LETO 46. jeua W Din za celo leto. Zs Inozemstvo 60 Uin. Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica sli nje prostor tO Din. Izhaja ako sredo. Spisi in dopiai naj ne pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«; naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. tlefoD uredništva: 4549 fel«fon uprave: 3092 V varstvo denarvvh zavodov Ko smo pihali o novi uredbi, s katero je ločeno, kako naj se plačujejo kinetski dol-vi, smo povedali, da bodo izšle ludi ured-i, ki bodo določile, kako naj skušajo denar-zavodi ta udarec prenesti. Dne 4. decem-a so bile te uredbe res objavljene. Na krat-naj jih v naslednjem omenimo. Prva uredba govori o zaščiti denarnih Kodov in njihovih upnikov. Nekateri denar-zavodi so bili že doslej zaščiteni. Nekaleri podlagi § 5. zakona o zaščiti kmetov z dne aprila 1932, nekateri pa na podlagi § 6. ,kona o podaljšanju veljavnosti prejšnjega ikona z dne 20. decembra 1932. Taki zavodi, so ua podlagi teh dveh paragrafov pod za-ito kot n. pr. Prva hrvatska štedionica, Hrena banka v Ljubljani, Srpska banka v Za-ebu. Mestna hranilnica v Ljubljani, morajo teku treh mesecev zaprositi za novo zaščito pa morajo začeti redno poslovati. Prosijo ia to novo zaščito lahko tudi vsi drugi de-irni zavodi, vendar ni zanje določen noben ik. Ta zaščita obstoji v trojnem. Prosijo liko a) da se jim odobri odgoditev plačil, b) da se jim odobri sanacija, ali c) da se « odobri izv«...'»tečajna likvidacija zaveda. Odgoditev plačil more dobili kak ivod najdalje za 5 let. Le v izjemnih sluča-h bi se mogel določiti daljši rok. Nanaša se k a odgoditev plačil na stare zavodove dol-He, to se pravi na dolgove, ki so nastali do »eva, ko se je zavod poslužil le uredbe, redložiti mora tak zavod poseben načrt, po terem misli pokriti svoje stare dajatve. Če se izkaže, da kak denarni zavod ni več itiveu, to se pravi, da ima dejansko več ia-ačati kot pa ima vrednosti, mu more oblast o v o 1 i t i sanacijo. Dovoli se taka sa-ici.ja, ako zahtevajo to važne gospodarske Tisti. Uredba našteva razne ugodnosti, ki more dobiti tak zavod, da poskuša spra-'i v ravnotežje svoje premoženje in svoje >lgove. Ce pa kak zavod ni aktiven, pa tudi ne •že, da bi ga iz javnih koristi reševali s sadijo, se mu na prošnjo dovoli 1 i k v i d a -ia izven stečaja. Tak zavod bi sam sebi moral napovedati stečaj (konkurz). ftr pa bi bil to hud udarec za vse, ki imajo takim zavodom opraviti, se mu dovoli, da &časi prenehava s svojm delom in s čim "njSo izgubo brez konkuraa konča svoje živ-saje. V vseli gori navedenih slučajih mo- re državna oblast postaviti takemu zavodu, ki prosi za kako ugodnost, posebnega nadzorstvenega komisarja. Gotovo je, da se 1k> moralo mnogo denarnih zavodov poslužiti gori omenjenih ugodnosti, če ne drugega, vsaj prositi za odgoditev plačil. Kajti denarni zavodi ne bodo dobili gotovine, ker te ne bodo plačali kmetje, ki so dolžni. S tem v zvezi je izšla uredba, ki govori posebej o zadružništvu. Kreditne zadruge so namreč ravno tako zadete z ono uredbo o plačevanju kmetskih dolgov, kot veliki denarni zavodi po mestih. Zato je izšla posebna uredba, ki pove, kako nai se določbe uredbe o zaščiti denarnih zavodov uporabljajo za zadruge. Tudi te torej morejo dobiti komisarja. Izšla pa je potem še druga uredba, ki določa, kakšna sme biti najvišja obrestna mera za posojila in za vloge. Določeno je — na kratko povedano —, da ne sme biti obrestna mera zaenkrat za posojila višja kot 12%%, in za vloge zaenkrat ne višja kakor To seveda ne velja za kmetska posojila, ker za le je obrestna mera v posebni uredbi določena. Denarni zavodi se bodo po posameznih banovinah sami dogovorili, kakšna naj bo v tisti banovini obrestna mera, le preko gori omenjene višine ne sme iti. Ker je znižana obrestna mera za kmetska posojila na 6.02%, bo seveda padla zelo obrestna mera za vloge. Kako bo določena ta obrestna mera v dravski banovini, danes še ni jasno, bomo pa o vsem tem pravočasno obvestili v našem časopisju. Ker bodo denarni zavodi napravili radi teh izprememb velikanske izgube, jim je do voljeno, da smejo znižati tudi stroške za urad ništvo. Četudi so pri kakem denarnem zavodu z uradništvom napravljene pogodbe, vendar se bodo brneli stroški znižati kljub takim pogodbam. Uredbe, ki naj bi uredile denarni obtok, so torej tu. Vprašanje je, kako se I>o gospodarsko življenje s temi uredbami moglo sprijazniti in koliko bodo dejansko uredile to težko stanje, ki je danes na gospodarskem polju. 0 vsem tem je danes seveda nemogoče izreči kako sodbo in bo pač treba čakati, kaj prinese bodočnost. ICato^ške šote prihranilo dršavi miMfone Škofijski list »The New World« je prinesel te dni zanimivo poročilo o katoliških farnih šolah v chicaški nadškofiji v Ameriki. Poroča, da je v nadškofiji 386 osnovnih farnih šol in 66 višjih katoliških šol. Pač lepo število šol, ki jih chicaški katoličani vzdržujejo sami poleg tega, da z davki na zemljišča in drugo prispevajo isti del, kakor vsak drugi, tudi za javne šole v tem okrožju. V farna šole v chicaški nadškofiji pohaja blizu četrt milijona otrok obojega spola. Koliko tisoč učiteljic ali učiteljev je treba, da to mladino vztrajajo in pripravljajo za življenje. Katoličani žrtvujejo milijone za ta namen, poleg tega. da država in oblast od njih pobira pri davkih prispevke tudi za javne šole. In zanimivo je tudi to, da so v tej krizi v marsikateri vasi ali mestu bili primorani zapreti šole, ker občine ali okraji ne morejo plačati učiteljev. Znano dejstvo je, da v Chicagi dolguje mesto in okraj milijone svojim učiteljem in učiteljicam. Škofijsko poročilo pravi, da doslej radi krize ni ukinila pouka še nobena katoliška šola v chicaški nadškofiji. Tudi to je primer, ki da pametnim ljudem misliti. Obenem pa so katoličani v tem okrožju, v katerem deluje chicaška nadškofija, prihranili milijone in milijone dolarjev državi, okrajem, mestom in vasem, ker oni sami vzdržujejo svoje šole. Ako bi v tem okrožju še teh nadaljnjih četrt milijona otrok moralo pohajati v javne šole, bi bili državni, mestni in okrajni proračuni za šolstvo še toliko bolj obremenjeni in bi imeli še toliko več primanjkljaja. Pa pride kaka sfantazirana glava, da priporoča, da bi morala država katoliške šole in cerkve obdavčiti ali celo zapreti. Mar zato, ker katoličani prihranijo državi milijone in milijone letno s tem, ker sami še posebej vzdržujejo svoje lastne katoliške šole? Ali mar zato, ker ae v nekaterih glavah koleščki narobe vrtijo? NAŠ NOVI ROMAN Z današnjo Številko smo pričeli priob-čevati znani zgodovinski roman »Križev pok. Upamo, da bo zanimivo in vseskozi napeto čtivo zadovoljilo vse naše naročnike. Opozorite na roman tudi one, ki še niso naši naročniki! RAZGLED PO SVETU Sv. Oče o katoliškem tisku Znano je, da je sedanji sv. 04«, papež Pij Xi., velik prijatelj katoliškega tiska. Nedavno jc sprejel skupino italijanskih katoliških univerzitetnih študentov, katerim je y svojem nagovoru prav toplo priporočal zanimanje za katoliško časopisje. O naročnikih pa je izjavil: Katoličane je treba resno prebuditi, da bodo znali čuvati svoje interese. Da ne bodo katoliškega časopisja le brali, marveč tudi gmotno podpirali .kolikor jim mogoče. Kadar sem naprošen, da blagoslovim katoliški tisk, še posebej vedno blagoslavljam tudi naročnike katoliškega tiska.« Priporočal je tudi, da naj Katoliška Akcija vedno vsepovsod deluje za razširjenje katoliškega tiska. Pred par meseci je sv. Oče sprejel skupino katoliških novinarjev, katerim ie izjavil: Vi ste moj glas. Ne mislim trditi, da vi delate moj glas, ampak, da ste v resnici moj glas, kajti malo ljudi bi ču!o mojo besedo brez pomoči in sodelovanja katoliškega tiska. Sila in moč ter vpliv katoliškega tiska je silno velik in vreden največjega upoštevanja. Karkoli storite za katoliški tisk, upoštevam, kakor bi za mene osebno storili. Tako misli in sodi o katoliškem časopisju sedanji Petrov naslednik v Rimu. Tudi drugi bivSi papeži so skoro vsi delovali in priporočali katoliški tisk. Papež Benedikt XV. je dejal svoj čas o ameriškem katoliškem tisku: Delo ameriškega katoliškega časopisja zasluži vso pohvalo. Nudi največjo pomoč delu duhovščine, prižnici in drugače. Papež Pij X. je bil, ki je vsemu katoliške- mu svetu glasno zaklicai znamenite in resnične besede: »Zastonj ustanovljate misijon«, zastonj zidate cerkve in šole, ako ne znate upotrebiti najuspešnejšega orožja — katoliškega uska,-Dalje je ob neki priliki dejal katoličanom papež Pij X.: »Ne samo, da berete obrambo vere v časopisju, pač pa vaša dolžnost je, da tako pisanje in berilo širite med ljudi,« In njegov prednik papež Pij IX. je sb neki priliki izjavil: ■ Sveta dolžnost vsakega katoličana j«, da podpira katoliško časopisje in da istega širi med ljudi. Delo dobrega tiska je največje važnosti in ima neizmerne zasluge.« Iz podanih izrekov lahko vidimo, za kako važno sredstvo so smatrali najvišji cerkveni glavarji na zemlji katoliško časopisje. Ali hoče kdo še večjih dokazov, da jc katoliško časopisje potrebno na svetu? Tudi mi Slovenci smo še posebej potrebni močnega katoliškega tiska med nami. Kako žalostno je, ko se vidi, koliko naših slovenskih sinov in hčera je zgubilo najdražji zaklad — sv. vero. Kdo jih je ob vero spravil? Največ in najbrž prav vse, protiversko časopisje. Kako pa more priprost človek ostati veren, če mu desetletja nasprotniki pišejo, da ni Boga, da so duhovniki sami sleparji itd ? Proti temu poguhonosnemu delu »Domoljub vodi že dolgo let odločno in neodjenljivo borbo. Ali ne zasluži -Domoljub že samo radi tega, da ga vsak, Iti Se kaj da na Boga in na vero svojih očetov, zvesto podpira in širi? Italija s Zanimiv odlok. Italijanska vlada je sklenila, da bo znižala število v državnih uradih zaposlenih ženskih moči. Dosedaj piesega po nekaterih strokah število ženskih uradnic število moških nastavljencev. Vlada je strogo naročila, da posamezni upravni oddelki uvedejo numerus clausus za ženske; morejo pa, ako se jim zdi umestno, odsloviti sploh vse ženske iz uradov. Dekleta in žene, ki so zaposlene v industriji, ne smejo delati več kot 11 ur dnevno. Pred 14. letom dekleta ne smejo stopati v službo. Dosedaj je veljala prepoved do 12. letu. Italija je torej sledila Nemčiji. Začasno je lo brez dvoma bridka operacija, ki pa se bo polagoma pokazala, da je v interesu žensk samih. — Kajti s tem, da se moške spravi h kruhu, se spravi dekleta v zakon. Ravno to pa hočejo doseči navedene naredbe. s Drobiš. Proti Slovencem se gonja nadaljuje na raznih koncih in krajih. Iz Ajdovščine se čuje, da oblaslva rujejo proti župniku Fonu. Namen je, župnika zlepa a!i zgrda spraviti proč, da bi upravo duhovnije prevzel fašistov -ski katehet. Aretirali co ajdovskega cerkve-nika in ga odgnali v Gorico. Tam so mu baje izsilili izjavo na škodo župnika: župnik da mu je na dan fašistovskega praznika 4. novembra ukazal, naj zvoni tako kot se zvoni mrličem. Take obtožbe so pač samo smešne, pa oblast v om zadostuje, da dobe kakršenkoli videz razloga. Sedaj groze župniku, da ga konfini-r*jo, ako prostovoljno ne zapusti župnije. — 2' V Nabrežini je učiteljica Palcioni rekla šolarjem 4. razreda, naj prinesejo v šolo slovenski katekizem. Naivnim otrokom, ki so ubogali, je katekizme pobrala. Ker so pa nekateri starši neustrašeno protestirali proti nezakoniti zaplembi, je bila toliko poštena, da je knjige vrnila. Ce bi bili ljudje nasilje tiho požrli, bi nasilje obveljalo. — V Bazovici pri Trstu je pritisk na otroke izveden kar najbolj praktično. Otroci morajo biti o prostem času v šoli in sc tam igrati do noči, samo da ostanejo delj časa pod vplivom italijanskega učitelja. Če bi kak oče zahteval otroka domov bi se izpostavil vsem nevarnosti^, ki pretc podložniku od blažene domovine. — Ogenj je izbruhnil na senik« posestnika Komaca v Logu čez Sočo. — V Rojskem se je vnel senik Marcele .lasnič. — Baraka je zgorela Avgustu Bagonu v Vrtojbi. -— Tifus se občutno pnjavlja ne »amo v Trstu, ampak tudi na dcžeii. V Trstu je bilo samo od 11. do 18. novembra priglašenih 78 obolenj, od teh je bilo 10 smrtnih. V Nabrežini je bilo 35 primerov legarja; 1 smrten. Španija s Veliko zmago so si priborili španski katoličani pri zadnjih državnozborskih volitvah. Špansko notranje