informativni glasilo ravenskih železarjev v Leto 43 Ravne na Koroškem, junij 2006 št. 6 Nadzorni svet SIJ potrdil naložbe v Metalu Ravne in mag. Mikca imenoval v upravo SIJ Nadzorni svet SIJ - Slovenske industrije jekla, d. d., je 10. maja letos obravnaval revidirane rezultate poslovanja za leto 2005 ter izrekel upravi matične družbe in upravam odvisnih družb priznanje za dosežene odlične poslovne rezultate v letu 2005. Vse družbe skupine SIJ so pridobile pozitivno revizijsko mnenje. Na podlagi predhodne preveritve je nadzorni svet potrdil in sprejel revidirano letno poročilo SIJ za leto 2005, ki seje končalo 31. 12. 2005, ter konsolidirano letno poročilo SIJ za isto poslovno leto. Nadzorni svet se je seznanil tudi s poslovanjem aktivnih družb v prvih treh mesecih leta 2006, ko so družbe prodale 109.318 ton izdelkov za 32,2 milijarde tolarjev oziroma 134,7 milijona evrov, kar je za 17 odstotkov več kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Pri tem so družbe ustvarile 1,5 milijarde čistega dobička, kar je za dva odstotka več kot v preteklem letu. Ustvarjena dodana vrednost za sedem odstotkov presega doseženo v preteklem enakem obdobju in znaša 35.999 evrov na zaposlenega. Potrjene so bile tudi predlagane naložbe družb Acroni in Metal Ravne. Za družbo Acroni so bile potrjene investicije v modernizacijo potisne peči z izvlečno napravo, gorilce, čistilno napravo za škajni jami ter preselitev skladišča jeklenega odpadka, v skupni vrednosti 13,4 milijona evrov, uresničene pa bodo v prihodnjih dveh letih. Za družbo Metal Ravne je nadzorni svet obravnaval investicije in izdelavo projektne dokumentacije v skupni vrednosti približno 40 milijonov evrov, in sicer: začetek pripravljalnih del za naložbo v posodobitev jeklarne, katere vrednost bo po predvidevanjih znašala približno 20 milijonov evrov. Istočasno so člani nadzornega sveta obravnavali projekt prenove valjarne v predračunski vrednosti 19 milijonov evrov, s takojšnjim začetkom prve faze zamenjave pogonskega motorja. Potrjena je bila tudi investicija v prenovo kovaškega stroja, vredna dva milijona evrov. Nadzorni svet je za člana uprave SIJ - Slovense industrije jekla, d. d., imenoval mag. Darka Mikca, sicer direktorja družbe Metal Ravne, ki bo svoj mandat nastopil septembra letos. Povzeto po: www.sij.si Posodobljen merilni stroj v Sistemski tehniki V Sistemski tehniki, d. o. o., smo uspešno zaključili investicijo na področju kakovosti - posodobitev merilnega stroja Merlin XL3000 škotskega proizvajalca Ferranti Metrology Systems. Ta merilna naprava uspešno meri v obratu TSD že vse od leta 1989 in je največji merilni stroj v Sloveniji. Na njem lahko merimo izdelke izmer do 3500 x 3000 x 1500 mm in teže do 12 ton z negotovostjo okrog 7 pm. Sposobnosti stroja smo februarja letos izboljšali z zamenjavo zastarelega merilnega programa DCC_336 s sodobnim programom PC-DMIS CAD. Zamenjati je bilo treba tudi stari krmilnik s sodobnejšim, ki omogoča natančnejše pozicioniranje tipala. Za dobavitelja retrofita smo izbrali italijanskega proizvajalca DEA Hexagon Metrology Torino, s katerim uspešno sodeluje kalibracijski laboratorij v Sistemski tehniki. Nova programska oprema omogoča poleg običajnih meritev prizmatičnih elementov izdelka tudi preverjanje geometrije izdelka po modelu CAD. S to investicijo je Sistemska tehnika kot proizvajalec težkih strojnih delov utrdila svoj položaj na trgu, saj lahko svojim kupcem tudi s posodobljenim merilnim strojem jamči visoko kakovost izdelkov. Mirko Pikalo, direktor OE DML UEflUN 3000X1 Merilni stroj ima nov krmilnik in merilni program V letošnji kurilni sezoni manjša poraba toplote V tabeli so podatki o temperaturnih razmerah in trajanju lanske ter letošnje kurilne sezone. Mesec Zunanja temper. (°C) Mesec Zunanja temper. (°C) Opomba oktober 2004 11,37 oktober 2005 9,99 hladneje za 1,38 °C november 2004 3,34 november 2005 3,44 topleje za 0,1 °C december 2004 -0,42 december 2005 -2,15 hladneje za 1,73 °C januar 2005 -2,11 januar 2006 -5,10 hladneje za 2,99 °C februar 2005 -2,13 februar 2006 -1,56 topleje za 0,57 °C marec 2005 3,40 marec 2006 2,35 hladneje za 1,05 °C april 2005 9,27 april 2006 9,67 topleje za 0,4 °C Kurilna sezona 