mrtvi, medtem ko je bil 35-letni Trentino Moschiati sprejet v bolnišnico s pridržano prognozo.
K6LN — Kolnsko sodišče je sporočilo, da je obtožilo bivšega poveljnika gestapa v Franciji Herberta Hagna in bivšega nacističnega podčastnika Ernsta Heinrichsohna, zaradi sodelovanja pri umorih. Gre za eno od posledic obtožbe Kurta Li-schke, bivšega šefa gestapa v Parizu, ki ga je v petek obtožilo isto sodišče. Vsi trije so sodelovali med drugo svetovno vojno pri deportaciji francoskih Židov v nemška koncentracijska taborišča. Za časa vojne so nacisti odpeljali v koncentracijska taborišča nad 73 tisoč francoskih Židov, od katerih je velika večina umrla v plinskih celicah taborišč v Auschwitzu in Majdanku.
Hagen, ki trenutno vodi neko podjetje v Porenju, je bil najprej pomočnik šefa gestapa generala Ober-ga, nato pa je to odgovornost prevzel sam in se je med vsem časom svojega bivanja v Franciji aktivno ukvarjal z deportacijo Židov. Hein-richsohn, ki je trenutno odvetnik v Biirgstadtu, pa je bil odgovoren za brezhibno delovanje transportov.
Oba zločinca sta na svoji včerajšnji tiskovni konferenci zavrnila, kot je bilo pričakovati, sleherno odgovornost. Bila sta namreč v dobri veri, trdita, saj sta mislila, da bodo Žide v Nemčiji zaposlili v delovnih akcijah. Še dobro, da se nacista nista izgovarjala, češ da sta bila prepričana, da gredo Židje v Nemčijo na letovanje.
Nacistični vojni zločinec Kurt Lischka, ki mu je nemško sodišče v petek pripisalo odgovornost za smrt približno 33 tisoč francoskih Židov, naj bi bil odgovoren še za tragični konec nadaljnjih 23.000 Židov. Tako trdi odvetnik Serge Klarsfeld, predsednik organizacije, ki si prizadeva, da bi oblasti kaznovale nacistične zločince, ki so med drugo svetovno vojno delovali v Franciji. Klarsfeld se sklicuje na kronološke podatke o številu iz Francije deportiranih Židov. Iz teh podatkov jasno izhaja, da so nacisti v obdobju, ki gre od novembra 1940 do novembra 1943, se pravi v času, ko je bil Lischka šef nacistične policije v Franciji, koncentrirali v Drancyju, severno od Pariza 55.970 francoskih Židov, ki so jih potem deportirali v koncentracijski taborišči Auschwitz in Maj-danak, od koder se niso več vrnili.
Kurt Lischka pa ni, poleg raznih Oberhauserjev, Druschkejev, Wag-nerjev edini nacistični zločinec, ki je dočakal stara leta in čas upokojitve. Nizozemski časopisi so prav te dni sprožili vprašanje vojnega zločinca Wilhelma Aloysa Bosa, ki že devet let prejema pokojnino od nizozemske vlade. Bos, ki itna sedaj 74 Tet,'živi v zahodnonemškem mestu Hattingen, kamor se je zatekel nekaj pred marcem 1949, se pravi nekaj dni preden bi ga nizozemsko sodišče v Assenu obsodilo na smrt zaradi vojnih zločinov. Od takrat je vedno bil na seznamu zločincev, ki jih je nizozemska vlada iskala. Se-
Iz tehničnih razlogov danes odpade podlistek. Bralce prosimo za razumevanje.
daj, potem ko je nizozemsko časopisje sprožilo njegovo vprašanje, proučuje vlada v Haagu možnost, da bi zahtevalo od Zvezne republike Nemčije njegovo izročitev.
Wilhelm Bos je med drugo svetovno vojno delal za nemško službo za nadzorstvo nad delom ter je odgovoren za celo vrsto deportacij nizozemskih državljanov. Nekaj časa je bil tudi nadzornik v koncentracijskem taborišču «Erica» v kraju Om-men pri nemški meji. Bosa so izsledili v Hattingenu nekateri nizozemski časnikarji, nizozemske oblasti pa o njem, kljub temu da je živel v gostoljubni ZRN pod svojim pravim imenom, niso vedele nič. Pred dobrim mesecem je prišlo do podobnega primera, ko je nemška policija aretirala nizozemskega vojnega zločinca Suerta Bruinsa, za katerega je Haag prav tako zahteval od Bonna izročitev.
