Št. 11 (1492)	Leto	XXIX
NOVO MESTO, četrtek,
16. marca 197”
13.	februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
35 let od image Jelenovem žlebu
^red srečanjem borcev, ki bo 25. marca v Ribnici
Letošnja jubilejna svečanost v ^omin na veliko partizansko zmago ^ Jelenovem žlebu bo 25. marca v tobnici. Datum tega zgodovinskega ‘°godka izpred 35 let je namreč todi obeležen z ribniškim občinskim j**znikom. Zato bodo nekdanji ~°tci Cankarjeve in Gubčeve briga-“e še toliko bolj dobrodošli gosti r|Lo na svečani seji občinske skup-J-toe kot na popoldanski proslavi v D°mu JLA v Ribnici.
Vestne priprave za ta jubilej so Potekale v Ribnici pri občinskih “htžbenopolitičnih organizacijah in v Ljubljani na skupni seji odborov °beh naših slavnih partizanskih ®n°t: Cankaijeve in Gubčeve brigade. Sprva so se odločili, da bi borci [J® ta dan obiskaii tudi prizorišče boja v Jelenovem žlebu, skoraj žaljivo pa to ne bo možno spričo ^ugodnih vremenskih razmer, kajti Pekdanji borci žal niso več taki ko-tenjaki, kot so bili pred 35 leti. Zato Pa si organizatorji žele, da bi bilo toliko bolj prisrčno snidenje v •Libnici in da bi bila udeležba pri syečanosti čim večja. Ribnica ima tazmeroma dobre avtobusne zveze, ki jih bodo za ta dan še okrepili (odhodi iz Ljubljane: ob 12.15, 12.45, 13.15, 13.45 in 14.15; zadnji avtobus odpelje iz Ribnice ob 20. uri).
Program za soboto, 25. marca, predvideva polaganje vencev pred partizanske spomenike, podelitev spominskih plaket zastopnikom brigadnih odborov in spominskih značk vsem udeležencem svečanosti, popoldne ob 15. uri pa bo v Domu JLA v Ribnici akademija s kulturnim programom in tovariše im srečanjem.	D
program
—moderna
—moderna magija —ansambel ,,Univerzal selekcion 11“ •
odprto od 22. do 03. ure vsak dan razen nedelje
Okrepiti inšpekcijske službe
S 14. seje skupščine skupnosti dolenjskih občin
VOLITVE SO POTRDILE NAŠO POLITIČNO ZRELOST: Industriji motornih vozil. (Foto: J. Pavlin)
z volišča v novomeškem sodišču in
10. marca je bila v Metliki 14. seja skupščine skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Na seji so razpravljali o problematiki nekaterih medobčinskih služb in načinu njihovega financiranja.
Ugotovili so, da v preteklosti te službe nekatere občine niso resno jemale. Zahtevale so, naj zanje skrbi občina, v kateri ima služba sedež. Ko so razpravljali o medobčinski inšpekcijski službi, so njeni predstavniki opozorili na kadrovske težave. Ta čas bi morali zaposliti še pet inšpektorjev.
Nekoliko dalj časa so se ustavili ob problematiki Dolenjske turistične zveze. Ker je od občin dobila bolj malo pomoči, se je morala zateči h komercialni dejavnosti. Zato so na skupščini skupnosti dolenjskih občin sklenili, da bodo zvezo poslej bolj podpirali.
ŽUPANČIČEV DOM ZAČASNO ZAPRT
Uprava Belokranjskega muzeja v Metliki sporoča, da bo spominska zbirka Otona Zupančiča v Vinici ta in prihodnji mesec zaprta zaradi obnovitvenih del v pesnikovi rojstni hiši. Dan ponovne otvoritve bo objavljen v časopisu.
PRIHAJA BRAZILSKI CIRKUS
V	prihodnjih dneh bo v Novem mestu, točneje na sejmišču na Cikavi, gostoval znameniti mednarodni „Cirkus do Brasil“, v katerem nastopa preko sto artistov, ki se bodo predstavili z bogatim mednarodnim programom. Posebna privlačnost za otroke, pa tudi za odrasle, bodo mesirane živali: levi, sloni, ^bre, konji. Obiskovalcem cirkusa bodo svoje umetnije prikazali tudi akrobati na letečem trapezu. Organizator - zagrebla „Interestrada“ zagotavlja, ~a bo to največji cirkus doslej v Novem mestu, točneje pa bodo °bčane obvestili o času dogajanja s plakati, (mk)
v novem hotelu ,,SREMIČ' v Krškem —strip tease
—mednarodni artistični
GOTENSKO
„SPOROČILO“
„Sporočilo“ je že drugo glasilo krajevne skupnosti, o katerem pišemo. Izdajati so ga začeli v Gotni vasi, ki je postala krajevna skupnost ob začetku lanskega leta. Prva številka je posvečena letošnjemu dnevu žena in jo je pripravilo 13 krajanov. Po načrtu naj bi izdali štiri številke na leto in sicer v 250 izvodih, kolikor je tudi gospodinjstev v gotenski krajevni skupnosti. Kakor je zapisano v prvi številki, naj bi „Sporočilo“ seznanjalo krajane s stališči in predlogi sveta krajevne skupnosti ter z drugimi oblikami sprejemanja in oblikovanja odločitev. Nalog je obilo, kraj je še vedno brez telefonske^ omrežja, dovoznice na glavno cesto niso asfaltirane, pešpoti niso urejene in tudi cestna razsvetljava še ne zadovoljuje. ..Sporočilo" naj bi torej ne samo obveščalo, ampak po svoje tudi mobiliziralo krajane za urejanje skupnih vprašanj.
Na voliščih izkazana zavest
  ----------------------------------------------------
Na nedeljskih volitvah so občani širše Dolenjske volili nove delegate — Najboljši rezultati (96 odst. udeležba) so bili doseženi v brežiški občini
Nato so prisotni poslušali še informacijo o tezah zakona o združevanju organizacij združenega dela v združenja in zbornice. Podprli so sklep, da naj bo dolenjska gospodarska zbornica enotna. Le tako bo omogočila hitrejši gospodarski razvoj nerazvitih območij obenem pa bo skrbela za bolj koordinirano delo na gospodarskem področju.
Semič: malo izločenih vin
Pokušnja belokranjskih vin za razstavo
V	Semiču je bila 10. in 11. marca degustacija za drugo razstavo belokranjskih vin, ki bo od 29. aprila do 1. maja. Ob razstavi bodo ustanovili tudi Društvo vinogradnikov Bele krajine.
Ocenjevalna komisija pod predsedstvom prof. Mirana Veseliča, ki so jo sestavljali priznani strokovnjaki in poznavalci vin, je od 45 vzor-oev rdečih vin izločila pet. Najboljše rdeče vino ima Jože Šuklje iz Drenovca (poprečna ocena 15,28). Med 78 vzrocev belih vin jih 19 ni prišlo v izbor za razstavo. Prvo mesto je doseglo vino Borisa Brunskolcta iz Kota (poprečna ocena 15,67).
Komisija je ugotovila, da je bila kakovost vin precej boljša od lanske, kar se pozna tudi po razmeroma majhnem številu izločenih vin.
V	vseh devetih občinah Dolenjske, Bele krajine in Spod. Posavja ter na kočevskem in ribniškem končuje v nedeljo na dan volitev vladalo slavnostno vzdušje. K temu so pripomogle zastave in godba ter lepo okrašena volišča. Marsikje so volilci že v dopoldanskih urah opravili svojo državljansko dolžnost. Končni rezultati volitev bodo znani šele v sredo, ko bodo odšteli glasove zdomcev in prišteli glasovnice fantov, ki služijo vojaški rok.
V	BREŽICAH ZELO DOBRO
Nedelja je minila v vedrem razpoloženju na vseh voliščih brežiške občine. Volilo je 17.253 občanov od 18.215 vpisanih volilcev. To po-
Koroški učitelji pri nas
V Kostanjevici pripravljajo zanje dolenjski literarni večer
V	ponedeljek, 20. marca, bo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici literarni večer, na katerem bosta znana dramska igralca Iva Zupančič in Miha Baloh brala dela nekaterih na Dolenjskem živečih in snujočih besednih ustvarjalcev.
''UnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilihiiiiiiHiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
UREDNIŠTVO V GOSTEH I
Naši novinarji bodo v sredo, 22. marca, ob 17. uri dalje v gostilni Kovač v Selih pri Osilnici pričakovali občane z območja krajevne skupnosti
OSILNICA
Pričakujemo številen obisk in veliko obvestil o življenju in delu Osilničanov in okoličanov. Novinarji bomo pripravili beležke, KS zagotavlja obisk, gostilna Kovač pa specialitete.
Uvodno besedo na prireditvi, posvečeni učiteljem na dvojezičnih osnovnih šolah onstran Karavank, bo imel prof. Jože Škufca iz Novega mesta.
Prireditev bo posvečena učiteljem z dvojezičnih osnovnih šol onstran Karavank, ki bodo od nedelje do srede, 22. marca, gostje Dolenjske. Slovenski učitelji iz Koroške bodo imeli dvodnevni študijski seminar, ki ga prireja republiški komite za vzgojo in izobraževanje v sodelovanju z novomeško organizacijsko enoto Zavoda SRS za šolstvo.
Skupina približno 50 učiteljev si bo v ponedeljek ogledala gospodarske in kulturne znamenitosti v Novem mestu ter se udeležila počastitve 100-letnicc rojstva Otona Župančiča. V torek, torej po literarnem večeru, ki ga prireditelji seminarja pripravljajo v sodelovanju z Dolenjskim kulturnim festivalom v Kostanjevici, bodo gostje obiskali osnovno šolo v Šmarje ti. Tu bodo najprej prisostvovali hospitacijskim nastopom, nato pa besedovali z domačimi in drugimi udeleženci o pedagoško - didaktičnih vprašanjih dvojezičnega pouka.
meni 96-odstotno udeležbo, kar je zelo dober rezultat.
Pri kmetih je bilo v volilnih imenikih vpisanih 4.353 volilcev, na volišče pa jih je prišlo 4.253. Odzvalo se jih je torej 97,7 odstotka. Dobro so se odrezali.
V četrtek, 9. marca, so glasovali v delovnih organizacijah. Tudi tam je potekalo vse po načrtu, brez zaplet-Ijajev. Od 6.612 vpisanih volilcev jih je oddalo svoj glas 6.238 ali 94,3 odstotka. Obrtnikov je volilo 470 od 580 vpisanih, torej 81,3 odst. Tudi v brežiški občini v ponedeljek s: niso mogli postreči z dokončnimi podatki in številke oziroma odstotki so se včeraj verjetno za malenkost spremenili, ko so k nedeljskim rezultatom prišteli še glasovnice fantov, ki služijo vojaški rok.
ČRNOMELJ: TOKRAT LIPA MED PRVIMI
V črnomaljski občini se je volitev v nedeljo, 12. marca, od 12.085 volilnih upravičencev udeležilo 11.538 ali 95,5 odst. V krajevnih skupnostih je bilo skupaj 76 volišč. Že do 11. ure je več kot pol volišč zlasti tista v manjših krajih skupnosti -lahko zaprlo vrata, ker so vsi volilci do takrat opravili svojo dolžnost. Volišča so bila lepo okrašena in povsod je bilo res slavnostno vzdušje. Ob 9. uri je v črnomaljski občini volilo že več kot 68 odst. volilcev.
Tudi v nekaterih vaseh, kjer se je do sedaj volitev udeležilo malo ljudi, je bila tokrat slika povsem drugačna. To velja še posebej za Staro Lipo, Novo Lipo, Hrast in Suhor pri Vinici, kjer so volih vsi upravičenci. Kot krajevna skupnost pa sc je najbolj izkazala KS Adlcšiči. Takoj po 7. uri so zaključili volitve na voliščih na Vrtači in Štrckljevcu v KS Semič, prebivalci teh krajev pa so sc takoj po volitvah družno odpraviti na delovno akcijo.
Za volitve v združenem delu (tu so všteti tudi zasebni obrtniki in pri njih zaposleni) je bilo vpisanih 5.538 volilcev, volilo pa jih je 5.181 ali 93,6 odst.
KRŠKO -ZADOVOLJNI
V krški občini so zadovoljni z vo-linimi rezultati v delovnih organizacijah v krajevnih skupnostih. V združenem delu je v četrtek volilo
8.553 občanov od 9.309 vpisanih. Udeležba je bila 91-odstotna. V tem številu je zajetih tudi 270 kmetijskih delavcev in kmetov kooperantov.
(Nadaljevanje na 4. strani)
V	naslednjih dneh bo spremenljivo vreme s padavinami. Ob koncu tedna se pričakuje izboljšanje z ohladitvijo._______________________
Šentjernej: cviček vabi
Jutri se začne v Šentjerneju vinogradniški praznik
Šentjernej je sredi zadnjih, mrzličnih priprav na svojo veliko kmetijsko prireditev, na „Tcdcn dolenjskega cvička", ki se bo začel jutri ob 16. uri z vinogradniškim sprevodom skozi Šentjernej.
Strokovne komisije so opravile svoje delo. Glavna degustacijska komisija, ki jo je vodil dr. Alojz Hrček, profesor vinogradništva na biotehniški fakulteti v Ljubljani, je priznala za lanski letnik cvička prvenstvo naslednjim pridelovalcem. Diplome bodo prejeti: PU tozd Hmeljnik tri (za cviček in Grčevja, Knežje in Malkovca), Janez Lorenci iz Trebnjega, Stanc Okleščen iz Novega mesta, Jože Sever iz Trebnjega, Janko Zalokar z Vrha prri Šentjerneju, Vojko Kutnar iz Šentruperta in Janez Gcgovič iz G. stare vasi pri Šentjerneju. Podeljena bodo tudi številna priznanja.
Sicer pa spored predvideva
naslednje prireditve. Jutri, to je 17. marca, bo po vinogradniškem sprevodu ob 17. uri v novi proizvodni dvorani Iskre slovesna otvoritev, podelitev vinogradniških priznanj, nastop Šcnt-jernejskega okteta in trebanjske godbe na pihala ter otvoritev razstave kmetijskih strojev. Uro kasneje se bo začela pokušnja vin in zabavni spored, igaral bo Trebanjski instrumentalni kvintet s pevcem.
Naslednji dan bo v Šentjerneju srečanje slovenskih trsni-čarjev in vinogradnikov, predaval jim bo inž. Tone Zafošnik, od 14. ure naprej pa bo v dvoranah Iskre spet veselo. Tudi tretji dan, to je v nedeljo bo najprej na vrsti strokovni del (predavanja dr. Slavice Šikovec in inž. Jane Pintar) od 10. ure naprej pa bo spet pokušnja cvička, od 14. ure dalje pa bodo obiskovalce prireditve zabavali tudi „Veseti Zasavci”.
TAKEGA PA DOLENJO PRIDELAMO: z lanskega vinogradniškega sprevoda skozi Novo mesto.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Spektakularen napad palestinskih komandosov, med katerimi je blizu Tel Aviva padlo 37 ljudi, 82 pa jih je bilo ranjenih, je nepretrgani napetosti bližnjega vzhoda dodal elemente resne vojaške, politične in emocionalne krize, katere razsežnosti v tem trenutku še ni mogoče videti.
Vojaški vidik je otipljivo prisoten v kopičenju izraelskih enot na meji z Libanonom in s tem povezanimi ugibanji, kako se bo
Spirala nasilja
Izrael maščeval za dramo v tehvivskem predmestju. O tem, da bo izraelsko povračilo prišlo, skoraj ni mogoče dvomiti, zakaj dosedanja praksa to dovolj zgovorno potrjuje. Prav tako ni vredno dvomiti, da bo izraelski odgovor še en lok v spirali nasilja, ki je že dolgo tega postalo skoraj nezgrešljivi sestavni del bUžnjevzhod-nega prostora... in da ne bo prispeval niti kančka k mirnejšemu in tvornemu vzdušju, v kakršnem je edino mogoče iskati pravičen in trajni mir v tem delu sveta.
Politične posledice palestinske akcije so izmed vseh najbolj zamotane in vredne pozornosti.
Predvsem je napad palestinskih komandosov zanesljivo mo čna karta za vse tiste, ki so se v Izraelu že doslej zavzemali za politiko trde roke v odnosu do Arabcev nasploh in Palestincev še posebej... in ki so trdili, da se s slednjimi v bistvu ne da razumno pogajati, še manj pa je z njimi mogoče skleniti kakršenkoli sporazum
Ker je palestinska osvobodilna organizacija (ki je sicer v zadnjih nekaj letih dosledno odklanjala odgovornost za nekatere akcije arabskih komandosov te ali one usmeritve) to pot javno potrdila, da je napad pri Tel Avivu delo njenih članov, se je v očeh Beginove večine najbrž dokončno izločila
kot morebitni partner za pogajalno mizo.
Težko bi bilo mogoče pritrditi, da so se zaradi tega okrepile	možnosti
„zmernih“ Palestincev in predsednika Sadata, oziroma njegovega dialoga z Izraelom Zdi se, da je ravno drugače: ta dialog je pred novo oviro - in to je bil tudi verjetno najpomembnejši cilj palestinske	akcije.
Palestinska osvobodilna organizacija je želeh na najbolj možen dramatičen način opozoriti, da brez njenega sodelovanja ni mogoč nikakršen sporazum ali mir na Bližnjem vzhodu.
Glede na posebnosti Bližnjega vzhoda ni mogoče zanemariti tudi emocialne plati telavivskega incidenta. Že ime, ki so si ga Palestinci izbrali za šifro, Deir Jasin, vzbuja srhljive spomine. Desetega aprila 1948 je namreč neka izraelska enota, ki je pripadala desničarski vojaški organizaciji Irgun Zvei Leumi (organizacija nacionalne armade), vdrla v arabsko vas Deir Jasin in kot povračilo za neko arabsko podobno akcijo brutalno pobila okrog 230 ljudi. Irgun Zvei Leumi je vodil sedanji izraelski premier Mehanem Begin.
Trideset let kasneje vzbuja to ime še vedno eksplozijo žalosti, bolečine, slabe vesti in vseh drugih čustvenih izbruhov, tako značilnih (in odločilno pomembnih) za Bližnji vzhod.
Ni znano, kaj so pravzaprav hoteli palestinski komandosi, ko so ustavili avtobus, poln civilistov in se z njimi odpeljali smrti nasproti. Talce za pogajanja? Kaj drugega?
Karkoli so že hoteli, je spodletelo in ob vsem razumevanju ter podpori za uresničitev zakonitih pravic palestinskega ljudstva pustilo tudi grenak priokus. Ljudje, ki so zgoreli v avtobusu pred Tel Avivom, so bili vendarle le nedolžni,. . tako kot vaščani Deir Jasina.
JANEZ CUCEK
ZMAGA LEVICE - Prvi krog francoskih parlamentarnih volitev se je končal z zmago združene levice (komunistična partija 20,5 odstotkov glasov, socialistična partija 22,5 odstotkov, gibanje levih radikalcev 2,1 odstotka), toda napovedi pred volitvami so dajale levici bistveno večjo prednost. Tak izid volitev je za levico pravzaprav neprijetno presenečenje, ki ga v trenutku, ko je nastala naša fotografija, na kateri so (od leve proti desni) generalni sekretar KP Francije Georges Marches, generalni sekretar socialistične stranke Francois Mittera nd in vodja levih radikalcev Rober Fabre, še ni bilo popolnoma jasno. Golisti so na volitvah dobili 22,6 odstotka glasov, sredinski demokrati, reformatoiji in desni radikali, ki so se nekaj tednov pred volitvami povezali v zvezo za francosko demokracijo, pa so dobili 21,5 odstotka glasov.
V središču je človek, ne zakon
V predkongresni aktivnosti (in vedno) naj prva pozornost velja človeku, njegovi vlogi
Očitno je, da smo v razmeroma kratkem času, kljub določenim razlikam, ki nam jih pokažejo primeijave in kljub določenim slabostim, ki nas še vedno pestijo, naredili v pogledu uveljavljanja ustave in zakona o združenem delu izredno velik korak naprej.
V vseh teh prizadevanjih, ki so se izražale na vseh ravneh in v vseh celicah našega življenja in dela, pa smo se nedvomno tudi sami učili in se spreminjali v svojih pogledih. Že površne primeijave razprav pred dvemi ali tremi leti s tistimi, ki jih slišimo danes, to nedvomno dokazujejo.
Toda kljub vsemu in morda prav zato, ker se tega zavedamo, čutimo zagotovo tudi določen razkorak pri naših hotenjih.
Organizacijsko in normativno smo izredno veliko naredili, vendar se pogosto za vsemi temi gradivi vse premalo vidi in čuti človeka, delavca in občana.
Skratka, ocenjujemo predvsem, kaj smo naredili v tistem delu nalog, ki so opazne od zunaj, čeprav bi se morali usmeriti predvsem v vsebino, v vprašanje, koliko so te oblike resnično prilagojene ljudem in koliko se v njih uveljavljajo kot gospodaiji vsega, kar ustvaijajo in o čemer morajo odločati.
Ce se je namreč v obdobju zadnjih dveh ali treh let veliko spremenilo pri odločanju v
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Letos bo minilo 25 let, odkar je umrl komunist, predsednik prve slovenske vlade, gospodarstvenik in eden od utemeljiteljev gospodarskega sistema Boris Kidrič. Da bi se Slovenija ter tudi vsa Jugoslavija na dostojen način spomnila Kidričeve revolucionarne
V spomin na Kidriča
poti, je bil te dni v Ljubljani imenovan odbor za obeležitev te obletnice. Odbor vodi predsednik CK ZKS France Popit. Sestavljen je tudi program proslavljanj, ki se bodo začela na osmem kongresu ZKS.
VOLITVE
V temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih skupnih ali strokovnih služb, v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, aktivne vojaške in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ in v skupnosti obrtnikov so na volitvah prejšnji četrtek izvolili okoli 150.000 članov novih delegacij. Ti novi delegati ter delegacije in delegati, ki so jih delovni ljudje in občani izvolili v krajevnih skupnostih v nedeljo -teh je okoli 50.000 - prevzemajo pomembno družbeno odgovornost, da bodo s svojim delovanjem in odločitvami, kijih bodo sprejemali, prispevali k še hitrejšemu in doslednejšemu razvoju naše samoupravne socialistične družbe.
KOPIČENJE ZALOG
Bjelovarska tovarna sirov „Sirela“ dnevno odkupuje 200.000 litrov mleka. Hkrati ima v skladiščih več kot 1.700 ton sirov ter več
kot 320 ton mleka v prahu in 200 ton masla. Položaj je skoraj popolnoma enak v vseh jugoslovanskih mlekarnah, je dejal generalni direktor „Sirele“ Vladimir Druzinec. Ob tem je poudaril, da kljub takemu položaju ne razmišljajo o zmanjšanju odkupa mleka.
NOVE METODE DELA
Nova skupščina SFRJ in njeno delovanje se bo v prihodnje precej razlikovalo od dosedanje. Nove bodo metode dela, mnogo večje bo opiranje na bazo, na njeno udeležbo pri oblikovanju in sprejemanju sklepov. Predvsem pa se bo morala skupščina mnogo bolj posvečati izvrševanju nalog, zakonov in pre-veijanju, kako jih izvajamo. Preverjati bona primer morala, kako razporejamo dohodek oziroma proučiti, zakaj še vedno ne razpolagamo z dohodkom tako, kot zahtevata ustava in zakon o združenem delu. Odgovora na to vprašanje namreč ne more dati kabinet, pač pa ga lahko da samo ocena delegacije, je med drugim v intervjuju za radio Sarajevo o delovanju nove skupščine dejal predsednik skupščine SFRJ Kiro Gligorov.
REORGANIZACIJA UPRAVE
Delegatom skupščine Jugoslavije so predložili predlog za spremembo zakona o organizaciji zveznih organov uprave, ki predvideva, naj bi bilo od 15. maja naprej 8 zveznih sekretariatov, 6 zveznih komitejev, 3 zvezne uprave in 3 inšpektorati, torej en sekretariat več in šest zveznih komitejev manj kot doslej.
Zvezni komite za informacije naj bi pre-rastel v zvezni sekretariat za informacije; drugi novi sekretariat naj bi bil za tržišče in splošne gospodarske zadeve (namesto obstoječega sekretariata za trg in cene).
MILAN MEDEN
=
H
IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, pa zagotovo lahko še vedno dokaj kritično opozaija-mo na mnoga odprta vprašanja o resničneip vplivu ljudi na dogajanja na občinskih ravneh
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiii
TELEGRAMI
BEOGRAD - Predsednik republike Josip Broz Tito Je sprejel podpredsednika ZIS in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča, ki namerava v Etiopijo, Somalijo in Sudan. Miloš Minič bo kot odposlanec predsednika republike izročil poslanice predsednikom Mengistu, Barreju in Nitneiriju ter se pogovarjal o položaju na afriškem rogu in drugih vprašanjih, ki so v skupnem interesu, tudi o možnostih za nadaljnje poglabljanje dvostranskega sodelovanja s temi prijateljskimi in neuvrščenimi državami.
BEOGRAD - Podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič se je pogovarjal s člani sveta revolucije in predsednikokom ustavne komisije republike Portugalske majorjem Melom Antunesom, ki se kot gost Zveznega izvršnega sveta mudi na večdnevnem obisku v Jugoslaviji.
BUKAREŠTA - Generalna sekretarja KP Romunije in Španije Nicolae Causescu in Santiago Carrillo sta ocenila med buka-rcStanskiini pogovori, da so „rezul-tati beograjskega sestanka KVSE nezadovoljivi". Voditelja sta v pogovorih izrazila zadovoljstvo s sodelovanjem med partijama in ugotovila, da se odnosi med Romunijo in Španijo ugodno razvijajo.
RIM - Nova demokrščanska vlada je zaprisegla pred italijanskim predsednikom Giovannijem Leone-jem. Na čelu nove vlade, ki so jo sestavili po osmih tednih politične krize, je primier Giulio Andreotti. V novi italijanski kabinet je vključil 20 ministrov, s katerimi je delal še pred tem ko je odstopil.
BONN - Ameriško-nemški ukrepi, ki jih bodo objavili, bodo omilili živčno napetost v zvezi z dolarjem, je v Bonnu izjavil britanski premier Callaghan. Z ukrepi so ga seznanili med pogovori s kanclerem Schmidtom, ni pa hotel povedati, za kakšne ukrepe gre.
PARIZ - Egiptovski obrambni minister general Abdel Gani Gamaši je prispel v Pariz, kjer se bo štiri dni pogovarjal z vodilnimi političnimi osebnostmi in s predstavniki oborožitvene industrije. Domnevajo, da bo Gamaši na koncu svojih pogovorov v Parizu podpisal sporazum o sodelovanju Egipta in Erancije na vojaškem področju, ki bo vključeval tudi francosko pomoč Egipta pri proizvodnji orožja.
BEOGRAD - Podpredsednik ZIS in Zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič je sprejel gabonskega veleposlanika R. Eanginovenia, ki mu je izročil posebno poslanico predsednika republike Gabona El Hadz Omarja Bonga naslovljeno na predsednika SERJ Josipa Broza Tita.
in višje. Zato je treba posebej prisluhniti opozorilom, da bi kar najhitreje kazalo temeljito prerešetati, kako delegatski sistem v tem poglegu zagotavlja odločanje na višjih ravneh. Spoznati namreč moramo, da nove usmeritve v pogledu boljših družbenoekonomskih odnosov nismo sprejeli zato, da bi nekaj spreminjali zaradi nekih abstraktnih zahtev, temveč zaradi človeka in nujnosti njegove vloge v sistemu kot je naš.
Končno prav ta misel tudi preveva vsa gradiva za bližnje kongrese zveze komunistov, za katere nasploh poudaijamo, da bodo kongresi kontinuitete, torej kongresi vsebinskega utrjevanja vsega tistega, kar smo si na podlagi naših bogatih izkušenj in spoznanj začrtali za prihodnost. In kot je v gradivu tudi zapisano, mora biti cilj sleherne družbene akcije bogatejše življenje ter uveljavljanje
človeka kot vsestranske ustvarjalne osebnosti.
JANEZ KOROŠEC
tedenski
mozaik
BRAT	JIMMY0
CARTERJA, predsednik Združenih držav Ameriki Billy Carter, bo moral odpo vedati potovanje v Velitt Britanijo, kamor so ga poVt bili na nek glasbeni festival Odpovedati je moral zatOi ker mu prireditelji nisi mogli zagotoviti varnosti Kaj naj bi to pomenil* nihče pravzaprav ne vt zlobneži pa namigujejo, dl pomeni to v tem primeft varnost pred vrčkom \ piva... obrekovanje zart) ne pozna meja...
IN STRAH TUDI NE, kol je mogoče razbrati iz porO čil, ki prihajajo iz nizozemskega mesta A ssen. Tuji namreč skupina teroristom ki so se proglasili za „bord za osvoboditev Južnih Holu-kov", zopet napadla po nekajletnem premoru. To pot so zasedli poslopji deželne vlade in v njerf zajeli več funkcionarjev tet slučajnih obiskovalcev, fo zdaj niso znani natančni nameni napadalcev, menijo pa, da želijo zapustiti.... d! želijo izpustitev nekaterih svojih zaprtih privržencev• Pred nekaj leti je skupini oboroženih južnih Moluca-nov napad k	na	nizo-
zemskem nek vlak na odprti progi in ga držala več dni -naposled pa se je moral vdati pred naskokom nizozemskih komandosov... ali se bo tudi to pot...?
MEDTEM	PA	SO
OBLASTI V SOVJETSKEM MESTU Leningradu sklenile, da bodo ostreje ukrepali proti tistim državljanom, ki bodo onesnaževali mesto-Tako je po odloku mestnih obbsti odslej prepovedano hraniti golobe in voditi p:
šlllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllll Iz zadnjega Pavlihe
I
| JEL
- Tale ima v iilmu temeljno vlogo: vse se dogaja na njejl
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiii
I
=IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|IIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||IUIIIIIIIIIIIIIII
po parkih. Natančnejf rečeno: 'psički 'ne' smejo\ tekati po travi, lahko pi seveda hodijo ob svojih gospodarjih po stezah .. J
Spodbudne prve Labodove izkušnje
Sejmišča
Kmetijski nasveti
vredno je
sopteiit* ••• I
Zidava družbenih stanovanj v Sloveniji zaostaja. Lani je bilo dokončanih le 8.218 stanovanj ali za 11 odstotkov manj kot leta 1976. Le število stanovanj v gradnji je bilo za obe leti enako, in sicer 11.603.
Z dokončanimi in vseljivimi stanovanji so se občine različno izkazale. Prednjačijo ljubljanske občine in občina Maribor, pri čemer je „brez konkurence“ prva občina Ljubljana - Bežigrad s kar 1.168 dokončanimi
Prvi in zadnji
stanovanji. Dolenjska, Bela krajina in Posavje so na spodnji polovici lestvice. Kočevje je z dvema vseljivima stanovanjema povsem na repu občin, ki se jim je posrečilo karkoli dokončati. Isti podatki pa povedo za Metliko, da je bila med trojko brez dokončanega stanovanja.
Če se Slovenija kljub temu lahko pohvali, da zgradi največ družbenih stanovanj na prebivalca - lani je prišlo novo stanovanje na vsakih 220 prebivalcev - pa je med republikami krepko zadnja po površini dokončanih stanovanj. Za primerjavo naj navedemo, da je znašala povprečna površina novega stanovanja v naši republiki 56,8 m2 na Kosovu, ki je s stanovanjsko površino najbolj „razkošno“, pa za okoli 10 m2 več. Tako majhno površino je Slovenija dobila z zidavo predvsem enosobnih in dvosobnih stanovanj. Zakaj tako, je prav go tovo več razlogov, ki verjetno niso samo ekonomski.
Najbrž je treba reči še besedo o stanovanjski politiki. Ta ni, kakor ugotavlja gradivo za bližnji kongres slovenskih komunistov, povsem spoštovala usmeritev in so bili tudi ustrezni sklepi minulega kongresa le deloma uresničeni. Lahko povzamemo ugotovitev, da je bilo združevanje družbenih sredstev za stanovanja pogosto zunaj neposrednega odločanja in vpliva delavcev. Pri porabi teh sredstev so se prevečkrat uveljavili administrativni in podjetniški postopki.
Pričakovati je, da bo VIII. kongres ZKS zavzel odločna stališča do teh vprašanj in sprejel sklepe glede družbeno usmerjene stanovanjske graditve.
SMEH PO 30 DIN NA URO - V Novem mestu * je mudila zabavna skupina „Od glave do pete“. /isti, ki so odšteli 60 din, so lahko dve uri gledali “P«l»Ui Miča in Minjo, jezično Nelo, Dubro-JJ”**. trubadure, Tomislava Ivčiča in Željko •attorini. Prodali so 2000 kart. (Foto: J. Pavlin)
ŽENSKAM ZA NJIHOV PRAZNIK - Dan žena je minil v slavju, darilih in rožah. Mamicam bodo še posebej ostali v spominu kulturni večeri, ki so jih najmlajši pripravili v skoraj vseh večjih krajih. V novomeški Glasbeni šoli Marijana Kozine so jim najmlajši zaigrali (levo), v Dolenjskih Toplicah pa so jih razveselili s petjem, deklamiranjem in kratkim prizorčkom. O proslavljanju dneva žena nam dopisniki poročajo tudi iz mnogih drugih krajev širše Dolenjske, nekaj teh dopisov objavljamo tudi na strani „Pisma in odmevi". (Foto: J. Pavlin)
TU BOMO GRADILI - Član sveta federacije Franc Leskovšek—Luka in pionirji slovenskih osnovnih šol so si 11. marca ogledali prostor za šolo v Dolenjskih Toplicah, kjer bodo že v jeseni pričeli z izgradnjo prvega slovenskega Doma pionirjev. (Foto: J. Pavi in)
Tovarna Labod s šestimi tozdi v raznih krajih Slovenije ima že vpeljano novo organiziranost po zakonu o združenem delu, ima potrebne samoupravne akte, že prve izkušnje nagrajevanja po novem. Tudi poslovni uspen za preteklo leto je po izjavi glavnega direktoija Zdravka Petana na pričakovani ravni.
Leto 1977 je bilo v Labodovi družini prvo po petletnem obdobju, ko so izvajali sanadje raznih priključenih tozdov, da so malo laže zadihali. Bilanca kaže, da so vsi tozdi poslovali rentabilno. Izgub ni bilo nikjer, pač pa so dosegli za dobrih 28 odst več celotnega dohodka kot leto dni prej, za osebne dohodke so namenili 23,3 odstotke več sredstev, v sklade pa so dali (skupno z amortizacijo) 31,5 milijona dinarjev.
V	celotnem izvozu so sicer plan lovili za rep, kljub temu pa so dosegli lep uspeh, ko so za 6 odst. povečali izvoz na zahodna tržišča. Sicer pa so s kupčijami čez mejo iztržili 4 milijone USA dolarjev.
Kaj štejejo v tovarni za najbolj pomembne dosežke v letu 1977, je povedal glavni direktor Zdravko Petan:
„Vsi tozdi so bili organizirani lani po novem in vsi so donosno poslovali. V kratkem bomo odprli še nov
ZA KOGA ŠTIPENDIRAMO?
Na posvetovanju direktorjev 21. februarja je bilo v zvezi s po-bo p0 novih, pogumnejših dvojnih načrtih občinskega gospodarstva govora o znanem dejstvu, kako je pač treba zastaviti najprej pri kadrih. Sevniški Stil-les> ki je z uspešno izvedenemi naložbami v minulem letu prišel j2 krize, je s posebno pozornostjo pregledal seznam skoraj 500 (!!) štipendistov v občini. Med njimi ni najti niti enega, ki bi se odločil za lesno stroko;podobni primeri bi se še našli. V teku je predhodni vpis učencev osmih razredov za nadaljnje šolanje. Učenci naj bi skupno s starši kar najbolj upoštevali potrebe go-spdarstva v občini.
NOVO MESTO: Živahne kupčije in nespremenjene cene, to je poglavitna značilnost ponedeljkovega sejma. Naprodaj je bilo 423 prašičev, od tega le 39 starejših od tri mesece, prodanih pa skupno 228. Pujski so bili po 650 do 900 dinaijev, starejši prašiči pa po 910 do 1.300 dinarjev.
BREŽICE: Kar 663 pujskov in nad tri mesece starih prašičev so v soboto pripeljali rejci na brežiško sejmišče. Prodali so jih skupno 606.
^ «x bUi po 35 din^ev, sta-J prašiči pa po 23 dinarjev kilogram žive teže.
Terase vse bolj zmagujejo
Naprava vinograda na terasah ali policah, ki jo Slovenija pozna komaj dobra tri desetletja, ima vse več častilcev. Predno-so nesporne: terase omejujejo izpiranje zemlje in hranilnih ov|> omogočajo strojno obdelavo, preprečujejo plazove. V Jimih vinogradniških legah — če izvzamemo vitelj — edino tera:
* omogočajo donosno vinogradništvo. Računajo, da spadajo ; Jerase v strmine od 15 do 30 stopinj nagiba, lahko pa je tudi še j stopinja več.
Za ureditev vinograda je treba izbrati sončno, južno, jugo- j ^*jodno ali zahodno lego, ki je boljša od vzhodne ali jugo- j »^odne. Kakšne naj bodo terase, o tem odloča več dejavnikov. *^ko bomo z njimi izkoristili vinogradniško parcelo, je odvisno ! 0(1 naklonjenosti brežin, ki so nujna izgubljena uporabna površi- I v terasastem vinogradu. Nekaj splošnih navodil pravi, naj j “>na brežine ne presega 1,80 m, naj ima terasa enosmeren po- j ozni padec, nadalje, naj predolge terase prekinemo z obračali- * j 1 °z. potmi itd. Zahtev je veliko, in če obnavljamo večjo j Površino ali če je zemljišče zelo razgibano, je za zakoličitev j was najbolj pametno zaprositi strokovnjaka.
“lago nagnjenih zemljišč, nekako do 6 stopinj, ni treba terasi- ; rajj* Za malo bolj nagnjeno zemljo zadošča že sajenje po plastni- j Ca"> izohipsah, kar seve še ni terasiranje. Terase se naredijo šele j 2 obdelovanjem. Terase je mogoče narediti z naoravanjem, za j ^ pa potrebujemo močan traktor, rigolni 'plug in škarpimo j “esko. s posebnim načinom oranja oblikujemo police, ki jih je \ “eba potem še ročno polepšati.
Na hujših nagibih priporočajo terasiranje z oranjem terase. Ta j Jla^*n še bolj kot prejšnji zahteva najprej natančno poravnavo j ‘Planiranje) vinogradniškega zemljišča, razen že omenjenih stro- ; Jev pa še podrahljač ali riper. Za največje nagibe je primerno j terasiranje z nasipavanjem, za kar uporabljamo še angldozersko j ah škarpirno desko. Čim večji je nagib zemljišča, tem debelejši j °° sloj, ki ga nasipamo na spodnjo teraso. Pri nobenem terasi-fanju se seveda ne sme pozabiti na založno gnojenje, sicer bo v jasnejših letih pičel pridelek.	m	l.
čno“, je v zaključku svojega govora na proslavi ob ukinitvi kočevskega rudnika, ki je bila minulo soboto, poudaril zadnji direktor Rudnika Kočevje Ivan Skrabar.
Že pred njegovim govorom je nad 1.000 udeležencev proslave počastilo spomin na padle in ponesrečene rudarje z enominutnim molkom. Nato je rudar Vinko Pintar odkril spomenik rudaijem, ki je delo akademskega kipaija Staneta Jarma. Na njegovem podstavku so vklesana imena štirinajstih rudarjev, ki so se po letu 1945 ponesrečili pri delu na rudniku. Venec k spomeniku je najprej položila delegacija rudarjev, nato pa še delegacija rudniških gasilcev.
Zbranim udeležencem proslave je nato spregovoril predsednik republiškega odbora sindikata rudarstva Teodor Jelen. Osvetlil je predvsem vpliv kočevskega premogovnika na delavsko gibanje v Kočevju in v Sloveniji.
Rudnik je bil svečano ukinjen s predajo rudarske zastave mladinski organizaciji Itasa. Zastavo je prevzel mladinec Stane Kenda. Mladina Itasa - katerega tozd je bil tudi zadnja leta Rudnik - bo skrbela za alejo rudarjev, kjer stoji tudi kip rudarjem, razen tega pa vsako leto na dan rudaijev pripravila proslavo.
Na svečanosti je spregovoril še predsednik Industrijskega gasilskega društva Rudnik Alojz Lesar, ki je podelil tudi priznanja in zahvale za pomoč in sodelovanje nekaterim članom kolektiva Rudnika Itasa. Svečanosti se je udeležilo nad 1.000 ljudi.
J. PRIMC
ZA VARSTVO PRAVOČASNO POSKRBLJENO
Program za zdravstveno varstvo delavcev jedrske elektrarne v Krškem, izpostavljenem škodljivemu ionizirajočemu sevanju, je že pripravljen. Naredila ga je komisija, v kateri so bili predstavniki Inštituta za medicino dela, prometa in športa, predsedniki Zavoda za varstvo pri delu SRS in drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Napravljena je tudi študija o bioloških učinkih majhnih doz sevanja na prebivalstvo. Zdravstveni dom Krško bo na osnovi programa zdravstvenega varstva v sodelovanju z JE Krško pred; videl organizacijsko obliko zdravstvene službe v jedrski elektrarni.
=iiiiiiiimiiimiiiinmmiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiini=
(Marjan Bregar) §
objekt v Krškem, s čimer bo uresničen tudi naš cilj o modernizaciji proizvodnih prostorov v vseh tozdih. Uspeh je po mojem tudi v tem, da smo sprejeli vse potrebne samoupravne akte in da že nagrajujemo po novem. Izkazalo seje, daje novi sistem spodbuden, ker navaja k večji odgovornosti in produktivnosti. Kjer se bodo pokazale napake, jih bomo popravili.
V	poslovnem smislu je uspeh to, da smo kljub muhastemu trgu doma in svetu prodali vse, kar smo naredili.
Pričakujemo, da bomo letos ob novi organiziranosti in boljši delitvi dela lahko povečali produktivnost za 4 odstotke in da bomo spet vnovčili celotno proizvodnjo. Zalog blaga, ki bi ostajale, pri nas ni. Tudi za leto 1978 imamo že sklenjene pogodbe, ki nam za več mesecev zagotavljajo sprotno prodajo izdelkov. Ker smo doslej vedno gradili, modernizirali in vse sile usmerjali v proizvodnjo, bomo letos obrnili pozornost k rasti družbenega standarda, posebno povečanju počitniških zmogljivosti na Lošinju in v Sromljah."
R. B.
proizvodnje. Tako bodo pomagali pri ureditvi po treh hektarjev novih sadovnjakov in nasadov jagodičevja, pri ureditvi 6 hektarjev ornih površin in 25 hektarjih vinogradov. Izdatne bodo še naložbe v govedorejo, kjer naj bi z novogradnjami in preureditvami zagotovili še 340 živinskih stojišč, govejo čredo pa izboljšali z nakupom 60 plemenskih telic. Urediti nameravajo še 22 mlečnih zbiralnic v okviru kmečkih skupnosti.
Ž.ŠEBEK
Milijoni pomoči
Program naložb, ki ga ta čas sestavljajo, oziroma že obravnavajo v temeljni organizaciji kooperantov krškega »Agrokombinata", ni v primerjavi z lanskim nič manj obetaven. Ovrednotili so ga na več kot 27,5 milijona dinarjev. Od te vsote naj bi vložili v kmečke skupnosti okoli 9,2 milijona, udeležba kmetijskih proizvajalcev pa bo presegla 11,5 milijona. Razliko do skupne vsote bodo seveda prinesli krediti, pri čemer računajo še na izdatno pomoč krške temeljne banke, ki ima vse več posluha tudi za naložbe v kmetijstvo. Seveda bodo s temi sredstvi pomagali panogam, ki so v občini že sedaj dokaj hitro napredovale in prinašajo največ tržne
DIREKTORJEVA POT	|
iiiimiiiimiiimiiiimmiMiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii
„Ob zaključku izrekam vsem rudaijem, ki so delali v našem rudniku, za njihov trud in požrtvovalnost pri delu zahvalo in jim kličem še zadnjič „Sre-
DOKONČNO POKOPAN - Na svečanosti, ki je bila minulo soboto, so dokončno zaprli kočevski premogovnik. Rudarji so predali svojo zastavo v varstvo mladincem Itasa, ki bodo skrbeli, da spomin na rudnik in rudarje ne bo zamrl. (Foto: J. Primc)
Kočevski zadnji rudarski »srečno”
r=iiczirviir=3
Na voliščih
(Nadaljevanje s 1. strani)
V skupnosti obrtnikov je od 513 vpisanih volilcfev prišlo na volišče 461, kar predstavlja 89,86-odstotno udeležbo.
V nedeljo je bilo že navsezgodaj živahno na 109 voliščih za volitve v družbenopolitični zbor, SIS in zbor krajevnih skupnosti. Vpisanih volil-cev je bilo 19.418, vendar moramo od tega odšteti 599 v tujini zaposlenih volilcev. Ostane jih torej 18.828. Glasovalo jih je 18.153 ali 96,47 odst.	•
Kmetje so imeli 104 volišča. Od 4.669 vpisanih jih je volilo 4.564 ali 97,8 odst. Odziv je bil zelo dober, razpoloženje na voliščih pa povsod veselo. Dokončni rezultati so bili znani šele včeraj, ker so medtem prispele še glasovnice iz JLA.
KOČEVJE-ZASTAVE IN BUDNICA
Lepo okrašena volišča ter zjutraj v mestu in okolici budnica so bila značilnost lepe zadnje nedelje.
Med 12.873 volilcd je na 56 voliščih glasovalo 88,46 odst. občanov. Isti dan je na 11 voliščih volilo 643 kmetov ali 97,87 odst. vseh volilcev iz vrst kmečkih proizvajalcev. Prvi so volitve končali v vasi Vrh pri Fari. V Kočevju, kjer je bilo 12 volišč, je bilo najuspešnejše volišče pri ,Avtu“, kjer so imeli tudi največ vpisanih volilcev.
Na četrtkovih volitvah v združenem delu je bilo na 5 2 voliščih vpisanih v volilne imenike 7.384 zaposlenih, glasovalo pa jih je 91,3 odst. Pri obrtnikih je od 260 volilnih upravičencev glasovalo 77,5 odst. vpisanih v volilne imenike.
METLIKA: MNOŽICA ŽE ZJUTRAJ
Na volilnih spiskih v metliški občini je bilo za nedeljske volitve vpisanih 5.336 volilnih upravičencev, svojo državljansko dolžnost in pravico pa je opravilo 93,46 odst. volilcev, ki so volili delegate na 31 voliščih. Po stari navadi so ljudje začeli prihajati že takoj potem, ko so odprli lepo okrašena volišča. Do 14. ure je volilo v občini že 88 odst. upravičencev.
Najbolj so se izkazali v krajevnih skupnostih Dobravice, Jugorje in Grabrovec, kjer so volitve zaključili že do 9. ure; prav tako so do takrat volili že vsi upravičenci na nekaterih manjših voliščih: na Krašnjem vrhu, v Trnovcu, Bojanji vasi in Zemlju.
Volitev v združenem delu pa seje na 21 voliščih udeležilo skoraj 90 odst. volilnih upravičencev.
NOVO MESTO: ZGODNJI NA VOLIŠČIH
V nedeljo 12. marca je na 181 lepo okrašenih voliščih v novomeški občini volilo 91 odst. volilnih upravičencev. Od 36.894 občanov, vpisanih v volilne imenike, je volilo 33.755 ljudi. Med 3.139 odsotnimi jr bilo precej bolnikov v oddaljenih krajih, več službeno odsotnih na potovanjih v tujini in fantov, ki služijo vojaški rok
Od novomeških volilnih odborov sta s polnoštevilno udeležbo volilcev najprej končala delo volilna odbora v Ragovem in na Škrjančah, od zunanjih pa so po doslej zbranih podatkih volitve najprej zaključili v Dobindolu, na Lazah in v Kamenju.
V četrtek, 9. marca, pa so bile volitve v združenem delu. V 105 delovnih organizacijah so imeli volitve, kjer je bilo v imenike vpisanih 17.912 zaposlenih, glasovalo pa je 16.253 ljudi. Tudi tu je pri 9 odstotkih odsotnih ugotovljen kot vzrok za izostanek bolniški, porodniški dopusti in službena odsotnost. Samo pri 291 zaposlenih ni ugotovljen vzrok, zakaj niso prišli na volišče.
