Steià sfS"	9laS"° socialistične zveze delovnega ljudstva velenje	. tjtovo veienje 25 decembra 1986
KO DVIGAMO KOZARCE ZA NOVOLETNO ZDRAVICO
Pred nami je konec leta 1986 in za nekaj dni bomo odrinili tako naše skupne, kot tudi vsak svoje osebne skrbi in probleme. V prazničnem zanosu si bomo obljubili, kako bo po Novem letu vse drugače, lepše, boljše.
Četudi se zavedamo, da so vse lepe želje, obljube in zaobljube le nekakšno mamilo in del prazničnega obreda, se jim vendar ne želimo in ne moremo odreči. Težko bi človek sodil, koliko je to prav in potrebno, lahko pa rečem, da je kot svetel žarek v vsesplošnih prizadevanjih, komu bo uspelo bolj črno naslikati našo preteklost, sedanjost in prihodnost.
Težko je med takima dvema skrajnostima — vsakdanjim črnim kritizerstvom in novoletnim predprazničnim zanosom, ostati na trdnih tleh. Zato moj poskus, da v novoletni poslanici na kratko in trezno ocenimo kaj smo v preteklem letu vendarle dosegli in kaj si lahko obetamo od prihodnjega. nima ambicije, da bi bil podroben in popoln.
V Rudniku lignita Velenje in v Termoelektrarni Šoštanj so že kot vrsto let doslej dokazali, da znajo delati. Rudnik bo ponovno izpolnil plan in presegel proizvodnjo 5 milijonov ton, elektrarna pa se še vedno ponaša z izjemno obratovalno pripravlje-
nostjo in v celoti izpolnjuje zadane naloge. V rudniku je 21. decembra predsednik IS SRS predal namenu nadomestne objekte uvozno izvoznega jaška Nove Preloge, s katerimi so odprte tehnične možnosti za dolgoročno ohranjanje proizvodnje premoga na doseženem nivoju 5 milijonov ton letno. Žal, zadovoljstvo ob doseženih delovnih in razvojnih rezultatih zbledi ob ekonomskih problemih, s katerimi se srečujeta oba energetska kolektiva in jih enako kot v lanskem letu rešuje slovenska skupščina z interventnim zakonom tik pred novoletnimi prazniki. Menim, da si morata in moreta rudnik in elektrarna z agresivnejšim nastopom znotraj SOZD EGS in v republiški interesni skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva v prihodnjem letu izboriti tak položaj, da bodo delovnim, sledili tudi ustrezni finančni rezultati.
Gorenje je, kljub vsem težavam, ki zaradi neustrezne ekonomske politike pestijo velike jugoslovanske izvoznike, stopilo v četrto leto od uvedbe ukrepa družbenega varstva z nadpovprečnimi delovnimi in s solidnimi poslovnimi rezultati. Tekoče poslovanje v vseh delovnih organizacijah velenjskega dela Gorenja je pozitivno, vse anuitete za sanacijske kredite pa z združeni-
mi močmi odplačujejo v celoti sami. Uspešno je torej zaključena finančna in začenja se veliko zahtevnejša in dolgoročnejša faza razvojne sanacije Gorenja. V tej fazi so pred potrditvijo mnogi investicijski programi za posodabljanje proizvodnje. Uspešen vzgled za to, kaj posodabljanje pomeni in kako ga je potrebno izvajati, je popolna prenova tehnologije v obratu keramičnih ploščic v DO Notranja oprema, kije bila realizirana v nekaj mesecih ob nemoteni proizvodnji na starih tehnoloških linijah. Najpomembnejše je, da je Gorenju uspelo izoblikovati jasno poslovno filozofijo in razvojno strategijo ter razvilo preprost in jasen sistem vrednot, ki ga lahko razume in se zanj bori sleherni delavec Gorenja. Pomemben rezultat nove strategije je vključitev Iskre Delte v sistem Gorenja in dolgoročno poslovno povezovanje s pomembnimi svetovnimi proizvajalci bele tehnike in elektronike, kot so Bosch v ZRN, Samsung v Južni Koreji ter Polar na Poljskem in Lehel na Madžarskem.
Od začetka likvidacije DO HPH in uvedbe ukrepa družbenega varstva v Veplasu v ostalem gospodarstvu ne beležimo izgub, mnoge manjše OZD pa se pojavljajo v vlogi pomembnih nosilcev gospodarskega razvoja.
V družbenih dejavnostih je vse preveč pozornosti usmerjene v sanacijo osebnih dohodkov, ki kljub vsemu ne teče usklajeno in po dogovorjenih kriterijih, mnogi problemi v kvaliteti izvajanja programov pa ostajajo odprti ali pa se še poglabljajo. Za izgradnjo 7. OS in prizidka zdravstvenega centra so odstranjene vse administrativne ovire. Izgradnja obeh objektov je tako odvisna le še od možnosti in zmožnosti občinskega gospodarstva, da zagotovi potrebna finančna sredstva.
Omembe vredni so tudi dosežki na nekaterih drugih področjih človekove aktivnosti in ustvarjalnosti. Za dosežene rezultate na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je bila ob letošnjem prazniku oboroženih -sil podeljena občini Velenje velika plaketa JLA, uspehe dosegajo mladi raziskovalci v okviru slovenskega gibanja »Znanost mladini«, vse več je otipljivih dosežkov inovatorjev, podvzeti so potrebni ukrepi za omejevanje jluktuacije v zaposlovanju, izboljšuje se izobrazbena struktura zaposlenih, širi se amaterska kulturna dejavnost, velenjski športniki dosegajo zavidljive rezultate...
In kaj nas čaka v prihodnjem letu? Ne glede na predvidene no-
ve pogoje gospodarjenja so najpomembnejše naloge, ki jih moramo realizirati poleg novega zagona v razvoju sanacije Gorenja in odločnejšega pristopa k ekonomski sanaciji rudnika in elektrarne, zlasti naslednje: izdelava ekološke bilance in čim večjega dela projektne dokumentacije za celovito ekološko sanacijo termoelektrarne, potrditev odločitve o tem s kakšno dinamiko in pod kakšnimi pogoji bo rudnik pristopil k odpiranju Jame Šoštanj, izdelava jasne koncepcije razvoja turizma in gostinstva, začetek izgradnje skupne čistilne naprave, opredelitev in razreševanje nakopičenih problemov v komunalni dejavnosti in v stanovanjskem gospodarstvu, pričetek gradnje 7. osnovne šole in prizidka k zdravstvenemu centru in še bi lahko naštevali.
Čeprav nisem ime1 namena, da podam poročilo o gospodarskih in drugih dosežkih v preteklem letu in da naštevam naloge iz osnutka resolucije za leto 1987, se vendar povedanemu nisem mogel in tudi nisem želel izogniti. S praznimi frazami namreč ne bi mogel dovolj jasno in otipljivo povedati, kaj smo dosegli in kaj moremo in moramo doseči v prihodnjem letu. Le s konkretnimi podatki o dosežkih lahko upam, da mi bo uspelo od-
preti oči tistim, ki vidijo samo črno sedanjost in le s konkretnimi nalogami lahko poskusim mobilizirati tiste, ki ne vidijo nobene prihodnosti. Zastavljene naloge bomo veliko uspešneje reševali, če bo v občini, v vsaki delovni organizaciji, vsakem TOZDU in v vsaki krajevni skupnosti nekaj več enotnosti in nekaj več poslovnega, življenjskega in vsakršnega drugega optimizma in morale. Ne pozabimo, da se je v brezglavi dirki osebnih dohodkov s cenami v letu 1986 dvignil standard t povprečju skoraj za 20 %, produktivnosti pa se bo celo nekoliko zmanjšala. Kako dolgo se bomo še slepili, da nam lahko boljše življenje zagotovijo le ukrepi zvezne ali katere koli druge vlade?
Zatorej, ko si v prazničnem razpoloženju stiskamo roke, ko dvigamo kozarce za novoletno zdravico, ne pozabimo, da je uresničevanje tistega »SREČNO«, ki ga bomo tolikokrat izrekli v predprazničnih dneh, odvisno predvsem od nas samih, od našega znanja, od naših sposobnosti, da mobiliziramo vse razpoložljive finančne, organizacijske in kadrovske potenciale.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VELENJE mag. Drago ŠULEK
Z VELIKO PRIDOBITVIJO V NOVO LETO — Velenjski rudarji delavci REK-a Franc Le-skošek-Luka stopajo v novo leto z veliko pridobitvijo.
Dušan Šinigoj predsednik Izvršnega sveta SR
Slovenije je v nedeljo s prerezom traka pred vhodom v 427 metrov globok jašek, simbolično predal namenu nove Nadomestne objekte Preloge.
VELIKA PLAKETA OBOROŽENIH SIL
SFRJ OBČINI VELENJE - Na slovesnosti občinskega pomena ob prazniku oboroženih sil, bila je 22. decembra v Šoštanju, je visoko priznanje prejela občina Velenje. Veliko plaketo oboroženih sil SFRJ je predsedniku skupščine občine Velenje Dragu Šu-leku podelil komandant teritorialne obrambe SR Slovenije generalpodpolkovnik Edvard Pavčič. Ob
predstavnikih občinske družbenopolitične skupnosti,
splošnega ljudskega odpora in drugih gostih, so se slovesnosti udeležili tudi komandant ljubljanskega armadnega področja generalpolkovnik Aleksander Višnjič, Janko Kušev, republiški sekretar za ljudsko obrambo, Alojz Briški, član predsedstva SR Slovenije, Emil Štern, član predsedstva ZK Slovenije in drugi gostje.
Hüft i» "Sä
gpi«lg •

fll
/
/
Wr
W
v i «

#
%
#
»
«v £§§§• #
J
•U-»
*»
• * * «
* «*

dÈL
P
WKKÈ
2. stran *
od četrtka do četrtka
titovo velenje -k 25. decembra 1986
Novoletna poslanica
borcem NOV občine Velenje
Dokaj obrabljene so besede, ki si jih izrekamo ob zaključku starega in prrčetku novega leta; a vendar, če so te prisrčne in prijateljske, smo jih vedno znova veseli. In bolj, ko nas tarejo leta, bolj smo veseli prisrčnega stiska prijateljske roke in voščila, da tudi prihodnje leto preživimo zdravi in v krogu svoje družine, prijateljev, soborcev ...
V	borčevskih organizacijah se kaj bistvenega ni spremenilo. Zavedamo se, da bodo razmere v naši družbi tudi v prihodnje težavne in zamotane, da bomo postavljeni pred nove dileme, ki bodo tudi v prihodnjem letu zahtevale od nas jasna in odločna stališča. Prepričan sem, da bomo tako kot doslej tudi v bodoče delovali enotno in da bomo s skupnimi močmi sposobni izvajati zastavljene naloge.
Ob koncu leta 1986 bi se rad iskreno zahvalil za delo in trud vsem tistim soborcem, ki ste v povojnih letih pomagali pri izgradnji socialistične družbe. Ob tem pa moram omeniti tudi vaše probleme, ki se kažejo predvsem pri socialnozdravstveni zaščiti, saj ugotavljamo, da je v naši občini okoli 600 borcev starih nad 70 let, ki so zaradi večjih življenjskih naporov v vojnem in povojnem času še posebno ogroženi.
V	začetku leta 1987 pa želim izreči iskreno čestitko vsem borcem velenjske občine in njihovim družinskim članom, predvsem pa obilo zdravja in osebne sreče.
PREDSEDNIK OO ZZB NOV VELENJE Nestl ŽGANK
»Nihče nam ne bo ničesar podaril«
Počasi in vztrajno se izteka precej burno in težko leto 1986. Približuje se nam novo 1987. leto, leto upanja, želja in hotenj. Ne bomo delali običajnih obračunov o slabostih v preteklem obdobju, bodisi na delovnem mestu, ali kjerkoli v vsakdanjem življenju. Kljub temu pa je to čas, da se zavemo svojih slabosti in da v današnjem splošnem položaju, pričnemo drugače misliti in v mnogih primerih tudi bolje in več delati.
V zaostrenih pogojih gospodarjenja in ob izredno slabih rezultatih gospodarjenja v začetku leta 1986 smo bili že vsi obupani. Z organizirano akcijo, s spodbujanjem delavcev in z bolj kakovostnim delom, smo dosegli bistveno boljše rezultate, kot je kazalo, upravičeno pa upamo, da bomo še boljše. Ob pozitivni rasti tudi kmetijske proizvodnje v družbenem in zasebnem sektorju, nam ta dejstva vlivajo pogum ob vstopu v novo leto 1987.
Vsaka država, ves svet, se srečuje s težkimi gospodarskimi problemi, z brezposelnostjo, nasiljem in podobno. Tudi mi nismo izjema. Pestijo nas mnogi problemi, ki bodo imeli vpliv na naše počutje, zadovoljstvo in standard. V tej kopici problemov se vse več in preveč pojavlja problem kritizer-stva in črnogledosti. Mnogi pozabljajo na prehojeno zelo težko prehojeno pot do naše svo-
bode, ki smo si jo brez kritizer-stva in tarnanja priborili v izredno težkih časih.
Svoboda in mir naj bosta naš dolg in naša obveza, da bomo tudi v sedanjih zaostrenih razmerah znali obvladati položaj in se znali organizirati za boljše delo. Za današnje premagovanje težav so potrebni zavest, volja in združitev moči v borbi proti vsemu, kar je danes »bolno« v naši družbi. Težak je odgovor na vprašanje kakšno bo novo leto 1987 in kaj nam bo prineslo. Dejstvo je le eno, leto bo takšno, kakršnega si bomo naredili, nihče nam ne bo nič podaril.
Svoj napredek smo gradili na naših ljudeh, na izkušnjah starejših in delu mlajših, svoj napredek bomo gradili na danih naravnih možnostih in izkoriščanju le-teh, svoj napredek bomo gradili na zavesti, poštenosti in pripravljenosti za delo naših ljudi. Ob prehodu starega v novo leto bo roka stisnila roko z veliko, odkrito in pošteno željo, da bi nam jutri bilo vsem bolje.
Vsem delovnim ljudem in občanom želim v novem letu 1987 predvsem zdravja, osebne in družinske sreče, delovnih uspehov ter uspešno odpravljanje lastnih in skupnih problemov in težav.
Predsednik skupščine občine Mozirje
ANTON BORŠNAK
Občinska pionirska konferenca
V prostorih osnovne šole Bibe Roecka v Šoštanju so se sešli 16. decembra letos pionirji, delegati vseh pionirskih odredov osnovnih šol velenjske občine, na občinski pionirski konferenci. Spregovorili so o opravljenem delu v preteklem šolskem letu ter se dogovorili za nadaljnje aktivnosti. Nekoliko več bomo o njihovem delu zapisali v prvi številki Našega časa, v prihodnjem letu.
Drsališče na Konovem
Jutri, 26. decembra, ob 17. uri bodo predali na Kono-
Sporočilo bralcem
Naslednjo številko NAŠEGA CASA bomo izdali 8. januarja 1987.
vem namenu novo drsališče, ki so ga uredili na igrišču. Drsališče bo tudi razsvetljeno. Vabijo vse ljubitelje drsanja, da se udeležijo drsanja ob otvoritvi in seveda, da postanejo tudi redni gostje na tej, trenutno tri centimetre debeli ledeni plošči.
Ob prazniku oboroženih sil
Ob letošnjem prazniku oboroženih sil je velenjska občina prejela visoko priznanje — veliko plaketo oborpženih sil. To priznanje si je občina Velenje pridobila za pomembne dosežke in uspehe na področju podružblja-nja in razvijanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ti uspehi so sad večletnega dobro organiziranega dela in vsestranskega prizadevanja vseh samoupravnih dejavnikov, druž-beno-političnih in drugih organizacij in društev ter strokovnih organov, od krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, do občinske skupščine. Plaketo so podelili na proslavi občinskega pomena v Šoštanju, v ponedeljek zvečer. Med drugim so podelili še druga visoka priznanja, pohvali komandanta republiškega štaba teritorialne obrambe pa sta prejela Jože Prislan in Alojz Fili-pančič.
Sicer pa so se prireditve ob dnevu J LA v ponedeljek pričele že dopoldne. Občinski štab teritorialne obrambe je že dopoldne pripravil zelo zanimivo razstavo orožja in opreme, ki si jo je ogledalo veliko učencev osnovnih in srednjih šol ter drugih občanov. Razstavo pripravljajo vsako leto na drugem mestu, tokrat pa je bila v prostorih doma borcev in mladine.
Popoldne ob 15. uri je bila
Velenjski občini velika plaketa
svečana podelitev priznanj pokrajinskega in občinskega štaba teritorialne obrambe. Pokrajinska priznanja — pohvale so prejeli občinski štab TO Velenje, ena večjih enot TO ter Janez Kos, Peter Kumer, Stanko Tanj-
šek, Jože Pocajt in Štefan Kopitar. Odličja občinskega štaba TO Velenje so prejeli Vlado Sajtl, Rudolf Rednak, Rado Gavez, Samo Duh, Zlatko Duh, Zvoni-mir Planko in Bojan Rop. Dobitniki zlate pohvale občinskega
štaba TO so Nadan Gusič, To-mač Ročnik, Daniel Drev in Go-razd Rednak, srebrne pohvale pa je prejelo še devet pripadnikov teritorialne obrambe, zahvale pa 6 zunanjih sodelavcev.
B. Mugerle
Razstavo orožja in opreme so si z zanimanjem ogledali tudi številni osnovnošolci
0K ZKS Velenje
Pomagati mladim pri uresničevanju postavljenih ciljev
Prejšnji teden je bila zadnja letošnja seja občinskega komiteja ZKS. Ena od osrednjih točk dnevnega reda je bila namenjena razreševanju problematike mladih v občini Velenje. Dve leti je namreč minilo, ko so bile naloge, težave in želje mladih široko predstavljene našim delegatom, vendar pa je od takrat do danes, kot so opozorili mladinci, ostala vrsta sklepov neuresničenih.
V krajevnih skupnostih živi 9500 mladih, od tega pa jih je 6500 že zaposlenih v združenem delu. Njihov vpliv je glede na število mnogo premalo opazen, premalo so namreč vključeni v gospodarsko in politično oblikovanje občine. »Nas mlade pestijo ekonomski problemi — zaposlitev, stanovanje, družina« je menil predsednik OK ZSMS Velenje Bogdan Gregorin, »zato so
posebej tisti, nekoliko starejši mladinci, ki bi lahko k oblikovanju in delu mladinske organizacije največ prispevali, pogosto neaktivni v naših vrstah. Drugi pa se bolj vključujejo in so bolj prizadevni v »pomembnejših organizacijah«, Zvezi komunistov, sindikatu, socialistični zvezi.«
V razpravi je bilo nato poudarjeno, da bi mladi vendarle marši-
Občinski svet ZSS Velenje
0 družbeni samozaščiti
Osrednja točka zadnje letošnje seje Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje je bila posvečena družbeni samozaščiti v organizacijah združenega dela. Obsežno poročilo se je nanašalo na družbeno samozaščito kot varstveno in zaščitno funkcijo v organizacijah združenega dela s posebnim poudarkom na požarni varnosti in varstvu družbenega premoženja.
Po dolgi in konkretni razpravi so bili sprejeti zaključ-
ki. Osnovna ugotovitev je bila — družbena samozaščita v organizacijah združenega dela še ni tisto, kar bi morala biti. Pomanjkljivosti se kažejo tako na področju požarne varnosti, kot na področju služb zavarovanja, kjer imajo še posebno velike težave s kadri, skozi slabo disciplino in neprimeren odnos (ponekod) vodilnih delavcev do teh problemov.
Na svetu so sprejeli sklep, da morajo osnovne organizacije zveze sindikatov eno pr-
Seminar za sekretarje 00 ZK
0 pokongresnih aktivnostih
Občinski komite Zveze komunistov Slovenije Velenje, je pripravil v petek, 19. decembra, v dvorani Skupščine občine Velenje seminar za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov. Vabljeni so bili tudi predsedniki aktivov ter sekretarji svetov ZK.
Sekretar občinskega komiteja ZKS Velenje Drago Blagus je uvodoma govoril o pokongresnih aktivnostih komunistov in o drugih aktivnostih, s poudarkom
prenove Zveze komunistov. Orisal pa je tudi naloge, ki so v tem času pred komunisti. Ob koncu svojega govora pa je želel vsem komunistom v priüodnjem letu obilo ustvarjalnih dosežkov in delovne vneme ter seveda obilo osebne sreče.
Glede na to, da so se komunisti tokrat zadnjič srečali v tem letu, so pripravili učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča pod vodstvom Rožice Napotnik kratek, a prisrčen kulturni program, (bm)
vih sej posvetiti prav tej problematiki v njihovem lastnem okolju. Še posebej pa morajo »obdelati« probleme, ki so zajeti v poročilu in se dotikajo njihovega okolja.
Sami so beiili
kaj lahko postorili sami, in sicer z boljšo organiziranostjo in ra- i zreševanjem življenjskih problemov. Vendar pa je razprava tudi potrdila, da bi pri tem morala biti mladinska organizacija deležna večje pomoči in da je nujno, da se sklepi, ki so bili sprejeti že pred dvema letoma uresničijo ter ob tem dopolnijo še z nekaterimi novimi spoznanji.
Nesprejemljivo je, so ugovarjali ob koncu, da teh zadev ponekod sploh nimajo urejenih v samoupravnih aktih.
(mkp)
Hodniki v stanovanjskih blokih, kjer prebivamo so pogosto takšni, da nam delajo sramoto. Pogosto nas to moti, ali pa tudi ne. Neprizadeto stopamo po njih in niti ne pomislimo, da bi lahko tudi sami kaj ukrenili, da bi se stanje izboljšalo, saj hišni sveti denarja za vzdrževanje nimajo dovolj.
Svetal zgled so nam lahko stanovalci Tomšičeve 10 a v Titovem Velenju. Prejšnjo soboto so se namreč odločili, da bodo polepšali svojo stanovanjsko stolpnico udarniško. Poiskali so čopiče, nakupili barvo in se lotili dela. Na zaključku so bili nad vse zadovoljni. Beljenje so dobro opravili, kar pa tudi ni tako nepomembno, med delom so se med sabo bolje spoznali, okrepili so sosedske vezi. Torej, posnemaj-mo jih! (mz, vos)
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. ' ' ' »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja
1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega uredni-
ka), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Ples-nik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451,
854-761, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 110 dinarjev. Mesečna naročnina 410 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je
4.92C dinarjev, za tujino 9.100 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica
Titovo Velenje, številka
52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture,
tisk in odprema: ČGP Večer
Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. » t.