Ko smo že pri vojnih zločincih naj omenimo še, da je sodišče v Liine-burgu obsodilo na skoraj 10.000 mark denarne kazni (približno 4 milijone lir) bivšega časnikarja Ed garja Geissa, ki je februarja na grobu bivšega nacističnega esesov-skega polkovnika Herberta Kappler-ja, ki je lani sredi avgusta pobegnil iz rimske vojaške bolnišnice .Celio, pozdravljal z nacističnim pozdra-
vom. Sodišče je zavrnilo to*1» Geissovih zagovornikov, češ 03 -časnikar, bivši član nemške
macht, dvignil roko v nacistični Pj zdrav spontano, saj je bil to to1 ni pozdrav v nacistični vojski. 1
V Indiji utonilo štirideset oseb
NEW DELHI - Indijska tiskaj agencija «PTI» sporoča, da je vc®‘j utonilo štirideset oseb pri bredoč ( neke ladje na narasli reki RarL| zvezni državi Utar Pradeš, dvaP potnikov pa se je rešilo.
Dora Moroni bo morda preživela
RIM — Mlada pevka Dora
O*
ganizem vzdržal težko preiz
več tedenske, morda mesečne -vesti. To je diagnoza včerajsnF,
bo lahko preživela, če bo nje^jj
3$
kompjuterskega pregleda možf?®' ^ ki je med drugim potrdil sum, bo Dora Moroni taka, kot j« ^ prej, saj sta udarec in čas do ®Pj. jema v bolnišnico nepopravljiv® r zadela številne možganske cen«*
<4*
iiiiHiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimtiiiiiiiinll■mllmmllltl■|l|■|||ll,litimi,ifiiimii,mmi,n,
PRVIČ PO VOJNI ZDRKNIL POD 200 JENOV
Hud padec dolarja na svetovnem trgu
Oslabitev lire nasproti vsem pomembnejšim valeti
RIM — Na mednarodnih denarnih trgih je prišlo do ponovnega pretresa, ki potrjuje krhkost valutnega ravnovesja na svetovnem monetarnem tržišču, vse 'preveč izpostavljen muhastemu nihanju ameriškega dolarja. Izvedenci si sploh zastavljajo vprašanje, koliko časa bo še dolar osnova za trgovske in finančne operacije v mednarodnem merilu.
Včeraj je tako rekoč na vseh celinah zdrknil do najnižje ravni v poslednjih dveh letih. V Rimu je padel na 841,50 lire (proti 845,45 v petek), v Frankfurtu na 2,0370 za-hodnonentške marke (2.0510) in v Parizu na 4,3925 (4,4365). Funt šter-ling je kotiral 1,9346 dolarja proti 1,9120 ob koncu minulega tedna, švicarski frank pa se je okrepil od 1.7920 (franka za dolar) na 1,7713.
Močan spodrsljaj ameriške valute je, kot rečeno, potegnil za sabo tudi italijansko liro, ki je tako izg, bila na vrednosti nasproti vsem pomembnejšim valutam. Zlasti še jr poslabšala kotacija lire nasproti švi carskemu franku, in sicer poprečno od 471,31 (lire za frank) v petek na 475,71 včeraj, švicarska valuta se ‘ je spričo tega v zadnjih mesecih okrr pila kar za 7,5 odst. nasproti lir. Funt šterling se je popravil za 0,8
■iiiiiimm l■lll■l■■<■l■l■■■llll■ ■ll■l■l■llllll iiiiiiiii     ....iiiiiiiiiiii 
POLITIČNI POLOŽAJ NA PORTUGALSKEM SE ZAOSTRUJE
IZVAJANJE NOVE AGRARNE REFORME VZROK ZA ODSTOP TREH MINISTROV
Ministri pripadajo sredinski stranki CDS, ki ne namerava izstopiti iz vladne večine
LIZBONA — Portugalski se obe ta noya vladna kriza? Vprašanje je postalo zelo aktualno, potem ko je včeraj Socialno demokratski center (CDS), ki s socialistično stranko sestavlja vladno večino, napovedal odstop ' svojih treh ministrov. Kot je znano, je ta stranka že pred časom zahtevala odstop neodvisnega ministra za kmetijstvo Saiasa, ki je bil
iiiiniiniiiiiiiiiiHiiiaiiiHiHMHiiiiiffiiiiitiiiiiMiMiiiiintiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniaiiiiiiiiiiiiiainiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiHuiiiiHiitfiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiHiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiMmiiiiiiiiim
SREČEN KONEC PETKOVE UGRABITVE NA SARDINIJI
Izpuščen na svobndn pn pomoti ugrabljeni mladenič
OLBIA (Sassari) — Srečno se je I Na dvorišču vile so jih presenetili zaključila nenavadna ugrabitev 26- roparji, ki so onesposobili ženski in letnega Giampietra Arbe, ki so ga | odpeljali Arbo s seboj. Policijo je o
reparji po naključju zamenjali z petičnim francoskim inženirjem. 64-let-nim Georgejem Louriejem. Roparji so fanta po 26-urnem priporu izpu stili.
