JUTRA
Preokret na indijski konferenci
ANGLEŠKA VLADA SPREJELA GANDHIJEVO STALIŠČE.
K novi orijentaciji
Pod naslovom »Začetek novega strankarskega grupiranja v Jugoslaviji« je praški »Narodni Večernik« (večerna izdaja dr. Kramarevih »Narodnih Listov«!) objavil te dni zanimiv članek uglednega češkega publicista Jaroslava Urbana, v katerem pravi ined drugim:
Sodbe o režimu in o nedeljskih volitvah v Jugoslaviji so lahko različne, razumno in bratsko pa ie, ako skrb za to prepustimo jugoslovenskemu narodu, ki se ga stvar tiče.
Napačno bi pa bilo, ako bi trezno in objektivno ne opazovali, kako se tam dogodki razvijajo, ali pa, ako bi si od kogarkoli dali davati na oči pobarvana stekla.
Ako tako mirno gledamo na dogodke, se moramo-ustaviti pri pojavu, ki je za sedanjost in v glavnem za bodoč nost mnogo važnejši nego vprašanje, kako dolgo se bo obdržal sedanji režim z narodno skupščino. Gre za usodo bivših strank, ki sicer formalno že od 1. 1929. ne obstojajo, kojih mnogi voditelji pa. oniraioč se na svojo popularnost. ne morejo pozabiti prej šnjih strankarskih nasprotij in še vedno upajo, da se bodo Po likvidaciji da našnjega stanja povrnile zopet njihove Stranke v prejšnji obliki in moči.
Ali bo to mogoče? Dogodki zadnjih rnesecev in dni dovoljujejo upraviče ne dvome. Ni mnrroče prezreti dejstva, da ie med kandidati na listi sodobnega režima, torej odločnega nasnrotnika !>rejšniih strankarskih formacij bilo n Dr. 147 pristašev bivše SDS. 164 pristašev biv^e Raičeve stranke. 272 Pristašev bivše Davidovi^ve demo kratske stranke, več sto bivših radikalov in zastonniki tudi raznih drugih bivših strank. Med njimi so bili unJed ni prvaki in organIzatorni delavci strank. Značilno je, da od 1312 kandidatov na Živkov'čevi listi samo ,rl (to-rei 4%) i.i bil ponrej prj nobeni stranki Tudi ne smemo zapirati oči pred cH stvom, da je kandidiralo 265 bivših Poslancev in 374 oseb. ki so že pri raznih nreišnjih volitvah kandidirali za razne bivše stranke, torej vsega skupki skoro polovica vseh sedanjih kandidatov.
Te številke so inson dokaz preloma 'n pregrunariie. Takšen prelom v vodilnih vrstah ne more ostati brez nnliva na bodoče oblikovanje strank, .ko bodo bivši voditelji strank, ki so ■lih zapustili rinltnrTednejši sodelavci lotoii obnavllati svnlo stranke na nrej-Snjili idejnih in takfčnih temeluh. bodo našli nroti sebi velik del prejšnjih generalov.
bi Široke mase volilcev? Udeležbo n nedeljskih volitvah še potnnožuje
•j°vratka k temu kar ie bilo ?ni ven* ne morrmo biti kaknr nesnam^tnl da*0^' ^‘i ^	kdo	nrepričnfl
jji s’ ie vlada prištela kar 1 in poi mina glasov, ako se istočasno objav-
LONDON, 17. novembra. Na konferenci »okrogle mize« je prišlo do nenadnega preokreta. Dočim so včeraj še vsa znamenja govorila za to, da bo indijska konferenca končala z neuspehom, so se prilike tekom današnjega dopoldneva pre-okrenile tako, da o uspehu ni več dvoma. Angleška vlada se je po daljših posvetovanjih v kabinetu odločila, sprejeti Gandtiifevo stališče, to se pravi, da prepusti reševanje problemov indijskih manjšin bodočim indijskim ustavodajnim činl-teljem.
S tem je odstranjena glavna ovira za indijsko ustavo. Zastopniki indijskih
manjšin so na ta način ob dosedajno zaščito s strani angeške vlade, in jim ni preostalo nič drugega, nego da so se pridružili stališču večine in izjavili svojo pripravnost za sodelovanje.
To pomeni velik korak k razčiščenju indijskega vprašanja, dočim pa manjšinski problem še ni rešen.
GANDHI ODPOTUJE 21. T. M. IZ LONDONA.
LONDON, 17. novembra. Gandhi namerava 21. t. m. odpotovati iz Londona. Obiskal bo Švico in se nato vkrcal na ladjo v Genovi.
Grandi v Washingtonu
POSVETOVANJA S HOOVROM.
VVASHINGTON, 17. novembra. Italijanski zunanji minister Grandi je bil danes sprejet od predsednika Hoovra v Beli hiši In je imel z njim daljši razgovor. Popoldne se prično oiiciieliu posvetovanja.
Grandi je imel po sprejemu govor, v katerem je dejal, da so v Italiji smatrali
L:.valovo potovanje kot pričetek akcije, ki naj celemu svetu prinese olajšanje. Interesi držav so medsebojno tako prepleteni, da se nesreča ene držate ne mote spremeniti v srečo druge. Italija se nikdar ni odrekla temu naziranju In hoče enakovredno sodelovati na obnovi sveta.
mam""
Kako bo preprečena katastrofa
PARIZ, 17. novembra. Predsednik zborničnega odseka za zunanjo trgovino Clemente! je imel velik govor o svetovni gospodarski krizi, njenih vzrokih in njeni odstranitvi. Dejal je med drmgim, da morajo Anglija, Nemčija, Francija in Zedinjene države prevzeti nalogo, da rešijo svet pred katastrofo. Eden prvih po-gojev za rešitev krize je moralična, ma-terijalna, gospodarska in politična razorožitev narodov. V drugi vrsti morajo ' ti odstranjene vse ovire svobodne iz-blasra. Končno je izjavil Clemen* tel da se bo Evropa morala odločiti ali za kontinentalno ali regionalno carinsko unijo.
Mandžurija ne bo cesarstvo?
TOKIO, 17. novembra. Bivši kitajski cesar Šuan-Tung, ki so ga Japonci določili za cesarja neodvisne Mandžurije, je moral z ozirom na morebitno vojno nevarnost Mukden zapustiti in se je vrnil v Port Artur. Njegov odhod iz Mifkdena smatrajo mnogi za dokaz, da so Japonci opustili svoj načrt za samostojno cesar-stv Mandžurije.
SNOWDEN ZOPET OBOLEL.
LONDON, 17. novembra. Bivši finančni minister, sedaj čuvar lordskega tajnega pečata Filip Snovvden, ki je šele začetkom tega leta okreval po daljši bolehni, je zopet obolel na močnem prehladu in mora ostati v postelji.
PRED RAZPUSTOM GRŠKEGA PARLAMENTA?
ATENE, 17. novembra. Atenska vlada namerava po zadnjih vesteh razpustiti parlament in razpisati nove volitve, ako ne bo opozicija prenehala s svojo gonjo, ki jo vodi proti zasilnemu posojilu. Zadnjo soboto je prišlo do prave panike, ker so se razširile vesti, da se bo vrednost bankovcem, ki so v obtoku, znižala za polovico. Ljudje so navalili na trgovine in začeli nakupovati, trgovci pa niso hoteli sprejemati papirnatega denarja. Ce lo sprevodniki cestne železnice in avtobusov niso hoteli menjavati papirnatega drobiža. Vlada je pokrenila primerne korake, kar pa še ni iztreznilo in pomirilo prebivalstva.
Popis prebivalstva na Poljskem.
