XXVI. — številka 18 »tanoviteljl: obč. konference SZDL »senice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk ^ranJ. Glavni urednik Anton Miklavčifi 9dBovornl urednik Albin Učakar CIALISTICNE Z KRANJ, sreda, 7. 3. 1973 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik, Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko, Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah, ZA GORENJSKO etos- njem 8. marcu HrretošnJ' 8" marec praznujemo v času velike politične "vnosti in prizadevanj vse družbe, da usmeri svoje Pore in prizadevanja za stabilizacijo gospodarskih ^ anJ. Zaradi tega tembolj ne bi smeli pozabiti revolu-0, narnega pomena ob praznovanju 8. marca, saj prav tem prazniku žene potrjujejo svojo politično zrelost. *(M pretek'ost' Je mednarodni dan žena pomenil ved-Vkn az'* politični oziroma borbeni dan, saj so se žene JJUJučevnle tam, kjer je bilo najbolj potrebno — na 7°"tičnem ali gospodarskem področju, ali pa v bližnji •""eteklosti v NOB. I *e dalj časa ugotavljamo in poudarjamo, naj bi «i*,larec vsebinsko obogatili in s tem nadaljevali tradi-jlft ženskega gibanja. Zato pozivamo, naj 8. marec ne ^ 8l>mo enkratna priložnost v letu, ko z bolj ali manj -~prezentančniml proslavami — darili spomnimo jav- •fcm in na vlogo ženske v družbi, na njen delež v družbe- proizvodnem delu, na njeno vzjraščenost s samo- vnim sistemom, njeno večkratno obremenitev, na »»Pra j^družabljanje nekaterih družinskih funkcij itd. O pro-er»i i h, ki še posebno prizadenejo žensko, je potrebno ^•nišljati skozi vse leto. Le tako bo 8. marec glede ^ Svoje poreklo resnično revolucionarni praznik družno angažiranih Jugoslovank, Slovenk, delavk, samo-1 Pfavijavk. Uvajanje delegatskega sistema je prilož-se žene vključujejo bolj kot doslej v družbeno-^"tično življenje oziroma da bodo v večji meri prisot- Pri odločanju o vseh družbenih problemih. ^Predstavniki občinskih konferenc SZDL Gorenjske Jj**^ sc dogovorili, da v smislu omenjenih dejstev j nierinio naša prizadevanja v to, da bo praznovanje ■ niarca jmej0 resnično vsebinsko obeležje. Tako v viru regije organiziramo posvet o nekaterih aktualnih r{*šanjih družbenega položaja žensk, će imamo pred samo dejstvo, da je od vseh zaposlenih na Go-je 'skem 47,2 °/o žena, kar presega republiško povpreč-' * druge strani pa podatek, koliko malo je žena pri-,j ,^'n v vseh organih odločanja, nam že samo to . Jstvo nakazuje smer našega delovanja v bodoče. Ze-- °| tudi predlagati delovnim organizacijam, da pra-£j^Vanje 8. marca obeleže s proslavami, da pa moreni13 denarna sredstva namenijo socialno ogroženim •tv 'av'tam a" kot pomoč delavkam za otroško var-%», °" S tem ne zanikamo, da je prav, da se osebno ^ninimo naših žena, deklet, mater tudi s primernimi boh"' <"ru*oena skrb pa je, da na to vprašanje gledamo Po» S sta,'*^a vsebinskega reševanja problemov, ki še e1>ej prizadenejo žensko. |eivJem ženam Gorenjske čestitamo za 8. marec — dan Konferenca za družbeno aktivnost žensk in občinske konference SZDL Gorenjske Predsednik Tito na Bledu Številni domačini in izletniki so v nedeljo popoldne pozdravili na Bledu predsednika Tita z ženo Jovanko. Skupaj z Edvardom Kardeljem in Stanetom Dolancem si je Tito ogledal pustni sprevod, ki ga je pripravil klub za konjski šport Triglav. Predsednika Tita je pred hotelom Park pozdravil predsednik radovljiške občinske 3%* < $gj m i^'t-lM skupščine Stanko Kajdiž, nakar so se gostje'odpravili v hotel Toplice, kjer se je predsednik Tito zadržal do poznega popoldneva. A. Z. Q3n stran 6,8 in 9 j \x bji le jn^ tti e š a. n ica _©©©©|a| 10. STRAN: Svinjska glava, nov župan in velik hec na Črnem vrhu is. stran: premiera slovenskega filma » Cvetje v jeseni« v Sk. Loki i XII. MEDNARODNI SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEJEM OD 31. III. DO 8. IV. CLAS * 2. STRAN Jesenice Pri občinskem odboru ZZB ------— NOV so napravili seznam ■dclcžencev letošnjega pohoda na Stol. Udeležilo se ga je več Ttot 800 ljudi iz vseh krajev Slovenije, i/ Velenja celo 43. Na •ovo se je udeležilo pohoda več kot 50O ljudi. Letos so podelili tudi 25 zlatih značk tistim udeležencem, ki so se na Stol povzpeli že pi/tkuu. % Tii občinskem odboru ZZB NOV se pripravljajo na redno skupščino, ki bo v soboto, 10. marca, v spodnjih prostorih Kazine. Na skupščini bodo volili organe skupščine, poslušali in razpravljali o poročilih ter se menili o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. S posebnim odlokom občinske skupščine so v Kamniku ustanovili sklad /.a obnovo in zavarovanje spomeniško zaščitenih objektov in spomenikov v mestu Kamnik. Sklad bo zbiral in združeval finančna sredstva za zavarovanje, obnovo in rekonstrukcijo kulturnih spomenikov in za pospeševanje obnove v spomeniško zavarovanem mestnem jedru. Odlok so že dlje pripravljali, saj brez družbene podpore zasebniki večkrat nimajo denarja za obnovo pročelij in nasploh zunanjega videza stavb v mestnem jedru Kamnika. V kranjski občini bodo ta teden zbori volivcev. Odborniki skupščine in predstavniki posameznih služb bodo volivcem razlagali predlog resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju občine za lotos, nadalje predlog o razdelitvi sredstev in* predlog o srednjeročnem razvoju občine. Koordinacijski odbor za izgradnjo šol in vzgojno varstvenih ustanov pa bo dal poročilo o uresničevanju programa izgradnje šol in vrtcev. A. Ž. rado vi j ica V ponedeljek dopoldne so se v stavbi občinske skupščine, sestali direktorji večjih delovnih organizacij v občini in predstavniki samoupravnih organov. Razpravljali so o razdelitvi sredstev iz letošnjega proračuna, smernicah gospodarskega razvoja in združevanju sredstev za komunalno izgradnjo. Popoldne pa so o tem razpravljali tudi predsedniki krajevnih skupnosti. 0 Danes popoldne se bodo sestali odborniki občinskega zbora skupščine. Pred zbori volivcev, ki bodo od 12. do 16. marca, bodo razpravljali o proračunu, smernicah gospodarskega razvoja in združevanju sredstev za komunalno izgradnjo. 0 V soboto popoldne je bil v sindikalnem domu v Kropi redni občni zbor sindikalne organizacije tovarne Plamen. Razpravljali so o položaju tovarne, delu sindikata in prihodnjih nalogah ter izvolili nov izvršni in nadzorni odbor. A. Ž. škofja loka V vseh krajih občine škofja Loka ta teden potekajo intenzivne razprave o najpomembnejših vprašanjih v komuni. Sestajajo se tudi člani posameznih sekcij kluba odbornikov, ki bodo kasneje vodili napovedane zbore volivcev ter razprave v delavskih svetih in v organizacijah združenega dela. Pi-vi tovrstni posvet je bil minuli ponedeljek v Zireh, v prihodnjih dneh pa jih nameravajo sklicati še v Gorenji vasi (danes, 7. marca, ob 18. uri), v Železnikih (četrtek, 8. marca) ter v škofji Loki (petek, 9. marca). Odborniki obravnavajo predvsem predloge osnov in ciljev gospodarskega in družbenega razvoja občine v tekočem letu ter proračuna in izhodišč za sofinanciranje krajevnih skupnosti v letu 1973. Spričo vsebinske pomembnosti pogovorov so vabljeni tudi poslanci zvezne in republiške skupščine iz škofjeloškega območja. (-ig) trzic Na ponedeljkovi seji izvršnega odbora SZDL v Tržiču so se dogovorili, da bodo komisije, ki delujejo pri konferenci, dopolnili z delegati političnih in družbenih organizacij, specializiranih organizacij in interesnih skupnosti, kot so kulturna skupnost, izobraževalna skupnost in tolesnovzgojna skupnost, ki se bo najverjetneje osnovala letos, saj je republiški zakon o teh skupnostih že sprejet. Prav tako so podprli sklep o ustanovitvi medobčinskega sveta gorenjskih konferenc SZDL, v katerem bodo tudi predstavniki Domžal in Kamnika. Dogovorili