9. marca so volili tudi obrtniki in pri njih zaposleni delavci. Tu je bila na 4 voliščih dosežena 85-odstotna udeležba volilcev.
RIBNICA -BUKOVICA PRESENETILA
Komaj so se nedeljske volitve dobro začele, že so ob 8. uri prinesli v štab ves volilni material z volišča v Bukovici. V dobre pol ure je tu volilo 63 volilcev med 65 upravičenci. Eden od dveh odsotnih je v Kanadi, drugi v bolnišnici, tako da zagotovo ne bi mogla priti. V Lipovcu pa je do 12.30 volilo vseh 87 vpisanih volilcev. V vsej občini je na 42 voliščih glasovalo od 8.592 vpisanih 94,5 odst. upravičencev. Volil-ci kmetje pa so glasovali na 31 voliščih z 97,84-odstotno udeležbo.
Na četrtkovih volitvah je na 27 voliščih od 3.119 volilcev glasovalo 2.940 zaposlenih ali 94.3 odstotka
vseh. Obrtniki so imeli samo eno volišče; lam je bila 87,7-odstotna udeležba.
SEVNICA: V NEDELJO 83 VOLISC
V prvem krogu volitev minuli četrtek je v sevniški občini volilo 4.242 delavcev od skupno 4.648 vpisanih, kar znaša 91,3 odst. Na 38 voliščih so izvolili 2.000 delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine in delegacije samoupravnih interesnih skupnosti. Zaradi bolezni in drugih razlogov odsotnosti ni glasovalo 8,7 odst. delavcev. Obrtniki iz vse občine so volili na enem volišču. Od 294 vpisanih v volilni seznam jih je glasovalo 207 ali 70,4 odst. V Stillesu, Kopitarni, krmeljski Metalni in Lisci so volili za SIS posebne delegacije; ugotavljajo, da so tudi te volitve izredno dobro uspele.
Na nedeljskih volitvah je bilo v sevniški občini odprtih 83 volišč. Od 13.008 volilnih upravičencev jih je glasovalo 12.385 ali 95,21 odst. Od 2.326 kmetov jih je volilo svoje delegate v zbor združenega dela 2.212'ali 95,10 odst. Najhitreje so končali volitve na volišču Smavčna: do 8,30 so volili 100 odst.
TREBNJE: PRVI V MIRNI VASI
V združenem delu je v trebanjski občini minuli četrtek volilo na 28 voliščih 3.515 delavcev od 3.678 vpisanih ali 95,6 odst. Od 306 obrtnikov jih je volilo 287 ali 93,8 odst. V devetih delovnih organizacijah so volili vsi do zadnjega, v petih je bila udeležba 98 odst. Na osmih voliščih so opravili volitve že do 9. ure. Na nedeljskih volitvah je v trebanjski občini na 78 voliščih od 11.496 vpisanih volilcev glasovalo 10.906 volilcev ali 94,9 odst. Za listo članov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine sta glasovala 9.002 volilca. Od 1.946 kmetov jih je glasovalo 1.839 ali 94,5 odst., od 501 kooperantov gozdnega gospodarstva pa je glasovalo 409 volilcev ali 97,8 odst. 2e ob 8. uri so končali volitve na volišču v Mimi vasi in Repčah, med prvimi so volitve zaključili tudi na Cirniku in Homu.
ČRNOMELJ 28 TOČK ZA MATERE IN ŽENE
Učenci in učitelji črnomaljske glasbene šole so 9. marca pripravili za matere in žene prijetno presenečenje: poslušanje radijske glasbene produkcije. V več zaporednih snemanjih so namreč za ljubljanski radio posneli dve oddaji rubrike ,lz glasbenih šol*. Starši in gostje so slišali nastope svojih malčkov še predno so šli .trakovi* v Ljubljano. Mali Črnomaljci so posneli 28 glasbenih točk, nastopalo pa je kar 74 učencev in učenk.
e
KITAJSKI AKUPUNKTURISTI NA OBISKU - V sredo, 8. marca, si je tovarno zdravil „Kiko“ in kirurški oddelek novomeške bolni-šn*c? t"3 ogledala delegacija kitajskih zdravnikov, ki jo je vodil dr. Ci Cung-pu, predsednik kitajske akademije za tradicionalno medicino (drugi z desne). (Foto: J. Pavlin)
PREDHODNI VPIS IN INFORMATIVNI DAN
Zaradi bolj usklajenega vpisa na višje in visoke šole bo letos predhodni vpis potekal od 9. marca do 9. aprila. Predhodni vpis bo hkrati tudi prijava za vpis. Zato se morajo v navedenem času prijaviti tudi tisti, ki nameravajo študirati ob delu, kajti junijskega vpisa ne bo. Informativni dan o študiju bo tokrat v soboto, 11. marca, bodoči študenti pa bodo vse, kar jih zanima, zvedeli od 9. ure naprej na posameznih fakultetah in višjih šolah. Bodoči dolenjski študentje lahko dobijo dodatna pojasnila tudi na Skupnosti za zaposlovanje (Novo mesto, Trdinova 10).
DANES: BESEDA O PALESTINI Z RECITALOM
Občinska konferenca kluba OZN v Novem mestu pripravlja za danes ob 17. uri v sindikalni dvorani predavanje palestinskega študenta in recital afriške poezije. Prireditev bo v okviru akcij solidarnosti z osvobodilnimi gibanji in palestinskim ljudstvom.
KRŠKO: POLITIČNA SOLA
Republiška konferenca ZSMS bo pripravila za vodstva mladinskih delovnih akcij in brigad drugi ciklus predavanj s področja mladinskega prostovoljnega dela. Politična šola, ki se bo začela 17. in končala 19. marca, bo, kot vse' dosedanje, v krškem hotelu Sremič, največ pozornosti pa bodo predavatelji posvetili načinu in metodam vodenja akcij in brigad.
DANES KOMUNISTI IZ ZDRAVSTVA
Medobčinski svet ZKS za Dolenjsko sklicuje za danes, 16. marca, posvet v zvezi s predkongresno aktivnostjo članov ZK, ki delajo na področju zdravstva. Obravnavali bodo teze za pripravo stališč 11. kongresa ZKJ in predlog dokumentov za 8. kongres Zveze komunistov Slovenije. V zvezi s predvideno razpravo so pripravili gradivo, iz katerega je razvidno, kako smo na področju zdravstva organizirani zdaj, kako je delo povezano v regijskem smislu in v čem je glavna problematika naše zdravstvne službe.
DOBRA NALOŽBA — Le nekaj mesecev je minilo od začetka poslovanja novega hotela „Sremič“ v Krškem in že so dobri poslovni rezultati dokazali upravičenost te velike investicije. Hotelske usluge zaenkrat nudijo predvsem poslovnim ljudem, v sezoni pa pričakujejo tudi večji dotok turistov, katere privablja predvsem slikovita okolica Krškega. Da ima mladi kolektiv hotela posluh za poslovnost, dokazuje tudi v začetku marca odprti nočni bar, ki privablja tudi goste iz oddaljenih krajev, saj je to trenutno edini nočni lokal na relaciji od Ljubljane do Zagreba. (Foto: Marko Klinc)
Pomoč temnopoltim prijateljem
Republiški koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije pri RK SZDL Slovenije je 11. marca v osn. šoli „Baza 20“ v Dolenjskih Toplicah razdelil 31 priznanj pionirskim odredom za aktivno sodelovanje pri akcijah zbiranja pomoči za žrtve imperialističnega nasilja in za osvobodilna gibanja.
Slovesnosti so se udeležili: član sveta federacije Fran Leskovšek-Luka, Jože Božič, predsednik koordinacijskega odbpra pri RK SZDL, Mara Rupena, član sveta republike in podpredsednik sveta za pomoč državam imperialističnih
agresij, predsednik ZPMS Niko Lu-kež, sekretarka RO RKS Ivica Žnidaršič, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Novo mesto ter pionirji in mentorji slovenskih osnovnih šoL
Akcija zbiranja pomoči poteka med pionirji že drugo leto. V štirinajstih dneh lanskega decembra je dvesto pionirskih odredov s preko sto tisoč'pionirjev zbralo denaija za nakup skoraj 6000 torbic, ki so v teh dneh že na poti otrokom Zimbabve, Namibije, Palestine, Angole in dr. Med dolenjskimi šolami so prejele priznanja osnovne šole: Vas-Fara, Trebnje, „Dr. Anton Debeljak" iz Loškega potoka, „Franci Lokar" iz Šentruperta, o. š. „Bratov Ribaijcv" iz Brežic, in eostiteljska
šola ,,Baza 20“ iz Dolenjskih Toplic.
Predsednik sveta za mednarodne odnose pri RK SZDL Viktor Repič je v svojem govoru pohvalil zavzetost mladih in dejal: „Dejavnost najmlajših na tem področju pomeni enega od najpomembnejših vidikov solidarnosti. Aktivnost pionirjev nas navdaja z zaupanjem, da bodo mlade generacije tudi pozneje kot samoupravljala sposobne nadaljevati in razvijati take odnose v svetu, ki ustrezajo težnjam vseh dežel in narodov na osnovi pravičnega in enakopravnega sodelovanja."
Prijeten kulturni program so pripravili recitatorji in pevski zbor top-liške šole ter ansambel glasbene šole iz Novega mesta.
J. PAVLIN
V
Splošno gradbeno podjetje ..PIONIR" Novo mesto,
Delovna skupnost skupnih skužb
objavlja naslednja prosta dela in opravila:
1. POMOČNIK VODJE ODDELKA 2A PRIPRAVO DELA
2. GEOMETER - PRIPRAVNIK
3. TEHNOLOG ZA PLANIRANJE PROIZVODNJE NA RAČUNALNIKU
— 2 delovni mesti
4. VODJA LABORATORIJA
5. LABORANT — 2 delovni mesti
6. KONTROLOR TEHNIČNE IN OBRAČUNSKE DOKUMENTACIJE
7. REFERENT ZA KOOPERACIJE I
8. KALKULANT I
9. REFERENT V KOMERCIALI I
10. POMOČNIK FINANČNEGA DIREKTORJA -VODJA POSEBNE FINANČNE SLUŽBE
11. VODJA ODDELKA DENARNIH TOKOV
12. VODJA ODDELKA ZA PLAČILNI PROMET
13. REFFRENT ZA KREDITNE ODNOSE
14. REFERENT ZA TEKOČE FINANCIRANJE
15. REFERENT ZA NAČRTOVANJE
16. REFERENT DEVIZNIH OPRAVIL
17. FINANČNI REFERENT DOBAVITELJEV II
18. REFERENT ZA REKREACIJO Pogoji za sprejem:
I. končana gradbena fakulteta in 5 let delovnih izkušenj; končana srednja gradbena šola geodetske smeri; končana gradbena fakulteta in 4 leta delovnih izkušenj oz. končana srednja gradbena šola in 7 let delovnih izkušenj;
končana gradbena fakulteta in 4 leta delovnih izkušenj; končana gradbena srednja šola in 4 leta delovnih izkušenj;
končana gradbena fakulteta in 5 let delovnih izkušenj, končana višja gradbena šola in 6 let delovnih izkušenj, končana srednja gradbena šola in 8 let delovnih izkušenj; končana gradbena fakulteta in 4 leta delovnih izkušenj, končana višja gradbena šola in 5 let delovnih izkušenj, končana srednja gradbena šola in 7 let delovnih izkušenj; končana gradbena fakulteta in 4 leta delovnih izkušenj, končana višja gradbena šola in 5 let delovnih izkušenj, končana srednja gradbena šola in 7 let delovnih izkušenj; končana gradbena ali ekonomska fakulteta in 4 leta delovnih izkušenj, končana višja gradbena ali ekonomska šola in 5 let delovnih izkušenj, končana srednja gradbena šola ali ekonomska srednja šola in 7 let delovnih izkušenj;
10. končana gradbena fakulteta in 5 let delovnih izkušenj;
II. višja šola ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj oz. ekonomska srednja šola in 4 leta delovnih izkušenj;
12. ekonomska srednja šola in 4 leta delovnih izkušenj;
13. višja šola ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj oz. ekonomska srednja šola in 5 let delovnih izkušenj;
14. višja šola ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj oz. ekonomska srednja šola in 4 leta delovnih izkušenj;
15. višja šola ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj oz. ekonomska srednja šola in 4 leta delovnih izkušenj;
16. končana ekonomska srednja šola in opravljen izpit zunanje-trgovinske registracije ter 4 leta delovnih izkušenj;
17. končana ekonomska srednja šola ter 2 leti delovnih izkušenj;
18. visoka šola za telesno kulturo in 1 leto delovnih izkušenj oz. višja šola za telesno kulturo in 4 leta delovnih izkušenj.
Kandidati bodo pridobili lastnost delavcev v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem tri mesečnega poskusnega dela.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP „PIONIR", Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek. Novo mesto. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa.
2.
3.
7.
8.
9.
Če se zanimate za letalstvo, padalstvo, letalsko modelarstvo, če ste ljubitelj letalskih športov, ali če hočete vsaj podpreti edino jugoslovansko strokovno revijo s tega področja, potem ne odlašajte: še danes se naročite na revijo KRILA! V letu 1978 bodo KRILA izšla osemkrat, z večjim številom naročnikov, pa bi lahko že prihodnje leto postala mesečnik. Letna naročnina znaša 60 din. Revijo boste prejemali po pošti na svoj domači naslov.
ŽE DRUGIČ PO PRIZNANJE — Pionirji osnovne šole „Baza 20“ iz Dolenjskih Toplic so med osnovnimi šolami v novomeški občini zbrali denar za nakup 30 torbic, kar je največ od skupno 163, kolikor so jih zbrali na vseh šolah v novomeški občini. Tako so že drugič prejeli priznanje za pomoč prijateljem na jugu Afrike. (Foto: J. Pavlin)
ZLOS
Lepi pot 6, p.p. 496 61001 Ljubljana
NAROCILNICA
Naročam revijo KRILA na naslov:
priimek in ime
naslov stanovanja
poštna številka in pošta Naročnino bom poravnal s položnico, ki mi jo boste poslali na gornji naslov!
kraj in datum
podpis naročnika
%
I DOLENJSKI LIST
 _________
odmevi
RlSNlIiK
*** . M
Ti/roeLruAfcotr
PTICE - 2 RT VE OBJESTNOSTI
Neko soboto sva z mamo grabili ustje ob potočku. Mama je našla hščka; ptiček je sedel na njene grablje. Poklicala me je, da bi me razveselila, a kako vsa bili presenečeni, ko sva opazili, da ptiček nima spodnjega dela kljunčka. Stek-sem k potočku, namočila robec •n mu dala piti po kapljicah. Tako “*0 Je bil žejen, da sem šla dvakrat namočit robček, preden se je odže-•	.	^ Primer grobe objestnosti
ni edini. Večkrat najdemo ranjene u^'te ptice. Kako se naj veseiimo zdravega in čistega okolja, če smo pa sami uničevalci?
KRISTINA MAJCEN OS Šentrupert
gradnja se je
ZAČELA
^ !Dar°eni in pomladjo je pričelo todi nekaj zraven naše šole:
udvcu nase suic.
Pf®0 . podjetje Tograd iz v»n-?'e§a £	graditi	stano-
VaniSln	 VT_
■%&
Temelji za sodelovanje
Tesni stiki Senovega z garnizijo Postojna
YU3ACA PRI VOLITVAH — Člani selniškega radio kluba so po-skrbeli za ozvočenje na domačih voliščih, z volišč v okoliških vaseh pa so preko repetitoija na Mirni gori sproti prenašali poročila do zbirne postaje v Semiču. Na posnetku: operator RK ISKRA Semič YU3ACA sprejema podatke s posameznih volišč. (Foto: Oskar Čas)
Dva tečaja in proslava
t:~j “umu uneu učitelje duzu. Mi * ^ k**0’ *cer v Šentrupertu ni ouo stanovanj za vse učitelje. Otroci P» komaj čakamo, kdaj bo pričela »rasti tudi telovadnica čeprav vanja.	SrCa	Pr*vo^mo	stano-
KRISTINA MAJCEN OS Šentrupert
PROSLAVA OB DNEVU ŽENA
4. marca smo na naši Soli pripravi-• **“*avo ® povabili nanjo vse žene ffl dekleta iz krajevne skupnosti. V programu so nastopili otroci iz vrtca, učenci vseh razredov, pel pa je moški zbor „Planina“. Po proslavi so imele ženske zabavo, svoje matere pa smo učenci razveselili tudi na dan žena. Nabrali smo jim šopke spomladanskega cvetja.
ANfcA POTOKAR OS Tone Seliškar Ceridje ob Krki
NOV KROŽEK
Na naši šoli v Šentrupertu je začel delovati krožek za ročna dela; vodita ga Ljuba Glogovšek in Andreja Weissbacher, obiskujejo pa učenci od petega razreda dalje. Za prva dela smo si izbrali vezenja in gobeline. Svoje izdelke bomo ob koncu šolskega leta razstavili.
ZVONKA TIŠINA OS Šentrupert
SPOMNILI SMO SE ROJSTVA HEROJA
22 februarja smo gojenci pripravili spominski dan na narodnega heroja Dušana Remiha, po katerem se imenuje naš dom. rovabili smo njegove sestre in brata, ki so nam pripovedovali 0 njegovi mladosti in boju v Partizanih. Dušan je bil eden od devetih otrok in je odšel v partizane spomladi 1942, padel pa je ce/ dve leti na Pohorju. Gojenci sklenili, da bomo odslej vsako leto počastili spomin na rojstvo heroja, obiskali pa °mo tudi kraj, kjer je padel.
MILAN RADOČAJ nov. krožek Dom Dušana Remiha Kočevje
dan zena v sgp
PIONIR
Kulturno društvo naše šole je za tetošnji dan žena razveselilo s svojim naj*topom delovne žene SGP Pionir v Bršljinu, naslednji dan pa še mami-06 m žene našega šolskega okoliša v sodelovanju s pevskim zborom in mladino KS Šmihel in Dijaškega do-ma- Vsako ženo so pioniiji ob vstopu obdarili s šopkom zvončkov in Posebno izdajo našega glasila Prvi Poganjki. Dvorana je bila nabito polna; kar škoda, da nimamo večje in lepše.
Vsi nastopajoči smo se potrudili, da bi mamice in žene kar najbolj razveselili in bi jim ta dan ostal v lepem spominu. Z nasmeha na njihovih obrazih smo lahko razbrali, da nam je to povsem uspelo.
VLADKA MERZEL, 8. a OS Milka Sobar-Nataša Novo mesto
Ob letošnjem dnevu žena je KS pripravila dva tečaja, ki se ju je udeležilo veliko žensk.
Okoli šestdesetim ženskam, ki so s seboj prinesle vaze, ježke in rože, je o ikebani govoril aranžer hotela Bernardin iz Portoroža Zdenko Tomašič. Ko so se Temeničanke seznanile z osnovami japonskega načina okraševanja z rožami, so tudi same poskusile oblikovati ikebane in precej dobro jim je šlo od rok.
Naslednji dan, 4. marca, so ženske v belih predpasnikih pričakale drugega gosta, kuharskega mojstra hotela Slon iz Ljubljane Antona Strajnerja. Pokazal jim je številne
GRM:
TRI PROSLAVE IN RAZSTAVA
Ob dnevu žena smo na naši šoli pripravili tri proslave: popoldne za dve skupini žensk iz IMV, zvečer pa za krajevno skupnost Kandija-Grm. V kulturnem programu so nastopali najmlajši, ki so ob spremljavi kitare recitirali pesmi, posvečene materam, pevski zbor, mladi pianisti in folklorni skupini. Na ogled je bila tudi razstava ikeban, ročnih del in filatelističnega krožka naših učencev.
IRENA GRAHEK lit.-nov. krožek OS Grm Novo mesto
RIBNIŠKI UPOKOJENCI MAJA V PRAGO
Letošnjo izletniško sezono bomo upokojenci ribniške občine začeli s tridnevnim avtobusnim izletom v Prago. Odhod iz Ribnice bo v petek, 5. maja, ob 4. uri in iz Sodražice ob 4.30. Vrnili se bomo v nedeljo , 7. maja, ob 24. uri. Cena izleta je 1.400 din. Potovali bomo samo z osebnimi potnimi listi. S seboj je dovoljeno nesti 1.500 din, tuje devize pa le z bančnim potrdilom. Prostih mest v avtobusu je 46. Prijave in vplačila sprejema tajništvo društva upokojencev v Ribnici ob ponedeljkih in sredah od 9. do 11. ure. Ob prijavi dobi vsak izletnik spored potovanja. Obiskali bomo tudi taborišče Mauthausen. Obvestilo velja za vsa društva upokojencev v naši občini.
Društvo upokojencev Ribnica
posebnosti kuharskih veščin, skupaj pa so pripravili pravcato pojedino z obloženimi kruhki in narezki.
Zvečer je bila v dvorani, okrašeni z ikebanami, proslava, ki se je je udeležilo veliko gostov. V programu so med drugimi sodelovali tudi učenci OS Milan Mahne, člani OO ZSMS Temenica, ob spremljavi harmonikarja, člana mariborske opere, so Tone Kozlevčar in njegovi prijatelji zapeli nekaj narodnih in partizanskih pesmi, vsi navzoči pa so si ogledali tudi film o prvem krajevnem prazniku.
Prijetna proslava se je končala z družabnim večerom. Temeničanke so res slovesno in delovno proslavile dan žena.
MILENA ZlVKOVlC OO ZSMA Temenica
PARKIRIŠČE - Med cesto Krško—Brestanica in novim Labodovim objektom urejajo prostor za parkirišče, trate in okrasne grede. Okolje bo do otvoritve proizvodnih prostorov, skladišč in pisarn v aprilu že ozelenelo. (Foto: J. T.)
25. februarja so učenci osnovne šole XIV. divizije s Senovega in rudarska godba Senovo obiskali vojake garnizije v Postojni. Srečanje vojakov in mladine, katerega namen je obujanje tradicij XIV. divizije in usposabljanje mladih za splošni ljudski upor, je s tem obiskom postavilo temelje za nadaljnje sodelovanje, ki naj bi postalo tradicionalno.
Zgodovina Senovega v času narodnoosvobodilnega boja je tesno povezana s prihodom XIV. divizije, ki je v noči od 9. na 10. februar 1944 napadla rudnik ijavega premoga in onesposobila separacijo, ki je bila v nemških rokah. Ta dan je že vrsto let krajevni praznik Senovega, zato je naravno, da so si krajani že dlje časa želeli poimenovati osnovno šolo po slavni XIV. diviziji. Ta priložnost se je pokazala 22. julija lani ob položitvi temeljnega kamna za nov kulturni center, ki ga na Senovem že dolgo načrtujejo, graditi pa ga bodo začeli letos spomladi. Te slovesnosti se je na povabilo krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij s Senovega udeležil med drugimi tudi Miha Butara, republiški sekretar za narodno obrambo in predsednik odbora za XIV. divizijo, ki je ob tej priložnosti poimenoval osnovno šolo po slavni diviziji.
Senovo pa je tovariš Butara ponovno obiskal letos ob krajevnem prazniku v spremstvu delegacije garnizije iz Postojne. Ob tej priložnosti so se predstavniki krajevne skupnosti, osnovne šole in družbenopolitičnih organizacij dogovorili s predstavniki garnizije za tesiejše sodelovanje med vojaki, mladino in krajani Senovega.
Prve tesnejše stike so navezali sedaj Senovčani, ki so obiskali vojake v Postojni v spremstvu predsednika sveta krajevne skupnosti Jožeta Radeja, tajnika Zveze borcev Stojana Šibila in predstavnikov osnovne šole s Senovega. Vojaki so svojim gostom pripravili kosilo in jim pokazali klubske prostore, proti-artelerijsko orodje, spalnice in športna igrišča.
Popoldan so gostje s Senovega pripravili vojakom kulturni program: šolski pevski zbor je zapel šest pesmi, temu pa je sledila pesnitev Otona Zupančiča „Duma“, s katero so počastili tudi stoletnico rojstva našega velikega umetnika. Za konec je rudarska godba pod vodstvom prof. Janeza Ceglarja izvedla krajši, vendar zelo dober program.
Ob koncu obiska so se dogovorili, da bodo tovrstna srečanja postala redna. Sodelovanje bodo v bodoče
razširili še na športna srečanja in razne pohode, še naprej pa bodo sodelovali tudi na kulturnem področju.
HABICHT MARIJANA Senovo 97
Za lepše okolje
Letos bo tudi v kočevski občini vrsta proslav. Točni programi zanje še niso pripravljeni, sklepamo pa, da jih bo največ okoli občinskega praznika 3. oktobra. Za te slavnostne dni bomo lepo uredili mesto.
Res je časa še precej, vendar nekaterih stvari ne smemo odlagati. Opraviti jih moramo že zgodaj spomladi. Tako bomo morali mesto okrasiti. To bomo napravili najbolj učinkovito, če bomo imeli na balkonih in oknih, kjer je le mogoče, lepe, živobarvne cvetoče lončnice. Zato si moramo že zgodaj spomladi oskrbeti lončke, zabojčke, zemljo, čebulice in cepiče.
Prepričan sem, da bo tako okrasilo stanovanja in hiše veliko stanovalcev. Nekateri se pri tem sami ne bi znašli, zato ne bi bilo odveč, če bi krajane zbralo Turistično društvo Kočevje in jim strokovno svetovalo, kaj in kako n^j delajo.
Vsem, ki so dolžni skrbeti za urejanje pomnikov iz NOB, priporočamo tudi, da ne bi spomladi zakasnili.
ANDREJ ARKO
MLADINSKI OBISK IZ DITZINGENA
Jutri nekaj po dvanajsti uri bo Novo mesto obiskala petčlanska mladinska delegacija iz nemškega Ditzingena. V dolenjski metropoli bodo gostje ostali do 21. marca, v tem času pa se bodo s člani predsedstva občinske konference ZSMS Novo mesto dogovorili o novih oblikah sodelovanja. Ditzingenčani si bodo ogledali novomeške ter okoliške znamenitosti, v soboto pa bodo odšli v Trbovlje, kjer se bo novomeška ekipa potegovala v okviru kviz tekmovanja ^Spoznavajmo svet in domovino* za uvrstitev med štiri najboljše vrste v republiki.
Misel, kakršna pride iz srca
Razmišljanje ob letošnji počastitvi dneva žena v Dolenji Nemški vasi
BILE SO VESELE POZORNOSTI
Tudi letos učenci nismo pozabili starejših, osamljenih žensk; zbrali smo denar, kupili skromna darila in jim jih odnesli s čestitko in šopkom spomladanskega cvetja. Vse so bile vesele naše pozornosti. Dan pred dnevom žena smo na šoli odprli razstavo ročnih izdelkov, ki smo jih učenci sedmih in osmih razredov izdelali pri gospodinjskem pouku. Ob otvoritvi je bilo veliko žena, čestitke za njihov praznik pa so jim izrekli cicibani in pionirji.
VESNA ZAKONJŠEK novinarski krožek OS XIV. divizije, Senovo
NAŠA KMETIJA
Rada delam in živim na naši kmetiji v vasi Skrljevo. Oče sodeluje s KZ Trebnje. Od 35 glav živine je 20 pitancev od zadruge, naše pa so 4 krave in 10 bikov ter konj Sokol, ki ga imam zelo rada. Lani smo preuredili hlev, zraven naredili gnojnično jamo in gnojnik, letos pa smo zgradili še koritast silos, iz katerega je to zimo že živina jedla krmo. Nekaj strojev smo nakupili sami, nekaj pa skupaj s kmeti iz vasi.
REZI GREGORClC OS Šentrupert
Majhna krajevna skupnost Dolenja Nemška vas je ena najbolj razgibanih v občini Trebnje. Vsega blizu 1500 prebivalcev se leto za letom loteva izboljšav svojega življenja. Asfaltne poti se širijo od glavne ceste, ki vodi iz Trebnjega proti Novemu mestu, počasi, a vztrajno v vse smeri. Vodovod, ki so si ga sami napeljali, je olajšal delo v vseh hišah. Tudi elektrika tiplje za zadnjimi nerazsvetljenimi bajtami v odmaknjenih zaselkih. Vsak uspeh, pa če še tako majhen, združuje krajane za naslednje pogumno dejanje. Od vsake hiše se vsaj eden vozi na delo v Trebnje, Novo mesto, na Mirno. Zato drugi, v glavnem ženske, doma tembolj poprimejo, da so polja vseeno obdelana. Samoprispevek, zdaj za asfalt pa za gradnjo novega doma družbenih organizacij, jih več ne razburja. Ne dajo zlahka, a dajo, ker vidijo, da koristi njim samim.
Vse bolj se pletejo tudi človeške vezi in občutek pripadnosti svoji krajevni skupnosti. Nehali so se izseljevati. Mladi se vse raje vračajo na svoj dom za stalno in v svojem prostem času. Uvajajo srečanja, kjer sodelujejo vsi. Že tradicionalno je srečanje najstarejših občanov ob novem letu in počastitev krajank, ki imajo 75 let in več za dan žena. Zdaj so ta večanja še v šoli, ker drugje ni prostora. Ko bo letos poleti dograjen nov dom, prislonjen k staremu gasilskemu domu, bodo ti dve srečanji lahko združili in si omislili še marsikaj. Tudi kolektiv šole sc veseli tega dogodka in se nanj že pripravlja. Sc bolj kot doslej bodo lahko pomagali razcvetu svoje krajevne skupnosti z uvedbo celodnevne šole.
Otroci tega skromnega, a delovnega kotička Slovenije so za letošnji dan žena stopili ob mladince društva .Jožko Prijatelj - Slobodan" in pripravili več kot enourni spored za babice in prababicc, za svoje mame in družbene delavke. Ploskanje je veljalo njihovi sposobnosti, bilo je priznanje učiteljicam, delegatom krajevne skupnosti, predsednici RK Milki Lenič, ki že drugo mandatno dobo vodi organizacijo prireditve, bilo je izraz sreče nad nevsakdanjim srečanjem.
Da bi bili še dolgo skupaj, so si zaželeli ob slovesu. Da bi nam Se zaigral nadarjeni harmonikaš Jože Auber, učenec 3. letnika strojne tehniške šole v Novem mestu, da bi sc še smejali sposobnemu igralcu Slavku Zupančiču, odličnemu študentu elektronike na univerzi v Ljubljani, da bi razvil svoj igralski talent Franci Gogtnlid, predsednik ZSMS, dijak 4. letnika lesne stroke v Ljubljani, da bi še slišali besede žlahtnega humoija iz Zupanove Micke v svojem pojočem narečju, da bi še imeli priložnost varno, sproščeno in mirno pomeniti sc o tem in onem, kar premeljejo glave, sklonjene k zemlji, in tiste, ki strežejo strojem ...
O vsem tem je tekla beseda na dan žena, na prvi delavski praznik v letu. Od 41 povabljenih najstarejših krajank jih je lc 17 pokrilo svojo najlepši pisano ruto, druge je zadržala starost, bolezen in lep dan, ko jih je klicala zemlja glasneje od praznika. Morda pa so ene in druge premišljale, da je kmetica v naši družbi neupravičeno najbolj odrinjena. Tudi ona si je ob možu zaslužila, res zaslužila vsaj skromno pokojnino. Njene zgarane roke vseeno hvaležno in odpuščajoče sprejemajo koščke ljubeznivosti, a zaslužila si je večje priznanje. Ta misel je zrasla ta dan iz srca nam vsem.
I-ANIKA MALlSlC
Zakaj zamerimo
Čakalnica polna ljudi. Gnete se okrog 50 pacientov, med njimi veliko otrok. Ordinacija bi morala biti odprta ob 15. uri, pa ob 16. še ni bilo nikogar. Nervozni starši, nemimi otroci. Začeli so glasno godrnjati. Minilo je še pol ure, še vedno so bila vrata zaprta.
Po dveumi zamudi je prišel zdravnik in kajpak brž začel sprejemati stranke. Slabe volje je bil zdravnik, še bolj čemerno pa so se držali bolniki. Ko so ti čez nekaj dni v svojih delovnih organizacijah razpravljali o novem sistemu zdravstvenega varstva, ki predvideva očitno večja doplačila zavarovancev, so bili proti
,£)a bi še več plačal za zdravstvo, ko pa gospoda pride, kadarkoli se jim zahoče? Jaz moram pošteno delati 8 ur za strojem, pa naj še drugi. Naj poiščejo rezerve drugod!" Nekako tako so razmišljali na glas, somišljenikov pa ni bilo tetko dobiti, ker je pred zaprtimi vrati ordinacije stal domala že vsak.
Delavčevo reagiranje je v tem primeru lahko razumeti Toda ali ima prav? Je upravičeno zameriti zdravniku zamudo, ko ne veš, kje je bil in zakaj se je zadržal?
Vsemu temu bi se dalo izogniti, če bi se v zdravstvenih službah navadili opravičiti se čakajočim. Če se že zdravniku ne zdi potrebno, da bi izgovoril stavek, ko se prebija med čakajočimi do ordinacijskih vrat:,,Oprostite, imeli smo sestanek. Tudi pri nas je tako, da nam te stvari jemljejo precej časa," bi lahko to rekla vsaj sestra na glas, preden prvega pokliče v ordinacijo.
Lepa beseda namreč lepo mesto najde. Tako pa včasih neupravičeno stresamo jezo. Če bi ljudem pojasnili še to, zakaj kdo drug ni zamenjal odsotnega zdravnika, zamere sploh ne bi bilo. Take malenkosti pa nam včasih podirajo velike načrte.
K. S.
MEDKLUBSKO SREČANJE PSOV
Klub za vzrejo športnih in službenih psov Novo mesto prireja medklubsko srečanje v Novem mestu 26. marca 1978 ob 7. uri na stadionu. Vabimo ljubitelje psov, naj si prireditev ogledajo.
ENKRATEN DAN ZA KMEČKE ŽENE: za dan žena so mladi povabili najstarejše vaščanke Dol. Nemške vasi in okolišnih vasi. Kot odlična gostiteljica se je izkazala zlasti Milka Lenič, medicinska, sestra in predsednica krajevne organizacije Rdečega križa, ki jo imajo krajanke posebno rade, saj za vsako najde čas in prijazno besedo. (Foto: Fanika Mališič)
r~
NOVO NA TRZISCU!
Predstavljamo vam nove predsobne elemente iz programa PIKO.
— GARDEROBNA STENA dimenzije 1500x230 mm cena 156,50 din
— BOKS, dimenzije 500 x 250 x 250 mm. cena 167,30 din.
Več teh elementov lahko poljubno sestavljate po svojem okusu in po potrebi v knjižne omarice, nosilne police za telefon in za ostale potrebe v hodnikih, predsobah in otroških sobah. Iz teh elementov lahko „zgradite" tudi predelno steno, ki je uporabna in dostopna z obeh strani kot knjižna omara, regal in podobno.
— OGLEDALO vam je na voljo v dveh dimenzijah: 1500 x 500 in 750 x 500.
Predsobni program PIKO je izdelan iz plastificirane iverice, trenutno pa je na voljo kupcem v petih barvah: krem, oker, čokoladno rjava, rumena in rdeča.
Montaža teh elementov je zelo enostavna in ne potrebuje strokovne pomoči, na posebno kupčevo željo pa vam elemente lahko sestavi in montira tudi naš strokovnjak.
OGLEDALNE	'i?;	■	111	1	™
OMARICE
Obenem vam predstavljamo ogledalne omarice iz novega programa kopališke opreme „KOLPA'J, ki imajo vrsto dobrih lastnosti in prednosti. Izdelane so iz kvalitetne plastificirane iverice. Omarice imajo vgrajeno fluoro-scentno luč, ki je popolnoma zavarovana pred vplivi vlage, imajo tudi varnostno vtičnico z vgrajeno varovalko.
Ogledalne omarice izdelujemo v treh dimenzijah (700 x 600 x 150,
1050x600x 150	in
1400 x 600 x 150 mm).
Ti trije osnovni tipi so izdelani v desetih različnih variantah, pri katerih smo upoštevali potrebe in različne okuse potrošnikov.
Vse naštete proizvode si lahko ogledate in kupite v naši prodajalni v Straži, informacije pa lahko dobite tudi po telefonu 84—530.
PRODAJALNA JE ODPRTA VSAK DAN OD 6,30 - 17,30 IN OB SOBOTAH OD 8,00 DO 12,00.
•n
novo es
prodajna
razstava
pohištva
v gradu Brežice od 15. do 30. marca 1978
Bogat prikaz pohištva in stanovanjske opreme
— spalnice
— dnevne sobe
— sedežne garniture
— kuhinjsko pohištvo in jedilnice
— kosovno pohištvo
— dopolnilno pohištvo
Ob nakupu odobrimo tudi kmetovalcem kredit v višini 50.000,— din pod normalnimi kreditni mi pogoji
Za kupljeno blago nad 10.000,- din vrednosti opravimo brezplačen prevoz do kupčeve hiše na razdalji do 30 km.
lesziizia, Poslovalnica Zagreb — Palmotičeva 26, Vlaška 121
KOŠNJA SENA IN OTAVE
SPLOSNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
bo v ponedeljek, 20. marca, prodala na javni dražbi košnjo sena in otave. Interesenti naj se zglasijo ob 9. uri v ekonomatu bolnice.
DOPOLNILO
NUKLEARNA
ELEKTRARNA
KRŠKO
Dopolnilo oglasa z dne 2. marca 1978:
Ponudbe pošljite na naslov delovne organizacije v 15 dneh.
Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 30 dneh po izteku roka objave.
Komisija za medsebojna razmerja pri PLANINSKEM DRUŠTVU LJUBLJANA-MATICA, Ljubljana, Trdinova 8
Objavlja za svoje planinske domove prosta dela in naloge:
1. UPRAVNIKA (Oskrbnika Doma v Kamniški Bistrici),
2. VEČ KUHARIC IN NATAKARIC,
3. VEC POMOŽNIH GOSTINSKIH DELAVK. POGOJI:
pod 1: VK ali KV gostinski delavec s prakso (prednost ima zakonski par),
pod 2: KV ali priučitev s prakso, pod 3: brez kvalifikacij.
Za omenjena dela so primerni tudi mlajši upokojenci. Zaposlitev pod 1 je stalna, pod 2 in 3 pa stalna ali sezonska. Pismene ali osebne prijave na gornji naslov.
TRGOVSKO PODJETJE NAMA LJUBLJANA, TOZD VELEBLAGOVNICA KOČEVJE
objavlja prosta dela in naloge
PRODAJALCA
POGOJ
šola za prodajalce, poskusno delo dva meseca, delo za nedoločen čas.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema kadrovsko socialna služba podjetja Ljubljana, Tomšičeva 2/V, 8 dni po objavi.
(jCIlkCU*
ZDRUŽENI ZDRAVSTVENI DOM Novo mesto TOZD ZDRAVSTVENI DOM Krško
razpisuje javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila
ZASTAVA 750, letnik 1974
Licitacija bo v ponedeljek, 20. marca 1978 ob 8. uri zjutraj v prostorih zdravstvenega doma Krško.
SOP KRŠKO DOPOLNILO Na oglas, objavljen dne 2. 3. 1978, objavljamo še naslednje: Kandidati bodo o sklepu obveščeni v 10 dneh po zasedanju sveta za medsebojna razmerja TOZD OPREMA.
n
berite Dolenjski list
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO Strokovna služba
OBJ A V L JA prosta dela in naloge
1. ORGANIZATORJA RAČUNALNIŠKE OBDELAVE PODATKOV
2. STROJNEGA KNJIGOVODJE
POGOJI:
pod 1: dokončana višja šola organizacijsko-računalniške ali ekonomske smeri, uspešno opravljen IBM test in 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca pod 2: dokončana 4-letna srednja šola ekonomske ali splošne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec Kandidati morajo obvladati slovenski jezik.
Kandidati naj pošljejo ponudbe v 15 dneh po objavi na naslov:	REGIONALNA	ZDRAVSTVENA SKUPNOST
NOVO MESTO — Strokovna služba, Kidričev trg 3.
O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po objavi.
MERCATOR - HOTELI-GOSTINSTVO TOZD SREMIČ — Gostinstvo Krško
razpisuje prosta dela in naloge
1. RECEPTORJA
Pogoji:
— srednješolska izobrazba
— znanje enega tujega (svetovnega) jezika
— tri leta delovnih izkušenj Delo je dvoizmensko.
2. 3 NATAKARJEV
— končana gostinska šola
— dvoizmensko dejo
Pismene prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljite na TOZD Sremič Krško v 15 dneh po objavi.
Šentjernej je gotovo eden najstarejših krajev na Dolenjskem. Zgodovinsko izročilo trdi, da so ustanovitvi botrovali freinsiški škofje, ki so sredi 13. stoletja postavili faro sv. Jerneja. Na ravnini med leno Krko in Goijanci pa so ob potoku Kobila živeli ljudje že nekaj tisočletij prej, kar dokazujejo ostaline od neolitske do rimske dobe.
V	16. stoletju je bil Šentjernej eno od središč protestantizma na Slovenskem; v letih 1946—1547 je tamkaj župnikoval kasnejši pisec prve slovenske knjige Primož Trubar, ki je protestantsko vero razširil tudi po okoliških gradovih.
Na plodni ravnici, ki je ljudem stoletja dajala kruh, so se nenehno pasli lepi konji, katerih sloves se je ohranil vse do danes. Konj niso vpregali samo v vozove in pluge, pač pa so jih vzgajali tudi za dirke. Znamenite dirke izvirajo še iz časov izumitelja ladijskega vijaka Josipa Ressla, ki je tudi sam preizkušal tekmovalne zmogljivosti šenjemejskih konj.
Ilovica, ki se je še dandanes veliko uobi na šentjernejskem območju, je srojčas omogočila silovit razvoj lončarstva. Spretne roke domačinov znajo še zmeraj oblikovati znamenito majoliko, ki ima večkrat obliko pete-hna (simbol Šentjerneja), toda od omenjene lončarske silovitosti je na šentjernejskem polju ostal en sam lončar. Prav tako so izginile vse sledi ?a. usnjamami, ki jih je bilo še v prejšnjem stoletju lepo število.
Zadnja vojna se Šentjerneju ni izognili v spomin na hude čase stoji sredi ga spomenik, ki ga je izdelal znani ovenski kipar Lojze Dolinar. Življenje je po osvoboditvi pognalo nove Kau, med prvimi dejavnostmi pa so obnovili konjske dirke.
Kraj se je začel industrializirati Kmalu po 1950. Odprli so tovarno *?kra, ki ima danes že 1.100 zaposle-51h> od teh samo iz krajevne skupnosti entjernej okoli sedemsto. Približno jvesto domačinom daje kruh TOZD 7 t°varna Podgorje, ostali pa so Posleni v drugih dejavnostih. Od •T?etijstva, ki je bilo včasih prevladu-Snnk ^ !e ^ polovica od približno UUO prebivalcev, kolikor jih šteje kra-J vna skupnost (v 45 naseljih je 1.300 gospodinjstev), okoli 100 ljudi pa se Preživlja z neproizvodnimi dejavnost-
Preskrbovalna mreža v šentjernejski KS je dokaj razvita, saj so na voljo štiri trgovine in mesarija, celo območje pa je daleč znano po gostiščih. V Šentjerneju je šest gostiln, v Stari vasi dve, na Gomili in v Grobljah po ena. Središče krajevne skupnosti premore pošto, postajo milice, zdravstveno postajo z lekarno, brivnico, trafiko, sejmišče, ljudsko knjižnico in seveda osnovno šolo, ki deluje tu baje že od 17. stoletja. Krajevna skupnost ima vse, kar potrebujejo krajani za delo in vsakdanje življenje. Ena redkih je, od koder se ljudje ne izseljujejo; vasi se ne praznijo, ampak celo povečujejo.
Prav gotovo ima največ zaslug za dobro počutje krajanov krajevna skupnost, ki zgledno skrbi za usklajenost različnih skupnih dobrin. Na primer: Samo lani je poskrbela za nič manj kot enajst cest, ki so bile potrebne posodobitve. Vsi večji kraji so s srrediščem krajevne skupnosti povezani z asfaltom, v samem Šentjerneju pa so asfaltirali ulice, ki sicer še niso imenovane in oštevilčene, a se bo verjetno to zgodilo še letos. Krajani trdijo, da bi jim ureditev teh zadev omogočila hitrejši prehod iz naselja tržnega značaja v mesto.
Poročila o delovanju krajevne skupnosti v lanskem in prejšnjih letih prinašajo tudi podatke o gradnji vodovodov v več krajev. Ta javna in druga dela bodo letos nadaljevali v še večjem obsegu, saj je zanje predvidenih 2,220.000 dinarjev. V načrtu je t. i. dolinski vodovod, ki bo pripeljal pitno vodo do raztresenih hiš po šentjernejski ravnini. Tudi hribovski kraji ne bodo ostali brez vodovodnih pip. Po krajevni skupnosti bodo stekla nova asfaltna cestišča, šentjernejske odplake bodo odtekale po novih metrih kanalizacije, pet vasi pa se bo s krajevnim središčem zbližalo z napeljavo novih telefonov.
V	letošnjem proračunu je predviden denar za obnovo znanega hipodroma, večja vsota pa tudi za začetek novega kulturnega doma v Šentjerneju. Po občinskem programu naj bi letos zasadili tudi lopate za novo osnovno šolo.
To je le del za letos začrtanih akcij, ki jih bodo kajpak zmogli ob sodelovanju delovnih organizacij in krajanov,
ki so že do zdaj skupaj vlekli voz napredka. Slednjega ne merijo s pednji, ampak kar z dolgimi skoki.
Krajevna skupnost ne kaže razumevanja samo za komunalne zadeve, ampak omogoča obstoj in življenje tudi društvom. Tako bodo gasilci letos prišli z njeno pomočjo do nove cisterne, Kulturno-umetniško društvo bratov Pirkovičev bo še laže delovalo, denarnega prispevka pa bo deležno tudi tradicionalno Srečanje oktetov na hipodromu. V doglednem času naj bi v Šentjerneju dobili še bančno ekspozituro.
Velika pridobitev za Šentjernej bo urbanistični načrt, ki bo omogočil hitrejšo in smotrnejšo zazidavo. Kraj ima že zdaj okoli 1.000 prebivalcev in več značilnosti mestnega življenja, zato se ne more razvijati mimo reda, ki velja za urbanistično urejena naselja.
Tak je v grobem oris dela in načrtov šentjernejske krajevne skupnosti, kakor ga lahko povzamemo iz pripovedovanja predsednika skupščine KS Jožeta Pirkoviča, enega od petih sobesednikov na našem zadnjem uredništvu v gosteh v sobi gostoljubne Recljeve gostilne. Novinarja Ivan Zoran in Drago Rustja, ki sva zapisovala izjave, sva seveda obžalovala rekordno majhno udeležbo na uredništvu v gosteh v tem pomembnem industrijskem
Jože Pirkovič
Peter Durjava
Martin Lužar
Janez Komar
Stanko Kušljan
središču v novomeški občini. Zato pričujoči zapis ni tak, kakršen je običajno nastal po obisku v drugih krajih. Prepričana sva, da bi moralo pri celovitejši predstavitvi dela in življenja tako delavne in razvite krajevne skupnosti sodelovati več neposrednih pričevalcev. A kar je bilo, je bilo - in tu se ne da nič več pomagati.
JUTRI SE ZAČNE „CVIČ KARIJA “
Morebiti je slabi udeležbi botrovalo nestrpno pričakovanje na skorajšnji „dogodek desetletja" - na teden dolenjskega cvička, ki bo ob koncu tega tedna v novi proizvodni dvorani šenjemejske Iskre. Krajani se tega veselijo tudi zato, ker so prepričani, da jim organizacija „cvičkarije“ ne bo napolnila le mošnjička, ampak potrdila njihovo gostoljubnost in sloves o kraju, o katerem poje pesem: „Lepše-ga kraja nej, ku je Šentjern ...“!
Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela KS, Pirkovič pa je pojasnil: „Ta prireditev za nas veliko pomeni, vinogradništvo je na našem območju zelo razširjeno, kar kaže tudi število v Društvo vinogradnikov Dolenjske včlanjenih pridelovalcev dobre kapljice iz naše krajevne skupnosti. Teh je okoli sto; tudi sam sem med njimi. Trtje imamo na Tolstem vrhu, v Vajn-dolu, Rebri, Pleterskem hribu, okrog Skrivnega in Vrbovcev, na Hrvaški gori ter onstran Krke na Vinjem vrhu.“
Šentjernejčani nameravajo letos ustanoviti turistično društvo, ki naj bi najprej poskrbelo za olepšavo samega Šentjerneja. Peter Duijava je povedal, da mi ni vseeno, ker je kraj tako zanemarjen, saj je od vsega še najlepši spomenik na trgu.