VARŠAVA, 17. novembra. Popis prebivalstva na Poljskem se bo vršil 9. decembra t. 1. Prvi popis je bil leta 1921.
Koliko je katoliške dece v Beogradu?
BEOGRAD. 17. novembra. Po zadnji statistiki je v beograjskih šolah vp sanih 1556 katoliških otrok napram 1416 lansko leto.
BENETKE KUPILE STARODAVNO PALAČO.
BENETKE, 17. novembra. Eno najlepših in umetniškozgodovinsko najpomemb nejših palač, Palazzo Rezzonico. ki je že delj časa bila na prodaj in ki ji je grozil razpad, je kupila beneška občina, palači jfc svoj čas prenočeval avstrijski ccsar Jožef II. in je v njej umrl veliki :ški pesnik Robert Browning. Iz e bodo namravili velik muzej.
Iz zdravniške službe.
Za pristava Doma narodnega zdrav ja v Murski Soboti je imenovan g. dr. Jože P e č a n. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je vpisan zdravnik mariborske splošne bolnišnice g. dr. Branko Lukman.
Novi grobovi.
V splošni bolnišnici je preminula 76-letna Ana Klabusova, vdova železničarja. Pokopljejo jo jutri. — Na ošpicah pa je umrla 2 in polletna hčerkica skladiščnika Marica Predanova v Wolfovi ulici.
Ponarejevalci denarja — izročeni so* dlšču.
Vse izvira iz stare zapuščine mojstra Potočnika. Dolgotrajna preiskava pod vodstvom nadkomisarja g. Zet-koviča je imela popoln uspeh. Ni pa cela stvar tako nevarna, šlo je predvsem za to, da izvabijo od lahkovernih ljudi denar. Danes je policija izročila sedem osumljencev ponarejanja denarja sodišču, ki bo ves obtožni materijal priključilo obtožnici zoper Rupnika, zoper katerega bi se morala vršiti obravnava 20. tm., pa je preložena na poznejši čas. V afero je zaple-enih nekaj nedolžnih ljudi, ki so jih osumljenci preslepili in ogoljufali.
Sam se je prijavil.
Včeraj je prišel na policijo 241etnl delavec Franc R. iz Pobrežja in izpovedal, da je on tisti, ki je pred dnevi napadel hlapca Beka, o katerem napadu smo poročali. Franc R. je izpovedal popolnoma nasprotno ko Bek in bo šele sodišče razčistilo stvar.
Slaba vzgoja.
Zadnje čase je prišlo v roke policije vedno več prijav o tatvinah različnih naprav in orodja po avtomobilih. Konč no pa je prišla policija na sled storilcem, ki so sami šoloobvezni otroci. Pokradene stvari so prodajali in za denar kupovali cigarete in cukerčke. Stariši otrok bodo odgovarjali za njihove vragolije.
Za brezposelne.
Pri mariborski borzi deiia dobijo delo: hlapci, 1 majar. 1 poročen hlapec, 1 pastar, 4 čevljarji, 2 krojača, 1 kolar In več vajencev (mizarske, kolarske, kovaške, mesarske, slaščičarske In pekovske obrti); dalje 8 kmečkih dekel, 1 kmečka gospodinja, 1 strojna pletilja, 2 plačilni natakarici, 7 kuharic, 2 sobarici V privatne hiše, 9 služkinj v privatne hiše, 2 služkinji v gostilničarsko kuhinjo, 2 postrežnici, 1 perica, 1 ribarlca, 2 tovarniški delavki in 2 šiviljski, 2 modistovskf, 2 pletiljski ter 1 trgovska vajenka.
Nesrečna ljubezen.
V zadevi misteriioznega skoka z državnega mostu v Dravo je policija sinoči pozno zvečer ugotovila identiteto nesrečneža. 24letnl urarski pomočnik Fmerik O o I o b Iz Maribora Je skočil v vodo v samomorilnem namenu in utonil. Vzrok je baje nesrečna ljubezen. Nekaj časa pred usodnim trenutkom je še sedel s svojimi znanci v kavarni in bil zelo potrt. Trupla nesrečnega Oolobn Še nlco našli.
ljajo podrobni rezultati po okrajih in voliščih, tako d n ie kontrola v polnem obsegu možna. Da bi se obdržala kontinuiteta v stranVnrskem statusu ciuo, se je vodila mrzlična agitacija za abstinenco. Pa <V tudi jemljemo v ozir vse, kar se očita s strani opozicije, pritisk na državne nameščence iti Odvisne ljudi, je vendar široko razprede-
na abstinenčna propaganda vse to izenačila. In vendar je narod po svoji veliki večini izrdkel svojo jasno, besedo.
Vse to je važen in zgovoren simptom razkroja starih strank v Jugoslaviji. Ni s tem rečeno, da voditelji teh strank ne bodo nikdar več igrali veli-k« idoge v bodočem političnen !n dr-
žavnem življenju Jugoslavije. Možno je, da se bodo uveljavili celo na čelu mnogo močnejših skupin nego poprej. Trezen in objektiven pogled na gola dejstva na nam kaže, da strankarska razporedba v .tugosiavlil že sedaj prehaja preko važne etape razvoja, ki Je usmerjen k novii« oblikam, k novi 1 orlie^.tncljl.
fostnln« plačana v
Marmontu
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 262 Maribor, torek 17. novembra 1931
			
izhaja razun nedelje m praznikov vsak dan Račun pri poStnam čik. zav, v Ljubljani it. 11.400 Valja mesečno preieman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na	ob 16. ur dom pa 12 Din	Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455	Uredništvo in uprava: Maribor. Aleksandrova cesta št. 13 Oglati po Urifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica St. 4
Mariborski in dneoni drobiž
Še k zidanja magdalenske šole
Mnenje varčevalca.
Mariborski »šolski škandal«, ki je bi! že več let kroničen, se bliža svojemu koncu. Odbor dela z vso paro, da čim prej realizira jubilejni sklep Mestne hranilnice. Slišali smo že razna mnenja in določeno je tudi zemljišče, ki se ga bo ob prvi pomladi že !oti'a delavčeva lopata. Čez leto dni smemo torej pričako vati že otvoritve novega hrama učenosti.
Kakor je milijonska gesta Mestne hranilnice iz stališča mestnega davkoplačevalca in varčevalca simpatična, tako se nam vendar zdi, da smo mnogo, mnogo zamudili. Vsiljuje se mi vprašanje, ali bomo ob današnjih razmerah, ki stoje v čnamenju splošne štednje, mogii zidati šolo, ki odgovarja sodobnim potrebam? Slišal sem zabavljanja o moderni šoli v Rušah, češ marsikaj bi lahko bilo enostavnejše in — cenejše. Tudi ob čitanju nekega dobromislečega mnenja glede naše šole je neka odločilna oseba odkimala: »Ni misliti na stvari, ki smo jih lahko pogrešali celo v boljših časih!« Torej bo najbrž kot nekdaj v starih časih: »Stoji učilna zidana, pred njo je stara labiana...«
Res je, da živimo v dobi neobhodno potrebnega varčevanja, ker viri dohodkov pač ne tečejo več tako, kakor so pred leti, ko še ni bilo gospodarske krize. Denarja je bilo v izobilju, gradbena podjetnost na višku, na vse mogoče in nemogoče »akcije« smo takrat mislili, le prepotrebna šola za desni breg je bila večletno sporno jabolko med mestom in okolico. Ce bi se takrat namesto »pogajanj« pognali z istim elanom na delo, bi danes imeli moderno šolo, o kakšni sedaj baje nihče niti sanjati ne upa... Neizprosen poziv štednje odvrača od vseh »neobičajnih« izdatkov in tej »špartanski skromnosti« se bodo baje morale podrediti vse zahteve šolnikov, zdravnikov in »stetov. Glavno načelo v današnjih časih naj bo: »Samo kar je najnujnejše in mogoče v okviru predvidene vsote!«
Vsi resnični prijatelji šolstva in naše mladine bodo tako stališče odločno zavrnili! Tudi najtrdnejši pristaš štednje bo po lastni razsodnosti moral uvideti, da šola kot žarišče izobrazbe ne more biti kasarna v stilu zgradb preteklih desetletij. Kaj rado se imenuje število 16 učnih sob, ne slišimo pa o drugih nujnih prostorih, ki so za moderno šolo izredno .važni. Četudi vpoštevamo gornje število učilnic in še toliko drugih prostorov, ne izvzemši kopališča v kletnih prostorih, bo poslopje ob Frankopanov! ulici silno utesnjeno. Saj ima šola v Rušah z 8 razredi na. razpolago večjo parcelo! Morda se že tu pričenja z varčevanjem?!
