.o
iO>
Ptuj, petek, 26. januarja 2007 letnik LX • št. 7 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR (280 sit) Natisnjenih:
V
Štajerski
m, vznemirljiv, z novo podobo in' zapeljal vas in vašo družino.
Za več informacij obiščite Novi Touran naš salon Volkswagen.
Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj
02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
SUkftJe simbolna. Skup on poabu 5,9-841/100 km. Emisije COs; 156-123 v g/km.
1.986,62 SIT
€ 0,52
124,61 SIT
Akcija izdelkov Vsak dan nizka cena poteka od 24.1. do 28.1.2007 v vseh trgovinah Spar in Interspar. Cena 2007 je trajno znižana cena, ki velja od 29.1. do 30.6.2007.
Dobrodošli v novem hipermarketu
<£> ORMOŽ na Opekarniški c. 2!
d.o.o. L
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod
•	centralna kurjava •plinske instalacije •kopalniška oprema
•	keramične ploščice
Spodnje PodraVje o Pa smo ga e do
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
Šport Nogomet
• Tomaž Murko že v Dravi, lista okrepitev pa še ni zaključena
Stran 15
icurentovanje
n
na Ptuju
10.-20. februar
2007
www.kurentovanie.net
Foto: Martin Ozmec
Aktualno
Cirkovce <
življenj še, varneje?
o Koliko da bo
Stran 3
Po mestni občini
Ptuj • Kdaj začetek in konec zgodbe "Suha veja"?
Stran 4 Po naših občinah Podlehnik • Kaj se plete okoli
motela?
Stran 11
Kronika
Ptuj • Bi za eksplozijo zadostovalo 5 litrov bencina?
Stran 32
Po mestni občini Po naših občinah
Ptuj • So bile oči glede kulturne prestolnice prevelike?
Stran 4
Podgorci • Zasoljena najemnina za prostore KS
Stran 27
Z/ www.ziher.com
TfLjpp Sher, podjetje za prevozniHvo. trgovino In rtorttve d.o.o,
Ptuj • Ptujski vrtec prvi v Sioveniji prejel certifikat kakovosti
Certifikat, ki obvezuje in vleče zglede
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bila 19. januarja svečanost ob podelitvi certifikata Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja, ki ga je Vrtec Ptuj prejel kot prvi vrtec v Sloveniji. Ravnateljici Boženi Bratuž ga je podelil Igor Likar, direktor Inštituta za kakovost in meroslovje Slovenije.
Slovesnosti so se udeležili številni gostje. Med njimi Mojca Škrinjar, generalna direktorica direktorata za vrtce in šole pri ministrstvu za šolstvo in šport, dr. Štefan Če-lan, župan MO Ptuj, svetnice in svetniki MO Ptuj, župani sosednjih občin, mag. Stanko Glažar, direktor občinske uprave MO Ptuj, Ivan Vido-vič, vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj in Štefanija Meršnik, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije. V kulturnem programu so nastopili otroci iz vseh enot Vrtca Ptuj s plesom vseh cvetlic, po katerih so poimenovane enote, in ženski pevski zbor Vrtca Ptuj, ki ga vodi Jerneja Bombek.
Naporno dveletno pot do certifikata, ki obvezuje in vleče zglede, po poti Vrtca Ptuj že stopajo nekateri dru-
gi slovenski vrtci, je v petek v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj predstavila ravnateljica Božena Bratuž. »Na začetku je pritegnila možnost, da ustvarimo ptujsko vertikalo vzgoje in izobraževanja, povežemo vrtec, osnovno šolo in gimnazijo. V tej družbi smo si vsi skupaj s koordina-torico Vesno Zmazek želeli, da ta redka povezava uspe, ni bilo prostora za tiste, ki si ne upajo. Ne vem več, kdo je koga bolj spodbujal in navduševal. Po predstavitvi projekta so bili vsi navdušeni in vsi za to, da ga uresničimo. Ob izobraževanju in postopnem vzpostavljanju sistema kakovosti, smo vsi zaposleni iskali vizijo, najdragocenejše vrednote in cilje, ki bodo najbolje služili vsem udeležencem našega procesa dela. Nastajal je protokol, naš po-
slovnik kakovosti, nastali so številni sistemi dokumentov, ki so vse naše delo uredili v pregleden in sledljiv sistem, ki lahko zagotavlja kakovost. To smo počeli z vso zavzetostjo. Imeli smo cilj, ki smo si ga zastavili na startu, da decembra 2006 opravimo zunanjo presojo. 14. decembra smo jo tudi uspešno opravili. Ponosni smo ne samo na to, ampak tudi na to, da smo prvi vrtec v Sloveniji, ki mu je uspelo in ki mu danes sledi že več vrtcev. Uspelo nam je povezati tri povsem različne nivoje vzgoje in izobraževanja in kljub različnosti poiskati tiste skupne značilnosti, ki nas lahko povežejo na katerem koli področju vzgojno-izobra-ževalnega dela ter omogočajo medsebojno spoznavanje in vrednotenje dela. Igrali in učili smo se matematike in našega jezika.«
V imenu Inštituta za kakovost in meroslovje Slovenije je ravnateljici Vrtca Ptuj Boženi Bratuž certifikat Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja podelil direktor Igor Likar. V imenu MO Ptuj, ki je primer zglednega sodelovanja med lokalno skupnostjo in vrtcem, je Vrtcu Ptuj za certifikat čestital župan dr. Štefan Čelan. Mojca Škrinjar, generalna direktorica direk-
Ko so pred dnevi po Evropi . divjala neurja, se nisem po-^^ ^ čutil prav nič I evropsko. Nacionalna televizija je o vetru, ki je pustošil po Angliji, Franciji in Nemčiji poročala tako, kot da se to dogaja nekje na drugem svetu, daleč od nas. Celo tedaj, ko so se s strahovi (in temeljitimi pripravami pred najhujšim) začeli oglašati iz naše neposredne bližine z Dunaja, naši »nacionalni« obveščevalci in poročevalci očitno niso čutili nobene potrebe (in zaveze), da bi nas poskušali informirati, kako je z nami, z našimi vremenskimi slikami in našo morebitno (ne) ogroženostjo. Celo »vremenarji«, ki se sicer kar naprej trudijo z različnimi domislicami, tokrat niso povedali nič več kot to, da vetrovi pri nas ne bodo kaj posebej nenormalnega, čeprav potem v noči na petek ni bilo čisto tako ...
Seveda ne mislim, da bi bilo treba ob vsakem nenavadnem vremenskem (ali drugem pojavu) delati poseben preplah. Zagotovo pa je nenormalno, če
torata za vrtce in šole pri ministrstvu za šolstvo in šport, je prinesla tudi pozdrav ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera. Poudarila je, da je Vrtec Ptuj zastavil pot za vse vrtce in šole, ki bodo šele stopili na to pot, njihovo delo je lep primer skrbi za pred-
tedaj, ko tako rekoč pred našim pragom divjajo nevarni vetrovi, ne čuti nihče od pristojnih potrebe (in odgovornosti), da bi nas obvestil, pomiril, pripravil na morebitno nesrečo, predvsem pa zavaroval. To je birokratska brezbrižnost, za katero ne more biti opravičila niti, ko gre za novinarje niti za visoke državne uradnike in funkcionarje. Država kot celota mora sistematično vzpostavljati, dograjevati in ohranjati elemente (splošne) varnosti in varnostne kulture. S tega vidika je še kako pomembno delovanje medijev, še zlasti njihova preventivna funkcija, ki se lahko kaže na nešteto načinov. Zakaj ne bi vsaj približno na podoben način, kot zdaj nešteto radijskih postaj opozarja na posamezne radarske pasti, opozarjali voznikov na druge nevarnosti v prometu in sicer na meglo, na nevarne cestne odseke na dež in led in druge nenormalne pojave na cestah in drugod? Zakaj v nacionalnih okvirih ne sprožimo več zares osmišljenih in trajnih akcij proti divjanju na naših cestah, ki vedno znova pobira preveč življenj? Zakaj v različnih člankih in oddajah na radiu in televiziji
šolsko dejavnost. Certifikat je ravnateljica Božena Bratuž izročila vodjem posameznih enot vrtca. Sledile so čestitke in pozdravi iz nekaterih slovenskih vrtcev, v imenu Skupnosti vrtcev Slovenije pa je govorila predsednica Štefanija Meršnik, ki je poudarila,
nekritično povzdigujejo v oblake (neodgovorne) javne osebnosti in njihovo hitro vožnjo? Zakaj se dober avtomobil enači z nekontrolirano divjo vožnjo. Zakaj tisti šofer ene izmed najbolj gledanih slovenskih televizij uprizarja »dirke« med garažnimi boksi v eni izmed slovenskih javnih garaž? Vsi skupaj bi se morali bolj razvidno bojevati proti nasilju na cestah, ki ga zagotovo predstavlja prehitra vožnja. Vzpostaviti bi morali razmere, v katerih se različni »razkazovalci« zaradi divjanja po cestah ne bi počutili »nekaj več«. Zaslužijo si naš prezir, ne samo formalne kazni.
Zadnji čas, še zlasti ob predlogu novega zakona o prepovedi kajenja v vseh javnih prostorih, potekajo po Sloveniji različne razprave o tem do kod sme država pri varovanju oziroma kratenju človekovih pravic. Nekateri kadilci se čutijo v najnovejšem omejevanju kajenja ogrožene v svojih pravicah, vidijo se celo kot nekakšni drugorazredni državljani. Najbolj pogost odgovor na takšne očitke je trditev, da pravice nekoga ne smejo omejevati ali celo ogrožati pravic drugega. V kadilskem primeru to pomeni, da kadilci s svojim kajenjem - ki je na splošno proglašeno za zdravju zelo škodljivo - s svojo navado oziroma razvado ne smejo spravljati v nevarnost nekadilcev na delovnem mestu,
da Vrtec Ptuj predstavlja enega od trdnih temeljev skupnosti, podelitev certifikata je čast tudi zanjo. Njegova vizija, inovativno delo in nov način dela pa so apel za vse druge, da se potrudijo stopiti na to pot.
MG
v gostinskih lokalih in na drugih javnih mestih. Drugače bi temu lahko rekli - moja svoboda ne sme ogrožati svobode drugih.
Zagotovo gre za večji problem. Država je dolžna zaščititi ljudi pred različnimi nevarnostmi, v skrajnem primeru tudi z represivnimi ukrepi. Ob sedanji vnemi pri zakonskem reguliranju statusa kadilcev (s kadilsko zakonodajo in njenim dopolnjevanjem oziroma spreminjanjem se namreč ukvarjajo že kar nekaj let) pa se postavlja vprašanje, ali ni morda celotna skrb države pretirano in preveč enostransko usmerjena zgolj na področje ka-dilstva, ne pa tudi na vse druga (enako pomembna) področja nacionalnega zdravja in skrbi zanj? Ali so škodljivi (in neposredno nevarni) učinki za nastanek raka na pljučih doslej edino eksak-tno spoznanje. Ali ni mogoče na podoben način govoriti tudi o nekaterih drugih (negativnih) vplivih določene hrane in načina življenja na pojavljanje številnih drugih rakov? Zakaj se potemtakem - kljub temu - ukvarjamo predvsem s kajenjem? Tega seveda ne sprašujem zato, ker bi mislil, da je treba relativizirati nevarnost kajenja. Rad bi samo vedel, zakaj se nam zdijo druge nevarnosti manj nevarne in manj potrebne splošne in trajne družbene skrbi?
Jak Koprivc
Uvodnik
■■ ■ i ■■ ■ v ■ Tiri ubijajo še naprej
Čeprav smo na grozečo nevarnost nezavarovanih železniških prehodov že večkrat opozarjali, tudi v imenu tistih, ki so ob jeklenih cestah prisiljeni živeti in vedno znova trpeti ob izgubi katerega svojih krajanov ali celo najbližjega, se kljub številnim obljubam najodgovornejših do danes ni skoraj nič spremenilo; vsaj ne na bolje. Pa bi se moralo, že zdavnaj, kajti spisek črnih številk, tistih, katerih življenja so se končala na tirih ali ob njih, žal narašča. Podatki so boleči, kajti v zadnjih 15 letih se je kar 30 odstotkov vseh prometnih nesreč, ki se končajo s smrtnim izidom, zgodilo prav na tirih, na nezavarovanih železniških prehodih.
Žal tudi na našem območju. Ni se še povsem poleglo ogorčenje domačinov iz Pongrc ob lanski tragediji, ko sta ob vračanju z dela na nezavarovanem prehodu sredi dneva ugasnili dve življenji, ko so v torek železniški tiri, na dober kilometer oddaljenem in prav tako nezavarovanem želez-niškemprehodu v Cirkovcah, zahtevali novo žrtev. S toliko večjo grenkobo in ogorčenjem, saj gre že za osmo smrtno žrtev nezavarovanih železniških prehodov na tem območju v zadnjih petih letih. Prav ta prehod je namrečpred tremi leti v eni noči terjal kar tri življenja mladih Ptujčanov, leto pred tem so žalovali v Šikolah. Pa nikomur nič.
Sicer se zgodi, da tudi komu od odgovornejših zaledeni kri ali zastane dih ob strahotnem pogledu na straneh črne kronike na kup zmečkane pločevine, v katerem se je morda le nekaj trenutkov pred tem končalo življenje tega ali onega nesrečneža, ki je prezrl andrejev križ ali enostavno spregledal, da se mu približuje drveči vlak. Saj so prišli iz bele Ljubljane - dvakrat, trikrat, morda celo štirikrat, si vse ogledali, ogorčenim domačinom tudi marsikaj obljubili, ukrepali pa še do danes niso.
Celo sam prometni minister je ugotovil, da je železniška infrastruktura po vsej državi v katastrofalno slabem stanju, saj se ponekod vse od časov Franca Jožefa ni skoraj nič spremenilo. Skrajni čas torej, da se čimprej nekaj premakne, sicer ne vem, kaj bodo porekli v Bruslju, če bodo izvedeli, da ima država, ki bo kmalu predsedovala Evropski uniji, od974železniških prehodov le kakih 50 zavarovanih z avtomatskimi zapornicami. Prosim vas, v tem smo bliže kameni dobi kot tretjemu tisočletju. In nobena, še tako opevana strategija razvoja ter obljube o dvotirnihpovezavah v petem in še katerem prometnem koridorju, po katerih bodo vlaki švigali tudi do 160 km na uro, nas ne reši tega črnega madeža, ki še vedno po nepotrebnem kot črna senca bdi nad lastnim narodom in ga še naprej redči.
Martin Ozmec
Sedem (ne)pomembnih dni
(Ne)varno
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-00-04. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Cirkovce • Nezavarovan železniški prehod terjal novo žrtev
Koliko življenj se, da bo varneje?
Železniški tiri so v torek, 23. januarja, terjali Se eno človeSko življenje. Nekaj minut po 15. uri je 54-letni voznik od Marjete na Dravskem polju zapeljal na nezavarovan železniški prehod, označen z andrejevim križem, v trenutku, ko je iz smeri Pragerskega pripeljal tovorni vlak. To je že šesta žrtev železniških tirov v zadnjih treh letih na tem območju.
V silovitem trčenju z lokomotivo je golfa srebrne barve, ki je pripeljal iz smeri šikolske ceste, do polovice povsem zmečkalo, skoraj prepolovilo, lokomotiva pa ga je pred seboj potiskala še kakih 30 m, nakar je vozilo vrglo ob tire, vlak pa se je ustavil šele kakih 200 metrov naprej.
Regijski center za obveščanje je obvestilo o železniški nesreči prejel ob 15.08, v nekaj minutah pa so na kraj dogodka prihiteli člani prostovoljne gasilske enote Ptuj in iz razbitin potegnili žal že mrtvega voznika, za katerega naj bi bile usodne hude poškodbe glave.
Domačini so upravičeno ogorčeni, saj je to že šesta smrtna žrtev železniških tirov v zadnjih treh letih na območju Cirkovc. Pred tremi leti so prav na tem prehodu ugasnila tri življenja mladih Ptujčanov, maja lani pa sta le slaba kaka dva kilometra vstran na prehodu v Pongrcah umrla dva domačina. V torek je torej ugasnilo še eno življenje; neuradno smo izvedeli, da naj bi šlo za 54-letnega Edvarda Novaka, zavarovalnega agenta od Marjete na Dravskem polju.
Občani opozarjajo, država le obljublja
Med ogorčenimi domačini upravičeno kipi, saj so na problematiko nezavarovanih že-
Naravnost osupljivo je dejstvo, da imamo v Sloveniji od 974 nivojskih križanj cest z železnico kar 644 železniških prehodov, ki še vedno niso zavarovani z zapornicami, ampak le označeni z opozorilnim prometnim znakom, tako imenovanim andrejevim križem. Kako resno nevarnost za življenja ljudi predstavljajo pove podatek, da se je na železniških prehodih v zadnjih 15 letih pripetilo kar 30 odstotkov vseh prometnih nesreč, ki so se končale s smrtnim izidom.
lezniških prehodov, ki jih je na dvanajstkilometrskem odseku železniške proge od Stražgonj-ce do Njiverc kar 14 in vedno znova zahtevajo nove človeške žrtve, že velikokrat opozarjali. Pristojni so sicer obljubili, da bodo ukrepali, a je do sedaj vse ostalo le pri obljubah. Da bi na vse večjo ogrožanje njihovih življenj opozorili širšo javnost, so po lanskem tragičnem dogodku v Pongrcah konec julija sklicali problemsko okroglo mizo v Lovrencu, oktobra pa se je na pobudo domačinov pogovora o problematiki nezavarovanih železniških prehodov na tem območju poleg predstavnikov direktorata za železnico v Šikolah udeležil celo minister za promet in zveze Janez Božič.
Tedaj je sicer minister po-tarnal, da je večina infrastrukture v državi, tako ceste kot železnica, v zelo slabem stanju, najslabše pa je z železniško infrastrukturo, ki je po njegovih besedah skoraj nespremenje-
Foto. M.Ozmec
Močan sunek lokomotive je srebrnega golfa skoraj prepolovil in ga vrgel ob tire.
na še iz časov Franca Jožefa. Ogorčenim domačinom pa je z olajšanjem zatrdil, da je že (tedaj) izdelan rebalans državnega proračuna za leto 2007, ki obeta boljše čase tudi ureditvi železniških prehodov, saj naj bi z najetjem 99 milijard tolarjev kredita država modernizirala tudi peti prometni koridor, ki vodi skozi to območje, del teh sredstev pa naj bi po njegovem zagotovilu namenili tudi za modernizacijo nivojskih križanj cest z železnico.
Župan občine Kidričevo Jožef Murko je pojasnil, da so skupaj z občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na pristojne že jeseni naslovili pisno zahtevo za uresničitev obljub, opravili naj bi tudi več telefonskih razgovorov, a se še vedno ni premaknilo.
V občini Kidričevo, kjer so od trinajstih železniških prehodov z avtomatskimi polzapor-nicami zavarovani le trije, so upravičeno ogorčeni, saj kljub njihovemu opozarjanju in zahtevam pravega odgovora o tem, kdaj bodo zadevo uredili, vse do nedavnega še niso prejeli. Smrtonosni tiri pa vedno znova morijo.
Ministrstvo za promet naj bi sicer že marca lani izdalo odločbo o ureditvi nivojskih križanj cest z železniško progo na odseku Pragersko-Središče ob Dravi, dokončna ureditev tega dela proge pa naj bi bila po zagotovilu najodgovornejših v ministrstvu vezana na obnovo in elektrifikacijo celotnega odseka Pragersko-Hodoš in z izgradnjo dvotirne proge, po kateri naj bi vlaki drveli s hi-
Foto. M: Ozmec
Nezavarovani železniški prehod v Cirkovcah, kjer so pred tremi leti ugasnila tri mlada življenja, je v torek terjal življenje 54-letnega voznika.
trostjo do 160 km na uro. Kmalu, verjetno še ta mesec, naj bi o tem podpisali pogodbo, sredstva za dela, ki naj bi bila končana v slabih dveh letih, pa naj bi bila že zagotovljena.
Večino prehodov naj bi ukinili
Po zagotovilu Jelke Šinkovec Fundak, generalne direktorice direktorata za železnice, je plan realizacije projektov, v okviru katerih bodo urejali ni-vojske prehode ceste z železnico, razdeljen v dve fazi. V prvi naj bi do leta 2008 posodobili železniško progo Pragersko-Ormož ter vse signalno-var-nostne in telekomunikacijske naprave na tem odseku. V drugi fazi pa naj bi do konca leta 2012 opravili še elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Ho-doš, za kar je že izdelan državni lokacijski načrt. Državna komisija, ki si je to območje že vsaj trikrat podrobneje ogledala, je po njenih besedah ocenila, da bodo večino od 14 nivojskih križanj oziroma železniških prehodov v končni fazi ukinili.
Za železniški prehod v Šiko-
lah je za sedanje avtomatsko zavarovanje predvidena sprememba v daljinsko kontrolo, za prehoda Pongrce in Jablane 1 je po ureditvi vzporednih povezovalnih cest predvidena ukinitev, prehod Jablane 2 naj bi ostal še naprej nezavarovan. Tudi za železniški prehod Cirkovce je po ureditvi povezovalnih cest, prestavitvi postajališče Cirkovce na desno stran proge ter ureditvi izven-nivojskega križanja predvidena ukinitev. Prehod Cirkovce TR naj bi v prvi fazi zavarovali z avtomatsko napravo, v drugi pa naj bi tudi na tem mestu uredili izvennivojsko križanje. Po ureditvi povezovalnih cest pa je predvidena tudi ukinitev železniških prehodov Mihovce 1, Mihovce 2, Pleterje, Strnišče 1 in Strnišče 2, medtem ko naj bi prehod Strnišče 3 v prvi fazi ostal zavarovan z avtomatsko napravo, v drugi fazi pa naj bi uredili izvennivojsko križanje z minimalnim profilom. Zavarovanje z avtomatsko napravo je v prvi fazi predvideno tudi za prehod v Njivercah, v drugi fazi pa naj bi preučili, kje bo mesto križanja med obema
bližnjima nivojskima križanjema, pri čemer bodo upoštevali tudi podvoz, po ureditvi povezovalne poti pa naj bi ukinili tudi ta prehod, saj menda ne bo več potreben. Ob posodobitvi železniške proge Prager-sko-Ormož naj bi uredili še en nov nivojski prehod čez železnico, ki naj bi bil zavarovan z avtomatsko napravo in polza-pornicami, na relaciji Cirkov-ce- Strnišče pa je predvideno še eno izogibališče.
Občina Kidričevo in ogorčeni domačini rotijo odgovorne v državi, naj z ureditvijo železniških prehodov resnično pohitijo in s tem čimprej zagotovijo varnost njihovih življenj, kajti tiri jim vedno znova jemljejo njihove najdražje. S strahom in bojaznijo se vprašujejo, koliko človeških življenj bo še potrebnih, da se bo zares kaj premaknilo, kajti železniški tiri, ki so dolga leta v te kraje prinašali življenje, ga žal po nepotrebnem tudi odnašajo - zavedno!
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Le slaba dva kilometra vstran je nezavarovani železniški prehod v Pongrcah lani terjal dve življenji domačinov.
Ptuj • Zgodba koledarja s ptujskimi vrati
Želeli poživiti ptujsko arhitekturo
Restavrator Toni Hamler, ki že nekaj časa ustvarja v mestu ob Dravi, sedež ima v Jadranski 9 v bivši ptujski sinagogi, je Robertu Križaniču iz ptujskega Povoda, Društva za miselno rekreacijo, predlagal, da bi obnovili nekaj ptujskih vrat. Sledili so pogovori o tem, kako to najbolje izvesti, ker je bila ideja zelo zanimiva. Robert Križanič je kot projektni vodja uspel najti tudi vir financiranja.
S pomočjo donacije EU so obnovili 12 vrat v starem mestnem jedru. Zgodba pa se ni končala samo pri obnovi vrat, porodila se je ideja, da bi vsa obnovljena vrata našla mesto tudi v koledarju. Sama obnova je potekala pod strokovnim vodstvom restav-ratorja Tonija Hamlerja, pomagalo mu je tudi nekaj mladih, ki so se skozi to delo tudi nekaj naučili, če ne drugo o številnih drobnih detajlih, ki dajejo našemu mestu dušo. Koledar s ptujskimi vrati je vzbudil veliko zanimanje, kot pravi Rober Križanič, od Povoda, ki je bil njegov izdajatelj, ni prišla nobena kritika, samo pohvalne besede. Oblikoval ga je Marko Orozovič, fotografije so delo Črtomirja Goznika. »Dodatna poanta vsega tega našega početja je bila v tem, da smo pač opozorili na neke detajle v našem mestu, ki jih ponavadi niti ne opazimo, ko hitimo skozi mesto. Arhitekturnih detaj-
lov, ki bi bili vredni obnove, pa je v našem mestu izredno veliko. Na tem bi morali veliko več delati kot delamo,« je ob izdaji ptujskega koledarja z motivi obnovljenih ptujskih vrat povedal Robert Križanič, ki tudi pravi, da bi želeli to pionirsko delo na nek način nadgraditi. Koledarju naj bi sledil kakšen izvirni spominek, ki bo posnemal ptujska vrata ali kakšen njihov detalj, še pred tem pa bi bila dobrodošla tudi zloženka o ptujskih vratih. Tudi pri bodočih tovrstnih projektih v Povodu računajo predvsem nase in na svojo iznajdljivost, v tem vidijo tudi ključ do uspeha pri svojem delu. Mestna občina Ptuj jim je v projektu obnove ptujskih vrat pomagala z odkupom koledarjev. Vsi projekti, ki jih bodo še ustvarili iz detajlov starega mestnega jedra, bi zagotovo morali vzbuditi pozornost, je še prepričan Robert Križanič, saj gre za promocijo mesta in
Robert Križanič (na desni) in restavrator ptujskih vrat Toni Hamler
ptujskega turizma nasploh.