..Turistično društvo naj bi vrglo oko tudi na skrajno neurejeno sejmiščeje Durjavo dopolnil Martin Lužar in potarnal tudi zaradi nerednega odvoza smeti iz Šentjerneja. Poglavje zase je čistoča v samem kraju; težko dobijo človeka, ki bi za velik denar krepko v •' metlo po pločnikih in ct_ • v ./“iišču.
Janez Kromar z Roj je dodal, da so za zasmetenost krivi predvsem prebivalci sami, ki še nimajo izostrenga čuta za čistočo. „Potok Kobila še danes ni v čast in lepoto krajanom. Rib ni več, zaradi onesnažene vode je poleti kopanje popolnoma onemogočeno. Mladinci smo tudi pri čiščenju potoka pripravljeni pomagati, žal pa nimamo niti primernega prostora, kjer bi se lahko o tem dogovorili. Vsa naša dejavnost je skrčena na obiskovanje gostiln.“
Gradnja spominskega doma na Javorovici je že celo desetletje ena največjih delovnih akcij šenjernejske krajevne skupnosti. „Toda le na papirju," je poudaril Stanko Kušljan, podpredsednik krajevne organizacije ZB. „Čeprav krajani ne stojimo križem
rok, saj smo že posodobiti cesto do kraja, kjer je padlo 146 partizanov, gradnje ni moč začeti, ker se vselej zatakne pri denarju. Letos smo se zadeve lotili še bolj zavzeto, ustanovili smo gradbeni odbor, ki si je razdelil naloge za posamezna področja: vodovod, cesta, elektrika in sama gradnja. Slednja bo odvisna tudi od tega, kako nam bo uspelo še bolj utrditi cestišče, ojačiti električni tok in zgraditi vodovod. Najprej se bomo lotili vodovoda, ki bo irriel zajetje v Tisovcu. Osnutek načrta za 3300 m vodovodnih cevi je že narejen, v kratkem pričakujemo trasiranje in dokončno izdelavo načrta. Če bo šlo vse po sreči, bomo z izkopom začeli maja. Delo ne bo lahko, saj so tla kamnita. Delati bomo udarniško, zato pričakujemo, da nas bo vodovod stal le dobro četrtino od predvidene vsote. Vodovod bo največji prispevek krajevne skupnosti k postavitvi spominskega doma, ki naj bi omogočil tudi hitrejši razvoj turizma v tukajšnjih krajih. Če tudi po udarniškem delu krajanov ne bo prišlo do začetka gradnje doma, potem bomo dokončno prepričani, da imajo Iskra, IMV, „Krka“ in še kdo, ki samo hvali naša prizadevanja, ohranjanje tradicij NOB zgolj za nikogar obvezujočo stvar. In kako bo nato z domom ...? “
Da se hotenja krajanov in odločitve tistih, ki bi jim lahko ustregli, pogosto križajo, potijuje tudi iskanje lokacije za prodajalno gradbenega materiala in strojev. Kušljan: ..Mercator je predlagal dve lokaciji, ki sta bili sprejemljivi za vse, tudi v sklop bodočega urbanističnega načrta bi jih bilo moč spraviti. Toda Dominvest je mislil drugače in po svoje: predlagal je tri lokacije (pri osnovni šoli, na parkirnem prostoru Kluba za konjeniški šport in na prostoru, kjer je sejmišče). Seveda bi te lokacije, če bi bile sprejete, vsaka po svoje oškodovale dejavnosti, ki se zdaj odvijajo na predlaganih prostorih. Tako je Dominvest dosegel nekaj, česar morda niti ni hotel: z odlašanjem izdaje lokacijskega dovoljenja so urbanisti povzročili, da je Mercator denar, ki je bil že zbran za gradnjo prodajnega oddelka v Šentjer-
neju, namenil za gradnje drugje. Šentjernejčani smo torej potegnili ajsi konec, še naprej bomo morali r »diti po nakupih v Krško ali Novo mt to.“
Da je v slogi moč, Šentjern .^ani niso dokazali v „prepiru“ z Dominve-stom, ki se je obnašal, ko da zanj ljudi in njihovih želja in potreb sploh ni. Da je v slogi moč, menijo zdaj ko se ne morejo odločiti za več ma- h krajevnih skupnosti. Krajani se z; .dajo, da v morebitnih novih KS še tc-iiko ne bi bilo mogoče narediti kot zdaj v eni, kajti v novih krajevnih središčih ne bi bilo niti prepotrebnih prostorov, pa tudi ljudi, ki bi lahko vodili dokaj zahtevno delo, ni na pretek. Zato se prebivalci šentjernejske krajevne skupnosti raje dejavno vež* ,o na Socialistično zvezo in po svc,ih močeh pomagajo, kjci k i je potvebno.
uredništvo v gosteh
ŠENTJERNEJ
NAPREDEK
NI
LE
BESEDA
TELEVIZIJSKI SPORED
ČETRTEK, 16. III.
le
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
l
9.25	in 12.25 VELESLALOM ZA ŽENSKE, prenos iz Aiose — B Tudi pri ženskah je v tekmovanju za letošnji svetovni pokal v alpskem smučanju tako rekoč že vse odločeno, to pa kajpak ne pomeni, da bo boj na zadnji tekmi nezanimiv: o zmagovalki bodo najbrž spet odločale stotinke sekunde.
15.00 TV V SOLI: Kultura stare Grčije, Vreme in podnebje, Vladimir Vidrič - (Zg)
16.00 ŠOLSKA TV: Pomorsko gospodarstvo in pristanišča SFRJ, Promet v mavcu
PETEK, 17. III.
©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
9.25	in 12.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Arose - B
Že pred ameriško turnejo, na kateri ni dosegal prvih mest, si je Ingemar Stenmark zagotovil svetovni pokal. Zanj torej zaključni boji po belih strminah ne pomenijo nič odločilnega. Čisto drugače je za tekmovalce, la se borijo za drugo,
SOBOTA, 18. III.
I®
trgovska hiša mazimarket
Ljubljana
8.00	POROČILA
8.05 ZGODBE IZ KALEVALE - B
8.20	S. Makarovič: KOSOVIRJA NA LETEČI ŽLICI - B
8.35	MALI SVET
9.05 Študij na univerzi: ELEKTROTEHNIKA
9.25	CAS, KI ŽIVI: PARTIZANSKE SMUČARSKE TEKME
9.55	ZASEDANJE CK ZK MAKEDONIJE , prenos
11.15	ZNANJE-IMETJE Beograjska televizija že nekaj let prireja tekmovanja med kmetovalci naših republik. Kmetje merijo moči v znanju, folklorni prestrosti svojih vasi in običajev, kosajo se, katera vas je boljša v pripravljanju kultur-no-umetniških prireditev in podobno. Kot gostje se podobnih tek-
NEDEUA, 19.10.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
16.30 VELESLALOM ZA ŽENSKE, posnetek iz Arose - B 17.15 ZGODBE IZ KALEVALE -B
17.35 a BONA: BOSNA, prenos košarkarske tekme (med odmorom
OBZORNIK)
19.15	RISANKA - B
19.30	TV DNEVNIK
20.00	OCl KRITIKE
20.45	TELEVIZIJA ZA KONEC
TEDNA - B
Niz oddaj z gornjim naslovom so pripravili britanski televizijci. Njihov ■namen: norčevati se iz televizijskih dram, komentarjev, intervjujev,
tretje mesto itd. Križaj pa je za uvrstitev med prvih deset že zdavnaj
-	nasankal. Na posnetku: Hans Enn.
15.00 TV V SOLI: Makedonščina, Ruščina, Potovanje, Mesto - kulturni spomenik - (Zg)
16.15 VELESLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz larose — B
17.15 POROČILA
17.20	GOZDNE ZGODE IN NEZGODE - B
17.35	DEČEK DOMINIK - B
18.00 OBZORNIK
18.10	PEVSKI TABOR ŠENTVID PRI STIČNI - B
18.45	IZ PROBLEMATIKE PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA -B
Tretja oddaja bo prikazala pomen urbanističnega in prostorskega načrtovanja, predstavila bo gospodarjenje s prostorom z vidika družbenega načrtovanja. O tem, kako potrebno je, da v družbi smiselno načrtujemo prav vsako dejavnost, se bodo televizijci pogovarjali z vrsto strokovnjakov za posamezna področja in družbenopolitičnih delavcev.
movanj udeležujejo tudi slovenske vasi. Tokrat bomo videli posnetek „bcrjev“ med pobratenima krajevnima skupnostma Podunavci iz Srbije in Podgorci iz Slovenije.
14.50	SLALOM ZA ŽENSKE, posnetek iz Arose - B
15.35	VELEŽ: SARAJEVO, prenos nogometne tekme
17.40	OBZORNIK
17.55	DRUŽINA ČRNEGA PERJA, film - B
19.15	RISANKA - B
19.30	TV DNEVNIK
20.00 G. Durieux: PAUL GAUGIN, nadaljevanka - B
21.00 JUGOSLAVIJA : POLJSKA, prenos hokejske tekme s svetovnega prvenstva skupine B (med odmorom
R 45
8is0 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: MOC ZBOROVSKEGA ZVOKA - B
9.10	625
9.50	M. Kerstner: GRUNTOVCA-
NI, nanizanka - B
10.40	KAJ JE NAROBE: ZLATO
KLJUSE IN SLADKI TORNADO,
film
Reklame, reklame, povsod okrog nas same reklame. Brez njih ko da ne gre več. O tem, kako vplivajo na mlade, bo prikazoval tokratni mladinski film. Videli bomo učence, ki se upirajo dolgočasni šoli, zaprašeni domači vzgoji, načinu oblačenja in obnašanja. Ko jim okolje vsiljuje nadvse neumno reklamo za kako stvar, se odločijo, da bodo posneli an ti reklamni film in z njim staršem,
vzgojiteljem in še komu pokazali, kaj čutijo, oz. kako gledajo na svet. Razplet je zanimiv, še posebno ker se mladi znajdejo pred vprai£i\jem, kako an ti reklamo prikazati odraslim.
11.30 KMETIJSKA ODDAJA
12.30 POROČILA
12.35	SVET, V KATEREM ŽIVIMO-B
13.05	PARALELNI SLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Arose - B
13.50	EVROPSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU, prenos iz Duisburga - B
16.10	POROČILA
16.15	STAVA, film-B Za tokratno nedeljsko popoldne so televizijci pripravili predvajanje jugoslovanskega filma, ki ga je režiser Zdravko Randič posnel 1971 in zanj prejel tretjo oz. bronasto areno na puljskem festivalu. Gre za pripoved o mladi ženi ostarelega mlinarja, ki se zaljubi v privlačnega toda vetr-njaškega voznika. Nasede njegovim obljubam in se odpravi z njim v velemesto, kjer pa spozna, da je njen ljubinec srečno poročen očka. Ne preostane ji drugega, ko da se vrne k možu. Scenarij za film je napisal
kvizov in podobnih zvrsti. Parodiranje je v nekaterih oddajah speljano prav do nesmisla, z največjim veseljem pa se televizijci norčujejo iz sebe tedaj, ko sc sprašujejo, kam vodi tematsko, izrazno in še kakšno nedomiselno ponavljanje iz oddaje v oddajo. Slovenski gledalci bomo prikrajšani za naslajanje ob posameznih besednih igrah, kijih ni bilo moč prevesti v slovenščino. Nič zato, dovolj bo že, če se bomo res lahko smejali.
21.15	NA ZVEZI
21.45	TV DNEVNIK
22.00 ROCK FESTIVAL VE:SŠNU, posnetek — B
23.00 POROČILA
17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Otroška oddaja -
18.15 Od cveta do sadeža - 18.35 Zanimivosti narave - 18.45 Peščena ura - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko - 23.30 24 ur
19.15	RISANKA - B
19.30	TV DNEVNIK
20.00 KONCERT V DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE, prenos
21.05	RAZGLEDI: PRI ESKIMIH
-	B
V	tretji oddaji Kanadskega mozaika bomo videli tudi, kakšna je pisava Eskimov.
21.50	TV DNEVNIK
22.10	SERPICO - B
22.55	JUGOSLAVIJA : MADŽARSKA, posnetek s svetovnega hokejskega prvenstva skupine B - B
24.00 POROČILA
17.15	TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Zlata nit — 18.15 Te-lesport — 18.45 Zabavna glasba —
19.30 TV dnevnik - 20.00 Dan v Privlaki (dokumentarna oddaja) -
20.30 Jugoslavija : Madžarska (prenos s svetovnega hokejskega prvenstva skupine B) - 22.45 Glasba, slika, beseda
TV DNEVNIK) - B
22.30	OPATIJA 78, posnetek s festivala zabavnih melodij - B
Po nastopu rock ansamblov, instrumentalnih izvedbah zabavnih melodij in nastopu 23 pevcev šansonov bo drevi nastopilo še 16 pevcev, ki jim glede na njihove glasovne sposobnosti pravimo popevkarji. Med njimi bodo nastopili K. Slabinac, O. Pestner, O. Katarina, M. Miše, N. Ukraden, spremljal pa jih bo revijski orkester RTV Novi Sad.
17.30 Poročila - 17.35 TV koledar
- 17.45 Simpozij o naravi, zdravju in lepoti — 18.45 Gledališče v hiši —
19.30 TV dnevnik - 20.00 Feljton
— 20.30 Jugoslavija: Poljska (prenos hokejske tekme s svetovnega prvenstva skupine B) — 22.45 Liverpool: Nottingham (posnetek nogometne tekme)
znani režiser in pisatelj Živojin Pavlovič v glavnih vlogah pa nastopajo Dušica Že^rac, Boris Dvornik, Pavle Vujisič, Bata Živojinovič in Dragutin Dobričanin.
17.35	Športna poročila
17.40	RISANKA-B
17.45	METALAC : BEKO, prenos košarkarske tekme
19.30 TV DNEVNIK
20.00 D. Markovič: VRNITEV OD PISANIH - B
21.00 TIHE BILOGORSKE POTI -B
21.30 TV DNEVNIK
21.50	Dinamo: crvena zvezda, nogometna reportaža
22.20	Športni pregled
14.45	Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri
—	21.05 Celovečerni film
PONEDELJEK, 20. III.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
9.05 TV V ŠOLI: Matematika, Življenje mladih, Za pesmijo - (Zg)
10.00	TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis - (Bg)
11.10 TV V ŠOLI: Za najmlajše -(Sa)
15.05 TV V ŠOLI, ponovitev — (Zg)
16.05 LJUDJE IN ZEMLJA, ponovitev
17.05 POROČILA
17.10 VRTEC NA OBISKU: POMLAD V DOLINI RIBNIKOV
17.25	SVET, V KATEREM ŽIVIMO - B
17.55	OBZORNIK
16.05 DA BOMO LAŽE ODLOČALI
Pod gornjim delovnim naslovom se bo zvrstilo dvanajst četrturnih oddaj, ki bodo skušale razložtii in opredeliti pojme, s katerimi se pri
TOREK, 21. III.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
1
8.30 TV V ŠOLI: Nemščina, Sadovnjak spomladi, Geometrija, TV vrtec, Oživele lutke, Delegatsko odločanje - (Zg)
10.00	TV V ŠOLI: Prirodoslovje, Risanka, Glasbena vzgoja - (Bg)
14.30 TV V ŠOLI, ponovitev - (Zg)
16.05	ŠOLSKA TV: Sodobno naselje, Dobro videti in biti dobro viden
izvajanju zakona o združenem delu srečujemo vsak dan. Dohodek -smoter delavcev v združenem delu. Tak je naslov prve oddaje, ki bo prikazala, kaj je dohodek in kako delavci v okviru tozdov razpolagajo z njim.
18.15 MATEMATIKA V STARIH KULTURAH
Čas in računanje je naslov niza sedmih oddaj o razvoju matematike od zametkov v starem Egiptu do danes. Iz prve oddaje bomo zvedeli, da so že učenjaki v Egiptu, Babilonu in Indiji pred tisočletji vedeli neznansko veliko o znanosti računanja. Pri gradnji nasipov ali kanalov so natančno vedeli, koliko zemlje morajo odkopati ali navoziti, koliko potrebujejo opeke ali kamenja in podobno. Dacarji so že tedaj izračunavali višino davkov, trgovci so merili in tehtali blago. Itd. Oblikovati se je začela veda o številih (aritmetika) in o prostoru (geometrija).
18.45	MLADI ZA MLADE
19.15 RISANKA-B
19.30	TV DNEVNIK
20.00	T. Kctig: ŽIVLJENJE TECE NAPREJ, drama - B
V	prvem prispevku bomo videli, kako si mladi zamišljajo podobo sodobnega naselja, drugi prispevek pa bo prikazal, da prihaja ponoči do veliko več prometnih nesreč kot podnevi, med žrtvami pa je še zmeraj največ pešcev.
17.15	POROČILA
17.20	GLASBENA ODDAJA
17.50	OBZORNIK
18.00	PISANI SVET: LETNI CASI
-	B
Tokratna oddaja sovpada s prvim pomladnim dnem, zato bo beseda tekla o štirih letnih časih. Ob celi vrsti zanimivosti bodo mladi videli, kako so svoja podoživljanja letnih časov na slikarska platna prenesli impresionisti, slišali pa bodo tudi Vivaldijevo glasbo na temo letnih časov.
Televizijska drama Novosadči Tomislava Ketiga je zgodba o vsa danjih nesoglasjih in drugih od n« v sodobni družini. Kot številna dr ga Ketigova dela je tudi tole začini no s humorjem, mestoma pa celo ironijo. Dramo je režiral S. Stef novič-Ravasi, glavne vloge pa igr? M. Lončar, M. Bulatovič, Dj. Jelis* in drugi.
20.55	KULTURNE DIAGONAl*
21.35	TV DNEVNIK
21.50	JUGOSLAVIJA : I TA LIJ' posnetek hokejske tekme s svete1 nega prvenstva skupine B - B
17.15	TV dnevnik - 17.35 TV ko* dar - 17.45 Zverinice iz Rezije'
18.00	Dositejeve basni - 18.15 Pf živeti v gorah - 18.40 Zanimivo*; narave - 18.45 Mladi za mlade '
19.30	TV dnevnik - 20.00 Športi# poročila - 20.30 Jugoslavija : Itafi (prenos hokejske tekme s svetovnt ga prvenstva skupine B)
18.40	JUGOSLOVANSKA TRltf SKA TELEVIZIJA - B
19.15	RISANK - B
19.30 TV DNEVNIK
20.00	MEDNARODNA OBZORJA
20.55	JUGOSLAVIJA : NORVEŠKA, prenos hokejske tekme s sv*' tovnega prvenstva skupine B — B
22.30 TV DNEVNIK
17.15	TV dnevnik - 17.35 TV koledar — 17.45 Otroški spored - 18.15 Nove knjige - 18.45 Dnevnik 10 -
19.05	Kulturni pregled — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja -
20.50	Akcije - 21.00 Celovečerni film — 23.05 TV dnevnik
SREDA, 22. III.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
l
8.35	TV V SOLI: Dnevnik 10, Naše planine, Od Budve do Žabljaka, Literatura - (Zg)
10.00	TV V ŠOU: Kocka, kocka, Risanka, Film - (Bg)
15.25	JUGOSLAVIJA : MADŽARSKA, prenos nogometne tekme mladih reprezentanc iz Maribora
17.30 POROČILA
17.35	S. Makarovič: KOSOVIRJA NA LETECl ŽLICI, nadaljevanka -B
17JO POTOVANJE V DEŽELO
LUTK - B
18.05	OBZORNIK
18.15 NE PREZRITE
18.45	OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: BILCOVS - B Televizijci so bili na obisku v slikoviti rožanski vasi Bilčovs, kjer koroški rojaki delujejo v okviru svojega prosvetnega društva Bilka. V oddaji se bodo predstavili mešani, moški in otroški pevski zbor, pesmi pa bodo povezovali odlomki iz razgovora s predstavniki društva.
19.15 RISANKA - B
19.30 TV DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: MESENO SPOZNANJE, - B Film z gornjim naslovom je posnel ameriški režiser Mike Nichols, v glavnih vlogah pa igrajo Jack Nichol-son, Candice Bergen, Arthur Gar-funkel in Rita Moreno. Gre za pripoved o življenju dveh prijateljev, ki se v študentskih letih zaljubita v isto dekle. Z njo se poroči eden od njiju in čez nekaj let se prijatelja spet sre-
čata. Jonathan še zmeraj teka za dekleti, Sandyjev zakon pa je zašel v vode enoličnosti. Ko se slednjič (nesrečno) poroči še Jonathan, se staro prijateljstvo razbije.
21.40	MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.45	TV DNEVNIK
22.00	NAŠI SODOBNIKI: BENO ŽUPANClC - B
17.20	TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Otroška oddaja —
18.15	Dokumentarni film — 18.45 Glasbeni solisti — 19.30 TV dnevnik
-	20.00 Prosta sreda - 22.00 TV dnevnik
PRVI RADIJSKI PROGRAM
PETEK, 17. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Iz glasbene tradicijie jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž.
A.	Hržič: Škodljivci na stročnicah).
12.40	V ritmu polke in valčka.
13.50	Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.15 Naši umetniki mladim poslušalcem.
14.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musicaL 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kreže ta. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturna 23.15 Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe. 00.05
- 4.30 Nočni program.
SOBOTA, 18. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. T. Brumat: Vrtna trata). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevcem E. Fliserjem. 15.45 S knjižnega tr^. 17.03 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS, 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe (Opatija 78). 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 00.05
- 4.30 Nočni program.
NEDELJA, 19. IH.
8.07 Radijska igra za otroke (J. Lukeš: O moja Benečija). 8.42 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna. 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra (M. Ayme: Garou-Garou). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT.
23.05	Literarni nokturno (V. Zava-da: Pesmi). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05 - 4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 20. III.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Rin-garja. 9.20 Pesmica za mlade risarje.
9.40	Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (inž. F. Remec: Kam z odpadnim lubjem iglavcev). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom.
14.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 18.05 Izročila tisočletij (Ljubezenske pesmi in plesi). 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Nov posnetek Verdijeve opere „Moč usode".
22.20	Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (D. Poniž: Somnambulijtovi zapiski). 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 21. IU.
.8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo.
9.30 Iz glasbenih šoL 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti (inž-Silva Avšič:	Rezultati sortnih poskusov s kitajskim kapusom)*
12.40	Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15.45 Narava in človek-
18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampi* ča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra (S. Sitar: Ali lahko umre rudnik živega srebra?). 21.30 Zvočne kaskade.
22.20 Skupni program JRT. 23.05 literarni nokturno (E. Plentzdorf: Novo trpljenje mladega Wertheija).
23.15	Popevke se vrstijo. 0.05 -
SREDA, 22. III.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Pisani svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma. 11.03 Po Taliji-nih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. J. Velej: Faneron kombi -herbicid za podnje škropljenje žita). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 ob izvirih ljudske glasbene umetnosti
14.30 Naši podušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma (I. Pirkovič: Louis Adamič).
18.05 Koncert glasbene mladine.
19.45	Minute z ansamblom Latinos.
20.00	Koncert iz našega studia.
22.20 s festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (E. Uhlan: Levo od boga).
kultura
in
izobra-
ževanje
»IŠČEMO
PREDSEDNIKA*1
Novomeško kulturno društvo „Dušan Jereb“ nima sreče z vodstvi. Predsednik je odstopil pred enim letom, upravni odbor pa se je zadnjikrat sestal jeseni. Kandidate za novega predsednika so menda iskali celo na cesti, pa ni bil nihče pripravljen prevzeti najodgovornejšo dolžnost v društvu z več kot 30-letno tradicijo. Še vsa sreča, da pevci niso odnehali. Tako vsaj ne bo zadrege, de bo potrebno peti na pogrebu - društva.
Večji obisk v knjižnici
V Črnomlju
je matična knjižnica izposodila 3.000 knjig več kot leto poprej
Črnomaljska matična knjižnica z izposojevališči v Semiču in na Vinici ima skupaj 10.585 knjižnih enot. V lanskem letu je knjižnica izposodila skupaj 14.654 knjig: v Črnomlju 13.532, v Semiču 515 in na Vinici 607. Samo v Črnomlju se je izposoja v lanskem letu povečala za 3.000 knjig. To pripisujejo predvsem uvedbi članarine namesto dosedanje iz-posojevalnine. Članarina znaša za odrasle 30 dinarjev na leto, za osnovnošolske otroke pa 15 dinarjev.
Knjižni fond se je v lanskem letu povečal za 1.027 knjig; od tega jih
Navdihi pod dletom
Kiparsko dleto mirenskega samorastnika Sandija Leskovca je neumirljivo in nepotešljivo. Nenehno se zajeda v mehko lipovino in pod veščo roko „razkriva“ reliefni motiv, ki si ga je bil domislil kipar. V tihih urah se rojevajo novi načrti. Leskovec gotovo sodi med tiste ustvarjalce, ki ne skrivajo radosti ob snovanju.
Njegova dela so te dni razstavljena v sedmem mednarodnem salonu v Antibesu na Ažurni obali, kjer je dobil lani zlato odličje. Odtisnjena pa so tudi v knjigi „Noetova barka**, ki je izšla v Franciji. Leskovec je v njej eden od 150 avtoijev iz vsega sveta.
Fotografije njegovih reliefov, ustvarjenih na temo „Kruh“, bogatijo tudi prvo letošnjo številko »Samorast-niške besede*1, ki bo v kratkem izšla v Trebnjem.
Z dvema reliefoma bo Sandi Leskovec sodeloval na razstavi »Kuriiji v NOB“, ki jo pripravlja odbor IV. brigade VDV partizanskih kurirjev in bo v začetku maja odprta v Ljubljani, nato pa jo bodo videli še v Zagrebu in Beogradu. Zadnje tedne dokončuje dela, ki jih namerava poslati v Trebnje na veliko mednarodno razstavo v okviru letošnjih taborskih prizadevanj.
V.
Sandi Leskovec: REŠEVANJE RANJENEGA KURIRJA, relief, 1977. - To je eno od dveh del, s katerim bo Leskovec’ sodeloval na letošnji razstavi „Kurirji vNOB“.
tl« II! Hm
v'
»SREČANJE KULTUR1' - V dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrabu se je v soboto začela predstavitev kulture iz naše republike. Po okrogli mizi, na kateri so predstavniki kulturnega in družbenopolitičnega življenja govorili o slovenskih kulturnih prizadevanjih, so obiskovalci lahko prisluhnili mariborskemu mladinskemu pevskemu zboru in si ogledali nekaj slovenskih dokumentarnih filmov. Na razstavi slovenske grafike, ki bo odprta štirinajst dni, sodeluje petnajst umetnikov, med njimi Božidar Jakac. Slovenski kulturni dan je vrh te8a obsegal predstave iz glasbene,
je knjižnica kupila 675, 302 jim je dala republiška kulturna skupnost, 50 pa so ji podarili občani in razne organizacije. Lani je bilo skupaj 6.042 obiskovalcev; v Črnomlju 5.447, v Semiču 302 in na Vinici 293, v črnomaljski čitalnici pa še posebej 970.
Poleg svoje redne dejavnosti so v knjižnici pripravili razstavo o življenju in delu belokranjskega rojaka Otona Berkopca. Dvakrat so imeli ilustracijo pravljic za nižje razrede osnovne šole, za OS Črnomelj so trikrat pripravili literarne knjižne uganke, organizirali pa so tudi literarni večer mladih belokranjskih pesnikov.
Do 1980 bi knjižnica rada povečala svoj fond, tako da bi prišla vsaj ena knjiga na prebivalca (sedaj 0,6). V načrtu za letos imajo nakup 2.000 knjig, največji problem pa je seveda denar.
„SEVILJSKI BRIVEC** MED BELOKRANJCI
Z uprizoritvijo Rossinijevega »Seviljskega deljek, v Črr
folklorne in dramske ustvarjalnosti. Počastili so tudi 100-letnico rojstva Otona Zupančiča.
»PES** ODPRL FESTIVAL - S predvajanjem jugoslovanskega filma »Pes, ki je ljubil vlalce** in predstavitvijo njegovih glavnih ustvarjalcev sc je začel prejšnji teden v Berlinu 28. mednarodni filmski festival. V posebnem programu so predstavili tudi jugoslovanski film »Ne nagibaj sc ven“, ki je lani v Pulju dobil veliko zlato areno. Na berlinskem festivalu bodo prikazali kar 150 filmov.
Ob smrti Toneta Marklja
toneta Marklja ni več med nami- Predvčerajšnjim zjutraj Sc mu je za vedno ustavilo
srce. Smrt mu je pretigala življenjsko nit le štin mesece m dvajset dni po izpolnjenem sedemdesetem letu. Zadnji
dve leti ga je bolezen priklenila na dom v Muzejski ulici pod novomeškim kapitljem.
Zibelka mu je stekla v Bohinjski Beli. Iz sveta pod Triglavom ga je ljubezen do glasbe gnala v svet in pripeljala v Novo mesto, kjer se je vživel v dolenjsko pokrajino in vzljubil njene prebivalce. Tenkočutno jim je prisluhnil, začel ustanavljati pevske zbore in vzgajati šolsko mladež kot glasbeni pedagog.
Poglobljen v skrivnosti glasbe, v katere se je potopil že v mladosti (končal je orglarsko šolo), je v Novem mestu takoj po končani drugi svet rvni vojni osnoval pevski zbor »Dušan Jereb**, ki je za, lovel po Dolenjskem, Goienjilem,
Štajerskem, Primorskem, Koroškem,^nkraj Kolpe in še kje *
Jerebovcem je Markelj dirigiral od ustanovitve, skoraj tri desetletja, zadnjič junija 1975, ko je zbor obhajal tridesetletnico. Postal je znan kot izkušen in spreten pevovodja. Kljub nalogam v učiteljskem poklicu je ostal tovariško in strokovno zvest vodja pevskega zbora brez presledkov. Leta 1966 so mu v Novem mestu za ves ta trud podelili Trdinovo nagrado.
Delo Toneta Marklja bo ostalo dragoceno izročilo za nove pevske generacije na Dolenjskem, poleg tistih, ki jih je bil sam vzgojil.
I.Z.
m
brivca** sc je v pone-5rnomlju iztekel prvi koncert belokranjskega glasbenega abonmaja. To znano komično opero je na gostovanju v Beli krajini pela pomlajena zasedba ljubljanskih opemikov: mezzosopranistka Nada Sevšek, tenorist Karel Jerič, basista Franc Javornik in Ivan Sancin ter baritonist Jaka Jeraša. Peli so ob klavirski spremljavi Milene Trost. Popoldne, ko je bila predstava za mladino, in zvečer se je prireditve udeležilo 700 poslušalcev.
Kadar štipendija ! išče štipendista
Akcija »Človek, znanje, produktivnost" naj bi tudi na Dolenjskem poiskala nove kandidate za Titovo šti pendijo
Neobičajno je, da štipendija išče štipendista, ampak tudi to se dogaja. Titov štipendijski sklad je v Sloveniji nenehno v zadregi, ker mu denar ostaja. Že od ustanovitve tega sklada namreč ugotavljajo, da je kandidatov znatno manj od možnih štipendij. Dolenjsld štipendisti sodelujejo res kot častne izjeme.
Lani je dobivalo Titovo štipendijo v Sloveniji 164 mladih. Ob razpisu za šolsko leto 1977/78 si je pravico do te štipendije pridobilo 22 mladih delavcev in 50 otrok delavcev. Kasneje se je nekaj kandidatov štipendiji odpovedalo. Vsega je bilo razpisanih 120 štipendij.
Kako poslej? V novem šolskem letu bo na voljo spet 163 Titovih štipendij. Da se ne bi ponovila stara praksa, bodo poskusili štipendije »zasesti** v letošnjih tednih Komunista, ki bodo potekali pod geslom »Človek, znanje, produktiv-nost“. Ta akcija naj bi tudi v občinah Dolenjske, Bele krajine in Posavja odkrila nove kandidate. Vsekakor bo to priložnost, da ta del Slovenije popravi slab vtis z dosedanjega podeljevanja teh uglednih štipendij, saj je zdajšnje število dobitnikov komaj omembe vredno.
TOPLIČANI SO ZAIGRALI — Uprizoriti gledališko delo pomeni za amaterje velik dogodek, za občinstvo pa lep kulturni užitek in razvedrilo. (Foto: J. Pavlin)
Odri se prebujajo
V soboto zvečer se je občinstvu v Dolenjskih Toplicah predstavila gledališka skupina KUD »Maks Henigman" s Finžagrjevo »Razvalino življenja"
Topliški amaterji postavijo vsako leto na oder po eno gledališko delo. To pot so si izbrali znano delo, ki je bilo zaradi svoje priljubljenosti igrano že skoraj na vseh dolenjskih odrih. Žal pa se ob tako malo aktivnih odrih v novomeški občini ne bi smelo dogpjati, da bi »Razvalino življenja** v eni sezoni igrali kar na dveh odrih, kot se je to zgodilo letos, saj smo igro še ne pred mesecem dni lahko videli
SEVNICA: KINO ZA NAJMLAJŠE
n pričel delati tudi programski svet. Konec minulega tedna so pričeli z izpodbudno novostjo matinej za najmlajše. Do 24. maja, ko bodo zaključili spored z domačim filmom Dolina miru, se bo zvrstilo več risank in prijetnih filmov za otroke. V soboto in nedeljo so v tem sporedu vrteli Chaplina. Predstave so ob sobotah ob 17. uri, ob nedeljah pa ob 10. uri. Pridobivanje in vzgoja občinstva se pričenja z najmlajšimi, zato je pobuda za otroške matineje vredna pohvale.
Helikopter in paleta
Ob Mežanovi retrospektivi v Dolenjski galeriji
V Dolenjski galeriji je od 10. marca odprta mala retrospektivna razstava risb, akvarelov, gvašev in skic slikarja Janeza Mežana. Del gradiva je pripravil Pokrajinski muzej v Ptuju, del pa so gi zbrali od lastnikov Mežanovih del v Novem mestu in okolici. Pri otvoritvi je imel Šentjernejski oktet krajši koncert.
Razstavljena dela so nastala predvsem med Mežanovim bivanjem v Novem mestu. Slikar je tu preživel kar šest let na gimnaziji kot profesor za likovni pouk. Iz Novega mesta je odšel leta 1939. To omenjamo zato, ker je v slikah zapustil prenekateri motiv, ki ga danes ni več videti. Med taka dela štejejo tista, na katerih je Mežan upodabljal stare mestne znamenitosti, kakor je bila cerkev na starem novomeškem pokopališču Tako gledana, imajo njegova dela tudi dokumentarno vrednost.
Na razstavi so tudi nekatera neslikarska dela, ki opozarjajo, da Mežanovo zanimanje ni veljalo samo čopiču in paleti. Mežan se je namreč poleg slikarstva ukvarjal tudi z matematiko, fiziko in konstruk-torstvom. Malokateremu od njegovih sodobnikov je, denimo, znano, da je med drugim konstruiral tudi helikopter. Prav slednje mu je ,jemalo“ čas, da se je slikarstvu manj posvečal, saj je bil eden redkih, ki po svojem notranjem klicu ni bil samo likovnik.
tudi v Mimi peči v izvedbi tamkajšnjih gledališčnikov.
Režiserka gledališke skupine KUD »Maks Henigman" je učiteljica Majda Žvan. »Na prvo uprizoritev smo se kar dolgo pripravljali pa ne zaradi težavnosti dela, temveč zaradi prostega časa, ki ga je zaradi izmenskega dela zelo težko najti,** pravi. Vaje zahtevajo odrekanje prostemu času, zato je zlasti mlade vedno teže spraviti na oder. Stalne težave, ki nas in tudi druge skupine spremljajo že vsa leta, so zaradi premajhne dotacije. Večino sredstev v našem KUD porabi pevski zbor tako da za druge skupine ostane bore malo. Na lastne gledališke rekvizite še dolgo ni računati."
Po ponovitvi v nedeljo se nameravajo topliški gledališčniki predstaviti še občinstvu v Semiču, kjer gostujejo vsako sezono.
J. PAVLIN
POSVETOVANJE O AKTIVNOSTI ZKp
Na pobudo republiškega predsedstva ZKO bo v ponedeljek, 20. marca, v Novem mestu medobčinsko posvetovanje, na katerem bodo predstavniki črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine razpravljali o vraščenosti in aktivnosti Zveze kulturnih organizacij v kulturnem življenju ter njeni povezanosti z družbenopolitičnimi dejavniki. Posvetovanje sklicujejo v okviru priprav na tretjo konferenco Zveze kulturnih organizacij Slovenije.
Dva dolga ZKO
Mnoge pevske, gledališke, filmske, likovne, lutkovne in najrazličnejše druge prireditve z začetnimi in nadaljevalnimi strokovnimi seminarji so se v zadnjih mesecih tesno ena za drugo zapisovale v kulturni vsakdan novomeške občine. Resda se je vrtiljak duhovnega plemenitenja občanov vrtel pretežno v Novem mestu, vendar to ne zmanjšuje uspeha, ki gre v tem primeru nedvomno predvsem na račun organizatorjev, čeprav se slednji niso mogli vselej sporazumeti glede terminov.
Dolg seznam prireditev in oblik kulturnega dela se je v tem času naredil tudi Zvezi kulturnih organizacij, kar nedvomno dokazuje, da ima ta organizacija pri neposrednem zadovoljevanju kulturnih potreb prebivalstva še vedno eno glavnih vlog. Tudi o vsebini „videnega, slišanega in dojetega“ z odrov, razstavišč in iz prireditvenih dvoran sploh tenkočutnejši presojevalec ne bi mogel imeti preveč črnih misli, se pravi, da so bile prireditve tudi zadovoljivo kakovostne.
Črne pike bi Zveza kulturnih organizacij dobila, če bi začeli govoriti o tem, kako uresničuje kulturno politiko. Čeprav ne nameravamo na dolgo in široko razpredati te problematike, naj vendarle povemo, da še vedno marsikaj dolguje. Gre za neuresničene partijske sklepe z občinske konference ZK iz oktobra 1976 in za zahtevo, da je nujno konferenco ZKO iz februarja 1977, na kateri so se ljudem s terena razvezali jeziki (in je sploh kritično posegla v razmere Zveze kulturnih organizacij), nadaljevati, jo oblikovati po delegatskem načelu ter sprejeti tak delovni program, ki bo zadovoljil ustvarjalce, poustvarjalce in „odjemalce“ kulture.
I.Z.
Arheološka knjiga
Te dni je izšel 27. letnik Arheološkega vestnika, osrednjega slovenskega arheološkega glasila, ki ga izdaja Inštitut za arheologijo SAZU. Močno zajetna, 720 strani obsegajoče publikacija vsebuje vrsto poročil in študij, knjižnih poročil ter dve zelo obsežni razpravi, ki bi vsaka zase po obsegu in vsebini lahko bila samostojna, zaključena publikacija. Med objavljenimi članki v tej številki Arheološkega vestnika jih je več, ki zadevajo arheološke najdbe in rezultate raziskovanj na Dolenjskem in v Beli krajini, zato samo o njih nekaj več besed.
Vida Stare je prispevala članek o časovni opredelitvi čolničastih fibul iz halštatskih grobov v okolici Smarjctc, ki jih datira okvirno od leta 700 - 550 pred n.št. Anja Dular objavlja rimske grobove iz Rosahiic, Strekljcvca in Utoka pri Podzemlju, ki s svojim inventarjem bistveno dopolnjujejo .podobo antične Bele krajine. Zanimivo je dejstvo, da so v vseh treh najdiščih odkrili hišastc žare, ki so nekoliko omajale domnevo, da jih je najti samo na Dolenjskem na področju keltskih Latobikov. - Peter Petru piše o proizvodnji rimske lončcvine v Jugoslaviji, pri čemer obravnava tudi določene oblike glinastih posod, katerih delavnice so bile na Dolenjskem, posebej v Drnovem in v Veliki vasi. - Mitja Guštin in Marijan Slabe vsak zase poročata o arheoloških najdbah iz Levakovc jame v Dolu pri Podbočju. V njej so našli ostanke iz najstarejše bronaste dobe ter iz rimskega časa, vmesnih najdb ni bilo.
Sledi obširna razprava Bibe Teržan z naslovom: Ccrtoška fibula.
To je oblika bronaste zaponke, ki je bila zelo razširjena in močno priljubljena v halštatskem času od severne Italije preko notranjih Alp, zahodne Slovenije in Dolenjske do severozahodne Bosne. Eno izmed njenih izdelovalnih središč je bilo gotovo na Dolenjskem. Ta oblika zaponke je bila podvržena mnogim oblikovnim spremembam (modnemu okusu), zato je hvaležna za časovno opredeljevanje halštatskih grobov. Certoška zaponka je bila v rabi na Dolenjskem okvirno med leti 500 in 250 pred našim štetjem. Avtorica je zbrala ogromno gradiva, ga pregledno razvrstila po oblikah v več vrst in inačic ter tudi časovni, opredelila. Ni čisto jasno, zakaj je tej razpravi priključen tudi sezairn - v besedi in risbi - vseh najdi) a halštatskih gomil pri Dolenjcih Toplicah, ki jih je v letih 1898 in 1899 izkopal J. Pečnik, najdbe pa poslal v dvorni muzej na Dunaj. Katalog najdb iz Dol. Toplic bi lahko izšel kot poseben članek, kar bi bilo dosti bolj smotrno.
To številko Arh. vestnika zaključuje temeljna razprava Bojana Djuriča: Antični mozaiki na ozemlju SR Slovenije. Pisec je zbral, uredil in časovno opredelil vse doslej znane najdbe rimskih mozaikov v Sloveniji. Na sto straneh so na črno-belih fotografijah upodobljeni vsi pomembnejši mozaiki iz Slovenije ter grafične rekonstrukcije njihovih osnovnih geometrijskih likov. Razprava bi zaslužila vsaj nekaj barvnih reprodukcij mozaikov, ki bi pričarale bralcu skladno-1 podobe, izdelane iz sestavljenih drobnih raznobarvnih kamenčkov.
T.K.
DOLENJSKI LIST
^ Mekol > Parketoli! Parketolit L Tapisol Keramikol Keramit 6 . Vinikol >
TURISTIČNE
IN
INTEREXPORT LJUBLJANA TOZD
POTOVALNA	I	\	I	L	t LJUBLJANA
AGENCIJA	TITOVA 25
Organizirata Prvomajski družinski relly Otočec — Ljubljana — Rabac
od 29. aprila do 2. maja 1978
START: 29. aprila 1978 ob 7. uri zjutraj pri bazi Avto-moto zveze Slovenije na Otočcu.
CENA: za bralce Dolenjskega lista, ki bodo ob prijavi predložili za vsakega udeležence po 1 kupon, je 550 din, za ostale občane pa 600 din.
V ceni je všteto: 3 polni pensioni, turistična taksa, organizacija in vodenje rallyja in servisna služba AMZS.
Želimo vas opozoriti, da prvomajski družinski rally ni nikakršna hitrostna dirka, ampak vožnja po cestnoprometnih predpisih, saj se ga bodo udeležili poleg voznikov tudi njihovi družinski člani. Izpolnjene kupone oddajte osebno ali pošljite po pošti najkasneje do 15. aprila v lnexovo poslovalnico v Novem mestu. Ob prijavi je potrebno vplačati 300 din akontacije, razliko pa do 15. aprila 1975.
Udeleženci rallyja bodo bivali v Rabcu v hotelu Girandella (A kat.), ki se nahaja na izredno lepem položaju ob morju, odkoder je prelep razgled na Kvarnerski zaliv in otok Cres. Gostom pa so na razpolago gostinski in družabni prostori ter športni objekti.
ČE ŠE NISTE NAROČNIK DOLENJSKEGA LISTA, STOPITE K NAJBLIŽJEMU PRODAJALCU ALI PA V NAROČNIŠKI ODDELEK NA GLAVNEM TRGU ŠT. 3. ČAKA VAS VAŠ PRIJATELJ - DOLENJSKI LIST.
DOLENJSKI UST Kupon št.l
Priimek in ime...............................
stanovanje:..................................
tip vozila:..................................
Nepreklicno se prijavljam za prvomajski družinski rally pod pogoji, navedenimi v razpisu.
(podpis)
INFORMACIJE
O trgovska hiša maximarket
LJUBLJANA, Trg revolucije 1
STE SE ODLOČILI, DA BOSTE SODELOVALI NA PRVOMAJSKEM DRUŽINSKEM RALLYJU? STE! PRIPOROČAMO VAM DA SE, OGLASITE V TRGOVSKI HIŠI MAXIMARKET V AVTODDELKU (V KLETNI ETAŽI), KJER BOSTE DOBILI VSE POTREBNO ZA VAS AVTO. NE MISLITE SAMO NASE AMPAK TUDI NA SVOJ AVTO!
ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
INEX poslovanica, NOVO MESTO, Glavni trg 7, tel. (068) 22-555 INEX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312-995 INEX, Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24—571
Po Koroškem, po Kranjskem
Pred nami je prospekt „Po Koroškem ..ki ga je za Gospodarsko zbornico SR Slovenije založil ljubljanski Kompas. Namenjen je jugoslovanskim turistom, ki odhajajo na Koroško na izlete, letni oddih ali na smučanje.
Z Ljubljansko banko na oddih in potovanja
Bliža se čas letnih oddihov in turističnih potovanj. Ne moremo vam pomagati pri izbiri kraja letovanja ali cilja vašega izleta. Lahko pa vam svetujemo, kako boste dobili pri Ljubljanski banki — Temeljni dolenjski banki Novo mesto kredit za uresničitev vaših želja.
Potovalna agencija vas bo informirala o možnostih turističnega potovanja ali dopusta v domovini, pri banki paboste lahko dobili kredit za poravnavo računa izvajalca turističnih storitev do 10.000,00 dinarjev.
V primeru, da ne boste organizirano potovali in vam ne bo znan kraj dopusta, vam bo banka nakazala znesek kredita v korist hranilne vloge ali tekočega računa.
ZAČNITE VARČEVATI!
Najmanj tri mesece pred dopustom enkrat vložite (vežite) znesek za dobo treh mesecev ali vsak mesec redno vlagajte enake zneske na v ta namen odprto hranilno knjižico in boste pridobili pravico do kredita. Privarčevani denar na vaši namenski hranilni vlogi dobite izplačan istočasno z odobrenim kreditom.
Občani lahko dobijo potrebne informacije pri Ljubljanski banki — Temeljni dolenjski banki Novo mesto in v njeni poslovni enoti v Črnomlju ter v ekspoziturah v Novem mestu na Cesti Komandanta Staneta 10 in v Bršljinu, Foesterjeva 10 (Novoteks), na Mirni, V Trebnjem, Straži in Metliki.
Želimo vam prijeten oddih in srečno potovanje.
Odbor za delovna razmerja SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE NOVO MESTO Trdinova 10
razpisuje
prosta dela in naloge
1. VODJE SLUŽBE za zaposlovanje in posredovanje zaposlitve
in objavlja
prosta dela in naloge
2. VODJE PLANSKO-ANALITSKE SLUŽBE
R»goji Pod 1.
— visoka izobrazba ekonomske, pravne ali družboslovne smeri
— moralnopolitične kvalitete in organizacijske sposobnosti, družbeno-politična aktivnost.
Pod 2.
— visoka izobrazba ekonomske ali družboslovne smeri
Za obe mesti je potrebno imeti 3 leta delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas, pod 2. s 3 mesečno poskusno dobo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah je potrebno vložiti v 15 dneh po objavi.
„SOP" Krško,
DS TOZD STORITVE, Gasilska 3
razpisuje
javno licitacijo za prodajo
TOVORNEGA VOZILA MERCEDES L 406,
letnik 1969, sedem sedežev, s kasonom, z motorjem v razstavljenem stanju.
Izklicna cena je 40.000,00 din.
Licitacija bo 24. 3. 1978 v prostorih TOZD STORITVE Gasilska 3 ob 7. uri za družbeni sektor in ob 8. uri za privatni sektor.
m
ES
k
J
Na posebnem zemljevidu so dvojezično označeni vsi kraji, kjer žive Slovenci, oziroma do koder seže slovensko narodnostno ozemlje. Poleg krajev je še obsežen seznam slovenskih trgovin, gostinskih objektov, posojilnic in hranilnic ter drugih ustanov.
Slovenska narodna pesem poje: „Po Koroškem po Kranjskem že ajda zori..." Pa se samo poje, z verzi ponazarja povezanost ljudi in krajev onstran in tostran Karavank. Koroška dežela je že od sedmega stoletja dalje zibelka slovenstva. Že takrat so slovenska plemena ustanovila državo Karantanijo, ki je bila sestavni del Samove slovenske države, kasneje pa samostojna dežela.
Leta 743 so karantanski knezi postali vazali bavarskih in frankovskih vladarjev. Samostojnost Karantanije je zamirala kljub rabi slovenskega jezika pri vladanju in ustoličevanju vladarjev dežele vse do leta 1414.
Koroška je danes ena izmed osmih avstrijskih pokrajin. Sklenjeno ozemlje, ki je naseljeno pretežno s slovenskim prebivalstvom, se na Koroškem razteza od Šmohorja na zahodu do Labota na vzhodu in zajema območje Ziljske doline, Roža in Podjune, pokrajino med Vrbskim in Osojskim jezerom ter naselja v Gurah, na Karavankah in Svinji planini.
Poleg Brižinskih spomenikov govore o več kot tisočletni tradiciji slovenske besede v teh krajih tudi zapisi vrste ljudskih pesnikov in pisateljev, narodne pesmi, pripovedke, šega in navade. Tradicionalne prireditve, kot so „štehvanje" v Ziljski dolini, uprizoritve Miklove Zale v Rožu, nastopi folklornih skupin, decembrski kulturni dnevi v Celovcu ter druge prireditve, so dokaz klenosti slovenske besede in
kulture. Raznarodovalna politika predvojne in današnje Avstrije ni ohromila slovenske narodnostne dejavnosti.
Poleg kulturnozgodovinskih spomenikov in naravnih lepot Koroške, nas privablja tudi slovenski človek, ki mu je vsaka domača slovenska beseda sveta in spodbudna v boju za narodnostne pravice.
V času od 2. do 8. marca 1978 so v novomeški porodnišnici rodile: Danijela Fink iz Irče vasi - Tomaža, Ana Tomašič iz Ribnika - Nenada, Ivanka Virant iz Krškega - Iris, Marija Makse iz Poljan - Brigito, Jožica Nahtigal z Drečjega vrha — Saško, Ema Konda iz Gradnika -Matejo, Zlata Kastelic iz Krmelja -Jureta, Ana Bartoli iz Radne vasi -Roberta, Nada Mlakar iz Straže -Zdravka, Vlasta Jaklič iz Žužemberka - Domna, Anica Miličič iz Sarajeva - Bojana, Justi Kavšek iz Blata - Natašo, Anica Bevc iz Gotne vasi - Ado, Olga Peterkoč iz Gabija - Mojco, Jožefa Hrovat iz Jurke vasi - Stanislava, Štefka Franko iz Šmihela - Borisa, Teja Lovšin iz Gotne vasi - Sabino, Anica Jelenc iz Semiča - Nino, Amalija Kastelic iz Sevnice - Kristana, Ana Spišič s Preloke - Jožico, Stanka Koritnik iz Krškega -Jožeta, Martina Bratkovič iz Družinske vasi - Edvarda, Nada Dobrovnik s Senovega - Alekseja,Marija Petrovič iz Gornjega Pijavškega - Darjo, Viktorija Stopar iz Starega trga - Tino, Ivanka Lipovščak iz Pribanjcev - dečka, Bogomira Kuhelj iz Žužemberka -deklico, Stanislava Župan iz Brezja - deklico, Vida Jerič z Drske -
dečka, Marija Pečaver iz Podhoste dečka, Katica Štubljar iz Kašta -i . deklico, Marta Colarič iz Jablana -dečka in Ivanka Lovrin iz Lokev —■ dečka. - Čestitamo!
DELOVNA SKUPNOST POSEBNE SOLE NOVO MESTO
razpisuje delovno mesto
HIŠNIKA.
Zaželen- ključavničar. Nastop službe takoj!
PRIPOROČAMO
VAM LEPILA, KI SO
• preprosta za uporabo
• poceni
• niso vnetljiva niso škodljiva zdravju
MITOL
Tovarna lepil 66210 Sežana
Št. 11 (1492) - 16. mnrca IP7»
DOLENJSKI LIST
ŠPORTNI KOMENTAR
Sevniški kegljači desetniki
Kljub pred leti odprtemu avtomatskemu kegljišču v sevniškem hotelu Ajdovec (brezvrvni sistem pobiranja kegljev je bil novost), sevniški kegljači trenutno doma ne morejo prirejati tekmovanj iz preprostega razloga, ker kegljišče ne ustreza. V Sevnici postavljeni švicarski izdelek je namreč pokazal vse pomanjkljivosti, verjetno ga zato drugje tudi niso posnemali. Izvesti tekmovanje do konca je bilo zadnje čase prava igra naključja, četrta steza ob treh nezanesljivih za nameček sploh ni bila uporabna.
Presenetijivo je, da v takih P°gojih nekateri Sevničani ~e usPešneje lučajo krogle.
ak° je Marjan Pfeifer na Prijateljskem srečanju v disciplini 6 x t	lučajev 6. marca podrl
X	kegljev, njegov klub-
ski tovariš Franc Primožič
pa 900. Namesto da bi v tekmovanjih, ko pride vrsta nanje, lahko uživali „pred-nosti“ domačega okolja, morajo kot gostitelji potovati drugam, npr. v Senovo.
Take rešitve tudi niso poceni. Sevniški gostinci se vseeno še niso lotili korenite obnove toliko obetanega kegljišča. Ob vsej smoli ne gre podcenjevati pobude, da bi posodobili klasično kegljišče pri gasilskem domu. V kegljaškem klubu je namreč precej članov veščih raznih obrtnih del tako, da bi bilo verjetno treba seči v žep le za najnujnejše izdatke pri nabavi opreme. Pri sevniškem gasilskem domu je navsezadnje uspela že preneka-tera zamisel, ravno tako je tu našla kotiček marsikakšna uspešna skupina. Ali ne bi bili to tudi kegljači?
A. ŽELEZNIK
Popravljen jesenski spodrsljaj
V minulem kolu II. zvezne košarkarske lige Novomeščani v Karlovcu zmagali in imajo deset točk — V soboto gostuje v Novem mestu vrsta Nikole Plečaša
Sedemnajsto kolo II. zvezne košarkarske lige-zahod je prineslo več uspeha gostujočim ekipam. Novomeščani so igrali v Karlovcu in po izenačeni tekmi srečanje dobili, vendar na lestvici niso napredovali, ker je za presenečenje poskrbela Puljanka: premagala je Novi Zagreb, tako da ima ravno toliko točk kot Novo mesto in nekoliko boljšo koš razliko.
ŽELJEZNIČAR -NOVO MESTO 78 : 79 (41 : 40)
Prvenstveno srečanje med domačimi košarkarji in gosti iz Novega mesta si je ogledalo nekaj več kot 80 gledalcev. Z vodstvom kluba vred
IVAN VOVK PREDSEDNIK KLUBA
Na prvi seji trebanjskega izvršnega odbora kegljaškega kluba Mercator so sklenili, da bodo klub še naprej vodili predsednik Ivan Vovk, tajnik Niko Goleš in blagajničarka Cveta Veble. V tehničnem vodstvu kluba bodo delali Janez Bartolj, Alojz Blažič, Ciril Bukovec in Franc Maraž. Člani kegljaškega kluba so prepričani, da bo njihovo društvo navzlic slabim možnostim za delo doseglo dobre rezultate, predvsem zaradi vodstva kluba.
N. G.
Je šesta zmaga negotova?
Novomeške odbojkarice so v 1. spomladanskem kolu doživele gladek poraz — O hitri in lahki zmagi novomeških odbojkarjev bo razpravljala tekmovalna komisija
Minulo soboto so startale tudi odbojkarice v II. zvezni ligi— . °d- Novomeščanke so v prvem pomladanskem kolu gostovale, • (jfravno 50 P° tihem računale na trd in izenačen boj, so jih 'gralke Enotnosti v slabi uri premagale. Novomeščani so konec minulega tedna igrali z Izolo. Našo napoved, da se lahko z morja vrnejo z zmago, so uresničili, presenetili pa so z zelo dobro igro in hitro ter lahko zmago.
ENOTNOST - KRKA 3:0(3, 6, 4)
Čeprav so Dolenjke odpotovale v Ljubljano brez dveh boljših igralk, Rajcrjcve in Finčevc, so računale, da lahko proti ljubljanski Enotnosti
Praznik - prvak
Na šahovskem prvenstvu Novega mesta zanesljive igre Toneta Praznika
Zadnjo sredo se je končalo tradicionalno šahovsko prven-«V0 Novega mesta za leto 1977. •^alc je, da so se novomeški ■paici na mestno prvenstvo pripravili, zato so si lahko gledalci, ki jih je bilo ob posameznih kolih kar precej, ogledali ^•iko lepih iger.
.Pred pričetkom tumiija sc T„ “joriti mojstrski kandidat Jone Praznik, Ivica Milič, Tone nauf i• m Anton Materni. Se najbojj zanesljivo je igral Praz-ostali trije pa so bili močno ttena&m. Nekoliko boljši je hjl ca Milič, ki je ob koncu zaslužno osvojil drugo mesto. Za mest0 sta bila kandidata » Materni; prvi je bil ob ow!?*i j*”* je zasluženo PolfaL meSt°’ Je k prineslo
ene prekinjene igre uvrstitev zaenkrat ne šaw")0 objaviti Organizator . °V*eKa prvenstva bo podeli-n:u reh pokalov in petih knjiž-ob	.Pripravil	23. marca
.. uri, in sicer v šahovskem
klubu.
B.	ŠKERLJ
presenetijo. Na zmago so računale tudi zaradi tega, ker so Ljubljančanke v jesenskem delu v Novem mestu pokazale, da niso nepremagljiva ekipa. Mohorčičeva vrsta pa v 8. kolu ni bila sposobna pripraviti presenečenje. Novomeščanke so začele zelo slabo, v prvem setu so osvojile komaj tri točke. V drugem so bile nekoliko boljše, vendar so jih nasprotnice uspavale s počasno igro, dosegale točke v glavnem s .Sikanjem* in dokaj hitro osvojile tudi drugi niz.
V	zadnjem setu so mlade in oslabljene gostje povsem popustile.
Krka: Pilič, Adamčič, Boh, Zevnik, Urbančič, Brajer, Gorjanec.
IZOLA - NOVO MESTO 0:3 (-14, -9,-10)
Novomeščani so v Izoli poskrbeli za presenečenje. V derbiju ekip iz sredine lestvico so z dobro igro ustavili nalete razpoloženih Izolčanov, dobili prvi set in zaradi tega najbrž
O ,novi‘ atletiki
Pred kratkim se je sestal v Ljubljani sekretariat predsedstva republike atletske zveze. Na sestanku so se atletski delavci dogovorili, da bo razširjena seja predsedstva AZS s
tudi tekmo. V prvem nizu so namreč domači vodih 14:13, a so ga navzlic temu izgubili. V nadalje vanju so zaigrali slabše, to pa so izkušeni gostje izkoristili in dokaj lahko dobili srečanje.
Takoj po srečanju so domačini napisali tekmovalni komisiji protest. Novomeščani namreč niso imeli urejenih registracij za nastope v spomladanskem delu prvenstva. Tako bo o novomeški zmagi razpravljala tekmovalna komisija.
Novo mesto: Grabcrski, Cotič, Goleš, Vernig, Primc, Pavlovič, Babnik.
NOVO MESTO -BREZOVICA
0:3
Novomeške odbojkarice so konec minulega tedna pred domačimi gledalci odigrale že drugo tekmo v okviru mladinske republiške odbojkarske lige. Tokrat so igrale z vrsto iz Brezovice. V nezanimivem srečanju so bile gostje boljše in so zasluženo zmagale.
KRKA Z JESENICAMI, NOVO MESTO Z MISLINJO
V	soboto popoldan bosta obe odbojkarski vrsti nastopili doma. Dekleta se bodo pomerila z Jeseničankami. V prvem delu so bile Gorenjke boljše, v prihodnji tekmi pa bi se morale domače odbojkarice za poraz oddolžiti. Fantje sc bodo pomerili z močno vrsto Mislinje. Tudi oni so v prvem delu izgubili (3:1), v soboto pa bi s ponovljeno igro iz Izole lahko dosegli zmago.
so bili prepričani, da bo zmaga ostala doma, kajti Željezničar je Novomeščane že premagal v prvem delu prvenstva. Tokrat pa so gostje igrali zanesljiveje. V obrambi so bili bolj gibljivi, polovili so več odbitih žog, v napadu pa so s premišljenimi akcijami in natančnimi streli preprečili, da bi domači odšli k odmoru z večjo prednostjo.
Srečanje je bilo tudi v drugem polčasu izenačeno, proti koncu tekme pa so gostje pospešili tempo, domačim je pošla sapa in srečanje so zasluženo dobili gostje ter se tako oddolžili za jesenski poraz. Največ zaslug za zmago ima Ljubo Munih, ki je dobro igral v napadu, pa tudi v obrambi
Novo mesto:	P.	Seničar 14,
Munih 34, S. Kovačevič 6, Ivančič 7, S. Seničar 8 in Plantan 10.
V	SOBOTO Z
■ INDUSTROMONTAŽO
Bržkone si bo tekmo 18. kola
i	II. zvezne košarkarske lige med ; Novim mestom in Industro-
■ montažo ogledalo več gledalcev
• kot navadno. Zagrebčani ; namreč obljubljajo najboljšo
■ postavo, to pa pomeni, da bo na S novomeškem parketu igral tudi
* ,zlati' košarkar z ljubljanskega svetovnega prvenstva Nikola Plečaš. Srečanje bo zanimivo tudi zato, ker bodo Novomeščani poskušali doseči čim manjšo razliko, jasno pa je, da bodo točki osvojili najboljši košarkaiji v II. zvezni ligi.
NOVO MESTO I -NOVO MESTO II 52:48 (30:26)
Košarkarice Novega mesta, ki sc pripravljajo za nastope v I. slovenski ligi za članice, so v petek odigrale trening tekmo z mladinkami. V izenačenem srečanju so tesno zmagale članice, pri katerih je bila najboljša Žnidariičeva. Pri mladinkah sta dobro igrali Kurctova in Tomšičeva. Koše za članice so dosegle Hrovatova (2), Žnidaršičeva (26), Grivčcva (10), Seniceva (12) in Žagarjeva (2), za mladinke pa Bilo-brkova (10), Kuretova (22), Tomšičeva (12) in Zurova (2).
INLES NAJBOLJŠI
V	Slovenj Gradcu se je konec minulega tedna končal trikrožni rokometni turnir, na katerem so poleg Ribničanov sodelovale še ekipe iz Kozine, Škofje Loke in Slovenj Gradca. Čeravno Inlesovi rokometaši niso igrali najbolje, so po treh mestih turniijin dosegli končno zmago. Drugi je bil Jadran, tretji so po treh mestnih turnirjih dosegli končno zmago. Drugi je bil Jadran, tretji Slovenj Gradec in četrta Jelovica.
ATLETIKA: SEMINAR ZA ORGANIZATORJE
Atletska republiška zveza je pripravila v Škofji Loki v okviru akcije za izboljšanje organizacije atletskih tekmo-vanj seminar za organizatorje in sekretarje atletskih organizacij ter območnih atletskih zvez. Koristen seminar bo v soboto in nedeljo, 15. oziroma 16, aprila. Predavali bodo inž. Ponebšek, Hladnik, Drofenik, Račič in Mikec. Atletska zveza bo na svoje stroške povabila na seminar po enega organizatorja iz vsake atletske organizacije. Vsi zainteresirani se lahko prijavite do 10. aprila republiški zvezi.
VETERANI PRVI
Konec minulega tedna sc je v novi ribniški športni dvorani končalo zimsko rokometno prvenstvo Dolenjske. Po izenačenih in tudi lepih bojih so prvo mesto osvojili ribniški veterani, ki so zbrali 12 točk. Za njim so se uvrstili: Kočevje (11), reprezentanca Ribnice (10), Ponikve (9), Donit (5), Višnja gora (4), mladinci Ribnice (3) in JLA (2).
Rezultati zadnjih dveh kol: JLA
- Veterani 14:19, Reprezentanca -Donit 20:16, Višnja gora - Ponikve 9:21, Mladinci - Kočevje 16:16, JLA - Višnja gora 25:19, Kočevje
- Veterani 23:14, Donit - Mladinci 22:19, Reprezentanca - Ponikve 16:10.
Rokometni zimski turnir je dokazal, da je Ribniška dolina z novo športno dvorano zelo veliko pridobila. Poslej bodo v njej pripravili še več turnirjev, med njimi tudi na zvezni ravni, domači športniki pa bodo lahko zaradi nove dvorane nemoteno tudi vadili pozimi.
M. GLAVONJlC
RADULOVIČ ZMAGAL
Ljubljanska kegljaška zveza je minulo soboto pripravila tekmovanje posameznikov, na katerem je nastopilo kar 80 kegljačev. Med Hjimi je bil najboljši član ribniškega Partizana Petar Radulovič, njegova klubska tovariša Marolt in Gorše pa sta zasedla trina|sto oziroma sedemnajsto mesto.
M. G.
J
POČITEK SE PRILEŽE — Inlesovi rokometaši med polčasom ene izmed tekem od leve proti desni: Ilc, Karpov, Putre, Ambrožič, D. Ilc in Ponikvar, igralci Iz mlajše generacije ribniškega rokometa, ki bodo imeli v letošnji sezoni veliko priložnosti, da se izkažejo. (Foto: M. GLAVONJlC)
Inles je pripravljen
Zaradi nove športne dvorane so ribniški rokometaši na nadaljevanje vil. zvezni ligi precej bolj pripravljeni kot v minulih letih
Od začetka spomladanskega dela II. zvezne rokometne lige
-	sever nas loči še štirinajst dni, ribniSti rokometaši pa so že sedaj pripravljeni za nadaljevanje.
Zasluga za to gre novi športni dvorani, v kateri vadijo tudi rokometaši. Nov športni prostor je nam-
reč Inlesovim igralcem omogočil, da so v njem vadili povsem nemoteno. Jasno pa je, da so največ pozornosti posvetili telesni pripravljenosti ter uigranosti ekipe.
V	pripravljalnem obdobju je Inles odigral precej prijateljskih srečanj.
^ ROKOMET: PREMALO DENARJA
iZ Ponedeljek zvečer so se sestali ji: m novomeške tekmovalne komi-in J* m°^ne moške rokometne lige ji® Pogovorili o spremembah počili ‘n Pravil tekmovanja. Dolo-80 fe datum začetka na Dolenj-najmočnejše rokometne lige, največ besed pa so posvetili neurejenemu financiranju lige.
KOČEVJE -DELNICE 29:20
V	prijateljski rokometni tekmi sta ¥ Pomerili vrsti Kočevja in Delnic, '-lam hrvaške rokometne lige so bili v minuli tekmi slabša ekipa, tako da *o domači zanesljivo zmagali. Zelo dobro so Kočevarji igrali v napadu, Predvsem trener Ivan Žerjav, ki je dosegel kar 14 zadetkov. Drugi strehe v domači vrsti je bil Arko (5) zadetkov, medtem ko so drugi zelo dobro igrali v obrambi.
M. G.
Z novo atletiko boljši rezultati. Na sliki Novomeščan Kapš.
prejšnjega datuma prestavljena na torek, 28. marca. Na seji bodo raz-pravljali in sklepali o novi samoupravni organiziranosti atletike v Sloveniji, o spremembah statuta AZS, pogovorili pa sc bodo tudi o lanski atletski sezoni in ocenili uspešnost atletov, dela organov atletske zveze itd.
Nadalje so na četrtkovem sestanku veliko besed namenili volilni konferenci, ki naj bi bila v drugi polovici aprila, razpravljali pa so še o poteku in sklepih nedavne seje predsedstva AZJ, ki je bila v Zagrebu.
Sestavih so predlog osemčlanske delegacije republiške atletske zveze za izredno konferenco Atletske zveze Jugoslavije, ki bo 1. aprila v Beogradu, sestavili pa so tudi predlog kandidatov za zlato značko ZTKO Jugoslavije.
Peto leto oegotovosti
Novomeška ženska odbojka je v zadnjih dveh letih dosegla lepe uspehe: najprej sorazmerno dobre igre v slovenski ligi, nato napredovanje v zvezno konkurenco, ob vsem tem pa urejeno delo in nenehna skrb za pomladek. Nedvomno gre za vse to zasluga trenerju ženske odbojkarske vrste Janezu Mohorčiču.
Profesor telesne kulture Mohorčič je Žužemberčan. S športom se je prvič srečal na osnovni šoli, kot učiteljišnik pa se jc v zadnjih letnikih, ko je razmišljal
o	bodočem poklicu, odločil za ljubljansko visoko šolo za tele-
sno kulturo. Že v srednji šoli se jc zagrel za odbojko, in ko je prišel v Ljubljano, ji jc posvetil tudi večino prostega časa. Zato so ga bdi veseli v kranjskem Triglavu, kasneje, po diplomi, pa je oblekel tudi dres trebanjskega Trima pa rodnega Žužemberka. Janez je rad igral, obenem pa je vse po- ' gosteje svoje znanje prenašal na mlajše pa tudi starejše. Ko je novomeško dekliško vrsto zapustil ^ trener Franc Pučko in so mu ponujali trenersko mesto, jc nekaj časa razmišljal. Zdelo se mu je, da bi športu naredil hudo krivico, če bi dekletom, ki so hotela igrati in nastopati, obrnil hrbet in s tem svoje bogato znanje. In seje odločil.
„Niscm se bal neuspeha," je ejal, pač pa, če lahko tako rečem, Sizifovega dela, negotovosti. Vedeti je namreč treba, da je športna pot deklet neprimerno krajša kot športnikov. To so spoznali že mnogi trenerji. Po dveh, treh letih trdega dela so imeli vrsto, ki bi lahko dosegla lepe uspehe, pa se jc ekipa, na katero jc trdno računal, v hipu rašla. Delo z dekleti je težko. Ovira so lahko starši, šola in študij, večkrat trmoglavost pa ljubezen itd. Tudi meni se jc pri mnogih igralkah zgodilo, da sem vložil precej truda, volje, in ko bi sc moralo delo obrestovati, je igralka zapustila ekip .,Novomeško odbojkarsko vrsto je Mohorčič prevzel pred slabimi petimi leti. Takrat je
imel na voljo precej dobrih igr alk,, od takratne generacije pa so ostale le še Piličeva, Rajeije-va, Fortejeva in Bohova. Tudi danes so to igralke, na katere lahko z gotovostjo računa in ki » domala vedno med najboljšimi. Ob njih so v prvi ekipi še Zevnikova, Finčeva, Gorjančeva, Adamičeva, Brajerjeva, Suševa in druge.
.JCo so me prosili, naj prevzamem novomeško vrsto, so vsi po vrsti obljubljali svojo pomoč. Kmalu potem sem razen trener-stva opravljal še vrsto drugih funkcij. Zato sem zelo vesel pomoči Vida Veljaka, saj jc odličen tehnični vodja in brez njega si vrste, ki nastopa v tako odgovorni konkurenci, ne morem niti zamisliti. No, nq drugi del prvenstva smo se dobro pripravili. Dekleta so bila resna in prizadevna, reči pa moram, da bistveno bolje ne bomo igrali. Nastopili bomo namreč brez treh boljših igralk. Vseeno pa bi morah v drugem delu tekmovanja doseči najmanj dve zmagi. Upamo, da bomo ugnali Riječankc, Puljčan-ke pa tudi vrsto z Jesenic, s katero sc bomo pomerili konec tega tedna. Najbolj pa me veseli to, da dekleta sama skrbijo za naraščaj. V osnovni šoli ,J(atja Rupcna" imamo pionirsko šolo, ki jo obiskuje okoli dvajset pionirk. Prepričan sem, da je tako za novomeško žensko odbojko poskrbljeno."
J.PEZELJ
,SOPEK‘ IGRALK - Kaže, da bo do podobnih ženskih ^rokometnih šopkov* igralk poslej večkrat priSo tudi v Ribnici, kjer posvečajo ženskemu rokometu vse več pozornosti.
največ s Slovanom in Jadranom. Prvo večjo preizkušnjo so Ribničani opravili na rokometnem četvero-boju, Id je bil v Ribnid, v Kozini in
v	Slovcnjgradcu. Osvojili so prvo mesto, čeravno so doma izgubili z Jadranom in igrali neodločeno s Slo-venjgradcem itd. Strokovno vodstvo moštva meni, da igre v pripravljalnem obdobju niso pravo merilo moči in da bodo rezultati v II. zvezni ligi pokazali, kako so se pripravljali na nadaljevanje.
Kmalu bodo igralci za nekaj časa zapustili dvorano in začeli vaditi na zunanjem igrišču. Tako se bodo pripravili za srečanje z ekipami, ki nimajo športnih dvoran.
In kako je z igralskim kadrom? Zagotovo bo ribniške vrste zapustil vratar Laibacher, kaže pa, da v novi sezoni nc bosta igrala tudi Abraham-sberg in Pucer. Vrsto bo krepil Stane Kcrsnič, vse bolje pa igrajo tudi .vojaki* Kljun, Ambrožič in Ilc.
=iiiiiiiiiiiiiiimiiiimmmiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiimi=
INP^l
tisti
hip
|	Jeklo in meso — Matjaž Erjavec, mladi fotografski navdu-	§
| šenec iz Šmartnega pri Litiji, nam gotovo ne bo zameril, ker i | smo v njegovo fotografijo naredili svojevoljen poseg. Preveč | I naivno zamisel kombinacije znaka STOP in dvignjene roke § i fanta pred železniškimi rampami smo spremenili. Znak smo i | odrezali stran, tako da je fantova roka obvisela v temni masi § | hitečega vlaka in se zarisala v nasprotju z jekleno pošastjo v § I poetičnem poudarku; hkrati pa ponuja bežno misel o § | krhkosti človekove roke, ki ustvarja mogočne stroje. Seveda I = bi za jasnejše sporočilo bilo potrebno kamero drugače zasta- I | viti, kompozicijo še bolj pretehtati, čeprav tudi ta, ki jo I | objavljamo, ni slaba. Zanimiva je svetla odprtina med zabri- | I sanimi kolesi vlaka, ki z roko in nebom tvori diagonalo na | i ravne črte v kompoziciji vlaka.
iiimiiimiiiiiiimiimmiimiimiNiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiimiiiiil
(potenjild Bri flPBrf 20 ICti)
Pravcato ljudsko slavje
V PONEDELJEK je poseben vlak pripeljal na Dolenjsko prve brigadirje in brigadirke, ki bodo pripravili ta mesec naselja in vse ostSo za brigade, ki začno 1. aprila graditi avtocesto. Že v Ljubljani je spremljala brigade na kolodvor velika množica ljudi, pri nas pa so jih toplo pozdravili in prisrčno sprejeli tisoči Do lenjcev. V Novem mestu je bilo ob prihodu brigad na okrašeni Glavni trg pravcato ljudsko slavje. Igrala je godba garnizije JLA, mladim graditeljem pa so Novomeščani, ki so napolnili trg, prisrčno vzklikali in jih toplo pozdravljali.
NA ZMANJŠANJE gospodarskega kriminala vpliva nedvomno večja družbena kontrola, javno ožigosanje dosedanjih primerov (kar vzgojno vpliva), poglobljeno družbeno upravljanje in drugo. Potrebno je tudi poudariti, daje bila kaznovalna politika ublažena. Množičnih kaznovanj državljanov ni. Organi tajništva za notranje zadeve so se omejili bolj na proučevanje in opozarjanje. Mnoge manjše prekrške so organi LM rešili s poravnavami med prizadetimi.
TUJEC OCENJUJE našo kulturo in nas ceni po zunanjem videzu. Večkrat odbije turista prvi vtis ob pogledu na zanikrne, polomljene plotove ob cesti in gnojnico, ki teče po jarku. Da nimamo časa, da nam manjka denarja, se izgovarjamo, če je le kdaj še nam samim nerodno in zoprno blato, zanemarjeno dvorišče. To so prazni izgovori, ki jim nihče ne verjame. Premalo čuta za urejenost, načrtnost in red imamo.
MOST V RAGOV log bo zožen na dva metre širine, prekrili pa ga bodo z novimi hrastovimi mostnicami. Popravilo bi bilo opravljeno že prej, toda občina je morala vse svoje delavce usmeriti na dograditev otoškega gradu in druga dela, nujna za nastanitev delovnih brigad, ki bodo gradile avto cesto.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 12. marca 1958)
SVETU OKOLI
PRAVICA DO SONCA -
Čevljar Vatanebe je petdeset let mirno živel v tokijski mestni ■ četrti Asakua, nato pa se je neka japonska tvrdka domislila, da bi tik ob njegovi mali leseni hiši postavila nebotičnik. Nebotičnik je malo hišo povsem zasenčil, spremenil je celo vremenske razmere, saj je pričel okoli vogalov pihati močan veter. Stanovalec se je pritožil. Šest let je trajal spor, nazadnje pa je sodišče le odločilo, da mora tvrdka plačati 7000 dolarjev odškodnine za izgubljeno sonce. Z denarjem si bo Vata-nabe najbrž postavil hišico kje daleč od mesta, da bo imel ves čas dovolj sonca in miru.
KAVALIR - Policistka, ki dela v ameriškem mestu Tulsa, je tožila enega od meščanov, ker ji je poljubil roko. Stari kavalir je namreč prevozil križišče pri rdeči luči, in ko mu je \rla čuvarka zakona pisala listek za globo, ji je ljubeznivo poljubil roko. Sodišče je razsodilo, da tovrstna „tveganja“ sodijo v poklicne nevarnosti, in je kavaliija oprostilo krivde.
LESENA BANKA - Sele-mani Mkuna iz Tanzanije je ugotovil, da stari načini skrivanja denarja niso vedno najboljši. Leta je pridno nosil bankovce v votlo drevo, lepega dne pa ga je silno presenetil ogenj, ki je použil drevo in shranjeni denar. Njegovi sovaščani so drevo zažgali, ker so se bali, da bi se v njem naselile kače. Niso pač vedeli, da so v drevesu že naseljene posebno dragocene „kače“
NAJVEČ VREDEN KOVANEC — Najdražji kovanec na svetu je zlati petdolarski kovanec iz leta 1841, za katerega je neki zbiratelj odštel okrog dva milijona dinarjev.
UMETNI DRAGULJI - V
Sovjetski zvezi so izpolnili postopke, s katerimi umetno izdelujejo drage kamne: rubine, smaragde, granate, diamante. Za „recept“ vlada precejšnje zanimanje tudi po nestrokovnjakih.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice
Beda ljudi k izseljevanju sili
(Lani) o veliki noči bil sem po mnogih letih zopet enkrat v svojem rojstnem mestu Metliki, da obiščem svojo staro mater. Presto-pivši reko Kolpo, gledam na Kranskej strani ves začuden, kar poprej nikoli nisem videl, da se pri nas oije brez možkih ljudij, da ena žena vole goni, druga pa s plugom ravna. Vprašam hlapca, kako da je to, ter dobim za odgovor, da so možje in fantje vsi v Ameriko odšli. V Metlikej sami se mi je pripovedovalo, da je od 225 hiš, kar jih ima Metlika, čez 300 oseb v Ameriko odšlo - da je to po vaseh še huje, da so vasi, kjer razun otrok in starcev ni nobene možke duše. Vse novine našega cesarstva pišejo proti izseljevanju v Ameriko. Koliko pa sam po sebi sodim, ne gre nobeden rad v Ameriko, zatorej ne mislim, da bi opomena kaj zalegla, ker le beda ljudi k izseljevanju sili.
(Novo) hišo jela bo graditi novomeška občina, da tako pomanjkanju lepših stanovanj
0
*
*
*
S
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
4
*
*
Smrtna kazen z injekcijo
Električni stol in strup
V zvezni ameriški državi Oklahoma so zloglasni električni stol vrgli na smetišče kot zastarel in nečloveški način usmeritve; zamenjali so ga z intravenozno injekcijo. Električni stol so v tej državi nazadnje uporabili leta 1966, potem pa so precej denarja vložili, da bi napravo izboljšali. Izkazalo se je, da kaj posebnega ni mogoče spremeniti, zato so se stolu odrekli. Odločitev, da smrtno kazen izvršijo z injekcijo, je naletela na hudo nasprotna mnenja v ZDA samih in v svetu.
Hitro in zanesljivo smrt brez bolečin je želel doseči že francoski zdravnik Guillotin, ko je za opravljanje smrtne kazni izumil napravo za sekanje glav — giljotino. Naprava je bila povsem v duhu časa, prav tako, kot je v duhu časa oklahomska odločitev, da s kemikalijami nadomestijo mehanske naprave. Vendar pa govoričenje o neboleči smrti ni povsem prepričljivo.
Usmrtitev z injekcijo naj bi potekala v dveh stopnjah. Najprej bo obsojeni dobil uspavalo, nato pa mu bodo vbrizgali zadostno dozo hudega strupa tubokurarina. Strup je izdelan na osnovi strupa kurare, ki so ga odkrili in ga uporabljajo pri lovu južnoameriški Indijanci. Strup popolnoma - ohromi mišice, kar povzroči zadušitev. Že misel, da bi doza strupa morda ne bila dovolj velika, je strahotna, saj bi človek umrl v strašnem trpljenju.
Mnoge moti tudi sam videz, češ da gre za lažno človečnost. Smrt v uspavanem stanju je vprašljiva tako moralno kot pravno, poudarjajo nasprotniki smrtne injekcije. Največ nasprotovanja pa je zaenkrat slišati iz vrst. zdravnikov, brez katerih izvajanje smrtne kazni poslej ne bo mogoče. Ali ne bodo z izvršitvijo smrtne kazni prelomili Hipokratove prisege?
Rešitev prejšn
e križanke
Nk-crlO
UJMI
Delo v predelovalnici smeti poteka povsem avtomatsko. Na je predelovalnica v Milwaukeeju~
S smetmi do elektrike
Več tisoč ton smeti koristno uporabijo — Gorivo zate(' moelektrarne — Nadlega postaja nadvse koristna
prgišče misli
Nihče ni pomislil, da bo naftna kriza iz leta 1973 rodila toliko najrazličnejših posledic, med katerimi je gotovo najvaž* nejša sprememba v dotedanjem mišljenju, da so viri energije neizčrpni ter da jih je moč neusmiljeno trošiti. Razvite dežele so na lastni koži občutile, kako so energetsko lahko ranljive, zato so se obrnile k lastnim še neizkoriščenim možnostim pridobivanja energije. Ena od teh je bila v smeteh.
Velemesta vsak dan izvržejo iz svojega trebuha na tisoče ton odpadkov. To strahotno količino so odlagali kot povsem nekoristno, čeprav je v smeteh zadosti snovi, uporabnih kot vir za pridobivanje energije. V prvi vrsti je to celuloza. Američani, ki se že lep čas otepajo z rastočimi gorami smetmi, so v treh letih začeU s pravo „smetarsko“ industrijo. Sedaj dela v ZDA že 16 tovarn, ki iz smeti pridobivajo bodisi goriva ali pa s sežiganjem odpadkov proizvajajo paro za termoelektrarne.
Tehnoloških postopkov predelave smeti je več, za najnaprednejšega pa velja CEA postopek, v katerem pridobivajo iz smeti rjav prah, imenovan eko-gorivo. Ta prah je gorljiv sam ali pa v zmesi z drugimi gorivi. Uporaba je torej lažja in širša kot pri sežiganju smeti samih. Največja predelovalna. tovarna smeti v East Bridge-wateru predela dnevno 1200 ton smeti v. eko-gorivo, katerega
Delovna skupnost FOTOTEHNIKA Novo mesto Glavni trg 15
razpisuje delovno mesto direktorja.
(REELEKCIJA)
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še:
— da je VK delavec fotografske stroke ali
— da je KV delavec fotografske stroke z najmanj 5 let prakse
Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in praksi naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa.
opomore. Načrti in stroškovnik so izgotovljeni in bo javna dražba za zidanje v najbližjem času razpisana. Hiša bo dvonadstropna, za 6 družin urejena in bo vsem novejšim zahtevam ustrezala. Pročelje bo lepo, brez da bi bilo potratno. Brezdvomno bo prijetno notri stanovati.
(Kitajci) so v velikih škripcih. Evropske velesile so precej brezobzirno potrkale na njih vrata. Ta hoče imeti ta kraj, ona zopet drugi kraj. Pridružili so se tem trkačem tudi sosednji Japonci. Rusi pošiljajo velika brodovja v vshod-no Azijo. Japoncem to seveda ni všeč. Morda bo kmalu zavrelo na vshodu. Ce se bo to zgodilo, bodo valovi vreli od tam v Evropo in lahko kmalu doživimo splošno vojsko.
(Zaloga) mrtvaških trug vsakovrstne cene in velikosti, prosto in najfineje izdelane priporoča Maks Kos iz Krškega.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC) 15. marca 1898)
PODJETJE ZA PTT PROMET NOVO MESTO
razpisuje
LICITACIJO
1. Za prodajo avtomobila IMV 1600 Super B s podaljšano kabino in dvojno osjo. Nosilnost 1,5 tone, letnik 1970 neregistriran — isklicna cena 15000 din
2. 2. mopeda V — 14, isklicna cena a 1000 din
Prodaja bo dne 20. 3. 1978 ob 10. uri v avtogaražah Komandanta Staneta 28.
Delavski svet Delovne skupnosti. Zavarovalne skupnosti Triglav, Dolenjske območne skupnosti Novo mesto
vabi
k sodelovanju nove sodelavce (zastopnike) za sklepanje zavarovanj v zasebnem sektorju in sicer:
— dva specialna producenta za Novo mesto Pogoji: za opravljanje objavljenih del in nalog se zahteva srednja šolska izobrazba ali poklicna šola in eno leto delovnih izkušenj.
Za opravljenje navedenih del in nalog je določeno trimesečno poizkusno delo.
Kandidati za opravljanje objavljenih del in nalog naj vloge s priloženimi spričevali o končani šoli vložijo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Dolenjska območna skupnost Novo mesto. Novo mesto, Glavni trg 24.
potem skupaj z gorilnim olj^f kurijo v 200 kilometrov daljeni termoelektrarni, gradnji pa je tudi že drMr „smetarska“ velikanka, ki J® predelala 3000 ton smeti d11 no.
Za nekatere je očuvanje skrivnosti v tem, da pritaje glas, jo pripovedujejo.
F. P. JONES
Kdor hodi po poti drugih, ne pušča sledov.
J. L. BRANNON
Srečni ljudje so o°gati niso srečni.
bogati, a F. HALM
pripadnik
germ
naroda
franc.
osvobod
gibanje
potepanje
cast in blast
vrsta
socvetja
dalm.
mestece
površina
sukanec
dprdela
klišeie
dragocen
naša reka
...
sibirska
reka
smukec
angl stranka
žlebič v
žuželka
puscavski ris
zimsko ozno sredstvo
pozdrav
gorstvo
homerski
junak
rastlina
Uj^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIRIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIin
Hoja k zdravju I Milijone let stara stopinja
7.a ohranitftv zdravia ,	5
& §
Za ohranitev	zdravja .
dobrega počutja niti ni potJ‘j no kdove koliko nare^ včasih zadostuje že malo odl^ nosti. Tako menijo kovnjaki, ki so v Dortsmu^ izvedli zelo poučen in zafli^ poskus.
Za poskusne „zajce' izbrali dve skupini uslužbefl^ nekega podjetja, čigar piša1: so visoko v poslovni sta'*’ Povprečna starost udeležen^ poskusa je bila 35 let. ff skupina je deset tednov peš®? po stopnicah do pisarn v vi! nadstropjih, medtem ko ■. druga skupina po stari nav® uslužbencev uporabljala dvif lo. Pešcem so zamujene min^j ko so prepozno pridihali v delovnih rriest, za cel de1 tednov poskusa ljubezi oprostili.
Seveda ni bil namen po: preverjati, ali se da po stoft cah prav tako hitro priti višjih nadstropij. Poskus izvedli, da bi ponovno doka^ kako uslužbencem primanj^j gibanja. In res so rezu!'* poskusa nadvse nazorni. t Skupni, ki se je vozil* dvigali, se zdravje ni poslab^. a tudi izboljšalo ne, medte^,
V vulkanskem pepelu doline Great Rift v Afriki je pradavni človekov prednik vtisnil sled svojega stopala — Antropologinja Leakey dodala k svojim odkritjem še
eno
| Zemlja se je zatresla in nebo so zatemnili oblaki vulkanskega ZGOVORNA STOPINJA | pepela, ki ga je izbruh vroče zemljine notranjosti metal pod nebo. Vse živo je zatrepetalo v strahu: hijene, sabljasti tigri in
velikanski sloni so v di\jem teku bežali od peklenskega kotla. Med živalmi je bilo tudi nenavadno bitje, na zunaj podobno opici, a za čuda se je držalo pokonci in spretno ubiralo pot v tej nenavadni drži. Vulkanski pepel je na debelo pokril bivališča pokončnega bitja in drugih živali. Štiri milijone let je pokrival prizorišče paničnega bega, dokler se ni ponovno odprlo pred očmi raziskovalcev.
V člankih svetovnega tiska je ponovno zaslediti ime Great Rift, doline, ki leži v odmaknjenem predelu Tanzanije na vzhodu Afrike.
Ime je dobro znano antropologom in vsem tistim, ki jih zanima nastanek in razvoj človeka. V dolini so v preteklih letih našli izredno zanimive fosilne ostanke naših davnih prednikov. Zakonca Louis in Mary Laekey sta v skladih doline našla nove materialne dokaze o izvoru človeka. Ko je Louis 1972 umrl, je njegova žena nadaljevala raziskovanja. Odkrila je še nekaj fosilnih ostankov, ki so potrjevali prejšnje ugotovitve. Nedolgo tega pa je presenetila svet z novico, da je našla odtis stopala pradavnega človekovega prednika.
se je skupini, ki je hodila stopnicah, zdravstveno s*' občutno popravilo. Delovi
srca, pljuč in krvnih žil se
poboljšalo za 26 odst., v p$ meznih primerih pa celo za odst.
5
S
I najstarejši znani | odtis
§ Mary Laekey je s svojimi sodc-§ lavci 1975 zapustila Great Rift, § ker je menila, da so območje g zadostno preiskali. Raziskovalno g ekipo je preselila bolj na sever, g Vendar pa nova najdišča še zdaleč § niso bila tako bogata. Našli so g sicer nekaj fosilov, čeljusti in zob
""HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII
človečnjakov, a po pomenu nikakor niso dosegah odkritij iz Leatolila, kot področje doline tudi imenujejo. Zato je ekipo ponovno preselila na stara najdišča, meneč, da območja morda le niso dovolj dobro pregledali.
Vrnitev jc bila upravičena: pod plastjo vulkanskega pepela so odkrili na tisoče fosilnih sledov. Večina sledov je bilo živalskega izvora, med njimi pa so zbudili pozornost sledovi, ki so dajali videz, da gre za sled veliko višje razvitega bitja. Sprožil seje natančni znanstveni mehanizem preverjanja.
Radioaktivna metoda določanja starosti je pokazala, da so sledovi stari od 3,59 do 3,75 milijona let, torej za milijone let starejši, kot so stari doslej znani najstarejši odtisi človekovih prednikov. 80-tisočlet-ne odtise neandertalca so primerjali z novo odkritimi. Groba primerjava je pokazala, da je imel neandertalec stopala bolj podobna stopalom današnjega človeka, medtem ko je človečnjak v dolini Great Rift zapustil izredno široko stopinjo: v dolžino meri 15 centimetrov, v širino pa 11,5.
Fosilna sled je za znanstvenika zelo zgovorna. Laekeyeva sklepa, da je stopinjo vtisnilo bitje, ki je merilo v višino 120 centimetrov, in je hodilo pokonci. Stopinje sc ločijo od sicer podobnih stopinj opic, ki so tudi tekale po dveh nogah, a so se hkrati močno opirale na obe gornji okončini.
,.Petinsedemdeset	odstotkov
verjetnosti je, da gre za stopinjo človekovega prednika," pravi 64-letna znanstvenica. ,,Bitje ni bilo lovec. Verjetno seje hranilo z vsem, kar je našlo: jagodami, sadeži, mrhovino."
Ali je stopinjo pustilo v vulkanskem pepelu bitje, ki je že stopilo na evolucijsko pot človeka, ah ga je pustila žival? To vprašanje trenutno pretresa znanstveni svet, hkrati pa ponovno zahteva pretres dosedanjih teorij o razvoju človeka.
Večina strokovnjakov sc strinja, da se je človek razvil iz živali Dryopithccus, kar pomeni drevesno opico. To bitje je prednik tako današnjega človeka kot današnjih opic. Živelo naj bi v Afriki pred okroglo 20 milijoni leti. Sc vedno pa ni pravega namiga za bitje, ki bi bilo prednik Dryopithccusa. Po teoriji antropologa Elwyna Simonsa naj bi to bila opica, ki jo je imenoval Acgyptopithecus, ker je fosilne 1 ostanke te živali našel jugozahodno od Kaira.
Z Aegyptopithecusom se človekov rodovnik pomakne za 28 milijonov let nazaj, kar je strahotna starost, katere si že ne moremo predstavljati. Ob nji slabi štiije milijoni let, kolikor je stara stopinja pravega človečnjaka, kar zblede, vendar pa je odkritje Leakeyeve kljub temu izredno pomembno in mu ne bo tako lahko najti par v antropologiji, kolikor se bo seveda izkazalo, da gre res za stopinjo človečnjaka, in ne le za opico, ki po evolucijski lestvi do današnjih dni ni zlezla daleč naprej.
Posnetek okamenele stopinje, za katero je antropologinja Mary Laekey (na spodnji fotografiji) prepričana, da jo je odtisnil človekov prednik.
iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
J-
i i* h| flvi
Odločno se jc uPr1,	orožje	proti
brezmočnim ženam ^	t ’ in z vso svojo
zgovornostjo je skuš£0,jii ^^‘ša odvrniti od sramotnega naklepa. \ da ^ to jc poznal otopelo grozovitost mcj»s ’ fii^ iu poskušal kako drugače zadržati. Ker ,,,,	^ sporazumeti,
sta ga poslala nazaj v 0tis|ii|j 1 tačas poiskal oba kanuja, ki so ju PreJ .	^ vodo. Ce pa bi
zaslišal streljanje, naj	^ °varišema na pomoč. Ostrostrelec jc s ^ P* . Uja v	^ je
tekel proti gradu, P°	s težkim srcem
čakal.
23.
Tesnobna poldruga ura je minila, preden je zaslišal ptičji klic, ki je bil dogovorjeno znamenje, da se tovariša bližata. Toda komaj trenutek za tem se jc razlegel predirljiv ženski krik. Na bregu so sc zaslišali koraki in pokanje vej. Ostrostrelec je potegnil za veslo, a še preden jc prišel do suhega, je počilo nekaj strelov. Trušč v grmovju je pričal, da se je tam vnel boj. Nenadoma so se iz teme zaslišale Harryjeve pretrgane besede: »Ta gladki zlodej je ves naoljen. Ne morem ga prijeti. Na, tu imaš!« Nato je zaslišal padec težkega telesa.
24.
Potem so sledile spet kletvice in bežeči koraki. Nekdo je pridrvel po. strmini in zagazil nekaj korakov v vodo. Bil je Tom. Toda preden mu je Natty lahko pomagal, so se z brega začuli grgrajoči Har-ryjevi glasovi in stari se je obrnil, da bi mu pohitel na pomoč. A ni prišel daleč. Novi Indijanci, ki so se tačas pojavili, so ga hitro zmogli. »Spustite me, pasji sinovi,« je zamolklo tulil IIarry, »nikar me ne zadušite, saj me imate!« Stari Tom pa je zaklical Ostrostrelcu: »Bežite! Branite grad in moji dekleti!« Nato je vse utihnilo.
VASA
ZGODBA
BREDA
Tuhtala in tuhtala sem, kako bi bilo bolj prav in kaj naj naredim, da se ne bi kasneje pokesala. Oglas je bil vabljiv: „Razočaran, razvezan ne po svoji krivdi, brez otrok, želim spoznati skromno mlado dekle, ki bi me osrečilo ...“
Preprosto. Prebereš, zveš, kje in kdaj :<5 dobita, se odločiš in ob najavljeni uri stojiš ter čakaš na novo življenje. Premišljevala sem. Bolj razočarana, kot sem, ne morem biti. Moja nova lepa obleka bo ostala v omari. Prstanov na srečo še nisva kupila, čeravno sem hotela kupiti tudi zlate obročke, ker sem bila trdno prepričana, da se bova poročila, ko se vrne od vojakov. Čakala sem na ta dan, kovala gradove v oblakih, štela v mislih bodoče otroke. A obrnilo se je drugače. Vrnil se je, prišel domov in z nekaj besedami porušil najine gradove v oblakih. Opravičeval se je, da je še prezgodaj za poroko, da je še premlad. A že čez nekaj dni sem ga srečala zdaj s to, zdaj z drugo. Znanci so mi celo vedeli povedati, da bo kmalu postal oče. Jaz pa sem na vprašanja sodelavk, kdaj se bosta vendar poročila, v zadregi ponavljala njegove izgovore. Vse tiste dneve sem takoj po službi odhajala domov, med štiri stene svoje sobe, in premlevala vso resnico. Iskala sem krivce za nenadejani polom. Enkrat so bili to njegovi starši, drugič predolga odsotnost, potem jaz sama pa spet le on. Ne vem, kako dolgo sem samotarila, preden mi je prišlo na misel, da se z njim le ni končalo vse v življenju. Odločila sem se, da bom šla med ljudi in zaživela svobodno življenje.
In tedaj — oglas v časopisu. Vabljiv in v tistem trenutku zame kot rešilna bilka. Sklenila sem se je oprijeti.
Po dogovoru sem prišla na domenjeni kraj. V rokah sem držala časopis kot razpoznavno znamenje. V njem je bil tudi oglas, kije vabil, naj osrečim neznanega človeka.
Čakala sem. Ljudje so hodili mimo mene. Bilo mi je nerodno in čas se je vlekel neskončno počasi. Vendar ni bilo nikogar k meni. Nihče ni pristopil in me vprašal, če sem jaz tista, ki bi ga hotela osrečiti.
BREDA
Ljubljana
OBRAVNAVA
Gledam ga. Stoji tam, star, sključeni in izgubljen. Komaj zadržuje solze, ko daje podatke o sinu. Zguban obraz, drgetajoče ustnice, motne oči, v katerih se nabirajo solze. V rokah drži list potiskanega papirja — vabilo na zapuščinsko razpravo.
Običajno so na takih obravnavah svojci že vdani v usodo, potrti, a mirni. Nekateri pa povsem pozabijo na tistega, ki je bil pred časom še ves njihov. Za košček zemlje, hlev, sadni vrt se med seboj zagrizeno sprejo in na dan izbruhne brezobzirnost, mržnja, pogoltnost.
Starček pa je čisto nekaj drugega. Ubog je in zbuja usmiljenje. Trpim, ko ga sem in tja ošinem s pogledom. Njegovemu sinu je bilo šele 23 let, pa je moral umreti. Komaj je prišel iz vojske in se zaposlil. Zapustil je samo hranilno knjižico. Ni veliko prihranil, a nekaj denarja je le bilo. Kdo ve, čemu je hranil ta denar? Morda za avto, morda je sanjal, da bo nekoč z njim začel graditi dom, novo ognjišče. Načrti so šli z njim v grob.
Mati ni mogla priti na obravnavo, je povedal oče. Tako star je videti, da bi lahko bil svojemu umrlemu sinu stari oče. Mati da je zelo bolna, da ji nagaja srce, je dejal. Kar vidim jo, revico, kako ždi doma v slabo zakurjeni sobi, zre ven v zimski dan in premišlja o svojem najmlajšem. Soba se ji mora zdeti tako prazna, njegovo ležišče strahotno osamljeno in njegov novi dom tam zunaj v snegu tako mrzel... Najbrž ne najde odgovora na vprašanje, zakaj jo usoda tako tepe. V srcu čuti gnev in srd nad pločevino vseh barv in oblik, ki drvi po cesti ter pobira krvavi, davek.
Stoji starček in pri vsaki besedi menca z nogami, kot da zbira moči. Vsak podatek, ki ga pove, ga živo spomni na pokojnega.
„Kje pa je pokojnikov brat? “ vpraša sodnik.
Starček zakoplje obraz v dlani in s polomljenim glasom pove, da je tudi drugega sina doletela nesreča, da je bil v hudi prometni nesreči hudo ranjen.
„Ves je polomljen, nesrečnik,“ mukoma izdavi iz sebe. Solze zdrsnejo po uvelih licih. Nič več jih ne more zadrževati.
Razprava teče dalje	JOŽA	SLADIC
Novo mesto
*
1
POTA
m s rn/
Dežurni
poročajo
OB MESNATE UŽITKA -Martin Arh a Novega me' .a je 9. marca razočaran ugotovil, da mu je nekdo vlomil v klet. Pa ne samo to, odnesel mu je kar 34 salam in 4 klobase, za nameček pa še potovalko. Arhovi so oškodovani za 2.500 din. Storilcu dober tek!
TRDO SPANJE - Švicarski voznik tovornjaka je v svojem vozilu v noči na 9. marec pri Pluski tidno zaspaL Nič kaj vesel ni bil zjutraj, ko je ugotovil, da mu je med spanjem nekdo ukradel rezervno kolo in snežne verige(!).
ODNESEL TUDI KURE - V noči na 12. marec je bilo vlomljeno v gospodarsko poslopje Janeza Gramaqa v Mali Bučni vasi. Vlomilec je iz poslopja odnesel razna živila, na bližnjem drevesu pa je prenočevalo pet kur, ki so prav tako našle prostor v tatinski malhi.-
KAKO SE BO BRIL? - V prejšnjem tednu pa je bilo vlomljeno še v stanovanjsko hišo Martina Kozoleta v Veliki Loki, ki živi večidel v Ljubljani. Storilec je vdrl skozi okno in odnesel aktovko z orodjem, zraven pa še brivski aparat.
TREZNIL SE JE MARIN - Ko smo, v prejšnji številki pisali o vročekrvnežu Marinu, ki se v Kolarjevi gostilni nikakor ni mogel pomiriti s tem, da mu vinjenemu ne dajo več pijače, je prišlo do napake: da so miličniki odpeljali na treznjenje Kolarja. Seveda velja to za Marina, birtu pa &e pohvala za pravilno ukrepanje.
POŽAR ZARADI POŽIGANJA TRAVE
11. marca popoldne je pričel goreti travnik na Liscu. Ogenj je hitro zajel zidanico Jožeta Zupančiča iz Knežje vasi, ki je zgorela do tal. Škodo cenijo na 15.000 din. Ognjeni zublji pa niso prizanesli tudi nasadu trte, vendar morajo škodo še oceniti. Zapišimo še, da so pri gašenju požara sodelovali gasilci iz Dobrniča, Rebri, Žužemberka in Dvora ter seveda krajani. Kot je razvidno že iz naslova, je do požara najverjetneje prišlo zaradi zažiganja trave in grmovja.
-.4 U
9
SREČA V NESREČI — Takole se je končala pot prikoličarja minuli teden po karteljevskem klancu. Voznik jo je na srečo odnesel brez poškodb, nastalo pa je za več ko 100.000 din materialne škode. Vzrok nesreče bo verjetno ostal priknt. Šofer namreč trdi, da mu je nasproti po levi pripeljal drug tovornjak, obstaja pa tudi možnost, da je med potjo zadremal. (Foto: Marko Klinc)
Ubijanja in pretepov manj, kraj več
Število kaznivih dejanj se je na novomeškem območju v lanskem letu zmanjšalo - Raste gospodarski kriminal
število mladih prestopnikov — Nedovoljena trgovina z avtomobili
m
Na splošno: na novomeškem območju, ki zajema še občine Trebnje, Metlika in Črnomelj, je bilo v lanskem letu obravnavanih 1.397 kaznivih dejanj ali 5,6 odstotka manj kot leto poprej. Razumljivo seveda, da velika večina (60,4 odstotka) vseh „grešnikov“ odpade na Novo mesto, kar pa je v okviru razmerij iz prejšnjih let. Nekoliko podrobneje:
V novomeški občini je bilo lani v primeijavi z letom 1976 za 24 odstotkov manj kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Manjše je število lažjih in hudih telesnih poškodb, obravnavan pa je bil tudi en uboj in en primer poskusa uboja. Posebno velik padec je opazen pri številu posilstev (lani 4, predlani kar 15), premoženjskih kaznivih dejanj, medtem ko je žepnih tatvin nekaj več. Sicer pa se je zmanjšalo tudi število naklepnih požigov in požarov iz malomarnosti, povečalo pa število dejanj zoper narodno gospodarstvo. Se odstotek raziskanosti: 71,70 odstotka, kar je sicer nekoliko manj kot prejšnja leta, še vedno pa nekaj nad republiškim poprečjem. Precejšnja ne-
raziskanost dejanj gre predvsem na račun navadnih in vlomnih tatvin, ki so pa tem območju najštevilnejša.
Veliko več dela je imel sektor za odkrivanje gospodarske kriminalitete pri novomeški UJV. Obravnavali so 138 dejanj ali 25 več kot leto poprej, poleg tega pa so zabeležili še 19 primerov ponarejanja listin, širjenja lažnih vesti itd. Sicer pa je pri pojavnih oblikah gospodarske kriminalitete ugotovljen največji porast pri nedovoljeni trgovini (lani 20 primerov, predlani 8). Tukaj gre predvsem za primere kupčevanja s tujo valuto, ki so nastali pri nedovoljeni trgovini z osebnimi avtomobili po spremembi carinskega zakona.
Razburljivo vlomilsko poletje
Dve leti in šest mesecev zapora za Azema Omeroviča, ki je lansko poletje izkoristil za vrsto vlomov — Specializiral se je za delavske barake in garderobe
Za 23-letnega Azema Omeroviča iz Lukavice je bil konec lanske-
Ei poletja sila razburljiv in dokaj donosen. Skorajda ni bilo dneva, o ne bi zagrešil kakšnega vloma ali tatvine. Spisek vseh ugotovljenih dqanj bi bil predolg, zato poglejmo le nekatere, ki jih je Omerovič prejšnji teden na obravnavi pred senatom novomeškega okrožnega sodišča tudi priznal.
Omerovič je lani izgubil službo pri krškem „Gradisu“ in se potem nezaposlen klatil po Sloveniji in Hrvatski. Tako je 12. avgusta prišel v Novo mesto na obisk k bratrancu, ki pa je bil ta čas na dopustu. Omerovič se je nato hitro seznanil s skupino delavcev, ki so mu, vse tako kaže, zaupali. Prespal je pri njih, nato pa zjutraj s kosom železa vlomil v garderobno omarico (bilo je to v Gradisovi baraki na Karlovški cesti) in odnesel žametno obleko. Lepo oblečen je nato odpotoval proti Mariboru, kjer je nameraval prestopiti državno mejo. Zaradi tega je bil vse do 29. avgusta v priporu, še istega dne pa se je vrnil v Krško in v samskem domu. SGP PIONIR ponovno vdrl v garderobne omare, tokrat z nožem, in odnesel kavbpjke, jopič, fotoaparat in trenirke. Po uspešnem začetku je tovrstno dejavnost nadaljeval. Tako je 1. septembra v delavskem naselju JE v Krškem ponovno vlomil v barako in odnesel tranzistor, dve
ročni uri, hlače, hranilno knjižico, nalog za vpis v hranilno knjižico, potni list in dežnik.
Omerovič se je potem za nekaj dni „preselil“ v hrvaško Koprivnico, potem pa se je znova vrnil na Dolenjsko. Tako je 6.
OBREŽJE:
VLOM V AVTO
1. K. iz Krškega je v soboto parkiral osebni avtomobil pri gostilni Kalin na Obrežu pri Brežicah. Medtem ko ga ni bilo, je bil na delu neznan vlomile c, ki je najprej odprl trikotno okence, nato pa fc vrata. Iz avtomobila je tako odnesel usnjen semiš suknjič, vreden 3.000 din, in moško usnjeno torbico, v kateri so bili potni list, vozniško dovoljenje in ostali dokumenti.
septembra ponovno vdrl v Gradisove barake na Karlovški cesti, potem pa v Ljubljani in Vinici dvigoval denar z nalogi za vpis v hranilne knjižice ter tudi iz knjižic. Skupaj je tako dvignil okoli 25.000,00 din.
Na obravnavi minuli teden je Omerovič dejanja priznal in tudi obžaloval. Sodišče je ugotovilo, da je na Omeroviča v veliki meri vplivala brezposelnost, pa tudi oče (skupaj sta delala) se zanj ni zanimal in mu je celo prepovedal pot domov. Sodišče je Omeroviču prisodilo enotno kazen 2 leti in 6 mesecev zapora, odvzeli so mu vse ukradene stvari, hkrati pa mu je senat naložil plačilo odškodnine vsem oškodovancem; pripor mu je podaljšalo do pravnomočnosti sodbe. Na odločitev sodišča je pri odmeri kazni vplivala tudi obtoženčeva težka mladost (izhaja iz družine alkoholikov) in njegova nekaznovanost.
S spori pred sodišče
Iz njih se pogosto zrcalijo neurejeni samoupravni odnosi
MAR MESNE KRIZE SE NI KONEC?
Ali je vlomu v noči od nedelje na ponedeljek botrovala lakota, ali pa morda ponovno pomanjkanje svinine, še ni jasno. Te noči je neznanec namreč vlomil v mesnico Agrokombinata, poslovalnice VI, na Zdolski cesti v Krškem. Najprej se je napotil do blagajne in tam vzel 500 din, nato pa si je natovoril še 20 kg svinjskega mesa, precej prekajenih reberc, za nameček pa vzel še nož.
Zadeve, ki jfli rešuje sodišče združenega dela v Brežicah, so najbrž značilne za večino tovrstnih sodišč. Še vedno namreč prevladujejo spori s področja medsebojnih odnosov v združenem delu. Najpogosteje se prizadeti obračajo na sodišče, če so prikrajšani pri materialnih prejemkih in nadomestilih, večkrat pa sprožijo spor tudi premestitve na drugo delo, prenehanje delovnega razmerja in disciplinski postopki.
Sodišče sicer opaža napredek pri samoupravnem urejanju odnosov, vendar ugotavlja, da marsikje niti sindikalne organizacijo niti organi delavske kontrole niso kos svoji vlogi. Najbrž zaradi slabe kadrovske zasedbe. Tako tudi nihče drug učinkovito ne ukrepa, da bi dclavcc laže uveljavil svoj položaj, ki mu ga daje ustava in iz nje izvirajoča zako-
nodaja.
Po mnenju brežiškega sodišča v vseh posavskih občinah pogrešajo organ oziroma institucijo, ki bi delavcem in organizacijam združenega dela pomagala pri oblikovanju samoupravnih aktov in jih obenem izobraževala. V vsakodnevnih zadregah se namreč predstavniki delovnih kolektivov sproti obračajo za nasvete naravnost na sodišče združenega dela. Enako pot ubirajo posamezniki, če se zapletejo v spor. Sodišče za sedaj še ne odklanja take pomoči, če pa se bo delovni obseg povečeval, bo zanjo zmanjkalo časa.
Lani je sodišče sprejelo 90 predlogov za uvedbo postopka, od tega 21 iz sevniške, 20 iz brežiške in 49 iz krške občine. Veliko spornih zadev je rešilo s poravnavami v organizacijah združenega dela, pri čemer je večkrat posredoval družbeni pravobranilec samoupravljanja.
J. TEPPEY
Pešci brez pločnikov
Nesporna resnica je, da pešca ščiti zakon, avtomobilista pa pločevina. Zal slednja v tej „borbi“ zmaguje. Tako govore podatki.
V lanskem letu se je na dolenjskih cestah smrtno ponesrečilo 8 pešcev, kar 78 pa jih je bilo laže ali težje telesno poškodovanih. Tudi republiški podatki niso prav nič boljši. V prvih devetih dneh letošnjega marca je bilo med štirinajstimi žrtvami naših cest kar 6 pešcev. Vzroki? Za Novo mesto jih najbrž ni težko ugotoviti.
Prehodi za pešce so tako v naseljih kot izven njih neurejeni. Ljudje hodijo po cestiščih, še posebej velja to za otroke (lani jih je bilo 24 udeleženih pri prometnih nesrečah). Pločnikov premoremo malo ali jih sploh ni, kajti v nemalo primerih postajajo parkirišča avtomobilov. Svoje pa seveda opravi tudi zavest pešcev. Sam zakon za njihovo varnost še daleč ni dovolj, kajti tudi vozniki so le ljudje, „podvr-ženi" vsem mogočim notranjim in zunanjim vplivom, ki lahko usodno zmanjšajo njihovo sposobnost in pozornost.
Zakon, ki naj bi pešcem prinesel varnost, ne prinaša čelade ali nesmrtnega oblačila, pač pa gradi na zaupanju in sposobnostih voznika.
B. BUDJA
LOKVE:
ČELNO TRČENJE
Anton Grahek iz Petrove vasi je 11. marca zvečer vozil dostavni avtomobil od Črnomlja proti Semiču, pri odcepu za Lokve pa mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Janez Pezdirc iz Črnomlja. Grahek je med srečanjem zavil v levo, tako da sta vozili čelno trčili. Pri nesreči so sc oba voznika in sopotnik v kombiju Mirko Šuštaršič poškodovali, materialno škodo pa cenijo na 60.000 din.
MLAD KOLESAR POD AVTOMOBILOM
10-letni Martin Jerele iz Stare vasi se je 8. marca opoldne peljal na kolesu po kocjanu, za njim pa sta pripeljala osebna avtomobila. Ko je prvi že zapeljal mimo, je deček nenadoma zavil v levo, tako da ga je drug šofer z avtomobilom zadel in zbil po cestišču. Martin je pri padcu dobil hude poškodbe in so ga nemudoma odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Se nekaj o mladoletniškem prestopništvu. Lani so na UJV obravnavali 220 mladoletnikov in otrok, ki so storili 178 kaznivih dejanj. Čeprav je število nekoliko manjše od predlanskega, pa vzbuja skrb večje število udeleženih otrok. Pri slednjih gre predvsem za priložnostne tatvine denarja, tehničnih predmetov, hrane, mopedov, skratka stvari, s katerimi lahko neposredno zadovoljujejo svoje potrebe. Lani je bilo zabeleženih tudi 17 pobegov od doma, vendar so vse ubežnike izsledili in izročili skrbstvenim organom ali staršem. Pa še socialna struktura mladih prestopnikov: največ je učencev osnovnih šol (82) in delavcev (70).
KMALU NOV POŽAR
Prostovoljni gpsild iz Rožnega dola pri Semiču so v nedeljo preprečili verjetno hud požar. Iskra iz lokomotive je namreč zažgala precej suho travo na pobočju, ogenj pa je že nevarno ogrozil bližnji gozd. Na srečo se je vse srečno končalo. Vseeno pa naj bosta požara, ki ji omenjamo danes, opozorilo gozd.<ijem, da postavijo protipožarne straže.
4
Drugačen posluh za varnost
Nesporno dejstvo je, da smo v prometu iz dneva v dan v večji nevarnosti. Komandir sevniške postaje milice Franc Krapše je zato prometne razmere posebno na območju mesta Sevnice ob običajni obravnavi letnega poročila med delegati občinske skupščine na zadnji seji ocenil kot kritične.
Ugotovitve miličnikov dobivajo že brado, stanje pa se vsaj do nedavnega ni v ničemer bistveno spremenilo.. Zato zasluži vso pozornost za konec meseca predvideno posvetovanje vseh odgovornih: od inšpektorjev, cestarjev in članov komisije za varnost in preventivo v cestnem prometu. Slednjič naj bi ocenili, kaj je mogoče storiti z razpoložljivim denarjem in predvsem določili vrstni red reševanja problemov. Obetavno je, ker je že videti v mestu vsaj nekaj novih prometnih znakov in tudi odbojnih ograj. Tudi delegatom ni mogoče očitati nezanimanja. Tokrat so predlagali celo ponovno obravnavo razmer v prometu, predvsem v luči predvidenega posvetovanja. Tako so tudi uspeli ta vprašanja prestaviti s tira običajnih delegatskih vprašanj in odgovorov v ustaljeni dnevni red obravnav. To pa je že prispevek k širšemu samozaščitnemu ravnanju tudi v prometu.
a. Železnik
O
OGRAJA - Slednjič varnejše parkirišče.
V.
ZADEL PEŠCA - Novomeščan Boris Dcak je 7. marca vozil osebni avtomobil od Zabie vasi proti mestu, ko je pri vhodu v IMV stekel čez cesto 61-letni Janez Radovan s Pristave pri Šentjerneju. Deak je pešca zbil po cestišču, tako da so morali poškodovanega Radovana odpeljati v novomeško bolnišnico. Na vozilu je za 4.000 materialne škode.
BREZ	VARNOSTNE
RAZDALJE - 8. marca zjutraj je Anton Petcrkovič z Malega vrha pri Brežicah vozil osebni avtomobil proti Zagrebu. Pri Ribnici sta ob robu ceste stala dva avtomobila, zato je pričel ustavljati. Tega pa ni storil Novica Zugič iz Beograda, ki je pripeljal za njim. Trčil je v zadnji del Petcrkovičevaga avtomobila, pri tem pa sta se laže ranila sopotnika v Žugiccvcm avtomobilu in so ju odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo cenijo na 20.000 din.
PREHITRO JE VOZIL - Mihael Verbič iz Stefana je 8. marca popoldne peljal osebni avtomobil od Dolenje Nemške vasi proti Rodinam. Tukaj mu je med vožnjo po vseku navzgor pripeljal nasproti z neprimerno hitrostjo z osebnim avtomobilom Stanislav Us iz Gornjih Jesenic. Verbič se je umaknil v desno, pri tem pa ga je zaneslo na levo in je čelno trčil v Verbičcvo vozilo. Pri nesreči sc je laže poškodoval Usov sopotnik Janez Drobne in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, škodo na vozilih pa cenijo na 50.000 din.
TOVORNJAK NA STREHI -Ratko Terzič, kije 9. marca okoli 1. ure vozil tovornjak s prikolico proti Zagrebu, je svoje ..potovanje*' končal v karteljevskem klancu. Med vožnjo mu je namreč nasproti
pripeljal drug tovornjak, Terzič se mu je izognil, pri tem pa se je bankina pod težo vozila udrla m tovornjak je obstal na strehi. Pri tem je Terzič dobil nekaj prask in odrgnin, na vozilu pa je škode za 100.000 din. Neznani voznik drugega tovornjaka je odpeljal proti
ga tovor Ljubljani.
NA CESTO PO ZOGO - 44-letni Nenad Ivančič iz Kanižarice se je 11. 3. peljal na kolesu z motorjem od doma proti Črnomlju, ko mu je med potio nenadoma pritekel na cesto 12-Ietni Miloš Garič. Stekel je za žogo, ki mu je ušla na cesto. Ivanič je potem, ko je opazil otroka, močno zavrl, pri tem pa jgubil ravnotežje in padeL Na sre«) je dobil le lažje poškodbe, gmotne škode pa je za 200 din.
V OVINKU PREHITEVAL - 12. 3. dopoldne je Jože Simonič iz Drašičev vozil osebni avtomobil od Metlike proti domu, na Vinogradniški cesti pa je v nepreglednem ovinku prehiteval drugo vozilo. Takrat mu je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal Martin Slobodnik iz Slamne vasi. Pri trčenju je nastalo za okoli 30.000 din škode.
ČETRTKOV INTERVJU
Krpice še naprej ceframo
Smo med največjimi občinami v Sloveniji, hkrati pa smo občina, ki ima največ naselij, in tudi med prvimi, kar zadeva razdrobljenost zemlje. Poprečna parcela v novomeški občini meri od 30 do 40 arov, če pa upoštevamo, da so zraven všteti še gozdovi, potem je jasno, da je kmetijstvo sestavljeno iz krpic obdelovalnih površin. Glede tega je stekel pogovor z Alojzem Pucljem, načelnikom geodetske uprave v Novem mestu.
— Kaj menite v strokovnih službah o taki razdrobljenosti zemlje in kako naj bi to pomanjkljivost odpravili?
„To je zelo zahtevno in raznoliko vprašanje, ki ga moramo gledati s treh vidikov: s pravnega, strokovnega in ekonomskega. Pri nas pa
Alojz Pucelj: „Nujnoje zaustaviti drobljenje parcel/*
nimamo strokovnjakov, ki bi se s tem izrecno bavili kot na primer v Švici, kjer imajo visoke šole za vodenje komasacij. Mi smo glede tega začetniki v Sloveniji, še bolj pa v novomeški občini. Predpisi nam dajejo več možnosti. V preteklosti smo se posluževali le arondacij, ne pa tudi komasacij z namenom zaokrožanje posestev. Nimamo specializiranih strokovnih kadrov, zato se s tem ukvarjamo v obliki timskega dela, kjer pa spet ni dovolj ljudi. Tudi ni nosilcev akcij za obširnejše komasacije - zložbo parcel."
— Ali imamo doslej sploh kakšne izkušnje, ki bi bile
lahko za primer in dokaz o koristnosti komasacij?
„Prvi poskus v naši občini je zložba vinogradov na okrog 8 hektarih površine v Kobatih za Starim gradom. Tu so dela še v teku. Mislim pa, da pri tem ne sme ostati. Prizadevati bi si morah zlasti za komasacije na večjih površinah."
— Kje v naši občini so po mnenju strokovne službe možnosti za komasacije, ki bi se jih izplačalo lotiti?
predvsem so take možnosti v ravninskih predelih, to je na šentjernejskem koncu, na področju Straža— Toplice in deloma v Mimo-peški dolini. Komasacije pa bi morali opravljati hkrati z drugimi agrarnimi posegi, predvsem s hidromelioracijo."
— Ali so taki projekti sen daljnje prihodnosti ali pa je o tem že kaj zapisanega v srednjeročnem razvojnem programu?
,,Kmetijskozemljiška skupnost ima prav zdaj v pripravi obsežen projekt za zložbo parcel in hidromelioracijo na nekaj več kot 200 haktarih zemlje v okolici Mokrega polja. Upati je, da bodo zamisli uresničene.”
— Mar se lastniki zemlje drugod ne zavedajo koristnosti zložbe parcel, da se ne odločajo zanje? Ali morda o tem sploh niso obveščeni?
„Ljudje vedo za to možnost, vendar je težko prelomiti s tradicijo zaradi nevezanosti na lasten kos zemlje. Mlajši gospodaiji pa že kažejo interes za te stvari. Potrebno bi bilo le načrtno delo na tem področju. Vemo namreč, da je nosilec postopka za komasacijo lahko upravni organ, kmetij-skozemljiška skupnost in drugi pa v tem procesu le sodelujejo. Mislim, da bo potrebno čimprej ukrepati, kajti v geodetski upravi ugotavljamo, da se zemlja še vedno in še bolj drobi, predvsem s prodajo parcel za vikende."
R. BAČER
MAMICAM ZA 8. MAREC — Po tradiciji so malčki novomeških otroškovarstvenih ustanov priredili za dan žena mamicam prisrčen program in jim izročili tudi skromna darilca, ki so jih pod vodstvom vzgojiteljic sami naredili. Na tem srečanju so mame lahko videle, kaj so se njihovi otroci v vrtcu naučili. Posnetek je iz novomeškega vrtca na Ljubljanski cesti. (Foto: R. Bačer)
Pozna se, da dajemo na kup
V štirih letih so združili delovni ljudje novomeške občine čez 110 milijonov dinarjev za stanovanjsko izgradnjo — Kako je bil denar porabljen?
Odkar namensko združujemo sredstva po sporazumu za kreditiranje stanovanjske graditve, ni več problem priti do posojil, pač pa do stanovanj. Od začetka leta 1973 do konca 1977 je bilo za posojila razdeljenih 110,974.865 dinaijev.
Skoro 60 milijonov dinaijev posojil so v tem času dobile delovne organizacije, ki združujejo sredstva za nakup in gradnjo stanovanj. Tako so v združenem delu s pomočjo posojil prišli do
362.5 družbenih stanovanj. Za etažna stanovanja v tem času ni bilo posebnega zanimanja, saj je bilo odobreno posojilo le 5 prosilcem. Pač pa je naval pri posojilih za zasebno stanovanjsko izgradnjo. V štirih letih je bilo iz združenih stanovanjskih sredstev odobrenih skoro 30 milijonov dinarjev posojil za zasebno gradnjo, ki jih je v skladu s pravilnikom prejelo 563 občanov.
Prav tako je bilo v tem času odobrenih 95 posojil za adaptacijo zasebnih hiš v znesku čez 1,8 milijona dinarjev, medtem ko je bilo nad 1,7 milijona porabljenih za rekonstrukcije družbenih stanovanjskih hiš. Razen tega je bilo odobrenih za
13.5 milijona posojil za opremljanje in pridobivanje stavbnih zemljišč in pa 6,6 milijona dinarjev posojil za odpravo
temu, bi nam to utegnilo škodovati pri nadaljnjih akcijah in uresničevanju načrtov s področja zdravstva. Tako je
10. marca je zbor uporabnikov občinske zdravstvene skupnosti ločeno obravnaval oba zdravstvena sporazuma, ker je prvič zavzel odklonilo stališče, drugič pa ni bila zbrana večina delegatov zbora.
tretje je glasovanje uspelo, toda po precejšnjem prepričevanju.
Res je, da je bilo precej pri- vse. Ce pa bi trmoglavili kljub pomb v uskladeni listi upoštevanih in da se v združenem delu S1cer ne protivijo več prispevati 23 zdravstvo, če je to potrebno,
Pač pa je odpor v novomeški občini nastal največ zaradi tega,
*er imajo občani toliko pripomb čez zdajšnjo organizacijo delo zdravstvene službe. V Nravstveni skupščini so delegati tudi vsa štiri leta opozarjali. na razne pomanjkljivosti,
Vendar se ni nič spremenilo.
Kot so povedali na seji, je osnovna zdravstvena služba v težavah po vsej Sloveniji in to jjj le izključno novomeški protein, medtem pa smo doslej ~®1° napredovali pri speciali-”>čni službi.
. Odklonilen odnos do spre-Jenia obeh sporazumov, ki ga je sPrva zavzelo več delovnih orga-d?aCij! je tudi posledica tega,
® je bilo gradivo zares dobro °bravnavano in da so začeli v r^niženem delu veliko resneje Jemati razne razprave.
Vendar: če bi Novomeščani °stali pri NE, ne bi s tem nič osegli, razen razglasili svojo »no. Ker so vse druge slo-Venske občine sporazuma že sPrejele, tako in tako veljata za
bilo delegatom vnovič obrazloženo pred zadnjem glasovanjem, ki pa je bilo uspešno. Z veliko večino je zbor uporabnikov rekel svoj da, medtem ko je zbor izvajalcev izglasoval sporazuma že na prvi seji.
R. B.
RAZSTAVA NA PROSTEM -Da imata obe bršljinski trgovini (pri postaji in v zadružnem domu) premalo prostora za skladiščenje blaga, pričajo precejšnji kupi železja, cevi, gradbenega materiala in tudi strojev, ki domujejo na prostem. Kupci jih lahko ogledujejo tudi popoldne in zvečer, čeravno so za ograjo, ampak vsak pravi, da so železni deli rjasti že ob nakupu.
ZEBRE OBNAVLJAJO - Po mestu so v ponedeljek začeli obnavljati bele črte na prehodih za pešce. Zima in sol sta jih tako uničila, da v večini primerov oznak za varen prehod pcšcev čez cesto sploh ni bilo videti
SEDEM NOVIH KRlCACEV -Pretekli teden so v novomeški
posledic na potresnem območju v okolici Šmaijete.
V minulih štirih letih je bila 63 delovnim organizacijam
odobrena vrsta posojil za gradnjo družbenih stanovanj ali za kreditiranje zasebne stanovanjske gradnje, največ pa sta gradila Krka in IM V. Tovarna Krka je dobila posojilo za gradnjo 89,5 družbenih stanovanj, IM V za 49 stanovanj, Pionir za 33 stanovanj, Novoles 27 in Novoteks 22 stanovanj itd.
Igrišče namesto smetišča
Na Mestnih njivah vendarle gradijo otroško igriška
Po dvanajstih letih, odkar je bil asfalt na Mestnih njivah popisan z gesli: Hočemo igrišče!
Dajte otrokom zelenico! itd., je želja krajanov postala uresničljiva.
Krajevna skupnost Mestne njive, ki je po številu prebivalsta med najmočnejšimi v mestu, se že od za-
DA, ampak ne s srcem rečeno
V Novem mestu so kot zadnja slovenska občina izglasovali oba sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva — Šele tretjič uspelo!
ZDAJ GRE ZARES! - Dela pri gradnji igrišča in urejanju okolja med bloki na Mestnih njivah so deležna velikega zanimanja krajanov. Potem, ko že niso več verjeli, da bo njihova želja kdaj uresničena, so se dela vendarle začela. (Foto:	R.
Bačer)
din, banane po 12 din kilogram. Za kilogram radiča so zahtevali 42 din, karfijole 21,70 din, čebule 9,20 din, korena 12 din itd.
porodnišnici rodile: Ana Buljubačič iz Ragovske 14 - Jasmina; Ida Strašek iz Šegove 29 - Majo; Marjeta Jarc z Mestnih njiv 10 - deklico, Milena Kikelj iz Segove 20 - Mateja; Antonija Kralj iz Kristanove 34 - deklico, dr. Slavka Šuštarič -Čampa iz Ragovske 6 a - Andraža in Tatjana Malenšek, Nad mlini 48, Blaža.
VSEGA NA IZBIRO - Ponedeljkova tržnica je bila zelo dobro založena. Kmetice so imele naprodaj regrat in motovilec na merice po 10 din, jajca po 2 din, šopke spomladanskih rož, sirčke, smetano in semena. Stojnice pa so nudile kupcem bogato izbiro sadja in zelenjave. Hruške so bile po 20 din, pomaranče 14,70 do 16 din, jabolka po 12 do 15 din, limone po 17,20
četka delovanja ubada predvsem z istimi problemi: neurejenim okoljem, pomanjkanjem igrišča za otroke, slabimi cestami. Že lani je bilo zagotovljenih nekaj sredstev za igrišče in ureditev okolja ter za urejanje Cankarjeve ulice, letos pa so se dela začela. Kanalizacija v zgornjem delu Cankarjeve (do kapelice) je že urejena, prav tako so v teku zemeljska dela med bloki, kjer bo namesto gmajne in smetišča zraslo moderno igrišče.
Potrebno bo urediti kanalizacijo še v spodnjem delu Cankarjeve, šele potem bo možno asfaltiranje. Krajevna skupnost pa ima v načrtu za letos tudi ureditev Prisojne poti v makadamski izvedbi. V prihodnje nameravajo urejati Koštialovo ulico. V praksi pa je tako, da kjer sc občani hitreje sporazumejo in organizirajo, tam je možno prej začeti z deli.
Pri dosedanjih kanalizacijskih delih v Cankarjevi ulici je vsak lastnik prispeval po 6.000 dinarjev, ostala sredstva pa je dala krajevna skupnost.
LETOS NA VRSTI FASADE
Doslej je v 7 krajevnih skupnostih na območju novomeške občine ugotovljenih za več kot 4 milijone dinarjev potrebnih popravil na hišah in stanovanjih v družbeni lasti. Pretežni del sredstev - nad 3 milijone dinarjev - bo porabljenih v Novem mestu. Iz potreb, prijavljenih pri stanovanjskih skupnosti, je razvidno, da bo v letošnjem letu pri vzdrževalnih delih poudarek na popravilu streh in dimnikov ter na pleskanju lesenih in železnih delov stavb. Pri investicijskem vzdrževanju poslovnih prostorov pa bo največ sredstev porabljenih za popravila fasad, streh in mizarska dela. Določeno je, da bo letos večjih ali manjših popravil deležno 50 stanovanjskih hiš, 596 stanovanj in 17 poslovnih prostorov.
Ena gospa je rekla, daje videla blizu novega mostu fička Avto-moto društva, kako je prišel na glavno z zaprte ceste naselje Majde Šilc - novi most kar čez dm in strn. Zato se bo ponovno vpisala v avto šolo, z znanjem iz avtocrossa pa si bo omislila po okoliških travnikih cel kup bližnjic.,. .
MIRNA PEC PRAZNUJE
Danes, 16. marca, imajo v Mimi peči krajevni praznik v spomin na odhod prve večje skupine vaščanov v partizane leta 1942. Slavje že nekaj let mineva bolj v delovnem vzdušju. Letos bodo priredili le spominsko proslavo v šoli. Ta bo danes ob 11. uri dopoldne. Povabili so borce in aktiviste tega kraja.
Zastopala nas
bosta v Beogradu
Fanika Kranjc: „Dodobra spoznati predkongresno gradivo.44
je v raznih krajih. Odkar je v Novoteksu, je imela razne naloge v samoupravnih organih in pri sindikatu. V minuli mandatni dobi je bila članica občinskega komiteja ZKS. Ona pravi:
„Glcde na perečo stanovanjsko problematiko, neurejeno preskrbo in pomanjkanje trgovin, premalo mest v vrtcih in prepočasno uvajanje celodnevne šole, bi morali po mojem vse t< pretehtati v luči predkongresni gradiv. Važno pa je, da se sten tezami dodobra seznanijo vsi ko munisti.“
R. BACER
POZIVILNA
INJEKCIJA
10. marca je skupnost otroškega varstva v Novem mestu sklicala posvet z najbolj odgovornimi pn V stavniki političnega in javn. a življenja v občini ter z ljudmi, d imajo opraviti z načrtovanjem n delom otroškovarstvnih us tani . Posvet je bil namenjen obravnavi a razčiščevanju lokacijskih težav, a zavirajo gradnjo novih vrtcev v Novem mestu. Posamezniki so sp -jeli konkretne zadolžitve v doloc -nem roku, tako daje upati na ko o »polžjega" obdobja, kar za l gradnjo vrtcev.
ODŠLI, PA PIKA
V Žužemberku od začetka marca dalje nimajo več zobozdravnika. Imeli so ekipo, ki je del la v zd't«v-stvenem domu, vendar je na lepem odšla v sosednjo občino. Komple' a zobozdravstvena ekipa! Zakaj ta» >, „uradno“ še ni ugotovljeno, obf li pa bi želeli to vedeti. l'ako v t okoliš pa brez zobozdra tvene s -be - to je problem.
Oba delegata, ki sta bila na nedavni občinski partijski konferenci v Novem mestu izvoljena za delegata na XI. kongresu ZKJ, se že pripravljata na odgovorno in zahtevno nalogo. Tokrat ju na kratko predstavljamo, odgovorila pa sta na vprašanje, Kaj je po njunem mnenju iz predkongresnega gradiva glede na naše razmere najbolj pomembno.
Stane Žunič je inženir gozdarstva, zaposlen v GG Straža. Doma je iz znane revolucionarne družine iz Črnomlja in je že od otroških let družbeno aktiven. Pri GG Novo mesto je zaposlen osem let, medtem pa je opravljal
Stane Žunič: „Ne pozabimo na velik kadrovski primanjkljaj!44
tudi razne odgovorne dolžnosti: doslej je bil predsednik občinske skupščine in član predsedstva v občinskem svetu Zveze sindikatov, pred kratkim pa je postal predsednik sindikatov na občinski ravni. Tudi v ZK je imel vrsto funkcij, med drugim je bil sekretar sveta ZK v GG Novo mesto.
„Se posebno pomembno se mi zdi obravnavati delegatski sistem in svobodno menjavo dela, razreševanje ekonomskih odnosov in nagrajevanje po delu ter področje izobraževanja in usmerjenega izobraževanja. Slednje posebno zato, ker imamo velik kadrovski primanjkljaj in ker v minulih štirih letih glede tega nismo posebno napredovali."
Fanika Kranjc je že 12 let delavka v Novoteksovi predilnici v Novem mestu. Doma je iz okolice Cerknice in je že kot otrok pomagala partizanom kakor vsa njena družina. V SKOJ je bila sprejeta 1947. Potem je opravljala razne funkci-
j_t. II (1492) - 16. marca 1978
Stran uredila: RIA BAČER
DOLENJSKI LIST
1871
Tobačna tovarna Ljubljana, TOZD TOBAK o. sub. o., Ljubljana, Tobačna ul. it. 5, odbor za medsebojna razmerja
vabi k sodelovanju kandidate za
VODENJE POSLOVNE ENOTE NOVO MESTO
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj, ki zagotavljajo uspešnost pri organiziranju delovnega procesa, planiranju in izvajanju poslovnih ciljev poslovne enote ter poglabljanju samoupravnih odnosov,
— da so družbeno aktivni in moralno-politično neoporečni. Delo je za nedeločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je 2 meseca.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju strokovne izobrazbe naj kandidati pošljejo kadrovsko-socialni službi Tobačne tovarne Ljubljana, Tobačna ul. 5, v roku 15 dni po objavi. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh po izteku roka objave.
„ LABOD", TOVARNA OBLAČIL, NOVO MESTO TOZD Commerce in DSSS
objavljata naslednja prosta dela in naloge:
1. DVEH REFERENTOV za nabavo pomožnih materialov, in sicer:
— za program lahke konfekcije
— za program vrhnjih oblačil
Potoji:
— srednja izobrazba ekonomske ali njej ustrezne smeri
— najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delavnih nalogah
2.ODGOVORNEGA UREDNIKA za izdajo tovarniškega časopisa
Pogoji:
— višja izobrazba novinarske, politološke ali pedagoške smeri
— najmanj dve leti delovnih izkušenj pri poidobnih delavnih nalogah in opravilih
— moralno politične kvalitete
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejen.a kadrov-sko-socialna služba, „ Labod", Novo mesto, Icesta herojev 49,
15 dni po objavi.
V ____________________________________________________________S
r -----------------------------------------------------------
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO V LJUBLJANI IN IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TEHNIŠKE STROKE V NOVEM MESTU
objavljata RAZPIS VPISA
v začetni letnik višješolskega študija strojništva ob delu študijskem letu 1978/79.
To je že drugi vpis v Novem mestu. Prvi je bil v šolskem letu 1976/77. Ob naporih študentov, delavcev fakultete, izobraževalnega centra za tehniške stroke v Novem mestu in združenega dela so uspehi izredni, saj vsi vpisani študenti, kljub temu da so zaposleni in da je študijski program isti kot za redne študente, uspešno študirajo in so že osvojili znanje po do sedaj predvidenem programu.
Študij traja 3 leta in se v 2. letniku razcepi v energetsko, konstruktersko, tehnološko in varilsko usmeritev.
Na višješolski študij se lahko vpišejo kandidati, ki so osvojili znanje po programu štiriletne srednje šole tehniške smeri ali z dokončano delovodsko šolo strojne ali elektro stroke po triletni (poklicni) šoli. Vpišejo se lahko tudi diplomanti drugih višjih, visokih šol in fakultete
Kandidati, ki nimajo teh pogojev, bodo opravili preizkus znanja iz matematike, fizike in materinega jezika v obsegu srednješolskega programa.
Prijave za vpis lahko oddajo vsi kandidati na Izobraževalnem centru za tehniške stroke v Novem mestu. Ulica talcev 3, vsak dan od 7. do 14. ure do 8. aprila, kjer lahko dobijo tudi vse potrebne informacije.
Vsi kandidati so vabljeni na razgovor o študiju, ki bo 25. marca ob 16. uri v Srednji kmetijski šoli v Novem mestu.
KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA RIBNICA. Seškova 15
*
razpisuje
naslednja dela in naloge
VODJE ODKUPA IN PRODAJE SUHE ROBE
POGOJI:
— srednja strokovna izobrazba lesne ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj v stroki.
— moralno-politična neoporečnost.
Kandidati naj pošljejo prijave v roku 10 dni na Kmetijsko zadrugo, Ribnica, Šeškova 15.
Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku prijavnega roka.
V
ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO LJUBLJANA
PONOVNO
objavlja dela in naloge
OPAZOVALCA CEN
V
KOČEVJU
Opazovalec cen spremlja prodajne cene v trgovini, cene obrtnih in gostinskih storitev, dvakrat na mesec pa cene na trgu.
Za to delo se zahtevajo višja statistična ali ekonomska izobrazba in ustrezne delovne izkušnje s sposobnostjo za delo na terenu.
Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati z ustreznimi delovnimi izkušnjami in stanovanjem v Kočevju.
Osebne dohodke in poskusno delo določa pravilnik Zavoda SR Slovenije za statistiko. Nastop dela je mogoč po dogovoru.
Prijave s podatki o bivališču, izobrazbi in dosedanjem delu pošljite takoj ali najpozneje do 20. marca 1978 Zavodu SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot 12.
Organizacija združenega dela ..SPLOŠNO MIZARSTVO" KRŠKO
objavlja razpis del oziroma nalog
TAJNIKA -CE
Pogoji: ESŠ ali druga srednja šola ustrezne smeri, dveletna praksa.
Poskusno delo 3 mesece.
Razpisana dela oziroma naloge: vodenje kadrovske evidence in s področja samoupravljanja ter pokojninskega zavarovanja in ostali tajniški posli direktorja.
OD po samoupravnem sporazumu.
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO,
TOZD Asfaltna baza in gramoznice Drnovo, objavlja javno licitacijo za prodajo rabljenih osnovnih sredstev:
1. MOSTNA TEHTNICA (LIBELA), izklicna cena 80.000,00
2. OSEBNO VOZILO, „KOMBI" 1600 SUPER B (IMV), izklicna cena 2.000,00
Javna licitacija bo v petek, 21. marca 1978, ob 10. uri dopoldne v prostorih Cestnega podjetja Novo mesto, TOZD Asfaltna baza in gramoznice Drnovo.
Pravico do nakupa imajo vse pravne in fizične osebe; pravne morajo plačati z bariranim čekom, fizične pa z gotovoino pri blagajni delovne organizacije.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka
JOŽETA REŽKA -KOVAČA
iz Bojanje vasi S pri Metliki
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Hvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih. Posebna zahvala duhovnikom za lepo opravljeni pogrebni obred, Tonetu Maziju za poslovilne besede pred domačo hišo in tovarišu Kcpicu za poslovilni govor ob odprtem grobu. Najlepša hvala pevkam z Radoviče, nosilcem prapora in or&inizaciji ZB Radoviča za podarjeni venec.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ivanka, sinovi Stane, Jože in Tone z družinami, sestra Marija z družino ter drugo sorodstvo
Bojanja vas, Metlika, Mississauga, Ljubljana
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
FRANCA
KRAGLA
iz Brezovega pri Sevnici
it
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami in ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti Zahvaljujemo se delovnim organizacijam: OZD Stilles Sevnica, Cimos Koper, direkciji SVTK Ljubljana, SVTK služba Scvnica in vsem ostalim za številne vence in cvetje. Prav posebej pa se zahvaljujemo župniku za poslovilne besede in opravljeni obred.
Žalujoči: žena Julijana, hčerka Danica, sinovi Franc, Milan, Stane in Jože z družinami, sestra Pavla, brat Nande z družinama in drugi sorodniki
ris
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
FRANCA ŠENKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem iz Zbur, ki ste mu darovali venec, nam izrekli sožalje in ga spremili na zadnji poti. Posebna zalivala dr. Kralju za nesebično pomoč na domu v času bolezni in sestri Dragici v ambulanti Škocjan. Vsem šc enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 86. letu nas je za vedno zapustila naša dragi in skrbna mama ter sestra
f
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, biat in stric
JANEZ
SEKULA
iz Regerče vasi 55
Ob njegovi prerani smrti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, vaščanom, TP Dolenjska, SV Novo mesto za podarjene vence in cvetje. Posebna zalivala župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti sc iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: žena Frančiška, hčerki Fani in Mira z družino, brat Tone, sestra Karlina in drugo sorodstvo
MARIJA PLUT
vdova KAMBIČ iz Gradaca 14 v Beli krajini
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, krajanom in znancem, ki so nam v teh težkih dneh pomagali, darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Lepa hvala krajevni skupnosti za organizacijo pogrebnih svečanosti s prapori. Posebno sc zahvaljujemo organizaciji Zveze borcev, društvu upokojena*v, tov. Anici Križan in Francki Malešič za tople poslovilne besede pred domačo hišo in na pokopališču ob grobu, dr. Matkoviču za zdravniško pomoč. Prisrčna zahvala Marički Ivec za sočutno in zelo prizadevno nego med boleznijo. Zahvaljujemo se tudi učiteljskim kolektivom in učencem osnovne šole Leskovec pri Krškem, Semič, Centra srednjih šol Črnomelj, Dijaškega doma Črnomelj, DPM Leskovec za podarjene vence, izrečeno sožalje in za spremljanje na zadnji poti. Hvala tudi predstavnikom skupščine občine Krško za izrečeno sožalje, venec in navzočnost na pogrebu. Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojnici darovali vence in cvetje, se poslovili od nje in jo v velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. Jožetu Ovničku za opravljeni obred.