Mislim, da je edino pravilno stališče onih činiteljev, ki se zavedajo, da bo magdalenska šola najvažnejše poslopje, kar jih je bilo v Mariboru zidanih v povojni dobi! Zato bo treba resno razmišljati o nujni potrebi šole, ki bo v vsakem oziru odgovarjala sodobnim vzgojnim zahtevam. Ako je res, da je mladina bodočnost naroda, potem je narod dolžan doprinesti za mladino — če je treba — tudi žrtve. Nikdar in nikakor pa ni na mestu okrnitev intencij one ustanove, ki hoče z zgradbo nove šole postaviti mladini idealen hram kot spomenik, trdnejši od brona!
Himen.
V Racah sta se preteklo nedeljo poročila g. Anton Paumau, posestnik ip-predsednik podovske strelske družine, in gdč. Mari'a Slambergerjeva, hči posestnika iz Rač. Bi% srečno!
Igra narave.
Ravnatelj Player je v svojem lovišču ustrelil veverico, ki ima dva repa. Na-gačitelj Ziringer jo je nagačil ter je razstavljena v njegovem izložbenem oknu. Vsekakor redek pojav.
V zadevi poravnalnega postopanja
ia prisilno poravnavo tvrdke L. Ornik v Mariboru moramo pripomniti, da je tvrdka L. Ornik predlaigiala svojim upnikom sodno poravnavo za 100%. Poravnalno postopanje je v teku in se tvrdka se ni izvensodno poravnala z upniki, kakor je pomotoma javilo »Jutro«.
34 in pol milijona za javna dela
Gradbena akcija je za bodočo gradbe no sezono v Mariboru definitivno rešena. Finančno ministrstvo je odredilo, da se iz kalderminskega fonda votira znesek 12 milijonov, ki je že nabran. 13 milijonsko posojilo, ki se bo amortiziralo iz bodočih kaldrminskih dohodkov, pa je da la mestni občini Državna hipotekarna banka. Obenem so odobreni vsi načrti za zgradbo nove carinarnice in stano vanjske hiše carinskih uradnikov. Tudi kredit za zgradbo poslopja nove carinske pošte je zasiguran. Za tlakovanje cest bo porabila mestna občina v bodoči se zoni 5,700.000 dinarjev. V petem okraju pa bo zrastla nova osnovna šola, za katero je že zasiguran kredit 4 milijonov
Akademija Sokola v Stucencih
S 17. septembrom stopa Sokolstvo v novo dobo, v dobo proslave lOOletnice njega ustanovitelja dr. Miroslava Tyrša, katerega ideje so ne le preplavile Slovansko ozemlje, temveč se tudi Germani in Romani čudijo temu geniju.
V mariborski okolici je studenški Sokol prvi priredil v ta namen akademijo — v soboto, dne 14. novembra, ki je bila jako dobra in tudi od strani občinstva ja-co doforo obiskana.
V prvi vrsti moramo podčrtati dejstvo, da so Studenčani opustili bradljo in drog, ki sta že na vsaki akademiji obi čajna, in so se oprijeli konja in krogov. Na obeh orodjih se je odlikoval br. Ferš, ki je izvajal vaje z eleganco. Spored je obsegal 10 .točk in ga je otvorila ženska deca z vajami z venčki. Izvajane so bile dobro in efektno. Murnikov Carmen je moški naraščaj podal imenitno, vsak gib je bil dobro povdarjen, le tempo je bil nekoliko prehiter. Pri bolj počasnem tempu bi prišel vsak najmanjši gib bolje do izraza. Moška deca je prinesla z va jami s palicami precej živahnosti na oder, zlasti je d»ugi del s svojo pestrostjo jako dobro učinkoval. Ritmičen valček članic, krasna in za akademijo primerna sestava, je bil izvajan dobro, a videlo se je, da so nastopile novinke. Srčkano predstavo lutk je občinstvo prisrčno sprejelo. Videlo se je, kaj se da z malo deco vse ustvariti, če ima voditelj voljo in potrpljenje. Jako dobro, skoraj najboljše so nastopile gojenke z vajami na švedski klopi. Vaje so bile izva:ane do-kaj skladno i*n precizno. Sicer ž>e State vaje s tenis-reketami so ves spored zaključile z velikim učinkom.
Med odmorom je br. Lintner v krasnih besedah spregovoril občinstvu o Tyršu in njegovem Sokolstvu, povdarjajoč, da je Tyrš ogledalo, v katero gleda:o ne samo Slovani, temveč tudi drugi narodi. Po akademiji se je vršil prijeten družabni večer, ki je zaključil dolgotrajno in mučno delo. Priznanje zaslužijo br. vaditelji, ki so marsikatero uro žrtvovali za akademijo, katere uspeh je bil njih nagrada.	'	k v.
Našim naročnikom!
Te dni smo razposlali opomine vsem našim naročnikom, ki so z naročnino v zaostanku, in jih tem potom še enkrat prosimo, da nam označeni znesek čim prej plačajo in si s tem zasigurajo redno dostavljanje lista. Le onim, ki bodo ime li naročnino plačano, se bo list redno dostavljal, vsem drugim pa bomo žal primorani s 30. novembrom pošiljanje ustaviti.
Uprava »Večernika«
Iz Slov. Bistrice
Iz naše garnizije je bila premeščena
druga baterija prvega divizijona konjičke artilerije v Zagreb. S to baterijo sta odšla tudi poročnik gospod I. Lovrič in podporočnik g. Miloševič. Vsa baterija je odšla 14. t. m. zvečer s posebnim vla kom.
Tečaj Iz češčine bo v kratkem otvoril za vse člane Sokola br. starosta dr. J. Pučnik. Tečaj je v prvi vrsti namenjen onim, ki se bodo udeležili vsesokolskega zleta v Pragi.
V proslavo 1. decembra prireja slovenjebistriški Sokol dne 30. novembra telovadno akademijo. Nastopili bodo vsi oddelki in domača sokolska godba.
Stroj za sortiranje jabolk po dimenzijah je sestavil domačin g. Polanec, posestnik. Stroj je zelo enostaven in boljši kot prejšnji, ki ga je tudi izumil g. Polanec in smo o njem že poročali. Ta no vi stroj temelji na principu premikajočih se trakov in je zelo siguren. Stroj tehta 20 kg in je prav priročen.
Poročili so se pred kratkim: g. I. Lang in gia. Julijana RazborŠek. gostilničarka, ter g. Mandrovič, poročnik tuka:šnje garnizije in gdč. Tatjana Kolenc. Bilo sreč no!
