Amerikanski
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S.		K. Jednote.	
40. številka	Joliet, Illinois, 13. septembra leta 1903.			Letnik XrV
SERGIJ WITTE	voiaki “‘»^¡KDO JE POMAGAL	33 delaveev v smrt.	TAKÍUVANfl SVFTÍ1	■ ■ vsi vrnivsi se izseljenci. Nekateri
ODJADRAL DOMOV,
Finančni položaj Japouije tako slab, da je mir skleniti morala.
Američani navdušeni za Ruse.
Tokio, 8. sept. — Mesto je danes zopet mirno. Vojaki so zatrli izgrede. Med cerkvenimi poslopji, ki jih je drhal v sredo in četrtek razdejala z ognjem,je tudi katoliška cerkvena šola in župnija v Honju, kjer je še več hiš zgorelo.
Oyster Bay, L. J., 9. sept. — Predsednik se je 'danes poslovil od japonskih in ruskih pooblaščencev. V mestu je bilo vsepolno lju-dij iz soseščine, ki so živahno pozdravljali odhajajoče slavljence.
Soteska Gunšu, Mandžurija, 10. sept. — Maršal Ojama je s pismom čestital Linjeviču, da se je sklenil časten mir. Sedaj se sklene premirje.
Tokio, 11. sept. — Na cesarjevo prošnjo ostanejo sedanji ministri v službi, vkljub izgredom upornega naroda.
Witte v nemilosti?
New York, 11. sept. — Ruski pooblaščenci odjadrajo jutri domov. G. Witte baje ne bo sprejet premi-lostno ob svojem povratku, ker ruski narod sploh ni želel, da se sklene mir; tudi pod najboljšimi pogoji ne. Profesor Martens,ruski zastopnik mednarodnega prava, je jako nezadovoljen s sklepom miru, ker je prepričan, da bi nazadnje Rusija popolnoma zmagala in sama narekovala mirovne pogoje.
Nagrada AtneriKi.
New York, 11. sept. — Predsednika Roosevelta trudi, da se je napravil mir na daljnem vzhodu, so donesli nagrado Američanom sploh in tovarnam poljedelskega orodja posebej. G. Witte je danes razglasil, da je car sedaj ukazal, da se za vsakovrstne ameriške uvoze v Rusijo ne bo več plačevalo, nego samo za blago uvažano iz drugih dežel.
Witte odjadral.
New York, 12. sept. — Ruski mirovni pooblaščenci so odpluli ob 3. uri popoludne na krovu parnika “Kaiser Wilhelm II.” proti domu, ko sta se poprej g. Witte in baron Rosen prisrčno poslovila od japonskih tovarišev. Na pristanišču v Hobo-kenu se je zbrala ogromna množica, ki je navdušeno pozdravljala Ruse v slovo.
Ruski judje.
Malo pred odhodom je g. Witte sprejel majorja Lyncha od združenih društev newyorških in 50 članov tamošnjega irskega kluba. Ti so obdarovali Ruse z ruskimi, ameriškimi in irskimi zastavicami. V hotelu je g. Witte poprej imel razgovor z najodličnejšimi judi new yorškimi. Govorili so o osvoboditvi ruskih judov. G. Witte se ni sicer za nič zavezal judom, a newyorski judje kar plavajo v veselju nad besedami, ki jih je govoril ruski-pooblaščenec o judovskem vprašanju.
Evropci v nevarnosti.
Tokio, 13. sept. — Vsled izgredov v Yokohami stražijo vojaki konzulate in evropske hotele. Ob zadnjih izgredih tu je bilo ranjenih 388 policajev, 16 ognjegascev in 2 vojaka. Izmed izgrednikov je bilo 9 UBtnrčenih in 487 ranjenih.
Izgredi se nadaljujejo.
Yokohama, 13. sept. — Po sinočnjem shodu v gledališču je prišlo do pouličnih izgredov, kot ugovor zoper pogoje mirovne pogodbe. Šestnajst policijskih postojank je bilo sežganih, 37 policajev ranjenih in dva meščana sta bila ubita. Sedaj
Japonci brez denarja.
Chicago, 111., 14. sept.—V šcrib-nerjevera magazinu g. T. F.Millard prav temno riše japonski finančni položaj. Kdor te številke pregleda, se več ne čudi, da so glavni japonski državniki rajši jako mnogo popustili, nego da bi nadaljevali vojno z Rusijo. Drhali, ki razgrajajo po pgicah v Tokiu,ne vedo, kaj delajo. G. Millard pravi, da znaša skupni poljedelski izdelek na glavo v Japo-niji samo $10 ali manj nego v Ameriki samo skupiček jajc. Rudarstvo je kaj neznatno. Ribarstvo donaša na leto $30,000,000. Letna vrednost vreh tovarniških izdelkov je $150,000,000 ali $3 na glavo. Kupčija že dvajset let peša.
Vsepolno beračev v Tokiu.
Finančno govoreč, bi blagajnice mesta New Yorka lahko plačale več nego Japonija z vsem bogastvom, kar ga ima. Narodni dolg je $715, 000,000 —skoro isti kakor ameriški — in je enak skupnim letnim dohodkom iz vseh virov. Mnogoter-niki mislijo, da ni resničnih ubožcev v Japoniji, da so vsi prebivalci premožni davkoplačevalci kakor francoski kmetje. G. Millard ne raz pravlja te stvari, a neki pisec je nedavno odgrnil pregrinjalo in po kazal,da je v Tokiu polmilijona od lakote umirajočih podanikov “sina nebeškega”, ki so tako revni, da si izposojujejo celo cunje, ki jih nosijo.
Mir in dobrodelnost.
Concord, N. H., 12. sept. — Guverner McLane je prejel od ruskega in japonskega mirovnega pooblaščenca pred odhodom iz te dežele pismi s pridejanima čekoma po $10, 000 vsak v dobrodelne namene v državi New Hampshire.
Strašen potres v Italiji.
Rim, 8. sept. — Cela Italija žaluje. Na jugu polotoka se je dogodila katastrofa, ki spada med največje,kar jih je kraljestvo doživelo. V Kalabriji je bil potres, ki se je je raztezal do Sicilije. Najbolj prizadeti sta mesti Pizzo in Monteleo-ne, a poleg teh je 18 večjih ali manjših krajev razdejanih. Nad 300, morda celo do 400 oseb je storilo smrt v razvalinah. Neopisni prizori so se dogajali. V ječah so ljudje rjoveli strahu pred smrtjo.
$2,000,000 za zdravilo.
City of Mexico, 8. sept. — V to mesto je dospela vest, da je brazilska vlada razpisala $2,000,000 nagrade tistemu, ki se mu posreči najti zdravilo za ruberkoluzo ali jetiko.
Poročilo o žetvi.
Budimpešta, 14. sept. — Ogrski minister za poljedelstvo dokazuje v svojem letnem poročilu o svetovni žetvi, da je pšenična žetev ista kakor lani. Rž je najmanj 10 odstotkov vsled slabe ruske žetve nižja, ječmena bo nekaj in ovsa znatno manj. Koruzni pridelek bo vsled velike ameriške letine večji.
Medvedje v Duluthu.
Duluth, Minn., 12. sept. —Charles Chortier, pomožni inženir pri mestni pumpalnici v Duluthu, je danes ustrelil tri medvede, ki so se prikazali blizu pumpalnice v predmestju. Skupno je bilo devet medvedov usmrčenih in eden je bil ujet v Duluthu ali neposredni okolici od dne 1. t. m.
Velika škoda po ognju.
Chicago, 111., 9. sept. — Santa Fe elevator, ob 27. in Wood cestah, je davi zgorel. Škoda znaša nad milijon dolarjev. Stavba je bila zgrajena v pet nadstropij in je bilo v njej 1,500,000 bušljev žita.
JAPONCEM V VOJNI?
“Mikasa”, praporna ladija admirala Togo, vsled eksplozije uničena.
Na krovu iste služili Američani.
Tokio, 12. sept.—Japonska bojna ladija “Mikasa”, ki je bila med vojno admirala Togo praporna ladija, se je včeraj užgala in potopila ob
2.	uri 30 min. popoludne. Pomorsko ministrstvo poroča, da je bila “Mikasa” vsled ognja in eksplozije skladišč razdejana. Ponesrečilo se je 599 častnikov in mornarjev. Storili so smrt pa ne samo ti, ampak tudi oddelki drugih ladij, ki so hiteli na pomoč. Preiskava se je začela. “Mikasa” je bila bojna ladija prve vrste, zgrajena 1. 1902. na Angleškem in 432 čevljev dolga. Prostorna je bila za 15,200 ton in hitra 18 vozlov. Posadke je štela 935 glav; topov je imela 4 dvanajstpalčne, 14 šestpalč-nih, 20 dvanajstfuntnih, vsepolno brzostrelnih in 4 torpedo metalce. Stala je ladija $6,000,000.
Kdo je pomagal Japoncem?
New Orleans, La., 12. sept. — Družina topničarja Charles Morgana, slavnega izza špansko ameriške vojne, se boji, da se je rečeni ponesrečil z japonsko bojno ladijo “Mikasa”. Bil je z oddelkom šestintridesetih ameriških topničarjev na krovu rečene ladije meči vojno. Morgan je bil rojen v New Orleansu 1. 1866. Njegov oče in bratje žive tu in čakajo novic iz Tokia v strahu. (Poročila, da so Američani podpirali Japonce v njihovih pomorskih bitkah, so bila pogosta, ampak potrditve ni bilo dobiti do danes. Sedaj pa vemo žalostno resnico.)
Mnogo človeških žrtev.
Washington, 13. sept. — Admiral Togo ni bil na krovu ladije, ko je zgorela. Pomorsko ministrstvo je dobilo iz Tokia brzojavno vest, da znaša skupno sievilo ob katastrofi “Mikase” usmrčenih in pogrešanih oseb 256. Števijo ranjenih pa znaša 343. Vzrok nesreči se bo mogel šele določiti, ko se ladija dvigne iz morja.
Kdo zažgal ladijo?
London, 13. sept. — Tukajšnji Japonci so prepričani, da je zgorelo bojno ladijo “Mikaso” razstrelil kak fanatičen ali prenapet japonski mornar, ki je videl rajši ladijo uničeno, nego da ostane nedelavna vsled sklepa miru, ki se Japoncem ne zdi nikakor časten, ko niso ničesar dosegli,dasi so slavili takozvane zmage.
Meso dražje.
Kansas City, Mo., 9. sept.— Pač trdovratno taje, da ni sporazuma med njimi, vendar je devet velikih mesarskih tvrdek zvišalo cene svinjini in govedini od pol do dvainpol centa pri funtu. Pri vseh tvrdkah so ceDe poskočile enako in istočasno. A živina ni nič dražja, dasi tvrdke to trde.
Kdor išče, najde včasi.
Minneapolis, Minn., 9. sept. — V gneči na zveznem kolodvoru je včeraj Maggie Fox izgubila svoj mošnjiček, ki je bilo v njem $500 v zlatu in bankovcih. Ona in Frank Kreger, njen sorodnik, sta ga iskala celo noč in davi našla v smeteh, pometenih v kot.
Olje se draži.
Pittsburg, Pa., 12. sept. —“Standard Oil Company” je danes zvišala ceno vsem vrstam sirovega olja. Pennsylvansko olje je zvišano za 3c in druge vrste so zvišane za 2c.
Independence, Kas., 12. sept. — Cena vsemu zapadnemu olju se je danes zvišala od 1 do 5e pri sodčku.
Connellsville,Pa., 9. sejft. — Ran-dova smodnikarna, šest milj od Uniontowna, Pa., je davi zletela v zrak. Usmrčenih je bilo 32 delavcev. Začasa eksplozije sc je slučajno peljal mimo brzovlak, čegar okna so se vsled pretresa razbila in mnogo potnikov so črepine ranile. Poslovodja Rand je sam hudo ranjen. Eksploziia je bila tako silna, da se jo je moglo 20 milj daleč na tančno slišati.
Strah in štrajk.
Uniontown, Pa., 12. sept. — U-poslenci v smodnikarni “Oriential Powder Works” so zaštrajkali. Smodnikarna je dve milji oddaljena od smbdnikarne “Rand Powder Works”, ki je zadnjo soboto eksplodirala. Včeraj je nekemu’deeku padla iz rok konva,polna smodnika. Vsled tega se je užgalo nekaj smodnika raztresenega po tleh. Škode ni bilo nikake, a delavci so zbežali v strahu in trepetu. Sklenili so, da se ne lotijo več svojega ne/arnega dela, če se jim plača ne zviša za 100 odstotkov. Upravnik je odklonil to zahtevo.
Papežev poslanec v Tokio.
Rim, 12. sept. — V zvezi s tem, da obišče škof O’Connell iz škofije Maine kot poseben poslanec papežev japonskega cesarja, je sedaj znano, da se je o takem poslanstvu že dolgo razpravljalo. Sedaj katoliška cerkev trpi na Japonskem pod navidezorn, da je francoska ustanovitev, a Francija je zaveznica Rusije in zato cerkev ni priljubljena. Sedaj bo pa imel sv. oče svojega poslanika v Tokiu in mikado svojega v Vatikanu.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
Grk in Rumunec bojevita.
Bukreš, Rumunsko, 12. sept. — Razmerje med vladama Grškega in Rumunskega se je hudo napelo. G. Tombazis, grški poslanik tu, je za pustil deželo zu nedoločen čas, ko je prejel od rumunske vlade noto, po kateri ima rumunski poslanik na Grškem, g. Ghica, nemudoma zapustiti Atene.
Kolera na Nemškem.
Berolin, 13. sept. — Po uradnem poročilu je od včeraj opoludne do danes opoludne nanovo zbolelo za kolero petnajst oseb in pripetili so se štirje smrtni slučaji. Vsega skupaj je doslej zbolelo za kolero 179 oseb , a umrlo 65.
Bogatinka in učitelj godbe.
Berolin, 12. avg. —Bogata New-vorčanka, ki se je učila muzike pri Antonu Mielke in je tega učitelja zaželela tudi po svojem povratku domov, ga je najela v službo do dne 15. sept. 1906 za $8,000. Mielke je že odplul v Združ. države.
Kitaj iu ameriška moka.
Minneapolis, Minn. ,14. sept. — Kitajska vlada je naročila 10,000 ton moke od neke tukajšnje tvrdke. Neka druga tvrdka jedobila ponnd bo za istotoliko patentirane moke, a pogodba še ni sklenjena. Naročilo je došlo iz Kitaja čez San Francisco in pomenja kupčijo za 100,000 sodčkov.
Najden zaklad na Štajarskera.
Dunaj, 14. sept. — Pri Kierlingu na Štajarskem je besen bik napadel dva hribolazca, ki sta bežala v neko staro bajto. Bik jo je pihal za njima in je udrl vrata. Potem jima je sledil po stopnicah v prvo nadstropje, kjer se je pa pod njegovo težo porušil pod. Bik je obtičal v razvalini in bil pozneje ustreljen. Po sestnik podrtine je pa zdaj našel v kotu zrušenega poda železno skrinjico v nji zlatega in srebrnega denarja izza cesarja Karola V. v vred nosti $75.000.
VOJNO ZAČELI.
Tatarji razvili zeleno zastavo kot znamenje za klanje Armencev.
Mohamedanci zoper kristijane.
Petrograd, 14. sept. — Dolgo pričakovana sveta vojna mohamedan-cev zoper kristijane se je proglasila
v Kavkazu,inzelena zastava plapola ob rusko - perzijski meji. Tatarji koljejo Armence brez razlike na starost ali spol. V trgu Minkend je bilo 300 Armencev posekanih. Brzojavke pravijo, da se okrnjeni otroci mečejo psom in da mora vsakdo, ki hoče biti rešen, prestopiti k turški veri. Deželo poplavljajo krdela Tatarjev pod vodstvom njihovih glavarjev. Na tisoče tatarskih konjikov je prekoračilo perzijsko-rusko mejo in se pridružilo vstašem, uničujočim armenske vasi.
Klanje preprečiti uemožno.
Rusija nima čet na licu mesta, da bi mogle brzdati Tatarje. Kolikor je tam vojaštva, ima to čez glavo opraviti Z uporno stranko socialnih demokratov, tako da ne more pozornosti obračati klanju Armencev. V Tiflisu so socialni demokratje v odprti vojni s kozaki. V Baku se čete komaj branijo same sebe. U-pomiki plenijo in požigajo “črno mesto”.
Bitka z uporniki.
Tiflis, Kavkaz, 13. sept. — Tri-inivajset socialnih demokratov je bilo usmrčenih in petdeset ranjenih sinoči v spopadu s kozaki pred mestno zbornico, in mnogo jih je bilo na smrt poteptanih v naslednji gneči. Dvatisoč socialnih demokratov je šiloma vdrlo v mestno zbornico, odkoder so jeli streljati na policijo in kozake. Ti so potem streljali na izgrednike.
Kaj bo s prognanci?
Boston, Mass., 13. sept. — Tu-kajšnjbpriselitveni urad je obveščen, da je 500 Armencev zbranih v Har-putu in 200w Malatiji, Turčija, in vrženih v ječo, dokler se ne proze nejo v to deželo. Jetniki so baje
izmed njih so prišli iz Združ. držav že 1. 1898. Če jetniki pridejo v Združ. države, bodo bržkone spet vsi prognani, ker menda ne bodo mogli dokazati pravice, da smej® bivati tu.
Obogatel s papigami.
' Victoria, Mex., 12. sept. —Američan Martin Ilolts, bivši železniški sprevqdnik, ki je ustanovil z mre žarni omejen gaj blizu tu pred nekoliko leti, je imel čudovit uspeh in je obogatel s papigami. To je menda edini gaj za papige na svetu, ali vsaj v Mehiki. Papige so ločene v štiri oddelke in se uče govoriti angleški, španski, francoski in nemški, tako izvrstno, da imajo med sabo polurne razgovore. Izučene uče mlajše.
Najvisokejši most.
Victoria Falls, ob reki Zambesi, britanska osrednja Afrika, 12. sept. Most čez reko Zambezi, najvišja železniška zgradba na svetu, je bil danes otvorjen. Most je zgrajen 420 čevljev nad reko. Železnica ima vezati Egipet in Južno Afriko ter bo dolga 5,760 milj.
Dolgotrajno trpljenje.
