Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inezemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XYI - N. 11 (326)
Udine, 15. junija 1965
Izhaja vsakih 15 dni
In prav zato možje, ki ne morejo izboljšati svojih malih posestev, ki niso drugega kot male krpice zemlje, in svojih pašnikov, od katerih morajo plačevati državi in deželi visoke davke, in ker ne dobijo nobene zaposlitve na domačih tleh ali bližnji okolici, emigrirajo sezonsko ali pa za stalno in puščajo doma same žene in otroke.
Pa spregovorimo danes o teh ženah, žene iz hribovskih vasi, te žene, ki imajo težko življenje, ki ostarijo po težkim tovorom sena
(Nadaljevanje na 2. strani)
panorama
“Odpor,, mora nadaljevati
Od 25. aprila dalje so se vršile in se še vršijo po velikih in malih središčih Italije proslave dvajsetletnice osvoboditve.
Prav je, da se je to godilo in se še dogaja, in prav je, da so uradni govorniki, skoraj vsi stari protifašisti, dodajali in še dodajajo ganljivim spomiskim govorom o padlih v osvobodilni vojni osvetlitev tistih idealov svobode, pravičnosti in neodvisnosti, ki so tvorili predpogoj odporništva v obliki oborožene borbe zoper nacifašistično tiranstvo.
Vendar ne smemo pozabiti, da vsi cilji, ki so podžigali odpor, niso bili doseženi in da se nekateri izmed doseženih ciljev še niso utrdili.
Kdor ima bele ali vsaj sivkaste lase, se o tem prav lahko prepriča, če pomisli, da so tudi fašisti uradno poveličevali Mazzinija in Garibaldija, toda tako, da so potvarjali njuno sporočilo o napredni misli in ljudski dejavnosti z injekcijami nacionalističnega konservatizma. Tako sta mogla vlada in vodilni razred brez konca vzdrževati krivična neravnotežja in nemoralno diskriminacijo, poleg tega pa se jima je tudi posrečilo ustanoviti imperij, ki je bil izzivanje za duha časa, in širila sta mistiko nasilja v nasprotju z evangelijem Cerkve, ki se je tudi poveličevala kot izraz rimstva.
No, danes grozi podobna nevarnost: da skrivajo zvitorepci, lopovi, konservativci za uradnim poklonom odporništvu voljo, da obrzdajo prenovitveni zagon in uspavajo zavest protifašistov. Jasno je, da se tako italijanska politika ne more navdihovati ob idealih miru, prave svobode, resnične pravičnosti.
Predsednik republike Saragat je v svojem govoru italijanskim odpornikom, zbranim v Milanu 9. maja, da bi uradno proslavili dvajsetletnico osvoboditve, priznal, da je italijansko ljudstvo, na povratku k izročilom « risor-
(Nadaljevanje na 2. strani)
II Haknju 126
Rudnik rjavega premoga v Bosni je bil že drugikrat prizorišče katastrofe brez primere, katastrofe, ki je ganila ves svet. Izgubilo je življenje kar 126 delavcev, od teh je bilo več sinov rudarjev, ki so umrli na delu leta 1934 pri enaki nesreči v istem rudniku.
Uredništvo « Matajurja » se s potrtim srcem pridružuje globoki žalosti, ki je zadela narode SFR Jugoslavije in izreka družinam žrtev čut bratske solidarnosti.
VEDNO BOLJ TEŽKE RAZMERE ZA NAŠE ŽENE
Naše hribovske vasi še vedno čakajo na ekonomski preporod
Zene so vsak dan bolj prepričane, da bi se njihovi življenjski pogoji, kakor tudi pogoji mož , ki so večina primorani na emigracijo, mogli znatno zboljšati, če bi občine, vlada in še bolj dežela energično nastopile za dosego pravic, ki jim pritičejo
ZAJEZITI UODOVJE I! FURLAASKI SLOVENIJI
Tudi v Reziji in Kanalski dolini bi bilo potrebno nekaj ukrenili - \i še vse zamujeno - Intervencija države, dežele in drugih ustanov bi bila potrebna bolj kot kjerkoli drugje - Zadnja velika škoda je bila pred dvema letoma in od takrat se ni napravilo skoraj ničesar, da bi se preprečile nadaljnje škode
Prebivalstvo Furlanske Slovenije, doline Rezije in Kanalske doline ni še Pozabilo strašnih razdejanj, ki jih je Povzročila besnost-voda v začetku novembra leta 1963. Bili so to trenutki groze in velikega strahu in to ne prvikrat, kajti v teh krajih se dogajajo hesreče, ki jih povzročajo vremenske neprilike, na žalost zelo pogostoma.
Zadnja velika povodenj je bila pri nas, kot smo preje omenili, leta 1963, Predzadnja pa leta 1958. Takrat so vihrave vode v svojem divjem teku Zamašile vse kanale, vdrle v hiše, poplavile polja in odnesle mostove, drevje živino in drugo.
Vemo, da proti kataklismam in goram, ki se krušijo, more človek in njegova znanost storiti malo ali pa sploh nič. Vendar pa bi bilo prav in dolž-nostno, da se skuša vsaj preprečiti ali Zmanjšati posledice povodenj. Ne smonto pozabiti, da prestopajoče vode, tiste, ki niso nadzirane ali premalo Zajezene, tudi če ne sejejo med Ijud-hti in živalmi smrti, uničujejo za vedno tako težko obdelana polja, hiše, hiostove in vse, kar srečajo v svojem neukrotljivem teku.
Danes se ne dotikamo prvikrat tega vprašanja; na ta argument smo se pa Povrnili zato, ker je manjkalo malo, tla ni spet prišlo zaradi neprestanega deževja, ki je prizadejalo polju izredno veliko škodo, do prestopanja bre-8°v. Tokrat na srečo ni bilo velikih Poplav in tudi nesreč ne.
Kaj bi se pa moralo ukreniti, da bi ?*r preprečile te nesreče? Predvsem bi Pilo potrebno zajeziti vodovje in kjer 'e možno napraviti tudi kanale, iz kadrih bi se potem lahko dobilo vire j:a blagodejno namakanje nižje le-^čih furlanskih polj.
Vsi bi morali seveda vedeti, da je nolžnost zapraviti denar davkoplačevalcev za dela javne koristnosti. Dr-2ava, dežela in razne ustanove bi morale torej poskrbeti, da se dodelijo
primerna sredstva in visoko kvalificirani tehniki, da se vse to uredi in istočasno zabraniti, da bi se dogajale špekulacije in favorizmi.
Treba se bo torej zganiti, in to čim prej in brez predsodkov in odlašanja. Treba bo nekaj ukreniti predno pride do drugih nezgod. Naj se začne torej z jezovi in urejevanjem vodnih tokov in kot smo povedali ravnokar, bo to neprecenljiva korist. Skratka, gre za izvedbo tistih del, ki so potrebna, da se bo ljudstvo pomirilo in da se nekako tudi zagotovi ekonomsko blagostanje.
Glede gora bi rekli, da bi jih bilo potrebno dobro pogozditi, če hočemo zaustaviti odvečno vodo, ki nastaja
Na vabilo vlade SR Slovenije je bil pretekli teden na tridnevnem obisku v Sloveniji deželni odbornik za šolstvo prof. Vicario. Obiskal je šolske in kulturne ustanove in imel vrsto razgovorov s slovenskimi predstavniki na področju pouka, zlasti pa s podpredsednikom slovenske vlade Benom Zupančičem, s kulturniki in znanstveniki, s katerimi je proučeval o konkretnih možnostih, da bi se izvedel načrt izmenjav med obema sosednima deželama. Med svojim obiskom si je prof. Vicario ogledal filozofsko fakulteto ljubljanske univerze, ki vzdržuje številne stike s podobnimi italijanskimi ustanovami na univerzah v Padovi, Perugi, Paviji in Firenzah. yi-cario si je tudi ogledal inštitut za je-dersko fiziko « Jožef Štefan », ljubljansko Opero, osnovno šolo « Jožeta Potrča », muzej Ljudske revolucije in
zaradi taljenja snega in ki povzroča plazove.