Novice iz Ruš
Priprave za telovadno akademijo
Sokola Mariboraimatlca so v polnem teku. Ker je zanimanje za to vsakoletno elitno prireditev rastlo od leta do leta, jo je moral odbor že lani prestaviti v unionsko dvorano, kjer se vrši tudi letos. Letošnji spored bo lanskega gotovo še prekašal in bo v več točkah pokazal povsem nove smeri telesne vzgoje. Ker je bil lani naval skoraj prevelik, se je število vstopnic nekoliko omejilo. Vstopnice se dobe v trgovinah Bureš in Majer.
Volitve v Framu.
Da naše volišče ni doseglo 50%, je vzrok sarno ta, ker se je k Framu priključilo tudi občino Ranče, ki je zase da-la le 17%. štiri petine te občine gravi-tirajo na Slivnico, kamor hodro tudi v cerkev in kjer imajo občinsko pisarno Vrhutega ob slabem vremenu ni bi’o pričakovati, da bi iz Slivniškega Pohorja šli volit v oddaljeni Fram, ko še nekdaj niso šli niti v mnogo bližjo Slivnico. — Framska občina zase je pa dala 51% kljub temu, da mnogo volilcev-vini-čar.ev že dalj Časa ni več v Framu, a kakih 5, ki so prišli volit, ni bilo vpisa-nih. — Najbolje je odrezala občina Loka z 69.5%. med <emi zlasti P'anica, ki te dosegla 79%. Cast našim Planičapom, ki so že od nekdaj narodno najbolj zavedni'
Gledališki oder bralnega društva je priredil v nedeljo 15. t. m. na odru Sokolskega doma burko »Dobri vojak Švejk«. Že četrtič, odkar je dramatizirana, se je predvajala ta predstava v Rušah. Pa vkljub temu je bila tudi sedaj prav dobro obiskana. Je pa topot res tudi najbolje izpadla, — vseh 14 slik je sledilo točno druga za drugo, kar omogoči oder, ki je prostoren dovolj, da se more vsaka igra prosto razgibati, in pa scenerija, ki v zadnjem času postaja izredno popolna, včasih že skoro razkošna, kar pa seveda na drugi strani efekt igre podvigne. Režija je bila v dobrih rekah g. Zmaga Stanija in je igra v celoti izpadla brezhibno, saj je igral glavno vlogo Švejka naš Franjo Sornik, pa tudi vsi drugi igralci so svoje vloge podali prav dobro. Mogli smo pri tej predstavi prav dobro opaziti izredno lep napredek naših igralcev, odkar ima’o na lepem prostornem odru priliko se razvijati v gledališki umetnosti. Le na neko malenkost moramo topot opomniti. Motilo je, da so nekatere vloge bile zasedene po dve z isto osebo, in maske niso mogle napraviti novih oseb, kar je bilo zlasti pri nekaterih močno opaziti. Seveda pa celoti tudi to ni prav nič zmanjšalo do-vrešnosti. — Odmor je lepo popolnil orkester pod vodstvom spretnega dirigenta g. Črnka, tako, da nam je ta večer dal res lep užitek in smo vsem igralcem, kakor godbenikom, ki skrbijo za kulturni podvig našega kraja, prav hvaležni
nesrečnež obesil. V njem so kmalu spoznali 41Ietnega Konrada Luka-š a, ki je bil zaposlen v delavnicah državnih železnic kot mizar. Kaj je privedlo Lukasa do tega koraka, se ne ve. Predpoldne je še prišel na delo, bil pa je otožen in neprespan, ter mu je preddelavec svetoval, naj si vzame dopust in se pozdravi. Ob 11. uri dopoldne je zapustil delo in šel v Studence, kjer je popival v neki gostilni. Bil je videti zelo potrt in obupan. Sam je pripovedoval, da se bo še danes obesil, vendar pa ljudje niso vzeli njegovih izjav resno, ker je bil Lukaš nekoliko vinjen. Ob 15. uri je zapustil gostilno in odšel proti studenškemu gozdu, kjer je obračunal sam s svojo usodo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na studenško pokopališče in bo pogreb Lukasa jutri popoldne. Pokojnik zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke^v starosti od 7 do 12 let.
nesrečno ženo in otroci sočustvujejo vsi ki so ga poznali, saj je bil pokojni priden delavec in skrben oče.
Jr0I,2resa Zveze planinskih društev.
Na skupseini Zveze planinskih društev, ki je te dni zborovala v Zagrebu so bila sprejeta nova pravila. Za enkrat ostane sedež Zveze še v Ljub-
Sw°^lep,U 7rveze pa se ^hko pre-2' *udl v kako drugo mesto. Po n,ov,ht Pravil bo sklicala
KpAVm Jpmrres- v Mariboru, kjer se bodo vršile volitve nove uprave Po novih pravilih. Za sedanjo upra-
sednlka cr'Z/f t” Za .zvezne2a pred-
iianp 7 ; J 0 m i n š e k iz Ljub' Uane, za tajnika pa g. dr. Pretnar ?
Napredovanje v železniški službi HirpL-n” rccju ljubljanske železniške 7a	T	drufifimi	napredovali
za svetnike: Avgust Ludvik v Ljubljani. Alojzij Baša v Zidanem mostu, Karl ; v. Mariboru, Egon Tancig v Ljubljani, Anton Osvald v Celju in Ja* nez Leben v Mariboru
Jutri na cerkveni koncert!
društva01"'!1-ie ^ n°ncert Cecil>iinega Mater v 1? IZV*~ .R£ssini>v° »Štaba*
S« %££15 pri <•*
fJvSaCii0!,aJnl varietč spored v Velik) Kavarni - restavraciji Dancingu.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz fo-
ve« rr*ee, čr jo ; pijete S
ti-PhH rai na te§ce’ Iagodno milo iztrebljenje Črevesja. Zdravniki za srčne
bolezni so prišli do rezultata, da učinku-
obliLrfr^ , KVa<< V°da tudi pri težkih
Sin -S ^ s|£umo in brez vsake eprihke. »Franz-Josefova« grenčica se
karnah’ drog:erijah in spe'
cerijskih trgovinah.
Plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo
se vrši v petek, dne 20'. novembra t. ! ob 9. uri dopoldan v zbornični posveto valnici Beethovnova ulica št. 10/1. nadstropje. Na dnevnem redu je poleg naznanil predsedstva, konstituiranje zborničnih odsekov in volitev funkcijonarjev ter razprave o določbah novega obrtnega zakona glede nastopa in izvrševanja obrtov, o socijalno-političnih določbah novega obrtnega reda, o odredbah o zaščiti domačega cela in podjetnosti v novem obrtnem redu ter o našem gospodarskem položaju, o strokovnih organizacijah in položaju zbornic po novem obrtnem zakonu. V svrho pravilnega konstituiranja zbornice je udeležba na tej plenarni seji častna dolžnost vsakega zborničnega člana.
Zopet samomor.
Vccraj popoldne jc opazil v studenskem gozdu neki delavec na malem boru viseti nekega moškega. Vest se i'1 bila raznesla po Studencih in so ne-
i— v/mvivnviu m ou u~~	ui	ajii
kateri ljudje pohiteli na kraj, kjer se jez domačimi močmi.
mariborsko glečaližče
REPERT04.?,
Torek, 17. novembra ob 20. uri »Konec poti« ab. B.
Sreda, 18. novembra. Zaprto.
Četrtek, 19. novembra ob 20. uri »Kralj na Betajnovi«. Ab. C.
Zellerjev »Ptičar« na marib. odru. Po desetletnem presledku bo letos zopef premuera Zellerjeve klasične operete »Ptičar« v soboto, 21. t. m. Dejstvo, da je ta opereta, čeprav je že starejšega datuma, še danes na repertoarju vseh gleda*.isc in jo pojejo z nezmanjšanimi uspehi, priča o njeni priljubljenosti in umetniško visoki kvaliteti. Muzika te operete je nad vse melodijozna, dejanje pa bo izzva.o salve smeha. Dirigira L. Herzog, režira P. Rasberger. Nastopi ves operni ansambl, zbor, štatistarija in gledalski plesni zbor. Plesne točke je naštudiral A. Harastovič.