» i
A
r——iii n iiimw—i—
25. decembra 1986 * titovo velenje
—■—MCBKS"3l"li ■JI. P »	SH—■
V SREDIŠČU POZORNOSTI
\
\
naš čas * stran 3
V nedeljo odprli nadomestne objekte Preloge — Zagotovljen obstoj — Nov naskok na 5 milijonov
»Cenimo vaš delovni napor«
Nedelja, 21. decembra 1986: Pomemben dan, praznik za velenjske rudarje, vse delavce Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek-Luka, celotno velenjsko družbenopolitično skupnost, našo republiko, državo.	* .
Štirideset objektov
Novi nadomestni objekti jame Preloge zajemajo skupno preko 40 objektov, med katerimi so najpomembnejši: jašek za transport ljudi in materiala, garderobe z reševalno postajo, deponijski prostori s skladiščem, razdelilna transformatorska postaja, delavnice, zračilni jašek z ventilatorsko postajo, vsi jamski objekti, klasir-nica premoga, ki je pričela poskusno obratovati ta mesec in nenazadnje tudi stavba za strokovne službe.
Ob navzočnosti dva tisoč glave množice rudarjev in drugih delavcev REK, njihovih upokojencev, občanov, predstavnikov družbenopolitičnega življenja republike, navzoč je bil član pred-
Rudarji obljubljajo
»Odpiranje nadomestnih objektov ne bo le olajšalo naše delo, ampak bo sprostilo za izkoriščanje kar okrog 70 milijonov ton, v tem premogovnem bazenu, najkvalitetnejšega premoga. Zato v teh trenutkih, ko velenjski rudarji dobivamo v obratovanje te nove objekte in naprave, z zanesljivostjo obljubimo slovenski družbenopolitični skupnosti, da bomo tudi v prihodnje dosledno uresničevali vse sprejete naloge«. (Iz govora Franca Cevzarja, predsednika delavskega sveta RLV)
Vrednost naložbe
Vrednost celotne naložbe po cenah iz začetka leta 1986 znaša 27,5 milijard dinarjev, Jamski gradbeni objekti predstavljajo približno petino, zunanji gradbeni objekti dve petini in oprema tudi približno dve petini investicijskih stroškov.
sedstva CK ZKS Andrej Marine, je predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj simbolično prerezal trak ob vstopu v novi jašek Preloge in tako slovesno predal namenu nove objekte
Več kot 1000 soglasij!
»Za tekoče izvajanje del je bilo potrebno pridobiti več kot 50 gradbenih dovoljenj, za te pa več kot 1000 soglasij. Sklenjenih je bilo preko 500 pogodb s preko 50 izvajalci del. Lahko rečemo,da so objekti z opremo v glavnem rezultat domačega dela in znanja, saj je le 5 % uvožene opreme,« je dejal Franc Avberšek.
Preloge. To simbolično otvoritev so podkrepili z vožnjo na dovo-zišče v jami. Med njimi sta bila tudi slavnostni govornik Dušan Šinigoj in član CK ZKS Andrej Marine.
Slovesnost je pričel predsednik delavskega sveta Rudnika lignita Velenje Franc Cevzar, ki je na začetku dejal, da so »rudarji s ponosom in zavestjo sprejemanja novih obveznosti pričakali današnjo slovesnost na kateri bodo v uporabo dobili iz dneva v dan težje pričakovane nadomestne objekte v Prelogah.« Franc Cevzar je nato povabil na govorniški oder slavnostnega govornika, predsednika Izvršnega sveta SR Slovenije Dušana Šinigoja. (Nje-
premogovnika, njegove svetle, pa tudi temne trenutke.
Franc Avberšek, ki je bil v času izgradnje novih objektov Preloge vodja razvojno tehničnega sektorja Rudnika lignita Velenje, pa je v svojem govoru posegel osem let nazaj, v čas, ko je biF potrjen investicijski program novih Pre-log in nato predstavil potek celotne izgradnje in pomembnost štiridesetih objektov, kolikor jih je zajetih v celotno naložbo.
Jašek je globok 427 metrov
»Jašek je globok 427 metrov in svetlelga profila 40,7 m1. Prevažal-ni stroj na jašku Nove Preloge je najsodobnejši prevažalni stroj v Jugoslaviji glede na tehnične in varnostne karakteristike. Prevažalni stroj služi prevozu ljudi in materiala z dvema kletkama. Stroj je sistema Köe-pe z dvema zgornjima in dvema spodnjima vrvema, s polnim avtomatskim obratovanjem in možnostjo ročnega upravljanja. Natovarjanje in iztovarjanje materiala se vrši z narivalnimi napravami. Stroj poganja elektromotor moči 570 kW. Stroj je opremljen z digitalnim regulatorjem vožnje, ki kontrolira in uravnava hitrost gibanja kletke po celotni poti vožnje.« Tako je predstavil novi izvozni jašek, ki predstavlja vez med vsemi zunanjimi in jamskimi objekti, Franc Avberšek.
gov govor objavljamo v celoti, posebej.)
Recitatoci, člani velenjskega amaterskega gledališča, so predstavili povojni'razvoj velenjskega
Leta 1981 — prvič 5 milijonov ton
Tudi v času gradnje nadomestnih objektov rudnik izpolnjuje vsa pričakovanja družbene skupnosti. Leta 1981 so rudarji prvič presegli magično mejo proizvodnje — 5 milijonov ton premoga na leto. S takšnimi proizvodnimi rezultati je rudnik uvrščen v sam evropski in svetovni vrh na področju podzemnega rudarstva. V jugoslovanskem merilu predstavlja 30 odstotkov vse podzemne eksploatacije.
Priznanja
Projektivni biro Velenje, Zavod za urbanizem, Rudarski inštitut Ljubljana, Inženirski biro Elek-troprojekt, INA projekt Zagreb, Zavod za raziskave materiala Ljubljana, Ljubljanska banka Združena banka Ljubljana, Ve--grad Velenje, Gradiš Celje, Slovenija ceste — Tehnika, Rudarska gradbena dejavnost, Geološki zavod Ljubljana, Elektrostrojna oprema Velenje, Industrijsko montažno podjetje, Železniška transportna organizacija tozd za vzdrževanje in upravljanje prog, Metalna Maribor, Metalno Zenica, EM Hidromontaža, GHH Sterkrade, Anton Seher in Franc Avberšek.

»Proizvodnja za katero so bili grajeni objekti v sedaj že starih Prelogah so rudarji podvojili, zato je bilo nujno pristopiti k izgradnji nadomestnih objektov ter tako zagotoviti možnost odkopavanja 70 milijonov ton premoga iz varnostnega stebra, na katerem stojijo stari objekti. Z izgradnjo nadomestnih objektov jame Preloge in uresničitvijo ostalih vlaganj, predvsem mehaniziranost proizvodnje, so dane možnosti za izkop 4,7 milijonov ton lignita v rednem delu,
z dodatnimi napori rudarjev v nadurnem delu pa celo nad 5 milijonov ton na leto ...
Kontinuiteta proizvodnje v Rudniku lignita Velenje je za nas, ki tu delamo ter za vso Slovenijo izrednega pomena. Prepričan sem, da bomo objekte zgrajene z družbenimi sredstvi uspešno uporabljali, vsaj tako uspešno, kot smo stare objekte, in da bomo dokazali, da je bil porabljeni denar dobro naložen,« je med drugim dejal Franc Avberšek.
Na slovesnosti ob otvoritvi tega, kot ga nekateri imenujejo novega Rudnika lignita Velenje, so podelili tudi priznanja posameznikom in delovnim organizacijam, ki so sodelovali pri izgradnji objektov.
Kulturni program so izvedli člani rudarske godbe, Rudarski oktet in recitatorji velenjskega amaterskega gledališča.
Zapis z otvoritve pripravila Milena Krstič-Planinc in Stane Vovk.
Dušan Šinigoj:
»Vaša proizvodnja nepogrešljiva«
je
Tovariši rudarji, spoštovani gost-je!
Z današnjo proslavo tudi uradno zaključujete delavci REK Velenje veliko investicijo v rudniku lignita. S preložitvijo rudarskih objektov tu v Prelogah se sproščajo velike podzemske zaloge premoga; gre za 70 milijonov ton, ki so bile doslej vezane v varnostnem stebru pod prejšnjimi objekti. S tem je rudniku zagotovljena možnost nadaljnjega obstoja do leta 2000 pri obsegu sedanje letne proizvodnje. Vendar pomeni ta investicija še več. Znatno se izboljšuje tehnična opremljenost rudnika, saj bo kar 90-odstotno mehaniziran. To pa vam daje možnost, da občutno dvignete produktivnost dela in da hkrati tudi povečate varnost pri delu in izboljšate delovne razmere. Novi objekti v Prelogah torej ne pomenijo le selitve, ampak tudi modernizacijo in prestrukturiranje ter zagotavljanje kontinuirane proizvodnje v dosedanjem obsegu. Družba pričakuje, da boste to prednost izkoristili, zmanjšali stroške na tono proizvodnje in tako tudi sebi izboljšali ekonomski položaj.
S tem se bodo družbeno obrestovala sredstva, ki so jih delovni kolektivi in občani celotne Slovenije zbrali z velikimi napori in jih vložili v ta objekt.
Tovariši rudarji!
Letos ste — kot že nekaj let doslej — spet pred rokom izpolnili svoj letni delovni plan. Družba, še posebno uporabniki velenjskega lignita, cenijo vaš delovni napor in vam izrekajo vse priznanje k požrtvovalnemu delu. Velenjski lignit predstavlja pomemben delež k naši energetski bilanci; po svoji kurilni vrednosti daje skoraj petino celotne energetske porabe v Sloveniji. V preskrbi prebivalstva s premogom sodeluje kar 50-odstotno, predelan v šoštanjski elektrarni pa daje tudi približno tretjino vse proizvedene elektrike v Sloveniji. Vse to kaže na velik pomen, ki ga ima vaš rudnik v energetski preskrbi Slovenije. Posebno v zadnjem času, ko se zaostruje problem oskrbe z energijo, pridobiva premog še bolj na pomenu. Slovenija nima veliko lastnih energetskih virov, in še tisti, ki so, so razmeroma dragi. To v enaki meri velja za lignit, ki ga ne pridobivamo na površju, ampak v jamskem kopu in je zato sorazmerno dražji od nekaterih drugih jugoslovanskih lignitov. Kljub temu je proizvodnja v Velenju še vedno najcenejši jamski kop lignita v Jugoslaviji. To pa zato, ker dosegate v svoji proizvodnji, s 4,8 tone premoga na delavca na dan, izjemno visoko fizično produktivnost tudi po evropskih merilih. To ni nastalo samo od sebe. Morali ste trajno in veliko vlagati v nove tehnologije od odkopa do transporta. Nobenega dvoma ni, da je z narodnogospodarskega, energetskega in razvojnega vidika vaša proizvodnja nepogrešljiva. Moramo se nasloniti predvsem na lastne energetske vire, da bi ostali energetsko čim manj odvisni od drugih. Seveda pa ne za vsakršno ceno, kajti predrage energije si naše gospodarstvo ne more privoščiti, če hoče biti mednarodno konkurenčno. Zato je izrednega pomena, da domačo energijo pravilno ovrednotimo. Po eni
strani ne smemo dopustiti, da bi bila predraga zaradi neracionalnega načina proizvodnje in zaradi nizke produktivnosti, po drugi strani pa bi tudi ne smeli dopuščati, da bi bila podcenjena glede na realne in objektivne stroške, saj bi s tem izpodkopali ekonomsko osnovo energetske proizvodnje. Znane težave, ki jih imate na dohodkovnem področju, in ki se kažejo v skoraj nenehnih izgubah, so v dobršni meri posledica neurejenih cenovnih medsebojnih odnosov znotraj energetskega gospodarstva. Na te probleme že dolgo opozarjamo, nanje je prav te dni ponovno opozorila široka in angažirana razprava delegatov v slovenski Skupščini. Ugotovila je, da se problemi znotraj elektrogospodarstva in premogovništva prepočasi razrešujejo, se kopičijo in še zaostrujejo. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na osnovi ugotovitev o stanju pripravil priporočila in predlog sklepov, s katerimi naj bi Skupščina zavezala vse odgovorne dejavnike za hitrejše spreminjanje razmer na tem področju. Od vseh vas v energetskem gospodarstvu se zahteva, da takoj pripravite program za učinkovitejše in racionalnejše poslovanje. Podrobneje morate razčleniti vzroke za izgube ter pripraviti ukrepe za takojšnjo odpravo slabosti. S tem se pogojuje pomoč pri razreševanju nastalih težav. Najprej se morate s skupnimi napori dokopati do čistih računov, ^vedeti moramo, kakšen je pravzaprav dejanski družbeni strošek za enoto proizvedene energije — in to po posameznih vrstah energije kot tudi po posameznih energetskih objektih. Pri tem ne bomo smeli upoštevati le proizvodnih stroškov, kakršni se pač prikazujejo, ampak se bomo morali bolj poglobiti vanje, vključno z osebnimi dohodki in režijo; upoštevati pa moramo tudi vse ostale družbene stroške, povezane s proizvodnjo in porabo energije, kot npr. stroške za transport energije, varovanje in ohranjanje okolja itd.
Šele na tej osnovi bo možno optimalizirati celoten naš energetski sistem ter ponovno preveriti dolgoročne odločitve glede nadaljnjega razvoja energetike. Doslej to ni bilo storjeno, kljub ponovnim zahtevam republiške skupščine. Načrtovalci energetskega razvoja zaenkrat še vedno izhajajo iz obstoječe strukture proizvodnje in obstoječih stroškov, tako glede proizvodnje energije kot tudi njene porabe.
Enoje vsekakor jasno. Energija je eden izmed odločilnih pogojev za splošni gospodarski razvoj. Zato planiranje na področju energije ne more biti samo zadeva proizvajalcev energije, podlaga za odločitve pa ne le podjetniška računica. Na tem področju ne more delovati trg kot uravna-lec cen, kajti proizvodnja in poraba energije se uravnavata z energetsko bilanco, torej v pogojih, ki proizvajalce energije objektivno postavljajo v monopolni položaj. Zato morajo biti opredelitve o razvoju energetskih zmogljivostih, pa tudi ugotavljanje stroškov in dogovor o načinu njihovega pokrivanja narodnogospodarsko vprašanje. Sedanja samoupravna organiziranost energetskega sistema in tudi interesne skupnosti za energetiko tega ne zagotavlja v celoti zlasti pa
ne učinkovito. Zato jmo se v Izvršnem svetu Slovenije odločili, da čimprej, že v začetku prihodnjega leta, predlagamo spremembo zakonske ureditve tega področja. Tudi politiko cen v energetiki bomo morali v večji meri kot doslej uporabiti kot instrument razvojne politike. Energetski viri v Sloveniji so naravno omejeni in tehnično dragi. Zato v naši republiki ne moremo graditi strategije razvoja na podcenjeni energiji, temveč na realnih, seveda pa objektiviziranih proizvodnih stroških. Če bo cena realna (to pa pomeni znatno višja kot sedaj), bo to najboljši način preprečevanja nadaljnje ekstenzivne rasti porabe energije. Delež porabljene energije na fizično enoto proizvoda pri nas je še zmerom v povprečju skoraj trikrat večji kot v najbolj razvitih deželah, s katerimi trgujemo v mednarodni menjavi. To pa pomeni, da moramo veliko hitreje tehnološko posodabljati industrijo. Vprašljivi so postali vsi tisti proizvodni programi, ki troši-jo preveč energije. Tam, kjer pa se zavestno odločimo za ohranitev in razvoj energetsko ekstenzivnih tehnologij, ker nam tako narekuje izraba naravnih danosti (kot je primer z metalurgijo, proizvodnjo gradbenega materiala in morda še kje), pa moramo zagotoviti, da bomo te materiale v nadaljnji fazi proizvodnje tako plemenitih z znanjem in delom, da bo končni proizvod prenesel tudi visoke energetske stroške. Zniževanje relativne porabe energije z modernizacijo industrije je naša prva razvojna možnost. V določeni meri bi nam to tudi sprostilo del investicijskih sredstev, ki bi jih sicer morali vlagati v energetiko. Prav tako pa moramo še bolj razviti in dosledneje izvajati program varčevanja z energijo na vseh drugih področjih porabe — recimo z razvijanjem in uvajanjem energetsko racionalnih aparatov v industriji in gospodinjstvih, z uvajanjem energetsko zaprtih sistemov v industriji, s preusmeritvijo prometa s ceste na železnico itd. Vse bolj se kaže, da je energetski vidik skupaj s svojim vplivom na okolje, z učinkovitejšo izrabo proizvedene energije v industriji ter z zagotavljanjem kontinuirane oskrbe, eno glavnih vprašanj naše prihodnje razvojne in tudi tekoče ekonomske politike.
Tovarišice in tovariši!
Zdelo se mi je primerno, da ob današnji priložnosti, ko proslavljamo nov delovni uspeh tu v Velenju, posebej in nekoliko širše opozorim na vsa ta vprašanja. Potrebno je, da se jih zaveda in o njih razmišlja vsa slovenska javnost, pa vsi slovenski energetiki in tudi vi, tovariši rudarji, ki ste pomemben sestavni del slovenskega energetskega gospodarstva in celotnega združenega dela Slovenije. Naj vam bodo ta razmišljanja spodbuda za nadaljnje delo, hkrati pa tudi nekakšen kriterij pri ocenjevanju lastnega ekonomskega položaja ter pri sprejemanju vaših samoupravnih odločitev v skladu z vlogo in položajem, ki ga ima premogovništvo znotraj energetike in celotnega slovenskega gospodarstva. Še enkrat vam čestitam k uspešno dokončani investiciji in k doseženemu letnemu planu proizvodnje in vam kličem rudarski »Srečno!«
4. stran -k
v SREDISCU pozornosti
titovo velenje -k 25. decembra 1986
Programska seja občinske konference SZDL Velenje
Na programski seji občinske konference SZDL Velenje, bila je v sredo, 17. decembra, so ocenili delovanje občinske organizacije SZDL Velenje ter sprejeli smernice za delovanje v prihodnjem letu.
Iz poročila o delovanju socialistične zveze in njenih organov v letošnjem letu je razvidno, da je bila opravljenih vrsta aktivnosti, med katerimi velja vsekakor še posebej izpostaviti uspešno opravljene volitve.
V poročilu, ki je kritično, pa so nakazane tudi vse tiste slabosti, ki jih bo treba odpraviti, zato je bilo vsekakor dobra osnova za oblikovanje nadaljnjih smernic te najbolj množične organizacije.
Delegati so na programski seji temeljito spregovorili tudi o izvedbi programskih sej krajevnih organizacij SZDL.