Naj poudarimo še enkrat, da je denar, ki se ga potroši, da se rešijo življenja in imetja, ki so bila spravljena skupaj s tolikimi žulji in predstavljajo včasih trud in žrtvovanje celih rodov, zapravljen dobro. In « Matajur », ki je zvest tolmač zahtev našega ljudstva, ki živi v drgetajoči bojazni, še enkrat povzdiguje svoj glas, da bi se končno poskrbelo za tista nujna dela v Furlanski Sloveniji, ki bi mogla preprečiti ponavljanje teh nadlog in da bi bil omogočen boljši obstoj tem našim ljudem, ki so še vedno ponižani, ker jim nočejo priznati pravic, ki jim pritičejo.
številne umetniške galerije.
Dne 10. junija pa je predsednik deželne vlade Alfredo Berzanti obiskal Celovec in imel tako prvi neposredni stik s Koroško. Na sprejemu, ki ga je priredil italijanski generalni konzul Ridomi, se je predsednik deželne vlade sestal s koroškim deželnim glavarjem dr. Hansom Simo.
Na sestanku so razpravljali o raznih vprašanjih, ki zadevajo sodelovanje obeh sosednih dežel, med temi tudi o komunikacijah med deželo Furlanijo-Julijsko Benečijo in še posebej o turističnih poteh. O tem je že govoril svoj čas v Vidmu predsednik koroškega sveta Rudolf Tillian, ko je omenil, da bi bilo potrebno pospešiti promet med obema deželama na meji v Rokovem pri Trbižu in da bi uredili cesto na prelazu Pramollo pri Pontablju v Kanalski dolini.
STIKI MED TREMI OBMEJNIMI DEŽELAMI
FurianllaSlovenila in Koroška
Na stotine in stotine mož iz gorskih vasi Furlanske Slovenije in Rezije že od nekdaj povezuje culico in odhaja v svet. Ti možje so primorani zapustiti družino in rojstni kraj in oditi za zaslužkom v daljne dežele, kjer jih čaka mrzlo okolje, ki je dostikrat sovražno — posebno v Zapadni Nemčiji in Švici — najbolj trda in nevarna dela, posebno tista v globokih rudnikih.
Hribovska zemlja je skopa, a skopa bolj kot katerakoli druga je zemlja Beneške ali Furlanske Slovenije in Rezije; zapuščena, pozabljena zemlja, obsojena na najbolj reven obstoj. Res je, da vlade, ki so si sledi’e. niso ničesar storile za njeno ekonomsko in socialno obnovo, kakor ni storila ničesar od svoje ustanove sem niti deželna vlada.
čeprav je naravno privlačna in očarljiva. Prav te naravne lepote, bi mogle, kot smo že to večkrat povedali, oziroma bi morale vz-
podbuditi ustanove in posameznike, da bi se poskrbelo za turistični in gostinski razvoj, ki bi lahko tudi mnogo pripomogel do ekonomskega dviga. Vse to bi seveda zahtevalo primerno pomoč.
še nadaljnje zanemarjenje naših dolin bi pomenilo več kot hudo človeško in socialno krivičnost in žalitev delovnega in lojalnega slovenskega prebivalstva, ki v teh vidno revnih dolinah in hribih dela, se trudi in se žrtvuje včasih do skrajnosti človeških moči za obstanek, vedno zaupajoč v boljše dni in v manj črno usodo.
Naše žene se najbolj žrtvujejo. A kaj pomaga ves njihov trud, ves njihov pogum in njihova vztrajnost, če pa nima nihče zanje srca?
Le nostre donne sono le più sacrificate. Ma che vale la loro fatica, il loro coraggio e la loro costanza se nessuno ha cuore per esse?
■■■iiiaaiiiiiiiaiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iii>ii>iiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii***ii'aiiaaiaiailiaiaiaiialllllllllllliaillllltaiiailllllliaillliailliallllllllllllllliailliaillllllliai>aillllllllli>llllll,llllllll,aiailllllllllia>l
PROBLEM, KI GA JE TREBA ENKRAT ZA VSELEJ REŠITI
To je ena izmed tolikih revnih hiš v Črnem vrhu v občini Podbo-nesec. Poleg primitivnih kamenitih stopnic pere žena perilo Una delle tante modeste case di Montefosca in Comune di Pulfero. Accanto alla rudimentale scala una donna sta lavando i panni
V resnici se je vedno hotelo ignorirati, in se še ignorira, da se nahajajo vse naše doline in sodoline v zelo slabih okoliščinah, torej v zaskrbljajočem stanju, da ne rečemo v neznosnem; kakšna od teh dolin je zaradi pomanjkanja primerne cestne mreže popolnoma zapuščena in osamljena,
panorama
“Odpor,, mora nadaljevati
(Nadaljevanje s prve strani)
gimenta », pretrgalo vsak nadaljnji odnos do fašizma in njegove politike.
Dobra vera načelnika republike je izven diskusije, a zato si vendar ni treba delati iluzij: žal je še zmeraj precej ljudi, izven zvitorepcev, lopovov in konservativcev — ti so v resnici rodili in redili fašizem, ki nadaljujejo kljub hudi lekciji protifa-šizma, svoje nevarno in zločinsko delo, da bi preprečili prodiranje zdravih in demokratičnih sil v državi ter sil celokupnega delavstva v prilog družbenih in človeških smotrov, slonečih na obnovi vseh starih gospodarskih in družbenih struktur; in bilo je ter je še zmeraj mnogo strpnosti med vodilnimi organi republike (da ne govorimo o Tambronijevi vladi, ki je skušala kar zbuditi fašizem v novo življenje v senci križastega ščita, kar je plačalo italijansko ljudstvo s krvjo in mrtvimi) do teh ljudi, ki jim ramena pritiska najbrž težko breme odgovornosti.
Gotovo: to so novi razlivi fašizma, to je novi fašizem, to je veliki kapital, ki se ne odpove svojim dobičkom in hoče, da bi ljudstvo ostalo v verigah.
Obstaja kot orožje z mnogimi ostrinami. In pripadniki te skupine delujejo spretno zakrinkani v nejasnih in podtalnih oblikah, skušajoč ustvariti neko miselnost, ki se lahko smatra za nič manj nevarno kakor poklicni te-pizem.
Vsi ti so seveda neposredni sovražniki demokracije, napredka in delavskega razreda.
Vredno je še omeniti, da je preveč ljudi brez pomislekov, ki računajo na mednarodne razdore, ki čuvajo svoja privilegirana, mastno plačana mesta. Končno so pri nas ljudje, ki špekulirajo na namišljeno nevarnost, ki naj tiči v sami vzhodni meji, in škodujejo s tem jezikovni manjšini; in še so v naši deželi taki, ki zamenjujejo, kakor včerajšnji fašisti, državo z narodom in bi najrajši kar preklicali šesti člen ustave, ki pravi: « Republika ščiti s posebnimi določbami jezikovne manjšine ».
Laže je govoriti o miru kakor truditi se za zmago idealov, ki so navduševali odporništvo in ga povedli do zmage; in še laže je najti v naši deželi ljudi, ki oznanjajo nezaupanje in sovraštvo do jezikovnih manjšin, hoteč prihraniti za poštene, delavne in zveste množice slovenskega jezika položaj podrejenosti in manjvrednosti.
Če se ne posreči imeti oči prav dobro odprte, bi človek skoraj lahko stavil, da bodo jutri javne pobude, ki bi rade izboljšale življenjsko raven v Nadi-ški dolini in njenih sodolinah, v Terski, Krnahtski, Rezijanski in Kanalski dolini, trčile na organiziran odpor starih in novih «gospodarjev parnika», ki se ne bodo, da zadostijo svoji sebičnosti, prav nič pomišljali, posluževati se znova patriotizma, da zakrinkajo protidemokratične nakane, ki jih navdihujejo in da bodo še nadalje ogrožali z razbija-ško in strupeno propagando odnose dobrega sosedstva s slovenskim ljudstvom, ki so se z velikim naporom ustvarili.
Prav zato se mora « odpor » nadaljevati.
Za našemi ljudmi po svjete
dje itd. in najdejo zaslužak v vsakem picu.
