PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je IzSla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi imffri£S"w Cena 500 lir - Leto XL. št. 51 (11.774) Trst, četrtek, 1. marca 1984 Hud politični poraz demokristjanskega tajnika De Mita izvoljen za tajnika KD Zanj je glasovalo le pol stranke Enotno iz Čedada: Hočemo biti in obstati kot Slovenci VOJMIIt TAVČAR Namesto predvidenih 87 odst. je De Mita prejel le 57 odst. glasov BOJAN BREZIGAR RIM — Ciriaco De Mita je veliki Poraženec tega kongresa. Ko se je Predstavil na kongresu je imel tako-rekoč v žepu 70 odstotkov glasov, ko se je začelo glasovanje jih je imel 87 odstotkov, ko se je glasovanje kon čalo pa mu jih je ostalo samo 56,6 odstotka. Toliko, kot na prejšnjem kongresu, ko pa je imel proti sebi •Počno kvalificirano opozicijo. Sedaj te opozicije ni bilo več: Donat Cattili, Scotti in Vittorino Colombo imajo le peščico delegatov, skupno 12 odstotkov glasov. Rezultat volitev je bil tak, da se je takoj postavilo vprašanje, če bo De Mita sprejel izvolitev ali jo bo morda celo zavrnil. Kaj se je zgodilo? Možnosti sta tu dve. Ali je prišlo do organizirane akcije tistih struj, ki so De Mito podprle, a niso hotele, da bi bil tajnik Preveč močan, ali pa je to spontana reakcija delegatov na De Mitovo ob-našanjc na kongresu, ki je bilo iz- redno arogantno, totalitaristično in je trčilo v ljudsko dušo stranke, tisto, ki se zavzema za širšo socialno poli tiko, tudi zato, ker ji je med volivci težko zagovarjati stališča, ki jih je De Mita v svojem poročilu postavil kot aksiom. Potem pa še napad na Marinija in na CISL, pretep v dvorani in končno 14 ur čakanja. Dejavnikov je mnogo, preveč. Pot do tega De Mitovega poraza je bila dolga. Začelo se je, če hočemo nekoliko obnoviti dogodke, v torek malo po 14. uri, ko je Fanfani, ki je predsedoval kongresu, določil, da je treba kandidatne liste predstaviti do 17.30 in da bodo za tajnika glasovali ob 18. uri. Ta rok sp nato odložili za eno uro in kasneje na 20.30. Tedaj pa se je kongresu predstavil podpredsednik Bernini in z besedami »Prijatelji, velike težave imamo,« napovedal odložitev glasovanja na polnoč. V dvorani je završalo. Začelo NADALJEVANJE NA 2. STRANI Iz reakcij izhaja predvsem slabo prikrito zadovoljstvo RIM — Med prvimi je De Miti ob izvolitvi čestital Bettino Craxi. V svojih čestitkah pravi, da je izid demokristjanskega kongresa zelo pomemben za razvoj demokratičnega sodelovanja ter za utrditev skupnih odgovornosti v vladi. S tem je Craxi dal De Miti jasno razumeti, da se je njegova vlada okrepila in skupaj z njo on sam kot predsednik. Vsa socialistična stranka pa ni prikrivala zadovoljstva nad potekom razprave na kongresu, iz katere je vedno izhajala podpora pet strankarski koaliciji, pa tudi ne spričo načina, na kateri je bil De Mita izvoljen. V vrstah KD pa skušajo minimizirati izid volitev. Sam De Mita je dejal, da je zadovoljen, saj ni nikoli zahteval unanimizma, temveč samo veliko enotnost in do te je, po njegovem mnenju, prišlo. Tudi Scotti je bil videti dokaj zadržan, čeprav vidno zadovoljen, saj pred kongresom ni mogel upati, da si bo zagotovil skoraj tretjino glasov. Napovedal je le, da bo v okviru vsedržavnega sveta nadaljeval bitko, ki jo je začel na kongresu. Zelo zadovoljen pa je Donat Catiin, ki prav tako napoveduje trd nastop v vsedržavnem svetu. Komunistična ocena kongresa je bila zelo kritična: izid glasovanja jasno dokazuje, da je bila enotnost stranke glede izvolitve De Mite le navidezna, je dejal Napolitano, ki je tudi podčrtal dvoumnost kongresa glede predloga o demokratični alternativi, pa tudi zato, ker je kongres ponovno potrdil konservativna stališča KD do gospodarskih in družbenih vprašanj. R. G. S seje centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Inflacija glavni problem Jugoslavije BEOGRAD — Zaradi zelo obsežne razprave na torkovi seji CK ZKJ, ki te je zavlekla v pozne večerne ure, Je Tanjug včeraj posredoval nadaljevanje svojega poročila. V popoldanskem delu razprave so sodelovali nekateri zanimivi razpravljala, ki so komentirali tudi diskusije predhodnikov, polemizirali z njimi, na koncu, Pa je predsednik Dragoslav Markovič Povzel razpravo, in nakazal nekatero naloge, ki jih je odprla pričujoča seja. Vlado Janžič je med drugim o pozo 9: da je treba odpraviti težnje, ki ~KJ spreminjajo v debatni klub. No-pOa politična stranka ne more živeti od pozivov in naštevanja lepih žeti®. je dejal, ampak mora za neures-tecevanje partijskih sklepov predvideti konkretne organizacijske in kadrovske sankcije. Milutin Baltič je ocenil, da je in- tecija v državi trenutno največji pro- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Jugoslovanska vlada naj predlaga ukrepe za premostitev inflacije BEOGRAD — Zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ je včeraj ocenil, da ni treba sprejeti posebnega intervencijskega zakona o vrnitvi cen na raven 19. decembra lani, ker je največ je število podjetij že vrnilo cene, tako kot je to zahteval zbor republik in pokrajin. Kljub temu pa ta skupščinski dom vztraja pri doslednem izvajanju svojih sklepov in kaznovanju vseh oblik izigravanja sklepa. To je tudi najpomembnejši sklep, ki so ga sprejeli na včerajšnji seji zbora. Uvodno poročilo o uresničevanju sklepov tega zbora in o preskrbljenosti tržišča je podal zvezni sekretar za tržišče in splošne gospodarske zadeve Luka Reljič, ki je poudaril, »da je zdaj najpomembneje, da pripravljeni pričakamo morebitno omrznitev cen, ki pa morajo ostati v ra- zumljivih okvirih.« V razpravi v zvezi s tem poročilom Luke Reljiča je vojvodinski delegat poudaril, da je zdaj najpomembneje, da ZIS čimprej predlaga paket ukrepov za izhod iz inflacijskega ciklusa, potem ko bo ukinjena veljavna odredba o zamrznitvi cen. Jože Marolt iz Slovenije je dejal, da so ocene v poročilu o proizvodnji in preskrbi preveč optimistične. Kar zadeva električno energijo na primer, je preskrba res boljša, vendar zato, kot je dejal Marolt, »ker nam je bog poslal dež in sneg«. Zbor republik in pokrajin je na včerajšnji seji sprejel tudi zakon o ratifikaciji mednarodnega sporazuma o kavi. Po tem zakonu Jugoslavija še naprej ostaja članica mednarodnega sporazuma o kavi. (dd) ČEDAD — Ali je morebitno sprejetje zakona o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji res zadnja prilika za Slovence videmske pokrajine, da dobijo enako zaščito kot Slovenci na Tržaškem in na Goriškem? Nedvomno je za slovenski živelj v videmski pokrajini to pomembna priložnost, ki je ni mogoče zamuditi, prav gotovo pa je sprejetje takega zakona, ki naj ustreza potrebam in pričakovanjem narodne manjšine v tej pokrajini zadnja priložnost za demokracijo, da izpolni obveze, ki so bile sprejete z u-stavo, da poravna svoj dolg do lojalnih državljanov republike, ki so bili doslej vedno zapostavljeni in zatirani, da začenja zdraviti in odpravljati posledice tiste politike, ki so ta zeleni in hriboviti mejni pas naše dežele spremenile v emarginirano, zaostalo in zapostavljeno območje. V to ugotovitev bi lahko na kratko strnili razpravo, ki se je razvila ob snočnjem srečanju slovenske enotne delegacije s predstavniki vseh slovenskih organizacij v videmski pokrajini na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu. Enotna delegacija se je kot zastopnica vseh komponent slovenskega življa v Italiji sestala s tako kvalificiranim zastopstvom naše narodnostne skupnosti v videmski pokrajini, da bi s svojo prisotnostjo jasno in enoglasno potrdila to, kar je bilo sicer že večkrat odločno poudarjeno in sicer, da je za vse Slovence v Italiji sprejemljiv le tak zaščitni zakon, ki bo veljal na vsem območju, na katerem živimo, tak zakon, ki ne bo odmerjal stopnje pravic glede na kraj, v katerem nekdo biva, ki ne bo vnašal razlik med mestom in vasjo, med videmsko, goriško ali tržaško pokrajino. Množični odziv izvoljenih predstavnikov javnih delavcev, zastopnikov kulturnih društev, duhovnikov pa je bil dejanski odraz tega, kar si želijo Slovenci videmske pokrajine: priznanje lastne identitete, priznanje pravic in enakega dostojanstva brez kakršnihkoli diskriminacij. S takšno številno udeležbo so Slovenci videmske pokrajine spet izpričali to, kar so že tolikokrat potrdili s svojim delom, z ustanavljanjem kulturnih in drugih organizaciji: da želijo biti in obstati kot Slovenci. V imenu enotne delegacije je uvodoma posegel Fili beri Benedetti", ki se je v svojem nagovoru vprašal, ali je sprejetje zakona res zadnja priložnost za Slovence videmske pokrajine, da dobijo enako zaščito kot ostali Slovenci v Italiji. Vprašal se je tudi, ali je lahko res sramota biti Slovenec v videmski pokrajini, kot bi lahko skle- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Med svojim obiskom v Kirnu Aleksandar Grličkov o osnutku PRI Furlanije-Julijske krajine » zaščitnem zakonu Tudi v tržaški pokrajini so odobrili proračun 1984 zakona za globalno zaščito 'Ne smel bi ločevali manjšine po teritorialni pripadnosti -— član predsedstva Sociali-čne zveze delovnega ljudstva Ju-V(v'aV'^ Aleksandar Grličkov je od Sr ;ai na obisku v Rimu, kjer se je ®fal s predstavniki socialistične in - demokratske stranke. Nu se-u PSI ga je sprejela številna dele-p.'|ja' v kateri so bili med drugim ste Valdo Spini ter člani vod- j^v Balzame, Margherita Boni ver in nzotà za social - demokrate pa je , čkova sprejel strankin tajnik Pie-0 Bongo. Srčne Sro^anji sta potekali v zelo pri-i ,m in prijateljskem vzdušju, ter 86 bodo prevevala skupna obveza, da odnosi med SZDL in obema i- talijanskima strankama še izboljšali. Govor je bil o številnih mednarodnih vprašanjih, še zlasti o prizadevanjih za mir in popuščanje napetosti v E-vropi in Sredozemlju. Aleksandar Grličkov je na obeh sestankih tudi izrazil mnenje, da bi vladni osnutek zakona za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji ne smel ločevati manjšine v dve skupini in da bi ne smel vsebovati določil, ki bi jih bilo mogoče pojmovati kot preštevanje manjšine. Danes se bo Grličkov sestal s predstavniki krščanske demokracije in PDUP, jutri pa bo gost komunistične partije. GORICA — Deželni tajnik republikanske stranke, poslanec Da Re je na srečanju s kadri stranke v goriški pokrajini opredelili stališče stranke do slovenske problematike, zlasti v zvezi s sprejemanjem zaščitnega zakona. Stališče je, resnici na ljubo, precej omejevalno, čeprav poslanec Da Re ugotavlja, da je že vendarle čas, da se to vprašanje reši z državnim zakonom. Po njegovem uživa slovenska narodnostna skupnost v deželi že vrsto pravic, ki so zagotovljene z državnimi in deželnimi normami in novi zakon bi moral upoštevati pač dejansko stanje. Republikanci menijo, da bi morali državne norme novega zakona veljati samo v tistih območjih tržaške pokrajine in v nekaterih občinah na Goriškem, kjer je nesporno ugotovljena prisotnost slovenske manjšine. Republikanci so zato odločno nasprotni razširitvi zaščitnih norm v videmsko pokrajino. Za prebivalce slovenskega porekla v tej pokrajini naj bi poiskali drugačne možnosti rešitve, v okviru državne in deželne zakonodaje. TRST — Tudi tržaški pokrajinski svet je sinoči v skladu s časovnim rokom, ki ga predvideva finančni zakon, odobril proračun za tekoče leto. Dokument so podprle koalicijske stranke, odločilno pa je bilo vzdr-žanje svetovalcev Liste za Trst. Proti proračunu so glasovali komunisti, tržaško gibanje in fašista. Podobno kot v torek tržaški župan Richetti je tudi predsednik pokrajine Clarici sinoči napovedal, da bo skupno z odborom odstopil pred koncem marca. Manjšinska koalicija je upravljala pokrajino od oktobra lani, potem ko so sc melon ar ji odločili za opozicijo v obeh tržaških krajevnih upravah. Aretirali rdeče brigadiste RIM — Karabinjerji so predsinočnjim aretirali v Rimu 13 domnevnih pripadnikov militarističnega krila rdečih brigad, ki je 15. februarja prevzela odgovornost za atentat na ameriškega diplomata Leamona Hunta. Med aretiranimi ni nobenega bolj znanega terorista, vsi pa so mladi. • Poraz De Mite NADALJEVANJE S 1. STRANI se je žvižganje, cepetanje, kričanje. Poseči je moral Fanfani, na zahtevo nekaterih delegatov so glasovali o raznih spreminjevalnih predlogih. Fanfani pa je s sebi lastno spretnostjo pomiril duhove. Opolnoči se je prikazal De Mita in delegati so ga sprejeli s ploskanjem, a so ga izžvižgali pet minut kasneje, ko je zapustil dvorano. Delegati so v teh desetih urah že izgubili dober del svojih e-nergij, ni bilo več burnih protestov, le tu pa tam nekaj ropotanja. Dvorana se je trenutek razživela le okoli pol treh, ko se je iz zvočnikov, ki so v pavzah oddajali razno glasbo, razlegla ameriška koračnica »Starš and strips«, ki so jo delegati sprejeli s skandiranim ploskanjem. To je bila »zunanja« podoba te dolge noči. Za kulisami je bilo drugače. Vsak voditelj v svoji sobi, sestanki, vrata ki se odpirajo in zapirajo, pokličite mi tega, pokličite mi onega . . . Napori za sestavo skupne liste so obrodili sadove, a potrebnih je bilo osem ur. Opolnoči je bilo že dokončno (kolikor je pač na kongresu krščanske demokracije kaj dokončnega), da je Forlani popustil in da bo pristal na skupno listo vseh, ki podpirajo De Mito. Na to skupno listo je že prej pristala Zaccagninijeva levica, čeprav zelo nerada. Tako so se znašli v istem kotlu vsi z De Mito: Andreotti, Fanfani, Piccoli, Zaccagnini, Bodrato, Forlani, Bisa-glia, Emilio Colombo. Včerajšnji konec kongresa Krščanske demokracije odpira vsekakor vrsto novih vprašanj. Kako bo sedaj z vlado? Kakšne bodo posledice v sami krščanski demokraciji? Kaj bo z De Mito? Splošno mnenje v odgovor na zadnje vprašanje je, da je De Mita končal svojo politično kariero. če bo izvolitev sprejel bo tajnik dve leti, če ne bo zagrešil velikih napak in če bodo volilni rezultati na evropskih volitvah vsaj zadovoljivi, če že ne povoljni. Vendar pa na Trgu del Gesù sedaj že razmišljajo o obdobju »po De Miti«, obdobju, ki je danes mnogo bliže kot je bilo včeraj. BOJAN BREZIGAR • Inflacija glavni problem NADALJEVANJE S 1. STRANI blem, ki ruši vse odnose v delitvj ter znižuje dosežek delavcev, hkrati pa tudi povzroča težave v pogovorih z Mednarodnim denarnim skladom. Več kot polovico svojih sej je CK ZKJ posvetil gospodarski problematiki, je dejal France Popit. Ker pa se referati in sklepi ponavljajo od seje do seje, je mogoče zastaviti tudi vprašanje racionalnosti in učinkovitosti takšnih sej. Bilo bi dobro, je dejal, če bi enkrat opredelili, kaj je to enotno jugoslovansko tržišče, ker nekatere razlage pravzaprav služijo kot krinka za etatistično centralistične tendence. »Ne smemo dovoliti, da bi v obdobju zamrznjenih cen prišlo do pomanjkanja na tržišču zaradi skladiščenja blaga v pričakovanju višjih cen, da bi se širili pojavi pogojevanja, pritiskov in izsiljevanja pri pošiljanju izdelkov. Nujno je narediti vse, da bo preskrbljenost prebivalstva z osnovnimi življenjskimi izdelki normalna in da se ne bo ponovila praksa kroničnih pomanjkanj iz prejšnjih let. Hkrati je nujno čim hitreje sprejeti program finančne utrditve gospodarstva, reševanja nelikvidnosti in sprejemanja vseh ukrepov, da bi zaustavili slabitev materialnih temeljev združenega dela in začeli proces spremembe negativnih trendov v pozitivni smeri,« je dejal Markovič. Predsednik Dragoslav Markovič je v sklepni besedi dejal: »Kot ZK in družba v celoti ne moremo biti zadovoljni z lastno akcijo. To je jasno videti tudi iz vsega, kar je bilo slišati na tej seji CK. Lahko bi rekli, da smo pri uresničevanju stabilizacijskega programa še vedno na začetku. Pravzaprav v trenutku, ko je treba jasno povedati, da ne smemo več omahovati in da je treba odločno in dosledno začeti uresničevati politiko gospodarske stabilizacije.« (dd) Boji ob Tigrisu se nadaljujejo Teheran obtožuje Iračane da rabijo kemično orožje TEHERAN, BAGDAD - Vojna poročila iz iransko - iraške fronte govorijo o tem , da potekajo boji vzdolž celotnega vzhodnega brega Tigrisa, kjer naj bi prejšnjo noč pado preko 500 iraških vojakov. Po drugi strani pa nadaljuje tudi Irak s protiofenzivo in represalijami, saj skušajo bagdadske čete pregnati Homeinijeve vojake s položajev, ki so jih zasedli pred dnevi severno od Basare. To pa seveda ni vse. V Teheranu so včeraj objavili »obračun« iraškega topovskega obstreljevanja na mesto Baktaran, kjer naj bi bilo ubitih 29 civilistov, ranjenih pa kar 330, da ne govorimo od 35 popolnoma poruše- nih poslopjih. Kar je najhujše pa je obtožba, da se iraške čete poslužujejo tudi kemičnega orožja. Kaže, da je bilo zastrupljenih več kot 700 iranskih vojakov in v dokaz temu so teheranske ob'asti včeraj povabile tuje dopisnike, da si »ogledajo« vojake v bolnišnici glavnega mesta. Med temi je bil tudi novinar tiskovne agencije Ansa, ki poroča, da gre za grozne prizore: vojaki so vsi v obvezah in jim dajejo kisik, kajti kemično orožje jim je najbrž dokončno poškodovalo dihala. Vest, da Bagdad rabi kemično orožje, je prišla tudi iz Tokia, in to je prvo pričevanje neke dvžave, ki ni vpletena v vojno. Bitka pa se bije tudi na diplomatskem polju. Iranski zunanji minister je včeraj ostro ožigosal prisotnost e-not ameriške vojne mornarice v bližini iranske obale. Dejal je, da bodo ZDA nosile odgovornost za vsak incident, ki se bo pripetil v Perzijskem zalivu in še več, kršitev mednarodnega prava s strani ZDA bo Iran prijavil OZN in vodstvu neuvrščenih. V Washingtonu pa so prišli do »zaključka«, da iraški lovci v torek niso napadli iranskega naftnega terminala na otoku Karg. To lahko trdijo zaradi tega, ker ZDA lahko nadzorujejo s svojimi »awacs« dobršen del Perzijskega za'iva. Na primarnih volitvah v New Hampshiru Nepričakovana zmaga Harta in pekoč poraz za Mondala MANCHESTER (ZDA) — Prepričljiva zmaga 47-let-nega senatorja Garyja Harta pred bivšim podpredsednikom Walter jem Mondalom na primarnih volitvah demokratične stranke v zvezni državi New Hampshire je presenetila vse ameriške politične opazovalce, ki so napovedovali skoraj gotovo zmago bivšega Carterjevega namestnika. Gary Hart je po prvih vesteh prejel kar 85 odstotkov glasov, njegov glavni tekmec Mondale pa 28 odstotkov. Ostali kandidati so prejeli precej manj: John Glenn 12 odstotkov, temnopolti pastor Jesse Jackson pa le 6 odstotkov. Walter Mondale, ki lahko računa na svoje osebno bogastvo, na podporo močne sindikalne centrale AFL-CIO in na razne druge lobbyje in organizacije, ni obupal in napoveduje še ostrejši boj na prihodnjih primarnih volitvah. Resnici na ljubo pa je v zadnjih 30 letih dosledno dobil imenovanje svoje stranke isti kandidat, ki je zmagal na volitvah v New Hampshiru. Garyja Harta so že imenovali za »novega Kennedy-ja«, kandidata »nove generacije«, ki išče tretjo pot med desnico in levico. Zadnji poskus libanonskega predsednika Džemajel v Damasku išče pot za spravo BEJRUT — Libanonski predsednik Amin Džemajel je včeraj prispel v Damask, da bi s sirskim predsednikom Hafezom el Asadom razpravljal o možnosti izhoda iz libanonske krize. Enaindvajset topovskih salv s strogim arabskim ceremonialom in z objemom obeh predsednikov so zgovoren dokaz, da je za Damask Džemajel še vedno zakoniti predsednik Libanona. Toliko več sedaj, ko je šel v Canosso, da bi kot prej libanonska opozicija tu poiskal ključe izhoda iz državljanske vojne. Cena Džemajelovega kesanja bo razveljavitev lanskoletnega sporazuma z Izraelom, v zameno pa bo bržkone skušal doseči jasnejše termine za umik sirske vojske iz Libanona. Do zadnjega se je Džemajel temu upiral in šele po podpori njegove falange in drugih krščanskih skupin se je odločil za usodni korak, ki mu je že nakopal srd konservativnih in desničarskih krogov od bivšega predsednika -Šamuna do poveljnika falangistične milicije Fadija Frema, ki sta poudarila, da ne bosta nikoli pristala na »kapitulacijo«. V Tel Avivu pa že grozijo, da ne bodo imeli več vezanih rok in da bodo sprejeli vse ukrepe »koristne Izraelu«. • Hočemo biti in obstati kot Slovenci NADALJEVANJE s L STRANI pali iz trditev in stališč nekaterih sil, ali je res, da narečja, ki jih govorijo v Beneški Sloveniji, v Reziji v Kanalski dolini, imajo le malo skupnega s slovenščino, in tisto skupno je le slovenski izvor? Težko je vsakomur od nas pri srcu, je dejal Benedetič, ko ne moreš več odgovarjati s srcem, ko tvoje prepričevanje in argumentiranje, da zanikati obstoj Slovencev pomeni potvarjati resnico in dejstva, naleti na gluha ušesa. »Ignazio Sifone, ki je del svoje velike literarne ustvarjalnosti posvetil obubožanim ljudem zaostalih in o-samljenih goratih predelov italijanskega Juga tako imenovani »cafoni«, je naglasil Benedetič — »je za- pisal, da je italijanski knjižni jezik umetna tvorba, da se tega jezika lahko naučiš samo v šoli, da »cafon«, ki je pripadnik pristne, resnične, plemenite ljudske prvobitnosti, ostane »cafon« v prezirljivem pomenu besede, če se ne nauči tistega knjižnega jezika, ki ga povzdiguje iz anonimnosti v takoimenovano omiko.« Odnos med dialekti in knjižnim jezikom je kot stalen proces oplajanja zapopaden v kulturi vsakega naroda in kot so »cafon-ščina«, neapeljščina in druge govorice nesporno italijanski dialekti, tako so govorica Benečanov, Rezijanov, prebivalcev Kanalske doline, Goričanov, Tržačanov slovenska narečja. Vmesne poti ni, vsaka drugačna oblika tolmačenja, pomeni politiko asimilacije. Prebivalci videmske pokrajine so bili v svoji več kot stoletni lojalni pripadnosti Italiji skorajda stalno pod pritiskom grobe asimilacijske politike, svojo narodno pripadnost so plačali z emigracijo in z emarginaci jo, čas je, da demokracija to popravi. Za to ima s čimprejšnjo odobritvijo pravičnega globalnega zaščitnega zakona demokracija zadnjo priložnost. Take in druge misli so se razvile v obsežni in bogati razpravi, ob koncu katere je skupščina odobrila resolucijo, s katero zopet potrjuje zahtevo, naj ne bodo Slovenci videmske pokrajine spet potisnjeni na obrobje, pač pa naj bodo upoštevani kot polnopravni in enakopravni državljani in naj jim bodo priznane neodtujljive narodne pravice. VOJMIR TAVČAR Da bi posel stoletja ne postal ponovna izguba stoletja BEOGRAD — V času, ko se jugoslovansko gospodarstvo bojuje za vsak dolar, oziroma kakšno drugo valuto, s katero bi lahko poplačali velike dolgove v tujini, se je v jugoslovanski javnosti razpočila vest: v ZDA so podpisali predpogodbo o desetletnem kompenzacijskem poslu med Occidental Petroleum corporation ter INA in Geneksom. Vrednost: 10 milijard dolarjev (!). Podpis, ki so ga opravili med obiskom Mike Špiljaka v ZDA, so jugoslovanski novinarji brž poimenovali kot posel stoletja. Treznjenje, ki je sledilo začetni euforiji, je sicer nekoliko zmanjšalo naslove v časopisih in prenekateri časnikar je čez čas raje napisal — priložnost stoletja, toda deset milijard je slej ko prej ugledna številka, čez dva, tri mesece, ko naj bi podpisali prave pogodbe, bo jasno, ali je bilo vzhičenje na mestu. Kajti ne smemo pozabiti, da je bilo v Jugoslaviji sklenjenih že precej »poslov stoletja«, začenši z Dino na Krku in Koertingom v ZR Nemčiji, pa se jih je večina potem spremenila v »izgubo stoletja« . . . Za kakšen posel pravzaprav gre? V kompenzacijski menjavi naj bi v obeh smereh dosegli po pet milijard dolarjev prometa, oziroma pol milijarde letno. Jugoslovanska stran Američanom za nafto in premog za kok-siranje ponuja industrijsko blago višje stopnje obdelave — ladje, vagone, montažne hiše, obstajajo pa tudi realne možnosti, da bi se jugoslovanski gradbeniki vklju čili v investicijska dela, ki jih po svetu izvaja Occidental Corporation. Kot je izjavil Petar Flekovič, predsednik poslovodnega odbora INA, so pogajanja tekla skoraj leto dni, vezava izvoza na uvoz pa naj bi imela naslednje pred- nosti: uvoz 1,5 do 2 milijona ton nafte se plača z izvozom blaga, brez zapletenih kreditnih in drugih finančnih aranžmajev. »Španovija« INA, jugoslovanske naftne organizacije, in Geneksa, največje jugoslovanske trgovske firme v ZDA, se mnogim zdi posrečena oblika nastopanja v tujini, vendar so se brž pojavili tudi pomisleki. Ali ne diši nekoliko po monopolizmu? Na seji izvršnega odbora sekcije za ZDA gospodarske zbornice Jugoslavije je vest' o »poslu stoletja« izzvala precej žolčne razprave. Ugotovili so namreč, da je neka druga jugoslovanska firma med tem že sklenila pogodbo z American trade-corporation o izvozu 1000 vagonov za milijon ton premoga za koksiranje. Po nekaterih računih ta količina zadostuje za leto dni. Kaj naj bi potem počeli z dodatnim milijonom ton premoga, ki bi jih, tudi za vagone, kupili pri OKSIJU, kot nekateri »ljubkovalno« skrajšujejo naziv ameriškega trusta? Razprava se je čez čas umirila in sklenili so, da bi bilo pač dobro realizirati oba posla. Nasploh so ugotovili, da bo jugoslovansko gospodarstvo lahko izkoristilo ameriški izziv le povezano in s skupnimi močmi, brez nezaupanja in nagajanja drug drugemu, kar se je v preteklosti tako rado dogajalo. Omenjena predpogodba je preprosto povedano izraz pripravljenosti ameriških partnerjev, da bi Jugoslavija zmanjšala stalni deficit, ki se v menjavi z ZDA giblje med 400 in 600 milijoni dolarjev Razprav bo verjetno kljub temu še precej. Izkušnje s takšnimi in podobnimi podvigi stoletja so namreč še preveč sveže in jugoslovansko gospodarstvo si kakšnih novih avantur — brez resnih analiz in skupnih dogovorov — najbrž res ne more več privoščiti.., Z. š. Rim klonil pred Dunajem in Bonnom Konec zapore Brennerja BOČEN — Zapora- italijansko - avstrijskih cestnih mejnih prehodov se je končala. Predsinočnjim je to sklenil »mednarodni stavkovni odbor« avtoprevoznikov na svoji skupščini v Kiefersfeldnu, kjer so se zadovoljili s svečanimi obljubami predstavnikov dunajske, zahodnonemške in bavarske vlade, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da prepričajo Italijo o nujnosti poenostavitve carinskih pregledov s sprejetjem norm EGS. Italijanski avtoprevozniki so hoteli nadaljevati z zaporo vsaj do sreča- nja s finančnim ministrom Visintini-jem, a so se še pred tem srečanjem disciplinsko pokorili mnenju večine, da se je včeraj dopoldne po več kot šestih dnevih na Brenerju in na drugih mejnih prehodih ponovno razlegal trušč premikajočih se tovornjakov. Pritiski Avstrije in ZRN so bili k1* kaže uspešni, saj je minister Visin-tini na srečanju z italijanskimi avtoprevozniki zagotovil postopno uskladitev z normami EGS, da bi končno odpravili pretirano dolge carinske P°~ stopke. NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984 CELOLETNA.................... 75.500 lir POLLETNA .................... 54.500 lir MESEČNA...................... 10.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kol- ?Rr*'®ROŽ — Kljub nekaterim dobrim rezultatom, ki jih je ■ ^eglo tr-5-"* ................... • '— (na Weg}° turistično gospodarstvo obalno-kraške regije v minulem tujih primer rekorden finančni iztržek in zadovoljiv obisk 1984 pustov), to še ne pomeni, da turistična ponudba v letu Šq bi mogla biti še boljša, da pa bi to dosegli je potrebno PreJl petjem opraviti vrsto nalog, o teh se je pogovarjala najJj’rimea republiškega komiteja za turizem Bogomila Mitič z in j.ri* vomejš i mi predstavniki piranskega in izolskega turizma °dstavniki obeh občinskih izvršnih svetov. kraj^alno kraška turistična poslovna skupnost bo morala v čim ZUn;in0rn času pripraviti predlog enotne politike cen, najprej v t°kal Jcb°uzionski ponudbi. Zamrznitev cen, zapiranje posameznih ljen0°v zaradi tega namreč že zdaj opozarja, da bo brez premisli^ nastavljene cenovne politike težko doseči boljše rezultate. itiorai':urističnimi delavci vse bolj dozoreva spoznanje, da bi pa . razvrstiti lokale po kakovosti ponudbe, ta razvrstitev haj (\J bi bila tudi merilo za oblikovanje cen. Turistični kraj 1 lmel dovolj lokalov s cenejšo ponudbo, pa tudi dovolj boljših lokalov, kjer naj bi postavili podobne cene, kot jih imajo V drugih evrposkih turističnih državah. Portoroški turistični delavci želijo tudi letos goste presenetiti z nekaterimi novimi prijemi, o katerih naj bi govorili vsaj toliko, kot lani o srednjeveški tržnici. Letos naj bi v Portorož najbolj privabljal veliki tobogan na portoroški plaži pred hotelom Metropol. Vendar je v zvezi s to naložbo še nekaj drobnih nejasnosti. Predvsem — ali bo organizatorjem do poletja uspelo pripraviti vse potrebno za uresničitev te enkratne zamisli in n Krati zagotoviti potrebno »delovno varnost« velikega vodnega topa (aquagun), kot mu pravijo snovalci. Prav kmalu se bo potrebno odločiti tudi o usodi dinarskih čekov v letu 1985. Tukajšnji turistični delavci menijo, da pomenijo le dodatno razprodajo turizma in da jih že letošnje poletje ne bi bilo treba. Ena najpomembnejših nalog piranskega turizma je, da bi se kar najhitreje lotili urejanja starega mesteca, ki naj bi za regijo pomenilo nekaj takega, kot Dubrovnik za južnejši del Dalmacije. Letos naj bi z nekaterimi posegi pri urejanju prometa (pred Piranom naj bi zgradili 700 novih parkirišč, večkrat pa naj bi občasno izpraznili Tartinijev, ali pa še kateri večji piranski trg), z večjim številom prireditev v starem mestecu in z urejanjem najraznovrstnejših gostinskih in trgovskih lokalov že naredili odločujoč korak k revitalizaciji zgodovinskega mesteca, ki naj bi pomenilo »pravi biser v ponudbi slovenske obale«. Pred portoroškimi turističnimi delavci je tudi veliko nalog, ki jih bodo lahko urejevali šele po letošnji sezoni, nanje pa morajo misliti že zdaj. Predvsem bi bilo potrebno končno le urediti vrste v zasebnem sobodajalstvu. V piranski občini imajo približno štiri tisoč zasebnih ležišč, ki so odločno premalo izkoriščena. Prav tako pa je potrebno misliti na povečevanje turističnih zmogljivosti, tukajšnjim turističnim delavcem je že jasno, da brez novih naložb v nove kapacitete (na primer 1000 ležišč v drugi fazi turističnega naselja Bernardin, stotine novih ležišč v Strunjanu, dograjevanje turizma v Izoli . . .) ne bo mogoče pričakovati večjih razvojnih skokov v tej obetajoči panogi. BORIS ŠULIGOJ Z glasovi L'ste Frausin in neodvisnega Bar uta Tudi v Miljah odobrili proračun za leto 1984 S torkove polemične seje tržaškega občinskega sveta Desnica monopolizirala razpravo o lažnem problemu »bilingvizma« Tržaški občinski svet je v torek pozno zvečer po razmeroma mirni odobritvi proračuna, ki je dejansko odprla pot listi za vstop v odbor, v naelektrenem vzdušju in po krajši, a zelo polemični razpravi, izglasoval dve resoluciji o tako imenovanem bi-lingvizmu. Debata, ki je trajala približno pol ure, je bila vseskozi pod Strumentalo im pritiskom fašistov in skupine najbolj desno usmerjenih me lonarjev, ki so torej takoj postavili hudo nacionalistično hipoteko nad morebitno novo upravo. Iz vsega tega je zato izšla povsem izkrivljena ocena problema, na katerega se bo moral občinski svet nujno vrniti, seveda s treznejšo in objektivnejšo razpravo, ki je bila žal tokrat skoraj v celoti monopolizirana s strani desnice. Kronika dogodkov je zelo razgibana. Občinski svet je najprej odobril zelo dvoumno resolucijo, ki jo je predložila svetovalska skupina KD in ki je naletela tudi na podporo MSI, kar je že samo po sebi njeno spričevalo. Resolucija se glasi takole : »Tržaški občinski svet, upoštevajoč potrebo, da zakon o zaščiti slovenske manjšine uredi tudi rabo slovenskega jezika in se obenem izogne uvedbi forsiranih dvojezičnosti, vabi vlado in parlament, da pri sestavi omenjenega za- kona upoštevata to potrebo.« Zanjo so glasovali svetovalci KD, MSI PSDI, PLI in PRI, proti pa so bili komunisti in Parovel (Tržaško gibanje), medtem ko so se listarji in socialista Agnelli in Anghelone vzdržali. Nato je skupščina izglasovala drugo resolucijo na to tematiko, ki so jo predložili melonarji Camber, Galazzi in Dolcher. Njena vsebina je naslednja: »Tržaški občinski svet ugotavlja, da kljub spoštovanju slovenske manjšine, ni razlogov za uvedbo dvojezičnosti v Trstu in da zaščita pravic manjšin ne sme privesti do tega, ker je italijanščina edini uradni jezik republike. S tem v zvezi poziva vlado in politične sile v parlamentu, da se izognejo izglasovanja takih norm, ki bi samo poglobile razdor med italijansko večino in slovensko manjšino ter povzročile dodatne težave obmejnemu prebivalstvu.« To resolucijo so podprli listarji in fašisti, proti njej pa so glasovali samo komunisti in Parovel. Odločilno je bilo zato vzdržan je KD, PSDI, PRI, PLI in socialistov Agnellija in Angheloneja, kar je težko razumljivo tudi zaradi tega, ker se je sam župan Richetti nekaj minut prej izrekel za »potrebno in uravnovešeno zaščito«. O zaščiti pa ni v tej resoluciji ne duha ne sluha. Občinski svet je nato zavrnil še resolucijo MSI vedno o tem vprašanju. Poleg fašistov se je za to stališče izrekla še skupnica nacionalistov LpT, pristašev Gambassinija, medtem ko so se Cecovinijevi somišljeniki vzdržali. To so storili tudi predstavniki vseh drugih strank, z izjemo KPI in Tržaškega gibanja, ki sta glasovala proti. Naj omenimo, da se socialisti Se-ghene, D'Amore in Jagodic niso udeležili glasovanj z utemeljitvijo, da imajo vse tri resolucije le Strumenta Ini in provokacijski značaj in da se ne dotikajo bistva problema. Podobno stališče je zavzel tudi Lokar (SSk), ki se je vzdržal pred vsemi tremi glasovanji. • Jutri ob 20.30 bo na sedežu Tržaškega esporantističnega združenja v Ul. Trento 1 predstavitev obrtniških mask italijanske commedie dell’arte. • Krajevna zdravstvena enota sporoča, da bo začasno zaposlila za šestmesečno dobo šest radioloških tehnikov. Rok za prijavo zapade 8. marca. Vse informacije so na razpolago v uradu za osebje — Ul. Farneto 3, IV. nadstropje, in sicer vsak dan, razen ob sobotah, od 9.30 do 12. ure. Miljski občinski svet je predsinoč-njim odobril letošnji proračun. Kakor je bilo v predvidevanjih, sta zanj g asovaia Lista Frausin (KPI) in neod visni Barut, proti pa, strnjeno, kot bi šlo za enega samega človeka, vsa opozicija (PSI, PSDI, KD in LpM). Kaj so v svojih glasovalnih izjavah rekli svetovalci opozicijskih strank? SociaUst Rossini je občinskemu odboru očital zaprtost nasproti drugim poli ličnim silam in naglasi’, da njegova stranka nima ničesar opraviti s tem proračunom. Socialdemokrat Derin ni v rahlem proračunskem prebitku mogel videti drugega, kot denar, ki leži neizko riščen v predalu. Demokristjan Dragan je upraviteljem sicer priznal, da so izkoristiti nekatere popravke, ki jih je predlagala KD, drugače pa potožil, da njegova stranka ni bila soudeležena pri odločitvah in izbirah za sestavo finančne listine. Marchio (Lista per M uggia) je odboru očital politiko izvršenih - dejstev, sicer pa ponovil stare kritike. Neodvisni Barut je utemeljil svojo naklonjenost proračunu z dejstvom, da je ta odraz večletnega programskega načrta in da je kot tak povsem pozitiven. Apostoli je v imenu Liste Frausin poudaril, da so tarife za javne storitve v miljski občini kljub pro blemu vode še zmerom za 15 do 16 odst. nižje kot v tržaški, nato pa vpraša! opozicijo; kako to, da glasuje proti proračunu, ko pa ta vsebuje tudi njene popravke : »Dejansko glasujete torej proti lastnim pripombam«. Župan Bordon je nazadnje povabil vse stranke v opoziciji k tvornemu sodelovanju z upravo v korist vsega prebivalstva. Med očitki, ki so prišli iz vrst opozicije, ne moremo mimo tistega, ki pravi, da so proračunski izdatki za miljski in žaveljski socialni center neopravičljivi in pomenijo potemtakem pravo potrato, (dg) Japonske štipendije za mlade Evropejce Da bi okrepilo kulturne odnose med Japonsko in Evropo je japonsko zunanje ministrstvo razpisalo natečaj za 50 štipendij, ki omogočajo dvotedensko bivanje na Japonskem. Natečaja se lahko udeležijo Evropejci med 18. in 34. letom starosti, ki morajo med drugim predložiti spis v angleškem, francoskem ali nemškem jeziku o možnostih sodelovanja med Italijo in Japonsko. Podrobnejša pojasnila so na razpolago na oglasni deski Trgovinske zbornice. • Ljudska glasbena šola v Trstu prireja tečaje za kitaro, klavir in druga glasbila. Vpisovanje na tajništvu v Ul. Valdirivo 30 od 17. do 19-ure (telefon 64459) razen ob sobotah. Pust: kdaj bodo odprte trgovine Pu.. Uka na duri in bralce prav gotovo zanima, kako bo prva dva dni prihodnjega tedna z delovnim časom v trgovinah. Pa poglejmo: ponedeljek, 5. marca — prodajalne pisarniških in šolskih potrebščin, v katerih dobiš sicer raznovrstne vragolije za pustovanje, kot tudi prodajalne igrač, ki bi sicer tega dne morale biti zaprte zaradi obveznega tedenskega počitka, bodo smele obratovati z rednim urnikom in v nadomestijo ostati zaprte v sredo, 7. marca (vendar so izbiro v tem smislu dolžne javiti vsaj pet dni prej pristojnemu uradu mestne redarske službe v Ul. Madonna del Mare 13); torek, 6. marca — z izjemo trgovin s pisarniškimi potrebščinami in igračami, bodo v popoldanskih urah vse prodajalne zaprte, le cvetličarne bodo lahko obratovale. Cuffaro in D’Agostini za znanstveni razvoj Komunistični poslanec Antonino Cuffaro se je, v svojstvu odgovornega za znanstveno raziskavo pri vsedržavnem komunističnem vodstvu, srečal s pravkar izvoljenim podpredsednikom tržaškega področja za znanstvene in tehnološke raziskave inž. D'Agostinijem. Tako Cuffaro kot njegov sogovornik sta se zavzela za vsestranski znanstveni razvoj na tržaškem področju ter poudarila nujnost aktivne prisotnosti krajevnih industrij v tem procesu. Proračun devinsko-nabrežinske občine odobren z glasovi KPI, PSI in SSk Devinsko - nabrežinski občinski svet je na torkovi seji z glasovi strank tristranske koalicije — KPI, PSI in SSk — odobril proračun za leto 1984. Ostale stranke v občinskem svetu (KD, Lp>T, MSI in Lista za Devin Nabrežino) so glasovale proti. Proračunski dokument je bil sicer že orisan na zadnji občinski seji, na torkovi pa so ga nekateri odborniki še podrobneje razčlenili in skupščino seznaniti z načrti občinske uprave za tekoče leto. Poleg tega so tudi po-dali kratek obračun opravljenega dela; med raznimi po-datki je župmn Škerk navedel, da je občinski odbor v lanskem letu sprejel kar 1.152 sklepov, občinski svet pa 323; podčrtal je tudi, da je bila izboljšana služba matičnega urada; sicer pa so bili doseženi tudi drugi vidni rezultati: px> besedah odbornika Voccija deluje občinski aparat še kar dobro, uprava p>a ga bo skušala vsekakor še izboljšati. Odbornik za javna dela Caldi pa je skupjščino seznanil s koprico javnih del, ki jih ima občina v načrtu za triletje 1984 1986: sem sodijo gradnja športnega kompleksa v Vižovljah, gradnja Kulturnega doma, dokončna ureditev razsvetlitve, popravilo rojstne hiše Iga Grudna, posodobitev smetarske službe, popravila šolskih poslopij, začetek del greznične mreže in še mnoga druga. Skratka: občinska uprava si je zastavila obširen program, ki ga seveda v veliki meri pogojuje skromen finančni priliv iz državne blagajne in pa zakoni, ki določajo pravila za sestavo proračunov. Za uresničitev programov za javna dela bo seveda morala najeti skoraj dve milijardi in pol lir posojila, kar je predvsem »zbodlo« opozicijo KD, ki vidi v tem pravo politično-upravno praznino uprave. Dejstvo pa je, kot sta pod- črtala svetovalca Colja in odbornik Depangher, da mora vsaka občinska uprava nujno najeti ptosojila, če želi investirati za razna javna dela. KD je proračunsko razpravo izkoristila tudi za poziv demokratičnim silam v občinskem svetu za sestavo drugačne večine px> zgledu deželne koalicije, nato pa je na občinsko upravo zvrnila val kritik glede urbanistične politike: sem sodita varianta k regulacijskemu načrtu in prilagoditev k deželnemu urbanističnemu načrtu, ki p» več letih posvetovanj še nista biti sprejeti; p» mnenju KD se bo tako stanje nadaljevalo zaradi nesoglasij glede Sesljanskega zaliva znotraj koalicije. Z njim v zvezi je KD jasno zagrozila, da bo morda treba nastopati piri deželni upravi, da bi lc-ta občini odvzela juri-sdikcijo nad tem predelom in nato sprejela potrebne ukrep». Na te očitke sta odgovorila tako župan Škerk kot načelnik svetovalske skuptine KPI Širca. Župan je dejal, da je varianta v veliki meri že pripravljena, manjka le del o Sesljanskem zalivu; vsekakor je potrdil, da ostaja veljavna soglasno sprejeta resolucija iz leta 1978; stranke koalicije pa še preverjajo, kako bi to vprašanje rešile na najboljši način: treba je sprejeti določen normativ, ki naj zagotovi turistični razvoj tega predela in prepjreči, da bi Sesljanski zaliv postal stalno rezi-denčno središče, kar bi promettilo konec turistične dejavnosti. Svetovalec Širca pa je grožnjo KD odločno zavrnil in pristavil, da morajo stranke zastaviti vse sile, da bi se ne uresničila. Po glasovalnih izjavah je bil proračunski dokument sprejet z 11 glasovi (iz službenih dolžnosti je bil odsoten odbornik Brezigar) koalicije, osem svetovalcev pa je glasovalo proti. Fašistični mazači stalno na delu v* m l* |6CStf * Fašistični mazači so v zadnjih časih izjemno aktivni. Tako so v noči md soboto in nedeljo promazali tudi sp?" menik pjadlim na cerkvici sv. Cinla in Metoda na Padričah. Tržaški neofašizem in škvadrizem imata kot tarčo Slovence, njihove u-stanove in obeležja. Akcije proh’kaP že kar sistematično, zato bi ve?aL opomniti odgovorne obasti, da bi s kakega mazača prijeti in kaznovan, kajti vsa radeva postaja v določen krogih svojevrsten »šprort«. V Slovenskem klubu o Radiu Trst A Razprava, ki se je v torek raz vila v Slovenskem klubu o Radiu Trst A, o njegovih programih, u-stroju in odmevnosti piri poslušalcih, je bila prilika za izmenjavo pogledov in kritik, predvsem pa za informacijo o tej strukturi, o njenih možnostih, omejitvah in razmerah, v katerih deluje. Uvedel jo je zanimiv magnetofonski posnetek Sergija Verča, ki je zbral kratke in u-činkovite intervjuje o poslušanju in pripombah na račun slovenskih radijskih oddaj, sledili pa so posegi treh gostov: direktorja deželnega sedeža RAI za Furlanijo - Julijsko krajino Daria Fiorensolija, ravnatelja slovenskih programov Filiberta Benedetiča in namestnika glavnega urednika poročil, oziroma odgovornega za slovenska poročila, Draga Legiše. Slednja sta pripravila obsežno in izčrpno poročilo, v katerem sta razčlenila delovanje in vlogo Radia Trst A in ki ga je pirebral Bc-nedetič. Poudaril je, da radio pri oblikovanju svojih programskih u-smeritev in kulturne politike izhaja jz posebnosti našega obmejnega področja, v katerem skrbi za informacijo znotraj manjšine, jo povezuje po vsej deželi in širi pjreko državnih meja v sosednjo repmbliko Slovenijo. Dobrodošli so bili tudi natančni podatki o notranjem ustroju ustanove, o številu zaposlenih Slovencev in o programih ter dnevnoinformativnih oddajah. Ob tem je Benedetič posebej opozoril, da Slovenci niso zastopani pri vodenju nekaterih ključnih oddelkov tržaškega sedeža RAI in še zlasti ne v vrstah tehničnega osebja. Direktor Fiorensoli pa je uvodoma poudaril družbeno funkcijo radia kot povezovalca in mostu med različnimi kulturami in prostori, ki sloni na živi in vse bolj navzoči lokalni kulturi slovenske manjšine. Med drugimi je odgovarjal tudi na vprašanja o uvedbi slovenskih televizijskih oddaj in bil dokaj optimističen, čeprav datumov ni znal predvideti rekoč, da gre za vsedržavni problem, ki je vezan na dokončno u-reditev TV oddaj v nemščini, francoščini in ladinščini. Drago Legiša je v razpravi podrobneje opisal delo slovenskih radijskih časnikarjev in opozoril, da so ti postali sorazmerno samostojni šele leta 1979 in da razmere še danes niso povsem za dovoljive, kar je povezal s političnim vprašanjem zaupanja vanje. Mestoma polemičen pogovor se je dotaknil še številnih drugih, tudi kočljivih vprašanj, a žal ni mogel zajeti vse širine radijske problematike, predvsem pia ni iskal predlogov in soglasij o tem, kaj in kako bi lahko v danih pogojih izboljšali ali spremenili za čim več jo ustreznost in odmevnost slovenskih radijskih oddaj. Tudi na Opčinah bodo priredili samoupravni referendum za mir Tudi na Opoinah so ustanoviti odbor za mir. V torek, 28. februarja, se namreč v Prosvetnem domu zbrati predstavniki krajevnih organizacij Opoin ter od Banov in Ferlugov, ki so sklenili, da bodo priredili pribo potek, soboto in nedeljo, 9., 10. in 11. marca samoupravni referendum sledeča vprašanja: _ ,erj- 1. Se strinjaš z namestitvijo jedrskih raket v Comisu in na državnem toriju? ket v 2 Smatraš, da bi moralo dokončno odločitev o namestitvi jedrskih raR Italiji prevzeti ljudstvo s pomočjo referenduma, ki naj bi ga sklical P““ lament? ? 3. Si za to, da se odpravi vse jedrsko orožje na Vzhodu in na Zahodu- g Òdbor vabi prebivalstvo, da se polnoštevilno udeleži referenduma tem pokaže svojo državljansko zrelost. -/»t-IJDL K odboru so doslej pristopili sekciji KPI in PSI, Zveza žensk _ delavski svet openskih železničarjev, delavski svet Laboranti, Cer*^enl2drU' ski zbor, MPZ Vesela pomlad, Skupnost družina Opčine, SKD Tabor, ce ženje staršev osnovne šole France Bevk, učiteljstvo osnovne šole re(p-Bevk, Združenje upravičenih posestnikov, Združenje za zaščito Opoin, P stavniki Banov in Ferlugov. rmčinah- Odbor se bo spet sestal jutri, ob 20. uri, v Prosvetnem domu na P Pobuda za mir v zgoniški občini Kot smo že poročali, bo drugi konec tedna v tem mesecu samoupra^ referendum za mir in razorožitev na območju zgoniške občine. -0 tudi občinski koordinacijski odbor, ki ga poleg občinske uprave bod° di krajevne politične stranke, župnik, KD Rdeča zvezda in »K n sede^u volitve potekale v soboto, 10. marca, od 8. do 14. ure na občinskem v Zgoniku, v nedeljo, 11. marca, pa bo od 8. do 14. ure odprtih y20nikU' volišč in sicer pri Briščikih v Repniču, na Devinščdni, v Gabrovcu, v ' ravi-v Saležu in v Samatorci. Dva dni pred volitvami bodo vsem volilnim čencem dostavili na dom obrazložitev in volilnico s tremi znanimi P • Tudi v Križu se pripravljajo za samoupravni referendum za ^ j8-razorožitev, ki ga prireja vaški enotni odbor. Referendum bo v ne jjo marca in ne to nedeljo, kot so napovedovati. Prihodnjo nedeljo, tastacij°' isti odbor piriredil izlet v Ljubljano, na mednarodno mirovno man Podelitev finančnega prispevka dvomljivi pobudi Diskriminacijski sklep Trgovinske zbornice Z veza veleposestnikov, ki ji predseduje bivši poslanec KD Tombesi in ki šteje le kako pičlo desetino kmetijskih podjetnikov, je zaprosila Trgovinsko zbornico za finančni prispevek v višini 5 milijonov lir za organizacijo pobude v korist krajevnih vin z zaščitnim poreklom (DOC). V okviru te pobude naj bi prireditelji (poleg zveze veleposestnikov še dve drugi gospodarski organizaciji) pri redili okroglo mizo ter pokušnjo krajevnih vin. Vse to naj bi storili za Pospešitev postopka za dosego zaščitnega znaka — DOC — za krajevna imena. Najvišji organ Trgovinske zbornice, io je izvršni odbor, je prošnjo po prispevku na svoji zadnji seji odobril. ^ tem organu je tudi predstavnik Kmečke zveze Volk, ki je iz protesta zapustil sejo, potem ko je skušal o-sporavati umestnost takega sklepa. Ob vsem tem se same po sebi vsiljujejo nekatere ugotovitve. Vsaka pobuda, ki bi koristila za čimprejšnjo dosego zaščitnega znaka za krajevna vina je vsekakor dobrodošla. Pri lem pa je treba dodati, da so doslej vse pobude za dosego zaščitnega zna ka krajevnih vin slonele na dogovoru med vsemi stanovskimi organiza- cijami vinogradnikov; akcija za dosego tega znaka je bila torej doslej enotna, koordinirala pa jo je deželna uprava, oziroma pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo. Trgovinska zbornica pa s podelitvijo finančnega prispevka ruši enotnost in podpira pobudo, za katero so se domenile tri organizacije (med katerimi dve gospodarski) in ki je sploh dvomljiva, ali bo lahko koristila krajevnim vinogradnikom, katerih velikanska večina ni bila sploh upoštevana. Pri tej pobudi ne bodo torej sodelovali krajevni vinogradniki, ki so si s svojim proizvodom že ustvarili velik ugled ne samo v deželnih mejah ampak tudi izven njih in so za svoja vina prejeli tudi številna priznanja. Očitno gre za namerno diskriminacijo do krajevnih vinogradnikov, ki so v veliki večini Slovenci. Prvič se tudi dogaja, da trgovinska zbornica daje finančne prispevke nekaterim organizacijam, ki predstavljajo le pičlo manjšino v kmetijskem sektorju, medtem ko doslej ni upoštevala raznih prošenj mnogo pomembnejših organizacij. Poleg tega ni moč mimo dejstva, da sklep o podelitvi prispevka ni proučila niti sekcija za kmetijstvo, ki deluje v sklopu Trgovinske zbornice. Povsem je jasno, da gre za politično izbiro; trgovinska zbornica je prispevala denar organizaciji, ki ji predseduje inž. Tombesi in ki naj bi že v kratkem na osnovi političnih domen znotraj KD zamenjal evropskega poslanca Marcella Modiana v vodstvu Trgovinske zbornice. Bo mar ta pobuda (prisotnost, pri kateri naj bi že zagotovil deželni od bornik Mizzau, ki pa »blesti« po svoji odsotnosti na drugih tudi važnejših prireditvah kmetijskega značaja na krajevni ravni) nekakšna predstavitev oblastem bodočega predsednika Trgovinske zbornice? Mimogrede gre še dodati, da je bila kot sedež izbrana ena najboljših tržaških restavracij, vse skupaj pa naj bi stalo kakih štirideset milijonov lir. Jasno je, da je predsedstvo Kmečke zveze obsodilo sklep trgovinske zbornice, ker diskriminira velik del krajevnih vinogradnikov^ poleg tega pa je vprašljivo, kakšen je resnični namen pobude. KZ bo vsekakor skušala nastopiti proti takemu sklepu in sprejela potrebne ukrepe. V torek zvečer v mali dvorani Verdi Koncert gojencev Tartinija pravi glasbeni praznik Ko tujcu spregovorimo o našem mestu, se Tržačani težko izognemo skušnjavi, da začnemo pri demografskih krivuljah in pri njegovi zagledanosti v blišč preteklosti. Toda, ali ne pomeni že tudi kritično izpostavljanje teh potez v svoji ponavljajoči se enoznačnosti popuščanje ja’ovemu tarnanju in malodušju? Kdo še ni torej donesel sapice v rog tržaškega tarnanja in malodušja? Mar Trst res ne premore drugega? Kolikšno duhovno energijo pravzaprav zanemarjamo? Lep vzorec te neslutene energije je lahko v torek zvečer izmerila prepolna mala dvorana gledališča Verdi ob koncertnem nastopu komornega in simfoničnega orkestra gojencev mestnega konservatorija Tartini pod vodstvom profesorja Severina Zanne-rinija in profesorja Stojana Kureta. Izzvenel je v pravcati praznik trža ških fantov in deklet, njihove drznosti in marljivosti. Zaupanje, ki so ga v gojence vložili ravnatelj konservatorija prof. Valdambrini in oba dirigenta, je v srcih mladih orkestrašev sprostilo neverjetno prizadevnost. V štirih mesecih so pripravili koncertni spored, ki jim je lahko po zahtevnosti Novo deželno vodstvo KPI Deželni odbor in deželna kontmna komisija KPI sta na zadnji seji odo-Orila nekatere spremembe v deželnih 'jfkriremh organov partije. V sam odbor so bili kooptiram Ivo Del Ne-Sro, Giorgio De Rosa, Nevio Puntin, Lucio Tolloi in Enzo Scampolo. Soglasno je bilo tudi izvoljeno deželno tajništvo, ki ga sestavljajo, poleg deželne-tajnika Giorgia Rossettija, še Ezio cartone, Tullio Paiza, Renzo Pasco-*at in Renzo Toschi. Z večino glasov (dva sta glasovala Proti, trije pa so se vzdržali) je bilo Izvoljeno tudi deželno vodstvo, ki ga Pm°£ članov deželnega tajništva se-taviljajo še Silvano Bacicchi, Arnal-do Baracetti, Miloš Budin, Antonino Luffaro, Antonio Di Bisceglie, Isaia G asparotto, Andrea Lizzerò, Perla Lusa, Maurizio Pessato, Ugo Poli, 5enzo Redivo, Ludovico Sonego in «enzo Travanut. Po statutu je član y°dstva tudi predsednik deželne kon-rolne komisije, ki je Arturo Cala- Na javni dražbi, ki jo je vodil od-P°rndk Orlando, so nekemu tržaške-podjetju dodelili izredna vzdrže-J^ma dela v višini 162 milijonov lir, Jm bodo opravili v nekaterih šolah j3,.^rasu- Na drugi dražbi pa so do-I i Podjetju ICEM popolno obnovo 6 ektričnega omrežja srednje šole Ri-smondo. Na sobotni skupščini bo posegel tudi Ciril Zlobec Tržaški dijaki za mir in sožitje Sinoči so odbori za mir tržaških i-talijanskih višjih šol »Petrarca«, »Galilei« in »Oberdan« ter Koordinacijski odbor slovenskih dijakov priredili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili skupni operativni dokument za mir ter napovedali javno skupščino, ki bo to soboto ob 9. uri v kinodvorani Cristal’o v Trstu in na kateri bodo med drugim spregovorile osebnosti, kot so Margherita Hack, Costantino Giorgetti, don Mario Vatta in slovenski umetnik Ciril Zlobec. Sinočnjo skupščino je odprl prof. Giovanni Nevyjel, ki je opisal pomen svetovnega in krajevnega gibanja za mir in razorožitev ter samoupravnega referenduma za mir, nakar je slovenska dijakinja Katja Palčič prebrala v slovenščini in italijanščini skupni dokument za mir. V njem je med drugim poudarjeno dejstvo, da imata obe svetovni ve’esili toliko jedrskega orožja, da lahko pač uničita ves svet vsaj desetkrat. Med drugim pa »vsak dan umira za- radi lakote 40 tisoč otrok, katerim so iztrgali iz ust denar za sredstva, 'ki jih potrebujejo za uresničevanje in načrtovanje strahotnih oborožitvenih sistemov... Vsako vojno letalo je vredno toliko kot 40 tisoč lekarn, sicer pa bi ta vsota zadostovala na cepljenje treh milijonov otrok proti vsem boleznim...« Dijak šole »Oberdan« Marcelo Spaccini je nato naštel vidnejše osebnosti ter organizacije, ki se pridružujejo solidarnostni akciji za mir. Omenili bi župane Albina Škerka, Edvina Švaba in Josipa Guština ter sociologa Darka Bratino, med organizacijami pa SKGZ, VZFT - ANPI, Ustanovo za spoznavanje slovenskega jezika in kulture ter še druge. Za javno skupščino za mir, ki bo v soboto, bodo med drugim pripravili temsko razstavo, predvajali film »Hiroshima — il giorno dopo« (Hirošima nas'ednjega dne) ter posege Hackove, Giorgettija, Vatte ter slovenskega literata, pesnika, prevajalca in glavnega urednika literarne revije »Sodobnost« Cirila Zlobca, ter s tem dokazali, da ko govoriš o miru, moraš tudi nujno govoriti o sožitju med dvema narodnostima, kar je v Trstu še posebno aktualno, (dj) Na sliki: na sinočnji skupščini je posegla tudi slovenska dijakinja Katja Palčič. in kakovosti izvedbe zares v ponos. Prednašali so skladbe Johana Sebastiana Bacha, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioachinnja Rossinija in —-presenečenje večera — šostakovičevo Deveto simfonijo. Navdušenje občinstva se dolgo ni polegfo. Upravičeno, saj pomen dogodka sega daleč čez prag zgolj šolskega dogajanja. Občni zbor Congafi Včeraj je bil občni zbor tržaškega konzorcija Congafi, ki jamči kredite malim industrijskim podjetjem. Predsednik Guido Grechici je poudaril občutno znižanje obresti v korist podjetnikov (18 - 18,75 odst.) in dejstvo, da so ravno sedaj v teku pogajanja z bankami za še nadaljnje olajšave v tem oziru. Izrecno je naglasil, da uživajo mladi podjetniki celo 15-odstotne obresti in jim razliko plačuje Congafi. Korak naprej je bil lani storjen z odprtjem še posebnega sklada za nižanje obresti koristnikom kreditov; sklad znaša 500 milijonov lir za pet-letje. Deželna uprava pa je lani nakazala konzorciju 960 milijonov lir za kritje rizika in odprtih računov. Letos bo konzorcij imel na razpolago milijardo lir. V zadnjih štirih letih se je število operacij, ki jih je opravil Congafi, povzpelo s 175 na 254, njihova vrednost pa je narasla od 4 do 10,7 milijarde lir, medtem ko se je število včlanjenih podjetij povečalo za 35 odstotkov. Za podpredsednika konzorcija je bil na občnem zboru izvoljen Roberto Verginella. Delavci arzenala proti vladnim gospodarskim ukrepom V Tržaškem arzenalu - Sv. Marku so včeraj izpeljali referendum o vladnih gospodarskih odlokih. Od skupnega števila 1162 zaposlenih (942 delavcev in 220 uradnikov) je glasovalo 737 delovnih moči, od tega 632 delavcev in 105 uradnikov, medtem ko jih je 289 bilo odsotnih zaradi bolezni, dopusta, vojaških obveznosti, delovnih nezgod in dopolnilne blagajne. Proti vladnim odlokom se je izreklo 678 volivcev, zanje pa 54 — 5 se je glasovanja vzdržalo. Mimo draga je zaspala naša Marija Košuta vd. Sedmak (KEDEKEVA) Tržaški pretor predal zadevo Tonda in Gialuza državnemu pravdniku Prerij3- '*e kila. kot smo napovedali, pi tržaško preturo razprava proti audiu Tonelu, podpredsedniku de-n a ? sveta in Mauru Gialuzu, čla-e*nega tajništva CGIL, ki sta ral Zena\ da sta junija 1982 organizi-Sk,J* mar,ifestadjo v podporo palestin thp,11 ljudstvu, za katero še nista i-p? P^ebnega dovoljenja, ivetnik ^c'no^* ie sprejel ugovor tura ni jetnikov Toneta in Gialuza, da pre Rjavil Pristojna za ta primer in je c*a Sa bo izročil v roke dr--jC'mu pravdniku. obraml bila sprejeta prva zahteva šenoa’ merrt° P° zaslu9i Parlamentark savn, ^?.roPski parlament namreč v nj P^ečju šteje več ženskih predstav-čla ■ pa nac*ona(ne zbornice držav nic- Rezultat razprav so bili doku izrii,- k* s° jih na njihovi podlagi ejali in poslali kot priporočila vla-m parlamentom članic. Med nji-)>jcr ]e bila prav Italija velikokrat Prin9an~a-venije, o novih oblikah gospodarskega sodelovanja in gospodarske integracije, je v zadnjem času govor v različnih forumih. Do sedaj so bili rezultati takih dogovorov in pogovorov, vsaj kar zadeva Goriško bolj skopi, vendar kaže, da se bo stanje v prihodnje precej spremenilo, na boljše seveda. Pri uravnavanju in pospeševanju takih gospodarskih tokov imajo prav gotovo pomembno vlogo tudi kreditni zavodi. Njihova vloga naj bi se v prihodnje še povečala. Tako je bilo te dni v goriškem hotelu Palače delovno srečanje med predstavniki Banca Commerciale Italiana in Ljubljanske banke iz Nove Gorice, na katerem so razpravljali prav o tej problematiki. Pravzaprav je treba zapisati, da gre za nadaljevanje razprave, ki se je pričela že lani, sredi decembra, ko je prišlo do prvega sestanka v Novi Gorici. Sestanek je takrat organizirala Ljubljanska banka. Tako je bilo delo na goriškem sestanku pravzaprav veliko lažje. Nekatera vprašanja so lahko poglobili, kakor izhaja iz tiskovnega poročila o srečanju, na skupnem sestanku, bilo pa je tudi več ločenih srečanj, na katerih so obravnavali specifična vprašanja. Ob tem velja posebej pripomniti, da je bila pozornost udeležencev srečanja usmerjena predvsem v iskanje stvarnih možnosti sodelovanja. Sreačnja sta se udeležila tudi župana Gorice in Nove Gorice, Sc ar ano in Debeljak ter jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič. Deželni tajnik PRI Da Re o slovenski problematiki Giuseppe Esposito bo še naprej tajnik republikanske stranke na Goriškem. Tako so odločili na nedavni skupščini. V prihodnjih dneh se bo sestalo tudi tajništvo strani - in izvolilo člane ožjega odbora. Te dni se je na Goriškem mudil tudi deželni tajnik republikanske stranke, poslanec Da Re. V pogi orili so razpravljali tudi o slovensk problematiki ter o zaščitnem zakon i za Slovence. V posebnem tiskovnem poročilu so republikanci opredelili svoje stališče do tega vprašanja. Stališče je precej omejevalno, saj so republikanci odločno proti razširitvi zakonskih zaščitnih norm za Slovence tudi na videmsko pokrajino. Jutri predstavitev proračuna na občini Goriški občinski svet se bo z letošnjim proračunom pričel ukvarjati na jutrišnji seji, ki je napovedana za 18.30. Kakor smo izvedeli na županstvu, bo župan na seji prebral le programsko poročilo, medtem ko se bo razprava nadaljevala v naslednjih dneh. Predvidoma bodo proračunu namenili kar tri seje občinskega sveta. Goriška občina bo v tekočem letu u-pravljala nekaj nad 24 milijard lir. Z glavnimi postavkami finančnega načrta bodo seznanili tudi člane desetih rajonskih svetov in sicer na sestanku, ki bo danes zvečer. Še pred predstavitvijo finančnega načrta za leto 1984 bodo morali v občinskem svetu sklepati o vrsti vprašanj, ki šo tako ali drugače vezana na proračun. Tako bo treba s sklepom občinskega sveta določiti odškodnine upraviteljem in svetovalcem, članom raznih komisij, prilagoditi v smislu zakonskih določil tarife za vrsto u-slug, ki jih občina opravlja na individualno povpraševanje, odobriti proračun občinske lekarne in občinskega podjetja itd. Skratka, svetovalce čaka v prihodnjih dneh trdo delo. Trije Tržičani v zaporu v Trstu NA 5. STRANI Nihče ni pričakoval, da bodo dvorano v Attemsovi palači, samo nekaj ur pred napovedanim koncertom violinista Črtomira šiškoviča in pianista Janka Šetinca zaprli za publiko iz varnostnih razlogov. Menda niso s tako možnostjo računali niti na pokrajini, ki je lastnik palače, niti na občini, saj so za včeraj zvečer napovedali prav v tej dvorani literarni večer. Na srečo so prireditelji koncerta, predvsem pa Glasbena matica našli zasilno rešitev in tako ni bilo treba koncerta odpovedati, šiškovič in Šetinc sta namesto v prijetni Attemsovi dvorani koncertirala v predavalnici v Ulici della Croce. Kot kaže električna napeljava v Attemsovi palači ne odgovarja ve- ljavnim predpisom glede varnosti, menda pa bo treba poskrbeti tudi za zasilne izhode. To naj bi uredila pokrajinska uprava. Postopek bo po vsej verjetnosti dolg in zapleten, saj je tesno povezan tudi s finančnimi možnostmi. Zato lahko mirne duše zapišemo, da dvorane v Attemsovi palači precej mesecev ne bo mogoče uporabljati za javne prireditve. če se povrnemo k letošnji koncertni sezoni, ki jo prireja Glasbena matica v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev, je treba povedati, da se bosta do maja zvrstila vsaj še dva koncerta. 15. marca bo v Kulturnem domu nastopil komorni orkester RTV Ljubljana, aprila pa bo v Katoliškem domu koncert Tržaškega okteta. Gospodarska kriza močno prisotna v industrijski coni pri Vilešu v Število zaposlenih manjše za skoraj dve tretjini Gospodarska kriza ni pri nas prizadela samo tovarne v Tržiču in Gorici, marveč tudi v manjših krajih naše pokrajine. V Vilešu, kraju kjer je izstop z avtoceste, so pred približno petnajstimi leti namenili pol milijona kvadratnih metrov terena — delno obdelanega, delno neproduktivnega na o-brežju Soče — industrijskim potrebam. Industrijcem so, tudi s pomočjo dežele, nudili vse ugodnosti, da bi tu zgradili svoje objekte. Vabilu se je odzvalo kar 17 podjetnikov oziroma družb in v tovarnah so kmalu zaposlili 624 delavcev in uradnikov. V glavnem so dobili zaposlitev domačini ali prebivalci sosednih vasi, ki so prej delali na kmetih. V Vileš so šli delat tudi številni slovenski delavci iz Gorice in okolice, kajti v Vileš so se preselile tudi nekatere tovarne iz Gorice, kot npr. IGLEA, ki, je prej imela sedež na Tržaški cesti. Kmalu pa se je kriza pojavila tudi v teh podjetjih. Nekaterim niso bile več dovolj injekcije deželne finančne družbe. Za nekatere podjetnike je bila investija, za katero so dobili deželno pomoč, le navadna špekulacija. V tretjem primeru so podjetja v Vilešu sledila polomu matičnih podjetij v drugih krajih države. Nekatera podjetja sicer še naprej poslujejo s polno paro, druga z zmanjšano delovno silo, tretja pa so zaprta. Sedaj je v tovarnah v Vilešu zapo- slenih le 267 delavcev, kar pomeni kar 357 manj kot pred desetimi leti. Prizadeti so bili tudi slovenski delavci, saj je nekdanja IGLEA, ki je v Vilešu prišla v sklop koncerna Dal Vera, že nekaj let zaprta. Številni delavci so v dopolnilni blagajni, nekateri so se vrnili h kmečkemu delu. O tem, kako zaustaviti nadaljnje propadanje in zapiranje podjetij, so pred kratkim razpravljali na javni skupščini v Vilešu, zatem pa še v občinskem svetu. Pri iskanju rešitve naj bi sodelovala tudi goriška trgovinska zbornica, ki naj bi finansirala, preko Goriškega sklada, izdelavo študije o možnosti valorizacije gospodarstva v občini. Industrijska cona v Vilešu ima, zlasti kar zadeva prometne povezave, naravnost optimalne pogoje. Je v neposredni bližini avtoceste, hitro dosegljivo pa bo tudi bodoče železniško vozlišče pri Červinjanu. Pokrajina naj bi podprla izdajanje revije II Territorio Komunistična svetovalska skupina v goriškem pokrajinskem svetu je na zadnji seji predložila zahtevo, da pokrajinska uprava finančno podpre iz- dajanje revije »II Territorio«, ki jo že šesto loto izdaja Javno večnamensko kulturno središče v Ronkah. Revija je v tem času pridobila na vsebini in kakovosti in opravlja pomembno kulturno poslanstvo. Komunisti predlagajo, da bi pokrajina podprla izdajanje publikacije na enak način, kakor podpira izdajanje zbornika Studi goriziani. O problemih, Pevme, Oslavja in Stmavra V okviru oddaje, namenjene proble-matilti rajonskih svetov, bo na zasebni radijski postaji »Gorizia 1« tekla danes razprava o problemih v Pevmi, Oslavju in Štmavru. Posebno pozornost bodo predstavniki vasi in mladine namenili vprašanju športnega igrišča, o katerem bo spregovoril tudi predstavnik goriške občine. Prireditelji debate vabijo vse zainteresirano vaščane, naj prisluhnejo oddaji, začela se bo okrog 17.30, in naj se oglasijo prek telefona št. 87-162. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU »Rismondo«, Ul. E. Toti 52, telefon 72-701. V Gradišču prva pokrajinska razstava in pokušnja medu Zanimanje za čebelarstvo, popraše*-vanje po medu in drugih proizvodih tudi pri nas na Goriškem v zadnjih letih skokovito narašča, čeprav pogoji za čebelarjenje niso najboljši, zaradi velike koncentracije naseljenih območij, preobremenjnosti ozemlja s številnimi prometnimi infrastrukturami in ne nazadnje zaradi pojava nevarnega zajedavca var oaze. Med ni samo zdrava hrana, primerna za otroke in tudi starejše osebe. Med je tudi zdravilo. Tako zatrjujejo pobudniki razstave in pokušnje medu, ki bo od 8. do 11. marca v deželni enoteki La Serenissima v Gradišču. Pobudo za razstavo, prvo te vrste, je dal pokrajinski konzorcij čebelarjev, k organizaciji pa sta pristopili še avtonomna letoviščarska ustanova za Gradišče, Poljan in Redipu-glio ter občinska uprava v Gradišču. Poleg razstave in pokušnje medu in drugih čebelarskih proizvodov bodo prireditev obogatili še s strokovnimi predavanji. Pregljev večer v Kulturnem domu S Pregljevim večerom se je konec tedna zaključila razstava o avtorju Tolmincev, ki ga je v preddverju Kulturnega doma pripravila Zveza slovenskih kulturnih društev ob sodelovanju knjižnice Damira Feigla. Obseg razstave je bil gotovo zanimiv, saj je vsebovala tudi številno fotografsko in dokumentarno gradivo. Ob zaključku razstave pa je ZSKD Vodilna misel skupščine delegatov FLM Potrebna je čimvečja enotnost v sindikalnih organizacijah V sedanjem težavnem socialnem in gospodarskem trenutku je nadvse potrebna enotnost v sindikalnih vrstah. To so poudarili na včerajšnji skupščini sindikata kovinarjev (FLM) ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ob sodeovanju Mladinskega krožka in Komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi v torek, 6. marca VESELO PUSTOVANJE Od 15. ure dalje zabava za otroke vrtcev in osnovnih šol: (ples. družabnost, risanke, srečelov). Od 21. ure dalje ples za mladino in odrasle : (vstop le z vabili, ki jih dobite na sedežu ZSKD), Ne zamudite priložnosti! v Tržiču. Skupščine se je udeležilo nad 200 delegatov, poleg članov teritorialnih in deželnega tajništva sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. Osrednji temi zborovanja sta bili kajpak konfrontacija z vlado in Zvezo industrijcev o smernicah gospodarske politike, zlasti kar zadeva področje osebnih dohodkov, pa tudi odnosi v sindikalni zvezi. Na skupščini, ki se je končala šele v popoldanskih urah po več kot 5-umi razpravi, so sprejeli odločitev, da izvedejo v prihodnjih dneh po posameznih podjetjih vrsto sindikalnih shodov, takoj za tem pa se bodo spet zbrali na skupščini delegatov. Sprejeli so tudi sklep, da tajništvo pripravi zaključni dokument včerajšnjega zasedanja. Če je potreba po enotnosti v sindikalnih vrstah občutena v državnem merilu, je ta potreba toliko bolj prisotna v naši pokrajini in deželi, zaradi specifičnosti gospodarskega položaja. Prav ta aspekt so skušali poudariti na včerajšnji skupščini. Morda vendarle pričetek maksiprocesa radi tihotapstva Dokaj živahno bo jutri na goriškem okrožnem sodišču, kjer sta napovedana dva maksiprocesa, tako po številu obtožencev, kakor zaradi vrste kaznivega dejanja in škode, ki je zaradi tega nastala. V obeh primerih gre za organizirano tihotapljenje cigaret in tobačnih izdelkov, nekateri od obtožencev so vpleteni tako v prvem kakor v drugem procesu, vseh obtožencev pa je skupaj kar 26. Kako se bo končala jutrišnja razprava? Odgovor ni lahek, kajti prvi od dveh napovedanih procesov je bil najavljen doslej že nekajkrat, nikoli pa se postopek ni niti pričel, bodisi, ker je sodišče ugotovilo nepravilnosti pri izročitvi sodnih pozivov, bodisi, ker so bili nekateri od obtožencev odsotni. Jutrišnja obravnava bi morala biti pravzaprav sedma. Ni pa izključeno, da bodo začetek procesa tudi jutri odložili, tokrat iz drugačnih razlogov. Konec oktobra lani je tržaško okrožno sodišče pričelo proces proti 14 o-sebam, od katerih sta dve vpleteni tudi v sodni postopek, ki se je vodil pred goriškim sodiščem. Tržaško sodišče je postopek ustavilo, ker je ugotovilo teritorialno nepristojnost, akte pa poslalo v Gorico. Menda bodo oba procesa združili, kar bo zelo verjetno razlog za nadaljnjo odgoditev . . . Stanovanjske miši na delu Izkušene stanovanjske miši so spet bile na delu. Pred dnevi so si utrle pot v stanovanje Gianfranca Gori-nija v Ul. Paolo Diacono 40. Zlikovci so odnesli bogat plen, saj je v Gorinijevem domu zmanjkalo zlatih in dragocenih predmetov za okrog 12 milijonov lir, poleg tega pa so se polastili tudi gotovine za več kot milijon lir. Nadaljuje se torej veriga kraj po stanovanjih in vilah, vsled česar so organi javne varnosti povečali nadzorstvo, ki pa očitno ne more biti vedno uspešno. Zato pozivajo prebivalstvo, naj sodeluje pri javnem redu in naj jih nemudoma obvesti o kakršnihkoli sumih. povabila v svojo sredo dr. Jožo Mahniča iz Ljubljane, ki je podal celovit oris Preglja, kot pisatelja, publicista ter osebe, ki je prispevala svoj kulturni delež takratni in poznejši družbi. Predavatelj je svoj prikaz obogatil tudi z osebnimi spomini na Preglja, saj je bil njegovi dijak v gimnazijskih letih. Zanimivemu predavanju pa se je na žalost odzvalo le premalo poslušalcev: zlasti se je poznala odsotnost profesorjev in učiteljev. Filmski ciklus v Krminu V občinskem gledališču v Krminu se danes začne tretji filmski ciklus z naslovom »E la nave va.. .«, ki ga prireja kulturno združenje »Microm C«. Drevi bodo ob 19. in 21. uri predvajali film »Frate Ambrogio« pokojnega Martyja Feldmana. Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča, da priredi v nedeljo, 4. marca, ob 16. uri pustno zabavo v Kulturnem domu. Obenem sporoča, da je še nekaj prostih mest za avtobusni izlet v Strunjan, ki bo *>■ marca. Odhod avtobusa s Travnika ob 8. uri. Ženski odsek KD Jezero priredi tern arca družabnost ob mednarodnem ženskem prazniku. Prijave do 7. marca v trgovini Despar in Pri Mili v Doberdobu. Občinska uprava v Sovodnjah obvf" šča, da bodo uradi na županstvu u? nadaljnjega zaprti za občinstvo 00 sredah. Kino Gorica VERDI 18.00-20.00 »Lo squalo 3«. VITTORIA 17.30-22.00 »Nelly ~~ sexy ragazza«. Prepovedan mlacu pod 18. letom. ,iia CORSO 18.00—22.00 »Zomby« rezu-Dario Argento. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »pia^e^J[ monte pomo«, prepovedan mia pod 18. letom. PRINCIPE 18.00-22.00 »Mai dire " COMUNALE 18.00-22.00 »Monty ton - il senso della vita«- Nova Gorica in okolic0 SOČA 18.00-22.00 »Princ maščevalec^ SVOBODA 18.00 in 20.00 »t-m drugi«. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V G°®!aL »Baldini«, Verdijev korzo 57, tei 84-879. POGREBI ri Panda' Danes v Gorici, ob 11- url no Culot iz splošne bolnišnice, o Maria Ussai vdova Zorz iz bo Janeza od Boga. Pojutrišnjem na Opčinah tradicionalni pustni sprevod voz in mask Mrzlične priprave naših vasi na 18. kraski pust Zadnja opravila v Križu in na Kontovelu Po kraških vaseh se te dni mrzlično zaključujejo priprave na letošnji 18. kraški pust, ki bo pojutrišnjem »shodil« po openskih uticah na tradicionalnem sprevodu od Pikelca do Brdine, kjer bo strokovno usposobljena žirija izbrala najlepši voz, najlepšo skupino mask in najlepše maske te naše osrednje pustne manifestacije. V preteklih dneh smo obiskali prave »protagoniste« sobotnega slavja, ljudi, ki se že več tednov trudijo, da bi se posamezne kraške vasi izkazale s svojimi vozovi. Pokukali smo na Opčine, Križ, Prosek - Kontovel, šempolaj, Praprot, Trnovco, Bane, Padriče - Gropado in Bazovico. Izvedeli smo, da pripravljata svoj voz tudi Podlonjcr in Sovodnje, tako da nas bo na Opčinah zabavalo s svojimi domislicami in veselimi zbadljivkami kar enajst vasi. Naše popotovanje po vaseh v iskanju kraškega pusta smo začeii kar na Opčinah. Openci zaključujejo svoje Priprave »pri Miliču«, potem ko so Posamezne dele svoje »potegavščine« Pripravili po kosih pri Benčinovih. Ob našem obisku je imel »pitor« Marjo ravno opravka s »strašno« živaljo, ki si je s krvavo rdečimi očmi Pazljivo ogledovala prostor. Voz, ki ga pripravljajo Openci niso mačje sol-j'e. saj je žival visoka dobre štiri metre. Sedaj končujejo z delom pod visoko lopo, šele v soboto dopoldne bodo Ponesli žival iz železnega ogrodja in Papirnate obleke »na Plač«, kjer jo bodo dvignili na voz. Ta bo tudi edini openski voz na Kraškem pustu. Voza, ki ga je vsako oto požrtvovalno pripravljal »Bjon-oo«, letos, žal, ne bo v sprevodu. KRIŽANI v »večini« Križ ima svoj pustni štab v prostorih Kulturnega doma A"beri, Sirk. Za Kraški pust se je letos zavzel domači Mladinski krožek, tako da bo imela Vas po nekaj letih spet svoje zastopstvo na openskem slavju. Vse kaže, da bo to zastopstvo sila številno, menda celo rekordno. Mladi križani pripravljajo za Opčine pravi »sprevod v sprevodu«, saj jih bo na vozu, pred in za vozom kot listja in trave (po neuradnih podatkih že več K°t sto). Ni se jim bati torej, da bi bij na Opčinah v manjšini, nasprotno! Prav zato so si tudi temu primemo porazdelili delo: voz pripravljajo na dvorišču, vse ostalo, od kostumov do raznoraznih rekvizitov pa v eni od slačilnic. KONTOVEL: »PROBLEM» VEJ Tudi na Proseku in Kontovelu po nekaj letih spet »razsaja« pustna mrzlica. Obe vasi imata za sabo bogato pustno tradicijo, saj sta — ločeno — osvojili kar 7 prvih nagrad (Konto-velci vodijo s 4:3). Tokrat nastopata v skupni sestavi, in sicer na pobudo domačega Mladinskega krožka. Mladi očitno skušajo ubraniti »re-nomč« iz starih časov, zato so se odločili, da bodo pripravili nekaj res velikega. Tako meri voz, na katerega bodo postavili svojega pusta (da gre za »pusta« ali bolje rečeno pustolovca ni nobenega dvoma), kar enajst metrov. Voz bo gotovo na izredno visoki ravni, saj bo meril v višino več kot šest metrov. Zato je sploh vprašljivo, če bo lahko prispel z dvorišča Gospodarskega društva na Kontovelu, kjer ga pripravljajo, srečno na cesto. Po vsej verjetnosti bodo morali domačini »žrtvovati «nekaj vej košatih kostanjev, da ga bodo lahko speljali proti Opčinam. Bani, Padriče, Gropada in Bazovica v polnem zanosu Pustni vrvež »vlada« letos tudi po vaseh vzhodnega Krasa. Poleg openskega bodo namreč s tega konca sodelovali na sobotnem sprevodu še vozi od Banov, s Padrič - Gropade in iz Bazovice. Med našim obiskom pri Banih nismo imeli sreče. Prišli smo namreč, ko je zadnji od mladih pustnih de avcev, Zdenko, odhajal iz pustne delavnice »pr Renerju (kovaču)« na zasluženo okrepčilo. Pri Banih delajo mladi člani Mladinskega krožka namreč v dveh turnusih. Zberejo se popoldne, nato pa še po večerji. Ideje, s katero se bodo potegovali za pustne nagrade, nam Zdenko, seveda, ni hotel razkriti. Živahneje je bilo na Padričah, »pr Tagumjeveh«, kjer zaseda padriško-gropajski pust. M adi z obeh vasi (za letošnji pust je značilno prav sodelovanje mladih) so se odločili, da bodo skupno poskusili »avanturo« na Opčinah. In s svojo udeležbo bodo predstavili drugo »avanturo«, ki je bila v teh dneh še kako aktualna. Za padriško-gropajsko mladino je upati, da se bo njihova »avantura« bolje končala. Pot nas je privedla še do Bazovice, kjer »pr Routerjeveh« kakih 15 ljudi približno tri tedne bije neutrudno boj s časom in slabim vremenom, da bi na dostojen način počastilo kralja ša- ljivcev. Pred dnevi so morali kar zbežati pred dežjem, da so lahko ubranili pred ploho svoje izdelke. Boris, eden od bazovskih pustnih delavcev, »Pustni trikotnik« Šempolaj - Praprot - Trnovca Priprave v Bazovici . V devinsko - nabrežinski občini imajo pravcat »pustni trikotnik«. Šempo-nal' Praprot in Trnovca zadnja leta •tidvse uspešno sodelujejo na Krasto pustu. O uspešnosti zgovorno Pnča podatek, da je romala v zadnjih testih letih prva nagrada vedno na ta konec. »TRAGIČNI« šempolajci »T^gični junaki« tega trikotnika ..° gotovo šempolajci. Kar štirikrat je ušlo prvo mesto, in to vedno a Pičilo točko. Letos so »pri Kekčevih« [^tavili na noge celo barako, da 1 j y njej pripravili pusta. Če priprav-ua Opčinah »strašno« žival, je niPO-‘ajska »pošast« še bolj strašna, grozotno gibljivo glavo in štrlečimi 1 letajočimi okončinami. Če bi sode-vv .* na kakšnem »thriting« tekmo-anJu, bi gotovo odnesli prvo nagrado. pRAPROTSKI »tiči« ^jjaprot tudi letos starta na prvo sto. Domačini so si spet uredili isboratorij v »Perueševi Stali«, Rai!m k° čaka voz »pr Pavli«, da ^»Kinčajo. Praprovci so se tokrat vi„ f*n. da pogledajo pustu v oči z aega, kar s ptičje perspektive. Vprašljivo pa je, kako bodo svoje »tiče» pripeljali do Opčin. Po vsej verjetnosti se bodo morali tudi oni poslužiti posebnih kletk. Praprot je ena od najbolj uspešnih vasi na Kraškem pustu. Štirikrat je osvojil prvo mesto, lani si je delil prvo nagrado z bližnjo Trnovco. Ob tem bi prišlo kmalu do »diplomatskega incidenta« med vasema, ker je dodatno žrebanje določijo le enega zmagovalca. No, salomonska odločitev žirije je le umirila vzdušje in zadovoljila tako Praprot kot Trnovco. NOV VOZ V TRNOVCI V Trnovci so imeli ob letošnjem pustu veliko opravilo: najprej so si morah preskrbeti pustni voz. Kupi! so kolesa, želez je, deske in si ga pridno kar sami zgradili. Operacijski center imajo v Trnovci »pri Grudnovih«, posamezne dele pa pripravljajo še »pri Jankotu« in »pri Gigetu«. Pustno vzdušje zajame v tej mali vasici praktično vsako hišo, skoraj vseh 18 družin. Letos so sicer vsi v začetku mnogo obljubljali za sodelovanje, odziv pa je bil pozneje skromnejši. Kljub temu de’o dobro napreduje; nekaj elementov so Trnovčani že posta vih na voz, drugi so že pripravljeni v laboratorijih, tako da nam je razkril, da pripravljajo poseb- ---- — J— no presenečenje za žirijo. Dlje nam ni hotel praviti : na presenečenje bomo morah torej počakati še dva dni. bo, med enim požirkom vina in dru gim, za pojutrišnjem gotovo vse na red. DOSEDANJI * ZMAGOVALCI 1967 nagrad še niso uvedli 1968 Kontovel — »Tunara« 1969 Kontovel — »Mejni prehod« 1970 ex aequo: Kontovel — »Rusi most 1909« in Trebče — »Paket« 1971 Bani — »Podgana« 1972 Prosek — »Kras ’72« 1973 Prosek — »Kraški modras« 1974 Prosek — »Zgodovina Krasa« 1975 Kontovel — »Exodus« 1976 Pertugi — »Zlorabljeni Kras« 1977 Križ — »Kraški derby« 1978 Trnovca — »Kirurška pomota« 1979 Praprot — »Ufa, ti ufo!« 1980 Praprot — »črno zlato« 1981 Trnovca — »Naša žalost« 1982 Praprot — »Mir« 1983 ex aequo: Trnovca — »Ljubezen, prijateljstvo in mir« in Praprot — »Mundial ’82« Lani zmagala praprotski »Mundial« in trnovška »Ljubezen« Lani sta na Kraškem pustu zmagala ex aequo Praprot (levo) in Trnovca TONE SVETINA Med nebom in peklom 78. jj- vso noč se je premetaval po postelji in kričal, kot skifh pognal na juriš, tako da je žena vstala in mu tru Pala pomirjevalnega čaja. Zaspal je šele proti ju-■ Ko so zapeli petelini v hlevu. z Vstal je popoldne. V koritu pri hlevu se je osvežil dom Nenadoma je pes zalajal. Spodaj na poti k lacto^ii ie zagledal kolono italijanskih vojakov s če-p°ttie?* na 8davah- Postalo mu je vroče. »So prišli 2aj ?dhitel je v kletno skrivališče. Žena ga je brž 2Ua s krompirjem in šla čakat Italijane. v0(ji. Krat se je skril brez potrebe. Narednik, ki je cnni • potrulj°. je prišel sporočit, da je hiša v vojni ob da se morajo naslednji dan preseliti. V mestu ®Ki bodo vsi preseljeni dobili nadaljnja navodila. ^Tte?^?m k°do pa napredovali, če selijo ljudi z bojne je g ' veve! Duniča je obsedla panika ali pa se mu Vr6ri esal°.« je dejal ženi in naročil, naj vse, kar imajo £dainega' Dotaknejo po skrivališčih v hiši in v hlevu. Heka-Si? 'e žena, ki ji prej ni bilo všeč, da zmeraj vidnòst°PlÌe in skrivališča, čudila njegovi daljno- II. ob IS'esta Pod njim je bila zatrpana z begunci iz vasi eP- Konjske in volovske vprege, mukanje krav, jok otrok in starcev na vozeh... prizori, kakršne je Osojnik poznal še iz Galicije in Karpatov. Že med potjo je zvedel, kako je v mestu. Tam trgovci za majhen denar odkupujejo živino in ovce, pa tudi druge stvari, ki jih begunci vlačijo od doma. »Prekleti lopovi, ki trgujejo z narodovo nesrečo! Da bi jih vrag!« je robantil. Starejšo hčer je poslal k Bečanu s prošnjo, da sprejme za nekaj dni pod streho vso njegovo družino. Prijatelj mu ni odrekel. Ljudje so se čudili, ko je Osojnik s svojimi vozovi priropotal sem in krenil v hrib. Bečan je namestil Osojnikove na hlevu. Tu je imel velik, prazen prostor. Tudi za živino je bilo dovolj prostora in krme. »Vojna, Osojnik!« je vzkliknil Bečan. »Vsak dan čakamo, da bo zagrmelo, kot ob suši čakamo na dež!« »Ne bomo čakali dolgo!« »Upajmo, da tudi vojna ne bo trajala dolgo. Nas bo prve osvobodila jugoslovanska vojska.« »Upajmo, da nas bo...« Osojnikov glas je bil neprepričljiv. Svojemu prijatelju ni hotel niti z besedico omeniti, kar je izvedel in videl na meji. »Osojnik, v vaseh od tod do Soče je vse noro! Jugoslovanske zastave šivajo za sprejem, tudi moja žena in dekleta imajo nekaj pripravljenih. Narod je dober in zvest,« je govoril Bečan, ko sta pripravljala ležišče za Osojnikovo družino. »Dvajset let smo trpeli in upali! Zdaj bomo rešeni!« Karlo, ki so ga izpustili iz vojaškega zapora, je služil v neki enoti na jugu Italije. Nekaj njegovih pisem so dobili, potem pa nič več. Tudi Frane, ki je bil še pred pol leta doma na obisku, ni nič pisal. Toneta so poklicali k vojakom. Ni imel možnosti, da bi pobegnil. Ponj so prišli karabinjerji in ga odgnali na zbirno mesto, kjer so bili rekruti s celotnega okoliša Nemimi dnevi so minevali naglo. Bečan in Osojnik sta vsak dan odšla v grapo in kuhala žganje. Osojnik ga je pokušal in hvalil, obenem pa tarnal, da je pustil v kleteh več sodov mešanice, ki se mu bo pokvarila. Bečanka je bila od vseh najbolj mima. Sovaščanke pa Franetove sestre, tete njenih otrok, so jo prihajale spraševat, kaj bi počele. »Čakajmo in molimo za vse tiste, ki jim gre še slabše kot nam, in vdajmo se v usodo. Bo, kar bol« je odgovarjala. Ljudje so se bolj kot prej zatekali v cerkev. Župnik jih, je z lepo besedo pripravljal, da bi mirno in preudarno pričakali čas velikih sprememb. Njegove pridige so bile še v večji meri kot prej sestavljene iz prispodob, v katerih je šibal zavojevalce narodov in povzdigoval osvobodilno težnjo vse do božjega podnožja. Vroče je želel in v imenu vseh molil, da bi Lahe v tej vojni vzel hudič in da bi za vedno izginili iz teh krajev. Ni pozabil, kako ga je Losanna gnjavil in držal v negotovosti, na robu zapora; v spominu mu je ostal tudi poročnik Zanni, ki ga je prišel nič kolikokrat strašit. Cvetna nedelja je bila lepa, sončna. Otroci so prinesli v cerkev butare in v njih oljke. Vsa vas se je zbrala pri službi božji. Tudi učiteljica Evelina je sedela v prvi klopi na svojem mestu in njen ljubimec Peter je večkrat pogledal k njej z moške strani. Manjkali so samo Bečan, Osojnik in pastir Podjed, ki so kuhali žganje. Župnik pred oltarjem je pel z lepim, čistim glasom. Nekaj mož je stalo med vrati — napol v cerkvi, napol zunaj. To so bili tisti, ki so zahajali v cerkev »za vsak primer«, če je morda le bog, ki bo terjal obračun na onem svetu. Nenadoma so začeli nekaj šepetati in se ozirati ven, proti nebu. V prvi jugoslovanski nogometni ligi Ljubljanski Olimpiji zlata vredni točki Včeraj na tiskovni konferenci v Trstu Predstavili dirko za »Trofejo ZSŠDI« Olimpija — Sloboda 2:1 (1:0) STRELCI: v 45. min. Voljč, v 51. min. Smajlovič, v 72. min. Katanec. OLIMPIJA LJUBLJANA: Dalano-vič, Vujnovič, Rade vic, Katanec, Hu darin, Terčič, Voljč, V. Ameršek, Borovnica, Petrovič, P. Ameršek. SLOBODA TUZLA: Omerovič, Me-miševič, Djanič, Miljanovič, Verlaše-vic, Mujezinovič (od 46. min. Tošič), Kunosič (od 46. min. Petrovič), Smajlovič, Kovačevič, Čiča, Cvijetkovic. LJUBLJANA — V drugem povratnem kolu 1. jugoslovanske nogometne lige je včeraj ljubljanska Olimpija osvojila predragoceni točki v borbi za obstanek, in to na račun moštva Sloboda. Pred samo tekmo so morali na bežigrajskem igrišču odstraniti kar 40 centimetrov debelo plast snega, igrišče pa je vseeno ostalo izredno razmočeno, tako da so bili pogoji za i-gro skoraj nemogoči. V prvem polčasu so bili Ljubljančani očitno boljši in so dosegli le en zadetek z Voljčem, čeprav je ta nogometaš imel prej dve stoodstotni priložnosti za gol. V nadaljevanju je bila igra bolj enakovredna. Gostje so tako stanje izenačili s krasnim zadetkom Smajloviča. Osemnajst minut pred koncem pa je Olimpijin reprezentant Katanec dosegel zmagoviti zadetek na podajo Voljča. Gostje so ob tem golu protestirali, češ da si je Voljč pomagal z roko, odlični beograjski sodnik Petrovič pa je gol priznal in Olimpiji sta tako ostali zlata vred- ni točki. (F. Božič) IZIDI 19. KOLA Olimpija - Sloboda 2:1 Sarajevo - Radnički 3:0 Vardar - Dinamo (V) 5:1 Partizan - Priština 1:0 Čelik - Velež 4:1 Rijeka - Budučnost 1:0 Dinamo (Z) - Željezničar 2:2 Osijek - Crvena zvezda 1:1 Vojvodina - Hajduk 0:0 LESTVICA Hajduk 24, Željezničar 23, Partizan in Rijeka 22, C. zvezda 21, Osijek 20, Velež, Budučnost, Radnički in Sara- jevo 19, Priština in Vardar 18, Dinamo Vink ovci, Vojvodina in Čelik 17, Sloboda in Dinamo Zagreb 16, Olimpija 15. V PRIJATELJSKI TEKMI Platini odličen Francija — Anglija 2:0 (0:0) PARIZ — Z zadetkoma (z glavo in s prostim strelam kot v nedeljo proti Torinu) v 59. in 72. min. Mi-chela Platinija je Francija sinoči v prijateljskem nogometnem srečanju premagala Anglijo. Belgija — ZRN 0:1 (0:0) BRUSELJ — V sinočnji prijateljski nogometni tekmi je ZRN premagala Belgijo z zadetkom, ki ga je iz enajstmetrovke v 77. min. dosegel Voller. TRBIŽ — Avstrijec Roland Pfeif-fer je osvojil včerajšnji slalom za evropski pokal v Trbižu. Organizator tega tekmovanja, ki obsega tudi današnji veleslalom, je tržaško društvo »Sej CAI«. Več je bilo pričakovati od italijanskih in jugoslovanskih smučarjev. Najboljši Italijan je bil tako Paolo De Chiesa, ki je osvojil peto mesto, najboljši Jugoslovan pa Tomaž Cerkovnik z devetim mestom. Tòtsch, ki je na ZOI v Sarajevu osvojil odlično peto mesto, včeraj v Trbižu ni dokončal tekme kot tudi mnogi Jugoslovani, med katerimi naj omenimo Čižmana, Lavtižarja, Knifica in druge. Danes bo na sporedu veleslalom in sestavili bodo tudi lestvico za kombinacijo. Sinoči je bi'a v Gregorčičevi dvorani v Trstu predstavitev nedeljske mednarodne amaterske kolesarske dirke za »8. trofejo ZSŠDI«. V imenu prireditelju KK Adrie iz Lonjenja je spregovoril Radivoj Pečar, ki je podrobno opisal letošnjo dirko, ki že po tradiciji cdpi.u novo amatersko kolesarsko sezono v Italiji. Udeležba bo tudi tokrat zelo kakovostna, saj bo na tej prireditvi nastopilo okrog sto kolesarjev iz Italije, Jugos avije in ZRN. Tako bo na primer tekmovala celotna jugoslovanska olimpijska reprezentanca, ki se pripravlja za nastop v Los Angelesu na 100 km ekipno, za ZRN pa bo prisotnih okrog 25 kolesarjev iz dežele Vestfaije z nekaj olimpijskimi kandidati na čelu. Start dirke bo v nedeljo ob 13.30 v Barko vi jah, kamor bodo kolesarji privozili v skupini z zbirnega mesta v Lonjerju. Proga, ki bo dolga 129 km, bo speljana po tržaški pokrajini, cilj pa bo na Bazoviški cesti nad Lonjerjem. Predstavitve dirke se je udeležilo VRSTNI RED SLALOMA 1. Pfeiffer (Av.) 1’37”26; 2. Herzog (Av.) 1’37”44; 3. Beck (ZRN) 1’37”58; 4. Kochlbichler (Av.) 1'37”60; 5. De Chiesa (It.) 1’37”62; 6. Stangassin-ger (Av.) 1’38”40; 7. Fontaine (Fr.) 1’39 ’OS; 8. Wòrndl (ZRN) 1’39”43; 9. Cerkovnik (Jug.) 1’39"96; 10. Faner (Švi.) 1’40”50... 14. Petrovič (Jug.) 1’42"33. Tekmo si je ogledalo veliko število ljubiteljev smučanja. Nogometni turnir v Viareggiu Roma in Napoli sta prva polfinalista mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu. Roma je včeraj po enajstmetrovkah s 5:3 premagala Inter (po regularnem precejšnje število gostov, med katerimi bi omenili jugoslovanskega konzula Nikoliča, predsednika deželnega CONI divelli ja,, predsednika pokrajinske koesarske zveze Cotturja, juge času je bil izid 2:2), medtem ko je Napoli odpravil praško Duklo s 7:5 (regularen čas 2:2). Danes bosta na sporedu ostali četrtfinalni tekmi Milan - Fiorentina in Torino -. Nottingham Forest. Luksemburg — Španija 0:1 (0:0) LUKSEMBURG — V sinočnjem prijateljskem nogometnem srečanju je Španija z golom Macene v 65. min. premagala Luksemburg. • MILAN SUSPENDIRAL GERETSA. Nogometni klub Milan je začasno suspendiral svojega branilca in belgijskega reprezentanta Geretsa, ki je »vpleten« v afero črnih fondov belgijskega nogometa. Gerets bo suspendiran, dokler se kočljiva afera ne bo »razčistila«. slovanskega zveznega selektorja Hvastija in priznanega slovenskega kolesarskega delavca Zanoškarja. (Na sliki: posnetek z včerajšnje tiskovne konference). Tesen poraz Kontovela Inter Milje — Kontovel 67:62 (46:45) KONTOVEL: Kompare, Pertot, Sedmak 2 (2:3), Gruden, Rupel 8 (0:3), Cingerla 8, Dolhar 17 (3:9), Sterni 25 (3:7), Sossi, Stanissa 2. V zaostali tekmi drugega povratnega kola je mlada Konto velo va peterka tesno klonila Inter ju, potem ko mu je bila vso tekmo enakovredna. V začetnem delu so namreč Konte velci vodili vse do 15. min. igre, ko so povedli domačini. Prednost se je vsekakor sukala od 1 do 3 točk, kar jasno dokazuje, kako je tekma potekala. Do odločilnega trenutka je prišlo med 36. in 38. minuto, ko so Mili; čani z razigranim Versierom, povišali prednost na 9 točk. Kontovelci so se v zaključnem delu ponovno zbrali, vendar jim domačinov ni uspelo dohiteti (M. R.) Včeraj na Trbižu slalom za evropski pokal Italijani in Jugoslovani poprečni Košarkarsko prvenstvo dečkov Drevi v košarkarskem pokalu prvakov Zbor »azzurrov«: nezaželen obisk Italijanska predstavnika na vse ali nič Italijanska predstavnika v košarkarskem pokalu prvakov bosta danes pred »odločilno tekmo« v borbi za u-vrstitev v superfinale. Bancoroma, ki je v prejšnjem, 8. ko’u, nepričakovano, toda zasluženo zmagata v Cantuju, bo danes igrala v Tel Avivu proti' Makabiju, ki je doslej povsem razočaral in je že matematično odrezan iz borbe za superfinale. Varovanci trenerja Bianchini ja imajo torej priložnost, da poskrbijo še za en podvig in tako dosežejo veliki met. V zadnjem kolu bodo rimski košarkarji igrali doma proti Bosni in v tem srečanju so seveda favoriti. Pred izredno težko nalogo pa bo drevi Jollyco'ombani iz Cantuja. I-gral bo namreč v gosteh proti Barceloni, ki ima enako število točk kot Marzorati in tovariši in zato gotovo ne bo izpustila izredne priložnosti, da pred svojim občinstvom premaga e-vropske prvake in si tako zagotovi nastop v superfinalu. V primeru zmage drevi v Barceloni pa bi Jollycolombani izločil Špance in verjetno bi se v superfinalu ponovil lanski italijanski derbi, z razliko, da bi moštvo iz Cantuja igralo proti Ban-coromi in ne Simacu. Limoges - Bosna 107:88 (58:40) LIMOGES — V predzadnjem kolu finalne skupine košarkarskega pokala prvakov je sinoči francosko moštvo Limoges visoko premagalo sarajevsko Bosno. V domači ekipi je bil zopet najuspešnejši Američan Murphy, ki je dosegel kar 38 točk. Dobro sta igrala še Fay in Senegal (oba po 16 točk). Pri Bosni pa je bil najboljši strelec Hadžič (22) točk, Varajič pa je dosegel 15 točk. (nb) Sel. A-1 — Sel. A-2 140:127 TREVISO — V sinočnjem ekshibicijskem košarkarskem srečanju je selekcija tujih igralcev A-1 lige premagala selekcijo A-2. »PROPAGANDA« Jadran — SGT 22:78 (10:36) JADRAN : Saksida, Pizziga 2 (1:5), Martin Sosič, Brumat, Šuligoj 2 (2:3), David Sosič, Stanisa 13 (3:7), Gherli, Lesizza 2, Legiša. Jadranovci so v četrtem kolu prvenstva izgubili proti močnemu moštvu SGT. Zaradi gripe so morali ja-dranovci zopet nastopiti v okrnjeni postavi. Kljub temu pa so v prvi četrtini zelo dobro branili in uspešno igrali. (Andrej Pangos) RIM — Italijanski nogometni reprezentanti se pod vodstvom trenerja Enza Bearzota pripravljajo za sobotno prijateljsko tekmo v Istanbulu proti Turčiji. Vse je do včeraj potekalo v najboljšem redu, dokler... ni »azzurre« včeraj obiskal predsednik Rome dr. in senator Viola. Predsednik rimskega prvoligaša je sicer tudi odbornik italijanske nogometne zveze in J® zato imel vso pravico, da je obiskal Bearzotove varovance. Njegov obisk pa je izgledal dokaj »polemičen«, saj naj bi bil leta odgovor na Conti je ve izjave nekemu športnemu dnevniku, v katerih je rimski napadalec tudi ostro kritiziral svoje društvo. Conti, pa tudi sam Bearzot in drugi reprezentanti niso mogli prekriti svoje zadrege ob tem obisku. Določili pilote za dirke v formuli ena PARIZ — Na avtomobilih formule ena je ostalo prosto edinole še eno mesto, in sicer pri Tyrrellu. Vse ostale avtomobilske hiše pa so že določile svoje pilote. Seznam, ki ga je objavila mednarodna avtomobilska zveza, je naslednji : BRABHAM BMW: Piquet (Braz.), Fabi (It.); TYRRELL FORD: Brund-le (VB); WILLAMS HONDA: Rosberg (Fin.), Laffite (Fr.); MARLBORO PORSCHE: Prost (Fr.), Lauda (Av.); RAM HART: Alliot (Fr.), Palmer (VB); LOTUS RENAULT: De Angelis (It.), ManseU (VB); ATS BMW: Wm-kelhock (ZRN); RENAULT ELF: Tambay (Fr.), Warwick (VB); ARROW» BMW: Surer (švi.), Boutsen (Bel.); TOLEMAN HART: Senna (Braz.). cf cotto (Ven.); ŠPIRIT HONDA: Baldi (It.); ALFA ROMEO: Patrese («J’ Cheever (ZDA); OSELLA ALFA ROMEO: Ghinzani (It.); LIGIER R*f NAULT: De Cesaris (It.), Hesnault (Fr.) ; FERRARI : Amoux (Fr.), Alb®" reto (It.). * Slalom za dvojice za »Trofejo Legovini« Tudi naši na Piancavallu Na Piancavallu bo v nedeljo paralelni salom za dvojice za 11. trofejo »Legovini«. Tekmovanje prireja Ente-porto. Tekmujejo lahko samo smučarji iz tržaške, goriške in pordenonske pokrajine. Tekmovali bodo tudi slovenski predstavniki. Tekmovanje bo za pare (en moški ter ena ženska). Nato organizatorji žrebajo dvojice in pri tem je treba imeti nekaj sreče, da se dobi dobrega partnerja. Tekmovalce bodo razdelili v dve kategoriji, in sicer v kategoriji A (letniki 70, 71 in mlajši) ter B (letniki 69, 68 in starejši). Za to tekmovanje je značilno, da organizatorji po-delioj zo o lepe pokale prvim osmim parom B kategorije ter najboljšim petim parom A kategorije. Pokal dobijo tudi trije najboljši posamezniki v moški in ženski konkurenci. Čas za vpis je do jutri ob 19. uri. (A. Pangos) • ITALIJANSKI BEZBOLISTI so na turneji po Kubi nepričakovano premagali moštvo iz Havane s 5:4. Zanimivo tekmovanje V nedeljo je bilo v Nediških dolinah, točneje v Čemur ju v šentlenart-ski občini, deželno tekaško (kros) tekmovanje, katerega se je udeležilo več kot 250 amaterskih tekačev iz vseh štirih pokrajin naše dežele. Uspelo prireditev je organiziralo tekaško a-matersko društvo »Kronos - Edilval-li« iz Nediških dolin. Naj k temu še dodamo, da se je ob tekaški progi zbralo veliko število gledacev, kar je še v večji meri dopolnjevalo uspeh manifestacije. Nedeljsko kros tekmovanje v Čemu-rju je obsegalo več starostnih kategorij v ženski in moški konkurenci. Domači predstavniki ŠD Kronos - E-dilvalli so osvojili dve prvi mesti ; na skupni društveni razpredelnici pa so pri moških zasedli drugo mesto, v ženski konkurenci pa prvo. Naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih Drevi pomemben nastop za Naš prapor Drevi bo v Gorici v prvenstvu 1. moške divizije odločilen nastop za Naš prapor. Briška ekipa bo sprejela v goste Lucinico, ki zadeva tretje mesto na lestvici. V primeru zmage bi si naši igralci zagotovili uvrstitev v finalni del prvenstva. Zmaga Našega prapora bi olajšala tudi go-riški Olympii pot v finalni del, kar bi pomenilo, da bi obe mesti na vrhu razpredelnice pripadli slovenskima še-sterkama. Za nocojšnje srečanje Vlada na Goriškem veliko zanimanje, zato predvidevamo, da se bo zbralo v telovadnici Kulturnega doma precejšnje število gledalcev. Tekma se bo pričela ob 20. uri. DEČKI Libertas Gorica — Val 3:0 (15:7, 15:0, 15:9) VAL: Mučič, Bensa, Lutman, Boš-kin, K er pan, M. in D. Paulin, Marko in Marjan Zavadlav. Po predvidevanjih je pred dnevi štandreški Val gladko klonil pred šesterico Libertasa iz Gorice, ki sodi med boljše ekipe v tem prvenstvu. Olympia — Italcantieri 0:3 (12:15, 8:15, 4:15) OLYMPIA: Cotič, Špacapan, Maraž, Devetak, Bello, Markočič, Humar, Bertolini, Podveršič. Proti prvouvrščeni ekipi Italcantieri iz Tržiča šesterka Olympie ni mogla doseči več od častnega poraza. Goričani so igrali požrtvovalno le v prvem setu, nato pa so popustili in prišla je do izraza premoč nasprotnikov. Dečki Našega prapora gostujejo nocoj ob 18.30 v Gradišču, kjer se bodo pomerili z domačo Tornano. UNDER 15 - ŽENSKE Breg — Centro Olimpia 2:0 (15:7, 15:2) BREG: Lairis Žerjal, Elizabet Žerjal, Pertot, Malmenval, Tavčar, Zobec, Maranzina, Velikonja, Komar. Tudi v drugi tekmi prvenstva * der 15« je ekipa Brega gladko P magala nasprotnika in tako doK la, da je verjetno resen kandida _ prvo mesto v svoji skupini. le sama ni bila posebno zanimiva, ^ nasprotnice niso predstavljale P -g. like ovire za bolj izkušene in te no boljše Brežanke. (V. M.) • DISCIPLINSKI UKREPI GXeà^-nogometne tekme italijanskega V" ■ la z dne 22. 2. je disciplinska pa„ sija izključila za dve koli Favar ^deljo je prvič kot predsed-derly.dd svoji ekipi na Proseku v t(,„a ‘Ju s Primorjem. Prav ob koncu Vpra- erb'Ja smo mu zastavili nekaj , kakšnim občutkom ste prvič kot sledili Zarji?« več let sem v odboru Zarje in zatne Yeč let sem v odboi_______... Kot *mel posebnih občutkov. ria à/edn0 Sta, xe je ob prihodu pusta Pustni aktivno »angažiralo«, saj je noien Ponedeljek SPDT že tradicio-so 0a n ?elo priljubljen. Mnoga leta vi di)m-PTire;,ab v »stari« Gregorčičevi ?n\ v Uh Geppa (kje so tisti ’ ze - - - ki dvc - ud or nekaj let pa je v veli- ma v jv”/ slovenskega Dijaškega do-*a tak StU’ sa/ je kraj zelo primeren So sevpH Tonije staci jo. Na ta ples Ploninri Robljeni vsi, planinci, ne-šttia f ’ slrnPatizerji, prijatelji dru sini pn„P?*; vsi, ki se hočejo ta pu-niesan Osijek malo pozabavati, za-'iPoredi, Sjf Pogovoriti in še drugo. Na Polfc in oo seveda ples vseh vrst, od ln najhni-^pv P« do »disco-music« psak00ri 1 divjih ritmov. Torej za ln mani kot vedno, za mlade Pijačo U'tode, pa tudi za jedačo in eljo (,n Preskrbljeno. Za organiza-Vs-Poskrbel Mladinski odsek SP P°nedeiipi.a c° že vnaprej vabljeni v °d 2fl o. marca, v Dijaški dom Ig' 5e naPrej. Prelog,jke Športne igre ^°e»zveiii0 pripravijeno za slavno « Rnì ZŠI ob SO letnici SP ne° Prekri-SCi^ttu’ P0 ^ tokrat- . . lzal vse račune organiza Is planinskega sveta torjem. Preveč ga je namreč bilo, tako da bi bilo eventualno trasira-nje proge dejansko nemogoče, saj je bilo snega za kak meter in pol. Zimske športne igre bodo zato v nedeljo, 18. marca, seveda v Rava-sclettu, vpisovanje pa se bo ponovilo. Seveda te menjave spreminjajo program smučarskega odseka. Izlete turnega smučanja, ki so bili že programirani za marec, bo ta mesec težko programirati, ker so pač nedelje dejansko zasedene, poleg tega pa je v tem obdobju ta šport zelo nevaren zaradi novega snega in torej stvarne nevarnosti snežnih plazov. Smučarski izlet v Sappado bo morda odpadel, turne smuke pa se da preložiti na april. Predavanje o Fitz Royu Pred tednom dni so trije slovenski vrhunski alpinisti, ki so to jesen osvojili mitično goro Fitz Roy v Patagoniji predavali pred slovenskim in italijanskim občinstvom v tržaški Pomorski postaji. Janez Jeglič, Silvo Karo in Franček Knez so v Ijesedi in sliki v bistvu prikazali, kaj pomeni ekstremno plezanje, sedma stopnja in bitnost med življenjem in smrtjo. Slovenska, izjemno težka smer v gori Fitz Roy na onem koncu sveta, pa je po zaslugi navedenih alpinistov po stala stvarnost. Pohod na Stol Devetnajstega tradicionalnega spominskega pohoda na Stol so se, kot vedno, udeležili tudi zamejski planinci. Zaradi neverjetne količine snega, niso pohodniki dosegli svojega cilja — vrha Stola, ter se pač ustavili že pri Valvazorjevem domu ter se nato podali na nekaj ur hoda oddaljeno lov sko kočo na Zabreški planini — pohod je pač pohod! Čeprav je bilo vreme pohodnikom izredno nenaklonjeno, se je te tradicionalne ture udeležilo 'več kot 2.000 strastnih planincev, od katerih so nekateri prav tokrat dobili značko ob svoji deseti udeležbi na pohodu. Na sporedu je bila tudi slovesnost, na kateri je imel slavnostni govor predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec. Pohod na Arihovo peč Slovenski planinci na Koroškem so vedno zelo aktivni, saj prirejajo vrsto pobud planinskega in splošno zanimivega značaja. To nedeljo, 4. marca, prirejajo skupno s športnim društvom in prosvetnim društvom »Rož« iz Šentjakoba že tradicionalni VI. zimski pohod »Arihova peč« v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo februarja leta 1945. Pričetek bo ob 10. uri pri Polancu na čemernici (Hodni-na) nad Šentjakobom v Rožu. Na sporedu bodo različni smučarski teki ter pohod do koče nad Arihovo pečjo, ki se ga lahko udeležijo vsi. Umrl je Francò Avčin Pred dnevi je umrl znani slovenski planinec in vsestransko kulturno družbeni delavec dr. France Avčin. V planinskih krogih je znan kot pisec znamenite knjige zbranih planinskih spisov »Kjer tišina šepeta«, ki je doživela več izdaj, ter nekaterih splošno ekoloških naravovarstvenih tekstov. Znan pa je tudi kot izumitelj posebnih derez, sedaj imenovanih »avčink«, ki so pomenile pravo tehnično inovacijo v povojni planinski tehnični opremi. Avčin je med drugim imel vrsto vodilnih funkcij v slovenski planinski organizaciji ter bil vrhunski alpinist. Šahovska komisija ZSšDI vabi na redni mesečni šahovski brzo-turnir, ki bo jutri, 2. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20. II. nad.) s pričetkom ob 19. un. Vabljeni vsi zamejski šahisti. TPK Sirena sklicuje v soboto, 10. t.m., ob 20.30 (drugo sklicanje) v prostorih KD Bar-kovlje, Ulica Cerreto 12, svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom : otvoritev, predsedniško, blagajniško in tajniško poročilo, poročili športne komisije in nadzornega odbora, nagrajevanje jadralcev, diskusija, pozdravi, razno. SK Kras - nogometni odsek poziva vse začetnike rojene leta ’76 in starejše, ki bi radi igrali nogomet, naj se danes, 1. t.m., ob 16. uri zglasijo ob robu nogometnega igrišča v Repnu, kjer bo na sporedu že prvi lažji trening. S seboj naj mladi nogometaši prinesejo telovadne copate in trenirko. Za morebitna pojasnila naj se zainteresirani obrnejo na tel. št. 22-93-89. Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zaseb mke mesečno 180.00, letno 1.800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 250,00, letno 2.500.00 din Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st , viš 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale In sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST Ul Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ^ ZTT IEÌTTìI ^'*n i,el'i*nske in tiskaj Trst IHIyJ rveze časopisnih r 1 zalolmkov FIEG 1. marca 1984 Iz novinarjeve beležnice na kongresu KD Med največjimi dogodki drugi gol Rome RIM — Največjega aplavza je bil deležen... drugi gol Rome. Kongresna dvorana, kjer se je nadaljevala razprava o De Mitovem poročilu na kongresu krščanske demokracije, je bila skoraj povsem prazna. Le kakih dvajset delegatov je zaspano poslušalo izvajanja nepomembnih govornikov, ki so bili seveda potisnjeni v mrtve ure kongresa. Večina je posedala v številnih vežah in predsobah rimske športne palače ter tiščala ušesa k radijskim sprejemnikom. In naenkrat tak aplavz, da se je verjetno razlegel še preko zidu dvorane. Roma je zabila drugi gol, potem ko je pred krat kim izgubljala z 2:0, to je seveda dogodek dneva. Vsi govorijo samo o tem. Seveda, nedelja je in na prvem mestu je nogomet. Kongres pač lahko počaka. Ena značilnosti tega kongresa je mraz. Športna palača je zelo mrzla, še zlasti zjutraj, ko se kongres začenja. Osebje pravi, da ni kaj narediti: dokler se dvorana ne napolni, bo pač zeblo. Ogre- valna naprava je nezadostna. Delegati so tako v plaščih, nekateri si pomagajo tudi s šali. Tako je vsak dan, dokler se okoli 11. ure dvorana ne napolni in postane prav prijetno. V nedeljo je bila za nameček še majhna poplava, saj je prav pri tistem vhodu, kjer vstopajo v dvorano največje politične osebnosti, počila vodovodna cev in potrebna je bila poldruga ura dela, preden so popravili okvaro in odstranili vodo. Delegati pa so hodili po zasilnih mostičkih, kot v Benetkah ob izredni plimi. Tudi z elektriko ni bilo nekaj v redu. V soboto je, čeprav samo za nekaj trenutkov, kongresna palača ostala v temi. * » * Organizacija kongresa je pravzaprav zelo dobra. Zanjo skrbi družba EGA, ki je poslala v kongresno palačo kakih 60 hostes v uniformi (narisal jo je modni kreator Cerruti). Tu je hierarhija zelo stroga: 40 deklet v živordeči uniformi predstavlja »delovno silo«. Kakih deset v rdečem krilu in modri jopi skrbi za sprejemanje gostov in za po- sredovanje informacij; preostalim, v temnomodri uniformi, so poverjene »vodilne« funkcije. Le nekatere — dve ali tri — so brez uniforme. Te imajo najodgovornejše naloge. Družba EGA Skrbi za razdeljevanje referatov in vsebin, tudi obnov v angleščini za tuje novinarje in za številne tuje goste. Za to delo so porabili 600 tisoč pol papirja in 200 kilogramov črnila za fotokopije in že to daje dimenzijo te službe. Poleg tega skrbi družba za razne »pritikline«, kot na primer za kislo vodo za člane vodstva in za govornike. Steklenice vode pa so »oblekli« v modro, da ni bilo videti etikete, kajti reklame na kongresu ne sme biti. Ena nalog družbe EGA je tudi, da skrbi za bombone za govornike in predsedstvo kongresa. Da, prav tako, bombone, pa ne peščice, saj so jih na kongresu vsak dan pojedli kar 5 kilogramov. So pa res sladkosnedni ti demokristjani... (BBR) Vojno letalo ZDA strmoglavilo BORJA — Včeraj zjutraj so lokalizirali razbitine ameriškega vojnega letala tipa Hercules - C, ki je v torek pozno ponoči strmoglavilo pri planini Moncayo na severovzhodu Španije. V letalu je bilo 17 ameriških vojakov in španski oficir. Vsi so se, smrtno ponesrečili. Ameriško vojno letalo je vzletelo v torek zvečer iz ' ameriško-španskega oporišča pri Zaragozi. Po vzletu so na letališču izgubili vsak stik s her-culesom, katerega razbitine so našli, kot rečeno, pri Bor ji. Zaenkrat lahko samo ugib jo o vzrokih te nesreče, kajti preiskovalci nimajo v rokah še nobenega podatka. Najbrž pa je vendarle šlo za vremenske neprilike, kajti na tistem področju je v torek zvečer divjala snežna nevihta. Za ameriški štab pa je vsekakor najbolj zaskrbljujoče to, da je včerajšnja že sedma nesreča ameriških vojnih letal v Španiji. Berlinski festival Na velikem mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu je priznanje dobila tudi igralka Monica Vitti, ki je nastopala v filmu R. Russa (API Napadi na Yvesa Montanda MOSKVA — Slavni francoski umetnik, pevec, gledališki in filmski igralec Yves Montanti, znan po svetu tudi zaradi svoje naprednosti in dejavne angažiranosti v vrstah intelektualne in politične levice, je postal zadnje dni tarča grobega napada sovjetskega lista »Trud«. Montanti ni namreč nikoli prikrival svojih simpatij do komunističnega gibanja, prav tako pa ni zamolčal svojih kritik popačenim, dogmatskim in birokratiziranim obli-, kam vodenja oblasti, zlasti po sovjetski zasedbi Češkoslovaške in vsakič ob nasilnem vmešavanju SZ v družbeni razvoj suverenih narodov Na zadnje njegove kritike sovjetskega sistema je glasilo sindikatov reagiralo malone brutalno. Montanda dolži, da se je »prelevil v sovražni- ka delavskega razreda«, češ da je vedno češče »najet kot solist v zboru pobornikov kapitalizma« in da se pogosto kaže na francoski televiziji, da »zagovarja razredne interese kapitalistov«. »Trud« zatrjuje, da gre za »duhovno spreobrnitev« umetnika, ki se je rodil v delavski družini, češ da je »izgubil stik z izvirnim družbenim okoljem, ki ga je navdihovalo«, Po mnenju glasila sovjetskih sindikatov naj bi Yves Montand postal prijatelj »velikih podjetnikov in baronov«, zaradi česar naj bi tako menjal svoje nazore, da »jaha tigra antikomunizma« in postavlja Ronalda Reagana za »idol v mednarodnih razmerjih«. Moskovski list krivi pevca in igralca, da s svojim ravnanjem »sili francoske delavce v kapitulacijo« Smrtni obsodbi v ZDA in na Madžarskem ANGOLA, BUDIMPEŠTA — Oblasti iz Louisiane so včeraj sporočile, da so izvršile smrtno obsodbo za 30-let-nega Johnnyja Taylorja, ki je leta 1980 na smrt zabodel 28-letnega Davida Voglerja. To je že druga smrt na »električnem stolu« v tej ameriški državi v zadnjih treh, mesecih. A tudi na Madžarskem je prišlo včeraj do eksekucije. Ustrelili so Laszla Toldija, ki je pred enim letom po kreganju s svojo ljubimko zažgal svoje stanovanje, v katerem je izgubila življenje njegova hčerka. Še prej je bil Toldi, ki ga je rad srkal, ot>: sojen na 15 let zapora, ker je ubn ženo. Nova Giscardova knjiga o bodočnosti Francije PARIZ — Francozi od včeraj lahko kupijo v knjigarnah novo knjigo bivšega predsednika Giscarda D’E-stainga, ki jo je državnik naslovil »2 Francoza na 3«, Kajti namenjena je prav tistim sodržavljanom, ki naj bi se lahko po Giscardovem mnenju združili okrog nekaterih temeljnih izbir in se sklicujejo na tak »vsedržavni načrt, ki bi združeval dobroto z učinkovitostjo«. Giscard D’Estaing je knjigo začel pisati pred štirimi leti (to je že njegov tretji naslov) in v njej razmišlja o bodočnosti Francije »po oklepaju« socialistične izkušnje. Pravi, da je treba razumeti «model liberalcev kot tisti načrt, ki lahko odgovori na vse potrebe Francozov« in Francija se bo lahko razvijala samo, če bo njeno vodstvo dobilo široko ljudsko podporo. Temeljna misel 265 strani obsegajoče knjige pa je vsekakor svoboda, kot sredstvo za organizacijo svobodne družbe. Po nesreči streljal na brata VERCELLI — Šestnajstletni Gian Pietro Rigolone je v kritičnem stanju. Nanj je po nesreči streljal 12-letni brat Franco. Zgodilo se je v neki hiši pri Vercelliju, da sta se brata igrala. Starejši je dal mlajšemu v roko puško in ga vabil, naj gre streljati miši. Mali Franco, misleč da ni nabojev, je seveda takoj zgrabil za puško, a sprožil se je strd, ki je Gian Pietra zadel naravnost v čelo. Mafijci sploh niso nori PALERMO — Antonino Marchese, 26-letni mladenič in najmlajši »član« neke mafijske družine iz Palerma, ki so ga aretirali lani pod obtožbo združevanja v zločinske namene in trgovine z mamili, je povsem priseben in normalen. To je rezultat psihiatričnega izvida, kajti takoj po aretaciji se je Marchese hlinil, da je nor. AVEZZANO — Policijo zelo skrbi kraja, do katere je prišlo prejšnjo noč v Avezzanu pri Aquili. Neznanci so namreč iz neke avtošole odnesli pet vozniških dovoljenj, poleg tega pa so vse zidove popisali z gesli rdečih brigad. Mogoče pa vendarle ni tako hudo: v Avezzanu je veliko zlikovcev, katerim je policija pred časom pobrala vozniška dovoljenja... Z avtom na sprehod V Ženevi je ta čas avtomobilski salon, na katerem^ prvič predstavili tudi opel junior ob katerem je vr j razmisliti, če bi se vanj vscdli in odpeljali. .. '• Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella «>.> Prava vojna hudih vicev med Francijo in Anglijo PARIZ — Prav v trenutku, ko se je hotel pošaliti, so vsi skrajno sprejeli pisanje običajno resnega pariškega »Le Monda«. Reagiral ]e,edne' tako resni londonski »Times«, protestirali pa so tudi številni bralci nQ ^.av ga francoskega dnevnika. Zgražali so se nad spoznanjem, kako je *a,lKbujy0f' njihov dnevnik zdrknil tako nizko, na raven pogrošnega britanskega skega tiska. ' so Prav ta tisk je namreč sprožil pravo protifrancosko kampanjo, francoski kmetje pred tedni ugrabili in pridržali kot talca dva 0 . avtoprevoznika, ki sta prevažala ovčetino. Britansko časopisje je v sV noj' tifrancoski gonji šlo tako daleč, da je razpisalo natečaje in nagrade je boljši protifrancoski vic. Dnevnik »Sun«, ki ima štirimilijonsko na^T.ar dva. obljubil prvonagrajencu enotedensko letovanje v Parizu, drugemu pa Jol* tedna. Vsekakor pa so Britanci na straneh svojega bulvarskega ti duška vsemu svojemu protifrancoskemu razpoloženju. . ^ na- »Le Monde« je skušal vse spremeniti v šalo in je tudi sam vica: tečaj. Da ne bi bralci zgrešili teme jim je celo, serviral za vzorec ki V prvem nekdo sprašuje znanca ali ve, kako je treba pomagati ablja’ se davi. Če tega ne ve, toliko bolje. V drugem pa »Le Monde« rau ^TOdo-kakšna je razlika med nesrečo in katastrofo. »Nesreča se pripeti v^i. lomu ladje polne Angležev, katastrofa pa, ko vsi ti brodolomci zna] nje-Kot kaže pa ni »Le Monde« uspel, saj so vsi skrajno resno * P? J y bri govo parodijo britanskega bulvarskega tiska, da se je nehote vk ] ^gstnA tansko-francosko »ovčjo vojno«. Direktor namreč prejema številna vSen pisma, a kar je najhujše, celo goro vicev na račun Britancev m držav sveta vključno iz Velike Britanije. ^ .. divjnfe Nikoli prej v zgodovini niso med Veliko Britanijo in franS°fcih, s^„ tako številne vojne: od ovčjih, telečjih, ribjih, alkoholnih, kror']K.0nčno 7,1 • skih..., a nič ne pomaga. Legendarni časi device Orleanske so ^mOT 71 nili, prav tako napoleonski, Francoze pa boli, da tudi sedanji tak, kot v lepih starih časih.