2004/2005 je trajala 230 dni, kurilna sezona 2005/2006 pa 236 dni. Povprečna zunanja temperatura v lanski kurilni sezoni je bila 4,05 °C, letos pa 3,44 °C. Kažejo se tudi rezultati optimiranja ogrevanja na Ravnah: Ob upoštevanju trajanja kurilne sezone in povprečne zunanje temperature je bila poraba toplote za ogrevanje gospodinjstev letos nižja za 5,7 odstotka. Petrol Energetika, d. o. o. Direktorica Mojca Kert Kos Foto: Stanko Mravljak Izgradnja javne kanalizacije in vodovoda v polnem teku Aprila letos so se na ZGO ŽR začela gradbena dela za izgradnjo javne kanalizacije in vodovoda. Na delu so štiri ekipe podjetij Gradnje IGEM in Slemenšek, za strojni del projekta pa skrbijo delavci Minerve. Zaradi obsežnosti omrežij so se del lotili hkrati na štirih območjih, izvajalci pa se prilagajajo tudi podjetjem in tako čim manj motijo proizvodni proces. Novo vodovodno in kanalizacijsko omrežje, ki bo dolgo skoraj sedem kilometrov, naj bi bilo zgrajeno do konca oktobra letos, je povedal Darko Šuler, vodja Oddelka za splošno gospodarstvo in KS ravenske občine. Za gradbena dela je treba izkoristiti vsak lep dan. Pri spojih cevi je odločilna natančnost. Prenova upravne zgradbe se nadaljuje Potem ko so delavci Vertikale-X jeseni 2004 sanirali betonske nosilce upravne zgradbe in prebarvali fasado, so se nedavno lotili še prenove računalniškega centra in stopnišča. Besedilo in fotografije: Andreja Čibron - Kodrin Omrežje je speljano pod cestami. Sanacija razpok v betonskem stropu Gasilci opravili potapljaški tečaj Pet sodelavcev Koroškega gasilskega zavoda se nas je udeležilo potapljaškega tečaja Pl. Vodil ga je inštruktor Jure Dolinar iz potapljaškega kluba EURO DIVER Ljubljana. Tečaj seje odvijal 25., 26. in 27. maja na Ravnah in v Fiesi. V prostorih Koroškega gasilskega zavoda smo opravljali teoretični del tečaja s preizkusom in praktične vaje na mestnem kopališču. 27. maja pa smo opravili tudi izpitni potop v Fiesi. S tem smo si udeleženci pridobili naziv potapljača Pl po šoli CMAS. Zakaj smo se odločili za usposabljanje? Predvsem smo pri tem sledili poslanstvu gasilcev, to je pomagati ogroženim. Drugi razlog pa je, da pomoč ogroženim ni več samo gašenje požarov. Teh je vedno manj. Vse več pa se pojavljajo druge nesreče in dogodki, ki zahtevajo angažiranje gasilcev. To so prometne nesreče, razlitje nevarnih snovi in tudi reševanje na vodi ter iz vode. Zato je tako usposabljanje naš prispevek k večji varnosti občanov Občine Ravne na Koroškem in tudi celotne Koroške. Direktor Roman Lupuh, dipl. org.-men. Ravenski poklicni gasilci bomo zaradi potap- pred izpitnim potopom v Fiesi. Ijaškega znanja odslej lahko še učinkoviteje pomagali ogroženim. Intervencije PGE Koroškega gasilskega zavoda v maju Na območju ZGO ŽR: 4. 5. 2006 so poklicni gasilci pomagali pri delovni nesreči v Metalu Ravne; 6. 5. 2006 so zaradi pretrgane vodovodne cevi s potopno črpalko črpali vodo v kovačnici Metala Ravne; 9. 5. 2006 so zaradi izpada električnega toka s potopno črpalko črpali vodo iz bazena v valjarni Metala Ravne; 13. 5. 2006 so po vklopu javljalnika pregledali kemijski laboratorij v Metalu Ravne; 21. 5. 2006 so pregledali kemijski laboratorij in zaprli ventil na zračni napeljavi; 21. 5. 2006 so opravili ogled valjarne Metala Ravne po vklopu javljalnika za nivo vode; 22. 5. 2006 so sodelovali pri delovni nesreči v Sistemski tehniki; 23. 5. 2006 so pogasili požar v valjarni Metala Ravne; 27. 5. 2006 so sodelovali pri delovni nesreči v Styrii Vzmeteh; 28. 5. 2006 so intervenirali po iztekanju kalilnega olja v kovačnici Metala Ravne; 28. 5. 2006 so opravili ogled po vklopu javljalnika v valjarni Metala Ravne; 30. 5. 2006 so sodelovali pri delovni nesreči v Nožih Ravne. Druga pomoč in intervencije: 3. 5. 2006 pri prenosu pacienta iz stanovanjskega bloka, 6. 5. 2006 pri prometni nesreči na cesti Kotlje-Slovenj Gradec, 7. 5. 2006 so gasili tovorno vozilo na cesti Dravograd-Slovenj Gradec, 12. 5. 2006 pri prometni nesreči v Tomaški vasi, 18. 5. 2006 pri eksploziji plina v Mežici, 23. 5. 2006 po neurju na Tolstem Vrhu pri Ravnah na Koroškem, 24. 5. 2006 pri razlitju motornega olja po nesreči tovornega vozila na Janečah. Direktor Roman Lupuh, dipl. org.