Naša majhana dažčlica ne more preredit’ vsih njé ljudi, tulku manj v telih ljetih, ki dnò za drugim so slabe za pardjelke med tem ko dauki so nimar buj veliki. Zagvišno da še naših ludi bo muorlo iti za zaslužkom po dru-zih daželah, ki mu ga ponujajo, če tud’ njé njimar « vsé zlatil, kar se sveti ».
Skor’ vsaka družina naše Slovenske Benečije ima kakega domačega po svjete. Na tavžinte beneških Slovenji je muorlo s trebuhom za kruhom v unanje da-žele. Adni so proč od duoma že puno ljet, tidruz’ so ga muorli zapustit’ šelč po zadnji vojski.
Adni an ti druz’ so povezani s svojmi hišnimi s sarcam in mislimi. Njé vene vesejà, ku tadorna, ku kadar poštin parnesè kaj-šno pismo od domačega človje-ka, ki je po svjet; še venč vesejé je kadr se povarne damù. Tisti dan je dan vesejà za vso vas, nar-buj pa za tato in mamo, ki po tulku ljetih morejo spet’ objeti svojega sina al svojo hčer.
S tistimi po svjete se zgodi ravno takuò: kadar jim pride kajšno pismo od duoma, pustijo vsake djelo in vsako družbo an se varžejo na pismo, za zvjedet’ kakuò gre tamdomà. Kadar za-čujejo slovensko špraho, se jim obličje razvedri, če začujejo slo-vjensko pjetje, se jim razveseli sarcé. Pravijo, de « vsak’ rad leti v svoje gnjezdo ». Rjes, vsak človek, če njé neuman, ima rad’ svojo domačijo, vsak rad’ čuje govorit’ al pjeti v svojim jeziku, v jeziku svoje matere.
Tudi lansko ljeto je muorlo puno naših ljudi po svjete. Pravijo de samuò v mjesc februarju jih je šlo iz tipajskega kamuna 223 in de venčpart možč tega kamuna je po svjete. Iz majhanega dreškega kamuna jeh je po svjete 381. Kulku pa jih je iz tidru-zji je prù malo može doma, puno jih je šlo v Luksemburg, pri francuosko-belgijanskim konfinu.
Še veliko vic Režij anou gre vsako ljeto po svjete samuò v po-ljetju in za zimo se povarne damù. Oni si znajo pomagat’: vežejo lonce, brusijo škarje, popravljajo labrene, prodajajo sa-
iiimmiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiimiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiimiiiimi
Po aslaiinem no oh iugosiouanshi
dani vsi sezonski delavci ob vstopu v Švico, kajti lanski zdravniški pregled je bil veljaven samo do 31. decembra 1964, pregled pa, ki se je izvršil 1. januarja 1965 bo veljaven do 31. decembra t.l. Sezonskim delavcem, ki so bili pregledani na meji po 1. januarju 1965 in ki so šli iz Švice in se vrnili še istega leta, ni potreben ponoven pregled.
Švicarske oblasti so morale vzeti te stroge ukrepe, ker je bilo ugotovljeno, da število tuberkuloznih med tujimi delavci stalno narašča. Statistike so namreč pokazale, da je obolelo za t. b.c. znatno število delavcev kmalu po vstopu v to državo.
DA
ROMA
A
MONTREAL
Važno za sezonsko delavce v Švici
Zvezne švicarske oblasti so odredile, da morajo letos biti zdravniško pregle-
 .■IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIII.1.III1III1II.I...Illlll Ili IIIMII ■IIIIIIIIH I ■ 11 II IM II i imi il
PO» POKROVITELJSTVOM OZ\
Mednarodni seminar o narodnostnih manjšinah v Ljubljani
con coincidenze immediate per le maggiori città del
V Ljubljani se je pričel mednarodni seminar o pravicah človeka v večnacionalnih skupnostih, ki ga je pripravila OZN v sodelovanju z jugoslovansko vlado. Poleg Jugoslavije sodelujejo na seminarju vladne delegacije Amerike, Argentine, Avstrije, Cejlona, Češkoslovaške, Čila, Gane, Indije, Italije, Izraela, Jamajke, Japonske, Kanade, Madagaskarja, Malija, Norveške, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Venezuele, medtem ko zastopata Grčijo in Turčijo vladna opazovalca, kakor so svoje opazovalce poslale tudi nekatere mednarodne in regionalne organizacije.
Seminar je začel osebni zastopnik generalne sekretarja OZN U
700 km moderne eeate od Trstu prek«» l*ulja IKijeke, Zadra in Splitu «I«» Ilubrovniku
Jugoslavija, predvsem pa kraji in prebivalstvo njenega primorja, so slavili v nedeljo velik dogodek, uspeh velikega dela in velikih investicij. Pri Pantanu blizu Trogira so na jadranski turistični cesti prerezali trak in s tem odprli njen nadaljnji odsek med Šibenikom in Debelim brijegom na meji med Hrvatsko in Crno goro. S tem je na območju SR Slovenije in Hrvatske jadranska magistrala dokončana. Dolga je 700 km, njena širina pa znaša 7,5 m. Odsek med Šibenikom in Debelim brijegom je dolg 291 kilometrov.
Zgrajena cesta je za razvoj turizma ob istrski obali in zdolž Dalmacije velikega pomena. Ta cesta bo gospodarski razvoj krajev ob jugoslovanski jadranski obali in njenega zaledja odločilno pospešila, evropskim turistom pa bo nudila nadaljnjih možnosti spoznavanja teh krajev in preživljanja poletnega dopusta in oddiha.
Jandranska magistrala sodi med najmodernejše evropske ceste, hkrati pa je tudi eden najlepših uspehov na področju sobodne tehnike gradnje cest. Graditelji, ki so jo speljavali po eni najlepših evropskih pokrajin, so morali odpraviti vrsto «edinstvenih» ovir, ki jih je postavila večinoma skalovita in razsekana dalmatinska obala njihovim načrtom nasproti. Toda le-te so sedaj premagane in s prebivalstvom te obale se ob doseženi zmagi nad silami narave lahko veselijo turisti in avtomobilisti sveta.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiii
Inženirji videmske pokrajine na obisku v Novi Gorici
Na občinski skupščini v Novi Gorici se je pretekli teden mudila 12-član-ska delegacija arhitektov in inženirjev inženirske zbornice videmske pokrajine, ki jo je vodil predsednik inž. Mario Giorgetti. Delegacijo je sprejel župan Jožko Štrukelj s predsednikom sveta za komunalne zadeve Milanom Scolarisom, glavnim arhitektom za izgradnjo Nove Gorice inž. Viljemom
voli diretti trisettimanali tariffe ridotte per emigranti
Strmeckijem iz Ljubljane ter ostalimi gradbenimi strokovnjaki in urbanisti iz Nove Gorice.
V živahnem pogovoru so se italijanski inženirji zanimali za zakonodajo s področja urbanizma in gradbene dejavnosti sploh ter še posebej za izvajanje urbanističnega načrta Nove Gorice, ki predvideva v končni fazi 30.000 prebivalcev; sedaj šteje mesto s Solkanom vred že okoli 10.000 oseb. V palači ljudske skupščine so si ogledali tudi plastično maketo, kako bi bila videti Nova Gorica v končni fazi, domači strokovnjaki pa so jim odgovarjali na razna vprašanja ter pojasnjevali načine reševanja urbanističnih zamisli.
Ob tej priliki se je izvedela zanimiva vest, ki zadeva izgradnjo Nove Gorice: na beneški fakulteti za arhitekturo proučujejo akademiki tretjega letnika iz Trsta in Gorice urbanistično problematiko Nove Gorice kot najbližjega mesta in enega redkih primerov, kjer morejo od blizu spremljati izgradnjo mesta po sodobnih zamislih.
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiii
leja mednarodni obmejni prehod ?
Z zadovoljstvom prinašamo dve novici, čeprav še nista trenutno uradno potrjeni.
Prva se nanaša na obmejni prehod v Učji (občina Rezija), ki ga bodo verjetno spremenili v mednarodni obmejni prehod, kakršen je v Štupci v Nadiški dolini, v Beli peči v Kanalski dolini in prelaz Predel pri Rablju.