so se, da bodo proslavitev 400-letnice kmečkih uporov združili z zborom gorenjskih aktivistov, ki- bo najverjetneje 10. junija v Podijubelju. Letošnji zbor organizira tržiška občinska konferenca SZDL. 0 V ponedeljek je bilo v Tržiču posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZKS v občini. Sekretarji so ocenili pravkar končni popis članstva ZKS ter obravnavali nadaljnje vodenje evidence članstva ZK. Nadalje so govorili o kadrovski politiki in pri tem poudarili pomembnost sodelovanja z osnovnimi organizacijami in stalnimi aktivi. To sodelovanje bo potrebno tudi pri zbiranju kandidatov za enoletno poliitično šolo v Ljubljani. Sekretarji so obravnavali tudi poročilo o gradnji šol in vrtcev v tržiški občini ter priprave na podaljšanje samoprispevka. -Jk Inž. Vili Logar, kandidat za predsednika občinske skupščine Tržič Izvršni odbor občinske konference SZDL v Tržiču, sestal sc je v ponedeljek, 5. marca, je sklemM, da bo v volilni enoti držarvtie uprave s N. lica! VO-. lilno konferenco, občinska skupščina pa bo razpisala v tej enoti nadomestne volitve za odbornika tržiške občinske skupščine. Volivce te enote je Postopek proti trem Na dnevnem redu sredine seje obeh zborov radovljiške občinske skupščine je bilo tudi poročilo komisije za ugotavljanje izvora premoženja. Predsednik komisije Albin Jensterle je pojasnil, da je bilo pri delu te komisije pred pismom predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter 29. sejo CK ZKS precej nejasnosti, šele po tem je delo bolj zaživelo. Tako je komisija na začetku dobila imena okrog 20 občanov, ki naj bi jih obravnavala. Ko so zahtevali, da se zberejo vsi potrebni podatki in preverijo nekatera druga vprašanja, se je komisija odločila, da se uvede postopek za ugotavljanje izvora pre- moženja proti trem občanom. Razen tega pa davčna uprava zbira podatke še za šest občanov. Komisija je sprejela tudi sklep, da se spisek lastnikov vikendov v radovljiški občini pošlje vsem občinam, kjer lastniki živijo, razen tega pa bodo skušali dobiti podatke o vikendih, ki jih imajo občani radovljiške občine v drugih občinah. Nadalje je komisija zahtevala, da komisija za družbeni nadzor pregleda spisek prodanih hiš in stanovanj v družbeni lastnini zasebnikom in da se ugotovijo morebitne preprodaje stavbnih parcel iz sklada splošnega ljudskega premoženja. A. 2. doslej zastopal v skupščini Milan Ogris, ki pa je zaradi nezdružljivosti funkcije P1"**1' sednika občinske konference SZDL in odbornika — Pod' predsednika skupščine vrnil mandat. Na novo delov«0 dolžnost v podjetje Trio (d«* lavski svet ga je že imenoval za direktorja) odhaja tudi danjj predsednik občin**« skupščine Marjan Bi/Jak. K°" ordinacijski odbor za kadrovska vprašanja v Tržiču je ob' raivnaivail nastali položaj tef predlagaj inž. Viiija LogaHJ* direktorja Tika, za odbornika voltiivne. enote držav«* uprava in obenem novefl" predsednika skupščine občin« Tržič. Inž. Vid i Logar naj w to funkcijo opravljal P1^* sjonailno. Dosedanji predse* bi Konfekcija Mladi rod Kranj razpisuje prosto delovno mesto 1. vodje splošnega sektorja Pogoji: ekonomski, upravni ali tekstilni tehnik in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu. Koroški Slovenci na Jesenicah in v Vrbi V soboto, 3. marca, so Jeseničani prisrčno pozdravili koroške Slovence, ki so v dvorani gledališča Tone Ču-far nastopili s kulturnim programom. 2e popoldne so jih Jeseničani sprejeli pred delavskim domom, nato pa je predsednik zveze kullurno-prosvetnih organizacij Jesenice odprl slikarsko razstavo likovnih del Jožeta BoschLtza iz Me/tlove. V kulturnem programu sta nastopila mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa ter moški pevski zbor iz Loge vasi. Člani amaterskega gledališča pa so predstavili prozo in poezijo koroških ustvarjalcev. V nedeljo, 4. marca, pa so gostje s Koroške obiskali Prešernovo hišo v Vrbi, kjer jih je pozdravil predsednik žirovniške Svobode. Nato so si "ogledali še Finžgarjevo rojstno hišo in se pogovarjali s predstavniki jeseniškega kulturnega življenja. Po kosilu v Begunjah so se poslovili z zagotovilom, da se bodo kmalu spet vrnili. D. S. nik Marjan Bi/.jak pa nao zaradi kontinuitete dela posti podpredsednik skupščine. Imenovanja Zbora kranjske občinsk« skupščine sta na zadnji seJ^ minuli četrtek razrešila Av* gusta Ovscnika dolžnosti načelnika oddelka za finance in ga imenovala za štiri leta.^f načelnika davčne uprave. A ' gust Ovsenik je kot načelOJ^ oddelka za finance že opravljal dolžnost načelni1', davčne uprave. Zaradi obr menjenosti in preobilice del ' pa bodo zdaj razpisali de 1° no mesto načelnika za lina ce. Do zasedbe delovnega 01 sta bo Avgust Ovsenik °PriV Ijal dolžnost načelnika nance kot vršilec dolžnosti- Zbora sta na podlagi pisa na zadnji seji Pon°^. imenovala za načelnika °r delka za občo upravo in ^Vri bene službe Franca Jaihn** Skupščina je tudi razreši Boruta Kobija dolžnosti občinskega lavnega tožil^v Borut Kobi odhaja na delo* no mesto sodnika okrožni sodišča v Kranju. Vabilo na proslavo Jutri (četrtek), ob 16. uri bo v dvorani kina Center v Kranju osrednja proslava ob dnevu žena v kranjski občini. Družbenopolitične organizacije, ki proslavo Organizirajo, vabijo žene, da se je ude- ležijo. V kulturnem program ^ bodo nastopili otroci iz vZg°J' no-varstvenih ustanov Kek in Janina, učenci glasbene i° baletne šole in osnovne France Prešeren. ') 3£popusta PRIZNAVA TRGOVINA SLOVENIJALES V KRANJU PRI NESITELJU TEGA KUPONA PRI NAKUPU STANOVANJSKEGA POHIŠTVA. VELJA V ČASU OD 15.11. DO 17.1» SLOvENlJALISKLJPCNL ■■■■■Hi SRF.DA — 7. MARCA 1073 GLAS # 3 STR A M V 5 letih 58 milijonov V torek, 27. februarja, je Mla v Tržiču seja sveta go-^njskih občin, na kateri so ^d drugim obravnavali Predlog za razdelitev investicijskih sredstev za zdravstve-jje ustanove v prihodnjih petih letih. Predstavniki gorenjih zdravstvenih zavodov so Predlagali, da bi v tem obdobju zbrali za obnovo in Modernizacijo ter za povečanje zmogljivosti v ustanovah Okrog 53 milijonov dinarjev. Svet gorenjskih občin se je • takšnim predlogom strinjal, M Pa sprejel predloga o razdelitvi tega denarja med posamezne ustanove. Prevladalo 1* namreč mnenje, da bi se o delitvi denarja lahko odločali šele, ko bo gotov srednjeročni program zdravstvenega varstva na Gorenjskem. -«a program pripravlja zavod *a zdravstveno varstvo v pranju in bo gotov približno ^ en mesec. Vseeno pa so menili, da bi k predlaganim 58 milijonom dinarjev primaknile okrog 8 odstotkov še občine. Razen tega pa bi sredstva lahko delno povečali tudi tako, da bi stroške za načrte in zemljišča pokrili iz drugih virov. Na seji so nadalje sklenili, da se ustanovi zdravstveni svet Gorenjske, ki bi se po strokovni plati ukvarjal z zdravstvom in pomagal svetu gorenjskih občin pri reševanju teh vprašanj. Zavzeli pa so se tudi za to, da he bi povečevali stroškov, ki jih bodo predvideli v programih za posamezne naložbe. Zato so glede tega predlagali, naj bi morebitne presežke pri uresničevanju programov pokrile zdravstvene ustanove same oziroma njihove občine. Poudarili so, da je treba denar porabiti zgolj za tisto, kar bo določeno v programu. /O ljubljanska banka podružnica Kranj obvešča: da začne Poslovati Pred Veleblagovnico Globus naša Hova Zaradi tehničnih ovir prestavljamo otvoritev hranilnice na 12. marca hranilnica delovni čas je Neprekinjen vsak dan razen ob nedeljah od 7. do 18. ure ob sobotah od 7. do 12. ure /O ljubljanska banka Od petka sem že razstavlja In prodaja v kranjskem delavskem domu Murka iz Lesc pohištvo* gospodinjske stroje in gradbeni material. Vse s popustom! Lepo in