-men. Foto: Roman Lupuh Usposabljanje medicinskih sester iz BVD "Tako kot Biro za varnost pri delu s strokovnimi sodelavci izvaja programe usposabljanja s področja zdravja in varnosti pri delu, je za lastne medicinske sestre, ki zagotavljajo prvo pomoč, pripravil program usposabljanja pod vodstvom in mentorstvom Koroške reševalne službe," je povedal direktor Mirko Vošner. Sodelavci Koroške reševalne službe: zdravnik Mladen Savič, dr. med., spec. anesteziologije in reanimatologije, Primož Krajnc, diplomirani zdravstvenik, in Samo Podhostnik, zdravstveni tehnik, so medicinskim „ „ sestram na večurnem Izvajalci in udeleženke usposabljanja s področja prve pomoči popoldanskem tečaju 25. maja letos osvežili znanje o nudenju prve pomoči členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu o 24- ob izrednih stanjih, kot so nezavest, krvavitve in urni neprekinjeni zdravstveni pomoči, je zelo nenadna obolenja, ki lahko nevarno ogrožajo pomembna, saj zagotavlja strokovno oskrbo v zdravje in življenje zaposlenih, ter jim najbolj ključnih trenutkih (od nezgode do prevoza posredovali praktične napotke, teorijo pa utrdili ponesrečenega ali obolelega v zdravstveni dom tudi s praktičnimi vajami. Na usposabljanju so ali bolnišnico). Usposabljanje, kakšno je potekalo analizirali tudi najtežje primere, ki so jih oskrbeli konec maja, je pomembno tudi zato, ker je v postaji prve pomoči, medicinske sestre so se Koroška reševalna služba nadgradnja prve seznanile z doktrino zagotavljanja prve pomoči in pomoči v tovarniški ambulanti, dobile napotke, katero tehnično opremo V postaji prve pomoči izmenično dela pet uporabljati. medicinskih sester, lani so prvo pomoč nudile Kot je povedal direktor Vošner, bo podjetje BVD- 1147 delavcem zaradi poškodb na delu, medtem Ravne za Postajo prve pomoči kupilo tudi nekaj ko je zaradi obolenj pomoč pri njih iskalo 2116 sodobnejše medicinske tehnične opreme. delavcev, skupaj pa so opravile kar 5810 Prva pomoč, ki jo družbe na ZGO ZR zagotavljajo zdravstvenih storitev, za približno tri tisoč zaposlenih v skladu z 20. A. Č. V Opremi uvajajo nov informacijski sistem Letos bodo v podjetju Oprema Ravne uvedli nov integriran poslovni informacijski sistem. Gre za obsežen projekt, vreden okoli 37 milijonov tolarjev. Dobavitelj informacijskega sistema je podjetje Perfech, d. o. o., z Bleda. Ob uvedbi novega informacijskega sistema bodo v podjetju izpeljali obsežno prenovo strojne opreme in celotne informacijske infrastrukture podjetja. Prva dela so stekla marca letos in se odvijajo po načrtih. Novi informacijski sistem naj bi bil v celoti vzpostavljen januarja prihodnje leto. Z njim nameravajo v podjetju povečati preglednost poslovanja, optimizirati oziroma znižati stroške poslovanja, doseči boljše upravljanje resursov in olajšati predvidevanje uspešnosti poslovanja podjetja v prihodnosti. Poleg teh razlogov pa je bila za nabavo novega informacijskega sistema odločilna tudi odpoved opravljanja storitev informatike s strani dosedanjega izvajalca. A. Č. Foto: Andreja Čibron - Kodrin Foto: Andreja Čibron - Kodrin "FABRIŠKA MAŠINA" -industrijska železnica včerajšnjega dne Takšen je bil naslov razstave v muzejskem razstavišču na ravenskem gradu, ki ima, kot je dejala vodja ravenske enote Koroškega pokrajinskega muzeja mag. Karla Oder, dvojni pomen. Tako so lokomotivo poimenovali delavci v Železarni Ravne, hkrati pa je ta beseda simbolna, saj za vsakim strojem stoji človek, ki ga šele obudi v življenje. Na ogled sta bili (od 19. aprila do 20. maja) pravzaprav dve razstavi: 25 let po zadnjem pisku Štefke (razstava o ozkotirnem železniškem transportu v Železarni Štore 1948-1980) in priložnostna razstava fotografij transportnih sredstev v Železarni Ravne. Medtem ko so slednjo pripravili ravenski muzealci, je prvo prispeval mag. Tadej Brate, zdaj svetovalec programskega direktorja v Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Ljubljani. Interni transport Železarne Štore Za interni transport so v štorski železarni sprva uporabljali normalnotirne železniške proge,_ po katerih so z vprežno živino vlekli vozove. Šele okoli leta 1885 si je tovarna omislila svojo prvo premikalno lokomotivo. Tako stanje je trajalo