Druga novica pa se tiče odprave viz na potnih listih, tako iz italijanske kot jugoslovanske strani. Italijanski zunanji minister Amintore Fanfani je odgovoril na interpelacijo socialdemokratskega poslanca Lanfranca Zucca-lija iz Gorice glede teh problemov in dejal, da je Italija v načelu za odpravo teh formalnosti.
/O VOLATE j.
L/znadum
Tanta, kateri je že na predhodni tiskovni konferenci poudaril pomen tega zasedanja, ki je tudi prvi seminar, na katerem bodo obravnavali nacionalna vprašanja in vprašanja nacionalnih manjšin. V imenu jugoslovanske zvezne vlade in republiške vlade Slovenije je zbrane delegate pozdravil podpredsednik vlade SR Slovenije Beno Zupančič, ki je dejal, da nudi praksa Jugoslavije kot dežele z več narodi in več manjšinami dovolj življenjskega gradiva za obravnavanje problemov, ki so na dnevnem redu seminarja. Poudaril je, da dejstvo, da živi v državi skupaj več narodov in manjšin ,niso samo vir posebnih problemov, ampak tudi element družbenega, napredka, kulturnega bogastva in bratstva med ljudmi, element, ki je nad vse pomemben za dobro sosedstvo na mejah dežele.
Za predsednika seminarja je bil izvoljen jugoslovenski predstavnik dr. Anton Vratuša, ki je v svojem poročilu obširno zavzel stališče tudi do vprašanja narodnostnih manjšin in pri tem kot zelo poučne navedel izkušnje na italijansko-ju-goslovanski meji, kjer zlasti maloobmejni promet uspešno prispeva k razvijanju dobrega sosedstva med dvema narodoma.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ilmii1i„„„l,illllllllllllliillillllllliiillllllllllllllllllllllll,imill|1||llll|||11|||mi|(lllll
Naše hribovske vasi še vedno
čakajo na ekonomski preporod
vih, ki so v emigraciji kot bi se razgovarjale mestne ženske o svojih, ki delajo v tovarnah ali pisarnah; in malo je takih, ki hočejo iti z možem od doma, dokler so mlade. Največ jih ostane doma, da čuvajo hišo in zemljo, katere se ne more zapustiti, ker je bila podedovana od staršev in da jo bodo mogli spet najti možje, ko se bodo nekega dne vrnili.
A te vrle žene govore tudi o drugem, na primer o demokraciji, o socialni pravičnosti in o humanosti. Povedo jasno in razločno, da ne zaslužijo že zaradi svoje lojalnosti, da žive na ta način, to se pravi, da morajo živeti zanemarjene, pozabljene in skoraj nepriljubljene, ker so sila revne, v primerjavi z drugimi ženami.
Da pa bodo žene slovenskega jezika videmske pokrajine in z njimi njihovi možje in vse prebivalstvo pridobili zaupanje in ugled, ne ostane drugega kot da se jim uslišijo njihove pravične zahteve, ki stoje v tisti ekonomski pomoči, ki more pripomoči, da bo prišlo do tako zaže-ljene ekonomske in socialne obnove v njihovih vaseh in zaselkih.
(Nadaljevanje s prve strani)
ali drv na hrbtu, srečujemo povsod. Navadno so suhe, ki s tistimi svojimi oblekami, dostikrat temnimi, izgledajo skoraj vse enake. Imajo zardel obraz in male svetle oči, ki se stiskajo v gost venec gub kot bi bile utrujene od gledanja v sonce in sneg; lasje so skriti pod veliko črno ruto, ki pokriva vse čelo, katerega se vidi le črto, ki je nekoliko bolj svetla od obraza. In koliko jihi je, ki so dobile zaradi neprestanega trdega dela golšo in krčne žile.
Določiti tem pogumnim ženam starost, je zelo težko, kajti po tridesetih letih so si vse podobne in obraz je prvi, ki prezgodaj ostari, ker je pri nas zemlja trda in ne nudi človeku skoraj ničesar razen tisto malo drv in trave iz pašnikov. Beseda napor je beseda, s katero lahko povemo ves življenjepis vseh žena, ki se rode v naših hribih.
Neveste, ki jih zapuste možje-emigranti v cvetu mladosti, žive kot vdove, sezono za sezono, v počasnem minevanju let s težo hiše, otrok, ki morajo dorasti, starih, živine, če imajo toliko moči, da jo rede, in malih njivic ali vrta. Pa se ne pritožujejo nad to usodo: govore o možeh in sino-
♦*	xwft
Za naše	mlad
Srečni lev
Nekoč je živel zelo srečen lev. Vendar ni prebival v Afriki, kjer je vroče in nevarno, zakaj tam so na preži lovci s svojimi puškami. Doma je bil v prijaznem mestecu, ki je imelo z rjavo opeko krite strehe in sive naoknice.
Sredi parka, ki so bile v njem cvetlične grede in godbeni paviljon, je imel srečni lev čisto sam zase hišico, zraven pa še velik vrt s skalami, okoli katerega je bil speljan globok jarek, poln vode.
Zgodaj zjutraj je na poti v šolo postal ob njem Franci, strežnikov sin, in pozdravil:	« Dobro jutro, Srečni
lev ».
Popoldne se je na poti domov ustavil gospod učitelj Suhač in rekel: « Dober dan, Srečni lev ».
Zvečer je gospa Ščinkavčeva, ki zmerom plete, vstala s svoje klopi zraven godbenega paviljona in rekla:	«	Na
svidenje, Srečni lev ».
Ob poletnih nedeljah je prikorakala v paviljon godba in igrala valčke in polke. Srečni lev je zakril oči in poslušal. Godbo je imel rad. Vsi so bili njegovi prijatelji, mu zmerom voščili dober dan in mu prinašali mesa in drugih slaščic.
Bil je srečen lev.
Nekega jutra je srečni lev opazil, da je strežnik pozabil zapreti vrata njegove hišice. « Hm », je rekel, «to mi ne ugaja. Saj bi prišel lahko kdo noter ». Potem mu je šinilo nekaj v glavo in je rekel samemu sebi: « Nič za to, kaj pa če bi šel tudi jaz na sprehod in obiskal v mestu svoje prijatelje. Prav zabavno bo, če jih tudi jaz enkrat obiščem ».
In tako jo je srečni lev ubral na sprehod po parku. « Dobro jutro, dragi prijatelji », je rekel pridnim vrabčkom. « Dobro jutro, Srečni lev », so dogovorili pridni vrabčki. Potem je rekel urni veverici: « Dobro jutro, draga prijateljica ». « Dobro jutro, Srečni lev», je rekla veverica in toliko da ga je pogledala. Sedela je na repu in glodala oreh.
Potem je zavil srečni lev po tlakovani ulici in je ravno na vogalu naletel na gospoda Suhača. « Dobro jutro », je rekel in vljudno pokimal, kakor imajo levi navado. « Huuuuuu... », je odgovoril gospod Suhač in se nezavesten zgrudil na pločnik. « Smešno, takole voščiti dobro jutro », je rekel srečni lev in je na svojih velikih mehkih šapah odcapljal naprej po ulici.
« Dobro jutro, drage gospe », je rekel srečni lev, ko je srečal tri žene, ki jih je poznal iz živalskega vrta.
« Ježeštana », so zavreščale vse tri gospe in jo ucvrle, kakor bi jim bil tik za petami ljudožerec.
« Čudna reč », je rekel srečni lev, « zakaj neki to počnejo. V živalskem vrtu so vendar zmerom tako vljudne ».
« Dobro jutro, gospa ». Srečni lev se je priklonil še enkrat, ko je pri zelenjadarju nepričakovano srečal gospo ščinkavčevo. « Ojej ! » je zavpila gospa Ščinkavčeva in vrgla torbico z zelenjavo levu v glavo. « H-a-a-a-čiii », je kihnil lev, « že vidim, da se je ljudem v tem mestu zmešalo ».