Žalujoči: sinovi Ciril in Metod Plut, Ivan in Mirko Kambič z družinami ter sestra Nežka Bajuk
■■■Mr
ZAHVALA
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi ljubega sinčka in bratca
SANDIJA
ŽARNA
iz Kostanjevice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podaijcno cvetje in vence, izrečeno sožalje in vso pomoč ob tem tako težkem trenutku. Posebno se zahvaljujemo družinam Kofol, Slokar, Žulič in Stefanič. Zalivalo dolgujemo tudi dr. Frlanu za večletno zdravljenje in vso pomoč, llvala tudi župniku za lepo opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: očka, mamica, sestrica Martinca in drugo sorodstvo
16
DOLENJSKI LIST
Št. U (1492) - 16. marca 197^
m*
v
NOV VRTEC — V Dobovi so na prijazni vzpetini nad naseljeni postavili vzgojnovarstveno ustanovo. Delo se je nekoliko zavleklo, vendar ne bo več dolgo trajalo. Za 8. marec napovedano otvoritev so I zaradi tega preložili. (Foto: Jožica Teppey)
MLADI V SOLI — Krško je letos središče družbenopolitičnega izobraževanja mladih iz vse Slovenije. Doslej se je že nekajkrat zbralo v delavskem domu in prostorih hotela Sremič po sto mladih in prisostvovalo specializiranim seminarjem republiške konference ZSMS za razne oblike političnega dela v vrstah mladih delavcev, dijakov, študentov ipd. (Foto: Jožica Teppey)
brez mladega rodu krajani, podarite obveznice!
V hroiičlrom Planinckom rlručtvii ip 47S članov, od teea 80 so se udeležili snominskeea I	^	■
V brežiškem Planinskem društvu je 475 članov, od tega 80 •nladincev in 285 pionirjev. Mladih bi bilo še več, če bi imeli zanje na voljo več mentorjev-in vodnikov. Delo društva je vsako leto zelo ■^zgibano. Letos se vključujejo planinci v praznovanje 200-letnice prvega vzpona na Triglav, 85-letnice ustanovitve Slovenskega Planinskega društva in 30-letnice Planinske zveze Slovenije, lani pa s° vse akcije posvetili proslavljanju Titovih in partijskih jubilejev.
V januarju 1977 so člani sodelovali na tekmovanju ekip
Zveze rezervnih starešin in mladine v Dražgošah, februarja
Pri nas ni izmikanja
Zenske v Orlici prevzemajo vse samoupravne dolžnosti
V Jutranjkinem tozdu Orlica je samouprava v ženskih rokah. Tako je v vseh kolektivih, kjer prevladujejo ženske. V Orlici jih je 316 in le 14 moških. Tozd je bil ustanovljen pred dvanajstimi leti. Vrsto let so usposabljali delavke samo s priučevanjem, zdaj pa dajejo prednost poklicni šoli. Priučevanje opuščajo. Šola daje razen strokovnega znanja tudi družbenopolitično razgledanost, da se ženske laže vključujejo v samoupravno odločanje in delo v političnih organizacijah tozda. O tem, kako se počutijo kot samo upravljalke in družbenopolitične delavke, so same povedale:
Sonja Lipej, namestnica predsednice DS tozda:	„Tu
delam dvanajst let in v tem času
ipd. Prvi korak je vedno najtežji."
Anica Jamnik, šivilja, zaposlena pri kontroli izdelkov: ,,Do zdaj sem bila v splošni delegaciji za občinsko skupščino, pred kratkim pa so me v kolektivu izvolili za predsednico sindikata. Naša delegacija se je redno udeleževala sej in seje nanje tudi vsakič dobro pripravila. Zato smo dobili pohvalo od občinske skupščine, to pa je dokaz, da smo svojo dolžnost vestno opravili
Ana Škaler, skupinovodja: „Tudi jaz sem v delovni organizaciji od vsega začetka. Pri nas se samoupravnim dolžnostim ne moremo izmikati. To sodi k našemu delu. Bila sem že v centralnem delavskem svetu, zadnji dve leti pa sem delala v delavskem svetu tozda. V interesu nas vseh je, da se s problemi seznanimo, ko pa jih poznamo, ni več težko ukrepati.**
Nada Ogorevc, šivilja, sicer pa predsednica mladinske organizacije v tozdu: „V kolektivu je veliko mladih, zato se povezujemo v ZSMS. Organizacija dela uspešno. Štiri leta se že udeležujemo lokalnih širših delovnih
sem prevzemala različne samoupravne dolžnosti Trikrat sem bila predsednica sindikata, dvakrat v odboru za medsebojna razmerja na ravni delovne organizacije, zadnji dve leti pa tudi v delegaciji za skupščino. Te dolžnosti me niso ovirale, vedno sem se z zanimanjem vključevala v delo. Za marsikatero delavko pa sta največja ovira čas in oddaljenost, zato se funkcij branijo. Razen tega se mnoge, ki so prišle sem naravnost iz osnovnošolskih klopi, niso takoj znašle. S prakso pride tudi to, zlasti pa, če rešujemo tako pereče zadeve, kot so stanovanja
akcij. Naša skrb so tudi kulturni programi za proslave dneva žensk, dneva mladosti, 1. maja in drugih praznikov. To seveda ni vse. Imamo precej obsežen delovni program, prepričana sem, da nam ga tudi letos ne bo težko izpolniti.**
NOVO V BREŽICAH
.PORAVNAVE NUJNE - S prvim sve**m ^tos b°do dobili poravnalni iih v, Vrsto novih pristojnosti, zato t .b°d° motali ustanoviti v vsaki Vnl ^“pnosti. Nekaj svetov je .do sedaj zelo dobro delovalo. Ti „ 7° za seboj sorazmerno bogato Dnv ^i' ^os*ej se bodo morali j' vsod spoprijeti z zadevami, za Dotu d°l°čajo predpisi obvezen r^sKus poravnave pred začetkom ^nega postopka.
PREyEC ..ŠIROKOGRUDNI** -iavn mce v brežiški občini organi d, vamosti še vedno ugotavljajo, niso	3;
Oseh j	»Junos gusunsKuga
I oja do takih gostov pa se vendar-
w SDr P m inin
Srni; !3 ■n pojavov škodljive Kovnosti je iz leta v leto znrif' *'deti je, da tudi ustna opo-a niso brez odmeva.
ODSEKI - Cesta od a do Cateških Toplic je hudo
£
BREŽIŠKE VESTI
so se udeležili spominskega pohoda na Stol, aprila so se vključili v kurirčkovo pošto in skupaj s pripadniki JLA iz Cerkelj prisostvovali proslavi na Čebinah. Sledilo je srečanje zasavske planinske mladine na Mrzlici, dan mladosti pa so planinci slavili na Bohorju, kjer so se srečali s člani planinskih društev „Bohor“ in „Lisica“.
Trije brežiški planinci so se tisti dan povzpeli z Mojstrančani na Triglav. V Samoborskem goiju so Brežičani sodelovali na orientacijskem tekmovanju pod geslom „Nič nas ne sme presenetiti". Tega tekmovanja se je udeležilo okoli 900 planincev in pripadnikov JLA od Kvarneral do Brežic. Brežiška ekipa je osvojila prvo mesto. Tekmovanj v planinski orientaciji so se člani udeleževali vso sezono. Vse skupine, od pionirjev do mladincev in odraslih, so imele | lepe uspehe.
Vsako poletje preživijo planinci po deset nepozabnih dni v I planinskem taboru. Lani so bili [ v Krnici pod Prisojnikom. Enaindvajset mladih planincev I iz Brežic je v taboru opravilo planinsko šolo, za kar so jim na j petkovem občnem zboru podelili priznanja in značke. Planinci si veliko prizadevajo za vzgojo vodnikov, mentorjev in inštruktorjev planinske vzgoje za varstvo narave. V osnovnih šolah in v Šolskem centru usposabljajo mlade planince v planinskih tečajih. Društvo bo organiziralo tudi planinsko šolo za odrasle, če bo le dovolj interesentov. Pri vzgoji mladega rodu je društvu v veliko oporo Zveza rezervnih vojaških starešin. Z njeno pomočjo usposablja ljubitelje narave in gora za orientacijo in jih tako vključuje v priprave splošnega aapora.
ljudskega odpora.
J. T.
zdelana, razen tega pa izredno ozka in še daJeč ni primerna za tako gost promet, kot ga ima med turistično sezono. Na tej cesti se vsak dan zvrsti tudi po pet tisoč vozil. V sezoni predstavlja ozko grlo tudi križišče pri Budiču na Čatežu, kjer bi šele semafor zagotovil večjo varnost. Nasploh pa so najbolj prometni Brežice - Bizeljsko, Brežice - Krško in Brežice - Dobova. Zelo nevarno je tudi novo križišče Ulice 21. maja z obvoznico, kjer je prav tako nujen semafor.
ZAVOLJO REDA STROGO -Po novem občinskem odloku je predpisana denarna kazen do 3000 dinarjev za tiste kršitelje oziroma pravne osebe, ki nimajo tipiziranih posod za smeti na določenem mestu, ki nimajo urejenega prostora za smeti in odpadke, ki ne čistijo tal okrog odlagališča, pa tudi ne posod. Kaznivo je, če inšpektor ugotovi, da uporabni i nimajo dovolj takih losod ali pa če smeti, odpadkov in ivil ne odlagajo v predpisane posode.
Pri komunalnem urejanju je krajevna skupnost v Kostanjevici dosegla v zadnjih nekaj letih velike uspehe. Krajani so rade volje prispevali za vodovode, za ceste, za kanalizacijo, za šolo ipd. in tako oplemenitili vsak dinar, ki ga je za njihovo območje prispevala občinska skupščina v Krškem.
Svet krajevne skupnosti je nadvse zadovoljen s pripravljenostjo krajanov. Nanjo še računa, ker brez njihovega sodelovanja ne bo mogoče uresničiti programa za letos.
Kostanjevičane čaka dokončna ureditev kanalizacije, s katero ne želijo več odlašati. Razen tega bi radi čimprej zgradili mrliško vežico.
O vsem tem je razpravljal svet krajevne skupnosti še v februarju in sklenil takoj naročiti načrt za vežico ter se hkrati odločil za zbiralno akcijo.
Menil je, da bi krajani v ta
namen odstopili obveznice, ki jih dobivajo na račun vpisanega posojila za ceste.
Svet se zato javno obrača na krajane, da podarijo obveznice v skupne namene. V primerih, da jih še niso prejeli, pa se priporoča sinidkalnim organi-
TRDOŽIVI PREKUPČEVALCI
V brežiški občini opaža inšpekcija največ preprodajanja živine. Tovrstna trgovina cvete še z lesom in poljskimi pridelki ter pleteninami in spominki. Del krivde za prekupčevanje z živino nosi tudi ljubljanska Gruda, ker ima slabo organiziran nadzor nad živalmi, kijih dovažajo in odvažajo iz njenih hlevov v Dobovi. Zasebniki iz okolice Dobove in Velike Doline pa preprodajajo predvsem les in lesne izdelke. O preprodajalcih lesa, ki jih je odkrila inšpekcija, bi bilo dolžno obveščati inšpektorje Gozdno gospodarstvo, vendar delovna organizacija tega ni storila, čeprav je po mnenju inšpekcije vedela zanje.
BOLJE OBVEŠČATI
Občinski svet Zveze sindikatov v Brežicah je sklenil v skladu z delovnim programom za tekoče leto analizirati obveščanje v tozdih in OZD. Hkrati želi prikazati učinkovitost dosedanjih prizadevanj osnovnih organizacij sindikata za boljšo obve-1 ščenost članov in uveljaviti ukrepe, ki bodo spodbudili zanimanje za vsestransko informiranost delavcev. O rezultatih zastavljene akcije bo sindikalni svet seznanil vse osnovne organizacije, da se bodo potem laže spoprijele z ovirami in pomanjkljivostmi na področju obveščanja.
PRIPRAVE NA JUBILEJ
Posavski muzej bo prihodnje leto slavil tridesetletnico obstoja. Za ta jubilej pripravlja izdajo posebnega zbornika, retrospektivno razstavo slikarja in ustanovitelja muzeja Franja Stiplov-ška in več drugih akcij. V pripravljalni odbor za tridesetletnico bodo pritegnili predstavnike iz vseh treh posavskih občin.
Vrtec in bazen
Z otroškim vrtcem, ki so ga minuli petek odprli v Leskovcu, je tamkajšnja krajevna skupnost dobila zaokroženo središče družbenopolitičnega, vzgojnega, kulturnega in športnega življenja za ves okoliš. To središče je nastalo ob nedavno zgrajeni osnovni šoli, v kateri so 10. marca odprli tudi bazen za pouk plavanja. Na šolski kompleks so vezana športna igrišča in prostori za delo krajevne skupnosti, organizacij in društev, zdaj pa ga zaključuje še vzgojno varstvena ustanova. Ob šoli manjkata samo še dve teniški igrišči.
Bazen meri 16,66 metra v dolžino in 8 metrov v širino, veljal pa je 2,5 milijona dinaijev. Šolarjem veliko pe-meni, saj se bodo zdaj lahko vsi učenci naučili plavati.
Otroški vrtec ima tri oddelke, v katerih je prostora za 60 varovancev. Stroške zanj je v celoti krila samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo. Zanj je morala odšteti 2,56 milijona dinaijev. Razen tega so si krajani za 400.000 dinaijev uredili tudi poslopje, v kateri bo poslej sedež krajevne skupnosti in vseh organizacij.
Petkovo proslavo, posvečeno počastitvi 8. marca in združeno z dvema otvoritvama, je obiskalo rekordno število ljudi. Toliko se jih ni zbralo, odkar so odprli vrata svoje lepe šole. Na slovesnosti so podelili tudi sedem srebrnih priznanj Osvobodilne fronte zaslužnim krajanom.
J. TEPPEY
TF^AVF 7 REZERVNIMI DELI
Tržna inšpekcija ugotavlja, da se občani v Posavju vedno znova pritožujejo zaradi pomanjkanja rezervnih delov za avtomobile domače in tuje izdelave. Ko je stvari raziskovala, je prišla do zaključka, da niso vedno krive servisne delavnice, ampak proizvajalci, ki jim pošiljajo te dele z večmesečno zamudo. Razen avtomobilskih delov primanjkuje tudi rezervnih delov za kmetijske stroje, za uvožene radijske in televizijske aparate ter za motorna kolesa.
zacijam in samoupravnim organom v delovnih kolektivih, da jim to željo sveta krajevne skupnosti posredujejo in dobijo od njih pristanek za pričakovani delež k načrtom svoje krajevne skupnosti. Tudi prispevki v denaiju so dobrodošli, saj bo sleherni dinar pripomogel k hitrejši postavitvi mrliške vežice v Kostanjevici. O zbranih obveznicah bo KS vodila natančno	evidenco, ki bo
vsakomur na vpogled.
Svet KS je prepričan, da so krajani istih misli z njim, zato pričakuje	ugoden odziv. S
skupnimi močmi so v tej krajevni skupnosti že veliko dosegli, saj je to najučinkovitejša pot k uspehom. Letos bodo v Kostanjevici začeli graditi tudi novo šolo, za katero že dve leti plačujejo	krajevni samopri-
spevek. Starši, učitelji in otroci komaj čakajo nanjo. Končno bodo tudi učenci iz tega okoliša deležni enoizmenskega pouka, ki jih bo prinesel vrsto prednosti in jim omogočil večje udejstvovanje v interesnih krožkih, za kar zdaj nimajo ne časa ne prostora. Pri tem so najbolj prikrajšani vozači.
JOŽE KUPLENI K član sveta KS
ODLIKOVANKE,
ČESTITAMO!
V praznovanje dneva žensk so v Krškem letos vključili tudi slovesnost s podelitvijo odlikovanj in priznanj borcem in aktivistom, med katerimi je bilo tokrat mnogo žensk. Njihova imena navajamo: red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem je prejela Marija Reberšek - Omerzu, red zaslug za narod Terezija Božič - Zevnik, Jožefa Cetin-Arnšek in Vida Kerin - Zugič. Medaljo za hrabrost sta dobili Anica Kuplenik-Rukše in Karolina Starc, medaljo zaslug za narod pa Antonija Ahmič-Unetič, Marija Hodnik, Marija Jalovec-Hribar, Anica Jcv-nik-Hudoklin, Frančiška Junkar-Zagorc, Ana Kink, Angela Kodrič-Vegelj, Uršula Kodrič, Dora Kurinčič - Lipušček, Marija Bizjak -Laknar, Štefka Novak - Libcnšck, Antonija Lozar - Hosta, Karolina Mirt, Kristina Mlinarič, Ana Pavlovič - Stipič, Marija Pinculič -KOdrič, Marica Planinc - Kresnik, Anica Runovec - Robič, Lucija Strojin, Julka Stupar - Abram, Jožefa Špilcr, Jožefa Završek -Bože in Marija Zupančič — Sintič. Veliko tovarišic je ob tej priložnosti dobilo tudi priznanja za dolgoletno povojno delo v organizaciji ZB NOV.
LETOS NEKOLIKO MANJ DENARJA
Te dni je krška krajevna skupnost na zborih občanov dala dokončen obračun lanske dejavnosti in predložila v potrditev letošnji program. Medtem ko je lani razpolagala s 480 milijoni starih dinarjev, jih namerava letos zbrati samo okoli 4601 S -tem denarjem bodo veliko naredili, nikakor pa ne bodo mogli vsega, kar bi krajam želeli že to leto. Od celotne vsote bodo morali nareč kar 140 starih milijonov dati za vzdrževanje ulic in vaških poti ter za javno razsvetljavo, za boljšo telefonijo so predvideli deset milijonov itd. Seveda bodo tudi letos največ denarja namenili za asfaltiranje ulic in cest, in sicer 190 starih milijonov. S tem denarjem naj bi prekrili Teslovo, Gregorčičevo, Rozmanovo in Papirniško ulico ter povezavo na Narpel; po en kilometer asfalta na Trški gori in Sremiču pa naj bi dobili iz denarja občinskega cestnega sklada. To so le poglavitni naložbeni načrti.
KRŠKE NOVICE
LASTNIKOM ZEMLJIŠČ NA
KOMASACIJSKEM
OBMOČJU
KALCE-NAKLO
Odločba o razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju Kalce-Naklo je bila izdana in je od 14. marca 1978 dalje na vpogled na : oglasni deski krajevne skup-
• nosti Podbočje.
V Skupščinskem Dolenj-: skem listu bo odločba objav-
• ljena v četrtek, 23. marca : 1978.
ZADNJI „OBRACUN“ - Odbor za 500-letnice krških mestnih pravic bodo razrešili šele ob koncu meseca, na zadnjem zasedanju starih delegatov vseh treh zborov občinske skupščine. Tem bodo predložili natančen pregled uresničenih akcij, jrireditev in pridobitev, ki jih v jubi-_cjnem letu ni bilo malo in ki so bile mestu pravo praznično vezilo.
TOKRAT VEČ - Čeprav smo še v zimi, v krški občini že načrtujejo
So let ne počitnice osnovnošolcev.
IS za otroško varstvo in občinska Zveza prijateljev mladine obetata, da bo lahko tokrat na Malem Lošinju v otroških kolonijah že 860 učencev in predšolskih otrok. Povečanje števila bo omogočilo troje novih zidanih hišic. Povemo naj se to, da bodo tokrat izmene trajale po štirinajst dni.
VRSTA ODLIKOVANJ IN PRIZNANJ - Na letni skupščini
občinskega odbora 7.RVS so v
P'
le
Krškem podelili četvero visokih vojaških odlikovanj. Prejeli so jih: Boris Kostanjšek (red jugoslovanske zastave z zlato zvezdo), Jovo Vejnovič (red JLA z zlatim vencem), Alfonz Šoln in Jože Mavsar pa red za vojaške zasluge s srebrnimi meči. Poleg tega so podelili dvoje srebrnih in 7 bronastih plaket ZRVS Jugoslavije, 7 priznanj ZRVS Slovenije ter 9 pohval občinskega odbora.
ZA TESNEJŠE SODELOVANJE - Ko je pred dnevi obiskal krško občino predstavnik mladine iz pobratene srbske Bajinc Bašte, so se dogovorili za trajno sodelovanje pri organizaciji mladinskih delovnih bngad. Tako bodo iz Bajinc Bašte
{»rispevali polovico brigadirjev za etosnio zvezno akcijo ..Kozjansko 78“, Krčani pa se jim bodo oddolžili v enakem deležu prihodnje leto, ko bodo organizatorji brigade njihovi srbski pobratimi.
r	^
Pomoč je blizu
Pri občinskem sindikalnem svetu že tretje leto uspešno sodelujejo glede nudenja pravne pomoči s sodnikom	občinskega
sodišča Miranom Kovičem. Zaenkrat še ni bilo potrebe, da bi ta služba delala v okviru povsem določenih uradnih ur.
Kadar se kdo zateče na občinski sindikalni svet s kakšno težavo, ga napotijo k sodniku Koviču. Zanj je to delovno področje zanimivo in tudi vabljivo, saj se to delo navezuje na vprašanja, s katerimi se občinska sodišča več ne ukvarjajo. Iz dosedanjih izkušenj opaža, da se dosti delavcev obrača po pravno pomoč neposredno na sodišče združenega dela ali družbenega pravobranilca samoupravljanja v Novem mestu.
Dostikrat se različni interesi ne križajo toliko, da bi bilo treba poseči po pravnih sredstvih. Tako marsikakšno težavo rešijo v medsebojnem pogovoru s predstavniki prizadete delovne organizacije. Na splošno je tudi pri nudenju pravne pomoči opazno, da se delavci vse bolj zavedajo svojih pravic. V lanskem letu se je na sodnika Koviča obrnilo tudi nekaj delavcev, ki delajo zunaj občine. Obravnaval je tudi vprašanja preživnine, invalidske upokojitve, prenehanja delovnega razmerja ali napake komisije za medsebojna delovna razmerja. Koristna oblika, ki se je marsikje še ne poslužujejo, je iskanje nasveta za ukrepanje v dvomljivih primerih.
A.Ž..
TREBANJSKE
NOTICE
Čakajoč na uvozna dovoljenja
Gradnja novih proizvodnih prostorov mokronoške Iskre v negotovosti, dokler ni dovoljenj za uvoz tuje opreme — Doma ne izdelujemo take opreme
Predvidena letošnja naložba 85 milijonov dinarjev v mokronoško Iskro - tozd Elektroliti je še v negotovosti, v glavnem samo zaradi številnih uvoznih dovoljenj. Okrog 90 odst. zahtevne opreme v vrednosti 40 milijonov dinarjev je treba namreč kupiti v tujini.
Mokronoška Iskra ima največ
zaslug za povečanje števila zaposlenih v tem idiličnem trgu. Ujela je korak z razvojem tehnologije proizvodnje različnih elektrolitov, iskanih doma in v tujini. Lanski proizvodni načrt je predvideval 40 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Uresničen je bil 98-odst. Po zaključnem računu je znašal ostanek dohodka 1,27 milijona dinarjev. Samokritično ocenjujejo, da to ni najboljše. Glede na razmere, predvsem iztroše-nost opreme, je dosežek dober. Tako so edino kolikor toliko dobro opremljeno proizvodno linijo izkoriščali v kar največji meri. Stroji delajo pravzaprav že tri leta brez prestanka. Za
VABILO BORCEM CANKARJEVE IN GUBČEVE BRIGADE
Vse borce Cankarjeve in Gubčeve brigade vabimo na tradicionalno tovariško srečanje, ki bo v soboto, 25. marca, ob 15. uri v Domu JLA v Ribnici.
Letošnje srečanje je posvečeno 35. obletnici zmage v Jelenovem žlebu, praznujemo pa ga z občani Ribnice na njihov občinski praznik. Nasvidenje v Ribnici!
Odbora borcev Gubčeve in Cankarjeve brigade
„Trgovinaf da je kaj!”
Prva samopostrežna trgovina v Trebnjem — Vse na enem
mestu
so kupci z novimi
Potekajo šele prvi dnevi poslovanja novih trgovin Kmetijske zadruge v Starem trgu pri Trebnjem, vendar so kui izredno zadovoljni pridobitvami.
Obsežna samopostrežba — sam prodajni prostor meri 340 kvadratnih metrov, kupcem je „skritih“ še 300 kvadratnih metrov skladišča — je pravo nasprotje stiski v ostalih prodajalnah z živili v mestu. „Če fe tja prišlo kakšnih trideset ljudi, je bila že nepopisna gneča, tu pa se kar porazgubijo,“ ugotavlja poslovodja samopostrežnega dela Silvo Prpar. »Ljudje so veseli, kar lahko vse potrebno kar sami izberejo." Prodajalke seveda tudi rade priskočijo komu starejših na pomoč Dogodi se namreč, da marsikdo še vedno čaka, da mu postrežejo. Za žejne je pri roki še bife.
ridobitev rgovina z
V glavnem je nova pi namenjena kmetom. Ti reprodukcijskim materialom ima na voljo vse, razen tekstila. Večji traktorji so pošli že prve dni, naročeni so novi. V glavnem je skopnela tudi že, velika zaloga umetnih gnojil; minuli teden jih je bilo še 1.000 ton. Nova bodo za 14 odst. dražja. S tem daje zadruga nabavila dosti gnojila po stari ceni, je pomagala marsikomu.
Po besedah poslovodje novih prodajaln Bruna Jurgliča naj bi včeraj odprli tudi lekarno z zaščitnimi sredstvi za kmetijstvo. V novih trgovinah se vrti zaloga v vrednosti okrog pet milijonov dinarjev; kot kaže, ne bo težko doseči 100.000 dinarjev prometa na dan. Vsekakor so minili časi, ko je kmet kupoval vse potrebno na zakotnem sejmu ali od krošnjarjev.
letos so, čeprav tako imenovanih »skritih rezerv" pravzaprav ni več, postavili proizvodni načrt na 50 milijonov dinarjev, v kar je vštetih tudi 350.000 dolarjev izvoza na konvertibilno območje.
Razumljivo je, da vsi zaposleni veliko pričakujejo od novih proizvodnih prostorov. Predvidenih 1.800 kvadratnih metrov novih delovnih površin je za marsikoga nepojmljivo ob sedanjih naporih, ko so z raznimi preureditvami izkoristili tako rekoč sleherni kotiček v
SKRB TUDI ZA INVALIDE
V trebanjski občini so lani za prejemke vojaških invalidov porabili nad 4,45 milijona dinarjev, razen tega pa še za zdravstveno varstvo in druge ugodnosti nad 494.698 dinarjev. V minulem letu so v skladu s predpisi povišali invalidnine za 16 odst. 98 osebnim in 157 družinskim upravičencem. Uskladili so tudi druge invalidske prejemke: ortopedski dodatek, dodatek za postrežbo, tujo pomoč in otroški dodatek.
TELEFON VSEPOVSOD
Novomeško podjetje za PTT promet ima v načrtih gradnjo telefonskih priključkov za vse kraje trebanjske občine. Telefon naj bi ob sodelovanju krajanov dobili tudi v odročnih krajih, kjer te dostikrat nepogrešljive zveze s svetom še nimajo. Tako naj bi povezali nekatere kraje v KS Trebelno, Šentrupertu, Svetinjah in Dobrniču.
GRAJANI
RADIOAMATERJI
V razpravi o obrambnih nalogah pred trebanjsko občinsko skupščino je bilo omenjeno, da trebanjski radioklub kljub nabavljeni opremi ne more in ne more zaživeti. Najostrejši kritiki kluba celo menijo, da bi morali opremo kluba dati na voljo mladini v kakšnem drugem kraju, ki bi jo znala drugače ceniti. Morda so trebanjski radioamaterji storili premalo za seznanjanje s svojim delom.
starih zgradbah. K idejnemu načrtu je dalo soglasje celo spomeniško varstvo, ki bdi nad starinsko podobo trga. Po besedah direktorja Toneta Hočevarja so največja zavora za uresničitev naložbe številna uvozna dovoljenja za opremo. Zanimivo je, daje novi zunanjetrgovinski sistem še dosti manj operativen od starega. Samoupravna interesna skupnost za odnose s tujino namreč še ni zaživela. Službe v Iskri si prizadevajo premagati mrtvi tek. S tujimi partnerji so navezali vse potrebne stike. Pričakujejo kar najhitrejše delo organov, ki odločajo o uvozu, saj so dobavni roki za zahtevno uvoženo opremo dolgi. Dokler ne bo uvoznih dovoljenj, se ne nameravajo lotiti gradenj. Banke in ostali namreč tudi ne dajejo denarja samo za stene brez strojev.
a. Železnik
UVIDEVNI VOZNIKI
Srečanje starostnikov ob 8. marcu v soboto v mirenski šoli
Erav gotovo ne bi moglo tako :po uspeti, če mirenska osnovna organizacija Rdečega križa ne bi pripravila prevoza tudi iz najoddaljenejših zaselkov krajevne skupnosti. Kombije so dale na voljo tudi delovne organizacije: IMV — tozd Tovarna opreme, Gradbeno opekarsko podjetje, Kolinska - tozd Tovarna za predelavo krom* piija, gasilski društvi Mima in Sevnica ter osnovna' šola. V akcijo so se brez kakršnihkoli nagrad vključili s svojimi vozili tudi posamezniki:	Bariča
Videčnik, Nada Gorenc, Tatjana Došlo, Rozalija Roštan, Franc Rebek, Fani in Cirila Kirm.
Jired-bora
tajnik
tudi
ljubljanske regije sednik krajevnega ZB v Trebnjem, lovske družine in volilne komisije.
Vinogradnikom	na
Gradišču in okolici ter vaščanom je znan po skrbi za cesto. Pred časom je bilo treba pustiti avto v Rodinah, tako slabo pot so imeli. Iskali so vrsto načinov, kako
Dobro vino ne zraste samo
Jože Sever iz Trebnjega med najboljšimi cvičkarji
Diplome za drugi in tretji najboljši cviček na Dolenjskem sta po letošnjem ocenjevanju romali v trebanjsko občino. Upokojenec Jože Sever iz Trebnjega je s svojim cvičkom dosegel 14,8 točke in s tem tretje mesto.
Kot vinogradnik je lahko primer, koliko lahko človek pridobi z branjem knjig in lastnimi izkušnjami. Ivančna gorica, od koder izhaja, namreč sploh ni znana po trti. S pridelovanjem vina se je pričel ukvarjati šele po letu 1960. Postopoma je dokupoval nove površine na Gradišču, tako da ima sedaj pod trto že okrog 42 arov.
Pod cesto je lep nasad v zračnih terasah s 3,5-metrsko razdaljo med vrstami. Šmarnico je posekal že prvo leto, kolikor je je bilo v starem vinogradu.
Za cviček ima svoj recept.
Vsako vrsto grozdja potrga ločeno,	pravo	razmerje
sestavi ob prvem pretoku.
Klet je izdolbel v zemljo; v njej je temperatura v glavnem vse leto enaka. »Tudi razstave in pokušnje so koristna spodbuda, predvsem pa človeka usmerjajo," pravi.
Lani jo je vreme vinogradnikom krepko	zagodlo.
Zaradi pozebe in toče je imel le od 1.500 do 2.000 litrov pridelka, medtem ko bi lahko ob povprečni letini natočil tudi 5.000 litrov.
Pred štirimi leti je dobil
je
samo iz gornjega vinograda 4.000 litrov. Vseeno je bilo tisto, kar je dozorelo, dobro.
Iz svoje kleti vidi na točko, kjer se je med vojno veliko mudil v kurirski postaji TV — 5. Je predsednik borcev grosupeljsko-
Jože Sever: Vsako prosto urico v vinogradu
bi prišli do denarja za primerno ureditev poti in stalno vzdrževanje. Na kraju se je izkazalo, da je najbolje stopiti k vsakemu s posebno pogodbo. Tako se je vsakdo zavezal za letni prispevek. Nekaj časa so imeli honorarnega cestarja, sedaj se trdno pogodijo za vsako uro. Na leto zvozijo na to cesto tudi po 200 kubikov gramoza. Zgledno so namestili jeklene pragove in tako onemogočili razdiralno silo vode. Sever je že petnajsto leto tajnik odbora za cesto. Vedno so sami našli denar za najpotrebnejše. Sedaj si prizadevajo okrepiti električno napetost. Po svoje torej živijo s svojim hribom in
E omagajo pri razvoju tam-ajšnjih krajev.
A. ŽELEZNIK
Brigadirji tudi letos v Dobrniču
Letošnja mladinska delovna akcija v Suhi krajini je zveznega značaja. Kot delovišče je vključena tudi gradnja vodovoda v Dobmiško dolino, zato želijo k tem prizadevanjem prispevati svoj delež tudi mladi iz trebanjske občine.
Nasploh
mladinske
občinski
komisijo za akcije pri organizaciji ZSMS v
je pred delovne
Trebnjem letos precejšnja obveznost. V drugo izmeno delovne akcije v Kožbani pri Novi Gorici morajo
LAŽJA IZBIRA - Nove trgovine kmetijske zadruge v Starem trgu niso veseli le kupd, temveč tudi sami prodajalci. Raznovrstno blago je mogoče ustrezno razstaviti, na voljo imajo tudi ustrezne dodatne prostore.
Bo letos gospodarstvo manj obremenjeno?
Pred razpravo o letošnjih dopolnilih k načtrom samoupravnih interesnih skupnosti v združenem delu
V tem tednu naj bi predvidoma šla v javno razpravo gradiva samoupravnih interesnih skupnosti s tako imenovanimi dopolnili k načrtom teh skupnosti. Z njimi se namreč prižiga zelena luč za financiranje teh dejavnosti v letošnjem letu.
Ob dosedanjih vsakoletnih darstva za prispevke samouprav-razpravah ni manjkalo napetosti, predvsem pa časovnih stisk.	Skupščine interesnih
skupnosti, ki so že obravnavale ta dopolnila in lanske zaključne račune v občinskem merilu, v nasprotju z nekaterimi drugimi občinami niso imele težav glede sklepčnosti. Uspešno usklajevalno vlogo opravlja tudi tokrat koordinacijski odbor, v katerem so člani občinskega izvršnega sveta, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
Lani je spadala trebanjska občina po obi
St ■ -
po obremenitvi gospo-
nim interesnim skupnostim v vrh slovenskih občin; skupna stopnja je namreč znašala 33,09 odst. Po izračunih bi bila tokrat si:opnja prispevka nižja, po vsej verjetnosti 29,86. O dokončnem razmerju bodo odločili delavci v združenem delu. Sliko tega »olajšanja" že kvari 1,5-odst. novi davek. Po mnenju analitika, dipl. ekon. Jožeta Kastelca se v tem letu močno poznajo lanski presežki. V trebanjski občini je bila namreč zadnja leta stopnja zaposlovanja nadpovprečno visoka, saj je bila odprta vrsta
novih tovarn in tudi osebni dohodki so krenili navzgor.
Pri posameznih samoupravnih interesnih skupnostih so razmere različne. Skupnost otroškega varstva odpira nove oddelke. V socialnem skrbstvu se obeta povečanje nalog, predvsem na rovaš tistih, ki jih je nanje prenesla skupnost inva-lidsko-pokojninskega zavarovanja. Zdravstvena skupnost namerava presežke prenesti v naložbe. V kulturi se več denarja preliva v republiško kulturno skupnost, kot pa ga ostaja za delo doma.
Primer znižanja stopnje je občinska telesnokulturna skupnost. Letošnja stopnja naj bi znašala 0,30 odst.; vseeno se
bo nateklo nekaj več denarja, pač zaradi večjih osebnih dohodkov. Kot ocenjuje razmere tajnik Darko Krištof, kljub temu še daleč ne dohajajo potreb. Dejavnost v telesni kulturi se je močno povečala. Samo šolska športna društva so izvedla lani 27 tekmovanj. Veliko dejavnosti je novih, npr. ženski rokomet na Mimi, v vzponu je košarka z močnim zaledjem igralcev ipd. Letos bi radi okrepili tudi sodelovanje s pobratenimi občinami. Prizadevali si bodo prispevati za opremo v predvideni novi telovadnici v Velikem Gabru in Šentrupertu.
Skupnost otroškega varstva namerava letos vključiti 50
otrok več, kot je bilo predvideno. Izvesti želijo tudi 80-urni vzgojni program za otroke, ki niso vključeni v vrtce. Usposobiti nameravajo troje vzgojiteljic in štiri varuhinje, zagotoviti denar za subvencioniranje cen za otroke v dnevnem varstvu, prispevati k stroškom za letovanje 180 otrok. Ravno tako nameravajo sodelovati pri ureditvi otroškega igrišča v Trebnjem.
Občinska izobraževalna skupnost se je seznanila tudi z nedavnimi priporočili občinske skupščine. Ugotavljajo, da letos ni mogoče uresničiti priporočila o uvedbi širšega programa male šole, predvsem zaradi kadrovskih in prostorskih težav. V celoti računa izobraževalna skupnost letos na nad 16,3 milijona dinarjev republiških solidarnostnih sredstev.
A. ŽELEZNIK
konec junija in v začetku julija poslati 40 brigadirjev. Cel mesec junij naj bi deset brigadirjev iz trebanjske občine delalo na progi Sama c - Sarajevo.
Za delovno akcijo v Suhi krajini morajo mladi iz novomeške, grosupeljske, kočevske in trebanjske občine zbrati pridne roke, ki bodo kos 33.000 uram dela. Mladi it trebanjske občine naj bi v Dobrniču delali v 2., 3. in 4. izmeni, ki bodo v času od 15. julija do septembra-Vsaka izmena bo delala po 21 dni-Prizadevajo si za ustanovitev posebne občinske brigade s 50 brigadirji v prvi izmeni.
Večina del pri vodovodu v Dobrniški dolini bo letos n* območju krajevne skupnosti Knežja vas. Med Mailo vasjo - Selcami i*1 Rožempelom je treba položiti 4.905 metrov cevovoda. Brigadirji bodo zgradili zbiralnik Kamenje za 80 kubikov vode, ravno tako tudi črpališče z zbiralnikom za 27 kubi; kov. Predračunska vrednost del pn tem vodovodu naj bi letos znašala 2.420.362 dinarjev, pri čemer naj b’ mladinske delovne brigade prispe vale v vrednosti nad 1,2 milijon* dinarjev. Mladina trebanjske občine želi zagotoviti dostojno udeležbo ** svoje občine. Komisija je pričel* delati že decembra. V tem tednu nameravajo pozvati tudi štipendiste-Prihodnje leto bo verjetno sprejet* med pogoje za prejemanje štipendij* tudi udeležba v mladinskih brig®" dah.
PETERICA ZASLUŽNIH
Tajnik občinskega odbora Rdečega križa F rane Flajnik je v soboto na Mimi podelil P6* priznanj članom odbora miren-ske osnovne organizacij® Rdečega križa. Po 15 let in več že delujejo v tem odboru hi svojih krajih z vso prizadevnostjo. Priznanja so prejelL Slavka Drganc z Mirne, J°^e Kene iz Gorenje vasi, Anton Petje s Trstenika, Anton Kolenc z Žabrdja in Kristina Sladič s Stana. Tajnik Flajnik je ob tej priložnosti pohvalil mirensko organizacijo RK kot eno najbolj prizadevnih v občini.
F##’# *' ■& X- WW W IT# 9f'W
I I
Za pospeševanje ne le kmetijci
Akcija za ustanovitev kmetijske pospeševalne skupnosti
Iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske pospeševalne skupnosti — vodi ga načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Franc Lipovšek - je pripravil predlog samoupravnega sporazuma. Do konca meseca naj bi v združenem delu podpisali pristopne 'ijave.
Dosedanji način financiranja tattetijske pospeševalne službe Je namreč preozek. Denar je Prispeval kombinat, občinski proračun, nekaj je prišlo še od celjske Mlekarne.
do
SEVNICA SPET POL STRANI
Vrsta bralcev se je ^davnega obračala na nas z vprašanjem, zakaj se je sev-niške pol strani v našem časniku skrčilo na bore četrt strani, kar je sicer običaj le v poletnih mesecih. Razlog so bili neurejeni odnosi v financiranju. V novem proračunskem letu se financiranje prenaša z občinskega proračuna na občinsko konferenco SZDL, ki je tudi ena od ustanoviteljic lista. Zato bo v bodoče	SEVNIŠKI
VESTNIK spet izhajal na Pol strani. Vabimo bralce in dopisnike, da nas obveščajo
o	pomembnejših ali zanimivejših dohodkih v svojih sredinah. Lahko tudi po telefonu	na	številko
81-069.
V	zadnjih sedmih letih je bilo preusmerjenih 136 kmetij; ob koncu srednjeročnega obdobja naj jih bi bilo že 210. Zgrajenih je bilo 42 novih hlevov, 23 soji preuredili, postavili so 90 stolpnih silosov, kupljenih je bilo 64 traktorjev. Lani je bilo odkupljenih nad 2,7 milijona litrov mleka, 700 ton govejega mesa. Cilji srednjeročnega načrta terjajo še večjo rast. V primerjavi s prejšnjimi leti je že precej porasla uporaba umetnih gnojil. Samo lani in predlani je bilo v zasebno kmetijstvo vloženih 20 milijonov dinarjev. Letošnji načrt predvideva samo za to leto za 19 milijonov dinarjev naložb, tja do leta 1980 pa bi bilo treba vložiti v zasebno kmetijstvo po pogodbah o dolgoročnem sodelovanju s temeljnim obratom za kooperacijo 74 milijonov dinarjev.
Za predvideno pospeševalno skupnost naj bi kmetijske organizacije in gozdarji prispevali 0,3 odst. od bruto osebnih dohodkov, ostali kolektivi pa po 0,2 odstotka. Z ostalimi viri naj bi tako zbrali nekaj nad 1,07 milijona dinarjev. S tem denarjem naj bi regresirali obrestne mere za posojila v osnovna sredstva kmetov
kooperantov, krili obresti za izplačila premij za mleko, regresirali nakup umetnih gnojil (s 1. januarjem so se podražila za 14 odst.), močna krmila, prispevali za analize tal, izobraževanje kmetov in podobno.
Iniciativni odbor meni, da bi moralo združeno delo videti v tej skupnosti svojega zaveznika.
A. Ž.
Gradnja izpolnjuje upe
Gospodarstvo dajalo za stanovanjsko gradnjo nad 10 odst. dohodka — Porast stanovanjskega standarda
Na nedavni občinski konferenci ZK o socialnih vprašanjih na račun stanovanjske izgradnje pravzaprav ni bilo kritike. Na splošno je bil na tem področju dosežen velik napredek: do leta 1975 je bilo po vojni zgrajenih 77 odst.
Naravni prirast in oblikovanje novih gospodinjstev, pri-
SPET POSOJILA ZA GRADNJO
Stanovanjska skupnost v Sevnici razpisuje šesti natečaj za posojila iz združenih sredstev. Natečajna vsola znaša 4,8 milijona dinaijev. Dva milijona sta Predvidena za nakup in gradnjo blokovskih stanovanj, 300 tisočakov za nakup etažnih stano-
vi	v blokih, en milijon za gradnjo zasebnih hiš, 540 tisočakov pa za obnovo stanovanj v družbeni in zasebni lasti. Za Pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč ter komunalno urejanje Pn komunalni organizaciji predavajo 960.000 dinaijev. Končni rok za sprejemanje vlog 10. apiriL Razpisna komisija bo reševala vloge od 10. do 30. aPrila, ko bodo prosilce tudi obiskali Pogoji in navodila o Potrebni dokumentaciji so navedeni v samem razpisu, ki so na voljo po delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in stanovanjski skupnosti.
seljenci in še mnogokaj pritiskajo na nova stanovanja. Pri stanovanjski skupnosti ugotavljajo tudi, da zadrževanje stanarin zmanjšuje skrb za nekatera starejša stanovanja v zasebnem in družbenem sektorju, ki niso niti popolnoma zasedena. Do leta 1980 naj bi pridobili v celoti 544 novih stanovanj. To naj bi veljalo nad 232 milijonov dinarjev. Dosedanji obseg gradnje izkazuje celo 5-odstotno prekoračenje načrtovanega.
Nič manj razveseljivi niso podatki o zgrajenih solidarnostnih stanovanjih. Število pridobljenih stanovanj je bilo lani celo večje od predvidenega. Predlani so pridobili 18 solidarnostnih stanovanj, lani pa 38. Največja bojazen za nadaljnje uspešno uresničevanje načrta stanovanjske izgradnje v občini je, kot opozarjajo tudi drugod, določilo iz osnutka zakona o ugotavljanju prihodka in dohodka; če ga ne bomo spremenili, ne bo dovolj denarja za gradnjo stanovanj.
IZ KRAJA V KRAJ
k<y Slu DOBRI - Sevniško Trgov-0 podjetje ne dobi več dovoljenja prodajo plina. Plinska postaja ne treh23 Pre^P*som- priznati pa je glav ’ da Je 0‘'° pri njej mogoče v leti m d°kaj redno kupovati polne
{£»*. plina, ker so bili neposred-sedv Zan' m S prodajo plina se Plinar: u*cvar-ia “stop^k celjske
St^Dl BI SVEŽ KRUH -enčani so v občinski skupščini rM-'?. delegatsko vprašanje glede bila ? dostave kruha. Želijo, da bi dostava vsaj trikrat na teden.
B PRIREDITVE VES TEDEN*- V ditv -*u so kUe 23 8. marec prire-SQ ve ves teden. Predzadnjo soboto $1 jnladi pripravili plesni venček, je razstava ročnih del mož in
SEVNIŠKI vestmi:
Dobra usmeritev
Na zasedanju občinske skupščine 7. marca so delegati potrdili poročilo občinskega izvršnega sveta za minulo štiriletno mandatno obdobje in usmeritev za naprej. V poročilu izvršnega sveta je navedenih predvsem deset prednostnih nalog.
Na prvo mesto postavljajo razvoj Jugotanina kot posavskega nosilca bazične kemije. Dosedanje študije in raziskave kremenčevih peskov v glavnem na omočju manj razvitih krajevnih skupnosti Blanca in Zabu-kovje naj bi iz dosedanjega konzorcija prelevili v delovno organizacijo v ustanavljanju. Tako bi sploh lahko prišli do ugodnosti, namenjene manj razvitim.
Sedanja	konfekcijska
industrija naj bi še nadalje iskala možnosti za še boljšo opremljenost, pogumna pa naj bi bila tudi pri iskanju novih programov. Uvožene surovine naj bi kar najbolj zamenjevali z domačimi.
V	lesnopredelovalni industriji naj bi; žaga prešla na višjo stopnjo predelave, dodatne usmeritve naj bi poiskala tudi Kopitarna.
Trgovini, gostinstvu in kmetijstvu daje izvršni svet ponovno pobudo za integracijska prizadevanja. Krmeljski Metalni predlagajo vključitev v kakšno poslovno skupnost svoje stroke; poglavitna naloga tozda in matičnega podjetja je zagotovitev donosnega proizvodnega programa. V obe manj razviti krajevni skupnosti naj bi pritegnili dodatne investitorje od drugod.
Zadnje posvetovanje direktorjev je ponovno opozorilo na skrb za strokovne kadre. Nič obetavno ni, da sta načrte za sprejemanje pripravnikov pripravili do roka le Jutranjka in Lisca. Na zasedanju občinske skupščine so k tem umeritvam dodali še skrb za skupno in splošno porabo.
žena, zatem pa še koncert opernih pevcev in Silvestra Mihelčiča. Zadnjo soboto je pripravilo tovariško srečanje tudi gasilsko društvo.
NOVI MENTORJI - Planinsko društvo Lisca posveča vso skrb vzgoji vodnikov in mentorjev. Na zadnji konferenci je predsednik meddruštvenega odbora Lojze Stih iz Krškega pripel mentorske znake štirim planincem:	prof. Majdi Leben,
Inž. Vinku Sešku, Jožetu Guštinu in Mileni Kranjc.