Programska seja občinske konference SZDL Velenje • Uvodni referat predsednice Nade Zavolovšek-Hudarin
Bodimo še bolj odzivni, bolj odprti za
ljudi!
pobude
Tako kot vsako leto, bomo tudi na današnji programski seji OK SZDL napravili obračun našega dela in se skupno dogovorili za naloge, ki jih moramo izpeljati v prihodnjem letu.
Odgovoriti si moramo, kako smo ob izvajanju aktivnosti uresničevali frontno, množično, mobilizacijsko in usklajevalno vlogo socialistične zveze. Ob tem moramo oceniti, katere so ovire, da ni bila še bolj odzivna in dovolj odprta za pobude ljudi in dovolj združujoča za vse, ki jim je skupen cilj graditev samoupravnega socialističnega sistema. Vsa naša aktivnost in vsa vprašanja, ki smo jih obravnavali, so bila pod vplivom težkega položaja v gospodarstvu. Družbeni trenutek je zahteval učinkovite družbenopolitične akcije. Poskušali smo slediti zapisanemu cilju, slediti človeku, ne pa ga k aktivnosti pozivati le z obstoječimi metodami dela. Naše delo je bilo usmerjeno v krepitev KO SZDL in družbenih organizacij ter društev. Pretežni del aktivnosti je potekal preko delovnih teles svetov, KO ter odprtih oblik: tribun, okroglih miz, javnih razprav, zborov krajanov, sekcij. Kot uspešnejše so se uveljavile tiste oblike, kjer je bil vzpostavljen demokratičen dialog, odzivnost ljudi pa je bila večja v tistih okoljih, kjer so se glasovi delovnih ljudi in občanov upoštevali. To pa se keže tudi v kvaliteti razprav in realnosti sklepov.
Priprava in izvedba volitev je bila najobsežnejši in najzahtevnejši del družbenopolitične aktivnosti v tem letu. Ker smo podrobneje ocenili te aktivnosti v »Analizi volitev 1986«, ki jo je sprejela OK SZDL, je prav, da ob ugotavljanju, da so bile organizacijsko, kadrovsko in vsebinsko dobro izpeljane, ponovno izpostavimo odgovoren pristop aktivistov v KS in nekaterih OZD pri pripravi in izvedbi volitev.
Delo delegatskih skupščin je steklo. Mnoge slabosti iz prejšnjih let smo uspešno odpravili, boljše je in celovitejše informiranje, gradiva so bolj jasno zapisana in pravočasno odposlana, o zadevah izvedbene narave razpravljajo organi skupščin, mnogo manj kot v preteklosti je konferenc delegacij, sklici skupščin so po pravilu časovno usklajeni, pri obravnavah gradiv v delegacijah sodelujejo po potrebi strokovni delavci in funkcionarji SIS, organizirana je skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti.
Družbeni trenutek in s tem zahtevnost in odgovornost delegatov ter vodstev skupščin je vse večja. Skupščine postajajo dinamičnejše. Odločitve pa terjajo večjo angažiranost in strokovno pomoč delegacijam ter boljšo pripravljenost skupščin. V tistih temeljnih okoljih, kjer so poslovodni, samoupravni in strokovni organi angažirani, so tudi delegati oboroženi s kvalitetnimi stališči in obratno. 2al ugotavljamo, da je zelo malo primerov, ko bi obravnavali delavski sveti ali skupščine KS materiale za seje skupščin in se opredelili do njih. Zato prevečkrat odhajajo na seje skupščin delegati brez stališč in so le nemi obiskovalci teh sej. Posledica je, da se sprejeti sklepi težko izpeljujejo v praksi. Nemalokrat se zgodi, da "delegat prebere stališče, ki je na-.
stajalo mimo delegacije in zato ga ne zna zagovarjati, ali pa se usklajevati s stališči drugih delegatov. Ob tem tudi ugotavljamo, da so bile nekatere delegacije sestavljene le zato, da so. Tu pa se postavlja odgovornost družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih organov v temeljnih okoljih. Po pravilu delujejo slabo združene delegacije, kjer so posamezni delegati odgovorni za posamezno skupščino SIS. Ti so postavljeni v položaj, da izražajo svoje mnenje, o delegatskih razmerjih pa ne moremo niti govoriti. Kritično moramo oceniti, da smo premalo storili, da bi delegatski sistem funkcioniral tako, kot si želimo. Vzrok sedanjemu stanju v političnem sistemu je prav gotovo tudi neprilagojenost DPO in vsebina odnosov v političnem sistemu, saj ni sistema, ki bi deloval avtomatično oz. samodejno. Če bomo še naprej dopuščali, da se bodo pomembne odločitve sprejemale izven skupščinskega sistema, se bo vse bolj krepila vloga upravnih in izvršilnih organov. Poudarjanje delegatskih poti in zborov združenega dela ne pomeni podcenjevanje vloge poslovodnih delavcev, ki bi se morali v večji meri usmeriti na sodelovanje in aktivijosti v temeljnih delegacijah in bi večjo pozornost morali posvečati delegatski poti, ne pa jo nadomeščati s svojimi nedelegatskimi in nesistemskimi potmi. Izkušnje delovanja skupščin v tem mandatu in opozorila vodij delegacij, ti so opravili prvi del usposabljanja, kažejo, da se moramo maksimalno angažirati, da ne bi prišlo do malodušja med novoizvoljenimi delegati.
Socialistična zveza je najodgovornejša za nadaljnji razvoj in krepitev delegatskega sistema in
nost na področju svobodne menjave dela mora biti predvsem odvisna od programov dejavnosti ter normativno opredeljena tako, da bo omogočena njena čimvečja prilagodljivost. Osnovni cilj, ki ga moramo zasledovati pri oblikovanju skupščin SIS je, da delovnim ljudem in občanom omogočimo, da kar najcelo-viteje obravnavajo vsa vprašanja, vezana na življenje in delo v naselju.
Nikakor pa ne moremo pristajati na dve skrajni zahtevi: ukinitev vseh skupščin SIS in ustanavljanju novih SIS brez predhodnih temeljnih ocen.
Ugotavljamo, da mehanizem menjave ne deluje zadovoljivo, včasih celo nasprotno. Na nekaterih področjih družbenih in infrastrukturah dejavnosti prihaja do težkega stanja. Ogrožene so dejavnosti same, o njihovem razvoju skorajda ni mogoče več govoriti, raven storitev se znižuje iz dneva v dan, pod vse v sodobnem svetu uveljavljene standarde, položaj zaposlenih v nekaterih družbenih dejavnostih postaja zaradi osebnih dohodkov nevzdržen. Obenem pa gospodarstvo ugotavlja, da ne zmore več bremen, ki jih predstavljajo prispevki za navedene dejavnosti, zato se iz leta v leto znižujejo stopnje njihove udeležbe v ustvarjenem družbenem produktu.
Zavest o nujnosti varstva človekovega okolja postaja skupaj s povsem praktično dejavnostjo delovnih ljudi in občanov na tem področju vedno bolj pomembna razsežnost delovanja socialistične zveze. Razprava o ekološki onesnaženosti v občini Velenje je zajela velik del delovnih ljudi in občanov, ki živijo v krajevnih
odnosov oz. načina zagotavljanja družbenopolitičnih pogojev za delo delegacij. Zato moramo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi posvetiti vso skrb delu delegacij v KS in tozdih. Zagotoviti moramo, da bodo delegacije delovale v skladu z resničnimi interesi delovnih ljudi in občanov, ne pa mimo njih. Delovanje delegatskega sistema najbolj razkriva tudi resničnost našega samoupravljanja, razvitost odnosov in njegove pomanjkljivosti. Za socialistično zvezo ni važnejše naloge, kot nenehna skrb zagotavljanja pogojev, v katerih bodo delegatski odnosi učinkovitejši.
Praksa delovanja samoupravnih interesnih skupnosti kaže, da so bile ocene organiziranosti SIS na lanski programsko-volilni seji pravilne, zato moramo vztrajati pri realizaciji načrtovanega. Samoupravna interesna organizira-
skupnostih, delajo v OZD ali pà se združujejo v družbenih organizacijah in društvih. Javna razprava, ki smo jo vodili, je dosegla svoje cilje, zlasti v pogledu informiranja in osveščanja ter seveda za pridobitev najširše podpore v borbi za čisto okolje. Materialne zahteve in zagotavljanje biološkega razvoja si ne smejo nasprotovati, okolje pa ni sposobno več za kompromis. Zato je potrebno kritično preveriti načrtovanim nameram, za investicijske odločitve pa moramo uvesti preizkušnjo skladnosti z okoljem. Pretvarjanje energije in njena uporaba so velik del onesnaževanja. Problematiko umiranja gozdov, mrtvih voda, ugrezanje najbolj plodnih površin v dolini, ki so predvsem posledica rudarjenja in ustvarjanja energije, smo že večkrat obravnavali. Odgovornost za posledice ne nosimo sa-
mo občani velenjske občine, ampak bo morala tudi slovenska javnost spoznati, da takšnega davka enostavno ne moremo več dajati. Sklepi so nas zavezali, da zahtevamo takojšnjo sanacijo stanja, to je naša največja odgovornost do rodov, ki prihajajo. Ne smemo se zadovoljiti le s sklepi in načrti ter komisijami in odbori, ki smo jih ustanovili. V jp nekaterih OZD so pripravili projekte in zastavili konkretne akcije, vendar bodo rezultati brez usklajene in načrtne akcije slabši kot si želimo, zavedati se moramo odgovornosti pred ljudmi, ki niso pripravljeni biti več strpni ob nerealiziranih sklepih.
Onesnaženost našega okolja je ena izmed posledic razvoja te doline, ki je prav gotovo v povojnem obdobju doživljala razcvet tudi zaradi angažiranosti in hotenja prebivalcev. Vse prevečkrat se v zadnjem času pojavlja občutek, da ne znamo, pa v nekaterih okoljih tudi ne želimo napraviti obračuna z infarktnim stanjem in začrtati skupen razvoj. Ali imamo jasne vizije razvoja in nosilce tega razvoja? Prav gotovo so tudi objektivni vzroki, da ne moremo pritrdilno odgovoriti. Toda če bi bilo manj zapiranja v svoja okolja, manj ozkih, nepravilnih orientiranosti, manj skrivanja za interesi delavcev, bi bil jutrišnji dan jasnejši na vseh področjih dela in življenja. Če bi znali probleme razgrniti pred občane in jim nakazati postopnost razreševanja gospodarskih težav, potem najbrž ne bi bili več nemi spremljevalci družbenoekonomskih in družbenopolitičnih dogodkov. Ze vrsto let ugotavljamo in v bistvu ostajamo nemočni ob nerazrešenem položaju energetike in neprestanem in nekontroliranem zaposlovanju nekvalificirane delovne sile v skoraj vseh OZD. To sta le dva vzroka, posledic pa mnogo več. V tem letu je bilo mnogo aktivnosti za odpravo teh vzrokov. Seveda si nismo delali utvar, da bomo rešili vse probleme z enim zamahom, toda subjektivne sile in organizacije združenega dela na področju energetike bomo morale zahtevati energičen rez pri zagotavljanju realne cene energije in realizaciji sklepov republiške skupščine. Preveč je bilo omahovanj in obljub. Druge izbire ni, kajti problemi so iz dneva v dan večji, nezadovoljstvo pa se poglablja.
Ko ocenjujemo delo v SZDL, se moramo predvsem vprašati, v kolikšni meri se je uveljavila krajevna skupnost kot eden izmed bistvenih dejavnikov samoupravnega zadovoljevanja skupnih potreb delovnih ljudi in občanov. V praksi ta razvoj samoupravljanja v KS še ni zaživel. Zavirajo ga najrazličnejši vzroki od neustreznih pogojev za delo, do nedorečenega sistema financiranja, vse večjega administriranja, neodgovornega odnosa nekaterih upravnih organov in institucij, itd. Tudi povezovanje KS z OZD in drugimi samoupravnimi organizacijami še ni dovolj razvito če naštejem le dva primera: neanga-žiranje delegatov OZD v skupščinah KS in neenakopraven status delegatov iz OZD in KS. Zaradi teh razlogov bo morala biti dejavnost DPO še bolj usmerjena v krepitev razvoja krajevne samouprave. Samoupravne organe in družbenopolitične organi-
zacije v KS najbolj angažirajo komunalni problemi, vse bolj pa tudi naloge na socialnem, ekonomskem in obrambnem področju ter uveljavljanju njene vloge KS pri racionalnem koriščenju in smotrnem urejanju prostora in čuvanju okolja. Zdi se, da se KS v izvenmestnih okoljih preveč ukvarjajo s problemi, ki so zgolj komunalnega značaja; v mestih KS ugotavljamo, da skupnosti stanovalcev in hišni sveti ne delajo razen redkih izjem. To pa seveda pomeni zelo slabo delo temeljnih samoupravnih celic v KS. Življenje v velikih stanovanjskih blokih postaja nevzdržno. Velik razlog za takšno stanje je neorganizirana strokovna služba stanovanjske skupnosti, neizvrševanje zakonskih nalog, kot so finančna poročila, knjigovodska opravila, nedorečenost pri delitvi stanarin, itd. Čedalje več je negodovanja zaradi mačehovskega odnosa do družbenega stanovanjskega fonda in propadanja družbenega premoženja. DO Vekos in strokovne službe Stanovanjske skupnosti so premalo angažirane, da bi bilo delo bolj načrtno in temeljito opravljeno. V prihodnjem letu se mora socialistična zveza angažirati pri oživljanju stanovanjske samouprave, skupno s subjekti, ki jih zakonodaja v to zavezuje.
Oceniti moramo, da je kljub minimalnim finančnim sredstvom najmanj v Sloveniji delo v KS organizirano racionalno in za vzgled nekaterim OZD in delovnim skupnostim. Seveda pa moramo sproti onemogočati nerealne želje in zahteve posameznikov v KS, ki vodstva KS spravljajo v nemogoč položaj. V KS nas opozarjajo, da je nemogoče realno planirati, če imajo le en vir, to je samoprispevek^
Več kot v preteklih letih je v krajevnih skupnostih kulturnih in različnih zabavno-rekreativnih prireditev, ki bogatijo življenje krajanov. Nadaljevati bomo morali z akcijo, da svoje delovanje prenašamo v kulturna, športna in druga društva, kjer se združujejo predvsem mladi. Vez med družbenimi organizacijami in društvi ter krajevno konferenco SZDL, postaja trdnejša, razen v nekaterih KS v Titovem Velenju. Se bolj se bomo morali zavedati, da so družbene organizacije in društva pomemben in nepogrešljiv sestavni del socialistične zveze. Zato moramo nadaljevati z aktivnostmi, da bodo vse družbene organizacije in društva vključena v KK SZDL in se tako vključevala v širša družbena prizadevanja ter aktivnosti vseh organiziranih družbenih sil. DPM, KO ZRVS, KO RK in nekatera kulturna društva in gasilska društva so najbolj vpeta v dogajanja posameznih KS. Nismo pa zadovoljni z delovanjem nekaterih zvez, zato bomo v prihodnjem letu ocenili njihovo delo in vlogo v tej družbenopolitični skupnosti.
Prav je, da danes spregovorimo tudi o informiranju v občini Velenje. Splošna ocena je, da je stanje boljše, da so ljudje v OZD in KS več in bolje informirani. Seveda pa s stanjem ne moremo biti zadovoljni. Prvič zato, ker informacije niso celovite, torej preveč razdrobljene, kar zahteva več sredstev; drugič ker se premalo čutijo dogajanja v občini s širšem slovenskem prostoru. Če-
prav smo si ti dve nalogi že večkrat zastavili, moramo zastaviti odločnejšo akcijo v OZD, da pristopimo k enotnemu konceptu informiranja v občini. OK SZDL ima posebno odgovornost do dveh osrednjih medijev v občini — Našega časa in Radia Vplenje. Ugotoviti moramo, da so družbeni organi v zadnjih letih v DO Informativni center delovali slabo, zato smo se angažirali, da bodo v začetku leta 1987 začeli delovati vsi organi, s tem pa bomo zagotovili tudi večji vpliv na programske usmeritve te DO. Če želimo imeti družbeno angažirana medija, bomo morali zagotoviti tudi boljše pogoje dela.
Tovarišice in tovariši ! Prav gotovo bi morala spregovoriti še o mnogih nalogah SZDL in problemih v naši družbenopolitični skupnosti, kot so napr. problemi mladih, napori in rezultati v nekaterih OZD za zagotavljanje kvalitetnejše proizvodnje, o neodgovornem delu delavcev v Skupnosti pokojninsko-invalid-skega zavarovanja pri izdajanju odločb upokojencem, o upravičenem ogorčenju do razlik v OD v posameznih OZD ne glede na delo, ampak na OZD v kateri delaš, ki povzročajo ogromne socialne razlike, o neuresničevanju nadzorne vloge socialistične zveze, ki se vse prevečkrat obnaša oportuno do nepravilnosti, na katere nas opozarjajo delovni ljudje in občani.
Delegati boste prav gotovo dopolnili s svojimi razpravami poročilo in programske smernice. Želim, da bi bile razprave konkretne in objektivne, da bodo odraz življenja v KS, družbenih organizacijah in društvih ter drugih področjih življenja in dela.
Vprašanje organiziranosti in sestave organov socialistične zveze in njenih oblik delovanja mora biti rešeno funkcionalno in smotrno v danem družbenem okolju. Kot splošno načelo se mora čutiti potreba po vključitvi v te procese tistih struktur, katerih angažiranje je pogoj, da bi dosegli zaželjene družbene cilje. Na lanski programski seji smo se dogovorili, da je potrebno oceniti, ali nam vse oblike organiziranosti zagotavljajo kakovost v našem delu. Na podlagi programskih smernic in ocene ugotavljamo, da pomeni krepitev konferenc korak naprej, hkrati pa odgovornejši odnos ter aktivno udeležbo frontnih delov ob jasni zavesti, da je konferenca mesto za najširši politični dogovor in da ne-spoštovanje tega načela vodi k negiranju fronte. Tudi učinkovitost te konference terja, da bodo tudi njeni sklepi po svoji vsebini in usmerjenosti politične pobude za reševanje določenih družbenih vprašanj.
Vsako leto pridobimo nekaj novih aktivistov socialistične zveze, ki se kalijo neposredno v akcijah, toda mnogo premalo, da bi bili zadovoljni. Zavedati se moramo, da le, če bomo vsi v socialistični zvezi združevali cilje ter znanje in če bo socialistična zveza svojo vlogo in družbeni vpliv gradila z obravnavo in urejanjem konkretnih problemov, tudi navidezno obrobnih, do katerih prihaja v boju za človeka in v boju za samoupravni socialistični razvoj naše družbe, bomo lahko govorili o odprti, demokratični, frontne močni in mobilizacijsko sposobni socialistični
25. decembra 1986 * titovo veienje
v središču pozornosti
nas cas * stran 5
Martin Budna sekretar OK SZDL
Dobro opravljene programske po krajevnih skupnostih
Že konec maja smo pričeli v občini Velenje priprave na programske seje krajevnih konferenc in se dogovorili za plan priprav na jesenske aktivnosti. 29. septembra smo sprejeli navodila za volitve, 20. oktobra pa še smernice in rokovnike za izvedbo programskih sej krajevnih konferenc SZDL. Posredovan je bil seznam zadolženih članov, ki so s svojimi izkušnjami pomembno pomagali pri pripravi in izve-bi volitev in programskih sej. Res pa je, da nekateri člani svojega dela niso opravili in seje tako zgodilo, da se je kljub jasnim dogovorom v treh krajevnih skupnostih nihče ni udeležil programske seje.
Da bi bilo delo kar najuspešnejše, smo 24. oktobra organizirali celodnevni seminar, ki je omogočil kvalitetnejše priprave in izvedbe programskih sej ter pripomogel k boljšim statutarnim rešitvam organiziranosti v KS.
Programske seje so po planu izvedli v vseh KS, razen v Šmartnem ob Paki, kjer je bila v sredo, v Skornem — Florjanu pa je
kljub dobrim pripravam morala biti preložena zaradi nesklepčnosti.
To je prav gotovo lep uspeh in dokaz, da SZDL preko številnih aktivistov obvladuje ves teritorij občine.
Programske konference so ponekod izvedli skupaj s sejami samoupravnih organov v KS, drugod spet skupno z zborom krajanov ali pa samostojno. Udeležba je bila zadovoljiva, saj je bilo treba seje zaradi nesklepčnosti preložiti le v teh primerih (E. Kardelj, Paka, Skorno).
In kaj je mogoče ugotoviti iz zapisnikov in poročil programskih konferenc po krajevnih skupnostih?
Družbeno politične organizacije in društva delujejo zelo različno, v vsakem kraju pa jih je vsaj nekaj dobro organiziranih. V večini primerov so to poleg KK SZDL še OO ZZB, OOZK, gasilska društva, DPM, Rdeči križ.
Mladinska organizacija pa je velikokrat ocenjena kot neaktivna, še posebej v večjih krajevnih skupnostih. Marsikje ugotavljajo tudi, da družbene organi- -
zacije in društva niso dovolj trdno povezana s krajevnimi konferencami SZDL. Zelo dobra pa je povezanost med krajevnimi konferencami SZDL in sveti krajevnih skupnosti, saj ponekod teh organov med sabo niti ne ločijo. V takšnih primerih je problematično le to, da včasih porabijo preveč časa in energije ža razreševanje komunalnih vprašanj in manj za delo z ljudmi. Gonilna sila v krajevnih skupnostih so sveti, skupščine pa se niso prav uveljavile. Razveseljivo je tudi, da sorazmerno dobro delujejo odbori sosesk in ulični odbori. Ugotovljeno je bilo tudi, da so se krajani pripravljeni udeleževati različnih delovnih akcij, ne radi pa prihajajo na sestanke, še posebej, če vsebina ne razrešuje njihovih problemov.
Pa poglejmo še, katere probleme so na programskih konferencah SZDL po krajevnih skupnostih najbolj izpostavljali.
V mestnih krajevnih skupnostih je najbolj pereča stanovanjska problematika in s tem povezano slabo delovanje hišne samouprave. Potem je tu cestna
prometna in komunalna problematika, problematika telefonije in kršitve javnega reda in miru, Krajani so pogosto izražali nezadovoljstvo nad delom Vekosa, Stanovanjske skupnosti, Komiteja za planiranje', gospodarstvo in varstvo okolja, Postaje milice, PTT, DES, Cestnega podjetja Celje. Pozdravljajo tiste službe, ki znajo prisluhniti njihovim potrebam in pridejo k njim v krajevno skupnost. Pritožujejo se nad tistimi, ki jih neprestano obremenjujejo z raznimi dopisi. Ponovno se je potrdila pomembna vloga šole in učitelja za delo KS. Tako imamo res dobre primere sodelovanja (Gorica, Bele vode. Paka), na žalost pa tudi zelo slabe (Cirkovce).
Vsekakor pa lahko rečemo, da veje iz vseh poročil ogromno opravljenega dela, čutiti je voljo do nadaljnega dela, razvidno pa je tudi, da se KS vse bolj uveljavlja kot osnovna samoupravna enota naše družbe s širokim možnostmi za nadaljnji razvoj. Čutiti pa je tudi kritičnost do vseh negativnih pojavov.
Na programskih sejah po kra-
seje
jevnih skupnostih so med smernice za delo v prihodnjem letu najpogostje zapisali poživitev dela delegacij, več sodelovanja in pomoč družbenim organizacijam in društvom, boljše informiranje, pravočasne priprave na volitve v organe SZDL, ustvariti takšno klimo, da bo svet krajevne skupnosti lahko uresničil programe, skrb za varstvo okolja poživiti' delo mladih in še bi lahko naštevali.
V vseh krajevnih skupnostih so v programe zapisali tudi svoje specifične probleme. Povsod pričakujejo pomoč širše družbe, ker se zavedajo, da smo močni le kot celota.
Programskih konferenc se je udeležilo preko tisoč aktivistov, še mnogo večja pa je bila udeležba na,zborih krajanov. Če k tem razveseljivim številkam dodamo še kvalitetne premike v vsebini, smo na opravljeno delo lahko ponosni, ne pa še zadovoljni. SZDL bo svoje dosegla, ko bo zares zajela večino prebivalstva. Letošnje programske konference so to usmeritev prav gotovo potrdile.
PROGRAMSKA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL VELENJE
Iz razprav
Na letošnji programski konferenci Socialistične zveze delovnih ljudi občine Velenje je razpravljalo 13 delegatov, vendar pa z razpravo nismo mogli biti v celoti zadovoljni, saj je bilo premalo glasov iz krajevnih skupnostih, pa čeprav, so bile razprave na krajevnih programskih konferencah pestre in bogate.
No, pa poglejmo, o čem so razpravljali posamezni razpravljalci.
O GOSPODARJENJU IN NAČRTOVANJU
MIRAN ARZENŠEK, pred sednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje je govoril o trenutnih gospodarskih gibanjih v občini Velenje ter o načrtovanju za prihodnje leto. O tem smo v Našem času že obsežno poročali.
DRAGO ŠULEK, predsednik skupščine občine Velenje je govoril o neuresničevanju usmeritev, ki jih sprejemamo v občini Velenje na področju zaposlovanja. Tudi lani smo sprejeli vrsto zavezujočih usmeritev, zdaj pa spet ugotavljamo, da se stanje ni izboljšalo. Še vedno dela v naših organizacijah združenega dela skoraj 50 odstotkov nekvalificiranih delavcev, srečujemo pa se tudi s strahovito fluktuacijo zaposlenih. Tako so kadrovske službe naše občine zaposlile letos kar okoli 2500 delavcev, s tem, da se je število zaposlenih povečalo le za 250. To predstavlja seveda strahovite stroške. »Zato je bilo nujno,« je dejal Drago Šulek,« da je občinska skupščina zavezala izvršni svet, da preveri ustreznost letnih planov zaposlovanja vseh ozdov v občini za prihodnje leto in na osnovi tekočega spremljanja podatkov strokovne službe za zaposlovanje najmanj enkrat mesečno spremlja uresničevanje planov. V primeru negativnih odstopanj mora takoj ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi. V metodologijo spremljanja zaposlovanja bomo vključili izobrazbeno strukturo novozaposlenih in njihovo stalno bivališče.« Govoril je še o zadolžitvah s tega področja, svojo razpravo pa sklenil:« Akcija bo težka tako dolgo, dokler ne bomo dosegli bistvenih kvalitetnih premikov v zapo-slovalni praksi, in upam, da bodo vsi prizadeti razumeli njene cilje v dobro nas vseh, zlasti pa v dobro mladih, strokovno usposobljenih, ki v vedno večjem številu zapuščajo šolske klopi.«
OSEBNI DOHODKI
Zanimiva je bila tudi razprava CIRILA GREBENŠKA, pred sednika občinskega sveta ZSS Velenje. Govoril je o osebnih dohodkih, temi o kateri zadnje čase veliko go-vorimo. Še posebej je izpostavil evforijo osebnih dohodkov, ki jo v občini različno čutimo. Ob tem je dejal: »Nai-vno-je, da ob tako dobrih informacijah, lki jih imamo, pri tem pa mislimi tudi na brezžični telefon, skušiamo prikrivati resničnost našiih osebnih dohodkov.
Dejstvo, je, da Tahko izigravamo sklepe pristojnih organov, vendar vedno pridejo na dan številke v kuvertah, ki na koncu pomenijo osebni dohodek in noben dodatek, poračun, dežurstvo in podobno.« Govoril je še o pomanjkljivostih na področju delitve osebnih dohodkih, neustrezni usmeritvi zgolj v indeksiranje na tem področju, o nagrajevanju po delu ter izrazil zahtevo po sprotnem, mesečnem usklajevanju osebnih dohodkov.
STANOVANJSKA PROBLEMATIKA
SILVO KOPRIVNIKAR,
predsednik sveta za sistemska vprašanja s področja stanovanjsko komunalnega gospodarstva. Je govoril o problematiki gospodarjenja s stanovanjskih fondom. Pri tem je še posebej izpostavil finančne probleme skupnosti stanovalcev, ki jim ostaja za razreševanje številnih vprašanj le 12 odstotkov stanarine za katero pa vemo, da ni ekonomska. Skupnosti stanovalcev, je poudaril, pa so pri razreševanju svojih vprašanj tudi vse prepogosto prepuščene samim sebi. Prav zaradi tega bodo potrebne na tem področju korenite spremembe, saj ne smemo dopustiti da nam družbeni stanovanjski fond propada. Aktivnosti s tega področja so podane v usmeritvah za delo OK SZDL v prihodnje.
PODPRIMO EKOLOŠKA PRIZADEVANJA
PAVLE AŽBER, predsednik sveta za ekologijo je govoril o delu tega sveta in pri tem izpostavil še premajhno aktivnost na tem področju. Med drugim je izrazil začudenje, da naj naša občina ne bi bila zastopana na problemski konferenci na temo energetika — ekologija, saj se na tem področju srečujemo z največjimi težavami. V svoji razpravi je poudaril tudi, da moramo prav vsi, na vseh nivojih še v večji meri podpirati ekološka prizadevanja in preprečiti, da bi našo dolino še naprej onesnaževali.
Nasprotno, dosledno moramo uresničevati ukrepe s tega področja in počasi izboljševati stopnjo onesnaženja. O prizadevanjih na tem področju je govoril tudi MARJAN PRISLAN, predstavnik občinske turistične zveze, ki je delegate podrobno seznanil tudi z nalogami, te pred nedavnim ustanovljene organizacije.
POTREBUJEMO DOBRO INFORMIRANJE
Razpravo predsednice na področju informiranja, je podrl MARJAN JEVDOLICKY, ki je govoril predvsem o informiranju izven občine, za katerega je menil, da ga je premalo in to pogosto ni objektivno. Predvsem sred-' stva obveščanja mnogo premalo izpostavljajo piobleme s katerimi se srečujemo v občini, temveč običajno vidijo le naše naravno bogastvo. »Zato podpiram usmeritev, da poglobimo informiranje širše družbene skupnosti tako, da podamo celovite in objektivne informacije,« je dejal.
NEDOSLEDNOST PRI URESNIČEVANJU NALOG
Zelo zanimiva je bila razprava ALBINA AMONA, predstavnika krajevne skupnosti Desni breg. Govoril je o težavah pri političnem delu, za katere smo najpogosteje krivi sami. Pri tem je poudaril, da zelo pogosto uresničujemo pač tisto, kar nam je tisti trenutek najbolj všeč in pri tem
DELAJMO VEČ PROSTOVOLJNO
JELKA FUŽIR, predsednica sveta za zdravstvo in socialno politiko je na programsko konferenci sodelovala z razpravo o prostovoljnem delu, ki je v zadnjem času nekoliko zamrlo, pa bi ga bilo treba spet poživiti. Pri tem je nakazala številne možnosti za tovrstno delo in sicer ne le pri razreševanju komunalnih vprašanj v krajevnih skupnostih temveč tudi pri delu s starostniki in mladimi. Poudarila je številne prednosti takšnega dela, ki med drugim ljudi povezuje in jih zbližuje.
NE PODCENJUJMO VLOGE DRUŠTEV
V občini Velenje deluje okoli 160 družbenih organizacij in društev, v imenu katerih je v razpravi na programski konferenci sodeloval ALOJZ BOLE. Poudaril je pomen tovrstnega udejstvova-nja, vendar pa ob tem menil, da so te organizacije in društva še vse prepogosto odmaknjene od družbenega dogajanja. Pri tem se premalo upošteva, da je ravno v društvih družbena baza brez ka-
delu in iz dela, izobraževanje staršev. Še posebej je poudaril, da je potrebno delavce spodbujati za tovrstna izobraževanja.
ZA DOBRO DELO JE POTREBNO DOBRO SODELOVANJE
V razpravi na programski konferenci sta sodelovala še DRAGO BLAGUS, sekretar OK ZKS Velenje, ki je govoril o nujni tesni povezanosti med posameznimi družbeno političnimi organizacijami, JOŽE OSTRMAN, član predsedstva RK SZDL, je pozdravil delegate v imenu republiške konference SZDL in med drugim izrazil zadovoljstvo nad aktivnostjo, predvsem pa nad množično udeležbo na programskih konferencah SZDL po krajevnih skupnostih, aktivnim delom uličnih odborov. Ob koncu je zaželel vsem veliko uspehov tudi v prihodnjem letu.
SPREJELI PROGRAMSKE SMERNICE
Na programski seji občinske konference SZDL Velenje so do-
negiramo usmeritve, ki smo jih tudi sami potrjevali na sestankih.
Pri pregledu opravljenih ali neopravljenih aktivnosti nismo pripravljeni priznati, da smo zatajili in tudi nismo pripravljeni ali se ne upamo imenovati drugih. Govoril je še o številnih drugih pomanjkljivostih pri tem delovanju, med drugim tudi o tem, kako nismo pripravljeni na nobeno odrekanje. Omenil pa je tudi oblastno obnašanje nekaterih funkcionarjev. »Kako neverjetno je, da to tako hitro stopi v glavo nekaterim posameznikom,« je dejal, »ki se niti ne zavedajo, kako negativno vpliva to na posameznika, ki se na njih obrača.«
tere si ne moremo zamišljati uspešnega delovanja SZDL. Govoril je o potrebnem tesnejšem sodelovanju in pri tem poudaril še posebej pomen mladinske organizacije, saj ravno veliko mladih deluje v teh družbenih organizacijah in društvih.
•
VEČ POZORNOSTI IZOBRAŽEVANJU
Eden najpomembnejši dejavnikov je vsekakor znanje in o tem je na programski konferenci govoril DUŠAN DOLINAR. Poleg šolskega izobraževanja je poudaril pomen permamentnega izobraževanja, izobraževanje ob
trdili smernice za delovanje te organizacije. Smernice izhajajo iz aktualnih nalog programskih usmeritev in iz nalog, ki jih narekujejo družbeno politične in družbeno ekonomske razmere.
Smernice bomo objavili v prihodnji številki Našega časa, torej v prvi številki v letu 1987.
Programsko konferenco OK SZDL spremljala Mira Zakošek in Stane Vovk
RUDI RAMŠAK iz Bevč:
»Sem rudarski upokojenec. Že leto in pol. Redno sem se upokojil, imam 42 let delovne dobe, a sedaj sem velikokrat bolan. Žal se ne morem pohvaliti tudi z ženinim zdravjem. Novoletno noč bova preživela kar doma, včasih pa greva k hčerki na Primorsko. Tudi sam si najbolj želim zdravja. Pa ne le zase, ampak za vso mojo družino. Drugih želja nimam.«
MIRA MAJHENIČ iz Andraža:
»Z letom, ki se izteka, sem zadovoljna. Da bi le vedno bilo tako! Zaposlena sem na občini in na delo se vozim iz Andraža. Vendar pa imam zadnje čase s prevozom velike težave. Včasih sem se na delo vozila z avtobusom, ki vozi na delo tudi gorenjske delavce. Sedaj so nam dali odpoved in vsak se mora znajti kakor ve in zna. Včasih po službi ostanem precej časa kar tukaj v Titovem Velenju, vse do takrat, da dobim prevoz domov. To pa ni lahko, ker me doma čaka družina. Moje novoletne želje? Predvsem zdravje. In pa, da bi se otroci v šoli pridno učili.«
PAVEL ŽERJAV iz Titovega Velenja:
»Sem upokojenec. Doma pa imam nekaj zemlje, tako da je dela vedno dovolj, poleg tega pa še dve kravi, pa telička in prašiče. Z zdravjem pa je tako, tako. Sé ne vidi? Je že tako, da so lahko jabolka na zunaj lepa, notri pa črviva. In zato si tudi ob novem letu ne želim nič drugega kot zdravja. Če je zdravje, potem je tudi vse drugo. Je tako?«
OD TU IN TAM
titovo velenje * 25. decembra 1986
MARJA JEŽOVNIK iz Mozirja:
»Največje zadovoljstvo, veselje in srečo r letošnjem letu mi pomeni dejstvo, da sem se po hudi prometni nesreči in težkim poškodbam, le pozdravila, »prišla k sebi«, in znova zaživela pravo življenje. Zdravja si seveda želim tudi v prihodnjem letu in še naprej, lepo pa bi bilo, če bi vsaj malo omilili inflacijo, nekoliko bolj poskrbeli za cene in sploh za boljše stanje v našem gospodarstvu, kar me je r letošnjem letu pravzaprav najbolj jezilo in razočaralo.«
Zavitki za novorojenčke
MILAN PETERNEL iz Nazarij:
»V tem letu je zdravje meni in mojim še kar služilo in upam, da bo tako tudi naprej. Veseli me tudi, da smo v krajevni skupnosti Nazarje uresničili precej zahtevnih nalog, da smo strnili svoje vrste in bomo zaradi tega uspešni tudi v prihodnje. Čaka nas še nekaj perečih problemov, ki jih že razrešujemo, velika želja za prihodnje leto pa je. da bi jih tudi uresničili v zadovoljstvo nas vseh, seveda če bomo razrešili splošne in osebne težave in probleme, teh pa ni malo.«
Skupnost otroškega varstva Slovenije že nekaj let podeljuje vsaki družini ob rojstvu otroka zavitek z najnujnejšo opremo. Vsebina se postopno bogati, v letu 1986 sta bili uvedeni še dve različici, tako da zdaj starši izbirajo med tremi različnimi zavitki, ki so vredni po 25 tisoč dinarjev;
Vseskozi predstavlja precejšen problem način in rok dostave zavitkov. Mati prejme v posvetovalnici poseben obrazec, na podlagi katerega dobi zavitek preko pošte v dveh do treh tednih. Cesto se dogaja, da mati zavitka ne prejme pravočasno, ker ni obveščena o tem, da je zavitek že na pošti, nato pa ga pošta vrne v tovarno.
Tovarna Tosama Domžale, ki skrbi za zavitke, je zato predlagala, da bi zavitke razdeljevale trgovine, ki prodajajo otroško opremo. Povezali smo se s trgovci3 Člt
■3
TOM TIRSEK z Rečice ob Savinji:
»Zaradi česa sem najbolj zadovoljen•? Verjetno bom kaj pozabil, toda osebno me najbolj veseli, da smo na Rečici kljub vsem težavam in dvomom uspeli zgraditi dve teniški igrišči in ob njih objekt za potrebe našega športnega društva Mladost. Sebi in drugim smo dokazali, kaj vse lahko naredimo, če združimo moči in voljo. Želim si, da bi tako tudi nadaljevali, sebi in vsem pa želim veliko zdravja, manj motenj v gospodarstvu in drugod, pa tudi miru doma in v svetu.«
Ljudje se želimo nenehno dokazovati, včasih tudi v maratonskem plesu. V diske Flecku v Titovem Velenju so povabili na maratonski ples mlade, ki radi poskakujejo. Začelo se je v četrtek ob 22. uri zvečer, na koncu sta ostala le še dva — Ni-ko Gostič iz (prvi z desne) Ljubljane in Iztok Oblak iz Titovega Velenja. V nedeljo, ob 15. uri sta imela pod nogami že 65 ur plesa in po zatrditvah je bil to že izenačen svetovni rekord, toda vztrajala sta naprej, Iztok je omagal po 79,30 urah, Niko pa je zdržal kar t03 ure.
ijgj*-jgg«|
m
radio velenje
Lestvica
Petek, 26. decembra, na Radiu Velenje
Izvajalec
Chico Chris
naslov
1.	COME VA
2.	SWEETS FOR MY SWEET
3.	LOVE REALLY HURTS WITH OUT YOU
4.	GIVE A LITTLE LOVE
5.	GAMES PEOPLE PLAY
6.	STEP RIGHT UP
7.	LADY OF ICE
Billy Ocean Hammond and west Glen P. Stone Jaki Graham Fancy
■xg
Naš predlog za vstop na lestvico
1.	IS THIS LOVE Alison Moyet
2.	WHY Styloo
Moj predlog
Moj naslov
sko delovno organizacijo ERA, ki se je naši pobudi odzvala. Zavitke za novorojence bo razdeljevala v prodajalni Zibka v Titovem Velenju.
KAKO BOMO DELILI ZAVITKE ZA NOVOROJENCE PO NOVEM LETU?
Bodoča mamica bo pravočasno (60 dni pred porodom) prejela v svoji posvetovalnici za nosečnice obrazec »Potrdilo o stopnji nosečnosti«, ki ga izpolni in potrdi zdravnik. S tem potrdilom bo prišla na Skupno strokovno službo SIS družbenih dejavnosti, ki ima sedež v Domu učencev na Efenkovi 61, kjer bo delavka te službe izpolnila obrazec in ga potrdila v imenu občinske skupnosti otroškega varstva Velenje. S tako izpolnjenim obrazcem bo
lahko nato družina še isti dan prevzela izbrani zavitek v trgovini Zibka na Kidričevi cesti 1 v Titovem Velenju.
Glede na to, da pripravlja Skupnost otroškega varstva Slovenije spremembo zavitka — obogatila ga bo za 20 odstotkov, predlagamo, da sporočate svoje pripombe na vsebino zavitka na naslov Občinska skupnost otroškega varstva Velenje, Efenkova 61, Titovo Velenje. Na tak način boste pripomogli, da se bo vsebina zavitka po možnostih izboljšala tudi v tem smislu, da bodo kakšen neustrezen del opreme v Tosami zamenjali z ustreznejšim.
Ker je Era pripravljena preoblikovati oddelek za prodajo opreme za novorojenčke, bodo koristni predlogi tudi s tem v zvezi dobrodošli.
BREZCARINSKA PRODAJALNA
V teh prednovoletnih dneh so zabeležili delavci velenjskega gostinstva pomembno novost, ki bo nedvomno izboljšala njihovo turistično ponudbo. V prostorih Hotela Paka je namreč odprla Emona brezcarinsko prodajalno, ki jih gostinske turistične organizacije po novem zakonu odpirajo po vsej naši domovini. Prodajalna je seveda namenjena našim gostom iz tujine in zdomcem.
PRIREDITVE • PRIREDITVE
KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK TITOVO VELENJE MAČEK MURI
Danes ob 16.00 bodo v domu kulture v Titovem Velenju nastopili Neca FALK, Jerko NOVAK in Miro NOVAK za naše najmlajše. S pesmijo in glasbo bodo opisali vesele in brezskrbne dneve Mačka Murija. Vstopnice po 200 din so še v prodaji.
ABONMA — gledališče in izven
V	soboto, 27. decembra, ob 19.30 bo v domu kulture Titovo" Velenje premiera domačega amaterskega gledališča, ki se bo predstavilo s komedijo Branislava Nušiča: GOSPA MINISTRICA. Komedijo človeških strasti in napak z aktualnostjo današnjega casa je priredil in režiral Bogomir Veras.
Vstopnice 700 din. Šolska mladina 350 din.
ŽUPANOVA MICKA
v Šmartnem ob Paki v soboto, 27. decembra, ob 19.00 Gledališče pod kozolcem se bo v okviru novoletnih prireditev predstavilo domači publiki z igro A. T. Linharta: ŽUPANOVA MICKA v režiji Bogomira Verasa.
NOVOLETNI KONCERT
V	petek, 2. januarja, bo ob 18.00 v cerkvi sv. Martina v Titovem Velenju NOVOLETNI KONCERT. Zato, da bomo v novo leto stopi-' li z glasbo, bodo poskrbeli Anton Grčar (trobenta), Stanko Arnold (trobenta) in Hubert Bergant (orgle).
Program: Bach, Haendel, Vivaldi, Loeillet, Manfredini, Pergole-si. Vstopnice 800 din.
Rudarsko
elektroenergetski
kombinat
n. o. sol. o.. Velenie
1	M	M	M	M	II	1 1	1 1	1 1
REDNI KINO VELENJE
Četrtek,'25. 12. ob 18. in 20. uri VRAGOLIJE — ameriški, komedija. V gl. vi.: Doug McKoen
Petek, 26. 12. ob 17. in 20. uri MOJA AFRIKA - (AUT OF AFRICA) — film leta 7 »OSKARJEV« ameriški, ljubezenska drama. Režija: Sydney Pollack. V gl. vi.: Robert Redford
Sobota, 27. 12. in 28. 12. ob 18. in 20. uri SUPERMAN 2 - ameriški, znanstvenofantastični. V gl. vi.: Christopher Reevo
Nedelja, 28. 12. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA LESIJEVE VRAGOLIJE — ameriški, otroški.
OTROCI! Kino Velenje, vam poklanja ta film za DEDKA MRAZA. VSTOPNINE NI!
Ponedeljek, 29. 12. ob 10., 18. in 20. uri in torek, 30. 12. ob 18. in 20. uri OSVAJALCI DŽUNGLE - italijanski, akcijski. V gl. vi.: Christopher Connely
Sreda, 31. 12. in četrtek, 1.1. Filmske predstave odpadejo. KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 25. 12. Zaradi zasedenosti dvorane filmska predstava odpade
Nedelja, 28. 12. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA LESIJEVE VRAGOLIJE — ameriški otroški
OTROCI! Kino Velenje in Kulturni center Velenje, vam poklanjata ta film za DEDKA MRAZA. VSTOPNINE NI!
Ponedeljek, 29. 12. ob 20. uri VRAGOLIJE - ameriški, komedija. V gl. vi.: Doug McKoen KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 27. 12. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA LESIJEVE VRAGOLIJE — ameriški, otroški.
OTROCI! Kino Velenje in DPD »Svoboda« Šoštanj, vam poklanjata ta film za DEDKA MRAZA. VSTOPNINE NI
Sobota, 27. 12. ob 18. uri GREMLINI — ameriški, znanstveno-fant. grozljivka. V gl. vi. : Zach Calligan
Nedelja, 28. 12. ob 17.30 in 19.30 VRAGOLIJE - ameriški, komedija. V gl. vi.: Doug McKoen
Ponedeljek, 29. 12. ob 19.30 SUPERMAN 2 - ameriški, znanstvenofantastični. V gl. vi.: Christopher Reeve
Sreda, 31. 12. FILMSKA PREDSTAVA ODPADE KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 26. 12. ob 19. uri GREMLINI - ameriški, znanstvenofantastični, grozljivka. V gl. vi.: Zach Calligan
Torek, 30. 12. ob 19. uri VRAGOLIJE - ameriški, komedija. V gl. vi.: Doug McKoen
Nedelja, 28. 12. ob 12.30 OTROŠKA MATINEJA LESIJEVE VRAGOLIJE - ameriški, otroški
OTROCI! Kino Velenje in Krajevna skupnost Šmartno ob Paki, vam poklanjata ta film za DEDKA MRAZA. VSTOPNINE NI! REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 1.1. filmske predstave odpadejo
Petek, 2. 1. ob 18. in 20. uri VRAGOLIJE - ameriški, komedija.
V	gl. vi.: Doug McKoen
Sobota, 3. 1. in nedelja 4. 1. ob 18. in 20. uri MNOŽICA PRETE-PAČEV — ameriški, karate. V gl. vi.: Richard Kiel
Ponedeljek, 5. 1. ob 10., 18. in 20. uri in torek, 6. 1: ob 18. in 20 un NEDOTAKLJIVI — francoski triler. V gl. vi.: Alain Delon
Sreda, 7. 1. ob 10., 18. in 20. uri in 8. 1. četrtek, ob 18. in 20. uri BIANCA — zahodno nemški erotski. V gl. vi.: Grazia Giorgi
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 1.1. filmska predstava odpade
Ponedeljek, 5. 1. ob 20. uri COTTON CLUB - ameriški, drama.
V	gl. vi.: Richard Gere
Četrtek, 8. 1. ob 20. uri LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM — ameriški, tragikomedija. V gl. vi.: Jack Nicholson
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 3. 1. ob 18. uri NEDOTAKLJIVI - francoski, triler V gl. vi.: Alain Delon
Nedelja, 4. 1. ob 17.30 in 19.30 OSVAJALCI DŽUNGLE - italijanski, akcijski. V gl. vi.: Christopher Connell
Ponedeljek, 5. 1. ob 19.30 MNOŽICA PRETEPAČEV - ameriški, karate. V gl. vi.: Richard Kiel
Sreda, 7. 1. ob 19.30 COTTON CLUB - ameriški, drama V gl vi.: Richard Gere KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 2. 1. ob 19. uri OSVAJALCI DŽUNGLE - italijanski, akcijski. V gl. vi.: Cristopher Connelly
Torek, 6. 1. ob 19. uri MNOŽICA PRETEPAČEV - ameriški, karate. V gl. vi.: Richard Kiel
Jutri, v petek, bo ob 17. in 20. uri v Rednem kinu Velenje (zaradi sasedenosti dvorane v Domu kulture) PREMIERA
NAJBOLJŠEGA FILMA LETA - DOBITNIKA 7 »OSKARJEV« MOJA AFRIKA (Aut of Africa) ameriški, ljubezenska drama po romanu Karen Bixenove.
Režija: Sydney Polack. Glavne vloge: Robert Redford, Meryl Streep.
REZERVACIJ NI! Predprodaja vstopnic bo vsak dan od7—14. ire v pisarni Rednega kina na Koroški cesti.
REK - DS standard
i
I želijo vsem poslovnim partnerjem ■ in gostom uspešno in srečno iiovo jleto 1987.
1 I I
s poslovnimi enotami:
—	Restavracija Jezero
—	Restavracijo Delavski klub
Pension Vila Široko Družbena prehrana Samski domovi Počitniški domovi
I
I
I
I
25. decembra 1986 * titovo velenje
Todor Dmitrovič, direktor 00 Oorenje-Servis
Dobre storitve — osnova uspeha
Naša delovna organizacija je bila ustanovljena z namenom, da na trgu kar najuspešneje ščiti interese naših proizvajalnih delovnih organizacij. Zato moramo biti usposobljeni nuditi informacije potrošnikom, opraviti vse storitve na proizvodih Gorenja in zagotovoti še vrsto drugih opravil, ki jih pričakuje uporabnik.
Vsak dan obiščemo okoli 6 tisoč strank in mislim, da k velikemu povpraševanju po izdelkih Gorenja pripomore tudi naše solidno delo.
Vendar vedno še ni vse tako kot bi si želeli, zato so naše usmeritve jasne, storitveno dejavnost moramo dvigniti na evropski nivo. To navsezadnje od nas pričakujejo tudi stranke, ne le v tujini, ampak tudi doma.
Mislim, da se k temu postavljenemu cilju, uspešno približujemo, in da je naša učinkovitost iz leta v leto boljša.
Z letošnjim letom smo torej lahko zadovoljni, saj smo poleg te naloge, namenili predviden delež sredstev za razširjeno reprodukcijo, seveda pa je to le delček tistega kar nameravamo in moramo izpeljati do konca tega desetletja. Bogatejši smo tudi za nekatere nove izkušnje, s katerimi bomo izpopolnili naše planske dokumente.
Uspeh vsake delovne organizacije po moje, pač sloni na treh pomembnih področjih, na znanju, dobrih medsebojnih odnosih in na izkoriščanju notranjih rezerv.
V	prihodnjem letu moramo uspešno nadaljevati tehnološko posodobitev, predvsem pa moramo še bolj izpopolniti naše servisne usluge, da bomo postali hitrejši in učinkovitejši. To seveda ni odvisno le od serviserjev. Tu je pomemben dejavnik pravočasna oskrba z rezervnimi deli.
V	upanju, da bomo na področju servisiranja Gorenjevih izdelkov uspešni tudi v prihodnje, iskreno čestitam vsem našim delavcem in jim želim uspešno novo 1987. leto. Čestitke pa so namenjene tudi našim strankam in vsem drugim delovnim ljudem in občanom.
Marjan Gaberšek, direktor Modnega salona
Smeleje v posodobitev in širitev prodajne mreže
»Za iztekajoče se leto lahko rečem, da je bilo za naš delovni kolektiv uspešno, saj smo ob vseh pripetljajih, ukrepih, zakonih uresničili zadane naloge. Lahko rečem, da smo med tekstilci in konfekcio-narji v samem vrhu, kar nam daje lepo izhodišče za naslednje leto. Naš letošnji izvoz je bil količinsko enak lanskemu. Tu mislim na izvoz na konvertibilno tržišče. Na klirinškem pa smo ga zelo zmanjšali, saj cene, po katerih bi morali naše izdelke tam prodajati, niso za nas zanimive. Naj ne izveni kot hvala, ampak dejstvo je„ da smo za to področje postali prekakovostni. V strukturi našega letošnjega dohodka je zelo pomemben delež lastne trgovine. Letos smo jih odprli v Mariboru, Kopru, Zagrebu in kar 20 odstotkov celotnega prihodka smo ustvarili preko njih.
V	prihodnjem letu bo naša glavna naloga tehnološka prenova. Uvedli bomo računalniški sistem na področju krojenja, spremljanje same proizvodnje in drugo. To bo rdeča nit našega dela skozi celo leto. Zavedamo se in prepričani smo, da bomo le tako lahko držali korak z zahtevnimi tržišči, na katerih želimo naše izdelke še bolje uveljaviti. Veliko pozornost že vseskozi namenjamo, in tako bo tudi v prihodnje, izobraževanju.
V	zvezi s prodajo naših izdelkov si ne delamo nobenih skrbi. Proizvodnjo za devet mesecev imamo skorajda dvakrat prodano. Skratka, če sklenem tole razmišljanje o letu, ki je pred nami, sem prepričan, da bomo čez 365 dni rekli: »To je bilo leto naše kakovosti«.
Vsem ljubiteljem M cluba srečno in zadovoljno ter zdravo 1987
leto.
Peter Robida, direktor Centra srednjih šol
Znanje — najpomembnejši element blagostanja in napredka
Koledarsko leto 1986, v katerem smo načrtovali veliko dobrega in ustvarjalnega, bo vsak čas naokoli. Nekaj tega smo uresničili, dosti pa je bilo tudi jalovega dela. Del krivde in odgovornosti prevzemamo nase, drugi del pa so pogojevale objektivne okoliščine in pogoji dela v našem zelo dinamičnem družbenem dogajanju. Ostaja le obveza in upanje, da imamo še priložnost v prihajajočem novem letu 1987.
Vendar še tako domišljene ideje, želje in vsebine našega bodočega dela ne bodo dosti hasnile, če ne bomo z drugačnimi, boljšimi prijemi in vestnejšim delom bol učinkoviti. Za tehnološko in informacijsko družbo je znanje, ki smo ga sposobni osvojiti, najpomembnejši element napredka in blagostanja. Usposabljanje za učenje, izobraževanje in trajno dodatno izpopolnjevanje s samoizobraževanjem in z organiziranimi oblikami vzgojnoizobraževalnega dela je poglavitna naloga vseh nas.
Naša delovna organizacija Center srednjih šol kot izvajalec srednjega vzgojnoizobraževalnega procesa ima pri tem prvenstveno in odgovorno vlogo. Od naše organiziranosti, materialnih pogojev — predvsem pa od kakovosti dela nas vzgojiteljev in učiteljev — je odvisno, v kolikšni meri bomo uspeli izpolniti to veliko obvezo in odgovornost do uporabnikov in družbene skupnosti. Seveda pri tem pričakujemo še v bodoče moralno in materialno podporo združenega dela in družbenopolitične skupnosti. Le v dobrem in neposrednem sodelovanju uporabnikov in izvajalcev bomo dosegli željene cilje, to je humanejše odnose, več znanja in inovativnosti, kar je osnova za boljše življenjske in delovne pogoje.
Vsem učencem, občanom in delovnim ljudem želim zdravja, delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja v novem letu 1987.
novoletne izjave