Nenadoma je zaslišal lev zvoke vesele koračnice. Ko je zavil okoli prvega vogala, je prikorakala po ulici navzdol mestna godba, na levi in desni pa so jo spremljali radovedneži. Ra-tatatam, ratatatam, bum, bum. Še preden je lahko lev pokimal in voščil dober dan, se je namesto godbe razlegel vik in krik. Kakšna zmešnjava! Trobentači, bobnarji in gledalci so jo ucvrli na vrat na nos kar drug čez drugega, tako se jim je mudilo v veže in kavarne. Kmalu je bila ulica prazna in tiha.
Lev se je usedel in pomislil. « Zdi se mi », je rekel, « da se ljudje zato tako obnašajo, ker niso v živalskem vrtu ». Potem je vstal in odklamal naprej. Iskal je prijatelja, ki bi se ne onesvestil, ki bi ne vpil ali bežal. Toda videl je samo razburjene ljudi, ki
so kazali nanj z naj višjih oken in balkonov.
Kakšen hrušč in trušč pa je spet to? Kar naprej se je oglašalo: « Tu tut... tutut... tutut... tutut TUTUTTT... » in postajalo glasnejše, zmerom glasnejše. « To bo najbrž veter », je rekel lev, « razen če ne gredo opice iz živalskega vrta skupaj na sprehod ». Nenadoma je iz stranske ulice prihrumel velik rdeč gasilski avto in se ustavil nedaleč, res nedaleč od leva. Potem je z druge strani zadenjski pripeljal voz za prevažanje pohištva. Vrata zadaj je imel na stežaj odprta. Lev je sedel čisto mirno, zakaj nikakor ni hotel zamuditi, kaj se bo zdaj zgodilo.
Gasilci so poskakali z avtomobila in šli zelo počasi proti levu, za seboj pa so vlekli debelo gasilsko cev.
Čisto počasi so prihajali bliže... in še bliže... in cev se je plazila za njimi kakor dolga kača in bila daljša, zmerom daljša.
Nenadoma je zaklical nekdo levu za hrbtom: « Dober dan, Srečni lev ». Bil je Franci, ki je prihajal ravno iz
šole. Zagledal	je bil leva	in pritekel
k njemu.	Srečen lev je	bil	srečen,
presrečen,	da	ima pri	sebi	prija-
telja, ki ne beži pred njim, ampak mu vošči dober dan, da je popolnoma pozabil na gasilce. In nikoli se mu ni posvetilo,	kaj	so nameravali,	zakaj
Franci mu je položil roko na mogočno grivo in rekel: « Ali ne bi šla skupaj nazaj v park? ».
«Seveda, kar pojdiva», je zadovoljno rekel srečni lev. In tako sta šla Franci in srečni lev nazaj v park. Gasilci so se peljali v avtomobilu za njima in nazadnje so začeli ljudje z oken in balkonov vpiti na cesto: « DOBER DAN, SREČNI LEV! ».
Poslej je dobival srečni lev najboljše slaščice iz celega mesta, če pa mu je kdo odprl vrata, ni hotel več na sprehod ne na obisk. Rajši je posedal med skalami na svojem vrtu, če so stali na drugi strani jarka gospod Suhač, gospa Ščinkavčeva in vsi njegovi stari prijatelji in ga kot vljudni in pametni ljudje pozdravljali: « Dober dan, Srečni lev! ». Najbolj srečen pa je bil, kadar je zagledal Francija, ki je šel vsako popoldne, kakor hitro je bila šola končana, na sprehod po parku. Takrat je lev od veselja pomahal z repom, zakaj Franci je bil in ostal njegov najboljši prijatelj.
 .........................................     ■	1111111 ii 11 m 111111111111111111 n 11 mn im 11 m n 11 n 11 ii 111111 in m i im i n 111 m 1111111 m 111 n i ii n 11 n 11111111
Dva
V neki vasi sta živela dva brata. Zemljo sta orala in pšenico sejala. Starejši brat ni imel otrok. Mlajši je imel četvero drobnih otročičev. Brata sta živela tako složno, da ju je bilo veselje gledati.
Neke jeseni, ko je žito dozorelo, sta požela in si razdelila zrnje na enaka dela.
Prišla je noč. Starejši brat je legel, a ni mogel zaspati. Mislil je:
« Ali sva si žito pravično razdelila? Brat ima večjo družino, njemu je treba za otroke več žita. Pojdem in mu podtaknem od svojega žita ».
Tako je tudi storil.
Tudi mlajši brat ni mogel zaspati. Mislil je:
« Ali sva z bratam pravično razdelila? Oba z ženo sva še mlada. Otroci nama bodo zrasli za pomoč. Brat in njegova žena pa sta sama, starejša od naju. Treba mu bo primakniti kaj od našega žita. »
Pomislil je to in storil.
Ko je napočil dan, sta brata videla: zrna ni bilo nič manj. Začudila sta se ali nista drug drugemu ničesar rekla.
In tako sta brata nekoliko noči drug drugemu žito prenašala, dokler nista drug drugega naletela.
Posihmal se je ljubezen med bratoma še bolj okrepila. In živela sta srečno do visoke starosti.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Mačka in netopir
Mačka je ujela netopirja, ki je padel na zemljo. Ker ga je hotela pojesti, jo je netopir prosil za usmiljenje. Toda mačka je bila odločna in je rekla, da ga ne more osvoboditi, saj je že po naravi v vojnem stanju z vsemi ptiči. Toda netopir se je znašel in zagotovil mački, da ni ptič, ampak miš. Tako si je priboril svobodo.
Drugič se je zgodilo, da je ulo-
Matajurski «hostnjaki)>
(Pravlica)
vila istega netopirja neka druga mačka, pa je začel tudi njo prositi, da ga ne bi pojedla. Mačka je odločno zavrnila njegove prošnje, češ da je sovražnica vseh miši. In netopir se je zopet znašel ter jo prepričal, da ni miš, ampak ptič. Tako si je dvakrat rešil življenje.
miiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimm
LISICA IN JEŽ
Lisica je vprašala ježa: « Koliko pameti imaš? »
« Eno », reče jež — «kaj pa ti?»
« Jaz pa kar petinseemdeset! » odgovori lisica.
« Ne verjamem ti, dokler mi ne prisežeš na sveto pismo, » zakliče jež.
« Pa naj bo! »
Odpeljal jo je k pasti, ki jo je lovec nastavil in s prstjo tanko pokril, da se ni opazila. Rekel ji je, naj pomoli sprednje tace kvišku in udari potem z njimi ob zemljo, rekoč:
« Da, prisežem na to sveto pismo! »
Tako je tudi storila, ali past jo je zgrabila za obe taci.
« Kako naj se zdaj rešim? » vpraša lisica ježa za svet.
« Kako bi te mogel poučiti z eno samo pametio pri tolikšnem številu tvojih pameti! » odgovori jež.
Lisica mu reče:
« Vidim, da me je pogubilo tvoje sveto pismo, ali prosim te vendarle, nauči me! »
Tedaj ji reče jež:
« Ko bo prišel lovec, da te ujame, se naredi mrtvo. On te bo enkrat ošinil s kolčem, ali ti se ne premakni. Ko bo videl, da se ne zganeš, bo mislil, da si mrtva, izvlekel ti bo tace iz pasti in te vrgel poleg sebe. Ti pa naglo poskoči in jo pobriši! »
Lisica je tako storila in se rešila.
V starih časih je bila v Mataju-re adnà sama hiša. V ti hiši je stau samuò adàn mož, ki jé po ljete oueé pàsu in rjepo sadiu. Paršlh je bila adnà huda zima: Malega rnjesca (februarja) se je bilo nasulo na metre snega, de tist’ mož njé mogù odprjet’ ne vrat’ ne oknà. Zapàrt v svoji hiši, potlé ki je pojedu vso « biz-no » in ves drugi živež, ki ga je imeu v hiši, bi biu muoru u-mrjet’ za lakot j o, če adàn njegà parjateu z Maser se nje biu zmi-slu nanj, in nje biu paršu ga re-šavat’.