vse do leta 1945, piše v zloženki o razstavi. Po vojni se je povpraševanje po jeklu povečalo, zato je železarna širila dejavnosti. Za premik po normalnotirnih progah so nabavili nove, večje in močnejše lokomotive, za interni transport pa so na novo zgradili ozkotirno industrijsko železnico standardne širine 60 cm. Iz publikacije izvemo še, da je tovarna premogla šest parnih lokomotiv (prvi dve je kupila od rudnika bakra Bor v Srbiji, leta 1947 je dve novi lokomotivi nabavila v tovarni lokomotiv Duro Dakovič v Slavonskem Brodu, leta 1950 pa je pridobila še dve rabljeni lokomotivi, potem ko je bila elektrificirana rudniška železniška proga Brestanica-Senovo) in malo ameriško t. i. dizelmehanično lokomotivo ter vrsto vagonov raznih tipov. "Nove tehnologije transporta so po 35 letih izrinile malo železnico iz redne uporabe in leta 1980 se je ustavila za zmeraj. Tire so podrli, večina vozil pa je romala v staro železo. Od vseh strojev so se ohranile le tri male ozkotirne parne lokomotive, ki jih hranimo kot tehniške spomenike," so zapisali ustvarjalci razstave, sprva postavljene v Izobraževalnem centru Štore, kot del projekta Evropska pot kulture železa. Ohranile pa so se fotografije, zvočni posnetki in video projekcija, kar je delo Tadeja Brateta. Kot je dejal, ga je železnica vseskozi zanimala in kot otrok si je želel postati strojevodja. Kot študent strojništva je potoval po vsej državi in zbiral podatke o železnici in njeni zgodovini ter fotografiral. To v času socializma sploh ni bilo lahko; podatke so v tovarnah skrivali, kot da bi šlo za kakšno nevarno vohunjenje ali pa se niso zavedali pomena varovanja (ohranjanja kot tehniškega spomenika) in dokumentiranja tehniške dediščine (fotografiranje je bilo prepovedano). Mimogrede, Brate je bil dvakrat neuspešno tudi na Ravnah, preden so mu v tretje le dovolili fotografirati interni transport v železarni, vendar so bile fotografije zaradi tehničnih težav neuporabne. V Štorah je Brate pred 26 in več leti ustvaril obsežen opus črno-belih in barvnih fotografij (v veliki povečavi jih je bilo nekaj na ogled na ravenski razstavi) ter polurni barvni film, ki prikazuje izginulo železnico. Magister industrijske arheologije Tadej Brate je prijetno združil svoj konjiček in poklic. Službeno je odgovoren za varstvo Ozkotirna lokomotiva iz ravenske železarne je na posnetku jeseni lani še domovala v parku, zdaj pa je v štauhariji. Foto: Tadej Brate slovenske tehniške dediščine oz. tehniških spomenikov, poleg tega pa zadnjih trideset let potuje po svetu in dokumentira tirna vozila na paro. Ima že več kot 130.000 tovrstnih posnetkov, zabeleženih od Skalnega gorovja, Sibirije do Zambije. Ozkotirne železnice na Koroškem Čeprav ta tema ni bila predstavljena na omenjeni razstavi, pa jo ob njej velja obuditi, kot jo je v publikaciji Gospodarstvo in tehniška dediščina Koroške zapisala mag. Karla Oder: »Pomembna prelomnica je izgradnja železniške proge Celovec-Maribor, ki je skozi spodnji del Mežiške doline in skozi Dravsko dolino stekla leta 1863. Pri gradnji železniške povezave so zgradili številne predore, viadukte in mostove. Dravograd in Velenje so povezali z železniško progo leta 1899. Po 70 letih so, na žalost, to železniško povezavo ukinili. Tudi gradnja ozkotirnih železnic sega v sredo druge polovice 19. stoletja. Železniške tire so zgradili v premogovniku na Lešah in v rudniku Mežica. Po njih so v prvem obdobju iz rovov vozili izkopani material v 'huntih1, ki so jih potiskali ljudje ali pa so za vleko uporabili konje. Z uvedbo elektrike so v Mežici izkoristili priložnost in prvič uporabili električne lokomotive. Železarna Prevalje je leta 1873 zgradila ozkotirno železnico od topilnice do rafinerije in do železniške postaje. Za dovoz premoga z Leš je že sredi prejšnjega stoletja zgradila cesto, v 70. letih pa še ozkotirno železnico s 'preskokom'. Prvi del je bil speljan do vzpetine nad Mežo, od koder je bila do Meže vzpenjača, od tu do kolodvora pa ravni tiri. Po njej so v zgornjem delu še pred prvo vojno vozili s konji, v spodnjem pa z lokomotivo. Čez Mežo so zgradili še železniški most. Železnico na Leše so opustili že pred letom 1935. Med prvo svetovno vojno so zgradili industrijsko železnico s Prevalj do Poljane in jo dogradili leta 1918. Tri leta pozneje sojo podaljšali do Žerjava. 