ministrstvo je 7. decembra objavilo končnoveljavne izide volitev, ki so se vršile 19. novembra in 3. decembra. Izidi so sledeči: Desnica: Ljudska stranka 62; Katoliška kmetska stranka 86; Baskiški narodnjaki 14; Tradicionalisti in monarhisti 43; osta- le skupine 2; skupaj 207 poslancev. — Sre. d i u a: Radikalci 104; Konservativni republi. kanci 18; Katsfonska liga (Cambo) 25; Liberalni demokrati 9; Naprednjaki 3; Neodvieni republikanci 8; skupaj 167 poslancev. — Levica: Katalonski levičarji (Macia) 19; Orga 6; Radikalni socialisti 1; Neodvisni radikalni socialisti (Azana) 4; Republikanska akcija 5; Katalonski socialisti 3; Socialdemokrati 58; Federalisti 2; Komunisti 1; skupaj 99 poslancev. *Frama«onski petelini«, razen socialistov, so naravnost pemedeni s politične pozornice. Od prejšnjih svojih 250 poslancev je levica otela komaj še 99 mest, kar med 471 poslanci nove zbornice, ne bo mnogo pomenilo. Dasi je desnica najmočnejša, ni verjetno, da bi pie-vzela oblast, ker sama zase še nima večine. Sredina je jeziček na politični tehtnici in je verjetno, da bo sestavi! vlado poslancc sredine. Ker pa ima sredina med 167 poslanci tudi nad 60 zavednih in izrazitih katoliških politikov, je več kot gotovo, je bo voditelj sredine Lerroux moral voditi politiko, ki mu jo bo narekoval voditelj desnice Gil Robles; kar pomeni, da je protikatoliške politike na Španskem konec. Splošna sodba je: da je kulturno-, bojneže pognala raz vladnih sedežev dobro organizirana, požrtvovalna španska mladina. — Anarhisti in druga svojal poizkuša po zadnjih vesteh delati nemire po vsej Španiji, zlasti po industrijskih mestih. Delajo škodo na železniških progah, strašijo s peklenskimi stroji zlasti pa so sc spravili nad samostane in ccr kve. V Granadi je uničil požar en samostani; štiri cerkve. Uporniki razobešajo rdeče za stave, ki jasno kažejo, za kaj gre. Pri raznil spopadih je bilo že mnogo mrtvih in ranjenih vendar španska vlada objavlja, da bo v naj krajšem času zatrla vse prevratne poizkuse. Danska s Požrtvovalni igralci. Obe največji držav ni gledališči, kraljevska drama in opera v Kjo benhavnu, sta zaključili v prejšnjem letu 300.000 danskih kron primanjkljaja (to je d< 3 milijone Din), Vlada ni vedela, kam iz zadre ge. Različni svetovalci so predlagali zvišani vstopnino, znižane plače igralcem in naposlei ukinjenje enega izmed gledališč, da bi se ohra nilo vsaj drugo. Pristaši drame in opere si pričeli ogorčen, neskončen spor v dnevnen tisku. Igralci obeh gledališč pa so sklenili kiju bovati siii in so vladi prostovoljno predložil znižanje plače za 20%. Vlada je pristala in m ta način sta obvarovani obe gledališči: dram sko in operno. Neki norčavec je naslikal po oblaščenca igralcev, ki je vodil pogajanja i vlado kot pelikana, ki z lastno krvjo hran otroke. 40.000 m visoko hoče zleteli Američai Mark Ridge. 75 cm kanone — velikane izdelujejo ru ske tovarne. BANKA BARUCH iS, Me Lataveue. Parts Odprem!)« denar v Jugosl«vl|t najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu Vrši vse bančne posle iinjliulantneje.. Pošliu uradi v Belgiji, Franciji, tlolandiji in Lukeem bui(ju sprejemajo plačila na našo čekovne račun0 BB.S0.4: Ji*MM-MBruKtl«. riUMIM: S" Ut*-M IIIU: x« MVMir.KrJ. niMrt. UKSUITO: M**1 Na /.ahtevo poSljemo brezplačno naše ček. n»kaw>IM Visok obisk v Belgradu Ireli Aleksander in kraljira Marija pozdravljata bolgarsko kraljevo dvojico na belgrajskem kolodvoru. Z vročim navdušenjem, s takim, kakor nore priti le iz src bratskega naroda, je sprejel v nedeljo Belgrad in z njim vsa država, vsi Slovenci. Hrvati in Srbi. bolgarsko kraljevsko dvojico, kralja Boris« lil. in njegovo visoko družico, kraljico Ivano. Vsa pot iz bolgarskega prestolnega mesta Sofije, od jugoslovanskega obmejnega mest« Caribroda pa do Belgrada. je bila podobno enemu samemu triumfu, na vsej poti ie je mogla bolgarska kraljevska dvojica prepričati o toplih simpatijah, ki jili 'Jugoslovani gojimo za bratski bolgarski narod. Pred-itavniki našega dvora, vlado in javnosti so se odpeljali bolgarski kraljevski dvojici nasproti Jedo Ca ribrodu. Posebno lep jmi je bil spreiem Mšu. V lic I grafi u je bil olv 3 popoldne navdušen sprejem. Bolgarskega kralju in kraljico sta pozdravila kralj Jugoslavije Aleksander in kra- ljica Marija, knez Pavle, kneginja Olga, predstavniki cerkev, zastopniki vlade in narodnega predstavništva ter drugi dostojanstveniki. Obe kraljevski dvojici sta se med sebo| prisrčno pozdravili, nakar sta oba kralja obšla častno četo. Pot s kolodvora na dvor je bila nad V6e triumfalna. Ves Belgrad jc bil v zelenju in v zastavah, sprejema pa se je udeležilo poleg vojske nad 50.000 Belerajčunov. ki sp navdušeno vzklikali bolgarski Kraljevski dvojici. Bolgnrskn kraljevska dvojica je prišla v Belgrad v spremstvu kraljevega brata princa Cirila, ministrskega predsednika in zunanjega ministra Miišuiiova, našega poslanika v Sofiji in drugih odličnikov. Bolgarska kraljevska dvojica ostane gost našega kralja do dne slave našega kralju. Občinski tainiki 2e pred meseci jc priobčil »Domoljub« flauek o občinskih uslužbencih, zlasti o občinskih tajnikih, ki bodo po novih predpisih imeli značaj občinskih uradnikov. — V dotičnem ilanku smo omenili, da izda banovinski svet po določbi § 85. zakona o občinah uredbo, t katero bodo določeni pogoji za sprejem v občinsko službo in bo vobče urejeno službeno razmerje občinskih uslužbencev. Po § 145. zakona o občinah je določen rok za objavo te uredbe do konca leta 1033. — Ker pa se bliža leto že koncu in v decembru ne bo zasedanja banovinskega sveta, pač pa bo, kakor so bile občine že obveščene, Ic-ta sklepal o njej v januarju 1934, bo objavljena uredba šele konec januarja ali vsaj v pričetku februarja. — Šele potem, ko dobi ta uredba obvezno moč, bodo "lofrle občine skleniti in izdati svoj pravilnik 0 ustanovitvi službenih mest in postavljanju občinskih uslužbencev, kakor tudi o ureditvi službenega razmerja glede plač, službene dobe, upokojitev ali odpustov itd. Dobro je, ako dobimo že sedaj nekaj jasnosti, kako utegne biti urejeno vprašanje občinskih uradnikov-tajnikov, ko občine že "«ajo taka začasna navodila višjega nblastva. Pa načrtu se bo zahtevala za mesto občinskega uradnika bistveno ista usposobljenost, Kakršna se zahteva v državnih in višjih samo-"Pfavuih uradih. Tako bo prcdvidoira polreb- i "a za službo občinskega uradnika v naših naj- ! večjih občinah vseučiliška izobrazba, to je: biti bo tnoral jurist. V drugih večjih občinah se bo zahtevala srednješolska matura. Samo v najmanjših občinah bo dopustna nižja predizo-brazba, kot za pomožne uradnike. Občine imajo nalog, da že sedaj začasno postavljajo za uradnike le osebe s srednješolsko maturo, da ne bo treba uslužbencev potem v kratkem izmenjati z drugim, kvalificiranim osobjem. Posebno občine z nad 3000 pre-uivalcev morajo paziti na kvalifikacijo prosilcev in naj ne jemljejo takih, ki nimajo omenjene izobrazbe. Dopustno je pa poleg gimnazijskih maturantov sprejemati tudi učiteljske abiturijente, ki jih je sedaj mnogo brezposelnih. — Stalno se sedaj, dokler ni uredbe bano-vinskega sveta in statutov občin, tudi maturantje ne smejo nameščati, marveč se smejo namestiti samo pogodbeno ter proti enomesečni odpovedi, in s prejemki, ki jih prejemajo učitelji pripravniki po državni službeni prag-matiki. Prošnje za dovolitev začasnega namešce-nja se morajo predlagati okrajnemu načelstvu, ki odobrava začasno namestitev. — Pa še to: Za ob sebi umljivo se mora smatrati, da onih občinskih uslužbencev, ki po mnogih letih že doslej opravljajo svojo službo zadovoljivo, nova uredba nc sme zadeli, čeprav nimajo na novo zahtevane kvalifikacije in predpisanih študij. F. K-n. v |.,g,f« k. d. Zagrrb. ( Ollai * rrtklf pod S kt l-fc>7 ad I. III l»J7" 60 ladij je potopil vihar 1. decembra na Črnem morju. — Tudi 'v Grčiji je napravil orkan ogromno škodo. 3 milijarde primanjkljaja izkazuje italijanski državni proračun. Iniperialisti (razni fašisti) se ue oboro-žujejo za mir, temveč zato, da z mečem dosežejo izpremembo mej, pravi sovjetski Kadek. Katoličan, ki ne naroča katoliškega časopisa, ni katoliško patriotičer, •BtP MSsišftšs is^M« Sv. Bernardkn Na praznik Brezmadežne je bil« proglašeno za svetnico Berriardka Soubirous, knteri sc je Marija v Lurdu prikazovula. KAJ JE NOVEGA Katolicizem in državotvornost Ob priliki nedavno izvršene blagoslovitve pravoslavne cerkve na otoku Visu, se je v časopisju vnela razprava o številu pripadnikov pravoslavne vere n« imenovanem otoku, pa tudi o vzrokih, ki so nagnili nekatere ondotne prebivalce, da so prestopili v pravoslavje. Med drugim je predsednik pravoslavne cerkvene občine na Visu, Ruljančič Ivo izjavil, da so nekateri otočani prestopili v pravoslavje iz globokega prepričanja, da je pripadnost k rimskc-katoliški Cerkvi nezdružljiva s patrijotskim jugoslovanskim mišljenjem. V tem pogledu čitamo v »Narodni Svijesti« od 6. decembra odgovor sledeče vsebine: Vsakemu človeku, kakor tudi gosp. Ruljančiču je svobodno, da misli c katoliški Cerkvi kar hoče. Gotovo pa je, da predsednik pravoslavne cerkvene občine na Visu zavzema v organizaciji pravoslavne cerkve tako važno mesto, da mora dobro premisliti, prodno kaj takega javno objavi. Gosp. Ruljančič naglasa z drugimi besedami, da pravi Jugoslovan ne more biti pripadnik rimskokatoliške Cerkve in tako hote ali nehote skoraj polovici naših državljanov zanika patriotizem in državljansko zavest če podajajo take izjave neodgovorni činitelji, sc lili lahko prezre z nasmeškom, protestirati pa ie , treba, kadar zlobna kritika pada iz ust liudi, i Ki s<; na odgovornih mestih. Javno časopisje | mora tak postopek ožigosati, ker se na ta na- , čin ustvarja v vrstah samih katolikov nezaupa- j nji napram srbski pravoslavni cerkvi in uniča- ' va sc baš Jugoslaviji nujno potrebna narodna ] in verska sloga. Srbska pravoslavna cerkev ima svoje veli- j ke zasluge na narodnem polju, vendar se pri tem ne sme zanikati ogromnih narodnih dejanj katoliškega duhovništva in s tem tudi same katoliške Cerkve, ki ni šla nikdar za tem, da bi odtujila duhovnike od prizadevanj za dobrobit naroda. Tudi med pravoslavnim duhovništvom najdemo dalekovidne može, kakor sta n. pr. me-tropclita Mihajlo in Jovan Sundečič, ki sta bila zagovornika naiodne sloge, a sta za katolike iti katoliško Cerkev vedno imela največje spoštovanje, saj sta bila prepričana, da ta cerkev nikogar ne ovira v njegovem narodnem čuv-stvovanju, saj celo" pod grehom ukazuje, da mora vsak človek ljubiti svoj narod. Srečni smo, da smo doživeli dneve, za katere je marsikdo mislil, da so še daleč. Danes, ko jc naša združitev gotovo dejstvo, je treba, da prijateljstvo med jugoslovanskimi brali čimbolj utrjujemo Zapomnimo si pa. da dela narodni slogi največje ovire, kdor omalovažuje, ali pa celo k lov eta katoliško Cerkev. Položaj je tak da v Jugoslaviji uiti državni sestav niti državna politika ne dovolila, da bi katerakoli cerkev imela v naši domovini poseben položaj, zakaj vse od države priznane veroizpovedi delajo tudi za državo in so državotvorne Bolj državotvorno bi morda lahko imenovali tisto cerkev, ki vzgaja bolj poštene, veslnejše in krepostuejše državljane. V tem pogledu pa je znano vsemu svetu, da katoliška Cerkev težko najde tekmeca. Prav zato jc očitek g Ive Ruljančiča za katoliško Cerkev in jugoslovanske katoličane največja krivica in globoka razžalitev. Osebne vesti <1 Tri leta nam že b,-unije gosp. dr. Drago Matušič. d .Svoj Bti. rojstni in godovni dan jo praznoval le dni Andrej Slogar pd. Mavšev oče v Žužemberku. Še mnogo let! <1 70 letnico rojstva jc praznoval pretekli ti d<-n upokojeni veterinarski inšpektor Josip Nikolaj Sadnikar v Kamniku. Na mnoga leta! d Petdeset let je dopolnil g. dr. Fran Trdan. profesor na knezoškof. gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. Bog živi g. jubilanta še mnogo let! d 5(1 letnico je obhajal oni dan znani monter zvonov in kovaški mojster Jerman Frane iz Dola pri Ljubljani. Bog ga živi! d 25 let že inpitikuje v Škocijanu ua Koroškem deželni poslanec, vrli voditelj koroških Slovencev g. župnik Vinko Poljanec. Bog ga ohrani našemu narodu še mnogo lel! d Za novega ravnatelja Ijnbljgnakega kosi-servatorija je imenovan