Iz gledališča. Prva ponovitev Cankarjeve močne drame »Kralj na Betajnovi«i ki je pri svoji premijeri dosegla popoln uspeh in je privabila mnogo občinstva, bo v četrtek, 19. t. m. za ab. C. — Za bližnji čas se pripravljata premijeri Gogoljeve groteskne komedije »Ženitev« v režiji H. Tomašiča ter Gorinškove mladinske spevoigre »Rdeča kapica« istota-ko v režiji H. Tomašiča.
Debevec In Kralj danes ne gostujeta Radi oboleiostl g. Kralja je gostovanj* obeh umetnikov,za danes odpovedano se bo igrala drama »Konec poti« danes
V M a r i b' o r n, "dne 17. XI. 1931'«
Milijarda pri ,
INDIJSKI BOGAT
;lwoieg Ganidhija in voditeljev velike-** fhdljskega naroda so sedeli pri «okrog-•5 mizi« v Londonu tudi številni indijski knezi, ki niso narodu priljubljeni. Zanimive so številke milijonov, ali boljše rečeno milijard, ki so sedele pri konferenci.
Od 600 knezov britanske Indije jih je sicer manjše število, ki jih smemo v .ameriškem smislu nazivati bogataše. Med flajbogatejšimi so Nizam iz Hajdaraba-da, maharadže iz Sindije, Džajpura, Travankora, Kašmira, Džotpura, Patia-Je5 Udepure, Bartpura in begi Indera, Hajkvara ter Bopala. Vrednost njihove-Sa imetja je težko preceniti, zlasti še radi tega, ker je pojem lastnine v Indiji ze!o širok. Tako je v nekaterih indijskih državah zemljiška last knezov tako ve-bka, da le malo preostaja za navadne državljane, ki so primorani vzeti zemljo fld kneza v zakup in zato plačevati visoko najemnino. Državljanskega gospodarstva v teh kneževinah pravzaprav ni m je istovetno z gospodarstvom kneza.
Premoženje džajpurskega maharadže cenijo na 100 milijonov funtov. Eno petino tega zneska znašajo njegove dragocenosti in gotovina. Njegovo zakladnico straži polk vojakov, ki je postavljen samo v to svrho in ga ne smejo pozvati Da vojno. Džajpurski maharadža je posebno znan, ker pošilja vedno najlepša darila. Navada maharadž je namreč, da tekmujejo v tem pogledu vedno med seboj, kdo bo poklonil najlepše darilo. Svojemu vrtnarju je iz hvaležnosti, ker ga ie rešil, da ga ni pičila strupena kača,
Strahote avtomobilskega prometa v Ameriki
V nobeni državi ni avtomobilizem tako tazvit kot v Zedinjenih državah, pa tudi nikjer se ne pripeti toliko smrtnih nesreč. Naravnost strahotne so številke zadnje statistike smrtnih slučajev zaradi avtomobilskih nesreč. V devetih mesecih letošnjega leta je bilo 30.000 smrtnih slučajev. Zaradi posledic avtomobilskih nesreč pa je umrlo v tem času 98.000 ponesrečencev. Prvo mesto zavzame New-Vork, kjer beležijo 1961 smrtnih nesreč, takoj za njim pride na vrsto Kalifornija, kjer se je zgodilo 1680 smrtnih slučajev. Vse to je dalo misliti senatorju Devizu, ki je predlagal kredit 50.000 dolarjev za f Imanje poedinih nesreč, ki bi kazale nevarnosti ameriških ulic in cest, kar bi naj bilo drznim šoferjem v memento. Deviz pravi, da je število smrtnih slučajev vs'ed avtomobilskih nesreč večje od Števila v svetovni vojski padlih ameriških Vojakov. Materijalna škoda pa znaša nad dve milijardi dolarjev. Ničesar skoro ni na svetu, kjer ne bi dosegla Amerika svetovnih rekordov, pa najsibo v tem ali Cnem pogledu, povsod je na prvem mestu.
Možnost življenja na planetih
Nekaj časa so se ljudje živo zanimali za planet »Mars«, ker So opazovali na njem neke prekope. Mnogo so se bavili z vprašanji, ali je na njem kaj živega, a'li .ie življenje samo na naši zemlji, ali dani na Marsu vsi pogoji, ki so ne-°bhodno potrebni za življenje. Tudi o D anetu Veneri so domnevali, da je na Tem življenje prav tako kakor na zem-Astronoma Saint-John in Nicolson pa ?ta ugotovila, da na Veneri ni ne vode 'n tudi ne zraka. Prav tako je tudi na Planetih Jupitru, Saturnu, Neptunu in Uranu. To so na pol žareča nebeška te-sa, ki so tako vroča, da je zemeljsko •'vljenje na njih nemogoče. Izmed vseh Janetov je	obljudena v	solnčnem	vse-
edino	naša	zemlja.	Venera in	dru-
Sl b'aneti nimajo	vode in	ne kisika.	Živ-
yenje, ki bi	bilo	podobno	našemu, je na
ctierf nemogoče.
vsemi kemičnimi spojinami, kar je mogočih med prvinami, so najbolj 0j^c organične spojine: beljakovina, Živ'*! hidrati >n masti. Beljakovina toni in rastlinskih celic je kot prb-f201®' har ie jedro življenja. S tem ® H’ rečeno, da je edino beljakovina 'zna tvoriti takšno jedro. Mi vemo, b0vm,nra na zemliil vsako živo bitje vse-ati beljakovine, ki je za življenje ne-
;.ftar!BorSffl V 1!
.okrogli mizi<a
ŠI V LONDONU,
dovolil vzeti iz vreče toliko rubinov, kolikor jih je mogel zagrabiti.
Maharadža iz Travankorj ni nič siro-mašnejši. Poznan je kot navdušen pa-trijot. V vojni je podpisal milijon funtov za vojno posojilo, dočim njegovi tovariši niso bili tako darežljivi. Ko ga je obiskal indijski podkralj, mu je poklonil maharadža za spomin cigaretno dozo, ki je najdragocenejša na svetu-. Ena stran doze je okrašena s tigrovimi glavami, katerih oči nadomeščajo dijamanti. V dozi pa je vdelana v mozajiku od samih briljantov kneževa slika.
Udepurski maharadža je nekoliko si-romašnejši, ima pa navzlic temu 17 dvorov in 300 slonov, za katere skrbi 200 hlapcev. Njegovi konji pa so vsi slepi. Knezu niso ugajale konjske oči, zato je dal oslepiti svoje konje. Oči je dal nadomestiti z dragulji, ki se po njegovem mnenju lepše žarijo. Pred leti je imel z nekim dekletom afero in je moral plačati 3 milijone funtov.
Ne smemo pa pozabiti tudi na cerkvene poglavarje in kneze, ki ne zaostajajo za našim papežem. Najmogočnejši med njimi je Aga Kan, poglavar indijskih muslimanov. Dolga leta je pasel čredo 70 milijonov ovčic. Sedaj pa živi v Parizu in ima 270 milijonov frankov letnih dohodkov.