14 kilometrov dolgo železnico s Prevalj do Žerjava so opustili po veliki povodnji leta 1934. Ozkotirno železnico za prevoz težkih tovorov so po drugi svetovni vojni zgradili v železarni na Ravnah. Obratovala je do srede 70. let prejšnjega stoletja, industrijski tir pa je bil speljan do odpremnega skladišča. [...] Tudi v Mislinjski dolini so znani industrijski tiri. Po dograditvi proge Dravograd-VelenjejeArturPergerv interesu intenzivnega izkoriščanja pohorskih gozdov financiral izgradnjo 13 km dolge industrijske železnice v Mislinjskem jarku.« Andreja Čibron - Kodrin Delavci transporta v Železarni Ravne ob lokomotivi okoli leta 1954. (Ravenski muzealci prosijo bralce, ki so prepoznali delavce, naj jim sporočijo njihova imena.) Mag. Tadej Brate (levo) je pozabi iztrgal veliko tehniške dediščine. (Ob njem direktorica Izobraževalnega centra Štore Slavica Glavan in mag. Karla Oder, vodja ravenske enote Koroškega Lokomotiva iz štorske železarne pokrajinskega muzeja.) Foto: Andreja Čibron - Kodrin (Foto: arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja - Enota Ravne na Koroškem) Foto: arhiv ASK Fužinar Reforme so korak naprej za vse nas. S prihajajočim paketom reform Slovenija jutri bomo v Sloveniji povečali blaginjo in izboljšali kakovost življenja. Spodbudili bomo podjetništvo in konkurenčnost gospodarstva, dvignili raven izobraževanja, pocenili državno upravo, izboljšali zdravstvo, poskbeli za hitrejši razvoj regij in povečali zaposlenost. Reforme so korak naprej za vse nas. Glasbeni dom Ravne na Koroškem, 26.6.2006 ob 17. uri Vabljeni na javno razpravo, na kateri bomo govorili o regionalnem razvoju in kandidiranju za sredstva iz strukturnih skladov. Razpravi bo sledila manjša pogostitev. www.slovenijajutri.gov.si Slovenijajutri » JEZIKOVNI KOTIČEK Valjarska ali valjalna proga? V uporabi je več pridevnikov v povezavi z valjarno. Ker se ob tem pojavljajo dvomi, poglejmo, kaj pravi strokovna literatura. Pogost je izraz valjarska proga. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) govori o valjalni progi, pri čemer izhaja iz besede valjalen (nanašajoč se na valjanje). Izdelki, ki so narejeni z valjanjem, so jekleni valjanci. Če pa se pridevnik nanaša na valjarno, govorimo o npr. valjarniških napravah. Še ena možnost: če se pridevnik nanaša na valjček ali valj, uporabimo besede valjčen, valjčna ali valjčno (npr. valjčna priprava). Delavec, ki valja, je valjavec. Tisti, ki dela v valjarni, je valjar. Podobno nas uči Slovenski pravopis. V njem so navedeni: valjalni postopek, valjarniške naprave, valjalnik (to je stroj), valjanci, valjana pločevina, valjar (tudi kot delavec, pridevnik je valjarjev), valjavec (pridevnik je valjavčev), za eno od vrst valjarn pozna Pravopis zapisa bluming valjarna in blumingvaljarna (nikakorne blooming!) ipd. Tudi Splošni tehniški slovar vsebuje že našteto (valjalna proga, valjalno ali valjarniško ogrodje, groba valjarna ali bluming itd.), s pridevnikom valjarski pa navaja le kombinacijo: valjarska brazda. Kaj sledi iz povzetega? Namesto uporabljanega izraza valjarska proga je primernejši valjalna proga, v povezavi s samostalnikom program (sinonim za izdelke, npr. valjana jeklena pločevina) pa predlagam pridevnik valjan oz. valjani. Je pa zanimivo, da Slovenski pravopis pozna pojma jeklarstvo in kovaštvo (in izpeljanki npr. jeklarska industrija in kovaška obrt, kar potrjuje pravilnost imen OE Jeklarski program in Kovaški program), medtem ko pojma valjarstvo v njem ni, je pa valjanje. Andreja Čibron - Kodrin Trening in čistilna akcija na Uršlji gori Smučarji iz ASK Fužinar smo imeli v petek, 26. maja, kondicijski trening. Zbrali smo se pred letnim bazenom in se s kombijem odpeljali do Naravskih ledin. Od tam smo se odpravili na Uršljo goro. Pot je bila zahtevna, saj smo šli po grebenu. Hodili smo hitro in na vrh prišli v petdesetih minutah. Oblekli smo se in iz žepov potegnili plastične vrečke. Na poti nazaj smo pobirali smeti na planinski poti. Našli smo veliko smeti, med drugimi tudi polomljeno smučarsko palico. Vse vrečke so bile polne! Po našem odhodu je bila Uršlja