g. Julij Betetto. d Za asistenta bolnišnice za duševne bolezni Ljubljana - Studenec je imenovan g. dr. Stanko Žvokelj. d Imenovani so biti za honorarne vero-učitelje: Ivan Kraljic, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, za 1. drž. realno gimnazijo v Ljubljani: dr. Viljem Fajdiga, kaplan v Škofji Ijoki. ter Alojzij Košmerlj, stolni vikar v Ljubljani, za III. realno gimnazijo v Ljubljani, dr. Pavel Simončič, vikar v Kranju, za drž. realno gimnazijo v Kranju. d \i dušuo-pastirske službe. Za upravitelja dekanije Cerknica je bil imenovan Alojzij NVester, župnik v Grahovem pri Cerknici. — Podeljena je župnija Zagorje ob Savi Kr. Markežu, žup. upravitelju na Vinici. — Umeščen je bil na župnijo Preddvor Valent. Sitar, župnik v Zagorju ob Savi. — Prezentirani so bili: Karel Žužek, župnik pri Sv. Trojici nad Cerknico, za župnijo Sv. Vid nad Cerknico; Ivan Platiša, kaplan v Komendi, za župnijo Smlednik; Franc Majdič, župnik v Motniku. za župnijo Sodražica, in Ciril Jerina, kaplan v Zagorju ob Savi, za župnijo Borovnica. — Premeščen je bil Anton Gole, kaplan v Ko-vorju, za kaplana-ekspozita ua Grosuplje. — Konkurzni izpit so dovršili: Mirko Bartol, kaplan v Preserju, Anton Dodič, kaplan v Škocijanu pri Mokronogu, Jožef Kapus, kaplan v Dolih pri Litiji, Franc: Klopčič. župni upravitelj v Osilnici, Jožef Kreiner. župni upravitelj v Polomu, Anton Pipa. ekspoz.it v Košiei. Pavel Podbregar, ekspozit 1111 Muljavi, Janez Habjan, župni upravitelj na Gori pri Sodražici. Tomaž .Tovornik, župni upravitelj v Javorju pri Litiji. Jernej Kovic, župni upravitelj na Polšniku, Alojzij Kriseh, žup. uprav, v Borovcu. Janez Pogačar. žup. upravitelj na Dobovcu, in Henrik Wittino. župni upravitelj v Planini pri Črnomlju. vseh vrst kupite najugodneje pri Centralni vlnarni v Ljubljani Prijatelj katoliške cerkvc je tudi prijatelj katoliškega tiska. VIHA Domače novice d Veličastne proslave Breimadežnc S(1 bile 8. decembra po raznih krajih naše drža. ve, tudi v Belgradu. Posebno vzpodbudni i» ganljivi sla bili tozadevni slovesnosti v Mai-j. boru in v ljubljanskem Unionu. Unionskj dvorana je bila z galerijami vred polna na. vdušenih čestilcev Matere božje. Katoliška mladina, ie tako naprej! Končna zmaga In tam, kjer sta Bog in Marija. d Te dni je minulo 15 let, odkar je umrl slovenski pisatelj Ivan Cankar. d Ponovne občinske volitve so bile pn> teklo nedeljo v Lembušu pri Mariboru. Pri prvih občinskih volitvah so bili namreč ob zaključku vdrli nepoznani storilci na voliš«, in odnesli ves volivui materija). Radi tega so se volitve v nedeljo ponovile. Izvršile so se v miru in rodu. IGNACIJ NAROBE. TAPP.m GOSPOSVETSKA CESTA ŠT ti, (!>|t! |j;v|;, d Podražitev poštnih pristojbin. Prometni minister jo v soglasju s finančnim ministrom j izpremenil poštnino za pisma in dopisnice v j mednarodnem poštnem prometu. Pristojbina | za pisma do 20 gramov za inozemstvo jc do-i ločena tiu 3.50 Din, za pisma, ki so težja od j 'JO gramov, pa ostane za vsakih 'iti gramov ali ' del te tože ludi v bodoče 1.50 Diu. Pristojbina za odprto dopisnico v inozemstvo se zviša z 1.50 na 1.75 Diu. Te pristojbine stopijo v veljavo L januarju 1934. Pristojbine za pisma in dopisnice za Italijo ostanejo tieizpremoujeiie. d Pes. novem šolskem znkonn ne more hiti upravitelj šole obenem poslovodja in predsednik krajevnega šolskega odbora. Eno od zud-njih dveh - šarž- mora odložili. d Svoje društvo hočejo osnovati rezervni podčastniki. d 20.138 bolnikov je sprejela do konci novembra ljubljanska bolnišnica. Toliko jili ni bilo še nikoli. d Nesrečnu zima mrazi me. Po vsej državi jr- pritisnil hud mraz, ki ga ji* v glavnem povzročil močan veter, kateri je v teh dneh divjal nad severnim severovzhodnim delom Evropo in sv potem spustil nad južna področju Evrope. Zlasti je deloval sredozemski ciklon, ki je povzročil močno burjo v obmorskih delili naše države. Temperatura jo povsod močno padla, v Bosni na n. pr. že 11 stopinj pml ničlo, V Bosni imajo tudi že precej snega, ki je nagnal volkove iz gozdov v bližino vasi in mest. Tudi v Ljubljani je bilo v ponedeljek 11 stopinj pod ničlo. d 30 žrtev avtomobilske nesreče. Ne ljudi-temveč 30 puranov je prišlo ob življenje le dni v Cakovcu. kjer se je zaradi znirzlili Ia' velik tovorni avto, poln kurnikov s purani, prevrnil v jarek ob cesti. d Zalorani in KašljaHi prosijo občiusko upravo pri D. M. v Polju, naj kakor v središču, zopet zažare žarnice ludi drugod. d Temelj nacionalizma naj bo poštenost- V -Pohodu« z dne f). decembra 1933 čitunin sledečo značilno izjavo: V Pohodu- /• d'1'1 25. novembra t. 1. jo bila objavljeno noti«1 Himna metli , v kateri se navaja, da jo lij1 nameščen neki učiteljski abiturienl prepričan pimktaš in ne ravno sijajen dijak'. Zadeva diši po javni anonimni dennncijaciji; Vprašanje opravičenosti ali neupravičenost' prizadetega abiturienta do službe puščam v stran in naj se podeli služba upravičenejšiin, ako so podani razlogi za to. Nikakor pa |,e moremo pri leni primeru mimo izbire areil- štev m njegovo odstranitev. Zdrav nacionalizem mora bazirati na poštenosti, zato tudi »nacionalnih« zahtev, katorini so podlaga nepoštena sredstva, no moromo odobravati. Pisec najbrž niti zavedal nI, kaj se pravi žigosati mladega, neizgrajenoga človeka — opra-vitemu ali neopravičeno — s »piuiktašemc, da mu tako dojanje uniči lahko eksistenco /.a vse življenje! In to vse /.uradi — kruhoborstva! Nehajmo vondar /.e enkrat s punktaši ., ko hi lahko navedel nešteto primerov, kako se ta »šluger- v neštetih primerih tudi zlorablja. Poštenost mora biti predvsem podlaga pii objavah, ki »e sklicujejo na nacionalne ozire in ki naj grade, ne pa — ubijajo! — V Ljubljani, I. decembra 1933. Ivan Dimnik, prods ; sekcije .IlIU za Drav. banovino. d Lovski blagor. V lovskem revirju gosp. Karla Sossa v StrahoVici jo ustrelil g. Miloš Kelih lepo divjo mačko, ki meri z repom 83 rm in je 5 kg težka. V Kamniških planinah je divja mačka zelo redka divjačina, saj nihče n« pomni, da bi jo že kdaj zasledili. (L Miloš Kelih je prišel do redkega lovskega plena čisto slučajno: zvedel je, da je v gozdu neka zver raztrgala dva zajčka in se zadovoljila samo s tem, da ju je načela in izpila kri. Stopi! jc v gozd in kmalu so psi prepodili divjo mačko, ki se jim je obupno postavila v bran. Psi so stali pred njo brez moči in se niso upali v bližino njunih ostrih krempljev. Divja mačka je pošastno stkala in obupno iskala rešitve pred trojico psov, ki so prebili na njo. Lovec je nekaj časa opazoval neenaki lioj, potem pa je i/, daljave kakih 35 korakov pogodil redko zver v glavo. Poleti medved, jeseni merjasec, zdaj pa nazadnje še divja mačka. Kes srečne Kamniške planine! d Z motornimi vlaki se bodo vozili. Pred kratkim je avstrijska tovarna motorjev >Au-stro-Daimler« napravila več poskusnih voženj ■h motornimi vlaki na področju zagrebškega ravnateljstva, in sicer na progi Zagreb-Sušak, na progi Zagreb-Split in na proti Zagreb-Varaždin. Pri teh poskusnih vožnjah se je pazilo na dvoje: da se ugotovi, kolikšno brzi-ao more razviti motorni vlak na ravni progi in kolikšno brzino nn vzpetinah. Sušaška in splitska proga sla se izkazali za najpovoljnejši v toni nzirit. Kor so poskusi dobro izpadli, se je sedaj zagrebško železniško ravnateljstvo odločilo, da nabavi nekaj motornih vlakov. Strokovnjaki so mnenja, da bi so na ta način promet pocenil in postal dobičkanosnejši. d Opozorilo. Pod tem naslovom objavlja »Ljubljanski škofijski liste z dne 2. decembra: »List cMladi plamen;, delavski mladinski list, zavzema že dalje časa tako sovražno razredno stališče, da se nikakor ne sklada s krščanstvom. Zato se ne tnore več prištevati med krščanske liste. d Glavo je odnesel v golidi. Kakor je policija pravilno domnevala, da more biti skrtt-uilec pokopališča pri Sv. Križu lo blazen človek, tako se je tudi izkazalo. Po sledi, ki jo ie policija ugotovila, se je obrnil sum na mladega 22 letnega medicinca Mira Migana iz Siska. Policijski uradnik g. Macarol se je odpeljal v Sisek, kjer je vso zadevo popolnoma pojasnil. Zaslišal je 22 letnega Miroslava Migana, ki je dejanje popolnoma priznal. Kljub očitni blaznosti je gladko odgovarjal na vprašanje. Migan je bolan na pljučih ter so ga starši zato lani poslali na -zdravljenje v Kranjsko goro. Tam se je seznanil s sodnikom dr. Nepofeojem iz Novega Sada. Že poprej se mu je njegov um pričel nsračiti, od tega znanstva daljo pa se je pričel domišljevati, da je zn- padel pod hipnotični vpliv dr. Nepokoju. Ko se jc vrnil domov, ni mogel pozabiti tega človeka m si je ustvarjal, da ne okreva poprej, doklm ne sežge njegovih možgan. Misleč, da je dr. Nepokoj umrl, je iskal njegovo truplo že v Brežicah, na zahtevo njegove družine pa so ga orožniki vrnili domov. Iz. Siskn jo urilo Migati kmalu < dpotoval v Ljubljano, opremljen s seciriiim orodjem, s krampom in lopato. V noči od I na f>. |. mi. so jo podal na pokopališče ter je pričel kopati grob, v katerem je domneval, da leži dr. Nepokoj. Naletel je najprej na skupni otroški grob, nato pa je odkopa! grob nekega odraslega mrliča, kateremu je odtrgal glavo s krampom ter jo odnesel v golidi, truplo pn je vrgel nazaj v jamo. (ilavo je nameraval sežgali že v gostilni Pri Tišlerju.:, pa ni bila soba zakurjena. Z glavo vred je odpotoval potem v Sisek, kjer sc je doma zaprl v sobo in sežgal glavo. Policija je naročila Miganovim staršem, naj nesrečnega mladeniča oddajo v bolnišnico v.n duševne bolezni, ker bi znal biti nevaren še živečemu dr. Nepokoju, ako bi zvedel, da ni sežgal prave glave. d Za ljubljansko > Vzajemno pomoč« je predlagan knnkur/., ker ie od nekdanjih 24.460 članov, zavarovanih za slučaj smrti, do konca novembra samo 2458 članov plačalo prispevke. d Davčna uprava Ljubljana - okolica razglaša javno dražbo razne živine za zakol, ki se vr.ši dnevno cd 12. decembra dalje izven praznikov in nedelj v Ljubljani na TyrSevi cesti 13 (pri Figovcu). Dne 20. decembra se bo vršila prav takšna dražba na ljubljanskem sejmišču. d Odškodnina za naše, ki so se v Belgiji ponesrečili. Po belgijskem zakonu o zavarovanju delavcev imajo starši neoženjenega delavca, ki se je smrtno ponesrečil pri delti, pravico do odškodnine samo tedaj, ako dokažejo, da jim je sin od svojega zaslužka pošiljal določeno vsoto. Kot dokaz za to se smatrajo: re-cepisi denarnih pisem, iz katerih se razvidi, da je sin tega in tega dne poslal določeno vsoto denarja; potrdilo pošte, da je bila tega in lega dne izročena staršem ta in ta vsota, ki jim jo je poslal pokojni sin; potrdilo bank z navedbo višine vsote, dneva izplačila, imena pcšiljalca in imena sprejemnika itd. Poslaništvu se niti v enem primeru rii posrečilo izpo.slovali odškodnino roditeljem pri delu smrtno ponesrečenega delavca ravno /rito, ker ni moglo doprinesti potrebnih dokazov, da so starši dejansko prejemali podporo od sina, čeprav ni potrebno dokazati, da so pod-' poro slalno prejemali. Prizadeti vedno izjavljajo, da so raztrgali in vrgli proč potrdila o prejetem denarju, ker niso vedeli, da bi jim to kdaj utegnilo koristiti, in niso računali na lo, da se nekega dne utegne pripetiti nesreča. Na ta način so naši siromašni ljudje izgubili težke tisočake, ki so ostali v blagajnah zavo-rovalnie. Zato naj žene iu starši naših izseljencev v Belgiji skrbno hranijo vsa potrdila o denarnih pošiljkah iz Belgije, da jih najdejo, č« bi zaardi nesreče pri delu izgubili svojega hranitelju. Taki slučaji so na žalost le prepogost iu je zalo treba z njiui računati. d 26.151 Din za poplavljenee so zbrali železničarji v območju ljubljanskega ravnateljstva. »Domoljub" se je boril za vse Slovence od začetka do danes; boril se je za naše sve-tinje, za vero in narodnost, KHo se bo ta me- | sec boril zanj? 1 , miK v/ ■W<> i > ~l'!j\ iDanflavin OfcčiMfajej« ia zavidaj* j«, čeprav je najmlajši. Najbrž sc poslužuje po nasveta starte r Pantlavin pastll v pisarni, kjei je največja možnost nalenljivo-stL Priporočamo Vam, J« nosite s seboj ilasti v deževnih, mrzlih dneh Panflavin pasiile. Oglas le registr.poH S.hr.2l7dt od I). XI. 1933, Iz naše prestolice d Kraljev dar. Za zvonove katoliške cerkve v novi katoliški župniji v Zaječarju je daroval kralj Aleksander 10.000 Din. d Blagoslovitev nove cerkve. Dne 10. decembra je bila v Poincarejevi ulici v Belgradu blagoslovljena nova jezuitska cerkev sv. Pelra. Cerkev je blagoslovil jezuitski provincial dr. Andjelko Jnrič. Blagoslovitvi nove cerkve je prisostvoval tudi tukajšnji tajnik apostolske nttneiature Bertoli. d Bolgarski poslanci obiščejo za božične praznike Belgrad, Zagreb in Ljubljano. Tako čujemo iz Sofije. d Za resničen mir. Predsednik vlade dr. Srskič je objavil \ jubilejni številki »Chri-stian Science Monitor« članek, v katerem naglasa, da jo jugoslovanski narod za mir, ki ga zna bolj ceniti kot marsikateri drug narod, ker je zanj ftuli več žrtvoval. Mir je danes največja potreba sveta, toda resnični mir, ne pa fraza o miru, ki je le taktičen manever. d Z letalom v Afriko! V drugi polovici decembra se bodo vršile v Kairu velike letalske slovesnosti, katerih se bodo udeležila odposlanstva mnogih držav. Jugoslovanska družba za potniški zračni promet bo poslala na te slovesnosti svoje novo tninotorno letalo tipa- Spartan«, katero je kupila letošnjo jesen na Angleškem in ki je bilo krščeno v Zemumi. Pilotiral bo naš znani pilot Vladimir Striževvsky, s katerim se bo peljal kol odposlanec Aeropula« inž. Sondermayer. Letalo bo odletelo 'v Zornima čez Sofijo, Carigrad, Malo As»jo v niMtloro, t*m p* >Vs >V=»-*tiwo \ Kanv. l\i w» oiwi\jpnih »»to j« Iv napravita dolg u.l<*t «**t Saharo m nrkatar* oarp Kwr J* v iptolii ptv.