NOV TAJNIK - Izobraževalna skupnost je pred nedavnim ostala brez strokovnega tajnika. Oba zbora skupščine izobraževalne skupnosti sta i	.	imenovala za to
dolžnost' predmetnega učitelja Franca Bastardija iz Krmelja.
a
ta'
Hami
I-
^HPKdinska
^Ljubljana
NIKOGAR NE POZABIJO - V soboto je mirenska organizacija Rdečega križa povabila v mirensko šolo vse nad 70 let stare občane. Od 170 jih je izrazilo željo po srečanju 120, ne dosti manj se jih je tudi zbralo v šolski telovadnici ob prijetnem nastopu najmlajših, priložnostni pogostitvi m glasbi. Za pozornost se je v imenu udeležencev zahvalil Franjo Bulc. Na sliki: prireditelji so oddaljenim omogočili prevoz. (Foto: Železnik)
Makadam bo »kopnel” od Mokronoga
Začetek del pri modernizaciji ceste ob Mirni - Ovira: pomanjkanje denarja
Minuli teden so se pričela dela pri modernizaciji ceste od Mokronoga proti Sevnici. Vseh 21 kilometrov seveda še zlepa ne bo v delu. Trenutno gre bolj za metre, natančno: vsega 3.967 metrov.
Cesta proti Mokronogu je posebno na dveh delih tako razmehčana, da je vse prej kot lahko prevozna: vozišče blizu odcepa za Skrovnik in za Bruno vasjo je bolj podobno njivi. Prihod delavcev podjetja Slovenija ceste je zato vsaj tolažba,
ŠE VEDNO AKTUALNO
Ob razpravi o konceptu malega gospodarstva v trebanjski občini, opozarjajo marsikje na dobre rešitve, ki so bile predlagane že prej, a še niso bile uresničene. Tako je na zasedanju občinske skupščine mirenski delegat Bojan Kolenc opozoril na več kot deset let star načrt razvoja turizma na Mimi. V njem je nakazana vrsta dobrih rešitev, ki bi prav gotovo pomenile korenite spremembe v tej dokaj zanemarjeni panogi. Zaenkrat iz tega načrta še ni ničesar uresničenega.
KAKO SO PRAZNOVALE!
Mednarodni dan žena je tudi v sevniški občini potekal v glavnem v znamenju kulturnih prireditev. V Lisci so povabili v goste folklorno skupino iz Mengša, ki je nato nastopila še na proslavi krajevne organizacije SZDL V Jutranjki so tovarišicam pripravili kulturni program moški člani kolektiva. Prisrčno proslavo so pripravili 5. marca v Zabukovju. Na proslavo so povabili tudi najstarejše ženske s tega območja. Kar dve udeleženki proslave sta imeli že 86 let, dvema devetdesetletnicama so nesli čestitke na dom. Proslave v Zabukovju se je udeležil tudi predsednik občinske konference SZDL Slavko Štrukelj. Osmega marca so na priložnostni slovesnosti poimenovali posebno šolo v osnovno šolo Ane Gale. Slovesnosti sta se med drugimi udeležila predsednik občinske skupščine Janko Rebmik in sestra padle, Minka Gale.
da se tako težko pričakovana modernizacija ceste le pričenja. Minuli teden jih je bilo v Tržišču nameščenih skupaj s šoferji 13, te dni se jim naj bi pridružila še ena skupina. Dela so pričeli v	nič	kaj zavidljivi
razmočeni zemlji blizu Pijavic s polaganjem cevi za propusle.
Predvidena širina novega cestišča bo šest metrov, rok za prvi del trase je mesec september. Delovodja Štefan Virak je prepričan,	da	utegnejo vse
postoriti,	če	bo količkaj
ugodno vreme, že do konca julija. Za dela imajo vsa potrebna soglasja in tudi pristanek lastnikov zemljišč, čeprav se bo pri nekaterih še oglasil cenilec. Marsikoga žalosti, ker je prva etapa tako kratka. Dolžino etape je pač določilo pomanjkanje denarja. Glede na to, da je projekt narejen do Tržišča, se bo v času del od Mokronoga dalje po vsej verjetnosti še našlo kaj denarja. V
gradnjo ostalega dela ceste proti Savi se naj bi namreč vključila v prihodnjih letih tudi vojska. S sodobnejšo cesto ne bi pridobili le kraji ob cesti, temveč širše zaledje.
A. Z.
POVEDALI, KAM JE ŠEL DENAR
Komunalna skupnost trebanjske občine je predložila zaključni račun tudi delegatom občinske skupščine.
V	minulem letu so imeli 5.059.660,49 dinarjev dohodkov in 2.706.148,94 dinaijev izdatkov. Na žiro računu je bilo po zaključnem računu 2.353.511,55 dinaijev. Največja postavka med izdatki je vzdrževanje cest, ulic in parka v znesku 1,19 milijona dinaijev, kje je šel levji delež za ceste - nad 987 tisočakov. Komunalna skupnost jc imela za lani pogumno zastavljen načrt, za njegovo uresničitev pa je imela na voljo le nekaj mesecev.
Komunala pred velikimi nalogami
Prednost vodni preskrbi, kanalizaciji, čistilnim napravam
DAN SE PODALJŠUJE ZJUTRAJ — Večina volilcev na nedeljskih volitvah je opravila svojo dolžnost v prvih urah po pričetku dela volilnih odborov. Naša slika je s sevniškega petega volišča. Prizadevni volilni odbor je pot do volišča obeležil s pravcatimi kažipoti.
Samoupravna komunalna skupnost načrtuje po sprejetem finančnem načrtu nad 33,2 milijona dinaijev realizacije. Nekatere naloge se prenašajo iz lanskega drugega polletja, večina del je zajetih iz sprejetega srednjeročnega načrta te skupnosti.
Med viri predvidevajo letos tretjino denarja, predvidenega po stopnji 0,8 od dohodka združenega dela za celotno plansko obdobje. Od prispevka za ceste od motornih vozil, ki zadnja leta narašča, se letos nadejajo 1,1- milijona dinarjev. Podoben znesek nameravajo zbrati tudi od pogonskih voziL Komunalni prispevek investitorjev naj bi navrgel 1,8 milijona dinarjev. Razen mnogih drobnih virov so občutna sredstva iz stanovanjskega prispevka po posebnem dogovoru s stanovanjsko skupnostjo, in sicer v znesku 4,8 milijona dinarjev.
Med največjimi nalogami za letos jc prav gotovo gradnja objektov za preskrbo z vodo: zajetje v Šent-pavlu, cevovoda do Medvedjeka in Velike Loke, v Dobrniški dolini in po krajevnih skupnostih. Skupna vrednost bo znašala 8,24 milijona dinarjev. Gradnja kanalizacij in čistilnih naprav naj bi veljala okrog
10	milijonov dinarjev. Tudi za
VSE ZA DOMAČIJO
Krajevna skupnost Šentrupert prireja v soboto na sejmišču na Veseli Gori letošnji Gregorjev sejem, znan po tem, da mora biti založen z | vsem, kar gospodarji potrebujejo za novo sezono poljskih in drugih del. Vabijo rejce, kupce in izdelovalce vseli vrst raznih kmečkih orodij. Veselje ali tudi jezo nad kupčijo bo mogoče seveda tudi zaliti v grajskem bifeju.
opremljanje zazidalnih okolišev je namenjenih nad 6,28 milijona dinarjev. Za modernizacijo cest in ulic obstajajo še precejšnje obveznosti iz minulega leta, letošnje sofinanciranje naj bi veljalo nad 2,84 milijona dinarjev. Marsikje že opozarjajo na nevzdržnost sedanjega kriterija o 50-odstotni udeležbi.
PRIPRAVA - Delavci Slovenija ceste so se modernizacije ceste proti Mokronogu lotili z vso prizadevnostjo. Na sliki: med polaganjem oevi za prepuste blizu Pijavic minuli teden v precej težavnih razmerah.
IZ KRAJA V KRAJ
MIRNA SE KREPI - Krajevna skupnost bi letos rada dokončno asfaltirala naselje Roje II in uredila javno razsvetljavo. Komunalni skupnosti ie požarni inšpektor naložil vgraditi hidrante, vendar jih ni videti.
TO NAJ BI BILA GESTA - Na dveh odsekih blizu Brune vasi takole „kipi“ republiška cesta. Začetek del je že več kot potreben. Na sliki: brazde na cesti!
SLALOM PO MESTU - Nekateri v Mokronogu predlagajo, da bi cestna skupnost odkupila in podrla Koželjevo nišo. Tako bi lahko uredi-
li	pregledno križišče. O tem noče nihče nič slišati, ker se naj bi težki promet prebijal skozi tig. Tu sta razen črne točke pri omenjeni hiši še dve: pri Iskri in pokopališču. Boljša je pač prva zamera.
STRAH PRED PRAHOM -Vaščani HaHrastovicc menda grozijo z zaporo ceste, če se bo zaradi gradbišča na cesti proti Mokronogu promet preusmeril skozi vas. Vaščani bi se dali potolažiti z nekaj odškodnine, ki bi jim prišla pravpn asfaltiranju ceste. Tako se vsakdo boji še večjih oblakov prahu izpod vsakega vozila. Znano je, da pred njim ni dovolj tesno nobeno okno. Na dlani je, da si bodo vozniki raje utirali pot skozi vas kot pa po gradbišču ceste.
OBISK SOLARJEV - Pred dnevom žena so šolarji trebanjske osnovne šole zanesli čestitke ženam tudi po uradih. Mladi člani Rdečega križa na Mirni so na sam praznik raznesli čestitke nepokretnim bolnikom.
TREBANJSKE NOVICE
Izobraževanje je stalna naloga Di
Idejnopolitično usposabljanje članov Zveze komunistov v metliški občini — 27 slušateljev v dopisni šoli marksizma — Poudarek na usposabljanju v 00
Idejnopolitičnemu usposabljanju v občinski organizaciji Zveze komunistov Metlika namenjajo vedno večjo skrb. Pri tem poudarja-[ jo, da ne gre le za predkongresno aktivnost, marveč je to stalna in dolgoročna naloga. Osnovni poudarek je na usposabljanju v osnovnih organizacijah, vendar je še vedno ena glavnih nalog slehernega člana Zveze komunistov, da sam skrbi za svoje izobraževanje na tem področju. Le tako se bo lahko kritično in ustvarjalno vključeval v družbene in politične tokove današnjega življenja.
V dopisni šoli marksizma se nih odnosov; načrtovanje in iz-
9R3SK T8KBMB	*	1,1	..
PROSLAVA ZA DAN ŽENA - Ena od številnih proslav za dan žena v črnomaljski občini je bila v osnovni šoli v Adlešičih. Otroci so povabili svoje mamice in druge ženske iz krajevne skupnosti, prišle so tudi delavke, zaposlene v obratu IMV, ki gostuje v spodnjih prostorih adlesičke sole.
Denar zagotovljen, les pa ne
Pomanjkanje lesa preprečuje začetek gradnje nove proizvodne dvorane za črnomaljski tozd IMV - 410 delavcev dela v zelo slabih pogojih.
Čeprav so sredstva za gradnjo novega objekta črnomaljske tozd IMV zagotovljena, imajo tudi lokacijsko dovoljenje, zemljišče je odkupljeno, skratka vse je pripravljeno za začetek gradnje, vsa zadeva že lep čas miruje. Glavni ,Jkrivec“ je pomanjkanje osnovne surovine — lesa.
IMV si je v programu do 1980 zastavila nalogo, da bo izdelala 50.000 prikolic na leto, za kar bi potrebovali okoli 25.000 kubikov rezanega lesa; od tega bi kakih 40 odstotkov porabil črnomaljski tozd. Toliko lesa pa GG Novo mesto ne more zagotoviti.
„Mi tako naprej ne moremo več. Delovni pogoji v naSem tozdu, v katerem je zaposlenih 410 delavcev, so zelo slabi. Delo poteka v lesenih barakah, ni sanitarij, samo v Črnomlju delamo na treh koncih, poleg tega je tu še semiški obrat, v katerem je zaposlenih 95 delavcev. Proizvodni proces pa teija čim boljšo povezavo; sedanja razdrobljenost nam onemogoča izkroiščanje strojnih kapacitet, zato je tudi storilnost manjša," je našteval v. d. direktorja tozda Alojz Latemer.
Celotna investicija je ocenjena na nekaj več kot 62 milijonov dinaijev. V načrtu je nova proizvodna dvorana, sanitarije,
DVAKRAT
ZAVAROVANI
Očetje kmečkih fantov, ki služijo vojaški rok, ne morejo razumeti, da morajo za svoje sinove tudi za to leto in pol plačati kmečko zavarovanje. Edina tolažba jim je to, da so njihovi fantje dvakrat zavarovani, marsikdo pa bi ta denar raje namenil za zavarovanje za primer nezvestobe sinovega „zvestega“ dekleta. Tako bi vsaj imel od vse zadeve kakšno korist...
upravni prostori, sušilnica lesa, skladišče tekočih goriv in vsa potrebna energetika. Vsi načrti in proizvodni program prikolic so vezani na to investicijo. V tej investiciji sploh ni predvideno šiijenje žagarskih kapacitet.
Zaradi pomanjkanja hlodovine dela na naši žagi samo ena izmena, pa še za to ni dovolj dela,“ je povedal Latemer. „Tako naprej ne moremo več in naši delavci pričakujejo, da se bodo odgovorni sporazumeli o razdelitvi lesne mase." Da bi potrebno hlodovino kupovali pri drugih gozdnih gospodarstvih v Jugoslaviji, si ne upajo niti pomisliti, saj so potrebe po lesu povsod zelo velike, tako da so vse regije, kar se tega tiče, zelo zaprte. Kupiti ne morejo niti desk in so sedaj prisiljeni, da jih uvažajo in seveda zanje plačujejo precej visoko ceno pa še prevozne stroške.
Jasno je, da GG Novo mesto ne bo moglo ustreči vsem porabnikom hlodovine v celoti in da bo les še potrebno kupovati drugje. Vendar bi se s pametnim dogovorom med porabniki hlodovine, ki mora
Zgled Beltovih delavcev
’ Beltu podpisali sporazum za sofinanciranje krajevnih skupnosti in gradnje izobraževalnega centra
V torek, 7. marca, so bili v Beltu v Črnomlju zbori delavcev, na katerih so se odločali o podpisu samoupravnih sporazumov za združevanje sredstev za zadovoljevanje skupnih
ČRNOMALJSKI DROBIR
KJE SO „ZENSKE" ULICE? -Zadnja seja vseh zborov občinske skupščine je bila ravno na dan žena. Eden od delegatov je izkoristil to priložnost in povedal, da je v Črnomlju kakih petdeset ulic, vendar niti ena sama ne nosi imena kakšne zaslužne ženske. Kaže, da se v preteklosti belokranjske žene in de/ kleta niso mogle tako izkazati, da bi danes kakšna ulica nosila njihovo ime. Je kriv nekdanji patriarhalni način življenja ali današnji ostanki partiarhalne miselnosti?
ZASEBNE CESTE - V črnomaljski občini je bilo v zadnjem letu ali dveh asfaltiranih res veliko cest. Pri tem so se še posebej izkazali vaščani, ki so s svojim delom in denarjem veliko prispevali, da so njihove vasi dobile asfaltno povezavo z občinskim središčem. Res je hvale vreden velik prispevek nekaterih vaščanov, da pa bi to ,.razglašali" na tak način, kot je bil primer s cesto za Rodine, pa ne gre. Tam se je pojavila tabla, da se ta cesta imenuje po ne-
kem Brčiču. Ce bi šlo tako naprei, bi take table kaj kmalu lahko dobile še pripis: Zasebna pot.
ZAČETEK V ADLEŠlClH - V Adlešičih so začeli z zemeljskimi deli za dolgo pričakovan in potreben kulturni dom. Doslej so gasilci in mladinci že štiri sobote prostovoljno delali pri izkopu. V kratkem bodo lahko zabetonirali temelje. Tudi kasneje bodo v glavnem vsa dela opravili prostovoljno; brez pomoči krajanov kraj ne bi nikoli dobil doma. Računajo, da bo stavba letos pod streho.
skrb za Ciste pepelnike -
Slučajnemu gostu v Viatorjevi restavraciji v gradu, zlasti če pride tja v večernih urah, pade v oči, da mladina, ki rada poseda v tej restavraciji, cigaretne ogorke meče na tla, medtem pa so pepelniki na mizah prazni in čisti. Potem pa se kakšen teh „varuhov“ čistih pepelnikov še razburja, češ da mora posedati v takem neredu . . .
izobražuje 27 slušateljev. Trajala bo do oktobra, vsak mesec bodo obdelali eno temo, vseh pa bo sedem: temelji marksizma; razvoj delavskega gibanja in socialistične revolucije v Jugoslaviji; smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja; družbenoekonomski odnosi v jugoslovanski socialistični samoupravni družbi; mednarodni odnosi in zunanja politika Jugoslavije; idejna in akcijska krepitev ZK v boju za razvoj socialističnih samouprav-
biti plod treznega premisleka, marsikaj dalo urediti. Konec koncev je med drugim od tega odvisna tudi usoda 410 delav-j cev črnomaljskega tozda.
A. BARTEU
RADI BI BENCINSKO ČRPALKO
Kaže, da bodo Adlešiči letos dobili bencinsko črpalko. Petrol je pripravljen dati črpalko, rezervoarje in streho, črnomaljska kmetijska zadruga pa bi morala napeljati elektriko in urediti ploščad. Prav tako naj bi KZ prevzela prodajo goriva, saj v Adlešičih ne bo toliko prometa, da bi Petrol lahko s polnim delovnim časom zaposlil prodajalca. Sedaj je še posebej nerodno za lastnike traktorjev in drugih kmetijskih strojev, ki morajo po vsak liter goriva v Črnomelj.
VELIKO PROŠENJ ZA ASFALT
V lanskem letu je bilo v črnomaljski občini asfaltiranih 21 kilometrov vaških poti in cest. Vsa zemeljska dela in spodnji ustroj so opravili krajani sami, asfalt pa je dala občina. Na občini so računali, da bodo v petih letih tako asfaltirali 25 km cest, tako pa so to „kvoto“ že skoraj v celoti izkoristili lani. Očitno je tak način zelo spodbudil prebivalce vasi, saj je za letos že sedaj zahtevkov za 23,5 km asfalta, in to v glavnem iz tistih krajevnih skupnosti, ki v lanskem letu niso prišle na vrsto.
potreb v karjevnih skupnostih ter za združevanje sredstev za sofinanciranje gradnje izobraževalnega centra v Črnomlju.
Oba sporazuma so delavci sprejeli, kar dokazuje, da so dobro dojeli pomen m vlogo krajevnih skupnosti in pomen centra za razvoj gospodarstva. Poudariti je treba, da bodo za sofinanciranje KS prispevali iz neto osebnih dohodkov, ker Belt v lanskem letu ni ustvaril ostanka dohodka. Hkrati pa so se na zborih odločili tudi za poravnavo obveznosti do KS za lansko leto.
Po tem samoupravnem sporazumu naj bi krajevne skupnosti dobile okoli 2,30 milijona dinaijev. Ce bodo tudi v drugih delovnih organizacijah ravnali tako, kot je to prejšnji teden storilo 850 zaposlenih v Beltu, ne bo prihajalo do takih težav kot prejšnja leta, ko krajevne skupnosti prav zaradi neporavnanih dolgov delovnih organizacij marsikdaj niso mogle uresničiti vseh svojih načrtov. Kaj pomeni za KS podpis Beltovih delavcev, pove podatek, da bodo s tem dobile (vključena je tudi poravnava za lansko leto) kakih 350 tisočakov.
V Beltu je bil ta sporazum sprejet brez nepotrebnih diskusij. Delavci so o sporazumu razpravljali že prej v delovnih skupinah, zato so bili zbori lahko kratki in jedrnati.
Gradnja centra usmeijenega izobraževanja je v občini prioritetna nalop in to je sprejelo tudi združeno delo, saj vidi v tem centru svoj neposreden interes za razvoj gospodarstva v naslednjem obdobju. Za gradnjo centra so v občini najeli velike kredite, samoupravni sporazum pa zagotavlja sredstva za vračanje anuitet.
S folkloro od mladih nog
Folklorna skupina oživlja belokranjske plese
Folklorna skupina „Ivan Navratil" deluje v okviru metliškega mladinskega kluba. Sedaj je v skupini 16 plesnih parov in 15 tamburašev. To skupino dobro poznajo v vsej občini, saj nastopa na vseh večjih proslavah, znana pa je tudi zunaj občinskih meja; vsako leto se udeleži kakšnega folklornega festivala, nastopila pa je tudi že na televiziji.
„Člani skupine so srednješolci, delavci in študentje," je povedal njen vodja Janko Bra-čika, ki se sam že 14 let ukvarja s folkloro. „Vadimo dvakrat na teden, ob sobotah in nedeljah, saj se le za konec tedna lahko vsi zberemo. Težave pa imamo s prostori za vadbo: pozimi smo se sestajali v klubu, vendar je tam za nas pretesno in je lahko vadila samo polovica plesalcev. Sedaj, ko je topleje, smo se preselili v dvorano TVD Partizan."
2e nekaj časa vadijo nov program belokranjskih plesov. Bela krajina je v tem pogledu res nenavadno bogata, saj ima skoraj vsaka vas svoj ples; samo metliško obredje šteje pet plesov. „Nov, enourni program bomo pripravili do poletja. Pri tem ne bi šlo brez pomoči velikega poznavalca slovenske
folklore inž. Bruna Ravnikarja iz Ljubljane.
Bračika je tudi povedal, da se je zadnje čase za skupino bolj zavzela občinska kulturna skupnost, pred tem pa so bili glede financiranja prepuščeni bolj ali manj sami sebi. „Lani smo kupili za 10 tisočakov novih inštrumentov, 24 parov čevljev (vsak par stane več kot 700 dinarjev). Še vedno pa imamo premalo narodnih noš in si jih moramo za nastope sposojati od metliške osnovne šole. Popolna noša stane okoli 3.000 dinarjev, pa še pravo domače platno dandanes zelo težko dobiš."
Za prihodnost metliške folklorne skupine se ne bojijo, saj se mladi zelo zanimajo za folkloro; s plesom se začno ukvarjati že v osnovni šoli. Tudi vsi sedanji člani skupine so začeli plesati v šolski folklorni skupini. »Veselja nam res ne manjka," pravi Bračika, „mcnim pa, da bi bila naša skupina lahko deležna večje podpore, vsaj moralne, saj bi nam kot popolnim amaterjem že to veliko pomenilo."
A. B.
vajanje idejnopolitičnega usposabljanja v osnovnih organizacijah. Za celoten program je po-
POLETI SPOMENIK V DRAGAH
ZZB NOV Hrast šteje 98 članov iz vasi Drage, Dole, Ravnace in Hrast. Letos nameravajo v Dragah odkriti spomenik partizanu, ki je padel ob bombardiranju Drag 1944. Pripravili bodo' tudi izlet na Kozaro in v Jasenovac; maja pa jih bodo obiskali borci iz pobratene ZZB NOV iz Rogaške Slatine.
HEJ, BRIGADE
Iz metliške občine se bo letošnjih mladinskih delovnih akcij udeležilo okoli 70 birgadiijev, in to na zvezni, republiški, regijski in lokalnih akcijah. Za sodelovanje v brigadah je med mladimi precej zanimanja, kar je pokazalo tudi evidentiranje brigadirjev. Mladi so večkrat tudi pobudniki raznih delovnih akcij v krajevnih skupnostih, kjer ob prostih dnevih opravljajo razna za vasi pomembna komunalna dela, pa naj bo to kopanje jarkov za vodovod ali urejanje vaških cest.
BORCI ZA DAN ŽENA
V soboto, 4. marca, je ZZB NOV Hrast v Bruskoletovi gostilni pripravila proslavo za dan žena, ki se je je udeležilo blizu 90 prebivalcev, seveda je bilo med njimi največ žensk. Kulturni program so pripravili učenci višjih razredov osnovne šole in dijaki srednjih šol iz tega področja, po programu pa je bilo prijateljsko srečanje. Borci so tudi poskrbeli, da niso ostale osamljene starejše in bolne ženske, ki niso mogle priti na proslavo: obiskali so jih na domu in jim prinesli tudi skromno darilo.
trebnih okoli 360 ur individualnega študija in študijskih razgovorov z mentoiji.
V letošnji izobraževalni sezoni se v 100-umi občinski politični šoli izobražuje 25 sluša-telejv. V osnovnih organizacijah bodo v tej sezoni obravnavali štiri teme, vsaka OO pa naj bi ta program dopolnila še z aktualnimi temami iz svojega neposrednega okolja.
Nova oblika idejnopolitičnega usposabljanja je trimesečni seminar teorije in prakse marksizma za delavce iz neposredne proizvodnje, ki ga iz metliške občine obiskujejo štirje delavci. Kmalu se bo začel seminar za kandidate za sprejem v Zvezo komunistov. Računajo, da bo^ do nove člane slovesno sprejeli v ZK po 8. kongresu ZKS.
Pri izobraževanju v osnovnih organizacijah bo zlasti manjšim in kadrovsko slabše usposobljenim OO potrebna pomoč. „Se posebej se bomo zavzemali, da bodo v okviru idejnopolitičnega usposabljanja v OO obravnava* ne teme prenesli na razmere v svojem okolju, jih osvetljevali in se spoprijemali s problemi in težavami," je dejal sekretar OK ZKS Jože Mozetič.
A. B-
VODA IN KRME2LJAVOST
Stanovalci v višjih nadstropjih stolpnic in prebivalci Metlike, ki imajo hiše na višjih predelih mesta, se že dalj časa otepajo z občasnim pomankanjem vode, ki zaradi slabega pritiska ne priteče do njihovih stanovanj. Tisti, ki zjutraj še vsi krmežljavi hitijo v službo, se radi izgovorijo na suhe pipe. Vendar pri nekaterih ta krmežljavost traja kar cel „šiht“ ...
telo n pi
0
teh in o t>im
llga
odk
ni.
prve
iesf
936
°rg(
Z
stud
Šešl
nast
šol.
ma
naji
kiju
zat;
Iz
p
Rr za ! na ! j gala I se ( sku tud pr0 cen.
t
Osi! gala zve; Kol can še i boi spri
i
ner
KS
zag
ces
cit.
%
PREMALO SMETNJAKOV? - Stanovalci metliških blokov se vedno pritožujejo, daje njihova okolica polna smeti. Tudi prostovolj' ne akcije, ko stanovalci sami očistijo okolico blokov, ne zaležejo z# dolgo. Je temu krivo premajhno število smetnjakov, preveč poredko odvažanje smeti ali pa morda malomarnost ljudi?
Sprehod po Metliki
TAMBURAŠI IN FOLKLORISTI MLADINSKEGA KLUBA so z nastopom na proslavi ob 8. marcu navdušili staro in mlado. Celo tisti, ki imajo vedno pripombe, se zdaj po mestu pohvalno izražajo o več kot enournem programu, ki so ga pripravili člani društva „Ivan Navratil1’.
Pozna se, da vodi mlade strokovnjak, ki se enkrat na teden vozi iz Ljubljane v Metliko. Nastop je bil dovršen, zato tudi z naše strani pohvala z željo, da bi skupina vztrajala kljub polenom, ki ji včasih prilc-tc pod noge.
V PETEK, 17. MARCA, BO V DOMU PARTIZANA radijska oddaja. Gre za neke vrste kviz, na katerem sc bodo pomerile ekipe štirih tekstilnih tovarn iz Slovenije, med njimi tri dekleta metliške „Beti“. V programu bodo sodelovali pevci popevk, pisatelji, operni pevci, dvorana gotovo ne bo prazna.
t	•___1:j  l lO OA
zato--------------D------— - -
Pričetek prireditve bo ob
19,30,
posnetek pa bo predvajal radio d1 14 dni.
AKO ŽE NE MORE ZAŽIVET* TISKARNA v Gradcu, jo pa imajo zato v Metliki. Res je bolj majhna, vendar natisne vabila, čestitke H1 obrazce v kratkem času; zato 56 zatekajo k Jušu Mihelčiču, lastnik'* sUoja, ljudje iz podjetij, ustanov u> organizacij. Delo je navadno solidn0 opravljeno, cene pa tudi niso takšne, da bi koga zvijalo po črevesju. Del* Jušu Mihelčiču ne manjka, to pa Je že dovolj vzrokov za zadovoljstvo-
DA JE CVETLIČARNA POTREBNA, se je pokazalo op dnevu žena. Moški so rdecu1 obrazov nosili šopke nageljnov, ženske pa so se smehljale ob njihovi pozornosti, želeč si, da bi se tuai med letom zgodilo kaj podobneg*’ Enkratna lepa poteza je gotovo premalo za nežne ženske dušice, znajo tudi najmanjšo pozornos* bogato nagraditi. Vse, kar no» hlače, bi se lahko tega zavedalo.
metliški tednik
Odnosi bi bili boljši, če bi bili organizirani v manjše skupine
Občinski odbor RK Kočevje je pred kratkim kritično ocenil •elo zadnjih treh let, sprejel delovni program za prihodnji dve leti n pravila občinske organizacije RK
že vsi izvin onesnaženi.
bakteriološko
J. P.
Občinski odbor je razdelil v teh treh letih 6.300 kg oblačil * obutve 210 socialno ogroženim družinam. Ob tem so Motovili, da nekateri pomoč ^klanjajo, čeprav soje potreb-Organizirali so 32 tečajev P^e medicinske pomoči (28 peturnih, tri 26-urne in enega p-urnega), ki se jih je udeležilo slušateljev. Razen tega so °rganizirali dva tečaja nege
PRISRČNI OTROCI
Za dan žena so kočevski študentje organizirali proslavo v SeŠkovem domu, na njej pa so ^topili otroci iz vrtca in kočevskili Največji aplavz skoraj popolno-1,13 zasedene dvorane so poželi [^jnilajši nastopajoči, ki so bili, ^jub temu da se jim je včasih kaj staknilo, najbolj prisrčni.
Iz KS Osilnica
PRETVORNIK ZA ČABAR -KTV Zagreb bo postavila pretvornik 23 območje občine Cabar; stal bo ( "a Sveti gori. KS Osilnica je prcdla-1 8ala občinski skupščini Kočevje, naj se dogovori z RTv Ljubljana, da bi
Skupno delo bi bilo
)• ; skupaj z RTV Zagreb Zagotovila tUt*i boljši sprejem slovenskega
; Pfograma.	...........
cenejše.
AVTOBUSARJI SO TIHO - KS Osilnica je že pred meseci predlaga, naj bi uredili boljše prometne j-Veze med Osilnico in Brodom na Kolpi oziroma Kočevjem in Delnicami. Niti SAP niti Avtotrans Reka nista odgovorila na predlog, zato “odo Osilničani ponovno zalitevali spremembo voznega reda.
ASFALTIRATI CESTO - Izvršnemu svetu občinske skupščine je KS poslala prošnjo, naj do junija zagotovi načrte za posodobitev ceste Mirtoviči-Zamost. Za uresničitev načrta bo prispevala tudi KS.
ZAPOSLITI SE HOČEJO - Na
območju KS je še veliko žensk, ki bi se rade zaposlile. Zato je KS predlagala Tekstilani, naj zaposli še 10 do 15 žensk.
JI DOVOLJENJA ZA PESEK - Za j uporabo peska iz Kolpe izdaja J dovolilnice Jože Janež. Kubik peska stane 28 din.
J MATIČNE TEŽAVE - Matičar Ji j dela v Osilnici le en dan v tednu, pl Občani ga pogosto potrebujejo, zato s so predlagali, naj bi delal vsaj tri dni * v tednu.
L,1 V . •	-t
! ?E KONTEJNERJA - V Osilnici I stoji kontejner (zaboj) za smeti pri ; Spraži, na Selih pa na občinski poti.
je eden izmed ukrepov za cisto , °kolje.
j KONČNO ZOBNA AMBULAN-A - prvič po vojni je v novi zdrav-; t:\en' postaji v Osilnici začela delati zobna ambulanta. Dela vsak Petek.
bolnika na domu (Željne, Struge).
Za krvodajalske akcije se je prijavilo 4.345 občanov, 4.061 pa jih je kri tudi darovalo. Med njimi jih je bilo 850 mlajših od 25 let, kar 520 pa jih je prvič darovalo kri. Člani RK in mladi člani so zbirali še oblačila, papir, obiskovali stare in bolne, zbirali za prizadete od potresa, organizirali vrsto predavanj itd. Delo je bilo res uspešno.
Kljub temu pa so delegati opozorili tudi na pomanjkljivosti, oziroma predlagali, kako bi bilo delo lahko še boljše. Tako so ugotovili, da je treba v RK pritegniti več mladih. To bo možno, ko bo delo RK — predvsem v mestu - organizirano iz baze navzgor, se pravi iz liišnih in uličnih svetov, krajevnih odborov in nato šele združeno v KS. Ena sama organizacija RK za vse mesto je zelo verjetno premalo, saj so zaradi tega občani preveč oddaljeni od vodstva organizacije in seveda tudi vodstvo od občanov.
Pogovorili so se še o nalogah RK pri varstvu okolja in ugotovili, da se morajo člani RK zavzemati za zdravo in lepo okolje v okviru svoje KS. Že po občinskem odloku so KS dolžne poskrbeti za odlagališča smeti, vsak občan pa je dolžan varovati okolje. Onesnaženo okolje pomeni veliko nevarnost za zdravje občanov. Žalostna, a povsem točna je ugotovitev, da so na območju občine Kočevje
Tisoč pokojnikov
Zadnje dni je v Kočevju veliko govoric o novem pokopališču in škodi, ki jo naredi divjad na grobovih. Slišimo vse inogočc kritike in celo natolcevanja, da je za vse denar, za pokopališče ga pa ni. Tudi, se večkrat omenja, da plačujemo veliko za pogrebnine in grobove. Prav pa je, da slišimo tudi drugo stran, se pravi, kaj je bilo na pokopališču doslej narejenega.
Ko smo sc odločili za ukinitev starega pokopališča, je bil splaniran in urejen prostor sedanjega novega pokopališča. Sezidane so bile mrliške vežice in ostali objekti. Od leta 1967, torej od prvega pokopa, do 28. novembra lani je bilo skupaj pokopanih 919 pokojnih. Od tega je bilo 263 prekopanih s starega pokopališča. Sedaj je na pokopališču že 522 družinskih in 76 samskih grobov ter skupno grobišče žrtev NOV. Napeljana je bila voda ter narejenih med grobovi 2.200 m poti. Nasajeno jc bilo preko 2.440 m žive meje oz. ograje okoli vsega pokopališča, ki pa žal počasi in slabo raste. Zato imajo jeleni in srne dostop do grobov ter naredijo precej škode. Pred pokopališčem je bilo urejeno parkirišče za 80 vozil Za vsa ta dela je bila potrebna kar zajetna vsota denarja, precej pa ga zahteva tudi redno vzdrževanje. O vsem tem bo krajevna skupnost Kočevje-mesto v kratkem razpravljala in uskladila svoje delo in ureditev pokopališča z določili novega zakona o pokopa lišč ih in o pogrebih. Lahko pa rečemo, da bodo morali imeti tudi lastniki grobov drugačen odnos do reda na pokopališču do zahtev uprave pokopališča.
ANDREJ ARKO
Več posluha za čebele
-
I
Ljudje uničujejo drevesa — Napredek možen na
Vedno več čebelarjev — znanstveni osnovi
Lanska čebelarska letina je bila bolj slaba, so ugotovili na nedavnem občnem zboru čebelarjev, članov Čebelarskega društva Kočevje. Več medu so pridelali le tisti, ki so vozili čebele na pašo drugam, predvsem v Gorski kotar, kjer je hoja dobro medila. Informacije o medenju hoje pa so prišle pozno do članov. Zato so letos izvolili posebno komisijo, ki bo ugotavljala razmere medenja in o tem nato hitro obveščala člane.
Lani so prvič na Kočevskem zbolele čebele. Akcija za preprečitev oziroma zatrtje pršičavosti je bila s pomočjo veterinarskega
ve-
jlj'
za
id'
Drobne iz Kočevja
zelišča nabirajo - Nabi-
2 j1 zdravilnih in jedilnih zelišč so ie * n? ^e*0’ č>m je skopnel sneg in L. . °P‘® sonce obudilo rast teh hrJi , zelišč. Sedaj kopljejo korenine in jih prodajajo ic t ^ ^‘n kilogram. Praviloma kaJrei?a *ucn nabirati v mesecih, ., nh imena se končujejo s črko ja M ?reJ ,°d septembra do februar-[ tun; ablIaj° ga za lastno uporabo in vdiu« Prodajo. Regrat, ki ima ljudskih imen, kot: mlečec,
(medved
dgovarja
ZakaJ si pa tako žalosten,
■nedvedek?
Ve.' ^er nisem na Kočevskem Do** i bivali- ampak so to
diai? lŽabe’ ^ Je lov nanie že '■J1 kot na nas medvede.
ledrček, oškrtek, vergrat, farska plata itd., tudi že nabirajo. Tako si nabiralci popestrc domači jedilnik. Za zdravilo pa nabirajo predvsem njegove korenine in cvetove.
PARK NI IGRIŠČE - Zelenica med poslopjem kavarne in spomenikom na Trgu zbora odposlancev ni nogometno igrišče za otroke družin iz okoliških hiš. Tega bi sc morali starši teh otrok zavedati. Žal pa jih le neprizadeto gledajo, kako vsak dan proti mraku nabijajo na zelenici žogo. Ce jih mimoidoči občani opozorijo, sc -otroci iz njih norčujejo. Čigavi so otroci, je znano, i Upamo, da bo to opozorilo zaleglo in da ne bodo potrebni ostrejši ukrepi.
NOVI ZIDAR - Glasilo „Zidar“ št. 1 za prvo četrtletje je izšlo konec februarja. Izhaja v 800 izvodih, izdaja pa ga SGP Zidar Kočevje. Tako Zidar seznanja člane kolektiva o dogajanjih v podjetju in v posameznih tozdih izven Kočevja. Vsebina te številke jc zelo pestra in poučna, da bi jo lahko s pridom prebrali tudi člani hišnih svetov. Tako bi se seznanili z osnovami požarne samozaščite in uporabo ročnih gasilnih aparatov.
Z občnega zbora KUD France Zbašnik v Dolenji vasi pri Ribnici
Folklorna sekcija, pevski zbor, dramsko-recitacijska sekcija, lutkovna sekcija in kulturne skupine v okviru osnovne šole so lani izredno uspešno delale, so ugotovili na nedavnem občnem zboru KUD „France Zbašnik" v Dolenji vasi. Izvedli so vrsto prireditev, o katerih smo v našem listu v glavnem sproti poročali, pa tudi v finančnem pogledu so bili uspešni, kar je sicer za kulturo redkost.
bodo ob tem spoprijemali s potrošniško miselnostjo.
J. PRIMC
Na zboru so izročili pevskemu zboru „Lončar“ odlikovanje predsednika republike Jugoslavije Josipa Broza - Tita, in sicer red zaslug za narod s srebrnim vencem. Z njim je predsednik odlikoval zbor ob 20-letnici delovanja.
V program za letos so zapisali, da bodo vključevali v vse oblike kulturnega delovanja mlade in sploh skrbeli za množičnost. Skrbeli bodo za razvoj pevskega zbora, folklorne in lutkovne sekcije. Organizirali bodo čiinveč prireditev, I sprejeli so tudi že približen koledar prireditev. Poživili bodo tudi dramsko dejavnost.
Poseben poudarek pa so v programu dali negovanju tradicij NOB in doslednejšemu upoštevanju načel samoupravne
kulturne politike v vseh svojih akcijah. Že v poročilu in kasneje v razpravi, v kateri je sodeloval tudi general Jože Ožbolt, častni občan občine Ribnica, častni krajan KS Dolenja vas in častni član pevskega zbora, je bilo poudarjeno, da je kultura sestavni del človekovega življenja in dela. Tudi kultura pomaga ljudem kritično presojati dogajanja okoli sebe in ustvarjalno delovati za napredek naše družbe in za napredek samoupravljanja. Delovni ljudje in občani se
»Dolenjski list« v vsako družino
inšpektorja dobro izpeljana. Vprašanje je še, če nimajo bolnih čebel nečlani društva. Zato so sklenili, da bodo v društvo skušali vključiti tudi nečlane, saj bodo imeli potem boljši pregled nad zdravstvenim stanjem čebeL
Čebelarji opozarjajo tudi, da nekateri nabiralci lipovega cvetja (med njimi je največ Romov) sekajo lipe, (pa tudi druga drevesa). Tako uničevanje dela škodo tudi čebelarjem. Občinska skupščina naj bi zato bolj skrbela za varstvo drevja in izvajanje občinskih odlokov, ki takega početja ne dovoljujejo.
Čebelarjev je na Kočevskem vedno več. Leta 1975 je društvo štelo 64 članov, ki so imeli skupno 1.359 panjev, lani pa 114 članov (78 odstotkov več), ki so imeli 1.984.panjev. Društvo deluje na zelo obsežnem ozemlju. Zato so težave s shajanjem, pobiranjem članarine itd. Zato nekateri predlagajo, naj bi v Osilnici, Strugah in Kočevski Reki ustanovili samostojna društva.
Na občnem zboru so čebelarji ugotovili tudi, da nimajo nobenih podatkov o predvojnem organiziranem čebelarstvu na Kočevskem, pa tudi o povojni dejavnosti je le malo podatkov. Tako niti ne vedo, kdaj je bilo društvo ustanovljeno. Pisanih podatkov ni, zato bodo začeli zbirati podatke pri starih čebelarjih.
V razpravi so poudarili tudi, da se naša družba še premalo zaveda pomena čebelarstva. Podprli so tudi zamisel o samoprispevku čebelarjev za čebelarski izobraževalni center. Menili so namreč, daje za napredek čebelarstva potrebno delo na znanstveni osnovi.
J. PRIMC
KOfiEUSKE NOUICE
CIO BANI POŽELI APLAVZ - Malčki iz Vzgojnovarstvenega zavoda Majde Šilc so za prisrčno izveden program ob dnevu žena poželi buren aplavz. (Foto: M. Glavonjič)
Prvi nastop vrtcarjev
Povsod lepo za praznik žena
V Ribnici sta bili za dan žena dve proslavi. Najprej so se predstavili cicibani iz Vzgojnovarstvenega zavoda Majde Sile, ki so za mamice, tovarišice in druge žene pripravili enourni kulturno-zabavni program; v njem je nastopilo kar okoli 50 malih varovancev. Dvorana doma JLA, kjer so nastopili, je bila popolnoma zasedena. To je bil prvi javni nastop gojencev novega vrtca. Otroci so poželi veliko aplavza.
Svečana akademija, ki so jo pripravili za dan žena mladina, učcnci osnovne in glasbene šole in krajevna konfernca SZDL, jc bila dan kasneje. Program je bil kratek, saj je trajal le okoli pol ure. Tudi udeležba je bila slabša kot pri cicibanih.
V okviru praznovanj dneva žena je bilo v Ribnici še več prireditev, zabav in srečanj. Tudi organizacije
združenega dela so pripravile sprejeme za svoje članice. Podobne svečanosti so bile po vseh KS v občini. KS so organizirale tudi sprejeme za žene-borke, matere padlih borcev in druge žene.
M. GLAVONJIČ
Prisebni gasilec
Ivana Rovana iz Ribnice, ki dela pri spravilu lesa v tozdu Gozdarstvo Jelenov žleb, je te dni predlagal delavski svet tozda za državno odlikovanje. Po tem predlogu naj bi dobil medaljo za zasluge, ker je s prisebnim ravnanjem obvaroval družbeno premoženje in morda tudi človeška življenja.
„10. februarja okoli 17. ure je zatulila sirena,“ se spominja 30-letni Ivan Rovan, ki je že 15 let gasilec. „Bil sem doma in že z balkona sem opazil, da se kadi s podstrešja gozdarskega doma, kjer je tudi sedež našega tozda in družbeno-političnih organizacij. Tisti dan so delavci Kovinarja priključevali centralno kurjavo na novo kurilnico. Iskra varilnega aparata je zažgala cunje in papir, ki so jih pripravili za zbiralce Rdečega križa.
Ko sem pritekel na podstrešje, sem takoj opazil plinske oziroma kisikove bombe. Bile so že segrete. Hitro sem jih odnesel ven s pomočjo varilca, ki je bil takrat sam tam in ni mogel pogasiti požara. Nato sem izklopil električni tok. Medtem so prišli ostali gasilci in smo pogasili požar, da ni bilo posebne škode."
Vendar bi bila lahko velika škoda, že bi bombe - vsaka je težka okoli 100 kg - eksplodirale, pa re le materialna, lahko bi bilo tudi precej mrtvih.
J. PRIMC
IVAN ROVAN: „Bombe sva morala najprej razdvojiti, ker so bile pretežke, da bi odnesla vse naenkrat.14 (Foto: J. Primc)
Ribniški zobotrebci
Zelo mesec
bogat
m
PRIPOMBE IZ
BAZE
Na nedavni občinski konferenci ZRVS Kočevje so rezervni vojaški starešine kritično pretresli svoje delo za preteklo dveletno obdobje, dali so več tehtnih pripomb in predlogov v bodočem strokovnem usposabljanju ter organiziranju enot. Razen tega so izvolili tudi novo vodstvo, za predsednika predsedstva ZRVS pa Matijo Praznika. Delovnega programa še niso sprejeli. Osnutek bo pripravilo novo vodstvo, nakar bo dan v razpravo po krajevnih organizacijah ZRVS. Selc nato bo dokončno sprejet.
Marca bo dom JLA v Ribnici tako zaseden, kot že dolgo ne.
9. marca je predaval občanom in pripadnikom vojaške enote novinar RTV Ljubljana Drago Košinrlj o temi „Osnovna delegacija mora biti motor, ki poganja delegatski sistem".
15. marca je bilo predavanje o temi Nadaljnja izgradnja političnega sistema samoupravne demokracije.
Jutri, 17. marca, bo ob 19. uri koncert celjskega NU SWING ansambla.
25. marca ob 18. uri bo tovariško srečanje udeležencev bitke v Jelenovem žlebu, uro kasneje pa bo proslava, posvečena občinskemu prazniku 26. marcu.
Od 25. do 29. marca bo razstava pod naslovom: „Bitka v Jelenovem žlcbu“.
29. marca ob 13. uri bo razgovor na temo „Volitve, družbeno dogovarjanje, samoupravni sporazumu in referendum v občini".
Ob koncu meseca bo še več drugih prireditev, ki bodo potekale v okviru praznovanj občinskega praznika.
M.G-č
TR2NICA SPET DELA - Po nekajmesečni zimski prekinitvi je spet odprta tržnica pri avtobusni postaji v Ribnici. V glavnem prodajajo take kmetijske proizvode, ki se dobe tudi v trgovini. Pravijo pa, da bodo v kratkem priskrbeli tudi take, ki jih redna trgovina dobiva z zamudo.
BLATO DO VRTCA - Starši so zadovoljni z varstvom otrok v novem ribniškem vrtcu, pač pa kritizirajo dostop do vrtca. Gre za okoli 250 m ceste od gostilne Žulj do vrtca, ki je polna lukenj in blata. V deževnem vremenu je ta cesta prehodna le v škornjih. Tudi to cesto bi končno le morali asfaltirati.
33 in 3 - Poročali smo že, da se je v Ribnici začel tečaj za gasilske podčastnike, ki ga obiskujejo kandidati iz vse občine, in sicer 33 moških in 3 ženske. Dve sta iz Rctij v Loške/n potoku, kjer ima gasilsko društvo tudi žensko enoto, ki se je izkazala že na več tekmovanjih v občini in izven nje.
REKREACIJA NI DIVJANJE -V novi športni dvorani v Ribnici se je začela, rekreacijska vadba za odrasle. Zal je vadba za moške začasno prekinjena. Rekreacijsko delo za moške namreč ni bilo prav organizirano, oziroma jc potekalo
GREMO V KINO
V kinu doma JLA bodo ta teden naslednji filmi: danes, 16. marca, ,,Ljubezen in moda"; 18. in 19. marca „Doživljaji čistilca oken"; 22. in 23. marca ,,Veliki preobrat". Matineja 18. in 19. marca „Charlie pustolovec".
brez pravega vodstva. Moški so igrali v glavnem nogomet, in to s tako zagnanostjo, da so povzročili v dvorani škodo. Zato razmišljajo, če morda ne bi dovolili le rekreacije za moške, stare nad 30 let, ki bodo gotovo vadili bolj umirjeno. Dokončne odločitve še ni. Rekreacija za ženske pa poteka brez takih zaplctljajev.