V petek zvečer je Arha pospremil francoski prijateljici Marie Sollettier in njeno 20-letno hčerko Sabine na letališče, kjer naj bi počakali inženirja Lourieja. Ker je imelo letalo, s katerim bi moral Francoz prispeti, dveumo zamudo, se je trojica vrnila v vilo, kjer preživlja počitnice.
dogodku nemudoma obvestil inženir Lourie, ki se je medtem s taksijem pripeljal z letališča. Preiskovalcem se je takoj porodil sum, da je pri ugrabitvi prišlo do pomote, saj je Arba nepremožen.
Takoj Po izpustitvi so raziskovalci zaslišali Arbo, ki je mimo in do potankosti odgovarjal na vprašanja stotnika Murgie in dr. Deiane, funkcionarja kvesture iz Nuora. Ni pa hotel odgovoriti na vprašanje glede njegovega odnosa do 20-letne Sabine.
Vsekakor ni sedaj nobenega dvoma, da sta mlada zaročena. Takoj po u-grabitvi bila taka namigovanja demantirana, češ, da je Giampietro Arba navaden «play boy». Obenem je bilo objavljeno v časopisju, da je mladenič zraven tega še brezposeln in propadel filmski igralec. Preiskovalci in sam Arba so izjavili, da je prav širjenje teh vesti pospešilo, da so roparji kmalu opazili pomoto in mladeniča izpustili.
Po srečnem zaključku ugrabitve je inženir Lourie izjavil, da so podatke, ki s0 bili objavljeni v časopisju, o osebnem življenju- Arha, neresnični in
da je bil namen teh objav fantova čimprešnja izpustitev. Obenem je dodal, da je fant pošten in velik družinski prijatelj. Izjave Francoza je potrdil sam Arba, ki je povedal, da nikoli ni bil brezposeln ter se nikoli ni ukvarjal s filmom. Primer Giampietra Arbe spominja na ugrabitev visokokvalificiranega belgijskega delavca Alphonsa Helsena, do katere je prišlo 4. aprila 1976. Ugrabitelji so bili namreč prepričani, da imajo v rokah industrijca T udovica Philsena.
Roparji so uvideli pomoto in, kot v sedanjem primem, belgijskega delavca izpustili, (ic)
obtožen, da podpira interese komunistične stranke.	v
Polemika v tem smislu traja že dalj časa in sicer že od takrat, ko je Soaresova vlada odobrila novo agrarno reformo, kateri so nasprotovali konservativni in desničarski krogi. V nekaterih pokrajinah je a-grarna reforma, ki jo mnogi imajo za pomembno pridobitev portugalske revolucije, povzročila hude nerede in val negodovanja predvsem med veleposestniki. Konservativni krogi so že od vsega začetka žolčno napadali ministra za kmetijstvo, glasnik obtožb na račun Saiasa pa je v zadnjih mesecih postal Social no demokratski center, ki je večkrat zahteval njegov odstop. Pred dnevi je voditelj CDS Freitas Do Amaral prvič zagrozil odstop stranke iz vladne večine, včeraj pa je CDS sklenil odstop svojih ministrov, kar pa, kot pravi uradno sporočilo, še ne pomeni izstopa iz vladne večine. CDS v bistvu zahteva, naj Soaresova vlada zamenja ministra za kmetijstvo in naj ponovno prouči izvajanje agrarne reforme.
Po izrednem zasedanju portugalske vlade je ministrski predsednik sprejel odstope treh ministrov, ni pa napovedal, kakšna bo prihodnost njegove vlade. Vprašanje je sedaj, ali bo Soaresova stranka nadaljevala zavezništvo s CDS, ali pa se bo
odločila za novo vladno večino, „i bi vključevala tudi komuniste. V prvem primeru bi moral Soares nadomestiti ministra za kmetijstvo, kar pa gotovo bi pomenilo popuščanje na račun konservativnih sil. Obstaja pa tudi tretja pot predčasnih Volitev, ki pa je v sedanjem političnem trenutku zelo malo verjetna.