*'ih c^t uvio^mh rnes!. Ni vwta * jy<< potnik**, ki tvnta j* ivikK č«*ti HVOiV l>»« \ t»m \ r*»Hi«*«v* t»di krm** m M »« p«4pst* (k*«"OVMM>\ SpO&O*«*! CM-ijs*» dr S-v-ST-mč j? praraeva) S ,\v jr >»1 jvrx»\V« ** ns k."l* \ »'-sli 5vV»s ti*i •«>!•.» * **«•>.-.ll Ar-v: 4 -mi -i-J*- •• -i »'.t3iv*-fi> iti i\W*b .r Mi -S »MP* »miki ".-»VPMMI NV !^- -m. »*-». v v* v . Vv-kv**. vi. o*. .» .>,•>< :> v K-rifr. **,.( « >\v k juh -fit. r,; kf .'•*>, s* r.vv- ! -'i^fc -vetel-O* Vv- lv> ve* .V*.'i:fce v»pi kfcV* <«t»v * * !«•>. isvi .iv .X. b «. is. «*> * ]Jl; PVršk,: ijohl. ItiJKlCP >« M M*c.*r- .-'»IN. |fj s. 3Uii:.-*l- 'C ta" .J■ assifvi- ft] ■),.»•.. S*?;I ŠV; 51 Koiar je ta * **tv. umrl. Koiar je bil Umsji; S i<«!i \Vr: ter *ap«fcča poiec if-v.e d Kiurar MtftMh'. poiedMieitis tleh s!a pa«)« <» M i.JomiU d Jvan i . * Harr« ;n o ^tojai: h>ra * l>!ju — i+ln+mu litoj« rnasw,j Kvin«« 3 pr? i-4f.fi. f (. . .,«■ r.< 1 f-'K tr/niTsa ni ie>.. poiro tu oi-iši.oi . - .-..n vi,r>if. — Pn j^s.ifi; 1 mi^a 3P le"ni p-.isos*- mi, vrron Catš r Rtata pn Smrjr: — N« mrpiih Kofc >. .. rit* . noci ■eit- jvisr-^r.ik Xve K.>rnu«r p;«d Fmh\ iVvti m,, itzcn t£: ajk č;t*i a pcrea ti. L-£c si i;, t >' '. vV) .»r ..v'1 -.'o ie ' . j'..- . t i i.jiwrf ' "V:\fN- ,~li: ' h ' -s'rv, • - ; ■ I . V. ^/viOrr 1 >1 *v iT rv^ c ? r^k . tN- ' t ^ : »<»»r-jr. \ f - 1 \ ■prtu«. tf fi- ' ^ilvMJiii. vW!W<»t|irr t? rmr i* mi;, r v S''1*.* -'."u r nr (ifiiior »r. ;v ri<'«Wi> ;>i- mar^M*. «< )v.; ,hu*«!<(> 1 ■>»". ino-i:.. je »ajucf pr*' • ■ KI..i K'".^. w ~*TTi»*Mi,no W •i v ' -ta«~iiR n K;J; Kr « uni?»n.-i i«cl«»te t« nUik P-h ! fUlt'1-!' * >'n (*>i>J,c '.4»va !>.-:■ ■-r. u asii iii,v in •in «4», up znašla * »'■ > M >>-»' KidVp Ninm?*, P. vil i:/v Nn urr »Ht kt jy»->;.' v»tr**' >> * m4n«»n s^mjiku b. K< u m^m -t --sisvi-f >v jui>i' *-V »«v». u w oi>b*i I«i»v «,1)1 >|«K< VOH* i. hi' * hliSltl,. h.- ii V — k. — ■—i i; E i*'. "sj*pi*r . t m>r -«' » ms»i">i«-»!i vtai'«v»nri(.ii iv^ Ki-^iJlliVt t- 1 .■ i i >i ?Vv > ! • vt*)|!»i, n hS* kJH , , ,v •1 „- » -1» <>» »m««^. k* »• te irt!»'.-w»iv t ' * '.". vi-i.nv v ';'!:. ; ; MttiJ-^j t,v. »ia • '■• illM> * i-- fcoMdfsrn: sitiSiv. u>" «• /»i,al J - tiuiio 'ltnsii jpO. "Mfci; ©t. » t». (aSts»vvJST> >«<««» * ki«***te- ii* -.-■tates« «»- a»t> mionU« M.-*.. W«A>- w nM«b it ■*«■,$*«. w Orm. Mns8«.n, 6 •c nntvml »• tpfetfemtnil wr ' ~ * i"- m tift tn>% r>»k - .-mik ,»»i" ilMH. *i.fn > •(.. ip ^ 0;s*.'init : n;.iii,iifiiu!. mr. f. . r. r Nnli>»ir».nKk stm-nir«Li miK.iumtr »».if-i.«> Ks-f w ui"- m, ifin-akfm nt - ,i.>r « SrtiiH/mi'. K ii; - iHiimj S" >i' \h~~:>fmt-.' f * ip; .11'" " n* -«';>«l. i' trt: i. W S 1,. •VJ ; •; k"aQU » r'! "U SP ijvi.ti ,ti S:.:v'- v Sin-. » .-viKft * v vmis S; »rn >>• SS inHfutii'! .Itmrc '"nrar š>«r* 1: m -»j)n-rv.ii h>Ki!fij>t > K^-i: m ."•••f-tsk-Mi v ,mnifK;i;i Koi;.'!'/ doiinf ivn.- p i«.»>t-i.ii P>«il«- .telit:n-1 V Mii~;>»i,-|. i. .ui % t itiivi in-" r- iu Asr.Si: »iai-nh.iK- >tji noJm* 11 t>w»sijiti f-?su Jia»v.ii^ — \ 'iv -,>p.*tii>K J»»ii»Hli. lii (k-MMUiii ft>»UllUlti|V4(» »ll.-i.lUV u. btcpt-- iuaftii,, «tur. »t-lmi;, ^ .iau«; ,'hihit, — V »"VJ«. uoi- B»mm>»vii; niujs.i/\r ^»m ~ * ■ "-ttav «r * vMinn« o.-'..-ii-«»>-sti mu Um btaiiiiutrt' ,tum\ MŠS«. — » 4. 4iJ3iri; S luni lwst-- ; polkovnik v pokoju Ivaa Kra.T»riič. mau ' Berlo! Iteačpk, Mariji Likar roj. čerin, vdo- j vs po učitelju. Albina Uolnsčarjeva roj. i man in kurjač dri v pok. Janez 7jiloinj | — S*j pofi*sj- * miru' Bazrns u Lcji dt»a«kaw >i.j pn »». nuj i C«;«.® IridiirvTtf oAk-ltot aarunm vaje 0:tn u bodo z* atr.. > scr>-yo P; fa oh ;i 7 irčt-:. m um k-Ui /jia ' •: i. 1 -. . jo. det C1.-1 '- neto \iirfii ' '.r 7» E*i! "r.aviprj. k.ž 't znamka -ju .-».••* * --nfc: n.; . t-tarau u- dt-lftt ji-fji . cu. l. ;.;-x-B'*- - .-.i.1 ::•.■ ra:t plju^ i".t iT. '<:■. .iiI'1'L'i .a^;. t linyiTH.i : Tc-sniita i>nrnrfc•■ ::uipr ir. nririo-ncfeirc c .j/ iMien sesa« oi nrcp?-ici»it d jUiom- :-.c-f .:n nt;'.; jirt^eja čaii • T-iijiri-BUi "!..-k 1; '* :ttc mnn^i :taejši ol :r:r.7i-TT-^t i! TinUnTinit -r-T"'I V tv*(ii»i m? mu«- o-MM* timuajij* inu^rr-i -t; tt preta tk. b vpl. ni.nvN tihoJ»iv- irtitutt Kf.ac.in H? msu: ""J JamvRH iv »\ma u «e n« tU- it - 4Mn»fim tt« 11.um 11» jjtvuftjic I\VB n.-iiivr. n s«tf Kot"' hil lihuRiiv itiViil. h Ki tli fr Penjovi Gospodarske krize in pomoč proti njim (Nadaljevanje.) Gregor King (izg. Keng), angleški raiiskovaJec, jt bil pni prvi, ki je potzkuiai proti koncu 17. stoletja to prečudno gibanje cen pri žitu pokazati rUtističao t itevilkami. In iz njegovih izvajanj naj podani« tu en sam zgled v pojasnilo. Recimo, da znata v neki določeni dobi navadna, formalna žitna letina 309 mer žita, ki so vredne liupaj 300 deiuujev v zlatu. Ako j« letina za eno tretjino večja od navadne, ako torej znaša 400 mer Jata, tedaj pade vrednost tega večjega pridelka na polovico od vrednosti navadnega pridelka, to je Ba 150 zlatih denarjev. Dočim »o torej tri vreče sita vredns tri zlate denarje, to pa vredne štiri vreče istega žita sanio ie eden in pol denarja. Nasprotno se pa cene blaga neznansko hitro dvigajo, ako se množina blaga na svetovnem trgu nanjia. Takole »love pod imenom »Kingovo pravilo« mana regulacija slovitega angleškega statistika: Če se zmanjša pridelek žita za eno desetino, tedaj se poveča njegova vrednost za tri desetine, čc se zmanjša pridelek žita za dve desetim, se poveča njegova cena za osem desetin, zmanjšanje za Iti desetine poveča vrednost za 16 desetin, zmanjšanje za Miri desetine poveča ceno za 23 desetin, če se pa zmanjša pridelek žita za pel desetin, sc poveča njegova cena za 45 desetin. (Glej Fookes, »Zgodovina cen«, nemško od Asherja). Da se vrši pri drugih vrstah blaga tvorba cen na podoben način in da ima pri neki določeni zalogi kakega blaga že zmerno večja produkcija ali ludi samo večja ponudba za poslcdico presenetljivo močno znižanje cen, to je izkušnja, ki je trgovskim krogom, ki imajo opraviti na borzi, dobre znana. Tako smo dobili jasno sliko o močnem pada-■ht cen, ki ga povzroči neka pomnožrtev blaga tako fekoč sama po se-bi. Da pa to padanje cen, ki tako •ilno zmanjša vrednost vsega blaga, ne nastopi iele takrat, kadar j« blaga res ž« v preobilici, ampak pn martikakem blagu žt davno poprej«, preden so pokrite tozadevne potrebščine, da, že ob času, ko trpi ljudstvo ie veliko pomanjkanj, to j* znano iz tisočerne, popolnoma vsakdanje izkuinj«. Zato je zelo čudno, da se nahajajo praktični in teoretski učenjaki, ki ie vedno mislijo, da se mora javiti tako podanje cen, ki prinaia proizvajalcem res ikodo, ali ki zmanjša vrednost cel« zaloge blaga, šele tedaj, kadar naraste mnoima d >-tičnega blaga v toliki meri, kot jo ljudje sploh več ne potrebujejo, ali pa vsaj presega potrebščin.) onih ljudi, ki so pripravljeni za to blago ponudi'i ie kako koristno delo ali kako drugo službo. Pri laki argumentaciji pa ti ljudje ne pomislijo, da nam celo resnična preobilica na pr. krušnega iita — si nastane morda radi ugodne, letine — ne more prinesti nikdar škode ali celo pomanjkanja In bed«, ampak da mora biti v najslabšem primeru le brez koristi. Toda že oddavna so poizkušali ljudje taliti dejstva ali zatisniti spričo njih oči, ako so obsega.a ta dejstva protislovja, ki jih njihovi možgani n.'«i mogli razTe&iti. Po pravici so oporekali, da močna pomnožitev hlaga neposredno ali sama na sebi n« more povzročiti gospodarskih kriz in delavske bede. /'o krivici pa so tajili možnost, da bi mogio ie tako močno znižanje cen in še tako močna izguba vrednosti bla;!a. ki nastane radi velike obilice blaga, imeti lako pogubne ali sploh kakršnekoli slabe učinke: Ako je blaga v izobilju — tako uinujejo ti ljudje — poleni je njegova nizka menjalna vrednost ali nizki skup ček denarja, ki se dobi zanj, popolnoma brez pomena; kajti ne menjalna vrednost kruha, ampak njegova dovoljna množina in prava kakovost je tisto, kar zadovoljuje naš apetit, tolaži naš glad in daje hrano našemu telesu. Ne menjalna vrednost premoga, ampak njegova zadostna kvantiteta in dobra kvaliteta odločuje pri naSi potrebi po toploti in pridobivanju gonilne sile. In prav tako je v tem oziru z vsemi drugimi vrstami blaga. Dalje se sliši neredko trditev, da našemu kon-zumu ali produkciji nikakor ne more biti v kvar, a.ko se zviša množina vseh vrst blaga na dvakratno množino, višina denarnih prejemkov pa ostane ista ali s« celo zmanjia za polovico; kajti v tem primeru je mogoč« z vsakim tolarjem tudi kupili dvakrat toliko konsuinnega ali proizvajalnega blaga kot popreje, ker je pač postala tudi kupna moč vsakega denarja zdaj dvakrat ali štirikrat večja. Delavsko ljudstvo more tedaj z isto ali tudi polovično plačo v denarju sedaj kupiti dvakrat več konsumnih sredstev kot poprej z isto aJi večjo plačo; prav tako more podjetni« z istimi ali tudi za polovico inanjštimi denarnimi prejemki pridobiti mnotfo več proizvajalnih sredstev, torej tudi še več producirati nego popreje. Da — tako modrujejo ti ljudje — kadar bomo ne!, oč radi napredka znano« sti in tehnike pridobivali vse vrste blaga skoraj brez truda, zares v preobilici in bo radi tega padla tudi cena vsega blaga skoraj na ničlo, tedaj — tako je rekel že narodni ekonom J. B. Say _ bo nujno doseglo tudi blagostanje vseh slojev svoj vrhunec. Ta razmotrivanja Sayeva in drugih narodnih gospodarjev, ki se sklicujejo na zdrav človeSki um, pa nikakor še ne spravijo s sveta preočitega dejstva, da prinaša neko gotovo padanje cen, ki s« pojavlja pri močnejših ponudbah blaga brezštevilnim podjetjem, trgovcem in producentom pogibelj, tako da se zdi, da je ravno obilica blaga in lahkota njegovega pomnoževsnja vzrok ubožtva in bed«. Da skušajo nekateri taka dejstva zato, ker so tako grozno protislovna in brezmiselna, enostavno utajiti aii vsaj prikrili, je narobe »vet. Nasprotno je glavna naloga znanosti prav ta, da odkriva korenine takih prikazni. Najprej hočemo preiskavah za-gonetko, na kakšen način da povzroči določena nižina cen in s tem vzporedno tudi nizek denarni dohodek, da pade vkljub obilici blaga za vživanj« konsum in da se mora vkljub obilici proizvajalnih sredstev omejiti produkcija. ★ Predvsem stopa pred nas vprašanje: Katera okolnost pa zapeljuj«, da, naravnost »iti podjetja in producente, da omejujejo ali celo opužčajo proiz- nnn »m poceni dobavlja H. VAJDA. Jt JjaIM Ji Caliovee. Vzorce pošlje brezplačno. KRIŽEV POT Zgodovinska povest iz druge križarske vojne. Angleški spisal F. Marion Oavford. Poslovenil Jos. Poljanec. PH VI DEL. I. poglavje. Solnce je zahajalo dne petega maja v letu Gospodovem enajst sto in pet in štiridesetem. Po majhnem vrtu med zunanjim ozidjein in okopom gradu Stoke Regis se je med visokimi rožnimi grmi in nizko cvetlično gredico sprehajala neka gospa. Bila je grajska gospa Goda. Solnce je zahajalo in žarki so gospej rde-čili lase