NOVI SODNIKI - Kegljanje zelo privlači Ribničane. Zdaj imajo že dva kegljaška kluba, čeprav nekateri predlagajo, naj bi imeli le enega, ki bi potem dosegal boljše rezultate. Kaže, da zaradi nasprotovanj ne bo prišlo do 'združitve. Kegljači so dobili tudi štiri nove sodnike, ki so pred kratkim končali tečaj v Ljubljani. To so Tomaž Lovšin, Tone Lovšin, Simon Gorše in Stanimir Radivojevič.
M.G-č
občan
vprašuje
odgovarja
- Kaj naj storimo gasilci, ko so nam električarji predpisali prispevek za gasilske sirene, mi pa nimamo denarja?
- Predpišite električarjem prispevek za vašo stalno pripravljenost in nakup sirene, ki jo imate tudi zato, če bo slučajno gorelo pri Elektru.
RESET0
- 16. marca 19781
Stran uredil: J02E PRIMC
tedenske
E
Četrtek, 16. marca - Herbert Petek, 17. marca - Ljubo Sobota, 18. marca - Edo Nedelja, 19. marca - Jo*e Ponedeljek, 20. marca - Klavdija
Torek, 21. marca - Benedikt Sreda, 22. marca — Lea Četrtek, 23. marca - Oton
LUNINE MENE
24. marca ob 17. in 20 min.:
ščip
TiTTO
BRESTANICA: 18. - 19. amer. akcijski film Peklenski stolp.
BREŽICE: 17. - 18. franc, film Verna žena, 19. - 20. amer. film Gusar z Jamajke, 21. - 22. japonski film Javna hiša št. 8.
ČRNOMELJ: 16. 3. slov. komedija To so gadi, 19. 3. amer. srhljivka Maratonec, 21. 3. jug. mladinski vojni film Letalec velikega neba.
KRŠKO: 23. 3. amer. film Ne odnehaj!.
MOKRONOG: 18. - 19. amer. film Ajkula.
MIRNA: 18. 3. Otok v plamenu.
NOVO MESTO: 17. - 20. ang. barvna akcijska drama Kasandrin most, 21. - 23. amer. barvni film Trije neustrašni.
RIBNICA: 18. - 19. amer. barvni film Aliče ne stanuje več tukaj.
TREBNJE: 18. - 19. kriminalni film Šerif iz države Tennessee.
SLUŽBO DOBI
IŠČEM dekle za delo v gostilni. Kvalifikacija ni obvezna. Telefon (068) 71-345, gostilna Majolka, Dušan Bobič, Krško.
ZAPOSLIM ključavničarja ali varilca. Možnost dobrega zaslužka. Kovinarstvo Andrej Peric, V Ragov log 1, Novo mesto.
SPREJMEM zidarja in nekvalificiranega delavca. Alojz Vrščaj, zidarstvo, Lamutova 15, Novo mesto, telefon 21-793.
TAKOJ VZAMEM na dom dobrosrčno žensko od 40 do 55 let starosti, najraje upokojenko za varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu. Nudimo sobo, hrano in plačilo. Naslov:	Vera Drole,
Titova 405,61231 Črnuče-Ljub-liana.
IŠČEM žensko za enkrat tedensko čiščenja stanovanja. Naslov v upravi lista (924/78).
STANOVANJA
DEKLE išče opremljeno ali prazno sobo s kopalnico s posebnim vhodom v Kandiji ali Šmihelu. Naslov v upravi lista (856/78).
MOŽ IN ŽENA nujno potrebujeta sobo in kuhinjo z uporabo kopalnice. Plačava tri mesece vnaprej. Partizanska 14, Novo mesto.
PRODAM trisobno stanovanje z garažo, centralno in telefonom, v Ljubljani. Informacije na telefon (061)343-125.
Motorna vozila
FORD konzul (corseir) 1956 prodam za 10.000 din in enega za rezervne dele. Ivan Ivkovič, Ljubljanska 14, Novo mesto, telefon
22-258.
PRODAM tri leta starega spačka, odlično ohranjenega. Cena po dogovoru. Telefon 83-022 od 14. do 14.30.
PRODAM zastavo 750, letnik 1973, in zastavo 1300, letnik 1975. Silvo Turk, Krka 18 a, Novo mesto.
PRODAM zastavo 750, letnik 1973, prevoženih 53.000 km, in motorno žago Dolinar, oboje v dobrem stanju. Franc Pflege, Cerklje ob Krki 44, telefon 73-401 do 14. ure.
PRODAM zastavo 750, letnik 1972. Ogled popoldan. Kašnik, Mestne njive 9, telefon 22-194.
PRODAM traktor Super Tiger (30 km), pogon na štiri kolesa. Prodam tudi črpalko za škropljenje za traktor Pasquali. Žulič, Oštrc 40 (Lapte), Kostanjevica na Krki. PRODAM zastavo 101, letnik de cember 1974. Ambrožič, Novo-tehna - Zastava servis aB telefon 21-538 od 7. do 14. ure. PRODAM traktor Nibbi, 35 KM, hidravlični volan, pogon na vsa štiri kolesa z dvobrazdnim plugom. Jerič, Mali vrh z, Mirna peč. PRODAM R 4, 1975, 39.000 km, metalno zelen. Informacije (068)
23—585
PRODAM fiat 750 de luxe, letnik
1972.	Informacije 21-719. UGODNO prodam renault 10, letnik 1966, registriran za leto 1978, telefon 23 - 125.
PRODAM škodo 1970, neregistrirano. Naslov v upravi lista (874/78).
DOBRO ohranjen peugeot 404 prodam, zamenjam za Z 750.
21—563 do 14. ure.
PRODAM zastavo 750. Cesar, Mestne njive 4, Novo mesto. UGODNO prodam motorno kolo Tomos 15 SL. Pleško, Kristanova 47, Novo mesto.
PRODAM zastavo 101, letnik 1974. Jovič, Nad mlini 24, Novo mesto, telsfon 23-071.
PRODAM trak ter Ursus 35 (prevoženih 1000 delovnih ur) in
enoosno prikolico. Ciril Škedelj, Dobrava 13, Podboje.
UGODNO prodam žabo citroen DS 20, letnik 1970. Kristanova 32/10, telefon 22-501, informacije od 13. do 17. ure.
PRODAM škodo 110 L, letnik 1974. Salmič, Družinska vas 36, Šmarješke Toplice.
PRODAM škodo 110 L, letnik 1974. Ogled možen v soboto v Družinski vasi 14 pri Šmarjeških Toplicah.
PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750, letnik 1974. Toni Hervol Bukovšek 67, Brežice ali na telefon (068) 72-362.
UGODNO prodam R 8. Drska 4, tel.
23-511.
UGODNO prodam škodo (letnik 1973), prevoženih 45.000 km. Jože Muhič, Hladnikova 5, Novo mesto, telefon 23-112. Oglasite se v večernih urah.
PRODAM rovokopač Mauser Feigu-son 45 ter zastavo 750, letnik
1972. Jože Luzar, Gor. Dole 6, Škocjan.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik konec 1972. Volčjak, v Brezov log 53, Novo mesto.
PO UGODNI CENI prodam kara m-boliran Opel rekord 1700, letnik 65, lahko tudi po delih. Ogled vsak dan razen ponedeljka in četrtka. Jože Mravincc, Pod-klanec 28, 68344 Vinica.
PRODAM VW 1200 starejši letnik. Franc Jerič, Otočec 77.
UGODNO prodam poltovorni avtomobil kasonar, vozen z izpitom B kategorije z Mercedes motoijem. Maijan Čučnik, Regerča vas 95.
PRODAM PZ 125, letnik 1975, registriran do februarja 1979, 37.000 km, dobro ohranjen. Telefon popoldne 78-164.
AVTO MOTO DRUŠTVO KRŠKO ugodno proda tri avtomobile zastava 750, letnik 1974, 1975, 1976. Licitacija bo dne 18. marca 1978 ob 9. uri na stadionu v Krškem.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1974, dobro ohranjeno. Informacije od 16. ure dalje. Jovič, Zagrebška 16/17.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik
1973. Jože Gliha, Šukljetova 11, Novo mesto.
PRODAM zastavo 750, letnik 1975 v dobrem stanju. Ogled popoldne. Pod Trško goro 67, telefon
22-013.
PRODAM NSU 1200 C, letnik 1968, obnovljen v voznem stanju. Straža 75, telefon 84-560 popoldne.
PRODAM
stružnico. Ogled vsak dan, cena po dogovoru. Anton Golob, Sela pri Šentjerneju.
PRODAM zamrzovalno omaro. Anton Košir, Dol. Straža 6.
PRODAM kosilnico BCS v dobrem stanju. Ogled popoldan. Ivan Dular, Cegelnica 40, Novo mesto.
PRODAM vprežni obračalni eno-brazdni plug in parcelo za vikend na lepi sončni legi na Vinjem vrhu. Naslov v upravi Usta (896/78).
PRODAM športno kolo na prestave.
*	Bukovec, Goliev trg 7, Trebnje, telefon 83-334.
25 A Ž panjev prodam po ugodni ceni. Jože Mišmaš, Budganja vas
14,	Žužemberk.
PAR konj, vajenih vožnje, prodam. Jurovič, Kozakova ll.Podutnik, Ljubljana.
PRODAM kompletno spalnico in tri plinske štedilnike. Bršljin 17, Novo mesto.
PRODAM Singer dvoredni pletilni stroj. Telefon 23-561.
PRODAM dobro ohranjeno kosilnico BCS in prešo za stiskanje sadja. Anton Vidmar, Škrjan-če 7, Novo mesto.
PRODAM prikolico za osebni avto. Naslov v upravi lista (908/78)
PRODAM skoraj nove traktorske pluge IMT. Ivan Žalec, Sinji vrh 32,68344 Vinica.
PRODAM ostrešje primerno za zidanico ali vikend ter deske colarice 3 m 5 cm. Naslov v upravi lista (925 / 78).
PRODAM 300 opek polnilcev na parceli 509/1. Stari trg, Trebnje, Cejan.
kupim
PARCELO z gradbenim dovoljenjem ali začeto gradnjo enodružinske hiše do III. faze v Novem mestu kupim. Ponudbe pod šifro ..GOTOVINA -PREPIS" na
upravo Dolenjskega lista. KUPI.............  "--------1
„.’IM 2-3 leta staro zastavo 101. Naslov v upravi lista (926/78)
POCENI prodam eno novo in dve malo rabljeni avto gumi za zapo-rožca, dimenzije 155-13. Ciril Novak, Nad mlini 21, Novo mesto.
PRODAM sadne sadike, jablane, hruške, breskve, marelice, češnje in slive. Garantiram za kvaliteto in sorto. Jože Prelog, Adamičeva 13 (Grm), Novo mesto.
PRODAM novo varnostno kabino, ozko, za traktor Zetor 4718, 4712 ali 3511. Cajnar, Križcvska vas 24, 68330 Metlika.
Prodam pse čuvaje. Sevno 8, Otočec.
PRODAM po ugodni ceni dobro Ohranjen kombajn Zmaj 780 spccial. Ogled v popoldanskem času pri Judežu, Velika Ck.vj 10.
PO. UGODNI ceni prodam moto-r.o škropilnico Stihi, motorno žiigo Hyswarna in za traktorsko pi -kolico kompletne osi. Del. Kamencc 27.
PRODAM prikolico za traktor. Sterle, Krško, Hočevarjev trg 5.
PRODAM žago za žaganje hlodovine z dvema listoma. Ponudbe pod šifro:	„Dober	zaslužek" ali
telefon dopoldan (068) 81-610.
PRODAM hlevski gnoj. Cvelbar, Dol. Kamence 25, Novo mesto.
PRODAM kombinirano lesno
V SREDIŠČU Ribnice na Dol., Urbanova 2, takoj prodam hišo za gotovino. Hiša je primerna tudi za obrtnika. Ivanka Šmalc, Ribnica na Dol., Urbanova 2.
PO UGODNI ceni prodam 1 ha zemlje, vinograd, zidanico in kolosek, primerno za vikend, v bližini Vel. Trna. Naslov v upravi Usta (898/78).
PRODAM 10 a vinograda v Hmeljči-ču pri Mirni peči s parcelo, primerno za vikend. Martin Jankelj, Jablan 40, Mirna peč.
PRODAM 25 ha gozdov in 2 ha obdelovalne zemlje v Vrhku, K.O. Tržišče. Marija Sevšek, Željne 2, Kočevje, telefon (061) 86-728.
V OKOLICI Brežic prevzamem takoj manjšo kmetijo. Do smrti preživim enega ali dva človeka. Naslov v upravi Usta. (888/78).
VINOGRAD 5 arov s prav toUko gozda v Dol. Straži prodam po ugodni ceni. Štefan JakUč, Rumanja vas, Straža.
NA LEPEM kraju v Artičah blizu Brežic prodam hišo, primemo za vikend (podkleteno), s 60 ari zemlje. Lepa lega za vinograd. Pojasnila dobite pri Mihu Prcskar-ju, Pavlova vas 68 pi Brežicah.
PRODAM stanovanjsko hišo v Trebnjem, končana III. faza. Naslov v upravi lista (904/78), telefon 83-020 int. 6.
V NAJEM ODDAM brezplačno vinograd z zidanico za dalj časa v Straškem hribu. Oglasite se na telefon 84-569.
PRODAM lokal za obrt raznih dejavnosti v bližini Novega mesta. Naslov dobite v upravi Usta aU se zglasite pri odvetniku Sitarju (927/78).
PRODAM nekaj vinograda z zidanico. Tone Legan, Sela 1 pri Ajdovcu.
PRODAM 2 ha mešanega gozda v Bruni vasi pri Mokronogu za
65.000	din. Danica Ilnikar, Tržaška 39, Ljubljana.
PRODAM travnik z vinogradom, primeren za vikend. Blanca 32.
PD.ODAM manjši vinograd v Starem Ljubnu. Dostop možen z osebnim avtomobilom. Naslov v upravi Usta.
UPOKOJENEC s kmetijo žeU spoznati žensko, staro do 35 let, primerno sebi za skupno gospodinjstvo. Naslov v upravi Usta (864/78).
MLAJŠIM upokojencem dam v najem ali skupno gospodarstvo manjše posestvo v prometnem kraju v Beli krajini primerno tudi za vrtnarja. V poštev pridejo samo resni in pošteni interesenti. Naslov v upravi Usta (928/78).
POSLOVNI PROSTOR primeren za pisarne aU manjšo mirno obrt damo v najem. Koristna površina 33 m2. Pismene ponudbe pošljite do vključno 21. t.m. na naslov: Zveza lovskih družin Novo mesto, Cesta herojev 8.
mamam
Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete
MARIJE MUHIC iz Dalnjega vrha
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam pomagaU, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnico spremiU na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se župniku za opravljeni obred in poslovilne besede.
Žalujoči: brat in sestra ter drugo sorodstvo
V	74. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in sestra
MARIJA MATKO Vel. Poljane
Iskreno se zahvaljujemo vaščanom Poljan za venec, vaščanom Zalog za nesebično pomoč, IMV za podarjena venca in izrečeno sožalje. Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Pavla in sin Tene z družinama, vnuki in brat Jože
mmmm
JOŽICI KLEMENČIČ, Dol. Kamence 19, za njeno dvojno praznovanje in Jožetu za njegov god iz
srca iskreno čestitamo. Vsi domači.
Dragi sestri JOŽEFI DRAGAN, Šenturje pri Mirni peči, vse najboljše za 90. rojstni dan in njen god žeU sestra Micka z možem in brat Tone.
DRAGEMU bratu JOŽETU SELANU in njegovi ženi JOŽI iz Dolnje Prekope, želimo za dvojno praznovanje mnogo zdravja in sreče, brat Polde z družino iz Novega mesta. Čestitki se pridružujeta tudi ata in mama.
Simičih
EDVARD in IVAN GRM, Sadinja vas 23, Dvor, prepovedujeva kakršnokoU vožnjo po najinem zemljišču nad Bregom. Posebno velja prepoved za Franca Novaka, gostilničarja, ki je brez najine vednosti naredil pot na najinem zemljišču z boldozcrjem v njegov prid in podrl mejnike. Enako velja prepoved za vse ostale. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
ANA ŽUGELJ, Kot 17, Semič, opozarjam vse, naj prenehajo dajati mojemu možu Mirku pijačo. To velja tudi za osebje v gostilni, ker bom v nasprotnem primeru sodno postopala.
iffOBVESTILA I
GOSTILNA FANI KOŠAK, Novo mesto, obvešča, da bo s 15. roarcem gostilna zopet obratovala.
RAZNO
ROLETE in Ž3*'izijc vseh vrst vgrajujem.	svoje izdelke dajem
2-lctno g^.i me jo. Prav tako zajamčeno mdaljnjc vzdrževanje vseh izdelko \ Roletarstvo Medle, Žabja vas 47, lelcfon 23-673.
POROČNI 1RSTAN1! Ženin in nevesta, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5. Z izrezkom tega oglasa dobite 10-odst. popusta!
ATESTIRANE vlečne kljuke - priključke za vse tipe avtomobilov izdelujemo. Slavko Zaletel, Sta-nežiče 28, Ljubljana - Šentvid, telefon (061) 50-536 (popoldan).
I
V	času od 4 do 10. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Lucika Lovašič iz Strmca - dečka, Alenka Planinc iz Podsrede - Antona, Sonja Gabrič s Senovega - Mateja, Terezija Zupančič iz Sentlcnarta — Boštjana, Albina Ljubi s Senovega -Primoža, Vesna Mešič iz Zagreba -Sanjo, Anica Urek iz Kapel Romano, Josipa Horvat iz Rozgan-skega Bobovca - Dragico, Nada Levak iz Slanega dola — Valentino, Branka Miloš iz Gornjega Obreža -Manuclo, Milena Cerovec iz Ardra -Aleša, Milica Mikelce iz Dubraviee -deklico, Ana Dukcz iz Brezja -Gabrijelo, Milka Horvatič iz Strmca
-	Ivano, Anastazija Beribak iz Bedra - Josipa, Jožica Naglič iz Leskovca - Davorina, Anastazija Klcščič iz Kladja - dečka, Marija Lazanski iz Brežic - Majo.
ČESTITAMO
ZAHVALA
V	82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in brat
FRANC PENCA
iz Smolenje vasi 12
Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, posebej še najbUžjim sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za izraze sožalja, za podarjene vence in cvetje in spremstvo na zadnji poti.
Posebej se želimo zahvaUti za častno spremstvo in ganljive poslovilne besede članom Gasilskega društva Smolenja vas, katerega član je btf pokojnik od ustanovitve. Hvala župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sinovi z družinami, sestra, brat in ostali sorodniki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica
FRANCA PEKOLJA
iz Odrge pri Trebnjem
se najtopljeje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste se v tako veUkem številu posloviU od njega, mu darovali cvetje in nam pomagaU v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala trebanjskim zdravnikom za dolgoletno zdravljenje ter zdravnikom in medicinskemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice. Kolektivu bolnice Novo mesto prav prisrčna hvala za podaijeni venec. Iskrena hvala dekanu za lep poslovilni govor in opravljeni obred. Vsem in za vse prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Lojzka, bratje Jože, Tone in Feliks, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo
Odrga, Novo mesto, Dobrnič
ZA HVA LA
V	71. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
JOŽE URBANČIČ
upokojenec iz Koč. Poljan 13
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za nesebično pomoč. Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju internega in kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto, delovnim organizacijam Ela-Novo mesto, Gorjanci-Novo mesto, Alpetour-Radovljica, pevskemu društvu iz Dol. Toplic, ZB DoL Toplice, SZDL Koč. Poljane za podaijene vence, Ivanu Šporaiju pa za poslovilne besede. Najlepša hvala kaplanu Sreču za opravljeni obred. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste ga v tako veUkem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Kristina, sinovi Joži in Lado z družinama, Drago z Vido, hčerki Darinka in Vera z družinama, pet vnukov ter drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
odji
DOLENJSKI LIST,
IZDAJA: Časopisno založniško Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartclj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bo-
propaganda: Janko Saje,
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, poUetna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej
-	Za inozemstvo 400 din aU 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji aU zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljnja beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, UUca talcev 2, p. p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23—611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tete in sestre
AMALIJE
w
AS
iz Gor. Polja pri Straži
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebna zalivala sosedom in ostalim vaščanom. Hvala tudi članom kolektivov: Novolesa, LO Pionirja, Litostroja in šolskega centra za gostinstva Enako se zahvaljujemo tudi duhovnikoma iz Vavte vasi in Soteske za opravljeni obred in izrečene poslovilne besede. Se enkrat vsem iskrena hvala!
Vsi njeni Gor. Polje, dne 7. marca 1978
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, starega očeta in strica
VINKA
MALNARlCA
iz Vrtače pri Semiču
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka Novo mesto, Iskri Semič, ZB Semič, Društvu invalidov, GD Strekljevec in Semič ter tov. Žanu Scpaherju za poslovilne besede. Še posebna hvala Nežki Ivanetič za pomoč, kaplanu za opravljeni obred ter vsem, ki nam pomagajo lajšati bolečino.
Žalujoči: žena Danica, hčerke Nežka, Marija, Anica z družinami, sinova Tine in Janez, mama Neža ter drugo sorodstvo
Vrtača, dne 23. februaija 1978
tf'
V SPOMIN
15. marca 1978 bo minilo žalostno leto dni, odkar nas je v 77. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
JOŽE
KOSTANJEVEC
iz Češnjic 2 pri Trebelnem
Boleča in nenadomestljiva je njegova izguba, težko in žalostno nam je brez njega, spomin na njegovo dobroto bo vedno prisoten in vedno bo ostal v naših srcih.
Zahvaljujemo se vsem njegovim sodelavcem ter vaščanom, ki so ga pospremili na zadnji poti, zlasti metliški godbi, govornikoma ZB Mokronog - tov. Tonetu Kresetu in ZB Trebelno -tov. Jožetu Tomiču, nosilcem prapora ZB Trebelno, pionirjem osn. šole Trebelno, darovalcem cvetja in vencev ter vsem prijateljem za iskrene izraze sožalja. Vsem prisrčna hvala
Žalujoči: žena Nežka, hči Cvetka, sinova Jože in Vinko
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
FANI „ BRATKOVIČ
iz Mihovega 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za nesebični pomoč. Posebna hvala delovnim organizacijam: PTT podjetju Novo mesto, Iskri Šentjernej in osnovni šoli Semič za podarjene vence. Nadalje se zahvaljujemo sodelavcem za denarno pomoč in vence, družinama Cukaj ne in Prah za nesebično pomoč in drugim za podarjene vence in cvetje ter župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Jože, otroci Jožica z družino, Vida z možem, Marija, Ivanka, Tone, sestre in drugi sorodniki
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, sina in zeta
MARJANA
ŠUŠTARŠIČA
ki nas je nenadoma zapustil, se zahvaljujemo DO Litostroj, godbi, vsem znancem, prijateljem in vaščanom Dvora za pomoč in spremstvo na zadnji poti ter g. župniku za opravljeni obred.
Žena Jožica, sin Peter, hčerki Doris in Karmen, mama, tašča in drugo sorodstvo
ZAHVALA
8. marca nas je v 87. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica ter sestra
JOŽEFA LENART
iz Smolenje vasi 11
Zahvaljujemo se sosedi, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna hvala kolektivoma trgovskih podjetij Novotehne in Dolenjske za darovane vence in šopke. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili na domu in jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Franc in Mirko ter snaha Špela z družinami in sestra Nežka
r .
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče, ded in praded
ANTON
SLAK
zidar iz Slovenske vasi pri Šentrupertu
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter vaščanom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebna hvala organizaciji ZB Šentrupert, govorniku Maksu Kurentu, družini Podlogar, Dušanu Dolinšku, kolektivu IMV Novo mesto, Novoteksu in župniku.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Vida, sinovi Anton, Ciril, Metod z družinami in drugo sorodstvo
V SPOMIN
12. marca je minilo žalostno leto dni, odkar te je zahrbtna bolezen odtrgala od nas. Dopolnil si komaj 10 let, ko zapustil si nas in ta svet, dragi naš sinko in bratec
JOŽEK
PLANINC
Partizanski trg 7, Metlika
Naš dom je postal tako pust in žalosten, odkar te ni več med nami. Živimo v upanju, da te bomo nekoč zopet videli veselega in nasmejanega kot si v svojem kratkem življenju bil. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki se ga radi spominjate, mu prinašate cvetje ter prižigate svečke na njegovem mnogo, mnogo preranem grobu. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki skrbijo v naši odsotnosti za njegov grob.
Starši in sestrica
m
. Ka-
uar te ni doma, ni trenutka, da te ne bi pogrešala, zato pa se nikoli ne pogovaijamo nič drugega kakor to, kaj kaj ti delaš, kdaj se boš vrnil in kako bi te razveselili, kadar domov Prideš. In kajne, da misliš tudi ti kaj na nas, drugače ni mogoče, ker veš, kako te vsi radi wiamo.“
Andrej se nasmeja in objame ženo in pravi: »* no, ker sj uganila* ne bom tajil, da mislim včasi na vas. Skoraj me je strah, da ne bi zaradi teh misli večkrat kaj zamudil. Nekaj časa niaham s sekiro in razbijam, naenkrat mi roka zastane in duša gre hajd domov čez hribe in doline. Predno si prišla, sem kupoval ravno za ^regea prve hlače. S rekla, da me hočete vselej s kako rečjo razveseliti na povratku, rad
1	yedel, kako in kaj ste si kaj izmislili za danes. To mi moraš najprej povedati, seve, če ni kaka skrivnost." Žena pravi: „Boš izvedel vse, najprej te moram malo obrisati, ker si stra-
šno poten. Oh, trudiš se res veliko za nas, ali Bog ti bo povrnil to dobroto, mi pa ti bomo izkazovali do smrti svojo hvaležnost. Tako, zdaj si suh, pa se usedi lepo na tole korenino in použij, kar sem ti prinesla, jaz te bom gledala s tele gladke skale in ti pripovedovala vse po vrsti, kako smo bili doma pridni." Andrej prisede h košarnici in se prekriža in začne moliti zase. Mica se nasmehlja in ga prosi, da naj moli glasno, ker se ji ne zdi po krščansko, da bi molil mož vpričo žene sam. Ginljivo je bilo videti, kako pobožno sta molila ta dva pripro-sta človeka očenaš v odljudni hosti pod šotorom ogromne bukve, on sede na velikanski korenini, ona pa kleče poleg njega na mehkem mahu.
■Odmolivši odgrne Andrej košek in se začudi: „Za božjo voljo, saj ni danes predpust ali moj god, da si mi skuhala klobaso, in ne le eno, ampak dve. Veš, to ni prav, da kupuješ zame tako draginjo. Pa kaj pomeni to, da si mi prinesla vina tri merice, ali si pozabila, da je moja tarifa samo en polič? O ti potratnica ti!“ Mica sede k možu in mu začne s prelju-beznivim smehljajem razlagati: „To ni taka potrata, kakor se ti zdi. Klobase niso kupljene, veš, ampak domače, naše. Ko sem spravljala pred pustom v lonce mast, sem dejala: Čakaj, vseh klobas ne smemo pojesti zdaj in o veliki noči. Kadar pojde Andrejček v hosto, bi mu kaj dobro teknile take zavijače. Tako sem si mislila in sem vzela nekoliko parov rdečih klobas in jih zakopala v mast. Večkrat sem slišala, da taka reč nikoli ni boljša, kakor če počiva na gorkem v dobri masti. In tako sem od-grenila danes ti dve sestrici — Bog ti jih blagoslovi. Kar se pa tiče vina, sem imela skrb zase, ne zate. Tvoja navada je piti polič; te navade pa se nisi mogel držati, ker si me vselej silil, da sem ti morala pomoči, pa sem dejal: Čakaj,
zavoljo mene ne sme stradati Andrejček svojega polička, pa sem ga pritočila za dobro kupico, da ostane cel polič tebi, ostanek meni in tako bo prav za oba, kaj ne? “ Andrej je gledal ves zamaknjen svojo zgovorno ženico; komaj popije kupico, nalije in jo da njej; tudi ni odje-njal, dokler je vzela in pojedla z njim sočni klobasici. V dveh skledah je bilo fižola in še neke druge jedi že toliko, da bi si bil utolažil lakoto tudi brez klobas.
Mica mu začne praviti, kako vrlo se je obnašal najstarejši sinček, desetletni Mihec. Modro je dejal materi: „0 že vem, kaj mi je narediti, da me bodo oče pohvalili." Vpraša ga: „No, kaj pa? “ Ali Mihec je molčal in šel proti senici, pred katero je stal poln voz sena. Vzemši vile, ga jame metati v senico. Ker je bil sam, voz pa precej velik, je imel opravila z mrvo dobri dve uri. Ko je bila spravljena, je vzel koso in se napotil na vrt. Mati pravi: „Mi-hec, pusti! Trave bi bilo živini pač treba, ali kaj, ko ne znaš kositi." Mihec se nasmeja: „Ne bojte se, kositi sem se naučil skrivaj že precej dobro. Kadar me ni nobeden videl, sem šel večkrat na vrt in poskusil, kako mi bo kosa stekla. Sprva mi ni hotela nič rezati, zdaj pa mi teče kakor voda. Sem mislil: ali se bodo oče začudili, ko bodo videli, da sem se naučil kositi kar sam brez njihove pomoči in vednosti." Mati mu ni mogla prav verjeti, ali se je kmalu prepričala, da Mihec ne laže: podiral je travo kakor kak izurjen kosec. Čez pol ure je dobila živina že svežo klajo.
Ko razodene Mica toliko pridnost in spretnost Miličevo svojemu možu, je začel od zadovoljnosti in ponosa kar z glavo majati in z jezikom tleskati. Dolgo časa je ponavljal besede: „De te šmenc fanta! Lejte si ga no! Ljudje pravijo, da mladina ni za nič, da gre svet zmerom nazaj, ali pri moji veri, jaz že nisem bil
V SPOMIN
20. marca 1978 bo minilo leto, odkar nas je zapustil naš dragi
STANE MURN
-PACl
Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi
tako jak, kakor je moj Mihec. No, no! Hvala Bogu . drugega ne morem reči, kakor hvala Bogu." Zena pravi. „Sem dejala, da boš vesel, ko ti bom to povedala, ali tudi Maijanice ne boš zaničeval. Ko sem jo vprašala: ,No, kako veselje boš pa ti naredila očetu? ‘ je rekla: .Tako, kakršno morem in znam.* In precej mi je začela nositi polena v kuhinjo, kmalu se jih je nakopičilo, da jih imam za dva dni dosti. Potem je vzela kablico in šla po vodo. Prišedši nazaj, jo izlije v čeber in gre po drugo. Kablica je majhna, čeber pa velik. Tekala je celo dopoldne k vodnjaku in nazaj. Curkoma je tekel po njej pot, zmanjkovalo ji je kar sape pa sem ji večkrat rekla: ,Maijanica,‘ nehaj - te bom že pohvalila očetu, kako si pridna.’ Ali ona ni mogla pustiti kablice, dokler mi je napolnila čeber.
Ni še dovršila osem let; kaj ne, daje lepa ta trudljivost, skoraj še prelepa za takega otroka. Zdaj ti moram pa še povedati, kako se je obnesel najin Gregec. Zjutraj se je valjal po tleh in popravljal svoj voziček, ki si ga je bil včeraj nekaj pohabil. Tako je vezal, krpal in tolkel morda celo uro. Naenkrat zavrisne ves v skok: ,Mama! Voz sem že naredil, zdaj pojdem po snopje.1 Vprašam ga: ,Kje imaš pa konja? ‘ Pravi: ,Ga bom kmalu dobil in še \dva.4 Kaj meniš, da si je izmislil? Ujel je najprej šekeljna; pohlevni pes se ni branil nič, dal se mu je z motvozi res zapreči. Zdaj plane raz-posajanec za mačko. Imela sta hud ravs. Po rokah ga je opraskala vsega. Ali ni odjenjal, dasi se mu je na vse pretrge izvijala. Nazadnje gaje morala bogati. S trakom jo je privezal za voz in za psa, potem je pognal: Hi! in pes in maček sta zadiijala iz hiše v vežo, iz veže na cesto in po vasi dol, kakor da bi jima bil pri-tvezel na rep gorečo baklo. Gregec pa v kolop za vozom! Smejal seje in kričal, daje priletela vsa vas gledat to komedijo.
Trt je človeka pomirja
Več Prapreč je na svetu in vendar imajo samo te, kjer je doma Stane Okleščen, Lju-bensko goro pa mnogo vinogradov, belih zidanic in znameniti Vidov zvon na njej. Poti tja gor so ugladili že prejšnji rodovi, saj je bila v teh Praprečah malo manj kot na slabem glasu vsaka hiša, ki za Martina ni imela na mizi Štefan doma pridelanega. Letine so bile dobre in slabe, jemale so jih pozebe in toča. Vino je zarjevelo, čeprav so sode žveplali, da je po pitju bolela glava. Tudi od šmarnice se niso mogli dolgo ločiti, češ da je to trta, ki že ob majhnem trudu veliko daje. Nekateri še danes prisegajo, da je ni boljše kapljice od šmarnice, akoravno jim naprednejši so sed je dokazujejo nasprotno.
Stane, ki si je ustvaril dom in družino dve uri hoda od rojstnih Prapreč, v Irči vasi, je na lastni vinograd pomislil pred kakimi desetimi leti ali morda še prej. Vsekakor potem, ko je zgradil hišo in nekoliko več zaslužil. Kupil je košenico na Ljuben-ski gori, jo zrigolal in zasadil s trtjem. „Odločil sem se za cepljenke," pravi, „čeprav so mi prigovarjali, naj ne bom neumen, saj na tej ilovnati zemlji še šmarnica ne bi dobro uspevala. Delal sem, kakor sem vedel, da je najbolj prav, spodbujal pa me je tudi inž. Janez Gačnik, direktor metliške zadruge, in zagotavljal, da ne bo slabo. Hvaležen sem mu za vse to. Za menoj so poprijeli vsi drugi, tako da v okolici ni več vinograda, ki ne bi bil vsaj delno obnovljen in zasajen z žlahtnimi sorta-
•Ml **
mi.
V	vinogradu Staneta Okleščena - pred leti si je ! postavil tudi zidanico - je okoli 500 trt, od katerih da-
je ob polni rodnosti vsaka po tri do štiri litre vina. Nekajkrat ga je že pridelal 2000 litrov, seveda cvička. Njegov cviček ima največ žametne črnine, nekaj kraljevine pa modro frankinjo in plaveč. Na tednih dolenjskega cvička je dobil zanj nekaj prvih priznanj strokovnjakov in pokuševalcev. Tudi letos. Njegovo vino bodo lahko pili tudi na bližnji cvičkariji v Šentjerneju. ,,Niscm špekuliral, vsakokrat sem poslal komisiji v oceno samo en vzorec, prav tako vino pa sem kasneje dal tudi naprodaj."
„Odkar se grem vinogradnika, sem se tegale naučil enkrat za vselej: lahko si tri četrt vsakega dneva med trtami, pa ne boš imel dobrega vina, če ne boš znal kle-tariti. Glavna in presneto resna stvar pri kletarjenju je čistoča. Ni pomembno samo, kakšen pridelek imaš, mnogo pomembnejše je, kako in kam ga pospraviš."
O	teh zadevah govori Okleščen prepričevalno, skoraj kot poklicni vinogradnik in kletar, čeprav se z vinogradom ukvarja pretežno popoldne, se pravi v prostem času. Vinograd je njegova strast, je radost, kraj, kjer pozabi na dneve, ki so si po naporu, odgovornosti	in
doživljajih podobni kot list listu. Namreč dnevi, ko mora z reševalnim avtomobilom novomeškega zdravstvenega doma, kjer je zaposlen kot voznik, na pot zdaj po bolnika, zdaj po ponesrečenca kam na to našo žrtev željno magistralo.
V	miru Ljubenske gore pozabi, da bo moral še to noč ali naslednje jutro spet na pot v kraje, kjer si nesreče podajajo roko. ,JMed trtami se duševno spočijem, “ pravi.
I. ZORAN
»Mučeniki” šestnajstič pokušali
Na šestnajsti salamiadi v Sevnici cela serija izvrstnih, izenačenih izdelkov
»Vesela jesen” vabil
Stare Vrtovškove gostilne v Sevnici si je že nemogoče predstavljati brez tradicionalne salamiade sevni-škili in gostujočih ..mučenikov".
Slehernega desetega marca (na dan 40 mučenikov), domači izdelovalci salam prinašajo najboljše, kar premorejo iz svoje zimske shrambe. Posebna strokovna komisija dobi na mizo šifrirane vzorce, ki jih nato ocenjujejo po izgledu in okusu z ocenami od ena do šest. Ustaljeni sodniški posadki pred tem določijo enakopravnega člana iz občinstva, tokrat je bila na vrsti kultura v podobi tajnika kulturne skupnosti Jožeta Novaka. Dolgoletni predsednik veterinarski inšpektor Boris Stariha je moral minuli petek iz občinstva
Nemška ovčarka Uča rodila kar 13 psičkov
V	Mačkovcu pri Novem mestu to ni bil prvi »masovni" porod
Šestletna nemška ovčarka Uča, last Marije Pavlin iz Mačkovca pri Novem mestu, je pred nekaj dnevi povrgla 13 psičkov. Oče je bil dveletni nemški ovčar Žiko, ki je tudi doma pri Pavlinovih. Starša sodita po merilih, ki so si jih izmislili ljudje, med „pasje plemstvo1'. Odlično sta ocenjena, oba imata izpit A, kar pomeni, da sta bila na šolanju poslušnosti, napada in obrambe. Mati Uča pa so hodili celo na „višjo“ šolo, imajo namreč izpit L 1.
To pove, da zna Uča reševati ponesrečence izpod plazov.
Kaj se je zgodilo s psički? Pri življenju so jih pustili šest. Taki so predpisi (spet človeški), ki določajo, da lahko rejec čistokrvnih psov vzredi le toliko mladičev. Sicer mu bodo prepovedali vzrejo. Ta poseg v pasje življenje zagovaijajo odgovorni s trditvijo, da lahko psica normalno dobro vzredi le določeno število zdravih in močnih kužkov. Zakon je nadomestil nekdanji naravni izbor.
To je drugič spoznala tudi nemška ovčarka Uča. Drugič zato, ker je leta 1976 že rodila kar 14 psičkov.
sprejeti okrepitev še enega člana, ker je zatajil eden iz ustaljenega sestava.
DOMAČE ŽIVALI - POZOR!
Iz lovskih virov smo zvedeli, da je nadobudni član zelene bratovščine v okolici Prečne pri Novem mestu streljal na domačo raco in jo celo zadel. V kratkem lah ko pričakujemo lovske pomote tudi pri drugih živalih. Grahka, ki kljuva po domačem dvorišču, je nenavadno podobna fazanki, tudi prašič iz domačega svinjaka ima kar močan glas. Skorajda kot neresec.
Še sreča, da Novo mesto ne meji na poljske gozdove, kjer še žive zobri, evropsko divje govedo. Novomeški lovci bi se jih najbrž lotili, saj je zober celo na blizu precej podoben čisto navadni in prijazni kravi.
Letos je bilo v konkurenci sicer deset salam manj kot lani, vendar vseeno ni šala takole okusiti in še izreči neomajno sodbo o 32 salamah. Zmaga je tokrat pripadla gostilničarju in mesarju Antonu Kraglu iz Sevnice s 50,7 točkami. Zanimivo je, da se delavec Stanko Krnc iz Zajčje gore že vrsto let trdno drži vrha: tokrat je bil tretji, lani je bil drugi, pred tem pa dvakrat prvi.
Letošnja zima med salamarji ni deležna takih laskavih ocen kot med smučarji, saj je bilo vseeno premalo trajnega mraza. Zmagovalec Krnc je zoril svojo trofejo od 2. novembra.
A. Ž.
'j/1
V
'•J-
NOVINARSKO BRCANJE — Vratar Večera Žare Rojc je s poslednjimi močmi zadržal silovit „volej“ nezadržnega Novomeščaria Bojana Budje (temni dres, dvignjeni roka in noga!!!)’ (Telefoto: Marko Klinc)
Prišli,videli, zmagali
„Nogometaši" Dolenjskega lista v okviru novinarskega sodelovanja premagali kolege iz mariborskega Večera
UČA Z NARAŠČAJEM (Foto: M. Klinc)
Pred domačimi privrženkami in v slovitem Ljudskem vrtu so novinarji mariborskega Večera v soboto izgubili prijateljsko nogometno srečanje s kolegi od Dolenjskega lista. Rezultat je bil 6:4 za Novomeščanc, ki so nekaj časa vodili celo s štirimi goli razlike. Z zmago so se Dolenjci oddolžili za nedavni poraz v Novem mestu, kjer so bili za en gol (8:7) boljši Štajerci.
Splošno mnenje je, da so Mariborčani poraz načrtovali (?). Z njim so namreč dobili sindikalno naročilnico za drugo kolo tekmovanja ki se je dogajalo v gostišču „Pri Žiki“.
Vendar najprej nekaj o nogometu. Med Dolenjci je bil na terenu najprevidnejši Drago Les-Čarli, specialist za podvodne športe, ki lahko igra dobro le na poplavljenem igrišču. Kar štiri gole od šestih je dal Iztok Gačnik, ki bo med Mariborčankami po priljubljenosti kmalu zasenčil Stenmarka. Nekaj osebnega in nogometnega šarma je z enim golom in kasnejšo dejavnostjo dokazal tudi Joco Retar, medtem ko je
Festival	narečnih
popevk bo septembra v Mariboru
Organizatorji „Popevke vesel* jeseni , ki bo, kot je že običaj septembra v Mariboru, so podaj šali razpis do 25. marca. Priglasc se lahko ustvarjalci zabavnt asbe s skladbami, ki še nisj* ile javno predvajane ali; posnete.
Posamezni avtorji lahko n* prireditvi nastopajo le z dveflU; popevkama, skladatelji pa na) upoštevajo vedrost in barvito? posameznih slovenskih narect); tako v glasbi, kot besedilu-Kandidati naj pošljejo melodijev treh izvodih z naznačeno harrnO' nijo, tempom in podpisani!* besedilom ter posebej natipka
i	v dven izvodi«
nim besedilom Prav tako naj bo
DITKA HABERL
V	SEVNICI
V	soboto bo v preurejenih prostorih dvorane TVD že osmi ples, ki ga prireja rokometno društvo. Za glasbo bo skrbel ansambel Šok s pevko Ditko Haberl, med gosti bo tudi Janez Hočevar-Rifle. S takšnimi plesi sevniški rokometaši že vrsto let pomagajo krpati blagajno svojega kluba.
Prav tako naj bo priloženo in* avtorja glasbe in Besedilo, ko* tudi predlog za izvajalca ** aranžerja.
Skladbe pošljite najkasneje do 25. marca na naslov: ..Društvo glasbenih delavcev Harmoniji Maribor, Rotovški trg 1, s pripi; som: za Popevko vesele tesen1 78.“
tretji novomeški „golgeter“ Marjan Legan ves čas prebivanja v štajerski prestolnici dokazoval (kot se za šefa spodobi) zgolj modrost, izkušenost in pretanjen smisel za pevski posluh. Najbolj požrtvovalni mož v novomeškem moštvu je bil Dušan Pezelj, ki si je tokrat hotel razbiti kar tri arkade. Mariborčani so ga komaj prepričali, da ima celo Dolenjec samo dve. Novomeško svetišče je dobro branil Dušan Lazar, izjavil je celo, da si bo prihodnjič zoper Mariborčanke privoščil snežnobele gol-manske rokavičke. Tokrat so bile samo svetlo sive.
Nogometni polom v Ljudskem vrtu je s kamero vneto beležil Marko Klinc, ki se je s fotografijo ukvarjal tudi v gostišču „Pri 2iki“. Vsi negativi so v splošno zadovoljstvo že uničeni. Tega neizpodbitnega dejstva je vesel tudi novomeški kronist tekme Marjan Bauer, čeprav mu tokrat ni bilo treba „na ex“ piti z najboljšim Mariborčanom. Dvojnega poraza si namreč vrli in gostoljubni Štajerci le niso zaslužili.
IN DELAVCI SO SPREJELI SVOJ SPORAZUM
Od „raubšica” do lovca
Letos praznuje LD Osilnica 30-letnico obstoja
Pred tridesetimi leti so Ivan
Ožbolt iz Belice (oče pisatelja
Toneta in narodnega heroja Jožeta), Anton Štimec iz Mirto-vičev, Laknar iz Strojičev in Anton Švab iz Bosljive Loke ustanovili Lovsko družino
Osilnica. Še isto leto se je včlanil
v to LD tudi Anton Klepec iz Bezgovice. Pogoj za ustanovitev LD je bil, da mora šteti najmanj štiri člane.
Izmed ustanoviteljev LD Osilnica je živ le še Anton Štimec, ki se organiziranega lovstva v zgornjem delu Kolpe in Čabranske doline spominja takole:
„V Fari je bila LD - takrat se je imenovala Lovsko društvo -ustanovljena leta 1945, sodila pa je v okvir Lovskega društva Ribnica, ki je delovalo podobno kot danes Lovska zveza. Leta 1948 pa sta iz LD Fara nastali še LD Banjaloka in LD Osilnica.
Pred vojno je imel lovišča na naši strani Kolpe v zakupu Jahovac z Broda na Kolpi. Jaz sem bil v začetku „raubšic“ (divji lovec.) Od leta 1931 do 1941 pa smo imeli midva z bratom Janezom in bratranec Švab iz Bosljive Loke ter Rugole iz Bosljive Loke (zdaj dela v Delnicah) v zakupu lovišče od Ribjeka do Račkega potoka. Takrat je Osilnica in ta del slovenske zemlje spadal pod Čabar, se pravi pod Hrvatsko< oziroma Dravsko banovino-Sami prebivalci smo namreč zaprosili, da ne bi bili pod Kočevjem, ker so nas tam preveč gnjavili."
Svoje besede je podkrepil tudi z dokumenti, končno pa se je spomnil nekaj najbolj razburljivih lovskih dogodivščin-
J. PRIMC
Pet mesecev je petčlanska komisija stikala glave po več ur na teden, da bi pripravila osnutek	samoupravnega
sporazuma delavcev. Po sto
Eetdesetih dneh so bili člani omisije voščeno beli, tako jih je izmučilo naporno in odgovorno delo.
Na prvi seji kolegija so osnutek	samoupravnega
sporazuma ovrgli in petorica se je še mesec dni zakopala v delo, usklajujoč samoupravni sporazum delavcev z zakoni.
Na drugi seji kolegija so
kritično pretresli samoupravni sporazum delavcev in ugotovili, a je treba spremeniti petnajsti, sedemindvajseti in stopetnajsti člen.
Petčlanska komisija je to naredila v štirinajstih dneh.
Tretja seja kolegija je trajala osem ur in je imela le eno točko dnevnega reda: samoupravni sporazum delavcev. Člani kolegija so premleli vse člene in končno izmozgani ugotovili, da je samoupravni sporazum zrel za razpravo na
sestanku družbenopolitičnih organizacij. V sejni sobi so sedeli sekretarji šest ur in pol, in ker ni bilo tehtnejših pripomb, je sekretarka rekla:
„Menim, da lahko damo samoupravni sporazum delavcev v pretres delavcem, zbranim na zboru delovnih ljudi.“
Dnevni red zbora delovnih hudi je imel dvanajst točk. Deveta točka je bila obravnava samoupravnega sporazuma delavcev. Predsednik zbora
delovnih ljudi je rekel zbrani množici:
..Tovarišice in tovariši! Dnevni red našega zbora je zelo obsežen, čas pa je zlato. Bodimo kratki in jedrnati.44 Takrat je bila ura pol dveh.
Ob štirinajstih je vratar gledal ženskam v torbice. „Kaj je bilo zanimivega na zboru? 44 je vprašal.
„Važne stvari smo slišali. Sprejeli smo tudi samoupravni sporazum delavcev,44 je rekla ženska in stekla k avtobusu.
TONI GAŠPERIC
ZA ZASTRELJENIM MEDVEDOM - Na fotografiji so člani K Osilnica, ki so spomladi 1970 uplenili medveda, katerega je za^^ gost iz Avstrije. Četrti z leve je Anton Štimec, edini preživeli ust novitelj LD Osilnica.
TG 605 SERIJA 70
o NIZK0PR0FILNA GUMA X Z JEKLENIM PASOM