pregledno razstavljena pohištvo privablja številne kupce in prodajalke zadovoljno povedo, da gre prodaja dobro od rok. Kaj gre bolje? Ne bi mogla prav reči. Vse, prav vse. Prodajalci bodo še do 13. marca vsak dan od 9. do 18. ure. — Foto: F. Perdan j Zaposlenost in osebni dohodki 1973. leta V jeseniški občini predvidevajo, da bo letos znašalo poprečno število zaposlenih okoli 12.800 oseb ali 2,3 odstotka več kot je znašalo poprečje lani. Pri tem računajo, da bo konec letošnjega leta v družbenem sektorju gospodarstva in negospodarstva občine zaposlenih okoli 13.000 oseb. Na Jesenicah se bodo pri oblikovanju - politike osebnih dohodkov zavzemali za to, da bodo delovne organizacije prilagajale rast osebnih dohodkov nalogam stabilizacije. Tako bodo nominalni osebni dohodki rasli počasneje od predvidene rasti nominalnega družbenega proizvoda. V letu 1973 pričakujejo povečanje nominalnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v družbenem sektorju skupaj za približno 12,9 odstotka. Ob taki dinamiki porasta nominalnih osebnih dohodkov in ob upoštevanju povečanja ravni cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za okoli 12 odstotkov, bo realni osebni dohodek na zaposlenega ostal v poprečju na ravni iz leta 1972. Občinska skupščina se pri tem predvsem zavzema za hitrejšo rast nižjih osebnih dohodkov. Odstotek povečanja nizkih osebnih dohodkov mora biti precej nad poprečjem, če hočejo zmanjšati razmerje med najmanjšim in največjim neto osebnim dohodkom, po drugi strani pa dokončno odpraviti osebne dohodke pod 1000 dinarjev na zaposlenega. Po statističnih podatkih za september lani namreč znaša najvišje razmerje med najmanjšim in največjim osebnim dohodkom okoli 1:9, razen tega pa je po teh podatkih 252 zaposlenih oseb, ki so imeli osebni dohodek pod 1000 dinarjev. Poprečni nominalni neto osebni dohodek na zaposlenega bo letos znašal 2200 dinarjev, kar je 12 odstotkov več kot je znašalo lansko poprečje. Na Jesenicah tudi pričakujejo, da bodo osebni dohodki v gospodarstvu nekoliko hitreje naraščali kot osebni dohodki v negospodarstvu, ki bodo predvidoma sproščeni v drugi polovici leta. D. S. TOZD v Emoni Na Bledu so prejšnji teden v četrtek predstavniki temeljnih organizacij združenega dela v ljubljanskem podjetju Emona podpisali samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev ter ureditvi medsebojnih razmerij. V ljub* ljanskem podjetju Emona je 25 temeljnih organizacij združenega dela; med njimi tudi na Gorenjskem. Kje?, je zdaj vprašanje KO ŽE POTREBUJETE STANOVANJSKO POHIŠTVO IN KER NATANČNO VESTE, KAKŠNO NAJ BO, STE PRED VPRAŠANJEM: KJE GA KUPITI. RAZUMNO SE BOSTE ODLOČILI ZA UGODNEJŠI NAKUP. ZATO VAM NAVAJAMO BISTVENO PREDNOST, KI JO IMA SLOVENIJALES PRI PONUDBI POHIŠTVA; TO JE 16 LASTNIH TOVARN, KI IZDELUJEJO VELIKO ŠTEVILO MODELOV, KI SO NAPRODAJ SAMO PRI SLOVENIJALESU. „_ VABIMO VAS, DA OBIŠČETE TRGOVINO SLOVENIJALES V KRANJU, SEJEMSKA HALA V SAVSKEM LOGU Bf NI ČISTO PRI ROKI, IMA PA DOLOČENE PREDNOSTI IN PRINESITELJU KUPONA DAJEMO TUDI POPUST oŠ* Sodobna organizacija dela (Uvodni referat na prvem strokovnem posvetovanju o organizaciji dela je imel v ponedeljek < jprol. dr. Avguštin Lah. — Foto: F. Perdan Podpora pismu predsednika Tita V soboto je bila v Kranju tedna skupščina Zveze združenj borcev NOV občine *Xranj, na kateri so pregleda-Jfi in ocenili delo v preteklih tveh letih. Ugotovili so, da je le vedno več kot tretjina Članov ZB iz kranjske občine W rednem delovnem razmerju in so kot lani vključeni v ^razvijanje samoupravnih odnosov. Pa tudi upokojeni £lani nosijo precejšnje breme družbene in politične odgovornosti. Vendar večjo družbeno aktivnost borcev preprečuje bolezen, ki vedno bolj redči borčevske vrste. Od zadnje do letošnje skupščine je v kranjski občini umrlo kar 226 borcev. Borci iz kranjske občine so na skupščini ugotovili, da so kljub velikim naporom razlike med stvarnostjo in pro-klamiranimi cilji prevelike. Dveletno spanje odbornikov KO SZDL na terenu Orehek- Druiovka V sredo zvečer so se v mladinski sobi na Orehku zbrali pbčani na volilni konferenci ftrajevne organizacije SZDL. Na taki konferenci običajno 'predsednik poroča o delu v •preteklem mandatnem obdobju. Zgodilo pa se je, da predsednika sploh ni bilo na to konferenco. Sicer pa tokrat res ni bilo kaj poročati. Odbor se v dveh letih ni niti enkrat sestal! Le toliko so na začetku stopili skupaj, da so se zmenili za funkcije. Potem pa, kot da bi »zamrznili«. Blagajnik organizacije je povedal, da v blagajni ni sprememb od takrat, ko je blagajno sprejčl, ker ni bilo niti dohodkov niti izdatkov. No, to res ni bilo zaradi kakšne zamrznitve, ampak zaradi dolgega spanja odbora, predvsem pa predsednika. Je te tako, da je in mora biti predsednik gonilna sila organizacije. Da so kar številni udele-ienci vsaj nekaj odnesli s sestanka, je priskočil na pomoč predsednik krajevne skupnosti, ki je povedal, da gre nabiralna akcija prispevkov za asfaltiranje stare ljubljanske ceste h kraju, da bo sam poskrbel, da bo nogometno igrišče do pomladi očiščeno, kajti, ko so tam mimo napeljevali kanalizacijo, so zemljo odlagali kar na igrišče, da dela pri gradnji šole potekajo v redu in bo zagotovo jeseni sprejela prve učence itd. In res je, kot je poudaril predsednik KS Miha Podgoršek, če bi organizacija SZDL delala tako kot ni, bi tudi krajevna skupnost lahko več in laije naredila. Tudi mladinci so povedali nekaj o svojem delu, tako da je bila to potem konferenca vseh drugih, le KO SZDL ne! Nič čudnega, da so zbrani tako mirne duše dali razreš-nico takemu odboru. Samo malo prej bi jo že morali dati! D. D. Pri sestavi novega odbora KO SZDL je sodeloval tudi aktiv oddelka ZK tega terena. Prepričani smo, da bo tokrat izbran bolj delaven odbor. Omenjali so predvsem dva vzroka, zakaj prihaja do tega. Samoupravljavci ne upravljajo dovolj neposredno sredstva, razen tega pa smo popolnoma opustili revolucionarno kadrovsko politiko. Zato so borci z odobravanjem sprejeli pismo predsednika Tita in izvršnega biroja. Borci so na napake in družbena i/ikrivlijanja opozarjali že pred pismom, vendar se stvari niso premaknile. Podpora predsednika Tita se je pokazala tudi na skupščinah krajevnih združenj, ki so bile novembra in decembra lani. V družbi bodo morale vedno bolj prevladovati vrednote NOB kot so poštenost, skromnost, solidarnost, odkritost, patriotizem itd. Borci so se na sobotni skupščini dotaknili tudi problemov občine. Menili so, da se pri večjih investicijah premalo upošteva javno mnenje, da se mestne krajevne skupnosti ne razvijajo enakomerno, čeprav, so prispevki občanov povsod enaki in bi zato kazalo ustanoviti koordinacijski odbor krajevnih skupnosti, ki bi odstranjeval ta nesorazmerja, in da je socialistična vzgoja zadovoljiva le na osnovnih šolah. Zavzeli 'so se, da morajo imeti ljudje na vodilnih mestih ne le strokovno, temveč tudi ustrezno politično izobrazbo- in da bi morala biti občinska komisija za ugotavljanje izvora premoženja dosledna pri ugotavljanju kršilcev, ki so bogateli na tuj račun. Na skupščini so pozvali borce, ki so se zaprli sami vase, naj se vključijo v družbeno in politično življenje, menili, da bi morali borčevska stanovanja graditi tudi na deželi, da bi morali boljše negovati spomenike in obeležja NOB ter skrbeti za rekreacijo članov ZB in vojaških vojnih invalidov. J. Košnjek V Kranju se je v ponedeljek začelo tridnevno strokovno posvetovanje b sodobni organizaciji dela in razvojni zasnovi Višje šole za organizacijo dela. Na posvetovanje je prišlo okrog 150 predstavnikov delovnih organizacij, pedagoških in znanstvenih delavcev, predstavnikov družbenega in javnega življenja, diplomantov šole in drugih. Posvetovanje je pripravila Višja šola za organizacijo dela pod pokroviteljstvom pedagoško-znanstvene-ga sveta Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru. ■ V številnih referatih in poročilih na posvetovanju razpravljajo o sodobni organizaciji dela in o vplivu le-te na proizvodnjo Ln rezultate'produktivnosti. Uvodni referat o moderni organizaciji dela v samoupravnem sistemu je imel predsednik pedagoškega sveta Višje šole za organizacijo dela v Kranju profesor dr. Avguštin Lah, ki je poudaril, da pospešenega raz- voja tehnologije in tehnike ne spremlja enako uspešna organizacija proizvodnih sistemov in organizacije dela. Predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar, ki je pozdravil udeležence posvetovanja, ki je rekel, da je bila kranjska občinska skupščina vedno zainteresirana za razvoj te izobraževalne ustanove in da je zato tudi predlagala republiški skupščini, da se Višja šola za organizacijo dela preimenuje v Visoko šok). Za Višjo šolo za organizacijo dela je značilno, da je med prvimi, ki je krenila po poti reforme visokega šolstva ia uresničevanja ustavnih dopolnil. Pravkar namreč ta šola glede usmeritve in financiranja svojega dela sklepa samoupravne sporazume z gospodarskimi organizacijami. Udeleženci posvetovanja bodo danes dopoldne obiskali tudi kranjsko Savo, kjef se bodo pogovarjali o organizaciji dela v proizvodnji. . A. 2. Nesorazmerja na vseh področjih Občinska konferenca SZDL v Tržiču je sklicala v petek, 2. marca, posvetovanje o družbenem položaju žensk v občini, na katerem so obenem osnovali sekcijo za družbeno aktivnost žensk, - ki bo sčasoma prerasla v konferenco. Na posvetovanju so ponovno opozorili na nesorazmerja med odstotkom zaposlenih žena v občini in njihovim zastopstvom v družbe-• nem in političnem življenju. V tržiški občini je med 12.460 zaposlenimi kar 6544 ali 52 odstotkov . žena, njihovo zastopstvo v političnih, družbenih in samoupravnih organih pa je skromno. Naštejmo samo nekatere najbolj bistvene podatke. V občinski skupščini je med 56 odborniki le 5 žensk, v komiteju občinske konference ZKS 1, v vseh svetih skupščine le 7, v delavskem svetu Peka 13, v komisijah samoupravnih organov Bombažne predilnice 16, v sindikalnem plenumu občine 6 dO 21 članov itd. Nič kaj dosti boljša ni izobrazbena sestava tržiških, žensk. 2340 jih ima osnovno šolo, srednjo strokovnost 229 žena od 506 občanov Tržiča, ki imajo tako izobrazbo, kvalificiranih in visoko kvalificiranih je le 615 žena od 2145 Tržičanov s tako strokovnostjo itd. Razen tega dela precej Tržičank v nočni izmeni. Samo v predilnici je takih žena 270. Nočna izmena bo sicer čez nekaj let ukinjena. Predilnica je že izdelala poseben program, ki naj bi bil uresničen leta 1976. Taki in podobni problemi tCr nepopolno šolsko in predšolsko otroško varstvo (v varstvu je 17 odstotkov predšolskih otrok) in pomanjkljiva družbena prehrana vpliva na družbeno udejstvovanje žena, ki ga zmanjšuje še večkrat pomanjkljivo prizadevanj6 družbenopolitičnih organizacij ip društev, da bi žene vključili v delo. Ker v tržiški občini primanjkuje delavcev in so Jjto tovarne prisiljene »uvažati* iz manj razvitih krajev in republik, prihaja v mesto veliko mladih deklet in žena. Zanje se ne brigamo dosti, so poudarile žene na petkovem posvetu. Zavpijemo šele takrat, ko se pojavljajo problemi. Delovne organizacije, k* jih pripeljejo v Tržič, ki jirn morale zagotoviti vsaj- primerno stanovanje in socialno varstvo! Zanimiv je bil predlog dr. Andreja Robiča, da bi čas, ko delajo matere po 4 ure, podaljšali, saj je otrok v tej starosti potreben največje nege. Zaradi nege otrok in pomanjkljivega varstva žene pogosto (upravičeno) iz-ostajajo z dela. Udeleženke petkovega posvetovanja so podprle gradnjo šol in vrtcev v občini, predvsem pa ne bi smeli pozabiti na jasli, čeprav je gradnja le-teh dražja. Ponovno so opozorile na alkoholizem, ki se kljub odloku o prepovedi odpiranja lokalov pred pol sedmo zjutraj vedno bolj razrašča. Za predsednico sekcije za družbeno aktivnost žensk prl' občinski konferenci SZDL so žene zbrale Cilko Ribnikar. J. Košnjek GLAS * 5. STRAlt - I *" ponedeljek je trgovsko podjetje Elita Kranj odprlo svoj novi lokal na Mohorjevem klancu, kjer bodo prodajali konfekcijo po sezonsko znižanih cenah in modele z napako. Prikupne prodajalke so povedale, da so vesele lepih novih prostorov in da vse kaže, da bodo dobro prodajale. In česa so največ prodale prvi dan? Veliko balonskih plaščev, moških hlač in obk\ re»ix . "J1CI v Bohinju so Jsnjo dr -.- nedeljo uprizorili že borjfySr° v lotošn)i sezoni, ^ipr kulturno društvo je 8a fraviI° komedijo nežnane-Hi 2?ct>8ke«a avtorja Jezič-Pelelin. Številni °bisk°klor v0 ,^VaIci so bili s predsta-*aQovoljni. N. R. V kinu Center od 7. do 9. marca Rektor v postelji Režija: John H hib ar d Glavne vloge: Ole Soltoft, Annie Birgit Garde Danci vztrajajo v proizvodnji cenenih erotičnih filmov. Po krivdi distributerjev nas posiljujejo predvsem s plehkimi komedijami, če sodimo po obisku v naših kinematografih, so našli bogato zlato lilo, ki jo pridno izkoriščajo in si polnijo žepe z devizami. Vsekakor problemi človeka (beri spolnega življenja), gledani skozi prizmo komedije, predstavljajo neizčrpen vir takšnega ali drugačnega ustvarjanja. Toda v teh danskih proizvodih so vsi estetski kriteriji zabrisani. Preplavilo jih je mnoštvo naj primitivne jših komercialnih prijemov. O umetniški plati filmov sploh nima smisla govoriti, ker se je izgubila v proizvodnji podobni tekočemu traku. Pri tem pa so se vrednote filmskega ustvarjanja, umetniškega izpovedovanja in kulturnega prosvetljevanja razblinile v nič. Poslanstvo sedme umetnosti se je ob (akih stvaritvah sprevrglo v svoje nasprotje. Vse skupaj je velik boleč čir, ki ga bo treba čimprej operativno odstraniti.' Rektor v postelji je nadaljevanje Mazurke v postelji. Torej vse v znamenju postelje. Razlika je samo v tem, da je »rektor* mnogo slabši od »mazurke*. 'O Vi Veseloigra predstavi v Lutkovno gledališče iz Kranja, ki deluje pri Prešernovem gledališču, bo v petek zvečer v loškem gledališču zaigralo Skofjeločanom moderno veseloigro Pavla Luža-na Micka se predstavi in Janez, kranjski Janez. Posebnost igre, ki je prva te vrste na Slovenskem, je v tem, da v njej enakovredno nastopa šest igralcev in Sest lutk. Humoren in včasih zbadljiv tekst, ki je sestavljen iz vsak- Micka se Škof j i Loki danjih besed in opravkov Janezov in Mick in prepleten s petjem ljudskih zbadljivk, je gledališko oblikoval Saša Kump, Igrajo pa Duša Ro-pinc kot Micka, Tine Oman kot Janez Kmet in Janez Pesnik, Cveto Sever kot Janez Novinar, Janez Računalnik in zemljak Mile ter Bojan Kramžar kot Janez Župan. Glasbeni del je izdelal Nejč Slapar, pantomimične vložke pa je zasnoval An dres Valdes. P. L. Še o »Glavnem dobitku« V 16. številki vašega pol-tednika z dne 28. 