in vnemali milino njenih modrih oči. Hoja ji je bila lahna, zibajoča, ter razode-vata moč in nežnost hkratu. Daai ni bila več mlada, hi pač nikdo ne mogel trditi, da so ji najboljša leta že minila. Nad zahajajočim solncem so po bledem »ebu plavali tisoči oblačkov, lahkih, volnatih kot puh labuda. Iznad košatih hrastov, za katerimi je zahajalo solnce, so se na vse strani razlivali veličastni solnčni žarki. Nad vodo v •kopu pa so rojile mušice. In ko se je potapljajoče se solnce posiednjikrat posvetilo med brastovjem, je gospa obstala in zrla proti izginjajo« svetlobi. V očeh je bilo videti radovednost, pričakovanje, Joda brez hrepenenja. Mesec dni je bilo minulo, kar je bil njen mož Ravmond Warde odjezdil i oprodi in slu- žabniki, da sp pokloni kraljici Maudi. Njan dvor je bil sicer bolj navidezen in kralj Štefan je po krivem vladal v deželi; vzlic temu je j bilo še mnogo vitezev, ki so bili ndani bivši kraljici. Eden teh sta bila tudi Zaymond in mogočni grof Gloncester. Večina plemstva pa se je nagnila na Štefanovo stran; dasi je bil namreč hraber vojak in dobra duša, kot vladar je bil slab; in to zadnje je bilo zanje odločilno Že deset,ikrat se je gospa ozrla po cesti, j po kateri je bil njen mož odšel. Solnce je to-i nilo vedno nižje, a ona še vedno ni uzrla nikogar. Občutila je hladnost vlažnega večer-I nega zraka in že je hotela oditi v grad. Toda nekaj jo je zadržalo, da je ostala. Daleč na cesti je zagledala malo iskro, majhno premikajočo se luč, podobno veščam, ' ki se gibljejo v poletnih nočeh nad grobovi. ! Izprva eno, nato naenkrat tri, takoj nato j kakih dvajset, ki so se premikale nad neko temno stvarjo. Luči so bile kot majhne zvezde, ki so se dvigale in padale na obzorju, ampak vedno kakor nad nizkim, črnim oblakom. Čez ilekoliko trenutkov je večerna sapica prinesla glasove petja, visoke mladostne glasove, med katere so se pomešavali glasovi odraščenih mož. Osupnila je zadržala sapo; vztrepetala je in zgrabila za vejico rožnega grma, da so ji trni prebodli mehko rokavico. Smrt je bila v zraku, smrt je bila v premikajočih se lučih, smrt je bila v tužnih glasovih menihov... Izpočctka je mislila, da jI prinašajo so-| sednjega graščaka Arnolda, katerega je skri- vaj ljubila, ki ga je morda v boju ubil njen mož Raymond ali njen sin Gilbert. Ko je sprevod prišel bližje, se je molče podala ob okopu proti gradu, da bi ga sprejela pri dvigalnem mostu. Sicer še ni vedela, kaj vse to pomeni, vendar ni eno gibanje mož, eno svetlikanje luči, niti en glas zamolklega petja ušel njenim razburjenim čustvom. Zdajci je opazila, da je njen sin Gilbert stopal pred mrtvaškim sprevodom golo-glav, zavit v dolg črn plašč, ki se mu je vlekel po trati. Ko je krenila ob okopnem jarku, se je mrtvaški sprevod pomikal na drugi strani okopa. Med njo in sprevodom je bila široka voda, ki je odsevala luči premikajočih se sveč, temne kapuce menihov in bele koretlje pojočih dečkov. Počasi so se pomikali dalje. Ona pa jim je na drugi strani kakor v sanjah počasi sledila radovedna, prestrašena, sedaj v boju z divjo grozo, da je naposled prosta zakonskih spon, sedaj boreč se z ihtenjem, ki ji je spričo tako nepričakovne smrti dušilo grlo. Raymond ? Živela jc ž njim, igrala ž njim dolgo komedijo ljubezni, ga črtila v svojem srcu, se mu smehljala z licemerskiml očmi. Sedaj je bila prosta, si lahko izbere in ljubi Arnolda de Curboil in postane njegova žena. V prvih dneh zakona je sicer ljubila svojega moža, kolikor ga je njena mrzla narava sploh mogla ljubiti — ako že ne radi njega samega, pa vsaj zavoljo nečimurnih nad, ki jih je zidala na njegovo ime. V svojem srcu pa ga je sovražila. vajatvje, da zabranjujejo komoro blaga, da celo naravnost uničujejo blago, kakor hitro njegova po-mnoiitev in resnična ali dozdevna obilica blaga ne prinaša več večjih, ampak manjše denarne dohodke. Vprašanje je: Zakaj podjetniki po Sayjevcm nasvetu ne nadaljujejo produkcije. Češ, da bo le njim samim in celemu svetu vedno le v blagor in nikoli ne v škodo, ako morajo vsa proizvajalna sredstva kupovali in prodajati sicer po nizki ali cclo po prav nizki ceni, zato pa da so jim tudi vsa ta sredstva v izobilju na razpolago, da morejo potemtakem innogo konsumirati, sebe ir, delovno ljudstvo bolje oskrbovati, upeljavati še nove produkcije in tako ustvarjati mnogo koristnega. Po tej teoriji bi postajali torej podjetniki z nadaljnim proizvajanjem, ako vzamemo stvar realno, v resnici vedno bogatejši in bogatejši in samo norainale (to je imenska vrednost) njihovega bogailva bi se manjšal, torej te ime, izraz vrednosti njih premoženja i tolarjih, kronah, dinarjih itd., bi kazal manjše številke, na * čemer vendar ni prav nič ležeče, ko vendar ?ime ni drugega kol zvok in dim«. Čemu neki radi takega praznega zvoka omejevati ali celo opuščati ustvarjanje blaga in razširjali ob času, ko jc blaga v izobilju, daleč naokoli cboštvo, lakoto, stisko in nesrečo? Sledeče maže vanje bo pač podalo ključ k razrešitvi te prav tako čudne kot absurdne prikazni. Tvorniški obrati in trgovska podjetja ne poslujejo samo r denarjem in proizvajalnimi sredstvi, ne kupčujei.i samo z blagom, ki ic papolnusna njihova last. ampak dobivajo te stvari deloma tudi od drugih ljudi potom kredita, da ž njimi gospodarijo j in da jih pfodaiajo. Podjetniki pa se zavežejo, da bodo dali posojevalcem in upnikom določeno de narno vsoto ali, kakor pravimo, kreditirane kapi tale ples obljubljen.' obresti. V poljedelstvu in industriji utegne že iz tega vzroka znašati kapital, dol-go\an drugim, neredkokra! dve tretjini ali celo tri četrtino lastne lastninske \rednosti: v trgovskih podjetjih pa znaša lastni podjetniški kapital mnogokrat same eno četrtino, eno petino a!i še manjši drobec tujega (na pr. v obliki blaga za trgovino za- j uj-anega) kapitala. Slednjič so obremenjena pot- ; ietia. gospodarstva in trgovino pogosto v nemajhni MMntmflfflM^uMU"* mmmmi In sladohrvnosl imate im posledico abnormalno slabost ereves-rtepa gibanji kar vodt do nukoplcenja strupen ti In telesu škodljivih snovi v vsem oruitnistnii, tako oslabljen, ne more vet redita In nemoteno t-rsiti tvojih preval niti funkcij Z rednim uživanjem zdravilnega 1'I.ANINKA-CAJA-DAHOVBC se Črevesno gibanje okrepi, ua-staru- pravilno odvajanje »u ac tako rešimo škodljivih strupenih usedlin. Kri sc vated zdravilnih sestavin planinskih zcllSC Planiuka-Caja oCtstl In nizradCI. I»r se na I« nad« o«ve>!i ve., n„,t4 ustroj naSegn telesa, ki se tabo usposobi dovujm 2lvctm in obnovo potrebno hrano. Zahtevajte v VaSI Irkami tdinole zdravilni Planlnka-Ca)-Bohovec v plombiranih zsvllklli |i0 Din 211- ln z napisom proizvajalca HpsleMrJaiissm;, Ljubljana ltee. tir. 135«» 20/VII. IM-! meri še z drugimi fiksnimi denarnimi obveznostmi, na pr. s plačevanjem kapitala in obresti sodedičem, prejšnjim lastnikom i!d — V kolikor so pa razni proizvaja;oči obrali n trgovine obremenjeni z vnaprej določenimi fiksnimi plačilnimi dolžnostmi (kapitala in obresti), ni več v njihovi moči, da bi jim bilo vseeno, ako pri vedno večji obilici produktov globoko pada njihova menjrde.fi vrednost, njihovi denarni prejemki pa niti oddalcc no naraščajo v primeri r. množino blaga ali se cclo močno zmanjšujejo. Kreditod&julci namreč in drugi upniki, ki imajo v rokah od podjetij podp-sunc zahteve, glaseče se na fiksne (določene) vsote, vsi ti se drže I svojih pravic do-bc-sedno in niso na noben način ' pripravljeni, vzeti v plačilo primerno manjše vsote, češ, zato, ker sc ;e nakupna inoč vsakega tolarja, dinarja itd. dvignila in ker jc večina blaga v večji obilici na razpolago. Tudi oni narodni gospodarji, Ui uče s soglasju s Sayjem, da je zmanjšanje denarnih dohodkov broz pomena, ako so le produkti sami v večji množini na razpolago, tudi oni ne morejo trditi, da se bodo dali upniki pregovoriti, da bi vzeli manjše vsote kapitala in obresti. Kredito-dajalci namreč in vsi drugi upniki sc drže vsot, ki iim gredo, in sicer po njih nominalu, tudi tedaj, kadar jc padla menjalna vrednost blaga radi njegove večje množine poljubno globoko in se jc dvignila kupna moč denarja napram sredstvom konsuit.a in proizvajanja na poljubno višino. V vsako hišo Domoljuba! Radio Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila 1J. Cas, plošče. — Četrtek, 14. decembra: 18 o prehrani otrok. 18.30 Pogovor s poslušalci. n Srbohrvaščina. 19.30 Plošče pc željah. 20 1'rtm, iz Belgrada. 22 Cas, poročila. 22.20 Radioja«, Petek, 15. decembra: II šolska ura: Posavje, |8 Prenos z Dunaja. 19.30 Izleti za nedeljo. 20 Prtno iz Zagreba. 22 Cas, poročita. 22.20 Plošče. - So-bota, 16 decembra: IS Plošče, Stanje cest. tS.3(i /abavno predavanje. 19 Ljudski nauk o dobrem in zlu. 19.30 Zunanji politični pregled. 20 Prenos koncerta u l/niona. 21.45 Cas, poročila. 22.(>) Radio-jazz. — Nedelja. 17. decembra: 7.45 Kmetijsko predavanje: Naše srenje. 8.15 Poročila. 8.30 Gi nmasfika. 9.00 Versko predavanje. 9.30 Zdravstvo: Prehrana. 10 Prenos cerkvene glasbe iz .stolnici. II Plošče. 11.20 Preno; teka Ujedinjenja , 12« Cas, plošče. 16 Ravnanje z letošnjimi vini. I M'! Ljudska igra: Kralj Matjaž. 17.30 Plošče. 20 Kidat orkester. 22 Cas, jx>ročila, plošče. — Ponedeljek, 18. decembra: 18 Gospodinjska ura: 18.30 Elektrif-ne centrale. 19 Plošče. 19.30 Po sredozemskem morju z Jadransko stražo. 20 Plošče. >0.30 Prenos opere iz Belgrada, v odmoru čas in poročila. • Torek, 19 .decembra: 11 Šolska ura, 18"Otroški kotiček. 18.30 Mali Zorko Prelovec igra mili jaz/. 19 Francoščina. 1930 Pot po Norveški. 20 Jugoslovanski večer vseh treh postaj za prenos na Dunaj. — Sreda, 20. decembra: 18 Komorna gUsbi 18.30 Radio orkester. 19 O vzgoji. 19.30 Literarni ura: Finska literatura. 20 Vijolinski koncert. 20.50 Klavir. 21.30 Fantje na vasi. 22 Cas, poročila, Ri-diojazz. Odšla je skozi vratca v majhnem okroglem stolpu ob grajskih vratih, da pričaka sprevod. V stolpu jo bila spodaj majhna obokana izba, temačna še podnevi. Tjekaj j<; gospa (ioda »topila za hip, dva, preden stopi pred žalovalce. Ko je stala tam v temi, si jo na vso moč pritisnila roke nit oči kakor bi hotela zbrati misli in mori. Nato je vrgla roke nazaj, se ozrla kviškn in se skoraj nasmejala. Tik pod srcem je začutila nekaj, kar jo je zatiščalo kot veliko veselje. Zdajci so je umirila, se vnovič dotaknila oči / rokami; ampak sedaj rahlo, kakor bi jih hotela utešiti in pripraviti, da gledajo ono, kar morajo v malo trenutkih videti. Odprla je vrata iu naenkrat stala sredi prestrašenih grajskih pod-ložnikov in služabnikov. Poslednji glasovi žalostnega petja so odmevali po globoki veži. V tistem hipu je drug glas pretresal zrak — zamolklo lajanje velikih psov z grajskega dvorišča. Predno je utihnilo, je zavpila ena saksonskih tlačanskih žensk, za njo še druga in tretja, da je bilo naposled, kakor bi vsak glas plukal za svojim gospodarjem. Več žensk in nekaj moških je popadalo na kolena, ostali pa so vzeli čepice z glave iu stali s povešeno glavo in sklenjenimi rokami ob hrapavem zi-dovju. Slovesno in počasi so ga nosili in postavili mrtvaška nosila pod srednjim obokom na fla. Tedaj se je mladi Gilbert Warde ozrl kviško in ugledal mater. Obraz mu je bil bled in resnoben. Tudi gospa Goda je bila vsa bleda in srce ji je bilo nemirno; saj je imela igrati poslednje dejanje svojega zakonskega j življenja v pričo ljudi, ki jo bodo pozorno ; o|,a/ovali. Za hip je omahovala, ali naj bi zavpila ali padla v otnedlevico na čast smrti ! svojega moža. Nato pa je z nagonom rojene, l dovršene igralke divje pogledala od sina na mrtvo truplo, ki je ležalo pod mrtvaško odejo. Privzdignila jc eno roko ob čelo, si potisnila s skoraj blaz.no kretnjo lase nazaj, se opotekala nekaj korakov naprej in se zalita v solzah zgrudila nad truplo. Gilbert je stopil k nosilom iu vzdignil eno materino roko s zakritega obraza očetovega; in roka mu je padla i/, rok kot mrtva. Dvignil je črni mrtvaški prt in ga odgrnil. In tamkaj je ležal gospod z gradu Stoke liegis, kakor je bil padel v boju, \ oklepu in s presekano jekleno čelado. Preko oči in čela pod čelado je bil položen črn trak. na prsih so se mu pa močno toke v oklepnih rokavicah oklepale I meča s križastim ročajem, ki je pn dolgem ! ležal na truplu. Gilbert je nekoliko časa nemo i zrl v