gora lepša. Luka Pušnik Planinska pot na Uršljo goro je očiščena, smeti so v vrečkah. Oglas Iz Šentjurja na Resevno, v Svetli dol in Svetino na pohodu železarjev V skladu s programom planinskih pohodov slovenskih železarjev za leto 2006 so v soboto, 27. maja, planinski vodniki iz Štor organizirali letošnji prvi pohod. Z Raven se nas je pohoda udeležilo 44 pohodnikov. Pot do Celja je hitro minila in že smo zavili proti vasici Šentjur, ki nas je sprejela v lepem jutru. Na železniški postaji so nas že čakali Štorčani, kmalu pa so prispeli tudi pohodniki z Gorenjske. Podali smo se na pot, najprej med travniki in nato v gozd in hrib. Skozi naselji Hruševec in Šibenik smo po dveh urah prispeli do planinske koče na Resevni (850 m), ki jo upravlja PD Šentjur. Po počitku se je 156 pohodnikov podalo proti Svetini, najbolj urejeni gorski vasici. Med potjo so organizatorji pohodnikom nudili razna okrepčila, ob zaključku pa so poskrbeli tudi za veselo razpoloženje ob zvokih štajerskih muzikantov. Franci Telcer, za organizacijski odbor Ravne Fotografije: Štefan Skitek ŠPORT ŠPORT ŠPORT ODBOJKA. Pri OK Fužinar Metal so maja izpeljali volilno skupščino. Klub bo v naslednjem dveletnem obdobju vodil predsednik Marijan Kokol, kije nasledil Braneta Žerdonerja. V up so še: Brane Žerdoner, Peter Prikeržnik, Danilo Čebulj, Darko Šuler, Marko Drevenšek in Zdravko Kotnik. Po odhodu trenerja Bojana Ivartnika bo trener članske vrste znova postal Branko Golob. V klubu bodo v naslednji prvoligaški sezoni igrali vsi dosedanji odbojkarji, razen Aleša Legana, Primoža Dirntiša in Marka Drevenška. Finalna turnirja letošnjega državnega prvenstva za starejše dečke in deklice sta bila 14. maja. Na Ravnah so državni prvaki postali mladi odbojkarji Salonita iz Kanala ob Soči, ki so v zaključni tekmi turnirja porazili ekipo Žužemberka s 3 : 2. Po tesnem porazu v polfinalu proti Žužemberku z 2 : 1 in zmagi v tekmi za 3. mesto proti Partizanu Fram z 2 : 1 so si bronaste kolajne priigrali odbojkarji Fužinarja Metala, varovanci trenerja Nejca Pušnika. Za najboljšega napadalca na turnirju je bil izbran Jure Šuler (Fužinar). Na Prevaljah so prvakinje postale igralke domačega kluba, ki so v finalu premagale ekipo Luke Koper s 3 : 0. Najboljša igralka turnirja je bil Zala Verbole, najboljša napadalka pa Sara Piko (obe Prevalje). PLAVANJE. Na mitingu pokala Mayove, za mlajše kategorije, kije bil 6. in 7. maja v Brnu na Češkem, so slovenski plavalni upi v konkurenci okoli 500 plavalcev in plavalk dosegli 15 zmag, 11 drugih in 8 tretjih mest. Pokal Mayove Brno 2006, s katerim nagrajujejo najboljšega plavalca, je šel v roke Fužinarjevemu tekmovalcu Roku Sagmeistru, ki je na 200 m mešano s časom 2:17,90 postavil nov državni rekord za dečke. Od plavalcev ravenskega kluba so v Brnu plavali še: Žiga Oto, Sašo Herga, Alan Godec, Staš Slabe, Tamara Miler, Teja Pešl, Tjaša Oder in Jera Majerič. Čez 500 plavalcev iz štirih držav je teden dni pozneje nastopilo na 8. mitingu v Sisku. Fužinarjeva ekipa se je izkazala z 28 zmagami, 21 drugimi in 4 tretjimi mesti. Pokala za najboljša plavalca sta osvojila Rok Sagmeister in Tamara Miler. Na 31. mednarodnem mitingu za pokal mesta Ljubljana, 20. in 21. maja, je nastopilo 394 plavalcev in plavalk iz šestih držav. Znova so bili v ospredju plavalci trenerjev Matije Medveška in Gorazda Podržavnika, saj so kot ekipa zasedli 2. mesto za plavalci Radovljice in pred gosti iz Novega Sada. V posamičnih nastopih so si priplavali 13 zmag, 12 drugih in 9 tretjih mest. Med zmagovalce so se vpisali: Vita Sonjak, ki je bila najboljša v vseh treh disciplinah prsnega plavanja, ter Gabrijela Golob in Mojca Škratek pri dekletih ter Toni Pori in Martin Paradiž med fanti. V skupnem seštevku treh rezultatov je Toni Pori, kot edini Slovenec na stopničkah, osvojil 3. mesto. V Kopru je bil 27. in 28. maja dvoboj reprezentanc Slovenije in Hrvaške. V skupnem seštevku nastopa kadetskih, mladinskih in članskih vrst je Slovenija zmagala po točkah s 439 : 385. Za našo reprezentanco so zmage prispevali: pri kadetih Toni Pori na 100 m prsno, pri kadetinjah Petra Studenčnik na 200 m hrbtno in Tjaša Rjavec na 100 m prsno ter med mlajšimi članicami Vita Sonjak na 100 