Moj cilj in želja v tem projektu je bila, poudarja restav-rator Toni Hamler, da se v mestu nekaj dogaja in tudi zgo-
di, kar zadeva arhitekturo, da se ta oživi in postane vidna s tem, ko se stvari restavrirajo. Da se s ptujske arhitekture končno sname pajčevina, ker
Foto: Črtomir Goznik
se veliko stvari da narediti, pri čemer je seveda potrebno upoštevati predpise. Glede na znanje in strokovnost, izpopolnjeval se je v številnih
evropskih šolah restavrator-stva, ptujskim vratom, je prepričan, ni »škodoval«, s tem ko jih je obnovil in opozoril na drobne detajle, ker so zadeve znane in vzdržijo strokovno presojo. Določenih stvari pa se tudi ni moglo narediti drugače, kot se je, ker če bi upoštevali barve, ki so jih nekatera vrata imela v preteklosti, bi to pomenil dodatni šok za to mesto, ker bi nekatera vrata morala postati »zelena«. Zato je pri obnovi upošteval vse tisto, kar ustreza trenutni mestni sliki. Razveseljivo je, da je deset obnovljenih ptujskih vrat rodilo sadove, da so se za obnovo svojih vrat začeli zanimati tudi drugi v našem mestu. Obnovljenih pa naj bi bilo tudi nekaj fasad, obnovo bodo financirali lastniki sami. Sicer pa je na Ptuju že od nekdaj tradicija, da je najbolje, da se nič ne dela, ker s tem ne moreš nikogar ogroziti, še najmanj pa tistega, ki bi moral za to skrbeti, pa ne. Vsaka drugačna ambicija, tudi takšna, ki drami in kaže, da je mogoča tudi drugačna pot, pa je v prvi vrsti napad na stroko.
Restavrirana in obnovljena so bila vrata na Prešernovi 28, Slomškovi 18, Slomškovi 22, Prešernovi 1, Prešernovi ulici 7, Prešernovi 27, Prešernovi 17, Jadranski 9, Jadranski 18, Vošnjakovi 10, Prešernovi 6 (hotel Mitra) in Krempljevi ulici 1 (Revivis).
MG
Ptuj • Še o kulturni prestolnici 2012
Ptuj • Predvolilna zgodba "Suha veja"
So bile oči prevelike? Kdaj začetek in konec?
Ptujski mestni svetniki so sklep o pričetku postopka za kandidaturo MO Ptuj za kulturno prestolnico Evrope 2012 septembra leta 2005 izglasovali z velikimi pričakovanji. Zdaj bo Ptuj pri projektu sodeloval kot partnersko mesto, »odrekel« pa se je tudi ambiciji vodilnega mesta pri prijavi, ker ne
■	■ ■■■	■	■ H	■ ■■	■ ■■	■■	■	■	M	■
more izpolniti najmanj tretjine kriterijev iz javnega razpisa.
Že ob sprejemu sklepa so mnogi podvomili, da bo mesto kandidaturo zmožno uresničiti, četudi jo bo povezalo z ostalimi občinami na Ptujskem. Še pred uradnim pozivom ministrstva za kulturo, ki je julija lani h kandidaturi pozvalo z javnim razpisom, pa se je pričela razvijati ideja o policentrični prijavi, o tem, da bi se za kulturno prestolnico potegovalo več mest skupaj, ki bi ponujala nek specifičen zaokrožen kulturni prostor.
V tem trenutku je tako, da se bodo mesta Ptuj, Murska Sobota, Velenje, Slovenj Gra-
dec in Novo mesto priključila kot partnerska mesta vodilnemu prijavitelju projekta Mariboru. Vodja projekta je multimedijski center Kibla, ki ga je za to določila MO Maribor, in bo tudi pripravil razpisno dokumentacijo. O skupni kandidaturi so se dogovorili župani teh mest, potrdili jo bodo z dogovorom o sodelovanju. Podpisali ga bodo 25. januarja v prostorih MO Maribor. Ta bo vzdržal tudi v primeru, da Maribor ne bo izbran za Evropsko kulturno prestolnico 2012.
Z dogovorom si bodo mesta razdelila posamezna po-
Foto: Črtomir Goznik
Varnostne razmere v križišču pri Suhi veji se iz dneva v dan slabšajo. V teh dneh je prišlo tudi do nekaj trkov; z vsakim dežjem se namreč razmere še dodatno poslabšajo, odgovorni pa se še naprej sprenevedajo.
Ptuj kot partnersko mesto v projektu kulturne prestolnice bo odgovoren za področje arheologije, etnologije, kulture vina s kulina-riko in srednjeveško dediščino.
dročja oziroma nosilne kulturne programe. Ptuju tako pripadajo arheologija, etnologija, kultura vina s kulinari-ko in srednjeveška dediščina. Posamezna mesta naj bi prijavila tudi nekatere investicije s področja kulturne dediščine, začele naj bi se tudi nekatere novogradnje.
Odziv na Ptuju je bil dober, javni zavodi in društva so se vabilu za sodelovanje odzvali ter pripravili vrsto zanimivih programov.
V Sloveniji se bo glavni boj za kulturno prestolnico Evrope tako bil med mesti vzhodne kohezijske regije in prestolnico Ljubljano, saj naj bi bilo Celje že zaradi tega, ker kandidira samo, izločeno iz igre. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je ob »odstopu« Ptuja kot vodilnega prijavitelja kandidature povedal: »Do zasuka je prišlo na sestanku predstavnikov mest vzhodne kohezijske regije in po tem, ko smo 'videli', kaj vse mora izpolnjevati vodilni partner v projektu. Gre za to, da ne izpolnjujemo najmanj pet do petnajstih kriterijev iz javnega razpisa, od števila prebivalcev naprej, nimamo pa tudi ustreznega prireditvenega prostora.«
MG
Prizadeti občani so skupaj z MČ Breg v zadnjih letih spisali vrsto zahtev po ureditvi razmer. Najboljša rešitev je krožišče. Sklep o njegovi ureditvi je bil sprejet že septembra oziroma oktobra 2005, nakar so ga spremenili, ker naj ne bi bilo mogoče zagotoviti 70 milijonov tolarjev, kolikor naj bi stala ureditev kro-žišča, pločnika in avtobusne postaje. Po vseh zapletih je lansko jesen prišlo odrešilno sporočilo, da krožišče Suha veja bo; naključje ali ne, sovpadalo je z vrhuncem predvolilnih aktivnosti. Pred tem
so v MČ že napovedali, da bodo v okviru razpoložljivih sredstev uredili pločnik in avtobusno postajo na tem območju, da bi vsaj delno izboljšali prometno varnost.
Buldožerji Cestnega podjetja Ptuj so takrat razrili nekaj zemlje, zatem pa je delovišče opustelo, ker naj bi se bojda zataknilo pri zagotavljanju denarja iz države, čeprav so ga prvotno obljubili.
V teh dneh naj bi se pri tem projektu ponovno nekaj premikalo. Za zaprtimi vrati so se srečali predstavniki MO Ptuj in izvajalca del, Cestnega
podjetja Ptuj. Pričakovati je, da naj bi pogodbo o izvajanju del podpisali v kratkem, vendar v MO Ptuj o tem ne želijo govoriti, dokler ne bo vse črno na belem.
Poslanec Branko Marinič, ki je prav tako vpleten v to zgodbo, pravi, da se bodo sredstva našla v okviru nadvoza na hitri cesti Hajdina-Ptuj, ker je nujno potrebno zagotoviti dodatne pogoje za varnost v križišču Suha veja. Iz države naj bi za te namene prišlo okrog 40 milijonov tolarjev.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Kidričevo • Novo vodstvo Nove Slovenije
Na čelu stranke Jože Medved
Na volilnem zboru članstva občinskega odbora stranke N.Si Kidričevo so v nedeljo, 21. januarja, kritično ocenili svoje delo v minulem 8-letnem obdobju, za novega predsednika stranke pa izvolili Jožeta Medveda, ki je ta teden postal tudi podžupan občine Kidričevo.
Volilnega zbora občinskega odbora stranke N.Si Kidričevo so se udeležili tudi podpredsednik N.Si Alojz Sok, glavna tajnica Maruša Novak ter predsednik regijskega odbora stranke Simon Kolmanič.
Dosedanji predsednik Viktor Cafuta, ki s tem zaokrožuje osemletni ciklus vodenja občinskega odbora N.Si Kidričevo, je minulo obdobje ocenil kot čas sprememb, saj so se v tem času v stranki združevali in razdruževali, njihovi rezultati na volitvah pa so bili kljub temu vedno boljši. V občini Kidričevo, ki ima 5063 volivcev, so leta 1998 na volitvah dosegli 6,5 % glasov, leta 2002 se je število glasov povečalo na 7,4 %, lani pa so dosegli že 10,3 % glasov volivcev in s tem pridobili dva sedeža v občinskem svetu. Primerjava njihovih rezultatov z rezultati stranke na državni ravni po njegovem mnenju sploh niso slabi. Ob prevzemu vodenja stranke leta 1998 je bilo po besedah Cafute stanje na računu negativno, precej sredstev so izgubili z razdružitvijo stranke, zato so se morali preživljati le z borno članarino, s subvencijo, ki so jo prejemali od občine, največ denarja pa so prispevali njihovi sponzorji.
Foto: M. Ozmec
Foto: M: Ozmec
Novi predsednik Jože Medved (desno) se je v imenu članov občinskega odbora N.Si zahvalil dosedanjemu predsedniku Viktorju Cafuti.
Na aktualne razmere v stranki in v političnem prostoru so v Kidričevem opozorili (z desne) Alojz Sok, Simon Kolmanič in Maruša Novak.
Nekoliko kritičen je bil Ca-futa tudi do strankinega vrha, saj je menil, da bo potrebno za uspešno politiko in zadovoljstvo državljanov marsikaj spremeniti tudi v vodstvu stranke v Ljubljani. Več pozornosti bo potrebno nameniti delavskemu sloju, ki po njegovem plačuje največji davek v procesu tranzicije. Mnogo več pa bo treba storiti tudi za povečanje rodnosti, ne le na papirju, ampak konkretno, z ukrepi, ki bodo zagotovili ugodnejše pogoje za mlade družine z otroci.
Zaradi izteka mandata so sporazumno z vodstvom raz-
rešili sedanjega predsednika Viktorja Cafuta, za novega predsednika pa soglasno izvolili Jožeta Medveda, ki je tudi njihov svetnik občine Kidričevo, ta teden pa je po sklepu župana Jožefa Murka imenovan tudi za enega od dveh podžupanov občine Kidričevo. Podpredsedniško funkcijo so zaupali Miranu Fruku, izvolili pa so tudi nov upravni in nadzorni odbor.
Novi predsednik občinskega odbora Jože Medved je ob zahvali za zaupanje poudaril, da si bo prizadeval predvsem, da bo stranka N.Si uspešna tudi v bodoče, da bodo inter-
esi stranke zastopani tudi v občinskem svetu, njegova prizadevanja pa bodo usmerjena tudi v sodelovanju z vsemi občinskimi odbori in drugimi strankami, ki jih vežejo podobni interesi. Vsa prizadevanja bodo vložili tudi v prizadevanja za čim večji uspeh pri kandidaturi Lojzeta Peterleta za predsednika države.
O tolerantnosti in predsedniških volitvah
Dosedanjemu in novemu vodstvu je čestital tudi pod-
predsednik stranke N.Si Alojz Sok in med drugim poudaril, da je njihov program jasen, čeprav uresničujejo svoje interese v koaliciji štirih strank, kjer so dogovori precej težki. "Prevzeli smo tudi štiri zelo težka ministrstva. Velik premik na bolje je dosegel Jure Zupan kot minister za visoko šolstvo, očiten napredek je predvsem na področju reševanja sodnih zaostankov dosegel pravosodni minister dr. Lovro Šturm, veliko je na svojem področju storil tudi Janez Drobnič, do nedavnega minister za delo, družino in socialne zadeve, ki je eden redkih, ki ni bil nikoli
član komunistične partije, žal pa je moral ministrstvo zapustiti, izredno velik napredek pa je uspel finančnemu ministru Andreju Bajuku, ki je v najtežjem in najodgovornejšem resorju in mu je uspelo, da smo edina od novih članic prevzeli evro za svojo valuto," je dejal Sok.
Med drugim je stranko Nova Slovenija ocenil predvsem kot izredno tolerantno, kar naj bi bila njena prednost pred drugimi strankami, tudi pred skorajšnjim predsedniškimi volitvami, o čemer je dejal: "Trdno sem prepričan, da se bo dr. Drnovšek še enkrat spustil v borbo za predsednika države, in skoraj gotovo je, da se bosta v boju za to mesto resno spopadla naš kandidat Lojze Peterle in Janez Drnovšek. Zato bomo morali vložiti maksimalne napore, če želimo doseči zmago našega kandidata." Med drugim je izrazil prepričanje, da bo vladajoči koaliciji kmalu lažje tudi pri sprejemu novih zakonov in številnih ustavnih sporih, saj naj bi kmalu zamenjali pet ustavnih sodnikov in guvernerja Banke Slovenije.
O aktualnih zadevah znotraj stranke pa je člane kidri-čevskega občinskega odbora seznanila glavna tajnica N.Si Maruša Novak, ki je izrazila veselje predvsem nad nenehnim večanjem števila članov: "Danes nas je v Novi Sloveniji že 10.300, naše članstvo pa še naprej raste, saj skoraj vsako leto pridobimo okoli 1000 novih članov." Uspešno delo pa sta članom občinskega odbora N.Si Kidričevo zaželela tudi predsednik regijskega odbora stranke Simon Kolmanič in predsednik občinskega odbora N.Si Zavrč Franc Težak.
M. Ozmec
Cirkulane • S četrte seje občinskega sveta
Soglasno, da te kap!
Medtem ko je bilo na drugi in tretji seji novopečenih cirkulanskih politikov še slišati kakšna glasna razmišljanja, ki niso bila ravno enaka vsebini predloženih materialov, so se na zadnji, četrti, seji vsi prisotni potegnili vase kot polži v svoje hiške.
Vse točke dnevnega reda so bile sprejete brez omembe vrednih razprav ali sploh brez besed, razlog za takšno obnašanje pa je bilo slišati čisto neuradno, izza vogalov: češ; se boste, dragi svetniki, že naučili, da boste v prisotnosti medijev čisto tiho (da ne bodo imeli o čem pisati in poročati), težave pa boste razčiščevali za kulisami ... In seja je res izpadla čisto tako. Svetniki so najprej soglasno potrdili zapisnika z obeh prejšnjih sej, se seznanili z realizacijo sklepov, niti besede ni bilo slišati okoli predloga poslovnika občine, ampak je bil tokrat soglasno sprejet, nato so soglasno sprejeli odlok o tem, kaj bo delala občinska uprava, soglasno so potrdili pravilnik o plačah funkcionarjev z izjemo dejstva, da so majčkeno znižali nagrade svetnikov in predsednikov odborov ter komisij, za kar so bili spet vsi soglasno za. Potem so se soglasno, brez izjeme, odločili za to, da se občina Cirkulane vključi v Združenje občin Slovenije, za kar bodo plačevali dobrih 692 evrov let-
no, soglasno so potrdili še Davorina Tuška kot predstavnika občine v medobčinski SPVCP in Danico Ranfl kot članico inventurne komisije v občini Gorišnica, za konec pa so soglasno potrdili še novo članico domačega NO, ki je po odstopni izjavi Antonije Žumbar postala Majda Žuran.
Raje v ZOS kot v SOS
Vas zanima, kje so sploh tekle kakšne razprave? Pa poglejmo: najprej je bilo to na začetku seje, ko se je novemu občinskemu zboru predstavilo domače PGD z vsemi potrebami, željami in cilji. Debata je pravzaprav tekla le okoli vprašanja, ali bo PGD Cirkulane ostalo (oz. se priključilo) gasilski zvezi (GZ) Gorišnica ali območni GZ Ptuj. Svetnikom je bilo bolj kot ne vseeno; članstvo v prvi ali drugi varianti bo namreč občino stalo enako; to je 320.000 tolarjev, na koncu pa so po namigih obeh predstavnikov PGD odločili, da naj se vključi v ptujsko območno GZ.
Druga zadeva, okoli katere je bilo izrečenih nekaj več besed, je bilo vprašanje vključitev Cirkulan v Skupnost občin Slovenije (SOS) ali v Združenje občin Slovenije (ZOS). Župan je v pojasnilu razlik med obema izpostavil le to, da članstvo v SOS znaša 1247,47 evra z enoletnim moratorijem plačila, v ZOS pa skoraj polovico manj (692,69 evra). Bolj konkreten in tudi odločilen za kasnejšo odločitev svetnikov pa je bil Ivan He-metek: „Dejstvo je, da je v ZOS večina majhnih in manjših občin Slovenije, v SOS pa se združujejo velike občine. SOS je tudi v preteklosti nasprotovala nastanku novih občin, ZOS pa nam je pri tem pomagala!" Argumenti so bili več kot jasno povedani, zato tudi odločitev svetniškega zbora ni bila več vprašljiva.
Odstop zaradi članka?!
Tretja zadeva, ki je na zadnji seji sprožila nekaj več besed, je
bil odstop sicer že potrjene članice Nadzornega odbora Antonije Žumbar. V svoji odstopni izjavi je navedla, da ne želi s svojo prisotnostjo povzročati „nehigieničnosti" domačega NO kot zakonska partnerica enega od svetnikov, sploh ne po tem, ko je bila vsa zadeva javno objavljena v časopisu. Na vprašanje, ali bi Žumbarjeva odstopila ali ne, če zadeva ne bi bila objavljena v časopisu, ni bilo odgovora, gotovo pa od-
stop zgolj zaradi objave članka ne bi bil potreben, saj „tovrst-no članstvo" ni protizakonito, kar je bilo v časopisnem tekstu tudi navedeno. Pač pa so cirkulanski svetniki namesto odgovora vedeli povedati, da imajo oziroma so imeli nehigi-enične NO tudi v drugih občinah, med drugim tudi v občini Gorišnica, v tem kontekstu pa ne moremo izvzeti niti občine Videm in verjetno še kakšne, še vedno pa imajo „nehigieni-čen" novoizvoljen NO v občini Podlehnik, kjer se očitno nihče prav nič ne sekira okoli tega vprašanja, čeprav bi se verjetno od vseh naštetih občin še najbolj morali vprašati, zakaj to dopuščajo.
Bo delitvena bilanca uspela na prvi mah?
Četrta stvar, ki je zahtevala
Foto: SM
Cirkulanski svetniki so zadnjo sejo pospravili „pod kap" brez ene same razprave ...
nekaj več besed, je bilo vprašanje delitvene bilance med občino Cirkulane in Gorišnica. Jasno je namreč, da se normalno poslovanje obeh občin lahko začne šele s sprejeto delitveno bilanco in nič prej. Kot je povedal župan Janez Jurgec, se zadeve premikajo, saj se je že sestal z gorišniškim županom Jožetom Kokot in direktorjem občinske uprave Matevžem Cestnikom: „Želim si, da težav z delitveno bilanco ne bi bilo in da bi jo lahko sporazumno zaključili do konca marca. Nima smisla skrivati, da je delitvena bilanca v prvi vrsti politična in šele v drugi vrsti strokovna odločitev. Kriteriji zanjo so že pripravljeni, na vpogled jih boste dobili na naslednji seji, posredoval sem jih tudi že občini Gorišnica. Če bodo sprejemljivi za obe strani, menim, da ne bi smelo biti večjih težav, v nasprotnem primeru pa bo potrebno imenovati komisijo ekspertov, ki bo odločala, kako in kaj. To pa bo gotovo trajalo precej časa in ves ta čas bosta obe občini praktično blokirani v poslovanju, ne bosta se mogli prijavljati na projekte za pridobitev državnih in evropskih sredstev, zato res upam, da do tega ne bo prišlo. To bi bilo slabo tako za Cirkulane kot za Gorišnico!"
Sicer pa je župan Jurgec svetnike ob koncu še spomnil, da bo treba razmisliti o datumu občinskega praznika in izdati razpis za občinski grb ter zastavo.
Ptuj • Četrta seja mestnega sveta
Mestnim četrtim bo boljše po letu 2008, Mirko Kekec podžupan!
Ptujski mestni svetniki so na četrti seji, ki je bila 24. januarja, nadaljevali razpravo o proračunu za leto 2008. Določili so ga v višini nekaj več kot 26 milijonov evrov.
Na predlog SNS bodo v letu 2008 tudi v MO Ptuj začeli deliti denarne prispevke vsem novorojencem, ki pa ne bo velik, znašal bo 100 evrov. V postavki vzdrževanje poslovnih prostorov pa naj bi našli tudi denar za odkup dela mestnega kina, kjer naj bi uredili mladinski center. Obvezali pa so se tudi, da bodo v okviru sprememb proračuna našli več denarja za mestne in primestne četrti. Zdaj je za delovanje le-teh namenjen manj kot evro po prebivalcu, je ugotovil Milan Petek (SDS), po njegovem pa bi moralo biti najmanj pet evrov, ker je to denar, ki je tudi najbolje naložen (oplemeniten), čeprav so se v strokovnih službah MO Ptuj potrudili in v izračunu dokazali, da že sedaj odpade na prebivalca skoraj pet evrov, natančneje 4,94 evra. Milana Petka je najbolj zbodel podatek, da so v ta izračun vključili tudi 51 tisoč evrov za plače treh delavcev, ki delajo za četrti, ker v podobnih primerih tega doslej ni bilo, ker tudi plače župana ni v tem izračunu, pa naj bi tudi »delal« za četrti.
Denar naj bi se dodatno našel tudi za druge namene, ki so jih predlagali svetniki. Za pločnik, ki bi ga morali imeti v Grajeni že zdavnaj, je denar
Ocenil je, da je čas za nove izzive, ki jih v vlogi svetovalca ni našel. Iskal je različne priložnosti, ker pa je žal na Ptuju za strokovne kadre relativno malo priložnosti za kvalitetno strokovno delo, se je odzval vabilu, da postane strokovni
zagotovljen v okviru obnove Maistrove že letos, vendar je to potrebno eksplicitno napisati, da se bo vedelo. Tudi za projekte za pločnike v Pod-vincih in Pacinju, ki bi morali biti zgrajeni že pred leti, naj bi bil denar zagotovljen v okviru državnih projektov, je izvedel Marjan Kolarič (SDS). Na večji investicijski ciklus pa v četrtih lahko računajo v letih 2009 in 2010, zdaj so v ospredju veliki projekti na področju prometne infrastrukture. Jože Štrafela (LSD) je predlagal, da bi problematiki delovanja četrti v MO Ptuj posvetili posebno točko na eni prihodnjih sej mestnega sveta.
Jože Glazer (SD) pa se je zavzel za več denarja za delovanje društev, nevladnih organizacij in ljubiteljske dejavnosti, za mentorje za delo za mladino, za spodbude razvoju obrti in podjetništva, prav tako naj bi uvedli nagrado za najuspešnejšega obrtnika, podjetnika, gospodarstvenika, da ne bomo v MO Ptuj izbirali samo kmetije leta. Podobno kot pri proračunu za leto 2007 ugotavlja, da je večina sredstev usmerjena v infrastrukturo, vse tisto, kar pomeni kvaliteto življenja, je na stranskem tiru.
Dr. Marjan Janžekovič (SLS)
direktor - tajnik Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Novo delovno mesto je zasedel pred dobrim tednom. Bolj ali manj se vrača v stari način življenja: čez teden bo živel v Ljubljani, ob koncih tedna pa se bo vračal v svoje
pa je trdno prepričan, da s 46 oziroma 93 tisoč tolarji MO Ptuj ne bo uspelo rešiti problema odlaganja živalskih kož in klavniških odpadkov.
Iz proračuna 2008 ni vidna ureditev Ormoške ceste, ki bi jo morali preplastiti z državnim denarjem, v mestnem proračunu pa zagotoviti denar za ureditev pločnikov in razsvetljave, je opozoril Peter Pribožič (N.Si). Glede mino-ritske fasade pa je ptujski župan dr. Štefan Čelan dejal, da je MO Ptuj doslej poravnala vse obveznosti; tako bo tudi v bodoče, še prej pa bo potrebno razčistiti vprašanje glede preveč porabljenih sredstev v višini 37 milijonov tolarjev. Pri mestnem gledališču pa občina pričakuje, da bo država izpolnila dogovorjeno.
Na Ptuju bo v naslednjih štirih letih zgrajenih tudi šest stanovanjskih blokov, čeravno za stanovanjsko gradnjo v mestnem proračunu ni vidnejše postavke.
Spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi JZ Zdravstveni dom Ptuj gredo v smeri, da bi se ustanoviteljice »rešile« odgovornosti za obveznosti zavoda. V razpravi pa so svetniki ugotavljali, da je sedanji odlok slab in da bi ga bilo potrebno spisati na novo. Heleno Neudauer
stalno prebivališče na Ptuju.
Ptujčan ostaja ne glede na to, da je že prej dvanajst let podobno živel, zato tudi nova zaposlitev ne bo imela vpliva na njegovo svetniško delo v ptujskem Mestnem svetu. V zadnjem letu, ko je služboval na Ptuju, se je vključil v vrsto aktivnosti za razvoj samega mesta. Svoje mesto ima rad, zato se bo potrudil, da bo svoje svetniško delo dobro in kvalitetno opravljal. Še posebej se bo zavzemal, da bo razvoj Ptuja temeljil na kvalitetnih usmeritvah, zavzema se tudi za to, da mesto dobi projektno skupino, ki se bo ukvarjala z revitalizacijo mestnega jedra, saj to vse bolj propada. Vse več je zaprtih lokalov, fasade se ne obnavljajo ...
(SDS) pa je vseeno zanimalo, kdo odgovarja v primeru negativnega rezultata poslovanja; če to niso ustanovitelji, morda uporabniki, zavod za zdravstveno zavarovanje?
Osnutek odloka o medobčinskem lokacijskem načrtu za Ptujsko jezero so svetniki sprejeli brez pripomb. V Mestni hiši na Ptuju pa so pripravili vse dokumente, da bi lahko za investicijo v izgradnjo vodnih objektov na Dravi (pristanišče Ranca) pridobili državna in evropska sredstva.
Podvomili v cenilni zapisnik
Ptujski mestni svetniki so v sredo zavrnili predlog za prodajo nekaterih stanovanj in
poslovnih prostorov, ki ga je pripravil zapriseženi cenilec, strokovnim službam v MO Ptuj pa so naložili, da pridobijo nove cenitve teh nepremičnin z namenom, da se doseže tržna cena. Ugotavljajo namreč, da cene za kvadratni meter stanovanj in poslovnih prostorov na teh lokacijah, ki jih dosegajo »drugi« lastniki s prodajo na trgu, znatno presegajo cene iz cenilnih zapisnikov. Svetniki so tudi zahtevali vpoglede v cenil-ne zapisnike. Prvič doslej se je zgodilo, da so svetniki o »predloženih« cenah podvomili. Še decembra so takšne in podobne prodaje izglasovali brez posebnih razprav. V okviru te prodaje sta zajeta tudi dva poslovna, ki ju zaseda podjetje svetnika Zelenih
Vlada Čuša. Ta se je tudi čudil takšni odločitvi, ker je zdaj prvič potrebna obrazložitev.
Po sklepu, ki ni bil sprejet, je bila izhodiščna cena za poslovni prostor, ki je bila nekdanja vinska klet v izmeri 68,45 m2, že sedaj nekaj več kot 75 tisoč evrov, kar je več kot tisoč evrov na m . Podobno ceno je imel tudi drugi prostor, nahaja pa se v objektu, ki je potreben temeljite prenove, od strehe naprej. Vprašanje je, kdo bo pod takšnimi pogoji v mestu, posebej še v starem mestnem jedru, ki je potrebno temeljite prenove, še lahko vzdržal. Mali obrtniki in podjetniki takšnih investicij niso sposobni izpeljati.
Več o seji v naslednji številki Štajerskega tednika.
MG
Foto: Črtomir Gozni k
Jože Glazer, novi tajnik Fakultete za družbene vede v Ljubljani
Ptuj • Jože Glazer zapustil Zavod RS za zaposlovanje
Čas za nove izzive
Po dobrih trinajstih letih je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje zapustil Jože Glazer, univ. dipl. sociolog, ki je bil dvanajst let tudi glavni direktor zavoda, v zadnjem letu pa svetovalec glavne direktorice zavoda na Ptuju.
Foto: Črtomir Goznik
Odbor za finance, ki ga vodi Marija Magdalene (prva z leve), se ni strinjal s prodajo stanovanj in poslovnih prostorov po predlagani ceni za kvadratni meter površine, zato je mestnemu svetu predlagal, da se pridobijo nove cenitve teh nepremičnin, da se doseže tržna cena. To je prvič, da so mestni svetniki zavrnili prodajo nepremičnin in zahtevali nove cenitve; še decembra lani so se za prodaje odločali brez pripomb. Podoben sklep je že pred sejo oblikoval tudi odbor za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo, ki ga vodi Miran Meško.
Miklavž • V krajevni skupnosti z novim zagonom
Dela ne bo zmanjkalo!
Po lanskoletnih volitvah so v svetu krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu, ki ga sestavlja 11 članov, po trije predstavniki SLS in LDS, po dva predstavnika SDS in N.Si ter predstavnik Aktivne Slovenije. Vodenje krajevne skupnosti je prevzel Emil Trstenjak iz SLS.
Emil Trstenjak je v politiki aktiven že lep čas, saj je bil trikrat član občinskega in kar štirikrat krajevnega sveta. Sam pravi, da ni navdušen politik, v politiko je vstopil, ker je bil po osamosvojitvi Slovenije prepričan, da bo tako lahko več naredil za kraj, pa tudi za društva v kraju. Je namreč aktiven v gasilstvu in športu. In res je že takoj na začetku še iz samoprispevka uspel zagotoviti del sredstev za gasilce in športnike.
Ko ocenjuje razvoj KS Miklavž, je mnenja, da so v zadnjih letih nazadovali. Pa ne zato, ker bi vodstvo KS delovalo slabo. KS je bila brez sredstev in tako ni mogla delovati enako uspešno kot pred leti, ko so s samoprispevki postorili zares veliko. Trstenjaku se zdijo pogoji za zavezanost samoprispevku nepravični in zato je prepričan, da tudi pri njih, tako kot v sosednji KS Kog, samoprispevek ne bi uspel. »Saj ni pošteno, da nekdo s 500.000 tolarji katastrskega dohodka ni zavezan k plačilu, tisti, ki pa ima morda 80.000 tolarjev plače pa je,« je realističen Trstenjak.
Največji problem so ceste
Svet krajevne skupnosti Miklavž se je lani, na svoji prvi seji, sestal že v preurejeni sejni sobi, ki so jo uredili v prostorih zadružnega doma. Zadružni dom je tudi eden glavnih projektov, ki jih nameravajo izpeljati v tem mandatu. Obnova bo potekala po
fazah, v prvi fazi pa bi želeli preurediti prostor, v katerem je bila nekoč prodajalna Zarja, v ambulanto. Prostor je občina Ormož namreč že odkupila in ko bodo zagotovljeni prostorski pogoji, naj bi dvakrat tedensko pri Miklavžu delovala tudi dežurna ambulanta. Dva prostora v pritličju pa bi namenili tudi za delovanje KS. Na tem delu je potrebno obnoviti še streho, fasado in podeste. Denar za obnovo strehe so imeli zagotovljen že lani, vendar se v jesenskem času nobeno izmed šestih
podjetij, ki so jih povprašali, ni upalo lotiti prekrivanja. Ko bo na voljo denar, pa bi radi prekrili tudi streho nad samo dvorano in uredili prostor za odrom, kjer bi lahko nastali prostori za različna društva.
Največji poudarek bodo svetniki v tem mandatu dali obnovi cest. V KS imajo 16 kilometrov asfaltiranih in 24 kilometrov makadamskih javnih poti ter 16 kilometrov lokalnih cest, ki so sicer asfaltirane, a v slabem stanju. Predsednik Trstenjak je prepričan, da je Miklavž v
Krajevno skupnost Miklavž pri Ormožu po volitvah vodi Emil Trstenjak iz Slovenske ljudske stranke.
Zadružni dom pri Miklavžu je potreben obnove. V njem naj bi bila v prihodnje tudi ambulanta, prostori krajevne skupnosti, nekoč pa bi radi uredili tudi prostore za društva.
zadnjih letih dobil najmanj asfalta v občini. Med številnimi odseki, ki bi bili potrebni obnove, jih je omenil le nekaj - 2312 metrov javne poti Miklavž-Jeruzalem-Lača-ves; 549 metrov na odseku Hermanci-Tomažič-Ozmec; 1464 metrov na relaciji Veliki Brebrovnik-Vinski Vrh-Rojs. Preplastiti bi bilo potrebno tudi številne lokalne ceste, najhuje je na odseku Krče-vina-Vinski Vrh-Jeruzalem in Kajžar-Temnar-Slamnjak. Številne, obnove potrebne ceste, so turističnega značaja,
ležijo na vinski cesti, zato si v KS obetajo, da bi del sredstev morda lahko pridobili tudi iz Evrope. V zvezi s cestami pa KS pesti še problem kategorizacij. Kategorizacija izvedena pred leti je marsikje izbrisala javne poti. Iz tega je sedaj ponekod nastal problem, saj gre za ceste, ki vodijo do osamljenih hiš, v katerih bivajo po večini starejši ljudje. Ker ceste niso kategorizirane, KS na njih ne more izvajati zimske službe in drugega vzdrževanja, prebivalci pa sami tega ne zmorejo. Še posebej alarmanten je primer Julijane Janežič. Na cesti, ki vodi do njene osamljene hiše, se je zrušil most. Tega KS sama ne more popraviti. Dovoz do omenjene gospe je sedaj mogoč le preko dvorišča Janija Ivanuše.
»Posojenih« 18 milijonov
Pri Miklavžu morajo v prihodnosti nujno urediti tudi parkirne prostore pod blokom in dvorišče zadružnega doma, ki bi se tako lahko uporabljalo za poletne prireditve na prostem. V samem centru kraja bodo morali urediti tudi stopnice, ki vodijo do cerkve in park NOB vse do spomenika škofu Tomažiču.
Urediti bodo morali tudi lastniške odnose na pokopališču in ga razširiti. Dokončati bo potrebno začeto razsvetljavo in začeti razmišljati o ureditvi kanalizacije in gradnji čistilnih naprav.
Upajo tudi, da se bo župan Alojz Sok spomnil lanskega dogovora v občinskem svetu. Namreč, 18 milijonov tolarjev, ki je bilo v proračunu zagotovljeno za ureditev njihovega športnega igrišča, so Miklavževčani »posodili« Ormožanom. Za atletsko stezo v Ormožu je bilo namreč zagotovljenih 60 milijonov, ko pa se je cena povzpela na 80, so se dogovorili, da bodo to krili iz sredstev za ureditev igrišča pri Miklavžu. V prihodnjem proračunu občine Ormož bi torej moralo biti 18 milijonov namenjenih za prenovo igrišča, ki zajema ureditev atletske steze, igrišča za odbojko na mivki in teniško igrišče.
Sicer pa je predsednik Tr-stenjak povedal, da si želi, da bi se v kraju čim več dogajalo, zato bodo podpirali vsa društva in njihove aktivnosti, ki pripomorejo k temu, da je življenje 1440 prebivalcev KS Miklavž čim prijetneje in da se za njih sliši tudi v sosednjih krajih.
Viki Klemenčič Ivanuša
Sv. Andraž • Seja občinskega sveta
Za skoraj 700.000 evrov dolgov
V četrtek, 18. januarja, so se svetniki in svetnice občine Sv. Andraž sestali na tretji redni seji.
Najprej so po razlagi Stanislava Napasta sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskega izvedbenega akta o prostorskih pogojih za območje občine Sv. Andraž. Seznanili so se tudi z odprtimi postavkami v občinskem proračunu. Podatke so prejeli pisno, iz njih je razvidno, da ima občina Sv. Andraž pri novogradnji šole še 410.000 evrov dolga za gradbena dela in 27.000 evrov za opremo kuhinje, pri cesti Slavšina-Rjavci je dolga še 85.700 evrov, pri gradnji zdravstvene ambulante še 62.000 evrov, pri ostalih delih pri občinski stavbi še 66.800 evrov, pri izgradnji vo-
dovoda pa še 19.229 evrov. Iz navedenih odprtih postavk je razvidno, da je imela občina Sv. Andraž na dan 30. novembra 2006 skupaj 672.708 evrov dolga. Iz omenjenega gradiva je tudi razvidno, da ima občina pri Raiffeisen Krekovi banki za vodovod in gradnjo šole najet kredit v višini 117.000 ev-rov, občina pa ima tudi za dobrih 68.000 evrov terjatev do Ministrstva za zdravje in Pošte Slovenija za obnovitvena dela.
Svetniki so se seznanili tudi s pogodbenimi obveznostmi za vračilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Na osnovi podpisane pogodbe mora občina Telekomu Slove-
nije v štirih obrokih, do junija 2008, vrniti skoraj sto tisoč evrov, podjetju Elektro Maribor pa je dolžna do 31. januarja 2007 vrniti 16.500 evrov. Župan Franci Krepša je povedal, da bodo natančne številke znane v zaključnem računu občine in takrat bodo nekatere postavke tudi že poplačane.
V nadaljevanju seje so svetniki dopolnili odbor za gospodarsko infrastrukturo s članoma Francem Hergo in Darjo Kramberger ter razpravljali o uredniškem odboru občinskega glasila. Svetnik Darko Rojs je povedal, da je razprava o občinskem glasilu nujna zara-
di tega, ker je do sedaj župan Franci Krepša večkrat izkoristil glasilo za obračun s posameznimi občani. Z mnenjem se župan Franci Krepša ni strinjal. Svetnik Rojs je predlagal, da občinski svet na naslednji seji sprejme nov odlok o izda-jateljstvu javnega glasila Novice Občine Sv. Andraž, ki ga je pripravil.
V nadaljevanju seje so svetniki imenovali komisijo za pregled teoretičnih možnosti za gradnjo popolne devetletne osnovne šole. Župan Franci Krepša je povedal, da imenovanju komisije ne nasprotuje, vendar po njegovem mnenju komisija ne bo uspešna, saj
je on neuspešno veliko truda vložil v pridobitev popolne osnovne šole v kraju. Vse pa je povezano z velikimi stroški, saj bi izgradnja tretje triade stala dodatnih 751.000 evrov. Svetnik Marjan Gavez je predlagal, da se komisija imenuje, saj je prepričan, da obstajajo realne možnosti za pridobitev devetletne osnovne šole. Svetniki so imenovali komisijo v sestavi Marjan Gavez, Darko Rojs in Simon Fekonja. Svetnik Marjan Gavez je še povedal, da obstajajo realne možnosti za pridobitev devetletne osnovne šole v okviru obstoječe stavbe in poudaril: "V komisiji bomo naredili vse, da v kraju
dobimo popolno devetletno osnovno šolo; če bo treba, bomo spremenili šolski okoliš."
Svetniki so tudi soglašali, da se občina Cirkulane vključi v skupno občinsko upravo. Pri pobudah in vprašanjih pa so podali več predlogov, povezanih z lokalno komunalno infrastrukturo. Župana so tudi vprašali, kdaj bo imenoval podžupana. Franci Krepša je povedal, da se še okrog podžupana ni odločil. Svetnika Darko Rojs in Marjan Gavez pa sta mu očitala, da ne dela v dobrobit občine, tako menijo tudi vladne službe.
Zmago Šalamun
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Doc. dr. Dušan Klinar, novi direktor ZRS Bistra Ptuj
Interes je gonilo vsega, tudi razvoja
Od prvega januarja letos je direktor ZRS Bistra Ptuj doc. dr. Dušan Klinar, Laščan, ki živi v Celju. Na Ptuj so ga pripeljali nekateri izzivi. Že vrsto let je vpet v lokalni in regionalni razvoj Ptuja in okolice; ta izziv ga je tudi pritegnil.
Doc. dr. Dušan Klinar, ko govori o sebi, govori predvsem kot o razvojniku, človeku, ki dela na razvoju, ker nikoli tudi ni delal na drugih temah. Vedno je bil tam, kjer so industrija oziroma podjetniki želeli narediti nekaj več. Vedno ga je zanimala teorija v povezavi s prakso. Najprej se je izšolal za kemijskega inženirja, zatem se je spopadel še z ekonomijo, ker je želel spoznati to povezavo. Razvoj novih proizvodov tema poteka v trikotniku marketinga, raziskovalcev in proizvodnje. Morajo se poznati, da lahko sodelujejo. Na eni strani je raziskovalec, na drugi ekonomist, to ga malo razdvaja. Še vedno ostaja tudi predavatelj na Fakulteti za kemijo v Mariboru, predava predmet ekonomija in ekonomika podjetništva za inženirje.
»Slovenija je na nek način na razpotju. Stare vzorce in modele smo preigrali. Mi moramo vedeti, kakšna bo naša jutrišnja usmeritev,« še posebej poudarja novi direktor ptujske Bistre.
"Regionalna agencija kot naj bi bila ZRS Bistra Ptuj ima po mojem dve glavni nalogi: podporo podjetjem in njihovemu razvoju na eni strani ter na drugi strani lokalnim skupnostim. Ob teh dveh ključnih nalogah vidim tudi naloge na področju znanstveno-raziskovalnega razvoja, ki ga je potrebno približati podjetjem in lokalnemu okolju. Pomembna naloga je tudi razvoj kadrov in štipendijske sheme, podpora razvoju človeških virov v tem okolju. Vsi projekti, s katerimi se bomo ukvarjali, temeljijo na ljudeh. Če ni množice ljudi, ki bodo projekte nadaljevali, je delo opravljeno na pol. Ambicija je, da bi Bistro, ki je po mojih pr-
"Kot človek razvoja se nenehno srečujem z vprašanjem, ali je nekaj razvoj sta moji osnovni usmeritvi.«
vih videnjih zelo dobro razvita v tej fazi, močneje vpeli v lokalno okolje. Uresničiti bo morala tudi naloge, povezane z regijskim razvojem," je o svojem videnju dela Bistre povedal novi direktor doc. dr. Dušan Klinar.
Dediščino, ki jo je prevzel, je dobra, ena od nedokončanih zgodb prejšnjega obdobja, je sprememba mišljenja o Bistri, o njeni vlogi in položaju. Prejšnji direktor dr. Bojan Pahor se je zelo trudil, da bi ji snel etiketo nebodigatreba institucije v tem okolju, in zgodbo zasukal. "To vprašanje je na nek način večno. Kot razvojnik, kot človek, ki celo življenje dela v razvoju, se vedno srečujem z vprašanjem, ali je nekaj potrebno ali ne. To vprašanje zame ni novo. Na Ptuju so me dobro sprejeli, s Ptujčani delam že več let. Prihoda na Ptuj nisem načrtoval,
Doc. dr. Dušan Klinar: "Ključni jem in lokalnim skupnostim."
Foto: Črtomir Goznik
nalogi Bistre sta podpora podjet-
bolj je splet nekih okoliščin in odločitev. Tudi sama odločitev o tem je padla relativno hitro. Svoj prihod vidim kot neko kontinuiteto. V preteklosti sem bil vsaj enkrat mesečno na Ptuju. Že doslej sem sodeloval z ljudmi, ki so zelo odprti, pozitivno naravnani, sodelovanje poteka in tega sem zelo vesel. Moja želja je, da skupaj opredelimo tiste naloge, ki jih to okolje potrebuje.«
Ključ nadaljnjega razvoja je v povezavi akademske sfere z okoljem
Že prvi stik z novim direktorjem ZRS Bistra daje vtis, da gre za pragmatika, ki tudi zna teorijo povezati s prakso. Ob predstavitvi županom Spodnjega Podravja na decembrskem kolegiju je dal vedeti, da želi skupaj z njimi graditi toliko željeno pokrajino. »Trinajsta ali štirinajsta pokrajina ni bistveno, samo, da je pokrajina. Ambicija je še večja, da bi bili med prvimi petimi pokrajinami, ki želijo nekaj narediti iz sebe. Ker to, da je neko območje pokrajina administrativno ne pomeni nič. To je zgolj še en papir več v nekem kamnu ali na neki mizi. Mi moramo iz te regije narediti regijo, ki ima ambicijo iti naprej, doseči pameten razvoj, svojim ljudem nekaj ponuditi, tisto, kar potrebujejo, nova delovna mesta, večjo kakovost življenja in rast gospodarstva. Vsi živimo od dela. Lahko imamo še ne vem koliko doktorjev, strokovnjakov, če za njih ni primernih delovnih mest v okolju, jih ne bo. To je tisto, kar bi želel delati več. Imam dobro prakso v akademski sferi, poznam obe univerzi in fakulteti, služboval sem na obeh. V zadnjih treh letih tudi v Ljubljani. Poznam veliko ljudi. Ključ nadaljnjega razvoja je v uspešnosti povezave akademske sfere z okoljem. Modeli razvoja kažejo, da je
Foto: Črtomir Goznik
potrebno ali ne. Raziskovanje in
potrebno ustvariti nek vmesni prostor. To pa je ena ključnih nalog Bistre, da ustvari ta prostor, da na eni strani razumemo, kaj industrija in naši proizvajalci hočejo imeti, in da to na drugi strani znamo predstaviti raziskovalcem in raziskovalni sferi, da lahko dosežemo pretok teh v okolje, pobiranje znanja oziroma zahtev na drugo stran.«
Ptuj ni hribovska destinacija okrog Pohorja
Bodoča pokrajina naj bi imela svoje projekte in razvojne cilje. V kateri smeri bo šel razvoj, je v tem trenutku težko napovedati, pravi novi direktor Bistre. V teku je intenzivno spoznavanje okolja, na mizi ima gradiva iz 50 podjetij, ki jih preučuje, s tistimi, s katerimi se je že pogovarjal, potekajo aktivnosti za oblikovanje razvojnih skupin. Zagotovo pa se bodo v novi pokrajini razvijala vsa tista področja, na katerih se bo tudi izkazal največji interes. Interes je gonilo vsega. Ljudje morajo imeti interes, zato bodo zagotovo imela prednost tista področja, kjer bodo tudi želeli največ.
Doc. dr. Dušan Klinar zase pravi, da je človek mesta, čeprav je petnajst let preživel na podeželju. Tudi zato ga je ptujsko mestno jedro pritegnilo, lokali, mestni utrip je z njegove zornega kota perfekten. Ko pogovor nanese na ptujski turizem izvemo, da je njegova ambicija oziroma ambicija Bistre pod njegovim vodstvom tudi ta, da bi prevzela pod svoje okrilje tudi en razvojni del
turizma, da bi se začela ukvarjati tudi s turizmom. Sedem let je bil bolj ali manj povezan z največjo prireditvijo v Laškem - Pivo in cvetje. »Problem velikih prireditev in prireditev nasploh v turizmu je, da so omejene na nekaj dni. Leto pa je dolgo 365 dni, če v turizmu hočeš doseči ekonomski efekt, moraš izkoristiti celo leto. Prireditev je neka krema na vrh tistega, kar je spodaj. Mi pa pogosto vidimo samo kremo in s te kreme tudi gledamo. Dogovarjamo se z zahajajočim LTO-jem in vzhajajočim Konzorcijem ter ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, da bi Bistra ponudila neki razvojni del, kako oblikovati en razvojni model turizma. Imamo nekaj strokovnjakov, s pomočjo katerih bi bila lahko zgodba drugačna. Trenutno pa še vedno deluje po sistemu bose kovačeve kobile. Svoje izkušnje iz Laškega bi rad »vcepil« tudi na Ptuju. Turizem je izrednega pomena tudi pri regionalnem razvoju, pomembna združevalna veja. S turizmom lahko združimo to regijo. Ptuj ne more biti hribovska destinacija okrog Pohorja, Ptuj je Panonska destinacija, to je ravnica, ki ima drugo vzdušje, drugo dušo in drugo srce.«
MG
TE KREDITNE PONUDBE NE SMETE ZAMUDITI !
V Delavski hranilnici vam vjanuarju in februarju 2007 nudimo zelo ugodno kreditno ponudbo:
•	Kredite od 3 do 12 mesecev:
-	z obrestno mero samo 3,8 %,
-	strošek zavarovanja je 1,5 %,
-	strošek odobritve kredita samo 20,86 EUR (4.998,89 SIT).
•	Kredite od 13 do 36 mesecev, do zneska 4.200 EUR (1.006.488,00 SIT):
-	z obrestno mero samo 5,0 %,
-	strošek zavarovanja je 1,5 %,
-	strošek odobritve kredita samo 20,86 EUR (5.000,00 SIT).
Nad zneskom 4.200 EUR
-	z obrestno mero samo 5,0 %,
-	strošek zavarovanja je 1,8 %,
-	strošekodobritve kredita samo 41,73 EUR (10.000,18 SIT). Informativni izračun za 36 mesečni kredit:
Znesek	Obrok	Zavarovanje	Druai stroški	Vodenje	EOM
4.200 EUR	126.71 EUR	68.42 EUR	25.03 EUR	0.83 EUR	7.09 %
1.006.488.00 SIT	30.365.00 SIT	16.396.00 SIT	5.998.00 SIT	200.00 SIT	7.09 %
Efektivna obrestna mera je obračunana na dan 3.1.2007 in se zaradi interkalarnih obresti spreminja, odvisno od dneva najema kredita
Pri preračunu je bil upoštevan tečaj zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT
Ne odlašajte s svojo odločitvijo!
Z veseljem Vas pričakujemo v naši poslovni enoti v Ptuju, Čučkova ul. 1, tel.: 02 787 70 06, 787 70 07 vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure.
o Spletna stran: www.delavska-hranilnica.si E. pošta: info@delavska-hranilnica.si
Slovenija • Kje bodo mejni prehodi
Zgornji Leskovec da, Meje ne!
DZ bo predvidoma na februarski seji obravnaval predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih. Tako se pač uradno reče zadevi, ki pa v bistvu prinaša to, da se bodo postopki za zgraditev novih mejnih prehodov precej poenostavili. Tisto, kar je za naše obmejne haloške občine še najbolj zanimivo, pa je dejstvo, da je iz programa očitno dokončno izpadel mejni prehod Meje!
Vzrok za hitenje pri gradnji sicer skupno 17 mejnih prehodov na slovenski južni meji, ki je hkrati tudi evropska, je razpoložljivost evropskega denarja za t. i. Schengensko mejo. Tega je treba nujno po-črpati najkasneje do konca tega leta, prehodi pa bi morali biti zgrajeni ali adaptirani najkasneje do 30. septembra letos! Med mejnimi prehodi, ki se lahko nadejajo „evropske prihodnosti" so: Bistrica ob Sotli, Zavrč, Sočerga, Pet-išovci, Dobovec, Rigonce, Babno polje, Petrina, Vinica, Orešje, Imeno, Ormož, Gibina, Razkrižje, Podplanina in Zgornji Leskovec.
Matejev obisk se je obrestoval Videmčanom
Posebej zanimivo je, da se je med tiste mejne prehode, ki jih vlada namerava zgraditi na novo ali rekonstruirati, uvrstil Zgornji Leskovec v občini Videm. Še pred dobrim letom in pol je namreč (nepreklicno) veljalo, da bo gradnje deležen mejni prehod Meje, ki je po zaslugi že dolgo bivšega gorišniškega župana Slavka Visenjaka dobil celo status mednarodnega mejnega prehoda, medtem ko naj bi se Zg. Leskovec „pomanjšal" na meddržavni oz. maloobmejni prehod. Toda časi se spreminjajo, župani in vlada se je zamenjala, ministri pa tudi. Bivša uspešna lobira-nja so se očitno potopila in z Mejami, ki so danes v novi občini Cirkulane, ne bo nič. Do dokončne spremembe je,
Zakon izrecno predvideva prepoved prometa z zemljišči in prepoved spreminjanja mej obstoječih parcel, prepoved spreminjanja obstoječe namenske rabe prostora in prepoved graditve za mejne prehode, za katere je sprejet državni lokacijski načrt. S predlagano dopolnitvijo zakona se tudi na območju mejnih prehodov, pri katerih je podlaga za graditev občinski prostorski akt, uvajajo navedene prepovedi.
kot kaže, prišlo potem, ko si je stanje na terenu na povabilo poslanca Branka Mariniča nekoliko bolje in od bliže pogledal sedanji minister za notranje zadeve Dragutin Mate. Že pred njegovim obiskom v haloških občinah (ta se je zgodil konec leta 2005) je bilo okoli prihodnosti vi-demskega mejnega prehoda prelite veliko vroče krvi, no ja, pravzaprav bolj besed in groženj, da bodo domačini stavkali in zaprli državno cesto, če se status njihovega MP ne uredi oz. prekategorizira v mednarodnega, pri tem pa so jim glasno vso pomoč in podporo ponudili tudi prekomej-ni hrvaški kolegi. Precej bolj tiho pa so bili v Gorišnici, kjer so malo stiskali pesti, malo pa verjetno tudi fige, da bo njihov mejni prehod ostal mednarodni. Ko so že ptički na vejah čivkali, da bo občina Gorišnica razpadla v dva dela, pa se za mejni prehod nihče ni več posebej brigal. Modro so utihnili tudi Videmčani, bolj konkretno Leskovčani in počakali na razplet, ki se jim je vsaj po predloženem načrtu vlade, odlično iztekel.
Deli in vladaj ...
