Leto I. V Krškem, v nedeljo dne 13. oktobra 1907. St. 28. Narodno-radihalno in narodno-gospodaFsfeo glasilo za stajersho-fcranjsko Posavje. Brežice Krško «Pwwwska Straža» izhaja vs;iki 2. in 4. čctrlck v mcsccu, datirana 7. dncvom prihodnje nedcljc. — Naročnina za cclo lcto znaša dve kroni, pri vecjih naro- čilih popust po dogovoru in se naprej plaeujc. — Ccna o/nanil za cno stran 48 K., za pol strani 24 K, za čctrt strani 12 K, za osminko strani 6 K, za šest- najstinko strani 3 K, za dvaintridesetinko strani 1*50 K; pri večkratnem ozna- nilu po dogovoru. Yst pošiljatve (pisma, dopise, nakaznice, naročila, inserate i. t. d.) je pošiljati na naslov «Posavska Straža» v lircžicah. — Dopisi se pošiljajo na urednistvo, naročnina in oznanila pa na upravništvo. — Rokopisi se ne vračajo. — Posamczna številka stane 10 vin. v Clan 19. clržavnega osnovnega zakona o splošnih državljan- skih pravicah: „Vsi narodi v državi so enakopravni in vsak narod ima ncdotakljivo pravico, varovati in ncgovatl svojo narodnost in svoj jczik. Enakop ra vn ost vsch v dc- želi navadnih jczikov v šoli, v uradih in v javncm življcnju jc od državc priznana". Zadnja sodna imenovanja. Zašumelo je zopet v gozdu nemškega časopisja od Save do Semerinka, skoro bi rekel do Donave, ko se je objavilo zadnja imenovanja v justici. Kaj se je vcndar tako strašnega zgo- dilo ? Kaj je tako razdražilo furor teuto- nicus? Ali zopet preti pogin avstrijskim Nemcem kot za časa Badenija ? Kdo je raz- žalil nemški duh ? Ali je v nevarhosti nem- ška posest? — Vsega tega nič! Pač pa je eel nemški Izrael po konci, ker se je enega zaslužnega slovenskega sodnika imcnovalo svetnikom pri okrožnem sodišču v Celju t. j. g. sodni tajnik Erhartič. Ob enem je bil za Laško, tedaj okraj ki je 99% slovenski, imenovan sodnikom g. H. Wagner, dosedaj sodnik v Smarju, kamor je prestavljen kot. sodnik g. pristav Mladic iz Postojne. Iz celega vpitja po nemških časopisih se vidi pravi namen, namreč prikriti uspeh, katerega so Nemci dosegli z imenovanjem. Povdarjamo najprej, da jtf bil nemški drž. p o s 1 an e c M a r c k h 1 o b v e š Č e n o n a m e- ravanem imenovanju in da ni imel ni- kacega resnega ugovora povedati. Čenui tudi} Saj se mil je izpdnila vroea želja, da v Laški Trg pride strop *^mec in pomaga za- sigtirati mu njegov mandatek, ki utegne prili v nevarnost v dogledncm času. Zakaj tedaj to kričanje ? Namen je pro- zorcn; tako se hoče odvrniti pozornost od krivice, storjene Slovencem s tern, da se je za izključno slovenski laški okraj imenoval sodnikom Nemec Wagner, četudi je tarn preje služboval Slovenec, in se je s tern kršilo načelo narodncga posestnega stanja, četudi so vse občine odločno zabtevale slovenskega sodnika, četudi je javni ljudski shod v Laškem Trgu samemu zahteval sodnika — Slovenca, četudi so slovenski poslanci kmečke zveze in narodne strankc odločno isto zahtevali itd. Tedaj v kljub sloven- skim zahtevam! Čemu se Nemci neprenehoma sklicujejo na svojo narodno posestno stanje, če ne respektirajo našega posestnega stanja ? V svojih interpelacijah radi imenovanja sodnika v Lnškem Trgu so se slovenski poslanci sklicevali na posestno stanje v oporo svojih zahtev; nemški poslanec Marckhl pa je v svoji interperlaciji pobijal ta nazor, čes Laški Trg je nemški trg, tja spada nemški uradnik, češ da je dosedaj to mesto bilo za- sedeno s slovenskim uradnikom — po kri- vici. Vlada ji s svojim imenovanjem odo- brila ta nazor, ista vlada, ki kot punčico očesa varuje posestno stanje, kadar se gre za nemško, ne pa za slovensko posestno stanje. Dobro! Z via Jo smo na jasnem, d a nasega posestntga slanja noče varovati. Zato pa bodemo povsod, na shodih, v časo- pisju, v zakonodajučih zastopih odslej tem bolj povdarjali edino pravo stališče: v slo- vensko ozemlje slovenske urad- n i k c. Kajti n. pr. sodnik vLaškem ni name- njen le za peščico ponemčenih Slovencev v Laškem Trgu, ampak za eel sodni, skoro izključno slovenski okraj. Uradnik ni za to tu, da varuje nemški značaj nemčurskih gnezd, uradništva namen je služiti masi ljudstva, ki je slovenska! Češki Nemci, ki tvorijo komaj tretji del prebivalstva, zo izdali parolo : v nemško ozemlje češke kraljevine le nemške uradnike. Če že vedno posnemamo naše narodne na- sprotnike, posnemajmo jih tudi v tern ! LISTEK. Kmečki upor ali staro pravda. Zgodovinska povest ii 10. atolctja. Po Avg. Šcnoa. Dalje. — In kaj dela Gregonjaiiixr — popra- šuje škof. — Sedi v kaši, ki si jo je skuhal sam in se je pri tem opekel. Poprej bil je besen pes, zdaj pa mahlja z repom kot ščene. — Zločinec, on jc napolnil kraljevino s krvjo. In Uskoki ? — Pomirili so se. Združili bi se bili skoraj z seljaki, a Turn jim je prekrižal ra- čune V pravem času vrže jim nekoliko stotin cekinov v goltanec, vlovi kolovodjo upora Nožino, ki se je bil pobratil z Ilijo, , spravi trojico na vesala, zaukaže enega popa ustreliti in zdaj so mu Uskoki verni. Pa vendar ni še vseh vražjih neumnostij konec. Bati sc je za Novo mesto in Metliko, tja do Celja je vse v plamenu; štajerske in kranjske barone trese mrzlica, po Krasu in po Gorenjskem vre med ljudstvom, kuga sega celo na Koroiko. Goriška, tržaška in koroška gospoda prosi nujne pomoči na Kranjskem, na Šta- jerskem zbira se pa deželna bramba. — Vem — odgovori škof — pisali so mi vse to Štajerci, pisala sta mi nadvojvoda Karol in cesar sam, ki me dolžita, da ni- česar ne ukrenem. Na mojo dušo, sit sem te banije. Kolikokrat sem prosil, naj sodnija iztira Tahija, to pošast naSe kraljevine, ki je kriva vsemu prelivanju krvi. Pa nismo-li odposlali brata Kegleviča in Brzaja in po- prosili za pomoč zoper seljake, pa zopet zaman. Rotil sem krajiške generale Vida Haleka in Auersperga, naj nam dajo krajiške vojsčake na razpolago in kaj so nam odgo- vorili? — Nočemo, dokler nam cesar tega ne zaukaže. — Ukaz pa ni prišel in iz tega zaklučujem, da je sigurno Nemcem drago in milo, da nas kmetje pokoljejo. In to sem vse zakrivil jaz? Čujte še nekaj! Zdaj, ko teče toliko nedolžne krvi, zdaj, ko gori po celej kra- ljcvini: ko se širi upor od Varaždina do Križevca, zdaj sem prejel pismo od cesarja naj uvedem Heningovo v polovico posesti v Susedu in naj Tahija pregovorim, da od- stopi za denar od druge polovice. — Bilo je-li treba za to tratiti časa devet let? — To je politična modrost — nasmeji Zflhtevajte in razširjajte povsod „Fosavsho Stražo!" se Alapič. — Res je, ne mlatim posebno nežno po kmečkih hrbtih, saj jih moramo vkrotiti, ker se dvigajo zoper plemstvo, pa srce me vendar boli, ko vidim, da je ne- sreeen narod zgubil glavo; lahko bi se bili temu ognili, da je več modrosti, nego mi- losti . — — Da, gospodine Gašpar, tudi moje srce ni iz kamena, ali iztrebiti moramo stru- peno zelišče do korenine, saj se gre za ob- stoj vsega plemstva, ker je satanski duh napolnil, omamil kmete. Uvidel sem, da mi ni pričakovati pomoči od Nemcev, sklical sem torej pod orožje deželno brambo kra- Ijevine Slavonije v Zabreb in zato sem po- vabil tudi vas semkaj. Vri morate voditi vojsko. V Zagrebu zbralo se je do pettisoč odličnih vojščakov; Uskokov, banskih hu- zarjev in bombandirjev, pa tudi vi ste pri- peljah lepo četo, torej odpravite se v bozjem imenu na pot in to takoj jutri. — Jutri že? — Da — odgovori odločno škof — okoli Stubice in Zlatarja zbralo se je nad šesttišoč kmetov. ki jih vodi Matija Gubec. Ves narod čaka nestrpno tja do Medmurja in slaba nam bo prela če sc združi Ilija Gregorič iz Štajerskega z Gubcem, To se mora preprečiti. Torej ne tratite časa. Poka- žimo, da zamoremo sami zadušiti upor, da smo sami gospodarje in da ne potrebujcmo pomoči od Nemcev. — Dobro, prezvišeni, naj se zgodi po vaši volji. Jutri krenem proti Stubici pa ne predpoldne, naj sc počine vojska, saj je treba tudi mojim grcšnim kostem mini. — Čez eno uro trobile so troblje in ropo- tali so bobni po mirnih ulicah zagrebaškega mesta, iz škofijskega dvorca drvijo pa čast- niki k svojim četam z naznanilom, naj se vsakdo pripravi na jutrajšni dan, ker odrine vojska proti severu. Naša parola bodi: v slovensko ozemlje slovenske uradnike! Kar je za Nemce v češki kraljevini pravično, isto je pravično tudi za nas, svojih naravnih pravic si ne bodemo več dali kra- titi po prepereli teoriji o posestnem stanju, katero so si nemški birokrati izmislili v namen, da prikrivajo svoje ponemčevalne ten- dence. Vlada naj bo uverjena, da bode na- letela na odpor, kot ga ffi navajena od slo- venskih poslancev, ako hoče še vnaprej biti pri imenovanjih pokorna služkinja vsenem- ske agitacije. Svetnik Ethartic je v zadnjem easu tarča surovih napadov v nemškem ča- sopisju; očita se mu nezmožnost, pristranost v uradovanju, narodna nestrpnost itd. Ako bi vse to res bilo, nikdar bi on ne postal svetnik — extra statum. S temi infamnimi napadi se hoče le ovajati in počrniti urad- nika, o katerem lahko rečemo, da je biser poštenosti in pravičnosti. Ker pa v svojem uradovanju sodi po svoji vesti, ne pa v vedni bojazni pred časnikarskimi napadi, če- tudi neopravičenimi, zato je v očeh nemških tintomazov vse preje kot vesten, nepristran- ski sodnik. Da bi se preprecilo njegovo imenovanje (za katero je poslanec Marckhl dobro vedel), začelo se mu je namah očitati, da je v neki kazenski pravdi posl. Benkoviča zoper ured- nika «Deutsche Wacht» nastopil kot zastop- nik dr. Benkoviča in uredniku ukazal, da mora neki popravek priobciti v svojem listu. Seveda je vse to iz trte izvito, ker je ured- nik sam na zapisnik izjavil, da hoče popra- vek radovoljno priobciti, da bi to že storil, ako bi vedel, kaj je v pismu, poslanem mu od dr. Benkoviča (tega pisma namreč ured- nik ni hotel odpreti, ampak ga ie kratkomalo vrnil). Kljub temu netnški Jisti izrnbljajo ta slučaj v svoje podle namene, češ O ti nedolžno jagnje! Podobno si volku, ki požre jagnje, ker mu vodo kali. Seveda dotieni volk je «N. L.» ko se je iz- psoval v dveh številkah nad kmečko zvezo in njenimi pristaši, ko je priobčil «priznalna» pisma dr. Sernecu za njegov tolovajski napad, ko mu zmanjka vseh psovk in zabavljic, potem pa pride kot nedolžno, belo jagnje in kriči: «Ne ubijajte!» Da, res je: «Ne ubijajte! Ne psujte! Ne zavijajte resnice in ne obrekujte!> To naj si zapiše «N. L.» v svojo knji^o in naj se potem ravna. Afera dr. Benkovic — Sernec. Državno pravdništvo v Celju je zoper dr. Sernec upe- Ijalo preiskavo radi hudodelstva dvoboja. — Razprava pred častnim sodom antiduelske lige na Dunaju se vrši v kratkem, istotako razprava pred okrajno sodnijo v Kostanje- vici. O vspchu poročamo. Posojilnica in hranilnica se je (5. t. m. osnovala v Dobovi za župnijo Dobova ter v Artičah za več občin. Pri g. Slovencu v Sp. Pohanci se je isti dan popoldne vrsil večji sestanek zaupnikov slov. kmečke zveze s pouenim predavanjem, kateregase je ude- ležil tudi državni poslanec dr. Benkovic. Sastanek je dosegel znželjeni vspeh. Dr. Plojevi predlogi. «N. L.» piše, ker «Slov. Gospodar» ni omenil par predlogov, stavljenih po posl. Ploju v deželnem zboru. To je isti «N. L.> ki dosledno zamolči vse, kar store naši poslanci, kateremu so koristni predlogi naših poslancev — pesek v oči; seveda to peče «N. L.> in «Dom.», ker o preglogih svojih dveh poslancev pač nimajo mnogo poročati. Odhodnica g. dr. Josipa Strašek se je vršila v nedeljo dne 29. septembra t. 1. ob veliki udeležbi v telovadnici «Sokola». G. dr. Strasek se preseli v Novomesto. Pri od- hodnici se je pogrešalo eno društvo, ka- tero je vsled zadržanja načelništva poslalo svojo pismeno zahvalo g. dru. Strašek na- rodni čitalnici, ki je priredila odhodnico. Toda dotieno ¦ pisrno se pomotoma (?) pri odhodnici ni prečitalo ? Gospod G. Pototschnigg ni samo c. kr. financni tajnik ali daveni nadzornik v Bre- zicah, on je tudi zvedenec v jezikovni kva- lifikaciji podrejenih mu nemških varvancev — davčnih uradnikov. Stranke pritožujejo se večkrat zoper uradnike, s katerimi se ne morejo razumevati v svojem jeziku. V takih slučajih pozove navadno gospod tajnik svo- jega ljubljenca k sebi, da mu mora kako slovensko listnino prevesti v nemščino in poskušnja je gotova, uradnik usposobljen za uradovanje v slovenščini. 'Zdaj pa naj še kdo reče, da niso gospodje Kankovski, Vodopiutzi, Seh midi in drugi res povsem sposobni uradniki za slovenske davkopla- čevalce. Bodoca socialisticna država — ali suh in nioker travnik. Dne 12. julija je posla- nec Bielohlavek v državnem zboru med ne- popisnim smehom pripovedoval to-Je do- godbo : V nemški Libavi na Češkem je nek socijalistični agitator na zborovanju razlagal socijalistični program iu je me drugiin rekel tudi te-le besede: Ce bomo mi izvoljeni, bo vse naše, kar vidite okrog sebe. Čez štirinajst dni pride geometer v tisti kraj. — Nek tkavski pomoenik ga vpraša: -Kaj bo- dete že merili ? — Geometer, ki ni nie slutil na kaj vprašanje meri, je rekel : Da. — No, potem bi pa prosil, je rekel tkavec, da meni odmerite suh, in drugim vlažen trav- nik. — Taka je socialnodemokraticna ena- kost v dejanju, sama hoče imeti suh, bliž- njemu pa privošči vlažen travnik. Poslanec je rekel da priseže, da je ta dogoba resnična. Bogastvo socijalističnih voditeljev. Socijalni demokrat Vaillant (\'ejan) je rekel v francoskem državnem zboru, da ne bo glasoval za proračun. Tu mu zakliče so- drug Boulard (Bular): Vi ste sami kapitalist, na leto imate dohodkov štirideset do pedeset tisoč frankov, in zdaj ste sopet podedovali G00 lisoč frankov. Jaurer (Žore) ima en grad, Royer (Roaje) je veJeposestnik, Berte- aux (Berto) ima milijone. Millerano ima več hiš. Vodja nemških socijalnih demokra- tov Bebel, si je dal v Svici zgraditi lepo vilo. Singer je milijoner in fabrikant. Svoje delavce slabo plačuje, Arons je sorodnik Bleichröderja, najbogatejšega juda v Bero- linu. Taka premoženja imajo tisti, ki pravijo, da se mora vse razdeliti. Naj sami razdele najprej svoje premoženje, potem bomo vsaj videli, da resno mislijo. Postajališče Bianca. V nedeljo 29. se- tembra pop. se je v gostilni g. H. Postla na Blanci vršilo posvetovanje interesentov o nopravi postajališča za osebni promet. Ude- ležjli so se razgovora na povabilo drž. po- slanca dr. Benkoviča vsi prizadeti faktorji; tudi železnica je odposlala tri svoje urad- nike na razgovor. Južna železnica je od svoje zahteve popustila čez 2000 K in oblju- bila še posebne olajšave pri stavbi, tako da je upati konečne ugodne rešitve te zadeve. Posebno priznanje za njegovo delovanje se je izreklo g. Hermann Püstl z Blance. Na nernski zemlji samo nemške ura- dnike in sodnike, tako kričijo in zahtevajo Nemci na — Češkem, pri nas pa nočejo o tern nič vedeti, pač pa prav radi zasramu- jejo naše ljudstvo v svoji ošabnosti. Slo- vensko ljudstvo, zahtevaj tudi ti vedno na slovenski zemlji le slovenske uradnike in vsi opravki pri sodnijah, davkarijah, poštah in glavarstvih bodo šli bolje in hitreje od rok. Korist in pa narodna cast, spoštovanje do materinskega jezika zahteva to od nas. Torej kličimo i zahtevajmo tudi mi : Nemci, nemski uradniki na nemško zemljo ! C. kr. pletarna v Radovljici. Pouk na c. kr. strokovni soli za pletarstvo in vrbo- rejo v Radovljici se je pricel. Za voditelja sole je visoko c. kr. naucno ministarstvo imenovalo in doposlalo gospoda Leona Patika iz Dunaja. G. Patik je mojster v ple- tarstvu in c. kr. naučna uprava je z nje- govim imenovanjem spojila posebne blago- hotne namene glede te prekoristne obrti za Gorenjsko. Pod vodstvom g. Patika se učenci jaho httro uče, tako da so posamezni dečki po šele dva-, tridnevnem pouku izvršili že vrlo lične kosare iz zelenega vrbja. — Upravičeno se je nadejati, da bodo učenici v par mesecih si že služiti novce. Ne more se zaraditega dovolj polagati na srce sta- rišem in sploh za blagor mladine zavzetim možem, da dopošljejo šoli odrasle dečke v pletarno. Vpisovanje se vrši v pletami vsaki dan od 8. do 12. ure dopoludne. — Odbor c. kr. pletarne v Radovljici. Za izseljence. Združene države v Se- verni Ameriki so izdelale glede izseljevanja sledeči zakon, ki je v veljavi že od 1. ju- lija 1907; prišla je posebna komisija v Trst proučevat njegov vpliv na izseljeništvo. Vsak izseljenec plača 4 dolarje t. j. 20 kron takse. Dopuščeno naseljevati se ni umobol- nim, blaznirn in epileptičnim osebam, kakor tudi onim ne, katere so v zadnjih 5. letih enkrat ali sploh kedaj zblaznile, nadalje tu- berkuloznim, osebam, ki imajo ostudne ali nalezljive bolezni, siromakom in navadnim beračem, kakor tudi onim, o katerih je pri- čakovati, da postanejo javna nadloga in takim, kateri imajo kako pozitivno telesno hibo in o katerih se izreče zdravstvena ko- misija, da so nezmožni opravljati katerokoli delo. Nadalje onim, ki so bili kaznovani za- radi kakega hudodelstva ali ako so tega sploh pregrešili, osebam ki žive v poliga- miji (mnogoženstvu) in tudi onim, ki se za to sploh izrečejo ; anarhistom in osebam ki so za posilen prevrat viade v združenih ali kake države sploh, kakor tudi onim ki tak utnor zagovarjajo. Nadalje ni dopuščeno na- seljevati se ženskam, ki bi se hotele pečati z nenravnastjo kakor tudi osebam, ki bi do- vajale ženske v svrho nenravnosti sploh. Delavcem, ki imajo za tja že kako ustmeno ali pismeno pogodbo za kakorinokoli delo, pa naj si bodo to že izučeni ali navadni de- lavci, obrtniki ali dninarji, kakor tudi takim delavcem, ki so bili v teku enega leta že zaradi enakih pogodeb savrnjeni tudi ni dovoljeno se vseliti. Ravno tako ni do- voljeno se vseljevati onim osebam, za ka- tere je plačal prevoz kdo drugi in če ti tudi nimajo že preje navedenih zadržkov in naj posredno ali neposredno že za nje plaea kaka korporacija, družtvo, družba, občina ali država. Otrokom do 16. leta, kateri niso v spremstvu očeta ali matere, je naseljevanje načelno prepovedano in le v izjemnih slu- čajih more to dovoititi državni tajnik za tr- govino in delo. Izučenim delavcem, obrt- nikom je naseliti se le takrat dovoljeno, kadar v deželi takih delavcev ni nič brez posla. Ta zakon pa ne zadeva v kolikor se tiče pogodeb gledaliških igralcev-umetnikov, predavateljev, pevcev, duhovnikov vseh ver, profesorjev za višje sole in seminarije, ka- kor tudi oseb, ki se hočejo pečati s kako priznano znanstveno stroko in tudi osebe ki bi imele nastopiti službo v zasebni hiši se smejo vseliti, tudi če imajo že ustmeno ali pismeno pogodbo. Čuvajte se agentov! K rudarju A. G. ki ima tudi gostilno čez ulico v Trbovljah, je prišel agent Valentin Mayer iz Zagreba, ter mu vsiljivo ponujal žganje od tvrdke 0. Kolmar. A. G. noče naročiti, čes da jo je pred kratkim kupil ter je ima zadosti. Agent pa le še sili. A. G. mu nazadnje pravi: »Če bom potreboval, bom že naročil«. S tern se ga iznebi. Niti na misel mu ni prišlo, da bi naročil pijačo tako daleč od neznanega člo- veka. Za nekoliko dni pa dobi 2 polovnjaka žganja baš od Kolmarja. Ker ga ni naročil ga neče vzeti. Fabrikant ga toži in po več- kratni obravnavi v Zagrebu je A. G. obsojen. Plačati mora vse žganje, sodnijske troške (okrog 1000 K), sam je imel stroške, ko se je vozil v Zagreb itd. Očividno je, da ob- sodba popolnoma krivična, ker A. B. ni na- ročil žganja ne ustno ne pismeno s kakim podpisom. Tolike množine tudi ne potrebuje in je ne bi mogel razpečati. Siromaku je sto obsodbo eksistenca skoro da uničena. Tu- zemski advokati nimajo pravice posredovati v zadevah hrvaških sodišč, pri hrvaških odvetnikih iskati pomoči je pa delavcu tudi težko! Tako je siromak na milost in nemilost prodan čifutskim agentom. — Pred nedavnim se je v Trbovljah pripetil enak slučaj. Obsojenec je moral prodati svoje po- sestvo in iti s trcbuhom za kmhom. Pozor pred takimi agenti! Za obcino Brezje je deželni poslanec g. dr. Jankovič vložil predlog za podporo; občina Brezje je vsled raznih ujem zelo mnogo trpela. Vranični prisad v občini Bianca je ugasnil; vsled te bolezni je poginilo mnogo živine, a oblasti sta bila naznanjena le dva slučaja. Država po sadanjem zakonu, ki pa se spreme ni v doglednem času, ne povrne škode povzročene po takih boleznih razun v časih izrednim potom, ako se bolezen raz- zia po večjem okolišu, in le iz zaklada za škode po ujmah. Toda kdor pravočasno ne javi oblasti bolezni v svojem hlevu, zapade kazni vsled prikrivanja kužne bolezni; zato mora vsakdo, ki želi prositi za. izredno pod- poro, slučaj bolezni preje naznaniti živino- zdravniku. Toliko v ravnanje prizadetim! Knjige družbe sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja je razposlala letos svojim čla- nom šestero knjig. Koledar, ki vsebuje ime- nik clanov, ima tudi sledeče deloma ilustro- vane spise. «Snažnost — pol življenja», na- pisala Minka Govekarjeva; «Kako sejeTre- bušnik vozil v Trst», spisal Janko Mlakar; «Kahira, njeni prebivalci in njih življnnje» ; spisal Juri Turk; «Jakob Gomilšak», spisal dr. Fran Ilešič; «Xabirajte narodne pesmi>, spisal prof. Anton Stritof; «Simon Gregorčič, slovenski pesnik», spisal Anton Medved; «Zanemarjena in izprijena mladinn, skrb za njo in sirotinski sveti», spisal Fran Milcin- ski; «Groba so oko\ i strti», zložil Staro- gurski; «Zivljenje in smrt Mohorske knjige», spisal F. S. Finzgar; «Blagovestnika», povest iz pokristjanjenja Slovencev, spisal Ivo Pre- gelj; «Crtice za dom» ! «Mali vedež. — «Zgodbe sv. pisma», spisal dr. Janez Ev. Krek. Od tega dela je izšel letos 14., t. j. zadnji snvpič. Zgodbe so iluslrovane in tvo- rijo v celoti lepo družinsko knjigo. — «Pamet in vera», spisal J. M. Seigerschmied. ŽLipnik liubljanske škofije. «Umni čebelar», spisal župnik Ivan Lackmayer. Dobro in po- Ijudno pisana ilustrovana knjiga, ki pa žal bo le posamezne člane zanimala. — Končno je zazposlala družba še dva snopiča «Slo- venskih večernic». 59. snopič vsebuje več krajših leposlovnih del in posameznih pouč- nih spisov. 60. snopič nam pa nudi povest «Življcnja trnova pot», spisal znani pisatelj Jos. Kostanjevec. Kar sc tičc leposlovnega gradiva, ki se nudi letos citatcljem, se lahko reče, da odgovarja duhu in potrebam našega ljudstva. Dne 25. septembra smo začeli raz- pošiljati letošnje družbene knjige in prizade- vali se bodemo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej-le vrsti: 1. Amerika in Afrika, 2. Krška škofija, 3. Razni kraji, 4. Tr/aška škofija, 5. Lavantinska škofija, 6. Ljubljanska škoiija, 7. Goriška nadškosija. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko^dobijo «avizo», pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bo sitnih rekla- macij, ki provzročujejo samo zamudo in ne- potrebne stroske. —- Stroške, katere so imeli gg. poverjeniki za odposlatev denarja in pre- jem knjig, morajo jim posamezni udje po- vrniti. One gg. poverjenike. ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, pro- simo naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. Odbor. Otroški vrtec v Gabrjih pri Celju so otvorili dne 16. t. m. Želimo, da bi bil ta zavod v največi blagor slovenski mladini. Zahvala. Tem potom so zahvaljujemo vsom onim, ki so nam povodom izgubc našcga nepozabljenega soproga, oziroma očcta g. Štefana Počivavšek, mizarskega mojstra v Krskem, na kakoršonkoli način izkazali izraze sočutja, posebej pa se zahvaljujemo i. g. župniku Hcnicr, g. arhitcktu Scagnctti, c. kr. priv. moščanski gardi in prostovoljni požarni brambi v Kr.škcm, nadalje gg. Ilansi, Tosantu in Hrastovčanu, kateri so pripomogli tudi matcrijalno k zadnjcmu potu nepozabnega ranjkega. Bog plati! Soproga in otroci. Izjava. Jaz podpisani obžalujem, da sem dne 16. junija 1907 v gostilni Jožesa Pečnika z besedami razžalil, da sta on in cestar slc- parja in s tem prekličem da ni res, da sta sleparja. Franc Balon, župan na ßizeljskem. Častna izjava. Jaz podpisani Anton Zivič, posestnik iz Podgarja izvaljam, da sem dne 5. 8. 1007, na sejmu na Sv. Gorah pri St. Petru po- polnoma neosnovnno grdo žalil g. Jožesa Janežiča, veleposestnika v Starivasi pri P>i- zc!|skem. Prosim s tem istega javno odpu- ščanja ter izjavljam, da niman niti najmanj- šega povoda dvomiti na osebni časti in po- štenosti g. Jožesa Janežiča ter se istenui zahvaljujem, da je od tožbe , ki jo je proli meni pri c. kr. okrajni sodniji v Kozjem vložil, odstopil. Anton Živič Martin f^aclej kamnosek V Catež ob 5avi priporoča čč. duhovščini in slav. občinstvu zalogo nadgro- Ibnih spomenikov iz marmorja in granita, izdelovanje grobnic, kapelic, vseh cerkvenih in stavbenih del po nizki ceni, postrežba točna in solidna. Posestoo sestoječe iz trch zidanih hiš, 2 kleti, hlev za 10 glav živine, kozolcc s 6 štandov, 4 hleva za svinje, 25 oralov travnikov, hoste in njiv; zelo rodovitna zcmlja na ravnem. Se proda vse sluipaj za ceno od 8000 kron. Oddaljeno 1 uro od Kajhenburga in četrt ure od velike ceste. Natančncje se zve pri Franc Roštoharju Brezje pri sv. Pavlu st. 12 Štajersko. Rolcsflpji pozop. Nova kolesa, kakor tudi vsi posamczni delovi, sc dobijo po najnižji ceni. Nova „Fancer" kolesa od 96 K naprcj. Jamči sc 1 leto. Zastopnik: Niko Jerbič, Krsko (tiskarna). Franc Resnik mizar v Brežicah naznanja slavnemu občinstvu, da prevzema vsa v njegovo stroka spadajoča mizarska dela in popravila in jamči za solidno postrežbo po najnižjih cenah. Stavbinska zadruga „Lastni Dom" vpisana zadruga z omejcno zavezo ==: v Brežicah = kupuje svojim članom hiše, zida svojim članom hiše, posojuje svojim članom denar na lnenjice in zemljišča, eskomptira (prcvzema v takojšnje izplačilo) terjatve svojih članov-obrtnikov. Izposojeni denar se obrestuje s 57a% do G"/o in se vrača proti J/2ü/n do 2"/,, amortizaciji. Herman Klobučcin klepap in krovec s M\ in eierniiüm igss Sl v Krškem. gj qss Priporočam sc slavnemu obcinstvu, da prevzamem vsa v mojo stroko spadajoča dela. Obenem se usojam naznaniti, da popravljam tudi /iieha- ničnc stvan', kakor bicikelne, šivalnc stroje, hišne brzojavc in tclefone itd. KT)() dülavccv. Ustanovlj. 1. 1872. == Pripoznano najboi.jši . -------— Jiiictunn biiuji. ' uTPCjl z;i sctt-v n;i novci izbi^ljšancga sistema ,A>frikola'. Flügi i» jfkia__________________________________ BrflriE In paljalniftf. _____________________ dirOJI 7.u žfiev travu, detclje in žiia. uTrOJI va\ obracanju sena in kopic. uTISnuiniCB za senci in slamo, sadje in grozdje. Hždraulične stishalnice. ~ /nllnl x.a groy.djc in sadje. Gistilnih 7a ^»a^. BPIZPIlilCB 7.n trte in sadike. UirOJI z.i sušunju sadja in xclunjavc. Zaioga usahourstwnih dnigih poljedelsliih stmjrä! Ph. Mayfarth & Co. tvornica vsakovrstnih poljedelskih strojev. Dunaj 2/1, Taborstrasse St. 71. Odlikovana z vcč ko 590 zlatimi in srobrninii kolajnami. Ilustrovani ccniki zastonj. Zasiopniki in prekupčevulci se iščejo. 9—10 Dein. dražba združenih piuouorn Zalec inLašhi trguLjuhljani priporoca svoje izborno pivo v sodcih in steklenicah. §0T Zastopnik pivovarne v Brežicah je <*. Alojzi.j Schweiger. "•! Zahtevojte povsod „Fosavsho Stražo" in naj ne manjiiQ v nobeni gostilni öli havarni! SVOJI K SVOJIM! Slovenci! Združimo sc! Sloga jači, nesloga tlači! Podpirajmo le svoje prijatelje! Podpirajmo le slovenske trgovce, obrtnike in krcmarje! Hr^i tflfinflN *jnf tvrc^'a Ur^ič & I-ip^j\ tvrdka A. Umek, tvrdka Jos. Boecio, llUdl 11 yUULI QU. tvrj^a jpsip Ferenčak, gosp. Janko Broz, veleindust. (zaloga moke), združeni pivovarni Zalec in Laski trg (založnik pive g. AI. Schweiger), g. Miško Balon, lesni trgovec (skladisee na prostoru del. pivovarne Žalec-Laski trg) vsi v Brežicah. G. Franc Gerec, veletržec v Pišecah, g. Andrej Frece, g. Martin Frece, g. Andrej Kos, g. Jože Vrečko itd., vsi na Bizeljskem. G. J. Vidniar in g. Anton Zorčič v Kapelah, g. Kozalija Novak in Franc Perger v Dobovi, g. Franc Petan v Sromljab, g. Karl Prešiček v Zdolab, g. Anton Vabčič na Vidmu. NflQI nhntnibl ^n* sve^ar ^11 niedičar Maks Hierländer, brivec in lasničar Josip llUdl UUI lllini OU. Holyj krojač Pavl Kovačič, sedlar Franc Krulc, klobučar Franc Lebar, lončar in pečar Fr. Mastnak, krojač Miha Novak, sodar Franc Pipan, pek Ignacij Polanšek, mizar Franc Hesnik, slikar Franc Sikosek, meha- nik in umetni ključavničar, Franc Pintarič, klepar Ignacij Zalokar, čevljarja Franc Veršec in Stjepan Cipek. Ha^l nnctiinifnnii W Anton Kostomaj v «Narodnem Domu», mesarja Ivan llUai yUOlHUILUIJi au. Grobusek in Anton Klavžar, vsi v Brežicab, dalje Janez Volčanšek, Franc Zorko, Jože Mion, Anton Zerjav in Marija Kos na K'olodvoru. m~ Vse naslove izveste v Jorodnem Domu". -^m Fudpirajte samo one trgouce, krčmarje in Dbrtnike, hi imajo slovensh: napisc! SVOJI K SVOJIM! Kdor ponizuje sb sum, podlaga je tujčcui peti! Bifi slQvenshe hrui, bodi Slovencu ponos! Ppuo in najvecja slouenska trgoBina v Brežicah Uršič & Lipej priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega manufakturnega, specerijskega in železnega blaga, porcelana, stekla, usnja itd. prodaja vse po najnižjih cenab in le zanesljivo dobro z==========. blago. z====zz Velika zaloga tuzeniskega in angleskega sukna, cajgov za moske in ženske obleke, volne- nega in platnenega blaga in vse drugo po najnižjih cenah. /.a iiiin»L;>>i'n>jiii i;im.-.i\ ^c pi'iporocata z odličnim spoštovanjcm Uršič & Lipej- Nova slovenska trgovina „Fri novem s\?etu" Jos. Boecio v BREŽICAH (pri frnncišknnshi cerhui). Najvecja in najnovejsa zaloga raznega manu- fakturnega, suknenega in volnenega blaga z moškim in ženskim perilom, svilenih in drugih robcev, nogavic, čipk, nakita i. t. d. Bogata zaloga specerije, najlepsa moka iz Majdičevega mlina v Celju, železnina, lita in posteklena posoda, porcelan, glaževina, ce- ment, trstina, umetna gnojila, premog i. t. d. Prodnjam fudi use dezelne pridclkc in hupujem iste po najvišjili cenalt. — Izvoz jajec na debelo. = Cene stro#o solidne in točna postrežba. Slovenci! spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda. Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, knjigami, molitveniki in drugimi tiskovinami za vse urade, velika za- loga podob in okvirov, razne vrste šipe v vseh velikostih, barvah in debelosti, vsakovrstne reči za božič, papir, peresa, cvetke in različni kinč za jaslice, mične novosti v galan- terijskem oddelku, igrače in vse drugo priporoča na drobno in debelo po nizki ceni ANTON UMEK v Brežicah in v Krškem. Sprejema usahourstna narocila za „Zadruzno tisharno" in hnjigoueznico ====== po zmernih cenah. ===: sir FosojiLNica v mUm ^m registrovana zadruga z neomejeno zavezo nncnilllP na zemljišča in osebni krcdit proti 5720/o a1' (i7o olnjaroclncm Domu», 1. nadstropje; imn 1\mip nntfilnP v «Narodnem Domu» z Icpim hlcvom in pro- inid 5UOJB yu^uiiL' stornim dvoriščem ter ^ Gričlu nst koncu noveg.-i mostu cuz Savo ; toči le dobra in pristna domača, izbrana vina. HranÜnß UlOÜB sPrc-'cma Od vsak°Sar» posojila daje le zadruž- Leta 11)0*5 do 1. grudna je bilo prometa dva milijona tritisoc kron. L. 1906 je bilo prometa 2,772.709.87 K. ODBOR. lzdajatclj in odgov. urednik: Franc Antolie. Lastnik in založnik: «Narodni konzorcij v Brežicah». Tisk «Zadružne tiskarne» v Krskem.