Mr. Štefan Lorko, trgovec, 203 Chestnut St., Johnstown, Pa., želi, da se njegova izkušnja natisne v vseh časopisih. Imel je zelo bolestno nadlogo z želodcem leta in leta, ki se ni dala ozdraviti, dokler ni začel uživati zdravila, ki se imenuje Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Trajalo je nekaj časa, predno je ozdravel, a ozdravljenje je bilo popolno in trajno. Za gotovo vemo, da to zdravilo koristi vsakemu želodcu, če se uživa po navodilih. Želodec izčisti, uravna odstranitev želodčnega soka, okrepi mišice želodčne in črevne ter napravi tako prebavo naravno in popolno. To pomenja čisto in obilo kri, zdravo in krepko telo. Ne zanemarjaj prvega znamenja bolezni— izgube slasti, nego nemudoma uživaj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To te ozdravi. V lekarnah. Jos. Triner, 799 -South Ashland ave., Chicago, 111.
—---------------—-------"Josip Dunda------------------------------
novi glavni tajnih K. 8. K. jfednote,
ki nastopi svoje dolžnosti s l.oktcbicm t. 1. je rodom Ljubljančan ter je jeden najbolj poznanih Daših rojakov tu v Ameriki. Dovršil je v Ljubljani peto gimnazijo ter zatem tri leta in pol pohajal solov St. Paul, Minn. Koj sprva ko se je preselil naš list iz Tower. Minn., je bil on uposlen pri našem uredništvu. Zatem je bil v Clevelandu dobro leto kot sourednik Nove Domovine. Ko mu je bila ponujena služba poslovodje Amerikanskega Slovenca koncem 1902, je isto sprejel ter se od tedaj nahaja med nami v Jolietu. Član je društva sv. Frančiška Sal., štev. 29 K. S. K. J. Prepričani smo, da bo našla naša Jednota v njem zvestega in vestnega uradnika in vrednega naslednika g. M.Wardjan-u.

Joliet, 111., 13. sept. — Danes t. j. v sredo dopoludne so Dili poro ceni v slovenski cerkvi sv. Jožefa Gr. Josip Grčar in gdč. Mary Mauser ter g. Josip Legan in gdč. Mary Spelič. Iskreno čestitamo!
—	G. John Nemanič, občepri-Ijubljeni rojak, je v ponedeljek odpotoval v staro domovino in sicer v Lokvico, fare metliške, kamor so ga sorodniki klicali po nujnih opravkih- Želimo srečno pot!
____G. Josip Sitar, naš čislani trgovec, se je vrnil s počitnic, ki so mu izvrstno teknile. Ogledal si je Pittsburg, Allegheny, Buffalo, Cre-stle Beach, Niagara Falls, Toronto, Cleveland, Detroit, Mt. Clemens, Milwaukee in Calumet. Gostoljubnosti rojakov zlasti v Calumetu in Clevelandu kar ne more prehvaliti. Pravi, da mora človek kaj tacega doživeti, pa pomni vse svoje žive dni.
—	Umrl je danes, t. j. dne 13. septembra Leopold Uenič, sinček g. Johna Uenič in soproge, pod h. št. 1112 na N. Chicago cesti, star 18 mesecev. Bolehal je štiri tedne za malarijsko mrzlico. Pogreb bo jutri, v četrtek 14. t. m. popo-ludne.
—	13 let stari George, sin George Plešeta, slovenskega salunarja v Rockdalu, je v torek zjutraj skočil na kolo (bicikelj) in se odpeljal v Joliet, da menja neki ček za $21 ali kolikor že. Od tedaj ga starši pogrešajo. Bati se je, da je prišel kakim rokovnjačem v roke, ki so ga morebiti oropali in potem vrgli v vodo.
—	G. B. J. Chulik bo imel to soboto veliko jesensko otvoritev svoje prodajalne, katero je prav dobro založil za jesensko in zimsko kupčijo. Opozarjamo čitatelje na njegov veliki oglas na zadnji strani današ. nje številke.
—	Obiskal je naše mesto in posebno še našo naselbino v ponedeljek 11. t. m. g. Josip Puhek, mestni policaj iz Calumet, Mich. Izrazil se je zelo pohvalno o napredku Slovencev, posebno pa še o naši novi cerkvi. Odpotoval je v torek v Riggs, Iowa, kjer se bo mudil nekaj časa na dopustu pri svojih sorodnikih.
—	V nedeljo zjutraj malo čez V. uro je umrl 23 mesecev stari Friderik, sinček Stefana Vertin in soproge za želodečnim krčem, za katerim je bolehal kake tri tedne. Pogreb se je vršil v ponedeljek pop., 11. septembra.
—	“County Fair” ali okrajna razstava je bila otvorjena v ponedeljek v Ingalls parku in odprta bo do petka zvečer. Ako ji ne bo škodovalo vreme, bo mnogobrojno obi-skavana, kajti jolietski dnevniki so delali mnogo reklame zanjo. V torek jo je obiskalo do 8,000 šolar-jev.
—	Sedem salunorjev je bilo v ponedeljek zvanih na policijo pod ob-
ožbo, da so kršili nedeljsko postavo o krčmarstvu. Seveda so morali plačati, pa samo po $12.95. Protivil se je samo Nikolaj' Burdoski, salu-nar na voglu Ohio in Franklin cest, a razsrjenega moža so vtaknili na zaj v “kletko” in to zaklenili. Burdoski se je kmalu nato premislil, je plačal in bil osvobojen.
—	V Ulinois-Michigan-kanalu pri Lemontu so našli v soboto blizu ka-menoloma Western Stone kompanije -truplo neznanega utopljenca. Iz raznih dejstev je ogledovalna komisija sklepala, da je bil najdenec rodom Nemec, kakih 50 let star mizar iz Chicage,kjer je bil bržkone umorjen in vržen v vodo.
—	“Joliet & Morris Canal Co.”, ki je bila zadnjič inkorporirana, namerava zgraditi nasip ob mlakuži zvani Lake Joliet, čez reko Des-plaines in napraviti vodovod od tamkaj do Morrisa. Tozadevno prošnjo je že predložila okrajnemu odboru supervizorjev, ki je otvoril svoje septembrsko zasedanje v torek.
—	To jesen in zimo bodo najboljši časi, kar jih Joljet pozna, pravijo naši trgovci, kot piše “The Joliet News” z dne 9. t. m. Banke so polne denarja in na njih obnebju ni niti oblačka. Vse večje trgovine v mestu so bile zadovoljne s kupčijo čez poletje in upajo še lepših časov jeseni in pozimi. Farmarji so z letino silno zadovoljni. Novih stavb se je letos v Jolietu zgradilo več, nego kdaj preje. Vse kaže lepe čase. Upajmo, da bodo tudi razne tovarne neprestano ‘ronale’, pa bo— allright.
j
—	Salunarju Flajniku v Rock-dalu je izginilo v petek zvečer $500 v bankovcih, ki so pripadali Porter Brewning kompaniji. Flajnik ob-dolžuje enega svojih boarderjev, Stojana Miliča, da je denar ukradel. Milič je baje utekel. V petek po-poludne je Flajnik prišel v Joliet, kjer mu je Jos. Braun, zastopnik pivovarne, dal $500, da j'h bi bil v soboto lahko rabil pri menjavanju čekov, ker je bil tedaj plačilni dan za uposlence v rockdalski žičarni. Vrnivši se v Rockdale, je dejal denar v škatlo za smodke z drugim svojim novcem. To škatlo je nesel v svoje stanovanje tik saluna. Tam jo je zaklenil v kovčeg, nakar je zaklenil i sobna vrata. Tedaj so trije njegovi boarderji, vštevši Miliča, spali v drugi izbi. Nijeden izmed trojice ga ni videl, ko je polagal denar v kovčeg. Drugo jutro je bila soba v istem redu kakor jo je zapustil. Kovčeg je bil zaklenjen, ampak $500 ni bilo več v njem. Pač pa $125 Flajnikove lastnine, ki je bila nedotaknjena. Tat je vzel samo $500, ki so pripadali pivovarni. Kam je izginil Milič, ni znano; pravijo, da v St. Louis. Flajnik je obljubil poravnati pivovarni škodo.
—	Joliet dobi moderno krasno mestno zbornico (city hall), ki bo stala $100,000. Chicaški kapitalisti so pripravljeni pomagati z denarjem.
—	Okoli 30 krošnjarjev je v našem mestu, a 26 izmed teh noče nič vedeti o tem, da je treba plačati licence za krošnjarjenje, po naredbi, ki je dobila veljavo dne 20. avgusta. Sedaj hočejo oblasti ostro nastopiti zoper kršitelje krošnjarske postave.
—	“Nad 44,000 prebivalcev ima Joliet danes, kakor kaže najnovejši “directory”, ki izide te dni.
—	Živahna razprava je bila na ponedeljkovi seji mestnega zbora o predlogih glede tlakovanja mostov, ki držita čeznje Cass injJackson ce sti. Prvi most je zelo obočen, zato ga je1 nevarno tlakovati z asfaltom (zemeljsko smolo), ker bi bil pozimi preopolzel, so trdili nekateri iz vedenci, a drugi nasprotno. Aider-man Moran se je pa posebno krepko potegnil za most Jackson ceste. Rekel je, da se za notranje mesto (down town district) skrbi dovolj velikodušno, a za severni del mesta pa skoro nič. Zakaj ne dati pravi ce vsem?” je vprašal g. Moran. Rekel je, da je most nujno potreben prebarvanja in pretlakanja, najbolje z asfaltom.
—	Naše mesto bo imelo menda vendar kmalu prepotrebne kažipote. Župan Barr je že dobil več vzorcev za iste, tako iz Buffala in od-drugod.
Cleveland, 0., 9. sept. — Prihodnji teden bo v našem mestu konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote. Tukajšnji Slovenci se pripravljajo, da dostojno sprejmejo drage goste. Vršile se bodo razne veselice.
Po najnovejšem popisu ljudstva je Cleveland med ameriškimi mesti sedmo glede števila prebivalstva. Cleveland ime sedaj 414,950 prebivalcev, ali 33,182 več kakor leta 1900.
Kakor v raznih drugih ozirih je mesto Cleveland tudi glede razporok prvo v državi Ohio.
Pred očmi svoje matere je bil danes povožen od poulične kare 18 mesecev stari Tom Stabič, 976 St. Clair St. Kolo mu je odtrgalo levo
roko in levo nogo. Otrok se je izmuznil od matere na ulico in je tekal po tiru. Ko ga je mati šla iskat, je videla strašno nesrečo. Otroka so prepreljali v bolnišnico, a je malo upanja, da okreva.
Milijonar John D. Rockefeller je šel med preroke. Na nekem zborovanju v Chicagi je povedal, da zadenejo deželo v letih 1907 in 1908 hudi časi. Dočim je bilo v zadnji krizi 1. 1893. nad tri milijone ljudi brez dela, pravi g. Rockefeller, da jih bo v onih letih blizu osem mil. Svoje prerokovanje opira na dejstvo, da bo prevelika produkcija v vseh obrtnih strokah povzročila krizo.
N. D.
Brockway, Milin., io. sept. — Torek 5. sept. ostane neizbrisljiv v zgodovini in spominu naše starodavne slovenske kolonije. Vršila se je ta dan zopet ena onih redkih, a pomenljivih slavnostij, na katerih se naša naselbina posebno odlikuje. Da Vas ne bom dolgočasil, č. g. urednik, hočem biti kratek s svojim uvodom.
Ta dan je praznoval mil. g. Jakob Trobec, škof šenteloudske škofije, 40letnico svojega mašništva. Pač redek‘dan, ki ga je pred njim slavi lo le še malo slovenskih duhovnikov
—	starost tukaj v Ameriki. In pokazati se je hotel naš mil. g. škof ob ti priliki tudi vnetega rojaka
—	Slovenca, kajti pohitel je med nas, ki tvorimo jedino slovensko faro v škofiji, slavit ta časten dan, v faro, kateri župnikuje njegov nečak č. g. John Trobec. Kako je mil. g. škof-rojak priljubljen med svojimi sorojaki, se je zopet pokazalo na dan slavlja, za katerega so se vsi skrbno pripravili.
Že prejšnji dan se je zbralo veliko slovenskih čč. gg. duhovnikov, prišedših iz vseh krajev, v naši naselbini, z namenom, da počaste mil. g. škofa ob njegovem slavlju.
V torek zjutraj se je zbralo nad 50 slovenskihffantov, ki so na konjih šli počakat dohoda slavljenca, prihajajočega iz St. Clouda. Daleč izven župnije so ga dočakali ter ga v svojem spremsvu pripeljali do župnišča med gromovitim pokanjem možnarjev in pritrkavanjem zvonov. Pozdravljale so ga že od daleč mno gobrojne zastave in slavoloki,kličoč mu srčen “Dobrodošel!” Po kratkem odmoru se je odpravila iz župnišča dolga procesija do cerkve k slovesni pontifikalni sv. maši, ki jo je daroval slavljenec. Pokanje topičev in pritrkavanje zvonov se je razlegalo daleč po gozdih in poljih.
Slavljencu so asistirali pri sv. maši sledeči čč. gg.: kot dijakon Rev. John Kranjec, kot subdijakon Rev. F. S. Rant, kot arhidijakona Rev. Anton Vilman in Rev. Fr. Jager, kot arhiduhovnik Rev. Anton Ogu-lin, kot ceremonijar Rev. Dr. John Seliškar. Slednji je tudi kot nečak mil. g. škofa imel slavnosten govor v slovenskem jeziku. Poleg že imenovanih so bili prisotni tudi še domači župnik Rev. John Trobec, potem Rev. M. Bilban, Rev. F. X. Bajec, Rev. Al. Mlinar ter Msgr. Jos. F. Buh, ki je imel popoldne pri pontifikalnih večernicah slavnostna govora v nemškem in angleškem jeziku na korist drugonaroduim faranom te okolice. Pri obeh slovesnostih je bila naša mična cerkev natlačeno polna, kajti četudi na delavnik, vendar je prihitelo ljudstvo od blizu in daleč k redki slavnosti v ogromnem številu.
Pri obedu so prišle na vrsto razne zdravice in častitke ter so se prebrali brzojavi, došli iz vseh krajev Združ. držav, med katerimi je bil Joliet izborno zastopan.
Gotovo mora ta dan ostati v srcu vseh faranov, vdeležencev slavnosti, zlasti pa v slavljenčevem, videčem okoli sebe tolike izraze udanosti in ljubezni. Ponosni smo Brockway-čani na čast, ki nam jo je izkazal mil. g. škof s tem, da je obhajal med nami svojo slavnost, želeč mu veselega zdravja, da bo mogel obhajati tudi 50. in 60. obletnico svoje-gu mašništva zopet tu med nami ravno tako čil in krepak kakor pri obhajanju 40letnice. K sklepu kličem:	“Živel naš mil. g. škof Tro-
bec Ohrani naj ga nam Bog še mnogo let, v korist sv. veri in ponos našemu narodu!” Prepričan sem, da se bodo tudi vsi rojaki po širni Ameriki pridružili temu klicu in čutili v sebi ponos na dičnega nam slavljenca.

NEZAVZITNOST...
■^8

je bolezen prav lahko poznata po svojih mnogih neprijetnih znakih. Prav nič ni čudno, da ljudje, prizadeti vsled te bolezni,izgledajo utrujeni, potrti, zdražijivi, kajti oni trpe noč in dan. Nepokojni spanec, grenkost v ustih, izguba okusa do jedi, pobeljen jezik, sesušeno grlo, velika neprijetnost po jedi, nervoznost, glavobol, nagib k bruhanju—ali ni to že več kot more prenesti človeška potrpežljivost? Neumnež, čemu trpite vse to, ko vam more pomagati
SEVEROV BALZAM ŽIVLJENJA
Ta lek bo korenito in zagotovo ozdravil vsak slučaj ne-zavžitnosti (dispepsije), naj že traja kakor dolgo hoče. Skušajte ga vživati in prepričali se bodete o njegovem učinku. Cena 75c.

“Vse kar sem povžil, je ležalo kot kamen na dnu mojega želodca. Porabil sem samo dve steklenici Vašega balzama življenja in počutil sem se kot bi bil vnovič rojen. Ozdravili ste me nezavžitnosti, kar mnogoteri dolarji, ki sem jih plačal zdravnikom, niso mogli storiti.	Vincenc Guzack, Marissa, 111.
Nova kri.
Kadar postane kri zagažena z nečistobo, tedaj se jih skuša znebiti. Mozulji, spuščaji, mehurji, turi, i. dr. znaki na koži so dokaz, da vaša kri ni v redu. Uživajte
Severovega kričistilca
in dobili bodete novo kri. Cena $1.00.
Nova koža.
Opekline, praske in oparnine vam dostikrat odvzemajo kos kože. Ako denete na nje Severovo olje sv. Gotharda s pomočjo mehke flanelne cunjice, se vam bo bolečina kmalu izlečila. Ozdravi vam tudi vse revmatične boli in otekline.
Severovo olje sv. Gotharda
vam podeli novo živčno moč in novo kožo. Cena $1.
V vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj.
W.I	F. S	EV	E	7) > O o ■	IE0AR RAPIOS IOWA
					
— Kadar nameravate potovati na kupčiji ali pa za zabavo od Chicage pa do Buffalo, New Yorka, Bostona ali drugih vshodnih mest, tedaj bo v vašo korist ako se nekoliko poučite o spretni zvezi, ki jo vzdržuje Nickel Plate železnica s svojimi tremi ekspresnimi vlaki. Zamorski strežaji so vslužbeni na vagonih,ko-jih dolžnost je skrbeti za udobnost potnikov na vlaku. Posebna pazljivost se obračana ženske in otroke kot tudi na priletne ljudi, kadar potujejo brez spremstva. Nikake preplače se ne zahteva od vas na nobenem vlaku Nickel Plate proge. Obedi po American Club načinu se servirajo v Nikel Plate obednih va gonih od 35 centov do $1.00. Jeden sam poskus vas bo uzadovoljil. Vsi vlaki odhajajo iz La Salle Street kolodvora, ki je jedina postaja v Chicagi, nahajajoča se ob progi nad-cestne železnice. Za nadaljne po drobnosti se obrnite,ali pa pišite na John Y. Calahan, General Agent, 113 Adams St., Room298,Chicago, III.	34 —38t5
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Mtjnroe Bros.
150 Slovencev
si zamore še omisliti najpopolnejši s slovenskimi črkami opremljeni
PISALNI STROJ (Typewriter) ker le 150 strojev, model 1904. je še v zalogi. Ti pisalni stroji so zelo priročni, lako da zamore i pisanja nevešč človek po par vajah hitro in popolno pisati. Ker so to zadnji komadi, oddamo jih pod tovarniško ceno, komad	p38t4
po $12.00.
Društveni tajniki dobe izdaten popust. Ker se zaloga hitro manjša, naj se z naročili ne odlaša.
THE JERSEY SUPPLY COMPANY,
P. O. Box 34.	HOBOKEN, N. J.
Ne pozabite na naš
Električni mlin
kadar imate za mleti kako žito za krmenje živine ali pa tudi za svojo uporabo. Prodajamo vsakovrstno mleto žito na debelo in drobno. Obiia zaloga sena, slame in krme za živino in perutnino.
V obilna naročila se priporoča
John Pubentz, lastnik,
203-205 Division St., Joliet, 111.
N. \V. telef. 631.
Vprašajte svoj ega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMGDK.
Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY,
10 centov.	5 centov.
403 CassSt.. nadstr.___JOLIET.
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
C. W. Brown, pred 9 Robt. Pilcher, pod preda. W. G. Wilcox, kasir.
ioni Bank.
Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
^7ukegan!yèe^'S - Bit GOOfc
and Porter.	o
J. O SMITH
BOTTLER
414VanBuren St.	Telephone 171
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $ 20.55 ......... 100 kron,
za $ 41.00 ......... 200 kron,
za $ 204.50 ........ 1000 kron,
za $1021.75 ........ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money OrderalipaNew York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino ed 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino sl iv o\ ko. Fino nrifitalel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročil a pošljite na
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bloff Str., JOLIET. ILL.
Stephen Jakše,
-Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke etne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
MAUSAR BROS..
200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došli m rojakom.
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
—	Prestavljen je notar g. Alojaij Pegan iz Rateč v Idrijo.
—	Stroj je prijel za glavo v trži-«ki predilnici delavko Meglič ter jo nevarno poškodoval.
—	Vihar, ki je pred nedavnimča-som divjal daleč naokoli, je v Zagorju podrl nemški hrast.
—	Mrtvega so našli na Kilavci pri Tržiču znanega žganjarja Antona Godino. Ubilo ga je žganje.
—	Iz Bukovja pri Studencu se piše, da se župan gospod Janez Jurca ml. zdravi v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji.
—	Umrla je v ljubljanski bolniš niči v četrtek, dne 24. avg. gospa Josipina Suštešič, soproga narodnega gostilničarja na Teharjih.
—	Gornji grad. Pri volitvi dne 16. avg. je bil vrli Slovenec gospod Jožef Kranjc, veleposestnik, enoglasno voljen županom v Gornjem gradn.
—	Policijsko je zasledovan od sodišča v Mariboru radi težke telesne poškodbe 59 let stari kleparski pomočnik Alojzij Piohler iz Mokronoga.
—	Nenadoma je umrla v Kočevju gospa Marija Achatz, soproga domobranskega častnika. Padla je tako nesrečno po stopnjicah, da je bila v par trenotkih mrtva.
—	Progo Jesenice-Gorica nove alpske železnice bodo baje kmalu ■©tvorili kot lokalno. Prometa do Trsta še ni mogoče otvoriti, ker v Trstu še niso dokončana potrebna pristaniška dela.
—	Prijeti begunec. Na Reki so prijeli iz ljubljanske prisilne delavnice pobeglega Jožefa Bergeca iz St. Petra na Kranjskem. — Na Reki je trdil, da se piše Jožef Bertoli ter je bil radi razgrajanja aretiran.
—	Ponesrečena pot v Ameriko. V Ameriko sta se hotela dne 22. avg. odpeljati komij Servacij Barič iz Gornjega Sohorja in Jožef Jerola. Ker pa še nista zadostila vojaški dolžnosti, ju je stražnik na kolodvora aretoval.
—	Iz Mokronoga se piše: Gospod Franc Penda v Mokronogu jeotvoril v svoji tovarni z dnem 27. avg. tudi parno, mrzlo, pršno in gorko kopelj po prav modernem zistemu ter isto prepustil javni uporabi. Enake kopeli nimamo daleč na okoli.
—	Umor. Iz Zagorja poročajo: Danes dne 25. avg. zjutraj je bil od še neznanega storilca na potu v pre-mogokop med Mertanovčevem mlinom in vasjo Kisove zavratno ustreljen Benjamin Detela, dninarski mojster trbovljskega premogokopa.
—	V Ameriko jo je odkuril, kakor se govori po Jesenicah, pleskar Bricelj. Pravijo mnogoterniki, da je veliko dolga popustil v Evropi in se preselil v Ameriko s hvalevrednim namenom dolg poplačati do zadnjega vinarja, če mu bo sreča mila.
—	Zborovanje v Kostanjevici na Krasu. Na «eliki Šmaren se je vr-
i šila v Kostanjevici na Krasa velepomembna slavnost. Blagoslovili so zastavo “Delavskega izobraževalnega in podpornega društva”. Pri tej priložnosti se je priredilo zanimivo delavsko zborovanj«.
—	Stroj prijel je zjutraj dne 22. avg. v vevški papirnici 23 letnega samskega Antona Bricelj vg. Brato-novega iz Dobrunj. Padel je med razbeljene cilindre pap. stroja ter je močno otrgan. Prenesli so ga takoj v bolnico, a je bil tako poškodovan, da bo težko okreval.
—	Mlekarna. — Osnoval se je odbor, ki bi imel proučiti, bi li bilo dobro ustanovili mlekarno za Vipavsko in kje naj bi se ustanovila. Odbor se je odločil, naj bo pod Mančami ob Močilniku. Mlekarna bo imela svoje ledenice, izvažala bo mleko Trst.
—	Nesreča. Iz Toplic na Dolenjskem se poroča:	Dekle Marija Rus
iz Meniškevasi se je na podu pone. srečila. Zlezla je po lestvi na kup snopja, da bi ga potlačila, ko hoče doli, se lestva izpodmakne in pri padcu se zasadi vanjo ručaj naslonjenih vil skoraj komolec globoko. Umrla je po hudih bolečinah čez osem dni.
—	Delavsko knjižico popravil je Štefan Gorše posest, sin iz Zapudja. S to ponarejeno knjižico se je hotel skrivaj odpeljati v Ameriko, da bi se odtegnil vojaščini. Sedel bo za to 3 tedne v ječi in bo moral plačati tudi denarno globo 10 K.
—	Grozna nesreča se je pripetila j ua železnični progi med St. Petrom j in Reko. V čuvajnico tretjo od St.
I Petra doli proti Reki je udarila strela
ter ubila vso družino, obstoječo iz čuvaja, žene in štirih otrok, katerih najmanjše je bilo okrog 4 mesece staro, in je je mati držala v naročju še potem, ko so jih našli mrtve.
—	Županska volitev v Trebnjem. Iz Trebnjega. Dne 17. avgusta je bila v Trebnjem volitev občinskega starešinstva. Županom je izvoljen Franc Huč iz Gorenjih Ponikev. Novi občinski svetovalci so: Anton Kužnik iz Trebnjega, Janez Ratajec iz Lukoveka, Anton Povh iz Blata, Janez Zupančič iz Jezera, Janez Novak iz Račjegasela, Janez Planinšek iz Vrhtrebnjega. — Vsi so vrli ka toliško-narodni možje.
—	Najdeni mrtvec. Na travniku poleg Kosiarjeve pivovarne so našli kosce nekega mrtveca, kateri si je, kakor se da povzeti iz pisem, sam vzel življenje s samokresom. Preiskava je dognala, da je samomorilec bivši 23 letni zasebni uradnik Franc Vidrih, sin lesnega trgovca iz Begunj pri Postojni, katerega so že 14 dni pogrešali. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen.
—	Žrtev poboja. Umrl ie fant France Zalar, katerega je Ivan Be-caj v družbi Franceta Cimpermana iz Bečajov okr. Cirknica v noči na 14. avg. napadel, ko se je z neko deklino pod oknom razgovarjal, ter ga z ročico večkrat tako po glavi udaril, da je padel. Drugo jutro ga je našla mati pri nekem potoku nezavestnega ležati, od koder so ga spravili domu.
—	Premoteno dekle. V Smarjeti so nekateri italijanski zidarji pregovorili donašalko malte Marijo Adamlje pod pretvezo, če gre z njimi po svetu, da bode imela boljšo plačo. Dekle je zapustilo svojo mater in z njimi izginilo brez aledu. V slučaju, da kdo pride dekletu na sled, naj takoj obvesti županstvo v Smarjeti.
—	C. kr. tobačna režija. V Avstriji izdela približno 39,700 delavcev in delavk 1226 milijonov smodk, 3430 milijonov svalčič, 13,320 q duhana, 261,345 q tobaka in 18 milijonov kosov najfinej šib specialitet. Za to rabijo vsako leto 130,000 q inozemskega in 293,000 q domačega tobaka. Država je dobila iz tobačne režije sledeče vsote: 1.1873. K 122,-746,378, 1. 1883. K 141,959,270, 1. 1893. K 173,918,134 in 1. 1903. K 225,175,448. Iz tega je razvidno, da se kadenje vedno bolj širi.
—	Iz Zatičine se poroča: Izredno slovesno smo praznovali letos cesarjev rojstni dan. Ta dan so se pri nas mudili ravno topničarji, ki so bili došli prej ta dan iz Krškega. V opatijski cerkvi je bila slovesna sv. maša, katero je daroval mil. g. opat. Častniki so se je udeležili z vsem moštvom. Med sveto mašo in med obedom, ki so ga priredili častniki v restavraciji gosp. Frica, so oddali vojaki 36 strelov iz topov. Ljudstva je prihitelo iz vseh okoliških krajev, ker takega streljanja še ni imelo prilike slišati.
—	Vsled božjasti zadušila sebe in otroka. Tovarniški delavec Andrej Škof v Verjah je dne 25. avg. ob 6. uri zjutraj našel svojo 33 let staro ženo Marijeto mrtvo, ležečo čez pleteno košaro, v kateri je ležal 6 mesecev star otrok posestnika Janeza Škofa, kateremu je žena pred 14 dnevi umrla. Tudi ta otrok je bil
zadušen. Marijeta Škof je bila boži jastna in gotovo je, da je v tem položaju padla čez košarico, kjer je ležal otrok, kajti v tem položaju jo je našel njen mož in videl, da je z vratom na robu košarice ležala in sebe, ter s svojim životom tudi otroka zadušila.
—	Osodopolni sunek. France Sezon iz Martinaka bil je zaradi zapravljivosti in slaboumnosti pod skrbstvom. Dne 1. maja t. 1. prišel je v gostilno Antona Mulca na Otoku. Tu je začel takoj razsajati. Na Mulcevo prigovarjanje, da naj miruje, se je ta še bolj razburil, zato ga je Mule prijel, da bi ga iz gostilne spravil. A Sežon se je začel ž njim ruvati in ga je nekaj po rokah opraskal; končno se je gostilničarju posrečilo ga v vežo spraviti. Toda Sežon se je zopet v njega zagnal, nakar ga je Mule z nogo v trebuh sunil in na prosto spehal. Vsled tega 6unka je Sežon čez dva dni umrl. Po teh okolnostij ni našlo sodišče vzroka Mulca zaradi pregre-ška zoper telesno varnost obsoditi in ga je oprostilo.
—	Tristoletnica Marijinih družb na Kranjskem. Zanimivo in pomembno slavnost je dne 20. avg. gledala bela Ljubljana. Po njenih ulicah so se pomikale deputacije Marijinih družb slaveč 300 letnico Marijinih družb na Kranjskem, spo-miu na daa, ko je pred 300 leti v ljubljanski jezuitski cerkvi 12 mladeničev ustanovila prvo Marijino družbo na Kranjskem. Na stotine mož, mladeničev, deklet in žena je korakalo v najlepšem redu v.izpre-vodu, ki je na muogobroine gledalce napravil kar najlepši vtisek. S po-nosonj so ta odposlanstva lahko med veselimi zvoki društvene godbe korakala po ulicah slovenskega središča, saj so se z njihovim delom Marijine družbe tako razvile, da šteje danes Kranjska že 388 Marijinih družb s 33,133 člani.
—	Slovenska zmaga. V Dragi so bile v petek 25. avg. občinske volitve. Z vso silo so se navalili Nemci, ne samo domači, ker teh bi bilo pač premalo, nasproti Slovencem so prišli pomagat tudi iz Kočevja— Moselja in kdo ve od kod vse, a pogoreli so in klaverni so se vrnili. Dobili so le tretji razred pa s pomočjo Mozelj-čev in drugih tujcev, po katere so bili šli na pomoč z vozmi. V prvem m drugem razredu pa je zmaga slovenska. Toraj dvanajst odbornikov z namestniki je slovenskih, šest (tretjega razreda) nemških oziioma nemčurskili. — Vidi se, da Hočevarji hudo škilijo sem čez gore. — A Draga je v slovenskih rokah, ker je po veliki večini slovenska, tudi v tretjem razredu bi ne bili zmagali, da jim niso prišli na pomoč Kočevarji, in pa, da bi ne bil tak silen pritisk od nemških oziroma kočevar-skik agitatorjev.
—	Duhovniške vesti. Premeščeni
so bili čč. gg.:	Andrej Pavlin iz
Sodražice za ekspozita na Goro nad Sodražico; Anton Merkun iz Lašič kakor ekspozit na Razdrto; Josip Švigelj iz Harij za ekspozita in be-neiicijata na Vrhpolje ob Moravčah; Martin Škerjanec iz Moravč za ekspozita v Harije; Frančišek Šparovec iz Spodnje Idrije v Moravče; Peter Mohar, župui upravitelj na Sveti Pianini, za ekspozita v Konjšico; Feliks Knižek iz Sostrega za župnega upravitelja v Babno Polje; Adolf Knol iz Babnega Polja za žnpnega upravitelja ua Sveto Planino; Andrej Magajna iz Knežaka v Sostro; Ivan Lomšek iz Šent Vida ob Zati-čini v Selca; Karol Gnidovec iz Ribnice v Šent Vid ob Zatičini; Ivan Plahutnik iz Cerknice v Ribnico; Mihael Kmet iz Loškega Potoka v Šent Jurij nad Kranjem; Karol Dornik iz Doba za beneficijata v Voglje; dr. Frančišek Grivec za kapetana v Dob; Jakob Razboršek iz Kamenika za ekspozita k Svetemu Joštu nadKranjem; Ivan Jovan z Bohinjske Bistrice v Kamnik; Leopold črne iz Žužemberka v Planino; Andrej Zgaga iz Šent Janža v Žužemberk; Ignacij Zust od Svetsga Duha v Stopiče; Peter Janec iz Škofje Loke za kateheta na uršnlinsko dekliško šolo v Škofji Loki; Ivan Zupančič, valetudinarij, za kapetana v Dolenjo vas; Ivan Lovšin iz Hinj v Sent Janž. — Na novo so bili name ščeni čč. gg. semeniški duhovniki oziroma novomašniki: Ivan Borštnar
*
>
*
USTANOVLJENO LETA 1893.
SAKSEj?
GLAVNA PISARNA:	" J
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
TELEFON 3795 CORTLA.NDT.

Podružnica :
1778 St. Glair St., Gievetand, 0.
ZASTOPNIK
VSEH PAR0BR0DNIH DRUŽB. A*
Pošilja denarje v' staro
------------ domovino najceneje in najhitreje.
Parobrodne listke ProdaJ'a
------------_ p0 izvirnih cenah.
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
. .	je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-
spete v New Y'ork na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovanjem
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 !
FRANK SAKSER,
i 109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. rJ
rm
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
*
+
¥
+
*
*
f
za kaplana v Hinjah; Matej Kožel j v Lašičah; Alojzij Kralj v Sodražici; Alojzij Kurent kot II. kapelan v Semiču; Josip Prešeren v Cerknici; Ivan Strubelj v Spodnji Idriji; Vladimir Prijatelj v Sent Jerneju; An drej Orehek v Knežaku; Andrej Stenovec v Loškem Potoku.
Emil Bachman
PRIMORSKO.
— Vojaštvo v Gorici. V Gorici je bilo 1. sempteaibra 10,C00 vojakov.
ŠTAJARSK0
—	Svojo ženo ie ustrelil pri Sv. Antonu v Slov. goricah Franc Plohl iz Grabernika.
—	Dva človeka zabodena. V Šoštanju sta brata Boha zabodla posestnikovega sina Jožefa Hliša, ki je kmalu nato umrl. —V St. Juriju ob južni železnici je hlapec posestnika Dobovišeka smrtno zabodel drugega hlapca.
—	Nemci se boje. Nemški listi z ozirom na prodajo gradu pri AVildonu opozarjajo na tozadevne inserate v slovenskih listih in pravijo, da se je bati, ako bodo Slovenci vztrajno po-kupovali posestva štajerskega nemškega veleposestva, da končno vržejo s pomočjo konservativnih glasov sedanje zagrizeno nemško zastopstvo štajerskega veleposestva.
580 South Center ave., Chicago, 111.
Slovanski tvorničar
društvenih o d z n a k o v
(badges), regalij, kap, bander in zastav.
Velika zaloga rseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
NAZNANILO
KOROŠKO.
—	Nesreča vsled avtomobila. Pri Št. Jakobu na Koroškem so se konji posestnika Trabesingerja splašili pred nekim avtomobilom. Trabesin-ger je padel z voza in se ubil.
—	Nesreča v tovarni. Iz Beljaka poročajo, da je v celulozni tovarni pri Sv. Magdaleni stroj prijel delavca Ferdinanda Florijančiča in ga na kosce raztrgal.
“Mrtvaška cvetlica”
na otoku Javi ima cvetje, iz katerega puhti neprestano tako močan vonj,da umre tudi najmočnejši mož, ako bi dalje časa udihaval va-se ta vonj.
—	Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
Sunny Brook žganje
JE DOBILO
fl78 MBiaiii m razstavi i Sl Louis
ZLATO IN SREBRNO
kar dokazuje, da je neprekošeno.
The Sunny Brook Distillery Co.
*	CHICAGO, ILL.
Nerver!
TT" ATI II? 'T'/'V To j® Dauer-jev znameniti krepčilec. človeka T»	aJ J—< T V? • zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega.
Neprekošen hranitelj za živce in želodec.
Jedini lastniki in razpošiljavci.
A. BAUER & CO.
112-148 £. Huroit St,, Chicago. slovenskih gostilnah.
Na prodaj po vseh
♦
AMMIKAmiSMEG.
Ustanovljen 1. 1891.
]jfrvi in najstarejsi slovenski katoliški lisi v Ameriki in glasilo K. S. K.Jednote.
izdaja ga vsaki petek
ILOVEliSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
jtaročuiua za Združene države le proti preilplači $1.09 na leto; za Evropo proti predpluči $2.00 ua leto.
Dopisi in denarne pjšiljaive naj se pošiljajo na	\
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, 111.
Tiskarne telefon?» Chicago in Interstate: 509 Ureduištvn telefon Chicago 1541.
AJHER1KANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Mie first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of O. C. Slovenian Catholic Union,
Published Fridays by the
Slovenic-American Printing Co.
Joliet, m.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI
J7. sect. nedelja
18.	‘ ‘ pondeljek
19.	“ torek
30.	11	sreda
21.	“	četrtek
32.	,,	petek
23.	“	sobota
KOLEDAR.
14. Pobink. Tomaž. Vel. •fanuarij, škof. Kvatre.
Matevž. Evang. Mavricij in tovar Tekla. muč.
Sovraštvo sveta do cerkve.
(Konec.)
Oglejmo si še sedaj,kakohudobni »vet preganja cerkev, koje zastopniki naj bodo duhovni. Najprej so sovražniki nastavili sekiro na korenino drevesa, ki je Kristusova cerkev. Hoteli so zdrobiti skalo sv. Petra. Hoteli so papeštvo omajati, da še celo zatreti. Dobro so znali, da se razkrope ovce, kedar vdarijol pastirja. — Napadali so verske dogme, ter je hoteli razglasiti kakor zastarele, okamenele, in času ne več primerne. —Ovirali so cerkveno dedovanje. Otroke so posadili v brezverske šole. Zakonu so hoteli vzeti anačaj zakramenta. Duhovnikovo delovanje so izkušali omejiti. Jav-aa oblast je kovala cerkvi sovražne postave, kršila konkordate, zatirala iscdove, polastila se cerkvenega premoženja. Žugali so z nemilostjo diržavnikov, z javnim mnenjem. Tudi veda je ponujala orožje. In če <38© ui pomagalo, prišla je na vrsto !»ž.— 8v. cerkvi so zadeli mnogo 333jw, Padel je Rim. A še stoji sveta stolica, tudi dogme stoje še, iočim se zametuje ena resnica za drugo. A katoliško življenje se kljub temu lepo razvija.
Sovražniki so vrgli prepir med aarode. Danes sosebno pospešujejo odpad od cerkve, tako zvano “proč od rimsko” gibanje med Nemci. Nasprotniki obrekujejo sv. $eikev. Cerkvenim služabnikom ^edtikujejo napačne namene, sum »ieijo je ter slastno širijo resnične večje napake nekaterih, male napake pa povečujejo in generalizujejo. Af-vsetonič ne pomaga. Cerkev še stoji, ker je božja vstanova, ne p3 človeška. Prebije tudi boje 20. veka in izvrševala bo svoje poslanje Viprid narodov do konca sveta.
Kaj pa naj kristijani store v oči-»J‘ed tem sovražnikom sv. vere in cerkve? To kar veli sv. Pavel; “Ohranite edinost duha, v zvezi guru.” Treba je dandanes vsakemu verniku pripoznanja in ohranitve isadnaravnega značaja naše sv. vere in »vitle jasnosti in odločnosti mu ]* treba.
Sv. vere se namreč ne smemo sramovati in kakor katoličani ne smemo v verskih rečeh misliti in govoriti, kakor nam drago. Tu se je treba držati nezmotljivega ueeni-»Iva cerkve. In ako je cerkev česa odločila v verskih rečeh, potem tudi naajupeneji in najbistroumneji ■katoličan ne sme več reči:	To me
ne briga, jaz grem svojo pot. Tudi suenezme upreti kakemu verskemu ilenu^ker v nasprotnem slučaju bi propala gotovost v verskih zadevah, «era in cerkev, da celo vse krščanstvo. : To pokorščina do cerkve pa
ni omejena le na sorazmerno le mali krog slovesno proglašenih dogem ali verskih resnic, nego razteza se nad vse nadnaravne resnice, zapovedi in predpise, ki je cerkveno učeništvo, oziroma vladarstvo izdaja vernikom v prid, če tudi jim ne pristoja nezmotljiva veljalnost. Marsikaj je namreč za gotovi čas koristna odredba, kar za drugi čas ni. V državnem živenju je prav tako; saj ne nalaga vsak paragraf trajne obveznosti. Izpolnovati se mora, dokler se ne prekliče — in nič dalje.
Potem je treba jasnosti in odločnosti, ki je pravi zuak resnice, sv. Pavel govori doslovno:	“In moje
govorjenje in moje oznanilo ni bilo v pregovorijivih besedah človeške modrosti, nego pak v izkazovanju duha in moči.” A kakor mnogim peša vera, tako jim pojema pogumna odločnost, ki je lastnost katoliške ideje. Mnogi se tresejo, kadar je treba odločno potegniti se za katoliško stvar. Takrat nedo-staje odločnosti, in se rabijo razni izgovori. Tak človek nima tega krščanskega poguma, ki ga tolikrat zahteva vstanovnik naše vere. Da bi jasno pričal vero—tega poguma nima.
Kakšne zahteve naj torej stavi na katoličana sedanji čas? Popolno odločnost v katoliški veri do skrajnih posledic. To jezahteva. “Justus ex fide vivit, pravični živi iz vere.” Pravičnik nosi vero v svojem notranjem prepričanju, te se ue hoji javno izpovedati je pred vsem sve-tom.Tudipred najbolj omikanimi in učenimi jo priča; če tudi zato trpi sramoto križa, sovraštvo in zaničevanje.
Slednjič mora vera prešiniti vse naše živenje, tako da bomo mogli reči z apostolom; “Živim, toda ne jaz, živi pa v meni Kristus.”
Danica.
Gdč. Ida Tarbellin John D. Rockefeller.
(Konec.)
Čim bolj se je njegova kupčija razširjala iu je bila splošnemu blagostanju kvarna, tem bolj jo je skušal zakrivati pred javnostjo. Načeloma je tajil svoje dobičke in svoje zveze, in celo pod prisego, če je bil v stiski. Ko ga je neka preiskovalna komisija vprašala: “Ali ste bili član Southern Improvement kom-panije?” je odgovoril:	“Ne.” In
vendar je bil Rockefeller član te družbe, je imel 180 delnic od njene glavnice in je bil eden izmed dvojice, ki se je iste oklepala, ko je v Clevelandu, O., in v Bayonnu, N. J., napravila čistilnici. Prisegel je, da nima Standard Oil Company v Združ. državah nobenih drugih čistilnic razuti omenjenih, dasi je izza petih let nakupila naj večje čistilnice v New Vorku, Philadelphiji in Pittsburgu.
To je taktika, katero je Rockefeller uporabljal izza petintridesetih let v svoji kupčiji.
Ali je čudno, da je z leti bogatel čimdalje bolj, tako da ga danes smatrajo za naj večjega bogatinca na svetu?
Kako bogat je Rockefeller, ne ve nihče, morda on sam ne. Ko se je Standard Oil Trust 1892 razdražil, je imel Rockefeller 258,854 delnic od skupnega premoženja, t. j. med j- in % celega trusta. Njegovi deleži so znašali v tem letu nad 3 milijone; 1896 približno 8 milijonov; 1900 čez 12 milijouov. Koliko delnic ima danes v družbi, ne ve nihče. K temu prištej njegovo ogromno zemljiško last v raznih mestih, njegov Forest Hill Park, ki obsega 400akrov in muogoštevil^e“8tocks,’ in “bonds” v raznih podjetjih.
Rockefeller ne zapravlja svojih dohodkov. V vsakem velikem finančnem podjetju v- doželi se občuti njegov upliv; iz vsacega ima svoj dobiček. Zakaj dela to? Zakaj zahteva letnih dohodkov $25,000,-000? Ne da bi gradil veličastne palače, ne da bi koval prekucije; čisto preprosto živi in sledljivo (varčno). Ne da bi dajal milodare —ti so kaj neznatni v primeri z njegovim bogalstvom. Cernu vendar ta nenasitni, kruti pohlep groma-dati denar v možu, ki je že z denarjem preobložen in v denarju pokopan ?
Zdi se samo ena razlaga možna,
namreč, da je Rockefellerja prevzel tak pohlep po denarju, ki ga za vse ozire na ostale ljudi zasleplja, ki je močnejši nego vsak prirojen čut pravičnosti in človečnosti, da celo nego ljubezen do svoje lastne osebe in sreče svoje družine. V vsakem drugem oziru je morda pameten, ampak v denarnih rečeh je blazen. Pokojni senator Hanna ga je smatral za “moneymad” t. j. denarnega norca in vendar je tudi sam čislal denar zelo visoko.
Potemtakem se ne smemo čuditi, da je LaFollette, guverner Wiscon-sina, na nekem shodu mogel imeno-voti Rockefelleaja največjega zločinca Združ. držav. To je, četudi ne v pravoslovnem, pa vendar v nravstvenem mislu. V pravoslovnem (juridičnem) smislu se smatra samo tisti za zločinca, kateremu se pred državno postavo dokaže zločin. Tu se na postave božje in vest prav nič ne ozira. V nravstvenem (mora-ličnem) smislu pa se smatra vsakdo za zločinca, ki zapovedi božje in zahteve krščanske vesti tepta z nogami.
Kabor je videti, je Rockefeller to delal vedno. Zasluga gospodične Tarbell je, da je to resnico neustrašeno izrekla v svoji knjigi.
Dvajset romarjev ozdravljenih.
Nedeljski “The InterOcean” je do-nesel sledečo zanimivo brzojavko iz Lurda na Francoskem z dne 9. t.m. :
Veliko romanje v Lurd (Lourdes) je mimo. Ogromno krdelo bolnikov, ki so prišli iz vseh kotov Francoskega zdravit se v vodovju, se poslavlja in ves dan so vozili razni vozovi romarje nazaj do zelene postaje.
Pet in dvajset vlakov, s približno
20.000	romarjev je zapustilo Pariz v soboto zjutraj namenjenih v Lurd.
Kolodvor pariški na Quai d’Austerlitz je bil kakor ogromna bolnišnica. Kočije in ambulance so dovažale bolnike, usmiljene sestre in radovoljni nosilci, takozvani “brancardiers”, so jih sprejemali, razvrščali in spremljali do. vlakov, označenih z barvami kakor vožnji listek, ki ga je nosil vsak romar vidno.
Strašna obupnost bolnikov, njihovi svinčenobledi obrazi in bole-fcavost v njihovih očeh, vse to je skoraj izginilo pred udanostjo ra-dovoljcev, ki so jim stregli; ampak prizor na železniški postaji je bil pretresljiv in vera bolnikov ga je napravljala se bolestnejšega. Kajti dasi nekateri izmed njih spet ozdravijo, se jih na tisoče vrne umirat v težavah in nekateri, ki gredo doli zdravi, se vrnejo s kalmi bolezni. Nič previdnostnih naredeb ni zoper okuženje.
Gobovci so bili v vlaku, jetični-ki, raznotere bolezni so bile zastopane, a niti praska ali škatlice ali stekleničice najnavadnejšega zdravila ni bilo na vlaku.
Včasi je mati ali sestra kacega bolnika v smrtnih težavah vprašala za malo antipirina.
“Moli!” je bil stalni odgovor, glaseč se ljubeznivo, a grajalno. In uboga stvar je prosila zamere, da ji je začasno nedostajalo vere, in je molila.
Molitev nikdar ne jenja. Molitev se nadaljuje dolge ponočne ure v vseh lesenih ograjah zvanih vagoni tretjega razreda, v katerih romarji sede ali leže na žimnicah. Molitev nikdar ne jenja niti v Poitiersu ali na vlaku druzega dne, in molitev v Lurdu se dviga proti nebu brez prestanka.
V Poitiersu je kripta okoli groba sv. Radegunde vse premajhna za naval romarjev in ganljivo je poslušati, kako ubogi ljudje na nosilnicah zunaj kriče na pomoč, da se jih nese doli do groba, čegar marmor je črn, z znaki, da se ga je dotaknilo na milijone bolnih rok in milijone ustnic, ki ga poljubljajo vsako leto.
Lurd! Pogled na Lurd je čudovit med velikem romanjem. Iz Pariza in severne Francije dohaja
20.000	romarjev, ampak na tisoče in tisoče več iz cele Evrope, iz Združ. držav, iz Canade, iz Južne Amerike, in nič manj nego 8,000,-000 romarjev obišče vsako leto z berglami okrašeno skrinjo, pije ali
se koplje v ledenomrzli vodi in pomnožuje neprestano molitev.
Zjutraj se bolniki kopljejo. Voda v kopelih se nikdar ne spreminja. Jetični slede gobovcem in pokveke slede jetičnim v male lokve in pijejo vodo iz studenca, ki ga je Bernadettc privabila na mestu, kjer se ji je prikazala Devica.
Popoludne se nosi sv. Rešnjetelo v sprevodu okoli velicega ovala v ospredju katedrale.
Tisti izmed bolnikov, ki nimajo denarja za hotele, spe v zanje zgrajenih šotorih na nosilnicah. Ča so ti polni, pa spe na travnikih. To jih nič ne skrbi. Skrbi jih sploh nič ne. Devicaijim bo dala zdravje, če hoče.
Hoteli imajo čudne napise, v katerih se imena svetnikov in lovcev na {goste vežejo skupaj. Kupčija s kolajnami (medaljami) in nabožen-skimi stvarmi (articles de piete) in vrčki lurške vode je ogromna, in vsacega popoludne, ko mine sprevod s sv. Rešnjim telesom, raztrgani in bosonogi dečki letajo po cesti, ponujajoč listo in kričeč:	“De-
mandez le Journal de la Grotte! Les derniers miracules de la journee!”
Kajti ozdravljenja se dogajajo — povprečno eno v 3,000 slučajih. Dvajset jih je sporočil med tem romanjem preiskovalni zdravniški urad, ki skrbno preišče vsak slučaj. Najznamenitejši sta bili ozdravljenji dveh devojk, v starosti 28 ozir. 25 let.
Ernestine Pilleur, prva, je umirala za nekim notranjim uljesom. Ko se je včeraj vrnila od sprevoda s sv. Rešnjim telesom, je izjavila, da se počuti bolje, in je naprosila malo krepke hrane, ki se je ni do-teknila pet let. Dali so ji kos pi-ščeta, eno jajce in mleka. Po jedi je izjavila, da je strašna bolečina popolnoma prenehal*. Zdravniki mislijo, da je devojka popolnoma ozdravela.
Druga devojka, Marie Zimrner,je padla iz okna in se poškodovala na boku tako hudo, da ni nikdar več hodila, dokler ni došla v Lurd. Po kopeli veeraj so jo odnesli na nosilnicah, ko je nenadoma skočila na tla, stopila korak naprej, omahnila, spet korakala in plesala od veselja, da je mogla spet rabiti svoje noge. Zadnji teden so zdravniki obupali nad njo. Ampak tu je spet dobila zdravje.
John D. Rockefeller hi več gologlav, ker nosi sedaj vla-suljo.
F r a n k f u r t a r s k e k 1 o -basice razveseljujejo ljudi že 100 let. Njih oče je baje neki Johann Lach-ner.
Na južnem Tirolskem so aretirali anarhista Sperija, ki si je hotel “ogledati” cesarske vojaške vaje.
V Philadelphiji ne »mejo mrtveci v bodoče več glasovati. Ivonečno so tudi oni našli svoj velezasluženi mir v giobu.
Cuba je zadnje dni p o-slala nekaj bal ali butar bombaža v New York. Izkazal se je najboljše kakovosti in pravijo, da ga je možno po vsem otoku pridelovati.
Neka ženska, ki jebila 13. otrok svojih staršev in dne 13. rojena, je v Alabami dosegla visoko starost 105 let. Kje pa je potem nesrečno število?
Za može.
V zadnji poslanici na ameriški kongres je izjavil predsednik Roosevelt, da bi bilo treba uvesti kak način telesne kazni za može, ki pretepajo svoje žene, kakor sploh za take, ki brutalno in kruto nastopajo proti slabejšim. Rooseveltova želja se bo kmalu izpolnila v Kolumbiji, kjer bodo odprli dvorano, v kateri bodo steli batine možem, ki pretepajo svoje žene.
Knjižnice v vojašnicah.
Iz Budimpešte poročajo, da je bu-dimpeštanska knjižnična zveza raz delila po ondotnih vojašnicah več knjižnic po 100 do 120 knjig, kijih rabijo vojaki brezplačno. Knjige urejuje in oskrbuje poveljništvo.
Jesen življenja.
Prvi sivi las, oslabevanje telesnih močij sta znamenji, da je spomlad življenja prošla. Vzroka pa ni, zakaj ne bi vsaka ženska in moški še nadalje ostal močan in krepak ter kljuboval pogubonosni starosti iu napadu vsakovrstnih boleznij. Severov življenski balzam daljša življenje. Nareja obilo, rdečo kri Sovražnik neprebavnosti je in dru gih organskih bolestij, ki zabranju-jejo moškim in ženskam uživanje marsikatere zabave, do katere so opravičeni. Nikarte izgubiti spo sobnostj za življensko veselje, pa uživajte Severov posebni in izborni živijenski balzam ter obnovite svojo moč in mladost. Neki dijak v St. Vincent’s Collegu, Grennsburg,Pa. piše:	“Porabil sem samo «no stek-
lenico Vašega življenskega balza ma in ozdravila me je hudih bolečin v želodcu in neprebavnosti ter okrepčala ves moj ustroj zares čudovito.” Cena 75c. V vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids,Iowa. Zdravniški svet z ozirom na posebne slučaje zastonj.
V Avstraliji prodajajo meso po 2c funt. Avstralija ima toliko živine kakor Amerika, ampak v Avstraliji ni niti trusta za meso niti križarske vojne zoper truste.
Šele sedaj, ko hodi Rockefeller bosonog, je Russel Sage prišel do spoznanja, kako strašno potrato je zakrivil s tem, da je nosil vsa ta dolga leta čevlje, četudi prav poceni.
Demanti so se spet p o-dražili, vendar jih Američani zelo kupujejo. To dejstvo se smatra za znamenje “prosperitete” ali uspavanja, ampak žal, da ta prosperiteta ni kaj razširjena.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
“SIDRO”
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POKÖSTUICQ, PODAGRO itd.
in razne reninatične neprilike.
S A no: 25ct. in SOct. v vseh lekarnah ali pri
F. At Richter A Co.
215 Pearl Street,
New York.
Obvestiti želimo vse občinstvo, da smo se preseliti v novo začasno mesto
121 N. Chicago St.,
v Werner Hall poslopje,
kjer ostanamo toliko časa, dokler ne bo dokončano nase novo poslopje, ki se jame v kratkem graditi na našem prejšnem mestu.
Izvršujemo kot po navadi še vedno vsa v zlatarsko in urarsko stroko spadajoča dela.
Velika zaloga zlatnine in srebrnine. — Če rabite očala, pridite k nam. Preiščemo vam oči zastonj-in povemo kaka očala potrebujete.
R0BT P.
121 N. Chicago St.
K1EP
JOLIET
V Oldenburgu na Nemškem je bil oproščen natakar Meyer, ki so ga tožili krive prisege. Država bo morala pokriti zato ogromne sod-nijske stroške, ki znašajo 51,000 mark.
Štirje veliki preko-morski parniki so dopluli na eninisti dan in to zadnji petek v Hoboken in bil je v luki tako živahen promet, kakor nikdar preje, ker so parniki donesli 2200 ljudij.
Neodvisni mesarji v New Yorku so zgradili klavnico v pobijanje trusta za meso (beeftrust). Takale podjetja so videti začetkom vedno prav neodvisna, a sčasoma so čisto isto, kar neki pobijajo.
Kralj oljar Rockefeller je v splošno začudenje sprejel na svojem letovišču pri Clevelandu veliko število “humoristov” ali šaljivcev angleško-ameriškega časopisja in uganjal ž njimi razne burke. Debeli župan clevelandski ie tudi “sodeloval”.
Nin! Noto!
Dovršenost na polju lekarniškega znanjaI
FRANČIŠKANSKI
želodečni grenčec
Veliki krepčilec,
oživljalec sistema r*?	in tvoritelj krvi.
Nanravi slabotnega Umh močnega.
Poveča apetit, ozdravi neprebavljivost, dispepsijo in vse želodečne neprilile, kakor tudi vse bolesti v jetrih, krvi in ledvicah:
Cena eni steklenici $1.00, šest steklenic za $5. Mi plačamo vse pošiljavne stroške.
10011
Največ Židov ali judov izmed evropskih mest ima Varšava in sicer čez 220,000, potem Budimpešta 166,000, Dunaj 150,000, London 120,000, Berolin 88,000 itd. V Ameriki jih pa ima največ New-York, čez 700,000. V Petrogradu jih je 2,800.
Bombo je našel zadnjič farmar Steinhoff iz Oceana Co Mich., ob jezercu Silver Lake. Peklenski stroj je bil v škatli, naslovljeni na guvernerja La Folette, Madison, Wis.
Ko so imeli ondankler-ki iz Springfielda, 111., svoj piknik v Mildred parku, se je viseč most čez tamošnje jezerce podrl in 100 oseb je štrbonknilo v 9 čevljev globoko vodo. Mnogi so so komaj rešili smrti. Vsekakor pa je to bil moker piknik.
(Red Cross Kidney Plaster.) dvojna velikost in dvojna rnoč proti bolečinam v hrbtu, boku iti v ledvicah.
CENA 35c.
THE PM1CE PHANIMI
s. F .
104 Ottawa St., Joliet. SCHICK, lastnik
ZASTONJ !
Da se naši občeznani
“JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI“
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraj» in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj Se nepo znani, smo pripravljeni na željo vsakomur jedaega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od nase tvrdke. 2» pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to je darilo.
Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otr pl jen ja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate sprideu želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa" ozdravljeni.
Dobro vemo. da na§ električni pas istinito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporabi tudi drugim toluiKom priporočali, da zadobimo s tem ie večje priznanje, ko va3 bode ozdravel.
Občna priznanja.
VaS električni pas je torej vse učinil, kar ste ml obljubili, in še več. pas me je iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon A ve., Chicago, IU.
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter naru dopošljite vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite na naslov:
Jersey Specialty Co.,
121 Cedar Street.	New York. N. V,
Ameriški vojaki ne marajo biti sužnji, uporabni za vsako delo, ki ne spada v njihovo področje. Tako je dne 16. avgusta t. 1. okoli 50 prostakov uteklo iz Fort Snell-linga, Minn. Zakaj? Vlada je nedavno kupila tamkaj veliko ozemlje. Za obdelavauje in zravnavanje istega pa ni najela navadnih delavcev, ampak je naprosila vojakov. Tem sta pa napor in vročina pri delu kmalu zamorila domoljubno navdušenje. Po prvi plači «o utekli. Prijet ni še nobeden.
mihoCemotvoj penah, TI HOČEŠ NAS LES!
Če boš kupoval od nas, i* borno vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupil luksi «glasi aa pri na«, la oglej si naSo zalogo! Ml ie bomo zadovoljili in U prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumbêr Yard je aa vo$'.u DESPLAINES IN CLINTON ULIC
K. S. K.
JEDNOTA
Inkorponrana v državi Illinois dna 12. jan. D. A. 1898.
Predsednik: John R. Stbrbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mieh.
I.	Podpredsednik: Mihael Skkbk, Box R., Collinwood, Ohio.
II.	Podpredsednik: Frank Bojc,22 Messaave., Pueblo, Colo. ■Glavni tajnik: Mihael Wardjan, 903 Scott St. Joliet, 111.
II. Tajnik: Josip .Jarc, 1077 St. Clair St., Cleveland, O.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 620—lOthSt., Waukegan, III. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 360 Garfield ave., Chicago, 111.
Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., o liti. 111. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, III.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Rudole Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111.
Joseph Dunda, 400 Collins St., Joliet, 111.
Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, lil. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, lil. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111 Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111.
Rudolf Moaž,700 S. Central Park Ave., Chicago, 111.
Nadzor- J niki:	j
Finančni J odbor: j
Pravni J odbor:	)
Prizivni
odbcr:
Suspendovaua članica zopet sprejeta:
K društvu Matere Božje 80, So. Chicago, 111., 1375 Mauer Marija, 2. sept. 1905.	lir. š. 21 članic.
Odstopila članica:
Od društva Marijinega Srca 86, Rock Springs, Wyo\, 2512 Selak Franca, 4. sept. 1905.	Dr. s. 7 članic.
Suspendovane članice:
Od društva sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 2212 Ulašič Franca, 8. sept. 1905.	Dr. š. 12 članic.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, Ifl., 1069 Bajt Marija, 1054 Stukel Marija, 12. sept. 1905.	Dr. š. 57 članic.
Izločeni članici:
Od društva sv. Jožefa 58, Ha3er, Pa., 2310 Bonkovski Stanislava, 2351 Zupančič Johana, 11. sept. 1905.	Dr. š. — članic.
MIHAEL VVARDJAN. glav. tajnik K. S. K. Jednote.
903 N. Scott St., Joliet. Illinois
Novo društvo sprejeto:
Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb., 8669 Gerdun Jožef, roj
1886,	8670 Merzlak Janez, roj 1876, 8671 Frankovič Mihael, roj
1872, 8672 Borovac Tomaž, roj 1872, 8673 Švajgar Jožef, roj 1872, 8674 Capurau Janez, roj 1872, 8675 Požek Jure, roj 1870, 8676 Šprajcar Janez, roj 1868, 8677 Omahen Janez, roj 1867, 8678 Derganc Martin, roj 1865, 8679 Papež Mihael, roj 1861, 8680 Ostronič Anton, roj 1860, spr. 11. sept. 1905.	Dr. š. 12 članov.
Pristopili:
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 8681 Nemanič Janez, roj 1886, 8682 Žlogar Matin, roj 1881, 8683 Vivoda Janez, roj 1877, 8684 Kapele Nikolaj, roj 1875, spr. 12. sept. 1905.	Dr. š. 245 članov.
K društvu V. sv. Jurja 3, Joliet, 111., 8685 Krašovec Janez, roj 1835, 8686 Miklič Janez, roj 1883, spr. 12. sept. 1905. Dr. š. 73 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 8687 Šobar Franc, roj 1876, spr. 12. sept. 1905.	Dr. s. 192 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 8688 Štefan Emil, roj 1887, 8689 Lenac Cvetko, roj 1885, 8690 Jelenič Janez, roj 1884, 8691 Horvat Martin, roj 1881, 8692 Celihar Jožef, roj 1881, spr. 12. sept. 1905.	Dr. š. 195 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 8693 Debeljak Jožef, roj 1881, 8694 Vesel Matija, roj 1875, 8695 Roic Alojz, roj 1875, 8696 Žlindra Anton, roj 1874, 8697 Zbačnik Jožef, roj 1874, 8698 Gerbec Anton, roj 1873, spr. 12. sept. 1905.	Dr. s. 103 člane.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 8699 Matešič Peter, roj 1883, spr. 12. sept. 1905.	Dr. š. 64 članov.
K društvu V. sv. Florjana 44, So. Chicago, 111., 8700 Hacan Mihael,roj 1876, spr. 12. sept. 1905.	Dr. š. 129 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 8701 Matešič Nikolaj, roj 1886, 8702 Radočaj Simon, roj 1885, 8703 Radočaj Nikolaj, roj 1877, 8704 Bene Fračo, roj 1872, 8705 Živio Jure, roj 1868, spr. 1905.	Dr. š. 112 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 8706 Turek Franc, roj 1872, spr. 12. sept. 1905.	Dr. š. 92 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 8707 Zupančič Anton, roj 1878, spr. sept. 1905.	Dr. s. 42 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 8708 Rački Martin, ro} 1885, 8790 Vesel Janez, roj 1874, spr. 12. sept. 19C5.	Dr. s. 69 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 8710 Kodrič Franc, roj 1885, spr. 12. sept. 1905.	Dr. š. 31 članov.
K društvu Marija Pomagaj 79, Waukegan, 111., 8711 Petrovčič Jožej, roj 1877, 8712 Mihevc Franc, spr. 12. sept. 1905. Dr. š. 55 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 8713 Zakrajšek Franc, roj 1831, spr. 12. sept. 1905.	Dr. š. 18 članov.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 8714 Gašperič Jožef, roj
1887,	8715 Kocjan Anton, roj 1886, 8716 Cajzar Matija, roj 1886,
8717 Juršič Janez, roj 1883, 8718 Vranešič Nikolaj, roj 1881, spr.
12.	sept. 1905.	Dr š. 25 članov.
Suspendovani člani zopet sprejeti:
K društvu Jeans Dobri Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 2787 Okički Franc, 6. sept. 1905.	Dr. š. 53 članov.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2603 Petrič Jakob, 26. avg. 1905.
Dr. š. 274 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 3449 Blatnik Janez, 9. sept. 1905.
Dr. š. 84 članov.
Prestopil:
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Alojzija
83, Fleming, Kans., 387 Strubelj Jožef, 10. sept. 1905.
I.	dr. š. 191 članov.
II.	dr. š. 66 članov.
Odstopili:
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 3366 Strukel Franc, 2573. Jakša Martin, 9. sept. 1905.	Dr. š. 144 članov.
Suspendovani:
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 4903 Hren Alojz, 4. sept. 1905.	Dr. š. 97 članov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 7101 Hofman Veacel, 9. sept. 1905.	Dr. š. 143 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 7039 Ulašič Nikolaj, 8. sept. 1905.	Dr. š. 19 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 8086 Trček Janez, 8087 Novak Anton, 8089 Stibenik Jožef, 11. sept. 1905. Dr. š. 53 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 1553 Bajt Franc, 3171 Gergorič Franc, 1455 Benkovič Lovrenc, 1507 sept. 1905.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7817 Stefancioso Martin, 11. sept. 1905.
Izločeni člani:
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 5748 Volka Jožef, 5907 Papež Ignac, 6295 Perašek Anton, 7324 Židanik Jožef, 5909 Papež Janez, 7467 Andrejak Ladislav, 7468 Bankovski Stanislav, 8082 Zorman Jožef, 7615 Zupančič Jožef, 11. sept. 1905. , Dr. g. 83 članov.
Od društva sv. Barbare 74, Springfield, lil., 6983 Barbarič Avgust, 11. sept. 1905.	Dr. š. 39 članov.
Pristopile članice:
K društvu V. sv. Jurja 3, Joliet, Ul., 2555 Miklič Marija, roj 1887, spr. 12. sept. 1905.	Dr. š. 42 članic.
K društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 2556 Intihar Marija, roj 1886, spr. 12. sept. 1905.	Dr. š. 27 članic.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 2557 Matešič Marija, roj 1887, spr. 12. sept. 1905.	Dr. š. 15 članic.
K društvu Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, IH., 2558 Šuljak Marija, roj 1883, spr. 12. sept. 1905.	Dr. š. 22 članic.
K društvu Marije 7 Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2559 Jakša Helena, roj 1885, spr. 12. sept. 1905.	Dr. š. 51 člani«.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 2560 Kuzmijak Neža, roj 1881, 2561 Rujevčan Terezija, roj 1880, spr. 12. sept. 1905.
Dr. s. 2 članici.
Naznanilo iz urada glavnega predsednika K. S. K. J.
S tem se naznanja vsem društvom, spadajočim h K. S. K. Jednoti, da se je g. Mihael Wardian, tačasui glavni tajnik K. S. K. Jednote odpovedal imeuovanemu uradu,iz katerega izstopi z dnem 1.oktobra t.l. Zatorej opozarjam vsa društva, da naj doneske (asesmente) za mesee sep tember pravočasno odpošljejo na g. M. Wardjana, da bu mogel čist račun predložiti gg. nadzornikom K. S. K. Jednote na dan 2. oktobra t.l.
Obenem dajem na znanje vsem društvom, spadajočim b K. S. K. Jednoti, da bo g. Josip Dunda, dosedanji pravni odbornik Iv. S. K. J., prevzel urad glavnega tajnika iste z dnem 1. oktobra t. 1. iu društva naj blagovolijo na njega odpošiljati doneske (asesmente) za mesec oktober in zanaprej.
Bratski pozdrav vsem članom K. S. K. Jednote.
John R. Sterbenz, predsednik K. S. K. Jednote.
Stukel Janez, 12. Dr. s. 191 članov. Žibert Ignac, 7916 Dr. s. 64 članov.
Etna, Pa., 6. sept. — Novo društvo sv. Petra in Pavla 89. K. S. K.
J. se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom, kateri še niso pri nobenem katoliškem društvu, da je jim sedaj priložnost pristopiti k društva sv. Petra in Pavla 89. K. S. K. Jednote. | Kateri želi pristopiti v to društvo, naj se oglasi pri društvenem predsedniku, g. Jožef Strboviču, pri katerem dobi vsaki poduk, kaj mu je storiti, da zamore pristopiti k društvu.
Z bratskim pozdravom
Jožef Strhovič, predsednik.
Iz slovenskih naselbin. |
-----~ %
14040404040404040404040«
Pittsburg, Pa., 10. sept. — Komaj štiri mesece je preteklo, od kar smo imeli pogreb rajnkega brata M. Vlašiča, a zopet je nebeški angel prinesel smrtno koso, katera je pobrala mlado cvetko v najbolj cvetoči dobi, šele komaj 22 let starega mladeniča losipa Bolkovca. Imenovani je bil član tukajšnjega društva Matere Božje št. 33. K. S. K. Jed. Isto mu je dne 1. sept. priredilo krasen pogreb, kateri ostane v dolgotrajnem spominu ne samo našim društvenim bratom, ampak celi narodnosti v tukajšnji okolici. Marsikdo se je tako izrazil, da je veselja in žalosti ostrmel, ko je videl pomikati se v obilnem številu zbrano množico našega društva in da takemu pogrebu enakega še videl ni. Celo brezverci so rekli, da so jim veselja in žalosti prišle solze v oči, ko so zagledali nesti pred belim vozom umrlega brata umetno izdelani rožnati križ, na katerem se je videl društveni napis, odzadi za vozom pa krasni venec, katerega je podarila tukajšnja Locomotive Works Co., pri kateri je bil omenjeni uposlen. Dne 22. avg. je šel kakor po navadi zdrav in vesel na svoje delo, nemi-slečjda se ne bode več vesel in zdrav povrnil na svoj dom. Ali človek obrača, Bog obrne. Čez eno uro ga je plin tako močno ožgal, da je bil takoj odposlan v tukajšnjo bolnišnico St. Francis Hospital. Po dveh dneh je bil od našega župnika č. g. Ivan Meretla previden s svetimi zakramenti za umirajoče.
In dne 30. avg. je ob eni uri popoldne mirno v Gospoda zaspal, v naročji svojega brata. Pokojnik je bil 4 leta v Ameriki. Tukaj v Pittsburgu zapušča žalujoča, starejšega in mlajšega, brata, v stari domovini pa očeta in mater in ene ga brata. Doma je bil iz fare pre-loške na Dolenjskem.
Bodi mu lahka tuja zemlja!
Nikolaj Gerdun,
I tajnik.
L. ŠTERN & SON
1005 Collins St., Joliet, 111.
m 903 N. Chicago St.
-- Banka in parobrodna poslovnica.
Denar prijamo
pri nas zanesljivo ceneno in-hitro v staro domovino.
Fosojujemo denar na zemljiško lastnim proti nizkim obrestim Naprodaj hiše in lote v vseh delih mesta.
Zavarujemo hiše in laznino proti Ognju in drugi škodi.

Hiše, kijih imuna mi na prodaj se nahajajo na: Raub st., Cora
st., Broadway, Chicago st., Jackson st., Indiana st., State st., Herkimer st., Chase ave., Francis st., Woodruff road in drugje. Naprodaj imamo dve veliki loti na Cora st., po $175 vsaka, iu eno
vogalno loto na isti cesti za $200.
Mnogo izmed hiš, ki jih imamo tni na prodaj, morete kupiti na lahke plačevalne obroke, skoro tako kot bi plačevali rent ali najemnino.
Pridite k nam kadar hočete kupiti hišo ali zemljišča. Naše cene so najnižje. IZVRŠUJEMO TUDI VSA NOTARSKA DELA.
21. avg. je dobil tukaj delo, a je delai samo dva dni. Ko ie šel tretji večer zdrav in vesel na delo, mu je prišlo naenkrat slabo. Začel se je silno tresti; delovodja ga je prav na lahko prijel in peljal do ograje, kjer ga je pustil. Janša se je vlekel še kakih dvesto korakov dalje, nakar je omagal. Tam so ga našli drugo jutro mrtvega. Pri podp. društvu ni bil nobenem. Rojaki smo mu oskrbeli pogreb.
Coal City, 111., 10. sept. — Charles Budino, premogar v tukajšnjem Dewey rudniku, je bil na mestu usmrčen ob ¿-3. uri popoludne. Budino, ki je delal tu šele devet mesecev, je delal ob neki plošči bliža glavnega preduba (šafta), ko se je i,000 funtov težka skala nad njim utrgala in zvalila nanj. Zadela je nesrečneža ravno na glavo in ga strašno zmečkala. Sosedje so priskočili in odvalili skalo, a Budino je bil usmrčen na mestu. Budino zapušča ženo in 18 mesecev starega sinčka.
Lorai», 0., 10. sept. — Umrl je dne 23. avg. rojak Ivan Novak, star 47 let, doma iz šentlovrenske fare na Dolenjskem. Vročinska bolezen ga je zdelala. \ stari domovini zapušča ženo in šestero otrok. Bil je pač pri podp. društvu Marija Pomagaj skoro dve leti, a v svojo nesrečo je odstopil od društva mesec dnij pred svojo boleznijo. Za njegov pogreb so skrbela usmiljena srca.
Rojaki v Združ. državah, pristopajte k našim podpornim društvom, dokler ni prepozno!
Waukegan, 111., io. sept. — Umrl je ta rojak Ivan Janša dne
23.	avg. V Ameriko je prišel s svojo ženo šele dne 20. jul. Dne
Braddock, Pa., 10. sept. - Rojak Anton Jug, star 25 let, doma od sv. Eme na Štajarskem, se je smrtno ponesrečil. Dne 30. avg. se je odpravil na delo v premogov rov. Ker ga ni bilo do poznega večera domov, so ga šli iskat v rov, kjer so ga našli mrtvega pod veliko skalo. Pokojnik je bil šele tri mesece v Ameriki, in pri društvu ni bil nobenem. Za pogreb so skrbeli rojaki.
Japonska omika.
“The Chicago Daily Tribune” z dne 9. t. m. je donesla sledeči članek:
Novica o japonskih izgredih in drhalskem nasilju zoper vlado ter o zasramovanju in poskušanib napadih na ameriške državljane v Tokiu in drugod bo čitana z začudenjem v Združ. državah in bo morda naglo premenila čnvstvovanje in vzbudila čut maščevanja do Japonije. Prizori drhalskega nasilja so taki,kakor bi se pričakovali v najmračnej-šem kotu Kitajskega bolj nego v Japoniji, ki se je smatrala'za sočutno z zapadno prosveto ali omiko. Ti prizori kažejo, da je tamkaj še neveden in neumen razred v velikih mestih, ampak celo potem ni bilo pričakovati, da bi bilo javno mišljenje naperjeno zoper Ameriko, kajti nobena dežela se nima toliko zahvaliti Združ. državam kakor Japo-nija.
Vzroki za protiameriško demon-
stracijo so skrivnostni. Morebiti imajo svoj izvor v dejstvu, da je bila mirovna pogodba podpisana v tej deželi ali morda so bili izgredniki nahujskani do nasilja zlasti zoper Američane, ker si domišljajo, da so Združ. države tako pritiskale na japonsko vlado,da so pooblaščen ci morali podpisati pogodbo. Ampak ti vzroki so nezadostni in ne razlagajo zadovoljivo izbruha so-vražljivostij. Z ene strani niso Združ. države odgovorne za podpisan je pogodbe v tej deželi, in z druge, če se je kaj pritiskalo, to samo dokazuje, da je imela Japonska vlada modrejše svetovalce v inozemstvu nego doma. Resnica je bržkone, da je bil pritisk od Velike Britauje močnejši nego od Združenih držav.
Jasno je dovolj iz zmedenega položaja, ki je sedaj v japonski prestoli-ci in drugih mestih, da je bila Japo-nija zrela za mir in ga je nujno potrebovala, in da pod temi razmerami ljudskega mišljenja ni bilo niti mo dro ni umestno, vojno še nadaljevati Edini izgovor, ki se more napraviti za tako sramotno obnašauje, je, da tisti, ki delajo dirindaj,niso tisti, ki so izbojevali japonske bitke. Kakor so ameriški vojaki koncem državljanske vojne sprejeli položaj in se bratili drug z drugim, tako so se ruski ia japonski vojaki spravili in pripravili za mir. Poznali so vojne težave in bili zadovoljni nehati z borbo, če ni dobrih in zadostnih vzrokov za nadaljevanje iste. Morda čas dokaže, da je bil sklep miru, negiede kje in kdaj dosežen, najsrečnejša stvar, ki se je mogla pripetiti Japoniji. Najhladnokrvnejši možje, ki so se razgovarjali o položaju, soglašajo, da ni bilo možno izsiliti velike odškodnine iz Rusije. Tudi ko bi se vojna nadaljevala in bi Japonci dobili Harbin, bi bila Rusija istotako malo naklonjena plačati kako odškodnino je kakor bila sedaj.
Kaj nesrečno je, da se je drhal obnašala tako, da je vzbudila slabo čuvstvovanje v Združ. državah, ko Japonija tako potrebuje podpore in je ne dobi drugje, izimši Anglijo. Denarja potrebuje,da poravna svoje izgube, in ta denar si mora izposoditi, a ta posojila je dobivala od začetka vojne v tej deželi in na Angleškem. Brez pomoči od te strani Japonija ne bi mogla premagati Rusije. Najbolje, kar je možno reči o Japoniji, je, da ima neodkrite izvirke obrti in gospodarstva. Japonci so brihtni posnemovalci ter bod® morda v preji in drugih izdelkih tekmovali z Anglijo in Združ. državami ter se iznebili vsacega dolga. Ampak še nekaj časa bo morala Japonija iskati posojil v inozemstvu. Kakor so sedaj stvari na Japonskem, ni mogoče pričakovati od ljudij Združ. držav, da bi kupovali novih japonskih obveznic ali zadolžnic ko-likorkoli. To je čas skušnje za japonska vlado. —
Tako ugledni chicaški list. Veseli nas, da spregledavajo že tudi Američani, dasi malo prepozno. A kdaj se odpro oči nekaterim našim rojakom,ki še vedno ne morejo pojmiti, da je Rus naj večji elan slavjanske družine, a Joponec lisičji pogan, ki ni storil še prav nič za svetovno prosveto?
OGLA
ASI. I
$ MALI
l--------“-------------
W”TWTVT\JT\JW,TwTTWTTT\A/T'J f W
NAR AR IŠČETE SLUŽBE,
svojega prijatelja ali kaj dragega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrššenje, še oglas ne obsega veš ko 7 vrst, S5c, za hkratno pa 75c. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrššenje 50c, in za jkratno $1.50. Računa naj se pa-vprešno po 6 besed na jedno vrsto. Svoio je poslati z oglasom naprej.
PRODA SE IZ PROSTE ROKE
ali pa odda v najem prodajalna z mešanim blagom z vso zalogo in opravo pod zelo ugodnimi pogoji. Prodajalna leži v sredi mesta ob poulični železnici, nasproti gledišču in mestni hiši. Več pove lastnik: Jos. Sotlich, 329 Sixtl« St., Calumet, Mich.	d38t3
PRODA SE TAKOJ POD UGOD-nimi pogoji cela zaloga grocerije in mešanega blaga (L>ry Goods) na 1101 N. Hickory St., cor. Granite, Joliet, lil. Več se poizve istotam, N. W. telef. 815.	p39t4
KJE JE JOHN GRAHEK? PRED 14 meseci je šel iz Eveleth. Doma ja nekje od Črnomlja. Zanj bi rad zvedel Jacob Zalar, Box 855, Eveleth, Minn.	p39t4
IŠČE SE MIHAEL STARAŠINIČ, doma iz Krasinca, fare Podzemelj. V Ameriki je že kakih 15 let. Biva nekje v Chicago ali v okolici. Zanj bi rada izvedela njegova starejša hči Ana Sta-rašinič, Box 334, Bradley, 111. pt0t4
Kupujte svoje cvetlice in šopke pri
The Spot Cash
na voglu Jefferson in Ottawa cest, JOLIET
Izdelujejo se ukusni šopki in cvetlični okraski za poroke, pogrebe in druge priložnosti.
Cene so vedno nizke ter cvetlice izbrane in sveže. Pridite in se prepričajte!
Ne pozabite nas povprašati za cene premogu -predno ga naročite za svojo zimsko potrebo.
Mi vam bomo prihranili denar. Wilmington mehki premog v kepah in manjših kosih ter Scranton trdi premog.
F. A. Barthelme,
Urad: III E. W ashington St.
Oba telefona 198
Naročila se tudi sprejemajo
1111 N. Hickory St.
Chicago telefon 2302. Joliet, Ul.
POMORSKI ROPAR.
Angleški spisal Captain Marryat. Poslovenil J. M.
X.
Na peščenem otoku.
(Dalje.)
Oslepljen od dežja in morske vode ni mogel ničesar razločevati. Naenkrat je padel; izpodtaknil se je bil nad enim sodom za vodo in njegova glava je zadela ob zaboj. Kje pa je bil čoln? Ni ga bilo več! — Veter ga je moral odnesti! Toraj je bilo vse upanje izgubljeno! lu če bi ga srdito valovje ne odneslo, moral bi čez nekoliko dni vseeno poginiti! Udarec ob zaboj in prestrašenost zaradi izgube čolna sta bila tako močna in velika,da seje za nekoliko časa onesvestil.
Ko se je zopet zavedel, je bil pri zor zopet ves spremenjen. Prostra no vodovje je bilo divje in strašijo razburkano. Šumelo je tako grdzno kakor prej hurikan. Ves peščeni otok, izvzetnši oni del, na katerem se je Francisco nahajal, je bil pokrit z razburkanimi penami, in tudi njegovo pribežališče je bilo včasih preplavljeno, ako so se večji valovi nagromadili nad navadne in se razlili notri do njegovega vznožja. Francisco se je začel pripravljati na smrt!
Polagoma pa je tema izginjevala in ni bilo več tako črnih oblakov na obzorju. Francisco je upal — ah! upal kaj? — Da morebiti uteče v trenutku smrti, da bi moral pričakovati še hujšo; da se reši srditih valov, ki ga groze pogoltniti in ga v-nekoliko trenutkih rešiti vseh bolečin in muk, da pogine žeje in gladu pod žgočim solncem, da kliče v svojem smrtnem boju po vodi. Ko si je Francisco vse to premislil, si je zakril z rokami obraz in molil: “O Bog, zgodi se tvoja volja! Toda vzdigni, v svoji usmiljenosti,še višje vzdigni vodovje!”
A voda ni več naraščala. Tuleuje viharja in vetra je polagoma ponehavalo in peneči valovi so se uklonili božjemu povelju — tako daleč s,o šli in ne dalje! Dan se je že svital in nebo se je zjasnilo. ' Prvi sledovi jutranje zarje, oznanjujoči svetlobo in gorkoto, so se prikazali na obzorju, ko so se obrnile oči obu-pajočega mladeniča na neko temno stvar v razburkanem vodovju. Bila je neka ladija z eno samo jamboro, ki se je močno zibala sem in tja in ki jo je gnal veter uaravnost proti peščenemu otoku, na katerem se je on nahajal. Njeno ogrodje je bilo sedaj vzdignjeno visoko v zrak, sedaj zopet je izginilo njegovim očem v dolinah valovja. “Razbila se bode na kosce!” si je mislil Francisco, “izgubljena je — ne vidijo peščenega otoka! In ako bi bil zmožen bi jim dal znamenje, da jih opozori na nevarnost, tako celo je pozabil v tern trenutku na svoj lasten žalostni položaj.
Ko je Francisco opazoval ladijo, je posijalo solnce svitio in veselo nad tem. prizoriščem strahu in trpljenja. Vedno bližje je letela ladija pred vetrom, mejtem ko so jo lovili valovi, da bi jo uničili. Strašno je Mio videti njen hitri beg, in to tem bolje,ko se je vedelo, da hiti narav nost v pogin.
Navsezadnje je mogel razločevati ljudi na krovu. Mahal je z rokami, toda oni ga niso videli. Vpil je, a njegov glas je odnesel veter. Ladija je prihajala vedno bližje, kakor da bi bila njena osoda odločena. Le še dva kablja je bila od otoka, ko so ljudje na krovu zapazili nevarnost. Toda bilo je že prepozno! — Skušali so jo obrniti — toda val za valom jo je tiral proti peščenemu otoku. Sedaj je zadela vanj! — Edina še preostala jambora je padla na stran in divji valovi so hiteli, da dokončalo svoje delo razdejanja in smrti!
XI.
Rešitev.
Francisco ve oči so bile nepremično obrnjene na ladijo, na katero so se sedaj zagnali valovi s strahovito srditostjo- Zdelo se je, da je bilo kakih osem ali devet mož na njenem krovu. Vsak val, ki je zadel ob ladij i«<> stran in se potem razlil čez
njo, jo je porinil le še boli na peščeni otok. Navsezadnje je bila že tako daleč, da so valovi zgubili že skoro vso moč, predno so dospeli do nje. Ako bi bila ladija zgrajena močno in dobro,"bi bilo upati,da se bi vspešno ustavljala sili viharja, in mornarji bi se rešili. A ladija je bila povsem druge vrste, in sicer, kakor je Francisco po pravici domneval, ameriška ‘brig’, zgrajena za hitro pot, zelo ozka in vrha tega zelo na lahko zgrajena.
Kakor si lahko mislimo, se niso Franciscove oči niti za trenotek odmaknile od edine stvari, ki ga je mogla sedaj zanimati — od nenadnega prihoda in očividne nevarnosti, v kateri so se nahajali ljudje na ladij i. Zapazil je, da sta se dva izmed mož podala k ladjinim vra-tam in jih odprla. Nato sta šla doli in akoravno so se valovi razlivali čez ladijo in je tudi že precej vode moralo priti vanjo, niso vseeno oni, ki so ostali na krovu,zaprli zopet vrat za njima. Toda v malo minutah je bila cela skrivnost razkrita: iz ladije so prišli skozi ta vrata ljudje, najprvo posamezno drug za drugim, potem pa kar na tucate — bili so to ujeti Afrikanci, ki so bili tovor ladije. V kratkem času jih je bilo na krovu vse črne; ubogi ljudje so bili izpuščeni po človekoljubnih dveh Angležih, da bi imeli isto nado, kakor oni, da rešijo svoje življenje. Do sedaj še veduo-niso poskusili zapustiti ladije. Pomešani med seboj, kakor čreda ovac, sredi razburkanih valov, ki so se razlivali čez nje, so ostali vsi, Evropejci in Afrikanci, na ladiji. In ko so težki udarci valov stresali ladijo, se jih je videlo, kako so se obračili v vsako smer vsi brez razločka, jetniki in njihovi zatiralci.
A ta prizor se je kmalu spremenil. Ladija se ni mogla več dalje ustavljati sili valov in naenkrat je Francisco zapazil, kako se je v sredi prelomila in sta se obadva dela prevrnila. Nastal je boj za življenje. Sto in sto jih je plavalo na srditem elementu in se borilo za obstanek. Bele pene oceana so bile pomešane s črnimi glavami zamorcev, ki so skušali splavati na peščeni otok. Bil je strašen in grozen prizor videti toliko ljudi ob istem času, kako so jih preplavljali in metali sem in tja valovi — toliko ljudi, ki so stali na pragu večnosti. V enem trenut-,ku so biti že čisto blizu obrežja, ko jih je sila valov vrgla tja, v drugem pa jih je L o pet odstopajoča voda in tok splavil daleč nazaj v morje, in od one množice, ki jo je bilo videti plavati iz početka, jih je zginilo skoro polovica, da nikdar več ne ustaneio. S strahom je gledal Francisco in opazil, da se je število njih vedno bolj krčilo iu da še nobeden ni prišel do brega. Navsezadnje je pograbil vrvi jader svojega čolna, ki so ležale blizu njega, ter hitel k onemu nesrečnemu kraju doli, da kolikor rnogeče pomaga, in njegovi napori niso bili zaman. Koso vrgli valovi na suho telesa, v katerih na videzno ni bilo več niti iskrice življenja,in bi jih zopet odplavili seboj v morje", jih je zagrabil in zvlekel na suho v varno zavetje, in to je delal toliko časa, dokler ni ležalo petnajst zamorcev na obrežju. Akoravno izmučeni in nezavestni, vte no niso bili mrtvi in mnogo prej, predno je izvlekel zadujega na suho, so se mnogi izmed onih, ki so bili prvo rešeni, že zopet zavedli, ako ravno jim je samo solnčna gorkot-a pomagala pri tem.
Francisco bi še nadalje izvrševal to delo usmiljenja, toda valovi so razbili prelomnjeno ladijo na tisoče koscev in celo obrežje je bilo pokrito s tramovi, deskami in blagom, ki so jih valovi vrgli na suho in splavili zopet seboj. V kratkem času je postal vsled udarcev od teh ostan kov ladije popolnoma nezmožen za nadaljno delo in zgrudil se je upe han na pesek. V resnici,vsi nadaljni poskusi bi bili zaman. Vsi, kar jih je bilo na obrežju, niso potrebovali nobene pomoči več. Francisco se je podal k onirn, ki ao bili rešeni; dvanajst izmed njih se je zopet zavedlo in so sedeli s prekrižanimi
nogami, ostali pa so ležali se vedno v nezavesti. Nato seje Francisco vrnil na griček, kjer je imel svoj zaboj in živež, se vrgel na tla in gledal ves prizor.
Veter je ponehal in solnce je lepo sijalo. Tudi morje ni več tako zelo gnalo valov, ki so se polegli, in ker jih ni več naganjala moč hurikana, so se drvili veličanstveno in svečano, in ne več tako divje in silovito,kakor pred malo urami. Celo obrežje je bilo polno ladijinih koscev, desk in sodov za vodo in vsak trenutek je bilo videti, kako so se v peneči vodi prikazovala trupla zamorcev in zopet izginila.
Celo uro je Francisco gledal in premišljeval, potem pa se je zopet podal tja, kjer so rešeni sedeli, komaj trideset korakov daleč proč. Bili so bolehave, suhe postave, toda ker so spadali k rodovom, ki je prebival ob obrežju iu ki so bili že od mladega vajeni biti cel dan v vodi, so se lažje rešili, kakor pa ostali sužnji, ki so bili privedeni iz notranjih dežel, ali pa evropski mornarji, ki so vsi poginili.
Videlo se je, da so Afrikanci hitro spet zadobili svoje moči v solnčni gorkoti, ki je bila tako neznosna za Francisca, ter se jeli pogovarjati mej seboj. Vsi so zopet oživeli, samo zanemarjali so one, ki so najbolj potrebovali pomoči.Fran, cisco jim je dajal razna znamenja, toda oni ga niso razumeli. Vrnil se je nazaj na grič, nalil vode v nek vrč in ga nesel doli k njim. Ponudil ga je enemu izmed njih, ki je naglo segel po njem. Voda je bila nekaj posebnega, kar so le redko-kedaj dobili na suženjski ladiji. Pil je z veliko slastjo ter bi bil popolnoma izpraznil vre, da ne bi mu ga vzel Francisco in ga ponudil drugemu. Trikrat ga je moral napolniti, predno je dal piti vsem. Nato jim je prinesel nekoliko pečenca ter jih zapustil,kajti sprevidel je nevarnost, da mu vzamejo ceio njegovo zalogo živeža in ga povžijejo. Zaradi tega je zakopal sode z vodo in živežem pol čevlja globoko v pesek, kar je j izvršil, ne da bi ga videli zamorci,
! ki so bili še vedno na starem mestu. Mejtem je tudi solnce zopet zašlo. Francisco je kmalu sklenil, da naredi iz ladijinih ostankov s pomočjo zamorcev plav in poskusi dospeti do obrežja. Nato pa se je vlegel, v drugič, na tem pomenljivem kraju, se priporočil varstvu Vsemogočnega in kmalu trdno zaspal.
Šele ko so topli solnčni žarki posijali na mladeniča, se je zopet zbudil. Zelo je bil utrujen od naporov in trpljenja prejšnjega dne in pa ker v prvi noči ni zatisniločij.Vstal je in se vsedel na zaboj. Kako ves drugačen prizor se je mudil njegovim očem! Ocean je zopet spaval, nebo je bilo čisto in jasno in niti najmanjšega oblačka ni bilo videti nikjer. Obzorje je bilo čisto in ravno, iuirahel vetrič je pihljal nad temnomodrim morjem,iznad katere-rega se je zopet vzdigaval peščeni I otok v isti velikosti, kakor onega j dne, ko je stopil Francisco prvič j nanj. Toda s tem je z lepoto prizora pri kraju. Ospredje otoka je bilo strašno videti. Celo obrežje je bilo posuto s kosi razbite ladije, sodi za vodo in drugimi stvarmi, ki so bile tu in tam visoko nagromadene. Mej vsem tem pa so ležala trupla onih, ki so poginili. Na nekaterih krajih so bila trupla vržena daleč na suho in so bila že vsa posušena, druga pa so še vedno plavala na malih valovih. Bila je to prava podoba smrti in opustošenja.
Rešeni zamorci so še trdno spali, ko je Francisco zapustil svoj vzvišeni prostor in se podal na obrežje, da vidi, kakšna sredstva za rešitev mu je dala tuja nesreča. V veliko svoje veselje ni samo našel množice sodov, temveč tudi mnoge napolnjene s pitno vodo. Vrhu tega tudi dovolj živeža in raznih drugih stvarij, s pomočjo katerih se bi dalo narediti plav. Imel je zdaj dovolj živeža in vode za samega sebe in rešene za morce. Nato se je podal k tem in jih nagovarjal, oni mu niso dali odgovora niti se sploh ganili. Suval jih je, toda zastonj. Njegovo srce je že začelo hitreje biti strahu, da ne bi bili morebiti že umrli vsled prejšnjih naporov. Radi tega je močno sunil z nogo enega izmed njih, in šele sedaj, ko se je poslužil
JOSEPH TBINEÏVS
OF
^ÊR V/JJ
REGISTERED
Radosti življenja
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da sc dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.
IDoDro prebavljanje, Dobro zdravje.
M où ni živei. Moéne mišice.
I	življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjero zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špirituoznili in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER
799 South Ashland Avenue
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Trinerjevem brinjevcu, slivovici, tropinovcu in konjaku.
* Anton Terdiči
200 RUBY STREET, JOLIET, ILL. 1 N. W. Phone 825.	q
Rojakom priporočam svojo
[ SLOVENSKO GOSTILNO
\ kjer jim postrežem poleg drugih f pijač tudi z najboljšim domačim > vinom, ter finimi smodkami.
: Prodajam trd in mehak premog po S nizki ceni. Rojaki, dobrodošli.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
USTANOVLJENA 1871
n
fifing
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek S300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uioge ter pošilja denar na vse dele sveta.
--------- I
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. ' C. H. TALCOTT. blagajnik
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
“île O, S.!: 10g. in ‘'Meersciiam’5 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joiiet, llls.
Mcjfiiil Pnornralr prodajalec ur, verižic, uhanov, iTiuLlJu i U^UlClv prstanov in druge zlatnine.
4? BOGATA ZALOGA RAZNiH KNJIG j
Novi cenik knji? ¡n zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti ko;
slika s 15 kamni..........$16.00
Srebrna močna ura z enim »okrovom
in 15 kamni ... ........‘..$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni...$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, isiotako tudi U karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu.
Urno kol «sovje pošiljam kakoršno sl kdo izbere Elgin ali Waltham. §§f^^	H
Pošteno bla?o po zmerni ceni fj|/ v	S
je moje geslo.	wmtm
tytzgle laic S sliki.ni stvvbaii ntrav-uih priziov raznih ameriških držav 3 za 10, 12 za 35c. Velika razglednica ^ s sliko cele šentlouiške razsta va ei-i za 1.5 centov. Velike ie5ne casgiad-nice 3 za 10e 12 za 3»c.
Razprodajalcem knjig daj8m rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manii zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
Naslov za knjige in cenik:	Naročila za uro in zlatnino:
M. POGORELC, Bos 226. Wake- M' POGORELC, c. o. B. Schuette, «„ih	Room 606 Masonic Temple,
neld, Mich.	Chicago, 111.
JOHN UMEK
toči Schlitz-evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Ttslefon 851 WAUKEGAN, ILL.
GEO.LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1344.
—priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj nov
setloom.,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
ANTON NEMANÍCH
205-207 OHIO ST., JOLIET. ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjušnica.
Chicago Phone 2273.
Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stauovanie 913 TV. Scott Street,
Nortlmestern Telephone 344.
M. F. LOUGHRAN,
Lotighraii IJldg.	JOLIET, 11,1..
Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ogDju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.
Anton Vogrin
100 RUBT STREET
J OT.IET. I L L.
Slovenski —čevljar
Rojakom priporočam svojo čevljarsko delavnico, kjer šivam, krpam in popravljam čevlje lepo, hitro in po nizki ceni.
V zalogi imam tudi nove čevlje za moške in ženske.
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih cenah
Stefan Kukar,
Northwestern Telefon 348 in 1479.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv, Jurija South Chicago, 111.
—+00+---
G
ostilnicar
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
M. It. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenj
STENSKI PAPIR
za prihodnjik 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Haras,»?
Chicago telef. 2794 JU N. \V. telef. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET« ILL
Tie Joliet Jfátioil Banic
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
PRVA GOSTILNA
V R0CKDALE.
Naznanjam rojakom po Jolietu in okolici, da sem otvoril svojo novo gostilno, v kateri bodem točil vedno sveže Porterjevo pivo in druge pijače. Priporočam se vsem v obilen obisk, zagotavljajoč vsem dobro postrežbo.	27tfn
Jernej Marentič.
NIŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano cista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, 111.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
(Nadaljevanje s 6. strani.)
sile, kar'ne bi nikdar ne storil drugače, se je zamorec vzbudil iz svoje brezčutnosti, vzdignil glavo in gledal malomarno okoli sebe. Francisco se je bil nekoliko priučil jezika Krouinanov in je nagovoril zamorca v tem jeziku. V svoje veliko veselje je opazil, da mu je odgovoril in akoravno ne v istem jeziku pa vendar v nekem drugem, onemu podobnem, da so se lahko pogovarjali. S pomočjo tega zamorca, ki ni delal posebnih ceremonij z ostalimi, so se zbudili še oni in kmalu so se živahno pogovarjali.
Francisco jim je kmalu dopovedal, da bodo naredili plav in se vrnili domov. Dokazoval jim je, da bode živeža in vode kmalu zmanjkalo, ako ostanejo tukaj in da bodo morali vsi poginiti. Ubogi ljudje skoro niso vedeli, ako bi ga imeli za kako nadnaravno bitje ali ne, in si mej seboj pripovedovali, kako jim je prejšnjega dne prinesel sveže vode. Vedeli so, da on ni bil na razbiti ladiji in zaradi tega jim je bila njegova navzočnost prava u-ganka.
Njihov pogovor je imel ta dobri uspeh,da eo imeli mladeniča za neko višje, njim prijazno bitje in so mu bili radi pokorni. Peljal jih je gori na grič, jim ukazal odkopati pesek in jim dal na novo vode in živeža. Ravno ta dar in način, kako ga jim je dal, je vzbudil njihovo občudovanje bo)j,kakor kaj druzega. Francisco je jedel z njimi, vzel iz svojega zaboja nekoliko orodja, kolikor ga je imel, ter jim dejal, da naj gredo z njim. Najprvo so zbrali sode in jih zvalili skupaj. Prazne so pripravili za plav — pobrali so kose jambor ter skrbno odvzeli od njih vrvi,da jih porabijo za zvezanje plava. Eno ali dve jadri, ki so jih tudi našli, so razvili, da se posuše, in dali na eno stran ves živež in pa oblačila,ki eo utegnila biti še dobra. Zamorci eo delali rade volje, ter so kazali precej razumnosti. Predno je napočil večer,je bilo na varnem vse, kar je imelo le količkaj vrednosti. Valovi so metali sedaj sem in tja le mrtva trupla in male ostanke razbite ladije, ki niso bili za nobeno rabo.
Mnogo časa bi nam vzelo, ako bi hoteli natančneje popisati vse napredovanje Francisca in zamorcev tekom naslednjih štirih dni, ko eo vsi jako naporno in marljivo delali. Resnica je, da je zelo pogosto sila mati iznajdbe, in mnogo duhovitih stvari so izumeli, predno so zamogli zgraditi plav, ki je bil tako velik, da je mogel nositi vse in njih živež, in je imel eno jamboro in jadro. Navsezadnje se jim je dobro posrečilo in petega dne so se Francisco in zamorci podali na plav. Najprvo so ga z drogovi odrinili od obrežja, potem jim je pa bilo kmalu mogoče razviti jadro, in ker je vlekel ugoden veter, so zamogli pluti s hitrostjo treh milj na uro naravnost proti obrežju. Šele ko so bili pol milje od otoka, se je izgubil ves strašni smrad, ki je prihajal od gnjitja trii pel, katerih niso mogli vseh pokopati, ker bi to vzelo preveč časa. Zadnja dva dni njihovega bivanja na otoku je postal vzduh tako strašen, da so se začeli celo zamorci zgražati nad tem.
Predno pa je napočila, noč in je bil plav kakih osem milj od otoka daleč, je nastopila popolna tišina, ki je vladala celega naslednjega dne, dokler ni va vsezadnje potegnil vetrič iz jugovzhoda, ki jih je potem gnal proti severa.
Ta veter jih je gnal v stran od obrežja,kar oni niso mogli tega preprečiti. Francisco je le hvalil Boga, da so imeli toliko množino živeža in vode, da eo mogli biti brez vsake nevarnosti, da ne bi jim zmanjkalo potrebnega za življenje, če tudi bi imeli nasproten veter za več dni. Veter pa je vlekel nespremenjeno i» čilo, in so se oni sedaj nahajali v Beninskem zalivu. Vreme je bilo lepo in morje gladko. Leteče ribe so se v celih* tropah vzdigovale iznad morske površine in padale na plav, ki je plaval še vedno proti severu.
Tako so pluli Francisco in njegovi zamorci za kakih štirinajst dni na proetanem oceanu, ne da bi le količkaj druzega videli kakor vodo in nebo, ki se jim je kazalo dan za dnevom. Francisco je približno preračunal, da ne morejo biti daleč
od suhe zemlje, ko so navsezadnje petnajstega dne zagledali na severni strani dve jadri.
Franciscovo srce je utripalo veselja do Boga. Ni imel sicer daljnogleda, da bi si mogel ladijo natančneje ogledati, toda vseeno je plul proti njej,in ko so prišli proti večeru bližje, je zapazil, da ima pred seboj dve ladiji.
Ko je Francisco še vedno zrl in in ugibal,kakšnijadiji bi to utegnile biti, je zahajalo solnce ravno za njima. In ko je čez nekoliko minut zatonilo za obzorjem,so se pokazali obrisi ladij točno *in razločno. Ni se mogel motiti. Francisco je bil prepričan, da je bila ena teh ladij ‘Avenger’ in njegova prva misel je bila, da bi spremenil tek plava in se dal zopet od vetra gnati proti severu. Toda ko je stvar natančneje premišljeval za trenutek časa, se je odločil ravnati drugače. Zavil je jadro, da bi ne bilo mogoče opaziti plava, ter na to opazoval, kako se sučeta ladiji,dokler je bilo še svitlo. Prav nič ni dvomil, da je bila ladija zajeta in da so se pri tem vršili navadni prizori ropanja in prelivanja krvi. Plav je bil sedaj nekako štiri milje daleč od njih, ki so že izginjale izpred Franciscovih oči, ko je naenkrat opazil, da se je roparska ladija obrnila proti zapadu. Francisco je čutil, da se mu sedaj ni bilo več bati,da bi tudi njega zajeli, je zopet razvil jadra v nadi, da dospe do ladije, ter jadra z njeno pomočjo, do prvega pristanišča, ako je niso navrtali. Komaj pa se je bil plav obrnil zopet proti njej, se je v daljavi zasvetilo in opazil je»da so roparji ladjo zažgali. Sedaj je bilo seveda povsem nepotrebno priti do nje. Francisco je že zopet mislil obrniti svoj plav proti severu, ko. mu je šinila v glavo misel — dobro je poznal krutost in krvoločnost pomorskih roparjev — da so mogoče roparji pustili nekaj živih ljudi na ladiji, da poginejo v ognju. Zaradi tega je še nadalje plaval v smeri proti goreči ladiji, katero je neprestano opazoval. Plamen se je širil vedno bolj in bolj in se lotil jambor in jader drugega za drugim. Veter je močno vlekel in ladija se je držala vedno v smeri vetra — znamenje,da so bili ljudje na krovu. V začetku se je zdelo, da se vedno bolj odda-Ijujejo od ladije. Ko pa je ogenj uničil jadro za jadrom, se je njena hitrost zmanjšala in tekom ene ure se je nahajal Francisco pod njenim zadnjim delom.
Ladija je bila sedaj en sam plamen od sprednjega krova do glavne jambore. Ogenj je švigal izza prednjega dela ladije visoko gori nad nižje jambore ter se končeval v velik in gost oblak dima, ki ga je veter nesel pred njo. Srednji del krova še ni gorel, vendar pa je vladala tu že tolika vročina, da se je moštvo podalo na zadnji del ladije, kjer so trepetali sedaj v veliki razburjenosti ali pa nemem obupu. Roparji so namreč v svoji krvoločnosti odrezali in uničili vse čolne, da bi se oni ne mogli rešiti. Vsled svetlobe, ki jo je razširjala goreča ladija, so kmalu zapazili bližanje Francisca. Komaj je prišel s plavom ped zadnji del ladije in je zavil jadra, so spustili doli vrvi in so skoro vsi splezali na plav. V malo minutah, ne da bi spregovorili besedice, so bili vsi raz ladije in Francisco je zopet odplul, ravno ko je začul ogenj švigati skozi okna kajit. Plav, na katerem se je sedaj nahajalo dvanajst oseb več, se je obrnil zopet proti severu. Kmalu potem, ko so bili rešeei postreženi z vodo, po kateri so zelo hrepeneli, je Francisco zvedel kaj več o njih. Ladija je plula iz Kar-tagene v Južni Ameriki v Lisabon z nekim Don Cumanos, ki je imeltarb velika posestva. Obiskal je tuid tam svojo družino, ter se je zdaj vračal čez kanarske otoke, kjer je tudi imel posestva, zopet nazaj v Južno Ameriko. Na tej poti pa jih je vihar zagnal proti jugu, kjer so srečali ‘Avenger ja’. Ker pa je bila Cumanosova ladija zelo hitra, jo je mogel ropar šele po dolgem teku vjeti. Ko so se je polastili in niso našli na njej skoro nobenih vrednostnih stvari, ker je bila napolnjena večinoma le s pohištvom in drugim orodjem za Don Cumanosa,so se raz-ljutili in najprvo uničili vse čolne, na to pa ladijo zažgali in pazili, da niso mogli mornarji ognja gasiti, dokler bi bilo mogoče. Tedaj so pa ti lopovi popustili nedolžne in nesrečne ljudi svoji usodi,da poginejo v ognju.
(Dalje prih.)
ZDRAVJE!
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak c rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje.
Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razviiek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti.
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa,
J zdravi ali "bolni pišite po to kiijig’o ! Ako ste
bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLINSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel (la se:
20 tiso« knjig’ zastonj razdeli med naš narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
I kliuo Pi’oiesor Oolliiisn. je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
Berite liiiji«*o pazljivo in bodete sprevideli kako zamorci o v slučaju bolezni najhitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS.
J
3IEDICAL INSTITUTE,
140 W. 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
POZOR! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige j še le sedaj gotove.
Ali se zanimate za južne kraje?
Želite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki še zdaj dogaja po
velikem osrednjem jugu?
O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogate?
- Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno ležečih . ob večji železnifni progi, ki obrode dve. tri ali štiri letine na istem polju vsako leto, katere lahko kupite poželo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji? Ali morda o živinoreji v krajih kjertraja zimsko krmljenje kratkih šest. (G) tednov? Okrajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke? O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov-ijenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo?
Ako želite ’zvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veseljem vam bom sporočil natani-no in resnično.
G. A. PARK, General Immigration and Industrial Agent.
LOUISVILLE & NASHVILLE RAILROAD CO.
LOUISVILLE, KY.
F. KORBEL & BROS.
prodajalec vina od ti*to in žgani a
Sonoma Oo. Caliiornia.
Vbodna zaloga vina in nrad: 684-686 W 12 St.
TELEFON : 110 CANAL
E.PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
***
Izdelovalci
ULEŽANE FIVE
PAL ALE IIS LONDON PORTER ***
Posebnost je Pale Wiener Bier.
■ Pivovarna: South Bluff Street.
JOLIET, ILLINOIS
HENRIK H. STASSER
Sobe 201 in 202 Barbe f bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JA YNI NOTAR
<*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedl
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Gor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
Petrič & Legan
'209 Indiana Street, Joliet, Illinois N. W. Phone 7U3
i Slovenska * gosti Inn.
Naznanjem rojakom, da sem \H pievzel pm: kratkim že dobri»-poznano gostilno ter se priporo-Ičam vsem v obilen ibi.sk.
Chulik’s Corner
Velika jesenska otvoritev naše prodajalne v SOBOTO 16. SEPT.
na vogla Jackson in Chicago cest, Joliet
Vsi rojaki po Jolietu in okolici so uljujno vabljeni k ti veliki otvoritvi naše prodajalne, kajti postreči jim zamoremo sedaj z raznim blagom po nizkih cenah.
Največja zaloga žensln! klobukov, moške in zenske oprave, moški! in ženski! čevljev, moški! klobukov, moške, deške in otroške obleke i. dr.
Na dan otvoritve dobe vsi obiskovalci zastonj lep suvenir. Igrala bo godba od 2. pop. do 11. ure zvečer.
Preberite to navedene cene io oosložito se izvenredne leje jrilile.
Zaloga ženskih klobukov.
Na izber imamo veliko zalogo pocestnih klobukov (Street Hats) najnovejših krojev kot so takozvani: Polo, Tommy Atkins, Camille, Hambler itd. po cenah od
$1.19 do $3.98
Krasna vrsta umetnih in modernih okrašenih klobukov (Trimmed Hats), z žametom, (trakovi, nojevimi in drugimi peresi in okraski. Cene so od
$1.69, $1.98, $2.19, $2.49, $2.98, $6.19, $3.49, pa do $12.00
Še dražje klobuke izdelamo po naročilu hitro in zanesljivo.
Popolna izher jesenskih trakov krasnih
in umetnih barv yard od.4c do 50c
Pri nas dobite tudi posamezna krasna peresa za okrašenje klobukov po.... 1 Sc 25c, 29c, 39c pa do $1.98 Če si želite sami okrasiti klobuk, dobite pri nas lepe in moderne modele iz klobučevine (felt shapes) raznih barv po ...............................69c
Telika izber ženskih potrebščin.
Tu dobite celo vrsto dobrih in trpežnih ženskih, dekliških in otroških nogovic
po cenah par od......10c pa do 50c
Krasni ženski ovratniki, stranski lasni glavniki, robci, pasovi, denarnice, mo-derci, spodnje srajce, wrappers, izdelani predpasniki beli in raznobarvni, se dobe pri nas po najnižjih cenah ter so solidne kakovosti.
Mešano blago in drobnarije.
Fino močno Percale-blago preje vedno yard po 10c, zdaj v soboto pri otvoritvi
yard le po.......................7c
Druge še boljše vrste Percale, preje yard 12-}c, zdaj pri otvoritvi yard le po... ,9c Naše krasno Gingham-blago za obleke, temnih in svitlib barv pri otvoritvi yard
le po.......................... 10c
Beljeni in nebeljeni muslin, navadna 10c kakovost, pri otvoritvi pa yard le
po....	..................6c i« 8c
Močno blago za rjuhe, 2 yarda široko, preje yard po 25c, zdaj pri otvoritvi yard le po......................18c
Silno močno blago za modroce (ticking), navadna vrednost 15c, pri otvoritvi yard le po..............................9c
Pri nas se dobi tudi vsakovrstni konec, šivanke, žnora za obleke, elastični pasovi, zapone, mere za šivilje, bucike, naprstniki, knofi, pavola, lasne bucike in lepo dišeči perium po najnižjih cenah.
Obleka za moške in dečke.
Pridejali smo to jesen naši prodajalni tudi še oddelek za moško obleko, katere imamo popolno zalogo, najboljšega kakor tudi najtrpežnejšega izdelka. Tu navajamo nekaj cen:
Moške lepe obleke, močno in unijsko izdelane, vredne povsodi $12.50, pri nas
pa samo to soboto po .........$9.50
Moške fine obleke, za katere morate povsodi plačati $18, samo to soboto pa le
po............................$13.50
Največja izber oblek za moške, vse ročno izdelane in silno trpežne po najnižjih cenah in glede na kakovost blaga od....................$10 do $22.50
Pridite in se sami prepričajte o naših oblekah. Videli bodete, da govorimo resnico in da vam prihranimo denar.
Velika zaloga moških, deških in otroških sukenj po nizkih cenah v predprodaji.
Fine obleke za šolske fante, garantirane in lepo izdelane vredne $2.50, samo to
soboto pa le po.................$1.65
Naša fina deška ‘Viking System’ obleka, čisto volnena, vredna $4.50 m $5, samo
to soboto pa le po...............$3.45
Popolna izber deške obleke, najmočneje izdelane od $1.65 pa do.......$6.50
Moške fine hlače, vredne $2 in $2.50, to soboto pa le samo po.. .$1.50 1« $1.75 Moške delavne ‘Jean’ hlače, vredne $1,
to soboto pa samo..................65c
Fantovske vsakdanje ‘Jean’ hlače,vredne 75c, to soboto pa le samo.......50c
Kratke hlače za dečke, garantirane, da se ne razparajo in čisto volnene, vredne
50c le po..........................35c
Imamo jih tudi še druge vrste, ki se prodajajo vedno po 75c, 85c in tl. ki jih bomo dajali samo to soboto po . .50c Plave vrhnje hlače (overalls) ‘California Drill' rdeče znotraj, za katere morate vselej plačati 65 in 75c; pri nas pa jih
dobite v soboto le	po..............39e
Jopiči ali bluze za na delo le po.39c
Delavne srajce, jako močne, vredne 50c. v soboto le po.................... 85c
Fine praznične srajce, lepo izdelane,
vredne vedno $1, v soboto le po..75c
Moške spodnje obleke, 50c kakovost, v
soboto le po......................39c
25c kakovost, v soboto le po......19e
Moški beli telovniki ali vestje, raznih vrst, posebno lepi, vredni vedno $1.50, v soboto pa le po...................95c
Moške potrebščine.
Fine nogovice za moške, vselej vredne 15c par, le to soboto pa . .8 pare za 25c Najboljše moške nogovice, vredne par
25c. le to soboto pa....2 para za 25c
Na izber jih imate raznih barv, kot črne, rjave, pisane, i. dr.
Lepa izber moških in deških naramnic
(oprt), po................20c do 50c
Fine ovratnice za moške in fante bodo šle to soboto po nizki ceni:
25c ovratnice le za.,..12ic 50c	“	“	.... ‘25c
75c	“	“	___40c
Moški svileni žepni robci z začetnimi črkami, vredni 50c in 75c, to soboto pa
le po............................40c
Popolna zaloga platnenih robcev po nizki ceni.
Moške fine prazničhe rokovice, lepo izdelane, vredne 95c, $1 in $1.50, to soboto i>o zelo znižani ceni.
Moške fine delavne rokovice, vredne vedno $1 in $1.25, to soboto pa par le za
.................................85c
Največja izber vseh vrst rokovie v mestu.
Lepa vrsta knofov za manšete (cuff buttons) vredni vedno par po 50c in 75c, to
soboto pa le par po........25c in 35c
Knofi za ovratnike, vedno en po 5c, v soboto pa kar 2 za ................5c
Velika izber dežnikov (marel) za moške in ženske po izvenredno nizkih cenah to soboto.
Čevlji za moške in ženske.
. Vsi veste, da so ‘University čevlji najboljši čevlji za moške kar se jih danes prodaja v Ameriki. Vsak par je garantiran, da se dobro nosi. Imamo jih vseh velikostij in oblik, par po.. $3.50 Velika izber finih moških čevljev iz samega usnja, vrednih vedno $3.50, to soboto pa par le.................$2.95
Čevlji za moške za praznik, vredni $2.50, samo to soboto pa par le za. $1,8 5 Delavnih čevljev za moške dobite tu veliko izber, vredni vedno $1.50, to soboto pa par samo za.............$1.10
Fini ženski nedeljski čevlji, vredni $2.
samoto soboto pa par za.......$1.50
Najboljši ženski čevlji iz Vici k id, box calf in patent usnja, vredni $3 in $3.25 samo to soboto par za........$2.75
Velika zaloga čevljev za fante, dekleta in otroke, vsi garantirani, da se dobro nosijo. To soboto jih dobite po najnižji ceni. ________
V
Ce si želite popravljati svoje čevlje, dobite pri nas močne podplate, cveke, i. dr. po nizki ceni.
‘Shinola’ je najboljče črnilo za snaženje čevljev, po katerem se usnje nikdar ne razpoka, vedno lOcškatlja, to soboto pa le po.............................ge
Klobuki in kape za moške in dečke.
Nalboljše vrste klobuki za moške, ‘Tiger Brand’, navadna cena $3, to soboto pa le za..................$2.50
Vsi $2.50 vredni moški klobuki to soboto
P°.............................$2.00
Vsi $1.50 klobuki v soboto po. ...$]• 35 Vsi $1.25 klobuki v soboto po....95c
Lepa izber klobukov zadetke, najnovejše mode, vseh vzorcev in po nizki ceni.
Imamo tudi v zalogi lepe kape za moške in dečke, raznih vrst, ki jih bomo dajali to soboto po znižani ceni.
lzter pisalnega papirja,kovert, črnila, peres, svinčnikov, igralnih kart, krtač, za obleko, verižic za ključe, i. dr. v soboto po nizki ceni.
Razprodaja velikih in ročnih kufrov.
Kadi pomanjkanja prostora, smo sklenili prodati vso svojo zalogo kufrov po nižji ceni kotnas stanejo. Pridite in se sami prepričajte.
Društveni znaki.
Cisto zlati društveni W. C. U. znaki, vredni $2, v soboto le po .....................$1.35
Cisto zlati K. of C. znaki, vredni vedno $1.25, to soboto le po .......................95c
Zenski društveni broži za naše borštnarice, čisto zlati, vredni $1.50, to soboto pa le po... 95c
0404-I
I Iz
©♦04040^»0^00</4<5>00<5-OC
Iz Združenih Držav 5 na Filipine.	♦
S ™
^ (Piše Frank Ociasen — Okleščan.) j 0404-0404 OO 0»0* +C+C ♦OC+C+C
I.
Od San Francisco do Honolulu.
Rad bi opisal nekoliko tukaj zgodovino ieh otokov, toda tega nisem nameraval storiti iz začetka, ampak samo opisati nekoliko, kar sem videl na svojem potovanju. Reči moram «amo, da zaradi svoje prijaznosti ti Havajci, ali Kanaki, kakor jih imenujejo, so se mi jako prikupili, da siravno so njih običaji mnogo drugačni od naših. Oni imajo še vedno svojo vero, mnogoboštvo, in svoje duhovnike v notranjem delu otokov, toda po mestih so se že spreobrnili in so ali katoličani ali protestantje, večinoma ti zadnji. Njih gibanje je zadosti živahno, dasiravno so navadno nemarni in nikdar ne delajo nad svojo potrebo. Z malim se zadovoljijo in njih rodovitna dežela prinaša obilo sadu brez velikega truda. Ni jim treba obdelavati mnogo polja, ampak kar posade, puste rasti, dokler ne dozori. Oni so izvrstni ribiči, in pol svojega življenja prežive v vodi, loveč ribe in plavajoč in se igrajoč z lahkimi valovi morja. Ker tu ni Dikoli zime, jim ni treba nabirati in hraniti za zimo, kakor v mrzlih krajih, in tudi De skrbe za jutri. Da so izvrstni pla-vači, sem sam videl, kajti okolu našega parobroda se je zbralo v vodi mnogo mladih Havajcev, veselo kričeč in proseč nas, naj jim vržemo centov v vodo. Res smo vrgli nekaj centov v vodo, in kakor bi mignil ni bilo videti niti jednega na vodi, ampak vsi so se potopili za centi, in v kratkem času, vendar meni se je zdelo precej dolgo, so se povrnili nad vodo, vsak z svojim centom v zobeh in proseč naj jim vržemo še kaj več. Jeden izmed nas je obljubil pet centov onemu, ki pride prvi na drugo stran parobroda, ker smo hoteli videti kako plavajo, toda nismo jih videli mnogo časa, ker vsi so nenadoma zginili, in kdo bi si mislil, da bodo šli V6i pod parobro-dom, ki je kakih trideset čevljev
globoko pod vodo, in tako prišli na drugo stran skoro hitreje nego mi na krovu. Toda prišli so vsi naenkrat in nismo vedeli komu bi dali pet centov, zato smo jih pustili poravnati se med njimi samimi, in denar je bil vržen v vodo, kar je povzročilo mnogo krika in vriskanja, a naposled si je vendar jeden, najsrečnejši, prisvojil denar in z njim zginil, in ko smo ga zopet zagledali, je bil že daleč od parobroda. Toda dosti o tem.
Ostali smo tukaj v Honolulu dva dni, toda prihodnji dan nismo zapustili parobroda zaradi dežja, ki je curkoma lil in ki nas je primoral ostati na parniku. Kakor hitro smo dobili zadosti premoga, smo zapustili to krasno luko in mesto Honolulu. Celo svoje življenje se bodem spominjal visokih ognjenikov Mauna Loa in Mauna Kea, ki eta se dvigala visoko proti nebu, spremljajoč nas daleč ven v širno morje. Pozno v noč, ko je bilo vee temno okrog nas, smo gledali nazaj proti Havajskim otokom, ki so popolnoma zginili izpred naših očij, in bilo je videti samo dve velike luči visoko v nebu, vrhu teh mnogočnih dveh ognjenikov. Nasa pot je bila sedaj narav nost proti jugu-zahodu, in naš cilj Manila, poglavitno mesto vseh Filipinskih otokov.
(Konec.)
V krščanski šoli.
Na šoli rimske krščanske srenje je učil prijazen učitelj. Imeli so ga vsi radi; a tudi on jih je ljubil, osobito je ljubil otroke. Vedno jih je imel mnogo okrog sebe. Ništedil z darili, ki jih je prideloval na svojem vrtu: jabolk, marelec in aranč mu ni bila nikoli prazna jedilnica in ne prazne njegove roke. Zato tudi otroci niso zabili njegovih dobrot ter so si izprosili doma tega in onega v povrnitev za toliko ljubezen. Zabaval jih je kakor najljubši prijatelj ter se igral z njimi kakor najmanjši med otroki.
Nekokrat pride papež Klemen nadzorovat to krščansko šolo. A ko stopi v solo, naleti na čuden prizor. Ljudomili učitelj je namreč v sredi šole sedel med otroki na tleh. Otroci
pa so skakljali okrog njega, vlačili ga za noge in roke, potegovali za brke, brado in ušesa. Bilo je kakor sredi ulice tam na semnju.
Klemen vidši to čudno učilno po kliče učitelja v stran, govori mu na srce ter pravi:	Kaj vendar mislite,
da tako brezpametno ravnate z otro ki. Izgubili bodete vse spoštovanje. In ali to pristuje učitelju na šoli naše rimske krščanske srenje?
Učitelj Kvadrat — tako mu je bilo ime — pa odvrne mirno:	Saj
sam Gospod Jezus pravi “Pustite male do mene in jim nikarte braniti”.
Da — pojasni te Gospodnje be sede učitelju Klemen — da, res tako govori Gospod: a on je polagal le svoje roke na male, pritiskal jih je gori na svoje prsi in govoril z njimi o nebeškem kraljestvu. Ne nebrzdanimi šalami, pač pa dostoj-nostno resnobo se odlikuj krščanski učitelj.
Tarif za tepež.
Neki tovarnar iz Kostrome pri Volgi je objavil natančen tarif za pretepanje dijakov delavcev. Sklical je shod in naznanil v ognjevitem govoru, da plača za vsakega dijaka, ki ga bodo kje namlatili, 1 rubel, za vsakega gimnazijca 50 kopejk, za vsakega revolucijonarnega delavca, ki ga bodo za kazen nabili, 30 kopejk. Ta razglas je bil zelo zapeljiv, kakor piše neko rusko glasilo. Brezdelni postopači so z veseljem pograbili to priliko, ki jim je nudila tako lahek zaslužek in so takoj pričeli z delom. Pretepli so kmalu več gimnazijcev in enega visokošolca.
— Navadne vožnje cene so stopile zopet v veljavo na vseh progah med Chicago, Buffalo, New |York, Boston in drugimi vshodnirni točkami. Nickel Plate proga je še vedno pripravljena poslovati z najboljšo zvezo med Chicago in vshodom s pomočjo svojih treh vlakov, vozečih naravnost do New Yorka in Bostona, po cenah ravno tako nizkih kot so v veljavi po drugih progah. Na vlaku lahko dobite obed kakoršnega hočete v obednem vagonu, ali po a la carte, club ali table de hote nači-
CLEVELÀKD.
OHIO.
Na prodaj se 4 loter
na voglu Hutchinson in Center Streets^
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa y gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
nu, a v nobenem slučaju vas ne bo obed stal več ko en dolar. Naše cene vas bodo gotovo zanimale. Vse podrobnosti se vam z veseljem dajo na zahtevo na 111 Adams St., ali pa če pišete na adreso:	John Y. Cala-
han. General Agent, 113 Adams St , Room 298,Chicago,111. 33-38t5
;<3000000GGQCG000GGGQ0o00C0CQ00GQ0QQQQQQQ0GGQQQQQQQ000
s Kje ie najbolj varno naložen denar ? 1
— V mesnici Grahek & Ferko na 207 Indiana Street dobite različne vrste mesa kot govedino, bravino, šunke, klobase in 6uho meso po nizkih cenah. Velika zaloga kokošij in rac. Govedina za juho po 5c, 6c in 7c funt. Jetrne klobase po 8c funt, najboljše frankfurtce po lOc, šunka po 8c in 10c funt. d39t2
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski dinami >1 vid te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestui liraniluici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ijnbljana z vsem - svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeli ) obene izgube. To |iripoznava država s posebnim zakonom in zato e. k. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ktr je le hranilnica, a ne posojilnica, papilarna varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mesiča hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna !ranilnica mosta posluje v svoji palači v Prešernovi! ulica!
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK. IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST.CLAIR ST., CLEVELAND, 0.
ÎOOCXÏOOOOOOOOCXXXSOOOOCXÎOOOÔ000aa0000000000(x3000000000
Hranilnih tiiog je: 20 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 700,000 kron.
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) Je $16.00, šest steklenic za $7.60.
Naročilom je priložiti denar.
John
Kracker,
1199 St. Clair street,
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, ills,
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.	Oba telef. 26.