2. t. 1. je vaš novinar Janez Pošt rak ocenil Fr. Liipahovo veseloigro »Glavni dobitek« za delo, ki (navajam dobesedno) »nima kakšne vrednosti, posebnosti tudi ne, razen morda te, da je komedija«. In dalje: »Je značilna igra za jarogo-sposke odre pred desetletji. Ima tudi moral no-poučno poanto. Glavni dobitek je biti in postati človek«. S tako razlago se ne strinjam. Ne le zaradi sebe, ki sem delo izbral, pač pa predvsem zaradi podcenjevanja avtorja, saj je avtor vnesel v svojo veseloigro vse elemente, ki so značilni za veseloigro, to je, da je igra z veselo vsebino, ki ima satirično ost, še komično zapleta in srečno konča. Njen namen pa je zabavati in vzgajati. Satirična ost pa se kaže v tem, da šiba gospodarske, socialne ali kulturne razmere. No in vse to »Glavni dobitek« vsebuje, zato ima neko vrednost. In novinar sam navaja, da ima delo moralno poučno poanto, navaja tudi, da je glavno biti in postati človek. Kako naj si bralec potem razlaga novinarjevo mnenje: da ifha ailli nima vrednosti? V enem odstavku dvoje različnih mnenj. Čeprav' je delo vzeto iz polpretekle jarogosposke dobe, tudi še danes prav dobro njena strelica »v živo« zadene marsikoga. Saj je danes še najti ljudi, kot je v »Glavnem dobitku« Brvar, sicer pameten in moder mož, a je z dobitkom milijona njegovo mišljenje in življenje naenkrat zdrknilo s pravega tira. Vse, kar je prej tako pametno govoril, sedaj prevrača v nasprotno smer, Biti človek med ljudmi, kar je zapisano v tekstu te veseloigre, je dandanes še kako potrebno. In tu je dviganje kulturne ravni človeka, o kateri novinar piše, da je naloga gledališča. Premnogi pa hlastajo samo za denarjem, visokim standardom, pozabljajo pa na človeka poleg sebe, zato sosed ne pozna več soseda Vsak gledalec, ki bo v prijetnem razpoloženju spremljal to veseloigro, se bo nehote zamislil, kakšen je sam do soljudi. In če smo doseglli to, potem je delo de dobro izbrano. Kar pa se tiče predstav v okoliških krajih, nimamo strahu pred bolj kritičnimi očmi, kot so oči Kokričanov. Zdi se mi, da znajo povsod ločiti dobro od slabega. Ros je, da mlad človek težko po-nazarja starega, to pa je tudi edina . šibka stran našega Glavnega dobitka. Sicer pa sta tov. Silvo Ovsenk in Ali Raner, ki sta v stroki »doma«, predstavo po režijskih in igralskih vidikih occniila za zelo dobro, seveda upoštevajoč, da to rni poklicno, ampak amatersko gledališče. Poleg tega naj uredništvo popravi imena nastopajočih, katere je novinar napačno napisal, in sicer namesto Aleš Konic pravilno Alojz Remic, Janko šinit je Branko Šmuc, Jana Ciglič je Bojana Cigič, Majda Katiša je Majda Platiša, Franc Pester je Franc Pes t ar. S. Peternel, režiser Jezik ni kar tako Ce imamo v vidu izlet, nalog ne bomo izpolnili. Ce nameravamo (če bomo šli) na izlet, nalog ne bomo izpolnili. Ne oziraje se na soseda je postavil ograjo. Ne da bi upošteval (vprašal) soseda, je postavil ograjo. Vsi so mu priporočali, naj nadaljuje z zdravljenjem v toplicah. Vsi so mu priporočali, naj se še zdravi v toplicah. Očital mu je, da živi na nepošten način. Očital mu je, da ne živi pošteno. Strašno dolgo smo čakalL (V podobnih primerih marsikdo uporablja tudi besedo grozno). Zelo dolgo smo čakali. Oglejte si močneje tiskan« besede in popravljene stavke. vu Če je mož pozoren in dober, ob dnevu žena bomo toliko Dan žena! Toliko pišemo o tem dnevu, toliko besed spregovorimo, toliko daril pokupimo v trgovinah za naše matere, žene in dekleta! Prav gotovo vsako ženo darilo, še bolj pa izkazana pozornost razveseli in jo navdaja s toplim občutkom sreče. Toda ali je to resnično vse, kar lahko damo današnji, prezaposleni ženi, materi in gospodinji? Ali smo ji delo doma olajšali tako, da ji kakorkoli pomagamo, ji omogočimo, da si oddahne, spočije, da se razveseli tudi drugih pozornosti? O svojem delu, življenju, | problemih, odnosih doma in ne nazadnje tudi o dnevu žena smo se pogovarjali s tremi ženami. je dober vse dni v letu — Tudi delale kot vse druge dni v letu Marija Soklič Je prodajalka v trgovini Peko v Radovljici. Mati dveh starejših otrok, ki sta v skrbnem varstvu tašče. »Vsak dan se moram z avtobusom voziti iz Bohinjske Bele v Radovljico in ker delam dopoldne in popoldne, Imam. za družino opoldne kaj malo časa. Največ mi pomaga tašča, ki skrbi za otroka takrat, ko sem v službi. Mož je tudi zaposlen, pa vendar mi pri gospodinjstvu pomaga. Nikoli tudi še ni porabil na 8. marec m spomni se me z. darilom. Nedelje redno preživimo skupaj, v krogu družine in to je tudi edini dan, ko smo vsi skupaj. Nasploh mislim, da dan žena ni več bolj formalni praznik in da otroci in možje z resnično dobro voljo kupujejo in darujejo in se pri tem tudi zavedajo, da je današnja žena zelo delovna. Pred praznikom več mož obišče tudi našo prodajalno in kupuje ženske čevlje in copate, ob zagotovilu seveda, da jih poz. aćfre žene lahko zamenjajo.« Ivanka Ažman je delavka-v pekarni Žita v Lescah, poročena, mati dveh starejših otrok. Mož je zaposlen v Verigi, živita pa v Radovljici. »Že štiri leta sem zaposlena v pekarni Žita, vsa ta leta delam vedno le v nočni izmeni. Ko so bili otroci majhni, sem jih peljala v vike, zdaj pa sla že velika in obiskujeta šolo. Pravzaprav z varstvom ne bi imela težav, saj se vrnem z dela zjutraj in odidem zvečer. Današnja žena je preobremenjena, zato si morala z možem delo nujno razdeliti, Meni pomaga doma, večkrat bi odšla tudi kam ven, a kaj, ko so razna gostovanja gledališč in vse druge prireditve zvečer, ko moram na delo. Drugače pa gledam televizijo, vendar je vedno treba kaj postoriti. Ob dnevu žena se nas vedno spomnijo v podjetju, spomnijo se me tudi otroci in mož z rožami in dragimi manjšimi darili.« »Delam na dve izmeni, dopoldne in popoldne, poleti več kot pozimi. Vedno je treba delati tudi doma, čeprav s sinom ni več toliko skrbi, ker je že odrasel. Tudi včasih so morale žene veliko delati in sama sem trdega dela navajena. Mož je zaposlen in mi doma ne mo- re kaj dosti pomagati, za dan žena se me pa vedno spomin. Menim, da je najbolje, da si darilo kupim,kar sama in mi zato podari nekaj denarja. Prostega časa nimam kaj dosti, saj me vedno čaka delo doma. Zdi se mi, da kljub izkazani pozornosti do žena ob njihovem dnevu nekako velja, da bi morala biti današnja prezaposlena žena deležna več pozornosti v vseh dn^ leta.« Tako. žene, zaposlene * službi in doma, bodo ob dnevu žena dobile skromna da*, rila v zahvalo za njihovo d*' lo in trud. Dajmo, bodim« pozorni do njih tudi tedajr ko nas bodo prosile za P°*-moč doma in na delovnerjj. mestu! Prisluhnimo jim tud* tedaj, ko nas bodo prosile **. varstvo njihovih otrok in *J rešitev drugih družbeni« problemov žene, ki se m01* ponekod še vedno boriti ** svojo enakopravnost, soodlo-čanje in družbeno uvelja** tev. Pismo Jelici Ob najinem prazn Jclica, ko sem vam stisnila roko v slovo in ko so se za mano zaprla vrata vaše majhne sobe, sem bila bogatejša za novo spoznanje. Ivanka Kosar je doma z Bleda in je že devet let zaposlena kot kuharica v hotelu Lovce na B'edu. 0 Kako mi je včasih hudo, ko moram ob svojih življenjskih pretresih in stiskah na razpotju odločitev iskati najboljšo; kako mi je včasih neizmerno težko, ko moram premagovati strah, obup, čustvene tesnobe; kako se mi vedno pogosteje zgodi, da sem prazna, malodušna in naveličana, namerno odmaknjena od vseh in vsega! Brez prave volje in življenja, ko pa vem, da bom jutri spet razpeta med družino, domom in delom, poklicnim delom, ki zahteva toliko korakov, stalne prisotnosti in precejšnjega poglabljanja vase in v druge. Ampak dan se umika dnevu, ki morda prinaša zadoščenje, ponos in notranje zadovoljstvo, ki pa se bo lahko že jutri zaradi moje prehude občutljivosti spremenilo v malodušje. $ VI, Jelica, pa ste bili vedno drugačni! Cisto in povsem drugačni in ko mislim na vas, se mi vedno bolj dozdeva, da Imava nekaj skupnega le v tem, da sva življenje preživeli vedno v toku dogodkov, med ljudmi, v nenehnem delu. Sama ob nemalo urah melanholije, vi pa vedno vedrega in nasmejanega obraza, vedno med ljudmi in družino, ki ste se ji velikodušno razdajali. £ Sama usklajujem delo v družini in poklicem zelo zelo težko. Zdaj opravljam svoj poklic z zagnano obsedenostjo, zdaj preveč umirjeno. Vzdušje, razpoloženje in problemi v družini so kot nekakšen barometer mojega poklicnega uspeha: če mi zboli otrok, v trenutku ne morem spraviti na papir nič »svojega« in kot odmaknjena pišem stvari, ki morajo biti napisane. Prav takšna sem tudi tedaj, ko stojim na razpotju odločitev. % VI, Jelica, imate zdaj 72 let, rodili ste se in živ^i v Tržiču, v ugledni družini. Že kot mlado hi lepo dekle ste delovali v raznih kulturnih in ženskih krožkih, bili aktivistka, žena in mati dveh otrok. Že dolgo je, odkar vam je umrl mož, in sami sle zmogli, da je postala hčerka zdravnica, sin pa ravnatelj. Nekaj let po upokojitvi so vam morali zaradi bolezni odrezati nogo in tedaj ste se čisto sami odločili, da preživite jesen svojega življenja v socialnem zavodu na Jesenicah: da ne bi bili v napoto drugim, posebno sinu in hčerki, ki se z vašo odločitvijo nikakor nista strinjala. 0 Veste, Jelica, težko sem vam sprva verjela, da ste se čisto sami, samovoljno odrekli lepotam vašega Tržiča, udobni domači hiši in številnim prijateljem, čeprav ste priklenjeni na invalidski voziček! Sama najbrž nikoli ne bom zmogla toliko odrekanja in take odpovedi kot je vaša. In tudi vam ne bi verjela, da ste sami zmogli takšno odločitev, ko me ne bi čisto počasi, z vsakim vašim mnenjem in mišljenjem, z vsako vašo besedo docela prepričali. @ Meni se zdi hudo narobe, če ne teče vse po zami-slih. Nervoza se ob problemih še stopnjuje in včasih si prav zaželim, da bi bilo vsega konec. Ce mi zvečer televizija ne nudi bistveno več od Dnevnika, če se mi zdi kulturna prireditev brez petja osiromašena, če ne najdem v trgovini tistega, kar si želim, je nerazpoloženje že tu. In pri vsem tem živim šele četrt stoletja. Vi, Jelica, pa ste se navadili potrpeti, biti zadovoljni in srečni tudi ob majhnih stvareh. Trdo življenje vas je skovalo in le sami veste, kaj vse ste morali pretrpeti, tla ste vzdrževali otroke in Jim omogočili dober poklic. Pri vsem tem ste vedno našli čas, da ste delovali v vseh društvih in organizacijah, kjer so vas potrebovali- ž» vse ste prejeli tudi P^n.*!j]J za narodne zasluge. ^r ^ nje, ki vam veliko po"16'^ še raje pa imate najbrž pozdrav znanca ah prtJrtl/,0 iz Tržiča, kjer vas vsi in se vas spominjajo. »Zdaj,« sle mi dej* $ »zdaj sta moja edins ve-,Qf svetom časopis in radio. • dobro mi je tukaj, ne w,°r;llt. se pritoževati. Berem, P°?^ šam hi nikoli mi ni res ne.« Saj je vendjur člov najbolj srečen tedaj, ko lahko še naprej izobo«*1" pa čeprav n;. bolniški P°* ljl. Ven grem redkokdaj, teraso morda, če sije «o°c ' © Jelica, tako prijazno s me sprejeli, tako lepo in kritosrčno pripovedovali na neki način srečni **egy mi zdeli v svoji samoti moti, ki bi se neko.-oti *0 uničujoča, vam pa *i zato jo znate tako nljf0[lV premagovati, z nasmeil # bistrim razumom i& l****^ vajočo besedo. Ko sem z zatonom *°. y, odhajala v vrvež, na ^"^j, vas pustila v majhni * 0 sem bila bogatejša z* *" spoznanje. ^ & S pismom fn ^ cvetja, Jelica Bocak, vam lim srečen 8. mareeJ Darinka »OGOVORI O STRAŽI Pa Še o Šmartnem, Gaštcju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi (18. zapis) Prupovedi o Prešernovem ^iHou Viktorju Vestu s r^Petra smo mimogrede J^T^i gradbenega inženirja j^ca Potočnika, ki je skup-j. 2 Vestom zapel vpričo ^^ika njegovo pretreslijivo ^.fsnado Luna sije, kladivo ye • • • Bitlo je to v poletju J*Ja 1848, v letu, ki je obe-svobodo avstrijskim na-^Q>Vn, kmetom pa tlačansko ^Veeo za vse bodoče čase. OBELISK S KAČO IV1 ajbrž je bil Potočnik lu kalk bližnjii sorodnik s Vesitovim po materini Kajti mati Marije in ^'^lorja Vesta je bila rojena kot°čnikova. Tako vsaj pre-z nagrobnika na j^a/rtinskem pokopališču: p^lčiška pl. Veste, rojena l7^°čnik (noj. 14. februarja j86, umrla 9. maja 1871). Na-^°^ni-'k družine je lahko naj-J. Je precej visolk, v Obliki 2fve kaipeiiicc in stoji ob I u, lilk ob zadnjem izhodu t' Pod Pokopal« sca. a vklesan plemiški Nhjrne Vest vi bom grb To je obelisk, ga ovija kača (kača je star ^bol] previdnosti inmodro-Pod grbom je večji na-J^: Familie Vecst. — Na le-J. stoji manjši nagrobnik, ■ 0lnen spomin na Prešer- novega prijatelja Viktorja Vesta in njegovo ženo Avgu-sto, na desni pa je Ik zidu prislonjena še skromnejša nagrobna plošča, ki kaže grob Jožefe pl. Garzarolli, pač ene od hčera iz znane rodbine stražiškega sAtairsflce-ga irzvoznika Ivana pil. Garza-roililiija-Tedeschi, očitno priseljenega Italijana. O • nagroibniiku Vestovih pišem tudi zarto, da ob predvideni opustitvi sedanjega polk upailušča okrog šmarlinstke župne .cerkve ne bi doživel usode nekaterih nagrobnikov na starem kranjskem pokopališču: na novo pokopališče na> P.!ian:i«ii so prenesli nagrobnike le onih pokojnikov, ki so imeli zadosti premo/ne še živeče svojce. Drugi na-grobnik i — pa čeprav so bili spomin na voVIke, pomembne može, so končali v kamnoseških skladiščih ali pa bili razbiti in vzidani ,kot navaden kamen v obzidje. Tako lahko .sedaj-z nekaterih kamnov na severnem vrtanjem pokopališkem zidu preberem fragmente imena Franca Babica (1868—1913), trgovca in enega največjih slovenskih mecenov iz časov narodnoosvobodilnih bojev ob prelomu stoletja. Pretežni dol svojega razmeroma velikega premoženja je Babic zapustil Družbi sv. GiruHa in Metoda za gradnjo slovenskih šol na Tržaškem, Goriškem in na Koroškem. Plemeniti Kranjčan je pozabljen, nima ne groba, ne ulice s svojim imenom. Kot tudi 'izumitelj Puhar ne .. . Pa čeprav jo je že '.\\\A . . . Zdaj, pred dnevii, je kranjsko fotografsko društvo spet opozorilo na to našo indolenco. Spet javno predlagam, da bi v komiisijo, ki določa ulicam imena v Kranju, nujno kooptirali kakega razboritega zgodovinarja aH sloven.is.ta. Potem bj najbrže v Kranju ne pogrešali več Finžgarjove, Laiverjeve, Plečnikove, Duli-narjeve, Savnikove, Pirčeve, Železnikairjeve (ime prvega soci aliista -revolucionar j a, ki je v Kranju organiziral že 1. 18% shod za rokodelske pomočnike in stražiške Sitarje — teh je bilo na zborovanju na dvorišču Stare pošte največ!) pa tudi ulico Josipi-ne Urbnndičev c-Turnograj ske (prve slovenske pisateljice, doma s Turna nad Preddvorom) bi že imeli, če bi imena kranjskih ulic bolj pretehtano izbirali. INŽENIR POTOČNIK veni skoro neverjetno: od tcftiikcrih nepomembnih nakdanjah trgovci-čev je slikarjev čopič ohranil naslednikom vnanjo podobo — od cele vrste duhovno pomembnih Djudj pa avtentičnih podob nimamo: ne Prešernove, , ne Vestove, ne Potočnikove, ne drugih. Še prav posebej sem spraševal po kaki Potočnikovi sli* ki, saj je mož živel še v času, ko je fotografija Že nastopila zmagovito pot po evropskih deželah. Oglasil se mi je Potočnikov sorodnik arhitekt Marijan Mušič in z obžalovanjem povedali, da tudi on ne ve za kako upodobitev .inženirja Franca Potočnika. Takoj moram pojasniti, zakaj sem tako iskal Potočnikovo sliko. To je namreč mož, ki nam je ohranil znano Goklensteinovo posmrtno (po spominu delano) upodobitev pesnika Prešerna. Ta velja še danes za najbolj verjetno in večina poznejših oblikovalcev pesnikove podobe se opira nanjo. No, to podobo, ki jo je Tujerodni slikar Golden-stein naslikal leta 1850, je inženir kupil za 12 goldinarjev. To dejstvo je sMkar lastnoročno (v nemščini, seveda) dokumentiral na hrbtno stran male ciljne podobe: »Dr. France Prešeren, slikan po Goklensteinu v letu 1850 in prodano gospodu Fr. Potočniiku s pogojem, da dovoli kopiranje te tedelovaJcc«. Inženir Potočnik, kot izobražen svetovljan, je vedel kako kulturno zgodovinsko vrednost ima podoba. Ker pa je bil službeno dostikrat premeščen (Ogrska, Galicija, Go- ri.