Srečna res mora biti dežela vzhajajočega sobica. Ni čuda, če njen vrhovni poglavar Gandhi ni bil zadovoljen s konferenco pri »okrogli mizi«. Angleži so ga hoteli obriti, a Gandhi ni popustil v zahteval glede svobodne Indije.
obhodno potrebna. Predstavljamo pa si lahko, da lahko tvorijo tudi druge Kemične spojine jedro za življenje v povsem drugačnih okolnostih. Imeti pa morajo te spojine podobne lastnosti, kot jih ima protoplazma. Za substanco pomembne prvine imajo res v perijodičnem sistemu podobnost, ki kaže njim slične lastnosti. Silicij na primer kaj lahko nadomesti ogljik, kisik, žveplo, dušik, namesto vodika pa bi združevala selen in telur omenjene prvine v večje molekule. Oglfk in silicij sta si namreč zelo podobna v svojih lastnostih in sta tudi zelo razš rjena. Ogljik, ki je organična prvina. ustreza vsem pogojem življenja na zemlji. Pri visoki temperaturi pa ogJji-kovii spojinam ne bi bilo obstanka, pač pa spojinam, ogljiku zelo podobnega silicija. Torej bi bilo vendar tudi na planetih mogoče neko drugo življenje, vendar povsem drugačno kot življenje na zem ji.
Učenjaki in astronomi pa si bodo še nadalje belili glave, da razkrinkajo skrivnosti, ki jih čuva nebeško vsemirje.
Posledice prohibicije pri ameriških ženah
Maurice Decobra ugotavlja na podlagi svojih izkušenj, ki jih je dobil v Ameriki, da je pokvarila ženske prohibicija. Po preteku desetih let od uvedbe novega zakona je videti te posledice: strahovita korupci:a, oblast gangsterjev in banditov, podesetorjeno pijančevanje.
Po pisateljevem mnenju je najbolj čuden^ pojav v zadnjih letih ekscesivno pijančevanje žen. Ameriška žena že dolgo ni več malomeščanska, sramežljiva in nesvobodna. Vsaj v velikih mestih je ameriška žena mnogo bolj osamosvojena nego evropska. Američanka, tudi poročena, nima druge zaposlitve kot da prebije noč in dan v partijah kokte a, na plesih, v ljubimkanju in automobilu. S temi zabavami pa je nerazdružljivo zvezan alkohol. To se ne godi seveda samo pri ženah boljših slojev, nego baš pri onih iz srednjih slojev. Pri partijah kokteja se gospe najhitreje opijanijo ter zaigrajo v takem stanju brez sramu vsakršno nesramnost z onim, ki prej pride. Naslednji dan se streznjene prebudijo in ne vedo, kaj se je ponoči zgodilo. Krivda vsakršnega greha je opravičena, saj se ni zavedala svojega dejanja, ko pa sta šampanjec in \vhisky opravila svoje. Alkohol ;e izgovor, ki opraviči vse moralne prestopke.
Ali vidi Amerika vlogo, ki jo igra tam alkohol? Nagib ameriške žene do alko-
) E R N I K Ju?r*
holizma ne izvira samo iz domišljije in privlačnosti prepovedanega. Alkohol omili slabo vest in ostanke puritanske vzgoje.
Da pokaže Decobra svojim prijateljem, kako izgledajo takšne amerikanske zabave, jih vabi v svoj hišni bar, ki je posebna redkost med pariškimi čudesi. Ta bar je urejen točno po vzorcu amerikan-skih barov. Decobra sestavlja neki čudovit koktej, čigar sestavni deli pa so njegova tajnost. Ljubeznivo gosti svdje goste popolnoma na amerikanski način, ali sam je pri vsem tem abstinent.
O kristalnih kroglah
Velike kristalne krogle so silno redek produkt prirode, ki ga končno izoblikuje in dovrši človeška roka. Zato so hranjeni kot dragoceni predmeti v muzejih in zbirkah. Za njihovo zibel smatrajo Vzhod, kjer jim pripisujejo celo mistične moči. Tudi v Evropi je bila razširjena vera v čarobno moč kristalnih krogel in še danes je precej praznovernežev, ki v to verujejo. V srednjem veku sta silno cveli tkzv. kristalomanfija in katortromantija — prerokovanje bodočnosti iz zrcala, kovinskih posod in vrčev ali iz površine bistre vode. Na sličen način kot delajo danes to hiromanti in drugi takšni »modrijani«, so hodili od kraja do kraja premeteni špekulanti, ki so za denar proro-kovali, iskali skrite zaklade in druge takšne stvari. Današnji kristalomanti trde, da zapade človek, ki bulji v kristalno kroglo, v stanje hipnoze in, da se vzbudijo v njem neobičajne lastnosti daleko-čutnosti. Pri nas smatrajo te krogle za svetinje razumnejši krogi le še radi njih izvanredne redkosti, lepote in visoke cene. Lastnik največje kristalne krogle je dandanašnji nacionalni muzej v Newyor-ku. Njen premer znaša 325 mm, težka pa je 50 kg. Vredna je okroglo četrt milijona dolarjev. Ta kristal so našli v Burmi in je tehtal v surovem stanju 500 kg. Iz Burme so ga spravili na Kitajsko, kjer so ga izklesali in zbrusili, nato pa so ga prepeljali na Japonsko, kjer so mu napravili z raznimi procesi lepši lesk. Tu ga je kupil Američan Warner, ki ga je poklonil nacionalnemu muzeju v New-yorku. Tej krogli sledi po lepoti in velikosti slična kristalna krogla v Dresdenu, katere premer je 150 mm.
Vremenske napovedi
Marsikatera boljše situirana gospodinja, ki ji cvili in hrešči radio v hiši, čaka ob priliki velike žehte, kakšno vreme bo napovedal Dunaj, Ljubljana ali celo Zagreb. Druga gospodinja zopet brska po časopisih in išče, kakšno vreme napovedujejo preroki. Naičešče pa se vsi pošteno vrežejo. Zaradi netočnih vremenskih napovedi so se celo kmetje pritožili, ki so od vremena posebno v poletnem času najbolj odvisni. Vremenski preroki pa teh krivic niso mogli vzeti na svoje rame in so se jim zdele te pritožbe čudne in neopravičene, češ, da so vendar sestavljene na podlagi popolnoma zanesljivih vsestranskih poročil. Končno so ugotovili, da se napovedi res ne ujemajo vedno z dejanskih stanjem. Kje tiči napaka? Stvar so pojasnili na zelo enostaven način. Na svetu izhaja cela vrsta časopisov. Eni čitajo te, drugi zopet druge časopise in tako hočejo imeti čitafelii vsak svoje vremensko poročilo. Ker pa nekateri časopisi ne izhajajo vsak dan, mora biti seveda poročilo napačno in se z dejanskim stanjem redko ujema. Čestokrat pa se zgodi, da vreme pri manjših časopisih kar v uredništvih delajo. Če zadenem, je prav, če pa ne, pa tudi ni nobene nesreče.
Niso pa vsega krivi časopisi. Tudi napovedovalci vremena po radiju se pogostokrat nasmolijo ali pa nas potegnejo. Končno je vendar le imel prav Prešeren, ki je vremenoslovcem zatrobil: »Poidite rakom žvižgat, vremena vi preroki«.
Sveče v laterni.
i poročnik La Peyn!e leta 1667. uvedel v Parizu za razsvetljavo sve.e, zaprte v laternah. To je izzvalo tolikšno navdušenje, da so skovali svetinjo, ki predstavlja boginjo s plamenico v roki in z napisom: Securite et splen-deur de la ville (varnost in sijaj mesta). F ustavili so na vsak konec in na sredi-r prometnih cest oo em sv»*ujko.
Siriti 3. * _______
Sokolstvo
Drugo predavanje
za letos pristopivše člane Sokola Mari* bor-matica in Maribor I bo jutri v sredo 18. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Predava br. prof. Robert Kenda o zgodovini Sokolstva.