m prsno. Za Slovenijo so plavali še: Nace Novak in Aron Horvath pri kadetih, Mojca Škratek, Anja Novak in Katja Balant pri kadetinjah ter Gabrijela Golob in Lea Kos pri mladinkah. KEGLJANJE. Maja je bilo še zadnje dejanje letošnjega državnega kegljaškega prvenstva, in sicer tekmovanje članskih dvojic. V Dravogradu so nastopili moški. Med 24 pari sta se na 9. mesto uvrstila brata Toni in Bojan Golob (oba Korotan), mesto za njima sta osvojila kegljača Interokna Dravograd Rajko Podojsteršek in Marko Vezovnik. Kegljačice so nastopile v Izoli. Na 11. mesto sta se uvrstili tekmovalki Korotana Prevalje Majda Verbole in Mojca Drofelnik, na 12. mesto pa Slovenjgradčanki Nada Korbus in Janja Vastl. NAMIZNI TENIS. Igralka Fužinarja ID Manca Fajmut je zmagala na 3. TOP 12 mladinskem turnirju v Vrtojbi. V drugi skupini je bila Katja Šapek peta. Na državnem prvenstvu za igralce do 21 let v Ljutomeru je Fajmutova osvojila 3. do 4. mesto, skupaj z Velenjčanko Ivano Zera pa drugo mesto med dvojicami. ATLETIKA. V maju so potekali trije mednarodni članski atletski mitingi za veliko nagrado Slovenije, kjer so od tekmovalcev KAK Ravne boljše uvrstitve dosegli: V Novi Gorici se je najbolj izkazala Nežka Pori, ki si je pritekla absolutno 2. mesto na 1000 m. V isti disciplini je bil Tilen Ramšak četrti, Tim Petrovič peti, šesta pa Tadej Grilc in Nina Močivnik. Na drugem mitingu v Slovenski Bistrici je nastopilo kar 20 tekmovalcev ravenskega kluba, kjer so v absolutni članski konkurenci tretja mesta osvojili: Porijeva v teku na 1500 m, Močivnikova na 800 m in Nika Dolar pri skoku v daljino. V obeh omenjenih krajih je potekal tudi miting za mlajše kategorije. Tako je v Novi Gorici Jernej Dvornik osvojil tretje, v Slovenski Bistrici pa drugo mesto med mlajšimi mladinci pri skoku v daljino, Tomaž Podvratnik pa je na drugem mitingu zmagal v teku na 300 m v isti kategoriji. Na zadnjem, tretjem mitingu 27. maja v Kranju sta se znova izkazali Dolarjeva, ki je bila druga med članicami v troskoku, ter Nežka Pori, ki si je pritekla 3. mesto na 3000 m. Gašper Kogelnik je v teku na 800 m dosegel sedmi čas. V kvalifikacijah za APS v Ljubljani, 20. in 21. maja, je Porijeva zmagala na 3000 m, Dolarjeva pa je osvojila 2. mesto v troskoku z novim osebnim rekordom 12,65 m. Nika Dolar je osvojila 5. mesto v skoku v daljino, Močivnikova pa je bila šesta na 800 m. Na 42. taborniškem teku na Muti 27. maja so se izkazali tudi Ravenčani: Mirko Krančan in Štefan Robač sta zmagala v svojih skupinah, Karolina Šnajder pa je v kategoriji C osvojila drugo mesto. ŠPORTNO PLEZANJE. Na uvodni tekmi državnega članskega prvenstva 13. maja v Kranju je Ravenčanka Katja Planinc osvojila 8. mesto. V Innsu na Tirolskem so 28. maja na prvi tekmi za evropsko mladinsko prvenstvo nastopili v 19-članski slovenski reprezentanci trije koroški športni plezalci. Najboljšo uvrstitev je dosegel Ravenčan Ciril Vezonik, ki je bil šesti med starejšimi dečki. Luka Tamše je bil med kadeti 36., Miha Britovšek (oba AK Slovenj Gradec) pa 33. med mladinci. SEDEČA ODBOJKA. V organizaciji Invalidskega športnega društva Samorastnik je bil na Ravnah zaključni turnir državnega prvenstva. V konkurenci štirih ekip so naslov prvaka osvojili odbojkarji Društva paralitikov Ljubljana (Paraš). V odločilni tekmi so Ljubljančani porazili ekipo IŠD Samorastnik Ravne s 3 : 1 v nizih. V tekmi za 3. mesto so odbojkarji Dl Nova Gorica tesno s 3 : 2 ugnali ekipo Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. ŠAH. Na petem turnirju odprtega prvenstva Koroške v pospešenem šahu v Slovenj Gradcu je med 29 šahisti zmagal Velenjčan Milan Matko, ki tudi vodi v skupnem seštevku. Za njim so se zvrstili: Janez Poberžnik, Zdenko Oderlap (oba Dravograd), Zdravko Burjak (Črna), Marko Vrečič (Fužinar Hapro) itd. Ivo Mlakar ZAHVALA Ob nenadni in tragični izgubi drage hčerke in sestre MIRELE MUHIČ se iskreno zahvaljujemo vsem za tolažilne besede, denarno pomoč, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ALPINISTIČNE NOVICE Slabo vreme prvih majskih dni je okrnilo alpinistične dejavnosti, kljub temu pa se jih je nekaj le nabralo: 8. 5. 2006 so Primož Šteharnik, David Božič, Franc Tretinek in Boštjan Čas opravili turno smuko s Kanjevca (slovenskega turnega kralja) po 10 urah vzpona. 