Dejstvo je, da v planu novo-
gradenj ali adaptacij južnih mejnih prehodov Mej ni več in z nekoliko čisto opravičljivega cinizma je pač treba vso stvar razumeti tako: Cirku-lane so dobile novo občino, pričakovati je, da bodo uspešno kandidirale za državno sofinanciranje vrtca, čeprav o tem vsi molčijo kot grob, torej so dobili (in še bodo) veliko. Nasproti Leskovcu celo zelo veliko, saj so slednji ostali brez tako zelo željene občine. In nekje je pač treba potegniti črto, saj ne gre, da bi eni imeli vse, drugi pa nič ... To je pač tipično, razumljivo in zgodovinsko preverjeno načelo: deli in vladaj! Vsakemu je treba dati nekaj, če hočeš ostati na vrhu. In morebitno nezadovoljstvo Cirkulančanov nad izgubo prehoda v tem kontekstu bi bilo res slišati neskromno, saj so vendar dobili že toliko drugega. Poleg tega pa, roko na srce, je voznikom vseeno nekoliko „prijaznejši" mejni prehod v Zg. Leskovcu, vsaj kar se tiče terena, saj se je na Meje potrebno vzpenjati in vijugati kot na haloški Vršič, cesta do mejnega prehoda pa je tako v eni kot drugi občini komaj še vredna tega imena. Menda pa naj bi se v
Zdaj je že jasno, da se na Mejah zelo dolgo (če sploh kdaj) ne bo gradilo nič. Zato pa se bosta modernizirala mejna prehoda Zg. Leskovec in Zavrč (ter še 15 drugih).
Vidmu oz. Leskovcu rešilo tudi to vprašanje, saj naj bi bilo v državnem proračunu 2007-08, vsaj tako zagotavlja na naše vprašanje poslanec Marinič, že rezerviranega kar nekaj denarja za obnovo te državne ceste od centra Vidma do mejnega prehoda, s poudarkom na vozišču od Leskovca do meje. Kaj in koliko bo država popravila popolnoma nacefrano asfaltno prevleko, naj bi videlo že tam nekje februarja, ko se napoveduje ogled pristojnih oseb z vlade in DRSC te siromašne državne ceste. Da bi pa Halo-žani lahko računali na takšne denarce, kot jih je za svojo cesto od regionalke do cen-
Ormož • Modre cone čaka uredba
Brezplačno le s parkirno uro
Ob ormoških parkiriščih stojijo trije parkomati. Še pred časom so zahtevali plačilo parkirnine za modre cone, sedaj pa so zaprti in marsikateri uporabnik je zmeden, saj ne ve, kaj naj to pomeni.
Ivan Balažic, iz občinskih inšpekcijskih služb je pojasnil, da je tačas parkiranje
na ormoških modrih conah brezplačno. Parkomati ne delujejo, to pa je povezano s
Parkomati ob ormoških parkiriščih so že lep čas zaprti.
prehodom na evro. Preureditev parkomatov s tolarjev na evro bi naj stala okrog 15 od 20 milijonov tolarjev, je na nedavni seji svoje pojasnilo podal še župan Alojz Sok. Takšen znesek pa ob majhnem prometu, ki ga parkomati imajo, nikakor ne bi bil upravičen. Zato sedaj v občinski upravi pripravljajo nov režim parkiranja. Kakšen bo in kdaj bo pričel veljati, zaenkrat pristojni še niso znali povedati. Vsekakor pa je že jasno, da se za parkirišča z dovolilnicami - za stanovalce v Skolibrovi in parkirišče na Kerenčičevem trgu 11, režim ne bo spremenil. Nekatera izmed devetdesetih parkirišč modre cone, pa bodo v pri-
hodnosti izločili iz modrega območja.
Dokler novih pravil še ne bo, pa je treba spoštovati postavljeno signalizacijo. Na ormoških modrih conah je dovoljeno le kratkotrajno parkiranje, ki je prve pol ure z uporabo parkirne ure brezplačno. Če parkirne ure ne nastavite pod vetrobransko steklo, vam lahko inšpektorji napišejo kazen. Ta pa niti ni tako majhna. Bivših 10.000 tolarjev stane parkiranje brez ure, toliko tudi parkiranje izven zarisanega mesta, kar 20 tisočakov pa je vredno parkiranje na pločniku. Kazni se ob plačilu v sedmih dneh razpolovijo.
vki
tra občine zlobiral destrniški župan Franc Pukšič, pa je vseeno težko pričakovati ...
Gradilo se bo ne glede na zemljiškoknjižne težave
In če se vrnemo nazaj k mejnim prehodom (s katerimi pač so nujno povezane tudi ureditve cest): kot rečeno, bo pred poslance DZ postavljen predlog dopolnitve zakona, ki določa postopke za čimprejšnji začetek del. Bistvena novost predloženega gradiva je v tem, da bo država z dopolnjenim zakonom lažje in hitreje pridobila vsa potrebna zemljišča in da bo dovolj eno, enotno dovoljenje za gradnjo vseh omenjenih mejnih prehodov. „Namen predlaganih sprememb in dopolnitev zakona je pospešitev postopkov pri pridobivanju zemljišč za gradnjo mejnih prehodov. Pri tem pa predlagatelj upošteva tudi pravno varstvo posameznikov, lastnikov nepremičnin, ki ležijo na območju mejnega prehoda," je med drugim zapisano v obrazložitvi nujnosti sprejetja teh dopolnitev, saj v primeru, da Slovenija ne bo uspela zgraditi vsega načrtovanega letos, izgublja evropska sredstva za ta namen. Enostavno povedano pa to za lastnike nepremičnin (parcel), ki
bodo potrebne za gradnje mejnih prehodov, pomeni, da se kaj dosti pričkati okoli cene ne bodo mogli več. Če bodo prodali zemljo oz. nepremičnino sporazumno in v hitrem dogovoru, bo v redu, v nasprotnem primeru pa bodo pač kratko malo razlaščeni proti določeni odškodnini, saj se država glede na postavljene roke nima več časa (in tudi ne namena) pogajati. Gradnje mejnih prehodov so namreč v javnem interesu in v javno korist, morebitno nestrinjanje lastnikov pa ne zadrži ničesar, ne začetka del, ne pridobitve enotnega dovoljenja za gradnjo vseh mejnih prehodov. Prav tako je skrajšan rok, v katerem lahko sicer lastniki podajo nestrinjanje s predlagano cenitvijo, in sicer s prejšnjih 30 na največ 15 dni, kot rečeno, pa tudi morebitno (dokončno) nestrinjanje s ceno ne bo nič pomagalo, saj bodo postopki in dela tekli nemoteno naprej.
Ministrstvo za javno upravo kot pooblaščeni investitor bo z izgradnjo vseh 17 mejnih prehodov zaključilo z ureditvijo vseh mejnih prehodov na zunanji meji EU v skladu s schenegenskimi standardi, s pričakovanim sprejetjem opisanih dopolnitev zakona (šlo bo za hitri postopek) pa mora MJU že do prvega maja letos pridobiti enotna dovoljenja za gradnjo vseh MP.
SM
Rok začetka izvedbe del za gradnje mejnih prehodov predstavlja tudi dolžnost lastnikov nepremičnin, da dovolijo pooblaščenemu investitorju dostop do svojih nepremičnin, ne glede na sprejem lokacijskega načrta, ampak že na osnovi sprejetega programa priprave lok. načrta oziroma po pripravi elaborata za ugotovitev javne koristi. Nestrinjanje lastnikov tudi ne zadrži postopka pridobitve enotnega dovoljenja za gradnjo vseh mejnih prehodov.
Foto: SM
Foto: vki
Cirkuiane • Vincekov rez pri kmetiji Kozarčan
Konec „socialističnega" reza za povprečje!
V Cirkulanah, konkretneje na turistični kmetiji Kozarčan, ki jo vodita zakonca Roškar, se je minulo nedeljo zgodil pravi, pravcati praznik ob priložnosti t. i. „vincekovega" reza. Gre seveda za rez vinske trte, ki ga je zelo poljudno in zanimivo opisal strokovnjak Roman Štabuc z mariborskega KGZ: „Dragi moji vinogradniki, miselnost, da je važno povprečje, ki ga trs lahko daje, je daleč mimo. Važna je le še kvaliteta, in ne več kvantiteta!"
druga pa nekaj manj, povprečno bo pa rezultat dober. Ne, ne, že pri rezu pozabite na
to! Danes je važna samo še kvaliteta, šteje samo še zdravo in kvalitetno grozdje, nič
drugega!"
Štabuc je s škarjami v rokah nato še pojasnjeval, da je koli-
Roman Štabuc z mariborskega KGZ je številnim vinogradnikom skozi sočne primerjave in praktični prikaz dopovedoval, kako je treba rezati trto.
Podravje • Kaj namesto sladkorne pese
Konec „sladkih" zaslužkov
Da za prostore ormoške Tovarne sladkorja še danes ni jasno, kaj naj bi se v njih dogajalo, saj se enkrat govori o avtomobilskih delih, drugič spet o skladiščenju naftnih derivatih, vmes pa se najde še kakšno razmišljanje ali ideja, je znano. Podobno pa se dogaja tudi kmetom, zlasti tistim, ki so se uvrščali med velike pridelovalce sladkorne pese.
Foto: SM
Štabucu je pred strokovnim prikazom rezu v s soncem obsijani gorici z zanimanjem prisluhnilo ogromno okoliških vinogradnikov, kar ni bilo niti malo čudno, saj je bistveno znal povedati v zelo razumljivem, iskrivem in nestrokovnem jeziku: „Saj veste, da ima EU danes preveč vina, ampak dobrega haloškega nima! In če hočete pridelati dobro, najboljše haloško vino, takšno, ki ga bo lahko hitro prodati in ga dobiti tudi takoj plačanega, potem se vse začne pri rezu! Socialističnih prijemov je konec, pozabite nanje, bratje! Danes je tu kapitalizem! Za dobrega vinogradnika to pomeni, da mora odlično poznati vsak svojo trto v vinogradu, za vsako mora vedeti, kaj je dobro in kaj ne. Predvsem pa vam polagam na dušo, da ni več tistega razmišljanja in cilja, da je bistveno, že z rezom, dosegati in doseči dobro povprečje pridelka na trto. Pač v smislu, da bo ena rozga dala veliko,
Kaj naj bi zdaj raslo na hektarjih in hektarjih njiv je bolj kot ne odločitev vsakega posameznika - kašne pametne državne ali vsaj regionalne strategije namreč ni na vidiku. Za pridelovalce sladkorne pese naj bi bilo sicer poskrbljeno z določenimi zneski evropskih odškodnin za opuščanje pridelave sladkorne pese, ki se bodo izplačevale nekaj prihodnjih let. Vendar pa se, vsaj resni in večji kmetovalci sprašujejo,
kako naprej, kaj zasejati ali zasaditi na vseh teh površinah, ki jih je doslej obvladovala sladkorna pesa. Na to temo je bil minuli teden sklican tudi poseben sestanek oziroma srečanje v dvorani KGZ, ki ga je organiziral Ivan Brodnjak, udeležba kmetov pa je bila komaj vidna - prišlo jih je namreč le šest ... Razlog za tako majhno zanimanje tiči gotovo v dejstvu, da kulture, ki bi lahko enakovredno ekonomsko oz. finančno nadomestila
sladkorno peso, enostavno ni. Torej, karkoli že se bo sadilo ali sejalo, takšnega dobička ne bo. Odkrivanje tople vode pa itak nima smisla.
Oljna ogrščica ima prenizek hektarski donos
Zbrani na srečanju pa so vseeno povedali nekaj zanimivega, lepo pa okrcali tudi poskus primerjave rentabilnosti in dobičkonosnosti med sladkorno peso in oljno ogrščico, ki se v javnosti pojavlja kot najbolj primerna za nadomestilo. Kot je nazorno, a morda vseeno nekoliko prehitro povedala in prikazala primerjalne podatke med obema kulturama Mojca Me-tličar, bi se naj tudi z oljno ogrščico dalo pozitivno kme-tovati, za kar pa bi bilo nujno dosegati minimalni donos 3,5 tone na hektar pri minimalni odkupni ceni nad 48 tolarjev za kilogram. Z višjo odkupno ceno bi se seveda rentabilnost (ob nujnem prištevanju neposrednih plačil, saj brez njih nobena proizvodnja ne gre skozi s „pozitivno nulo") pridelave oljne ogrščice zviševala, tudi ob morebitnem
nižjem donosu, pri čemer pa je najnižja še rentabilna donosnost 2,8 tone po hektarju. Sicer bi po kalkulacijah donos pod 3 tone oljne ogr-ščice na hektar pomenil za kmeta negativno poslovanje, razen če bi se odkupna cena dvignila na 75 tolarjev za kilogram, kar pa je težko pričakovati (lani se je gibala okoli 55 tolarjev). Prednost oljne ogrščice je sicer še v tem, kot je poudaril Brodnjak, da se lahko seje tudi na obvezni prahi, kar bo verjetno zelo prav prišlo večjim kmetijam. Dodal je tudi, da se je treba zavedati, da zaslužek pri oljni ogrščici nikakor ne more biti enak sladkorni pesi, tudi pri idealnih pogojih oziroma pri doseganju zelo visokih donosov na hektar, da pa se zaslužiti vseeno da.
Kmetje, ki so pozorno spremljali statistične kalku-lacijske modele Metličarjeve so bo koncu dali vedeti, da je eno teorija, čisto nekaj drugega pa praksa in da doseči donos 3 ali celo več ton oljne ogrščice na hektar, na prodnatih poljih realno ni možno: „Vaša primerjava temelji na donosu sladkorne pese 50 ton na hektar in 3,5 tone oljne ogrščice na hektar.
čina v drugem planu, ko se obrezuje trta, in da je treba, sicer pač glede na poznavanje posamezne trte, obrezati maksimalno rozg, ne le tiste popolnoma nekvalitetne, ampak je treba pri rezu računati še za leto oziroma dve vnaprej in na trti pustiti le nekaj zdravih rozg, ki bodo lahko dale zdrave in močne grozde. Poanta, kot je bilo razumeti Štabuca, ki je pri opravilu uporabljal številne sočne primerjave, ni več v puščanju večjega števila rozg na trsu, ki naj bi zagotavljale neko povprečje tako v kvaliteti kot v kvantiteti pridelka, ampak v bolj „drastičnem" rezu, po katerem bodo na deblu trsa ostale najmočnejše rozge, s takšnim korenitim rezom pa se bo dosegla tudi večja izpostavljenost grozdja soncu.
„Vreme je pa dejavnik zase, na katerega sicer moramo računati, ne moremo pa vplivati. Letošnji rez trte zaradi vremena ni ničkaj drugačen kot sicer. Morda bi le tistim
Pri takšnih donosih je izračunano, da je zaslužek pri oljni ogrščici še vedno več kot pol manjši kot pri sladkorni pesi, kar pa ni takšna težava. Veliko večji problem je v tem, da na naši zemlji, razen redkih izjem, ni možno dosegati niti tega donosa oljne ogrščice! Lani so tisti, ki so že imeli oljno ogrščico, v najboljših primerih dosegali 2,9 tone, sicer pa je bil marsikje, zlasti na markovskih in mezgovških poljih strahotno nizek, ponekod komaj pol tone na hektar! Vzrok za to so prodnata tla, ki niso primerna za ogrščico, učinkovitih agrotehničnih ukrepov za izboljšanje sestave tal oziroma pridelka pa ni!" To realno dejstvo sta morala potrditi tudi Brodnjak in Metličarjeva.
Ekonomsko najzanimivejša bi bila - konoplja!
Ena zanimivih idej, ki je padla na srečanju, pa je gotovo zamisel o nadomestitvi sladkorne pese z - reci in piši - konopljo. Kot so vedeli povedati kmetje, so tla zanjo zelo primerna, za odkup ni težav, ekonomsko oziroma
z manjšimi vinogradi, ki za celoviti rez potrebujejo največ do štiri dni, svetoval, da se rezu lotijo po 15. ali 20. februarju. Dejstvo je pač, da pozeba bolj prizadene že obrezano trto, kot tisto, ki še ni. Vendar pa, kot sem že danes večkrat povedal; na vreme ne moremo vplivati. Bo, kakršno bo. Lahko pa s pravilnim rezom vplivamo na to, da bo grozdje takšno, kot se danes ceni: kvalitetno!"
Sicer pa je bilo pri Kozar-čanu veselo že vse dopoldne, pred samim prikazom rezu, saj so množico prišlekov pozdravili tudi župan Janez Jurgec, Zvonko Arnečič, Naj Martin Anton Žumbar, zaigral je trio Vetrnica, zapeli so zbrani vinogradniki, za dobro vino in domače klobase pa sta poskrbela gostitelja, zakonca Roškar, ki sta v zahvalo za dolgoletno delo na področju kmečkega turizma prejela tudi posebno priznanje.
SM
finančno je zelo zanimiva, prodati pa naj bi se dalo tako seme, ki ga odkupuje Lek Ljubljana po 160 tolarjev za kilogram, kot tudi vlakna, ki naj bi jih po informacijah odkupoval slovenski podjetnik v Avstriji za izdelavo vlak-nenih plošč. Težava, preko katere pa kmetje na našem območju v tem trenutku ne vidijo, je primeren kombajn za žetje konoplje. Kot je bilo slišati, so ga že aktivno iskali, a ga ni ne v Sloveniji ne v celi Evropi! Ideja o konoplji se je tako ustavila v začetni fazi, podobno pa se je zgodilo tudi z drugimi možnimi opcijami, saj so kmetje razmišljali tudi o gojenju vrtnin, Brodnjak je kot možne alternative predlagal še buče, grah in bob, vendar za tolikšne količine ne bi bilo možno zagotoviti odkupa oziroma naj bi cena v tem primeru tako drastično padla, da se „vrtninjenje" ne bi več izplačalo.
S tem se je začarani krog možnih zanimivih nadomestnih kultur zavrtel okoli in ponovno pristal pri oljni ogr-ščici, kjer je Ivan Brodnjak poskusil kmete še prepričati s sejanjem dovoljenih hibri-dov, ki naj bi zagotavljali višji donos, od 0,3 do ene tone več na hektar.
Kljub poskusom in razglabljanjem, kaj z nekaj tisoč hektarji zemlje, kjer je do lani rasla sladkorna pesa, celovite in skupne odločitve, ki bi jo lahko sprejeli vsi kmetje, ni. Problem rešitve, kot so ugotovili zbrani na srečanju, pač ni vseslovenski, ampak daleč najbolj štajersko-prekmurski in takšen bo tudi ostal.
Foto: SM
Mojca Metličar in Ivan Brodnjak sta kmetom predstavila primerjalne izračune zaslužkov pri oljni ogrščici glede na sladkorno peso. Vendar so kmetje jasno povedali, da na večini prodnatih njivskih površin ne morejo dosegati niti minimalnega še rentabilnega donosa oljne ogrščice, kar je praksa preteklih let že dokazala.
Podlehnik • Neuradne govorice o novem najemniku motela
Kaj se plete okoli motela?
V začetku tega tedna se je v motelu Podlehnik zgodil uraden prevzem objekta, ki ga je po objavljenem stečaju podjetnika Bojana Vojska ponovno prevzel lastnik - podjetje Petrol. Drugega najemnika namreč uradno še ni, neuradno pa je slišati veliko.
Neuradne informacije pravijo tako, da je v aktivnem pogajanju o prevzemu motela v teh dneh mešano avstrijsko-slovensko podjetje z gorenjskega konca, ki je menda pripravljeno prevzeti objekt tudi za nekajletni najem. Želja tega partnerja je sicer pridobiti čim daljšo najemno pogodbo; govori se o času sedmih let; rok najema pa naj bi vplival tudi na velikost investicije v obnovo oz. prenovo motela. Ne glede na morebiten uspešen zaključek poganja med Petrolom in tem podjetjem, ki se sicer prvenstveno ukvarja z igralništvom, se strateški Petrolov partner Marche še vedno ohranja kot potencialni najemnik ozi-
roma kasnejši prevzemnik motela, vendar kot je znano, je Marche pripravljen na prevzem objekta le pod pogojem pisnega zagotovila vlade, da motel ostaja ob bodoči avtocesti, zato je do takrat ali pa morda še za naprej, kdo ve, potrebno najti nekoga, ki je manj „zahteven".
V tem trenutku oskrbo motela že zagotavlja Petrol, hkrati pa se, kot rečeno, pogaja s potencialnim novim najemnikom v želji, da se motel čimprej ponovno odpre za goste. Kdaj bo to, ne ve povedati nihče, vsekakor pa bi se odprtje moralo zgoditi pred letošnjo poletno sezono. Kot je še slišati, je novi najemnik Petrolu dal zagotovilo, da bo
delno preuredil notranjost motela ter ga ponovno odprl v roku enega meseca po
podpisu pogodbe, pogodba pa bo podpisana takrat, ko se bosta oba pogodbenika med-
Bo motel z novim najemnikom gostom ponudil tudi igralnico?!
USPESNE DRUŽBE
Nas, podjetnike in obrtnike, motivira uspeh. Nenehno iščemo boljše rezultate, razvijamo svoje podjetniške sposobnosti in znanja. Mojstrsko izkoriščamo zaznane priložnosti, s tem pa prispevamo k rasti gospodarstva in razvoju družbe. Na svetovnih trgih se srečujemo s konkurenčnimi izzivi, kar le še bolj podžiga naš tekmovalni duh. Toda mednarodna uspešnost zahteva urejene in k zdravi konkurenci naravnane pogoje poslovanja doma. Brez tega ni uspeha ne doma in ne v tujini.
Obrtniki in podjetniki smo se združili v območnih obrtnih zbornicah in v Obrtni zbornici Slovenije. Z njeno močjo, ugledom in delovanjem vplivamo na zakone in pomagamo, da se Slovenija hitreje pomika po lestvici učinkovitosti med svetovnimi tekmeci, da razvija svojo mednarodno konkurenčno prednost, ki temelji na visoki dodani vrednosti izdelkov in storitev, kakovosti, inovativnosti in ugodnem podjetniškem okolju. Takšno gospodarstvo zagotavlja napredek in uspešnost celotne družbe. Ta pa ekonomsko močno deželo z visoko kakovostjo življenja in želeno stopnjo socialne blaginje.
OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE
ZDRUZENI, MOČNI IN USPEŠNI.
sebojno uskladila in bo vse skupaj „požegnal" še Petro-lov nadzorni odbor. Da gre za resnega interesenta, govori dejstvo, da so si predstavniki tega - zaenkrat še skrivnostnega podjetja - že natančno ogledali stanje v samem motelu in okolici, da torej zelo natančno vedo, kakšna vlaganja so potrebna in kaj lahko pričakujejo od prometa. Jasno pa so dali tudi vedeti, da v primeru morebitne uspešne sklenitve najemne pogodbe s Petrolom in ponovnega odprtja motela ne bo dela za
Prejeli smo
70 milijonov ali še več?
(Odgovor na poročilo s tiskovne konference SDS, SMS in LDS - strank v občinskem svetu občine Videm)
Po objavi članka v Štajerskem tedniku s tiskovne konference občinskih svetnikov treh strank občine Videm moram tudi jaz razjasniti nekatere stvari, ki niso resnične ali pa so polepšane.
Glavnim akterjem sklica tiskovne konference gre v glavnem za položaje in prevlado v občinskem svetu, pri tem pa za dosego svojih ciljev ne izbirajo sredstev, kar so pokazali na prvih dveh sejah občinskega sveta, saj so župana in občinsko upravo bombardirali z vseh strani, včasih tudi na meji politične kulture in etičnega kodeksa, do besede nismo mogli priti niti ostali svetniki. Vse to pa izvira tudi iz užaljenosti, da stranka SDS ni dobila župana iz svojih vrst in ne more uresničiti vseh svojih predvolilnih načrtov; med drugim se je javno govorilo, da bodo zamenjali direktorico občinske uprave.
Na tiskovni konferenci so tudi poudarili, da si želijo konstruktivnega sodelovanja z vsemi svetniki, vendar naj bi to zgle-dalo tako, da oni govorijo, predlagajo in sprejemajo odločitve, ostali pa poslušamo in smo tam zato, da imajo poslušalce. Aroganca vladanja SDS se tako hitro širi na lokalne skupnosti, kjer imajo večino v občinskih svetih. Upam pa, da to ne bo dolgo trajalo, saj razumni ljudje kaj hitro zapuščajo vodilne položaje.
Absolutno soglašam, da se mora z družbenimi sredstvi ravnati gospodarno in v luči zakonov, vendar me preseneča, da sedaj stari svetniki ženejo največji vik in krik okrog nepravilnosti, saj so bili tudi oni odgovorni za pravilno poslovanje občine, če ne, pa na sejah niso sodelovali in niso vedeli, za kaj glasujejo. Še najbolj pa sem presenečen, da sedaj prav nadzorni sveti tisti, ki mora skrbeti, da se nepravilnosti ne dogajajo, če pa so se nepravilnosti res dogajale, pa nadzorni svet ni opravil svojega dela in s tem ni opravičil plačila za delo, ki ga ni opravil.
Moram priznati, da so tudi mene presenetile razne investicije zadnjega pol leta pred volitvami, vendar sem ugotovil, da so za tem stali tudi nekateri svetniki, predvsem pa člani svetov krajevnih skupnosti, ki so zavestno porabili del proračuna za leto 2007 in so si tako vsi nabirali volilne točke, ne samo župan. Smo pa lahko videli in spremljali iz medijev, da so se pred volitvami skoraj v vseh občinah povečala investicijska vlaganja, in marsikje so v šali ljudje dejali in želeli, da bi bile volitve vsako leto. Marsikje so ljudje še danes srečni, da so dobili kakšen kos asfalta, ki ga
vseh 22 bivših zaposlenih, ampak v najboljšem primeru le za polovico.
Sicer se pa motelu, če bo dejansko prišlo do sklenitev pogodbe z omenjenim igral-niškim podjetjem, ne pišejo ravno slabi časi; slabši, kot so bili, gotovo ne. Poleg tega da se bodo ohranile nočitvene kapacitete in gostinska dejavnost, naj bi se hitro začela tudi igralniška dejavnost, saj ima podjetje koncesijo za manjše igralnice.
SM
resnici na ljubo ne bi bilo, če ne bi bilo volitev, in ga kljub razprtijam v občinskem svetu ne bo nihče odnesel.
Pred sabo imam tudi delno revizijsko poročilo proračuna, iz katerega je razvidno, da večjih nepravilnosti v letih 2005 in 2006 ni bilo, zato mislim, da so ti svetniki vso stvar malo napihnili, da bi tako v javnosti pridobili na popularnosti in kar se da očrnili župana in občinsko upravo. Moje mnenje je, da smo vsi svetniki izvoljeni zato, da bomo delali v dobro občine in občanov, da sodelujemo med seboj in ne samo nekateri, kot si zamišljajo v tej koaliciji, zato si želim, da bi to tudi spoznali, saj takšne tiskovne konference ne bodo koristile ne občini in ne občanom.
Svetnik občine Videm Venčeslav Trafela
Spet laži?
Mladi forum Socialnih demokratov je večkrat svaril javnost, da bomo po vstopu v Nato to še obžalovali, saj so bili predstavljeni podatki o finančnih izdatkih, sedaj že večkrat dokazano, zavajajoči.
Zgodba se je ponovila. Delegacija Mladega foruma SD je predsedniku vlade Janezu Janši podarila komplet oklepnikov, s katerimi se bodo v vladi lahko igrali vojake, pri tem pa opozorila, da nakup vojaške opreme za tako visok znesek nikakor ne more biti prioriteta države v času, ko Slovenija stremi za prebojem med najbolj razvite države, pri čemer potrebujemo predvsem kakovostno znanje in zdravje naših ljudi. Kot primer naj navedemo, da država letno nameni borih 23 milijard sit za štipendije vseh dijakov in študentov.
V	zameno za oklepnike je Mladi forum SD takrat v posmeh prejel od predsednika vlade metlo, danes pa smo ponovno priča prikrivanju podatkov s strani vlade RS, saj je prvotnih 63 milijard tolarjev, ki je bilo namenjenih za nakup oklepnikov, očitno občutno premalo, koliko točno pa bo to še dodatno stalo davkoplačevalce, pa minister ne želi razkriti.
V	Mladem forumu SD tokrat javno sprašujemo predsednika vlade, Janeza Janšo in ministra za obrambo, Karla Erjavca, kje je meja zavajanja, in ali res pričakujeta od ljudi da bodo zaupali politiki in politikom, ko pa vedno znova politiki prikrivajo, zavajajo in se ob tem še sladko smejijo.
In še vprašanje za milijon ev-rov. Ali bi v primeru opozicijske vloge SDS in Desus, predsednika omenjenih strank, v primeru zavajanja in prikrivanja podatkov iz strani kateregakoli ministrstva, le-to ministrico ali tega ministra pozvala k odstopu?
Dejan Levanič
Predsednik Mladega foruma SD
Foto: SM
Draženci • Terezija Golob izdala pesniško zbirko
Terezijine preproste rime
Prva misel o tem, da bi nekoč izdala zbirko pesmi, se je Tereziji Golob iz Dražencev porodila pred več kot petimi leti, v času, ko je bil v Mariboru na obisku papež Janez Pavel II. Potem so se pesmi kar rojevale ena za drugo in nabralo se jih je za celo zbirko, ki je luč ugledala pred koncem lanskega leta. V domačem kraju so zbirko pesmi svoje vaščanke že javno predstavili in pesnici s tem polepšali božično-novoletni čas.
Življenje Terezije Golob, ki od lanske jeseni nosi že sedem križev, še zdaleč ni bilo lahko. A njena neverjetna dobra volja, veselje do življenja in misel, da je nekje nekdo, ki bo z veseljem prebiral tudi njene preproste rime, ji je dalo volje do ustvarjanja. Poklic šivilje, ki se mu še danes tu in tam rada posveti, ji nikoli ni bil dovolj, Terezija se je z veliko vnemo posvečala svojim šestim vnukom, zmeraj se je dobra znašla v kuhinji, zato ni naključje, da je za svoj domači kruh prejela tudi že kipec kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij, in tu so še rože, pa zdravilna zelišča in branje, brez katerega ne mine njen vsakdan.
V zbirki Moje rime lahko povsem na koncu preberemo tale drobec iz avtoričinega življenja: »Med šivanjem se ji že dolga leta rojevajo misli različnih rim, ki jih je sproti zapisovala, a komaj sedaj uspela na enem mestu realizirati - v prijetni knjižici. Terezija je po značaju vesele narave, tragedij ne mara. Piše preprosto, a v vsaki njeni pesmi je nekaj resnice. Trenut-
Terezija Golob je na naslovno stran knjižice Moje rime uvrstila lilije, svojo najljubšo rožo.
no življenje ji omogoča, da počne to, kar si sama najbolj želi, med tem je tudi branje.«
V pesniški knjižici, h kateri naj bi ji veliko vzpodbud dal tudi hajdinski župan Rados-lav Simonič in predsednik zveze kulturnih društev v hajdinski občini Ivan Ogrinc, pa je Tereziji uspelo zbrati natanko 80 pesmi, nekaj pa jih je še prihranila morda za dru-
go zbirko, za katero pa prav tako ne skriva želja. Tudi v občinskem glasilu Hajdinčan je objavila nekaj svojih pesmi življenja, že 20 let pa ostaja zvesta domačim gasilcem, saj jim vsako leto za koledar podari nekaj izbranih verzov. Tudi naslov za zbirko Moje rime je bil Terezijina ideja, saj kot sama pravi, so ji rime od nekdaj najbolj pri srcu in
zdi se ji, da se na tak način tudi najlažje izpove. Piše preproste pesmi, take, kot je ona sama, še vedno pa ji je najbolj pri srcu pesem Materi, ki se ji zdi tako zelo posebna in enkratna.
Za manjše popravke Tere-zijinih pesmi je poskrbela slavistka Ida Markež, stiskali pa so knjižico v Ptujski tiskarni, v Terezijinem domačem kraju pa so ji ob izdaji in predstavitvi priskočili na pomoč v Kulturnem društvu in Društvu gospodinj. Vsem pravi, da je zelo hvaležna, ne bo pa pozabila svojih domačih, prijateljev, znancev in krajanov, ki so se z veseljem odzvali na njeno povabilo in v prazničnem decembru z obiskom počastili »rojstvo« njene prve zbirke pesmi. Terezija je prepričana, da je to dokaz, da jo imajo ljudje radi in to je čudovit občutek, zanjo nikoli pozabljen in tudi zaradi tega je sedaj še bolj srečna. In če bo zdravje, če bo volja, potem bo napisala pesmi še za eno knjižico, obljublja Terezija, ki ji idej in časa za pisanje še zdaleč ne bo zmanjkalo.
TM
Miklavž • Družinski kviz v osnovni šoli
Znanje je lahko tudi zabava
V petek zvečer je v telovadnici OŠ Miklavž pri Ormožu potekalo veliko finale Družinskega kviza. V predtekmovanju se je sredi decembra v splošnem znanju pomerilo kar 15 družin. V finalu pa so se srečale štiri družine, ki so takrat pokazale največ znanja.
Ekipa, ki je bila sestavljena iz članov ene družine, je štela tri člane. Prav vseeno, ali sta bila v njej dva starša in otrok ali dva otroka in eden izmed staršev, edini pogoj je bil, da je eden izmed otrok učenec OŠ Miklavž pri Ormožu.
V znanju so se pomerile
družine Plohl (ata Milan, mama Anita in prvošolka Valentina), Šimunič (ata Mojmir z Aljažem in Nušo), Fekonja (ata Mirko s sinovoma Gregorjem in Benjaminom) in Karba (mama Marija z otrokoma Boštjanom in deveto-šolko Katjo).
Tekmovalci so se potegovali za lepe nagrade. Zmagovalec je lahko izbiral med 3-dnevnim bivanjem v Moravskih toplicah, izletom v Gardaland, bivanjem v Ba-novcih in letno naročnino na National Geographic.
Družine so se pomerile v
V finalu so se pomerile štiri najboljše uvrščene ekipe predtekmovanja, na koncu pa je zmagala družina Šimunič.
igri asociacij v vsakdanji statistiki, v igri »od 5 proti 1«, ki je zajemala znanje iz naravoslovja; odgovarjali so na verižno zastavljena vprašanja s področja književnosti in glasbe, zadnja igra pa je bila s področja športa, tekmovalci pa so lahko sami izbrati težavnost. Nad potekom tekmovanj je budno bdela komisija, sestavljena iz ravnatelja in učiteljev.
Družine so v igrah pokazale veliko znanja, na koncu pa je seveda lahko zmagala le ena. Največ znanja je pokazala družina Šimunič. Ekipo so sestavljali hčerka Nuša, sin Aljaž in oče Mojmir; mama Renata pa je bila vodja navijačev.
Petkov večer je bil prepreden tudi s kulturnim programom, v katerem so nastopili plesna skupina Pumice, plesna skupina razredne stopnje in ansambel OŠ Miklavž pri Ormož. Številni gledalci, ki so ponovno napolnili dvorano pri Miklavžu, pa so se pošteno nasmejali »družini Mlinar«, ki so jo sestavljali hčerki Mateja in Tjaša, mama Ksenja ter ata Joža.
vki
Tednikova knjigarnica
Tudi sneg je lahko ljubezen
(Ob osemdesetletnici Smiljana Rozmana)
Že nekaj dni je pritiskal mraz. Zažrl se je v zidove hiš, pod skorjo drevja, napolnil korita za napajanje živine z modrikastim ledom, pritisnil na zemljo, postlano z uvelo travo, listjem in kupi praznih konzerv, ki so ostale od poletja. Zjutraj je bilo vse prekrito z ivjem, ki je počasi splahnelo proti poldnevu. Iz gobcev živine je puhtelo. Če so se odprla vrata hleva, so se zgubila v megli. zadišalo je po toploti in gnoju.
Ljudje so hodili pred hiše, se ozirali na kobaltno nebo, mežikali v rumeno, mrzlo sonce, dahnili toploto v premrle roke, si jih otrli in se vračali s podrsajočimi koraki med zidove.
Visoko nad vasjo so se lepili k nebu ostri robovi gora, pokriti s prvim snegom. Sneg se je spuščal proti dolini, dokler se ni njegova kristalna belina zgubila s sivino skal in se spojila z njo ....
Pravkar ste prebrali uvodni odlomek romana Tudi sneg je lahko ljubezen (Urednik Herman Vogel. Maribor: Obzorja, 1982. 355 strani) avtorja Smiljana Rozmana, ki bo to nedeljo praznoval osemdeseti rojstni dan.
Zdaj sem mrtev. Pravzaprav je vseeno. Zdaj sem mrtev in vendar še živim. Živim v mislih vseh tistih, ki so se gnetli okoli mene in s katerimi sem živel skupaj, ko sem bil še živ, resnično živ. Stali so okoli mene in neko dekle je celo padlo v nezavest ... Nekdo je rekel:«Kdo bi si mislil, da se bo ubil.«
Drugi je rekel:« Da, zadnje čase je bil nekako čuden. Kdo bi si mislil.«
In tak je začetek Rozmanovega prvega romana Nekdo (Urednik Jože Košar. Opremil Smiljan Rozman. Maribor: Obzorja, 1958. Zbirka Nova obzorja;6. 296strani). Rozmanova prozna dela za odrasle, izbrana in dostopna v splošnih knjižnicah, so še: Obala (Opremil Jože Brumen. Ljubljana: DZS, 1959 - Zbirka Tokovi časa. 215 strani), Rozalija in vrtačnik (Opremil Jože Brumen. Urednik Ivan Potrč. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1963. Žepna knjiga školjka. 179 strani), Brusač (Ilustracija na naslovni platnici Jože Ciuha. Uredila Mira Mihelič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1965. Žepna knjiga Zenit;10. 271 strani). Naj povabim k branju slednjega romana, kjer je glavni junak Štefan Matuš brusač cigan, partizan, goslač, kvartopirec in obupanec, ki se zmore znova poprijeti z življenjem. Sicer boste na lahko izbirali še med naslednjimi naslov: Mesto (1961), Na tekočem traku (1962), Druščina (1964), Ruševine (1965), Poletje (1966), Pokopališče (1968), Leta in dnevi (1972), Leteči krožnik (1972), Tisoč drobnih stvari (1990).
V minulem letu so po podatkih o izposoji knjig v slovenskih knjižnicah (cobbis) bila dela Smiljana Rozmana izposojena čez 3000 krat. Avtor sicer dosega zavidljivo raven izposoje na račun proznega opusa za mlade bralce, toda njegov svet odraslih je prav tako vreden vse bralske pozornosti.
Mladim bralcem je Rozman namenil več ustvarjalne pozornosti, če sodim po številu izdanih knjig: Teden ima sedem dni (1962), Čudežni pisalni strojček (1966), Reporter Tejč poroča (1968), Janko in njegov svet (1969), Lov za ukradenimi milijoni (1969), Tri zgodbe (1970), Zlata trobenta (1971), Sin Martin (1974), Martin fanta-lin (1976), Majhne besede, velike reči (1976), Oblaček pohajaček (1978), Poklici (1978), Fantje muzikantje (1979), Ta glavna Urša (1981), Mezinček in Mezinčica (1983), Druščina (1987), Koza Filomena (1999), Pes Pip (1999).
Smiljan Rozman je bil rojen 28. januarja 1927 v Celju. Po končani osnovni šoli v Radovljici, je nadaljeval šolanje na Ptuju in v Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, nato pa bil prisilni delavec v Nemčiji. Leta 1949je končal učiteljišče v Mariboru, leta 1953 se je vpisal psihologijo v Ljubljani, nato pa se je povsem zavezal pisateljevanju. Več v Album slovenskih književ-nikov,2006; Od sna do zvezd, 1995, Slovenska realistična avanturistična mladinska proza, 2000 ...). Kakor je razbrati iz spremnih besed, se je Rozman po literarnem premolku tik po vojni, s prvo umetniško detabuizacijo in z razprtimi možnostmi novih avtorskih pisav, prepustil umetniškim tokovom, zraven literature še slikarstvu in glasbi.
Liljana Klemenčič
Foto: TM
Foto: vki
Ormož • Visok jubilej pihalnega orkestra Ormož
Godba, stara 110 let
Visok jubilej je pihalni orkester obeležil z različnimi aktivnostmi. Prva je bila prednovoletni koncert. Ormoški pihalni orkester je znan po svojih novoletnih koncertih, saj je bil ta že 29. po vrsti. Vsako leto ima koncert drugačno vodilo, a vsako leto je zagotovo svež in zanimiv. Letos je bil posvečen 250. obletnici Mozartovega rojstva. Koncert so s svojim petjem požlahtnili še basist Marko Mandir, sopranistka Barbara Šrunf in pevka Renata Horvat.
V avli občinske zgradbe je na ogled razstava ob 110-letnici uspešnega delovanja ormoškega pihalnega orkestra.
Na ogled so postavili tudi priložnostno razstavo, ki jo je pripravila Zdenka Kresnik iz Muzeja Ormož. Razstava je sedaj na ogled v avli ormoške občine. Po koncertu in dodatku pa je sledilo še praznično presenečenje. Odprla se je zavesa, ki je razdeljevala dvorano, in za njo je bila pripravljena pogostitev za vse gledalce.
Začetki Pihalnega orkestra Ormož segajo v leto 1896, ko so se godbeniki iz ormoške okolice, predvsem iz Litmer-ka, priključili novoustanovljeni prostovoljni požarni brambi za ormoško okolico s sedežem na Hardeku. Godbo z 12 člani je takrat vodil Do-micijan Serajnik, godba pa je med drugim igrala tudi za ples ob odprtju šole na Har-
deku 1901. Leta 1929 je godba za pet let prekinila svoje delovanje in se nato ustanovila kot samostojno društvo z nazivom Ormoška mestna godba. Dirigent je bil Josip Novak, godbo pa je finančno podpirala mestna občina Ormož in dr. Otmar Majerič. Med drugo svetovno vojno je godba delovala naprej, vendar ji je manjkalo precej godbenikov. Zato so se vozili na Ptuj, kjer so vadili skupaj s Ptujsko godbo, ki je bila prav tako precej okrnjena.
Po drugi svetovni vojni je z vajami ormoške godbe nadaljeval dirigent Vinko Štrucl iz Miklavža. Kot je zapisano v publikaciji 110 let ormoške godbe, ki so jo izdali ob prazniku, so ljudje na vaje hodili tudi od zelo daleč, v vsakem
vremenu, peš ali s kolesi, instrumente pa so dostikrat kupovali in popravljali tudi na svoj račun. Leta 1952 je godba zaradi finančnih problemov in nezainteresiranosti okolice prenehala delovati, posamezni godbeniki pa so se priložnostno organizirali za igranje na pogrebih in ob drugih priložnostih.
Od leta 1959 deluje godba v okviru Glasbene šole Ormož. V začetku jo je vodil Avgust Loparnik, ki je zbral glasbenike in nabavil najnujnejše instrumente. Vključevali so se tudi novi člani, predvsem učenci glasbene šole Ormož in vajenci trgovskega podjetja Zarja Ormož, ki so se morali učiti igrati instrumenta, če so hoteli biti vajenci. To naj bi bila predvsem zasluga
takratnega direktorja Zarje Alojza Holca. Leta 1965 je dirigentsko palico prevzel Rudi Bardorfer, čez dve leti pa Alojz Krajnčan, ki je to delo opravljal vse do 1975. Takrat je orkester prevzel Slavko Petek, ki je za leto služenja vojaškega roka orkester predal Jožetu Barinu Turici, sicer pa godbenike vodi še danes. Orkester danes šteje natanko 60 članov, ki vadijo v prostorih ormoškega gradu. Letno imajo okrog 25 nastopov, udeležujejo pa se tudi različnih tekmovanj in srečanj ter dosegajo lepe rezultate. „Ormoška godba je živ organizem, nikoli nismo bili zaprti sami vase, ampak smo bili povezani z okoljem, ki smo ga nenehno kulturno bogatili. Vendar nas okolje dostikrat ne podpira, ne razume naših potreb po primernem prostoru, instrumentih, notah, uniformah . .. «Res je, to veliko stane, stroški orkestra se ne morejo primerjati s stroški pevskega zbora. Vendar mladi, ki se ukvarjajo z glasbo, ne zaidejo na kriva pota. Orkester pa predstavlja naš kraj po vsej Sloveniji, pa tudi zunaj njenih meja," je prepričan dirigent Slavko Petek. Godba je v slovenskem merilu gotovo opozorila nase z organizacijo tekmovanja godb v zabavnem programu. Zabava je tudi beseda, ki se gotovo vleče po dolgem in počez čez ormoško godbo. Znani so po svojih izletih, ki so jih vodili domala po vsej Evropi. Igrali pa so tudi na najbolj čudnih mestih - na čolnu v Piranu, na Kredarici, v Postojnski jami, pred najrazličnejšimi znamenitostmi.
Ormožani si brez svoje godbe ne znamo predstavljati 1. maja, novoletnega časa, pusta, martinovanja in vseh drugih večjih in manjših prireditev, ki jim dajo svoj pečat. Ob različnih priložnostih so s svojim igranjem (recimo na pustem karnevalu, ki ga ni bilo) izražali svoje mnenje in so razgibali dogajanje v kraju. Dirigent Petek si za prihodnost želi, da bi s svojim igranjem navdušili in naučili še veliko mladih, da bo godba igrala še stoletja, saj menda pravijo, da glasba nima konca.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: Hozyan
Tako je s svojimi 110 leti izgledal Pihalni orkester Glasbene šole Ormož na decembrskem 29. novoletnem koncertu, ki je bil posvečen 250. obletnici rojstva Mozarta. Orkester vodi Slavko Petek.
Svet je majhen
Stara beležnica
Pred dnevi sem se po dolgem času napotil na podstrešje družinske hiše. Odprl sem stara, težka, škripajoča vrata in vstopil v svet očarljivih otroških spominov, ki jih obujajo zaprašeni predmeti. Fantazijo vzbujajo starine, ki so bile nekoč, še pred nami, del vsakdanjega življenja.
Moj pogled se je osredotočil na staro in s soncem osvetljeno pločevinasto škatlo. Z veliko pozornostjo in vznemirjenjem sem jo odprl. Med zaprašenimi predmeti je bila tudi stara beležnica mojega praprastrica, ki je v sredini XIX. stoletja živel v najstarejši republiki na svetu - Republiki San Marino.
Po previdnem čiščenju sem radoveden in vznemirjen pričel brati rokopis kar nekje na sredini. Prekrasno pisanje, metafore in globoke čustvene izpovedi so me hitro pripeljale v drugi svet. Kot da se zgodovinski trak ne bi nikoli pretrgal, sem se poosebil v svojega prednika. Bil je izobražen gospod, ki je v svoji mladosti obiskoval najprestižnejše evropske univerze in veliko potoval po svetu. Bil je osebni prijatelj nekaterih najvplivnejših kraljevskih družin in osebni svetovalec nekaterih cesarskih ministrov. Evropa je bila v tistem času kot vulkanska lava. Oblikovala se je, preoblikovala in bojevala proti propadajočemu turškemu cesarstvu, in čeprav je bila na začetku največje globalizacijske dobe vseh časov, ni vedela, kako graditi svojo prihodnost.
Stric se je po dolgih političnih pustolovščinah odločil za vrnitev v svojo domovino. Zaprta v svojo provincialnost, ga je lokalna oblast sprejela na edini možen način: z velikim nezaupanjem in previdnostjo, čeprav ji je bil osebno naklonjen, če ne drugo zato, ker je po svetu predstavljal svojo rojstno državico. Začel je sodelovati z direktorjem nekega tedenskega časopisa, tega je vedno zelo dobro razumel. Po nekem času se je osebno zmenil z direktorjem (to, kar je danes za nas glavni urednik) tamkajšnjega prvega časopisa za mesečno sodelovanje.
Pri branju beležke sem se ustavil prav pri pripovedovanju te na prvi pogled popolnoma nepomembne zgodbe. A razplet dogajanj in privlačen način pisanja so me privezali na prašne liste.
Stric je takoj po dogovoru objavil neko analizo. Šlo je za temo, o kateri se je takrat veliko govorilo. V San Marinu so vsi pisali, govorili in duhovito razglabljali, celo oba kapitana Republike (dva predsednika republike, ki še danes obstajata), o projektu nekega plinskega terminala, ki gaje projektiral nekaj sto let prej znani italijanski izumitelj Leonardo da Vinci. Tudi stric je napisal svoje mnenje. V spominih piše, kako je zadevo skušal analizirati konstruktivno, in neizogibno je bilo, da se je nekomu zameril. Kritično, nepristransko pisanje, čeprav konstruktivno, zna biti tudi v najstarejši republiki na svetu zelo tvegano. Ker se še ni zavedal resničnega stanja, je takoj pripravil nov članek z neverjetno bogatimi informacijami, »za katere bi katerakoli obveščevalna služba po svetu drago plačala«, o takratnih razmerah v Palestini in Libanonu. Rezultat: direktor časopisa mu je v zelo prijaznem pismu dal vedeti, da čeprav je tema vroča, ima zaradi težav kristjanov znotraj turškega cesarstva že dovolj prispevkov in da bo vsakega novega vrgel v koš! Prosil je za nekaj bolj domačega. Na primer o odnosih med italijansko državo in San Marinom. Ker pač San Marino zagotovo v italijanski prestolnici ni bil vsak dan na dnevnem redu, mu je stric ponudil analizo o zunanji politiki papeževe države. »Drek« je bil odgovor. Stric pretresen piše, da ni mogel verjeti, da so njegova ušesa prav slišala. Še noben državni voditelj mu v življenju ni dal »take ocene njegovih analiz na takšen način«. To so besede nekega direktorja - izvršilnega človeka prvega časopisa neke male državice, nastavljenega od vladajoče oblasti ob zamenjavi položajev, ki se ima še veliko naučiti. A stric bil je človek trmastega značaja. Dal je direktorju to, kar si je želel: rafinirano analizo odnosov med San Marinom in obmejnimi državami ter odnosi z zamejskimi rojaki. Bilje zadovoljen sam s sabo.
Na žalost pa problem ni bil v tematiki. Problem je bil on s svojim prodornim obravnavanjem in poznavanjem zadev, o katerih je pisal. Direktor se za nekaj časa ni več odzval. Po nekaj tednih mu je napisal, da še ni imel časa lektorirati članka. On? Gospod direktor? Tedni so minevali, a analiza je ostajala nekje pozabljena. Časopis je medtem objavil članek z enako temo. Stric piše direktorju. Odgovor: čez nekaj dni bo objavljeno. Čas teče. Še vedno nič. Medtem drugi največji časopis objavi članek z enako temo. Stric še enkrat vzame pisalo. Odgovor: nimam časa brati drugih časopisov, imam preveč dela s svojim. Zgrožen razume, kaj se dogaja, in piše predsedniku »svoje« časopisne hiše. Tišina. Začne iskati možnosti za objavo pri drugem časopisu. Piše in razloži stanje tretji največji časopisni hiši, ki pa, ko dojame situacijo, hrupno zamolči. Prvi časopis objavi še en članek o enaki temi. Stric človeško razburjen piše direktorju, da ga smatra za neprofesionalnega, za nepoštenega in nekorektnega. Odgovor je, da je že predal članek naprej uredniku, ki se ukvarja s stranjo o strokovnih mnenjih. Stric stopi v kontakt z njim. Vesel, da končno lahko komunicira s kom drugim, je prepričan o srečnem izidu. Na žalost ugotovi, da ja ta oseba zadolžena le za izdajo osebnega mnenja o primernosti članka.
Stric je obupan dojel. Čeprav si tega ni želel, ker ne spada v »opozicijsko fronto« in se ima na svojem področju le za strokovnjaka, piše drugemu najpomembnejšemu časopisu v Republiki. Tako kot veliko drugih kolegov je postal kritik, ker so ga v to
»Oblast, če ni razgledana in pametna, lahko sama sebi dela večjo škodo kot katerakoli opozicija«. Tako zaključuje stric.
Zelo žalosten sem zaprl strani. Vse se mi je zdelo tako neverjetno, vse se mi je zdelo tako zelo resnično ...
Dr. Laris Gaiser
Foto: vki
Ptuj • 158. Viktorinov večer
Pogled skozi beograjska vrata
Tokratni Viktorinov večer namenjamo ekumenizmu in povezovanju Evrope vzhoda in zahoda. Pogled povezovanja skozi beograjska vrata nam bo v petek, 26. januarja, ob 19. uri v refektoriju minorit-skega samostana na Ptuju predstavil msgr. Stanislav Hočevar, beograjski nadškof in metropolit.
Beograjska nadškofija je bila ustanovljena leta 1924 in je po površini ena največjih nadškofij (52 km2), s petnajst tisoč katoličani pa bi jo lahko šteli kot večjo župnijo. Slovenija je Beogradu doslej od šestih škofov podarila tri nadškofe: Alojza Turka, Franca Perka in Stanislava Hočevarja.
Sedanji nadškof msgr. Stanislav Hočevar je bil rojen 12. 11. 1945 v vasi Jelendol v župniji Škocjan blizu Novega mesta. Po končani osnovni šoli je vstopil v red salezijan-cev, gimnazijo obiskoval v Križevcih in na Reki na Hrvaškem. Teologijo je študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1973. Magisterij je opravil na Teološki fakulteti v Ljubljani na temo Osebni greh v današnji hamartolo-giji. Od leta 1973 je bil vzgojitelj na malem semenišču v Želimljah, od 1979 je bil ravnatelj te ustanove, od 1982 do 1984 je bil namestnik predstojnika salezijancev. Od 1984 do 1988 je bil ravnatelj internata za srednješolce v Modestovem domu v Celovcu v Avstriji. Leta 1988 je bil izvoljen za višjega redovnega predstojnika slovenskih salezijancev in opravljal to nalogo v dveh mandatih do leta 2000. V tem času so se na novo postavljali danes
že trdno stoječi salezijanski projekti: zavod sv. Frančiška Šaleškega v Želimljem s štirimi enotami, knjižna založba Salve, projekt Skala, zaživeli so oratoriji in čarno jezero. Poznane so njegove knjižice (Peter s Poljske 1978, Odpri srce 1983; Veliko znamenje 1988), leta 1998 pa je bil urednik knjige »Leta velikega dozorevanja.«
Kot predstojnik je opravljal dva mandata nalogo predsednika konference redovnikov v Sloveniji in dve leti nalogo generalnega tajnika iste konference.
Na praznik Gospodovega oznanjenja v svetem letu 2000 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za beograjskega nadškofa in 24. 5. 2000 je bil posvečen v Marijini cerkvi na Rakovniku v Ljubljani. Božjo službo nadškofa in metropolita je prevzel 31. 3. 2001 v Beogradu od nadškofa dr. Franca Perka. Od 16. 4. 2001 je predsednik Škofovske konference (Srbije, Črne gore in Makedonije), nadalje je predsednik Karitas Srbije in Črne gore ter opravlja druge pomembne naloge znotraj nad-škofije. Od leta 2002 je član Papeškega sveta za edinost kristjanov. V Srbiji se veliko zavzema za dobre odnose s Pravoslavno cerkvijo, kar se kaže tudi na skupnih srečanjih Škofovske konference s
Sveto sinodo Srbske pravoslavne cerkve.
Nadškof msgr. Stanislav Hočevar je zaznamoval velik dogodek ekumenskega pomena »Plenarno zasedanje mednarodne katoliško-pra-voslavne komisije za teološki dialog«, ki je potekalo septembra leta 2006 v Beogradu in predstavlja nadaljevanje po letu 2000 prekinjenega uradnega dialoga. Tako je v središču Beograda Slovenec odprl »hišo srečanj«. Beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar se zaveda pomembnosti sedanjega trenutka in še kako so mu blizu besede, ki mu jih je izrekel neki italijanski duhovnik: »Slovenci, ne pozabite, da ste vrata na Vzhod!« Nadškof Hočevar pravi »Mogoče je združiti tudi to, kar je navidezno nezdružljivo: Vzhod in Zahod, zato hočemo v škofijski palači pospešiti srečanje in srečevanje ljudi - med Bogom in človekom, med Vzhodom in Zahodom, med katoliško in pravoslavno Cerkvijo. Dejstvo, da živimo v Srbiji v večinsko pravoslavnem narodu, ne postavlja v ospredje diplomatske vloge, ampak pričevanje. Svoje poslanstvo razumem predvsem v tem okviru: sredi pravoslavnega sveta pričevati o odprtosti katoliške Cerkve za edinost. Ključno je vzpostaviti pravi
odnos med Cerkvama in zdi se mi, da se mi je po božji dobroti v teh letih to posrečilo. Imamo zelo lepe in prisrčne odnose.«
Tri prvenstvene naloge izpostavi, ko govori o vlogi beograjskega nadškofa: skrb za duhovnike in vernike, dialog s pravoslavno Cerkvijo in urejanje odnosov z državo.
Beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar tudi pravi »Evropa se za Balkan premalo zanima in še vedno ne pozna razmer v državah na tem področju. Prav tako pogosto ne ve, da tu živijo katoličani. Balkan se po eni strani želi odpreti Evropi in z njo sodelovati, po drugi pa želi ohraniti svojo samobitnost in to, kar mu je lastno: zgodovino, vero, tradicijo in kulturo. Prebivalci, še zlasti katoličani, si povezav z Evropo želijo. Previdnejši so pravoslavni; bojijo se evropskih vplivov in sekularizacije, ki bi lahko načeli njeno tradicijo.
Obeta se nam zanimiv 158. Viktorinov večer, ki ga bodo popestrili glasbeniki Slovenskega kulturnega društva Sava iz Beograda. Pri organizaciji večera nam pomaga gospa Irena Luci. Vabljeni torej na Viktorinov večer v petek, 26. januarja, ob 19. uri v re-fektorij minoritskega samostana na Ptuju.
Peter Pribožič
Dolena • Srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž
S pesmijo v novo leto
V prijetnem sobotnem popoldnevu, 21. januarja, ob 17. uri so se v kulturni dvorani v Doleni srečali ljudski pevci in godci, ki jim ni vseeno, da bi ljudska pesem tonila v pozabo, saj s takšnimi druženji vedno znova poskrbijo, da se ljudsko izročilo v pesmi in glasbi prenaša iz roda v rod.
Srečali so se že na tretji reviji ljudskih pevcev in godcev občine Videm, ki so jo organizirali ljudski pevci Društva
upokojencev Dolena, ki jih vodi Anton Hliš. Srečanje so poimenovali S pesmijo v novo leto. Poleg domačinov so na-
stopili še: Fantje iz Jurovcev KD France Prešeren Videm, MPZ Gerečja vas, ljudske pevke KD Sela, ljudske pevke FD
Foto: M. Nahberger
Pobrežje, ljudske pevke in pevci FD Lancova vas, Mladi muzikantje FD Rožmarin Dolena, pevke ljudskih pesmi Trstenke KD Podlehnik, ljudski pevci DU Grajena, pevci Vinogradniki KD France Prešeren Videm, pevke upokojenke DPD Svoboda Ptuj, pevke Druge pomladi DU Kidričevo, ljudske pevke TD Klopotec Leskovec, na frajtonarico je zaigral Franci Arnuš, čisto ob koncu pa so skupaj vsi nastopajoči zapeli pesem Pozimi pa rožice ne cveto. Prisotne sta pozdravila tudi župan občine Videm Friderik Bračič in predsednica KS Dolena Marija Belšak.
Nekatere pesmi nastopajočih žal ne sodijo v sklop ljudskega izročila, zato jih tudi ne bomo slišali v oddaji Med ljudskimi pevci in godci na Radiu Ptuj, ostale pa zagotovo, saj je prireditev posnela tudi naša radijska hiša.
Marjan Nahberger
Piše: dr. Ljubica Šuligoj
Premalo poznana zgodovina
Ptujska meščanska šola
Na prelomu v 20. stoletje, ko se je Ptuj spreminjal v nemški otok, so šole lahko služile le raznarodovanju. To poslanstvo je župan Josef Ornig še posebej namenil ptujski gimnaziji. Bojazen pred premajhnim vpisom v gimnazijo je župana odvračala od ustanavljanja deške meščanske šole. Tako je bila pred prvo svetovno vojno meščanska šola (Mädchen Bürgerschule in Pet-tau) namenjena le deklicam.
Ptujski občinski svet seje že v letih 1894-95pri štajerskem deželnem odboru zavzel za ustanovitev meščanske dekliške šole in dekliške nadaljevalne šole (Mädchenfortbildungsschule), kar seje uresničilo leta 1902. V novozgrajeni stavbi (danes Osnovna šola Mladika), ki sojo slovesno odprli 1. oktobra, sta pod skupnim upra-viteljstvom pričeli z delom Dekliška ljudska šola (ustanovljena že leta 1882) in Meščanska šola (Direktion der Mädchen - Volks und Bürgerschule in Pettau). Hkrati je v stavbi našel svoj prostor tudi nemški Dekliški dom (Mädchenheim), namenjen učenkam izven Ptuja. V dom, ki sta ga materialno podpirala deželni odbor in graška Südmark, so prihajale učenke iz imenitnejših slovenskih družin in tudi s hrvaškega območja. Šola in dom sta služila raznarodovalnim namenom, kar kaže tudi naslednji primer: Ko se je več ptujskih meščanov leta 1908 zavzelo za neobvezni pouk slovenščine, je namreč občinski svet pobudo odločno zavrnil.
Foto: ZAP, Zbirka razglednic, št. 143.
Dekliška ljudska in meščanska šola z Dekliškim domom (danes Osnovna šola Mladika) leta 1907.
Štajerski deželni odbor je 21. januarja 1902 potrdil ustanovitev skupne dekliške ljudske in meščanske šole v Ptuju, le-to pa pomeni tudi ustanovni akt zavoda. Pod vodstvom meščanskošolskega učitelja Josefa Lo-bla je steklo šolsko delo. Po sklepu deželnega šolskega sveta je v oktobru pričela z delom še Nadaljevalna in gospodinjska šola, namenjena dodatnemu izobraževanju deklic, ki so končale osnovno šolo.
V	šolskem letu 1902-03 je bilo na meščanski šoli 86 učenk. V naslednjih letih je šolo obiskovalo okoli 115 učenk (v šolskem letu 1917-18 kar 133). Leta 1910 so uvedli še enoletni učni tečaj (kot 4. razred), čeprav so bile tedanje avstrijske meščanske šole trirazredne. Tečaj naj bi omogočil dekletom praktično izobraževanje v gospodinjstvu in trgovski stroki, kar bi lahko pomenilo, da sije mestni svet v »nemškem« Ptuju prizadeval ustrezno izobraziti tudi žensko mladino.
V	avstrijskempatriotičnem duhu so mladino na meščanski šoli v šolskem letu 1902-03 pričeli prevzgajati učitelji: Josef Just, Anna Kaschowitz, Antonie Prausa in Julie Rogozinsky. V pomoč so jim bili tudi učitelji Dekliške ljudske šole (Amelie Danko, Hermine von Krem-mer, Helene Pischinger, Marie von Strobach, Viktoria Zurhaleg, kateheta Friederich Horvat, p. J. Podvinski in protestantski vikar E. Bohm). Ker je moral leta 1904 ravnatelj Josef Lobel zapustiti Ptuj, je do leta 1917 šolo vodil Anton Stering, nato pa do konca vojne A. Kern.
Na šoli so prevladovale učenke nemške narodnosti (ugotovljeno po pogovornem jeziku); imena učenk so ponemčena. Po šolskih katalogih razberemo tudi, da je bilo nekaj učenk madžarske, hrvaške in slovenske narodnosti. V prvem šolskem letu (1902-03) je bilo npr. v 1. razredu še vpisanih 23,5 % učenk slovenske narodnosti. Njihovo število se je v naslednjih letih, v času najhujšegermanizacije, bistveno zmanjševalo (v šolskem letu 1909-1910je bilo na šoli le 10,9 % slovenskih učenk).
Po učnem programu so pozornost namenjali predvsem znanju nemškega jezika in obvladovanju poslovne korespondence. Učenke so se ob verouku seznanjale z geografijo in zgodovino, računstvom in knjigovodstvom, geometrijo z geometrijskim risanjem, pri-rodoslovjem, zgodovino narave, risanjem, lepopisjem, petjem, telovadbo in ženskimi ročnimi deli.
Dr. Ljubica Šuligoj Nadaljevanje prihodnjič
Matic Osovnikar
Prvi belopolti šprinter pod 10 sekundami?
Stran 16
Rokomet
Čiča zaključil aktivno rokometno pot
Stran 16
Judo
Na pokalu Poh. bataljona lovorika domačinom Stran 17
Košarka
Ptujčani izpustili zmago v končnici
Stran 17
Marijan Berlič
Šport z zanimanjem spremlja še danes
Stran 18 ONŠ občine Hajdina
Prevzeli skrb za razvoj nogometa v občini
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
RADIOPTUJ
tta. afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Drava
Na Ptuju še Tomaž Murko
Pri ptujskem prvoligašu so v sredo pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili dosedanje okrepitve in program dela do začetka prvo-ligaškega prvenstva.
Lista okrepitev še ni zaključena
Dejstvo, da je bila konferenčna soba Zavoda za šport napolnjena do zadnjega kotička, kaže na to, da je NK Drava postaja zelo zanimiva tudi za širšo športno javnost. Robert Furjan, predsednik NK Drava je to na začetku tudi povedal: »Drava postaja resen dejavnik v slovenskem prvoligaškem
nogometu. Od vstopa v 1. SNL smo postorili že veliko, izpolnili smo vse licenčne kriterije, naše poslovanje je stabilno, obveznosti do igralcev izpolnjujemo zelo redno.« Po odhodih nekaterih standardnih igralcev (Matjaža Lundra, Aleša Čeha, Viktorja Trenevskega - vsi Nafta in Senada Tignja - avstrijski drugoligaš Kapfenberg) so v tem prestopnem roku aktivni v iskanju zamenjav zanje, najbolj pa so okrepili obrambne vrste. »Doslej smo v klub pripeljali 31-letnega Srba Dali-borja Pešterca, 19-letnega reprezentanta BIH Gordana Bunozo in nazadnje še nekdanjega vratarja NK Maribora Tomaža Murka. S temi igralci
Foto: Črtomir Goznik
Trener Drave Dražen Besek, predsednik Robert Furjan in v. d. poslovnega direktorja Boris Emeršič.
Boks • Dejan Zavec že v Nemčiji
Si bo Abis premislil?
Najboljši slovenski boksar, profesionalni šampion Dejan Zavec, že od maja ni imel uradnega dvoboja. Takrat je zadnjič prekrižal pesti s Kazahstancem Andrejem Jeskinom, nato pa se je podal v ameriško avanturo z boksarskim promotorjem Donom Kingom, ki pa se je konec preteklega leta končala brez enega samega dvoboja. Ker Dejan nikoli ni dokončno zaprl vrat za sodelovanje z Ulfom Steinforthom, ki je bil njegov menedžer od njegovih profesionalnih začetkov, se je z njim hitro dogovoril za nadaljnje sodelovanje. Slednji je precej bolj konkreten od Dona Kinga, tako da bo Dejan 17. februarja dvaindvajsetič nastopil med profesionalci. »Po napovedih bo moj nasprotnik Italijan Luciano Abis (19 dvobojev, 19 zmag), vendar mora le-ta do konca januarja potrditi ta dvo-
boj. Če tega ne bo storil, bom v Magdeburgu nastopil proti enemu manj znanemu boksarju,« je povedal Dejan, ki se dvoboja po dolgem premoru že zelo veseli.
Že od zgodnje jeseni se je pripravljal na Ptuju, saj je računal na kakšen dvoboj ob koncu preteklega leta, vendar do tega ni prišlo. Zadnji del priprav na Ptuju je vseboval veliko sparin-gov. »O moji sedanji pripravljenosti lahko rečem, da je dobra, saj sem naporno treniral več mesecev; nekoliko je ta ritem prekinila le bolezen konec preteklega leta. V zadnji fazi sem več delal na moči, moral pa sem že začeti s hujšanjem, saj je tehtnica kazala že krepko preko 75 kg, velterska kategorija pa dovoljuje teže do 66,68 kg,« je o pripravah povedal 30-letni Dejan, ki je v nedeljo že odpotoval v Magdeburg; z njim sta
smo že sklenili pogodbe, na preizkušnji pa sta še dva nogometaša, eden prihaja iz Poljske (levi bočni) in drugi iz Bolgarije (klasični napadalec). Če bo strokovni štab zadovoljen z njima in bomo uskladili finančne pogoje, bosta prav tako postala člana NK Drava. Smo pa v stikih še z nekaterimi nogometaši, tako da lista okrepitev še ni zaključena,« je o igralskem kadru povedal Robert Furjan.
Domače tekme odslej za nižjo ceno in v nedeljo
V nadaljevanju je besedo povzel v. d. poslovnega direktorja Boris Emeršič: »Za navijače Drave in ljubitelje nogometa na ptujskem bo najbolj zanimiva vest ta, da smo znižali cene vstopnic za tekme na mestnem stadionu. Tako bodo dijaki in študentje odslej plačevali za vstopnico le 2 evra, za montažno tribuno ob Grajeni bo veljala cena 4 evre, za ogled tekme iz pokrite tribune pa bo treba odšteti 5 evrov. Nov je tudi termin domačih tekem, odslej bo to nedelja popoldan. K tema ukrepoma nas je v prvi vrsti vodila želja, da si tekme Drave ogleda čim več njenih navijačev. Želimo si polne tribune, ki so največja spodbuda za nogometaše!«
Foto: Črtomir Goznik
Vsi trije novinci z dresi NK Drava: Dalibor Pešterac, Tomaž Murko in Gordan Bunoza.
Udarna bo postavitev 4-4-2
O poteku priprav je govoril trener Dražen Besek: »Priprave smo razdelili na tri faze: prvi del je za nami, drugi del bomo opravili v Medugorju, tretjega pa delno na Ptuju in delno v Puli, odvisno od vremenskih razmer. Fantje so doslej dobro delali, saj se zavedajo, da je to temelj za nadaljnje delo. Ta del jim bo pozneje omogočil, da bodo lahko brez težav sledili vsem tehničnim in taktičnim navodilom. V Medugorju bomo odigrali dve tekmi (Široki bri-jeg in Varteks), glavnina pripravljalnih tekem (pet ali šest) bo na sporedu v Puli. Največ časa bomo posvetili piljenju variante 4-4-2, ki bo naša udarna; v prestopnem roku smo iskali predvsem igralce, ki so primerni ravno za to postavitev. Prva enajsterica se bo začela oblikovati na teh tekmah, tako
da bomo zadnji teden pred pričetkom prvenstva na Ptuju uigravali samo še podrobnosti.« Glede konkurence med igralci in novincev pa je dodal: »Novinci bodo zagotovo prinesli v ekipo dodatno kvaliteto, od vseh igralcev pa pričakujem predvsem veliko ambicioznost in željo po dokazovanju. Kar pa se tiče konkurence med Mlade-nom Dabanovičem in Tomažem Murkom na mestu vratarja pa jo samo pozdravljam; zdrava konkurenca je vedno dobrodošla.«
Finančne obveznosti so poravnane
Na novinarski konferenci so bili od igralcev prisotni trije novinci v ekipi Drave Pešte-rac, Bunoza in Murko ter kapetan Emil Šterbal. Vsi po vrsti so zatrdili, da je vzdušje v ekipi odlično, k temu pa je veliko pripomogla tudi uprava, ki je poravnala vse obveznosti do
igralcev. Novinci si v prvi vrsti želijo, da bi se dobro vklopili v ekipo in da bi prikazali dobre igre. »Uprava je bila zelo korektna v pogovorih in hitro smo se dogovorili za sodelovanje. Upam, da bomo pomagali skupaj uresničiti zastavljene cilje Drave, ki so zelo visoki,« je zaključil Tomaž Murko, ki bo 7. februarja dopolnil 28 let.
Nov obraz na ptujskem Mestnem stadionu je tudi Davor Vogrinec, ki je okrepitev strokovnega štaba in bo odslej skrbel za trening vratarjev, tako članskega moštva kot tudi mlajših kategorij v NŠ Poli Drava.
Glede na vse izrečeno in na resnost vseh korakov uprave, ptujski prvoligaš počasi končuje pripravniško dobo v 1. SNL in vstopa v novo obdobje, kjer uvrstitve v evropska tekmovanja in kakšna lovorika v njihovi vitrini ne bodo več šteli za velika presenečenja. To bo postala realnost ptujskega nogometa!
JM
odšli tudi Nataša in mala Ivona. »Gremo v pripravljalni center Univerzuma, ki se je združil s klubom SES, za katerega sem tekmoval prej. Tukaj bom veliko delal na eksplozivnosti, ki mi v tem trenutku še manjka. Do srede bom nestrpno čakal na novice o svojem nasprotniku, vendar ne glede na to s kom bom boksal, želim v tem dvoboju zmagati.«
V glasovanju bralcev Štajerskega tednika in Športnih novic teh poslušalcev Rada Ptuj je bil spet izbral za najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja v letu 2006. »Preteklo leto bi ocenil za uspešno, saj sem spet ostal neporažen, še posebej pa se rad spominjam majskega boksarskega večera na Ptuju, ki mi bo za vedno ostal v najlepšem spominu,« je zaključil Dejan.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je zadnje treninge pred odhodom v Nemčijo opravil pri Ivanu Pučku (v ozadju) v BK Ring.
Atletika • Pogovor z Maticem Osovnikarjem
Prvi belopolti sprinter pod 10 sekundami?
Častni gost letošnje prireditve za izbor športnika Ptuja je bil Matic Osovnikar, najhitrejši Slovenec in Športnik leta 2006 v Sloveniji. Šestindvajse-tletni Škofjeločan se je atletiki zapisal pred več kot desetimi leti, od vsega začetka pa trenira pod strokovnim vodstvom Alberta Šobe v ljubljanskem klubu AD Mass. Osovnikar je v zadnjih letih profesionalni atlet, trenira dvakrat dnevno, poleg tega pa dokončuje študij stomatologije, kar je že samo po sebi vredno občudovanja. Vrhunec njegove dosedanje atletske kariere predstavlja bronasta medalja na lanskem evropskem prvenstvu, ki jo je začinil še z državnim rekordom na 100 metrov (10,14 sekunde), za katerega lahko z veliko gotovostjo trdimo, da ni zadnji.
Kaj ti pomeni naslov športnika leta 2006? Koliko je nasploh smiselno različne športne panoge med sabo primerjati ali vrednotiti?
Matic Osovnikar: »Meni v prvi vrsti pomenijo več rezultati kot izbori. Več mi pomeni kolajna na največjem tekmovanju kot naslov Športnika leta v Sloveniji. Seveda pa sem počaščen in vesel, da so mi športni novinarji dodelili ta laskav naslov. Rezultate različnih športnih panog je težko oziroma nemogoče primerjati med sabo, zato
Foto: Črtomir Goznik
Matic Osovnikar, najboljši slovenski športnik leta 2006
so izbori vedno subjektivni.«
Dva dni po gostovanju na Ptuju si že dosegel normo za nastop na letošnjem dvoranskem evropskem prvenstvu. Kako visoko si zastavil cilje za letošnjo zimsko in kasneje poletno sezono, katere vrhunec je svetovno prvenstvo v Osaki na Japonskem?
Matic Osovnikar: »Na dvoranskem EP v Birminghamu je cilj kolajna, ki je do sedaj še nisem osvojil. To bo zahtevna naloga, saj bo za kaj takega potrebno popraviti dosedanji državni rekord na 60 metrov
(6,58 sekunde). V poletni sezoni je prvi cilj napredek v rezultatu, želim si izboljšati znamko državnega rekorda na 100 metrov (10,14 sekunde). Kaj bo to pomenilo napram svetovni konkurenci, pa je težko napovedati. Večino pozornosti bova s trenerjem posvetila najkrajši sprinterski disciplini, saj želim ugotoviti, kje so moje meje. S tem bom moral nekoliko zapostaviti tek na 200 metrov, ker se treninga obeh disciplin precej razlikujeta. V nadaljevanju kariere se bom posvečal tudi tej disciplini, kjer me naj-
Rokomet • ZRK MT Ptuj
Sanja prvič proti »svojim
«
Ligaško tekmovanje v 1. A slovenski ženski rokometni ligi je že v polnem teku. Ptujčanke so bile minulo nedeljo uspešne v Brežicah. »Naš napredek v igri je bil viden, seveda imamo po mojem mnenju še veliko rezerve v igri. Še vedno pa imam v spominu izpad iz pokala EHF, kjer mislim, da bi lahko dosegle več,« je v uvodu dejala reprezentantka Vesna Puš, sicer zadnja okrepitev ptujskih trgovk.
Že v soboto čaka Ptujčanke dvoboj v Žalcu, ki bi lahko bil zelo pomemben v boju za drugo mesto. Sedaj za drugouvr-ščenimi Celjskimi mesninami zaostajajo za štiri točke, Celeia Žalec pa prav toliko zaostaja za
njimi. Zmaga v mestu hmelja bi pomenila, da bi bile roko-metašice Celeie Žalec praktično izločene iz borbe za prva tri mesta. »V Žalec gremo odigrati kvalitetno prvenstveno srečanje, kjer si želimo zmage. Po imenih imamo močnejšo ekipo, vendar moramo to potrditi še na igrišču. Če bomo igrale kot znamo in bomo odpravile še nekaj napak, ki smo jih naredile v Brežicah, potem uspeh ne bi smel izostati. Sicer pa se na Ptuju dobro počutim, saj sem prišla v klub z visokimi ambicijami. Igralke so me dobro sprejele, na nas pa je, da kvalitetno delo potrdimo še na igrišču,« je kratki pogovor zaključila Vesna Puš,
Rokomet • Prijateljski tekmi
Graz - MRK Drava Ptuj 27:21 (13:9)
MRK Drava Ptuj: Kovačec, Mesarec 6, Kotar 2, Štager 1, Mesarič, Predikaka 1, Kafel 3, Kvar 5, Luskovič 1, Bedrač, Ku-mer 2, Bezjak in Pislak. Trener: Marjan Valenko.
Rokometaš ptujskega prvo-ligaša so v okviru priprav na nadaljevanje prvenstva v 2. SRL - vzhod odigrali v avstrijskem Grazu pripravljalo rokometno srečanje proti istoimenski domači ekipi. Kljub temu, da gostje iz Ptuja niso nastopili v kompletni sestavi, so bili velik del srečanja dokaj enakovredni
nasprotnik. V 25. minuti so po izenačenem izidi domači pove-dli z 9:8, nato pa do konca prvega polčasa naredili delni izid 4:0 in si priigrali pet zadetkov prednosti.
V drugem polčasu so Ptuj-čani držali ravnotežje vse do 44. minute, nato pa so naredili preveč napak in domačini so si priigrali prednost sedmih zadetkov (18:11) in mirno zaključili to srečanje.
Gorišnica - Ivanec 37:33 (15:15)
Gorišnica: Zorli 1, Kukec 7, B. Šoštarič 1, R. Žuran 8,
igralka ŽRK Mercator Tenzor Ptuj.
Za Sanjo Potočnjak, sicer mladinsko reprezentantko Slovenije, pa bo to srečanje vendarle nekaj posebnega. Sanja je namreč v prvem delu sezone igrala še za ŽRK Mercator Ten-zor Ptuj, sedaj bo branila barve Žalčank. »Od tega srečanja pričakujem dobro igro in seveda zmago. Mislim, da bo to dobro srečanje. Tudi me smo izpadle iz pokala EHF proti madžarski ekipi, srečanje pa si bom zapomnila po mojih šestih zadetkih,« je na kratko pred srečanjem z ŽRK Mercator dejala Sanja Potočnjak.
Danilo Klajnšek
Krabonja 5, Fistravec 1, Golob, Ivančič 6, Lozinšek, Vincek 6, M. Valenko, M. Šoštarič, Pisar 2, Munda, Bratuša, S. Žuran in Prejac. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši Gorišnice so v sredo zvečer odigrali pripravljalno srečanje s hrvaškim Ivancem. Oba trenerja sta preizkusila veliko število rokome-tašev, ki so lahko pokazali svojo trenutno pripravljenost. Sicer pa je igra bila hitra, kot je to v navadi na podobnih srečanjih, rezultat pa je bil izenačen vse do 45. minute. Po tem so domačini zaigrali bolje v obrambi ter iz hitrih nasprotnih napadov prišli do prednosti, ki je na koncu zadostovala za zmago.
Danilo Klajnšek
več dela čaka pri odpravljanju tehničnih težav, ki jih imam s tekom v zavoju.«
Kaj pa dolgoročni načrti?
Matic Osovnikar: »Glede na svojo starost načrtujem nastop na OI v Londonu leta 2012. A to je okviren načrt, ki je odvisen predvsem od zdravja in motiviranosti. Moje sanje so, da se spustim pod mejo desetih sekund in na semaforju zagledam spredaj devetko. Če se bo to zgodilo, je možen nastop v finalu največjih tekmovanj (OI ali SP), kjer že več kot dvajset let ni nastopil noben belopolti sprinter. Naslednje leto na OI v Pekingu si želim uvrstitve v polfinale in nadaljnje izboljšanje rezultata.«
Kako gledaš, kot eden izmed najhitrejših belopoltih sprin-terjev, na temnopolto konkurenco, ki vlada v svetovnem sprintu? Se zaradi tega počutiš nekonkurenčen ali prikrajšan?
Matic Osovnikar: »S tem se ne obremenjujem. Ne razmišljam v smeri, da bi bil zaradi tega prikrajšan ali zapostavljen. Mnogo temnopoltih atletov je pred menoj, vedno več pa jih je tudi za menoj. Moj glavni cilj v atletiki je tek pod 10 sekundami.«
Hvala za pogovor, v imenu bralcev pa ti želimo uresničitev vseh zadanih ciljev.
Uroš Esih
ACdt&vi
športno slovnico {3 j n y n
Čučkova 6a, Ptuj EJ U ¡3
Rokomet
Nogomet • Reprezentanca
Kek prvič izbral
V torek je na novinarski konferenci Matjaž Kek prvič obelodanil svoj seznam slovenskih nogometnih reprezentantov, ki bodo prišli v poštev za prijateljsko nogometno tekmo z reprezentanco Estonije 7. februarja (najverjetneje) v Celju.
Kek je utišal tiste, ki so na seznamu pričakovali »revolucijo«, saj sam spisek ni ponudil prevelikih presenečenj. Vrnil se je Cimero-tič, spet je na seznamu tudi Filekovič. toda tudi to ne preseneča, saj vemo, da sta Kek in Filekovič dobro sodelovala tudi v Mariboru. Če bo to dovolj za kak odmeven in učinkovit pobeg po levem boku pa bomo šele videli. Tokrat v reprezentanci ni Ačimoviča in dosedanjega kapetana Knavsa, ki si morata po selektorjevih besedah najprej najti ustrezna kluba, kjer se bosta vrnila v normalen tekmovalni proces. Kot kaže, se je od naše najboljše selekcije poslovil Borut Mavrič, saj v procesu pomlajevanja izbrane vrste nov vodja nanj ne računa več. Namesto njega je poziv dobil Jasmin Handanovič, vratar Kopra, sicer pa bratranec mlajšega Samirja, ki bo poslej naš prvi čuvaj mreže. Po pričakovanjih je Kek poklical mlada Moereca in Vršiča, ki bi si po mnenju mnogih že zdavnaj zaslužila igranje za izbrano vrsto, toda za Oblaka sta bila preslaba in prepočasna. Morda največje presenečenje je ponoven vpoklic »slabega dečka« Zlatka Dediča. Pa ne toliko zaradi same kvalitete (v zadnjem času Primorec namreč igra v solidni formi; prestopil je v italijanskega drugoligaša Frosinone) ampak zaradi preteklih »grehov«, ko je imel vihravi Koprčan velike težave z disciplino. 45-letni Mariborčan je dejal, da v prihodnje računa še na nekaj igralcev, ki so tokrat izpadli bodisi zaradi poškodb (Pregelj, Ste-vanovič, Brečko) bodisi zaradi drugih vzrokov (v mislih je imel Rakoviča, Ljubijankiča, Burgiča in Semlerja).
Tudi Kek sledi trendu, da bodo jedro ekipe sestavljali »legionar-ji« ob zelo redkih igralcih, ki igrajo v Sloveniji. Kot vedno pa bo čas edini pokazatelj, ali je naša nogometna barka na pravi poti, mi pa lahko le upamo da je selektor našel pravo kombinacijo, ki bi nam povrnila vsaj malo vere v boljše čase slovenskega žogobrca.
Vratarja: Samir Handanovič (Rimini), Jasmin Handanovič (Koper).
Obramba: Fabijan Cipot (Maribor), Mitja Moerec (Sturm Graz), Matej Mavrič (Koblenz), Boštjan Cesar (Marseille), Branko Ilič (Domžale) in Suad Filekovič (Krila Sovjetov).
Vezisti: Nastja Čeh (Himki), Robert Koren (WBA), Goran Šukalo (Koblenz), Anton Žlogar (Anorthosis), Andrej Komac (Djurgadens) in Dare Vršič (Žilina).
Napad: Valter Birsa (Sochaux), Sebastjan Cimerotič (Domžale), Klemen Lav-rič (Duisburg), Milivoje Novakovič (Koeln) in Zlatko Dedič (Frosinone).
Tadej Podvršek
Faruk Hrnjadovič - Ciča zaključil aktivno rokometno pot
Na turnirju v Ormožu se je na tekmi proti Borcu v 7. minuti od 30-letnega aktivnega igranja rokometa poslovil Faruk Hrnjadovič. Dvorana na Hardeku je vstala in glasno zaploskala ormoški sedemnajstki: »Vsako slovo je težko. Odločil sem za slovo v Ormožu, kjer sem preživel svoje najlepše rokometne trenutke in kjer tudi prebivam,« je vidno pretresen ob slovesu povedal Faruk Hrnjadovič, ki je svojo rokometno pot preživel na desnem krilu.
Od Doboja do Ormoža
38-letnik je svojo pot pričel pri sedmih letih v Doboju pri Slogi. Pot ga je vodila še v sarajevski Železničar, nato je treniral v Banja Luki z Borcem, kjer pa ni zaigral. Leta 1992 ga je vojna kot 24-letnika pripeljala na Ptuj: »K Dravi sem prišel skupaj z Alanom in Nenadom Potočnjakom. V tistih časih so pri Dravi, ki je uspešno nastopala v 1. A-ligi igrali še Sagadin, Vugrinec, Osterc, Mešl, Pintarič ... Po Dravi sem se preselil v vrste takrat 1. B-ligaša Ormoža, nato leto dni zaigral še v Gorišnici in se znova vrnil v Ormož," je še dodal Hrnjadovič, ki je oblekel tudi dres reprezentance BiH. Ormožani še danes pomnijo odločilno tekmo v Kranju, ki je klub ob Dravi popeljala v 1. A-ligo. Na tistem srečanju je popularni Čiča že
Foto: Štefan Hozyan
Faruk Hrnjadovič je zaključil aktivno rokometno pot, še naprej pa želi ostati v rokometu.
do polčasa kar 11-krat zatresel mrežo Bitežnika v golu Chia. Hrnjadovič, ki bo ostal v spominu po izredno mehki roki, upa, da bo v prihodnosti ostal v rokometu: "Želja po delu z mladimi je velika, vendar mi trenutno služba ne dovoljuje, da se lotim tega dela," je
zaključil Hrnjadovič.
"Faruk, najlepša hvala za vse lepe rokometne trenutke na igrišču in ob igrišču v vseh teh letih, "je bilo slišati iz ust zdaj že bivših soigralcev iz vrst Jeruzalema, Drave, Gorišnice...
Uroš Krstič
Judo • Pokal Pohorskega bataljona 2007
Lovorika domačinom
Slovenska Bistrica, 20. in 21. 1. 2006. V organizaciji Judo kluba Impol je potekal že 38. mednarodni turnir za pokal Pohorskega bataljona, na katerem je nastopalo v dvodnevnih obračunih 280 judoistov in judoistk iz sedmih držav. V soboto so tekmovali judoisti in judoistke iz mlajših starostnih kategorij, kjer prihajajo v ospredje nekateri novi tekmovalci, v nedeljo pa so stopili na blazine tudi člani. Številni gledalci so prišli na svoj račun predvsem v nedeljo, ko so spremljali zelo atraktivna srečanja v članski konkurenci, kjer je turnir s primerno udeležbo dokazal, da je eden izmed kvalitetnejših turnirjev v Sloveniji.
Največ razloga za veselje so imeli po pričakovanju domačini, ki so ponovno prepričljivo osvojili ekipno prvo mesto v skupnem seštevku točk. Največji del so prispevali prav mlajši judoisti, dobršen del točk pa so nabrali tudi pri članih, kjer se je za mamljive finančne nagrade na blazinah zbralo 84 judoistov. Med zmagovalci so se znašli štirje slovenski judoisti in trije tuji.
Judoisti Judo kluba Drava iz Ptuja so tokrat med člani ostali brez kolajne. Med starejšimi dečki sta tekmovala dva tekmovalca, Tilen Vidovič je s tremi zmagami do 60 kg osvojil 1. mesto, Matjaž Škerget je v isti kategoriji bil sedmi. Med kadeti sta v najlažji kategoriji do 50 kg nastopila Jure Božičko, ki je bil na koncu odličen 3. in Blaž Klajderič, ki je ostal brez uvrstitve. Med člani sta 5. mesta osvojila Uroš Tajhman in Ervin Vinko.
Pohorski bataljon, ki šteje tudi za slovenski pokal, je bilo še zadnja priložnost za najboljše
Boris Greif (JK Impol Slovenska Bistrica, desno) je zmagal v konkurenci do 81 kg.
člane, ki se bodo prihodnji konec tedna začeli meriti na tekmah svetovnega pokala, čez 14 dni pa bo sledilo še državno prvenstvo v Marezigah. Prihodnji konec tedna bodo na tatamije na tekmi svetovnega pokala stopile le judoistke, ki se podajajo v Sofijo. V Bolgariji bo slovenske barve zastopala tudi Lea Murko JK Drava Ptuj do 78 kg.
Rezultati:
Starejši dečki: do 34 kg: 1. Tilen Pulko - JK Impol; do 38 kg: 2. Rok Zver - JK Impol, 3. Žiga Zafošnik - JK Impol; do 46 kg: 1. Marcel Rak - JK Impol; do 50 kg: 3. Žiga Rakuša - JK Im-pol; do 60 kg: 1. Vidovič Tilen - JK Drava Ptuj, 7. Matjaž Šker-get - JK Drava Ptuj; do 73 kg: 3. Žiga Štern - JK Impol; nad 73 kg: 1. Vito Dragič - JK Impol, 2. Marijo Potisk - JK Impol, 3. Grega Goričan - JK Impol.
Starejše deklice: do 40 kg:
3. Andreja Kuhl - JK Impol; do 57 kg: 1. Tanja Kociper - JK Go-rišnica.
Kadetinje: do 52 kg: 5. Tanja Kociper - JK Gorišnica; do 70 kg: 2. Anja Petek - JK Goriš-nica.
Kadeti: do 50 kg: 3. Jure Bo-žičko - JK Drava Ptuj; do 55 kg: 3. Matej Škerlak - JK Impol; do 60 kg: 1. Alen Pulko - JK Impol; nad 90 kg: 2. Nejc Kučan - JK Impol.
Člani: do 60 kg: 1. Matjaž Trbovc - JK Sankaku, 3. Kristijan Crnič - JK Impol; do 66 kg: 1. Rok Drakšič - JK Sankaku, 5. Dani Rus - JK Impol; do 81 kg: 1. Boris Greif - JK Impol, 5. Uroš Tajhman - JK Drava Ptuj; do 90 kg: 1. Jan Gregor - Slovaška, 5. Ervin Vinko - JK Drava Ptuj; fo 100 kg: 1. Zoltan Palkovacs - Slovaška, 3. Primož Ferjan - JK Impol; nad 100 kg: 1. Matjaž Ceraj - JK Impol, 4. Damjan Fras - JK Gorišnica.
Sebi Kolednik
Namizni tenis • Turnir Pro tour v Velenju
Ptujčani obstali v kvalifikacijah
Velenje je ta teden v znamenju namiznega tenisa. V tem rudarskem mestu poteka turnir Pro Tour, kjer se zberejo najboljši igralci in igralke tega popularnega in atraktivnega športa. Med to svetovno elito so zaigrali tudi Danilo Piljak in Vesna Rojko - oba NTK Ptuj ter Grega Zafošnik iz NTK Maribor Finea. Žal pa se nobenemu od njih ni uspelo prebiti iz kvalifikacijskih skupin na glavni del turnirja, ki se je pričel včeraj.
Danilo Piljak je igral v skupini z igralcem iz Singapura in Francozom: s prvim je izgubil 4:0, z drugim pa 4:2, vendar so se vsi nizi končali na razliko. V paru z Zvonkom Plohlom sta nastopila v igri dvojic, kjer sta doživela poraz s parom iz Avstrije. Enako usodo je doživel Gregor Zafošnik, ki je izgubil z igralcev iz Srbije in Welsa (oba dvoboja z 4:0). V paru z Janezem Petrov-čičem sta bila v prvem krogu uspešna in sta izločila beloru-
ski par (3:1), v drugem krogu pa ju je ustavila danska dvojica, izgubila sta 1:3.
Mlada Vesna Rojko je v svoji skupini izgubila z igralkama iz Rusije in Srbije z 0:4, proti italijanski igralki pa je Vesna izgubila 2:4. Prvi dve igralki igrata precej obrambno, kar pa mladi Ptujčanki ni odgovarjalo. Vesna je včeraj igrala še v konkurenci do 21. let.
Danilo Klajnšek
Kegljanje • 3. SKL - vzhod
Samo dva keglja do zmage
Kegljači ptujske Drave so v uvodnem srečanju drugega dela prvenstva v 2. slovenski kegljaški ligi gostovali pri ekipi mariborskega Lenta. Na koncu so se morali zadovoljiti s točko, saj sta jim za popolni izkupiček po dobrem kegljanju v skupnem seštevku podrtih kegljev zmanjkala samo dva. Tako so bili tudi sami presenečeni, ko so dosegli štiri posamične zmage, osvojili pa samo točko, ki pa je tudi lahko vzpodbuda za
nadaljevanje prvenstva. Izgubljenega še ni praktično nič, saj so razlike od prvega do zadnjega minimalne in znašajo samo pet točk.
Rezultati 10. kroga: Lent - Drava 4:4, Konjice - Litija 7:1, Pivovarna Laško - Miklavž 6:2, Konstruktor - Rudnik 6:2, Rudar - Šoštanj 5:3.
1.	RUDNIK	10	6	1	3 13
2.	POVOVARNA LAŠKO	10	6	0	4 12
3.	KONJICE	10	5	1	4 11
4.	MIKLAVŽ	10	5	1	4 11
5.	KONSTRUKTOR	10	5	0	5 10
6.	ŠOŠTANJ
7.	LENT
8.	DRAVA
9.	RUDAR
10.	LITIJA
10	4	2
10	4	1
10	3	2
10	4	0
10	4	0
10 9 8 8 8
Lent - Drava 4:4 (3243- 3241)
KK Drava Ptuj: Čeh 539, J. Podgoršek 551, Dremelj 517, M. Podgoršek 556, Čuš 527 in Zorman 551.
Danilo Klajnšek
Košarka • 3. SKL - vzhod
Ptujčani zapravili zmago
Rezultati 12. kroga: Ptuj - Primafoto Slovenj Gradec 75:79, Poljčane - Pragersko 61:74, Maribor - Lenart 114:67, Dravograd - Koroška 110: 67, Casino Maribor - Paloma Sladki Vrh 117:67.
1.	CASINO MARIBOR 12 12 0 24
2.	MARIBOR	12 11 1 23
3.DRAVOGRAD	12 9 3 21
4.	PRAGERSKO	12 8 4 20
5.	PRIMAFOTO S. GRADEC 12 7 5 19
6.	POLJČANE	12 5 7 17
7.	LENART	12 4 8 16
8.	PALOMA SLADKI VRH 12 2 10 14
9.	PTUJ	12 1 11 13
10.	KOROŠKA	12 1 11 13
Ptuj - Primafoto Slov. Gradec 75:79
22:16, 17:16, 18:24, 18:23 KK Ptuj: Fajt, Avguštin 8, Krajnc, Horvat 16, Rus 8, Holc 26, Kotnik 1, Vodušek 4 in Ple-skonič 12
Začetek tekme je povsem pripadel domačinom, ki so po prvi četrtini vodili za 6 točk, po štirih minutah drugega dela pa so dosegli največjo prednost 14 točk (33:19). Po slabi in neučinkoviti igri na obeh straneh so Ptujčani na odmor odšli s sedmimi točkami prednosti. Ptujski trener Zlatko Marčič je imel precej težav z izbiro igralcev v drugem delu tekme, saj sta Holc in Kranjc v tretji četrtini imela že štiri osebne napa-
Zlatko Marčič, trener: »Žal nam je na koncu zmanjkalo le malo zbranosti, da bi uspeli premagati tako dobrega nasprotnika kot je ta koroška ekipa. Nekaj težav smo imeli s kratko klopjo in bojim se, da bo tako tudi v prihodnje, saj je Kram-berger poškodovan, Ferme pa bo kot kaže prenehal z aktivnim igranjem.«
ke, Horvat pa je tekmo skoraj zaključil že v prvem polčasu. Korošci so se z boljšim skokom pod obema obročema v tretji četrtini kar štirikrat približali le na točko zaostanka, prvič pa so povedli sedem minut pred koncem tekme (62:65). Pleskonič je s petimi zaporednimi točkami Ptujčane vrnil v igro. Najučinkovitejši Ptujčan Sebastjan Holc (26 točk) je imel ob prednosti domače ekipe (75:73) minuto in pol pred koncem tekme priložnost, da v protinapadu prednost še poveča, a je bil žal neuspešen. Gostje so bili v dramatični končnici bolj natančni. Kotnik je imel štiri sekunde pred koncem ob metu za tri točke še možnost,
da pribori svoji ekipi vsaj podaljšek, a žal je bil tudi on nenatančen. Ptujčani so zapravili veliko priložnost za presenečenje kroga. Najuspešnejši igralec tekme je bil Toromanovič s 35 točkami.
V naslednjem krogu Ptujčani gostujejo v Lenartu, kjer bodo iskali novo priložnost za zmago z neposrednimi tekmeci, v kolikor se želijo povzpeti višje od devetega mesta na lestvici.
Kadeti Ptuja so v 2. SKL - vzhod dvakarat izgubili (KK Ptuj - KK Šmarje TG Štraus 56 :65, Koroška - Ptuj 64:54).
Lestvica: Šmarje TG Štraus 19, Ptuj 18, Koroška 17, Ruše 17, Keleja 16 in Ljutomer 14.
ug
Košarka • OMREZJE.NET & PARKL
Prva zmaga Majšperčanov
V	prvi ligi so se Staršani na-mučili z ekipo Rač, ki bi lahko z malo več sreče in boljše taktike prišla do tako želenih dveh točk. Nepopolna ekipa Din don Neman se ni mogla dolgo upirati prvakom. Slamovcem se pozna neigranje dveh poškodovanih igralcev, tako da izgubljajo stik z vrhom lestvice. V derbiju za prestiž dveh zadnje uvrščenih ekip prve lige so slavili domači, vendar bi lahko bilo tudi obratno. Picopeki in tiskarji bodo odločali med seboj, kdo bo ostal in kdo bo izpadel iz prve lige.
V	drugi ligi Kidričani še na-
prej meljejo svoje nasprotnike, za petami so jim Dornavčani. V ožjem krogu za vrh lestvice so vedno neugodni veterani in ekipi Podlož ter Ptujske gore. Destrnik je v prvem delu tekmovanja zbral dve zmagi, kar je v letošnji sezoni lep uspeh, medtem ko Mariborčani, novinci v ligi, ki so v tem krogu dosegli prvo zmago, verjetno še niso rekli zadnje besede. Vse v zvezi s Parkl ligo lahko preberete na www.parkl.si.
1. liga
Rezultati 7. kroga: KK Starše - KK Rače 81:78 (15:26, 28:17, 17:12, 21
Tiskarna Ekart ŠD Cirkovce
:23), Picerija Špajza - Tiskarna Ekart 60:56 (14:11, 16:13, 18:19, 12:13), Din don Neman - KK Pragersko veterani 74:94 (16:26, 19:16, 20:31, 19:21), KPŠ Slam - Good guys 66:96 (11:21, 11:21, 16:31, 28:20).
1.	KK STARŠE	7 6	1	+108	13
2.	KK PRAGERSKO VET.	7 6	1	+79	13
3.	GOOD GUYS	7 5	2	+72	12
4.	DIN DON NEMAN	7 4	3	-54	11
5.	KK RAČE	7 3	4	-4	10
6.	KOP SLAM	7 2	5	-56	9
7.	TISKARNA EKART	7 1	6	-43	8
8.	PICERIJA ŠPAJZA	7 1	6	-102	8
2. liga
Rezultati 7. kroga: KMO Dornava - ŠD Destrnik 84:64 (20:7, 19:22, 25:20, 20:15), ŠD Ptujska gora - ŠD Kidričevo 50:80 (6:23, 9:22, 15:17, 20:18), KK Nova vas MB - KK Starše mladi 85:74 (21:12, 21:20, 21:15, 22 :27). ŠD Podlože - veterani preloženo
1.	ŠD KIDRIČEVO	7	7	0	+224	14
2.	KMO DORNAVA	7	6	1	+116	13
3.	ŠD PTUJSKA GORA	7	4	3	+20	11
4.	VETERANI	6	4	2	+46	10
5.	ŠD PODLOŽE	6	3	3	-64	9
6.	ŠD DESTRNIK	7	2	5	-72	9
7.	KK NOVA VAS MB	7	16	-35	8
8.	KK STARŠE MLADI	7	0	7	-235	7 Lestvica najboljših	strelcev:	1.
Uroš Goričan (Tiskarna Ekart), 161 košev/povprečno 23 na tekmo, 2. Mitja Blažič (KK Nova vas MB) 157/22,4 in 3. Davor Bauman (KK Rače) 147/21.
Radko Hojak
Foto: SK
4
D
D
3
3
Foto: RH
Marjan Berlič, letošnji prejemnik priznanja za življensko delo
Šport z zanimanjem spremlja še danes
Koliko nenapisanih nogometnih zgodb skriva Mestni stadion na Ptuju, koliko domačih junakov je polnilo tribune ob Ormoški cesti. Fotografije in časopisni članki z leti sicer bledijo, toda legende bodo ostale večne. Mednje nedvomno sodi Marjan Berlič, igralec vezne vrste iz najbolj cvetočega obdobja NK Drave.
V meni pušča globoko sled. Pa ne le meni, nam vsem! Krat-komalo - navdušuje tako, da se je zapisal v spomin in srce večine nogometnih navdušencev, vsaj tistih, ki smo ga imeli priložnost videti na igrišču ali zasebno.
Kaj tako navdušuje? Berliče-va starost? Vitalnost? Svoboden korak 86-letnika, korak človeka, ki zna z močjo svoje duše, z enostavnostjo premagati tegobe vsakdanjika. Zarisala se je njegova podoba globoko v nas, ker se nam zdi iskriv, vesel, radoživ in skromen. Prepričal nas je, ker je ostal kljub letom mlad - mladenič, toda ne po-otročen, ampak zrel.
Ponosni smo na Marjana Ber-liča, Ptujčani toliko bolj, ker je vzor, pot in kažipot za naprej. Zdi se, kot da delček navdušenja nad njim pripada nam, pa čeprav nam ne. Vse je plod njegovega lastnega razumevanja življenja, njegove lastne redne skrbi za zdravo telo in čistost duha. Marjan Berlič je na tistem vrhu kvalitete življenja, ki bi si jo v starosti vsi želeli. Saj ni edini, a drugih, njemu podobnih vitalnežev, ki živijo med nami, ne poznamo vsi. A so.
Marjan Berlič ni človek, ki hlasta za medijskim bliščem. Zdaj že starosta ptujskega nogometa se počuti najbolje v domačem okolju v družbi sinov Jelka in Marjana ter seveda vnukov. Nogometaš po duši in srcu, ki je bil v mladih letih zaprisežen tudi vodnim športom in uspešen v različnih športnih panogah pravi, da ne bo več
Foto: Črtomir Goznik
Marijan Berlič, letošnji prejemnik priznanja za življensko delo na področju športa v MO Ptuj.
dolgo kljuboval stresnemu življenju na tribuni, a ostaja povsem predan športu.
Že v rani mladosti se je navdušil za okroglo usnje. Fantič, ki je odraščal na Ptuju v tridesetih letih, ko je bil tudi v tem delu Štajerske nogomet med vsemi športi realno še najbolj dosegljiva pot do uspeha, pravzaprav sploh ni imel druge izbire. Leta 1933 je začel vztrajno tekati za žogo v vrstah starejših dečkov NK Drava Ptuj. Predanost, iskrena ljubezen do nogometa, predvsem pa pošten odnos do igre, v kateri, se je vselej znal podrediti zahtevam kolektiva,
vrline, ki jih ne premorejo vsi, so mu vloženi trud bogato poplačali. Marjanova nogometna pot se je strmo dvigovala. Že 1936 je kot kratkohlačnik zaigral za člansko vrsto modro belih. NK Drava je bil v tistem obdobju ustanovljen kot protiutež nemškemu klubu SKP, z nalogo spodbujanja slovenske narodne zavesti.