očetov obraz; naenkrat, pa je pogledal ! kviško in nagovoril ljudi, ki so se trli naokoli. Ljudje s Stoku/ je rekel, >pred vami leži truplo gospoda Raymonda Wardn, vašega gospodarja, mojega očeta. Padel je v boju pred gradom Faringdon in danes je tretji dan, kar je bil ubit; naša pol je bila namreč dolga in nismo mogli neovirano potovati. Grad je komaj napol dozidan; taborili smo z grofom Gloncesterjem okrog njega, ko je iz-nenada prišel nad nas kralj z močno četo. Rano v jutro so padli nad nas, ko smo prnv-i kar prišli od maše in je bila večina nas le de-! loma oborožena, mnogi pa celo brez orožja. j Tako smo se borili, kakor je pač šlo; mnogo | nas je padlo, padlo psi jih je tudi mnogo pod j našim orožjem. S čelado 11:1 glavi, le napol v S oklepu, sem se z golimi rokami boril z nekim j Francozom, ki je hudo pritiskal name. Udaril j sem ga po vratu, da se je zrušil nn eno koleno in se opotekel. Tedajci sem pa videl sledeči prizor. Kakih dvajset korakov »d i mene sta se iznenada srečala moj oče in go-j spod Arnoltf do Curboil, naš sosed, in zavihtela meč, da bi se udarila. Ko pa je moj oče ugledal pred sel»j svojegu prijatelja, jc povesil meč, so nasmejal in se obrnil v drugo smer, da bi se boril z drugim nasprotnikom. Gospod Arnold se je tudi nasmejal; ni pn povesil moča, ampak je izdajski in zavratno udaril po očetu in mu z enim udarcem prest -kal glavo s čelado vred. Tako je padel msj j oče, vas gospodar, pod mečem svojega prija-I telja. Prekletstvo ljudi in kazen Vsemogoč nega naj pride nad morilčevo glavo, sedaj i« potom, ko ga usmrtim. Ko sem namreč spri® takega zavralnega umora hotel planiti naprej, je Francoz, ki ga je moj udarec samo nekoliko omamil, skočil zopet na noge in se iznova začel boriti z menoj. V tem pa je gospod Ar" nold izginil izpred oči in naš boj je bil izgubljen. Sklenili smo premirje, da pokopi]1'-ino svoje mrtvece ali pa jili ponesemo seboj.-' Grobna tišina je vladala nekoliko časjk ko je končal; samo Hitenje gospe Hode i« bilo slišali. Na dvorišču in mostu zunaj jc postalo temno in megleno; solnce je bilo f# davno znšlo in svetloba bakelj, ki je P'H" polala in vztrepelavala v večerni sapici, je P0- PO DOMOVINI Iz zagrebške torbe. (Zagreb) Praznik Marijin in nedelja sta tudi v Zagrebu potekla v znamenju lepili svečanosti. Vsakovrstne organizacije so kar nagromadile raznih pro-jfrainov, kateri vsi kažejo, da se boli in bolj utrjuje prepričanje, da je pot do ozdravljenja razmer samo v poglobitvi in v poživljenju verskega življenja. Tudi naši akademiki so proslavili Marijin praznik. Pri slovenski maši ob 10 pri Sv. Reku so pristopili k skupnemu svetemu obhajilu. Sicer ni bilo vseh, a kolikor jih je bilo, ti so napravili nijlepii utis. V četrtek jc bila prva predstava neke židovske igre. To pot je Zagreb javno pokazal, da so mu židje nepotrebni zajedala. Med predstavo je namreč nastal velik hrušč in krik in žvižg, da so morali predstavo prekiniti. Orda nadloga so židje za Zagreb in za Hrvate. — Pretekli teden je bila pasja razstava. Nekaj stotin -gospodov psov-je bilo razstavljenih. Počivali so na svilenih blazinicah, svoje pečke so imeli, pa še oblečeni so bili. jedli so pa drugače kot kranjske pasje mrcine. Kar šiiiceljčfce« in pečenko so dobivali za kosilo in raznih slaščic, med tem ko je stotine otrok raztrganih, bosih iu lačnih. 1400 takih -gospodov jisov ima Zagreb, raztrganih otrok in brezjiosel-nili siromakov pa nihče ni preštet Videl sem imenitno gospo, ki sc jc jezila na -nadležno beraško nadlogo . premrzlo, sestradano deklico, ki jo je prosila ubogaiine. V naročju pa jc zavijala neko lirdo ečšne. Prosvetni večer (Dev. Marija v Polju) Prosvetno društvo prične zopet z rednimi predavanji. V ponedeljek 18. decembra ob 8 zzečer nam bo predaval j;. J. Košiček o moderni Turčiji. ! Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. — I puno, da bodo 'lani in naši prijatelji tudi v tej se/oni v obilnem številu posečali predavanja, i Vstoonina za člane 1 Din, nečlani 2 Din. i— Pet-ilescl let je te dni minilo, odkar je stopil v zakonci jarem ■ vj>okojenec vevške papirnice g. Rant ■Andrej, stanujoč na Fužinah. V papirnici je služboval čez 40 let in pred 2 leti bil vpokojeu z mesečno pokojnino 300 Din. Ali bi sc ne dobili dobri h"dje, ki bi mu pomogli, da bi vsaj skromno mogel praznovati ta redek jubilej - zlato poroko. Morda mu priskoči tudi vodstvo papirnice na pomoč. Prosimo! Prosvetn (Sostro) V Prosvetnem domu bo v nedeljo, 17. dee. ob jnil štirih prvi zimski prosvetni večer. Program lxi tako zanimiv, da bi bilo re« škoda to priliko zamuditi, O Rusiji in tamkujšnili razmerah bo govoril profesor dr. Capuder iz I.jub-Ijane, celotni pcv«ki zbor bo zapel nekaj prav :rajskih«, naši komiki pa bodo odigrali nekaj prizorov, ki bodo izvabili valove smeha. Vstopnina 1» samo I Din. — Da bodo bolj kratkočasili letošnji dolgi božični prazniki, bo društvo preskrbelo tudi zn te dni prijeten oddih; uprizorilo bo na Sveti dan znamenito gorenjsko komedijo aVodn«. — Na izpraznjeno mesto učitelja g. Fajoiui, jc po enem mesecu prišla nova učiteljica. tako da ima naša šola zopet It urnih moči. Tnmburnški koncert (Brezovica pri l.jiibljunij \ nedeljo. 17. dee. ob 3 pop. priredi v »Rut. domu« na Brezovici, tuinbiiriiški odsek Brezovica skupno s tnniburaškim zborom iz Svetij svoj prvi koncert. Na programu so poleg venčka slov. nar. pesmi tudi razne priljubljen« domače koračnico in za nameček še zabavna burka Kje je meja?«. Vfii najvljudneje vabljeni! Prireditve (Šmartno pri Litiji) Zopet so se začele v pred kratkim otvorjeni dvorani prireditve. Kot prva je bila Miklavžev večer, ki se je izvršila v največjo zadovoljnost vseh zlasti otrok. Občinstva ie bilo toliko, da ga dvorana ni mogla sprejeti. Darov' za otroke pa toliko, da je bil Miklavž zaposlen z razdelitvijo skoro dve uri; Nad 50 revnih otrok je bilo poleg drugih, ob-darovanih z razno obleko, katero je v ta namen V vsako hišo~»Domo!juba«! Miklavž naročil v domači zadrugi. - Na praznik I. decembra je bila poleg proslave v cerkvi, pro-s ava Brezmadežne tudi v dvorani s skioptičnnni slikami o Lurdu m lurških dogodkih. _ V nedeljo 1/ dec ob 3 pop. je pa n,> sporedu Vorinbcrgar-jeva»Vrnitev«, primerna ravno za adveatni čas, "rinite pogledati, se bo izplačalo. Novicc (Prežganje pri Litiji) Letos nas je zima prehitela. Naže listnice st sc prazne. Skrbi nas s čim bomo nastiljali živini. Spomladi ne bo s čim gnojiti, radi tega bodo poljski pridelki manjši. - Prvi sneg jc zelo jioškodo-val mlado drevie. Ves up skrbnega sadjerejca je šel po vodi. Sedaj pa je ves teden velika poledica, da se veje pripogibajo do tal. - Cerkvena knjižnica v »Ljudskem domu< redno posluje. Knjižničar lzposojuje knjige vsako nedeljo in praznik po popoldanskem cerkvenem opravilu. Segajte po dobrem etivul — Za sv. večer pripravljata mladeniška in dekliška Marijina družba lepo prireditev. Pridite! Zopet so se ojlasili tatovi v trgovini gdč. Zinke de Cecco — sedaj že tretjič — in ji odnesli radijski aparat z dvema slušalkama. O uzmovičih ni ne duha ne sluha. Novice (Dedni dol pri Višnji gori) Tudi našo dolino je obisitala nepričakovano zgodnja in huda zima. Nič kaj veseli je nismo. — Pri posestniku Antonu Skubicu je povrgla krava tele z dvema glavama, Iri je bilo drugače popolnoma normalno razvito, a mrtvo. Res redek slučaj! — V prosvetnem društvu se vrše sedaj po zimi posebni fantovski večeri. Fantje, ki jim je kaj do izobrazbe, napredka in poštenega življenja, se teh večerov prav radi udeležujejo. Razno (Primskovo pri Liliji) Kakor smo že poročali, je naša občina seduj razkosana. V zadnjem času pa se možje trudijo, da bi zopet dobili občino nazaj, kSr bi bilo /& nas seveda veiiko boljše, ker so se prej meje občine, fare in šole popolnoma ujemale. — Po volitvah dne 15. okt. t. I. smo dobili nove zastopnike v šolski odbor, ki se je na prvi seji dne 1. decembra sestavil tako: Golobič Peter, šol. uprav, (predsednik in poslovodja), Miklavčič Janez (blagajnik), Mrzel Franc, Paneer Bernard, Zaletel Ignac, Mulli Alojzij stala v veži močnejša kot somrak. Menibi v temnih oblačilih so resnobno glodali ves prizor in čakali, da odidejo s truplom v grajsko kapelo. Bili so mežje vsake sitnosti in vsake I zunanjosti, vsi pa so imeli v obrazu nekaj, kar označuje cerkvenega človeka izza nekdaj, j Med njimi in mrtvim vitezom je mirno stal J (iilhert z nagnjeno glavo in povešenimi očmi, bledega obraza in s stisnjenimi ustnicami; zrl je na svitle lase svoje matere, na roke, ki so objemule rajnkega, ter poslušni njeno težko dihanje, ki ga je venomer pretrgavalo bolestno ihtenje. Zdajci so zopet zalajali psi in z dvorišča se je oglasil močan mlad glas skozi široko vežo: Sežgite morilca! V grad Stortford! Zabili' ga!« (iilhert se je naglo ozrl in gledal v temo, 'nikoder je prišel glas. Tako ni videl, kako se je mati pri teh besedah vzdignila, se oprla na '■no roko in uprla oči v isto smer. Predno pa j'' mogel kaj reči. je kakih sto grl povzelo klic: Sežgite izdajico! Ubijte morilca I V Stort-l< rdi Suhljndi iu smole! Hitro!- Visoko in nizko, hripavo in razločno so glasile besede. Tamkaj sredi razjarjenih "n ž pa so bilo oči. Ui so se v temi svetile kot Pasje. Sredi vpitja se je začul ropot zapahov in Škripanje tečajev: hlapci so odpirali vrata •hlevov, da pripeljejo konje in prinesejo sedla pol. Eden jo na ves glas klical po luči, drugi pa je svaril ljudi pred kopiti svojega konja, (iospa (Joda je vstala, proseče iztegnila roke proti sinu in se tako prvič, obrnila do njega kot nove glave hiše. Izpregovorila je tudi nekoliko besedi. On pa ni videl nič, ni slišal nič. Obšla g« je nova groza in v primeri ž njo ni bilo vse drugo nič. Na misel mu je prišla stortfordska grajska hči, njegova mi-ljenka, Beatrika. • Stojte!'' je zavpil. »Nikdo se ne sme ganiti, zakaj nikdo ne pojde požigat stortford-skega gradu. Gospod Arnold de Curboil je pristaš kralja in na Angleškem ima sedaj vso moč kralj. Ako bi mi danes požgali tisti grad, bi nam jutri on požgal našega nad glavo moje matere. Med gospodom Arnoldom in menoj je smrt. Jutri odjezdim odtod, du ga poiščem in ga usmrtim v častnem boju. Zavoljo toga tudi ne bo nocoj nobenega (»oboda, nobenega plenjenja, tudi ne požiganja. Saj nismo francoski roparji Štefanovi ali rdečelasi Škotje kralja Davida. Dvignite nosila! Vi pa, je rekel in se obrnil k menihom in pevcem, »zapojto, da ga položimo v kapelo, in molile za njegovo dušo. Gospa Goda si je pritiskala levico na srce; kakor bi bila v velikem strahu. Po besedah njenega sina pa ji je padla ilizdol iu obraz se ji je umiril, predno se je zopet spomnila. da bi moral kazati žalost. Vse do toga dne je bil sin v njenih očeh zgolj otrok, pokoren očetu, poslušen njej, ubogljiv staremu grajskemu duhovniku, Iti ga je bil naučil tistega malega, kar jo vedel in znal. Sedaj pa je bil naenkrat dorastel, motan; in še več nego to: bil je gospodar na mestu svojega očeta; na eno samo njegovo besedo bi se podali njegovi vojaki in drugi podložni, da bi umorili moža, ki ga je ljubila, in požgali in uničili vse, kar je bilo njegovega. Hvaležna mu je bila, ker ni. izpregovoril te besede. Ko pa je čula, da hoče Gilbert stopiti Arnoldu v dvoboju nasproti, ni čutila prav nobenega strahu za svojega dragega, ki je bil najspret-nejši borec daleč na okrog; na drugi strani je bila pa prepričana, da Arnold z ozirom na svoje viteštvo ne bo usmrtil mladeniča, ki jo imel komaj polovico njegovih let. Ko so ji le misli šle po glavi, so menihi zopet zapeli. Na dvorišču je zavladal mir; oprode so dvignili nosila in sprevod se jo počasi pomikal preko širokega tlakanega prostora proti kapelici blizu glavnih vrat. Uro pozneje je ležalo truplo gospoda Ray-monda pred oltarjem, na katerem je gorela množica voščenih sveč. Na najnižji stopnici je klečal Gilbert sam, s sklenjenimi rokami in povzdignjenimi očmi, nepremično kot kip. Vzel je dolgi meč s prsi mrtvega in ga postavil ob oltar. Na ostrini so so poznali sledovi udarcev iu temne lise na njem so pričale o delu, ki ga je bil njegov lastnik .vršil svoj zadnji dan. V preprosti veri tiste krvave dobe jo Gilliert \Varde prisegel pri vsem, kav je bilo svetega njemu in njegovim, tam pred božjim oltarjem, pri nepokopauem truplu svojega očeta, da mora ta meč očrneti od krvi očetovega morilca, predno ga zopet očisti. (Nadaljevanje.) ln Fajdiga Ignac (odborniki). Nerazumljivo fe, da r,o (j. župnika prezrli, ki je bil 2"i let v občinskem odboru in je 20 let v/orno in nesebično vodil blagajniške posle krajevnega Šolskega odbora. Ker mu občina ni redno izplačevala dolžnih zneskov, je par let popolnoma sam vzdrževal šolo /ato bi bilo umestno in pravično, da se ga obdrži v šol. odboru. Občina dolguje šoli v celoti 8344 Din. Največ je občina šoli i/plačala v zadnjih letih (1032-')!). Prejšnja leta pa skoraj nič. Na ta način šola seveda ne more prospevali. O. 1'. Nnkuj novic (l)mgatuš) V našo piija/no župnijo prikuj* lepo število »Domoljubov«, čeprav v listu le redko kuj berete o na«, komaj \snko leto enkrat se oglasimo. Živimo bolj sumi zase. Organizacijsko življenje ni pri nn« posebno živahno, /lasti fantje liimnjo prilike, dn Id sc gibali, odkar ne prihajajo več v prosvetno društvo. Imamo župn. odbor Km. akciji'. Mar. diu.hu in pi vski /bor, lu se Ih> treba poprijeti dol« i vso silo. Zadružna mlekarna u« T«nči gori je zušl« v težave. kri/« vsepovsod! — Pripominjamo še, (In je n«š« fnrn kakor grunl brez gospodarja, ki sn obdeluje sosed. Naš g. župnik je /bolel. <"'u-Tenio. 11« se mu zdravje vidno boljša in gn bomo lahko kmalu veselo pozdravili v svoji sredi. Bog daj! Razno. (Podobi ica pri Horjulu) Po daljšem odmoru ae j« v naši vasici zopet naselila bela žena in je zahtevala dve žrtvi, dve 70-letni ženici: Prva žrtev je bila Frančiška LeS-njak, mali Mihaela Lešnjaka, misijonskega brata v Afriki. Nepričakovano je zatismla smrt oči Mariji Verbič, ki je zapustila žalujočega moža. Obe težko prizadeti hiši, ki ju že doli/o obiskuje r.aS list sla po teh izgubah svojih najdražjih, polni žalosti Naj jih tolaži Bogi Preostalim naše so-žaljel - Prezgodnja zima nas je kar zares zgrabila. Nič nismo bili nanjo pripravljeni, letina je bila slaba, davke pa je treba redno odrajtovati. Kmet s strahom gleda v bodočnost. Gospodinjski tečaj (Dobrunje) V prostorih občinske ubožnice v Sostreni se je zaključil drugi tromesečni Kinetijsko-gospodinj-ski tečaj, katerega jc obiskovalo 17 deklet-gojenk s prav dobrim uspehom. Uojcnke so |kk1 vodstvom ge. Odlasekove in gdč. Kračnikove priredile razstavo go9|X)dinjskih, kuharskih in ročnih del v prostorih društvenega doma v Sostreni v n.debo, dne 20. novembra t. I. Razstavo jc obiskalo mnogo ljudi. \ obeh letošnjih tečajih se je izvežbalo f4 deklet, kar jim bo kol bodočim gospodinjam veliko koristilo. Centeni naročniki! predvsem oni, ki prejemajo »Domoljuba« naravnost na svoj naslov, prejmejo v današnji številki polointoo ta obnovitev naročnine za leto 1934. V svoio lastno korist nai se te položnice posluži vsak naj-katneie do konci januarja, ker le v tem primeru trni bo nudil •Domoljub« ta primeroma malo vsoto 38 Din poleg obilice koristnega in zabavnega čti-v* še zagotovilo, da prejme v primeru najhujše nesreče — če mu pogori stanovamska hiša__takoj po overovljenem naznanilu 1000 Din podpore Preudaren gospodar radi tega ne bo odlašal > plačilom naročnine, ampak bo t« nalogo postavil pred vse drage opravke. Za »Domoljuba« se mora v vsaki naši hiši najti potreben denar vsaj do konca lanuarja. Kdor p« nikakor av. zmore celoletne naročnine, plačuje isto seveda lahko todi polletno (Din 19.—| ali četrtletno (Din 10.—), toda tak naroč-nik ne more bita deležen ugodnosti, ki smo jih prej navedli. Za kraje izven države velja »Domoljub« na leto Din 60, za pol leta Din 30. Skupni naročniki, ki prejemajo list pn domačem poverjeniku, plačajo celoletno samo 36 Din, ker s tem uprava nekaj prihrani na poštnini. Skupne naročnike še prav posebno prosimo, naj gredo domačim poverjenikom in poverjenicam kar največ mogoče na roko ia jim s tem olajšajo težavno delo pobiranja naročnine in agitacije ra list Vsak naj plača, če le količkaj možno, celoletno naročnino v znesku Din 36. Kako se izpolni položnica, je pač vsakemu našemu naročniku dovolj znano. Za r.ašo upravo flavno to, da vsak dosedanji posamezni naroč-oik zapiše vrhu srednjega dela položnice besedo »Star«, morebitne spremembe v naslovu: nove hišne številke rti novo bivališče p« na hrbtu sred-njeja dela. Samo ta del položnice sprejme naša uprava. Ker ce plača pri vsakem plačilu s položnico pristojbina SO par, vam ra pismena sporočila aa zadnji strani položnice ni treba plačati poseben poitninc. Položnice urno priložiti Tteoi pc*«niin naročnikom brci uijera«. Ako M kdo imel naročnino za leto 1934 ie nlačaso, naj odda po-loinico »rojema 8» znancu, ki še nima »Domoljuba«, in ga nagovori, da si naroči ta prekoristni lisi. Kdor bi pa položnico pomotoma ne prejel ali bi jo izgubil ali pokvaril, lahko stopi na domačo pošlo in prosi, da mu po uradni položnici odpošljejo zmesek 38 Din na številko J0.652 — Uprava »Domol.uba«. Taka položnica velja samo 25 par. lorei še vedno manj ko! pa dopisnica, s katero bi zahtevali od upravo novo položnico, vrhutega pa mora še uprava plačati poštnino za pošiljatev položnice. Vsem našim dosedanjim naročnikom ie popolnoma prosto, da si sami izbero način prejemanja lista, to je, da kdo prestopi od posameznih k skupnim ali pa narobe. Treba jc samo upravo pravočasno obvestiti o tej spremembi. Naročnik, ki je doslej prejema! list pri poverjeniku, bd v tem primeru napisal: Doslej sem prejemal list pri poverjeniku F. N., odslej mi ga pošiljajte na tu navedeni naslov. — Nasprotno bo p» doscJanji posameznik prosil, naj se črta njegov dosedanji naslov, ker bo »Domoljuba« preiemal pri poverje- i ništvu domače župnije. — Vsaki tozadevni želji j »e radevolje ustreie, da jo naročnik le pravočas- I no sporoči. Z ljubljanskega trga V Ljubljani, dne 12 dec. ig^ Vse cene so po večini neizpreinenjene. i f n( ! -......I .A !_.!.!_, li ma ia jaj, i— ----j r"----i j t----a----------- ii vl| ivv Din in celo po 1.25 Din. Seveda so to izjemna I živilskem trgu za vsakdanja kuhinjska živiU 1. _____ — m ^..nm.nla Huif-nil« in ---- ,. " m; ki jih zdaj prodajajo mi ljubljanskem trgu po i r......... n . , ■ ■ tivi ie cena za spoznanje dvignila in sicer zaradi manj. sega dovoza na trg. Močno so se |X>dražila jajca] cene za izbrana, fina jajca. V splošnem so iaiJ po 2.25 Din par. 111 Cene živine: voli I. vrste 4 do 4.50 Din mili. vrste 3 do 3.75 Din, voli III. vrste 2 do 2 5 Di.! telice I. vrste 4 do 4.50 Din, telice II. vrste 3 1» 3.75 Din, telice III. vrste 2 do 2.75 Din; lTr„° I. vrste 3 do 3.75 Din, krave II. vrste 2 ilo 275 Din, krave III. vrste 1.5o do 2 Din; teleta I. vrste 6 Din, teleta II. vrste 5 Din: prešiči: domači] do 8 Din. hrvaški 7.50 do o Din, pršutarji 6 di 7 Din. Cene mesa: goveje meso 1 vrste: prednji dH 8 do 0 Din, zadnji del 10 do 12 Din: goveje me!« II. vrste: prednji del 7 do 8 Din. zadnji del 5 do 10 Din; goveje meso III vrste: prednji 50 par kilogram Vemo u primer, ko je kmetovalec prodal cel voz zelia po 35 pur kilogram. Kislo zelje velja 2.50, kisla repi 2 Din kilogram. Precej draga jc zdaj zelenjavi: salata endiviia po 50 par do 1 Din gllavica, iw>-tovilec in špinača r>o 1 do 1.50 Din mala merici. Čebula je po 1.50 do 2 Din kilogram. Cene mlečnim izdelkom: mleko velia 2 do 2.50 liter ter Vnže se ho snlninn -vvrplo. Temu jt Gojenke kmet. gospodinjskega tečaja v Dobrunjah-Sostrcm. (glej dopis). iiriva predvsem hudi« konkurenca med mlekarji, Etr zaradi stiske /a denar hoče vsak prodati svoj oridelek tudi za nižjo ceno. Razen tega je zdaj mleka pri živinorejcih precej več, kakor ga je bilo m primer poleti in jeseni, ko je bila molža slabša j„ so kmetje tudi doma porabili precej mleka. Surovo maslo velja 28 Din kilogram, topljeno maslo pa 24 do 26 Din kg. Različni siri so od 18 do ■)4 Din kg. Cene sadju: Na trg pride zdaj nekoliko manj sadja- pravih pridelovalcev na trgu skoraj ni. Večinoma prodajajo le prekupčevalci, ki letos dobro služijo s sadjem. Najboljša jabolka so kar po 8 Din, navadna cena dobrim jabolkom pa je 5 ju 6 Din kg. Hruške so po 3.50 do 4.50 Din kilogram, črno grozdje po 6 Din, kostanj jki 1.50 do 2 Din liter. Laški maroni jc po 12 Din kilogram. Suhe slive so po 6 Din kilogram, orehov pa lelos skoraj nič ne prinesejo na trg. Med prodajajo po leh-le cenah: ajdov med 16 Din, liojev 17 Din, cvetlični 18 Din kilogram. Cene perutnini: kokoši so po 20 do 30 Din ena, piščanci 25 do 35 Din par. Zdaj pred prazniki bo perutninski irg zelo živahen ter bodo verjetno tudi cene nekoliko višjo. Cene krmilom: seno 45 do 55 Din, slama 35 Uo 40 Din, detelja (lucerna) 60 Din za 100 kilogramov. Živinski sejem zadnjo sredo je bil v Ljubljani zelo slab. Prignanih jc bilo 111 konj, 74 volov, 38 krav, 11 telet ter 111 prešičkov za rejo. Prodanih pa je bilo komaj 17 konj, 18 volov, 17 krav, 8 telet ter 75 prešičkov za rejo. Razen s prešiči z;i rejo, skoraj ni bilo nobene prave kupčije. Razno Dober papir za cigarete Slovo. Sin odhaja v svet. Mati s strahom premišljuje, kako bi ga mogla obvarovati na iliini. Podari mu novi zakon sv. pisma in mu polaga rut srce: »Pogosto čitaj lo knjigo, iz, nje boš zajemal moč v boju proti zlu.< — Sin je že davno pozabil na to materino darilo. Nekoč mu je prišla zopet v roke t« knjiga, s O j, In i>o pa dober papir za cigarete, pravi, iztrga iz. nje prvi list in si zvije cigareto. Tako dela dan za dnem. Že je jnikadil vse štiri evangelije in dela apostolska. Nekoč pa mu obtiči j »ogled na tem, kar stoji na listku in čila: ;. Bratje, veste, da je že ura, da od spanja vstanemo. Noč se je pomaknila in dan se jc približal. Odložimo torej dela teme iti si Mdenimo orožje svetlobe. Kakor pn dnevi hodimo pošteno, ne v požrešuosti in v. pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v prepiru iti nevoščljivosti, ampak nadenite si Go-spoda Jezusa Kristusa in mesu ne st režite za poželjivost,- (Rimlj 13, !1—14.) Ta dan ni več kadil cigarete, marveč, kot drugi Avguštin je jokaje napisal materi pismo, da hoče začeti novo življenje. Kupil si je novo sveto pismo in ga vsak dan čital. Kralj je zadel v loteriii Pred tedni jc obiskal norveški kralj razstavo kmetijskih izdelkov v Oslu. Pri vhodu jc kupil srečko razstavne loterije, katere žrebanje se je vršilo v njegovi navzočnosti. I^ahko si mislimo, kakšno veselost je vzbudilo dejstvo, da je kralj, ki je zadel, osebno dvignil dobitek - tri kilograme sira. Nesel ga je domov in objubil, da ga pojedo na dvoru. Vrednost vseh ameriških železnic v ameriških Združenih državah znaša 1.190,,000,000.000 dinarjev. . ... Izmed 125 milijonov skupnega prebivalstva v Združenih drŽavah jili spiu),■> h kaki cerkvi nekaj »ari 50 milijonov. , .... '. Sin bivšega tesarja nameraval kandidirati. Kakor so pisali nemški listi, je malo manjkalo, da ni pri volitvah 13. marca nastopit na Mistični glasovniri sin bivšega cesarja Viljema, Friderik, tavši jireatoloiMslciliiik, kot kandidat zu predsednika namesto Hitlerju, Vse je že bilo urejeno in Hitler jo bil pri volji, da se umakne, a celo stvar je posta mil na glavo hlvši cesar, ko je iz svojega pregnanstva i/. Doorun ua Nizozemskem »klical svojemu sinu odločni >Ne«. In Friderik se je moral ukloniti, kajti ve, da bi mu drugače jielični oče odklonil svojo nudaljno denarno pomoč. Tekom svetovne vojne jc bilo na Francoskem 2.260 cerkva porušenih; od teh se je do danes popravilo in prezidalo samo 500. Govoreča tehtnica. Neki ameriški mehanik je izdelal posebne vrste tehtnico ali vngo, ki ne kaže leže po številkah, ampak isto naznani po govorečem aparatu v svoji notranjosti. Mehiška država šteje v svoji armadi 307 generalov in samo 40.000 prostakov-vojakov. Moderno urejeno kmetijo ima ameriški predsednik Itoosevelt. Zemljišče obsega 2.000 akrov in se mu dobro izplačuje, csobilo s sadjem, zakaj predsednik ima nasajenih nad 20.000 breskviuili dreves, poleg teh pa še 5000 trt, ki letno dona-šajo do 15 Ion grozdja. Zgodovinarji računaj« premoženje egipčanskega kralja Ramsesa ol> njegovi snnti na 10 milijard dolarjev, torej bogal kol današnji avtomobilski kralj Fonl. Na otoku Co.ylon živi posebne vrste riba .,asa-bas po iinciiu. Ta riba sc plazi tudi po suhem in sicer leze včasih celo miljo daleč od obrežja. Panamsko slamnike ne delajo v Panami, ampak v republiki Ecuador. Breziliinni smodnik je leta 1807 izumil nemški keniist J. F. Schuttz. Kamenolisk (biografijo) je I. 1798 izumil Ceh Alojz Seunfelder; slereolisk je izum Škota \Vi!liain Ged-a (I. 1725). Xajvc«ji svetovni izumitelj vseh vekov, Tlio-lnas A. Edison (1847—1081) je dal uradno patentirati 1.200 svejili iznajdb. Zadnje besedi1 umorjenega predsednika \Vm. Mc-Kinleva so bile: To je božja določba. Naj se zgodi Njegova volja, ne pa naša! Tatinska sraka. Nemški listi jioročajo o zanimivem slučaju, ki potrjuje tatinsko nagone srač-jega rodu. (Pred 35 leti je izginil nekemu prebivalcu v mestu Elstri (Lužice), ki jc stanoval blizu cerkve, poročni prstan. Zaman ga je jiovsod iskal, ziamaii sumničil na to ali ono stran — prstana ni nikdar več videl. .Sedaj so slučajno našli Ia prstan v nekem skrivališču na cerkvenem zvoniku, kjer od nekdaj gnezdijo srake. Jasno je, da je bila prstan svojčas odnesla v svoje gnezdo latinska sraka. Skoraj neverjetno se sliši. Nekaj navadnega jc v današnjih {asih, ako vitalno, da je bila kje uslužbencem znižana plača, ali pa, 'da jih je bilo gotovo število odpuščenih. Čudovito iziemo v leni oziru jia tvori predsednik nekega jiodjetja v San Frančišku, ki jc preteklo lelo dvakrat zvišal plačo svojim uslužbencem, namreč s 1. januarjem in 1. majem. Poleg tega je zdaj objavil, da bodo imeli uslužbenci od 1. tu.i in prosto vsako drugo soboto celi dan, ne da bi so jim plača kaj odtrgala. Ta mož bi v resnici zaslužil, da bi ga dali v okvir. Jctlka povzroča smrt bolnikom v starosti od 14. do 45. leta v tolikem številu žrlev, kakor nobena druga bolezen. 