Tenčas Matajur nje biu gou kakor današnj dan, ampak je biu ves oblječen s bukovo hostjo. Tistemu možu so pravli «hostnjak», kier je živeu v hosti. Tjegor so začeli hodit’ še druži ljudje sječ hlode in kuhat’ uògje v «kuotah». Napravil so si bajte al « kazone » in takuò je počasi ràtala cjela vas, kateri so vzdjel imé « Matajur ». Tem ljudém so pravli « hostnjaki », zatuò skoro vsi Ma-tajurci imajo prejima «Gosnjak», ki je paršu iz besjede «hostnjak».
V Matajurskih hostah so takrat prebivali tudi « škratje », vesne, krivopete in balabanti, pred katerimi Matajurci so bili njimar v strahu. Vičkrat so po-noč’ čuli ropotat’ uoziče, s katerimi so se « balabanti » vozili dol z matajurskega varhà.
Od « Balabantou » se pravi tudi tala: Dva matajurska puoba sta bila šlh krast grozdje v Ruo-nac. Kadar, ponoč, sta se vračala damò, tam na « Turine » ( ravnica za Barci) sta začula let jet za sabo Balabantarje. Vsa prestrašena, sta teklà kar sta moglà za prit’ do ’dnegà velikega tapolà, ki še današnji dan raste tam.
Adnemù puobu se je posrečilo zacajtan se spljezit gor na tist’ tapu, temu drugemu pa ne. Telega nesrečnega puoba, ki je biu na tleh, so Balabantari par ti priči raztrgali na kosé in zatim so se vsò nuoč igrali z njegà kostmi: si jih metali adàn drugemu po luhtu s tajšno močjo, de so žvižgale ku kugle od piiše. Adnà tistih kosti je sfrčala takuò blizu tistega puoba, ki je cagàvu od strahu gor na tapòlu, de jo je parjeu v rokò in jo vtaknil v « gajofo » (žep).
Balabanti so se takuò igrali s kostmi tistega nesrečnega puoba dotuod nje v Matajure zazvonilo svetlo jutro. Kadar pa so čul’ zvonenje, so hitro zbral vse kosti in jih zluožli kupe takuò de tist puob je ratu kil k’je biu po-prjet ki so ga bli raztrgali. Man-kala pa jim je adnà kuost od no-gé; povsode so jo iskali, pa je njeso mogli najt’, kier jo je imeu u « gajofi », tisti gor na tapòlu. Ker njeso mogli drugač, na
bu v nogò adàn kos bazovinovega hloda, so srepuò zavriskali in izginili tje v host.
Tista dva puoba, ki sta se tresla od strahu ku šiba, bledà kù zid, sta teklà ku vjetar prut Mata j uru, sta se zakloštrala v hišo in se par segla de ne puojdeta an-kul vič krast grozdja v Ruonac. Parsegla sta bila med sabo, de ne bosta nobenemu pravla, kaj se jima je bilo zgodilo. Pa na Matajurski senjàn sta se bila obadva opila in skregala. V jezi, tisti, ki se je biu rješu gor na tapòlu, je jau temu drugemu: «Muč, muč norac! Saj imaš ba-zovinovo nogò. » Prelomil je prisego in par ti priči se je zvamii martu dol na tlà.
HUM lllllll lllllll lllllll III llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Mlinar in vrag
H krasinskemu mlinarju Juretu je prišepal vrag in se mu ponudil za hlapca. Mlinar se je vraga bal, zato ga je sprejel v službo, a noč in dan je razmišljal, kako bi se ga iznebil.
Vrag je bil kosmat ko medved, pa je prosil gospodarja, naj ga obrije, da bo gladek kakor on.
« Obril bi se rad? » se je začudil mlinar Jure. « Hej, to so muke, da bi jih še psu ne privoščil. Mene sicer vsako soboto brije moja žena, a tebe bi lahko jaz obril, če boš le vzdržal », je mlinar spretno lagal, kakor znajo pač vsi mlinarji...
« Ako vzdržiš ti, bom vzdržal tudi jaz », je privolil vrag. « Kar obrij me, da bom postaven dečko in dekličkam
všeč ».
« Hudo te bo bolelo », se je na videz branil mlinar.
« Kar naj boli, bom že potrpel », je silil v mlinarja nestrpni vrag, ki se je potihem že veselil, da se bo iznebil nadležnih dlak.
Potlej je mlinar Jure poslal vraga v bližnjo loz.o ter mu naročil:
« Pojdi, hlapec, v lozo in odreži takšno šibo, da bo grčava. Čim boljšo hrgačo mi boš prinesel, tem bolj gladko te bom z njo obril ».
In vrag je odšepal v lozo ter zbral takšno grčavko, da bi z njo lahko ubil največ j ega vola. Prinesel jo je gospodarju in se zarežal:
« Prinesel sem ti najlepšo britev, ki je rasla v lozi! ».
Mlinar se mu je muzal, prijel vraga za kosmato in smrdljivo brado ter mu jo prikleščil v primož, rekoč:
« Najprej te bom obril po licih, nato pa bova oskubila še črno brado ».
In dvignil je grčavko in z njo oplazil vraga po obrazu, da se je le-temu kar kolcnilo, zabolelo pa ga je tudi tako, da je kar zamezal.
« Tri sto strel, to pa zares boli! » je zajavkal vrag, mlinar Jure pa ga je obdelaval z grčavko vse dotlej, dokler se ni vrag naveličal; zatulil je ko preplašen bik, izpuknil brado iz primoža ter zbežal v črno noč.
Tako se je krasinski mlinar Jure iznebil vraga.
Še danes pravijo v Beli krajini tistemu, ki koga prevarantsko nažene od hiše, takole:
« Bogme, tako je pa že skop, da bi obril samega vraga! ».
mesto kosti so hitro vtaknili puo-
■■lllllllllllllllllllllllllllllliailllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllll,!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!»!!!!!!!!!»!!!!!!!!!»»!!!!!!!!!!!«!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!«!!!«!!!!!!!!!«!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!«!!!!!!!«!!!«
Po maši je blo kosilo an po kosile pa žegan; pa ni bilo ki se je varniu iz mjesta sedioč na svoji briške (ko-moč iti damu, sta muorla čakat še večerjo. Po večerji so začeli igrati « trešiljo » an Buoh vje kadà so bli končali, če ni blo ratalo, kar je ratalo. Ubogi pre Pjeri je le zgubjavu, druga dva pa se režala... Kadar se je tega zavjedu, pre Pjeri ustu je gor, pobrau je klabuk an palco an je šu. Seveda Vodopivac je muoru iti za njim.
Za pomirit gospuoda kaplana on je teu guorit, a te drug mu ni dajau štime, za usako besjedo je slediu molk. Kaj mam stuort za mu pregnat muho? je mamrau sam sabo Vodopivac, an grede vekušta eno fajno iznajdbo... « U imenu Očeta an Sina an Svetega Duha, češče-na ’s Marija, gnade puna... » (Sadà boš muoru odprjet usta! je mislu) Rjes, pre Pjeri tekrat se je oglasiu an nadaljevau z molitvijo. Let je biu odbit, an muha pregnana.
Kakuo se je Vodopivac lepuo venesu na sodišču
U rečanski dolini je gospodoval neki šior Bepo, ki ga ni mogu nobedan videti, zak je biu uoharan an to-žavac, toda Vodopivac ga je srčno zavarniu. želeu je tudi ga očitno posvarit de b’ le paršla kaka taka parlož-nost. Ka’ mu na pride za rjes?
Bila je ena sabota ko on se je peju s svojim vo-zam u Čedad; cjesta je bila puna ljudi, ki so hodil na targ. Glih ta na Cušinci blizu Ažle, vide tistega «šiorna»,
VODOPIVAC
in njegove zgodbe
Pruzapru on se je pisu Chiabai Štefan, a malokajšan je to vjedu. Vsi so mu guorili Vodopivac ali celò Bradač, zavojo njegove dolge an široke brade. Umaru je že leta 1929 doma, u Dolini pri Lijesah, vič ku osemdeset let star. Mož je bil visoke postave, globoke vjere, bistre glave, pogumnega an veselega značaja. U družbi haših duhovniku se je rad mudiu; posebno prijateljstvo je daržu z domačim kaplanom pre Pjernam čemota iz Kozce. Lepi dokazi njegove pobožnosti so njegovi si-bovi, ki Jih je bilo sedemnajst. Izrazi njegovega luštnega značaja naj bojo pa tele zgodbice, ki jih vam prinašamo tle.
Kakuo je Vodopivac
stuoru pre Pjernu par sile spreguorit
Biu je praznik svetega Lukeža u Roncu. Pre Pjeri je šu u senjan an je peju za sabo tudi Vodopivca, ker oba sta bila prijatelja s tamkajšnjim kaplanom. Ta je biu pre Tita Kruder, doma iz Smardeče pri Tarčentu.
čici). Šarce mu tuče na parsih... Sadà je žlag! reče sam sebe, hiti, ga doseže. An kadar je nauredič njega reče na vas glas: «imbroglione! Ladro!» (Goljifavac, tat!) an grede mahne z bičam dol po svojega konja. Ljudje, ki so zastopili lepuo kam padajo te le besjede, so mu namignili z očmi an se smejali. Sevjede je dobro za-stopu tudi šior Bepo... Ardeč ku faglia se je hitro oglasiu: « Me la pagherai! ».
Malo cajta potem Vodopivac je biu klican na če-dajsko sodnijo.
« Ste zares rekli temu gospodu tat? » ga upraša sodnik.
« Ne, gospuod sodnik, tiste besjede sem dejal mojmu konju, ki dosti žre an nič ne djela ».
Priče so potardile, de ko je jau « ladro », je mlatu svojega konja. Takuo Vodopivac je biu oproščen, an šior Bepo je pa špote pitu.
Vodopivcove pràvce
Vodopivac je znu številne pravce an tud’ dobar pripovednik je biu, de ga so vsi radi poslušali. No malo jih je pobrav po kosilih an veselih družbah, v katerah se je večkrat ušafu. Druge jih je pa sam vekuštu, saj je imeu eno rodovitno domišlijo. Sadà ko smo vam storili prit željo po njih, vam muora-mo dat pokušat kako.	(Nadaljevanje
Iz Nadiške
PODBONESEC
Grozna nesreča v Briščih
Uso Nadiško dolino je zlo pretresla grozna nesreča, ki se je dogodila pretekli tjedan u Briščih. Anton Birtič, star 71 ljet, ki je živu sam u svoji hiši, je tistega tragičnega dne, čeglih je imeu paralizirane noge, prižgau peč, zaki je blo zlo hladno. Gvišno je ob prijetni gorkuoti zaspau an se nevjedoma naslonu na tubo od kamina an si takuò zažgau oblje-ko, ki je potle na njemu kar zo-glenjela. Ušafal so ga na tleh martvega s hudimi opeklinami.
* * *
Vodstvo šuolskega patronata u Podbonescu je na svoji zadnji seji zbralo za svojega predsednika učitelja Pasquala Špeccogno.
Na mjesto sedanje puoštne impiegate Adele Medveš, ki je bla prestavljena na puoštni oficih u Sv. Lenartu, bo paršii Armando Passoni iz Pordenona.
nimi močmi tud pokositi do zadnje trave an ga ponucat za rejo živine.
Javna dela
Regionalni provedirat za jauna djela u Trstu je sporočiu tavo-rjanskemu komunu, de bojo u kratkem dali u apalt gradnjo kanalizacije. Tisto djelo bo košta-lo okuol 10 milijonou lir.
Ojačil bojo tud razsvetljavo po vasi, ki je u nekatjerih krajih zlo slaba an zgradil novo kanoniko. Za tisto zadnje djelo bojo odprli kantir djela, par katjerem bo okupanih 15 djelucu za 76 dni.
Smrtna nesreča v Germaniji
že dougi varsti imen naših ljudi, ki so izgubili življenje na
juški zemji, smo muorali te dni pripisat še adnegà. Na djelu u Stuttgartu je umru 58 ljetni Egidio Makorič.
Mož je biu zidar an je padu z njekšne impalkature kajšnih deset metru globoko an je biu mar-tu na licu mesta. Makorič je šu na djelo u Germanijo šele pred kajšnim ljetom misleč, de bo tam kaj več zaslužu, na žalost pa je našu sredi djela smart. Njegovo truplo so na stroške delodajalca parpejal na domače pokopališče.
Nesreča
V bolnico so morali peljati 65 letnega Rudolfa Malignanija iz Tavorjane, ker je padel v gozdu, ko je po požaru nabiral drva in si zvil roko v ramenih. Ozdravil bo v dveh tednih.
  ....
Iz Idrijske doline
Notranje ministrstvo je sporočilo, de je biu nakazan našemu komunu kontribut u znesku 1.800.000 lir za integracijo bilance za ljeto 1964.
Sv. Peter S
Sestanek jagrou
U Ažli se je sestala skupščina članov špjetarske rezerve, na ka-tjero so paršii tud člani iz Padove, Trsta an Vidma. Predsednik Elio Koren je obrazluožu obračun za jagrousko ljeto 1964-65, ki se je zaključu z aktivom, čeglih so imjel visoke stroške za nakup divjačine za zarod. Za nakup fazanov an zajcev, ki so jih spustil u gozdove, so lansko ljeto potrošil kar 1.200.000 lir. Tud za jagrousko ljeto 1965-66 so predvideni visoki stroški za nakup divjačine. Skupščina je sprejela obračun an proračun.
DOLENJI BRNAS
Jožef Snidaro 90 letnik
Pretekli tjedan je blo u Snidar-jevi hiši use veselo, saj je stari oča slavil svoj 90.rojstni dan. No-bedan ne bi vjervu, de je že tar-kaj star, saj še nimar opravlja use puojska djela. Zlo rad poklepeče tud s svojimi parjatelji an igra, kadar ima sevjeda cajt, na karte. Tisti dan se je zbrala skupaj usa žlahta, razen dveh si-nou, ki živita že dosti ljet u Argentini. Na slavje je paršlo tud dosti domačinou, zaki Snidaro je tud najstarejši mož Dolenjega Bmasa. čestitkam se pardružuje-mo tud mi an mu kličemo še na dosti ljet.
TAVORJANA
V Mažerolah bojo zgradili kooperativni hljeu
Pretekli tjedan so začel gradit u Mažerolah nou kooperatiuni hljeu, u katjerem bo prastora za kajšnih stuò glau živine. Ta hljeu bo sevjeda u veliko pomuoč lokalni ekonomiji, ki je sada na zlo nizki stopnji. Kuaž usi možje so na juškem, z domačijo pa se ukvarjajo samo žene an tiste sevjeda njeso kos usemu. Sada bojo lahko redile živino u koope-ratiunem hljevu an bo s tjem dosti pomagano. Pa ne samo tuo. Redile bojo lahko z manj truda več glau, saj pogojeu za živinorejo u Mažerolah ne manjka. Gorske senožeti dajejo dosti dobrega sena. Muorali bi ga s skup-
Visok jubilej
KODERMACI — U naši vasi je slaviu svoj 93 rojstni dan Alojz Se-lenšič, ki je tud najstarejši mož Idrijske doline. Poleg žlahte an do-stih vaščanov mu je paršii voščit za rojstni dan tud šindik Bruno Bernardo an predsednik komunske podporne ustanove E.C.A. Elio Mo-solo.
OBORČE — Poročiu se je naš vaščan Bruno Zottig (Cotič] z An-tonieto Bordon iz Markolinov. Vaščani an parjatelji jima želijo dosti sreče an zadovoljstva u zakonskem živenju.
NESREČA — U špitau so muorli pejat Nelo Kocjančičevo, zaki jo je povozu z motociklom Franc Skubin iz Bodigoja, kar se je pejala z bi-cikleto pruot svojemu duomu. Uša-fala je več hudih poškodb po obrazu.
NESREČA - Dvjeljetna čečica Rozana Koson iz Krasa je padla z njekega drevesa kajšen meter globoko. Par padcu je udobila možganski pretres an globoko rano nad očesom.
ODLIKOVANJE - Predsednik republike je imenoval Lugi j a Pe-trussa iz Prapotnega za kavalirja za zasluge na komunu u prid lokalnega prebivalstva. Domačini mu čestitajo.
Zlata poroka
Zakonca 75 letni Valentin Bernardo in 71 letna Ema Pizzulin iz Ibane sta preteklo soboto slavila visok jubilej: zlato poroko. Vaščani jima želijo še dolgo in zdravo skupno življenje.
Sv.	Len
Podrl se je muost v Čemurju
Muost, ki je vezu oba brjegova kanala an povezoval vas čemur z njekdanjo fabriko cementa, se je pretekli tjedan podari. Dougo daževje je izpodneslo že takuò stare stebrè an podrl se je preča potle, ko je šu čezenj njek zlo težak kamion. Komun bo dau u kratkem zgradit nou muost, zaki je zlo potrjeban ljudem, ki imajo na drugem brjegu njive an traunike.
Iz Krnatske
Ureditev komunskih c jest
Ljudje so se zlo razveselil novice, de se bo u kratkem odpru kantir djela, de bojo uredil cje-ste u četmeji, Vizontu anu Ra-mandolu. Popravila so posebno potrjebne gorske vasi, zaki so najbuj razderte od deža anu snega anu so nekatere postale
Iz	Rez jonske
že j itako j amaste, de je kar pe-rikul voziti po njih.
Tekla je kri Iz ničevih motivov sta se usti-čala 50 ljetni Anton Mattiuzza a-nu 47 ljetni Valentin Zuccolo. Od besjed sta paršla na fate anu Mattiuzza e zgrabu za nuož anu hudo raniu u roko Zuccola. Anjelè rječ raziskujejo karabine-rji iz čente.
NEME
Razstava vin in živine dobro izpadla
Preteklo nedeljo je blo u Ne-mah, čeglih je bla zlo slaba ura, razstava vin an goveje živine. Razstavili so 84 glau, od vina pa tokaj, merlot, refošk, verduc an kabernet. Razstavo je otvoriu poslanec Armani. Udeležili so se je pa tudi adv. Antonio Comelli, ki je regionalni odbornik za kmetijstvo an nekatjeri kmetijski tehniki.
Parvi premijo za verduc je do-biu Giuseppe Comelli (Filipon), drugi premijo dr. Giuseppe Picco, tretji pa Sergio Comelli. Parvi premijo za tokaj so dobili Giobatta Comelli, Paolo Comelli an Pietro Comelli. Za refošk je dobiu parvi premijo Paolo Comelli, za merlot pa Raimondo Cuciz an Giuseppe Comelli. Za refošk je dobiu drugi premijo Leonardo Bressani.
AHTEN
Imamo novega šindika
Preteklo soboto so se zbral na komunu usi konsilirji, de so izvolil novega šindika, zaki dosedanji dr. Giuseppe del Mestri je podal ostavke (dimissioni), Del Mestri je biu parvikrat izvoljen Ijeta 1960 na listi krščanske demokracije an je biu lani spet potrjen. Sadà bo ostu u komunu kot konsilir.
Za novega šindika je biu izvoljen dosedanji asesor Giulio Emerati, ki je udobiu par glasovanju 10 votov na 13, zaki manjšina se je uzdar-žala. Na mesto asesorja, ki je sadà postau šindik, je paršii asesor su-plent Giuseppe Bombardir, asesor suplent pa je postò Aldo Leonar-duzzi.
SOVODNJE
Slovenci in karnijska skupnost
Ni prvikrat, da se zanimamo za Karnijsko skupnost, a ne za njene naloge, in rezultate, negativne ali pozitivne, ki jih ta do-seza, ampak samo zato, da hi hranili interese naše jezikovne skupnosti, če nam je dovoljeno, da se tako izrazimo.
Naša pritožba je namreč v tem, da v vodstvu Karnijske skupnosti nista zastopani jezikovni manjšini, slovenska in nemška, ki obostojata v Rezijanski in Kanalski dolini.
Kako to in iz kakšnih razlogov občinske uprave niso poskrbele, da bi se imenovalo v Karnijsko skupnost tudi zastopnike slovenskega in nemškega jezika?
Kaj ti občani nimajo pravice, da bi prišli v vodstvo tako važne ustanove kot je Karnijska skupnost?
RA VENCA
Zgradili bodo nov hotel
Turizem v dolini Rezije si vsako leto bolj utira pot in zato se je pričelo čutiti pomanjkanje javnih obratov s prenočišči. Tisto malo, kar obstoja, že dolgo ne zadošča več potrebam, posebno ob prilikah, ko pridejo semkaj večje skupine in bi se rade iz študijskih razlogov zadržale več dni. Zato so sklenili, da bodo v Ravenci zgradili moderen dvonadstropen hotel, ki bo imel 23 sob.
iiiimiiiiiiimmiiiiiimiiimiimmiiiiimimmimimiimiiiiiii
Goriški podagogi na obisku v Čedadu in Beneški Sloveniji
Zavod za prosvetno pedagoško službo v Novi Gorici je 29. in 30. maja organiziral dvodnevno es-kurzijo za učitelje in profesorje zgodovine in zemljepisa v Čedad in Beneško Slovenijo. V Čedadu so bili gostje slovenskega prosvetnega društva « Ivan Trinko », kjer jih je v imenu Slovenske kulturno-gospodarske zveze sprejel njen podpredsednik Izidor Predan. Poleg kulturnih zname-
nitosti Čedada so obiskali rojstni dom Ivana Trinka v Trčmunu, Sovodnje, Šempeter ob Nadiži, Brišče, Landarsko jamo in Kanalsko dolino.
m V0K0LI "GLOBUSA
CATANIA: Ognjenik Etna je spet začel bruhati — oblak pare in pepela, ki je najprej izbruhnil, je dosegel višino 500 do 1000 metrov.
IDAHO (ZDA): Takle oglas je bil objavljen v krajevnem časopisu: « Tistemu, ki mi je odpeljal ženo, ne bom delal nobenih težav, če mi pošlje podpisano izjavo, da bo poravnal vse njene dolgove...».
KAIRO: V bližini kairskega letališča se je zrušilo pakistansko potniško letalo in pokopalo pod seboj 121 ljudi. Katastrofo je preživelo le sest potnikov.
AGRIGENTO (Sicilija): Neka Sicilijanka je prodala svojega novorojenega sina za 100.000 lir, zlato verižico in obleko neki 32-letni poročeni ženi, ki ni mogla imeti otrok. « Prodajo » pa so izpeljali tako, da je Sicilijanka prišla rodit k tisti ženski, ki je kupila otroka, ta pa se je potem izdajala, da je mati novorojencu.
WASHINGTON: Zanimivo je, kako so Združene države Amerike razdeljene glede na lastništvo: 34% ozemlja pripada zvezni vladi ZDA, 5%, krajevnim skupnostim in 59% zasebnim lastnikom. Indijanci, prvi lastniki, imajo le okoli 2% ameriškega ozemlja.
NEW DELHI: Dva indijska alpinista sta pred tedni znova dosegla najvišji vrh sveta — Mont Everest.
BONN: Dokaz, da je v Zahodni Nemčiji kartanje zelo razširjeno, je nad 9.700 milijonov prodanih kompletov igralnih kart v lanskem letu.
Industrie A. ZANUSSI
PORDENONE (Udine)
HLADILNIKI - TELEVIZORJI - PRALNI STROJI - ŠTEDILNIKI VELIKE KUHINJSKE, PRALNE IN HLADILNE NAPRAVE ZA HOTELE, KOLEKTIVE IN RESTAVRACIJE
Za boljšo razsvetljavo
Na zadnjem komunskem kon-silju so sklenil, de bojo na novo zgradil use naprave javne razsvetljave. Že so pregledali an odobrili prožet an zatuò bojo sadà u kratkem zaprosil za statalni kontribut.
Spravni sodni ki. Za cajt treh ljet sta bla potrjena za spravna sodnika (giudici conciliatori) Vincenc Kromac an Ivan Petri-čič.
SVEČKE
AVTOELEKTRO
TOLMIN
garancija brezhibnega " delovanja motorja!