1. 5. 2006 smo Ožbej Povsod, Jani Herzog in Domen Petek stopili na najvišji vrh Alp, 4810 m visoki Mont Blanc, pred tem pa sva Ožbej Povsod in Domen Petek plezala v italijanskem Arcu in preplezala v steni Parete Zebrata smer SIMILAUN, 400 m, 6a/5c; v steni Cima alle Coste smer DIEDRO MARTINI, 500 m, V+/VI; v steni Colodri smer BARBARA, 300 m, V+/VI. Primož Šteharnik je med prazniki turno smučal v pogorju gore La Meije (3982 m) v Franciji. 27. 4. 2006 sta na vrh Kavkaza, 5633 m visoki Elbrus, stopila Damjan Sekuti in Andrej Zorman. 25. 4. 2006 sta Ludvik Golob in Boštjan Čas presmučala Jalovčev ozebnik ter smučala s Triglava v Krmo. Domen Petek KADROVSKA GIBANJA V APRILU Konec aprila 2006 je v ravenskem delu skupine SIJ (Slovenska industrija jekla) delalo 1.400 zaposlenih^ V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 30. 4. 2006 zaposlenih 1.086 oseb. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL RAVNE 968 ŠERPA 138 STO 2 NOŽI RAVNE 189 ZIP CENTER 103 PETROL ENERGETIKA 115 RAVNE 77 ŠTORE 38 PETROL TEHNOLOGIJA 16 STYRIA VZMETI 196 TRANSKOR 47 T. K. RAVNE 3 KOROŠKI GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 43 SISTEMSKA TEHNIKA 315 STROJI 136 Akers valji 75 SŽ-OPREMA RAVNE 126 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja V ravenskih družbah Slovenske industrije jekla so aprila sklenili 19 delovnih razmerij za določen čas: 3 v Metalu Ravne in 16 v Nožih Ravne. Poročilo iz drugih družb za april: po enega novega sodelavca za določen čas imajo v Akers valjih, Transkorju in Strojih, kjer so zaposlili tudi enega sodelavca za nedoločen čas. Novo sodelavko, s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, imajo tudi v Petrolu Energetiki. Prekinitve delovnega razmerja Do sprememb v skupini SIJ na Ravnah je aprila prišlo v Metalu Ravne (dva sodelavca sta odšla sporazumno) in Nožih Ravne (16 delavcem je poteklo delovno razmerje za določen čas, eden pa seje invalidsko upokojil). Poročilo iz drugih družb: zaposlitev za določen čas je potekla enemu delavcu v Strojih, sodelavcu v Styrii Vzmeteh je bila pogodba o zaposlitvi sporazumno prekinjena, medtem ko je v Transkorju en delavec postal tehnološki presežek. Po podatkih Smeri, d. o. o., in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, lektor Miran Kodrin, prof. Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravne.com Prelom in tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Naklada: 1.880 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. NAGRADNA KRIŽANKA št. 124 Nagradna križanka št. 123; rešitev vodoravno: KABARET, MA, ANOMIJA, OLL, LTH, ODREDBE, OI, GNU, NRAV, RK, LISICA, IRKA, PISMO, MINSK, JILL, ETA, RAMA, AT, TI, LIMONADA, EKRAZIT, MER, RAI, ANO, IŽ. Žreb je odločil, da knjižne nagrade prejmejo: Sandi Kolenc, Eltes; Drago Koletnik in Darko Marinč, oba iz Sistemske tehnike oz. TSD. ČESTITAMO! Nagradna križanka št. 124: Rešitev križanke pošljite (po interni pošti) do vključno 30. 6. 2006 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. IF MANJŠI KOS SKALE ZDRAVILIŠČE PRI PADOVI MEDMET TIŠINE IVAN OSOLE POLAGA- LEC TLAKA AVTOMO- BIL SLO. TELOVA- DEC ŠTUKELJ REKA NA TIROLSKEM ZLATKO TRDINA STROKO- VNJAK ZA EKOLO- GIJO PREŠERNOV PRIJATELJ ČOP KAPITA- LISTIČNA DRUŽB. UREDI- TEV A ŠTUDENTKA, KI ZAKLJUČUJE ŠOLANJE B KONEC ŠAHOVSKE IGRE A EGIPČANSKI BOG GORA V ŠVICI IT. MORJEPLOVEC VESPUCCI ZAPORNIK GLAVNI ŠTEVNIK N IZRAEL. LUKA VEZNIK ZDRAVIL- NA RASTLINA DEL ŽITNEGA STEBLA NORMA- TIV O URADNI SPISI NAČRT ZA OBLEKO IKO JEZERO NA FINSKEM MERITEV DEL TOVOR. AVTA POLOŽAJ PREDMETA LISTEK ZA PLAČILO PRVI LETALEC I KRAŠKA POKRA- JINA OMAMNO SRED- STVO MORSKA RIBA SAMO- JEDI N STIKALO S TIPKO DEL POLOTOKA R VISOKA IGRALNA KARTA A VZPETINA, HRIB OČE, ATI A PETER ANDERLIČ OSEBNI ZAIMEK TRUŠČ, ROPO- TANJE R PAMETEN ČLOVEK v Z HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA I REKA NA SLOVAŠKEM A Žreb bo med reševalce križanke tokrat razdelil tri majice, ki jih podarja Sistemska tehnika. Na majicah je upodobljen novi izdelek podjetja: osemkolesno oklepno vozilo Krpan 8x8. IME IN PRIIMEK: PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV: