Sedajni obilni zakoni. (Spisal Fr. Jančar.) (Konec.) Pa morda kdo poreče: Po takem bo ved delavaih rok. Pa tudi več malopridaežev, mu odgovorim. Lepe lastnosti ia čedaosti se ae dajo v srce vsipat'. Na aemakem je rekel eakrat aek človek g. šolaika: Ako je oče aorc, kaj aiorejo potem otroci biti? Ako je terau izrazu že g. školaik porod vzrokoval, kaj borno še strmeli, če aied tolikimi v sedajaem času akleajeaimi zakoai sc tudi z eaakirai Iastnostmi aekteri zaajdejo? Saj neki še ae araijo sckire ali tepače aasaditi, raotike zagvojzditi, drva praviloaia cepiti ali kalati ia žagati, žage spiliti, metlje zvezati, lestvice popraviti itd., če že zares potrebno orodje imajo. — Ali kar je storjeao, je storjeno. Zato gre sedaj premišljevati, kako se bo dalo pošteao ia ne tatia8ko živeti. Odprite toraj vi viacarji svoja ašesa, ki pod )tujimi atrebami živite ia vam je le za avoje skrbeti, med ;em poseataiki tudi drugih plačil, davkov ia slroškov večcrat na ceate imajo za hiše, strebe, poale, dacije, razno rodje itd. Prvo je, ako hočete srečai biti mladi zakonci in i po- šteaje pri ljudeh imeti, živite v atrahu božjem ia rnolite. Ne zahajajte nikdar brez krvave potrebe v krčmo. 0 velikib prazaikih vam gotovo vaš gospodar kapico viaa za8toaj daja, iaače pa si doma priaesite polič ali piat viaa, če je družiaa veča, iz krčme, ako je goreča sila. Spravite ai naj poprej aajpotrebnejše orodje, kakor: motiko, sekiro, tepačo, žago, škafe, kad , žehtajak itd., postelja, miza, stoli, podaožje, aičke itd., tako maajkati ne saiejo. Tako skrbite za trpečo pošleao obleko za ee ia otroke, ktere brez izjema v šolo pošiljate, aaj se dobro sloveaski brati, pisati itd. naučijo. Saago čez vse v izbi ia zuaaj ljubite. Vae te reči se dajo sčaaoma na pošten načia spraviti, ako več zaslužujeta, ka- kor izdavata, posebao pa če mož sam , ai zabite glave , ki komaj kaj zagleda, ai že aam ve narcditi. Zmikovati pa nikdar ia aikoli ae amete, bodi si še tako majhaa roba kakor je: obroč, kolj, ragla, deska, lata, drva itd., ali ročflik za motiko, grabljišče ali kos lesa za dožice, iz kterih bi se škaf ali aodec naredil. Poprositi se raora, krasti je greb, jb večkrat majbBa vkradeaa roba človeka v velikega tata spremeni, ki nepreBebaaia zaiikujezdaj ta, zdaj tam, kar se ma koristao zdi; nikoli pa ne niisli Ba povračilo, odškodovaaje ali odalaženje — ia tako a črao tatiasko vestjo v tcaiai grob zibBe, ko ao ga od biše do biše pregaajali. :Gospodarja bodi odkritosrčea, vesten \u priden delavec;vsaj ob tebe ia tvojeotroke redi, ker ti potrebaega zaalužka^ia živeža podeluje, pod njegovo stieho pa prijetno prebivaš, za kar inn, ako poniisliš, nobeae stopiBje zastoaj ne ačiaiš; saj veš, kako bitro oporečeš, ako bi kaj popraviti bilo pri :hiši: to ai daina! _ jV svojeBi staau se vedno bolj ia bolj izobražuj ter no-jbepe prilike ae zaaeaiari, kjer bi se kaj basaovitejšega na-|učil, bodi si v viaograda, sadovajaku, aa njivab, travaikib, :v gozdih itd. Saj veadar večkrat kaaio prideš, kjer vidiš, jkako drugi uaiai gospodarji ravnajo; le ne iniej vedao k sebi rok obrajenib, kakor ijudje pravijo, pa boš vea druga- čen ia vcče časti vredea, če lih si siromak. Gaojišče ti aaj bo aa skrbi kakor lastao oko. Saj veš: v slabo izpito zeailjo aič ne sadiš, dokler je Be pogao-ljiš, ker bi delo bilo zastonj. To isto je na drugi še ne po-jpolaoma izmolzeai zemlji, če ae več gaoja po aji raztrosi,'tadi se več pridelaje ia rastliastvo uspešaeje raste. Skrbi toraj tudi za obilai gnoj, ki gazzemljo pokrivaš ia z gaojnico polivaš. Iaače prav dobro storiš, ako po ziaii led, to je: zaierzBJeao gaoJBico v viaograde, sadovajake, zlasti k drevesoni ia po travaiku razpravljaš; ali pa kakšno na kup naaietano zcniljo niešaaco z ajo polivaš, kar ti dobro prsteniao naredi, ki je v saditvi kaj dobra ia zdataa. Nikdar pa ue pusti gaojaice po stragab in jarkih odtekati, da aorcev prodajal ae bnš. Saj vidiš, kako slabo tako ravBaaje zemljo gaoji , kjer le ob jarka bolj gosta ia temaa trava zraste, dragje je pa aič Bi, ia še tisto peat trave žiriaa ae je, ker je preveč smrdljiva; rajše polivaj z gBojaico ves kraj, kakor dalječ zatnoreš, ia hasek bo stotern; to tedaj Bpomladi ia jeseni, po leti pa vode prilivaj gaojnici, ako z njo trataico gaojia. V poaebai jami se niora gaojnica blizo gBOJišča zbirati, ta jo imaš vedao pri roki za vsako rabo ali potrebo. jZato, dragi rooj! naj te aikoli pod pazdubo ae boli. Tak človek ai za aič, je sebi in drugim v aadlogo, ter pred poštenimi ljudmi sramota, ki vedno aa subi palici gleda, dokler se od lcaobc v grob ne zvrue v veselje dragiai. Živiao iaiej v saagi in lepo jo redi. Eaa krava dobro rejeaa ti več haska doaaša, ko dve sloki kolbači. Toliko živifle si redi, kolikor imaš kraie. Laži se varuj ko steklega psa, ia kar se ti zaupa, vestBO ib na teako dopolai; to je več vredno ko poloa mošaja zlata. Meai je eakrat nek viacar rekel: Gospod! vas pač lebko nori vkanjuje; ma odgovoritn: Pa Boga ne, in če mi krade, ga pa spodira. Glej tedaj, kaj je več vredao: dobro itae, ali polaa taošnja zlata. Ne poiaBOŽevaj uaih število kterim vedao vaake reči primaajkuje, kar je grda aramota; saj ti je zaaBO: leto ima 365 dai, ia vsak daa se trikrat rado jč. Zaslažaj toraj več in maaje izdavaj, tako se s časoma na močne aoge postaviš: le bedaki iz daeva v daa živijo. Bog ti je am ia zdraze ude dal, sara pa si si zvolil soprago, pomagaj ai tedaj tadi sam na pošteai način, in Bog ti bo pomagal, ker je že tolika sila zakonska.