šika), je tudi sponnal, da ne kaže take dragocenosti saliti iz kraja v 'kraj, kajti kdo ve, 'kaj se na potovanjih lafiko pripeti. Zato se je odločil in leta 1883 sli)ko palkilo.n,il profesor« ju Franu Lovcu, tedaj n;ij-bolj znanemu prešornos'ovcu. No in potem — leta 1965 — je sliko iz rok Levčevih dedi« Čev odkupila občinska skupština Kranj. Zdaj hrani podobo Prešernov spominski muzej. KAJ PA SLIKAR LANGUS o glede na Številne sli. karje, ki so živeli in de. k:\\ v Ljubljani v P.e» šernovem času (Mihael Stroj, Amalija Oblak, Hrvat Četi i©-vič idr.), bi seveda si; kar jo Prešernovega portreta najbolj pričakovalj od pesnikovega znanca in bližnjega l > ye a Mateja Langusa. na prej, ker je pesnik prSA ij zložil umetelni sonat Mars'-k'Urj romar gre v Rim Knmnostelic ... {/. v.' :ti-hom MATEVŽU LAN', U) Črtomir Zoreč m Srečanja z ljudmi Namesto šopka ob prazniku ^časih se poznamo ie zelo j &°, nasmihamo se drug ru-gernu na cesti, v trgovini, ^°kimamo si v kinu, pomalo si čaka je v vrsti na S>niSt raz",nel' tluu druge, jim ^nafiati zavzeto. Skratka, l^rQnjamo v sebi človečnost, ^l bodo tele vrstice name-JHf'*c namesto šopka ob praz-v vsem tistim ženam, ki . s?bi ohranjajo moč in spolnost podpreti v težavah kogarkoli, ne glede na to, kdo je in kaj je. Taka je tudi Urška Križna) jeva iz Preddvora pri Kranju. Mnogi jo poznajo, saj je bila dolga leta v trgovini, »Pri Rantu« so ta trgovski lokal imenovali Kranjčani. Zdaj dela kot poslovodkinja v trgovini v Preddvoru, kjer tudi živi z odraslima sinovoma. Pravzaprav ima sedaj še enega sina, za katerega skrbi kot bi mu bila mati. Morda ne čisto tako, vsekakor pa na način, ki je takemu odnosu zelo podoben. In prav zaradi tega sva se srečali, po** tem ko je bila za pogovor. Lojzeta, tako je fantu,'ki jc postal četrti član njene družine, ime, ji je predstavil dr. Iztok Jan, zdravnik psihiater. Lojze je star 23 let, mame že dolgo več nima in tudi s svojo družino že dolgo ne živi. Alkohol je spoznal že v otroštvu, okoli šestega leta, ko je še živel nekje na Dolenjskem. Alkohol ga je spremljal nato prav ves čas,-tako da ga je že zapustila vsa sreča kot pravimo. Bil je brez službe, zapit, brez stanovanja, hrane in prijateljev. Spal je v čakalnici na železniški postaji, za priložnostno delo je dobil sem in tja hrano in pijačo seveda. Socialna služba ga je poznala kot brezupen primer zapuščenca. Enkrat se je že zdravil zaradi alkoholizma, pa je predčasno prekinil. Drugič je poskusil v decembru lani in od takrat se ambulantno zdravi proti alkoholni razvadi pri dr. Janu. Vključili so ga tudi v skupino opazovalcev, kot pravijo pripravnikom za sprejem v klub zdravljenih alko. holikov. Težava je bila le v tem, ker ni imel svojcev, kar je. eden od pogojev za uspešno zdravljenje in pa za kasnejšo rehabilitacijo. »Menda smo se zmenili kar med vrati,* se spominja Urška Kriinarfeva, "dr. Jan je omenit, da Lojze nima svojcev in da išče nekoga, ki bi se zanj zavzel. T udi moj sin je zdravljeni alkoholik, zato vem, kako pomembno je, da mu pri zdravljenju in rehabilitaciji nekdo pomaga, tak, ki ga ima rad in ki ga razume. Morda sem takrat tttdi pomislila na to, da bi ■ moj sin, ki ima enake težave, do- bil družbo. Že dolgo časa je v bolniški, brezdelje — čeprav prisilno — pa za človeka, posebno mladega, ni dobro. Pa sem rekla, naj pride k nam. Nihče, drug ga ni hotel. Ni mi lat, lant ie od decembra, odkar je pri nas, ne pije. Zdravi se in sploh je zelo v redu.* Potem pripoveduje, kako je Lojze hvaležen fant, skromen in priden, le tri mesece išče službo, pa gre težko, saj se nekdanjega, alkoholika povsod branijo. Za fanta tudi ni vseeno, ker je brez služ.be, saj se zavedo, da so ga v družino Križnarjevih sprejeli, ne da bi za to zahtevali kakršnokoli povračilo. Skleda za tri odrasle fante pa mora biti kar velika. No, v kratkem bo bolje, saj ima Lojze službo že obljubljeno. »Veste,« pravi Križ.nr.rjeva, »ljudje so nas kar gledali, ko smo vzeli takega reveža v hišo. Morali bi ga videti, kakšen je bil. Ne najesti, ne ogreti se ni mogel prve dni. Ko pa smo mu dati rabljeno moško obleko, je od veselja kar jokal, saj je v. življenju še ni imel.* Prostodušno, kot da je to nekaj povsem običajnega, pripoveduje Urška Kriinarfeva, kako so sprejeli tujca v hišo. Fanta, ki ga niso poz>iali, ki pa je potreboval pozornosti, pomoči in malo človeške topline, da bo zmogel po poti, s katere je zdrknil. Zdupaja mu in radi ga imajo. Ko b* dovolj trden, bo pač odšel in se bo moral sam znajti v življenju. Tako kot se je Milan. »Tudi Milana smo imeli,« smeje Križnarjcva. »Pol leta je bil pri nas. Sin Drago ga je poznal že prej. V šol; ;t naredil neumnost, izključiti so ga, tudi od doma' so ga napodili, pa se je pridruži klapi, ki se je preživljala na> pošteno. Ponoči ga je sin !ad> nega spuščal v hišo, zjutraj je bil hladilnik vedno prazen, pa sem končno odkrila »o5 nega gosta in se pogovorila z njim. Ostal je pri nas, ru* vadili smo ga reda. Pol leta je bil pri nas, zdaj ima s>u& bo v Skofji Loki. Sploh j* ves drugačen in ne bojim srn, da bi jo še kdaj zvozil.* Ko odhajam, si stisneva rt* ki in na misel mi pride, da je treba imeti samo toplo dlan, pa potegneš človeka n blata. Vem, Urška Kriinarje* va, ki jo je življenje trdo preizkusilo, bo ohranila svo> jo toplo dlan. Tudi potem, ko se bo postavil na no;?e ta izgubljenec Lojze. Kajti večkrat so odveč beseda, brez haska denar, vredna je le t. mnogi motorizirani obl.s)ne valci po deseti uri dopola* niso mogli priti v Plan**^ pod Golico. Teh je bilo F cej in so morali puščati . tomobile pred zdravstveni domom in se odpeljati z tobusom do postaje žičnice- mesec mur V DELAVSKEM D OIV! U V KRANJU od 2. do 13. marca POHIŠTVO GOSPODINJSKI STROJI OKNA VRATA mesec in ur odprto vsak dan od 9. do 18. ure UGODEN NAKUP S POPUSTOM POHIŠTVO OKNA VRATA PRI NAKUPU Z GOTOVINO GOSPODINJSKI STROJI PRI NAKUPU Z GOTOVINO 3fc 5 Prvonagrajena maska: kitajski kirurgi. — Foto: B. BlenkuJ m ur so pripravili oro zasnovano očiščeni tu!^0 lle'a 1971 in jo ^ Sta Pp110^^- Pobudnik Hm, bilj turistično dru- ^reddvorski spopad s smetmi ^ii^t •^ra,Jevna skupnost. azmerno dobro sta sorazmerno dobro b ;u.Vafl?io 1 8oi ČiJa iol'^a mladina >a. ^r11^ mladinskega do-^ ?U in odpadki so za »Se • dva izgiiinilli, potem ,j Ponovila stara pe- ia* Je IPrecclJ obca-Hij^ članov tuinisitičnega i ^ ^Poznalo, da jc skrb eeMo?° akal,ie ^a1"3 in ^atna dolžnost. To na- čelo je še posebno prišlo do velijave lani, ko je turistično društvo praznovalo 40-let-nico delovanja ikn ko so se občani Preddvora in okolice na ^borih, ki so jiih sklicevale d ružb enopol i ti č ne organ izaoi-rje, krajevne skupnosti in turistično društvo odločili, naj ima obletnica predvsem delovni značaj}, saj je komunalna urejenost in čistoča okolij a nadvse pomembna za vsak, posebno pa še za turistični kraj kot je Preddvor. Enaiki problemi so »izbili« tudi na zadnjih sestankih po vaseh preddvonsike krajevne tekmovanje učencev o železarstvu 9. marca, bo v *h jai g*edališča na Jesen i-*v 0 n° tekmovanje učei» 'bfine » ih šo1 radovljiške \, T°J^iezarni in železar-je že kije p^kmov L^^kT" Vrst'> organizira ka-Stn sektor jeseniške že-■^fsh'2 ?amenom, da bi že- *-lSV0 '"železarske pokli-"ajbolj približali mla- dim. Na tekmovanju bo v kulturnem programu sodelovala tudi gorjanska godba na pihala v gorenjskih narodnih nošah. Poleg običajnih nagrad bodo podelili tudi nagrade za najboljše pismene, likovne in tehnične izdelke, za katere so že predhodno razpisali natečaj. D. S. 2a večjo varnost H BaJr.davriem občnem zbo-r^Pr^pV v Mošnjah so «i„ ^ijali tudi o shran jeva-*>rjlj net'Jivih tekočin. Opo-zaradi nepra- vneti ji-nevarnost poža- rov in nesreč velika. Zato so sklenili, da bodo za vse va-ščane pripravili