nas čas * stran 7
Muharem Bolič, direktor Vegrada
w
Se bolj se bomo morali usmeriti na tuja tržišča
Leto 1986, prvo leto tega srednjeročnega obdobja, je bilo za delavce Gradbeno industrijskega podjetja Vegrad, leto velikih in težkih preizkušenj. Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo jih dokaj uspešno premagovali in dosegamo zadovoljive poslovne rezultate. Ocenjujem, da bomo z okoli 2100 zaposlenimi ustvarili letos na domačih gradbiščih za 20,6 milijard dinarjev celotnega dohodka, uspešni pa smo tudi na tujem, kjer bomo dosegli za okoli 1,5 milijard deviznih dinarjev prihodka. S poslovanjem doma in v tujini bomo tako ustvarili okoli 988 milijonov dinarjev skladov.
Glede na težave v celotnem gospodarstvu in še posebej v gradbeništvu. smo z našimi poslovnimi uspehi lahko zadovoljni. Doseženi rezultati potrjujejo tudi pravilnost naše poslovne politike na področju trženja, razvoja, kadrovanja, dela družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov.
Zavedati se moramo, da se mora gospodarstvo v sedanjem težkem položaju stabilizacijsko obnašati, to pa pomeni, da močno omejuje tudi investicije. Torej moramo vedeti, da bo dela za nas gradbenike, torej tudi za delavce Vegrada, manj. Zato bomo morali vložiti še več naporov v pridobitev del.
da bomo zapolnili naše zmogljivosti. Vsa dela pa bomo morali opraviti kvalitetno in hitro ter s tem ohranjati in vedno znova dokazovati sloves solidnega graditelja. Le tako nas bodo investitorji cenili in nam zaupali gradnjo svojih objektov.
V Vegradu se zavedamo, da bo leto, kije pred nami, težko. Dela v Titovem Velenju bo mnogo manj, to pa pomeni, da se bomo morali še v večji meri usmeriti na druga gradbišča. Takšna gradnja pa seveda zahteva od nas še večje napore, saj je zaradi oddaljenosti dražja. Dovolj zgodaj smo se v naši delovni organizaciji zavedli položaja,
v katerem se bomo kmalu znašli, zato smo aktivnosti za pridobivanje del že usmerili v širši jugoslovanski prostor in na tuje, kjer smo že sklenili številne pogodbe in imamo velik del zmogljivosti že zasedenih. Seveda pa še ne dovolj, zato bodo potrebni še dodatni napo-
Prepričan sem, da bomo z dobrim delom, z zavzetostjo in odgovornostjo vseh zaposlenih, kos tudi bodočim težavam. S tem prepričanjem vstopamo v novo leto, v katerem želim vsem zaposlenim Vegrada in vsem ostalim veliko sreče, zdravja in zadovoljstva.
Franjo Korun, direktor ERE
Zagotavljali bomo solidno ponudbo
Leto, ki se izteka, je bilo za naš kolektiv, uspešno. Postavljene naloge smo skoraj v celoti uresničili.
Uspešni smo bili na področju naložbene dejavnosti, saj smo pretežno z lastnimi sredstvi, uredili prodajni center v Celju, posodobili poslopja kmetijskega posestva Turn in številne trgho-vine v Titovem Velenju, zgradili smo skladišče embalažnice Vina Šmartno ob Paki ter posodobili skupne poslovne prostore naše delovne organizacije. Za naložbe smo namenili 800 milijonov dinarjev, kar je velik zalogaj in se bo morala naša naložbena dejavnost za nekaj časa umiriti, nikakor pa ne ustaviti. Poleg tega pa
so se v tem letu številni naši delavci preselili v nova stanovanja.
Dobre rezultate, ki jih izkazujemo, dosegamo z dobrim delom, pa tudi z velikim odrekanjem naših delavcev, torej tudi na račun osebnega standarda. Prav zato bomo morali v prihodnje začrtati smelejšo delitveno politiko. Osebne dohodke pa bomo seveda delili po vloženem delu, torej po rezultatih dela.
V tem letu je praznovala naša delovna organizacija" 35-letnico delovanja. Praznovali smo delovno. Z različnimi akcijami smo skušali ustvariti med ljudmi, našimi potrošniki in poslovnimi partnerji, praznično vzdušje, pre-
cej pozornosti pa smo namenili tudi širši predstavitvi naše delovne organizacije.
Naša vizija je jasna. Vsi tozdi imajo opredeljeno perspektivo in nadaljnji razvoj. V skladu z občinskimi usmeritvami pa razmišljamo tudi o kvalitetni preobrazbi dela naše delovne organizacije. Skušali bomo najti kakšen dohodkovno zanimivejši program, ki pa naj bi bil kompatibilen s sedanjo dejavnostjo Ere.
Prepričan sem, da so osnove naše delovne organizacije resnično toliko trdne, da bómo kos novim stabilizacijskim prizadevanjem na področju delovanja novih tržnih zakonitosti.
Za prihodnje leto zastavljamo nova investicijska vlaganja, ki bodo spet temeljila na lastnih sredstvih. Pri tem se zavedamo, da morajo biti naši programi nezmotljivi, upoštevati pa moramo seveda določen poslovni rizik. V prihodnjem letu načrtujemo pričetek gradnje novega centra tehničnega blaga in reprodukcijskega materiala. To bo ena naših največjih blagovnic.
Vsem našim potrošnikom in seveda delavcem Ere želim srečno novo leto. Prepričan sem, da si bo naš kolektiv tudi v prihodnje prizadeval, da bo zagotavljal našim občanom v Erinih trgovinah pestro in solidno ponudbo.
Franc Novak, direktor EKO
Zaupam v moč in sposobnost naših delavcev
To leto nam ni bilo lahko. Znova in znova smo se srečevali s problemi, ki so na ta ali drugi način ovirali in poslabševali pogoje gospodarjenja. Največja težava je vsekakor nestabilnost gospodarskih pogojev in v zvezi s tem veliki stroški financiranja proizvodnje. Tako bomo imeli v tem letu zato za 800 milijonov dodatnih stroškov, kar je zelo veliko breme. Plan prodaje smo nekoliko presegli, osebne dohodke smo povečali za več kot 100 odstotkov, vendar pa se učinki zaradi visoke inflacije izničijo.
Kljub vsemu pa slika le ni tako temna in brez dobrih rezultatov. V tem letu smo, po nekaj letih zatišja, pričeli s tehnološko obnovo, ki jo bomo v tem srednjeročnem obdobju nadaljevali. Posodobili smo tehnologijo elektroproizvodnje, v prihodnjem letu bodo posodobili še proizvodnjo oken, podpisali smo še pogodbo za dobavo računalniško krmiljenega obdelovalnega stroja. Zgradili pa bomo tudi jedilnico.
Na osnovi doseženega ocenjujemo, da bo v prihodnjem letu naša osnovna naloga, da se iz sedanje sive poprečnosti dvignemo med
uspešne delovne organizacije. Pogoje za to imamo. Za uresničitev te naloge bomo aktivnosti usmerili v izkoriščanje naših notranjih rezerv, ki so predvsem na področju gospodarjenja s sredstvi, organizaciji in preskrbi proizvodnje, razvoju in inovacijske dejavnosti, kvalitetnejšem celovitem planiranju prodaje, nabave in proizvodnje, v nenehnem dvigu kvalitete proizvodov ter razvoju trženja za sedanje in nove programe.
Veliko dela bo. Cilj, ki si ga postavljamo, je izziv za vse delavce delovne organizacije EKO, za samoupravne organe in za vsakega posameznika. Ni dvoma, da si želimo hitrejšega napredka, da smo za uresničitev pripravljeni žrtvovati svoje sposobnosti, delo in znanje.
Zaupam v moč in enotnost naših delavcev, ki so že velikokrat dokazali pripadnost »firmi« in z opravljenim delom gradili ugled naše delovne organizacije. Tudi vnaprej bomo vso energijo za delo in uresničitev ciljev črpali iz vseh nas in iz vsakega posameznika.
Z željo, da delamo vsi enotno pri uresničevanju postavljenih planov ter si s tem gradimo lepšo pri-
Anekdota
Leta 1909je Henry Ford začel masovno proizvajati svoj sloviti avtomobilski model T. »V koliko barvah pa ga boste izdelovali?« so se zanimali novinarji.
»Kupci,« je odgovoril Ford, »bodo imeli možnost izbirati vsakršno barvo, v kolikor je ta barva črna.«
hodnost čestitam vsem delavcem i EKO in vsem ostalim delavcem občine Velenje, s katerimi želimo v |
prihodnje še tesneje Vsem želim srečno in leto.
sodelovati, zdravo novo
ARIF A VDIČ iz Titovega Velenja:
»Po poklicu sem tesar, doma iz Bosne, zaposlen pa sem na Vegradu. Že šesto leto. Živim v samskem domu, veliko delam na terenu. Letos so bili za gradbenike težki časi. Osebne dohodke imamo slabe, v zadnjem času smo jih sicer nekoliko popravili, a vseeno. Enkrat na mesec grem domov, kjer imam starše in brate. Tukaj pa imam dekle. In ob Novem letu si želim, da bi tudi za gradbeništvo prišli lepši časi, da bi bilo zdravja dosti, pa morda, da bi kdaj dobil svoje stanovanje.«
FANIKA VERDEV Šentilja:
»Z možem imava 5 ha zemlje in jo sama obdelujeva. Hčerke so se poročile in odšle od doma. Letos smo imeli sadja, da smo ga komaj spravili. Oddajamo tudi mleko, na mesec približno 1400 litrov. Toliko ga dajo štiri krave. Dela je veliko, a v veliko pomoč so tudi stroji. Sicer pa moram povedali tudi, da takrat, ko je dela največ, pridejo tudi otroci in nama pomagajo. Ne, ne morem se pritoževati. Da bi bilo le tako še naprej. Zadovoljna sem. In ob novem letu — predvsem zdravja.«
ROMANA DREV iz Topolšice:
■>Zaposlena sem na banki. Že drugo leto. To je moja prva služba. Na delovnem mestu sem zadovoljna. Najdaljšo noč v letu bom preživela kar doma. Novoletnih želja< pa nimam veliko. Predvsem si želim. da bi bil mir v svetu in da bi bili zdravi. Če bo to. potem se bo tudi vse drugo dalo urediti."
r i ' • i
aHmHBMMHBHHlBBBBaHHaMHD
8 stran * HOB Č9S
H
NOVOLETNE ČESTITKE
titovo velenje * 25. decembra 1986
gorenje




ŠPORT
nas cas * stran 9
Priznanja je najboljšim podelil predsednik Skupščine občine Velenje Drago Šulek
Občina Velenje — razglasili najboljše športnike 1986
Denis Boia, Romeo Živko...
Na slovesnosti v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki, ki so jo z nadvse uspelim nastopom popestrili člani domačega Gledališča pod kozolcem, so prejšnji petek razglasili najboljše športnike za leto 1986 v občini Velenje. To priznanje so si po posebnih kriterijih zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje, zaslužili s svojimi uspešnimi nastopi in delom Denis Boia, članica strelske družine Mrož, Romeo Živko, član velenjskega atletskega kluba, priznanje za najboljšo ekipo so prejeli mladinci smučarsko skakalnega kluba Velenje, najboljša krajevna skupnost v tem letu je bila znova icrajevna skupnost Škale, najboljše šolsko športno društvo pa tovrstno društvo z osnovne šole bratov Mravljakov iz Titovega Velenja. Na slovesni razglasitvi so podelili zaslužnim telesnokulturnim delavcem in športnikom posebne plakete in priznanja.
Vsem zbranim je spregovoril predsednik občinske telesnokul-turne skupnosti Jože Prislan in dejal: »Današnje srečanje je priložnost, da čestitamo tistim, ki sò si uspehe priborili š trdim in vztrajnim delom in tistim, ki so na področju telesne kulture nare-
dili veliko več kot se to da plačaj ti z denarjem.
V preteklih letih je naša telesna kultura nihala. Dosegala je dobre rezultate. Bili pa so tudi primeri čistega propadanja dejavnosti, velikokrat tudi zaradi familiarnosti. S takšnim delom nismo bili zadovoljni, saj so ti pojavi dajali znake kampanjskega dela. Zato smo se tudi lotili podrobne analize te dejavnosti. Te so potrdile naše slutnje. Žal, smo morali ugotoviti tudi to, da je bilo ogromno denarja, časa,
pa tudi strokovnega kadra zelo slabo izkoriščenega, ali če se izrazim v jeziku gospodarstvenikov — bili smo le polprodukti-vni. Največkrat smo se izgovarjali — ni denarja, nimamo objektov, dovolj strokovnega kadra, kupovali smo športnike,... Današnja slovesnost naj bo priložnost, ko naj bi pričeli govoriti o bolj organizirani telesni kulturi, bolj načrtnem in strokovnem delu, ko naj bi v bodoče manj ugotavljali in več delali na področju množičnosti, rekreacije, šolskih športnih društev in na področju vrhunskega športa.« (VOS)
Brzojavka Živka
Zal se slovesne razglasitve in podelitve priznanj nista mogla udeležiti Denis Boia, bila je na zveznem pozivnem turnirju za uvrstitev v reprezentanco (na dvokrožnem tekmovanju je prepričljivo zmagala) in Romeo Živko, ki je na zdravljenju. Poslal pa je brzojavko z naslednjo vsebino: »Zahvaljujem se vsem, ki ste me predlagali za športnika občine Velenje. To je zame velika čast. Hkrati me obvezuje, da bom tudi v bodoče častno zastopal našo občino na vseh tekmovanjih, katerih se bom udeležil. Obenem čestitam vsem za dobljena priznanja.«
Atletov pa ni bilo
Na slovesni razglasitvi so podelili, kot smo že zapisali, tudi priznanja posameznikom za športne uspehe v letu 1986. Gotovo so se zbrani v dvorani vprašali, zakaj po ta priznanja ni bilo prav nobenega izmed osmih velenjskih atletov. Nihče se tudi ni opravičil.
Smučarski skoki
V nedeljo državno prvenstvo
Na večji smučarski skakalnici v Titovem Velenju bo v nedeljo, 28. 12. ob 13. uri ekipno državno prvenstvo za starejše mladince. Naslov prvaka branijo domači mladinci, vendar bo letos boj za prvo mesto še kako zagrizen. Uradni trening bo prav tako v nedeljo, ob 9. uri dopoldne.
Takoj po novoletnih praznikih, 3. januarja, bo na tej skakalnici še tekma za pokal Cockte za starejše pionirje.
Golte
Na snegu bo živahno
vijo. Že to soboto, 27. decembra, bo na vrsti paralelni slalom, ki ga bodo ponovili še v januarju in februarju, 28. marca pa naj bi bil veliki finale 15 najboljših tekmovalcev s prejšnjih tekmovanj, ici bodo torej kvalifikacije za mar-čevsko tekmovanje. Najboljši bodo bogato nagrajeni, nastopi pa lahko vsak, ki se čuti sposobnega za merjenje moči s prijatelji in vsemi ljubitelji smučanja. Kategoriji sta samo dve — moški in ženske, sicer ni nobenih omejitev. Za ta tekmovanja se lahko vsak prijavi v hotelski recepciji, ali pa najmanj uro pred tekmovanjem.
Ob vsem te pripravljajo še novoletni smuk, pa smuk z vrha Medvedja-ka do Morave, na nekoč tako priljubljeni progi Beli zajec, ki ga bodo letos znova oživili, z množičnimi in tekmovalnimi prireditvami želijo uveljaviti smučarski tek, za kar so pogoji prav lepi, za pusta bo na vrsti pustni slalom, za dan žena veleslalom za ženske, pomladi pa družinski veleslalom. Posebna poslastica naj bi bilo prosto smučanje z vrha do spodnje postaje v Zekovcu, recimo mu »super smuk« in podobno.- Za vse to je potrebno le še »razumevanje« narave in obilica snega. Upajmo, da se bodo tudi ti njihovi »načrti« izpolnili, saj bo v tem primeru na Golteh zares prijetno, živahno in veselo.
Zima je tu in z njo vse radosti, ki jih ponujajo bele poljane in njihove opojnosti. Kot kaže so se na zimo dobro pripravili tudi na Golteh. Pustimo danes ob strani urejenost smučišč, delovanje vseh naprav in podobno, pa raje zapišimo, kaj nam vsem na Golteh ponujajo ob sicer običajni in nujni ponudbi. Priznati je treba, da so se letos potrudili in če bodo načrte uspeli tudi uresničiti, bo na Golteh letos prav pestro in prijetno. Načrtujejo vrsto tekmovanj, od sindikalnih do prireditev za evropski pokal, tu je še sekcija akrobatskih smučarjev, ki bo s svojimi treningi in tekmovanji pritegnila marsikoga, tu je še vrsta drugih prireditev, ki zagotavljajo, da na Golteh letošnjo zimo niikomur ne bi smelo biti dolgčas. Pripravili so torej skoraj vse, upajo le še na radodarnost narave. Sicer pa že dobra volja veliko pomeni.
Letos nameravajo pripraviti vsaj 15 rekreacijskih in zabavnih prireditev. Prva je bila na vrsti že v sobot o. Bile so to vesele igre na snegu, ki so se jih udeležile štiri ekipe iiz obeh sosednjih občin. Zgledovali so se pri nekdaj tako zanimiwjh igrah brez meja, seveda pa iso njihovo vsebino prilagodili okolju in ljudem, ki tu ži-
Košarka
Nova zmaga kadetov
Kadeti Elektre so na domačem igrišču izgubili srečanje proti Olimpiji z 81:97, kljub temu pa so prikazali dobro igro. Da sodijo v sam vrh slovenske košarke, so dokazali zatem na gostovanju na Polzeli, kjer so prikazali eno najboljših iger doslej in zmagali s 128:103. Ob slabem sojenju so prvi polčas dobili le s 57:52, v drugem polčasu pa so se razigrali in visoko zmagali.
Na Polzeli so igrali: Pinter 8, Mrzel 37, Gregore 6, Purnat 7, Vovk 63 in Bogataj 7.
Alpska šola smučanja
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje in področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja pri velenjskem smučarskem klubu bosta tudi letos pripravila alpsko šolo smučanja za učence osnovnih šol in sicer od 19. do 23. januarja na smučiščih v Šaleku in Zavodnjah. V šolo smučanja sodijo tečaj za začetnike, nadaljevalni tečaj in tekmovalna šola smučanja, udeležijo pa se je lahko učenci vseh razredov osnovne šole.
Začetni tečaj bo na smučišču v Šaleku vsak dan od 10. do IS. ure. Cena tečaja je 4.000 dinarjev, zajema pa strokovno vodstvo, smučarsko karto, enolončnica s kruhom in čaj. Če bodo snežne razmere neugodne, bo tečaj v Zavodnjah, cena pa bo 6.500 dinarjev. Nadaljevalni tečaj in tekmovalna šola smučanja bosta na smučišču v Zavodnjah. Cena je 6.500 dinarjev, vanjo pa so všteti avtobusni prevoz, strokovno vodstvo, enolončnica s kruhom in čaj. Avtobus bo izpred Rdeče dvorane vozil ob 9. uri, vračal pa se bo okrog 16. ure. Tečajnino je treba plačati na zvezi telesnokulturnih organizacij na Foitovi 2, najkasneje do 5. januarja 1987.
PRIZNANJA ZA ŠPORTNE USPEHE V LETU 1986:
Miran Hudournik — slovenski in državni reprezentant v teku na 3000 m z ovirami, Boris Rezek — slovenski reprezentant in rekorder v skoku v daljino, Tomislav Popetru — slovenski reprezentant in prvak v teku na 1500 m, Tomo Rugelj — slovenski in državni reprezentant v teku na 200 m, Robert Šikonja — slovenski reprezentant v teku na 800 m, Bojan Matjaž — slovenski in državni mladinski reprezentant v skoku v daljino, Grega Suhadolnik — slovenski in državni reprezentant v teku na 1500 m, državni mladinski prvak v teku na 1500 m. Stane Miklavžina — slovenski in državni reprezentant v teku na 5000 in 10.000 m, Petar Pejkunovič -večkratni prvak SRS v karateju, najuspešnejši tekmovalec v republiški ligi, Zoran Rodič — prvak SRS za leto 1986, mladinski reprezentant SRS v karateju, Mirsada Tabakovič — pionirska prvakinja SRS za leto 1986 v karateju, Mirko Kauzar — pionirski reprezentant SRS v karateju, Sebast-jan Pistotnik — kadetski reprezentant SRS v karateju, Mujaga Ahmetovič — prvak SRS v lahki kategoriji v karateju, Jani Živko — pionirski državni reprezentant v alpskem smučanju, zmagovalec vzhodne regije SRS v slalomu, Miran Rauter — pionirski državni reprezentant pri starejših pionirjih, dvakrat zmagovalec v vzhodni regiji v alpskem smučanju, Ivan Jauše-vec — prvak SRS v dviganju uteži v kategoriji do 52 kg, Stane Tomšič — mladinski reprezentant SRS v dviganju uteži, Matej Zaluberšek — prvak SRS v dviganju uteži v kategoriji do 60 kg, Renata Rednak — večkratna republiška in državna prvakinja v plavanju v kategoriji starejših pionirk, Katja Mijoč — republiška prvakinja za leto 1986 in večkratna vice prvakinja SRS in SFRJ v plavanju v kategoriji starejših pionirk, Janez Štuhec — republiški prvak in član B reprezentance SFRJ v streljanju z M K pištolo in 1. mesto v SFRJ z ekipo pištolašev, Alojz Trstenjak — dvakratni republiški prvak v streljanju z zračno pištolo in 1. mesto v SFRJ z ekipo pištolašev, Sandra Šafarič — republiška prvakinja v streljanju z zračno puško, Darja Orlačnik — dvakratna republiška prvakinja v streljanju z MK pušlco, Mojca Močivnik — dvakratna republiška prvakinja v streljanju z MK puško, Vinko Trinkavs — 1. mesto v SFRJ z ekipo pištolašev, Simon Vetrih — republiški reprezentant v streljanju z zračno pištolo in Tomo Gorišek — pionirski državni reprezentant v alpskem smučanju.
PRIZNANJA ZA ŠPORTNE USPEHE V LETU 1986 - EKIPE:
Moška ekipa AK Velenje — prvak SRS v pokalu Maršala Tita, v istem tekmovanju 4. mesto v SFRJ in 6. mesto v I. atletski ligi, članska ekipa Karate kluba Velenje — prvaki slovenske lige v karateju, mladinska ekipa ŽRK Velenje — za 4. mesto na mladinskem prvenstvu SFRJ, moška ekipa strelcev SD »Mrož« Velenje — za 1. mesto na državnem prvenstvu v streljanju s pištolo, mladinska ekipa NK »Usnjar« Šoštanj — za 1. mesto v pokalu SRS
PRIZNANJA TELESNOKULTURNIM DELAVCEM IN PEDAGOGOM:
Darko Kaligaro — za večletno trenersko in organizacijsko delo v SSK Velenje, Slavko Škoflek — za večletno trenersko in organizacijsko delo v SSK Velenje, Srečko Filipič - za večletno delo v TAK »Rudar« Velenje, kot predsedniku IO tega kluba, Mitja Brie — za prizadevno delo pri organiziranju rekreativne vadbe in prireditev ter organiziranju delovnih akcij pri urejanju športnih objektov v Šmartnem ob Paki, Zoran Kompan — za večletno trenersko in organizacijsko delo v RK Šoštanj, Ivan Vajdl — za dolgoletno športno udejstvovanje in trenersko delo v RK Šoštanj, Zora Kompan — za dolgoletno delo, organizacijsko delo v RK Šoštanj, Ljubo Hajsek — za dolgoletno športno udejstvovanje in organizacijsko delo pri sekciji veteranov RK Šoštanj, Fra-njo Žučko — za večletno trenersko delo s selekcijami nacionalnega programa v SD »Mrož«, Dragutin Šafarič — za nesebično delo z mladimi in organizacijsko delo z mladimi v SD »Mrož«, Tone Rehar — za dolgoletno vestno delo v okviru telesne kulture, vzgoje na osnovnih šolah in sodelovanje pri izvedbi številnih telesnokultur-
Kegljanje
Prvi točki
Tudi v 2. kolu tekmovanja v prvi medobčinski ligi so kegljači Šoštanja nastopili brez obolelih igralcev, za nameček pa se je zaradi slabe forme nastopu odpovedal še Leopold Fidej.
Čeprav močno oslabljeni, so s prikazano igro zadovoljili številne ljubitelje kegljanja in premagali novinca v ligi, ekipo celjskega Izletnika, s 5.154:5.052. Prvi prvenstveni par točk so za Šoštanj priborili: Jovanovič 894, Glavič 867, Znidar 858, Stane Fidej 852, Sotler 849 in Kramer 834 podrtih kegljev:
V 3. kolu, ki bo na sporedu 11, januarja, bodo Šoštanjčani gostovali v Celju, kjer se bodo pomerili z drugim novincem v ligi, drugo ekipo Lik Savinja.
nih prireditev, Milan Ocepek —. za večletno zavzeto delo pri organizaciji in izvedbi rekreacije v KS Konovo, Stane Jamnikar — za dolgoletno organizacijsko delo v PD Velenje, Tone de Costa — za dolgoletno organizacijsko delo in delo z mladimi v Občinski zvezi tabornikov Velenje, Martina Holzknecht - za večletno delo s skupino za izrazni ples v KS Škale, Olga Mravljak — za dolgoletno delo pri razvoju in organizaciji rekreacije v KS Škale, Friderik Šumah — za dolgoletno delo pri razvoju in organizaciji rekreacije v KS Škale, Ivan Vrta-čnik — za dolgoletno delo pri razvoju in organizaciji rekreacije v KS Škale, Franc Cerar — za dolgoletno organiz-cijsko delo in opravljanje vodstvenih funkcij v KK Elektra, Boris Knavs — za večletno delo v Območni balinarski zvezi in organizacijo ter udarniško delo pri izgradnji balinišč v občini Velenje, Ivan Druks — za večletno delo v nogometu in .tenisu ter rekreaciji na RLV.
PRIZNANJA ZA TRADICIONALNE PRIREDITVE IN VEČJE DELOVNE USPEH:
Organizacijskemu odboru VI. šaleškega pionirskega tabora v rokometu,
kot tradicionalni obliki dela z mladimi rokometaši in rokometašicami; Društvu prijateljev mladine Topolšica za uspešno in že tradicionalno izvedbo »Veselih otroških olimpiad,« smučarskih tečajev in ostalih aktivnosti otrok v telesni kulturi v KS Topolšica; gradbenemu odboru za izgradnjo 55-metrske smučarske skakalnice; gradbenemu odboru za izgradnjo in ureditev Teniškega centra v Titovem Velenju; področnemu zboru učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja pri SK Velenje za večletno izvedbo alpske šole smučanja in tečajev smučanja za vrtce.
PRIZNANJA TELESNE KULTURE TELESNOKULTURNIM DELAVCEM^- BRONASTA PLAKETA:
Tone Pozvek — za dolgoletno prizadevno delo v AK Velenje kot orga-
nizator in sodnik, Mira Skaza — za dolgoletno prizadevno delo v AK Velenje kot organizator in sodnik, Hinko Boia — za dolgoletno organizacijsko in trenersko delo v SD »Mrož«, Jože Zaluberšek — za dolgoletno amatersko delo v TAK »Rudar« in opravljanje vodstvenih funkcij v tem klubu, Milan Čepelnik — za dolgoletno vestno organizacijsko in trenersko delo v SSK Velenje, Franc Dolar — za dolgoletno organizacijsko delo in opravljanje vodstvenih funkcij v SSK Velenje, Janez Erhart — za dolgoletno delo v telesni kulturi v občini in za dobro opravljanje vodstvenih funkcij v Teniškem klubu in organih OTKS Velenje, Alojz Hudarin — za dolgoletno delo v telesni kulturi, predvsem za vestno in uspešno opravljanje vodstvenih funkcij v organih OTKS in ZTKO Velenje, Alojz Podgoršek — za dolgoletno aktivno delo v nogometni sekciji in organizacijo športne vadbe in nastopov veteranov — nogomet — TVD Partizan Šmartno ob Paki, Miro Požun — za dolgoletno trenesko delo v rokometnih klubih Šoštanj in Velenje ter republiških selekcijah. Jure Piano — za dolgoletno delo v SK Velenje, kot član IO in smučarski sodnik, Ivan Gaber — za dolgoletno delo v SK Velenje, kjer je opravljal več odgovornih funkcij, kot sekretar, sodnik in vaditelj, OO ZSMS Šmartno ob Paki — za 10-letno uspešno sodelovanje na področju športne rekreacije mladih ter organizacijo mladinskih delovnih akcij pri urejanju športnih objektov v Šmartnem ob Paki.
SREBRNA PLAKETA
Jože Aljaž — za dolgoletno amatersko delo pri organizaciji dela v AK Velenje, Jože Založnik — za dolgoletno delo v nogometni sekciji TVD »Partizan« Šmartno ob Paki, Adi Petek — za dolgoletno delo v nogometni in smučarski sekciji TVD »Partizan« Šmartno ob Paki, Srečko Godec — za dolgoletno delo v SK Velenje in opravljanje odgovornih funkcij v organih ZTKO Velenje, TVD »Partizan« Šmartno ob Paki — za dolgoletno uspešno delo društva na pdoročju športne rekreacije delovnih ljudi in občanov.
NAJBOLJŠE ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO:
je Šolsko športno društvo bratov Mravljak Velenje — v tekmovanju so dosegli 685,5 točk; 2. ŠŠD Borec, OŠ Veljko Vlahovič (675 točk), 3. ŠŠD Anton Aškerc (581,5), 4. ŠŠD Biba Röck (526,5), 5. ŠŠD Rudar, OŠ Gustav Šilih (509), 6. ŠŠD Kajuh, OŠ Karel Destovnik-Kajuh (457.5), 7. ŠŠD Lignit, OŠ Miha Pintar-Toledo (452,5), 8. ŠŠD Projekt, OS XIV. divizije (300), 9. ŠŠD Bratov Letonje (162,5 točk)
NAJBOLJŠA KRAJEVNA SKUPNOST:
Krajevna skupnost Škale za razvijanje množičnosti na področju telesne kulture in sodelovanju na različnih tekmovanjih v rekreaciji ter ostalih oblikah dela v telesni kulturi
NAJBOLJŠA EKIPA:
Mladinci Smučarsko skakalnega kluba Velenje v sestavi: Iztok -Golob, Matjaž Mibelič, Boris Pušnik, Roman Tamše.
Ekipa je na državnem mladinskem prvenstvu dosegla L mesto in s tem postala državni prvak za starejše mladince za leto 1986. V skupni razvrstitvi za člane v pokalnem tekmovanju so dosegli 3. mesto (sodelovalo 16 ekip).
NAJBOLJŠA ŠPORTNICA:
Denis Boia, rojena 9. novembra 1968, je stalna članica mladinske in letos tudi članske reprezentance Jugoslavije in Slovenije. Po statusu je športnik zveznega razreda. Uspehi: 6. mesto na svetovnem prvenstvu — članskem v Suhlu (NDR) z rekordnim rezultatom 1726 krogov (rekord SFRJ), MK pištola Standard; 2. mesto ekipno mladinke na BI v Bukarešti z MK pištolo Standard; 2. mesto na državnem prvenstvu pri mladinkah MK pištola; 3. mesto na državnem prvenstvu pri mladinkah zračna pištola; 4. mesto na državnem prvenstvu pri članicah MK pištola.
NAJBOLJŠI ŠPORTNIK:
Romeo Živko:
Živko je v sezoni 1986 postal balkanski prvak na 5000 m, osvojil tretje mesto na Balkaniadi na 1500 m in hkrati postavil tudi nov rekord SRS na tej progi. Poleg tega je državni prvak na 1500 metrov in 5000 m, zmagovalec pokala Maršala Tita na področju SFRJ na 10.000 m in s strani strokovnega sveta AZJ uvrščen v najvišjo kategorijo tekmovalcev.
Kartanje in vzgoja mladih
Plavalni klub Velenje je 13. decembra organiziral medklub-sko prvenstvo v plavanju za pionirje. V času tekmovanja je v lokalu bazena kartala skupina že znanih oseb, ki smo jih Velenjčani in člani plavalnega kluba že navajeni. Starši mladih plavalcev iz drugih klubov pa so se zgražali nad takšnim dejanjem in nad našo nemočjo, da kartanje v tem lokalu prepo-vemo, saj je namenjen za šport in ga najbolj obiskujejo mladi plavalci.
Skupina kartašev zasede skoraj polovico lokala, tako da starši z otroci raje čakajo zunaj in koristijo samo kopališče, le malokdo pa se odloči, da v
takšnem lokalu s svojim otrokom spije vsaj topel čaj. Kartanje je v tem lokalu vsakdanji pojav, zaposleni pa ne naredijo nič, da bi to preprečili. Niso redki primeri, ko se tudi natakar vključuje v razne igre. Zaradi takšnih pojavov se veliko staršev odloči za izpis svojega otroka iz plavalnega kluba, ker svojih otrok ne želijo soočati s temi pojavi.
Ukrepati bo torej treba in s tem mladim zagotoviti poleg telesnih aktivnosti v tem objektu, še normalni estetski, sociološki in kulturni razvoj.
Plavalni klub Velenje
10. stran * P8Š CSS
stari običaji
titovo velenje * 25. decembra 1986
Da zdravi, veseli bi dolgo
W •	1 •
_živeli
Tako je v dneh okrog novega leta odmevalo po vaseh in trgih Šaleške doline še pred nekaj desetletji. Prišel je pač čas, ,ki je bil, kot se je leta 1859 iz Velenja narahlo pritožil Janko Pukmaj-ster-Vijanski, poleg pusta najbolj »noroglav« » letu. Časa za »norije« je bilo seveda dovolj; poljski pridelki so bili pospravljeni, dela z živino je bilo malo, prejo, koline in druga zimska opravila pa so ponavadi tudi spremenili » priložnost za ples in petje. Tudi cerkveno leto, po katerem so naši predniki umerjali ritem svojega dela in praznovanja, je bil na gosto posejan s prazniki, ki so se začeli že na Miklavževo (6. decembra) in se končali na sv. Tri kralje (6. januarja) ali še kasneje. Vsi ti novoletni prazniki so po vsebini povezani z zimskim sončnim obratom, ko se »dan obesi«. Od vseh praznikov cerkvenega leta so prav ti prazniki ohranili največ starin staroslovenskega ali še starejšega izvora. Tako srečamo tu prvine čaščenja umrlih, čaranja rodovitnosti in obrambe pred mračnimi demonskimi silami, ki imajo v zimskih dneh največjo moč.
obdarovanje otrok
Sv. Miklavž je nekdaj otrokom zamenjeval današnjega dedka Mraza. Darila sicer običajno niso bila tako bogata kot so danes, a veselili so se jih vseeno. Žal pa so v Miklavževem spremstvu, ki so
ta poznali po vseh naseljih v aleški dolini, nastopali tudi »parklji«, ki so s svojim zastraševanjem marsikomu zagrenili praznik. Večkrat njihova »vzgojna prizadevanja« niso imela pričakovanih učinkov in tudi v Šaleški dolini so znani primeri (npr. v Šentilju), ko so »parklji« povzročili pri otrocih težke pretrese z dolgotrajnimi posledicami. V vseh naseljih pa so otroci poznali zakotne kraje od koder naj bi prihajali parklji. Otroci iz Šaleka so se tako na daleč izogibali nekakšne vrtače Na puši, kjer naj bi »parkljev« kar mrgolelo. Danes je na tistem mestu Karaka bar.
sv. lucija in čarovnice
Za Miklavžem je na vrsti Sv. Lucija (13. decembra). Na njen dan je po starem koledarju padel zimski obrat, ko je imela noč svojo »največjo moč« in so bile demonske sile najmočnejše. Velenjski učitelj Fran Mlinšek je okrog leta 1930 še zapisal vražo, ki je nekak spomin na te čase.
Kdor si je na sv. Lucijo začel delati lesen stolček tako, da je vsak dan do božiča izdelal en del, je lahko z njegovo pomočjo spoznal vse čarovnice v domačem kraju.
Treba mu je bilo le na božič odnesti stolček s sabo k pol-nočnicam in sesti nanj. Vse čarovnice so se tedaj obrnile proč od oltarja. Da je bil varen pred njimi je moral po maši zadenjsko zapustiti cerkev, zunaj pa hitro napraviti krog in stopiti vanj. V krogu je moral ostati, dokler niso odšli vsi ostali, potem pa se-žgati še stolček in poslej je bil varen pred čarovnicami.
novoletna čaranja in vedeževanja
Tako kot ob vseh »prelomnih časih«, ki so ponavadi povezani s prehodi iz enega v * drugi letni čas, je bilo tudi pri novoletnih praznikih običajno vedeževanje. V Velenju so še pred vojno poznali vražo, da je treba na božič tik pred polnočnicami splezati na drevo, cepljeno s tremi vrstami sadja. Tam si lahko slišal od ene strani, kje bodo v prihodnjem letu požari, od
druge strani, kje bodo mrliči, od tretje pa, kje bodo poroke. Tudi, če kdo pri polno-čnicah ni pokleknil, je lahko izvedel, kdo bo v prihodnjem letu umrl, če je le po vrnitvi šel okrog hiše in pogledal skozi okno.
Po vsej dolini so pred vojno še poznali običaj, da gredo na sveti večer k potoku, ki teče na meji dveh kmetij. Če se pri tem niso ozirali nazaj na svojo domačijo, so lahko po tem, ali so v vodi slišali razbijanje ali godbo, spoznali ali bo v naslednjem letu njihovo hišo obiskala smrt ali bodo imeli poroko. Dekleta je seveda predvsem zanimalo ali se bodo v letu, ki prihaja omožile. Tiste, ki jim radovednost ni dala miru, so morale na božič v drvarnico in zgrabiti naročaj drv. Prešteti so jih smela šele v kuhinji, in če jih je bilo na pare, so se zagotovo poročile.
V Šaleški dolini so se menda celo čebele na božič ob polnoči zbudile in šumele. Pred vojno so zato čebelarji po polnočnicah šli prisluškovat panjem. V tistem panju, iz katerega so slišali peti matico, naj bi poleti dobili prvi roj.
božična miza in božično zelenje
Številne božične oz. novoletne šege so ostanki čaranja, torej poizkusov naših prednikov, da bi obvladali nadnaravne sile z različnimi skrivnostnimi pripomočki in simboličnimi dejanji. Najznačilnejši primer je božična miza, ki so jo obložili s številnimi predmeti; vsak od njih pa naj bi zagotovil hiši in njenim prebivalcem srečo, zdravje, blagostanje . . .
Zato so se nekdaj božične mize kar šibile pod težo predmetov, orodja, posodja itd. V Šaleški dolini je spomin na ta običaj že precej izginil in zlasti v dolinskih naseljih se ga ne spominjajo več. Pred vojno pa so se starejši ljudje v okolici Velenja še spominjali, da so na božično mizo dajali še pšenične otrobe, družinski rožni venec, ponekod pa tudi kravji zvonec, žehtar in pinijo. Tudi v Šmartnem ob Paki so na mizo še dajali otrobe, kozarček blagoslovljenega vina, blagoslovljeno vodo in rožni venec. V hribovskih naseljih doline se je običaj ohranil dalj časa, saj npr. na Paškem Kozjaku še danes dajejo na božično mizo otrobe, sol, vodo in rožni venec.
Osrednje mesto na božični mizi je zavzemal božični kruh, ki so mu v Velenju in
okolici rekli »namiznik« ali »stolnik«, na Slemenu in v Šmartnem ob Paki »poprt-nik«, v Šalešku »namžnik« in »stoujek« ali pa »stov-njek« na Paškem Kozjaku.
Ponekod v dolini so mu rekli celo »močen kruh« in so ga vsaj en košček dali prav vsaki domači živali za zdravje v naslednjem letu. Božični kruh je bil ponavadi iz bele moke in okrašen. Na Paškem Kozjaku so ga še pred nedavnim krasili tako, da so vanj z nožem vrezali križ ali pa položili nanj križ iz testa. Namiznik so običajno pojedli šele na sv. Tri kralje zjutraj; vsak (tudi živali) ga je dobil le košček. Nekaj zdrobljenega kruha so vrgli celo med žito in krompir, da v naslednjem letu pri hiši ne bi zmanjkalo hrane. Košček »stovnjeka« so prihranili celo do pomladi, ko sta ga dobila vola ob prvem oranju.
Drugod v dolini je uporaba obrednega božičnega kruha upadala že pred vojno, saj so ga npr. v okolici Šoštanja pekli le za hlapce in dekle, medtem ko je družina na božič dobila kaj boljšega.
Darovanje kruha, prav tako pa tudi nastavljanje vina in drugih živil na božično mizo, je ostanek predkrščanske-
ga kulta umrlih. Podoben
prežitek je tudi žganje luči na božični večer, ki je bilo razširjeno po vsej dolini. Marsikje, npr. v okolici Šoštanja, so ta večer sami napravili »večne lučke«, ki so jih pustili na božični mizi ter okrasili z njimi okoliške kapele oz. znamenja. Delali so jih iz repe, v katero so izdolbli precejšnjo vdolbino, nalili vanjo loj, za stenj pa je služila pali čica ovita s predivom.
božično zelenje
Zelo daleč nazaj, verjetno še v rimsko kulturno tradicijo, sega okraševanje hiše z božičnim zelenjem, ki so ga
tudi poznali povsod po dolini. Hišo, predvsem pa »kot« so okrasili z zimzelenim rastlinjem (smrekovimi, jelkovimi vejicami, bršljanom itd.). V Belih vodah so temu »čiru« pridružili še »luster« pleten iz slame. Pogosto je bilo tudi okraševanje s pšenični-mi klasi ali češnjevimi vejicami, ki jih je bilo treba posejati v lončke oz. vtakniti v vodo okrog sv. Barbare (4. decembra), da so do božiča lepo ozelencle. Postavljanje božičnih ali današnjih novoletnih drevesc je sicer prav tako star običaj in izvira iz antičnih tradicij, vendar je bil razširjen pri germanskih narodih. Pred vojno je bilo v dolini sicer že razširjeno postavljanje »krispana« (nem. Christbaum), vendar predvsem v trškem oz. mestnem okolju. V Šaleku so celo prav dobro vedeli, da gre za nemško navado, medtem ko so postavljanje jaslic imeli za manifestacijo slovenske narodne zavesti.
Tudi nekdanje preganjanje škodljivih duhov z zažiga-njem rastlinja se je v dolini ohranilo še vsaj do II. svetovne vojne. Tako so povsod na božič, predvsem pa na sv. Tri kralje, v posodi z žerjavico zažigali koščke lesa iz cvetnonedeljskih butar.
koledovanje in tepežnica
Tik pred novim letom ali pa v dnevih po njem, so si po hišah kar podajali kljuke različni obhodniki, ki so želeli srečo, zdravje in rodnost vsemu, kar je bilo pri hiši. Ta običaj so tudi v Šaleški dolini imenovali koledovanje (po rimskem prazniku Kalendae Januariae). V Šoštanju in okolici so koledovali le na Novo leto, drugo npr. v Skalah nekaj dni pred Novim letom. Povsod po dolini pa so poznali otroške obhodnike na tepežnico, 28. decembra. Vsebina in zunanja oblika teh obhodov se je seveda s časom spreminjala, njegov prvotni pomen, čaranje rodovitnosti, pa se je zabrisoval.
Podobno je ugotavljal že
Janko Pukmajster-Vijanski, ki je leta 1859 koledovanje po »Kozjaku in v škalski dolini« opisal takole:
»Na god nedolžnih otroči-čev, na nekih krajih popred, se začne kolednica. Grejo namreč fantje ali pa dekleta od hiše do hiše in voščijo srečo in blagoslov za novo leto pri vsaki hiši. Dobijo potem kaj v dar: platna, povesem, orehov in suhih hrušek, kruha ali denarjev. Vendar dandanašnji ni več pravih kolednikov in kolednic. Sedaj le godci hodijo okoli. Nek mož mi je pravil, da svoje dni so vse bolj lušne pesmi peli in bolj noroglavi bili koledniki. Zapisal sem si košček takega vošila iz starih časov in tako-le se glasi:
Bog vam daj toliko dobrote. Ko je na peči mokrote; Bog vam daj toliko sreče. Ko je na peči zelene leče! Bog vam daj toliko otrok. Ko je ajdovskih kop ; Da bi imele kobile piščeta. Krave ž rebeta in kvokle teleta!«
Stara obredna besedila kolednikov so se torej res »kvarila« že pred dobrim stoletjem in običaj je vse bolj izgubljal svoje magične značilnosti in ostajal le še priložnost za zabavo. Tako so npr. tri-kraljevski koledniki pred vojno peli po vsej Šaleški dolini:
Sv. Trije kralji so brumni možje
iz mesta Jeruzalema prestrašeni so šli.
Nato so dodali kar koled-nico, ki so jo sicer peli ob kolinah:
Slišali smo praviti. Da ste svinjo davili. Naj bo prašič al prašiča Nam se sliši klobasica.
Podobno »pokvarjena« je tudi otroška kolednica, ki so jo na tepežni dan pred vojno prepevali otroci v velenjski okolici :
Šip, šap, šip, šap. Da zdravi, veseli Bi dolgo živeli, Nebesa služili. Potice delili.
Jože Hudalec
25. decembra 1986 ★ titovo velenje__stari običaji	_______n3S C9S ★ stran 11
Dvignjeni zastor .1
Prednovoletna praznovanja v šolah pred II. svetovno vojno
Star običaj praznovanja Miklavževega dneva je že kmalu po osamosvojitvi šol leta 1869 postal ena od običajnih šolskih prireditev. Že zgodaj pa so v mnogih šolah praznovanje Miklavža zamenjali s praznovanjem Božiča, verjetno pod vplivom nemškega življa v mestih, kjer je bilo šol največ. Tako Miklavžev kot Božični dan pa sta bila v prvi vrsti priložnost za obdarovanje in pomoč revnim otrokom.
Čeprav so takšna društvena praznovanja imela predvsem humanitaren značaj, so s tem, ko so preselili Miklavža oz. Božič v dvorane, ta star ljudski običaj profanirali in ga vključili v potrošniški način razmišljanja, ki nikakor ni iznajdba današnjih dni, kot si navadno predstavljamo, temveč je, čeprav v manjši meri kot danes, zajel naše kraje že v obdobju med obema vojnama. Velik poznavalec in raziskovalec starih ljudskih običajev Niko Kuret zato nekoliko resigni-rano in zagrenjeno ugotavlja:
»Poslednjo stopnjo razvoja je doseglo miklavževanje pri nas med obema vojskama. Razmah društvenega življenja je zlasti v ljubljanski in kamniški okolici pa po vseh večjih krajih in po mestih potegnil tudi Miklavža v svoje kolesje. Miklavž je moral s svojim spremstvom v društvene dvorane. Razšopirili so se »Miklavževi večeri«, stara ljudska šega je postala navadna zabava. V najboljšem primeru je bila to pač »racionalizacija«, toda na škodo starosvetneprisrčnosti.«
Kakorkoli že, so se takšna praznovanja, najsibodi Miklavža ali Božiča, razširila in postala sčasoma obvezen vsakoletni dogodek, ki so ga otroci vedno nestrpno pričakovali. Danes pa si sploh ne moremo predstavljati šole, ki ne bi tako ali drugače obeležila dedka Mraza.
Božič in Miklavž v šolah Šaleške doline
Za obdobje pred letom 1941 je vsekakor treba vedeti, da šolske proslave Miklavževega ali Božičnega dne niso bile vsako leto. To lahko sklepamo po prebiranju šolskih kronik za obravnavani čas, kjer ne najdemo omenjena proslavljanja vsako leto, čeprav so v kronike zapisovali res skoraj vse pomembne šolske dogodke, med katere štejejo seveda tudi tovrstne proslave.
Prireditve ob Miklavžu ali za Božič (vedeti moramo, da nikoli niso proslavljali enega ali drugega v istem letu) najdemo omenjene:
Božič:
Šoštanj - 1911, 1914, 1915, 1929 Škale - 1934, 1939 Miklavž: Škale - 1919 Velenje — 1919 Šmartno ob Paki — 1930
V oči nam padejo dve zanimivosti. Prva je ta, da v Šoštanju nikoli ne najdemo praznovanja Miklavža, ki je bil slovenski praznik, temveč so striktno obeleževali le Božič. Tu je brez dvoma viden vpliv Nemcev, kar pa ni nobena šoštanjska zanimivost in posebnost, temveč je to značilnost razvoja v vseh slovenskih mestih. Druga stvar, ki je mogoče še zanimivejša, pa je dejstvo, da so praznovali ali pa vsaj čutili potrebo to zapisati le v letih pred takšnim ali drugačnim kriznim obdobjem: I. svetovni vojni, krizi v začetku 30-tih let in II. svetovni vojni. Za analizo tega vsekakor zanimivega dejstva na tem mestu ni časa niti prostora, je pa to vsekakor zanimiv podatek, ki nam mnogo pove o psihozi, ki spremlja krizne trenutke.
Božič v Šoštanju
Najlepši opis božične proslave v šoli najdemo v šo-štanjski šolski kroniki za leto 1911/12:
»Popoldne predstavljala je šolska mladina na čitalniškem odru dramatično pripovedko »Palčki« s petjem.
Po igri peljala se je mladina v III. razred, kjer je bilo postavljeno krasno božično drevo. Po primernem govoru obdarili so se vsi revni otroci (črez 200) s toplo obleko. Ostali pa so dobili kruh, pecivo in drugo. Da je ta božičnica tako sijajno iztekla si je prizadeval posebno gospod Tone Kurnik, ki je s pobiranjem podpor pri raznih strankah nabral znesek po 1075 K 85h in tudi pri okraše-vanju razreda, božičnega drevesa itd. neumorno deloval. Veliko so se trudile seveda tudi razne gospe Slovenke, da so pripravile kruh, pecivo in razdelile kupljeno blago. Podpirali pa so to blagodejno podjetje tudi p. t. diletantje tukajšnje čitalnice s tem, da so uprizorili dvakrat igro »Brat Martin« in čisti dobiček po 236 K odstopili v ta namen. Prispevke po 10 in nad 10 Kron so darovali: gosp. Kolšek Vinko 200 K, družba sv. Cirila in Metoda 150 K, gospa Hudovernik Ana v Ljubljani nabrala 104 K, baron Haebler 50 K, ravnatelj Macher 36 K, savinjska Posojilnica 30 K, Majdič Ana 20 K, dr. Šlebinger 14 K; po 10 Kron so darovali: dr. Medved Anton, Gizela pl. Adamo-vich, Ogrin Ivan, Vošnjak Miha, vitez Haupt, Elsbacher Ana, dr. Verstovšek Karl, Obi-telj Ježovnikova v Velenju, Karl pl. Adamovich, Grobelnik Ivan, ljudska posojilnica, Vau-pot. Mnogo dobrotnikov je bilo s prispevki pod 10 Kron.«
Nekaj značilnosti praznovanj
Ta najdaljši opis božične proslave v kakšni šolski kro-
jem! Ob takšnih obdarovanjih pa se nam postavlja tudi vprašanje, čeprav ne dvomimo v dober namen dobrotnikov, o efektnosti takšne vrste pomoči. Enkratno obdarovanje vsekakor ni bila trajnejša rešitev problema revščine, ki je pestila te otroke. Bojimo se, da je bil efekt ravno nasproten, njih in še bolj njihove starše, ki niso mogli svojim otrokom zagotoviti lažjega življenja, je spustilo na stopnjo občinskih revežev oz. socialnih problemov, s čimer se je občutek manjvrednosti še povečal. Za odpravo revščine bi bila potrebna predvsem kore-nitejša reforma takratne družbe, česar pa seveda ni zmogla opraviti sama in do katere so pripeljali šele kasnejši dogodki. Jasno pa je, da je tudi ta enkratna pomoč, ki so je bili otroci deležni, marsikateremu otroku omogočila, da se je pretolkel skozi zimo in mu nenazadnje tudi rešila življenje.
Da pa prireditelje in dobrotnike pri organiziranju te akcije ni vodil samo čut za humanost, temveč, da so imeli ti večeri v prvi vrsti prestižni značaj, ko so razni »subjekti družbenega življenja« tekmovali, kdo bo darežlji-vejši in se bo bolj izkazal v očeh krajanov, nam pokaže že enostavna analiza teksta. Kronist je za opisovanje slav-nosti, obdarovanje, torej vsebino prireditve namenil štiri (kratke) stavke, ves ostali prostor pa je namenil naštevanju zaslužnih mož in žena, ter dobrotnikov prireditve. Ugotovimo lahko, da se je vsaj v tem konkretnem primeru zgodovina ponovno pokazala kot magistra vitae, ki nas nauči vsaj tega, da se pri prirejanju raznobarvnih takšnih ali drugačnih uradnih prireditvah vse do današnjih dni ni mnogo ali pa sploh nič. spremenilo.
Ne glede na vse pa moramo ugotoviti, da so se šolske prednovoletne proslave tako udomačile in utrdile ter postale že del folklore, ki mogoče nima tako starih korenin, je pa zato bolj trdovraten.
Tone Ravnikar
ART-
je naslov Glavanovega prispevka v zadnjem Poletu, glasilu RK ZSM Hrvaške. V njem avtor bralstvo seznanja z mnenjem, češ da so konceptualna umetnost, trànsavantgarda in postmo-dernizem zelo razširili polje mogočega za umetnike in kvazi-umetnike. Ob tem navaja enega najbolj prozornih poizkusov persiflaže »modernizma«, ki je bil storjen v 466. številki Starta pod naslovom »Glamour izza velvet-ne zavjese«. Glavan popisuje, kako je redakcija Starta strumno stopila v bran lastnemu uslužbencu, ki je na osrednjih straneh te popularne revije zganjal narcisoidno samoreklamer-stvo zaradi problematične želje po mednarodnem preboju sebe in svoje lastne žene. Pri tem je, jasno, trošil družbena (vjesnikova) sredstva, saj ni verjeti, da bi 10 osrednjih strani (z »duplerco«) v Startu nič ne stalo.
Razumeli boste, bralci Našega časa, da je omenjanje te pikantne zgodbe le iztočnica za današnje razmišljanje, ki želi udariti v eno od jeder domačih kulturnih dogajanj. Pa tudi dokaz seveda, da človeška neumnost ne priznava državnih, kaj šele republiških meja. Primerov je nešteto, toda zaustavimo se le pri enem, ki je na prvi pogled sicer nedolžen, a tudi pomemben in značilen. Galerija Kulturnega centra »Ivan Napotnik« bo tokrat predmet naših razmišljanj, to je bilo pričakovati. Kot nepristranski opazovalci in nestrokovnjaki si dovolimo ugotoviti, da je ta ustanova letos načrtovala postaviti 9 razstav bolj ali manj znanih umetnikov. Uresničila je 77,7 odstotka svojih želja in načrtov, toda POZOR! Ob tem so si dovolili organizirati tudi 10 razstav, o katerih ni razpravljal noben organ, ki je za to pristojen. V Kulturnem centru sicer obstoja Programski svet, toda tega ne sklicujejo: razstave je potrjevalo le delovno telo Programskega sveta, ki je pristojno zgolj za dajanje predlogov, nikakor pa ne za odločanje.
Lahko bi seveda rekli: izvrstno, narejenega je bilo dvakrat več od načr-
ŠKART
tovanega, velenjska publika je bila v letošnji sezoni deležna izrednih učinkov! Že, že, toda opozoriti želimo, da je bilo postavljenih 10 razstav mimo vsake družbene kontrole, od teh pa celo dve, v katerih kot avtor so-deluje osebno kar ravnatelj Kulturnega centra s svojimi, privatnimi zbirkami. Vsekakor zanimivo, to je že treba priznati. Dovolimo si postaviti vprašanje, kdo omogoča takó flagrantno privatizacijo družbenih sredstev, prostorov, ljudi ... Kaj bi se naprimer zgodilo, če bi nek drug direktor v »svoji« delovni Organizaciji »svoje« delavce naščuval, da proizvajajo nekaj, kar ni v srednjeročnih in letnih načrtih, kar niso sprejeli in potrdili samoupravni organi in kar (ne)posredno koristi tudi njemu (direktorju) osebno? Vsekakor bi bilo to zelo zanimivo, pa ne le za delavski svet dotične organizacije.
Toda, v našem primeru teče vse gladko, lepo in enostavno. »Ko pa-sulj«, bi rekli naši bratje. Ampak za takšno početje morajo akterji vedno, podnevi in ponoči, s sabo vlačiti na-hrbtnih sprenevedanj. Iz njega ob vsaki priliki potegnejo najbolj pripraven (iz)odgovor, po katerem se spra-ševalci ponavadi poberejo v kakšen miren kotiček razmišljati, kaj se jim je pravzaprav zgodilo.
Seveda ne smemo biti ves čas takó smrtno resni: preselimo se za konec v priljubljeni Delavski klub, kjer nam je zadnjič znanec (imamo ga za pijanca) ob pivu in rumu rekel: »Ah, pusti Džemsa, enga lepga dneva vam bojo rekli, da ga ni več. Pa kaj?«
poslušal in spisal: Vane GOSNIK
niki je tipičen, tako po obliki
kot po vsebini, za vse ostale in nam omogoča spoznati tovrstne prireditve po šolah za celo področje današnje občine Velenje.
Da je bil ta opis narejen pred I. svetovno vojno vidimo že takoj po tem, da so v prvi vrsti povdarjali slovenski značaj prireditve in udeležencev. Tudi ta prireditev je bila torej vpeta v narodnostni boj za slovenstvo, ki je bilo v Šoštanju ogroženo tudi z nemško šolo, katero je to leto obiskovalo 123 otrok in je predstavljala pomemben temelj, s katerim so Nemci in nemčurji stopnjevali svoj po-nemčevalni pritisk na dostikrat gospodarsko odvisne šoštanjske Slovence. Pri opisih proslav po I. svetovni vojni ta komponenta seveda izgubi svoj pomen, drugače pa so
proslave ohranile enak značaj.
Glavni namen takšnih prireditev je bil v celem obdobju do leta 1941 obdarovanje (revnih) otrok z najnujnejšo obleko in seveda istočasno pripraviti otrokom prijeten zaključek leta. V ta namen so služile razne igrice, skeči, recitacije in seveda prihod samega Miklavža (Božička, dedka Mraza).
Podatek, da so kar »črez 200« otrok po takratnih normah, ki so bile nižje, kot so današnje, označili kot revne in potrebne obleke, pa je seveda več kot poveden. Če vemo, da je v tem šolskem letu šolo obiskovalo 209 dečkov in 221 deklic, torej skupaj 430 otrok, to pomeni, da je polovica otrok živela v razmerah, ki niso zadoščale osnovnim življenjskim pogo-
Naučili so se plesati
V	Vrtnici v hotelu Paka só se preteklo nedeljo zbrali na prijetni slovesnosti učenci osmih razredov velenjskih osnovnih šol skupaj s svojimi starši in učitelji.
33 plesnih parov je tekmovalo, šest najboljših se je uvrstilo v finale, kjer so se takole razvrstili: 1. mesto Adela Žolger — Samira Čauševič (OS bratov Mravljakov), 2. Simona Dumančič — Alenka Rakarič (OŠ Miha Pintar-To-ledo), 3. Andrej Meža — Klavdija Vilič (OŠ Anton Aškerc), 4. Danijel Blažinčič — Simona Časi (OŠ Anton Aškerc), 5. Aleš Jelen — Gor-dana Stojkovič (OŠ Anton Aškerc), 6. Vasja Jerčič — Urška Bandaio (OŠ Gustav Šilih). ■
Nadaljevalni tečaj za osmošolce se bo pričel takoj po zimskih počitnicah.
V	ponedeljek, 5. januarja 1987, ob 20. uri, pa se začenja plesni tečaj za odrasle. Prijavite se lahko v recepciji hotela Paka.
Plesni klub Velenje
r Tepec! KAkSTOO MOVOL£TMO ZfcSAVO PA lMEL(<re SE" M PRPTecroli- • ČAKAJ \\IS1 « Pusti L Po lov i lo ejus ßfr 1 V TRaOVIJOl 1 Ig»
12.stran »naS C3S
titovo velenje * 25. decembra 1986
L
Poslovna enota
RENT-A-CAR
Stari trg 36 a
Titovo Velenje, Telefon: 855-552
Poslovna enota
»TURIZEM«
Šaleška ulica 2
Titovo Velenje, Telefon: 854-593
— Rent-a-car
— Letalske vozovnice
—- Obiski strokovnih sejmov
— Organizacija izletov za zaključene skupine — OO sindikata in maturante
**
Kompasova zima 86/87 jesen-zima-po-mlad. Oba programa že v prodaji.
Kompas Jugoslavija — poslovni enoti »RENT-A-CAR« in »TURIZEM» želita srečno in uspehov polno novo leto 1987.
kovinotehna kovinotehna
Srečno
in zdravo

1987!

Tudi v letu, ki je pred nami, si želimo vašega zadovoljstva ob sodelovanju z nami.
— hvala za zaupanje!
jecembra 1986 * titovo velenje___NOVOLETNE ČESTITKE _._ RBS C8S » Stranj3
/
[petrol] petrol
^ — ' ljubljana
do trgovina tozd trgovina na drobno
Mariborska 91 CEUE
Pridružujemo se najlepšim željam v letu 1987 in obenem želimo vsem voznikom in našim odjemalcem varno vožnjo!
»GOSTIŠČE POD KLANCEM«
- KOTNIK - RAVNE
mladinska knjiga n.soi.o.
to^cl knjigarne in papirnice ljubljana
TITOVO VELENJE
Vsem delovnim ljudem in občanom želimo srečno in uspehov polno novo leto 1987 ter se priporočamo za obisk!
MESNICA KOZLEVČAR
Kajuhova 7, Šoštanj
Vsem delovnim ljudem in občanom, posebej pa še našim strankam želimo srečno, uspešno ter zadovoljno n'ovo leto 1987!
Cenjenim gostom in vsem delovnim ljudem želimo srečno in uspešno novo leto 1987 ter se priporočamo za obisk!
'87
Mi pa gremo naprej
SREČNO
14. stran *
NOVOLETNE ČESTITKE
titovo velenje k 25. decembra 1986
r • ^ìaaasB^^	tìp rTTTitimriirar
WBBHBKKSk
Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek-Luka
Titovo Velenje
DO RUDNIK LIGNITA VELENJE
tozd Jama Preloge
tozd Jama Pesje
tozd Jama Škale
tozd Jamska mehanizacija
tozd Jamski transport
tozd Jamske gradnje
tozd Priprave
tozd Klasimica
tozd Zunanja dejavnost
tozd Gradbena dejavnost
tozd Mizarska dejavnost
tozd Izobraževanje
delovna skupnost Zračenje
delovna skupnost Kopalnica
delovna skupnost Skupnih služIl
Vsem delovnim ljudem in občanom želimo v letu 1987 obilo osebnega
zadovoljstva in delovnih zmag!
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
tozd TEŠ f tozd TEŠ II tozd Vzdrževanje tozd Inženiring
delovna skupnost Družbena prehrana delovna skupnost Skupnih služb
DO ELEKTR0STR0JNA OPREMA
tozd Strojni obrati tozd Elektro obrati
tozd Vodovodno-ključavničarski obrati
delovna skupnost Skupnih služb
DO SIPAK
tozd Plastični izdelki
tozd Kovinski izdelki in galanterija
delovna skupnost Skupnih služb
DO AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI
DO TISKARNA
Delovna skupnost
Družbeni standard
Delovna skupnost Zavarovanje
Delovna skupnost Skupnih služb
nnnnnnnnnnnnnnm
Vegrad Titovo Velenje
Po 30 letih samostojnega uspešnega razvoja je GIP »Vegrad« uvrščen med stebre Velenjskega gospodarstva tako po rezultatih doma, kot tudi v tujini.
Postali smo nosilec razvoja gradbeništva v Šaleški dolini, naša usmeritev pa je še vedno industrializacija visokih gradenj.
Širom Jugoslavije nas poznajo po naših prefabrici-ranih sistemih, solidnih stanovanjskih, ter ostalih objektih in kvalitetnih zaključnih delih, kar nam odpira vrata tudi v svet.
Danes se naša gradbišča raztezajo od severne Slovenije do Vranja v južni Srbiji, od severa DDR pa do Iraka. 30 let stabilne rasti in razvoja je naše največje priporočilo in hkrati zagotovilo za bodočnost.
Vsem poslovnim partnerjem, delovnim
ljudem in občanom Velenja želimo srečno in uspešno novo leto 1987.
2. Zgradili smo tudi velik del Titovega Velenja
1. V Preševu smo zgradili sodobno industrijsko halo
novoletne čestitke
nas cas » stran 15
Proizvodnja modne konfekcije Mozirje
TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ TOZD KONFEKCIJA MOZIRJE TOZD DSSS
Vsem delovnim ljudem in občanom občin Mozirje in Velenje želimo srečno in uspehov polno novo leto 1987!


/rN
velenjska kooperacija gradbeno-obrtna zadruga p. o. titovo velenje, celjska 36 a
m'
Vsem delovnim ljudem, kooperantom ter vsem, ki z nami sodelujejo, želimo srečno, zdravo in poslovnih uspehov polno novo leto 1987.
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA
ŠOŠTANJ USTANOVLJENA LETA 1788
A*
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE ŽELIMO V NOVEM LETU 1987
K »00« *


VELIKO SREČE, ZADOVOLJSTVA IN OSEBNE SREČE!
rs







KROVSKO KLEPARSKA KLJUČAVNIČARSKA DELA
«
FRANC SEVER -ANTON ŠTANGLER
Celjska 61, 63320 Titovo Velenje "
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje želiva srečno in poslovnih uspehov polno novo leto 1987!
KROVSKO KLEPARSKA KLJUČAVNIČARSKA DELA
16. stran * ("ISS CSS
NOVOLETNE ČESTITKE
titovo veienje ★ 25. decembra 1986
Savinjsko šaleška
gospodarska zbornica
Titovo Velenje
... r ^
Iskreno čestita
vsem delovnim ljudem in občanom
občine Mozirje ob novem letu 1987 in jim želi tudi v bodoče novih delovnih zmag in pridobitev!
£9 ljubljanska banfra
U l/ekäL
DO za komunalno in stanovanjsko oskrbo
Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b Vsem delovnim ljudem in občanom
občine Velenje, še posebej
koristnikom naših uslug, želimo srečno in uspehov polno
novo leto 1987! ^
Temeljna banka Velenje
Srečno in uspešno 1987 želimo vsem občanom, poslovnim partnerjem in varčevalcem!
zavarovalna skupnost triglav
OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. o. — 63001 Celje
Ulica XIV. divizije 4, 63001 Celje
Priporočamo se za sklepanje različnih oblik zavarovanja, ki nudijo skleniteljem popolno gospodarsko varnost!
Svoje usluge nudi zavarovalna skupnost TRIGLAV - Območna skupnostCeljenasede-žu DELOVNE SKUPNOSTI v Celju ter prek krajevnih predstavništev : TITOVO VELENJE, ŽALEC, MOZIRJE, ŠMARJE PRI JELŠAH, LAŠKO, ŠENTJUR PRI CELJU, SLOVENSKE KONJICE.
■tČ
Zavarovalna skupnost Triglav — Območna skupnost Celje
iskreno čestita	.. «,..., ,
vsem delovnim ljudem in občanom ob novem letu 1987 ter jim zeli obilo zdravja in
osebnega zadovoljstva!
»URARSTVO«
Milena
Arnežnik
Splitska 31 Titovo Velenje
V letu, ki je pred rami želim vsem občnom ter obiskovalcem naše obratovalnice veliko zdravja, sreče ter osebnega zadovoljstva. Srečno 1987!
ZLATARSTVO
»MARTIN PIREČNIK«
Prešernova ulica Titovo Velenje
Cenjenim strankam ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje želim srečno in uspešno novo leto 1987!
kemična
Čistilnica
MARJANA POLAK
Koroška 44 - tel: 856-856 Titovo Velenje
Cenjenim strankam ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje srečno in poslovnih uspehov polno novo leto 1987!
MESNICA IN DELIKATESA »PREKORŠEK«
Kardeljev trg Titovo Velenje
Čestita vsem delovnim ljudem in občanom in jim želi srečno in uspehov polno novo leto 1987!
25. decembra 1986 * titovo velenje
nas cas * stran 1 7
Praznična nagradna križanka
^HHI
1 £eraj	
	
35 let
Za pravilno rešitev praznične nagradne križanke »ERA« bomo javno izžrebali pet nagrad. Javno žrebanje bo v Erini poslovalnici »NAMA« na Kidričevi cesti 12, v Titovem Velenju, 15. januarja 1987, ob 17. uri. Prva nagrada: Mikser GORENJE
Druga nagrada: Kozmetika v vrednosti 7.000,— din Tretja do peta nagrada: Darilni karton »ERA«
Rešitve nagradne križanke »ERA« pošljite na uredništvo Našega časa, Foitova 10, 63320 Titovo Velenje, z oznako »NAGRADNA KRIŽANKA«, do 10. januarja 1987.
KRATJ SEV. Ob TITOGim
TE2.H0 STREHO ORDŽDE
SESTAVIL-. R.nös.
NER6IL0V
ep obft-
1WH tUMtJDfrH
kOMAfi.KI PRENAŠA MALAR.D0
Ö&LIKA M0&.MENA IVAN
NENJÌKI MESCAM. FILOZOF (SEOtó
REČICA KoVINA ira)
NAKLEPI
pomaranča
NATURA
NAGLAS, poudarek
tovarna
VvroLn-C
MESTO V PRANCDI
LOVSKI PES
HINÒ ROblč
SLAVHJ ANCLESlO AbMIRAL RA0K0 LcSTRlč
otok v
ALEUTIH
RA3K.0 ŽVŽ16
rbeldva-lec, livarskih 3eker
ANToN Ai&E
KOC.DEL STOPALA PLANIN.NA SEDE NA KAVKAlU
SLAVNA-PEVKA ALI fòRALKA
&LAS ITRDRENTE
PRITOK. MORAVE
CELOStó ŠPORTU O miSTVO
ROMUNI SU5 DBJ.&JOTA
PESNIK. NAUEft
^KEMJANIN
6NA3S
SKI KLU&
JANČAR HRA6D
NECAVNÖ
WAßRAOEdJ
MMOtll
iELÄVEC
KL0XNIK
SK.UIVO IME ZA POVRTNINE
ZARK0VIC, VIDOOE
SObNIK KI bA ZNAK ZA
začsbc
HITROSTNE
tekme
Š0LSVU ZAMob s
porouo
O»60
IZDELOVALEC.
Sir
KLADA ZA SEkANDE
rjtasko PREDDVERJE, VElA
evropski veletok.
TuRCOA
2ENJkA,Kl
poklicno
PERE U060META5 MARIÓ
FR.REKA, IÜ TE CE. SKOZI ALfel
16RALEC. UUER
DOMAČE ž-ENSM) IME
2ÄLED LESK0VAC
SKUPINA ÌE5EL
herce-«ovec
tiskarska
mrela
tantal
KRATEK SUNKib-VlT POTENDO
PERJE PRI REPI
OSEBNI 2AIMEK
TROPSKA PAPI6A
ideo- pre&i-loški yalk.a y0cüa w0rede
3£Z, PREGRADA
SKANDINAVSKI DROfclŽ.
H0LAND. K^LBAR
STRUJA 1
JUZrtO AMERIŠKA KUKAVICA
REKA V AVSTRPI
VIKTOR K0RÖ1I
03
BRALKA KOLESAR
belavec v
SiR ARM I
MASAM
SR60HRV. tRKA
PISATELJ ZLEPIM PRAVILNIM SLOGOM
JUfiOSL. fILMSKA l&RALKA (NEbA^
IZRAELSKI PREROK
ZEVSOVA ÜU&'CA
BALETKA STRANIa
NEMTW Fiunif,
UtEME-LII-reU ICRJT1-CN& AU TRANSC£N-|bENTALHE.BU)ZCli^
PREBIVALEC. KA-LA&W3E
ČEfcELI
pc.&06WA žuželka
MAK5IM' GASPARI
na01až3a kovikaha NAier AVTOMOBIL
V>L 0L3ME KISUNE
naüutei
&11DAUM
Ml
DEL O&LEKE
MESTO NA PORTUGALSKEM
pripopid-vk ZA PLESKANJE
NI KO LAPATNE
DANSKI JEZIKOSLOVEC
ITALI 3. PISATED SVJEVO
THOMAS ED I SOM
NORVEŠKI DRAMATIK ("NORA')
ZLITINA OSMIJA IM
WOLFRAMA
hotelska
DELAVKA
OTOK PRED SEV.V2H0&
O&ALO VENEZUELE
KANkbSKl ?E)PEVKAR »AUL^I
RIM.&06I-N3AlEZE
OSKAR NED&AL
VIKTOR EMIN
MESTO TRI SPLlTü
ORANDE
NASAT34W
mm
OBLIKA IMENA AIE KSANDEfc
&a.üfeoDOK- ÖÄKÄIÖ
ARAfcSM žke&ecj
ŠLANDER StAVKO
CEMTEp.
OfcllR, ÒLIK.A
&RftDfcE-NlK, ASr WTEKT
ITALI 3. PE.VKA VANONI
PLEMEN. GOVEDO
SoVjET. POLITIK MlKOJAN
260BCW. KWr^ V 2ASAMDU
SOVRAŠTVO
ÈRHKtóT 6SJANEIČ
PRI Ö0REN3Ü
PEVEC IM PEDW50& MR-IANI
KRUTI
RJMSK.1 CESAR.
IMUiAR G.ASPOZ NEKO.RUS. VLAbAR
REKA V
SZ. PRITOK VOlfiE
DUBEZEhl Ì0 101-LIČNE6A
PR.VOTMO IME SOVO. MESTA \fOL-
sosrada
mesto v TlUŽMi TUR&3I
KRI LOV IVAM
SR0WE
TA KOPANJE
PRISTAN. MESTO V MAROKU
MAT7A1 TAHKo
SMUCAR-
VISOK tSlA v/NI URAbNIK. \/ STARI TUR-tni
KEKAVSEV.
ITALO l, PRITOK AD I iE
RAOIJSKA P0STÄ3A V ZAH. BERUMU
atlanml ocean
STRAST
T INSILA PARNA KOPEL
kita3siü PISAmO
1 8. stran ★ HOS C35
objave, razpisi
titovo velenje * 25. decembra 1986
SPAR
arvrSR
PUBERK-SMIHEL-LABOT
AVSTRIJA, TEL. 9943-4235-2202 - NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE
S
Želimo vam srečno 1987!
Zahvaljujemo se vam za vaše zaupanje v letu 1986.
Tudi v novem letu se bomo trudili, da vam poleg prijazne postrežbe ter največje izbire nudimo cenejši nakup kot drugje.
SPAR
r
Vsem občanom, predvsem I pa članom društva upokojencev Titovega Velenja želimo v prihodnjem letu obilo zdravja in dobrega počutja.
I
I
L
Izvršilni odbor DU Titovo Velenje
„1 I
I
I
I I
J

Merx Potrošnik Spet je tu mesec december, mesec nakupov, ko vsi iščejo primerna darila. Vabimo vas v Blagovnico Gorica Titovo Velenje in Blagovnico Šoštanj, kjer boste med bogato založenimi policami in ob prijazni pomoči trgovcev našli primerno darilo za svojce, prijatelje ali svoje najmlajše. K NAKUPU VAS VABI POTROŠNIK CELJE.
mierx
POTROŠNIK
U vàmL
Komisija za delovna razmerja TOZD Stanovanjska oskrba objavlja prosta dela in naloge:
1.	tehnološka dela - 1 delavec
2.	vodenje DE gradbenih in zaključnih del - 1 delavec
3.	zahtevna toplovodna dela — 2 delavca
4.	zahtevna vodovodna dela — 1 delavec
Pogoji:
Pod 1. — strojni tehnik V. stopnja
—	6 mesecev delovnih izkušenj
—	vozniški izpit »B« kategorije
—	poskusno delo 60 dni Pod 2. — gradbeni tehnik V. stopnja
—	eno leto delovnih izkušenj
—	opravljen strokovni izpit
—	vozniški izpit »B« kategorije
—	poskusno delo 60 dni
Pod 3. — KV monter ogrevalnih naprav IV. stopnja
—	6 mesecev delovnih izkušenj
—	vozniški izpit »B« kategorije
Pod 4. — KV monter vodovodnih naprav IV. stopnja
—	6 mesecev delovnih izkušenj
—	vozniški izpit »B« kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Komisija za delovna razmerja TOZD Komunalna oskrba objavlja prosta dela in naloge:
manj zahtevna dela v pogrebni službi
Kandidat mora zadostiti naslednjim pogojem:
—	NK delavec
—	15 dni do 3 mesece delovnih izkušenj
Tistemu, ki se bo odločil za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje navedenih del in nalog nudimo ogrevano sobo. V kolikor pa zaposlimo tudi zakonca k delom in nalogam »čiščenje in pomožna dela v pogrebni službi« nudimo ogrevano družinsko stanovanje.
Za razpisana dela in naloge naj kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO VEKOS Titovo Velenje, Kadrovska služba, Koroška 37 b. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave.
Komisija za delovna razmerja DO VEKOS, DSSS objavlja prosta dela in naloge:
1.	vodenje investicij in nadzora
Pogoji:
—	dipl. ing. gradbeništva VII. stopnja
—	najmanj 3 leta delovnih'izkušenj na področju gradnje komunalnih naprav
—	opravljen strokovni izpit
—	vozniški izpit »B« kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
2.	zahtevna strojepisna dela
Pogoji:
—	srednja izobrazba administrativne smeri IV. stopnja
—	eno leto delovnih izkušenj na strojepisnih delih Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas za dobo 3 mesecev s polnim delovnim časom.
Občinska skupnost za zaposlovanje
Objave potreb po delavcih občine Velenje
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
n. NČ ROK 01 DČ P
OD
ŠT. del.
GORENJE SERVIS
GORENJE SERVIS
PROSTA CARINSKA PRODAJALNA PAKA MLADINSKA KNJIGA TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ INDUSTRIJSKA PEKARNA VELENJE OBČINA MOZIRJE SKUPŠČINA OBČINE SKUPŠČINA OBČINE
dipl. inž. stroj, ali dipl. inž. elektroteh. jaki tok ali inž. stroj, ali Inž. elektroteh. jaki tok inž. elektroteh. šibki tok ekonomist ali komercialist ekonomski ali komercialni tehnik pomožni živil, delavec delavec
višji upravni delavec ali pravnik socialni delavec
nosilec razvoja servis, prog.	3	nč
sam. referent oskrbe	2	nč
vodja proste carinske prod.	2	nč
ref. prodaje za področje računalništva	18m	nč
delavec v pripravi hrane	3	nč
predelava kruha	x	dč
ref. za urbanizem stan.	1	dč
socialni delavec	3	nč
15 8
15 15
220.000 190.000 148.500 130.000 96.970 93.000
165.000 165.000

ta a mm
Kino Titovo Velenje
Vsem delovnim ljudem ter obiskovalcem kina v Titovem Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki in Braslovčah
ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1987!

KOMISIJSKA PRODAJALNA »M 4« OLGA MELANŠEK
Žarova 14, Titovo Velenje
Cenjene stranke obveščam, da sprejemam v prodajo:
—	rabljeno zimsko otroško konfekcijo in opremo
—	zabavno elektroniko
—	belo tehniko
—	glasbila
—	ostale tehnične in druge predmete
Za vse stranke presenečenje meseca decembra — »nagradna igra«
Žrebanje srečnih nagrajencev bo jutri, v petek, 26. decembra, na radiu Velenje.
SREČNO IN POSLOVNIH USPEHOV POLNO NO VO J-ETO 1987 VAM ŽELI KOMISIJSKA PRODA JALNA M 4 NA ŽAROVI 14, TITOVO VELENJE (ZA GASILSKIM DOMOM).
( REK Avtoprevozništvo in servisi p.o. tb Titovo Velenje
REK — DO APS Titovo Velenje objavlja prosta dela in naloge:
VODJO PROMETA
Poleg z zakonom določenih pogojev kandidati morajo izpolnjevati še naslednje pogoje:
3 leta delovnih izkušenj ali
srednja prometna šola in 5 let
delovnih izkušenj (vse v prometni stroki)
Prijave pošljite na naslov: REK - DO APS Titovo Velenje, Koroška 64 v roku 15 dni od dneva objave oglasa.
mladinska knjiga
n
LEGENDA: DI = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev
MLADINSKA KNJIOA n. sol. o. Ljubljana, Titova 3 TOZD KNJIGARNE IN PAPIRNICE, Ljubljana Poslovna enota TITOVO VELENJE
objavlja prosta dela in naloge
REFERENTA PRODAJE ZA PODROČJE RAČUNALNIŠTVA
Pogoji za zasedbo:
—	srednja šola V. stopnje, ekonomske, komercialne ali tehnične smeri
—	ena do dve leti delovnih izkušenj
—	vozniški izpit
Objavljena dela in naloge so predvsem za kandidate, ki imajo veselje do dela na terenu.
Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov MLADINSKA KNJIGA, DSSS, Splošno kadrovski sektor, Ljubljana, Par-mova 33. O izbiri kandidata bomo vse prijavljene kandidata pismeno obvestili v 30 dneh po sklepu Komisije za delovna razmerja.
25. decembra 1986 * titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
★ stran 1 9
koledar
ČETRTEK, 25. decembra — BOŽIDAR
PETEK, 26. decembra - ŠTEFAN
SOBOTA, 27. decembra — JANEZ
NEDELJA, 28. decembra -
ŽIVKO
PONEDELJEK, 29. decembra -
TOMAŽ TOREK, 30. decembra — BRA-NIMIR
SREDA, 31. decembra — SILVESTER
ČETRTEK, 1. januarja - NOVO LETO
PETEK, 2. januarja - GREGOR
SOBOTA, 3. januarja - GENOVE FA
NEDELJA, 4. januarja — ANGELA
PONEDELJEK, 5. januarja -
SIMON
TOREK, 6. januarja - MOJ-MIR
SREDA, 7. januarja - VALENTIN
M ALi OGLAS!
PRODAM KRAVO S TELETOM. Ivanka Urlep, Mali vrh 3, Šmartno ob Paki. MENJAM STANOVANJE, DVOSOBNO, 86 m2, z dvema balkonoma v Mostarju za dvosobno v Titovem Velenju. Telefon 063-855-984. TRAKTOR MASEF FERGUSON, 30 KM, s kabino, prodam. Miha Strožič, Lokovica 96 A, Šoštanj.
POCENI PRODAM NIZEK REGAL, fotelje in sesalec Omega. Telefon 856-898. PRODAM ČRNOBELI TV in
kombiniran hladilnik z zmrzo-valno omaro. Jagrič, Kajuhova 2, Titovo Velenje, telefon 858-715. KUPIM NADSTROPNO POSTELJO. Telefon 888-135, ves dan.
ZELO POCENI PRODAM ZAKONSKO POSTELJO z jogiji. Telefon 858-508, popoldne. GARAŽO ZA OSEBNI AVTO IŠČEM. Sporočite po telefonu 854-685.
POCENI PRODAM OSEBNI AVTO WV PASAT, letnik 1974, v voznem stanju. Telefon 882-762.
PRODAM PRALNI STROJ GORENJE — International, star 5 mesecev. Informacije po telefonu 858-119, po 17. uri. KAWASAKI Z-500 B-l, letnik 1981, odlično ohranjen, prodam. Telefon 857-750, Bojan. PRODAM OSEBNA AVTOMOBILA R-4 in spaček. Telefon 857-354.
PRODAM DELE ZA WART-BURGA. Telefon 856-424. ZA VRNITEV IZGUBLJENE ČEKOVNE KNJIŽICE se pošte ni najditeljici iskreno zahvaljujem. Stanislava Špegelj. PRODAM FIAT 750, letnik 1978, v voznem stanju. Maks Je-lenko, Topolšica 169, telefon 891-102.
UGODNO PRODAM BARVNI TV GORENJE. Telefon 881-005. NOVE ZIMSKE GUME ZA ZASTAVO 750 PRODAM. Teie-fon 856-456^doj)oldan. PRODAM NÒVO PEČ EMO CENTRAL 23 po stari ceni. Telefon 831-660._
PRODAM 1 in pol ha zemlje z domačijo. Je ob cesti proti Titovemu Velenju. Ob cesti je puščica, kjer se krene na desno na odcepu proti Dobrni, blizu avtobusne postaje. Jože Drev, Studence 5, Žalec.
2e leti dve v grobu spita, a v srcih naših še živita ne mine ura, dan, ne temna noč povsod med nami sta navzoč.
V SPOMIN
. j*
Danes minevata dve leti žalosti, odkar sta nas tako nepričakovano in mnogo prera-no zapustila naša draga mož, oče, sin in bratec
Franc Cvikl in Simon Cvikl
ŽALUJOČI: žena in mamica Zvonka, sin in bratec David, hčerka in sestrica Mojca
ter ostali sorodniki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, hčerke, stare mame, sestre in tašče
Anice Korošec
iz Šoštanja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti.
Topla zahvala velja njenim sodelavcem Brivnic in česalnic, našim sodelavcem Domu za varstvo odraslih in Do Nivo Celje.
Hvala govornici in duhovniku za opravljen pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: hčerka Helena z možem Marjanom in vnukom Tomažem, sin Matjaž, mama Pavla in
ostali sorodniki.
Že dve leti v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ne mine ura, dan, ne noč, povsem navzoč ti, med nami si!
V SPOMIN
Stanku Lorgerju
27. decembra bo minilo dve leti žalosti in bolečine, od kar nas je za vedno zapustil naš dragi
mož, ati, dedek in brat.
Z ljubeznijo in hvaležnostjo v srcih se spominjamo nanj.
VSI NJEGOVI NAJDRAŽJI
PREVOZE VSEH VRST, SELITVE IN PODOBNO izvršim na daljših relacijah. Nosilnost do 3 tone in prostornine 16 m1. Cena za km 90,— din. Telefon 061—340-447.
HIŠO S CENTRALNO IN MANJŠIM GOSPODARSKIM POSLOPJEM ugodno prodam. Franc Ažman, Gorenje 25. V OKOLICI TITOVEGA VELENJA oddam sobo dvema fantoma, prijateljema, za 10-mesečno predplačilo. Prodam pa tudi skrinjo,, novo 310 1, za 1 SM ceneje. Telefon 857-682. UGODNO PRODAM ŠTEDILNIK GORENJE 2 plin + 2 elektrika. Telefon 856-638. NAŠEL SEM DENARNICO Z NEKAJ GOTOVINE. Telefon 856-638.
PRODAMO BREJO TELICO »SIVO-RJAVE PASME«. Telefon: 888-170.
PROSIM NEPOZNANO TOVARIŠICO, ki je bila priča 20. 6. 1982 ob 19.50 uri, ko je neznana oseba pred Tomšičevo 10 udarila delavca Zdravstvenega centra Velenje, da se oglasi sodniku Lešniku ali po telefonu 853-810 dopoldan ali 856-711 interna 79 popoldan, najpozneje do 26. 12. 1986.
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
27. in 28. decembra 1986 - dr. Marina Bilman, Foitova 2, pri Vučina, Titovo Velenje;
31. decembra 1986 — dr. Miroslav Pavlovič, Petra Stanteta 13, Titovo Velenje; od 7. do 13. ure v zobni ambulanti I. nadstr., od 14. do 7. ure zjutraj v pripravljenosti doma;
1. in 2. januarja 1987 — dr. Miroslav Pavlovič, Petra Stanteta 13, Titovo Velenje, od 8. do 13. ure v dežurni ambulanti, od 14. do 7. ure v pripravljenosti doma;
3. in 4. januarja 1987 — dr. Darinka Šuster, Stanetova 27, Titovo Velenje.
3.	januarja od 7. do 13. ure v zobni ambulanti (dež. ambulanta), od 14. do 7. ure v pripravljanosti doma;
4.	januarja od 8. do 13. ure v zobni dež. ambulanti, od 14. do 7. ure v pripravljenosti doma.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 26. do 31. decembra 1986 — Milan Matko, dipl. vet., Topolšica 15, telefon 891-166,
od 31. decembra 1986 do 9. januarja 1987 — Ivo Zagožen, dipl. vet., Jeri-hova 38, Titovo Velenje, telefon 858-704.
gibanje prebivalstva
Matični urad Velenje Poroke :
Jožo Pranjič, roj. 1963, zidar iz Titovega Velenja in Blaženka Naletilič, roj. 1967, administrativni tehnik iz Titovega Velenja, Zoran Gregom, roj. 1965, geometer iz Šentilja in Simona Gril, roj. 1966, ekonomski tehnik iz Titovega Velenja, Franc Hribernik, roj. 1956, strojnik iz Titovega Velenja in Sonja Košir, roj. 1961, vzgojiteljica iz Titovega Velenja, Sava Radulovič, roj. 1963, pek iz Gavc in Karolina Mravljak, roj. 1965, delavka iz Titovega Velenja, Zvonko Markon, roj. 1957, gradbeni tehnik iz Titovega Velenja in Snežana Dobovičnik, roj. 1953, dipl. ekonomist iz Titovega Velenja. Smrti:
Franc Korotančnik, upokojenec iz
Titovega velenja, Aškerčeva 5, roj. 1920, Marija Bizjak, upokojenka iz Šmartnega ob Paki 6, roj. 1902.
Matični urad Šoštanj Poroka :
Emil Ferder, Šoštanj, Cankarjeva 25, roj. 1964 in Brigita Šuligoj, Šoštanj, Prešernov trg 12, roj. 1967.
Smrti :
Lucija Poznič, Ravne 84, roj. 1901, Hedvika Frajle, Celje, Oblakova II, roj. 1911, Elizabeta Gornjak, Mala Mislinja 6, roj. 1919, Jože Podkrižnik, Ter 50, roj. 1931, Marija Leve, Črno-va 14, roj. 1909, Anton Golob, Hra-stovec 23, roj. 1908, Elfrida Dolinšek, Ljubljana, Cankarjeva 4, roj. 1901, Petar Novak, Šoštanj, Cankarjeva 15, roj. 1941, Jožefa Huber, Topolšica 33, roj. 1898.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata
Staneta Aubrehta
IZ LIPJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje, ter vsem, ki ste v času žalosti stali ob strani in nam pomagali. Zahvaljujemo se tudi internemu oddelku bolnišnice Slovenj Gradec, za nudeno pomoč v času njegove bolezni, prav tako tudi dr. Fijavžu.
Enaka hvala velja govornikom za lepe besede slovesa, rudarski godbi, častni straži, pevcem in
duhovniku za opravljen obred.
ŽALUJOČI: žena Pepca, sinova Slavko in Janko z družinama ter brata Alojz in Franc z družinama.
ZAHVALA
Ob pretresljivi smrti naše nepozabne mame
«
Josipine Korun
Pepice
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, izrekali sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo obema govornikoma za ganljive poslovilne besede in pevcem za žalo-
stinki.
Šalek, dne 15. 12. 1986
ANTONIJ, VLADIMIR IN BORUT
wm
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame in omice
Rozalije Grah
Vidonjeve mame
se iskreno in toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih s toplo besedo tolažbe izrekli sožalje, pokojnici pa darovali cvetje
in jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se bolniškemu osebju kirurgičnega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec in
dr. Grošlju za zdravljenje. Posebna zahvala velja družinam Jakopec, Sitar in Mihelak. Zahvala tudi g. župniku, govornikoma in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: hčerke Justina, Marija, Gizela in Pavla z družinami, sin Jože z družino, vnuki, pravnu-
ki in ostali sorodniki.
Kar bilo slabo je, pozabimo.
Dobro vzemimo za vzgled ! Bolj za delo zagrabimo,
vedrejši bo naš pogled
?
Čuden je ta svet presneti, srečen, kdor ga preživi, so prijatelji razvneti, v lase skočili bi si! Več o miru govorimo, večji je na svetu kaos. Več ljubezni ne gojimo, besede je zamenjal ravs.
Reagan svoje vedno goni, Gorbačovu to ni všeč, ostri vsi so njuni toni, sporazumov splob ni več. Novo niso več spopadi, življenje slabo ceno ima, redki še živijo v nad i, da prijateljstvo velja.
Na Bližnjem vzhodu se
prekljajo, sploh ne vejo več zakaj, govoriti več ne znajo, nobeden noče več nazaj. Se pri nas se zaostruje, bratstvo že izgublja sjaj, vsak po svoje pač modruje, kdo da vleče tanjši kraj.
Kje razviti, nerazviti, vse gosteje sliši se, da se treba bolj truditi pa ljudem iz ust ne gre. S standardom so res težave, noče dosti hitro gor, in delitve niso zdrave, a deli vsak, kdor ni nor.
Cene pa — saj se ne splača! Dvigamo jih preko mej.
i u>
Nekoč je v Pekingu izhajal časopis »Cin Pao«. V redakciji tega časopisa so imeli navado, da so zavrnjene rokopise vrnili sodelavcem skupaj z urednikovim pismom. To pa je imelo takšno ali vsaj podobno vsebino:
Vzvišeni brat Sonca in Meseca!
Tvoj ponižni suženj Ti pada pred noge. Poljublja zemljo pred njimi in te prosi, da mu dovoliš, da govori in živi...
Tvoj cenjeni rokopis me je počastil s tem, da mi je pokazal svoj modri obraz, prebral sem ga ves navdušen. Prisegam na kosti svojih prednikov, da še nikoli v življenju nisem prebral kaj tako vzvišenega. Vračam Ti ga s strahom in trepetom. Če bi si dovolil natisniti to neprecenljivo blago, bi mi glavni urednik ukazal, da ga moram jemati kot večni vzor za vse, kar bi objavil v našem časopisu in prepovedal bi mi, da še kdaj objavimo kaj slabšega od tega. Ker iz izkušenj vem, da se takšni dragulji pojavijo samo enkrat v deset tisoč letih, bi morali prenehati izdajati naš časopis. Zato Ti ga vračam in Te prosim, da oprostiš.
Padam pred Tvoje noge.
Služabnik Trojega služabnika
Urednik
A vsak svoje vedno plača, vse vrti se spet naprej. Pa še bliže se ozrimo, kaj smo delali kaj mi. Saj je leto staro mimo, ocene delamo prav vsi.
Upamo si zatrditi, da vse dobro šlo nam ni, več bi morali storiti, da bi zadovoljni bli. Sklep ob letu nam ostaja: v novem letu bolje bo! Pa obljuba je majava, prevečkrat smo že rekli to.
Joj, smo JANUARJA rekli, kak začetek pa je to?! So rudarji se zarekli, s štrajkom naredili zlo. Nas pretresa že začetek pravih zbiranja ljudi, pa jih ni kaj napretek, kijih ljudstvo naj voli. Težava še nas ena stresa zaradi našega ODe, predlog ne dobi slovesa, naj ga več za davke gre.
Fuj smo kleli FEBRUARJA, mislili pa na Veplas, problemov več nas opozarja: preživljajo tam težek čas. Iz Ljubjane razni strici prihajajo spet na obisk, že razširjajo se vici, če jih vabi sem zavist. Partija za več čistoče sklepov novih noče več. Stare uresničit hoče, pa težave bodo preč.
Mejdun — MAREC pride, dan žena, volitev čas, a ženitev naša izrodi se, HPHaju izguba ni v okras. Slabo Veplasu se piše, tam ne dela se OKej, skupščina recept napiše: varstvo družbeno imej! Nova iskra se prikaže, iz Gorenja se iskri, kdor na obcet novo kaže, ta v zmoti tokrat ni.
Ah - APRIL, čas je za šale, pa prav vsem za šalo ni, stvari so tja že pripeljale, za HPH rešitve ni. Fse je skupaj že predrago, rek je naš že dobro znan. To ne vpliva pa na zmago: DRAGO nov je naš župan! Zdravstveniki so pa sklenili, bo brez dima v domu tem, iz dimnikov pa se valili, bodo oblaki v nos nam vsem.
Madona! MAJA smo zakleli, ko nas je gif tal Črnobil, a mi v nesnagi bi živeli, četudi ne bi nas dušil. Če nam manjka surovine, tu na srečo ni težav, sami si morimo ribe, gozd le redki je še zdrav. Prvega je praznik dela, mi slavimo ga več dni, redkost prava — lisa bela, ki mu delo ne smrdi.
Jojme — JUNIJ, šole konec, še ne reši nas skrbi, se oglaša resen zvonec, saj nam manjka že klopi. Pridni so še naši pari, v spalnici se še »živi« in obilni so sadovi, mladih se na kup rodi. A problem so naše nade, ni do dela jim preveč, mladim ni več za brigade, raje grejo v senco leč.
Jejha, JULIJ v znaku skokov, odprta je skakalnica, čisto iz drugačnih vzrokov, pred blagajno se skaklja. Skačejo čez kožo mladi, da bi knapi res bili, da bi nanje se jezili, če se premog ne dobi. Skačejo še nekateri, ko razširi se razglas, radioaktivne bi odpadke naj odlagali pri nas!
Ah, AVGUSTA se pokaže siromašen rezultat, naj bo dela, nogometa, skromen tu pri nas je sad. Pri turizmu je le bolje — teden dobro je minil, ni povsod pa dobre volje, dialog je »flek« dobil. Narodne še vedno vžgejo, Graška gora potrdi, tudi letos prav veselo, z gore melos zadoni.
Sakrabolt — SEPTEMBER mladež, cene, torbice, pa še stiska v naših šolah, stolov komaj je za vse. Bolj vesela je ženitev, Iskra že z Gorenjem gre, dobra skupna pridobitev naj koristna bo za vse. In še enkrat se zasveti, zlati Modni je salon, za uspehe, delo vneti, žlahten je dobil poklon.
O j, OKTOBER, praznik naš, za veselje časa ni, preveč problemov stresa nas, da slavili glasno bi. A navada je že taka, pa čeprav vse dobro ni, eni so se bolj trudili, naj nagrado tak dobi. Hišni sejem je Gorenja novega je dosti spet, upajmo, da ti izdelki, dobro bodo šli v svet.
No, NOVEMBER je z Martinom vince naše požlahtil, da bi ga brez glavobola vsakdo vsaj kozarček spil. Rudarji delajo za šolo, v Topolšici je žoge cvet, Velenje da je urejeno, priznanje potrjuje spet. Praznik treba proslaviti: a še nas čaka težek boj, treba se bo spet spomniti, kar govoril je Avnoj.
Daj, DECEMBER, ti povej, kako je leto to minilo, kaj je dobro v letu tem, kaj slabo se je zgodilo. Nove Preloge so odprte, daljši bo sedaj izkop, a oči so vse uprte, kdaj izgube že bo stop. Romeo je športnik leta, »kozolec« obletnico slavi, za napredek ERA vneta, v Celju nov obrat zgradi.
Ja, vsi načrti niso polni, dosti je bilo zablod, treba bo se spremeniti, stopiti na novo pot. Slabši nismo kot ostali, je tolažba slaba to, prag pometimo pred sabo, pa bo morda bolje šlo.
Morali bomo še spoznati — kuverte delo debeli, komur pa ni za garanje, naj zato se ne jezi. Maske moramo si sneti, govoriti z več srca, se k človeku obrniti, prijateljstvo naj več velja.
Rekli smo, kar smo želeli. Mislimo — dovolj na glas. Za konec dobre še čestitke: — Radio in Naš čas.
Jedi
naših
babic
Učenci osnovnih šol in aktiv učiteljev za gospodinjstvo so zbrali nekaj najbolj znanih domačih jedi Gornje Savinjske doline. Te se danes vedno bolj pozabljajo in jih mlade gospodinje skoraj že ne poznajo več. Vse preveč se vsem mudi, zato večinoma pripravljajo takšne jedi, ki jih lahko hitro skuhajo in postavijo na mizo. Prav gotovo pa bi se moral najti čas, da bi z okusnimi in zdravimi jedrni popestrili in obogatili prehrano. To je tudi namen lične brošure, ki je namenjena mladim gospodinjam, šolskim kuhinjam in kmečkemu turizmu. Zanimivo je, da vse jedi nimajo zapisanih količin, ker so babice kuhale brez tehtanja in so količine odmerjale po občutku, kar pa je zapisano, velja za šest oseb, kar tudi nekaj pomeni.
»oženjena župa« Krompir narežemo na kocke in damo kuhati, nato mu dodamo štrukeljce, ki jih oblikujemo z roko (»požešlja-mo«). Ko je juha kuhana jo zabelimo z ocvirki, malo okisamo ter solimo.
firovž
Vzamemo pol bele in pol ajdove moke, nato dodamo kri in z roko oblikujemo štrukeljce. V loncu skuhamo
juho iz kosti (hrbtišče) z dodatkom zelenjave. Juho precedimo, osolimo in ko zavre, vanjo zakuhamo štrukeljce. Vre naj 20 minut. Nato jo okisamo z domačim kisom.
sirova juha V vrelo vodo zakuhamo štrukeljce, ki jih naredimo iz moke in jajc, nato dodamo malo skute in sol. Juha ni zabeljena, ker so jo včasih jedli ob postnih dnevih.
»luknja« 30 do 40 dag kaše, 13 litra mleka, malo vode, sol, 10 dag kuhanega masla, S dag sladkorja, cimet, 3 jajca. V vrelo mleko zakuhamo oprano kašo. Kuhamo tako dolgo, da se popolnoma zgosti. Kašo posolimo in malo posladkamo. Nato jo vlijemo v skledo. V sredini naredimo luknjo. Na maslu spečemo raztepena jajca in jih na drobno narežemo. Jajca, »cvrče«, potresemo po kaši in jo z maslom zabelimo.
žlinkrofi Testo: 30 dag moke, 2 jajci, malo mleka. Iz moke, jajc in mleka naredimo testo, mehkejše kot za rezance. Pustimo ga nekaj časa počivati, nato ga razvaljamo za nožev rob na debelo. Iz nadeva oblikujemo kroglice in jih polagamo na testo. S testom pokrijemo kroglice in jih izrežemo. Oblikujemo jih v obliki »petelinčkov«. Kuhamo jih 10 — 15 minut v slani vodi. Zabelimo jih z ocvirki ali s prepraženimi drobtinami. Ponudimo jih s krompirjevo solato, kislim zeljem ali z jabolčno čežano. Nadevi se po krajih razlikujejo in so lahko iz suhe svinjine in riža (Zadrečka dolina), suhe svinjine in kuhane govedine (Ljubno), iz skute (Šmihel, Luče), iz riža (Šmihel), iz suhega mesa in kruha (Gornji grad) in iz suhega sadja (Luče).
uheljni
So zelo stara kmečka jed. Testo naredimo kot za re-
zance. Razrežemo ga na kvadratke 10 x 10 centimetrov. Nanje damo skutin nadev v obliki kroglic. Robove namažemo z beljakom in oblikujemo v obliki uheljna. To staro jed so postregli s kompotom iz platičkov.
frika
Je bila jed gozdnih delavcev. V kožici razpustimo za-seko iz suhe ali kuhane slanine in dodamo na drobno narezan sir. Nato pražimo tako dolgo, da se oboje lepo spoji. Friko so radi jedli poleg polente ali žgancev. Ta jed je bila za gozdne delavce priboljšek.
masovnik 6 žlic masla, 6 zvrhanih žlic pšenične moke, 6 dl mleka, malo soli. Na maslu zarumenimo moko in jo zal i jemo z vrelim osoljenim mlekom. Mešamo toliko časa, da masa odstopi od sten in dna kožice. Jed ponudimo s toplo kavo ali mlekom.
ubrnenik 40 dag ostre pšenične, koruzne ali ajdove moke, 1/4 litra smetane, 4 dl mleka, sol (lahko damo tudi malo masla). V večji kožici med mešanjem pražimo moko. V drugi posodi zavremo mleko, smetano in maslo. Ko je moka dovolj prepražena (če vržemo ščepec prepražene moke v vrelo mleko, mora zašumeti), jo zalijemo s slanim vrelim mlekom in smetano ter hitro zmešamo. Oblikujemo kepice, ki jih ponudimo z belo kavo ali s kislim mlekom. Ubrnenik je dober tudi hladen, je pa zelo stara jed. Včasih so ga gozdni delavci nosili s seboj v planino in so ga zavijali v hrenove liste.
sirnek
Za sirnek potrebujemo skuto, smetano, kumino in sol. Vse skupaj dobro premešamo, damo v leseno dežo, dobro stlačimo in pustimo od 14 do 21 dni. Zraven sir-neka lahko postrežemo domač črn kruh.
K^kì&y^x^ smiitMi
Takole je kupec opisal, kaj želi,...
... toda, proizvajalec je to takole razumel...
•itUtJu
... razvojni oddelek je to .. delavci so proizvedli
razvil...

po montaži je to tako izgledalo, ...
... kupec pa je pravzaprav
želel to.