Položaj je torej še precej nejasen, saj so včeraj tako komunisti kot socialdemokrati pozdravili odstop ministrov CDS, izrazili pa co nasprotovanje predčasnim volitvam. Obe stranki zahtevata vstop v vladno večino in sicer z različnimi motivacijami. Komunisti zahtevajo, levičarsko vlado, socialdemokrati pa centristično koalicijo brez vsakršnega sodelovanja Cunhalove partije, V večernih urah se je ministrski predsednik sestal s predsednikom republike Eanesom, nato pa se je sestala vodstvo socialistične stranke, ki bo verjetno odločalo o usodi Soaresove vlade.
Medtem pa se je kljub ostrim protestom portugalske demokratične javnosti vrnil v Lizbono zadnji voditelj fašističnega režima admiral Thomaz, ki je bil po revoluciji izgnan v Brazilijo. Bivšemu fašističnemu predsedniku so dovolili vrnitev na Portugalsko, «ker proti njemu ni v teku nobena sodna obravnava*. (st)
odst, (od 1617,54 na 1630,70), {K coski frank za 0.6 odst. (od 1 V, na 191,76) jn zahodnonemška n,3i> za 0,5 odst. (od 411,31 na 413,35 “r .
Do padca dolarja je prišlo Je, kaj dni po vrhunskih zasedanjih ■. vetih držav članic EGS v BremnU ^ sedmih zahodnih industrializiranih žav v Bonnu, Iti sta zbudila v * spodarskih krogih dokajšnji opt*1111 j. glede možnosti sklenitve medna ^ nega sporazuma, s katerim naj preprečili, da neprestano nihanj« - j larja negativno učinkuje na >'aZ ti gospodarstva v posameznih, z šibkejših držav. V resnici doka®^.
prigode ameriškega dolarja, da ,} prizadevanja za utrditev paritet®^ mehanizma zahtevala mnogo več
prizadevanja za utrditev pai
in truda, kakor je bilo predvtof^ na bremenskem in bonskem vrh •
Ošibitvi dolarja so botrovali Pr'L-stveno trije dejavniki: napove® P trolejskih izvoznikov, da se n3,vj. kupčije v bodoče ne bodo več ®Je; jale zgolj na osnovi ameriške V,C(I zunanjetrgovinsko neravnovesje . ZDA. katerim ustrezna bilanca iz(ff zuje hud primanjkljaj, na eni ' ZRN in Japonsko, ki se nasP*®^ ponašata z dokajšnjim trgovi"5 ^ prebitkom, na drugi strani: i® ji njič razvrednotenje dolarja naSP‘,fj
jenu (prvič po drugi svetovni je včeraj dolar kotiral manj I10 J-jenov, točneje 199,10 proti 201,25 P1 šnji teden).
Padec dolarja je imel za PoS* gii tudi znatno podražitev zlata: c žlahtne kovine se namreč (ji blizu 200 dolarjev za unčo troj' ^ jg) g); bliža se torej višku iz 1. 19^'
i ZahodnonemškS1 reaktorjev
(Nadahemrne s 4 strani) ^
---------------------------------na)
popravili. Ta centrala je ena 1
bolj ponesrečenih central, s3’ ]/• jo v H letih, okdar obratuje- j. tridesetkrat blokirali. 90i)-me'j, vatni reaktor v Ohu, ki ie oe, maja dosegel polno obratov3^, so morali 15. maja ustaviti ^ niki so ugotovili, da central v več mestih »pušča*. Reaktor^o Obrigheimu z zmogljivostjo ja megavatov pa je v popravi'® ;C| če bo šlo vse prav, bo jj obratovati v avgustu. Ne h1, u pa se tehnikom pri pregledov3Ie
reaktorja, v Juelifchu,
kajti. jfif,
za komaj 15-megavatni re®\et ki so 'ga blokirali 13. ma.ia ^-5e je uhajala radioaktivna voda j|V drugače pa je s centralo v . }f tenveserju, ki so jo dokonča® y pred dvema letoma, a n's0 pir 1300-megavatnega reaktorja ^ gnali, ker ima podjetje sod®1 P ces z nekaterimi sosedi. jf
O težavah zahodnonemških ^
drskih central bi lahko še ■ ,ij rili in pisali, vendar menim0-^0 smo podali dovolj zgovorno 5 $ ki da misliti todi drugim *%(>■ le Nemcem. Če tehnično sP® jp nim in sistematičnim Nemcem-,^ vrh tega ne varčujejo s sre®* ^ jedrski reaktorji delajo tolik® ^ žav. pomeni, da smo na te®1 pj dročju še daleč od tega. 1 se lahko brezskrbna pog®3 grutftjo jctk;Ui .catval...
I