predavanje, na katerem jih bodo seznanili s pravilnim shranjevanjem in z ravnanjem z vnetljivimi tekočinami. CZ. skupnosti, ki sta jlih organizirala turistično društvo in krajevna skupnost. Občani so grajali pomanjkljiv odvoz smeti, javna smetišča, locirana na neprimernih krajih, neurejene odtoke, postavljanje betonskih ograj in neurejenih živih mej, polomljene klopce na razglednih turističnih in izletniških točkah, pomanjkljivo službo, ki naj bi turista pripeljala do znanih zgodovinskih in kulturnih spomenikov v Preddvoru in okolici. Te pomanjkljivosti so najbolj prisotne v Preddvoru. Na zahtevo občanov je bila pred letošnjim zborom občanov, ki bo jutri, sklicana seja krajevne skupnosti, na katero so povabili tinti predstavnike drugih organizacij. Dogovorili so se, da je treba osrednje smetišče pri pokopališču v bližini novega naselja Francarija prestaviti in starega zasuti, da je treba za Preddvor organizirati odvoz smeti in za to kupiti smetnjake ali vreče, večje ustanove (šola, mladinski dom, hotel) pa kmelnjake- kontejnerje,. ki pa jih ne bi postavljali na preveč visina mesta (smetnjak hotela Bor stoji na primer pri kuhinji), temveč na mesta, kamor turisti ne zahajajo in kjer smeti ne kvarijo okolja. Ce bo za odvoz srnieti skrbela krajevna skupnost, bo treba pobirati primemo smetarino. če ta predlog ne bo sprejet, bodo v Preddvoru propusi iti odvoz smeti Komunalnemu servisu iz Kranja. Na orne- ('•'en© ^l\/ILaA 11VIW\ ser si vi njenem sestanku so se tudi dogovorilri, da je treba pri postavljanju ograj okrog hiš narediti red! Turistično društvo iin kraljevna skupnost sta se odločala, da bosta obvestila prebivaHce, da je treba za vsako postavljanje botonsikih ograj dobiti dovoljenje pristojnega organa kakor tudi za gojenje žiiiviih meja. Le-te morajo bi'ti oskrbovane po predpisih. Enaiko velja za zelenice, ki so v Preddvoru izredno dobrodošle, vendar jih bo treba gojiti po navodilih krajevne skupnosti jn turističnega društva. Le tako bo Preddvor z okolico sčasoma solidno urejen. Za urejenost javnih zelenic skrbe sedaj honorarni delavci, vendar bo treba razmisliti, če ne bi za ta opravila dobiJi redno zaposlenega delavca. J. Košnjek, GOSTILNA ZARJA Trboje sprejme tri natakarje za strežbo ob Zbilj-skem jezeru, in sicer v sobotah in nedeljah popoklue. Sprejmemo tudi DODRE ANSAMBLE za igranje ob Zbiljskem jezeru. Vsi interesenti naj se javijo v gostilni Zarja Trboje, vsak dan razen četrtka. Obenem čestitamo za njihov praznik. Priporočamo se za obisk. Nudimo vam dobra domača vina, sveže postrvi, drugo domačo hrano in kosila. Vlečnica na Goški ravni Na planini Goška ravan pod Jelovico je precej snega. Cesta Lipnica — Goška ravan je plužena. Na planini je nekaj lepih terenov za smučanje, vsako nedeljo, pa obratuje tudi vlečnica. Prejšnjo nedeljo je bilo na planini največ mladih smučarjev iz Radovljice. Nekaj smučarjev pa je bilo tudi iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije. C.R. UTJ- USKAINVES IS KOFJA LOKA LOKAINVEST ŠKOFJA LOKA Mestni trg 38 razglaša prosto delovno mesto in vabi k sodelovanju administratorko za delo v tajništvu podjetja. Pogoj: 2-lctna administrativna šola, zaželena praksa. Nastop službe 15. aprila. Pismene ponudbe je treba poslati v 10 dneh po objavi na naslov podjetja. »Človek proti naravi« V Loškem gledališču na Spodnjem trgu bo danes, v sredo, 7. marca, ob 17. uri predavanje znanega slovenskega ekologa in avtorja knjige »Človek proti naravi« prof. dr. Franceta Avčina. Predavanje je. posvečeno varstvu okolja ter zaščiti in urejanju Slovenije kot enega najlepših, vendar že precej ogrože- nih koščkov Evrope. Obenem namerava prireditelj, krajev^ na skupnost škofja Loka, učencem domačih osnovnih šol ter dijakom gimnazije, ki so sodelovali v lani razpisa« nem natečaju za najboljšo nalogo o čistoči mesta, podeliti 53 nagrad. Prispele spise je ocenjevala posebna komi« sija strokovnjakov. 5HB JUGOBAINIKA ŠIRI SVOJO DEJAVNOST Ustanovitelji Jugobanke, sedež Ljubljana, so na svojem prvem rednem zboru, 23. februarja 1973, sprejeli pomembne akte, ki pomenijo prelomnico v njenem upravljanju. S sprejemom teh normativnih dokumentov je odprta pot za izvajanje ustavnih dopolnil ter s tem zagotovljen neposreden vpliv gospodarstva na delo v banki. Med ostalim jc bil sprejet tudi Odlok a pogojih za odobravanje stanovanjskih, komunalnih in potrošniških posojil iz namensko zbranih sredstev občanov in delovnih organizacij. Hranilne vloge postajajo tudi v Jugobanki vedno bolj pomembna kategorija sredstev za kreditiranje tako občanov kakor gospodarstva. To je pomembno zlasti v današnjem času, ko zaradi stabilizacijskih ukrepov ne moremo računati na znatnejše povečanje depozitov gospodarstva, temveč le na povečanje depozitov prebivalstva. Zato si tudi naša banka prizadeva pritegniti k varčevanju čim več prebivalstva k širjenju naše poslovne mreže, ki je v Sloveniji trenutno še skromna, nam je kljub temu že prinesla določene uspehe pri zbiranju hranilnih vlog. Seveda pa se zavedamo, da moramo zbrana sredstva vrniti v obliki posojil tako občanom kot gospodarstvu predvsem na področju, na katerem smo zbrali sredstva. Zato bo Jugobanka, sedež Ljubljana, v mesecu marcu začela z odobravanjem potrošniških posojil — v skladu z »Uredbo o splošnih pogojih na potrošniška posojila« ter v skladu s sporazumom med poslovnimi bankami Slovenije. Te kredite bo odobravala izključno svojim varčevalcem, ki varčujejo v naši banki vsaj že tri mesece. POSEBNA OSNO ŠOLA Kranj razpisuje pros*0 no mesto računovodje In administra Pogoji: ekonomska nja šola, praksa, dela 1. aprila ali 1973. KMETIJSKO ŽIV KOMBINAT KRANJ Obrat komercialni prodaja v svojem skladišč0 Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel): krmila za kok (briketi) krmila za krai molznice koruzo pšenico Cene konkurenčne! 5e priporočamo v kmetovalcem. Poklicna Kranj prodaja ns javni licita x barako tip Jelovica, ki stoji v Savskem Licitacija bo za In privatni sektor ca 1973 ob 9. uri šole, Cankarjeva ! Izklicna cena je 10 Prednost pri nakupu stanovalec. GLAS * 13. STRAN iv ŠTEDIL-mizni. tri *Q$w Prodam globok cjj*1 VOZIČEK. Infor- je SCl^on 24038 ^*-JeMo, . tOt" 'S t, Mia'k, Gregorčiče- Nan, v,liica 1057 n s** SEM0. Tavčarjeva Nast" Celica 1038 1. irjaiAfigp °VC0 in'ROČNE esjL Širina 2 metra, na ___<* ' *rh. Mace 5, Pred- W 1059 ____SdJ^11 PLETILNI STROJ. "ciu V avtomatski. Infor-»JLH 061-51177 v večcr-<£? 1060 PV^i Prodam 20 m 2LE-lAf r* hotelski TERMO-NfeJ* OLjNI FILTER za 0 kurjavo. Omahen, SKi W0va 9, Kokrica 1061 3000 kg SENA in uganja vas 3, p. Tr- i'g°dnn 1062 *CEVat ^Prodaj 50-vatni j^ris Sk»t^/^EC gitacord za Stn'cT°o ~~ kitaro. Meglic, . ^SJ6' Tržič 1063 KRAVO s četrtim I* ^ m kupim OBRACAL-H p traktor pasquali. Zu-, irt .rancka, Zaloše p. Pod-J# \ 1064 f, nova garažna VRA-Wka 245 • široka 255 cm. Ma 50> Kranj 1065 JCam 2 PRAŠIČA do 70 pangcršica 7, Golnik težka in 2 mladi "IS ("»Hj5avko, Smledniška 30, Vi rče 1067 4 betonske STE-1 5h,j *°a>lec. Srednja vas .Cfur 1068 fc^8* KUHALNIK na 3 peli j Voglje 80, Šenčur, |lCVana 1069 ah™*1« 1> - PRAŠIČA za zakol. ^21, Cerklje 1070 2 PRAŠIČA za za-*W- Bi,nie 12, Zabnica ,v^aim 2 PSIČKA, nemška i2?a,- podbe.ršič, Ul. 31. di-fn) 19. Kranj (pri kopali- Kl 1072 PCirS1 3 rnesece stare feL*E- Marko Bušalov. /g- KS Prodam KRZNEN Tlftvi" 0ddati ponudbe P«*1 1074 tiska CP Gorenj. V Kranj, Ulica Mo- ^dn *deJa 1 - Naslov »U. i.tVa ,n «Prave U" \l j Khinj, Moše Pijade- » Iti*'' Tek. rač. pri SDK l«8?lu 51500 601-10152 - H? giavnI urednlk' Uh^Vorni urednik in *lJ?.Va 21-190, uredništvo ji 21-860, naročniški -194. Vrt." ctna 60 din, polletna No