Šport
Zimskošportni odsek ISSK Maribora
bo imel v sredo, dne 18. t. m. ob 20. uri v gostilni Gajšek v Mlinski ulici svoj prvi kegljaški večer. ■ Člani in prijatelji kluba vabljeni!
Smuški tečaji na Pohorju.
Pohorje postaja od zime do zime bolj znano torišče zimskega športa. Tudi letos se nam obeta pestra sezona z mnogimi prireditvami, tako da bodo naše znane postojanke: Pohorski dom, Mariborska koča, Ruška koča, Klopni vrh, Pesek in Ribniška koča zopet oživele in sprejemale pod svoje gostoljubne strehe naše viffe smučarje in vse one, ki so se ojunačili, da letos prvič poskusijo svojo spretnost na dilcah. S tečaji se bo začelo. Vse koče so skoraj oddane domačim klubom, kateri bodo na božični dan povedli svoje učenke in učence na naše vrhove. Po došlih informacijah bo središče veselega vrveža na Pohorskem domu in njegovi okolici. Mariborski smučarski klub, ki priredi tu svoj veliki smuški tečaj, kakor tudi zadruga doma se ne bosta ustrašila ne dela ne žrtev, da ustvarita udeležencem čim prijetnejše in udobnejše bivanje. Pohorski dom je kakor nalašč ustvarjen za zimsko sezono. Prijetne, tople sobe, mrzla in topla voda, električna razsvetljava in dobra oskrba so stvari, ki jih ne more nuditi nobena druga postojanka v naših gorah. Radio koncerti bodo krajšali zimske večere in prijetno razpoloženje, ki se pri tem ustvarja, bo mnogo pripomoglo, da se' razvije ona prava smučarska družabnost, ki rodi med smučarji tovarištvo in prijateljstvo! Vabljeni so vsi, ki se žele naučiti smuške umetnosti ali se v njej izpopolniti, da se udeležijo tečaja na Pohorskem domu, na našem Semmeringu!
Novi Jugoslovenskl olimpijski odbor.
Na seji Saveza športnih savezov kraljevine Jugoslavije dne 11. t. m. je bilo soglasno sklenjeno, da se likvidira dosedanji Jugoslovenski olimpijski odbor in da se ustanovi v okviru Saveza športnih savezov nov Jugoslovenski olimpijski odbor, ki je sestavljen nastopno: Člana Mednarodnega olimpijskega odbora gg. brigadni general Svetislav Gjukič in dr. Franc Bučar, podban g. dr. Stevan Hadžič, podpredsednik brigadni general Stevan Knezevič, tajnik Miroslav Dobrin, blagajnik Milovan Cika, odbornik Joso Goreč.
Nogometne tekme v korist poškodbene* ga fonda LNP.
V nedeljo, dne 22. t. m. se vrši na igrišču ISSK Maribora prvo kolo tekem za poškodbemi fond LNP in sicer se srečajo ob 13. ISSK Maribor:SK Svoboda in ob 14.30 SK Maribor:SK Rapid. Prvo tekmo bo sodil g. Bizjak, drugo pa g. Ber. gamt.
Občni zbor Jug. plavalnega saveza.
V nedeljo se je vršil v Zagrebu občni zbor JPS. Državno prvenstvo za leto 1932 je bilo razdeljeno tako-le: Juniorji bodo tekmovali v Ljubljani, seniorji v Splitu, skakalne tekme pa bodo v Karlovcu. Od ostalih sklepov bi omenili predvsem, da je savez soglasno sprejeli predlog SK Ilirije, naj se vpelje v ljudske in srednje šole obvezen pouk plavanja. Savez bo po svojih zastopnikih pred-lagal ministrstvu prosvete, naj se čim-prej vpelje obvezen pouk plavanja. Kar zadeva sodelovanje dijakov v športnih klubih, bo interveniral Savez športnih savezov pri ministrstvu in bo tudi to vprašanje v najkrajšem času rešeno. Vojno ministrstvo je že preklicalo prepoved za svoje dijaštvo. Pri volitvah je bil izvoljen skoraj ves stari odbor z dr. Hadžijem, podbanom Savske banovine na čelu. Prvi podpredsednik je dr. Stan-<o Lapajne (Ljubljana), novi odbornik pa g. inž. Ivo Medved (Ljubljana). Tekmovanje za nog. državno prvenstvo se v nedeljo 22. t. m. nadaljuje in sicer se srečaio v Zagrebu Gradiawski:Sašk, v Sabcu Mačva :Concordia in v, Splitu Haj-duk-.BSK
Vinotoč Soleh
ob novem mestnem pafku, vogal Trubarjeve in Badlove ulice. Prvovrsten novi burgundec po Din 7.—. ^^__5358 Soba,
opremljena, strogo separiran vhod (elektr. razsvetljava), takoj oddam.
F ra nkopanova 17._____________________5337
Kuhinjsko kredenco
zaradi selitve takoj prodam. Franko-panova ulica 2.________________________5363
Lokal v novi zgradbi, tudi kletni prostori, oddam takoj po primerni ceni v najem. Za obrtnike je lokal predvsem zelo pripraven. Poizvedbe v upravi lista.	5366
Pristopajte k »Vodnikovi družbi"!
najboljših švedskih in ruskih znamk par od Din 65*« naprej
Jos. Moravec, Maribor
Canharieva ulica štev. h som
Železničarja
sprejmem na stanovanje, event. tudi na hrano. Naslov v upravi. 5364
Samostojna kuharica,
ki je služila 25 let pri isti družini v tej lastnosti, išče mesta pri dobri družini. Reflektlra na dobro ravnanje. Ponudbe na M. Dolenc, Prečna ul. 3 1, Maribor.	5228
Starešinsko društvo »Triglava" v Mariboru roča, da je umrl njega član, gospod
Božično darilo!
Prvovrstni koncertni klavir na pro-daj. Naslov v upravi »Večernika«. 5268 Novo kuhinjsko kredenco, belo pleskano za Din 500 prodam. Mizarstvo, Miklošičeva ulica 6.	5365
absol. jur. se bo vršil dne 17. novembra ob 15. Lahka mu bodi zemlja triglavanska.
Maribor, dne 16. novembra 1931
Odbor,
za pospravljanje pisarne
sprejme uprava »-Večernika« in »Jutra« <» v Mariboru. Zglasiti se v četrtek med 8. J J in 9. uro v upravništvu, Aleksandrova ; j cesta 13.	<!
Vodite svojo usodo sami
Kupite sl še danes
Nnun bnlmnifi hn in	srečko
v4 srečke D 50' V2 srečk D 100' Vi srečka D 200
dobite v	5	69
Tekstilnem bazarju!
Naznanilo!
Naznanjam cenj, občinstvu, da bom v sredo, dne 18. novembra prodajal
prima novele meso
od Din 6.— naprej za kg. V četrtek, dne 19. pa prima prekajeno meso po Din 15, šunko Din 16.	5367
PIRŠ, GLAVNI TRG, 2. STOJNICA.
Pooblaščeni prodajalec srečk držav e razredne obrije
Izdaja Konzorcij »Jutra« v, Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: VEKOSLAV ŠPINDLER v Mariboru,
STANKO DETELA v Mariboru.
Tiska Mari bo
IPavle	L
(Pole Poppenspaler.)
Pripovedka.
Teodor Storm- — Prevedel L. L.
Oče se ni motil. Algebraične naloge so se mi posrečile v naslednjih dneh le nekam srednje, tako da mi je učitelj računstva zagrozil, da me bo maknil s prvega mesta. — Če sem hotel v duhu računati a+b je enako x—c, sem čut namesto tega tik ušes drobni ptičji glasek lepe Genovefe: »O moj Vojmir, ti pre-srono ljubljeni, ko bi te le kruti neverniki ne posekali!« Nihče tega ni videl, ali nekoč sem celo napisal na tablo x+Genovefa. Neko noč je vzkliknilo v moji spalnici prav glasno »Hopsasa« in z enim samim skokom je skočil ljubeznivi Pavliha v svoji nankinški obleki k meni v posteljo, mi zaril svoje roke na obeh straneh glave v blazino, se režal, mi pokimal in klical: »Oj ti moj ljubi bratec, oj ti moj srčkani bratec!« .Obenem pa je sekal s svojim dolgim nosom tako po mojem, da me je vzbudil. No, potem sem seveda videl, da so to bile samo sanje.
Vse to sem zapiral in zaklepal v svoje srce; doma se nisem drznil črhniti besede o lutkovni komediji. Ko pa je prihodnjo nedeljo birič zopet obletaval vse ulice, tolkel po medenici in razglašal: »Drevi v Strelskem domu:	Dohtarja Fausta
pot v pekel, lutkovna gluma v štirih činih!« — tedaj ni bilo moči še dlje strpeti. Kakor maček okoli vrele kaše sem se smukal okoli očeta, in na vse zadnje je razumel mojo nemo prošnjo. — »Pavle«, je dejal, »kaplja krvi bi inače kanila iz tvojega srca; morebiti je to najboljše zdravilo, ki te bo do dobra i zle čil o.« To rekši, poseže v žep telovnika in mi da dva groša.
Stekel sem nemudoma iz hiše; šele na cesti sem se zavedel, da je bilo treba živeti še dolgih osem ur do začetka glume. Stekel sem torej izza vrtov v drevored. Ko sem pridrvel do trate za Strelskim domom, me je nekaj neodoljivo .vleklo na vrt; prav lahko, da je kukalo nekaj lutk tam gori iz oken; saj je bil oder nekje v odzadnjem delu hiše. Toda potem bi moral najprej preko gorenjega vrta, ki je bil na gosto zasajen z lipami in kostanji. Nekam tesno mi je bilo pri srcu; dalje v goščavo si le nisem upal. Nenadoma pa me je trknil velik kozel tako v hrbet, da sem se opotekel dvajset korakov daleč. To je pomagalo: ko sem se ozrl, sem stal že pod drevjem.
Bil je mračen jesenski dan: posamezni listi so že padali na zemljo; v zraku nad menoj je hripavo kričalo nekoliko vodnih ptic, ki so letele na ribnike; nikogar ni bilo ne videti ne čuti. Počasi sem gazi! po plevelu, ki se je bil razpasel po stezah, dokler nisem prispel do tlaka ozkega dvorišča, ki je ločilo vrt od hiše. — Res! tam gori sta strmeli dve okni na svet okoli mene; a za majhnimi šipami v svinčenih okvirih je bilo mračno in pusto, nobene lutke ni bilo videti. Nekaj hipov se nisem genil z mesta, groza me je obhajala v čudežnem miru.
Tedaj sem videl, kako so težke duri na dvorišče za dlan široko zinile in obenem je pokukala iz njih črna glavica. »Lizika!« sem vzkliknil.
Vsa v čudu me je pogledala s svojimi temnimi očmi. »Oj ti ljubi.Bog!« je hitela; »pa res nisem vedela, kdo lazi po dvorišču! Odkod pa ti prihajaš?«
»Jaz? — Izprehajam se, Lizika! — Tak povej mi no, ali že zdaj igrate tisto komedijo?«
Zasmejala se je in zmajala z glavo.
»Kaj pa potem počenjaš tukaj?« sem
spet .vprašal, stopivši preko dvorišča k njej.
»Očeta čakam,« je dejala; »v stan je skočil po trakove in žeblje; pripravlja pač vse za drevi.«
»Pa si povsem sama tukaj, Lizika?«
»O ne, saj si tudi ti pri meni!«
»Mislim«, sem nadaljeval, »če ni tvoje matere gori J dvorani.«
Ne, mati so sedeli v stanu in so krpali lutkam obleko; Lizika je bila prav sama v hiši. .
»Čuj,« sem spet začel, »mogla bi mi storiti uslugo; med Vašimi lutkami je taka, ki ji pravite Pavliha; tak tistega po-redneža bi si kaj rad ogledal.«
»Burkeža misliš?« je rekla Lizika, in zdelo se mi je, da nekaj preudarja. »No, bi že Sto; pa ročno opravi, da te oče ne zalotijo!«
Ob teh besedah sva že bila v hiši. Stekla sva urnih nog po strmih polžastih stopnicah. — V veliki dvorani je bilo malone temno, ker je imela okna na dvorišče in jih je povrh tega še oder zastira1; le nekaj pramenov svetlobe je prodiralo skozi dere in razporke zagrinjala.
»Pojdi!« me je vabila Lizika in je privzdignila preprogo pri steni; smuknila sva v vrzel, in zdajci sem sta! v hramu umetnosti. — No, takole odzad in v dnevni luči se mi je zdel precej reven; oder je bil zbit iz letev in desk in počez je viselo nekoliko pisano pomazanih kosov platna; to je bilo poprišče, koder je bilo šlo pred nekaj dnevi življenje, svete Genovefe tako varljivo mimo mene.
Pa prehitro sem obžaloval, da sem bil prišel; tam je bila napeta od stene do stene železna žica in na tej žici je viselo dvoje tistih čudežnih lutk, a viseli sta tako, da sta mi obračali hrbet, pa ju nisem mogel spoznati.
»Kje pa so druge, Lizika?« sem poiz-
vedoval, zakaj rad bi si bil ogledal vso družbo hkrati.
»Tu v omari,« je potrkala Lizika s pe* ščico po zaboju v kotu; »tista dva sta že pripravljena; pa le stopi k meni in se dosita nagledaj! Saj je tudi burkež poteg, tvoj prijatelj, tisti Pavlihec!«
Kajpada, to je bil on sam. »Ali bo tudi glumil drevi?«
»Seveda, brez njega ni nič!« Tiščal sem roke pod pazduho in motril svojega ljubeznivega, veselega neugnanca. Tam je bingljal, obešen na sedmih vrvicah; glava mu je bila omahnila, da so mu velike oči strmele v tla in mu je rdeči nos ležal na prsih kakor rok kljun. »Pavii-hec, negodnik,« sem rekel sam pri sebi, »kako žalostno mi tu visiš«. Tedaj pa je i prav tako odgovorilo: »Le potrpi, ljubi moj bratec, tak le potrpi do drevi!« —
Je li bilo tudi to kar tako v mojih mislih ali pa je govoril Pavlihec sam?
Ozrl sem se. Lizike ni več bilo; brž- / kone je bila stopila pred vežna vrata stražit, da me ne zateko oče. Toliko da sem jo še čul, kako je klicala pri durih: »Pa da se mi ne dotakneš lutk!« — No — sedai pa že nisem mogel več odoleti. Oprezno sem zlezel na klopco in začel natezati zdaj ta zdaj oni motvoz; čeljusti so šklepetale, roke so lezle kvišku in zdaj je tudi čudežni palec švigal sunkoma sem in tja. Prav nič ni bilo na stvari; še slutil nisem, da je igra z lutkami tako preprosta. — A lakti so zdaj mahe-drali le naprej in nazaj; in vendar ni bilo prav nobenega dvoma, da jih je bil pri zadnji igri Pavlihec tudi razširil, še več, celo nad glavo jih je bil vzdignil! Natezal sem vse žice, pripogibal sem lakte šiloma; vse vkup ni nič pomagalo. Iznenada je v prsih kipca nekaj rahlo počilo. »Stoj!« sem si mislil, »roko proč! Da bi po nerodnosti kvaro delal!«
(Nadaljevanje sledi.)