7a cmeh Kdo ima prednost? Prvi gost: »Natakar, odprite okno, saj sc bom šc zadušil tukaj.« • Natakar takoj odpre okno. Drugi gost (čez trenotek): »Prosim, zaprite okno. tukaj jc grozen prepih.« Natakar hiti zapirat okno. Prvi gost: »Zakaj ste zaprli okno? Odprite ga zopet!« Natakar teče k hotelirju: »Gospod, neki gost zahteva, da odprem okno, a drugi, da ga zopet zaprem. Koga naj ubogam?.. Hotelir: »Onega, ki Sc ni pojedel.« Staro vino. V restavraciji prinese natakar zaprašeno steklenico »Bordeauxja«. Gost: »Koliko jc staro to vino?« Natakar: »Štirinajst let.« Gost: »Čudno, prečudnol Uboga muha, žc štirinajst let plava v steklenicil« s Zakaj pa je Dobcrnik lovil ribe brc* črva "" Zato,'ker sta se s štibeimkom domenila, da tisli, ki prvi ribo vjnme, plača liter vina.« Zopet znllane cene! VELIKO veselje bode celo leto v rodbini, ako si nabavite manufakturno blago v Tigovskein domu Stermeeki, ker tu so cene zelo nizke, izbera ogromna, blago pa izvrstne kakovosti. Zahtevajte vzorce platna, gradla, (lanele, barbenta, eefirja, sukna, kamgarna, volne, svile, kiota, poplina, kretona, liskanine, splob vse mauufaklurne robe. J, l«GtlVSW'80* i-KHA-r-aBiet Celfe št. 19 Vzorci in cenik zastonj 1 Novi župnik, bod' pozdravljen! (Preddvor nad Kranjem) Lil mesec srno bili brez župnika. Sedaj smo ga pa žc dobili in sicer gospoda svelilika Valentina Sitarja iz Zagorja. Dekleta so napletla veliko vencev, fantje so postavili mlaje in slavoloke. — Sprejema se je vsa župnija v velikem številu udeležila. Gasilci in narodne noše, vsi na konjih. — Upamo, da smo dobili vrednega naslednika č. g. Lakmaverja. — Sneg pokriva zemljo že ves mesec. Mraz p^ močno pritiska. Dolga bo zima! Stelje skoraj nikjer nič nimajo. Ajdo spravljajo iz zasneženih kozolcev. Za poplavljence se je po župniji nabralo precej krompirja in fižola. ^Domoljubu« ostanemo še nadalje vsi zvesti naročniki in prijatelji. Zelo nas je presenetila smrt dr. Ivana Per-neta. Bil je eden izmed najboljših sinov Slovenije. Veliko smo z njim izgubili.__ Nič novega. Gospodar se vrača s sejma. HI a pec pride z vozom na kolodvor. Med potjo s» razvije sledeč pogovor: Gospodar: »No, kako je kuj doma?« Hlapec: »Nič novega.« Gospodar: »Torej vse pri starem?« Hlapec: »Da, to sc pravi, samo Sultan jc po Sinil-« ,., „ Gospodar: »Kako se je to zgodilo?« Hlapec: »Konji so ga pomendran.« Gospodar: »Kako to, da so ga pomeiulrab?. Hlapec: »Ko se jc rešil iz ognjene nevarnosti, je ostal pod njihovimi kopiti.« Gospodar: »Kakšne ognjene nevarnosti?« Hlapec: »Konjski hlev je pokore!.« Gospodar: »Kdo ga je zažgal?« Hlapec: »Ne vem.« Gospodar: »No, kdo pa ve?« Hlapec: »Nihče, ker smo bili vsi prt senu.« Gospodar: »Ali je bila stara mati tudi pn senu?« Hlapec: »Ne, ni bila.« Gospodar: »No, potem pa ona ve.« Hlapec: »Nc ve.« Gospodar: »Zakaj nc?« Hlapec: »Našli smo njene kost: na pogorišču.« Gospodar; »Konjskega hleva?« Hlapec: »Ne, na liiiineni pogoriič'1.« fo |e iiafg$®Iif€ kar sem doslej preizkusili Nekaj kapljic pravega Fellerjevtga Eisa-fluida tadošča, pu bol tudi Ti tako govoriti Imaš-li bolečine v obrazu po vsem teli su? Te li muči glavobol, zobobol. trganje? Želiš li najboljše ta nego zob. kože glave? Morda si preveli občutljiv za hladen zrak? H«W Elja-fluldI Fellenev pravi Klsa-fluid je vsek lar močnejši, izdatnejši in bolnega učinka liot Iraiiconko žganje. Fellerjev Elsa-fluid se dobiva v ltsarnah in zadevnih trgovinah po 6 Din, 9 Din in 26 Din. Po uošti namsrtj t zavitek (9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici za 58 Din. štirje taki zavoji za samo 173 Din pri lekarnarju Evgen V. Feller, Stubica Donja. Elsatrg 10 (Savska banov.) Odobreno po min. «00. p«it. lil nar. tAr 8 br. W», 21, III. II8Z. Zapomnit* I Elu-fluld citana Elta-fluldl Naznanila 11 Podružnica zveze absolventov kmetijskih Sol — Ljubljana, bo imela svoj ustanovni občili zbor v nedeljo, dne 17. decembra ob 9 dopoldne v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani. Vabimo vse absolvente kmetijskih šol (tudi zadružne), bivajoče v območju ljubljanskega okraja, da se tega ustanovnega občnega zbora gotovo udeleže. n Brežice. Letni kramarski in živinski sejem, ki se je dosedaj vršil zadnjo soboto pred božičem, se je z dovoljenjem banske uprave prestavil na 19. decembra. Kupci in prodajalci vabljeni! n Kal. prosv. društvo v St. Jakobu ob Savi vprizori v nedeljo 17 dec. ob 3 pop. - dramo v 4 dejanjih — »Napoleonov oficir«. Vabimo vse! Izgubljeno je bilo v nedeljo pred večernim vlakov, v Ljubljano par sto korakov pred železniško postajo S-va na cesti v smeri iz vasi Lcie leseno stojalo za fotoaparat. Poštenega najditelja vljudno naprošamo, da ga odda v hiši g. Ancona na Savi. Po zelo nizkih cenah, znižano si pretkrbrte raznovrstno blago: štote, cajge, barhente, jopice, srajce, odeje, nogavice itd, v moji trgovini, tako, da boste z nakupom gotovo zadov-ljni. Priporoča se: FRANJO PTRC. trgnrina z mešanim blagom v Žužemberka. Preklic. Podpisani obžalujem, da je postala Frančiška Košir zaradi mojega govorjenja vznemirjena in s tem tudi užaljena. KogOTŠek Valentin. KARITAS ZAHVALE Za hitro izplačilo cele zavarovane vgole i m r:ijni materi se Vam najto-pleje ?ahvaljiijein HRASTAR ANTON I. r. Moste pri Ljubljani, 9. dec. 1933 9teicm si v svojo dolžnost, da to kul ntno ustanovo vsem priporočani, ker mi je bila zavarovana vsota takoj v redu izplačana RANNER KRISTJAN I. r. Maribor. 5. dec. 1933. Ker mi je bila zavarovana vsota takoj točno izplačana, se zavarovanju •Kantasc najlejišc zahvaljujem in ga vsem |iriporočain. STRAH ELIZABETA 1. r. Maribor. 7. dec. 1933. Ni vedel o čem govoriti. Oče s svojim dvajsetletnim sinom je delal v gozdu. Sina so imeli za mutastega, ker ni nikoli besedice izpregovoriL Ko pa jc videl, da je oče v smrtni nevarnosti, mu « jasnim glason zakliče: »Umakni se!« Oče odskoči ic se silno začudi nad svorjim »mutastim« sinom. »Ti vendar znaš govoriti! Zakaj pa do zdaj niai govoril?« ga vpra&a oče. »Nisem vedel, o čem bi govoril,« mu odvrne sin. • » • »Da, kadarkoli morem, grem na kosilo v go-»tilno.« »Gotovo so vam jedi tam ljubše, kot pa doma, ki jih kuhft vaša žena.« »To ravno ne, ampak v gostilni lahko tikazu-t«m, doma pa ne,« Mali oglasnik Vsaka Jrotiaa vrstica »ti me prosloi velju /.u enkral Din 5 Maročtiiki ..Domoljuba" plačajo samo polovico »ko kupujeio kmetijske po Irebščine ali prodaiajo svoje pridelke alt Išfeio poslov oziroma obrtniki pomočnike' uli vaieneev in narobe Hovašfti polnočnih star 24 let išče službe v tovarni ali privatno Izvežban vseh kovaških del posebno ra uk^us-nihvo/ov Nastop la: ko takoj Naslnv v upravi I >oniol luba pod št 14521 ^tvHilnib mal° rabljen SlEOlini« dva »li tri cilindre kupim. .1 Tavčar. Cete.'ii'ra>.in št. 8 Poljm e nadškof jo Loko KnbM meh popr<>t Anton Dernič. Itadov-Ijica, Lanrcivo 33. Manjše posestno prodom Ceruivec Fr. Koseze 10, Vodice. Gospodar? <0 poslopje in trgov na, pripravna /,n v; ok .jenca se n Ida v naiem v Smokuču na Gorenjskem Pojasnila: (Jrašič Ignacij Bretje. Gorenjsko Mlin in posesh/o z. več parcHami na Brezjah št 3 se proda 29. dec ob 9. uri pri sodišču v Radovljici. fiSJin na štiri tečaje prodam v Studencu št 1 ». Doli pri Domtclah. - Vzmn'm tudi tiranilne kn|i/.ice. Šhornle, goizerce, štefletne in druge revije najbolje pri Jernej Jera j. Zapoge št 10, Smlednik. Bosnod obrtnik (in P°" u"4!1"« sestnik vrednost ca Din 150.000"-) srednjih let se želi poročiti z dobrosrčno, značajno in pošteno gospodično z boljšim posestvom Imam zelo veselje do kmetijskega gospodarstva. Ponudbe na upravo Domoliuba pod »Sre na bodočnosti št. 14.216. Ohlehe ,ieri'0- usnjate uui&nG, auidijjfe naj. ceneje pri Projkerju. Ljubliana. Sv Petra 14 Ugodno prodam če z 200 kom. božičnih drevesc nasajenih. J. Dežman, Peč št. 5. p. Višnja gora. Lipove cnefe Tnd sušidio, i mi naprodaj Medved Hinko v Sv. lurju pod Kurilom: cena po dngovoru. PesRgmalnih M: Ponudbo / opisom in ceno n« upravo lista pod >V dobri m staniu«. 14.501 neg i tudi molih navad-n h mi nskih po.iravil, spreime J. Kosiša. llnvk p. Kranj. Mm s teletom leno. težko, ki je prvič te let i In. prolam. Jože Zivolič. Ciunclje 9 pošla St. Vid n. Ljubljan . Hmetho dekle porab no za vsa knier.ka delu, vza-m o m o Boži u Koman Vinko, Dravlte 22. p. št. Vid. im inslice ^ 'ne pastirčke, ovčice. hlevčke, palme, vodnjake i. t. d. najceneie sv. Petra cest i št. 8, bivša trafika. Ljubljana. Kmečko dekle 'fj® pridno, pošteno, vaje no vsega kmečkega de la, se takoj sprejme. — Agnič, Srebrniče, Novo mesto. Zn živinoPBiG« Zl potrebno Težnkovo ulje za živino se dobi samo pri tvrdki M. Težuk Zagreb. Gundul čeva ul 13. v ročkah po 5 kg za »iti 100 — po ročki s plačano poštnino Posestvo govino ob cesti blizu Trebnjega se proda. Pojasnila daje Anton Novak, Blato 9. pošta Trebnje. Molitev vse premaga 0'Conell, slavni prvak irskega naroda i boju za svobodo in samostojnost, je neko( opravljal duhovne vaje. iakrat se je dogodilo, da so v parlamentu pri neki seji njegovi ! telji zelo pogrešali njegovo navzočnost. Poslal, so po njega s prošnjo, naj prekine duhovne vaje, pride v skupščino in se zavzame za dobro stvar. Junaški boritelj, vedno velik duh, pa j( dejal: »Gospoda, bodite mirni! Dokler tu mi> lini, branim našo sveto stvar pred Bogom. Roj Ircev za svobodo ne bo s tem ničesar izgubil Kadar klečim v spovednici, sem močnejši kakor tedaj, ko se v parlamentu s skrčeno pestjo borim za pravice irskega naroda.« — Oreraus! Zn Vas imamo l i«lm< II li'J | llltsrc II Umi slini- 11 U5 1 Harmoniki- ll ti rssililirf lili* I llrainnffli!,. Ii.|, /sbli'V*|lo hrrz|ilarni kitala? NKINRIi & HKlidl.li lov it i n* iriiubii. |tr-iilaini l*l< Al 107 V krsti se vozi! Na praškem kolodvoru se je nedavno zgo-dilo sledeče: Postajna policija je bila oW ščena, da so na majhni postaji blizu Prage i» znani možje oddali na vlak težak zaboj. Kun zaboj odprli, so v njem našli krsto. Takoj« je raznesla vest, da se je zgodil strašen umor. Ko so pa krsto odprli, so v njej našli v svoja veliko začudenje živega človeka, ki je spi Moža so zbudili iz sladkih sanj iu ga prijciL Povedal je, da je s svojimi prijatelji stavil, & se bo peljal v Prago črnor, in sicer v krsti Stavo je možakar dobil, izgubil pa je igro. ki p je igral z oblastmi. Najboljša nogavica! Pepček je prišel ves strgan in umazan ii Izdajatelj: Dr. Gregorji Pečjak. jote Za božjo voljo, kakšen* pa sil« se ga i« Pre' strašila mati. »Veste, s sosedovim Tončkom sva se »tepk1 »Zakaj pa?« »Zato, ker sem mu pustil, da je moje nawž prepisal.« »Radi tega te vendar ne bo te; J.« ,^ "O, pač, veste mati, vse moje naloge so-0 napačne, a Urednik: Jote Koiič„k. Z« Jugoslovansko tUkarno: R«rel Coi.