Bil je aktiven član telovadnega društva Sokol, kjer so se ukvarjali predvsem z orodno telovadbo. Sokol je bilo napredno slovensko državno športno društvo, ki je delovalo v okviru takratne Jugoslavije.
1945 je ponovno organiziral in ustanovil Nogometni klub Drava, ki se je po vojni vključil v tekmovanje. V tem času je delovalo tudi Športno društvo Drava, kjer so se ukvarjali zraven nogometa tudi z atletiko, katerega je bil aktiven član.
Ko se je leta 1947 zaposlil v Tovarni aluminija in glinice v Kidričevem, je 1951 leta ustanovil Nogometni klub Aluminij. Nato je služboval na Ptuju, uspešno igral za člansko ekipo NK Drava in postal je trener članov.
Kot takratni vodilni gospodarstvenik je pomagal pri organiziranju in finančni pomoči številnim športnim klubom. Za svoje ustvarjalno volontersko delo je prejel številna priznanja. Posebej ostaja v spominu zlata Bloudkova značka, ki mu je v veliko čast in ponos.
Marjan Berlič še danes budno spremlja tekme NK Drava, je redno prisoten na ostalih športnih prireditvah, živi za šport in je aktiven pobudnik športa.
»Igra Drave je zdaj za gledalce privlačna in navdušujoča, saj se kaže tudi kreativnost v napadu. Prvi vtis je, da imajo nogometaši veliko svobode, toda Besekova taktika še vedno temelji na čvrsti obrambi. Treba je najti pravo mero samodiscipline in organiziranosti. Igralce je potrebno pripraviti in jih naučiti narediti priložnost za zadetek. Igralčeva ustvarjalnost je dobrodošla, saj je to nadgradnja sistematičnega dela,« meni Marjan Berlič.
Ko se bo pisala objektivna zgodovina ptujskega nogometa, bo Marjan Berlič v njej za večno oven vodnik. Avtoriteta. O tem ni dvoma. Kot tudi ne o končnosti mnogih njegovih športno-strokovnih ugotovitev. Neizpodbiten je. Dobro je, da smo mu Ptujčani ob častitljivi starosti to pripravljeni priznati.
Ivo Kornik
Vaterpolo • VK Terme Ptuj
Zlati gol Maracica za tretje mesto
Ptujski vaterpolisti so se pretekli četrtek udeležili četrtega rekreativnega turnirja iz serije »Divja liga - Old Masters«. Tokrat so turnir štirih ekip, ki bi moral biti na Ptuju, a ga žal zaradi neustrezne infrastrukture ni bilo mogoče izpeljati, organizirali ljubljanski Mroži. Še drugič so bili najboljši igralci iz Radovljice, ki tudi vodijo v skupnem seštevku, drugo mesto so osvojili Mroži, tretje pa s porazom v polfinalu proti končnemu zmagovalcu ter zmagi v tekmi za tretje mesto Ptujčani.
Polfinale: Radovljica Obla Gorica - Terme Ptuj 6:2 (3:0, 3:2).
Terme Ptuj: Maračič, Pihler 1, Terbuc 1, Hovnik, Žitnik, De-rič, Jovanovič in Petrovič.
Tekma za 3. mesto: Terme Ptuj - Kamnik 4:3 (2:1, 1:2, 1:0).
Terme Ptuj: Maračič 1, Pihler, Terbuc, Hovnik 1, Žitnik, Derič 1, Jovanovič in Petrovič 1.
V zadnjih trenutkih tekme je
rezultat najprej izenačil Zoran Hovnik. Končni rezultat za zmago Ptujčanov pa je z zlatim golom postavil Boštjan Maračič.
Ptujčani so v skupnem seštevku povečali prednost pred ekipo Kamnika in na tretjem mestu za dve točki zaostajajo za Mroži in štiri točke za vodilno ekipo iz Radovljice. »Kondicijsko smo zelo dobro pripravljeni, vendar je pomanjkanje treninga z žogo tisto, kar nam manjka in je botrovalo k končnemu rezultatu. Na začetku smo bili precej zmedeni, na koncu pa le moramo biti zadovoljni. Zapravili smo nekaj sto odstotnih priložnosti, saj ni bilo tistega pravega občutka. Želimo si, da bi bilo zime čim prej konec,« je povedal ptujski trener Marko Kremžar.
Tekmovanje, ki se bo zaključilo konec avgusta z zaključnim dejanjem na Bledu se počasi preveša v drugo polovico; naslednji turnir bo 15. februarja, ponovno v Ljubljani.
UG
Strelstvo • Drž. mladinske lige
Stopničke tokrat Janu, Staši in Katarini
V četrtem krogu državne mladinske lige v Ljubljani sta se med strelci s pištolo najbolj izkazali Katarina Matič, SK Ptuj, ki je s 351 krogi med mladinkami osvojila 3. mesto in Staša Si-monič, SD Dornava, ki je s 338 krogi med mlajšimi mladinkami osvojila 2. mesto ter dosegla svoje prve stopničke.
Med mladinci, kjer so bili na vrhu strelci izredno izenačeni, je juršinski strelec Rok Pučko dosegel 365 krogov in zasedel
Foto: Simeon Gönc
Jan Sumak, SD Ormož, je v skupnem seštevku pionirjev na odličnem 2. mestu.
6. mesto. Med mladinkami je juršinska strelka Petra Simo-nič dosegla 349 krogov in osvojila 4. mesto.
Med mlajšimi mladinci s puško je odličen rezultat dosegel kidričevski strelec Uroš Mo-horko, ki je s 370 krogi osvojil 5. mesto.
Med pionirji s serijsko puško je bil ponovno odličen ormoški strelec Jan Šumak, ki je s 180 krogi dosegel letošnje tretje stopničke in v skupnem seštevku prepričljivo drži odlično 2. mesto. Dobro sta streljala tudi Grega Polajnko, SD Ormož in Grega Ivančič, SD TS Ormož, ki sta zasedla 6. in 7. mesto. V ekipnem delu so strelci SD Ormož osvojili odlično 2. mesto, za zmagovalci iz Hotinje vasi pa so zaostali za en krog.
Med pionirkami je ormoška strelka Melanie Habjanič dosegla odličnih 180 krogov in v izjemni konkurenci zasedla odlično 5. mesto; ekipno so bili ormožani tretji.
Simeon Gonc
Športni napovednik
NOGOMET
Prijateljski tekmi
Kidričevo - sobota ob 14.00: Maribor - Nafta; nedelja ob 14.00: Aluminij - Zavrč.
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ženske
Pari 12. kroga: Celeia Žalec - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 18.00), Škofja Loka KSI - Izola, Europrodukt Brežice - Celjske mesnine, Kočevje - Inna Dolgun. Olimpija PLK - Krim Mercator (14:34) je bilo odigrano v sredo. V tem krogu je prosta ekipa Zagorja.
Prijateljska tekma
V ponedeljek ob 20. uri bo v športni dvorani Center prijateljsko rokometno srečanje MRK Drava - Klima Petek Maribor.
ODBOJKA
1.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ženske
Pari 16. kroga: Galeb Grup Hitachi - Benedikt, Broline Kamnik - HIT Nova Gorica, Šentvid - Sloving Vital, Luka Koper - Jesenice Bled.
2.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ženske
Pari 13. kroga: MTD ŽOK Ptuj - Formis Bell (sobota ob 17.30, v gimnazijski telovadnici), Comet Zreče - Magro Grosuplje, Kajuh Šoštanj - Partizan Škofja Loka, Nova KBM Branik II. - Mislinja, Aliansa Šempeter - ŽOK Kočevje, Prevalje - Ecom Tabor.
KOŠARKA
3.	SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - vzhod
Pari 13. kroga: Lenart - Ptuj, Casino Maribor - Poljčane, Paloma Sladki Vrh - Dravograd, Koroška - Maribor, Primafoto Slovenj Gradec - Pra-gersko.
KEGLJANJE
2. SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - vzhod
11. krog: Drava - Konjice (sobota ob 17.30 - Deta center Ptuj).
2. SLOVENSKA ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA - vzhod
8. krog: Fužinar - Drava.
MALI NOGOMET
Lige MNZ Ptuj
Sobota ob 9.10: Hobit Pub Apače - Bar Cheers Cyber Cafe, ob 9.50: ŠD Podgorci - ŠD AS, ob 10.30: Bramac Juršinci - KMN Majolka, ob 11.10: Bar Saš - ŠD Rim, ob 11.50: Mark 69 Aba Roletarstvo - Poetovio Petlja Vitomarci, ob 12.20: Jure MTS Hajdina - KMN Jado, ob 13.10: Toyota Furman Ptuj - Dolina Winettu, ob 13.50: Vinogradništvo Plajnšek - NK Apače, ob 14.30: ŠD Vitomarci - Club 13, ob 15.10: ŠD Ptujska gora - ŠD Cirkulane, ob 15.50: Draženci - Klub ptujskih študentov, ob 16.30: ŠD Zimica - Feluka bar.
Danilo Klajnšek
Šolska karate liga
Osem medalj za naša karate-do kluba
20. januarja 2007 je v Žalcu potekalo 3. krog šolske karate lige. S Karate-do kluba Ptuj in Markovci so tekmovali Rebeka Kovačec, Lucija in Staša Meglič, Jana Mohorko, David Murko, Špela Pernek, Nina Strelec, Tinka Valenko, Aljaž in Katja Valič, Nik Veličkovič, Egon Vrbančič ter Katarina Žgeč.
V močni konkurenci 130 tekmovalcev so člani obeh klubov dosegli odličen ekipni
uspeh v katah in borbah. Tretje mesto v katah so osvojile Jana Mohorko, Špela Pernek (obe KK Ptuj) in Lucija Meglič (KK Markovci), srebrnih medalj so se veselili Katja Valič, Nik Velič-kovič in Tinka Valenko (vsi KK Ptuj), najboljši član KK Ptuj pa je bil Aljaž Valič, ki je prepričljivo zmagal v katah, v borbah, v kategoriji starejših kadetov -60 kg, pa je osvojil 3. mesto.
UR
Tekmovalci Karate-do klubov Ptuj in Markovci v Žalcu
ONŠ občine Hajdina ^
Pikado liga Štajerski tednik
Bar Winston maksimalno
A liga: rezultati 12. kroga (19. 1.): Bar Ring - Okrepčevalnica Zeleni Gaj 11:5 (25:14), Bar Opel - Bar Justa 7:9 (16:23), Bar Winston - Bar Dolence 16:0 (32:0), Bar Amur - Bar Sharky 8:8 (18:21), Bar Žabica - Bar Žaga 14:2 (29:8).
1. BAR ŽABICA	12	12	0	0	160:32	36
2. BAR RING	12	10	1	1	125:67	31
3. BAR WINSTON	12	6	3	3	108:84	21
4. BAR ŽAGA	12	6	3	3	98:94	21
5. BAR JUSTA	12	5	1	6	96:96	16
6. BAR AMUR	12	4	3	5	100.92	15
7. BAR SHARKY	12	3	5	4	98:94	14
8. BAR OPEL	12	2	2	8	69:123	8
9. OKREP. ZELENI GAJ	12	2	1	9	63:129	7
10. BAR DOLENCE	12	0	1	11	43:149	1
Pari 13. kroga (27. 1., ob 19.00): Okrepčevalnica Zeleni Gaj - Bar Opel, Bar Sharky - Bar Winston, Bar Justa - Bar Amur, Bar Dolence - Bar Žabica, Bar Žaga - Bar Ring.
V 12. krogu A lige Štajerski tednik so bili spet zelo prepričljivi igralci Bara Žabica, ki so v drebiju visoko premagali ekipo Bara Žaga. Najvišjo zmago tega kroga so dosegli igralci Bara Winston, ki zadnjeuvrščeni ekipi Bara Dolence niso prepustili niti ene igre. Bolj izenačeno je bilo v Baru Opel in Baru Amur. V prvem so domačini potegnili krajšo, saj so minimalno izgubili proti Baru Justa, v drugem pa je prišlo do delitve točk med domačini in Barom Sharky.
B liga
Rezultati 5. kroga: Bar Esa - Okrepčevalnica Zeleni Gaj 2 11:5 (22:17), Bar Grajena - Bar Žaga 2 8:8 (19:20), Bar Ring 2 - Bar Capri 9:7 (20:19).
1.	BAR ESA 5 3	2	0	47:33	11
2.	BAR CAPRI 5 2	2	1	44:36 8
3.	BAR GRAJENA 5 2	2	1	43:37	8
4.	BAR RING 2 5 2	2	1	40:40 8
5.	O. ZELENI GAJ 2 5 1	1	3	38:42	4
6.	BAR ŽAGA 2 5 0	1	4	28:52	1
Pari 6. kroga (26. 1., ob 19. uri):
Bar Ring 2 - Bar Grajena, Bar Capri -
Skupaj najboljša OŠ Gorišnica
Učenci in učenke 1., 2., 3., razreda
Do 24 kg: 1. Klemen Podgoršek (OŠ Gorišnica), 2. Vidovič Žiga (OŠ Hajdina), 3. Kostanjevec Karmen in Veselič Rok (oba OŠ Gorišnica); do 27 kg: 1. Urban Munda (OŠ Gorišnica), 2. Paskal Jura (OŠ Gorišnica), 3. Veselič Jan (OŠ Breg) in Gomilšek Rene (OŠ Juršinci); do 30 kg: 1. Murko David (OŠ Hajdina), 2. Tim Žnidarič (OŠ Gorišnica), 3. Habjanič Tadej (OŠ Hajdina), 4. Aleks Bezjak (OŠ Gorišnica); do 34 kg: 1. Marko Panikvar (OŠ Hajdina), 2. Alen Fistrovič (OŠ Juršinci), 3.
Jure Satler (OŠ Breg) in Žan Kristjan (OŠ Gorišnica); do 38 kg: 1. Filip Petek, 2. Niko Cilenšek, 3. Jeannet Cilen-šek (vsi OŠ Gorišnica); do 42 kg: 1. Žan Emeršič (OŠ Hajdina); nad 42 kg: 1. Matic Kostevc, 2. Jan Sever (oba OŠ Gorišnica), 3. Patric Trol (OŠ Breg).
Učenke letnik 1995, 1996 in 1997
Do 48 kg: 1. Larisa Šic (OŠ Cirkula-ne), 2. Polona Štrucl (OŠ Gorišnica).
Učenci letnik 1995, 1996 in 1997
Do 30 kg: 1. Aleks Kolarič, 2. Filip Muhič (oba OŠ Gorišnica); do 38 kg: 1. Matic Horvat (OŠ Olge Meglič), 2. Primož Glavica (OŠ Cirkulane), 3. Sašo Horvat (OŠ Videm), 4. Jožek
Tašner (OŠ Olge Meglič); do 42 kg: 1. Blaž Peklič (OŠ Hajdina), 2. Aljoša Šimenko (OŠ Videm), 3. Izidor Go-milšak (OŠ Juršinci), 4. Dejan Žlahtič (OŠ Cirkulane); do 46 kg: 1. Marko Čagran (OŠ Gorišnica); do 50 kg: 1. Žan Fistrovic (OŠ Juršinci); do 55 kg: 1. David Foštnarič (OŠ Gorišnica), 2. Blaž Petrovič (OŠ Ljudski Vrt); nad 55 kg: 1. Vid Kmetec (OŠ Olge Meglič), 2. Žan Pihler (OŠ Ljudski Vrt), 3. Urban Ilec (OŠ Olge Meglič).
Učenke letnik 1992, 1993 in 1994
Do 44 kg: 1. Barbara Rižnar (OŠ Juršinci); do 48 kg: 1. Monja Šic (oŠ Cirkulane), 2. Andreja Glavica (OŠ Cirkulane); do 52 kg: 1. Katja Horvat (OŠ Juršinci); do 57 kg: 1. Tanja Kociper
5. rang turnir
V soboto, 20. januarja, sta Pikado zveza Slovenije in Pikado klub Bull Shoot v baru Ring organizirala 5. rang turnir za izbor za slovensko reprezentanco za nastop na EP v Pragi. Na turnirju je sodelovalo 65 tekmovalcev. Med posamezniki je z zmago presenetil Ptujčan Andrej Iljavec, medtem ko sta bila med dvojicami najboljša Mitja Habjan in Miro Vaupotič. Izmed domačih tekmovalcev sta bila med dvojicami najboljša Denis Krajnc in Adi Kolarič. (DB)
Okrepčevalnica Zeleni Gaj 2, Bar Esa - Bar Žaga 2.
Tesni odločitvi smo videli tudi v B ligi, presenetili pa sta ekipi Bar Žaga 2, ki je osvojila sploh prvo točko in ekipa Bar Ring 2, ki je zadala prvi poraz ekipi Bar Capri.
JM
Šolski šport • Medobčinsko prvenstvo OŠ v judu
Predstavniki OS Gorišnica
Mladi judoisti OS Videm
(OŠ Gorišnica).
Učenci letnik 1992, 1993 in 1994
Do 38 kg: 1. Gregor Rižnar (OŠ Cirkulane), 2. Danijel Zajšek (OŠ Ljudski vrt); do 42 kg: 1. Peter Kralj (OŠ Cirkulane), 2. Matic Žargi (OŠ Ljudski Vrt); do 50 kg: 1. Jure Božičko (OŠ Videm), 2. Jaka Burg (OŠ Videm); do 55 kg: 1. Gregor Vesenjak (OŠ Juršinci); do 60 kg: 1. Matjaž Škrget (OŠ Breg); do 66 kg: 1. Tilen Vidovič (OŠ Mladika); do 73 kg: 1. Damjan Ljubec (OŠ Mladika).
Končni vrstni red: Dečki: 1. OŠ Videm, 2. OŠ Gorišni-ca, 3. OŠ Cirkulane
Deklice: 1. OŠ Gorišnica Skupaj: 1. OŠ Gorišnica Sodelovale so naslednje osnovne šole: OŠ Videm, OŠ Hajdina, OŠ Breg, OŠ Mladika, OŠ Olge Meglič, OŠ Ljudski Vrt, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Goriš-nica, OŠ Juršinci
Sebi Kolednik
Šolski šport • Področno tekmovanje v odbojki, letniki'92 in ml.
Starejši učenci, letnik 1992 in mlajši
Na OŠ Črešnjevec je potekalo področno prvenstvo OŠ v odbojki za starejše učence.
Rezultati: OŠ Črešnjevec - OŠ Ljudski vrt Ptuj 2:0, OŠ Slovenska Bistrica - OŠ Hajdina 2:0, OŠ Hajdina - OŠ Ljudski vrt Ptuj 2:0, OŠ Slovenska Bistrica - OŠ Črešnjevec 2:0, OŠ Slovenska Bistrica - OŠ Ljudski vrt Ptuj 2:1, OŠ Črešnjevec - OŠ Hajdina 2:1.
Končni vrstni red: 1. OS Slovenska Bistrica, 2. OS Črešnjevec, 3. OŠ
Hajdina, 4. OŠ Ljudski vrt Ptuj.
V	nadaljnje tekmovanje se uvrstita prvouvrščeni ekipi.
Starejše učenke letnik 1992 in mlajše (8. in 9. razred)
Fantastična predstava Juršinčank
V	sredo, 17. 1., so se v telovadnici OŠ Juršinci pomerile učenke 8. in 9. razreda na področnem prvenstvu. Pravico nastopa so imele prvouvršče-
ne ekipe iz medobčinskih tekmovanj v Slovenski Bistrici in Ptuju.
Večnamenska dvorana v Juršincih je v sredo ponovno doživela športni praznik. Le ti se v tej prečudoviti dvorani kar vrstijo, kar pa niti ne čudi, saj športna infrastruktura resnično zadovoljuje še tako izbirčnega športnika, pa tudi prizadevni in gostoljubni športni delavci na čelu s športnim pedagogom Stankom Podvrškom vedo, kako se tem stvarem streže, tako da lahko tovrstna tekmovanja potekajo na res vrhunskem nivoju. Veliko število gledalcev, super atmosfera, velik tekmovalni naboj ter ostali športni dejavniki so nam Področno tekmovanje v odbojki za starejše učenke pričarali res v zelo svetli luči. Tudi glavne ak-terke - učenke osnovnih šol iz Juršin-cev, Pohorskega odreda iz Slovenske Bistrice, OŠ iz Žetal in OŠ Gustava Šiliha iz Laporja so pristavile svoj mozaik k zares lepi športni kulisi. Poudariti velja, da so prikazale vrhunsko odbojkarsko znanje, pri čemer so še posebej izstopale igralke iz Juršincev in Slovenske Bistrice, ki sta se tudi uvrstili v četrtfinalni turnir državnega prvenstva. Zmagovalke (Juršinci) so tako kronale dolgoletni trud. Trdo in predvsem kvalitetno delo pod vodstvom pretkanega Stanka Podvrška se jim sedaj vrača na najlepši možen
Zmagovalna ekipa deklet OS Juršinci
način. Z vadbo je večina izmed njih pričela že v 4. razredu, prav tako pa je večina izmed njih učenk 8. razreda.
Rezultati: OŠ Juršinci - OŠ Laporje 2:0, OŠ Pohorskega odreda - OŠ Že-tale 1:2, OŠ Žetale - OŠ Juršinci 0:2, OŠ Pohorskega odreda - OŠ Laporje 2:0, OŠ Laporje - OŠ Žetale 0:2, OŠ Juršinci - OŠ Pohorskega odreda 1:2.
Končni vrstni red: 1. OS Juršinci,
2. OŠ Pohorskega, odreda Slovenska Bistrica, 3. OŠ Žetale, 4.OŠ Laporje.
Prvi dve ekipi se uvrstita v 1/4 finale.
Zmagovalke so nastopile v sledeči postavi:
Blažka Vršič, Sanja Ivanjšič, Ma-rajka Toplak, Veronika Mikolič, Maja Čuš, Maja Pavlin, Sandra Matjašič, Patricija Rajh in Anja Križan.
tp
Prevzeli skrb za razvoj nogometa v občini
Športna zveza Hajdina je v sodelovanju z vsemi nogometnimi klubi iz občine Hajdina v mesecu avgustu 2006 ustanovila Otroško nogometno šolo (ONŠ) občine Hajdina za otroke stare od 6 do 12 let. Ideja o ustanovitvi ONŠ občine Hajdi-na je sicer stara že več let, pa vendarle se je o tem do sedaj le govorilo, posamezni nogometni klubi iz občine Hajdina so namreč do sedaj rešitve glede mlajših selekcij raje poiskali na Kidričevem, Ptuju, Zlatoličju ali v Juršincih. Z vidika posameznih klubov je realizacija te ideje seveda več kot dobrodošla, saj se bo s tem projektom poskušal rešiti osnovni problem, s katerim se ubadajo posamezni nogometni klubi, to pa je dolgoročno zagotavljanje igralcev mlajših kategorij za klube iz občine Hajdina.
Projekt ONŠ občine Hajdina poteka pod okriljem ŠZ Hajdi-na. Najpomembnejši cilji projekta ONŠ pa so: skrb za kvaliteten razvoj otroškega nogometa v občini Hajdina in njeni bližnji okolici, organizacija in izvajanje redne in kvalitetne vadbe otrok, skrb za usposabljanje in nadaljnja izobraževanja trenerjev v ONŠ, usmerjanje čim večjega števila otrok v nogomet in omogočanje njihovega vključevanja v nogometne klube.
Sandi Mertelj, vodja ONŠ občine Hajdina: »Vse pomembnejše aktivnosti glede ustanovitve te šole so bile praktično že izpeljane v letu 2006, saj smo najprej opravili vpis otrok v to
šolo, izbrali smo ustrezne strokovno usposobljene trenerje, izdelali smo strokovno pripravljene programe treningov, hkrati pa smo se tudi pogovorili z nekaterimi starši teh otrok. Trenutno je v našo šolo vključenih že okrog 50 otrok iz občine Haj-dina in njene bližnje okolice. V jesenskih mesecih so se treningi, dvakrat tedensko, odvijali na igriščih na Hajdini in v Gerečji vasi, odigranih pa je bilo tudi precejšnje število prvenstvenih tekem. Sedaj v zimskem premoru pa potekajo določene skupne aktivnosti v telovadnici OŠ Hajdina, kjer so nam odgovorni zagotovili ustrezne termine za nemoteno vadbo. Tam so otroci razdeljeni v tri starostne skupine, katerim je seveda prilagojen tudi sam program strokovnega dela. Otroci se treningov redno udeležujejo, kar pa je tudi že določen dokaz, da je ideja o ONŠ prav zaživela. Financiranje te šole trenutno poteka le v okviru Športne zveze Hajdina, otroci imajo namreč vadbo zastonj, v prihodnje pa pričakujem večjo finančno podporo tudi s strani občine Hajdina in pa lokalnih podjetnikov. Le s skupnim sodelovanjem lokalne skupnosti, Športne zveze, nogometnih klubov iz občine, staršev in osnovne šole bomo namreč lahko realizirali zastavljene cilje v tem projektu. Seveda pa bomo v nadaljevanju poskušali še aktivneje sodelovati tudi z NŠ Poli Drava Ptuj in pa NŠ Aluminij.«
Danilo Klajnšek
Foto: arhiv SZ Hajdina
Tli selekcije ONS občine Hajdina s trenerji (U-8, U-10 in U-12)
Foto: SK
Foto: SK
Ptuj • Tretja sezona grajskih vinskih zgodb
S sovinjonom do svetlejse haloske vinske zgodbe
V prvi letošnji grajski vinski zgodbi, ki je bila 12. januarja v Grajski kavarni ptujskega gradu, so se predstavili člani Organizacije proizvajalcev vina Haloze: Vinarstvo AS Arnečič, Vinogradništvo Janžekovič-Turčan, Vinogradništvo Plajnšek, Turizem na kmetiji Pungračič in Kmetija Pintarjevi.
Začeli so jo s pokušino belega pinoja Vinogradništva Janžekovič (Turčan), ki je postreglo tudi s tramincem in J-vinom, Kmetija Pintar je nalila sovinjon, Vinarstvo Arnečič šardone in laški rizling, Turizem na kmetiji Pungračič renski rizling pozne trgatve ter Vinogradništvo Plajnšek sovi-njon jagodnega izbora. Zraven so postregli s krušnimi dobrotami Arnečičevih, s pesmijo pa so prvo januarsko grajsko vinsko zgodbo olepšali člani moške sekcije mešanega pevskega zbora Osti jarej. Boštjan Rihtarič pa je tudi ta večer sedel za klavir. Predstavitev proizvajalcev vina Haloze je bila podprta tudi s slikovnim materialom, ki jim je približal posamezne člane. Sogovornik voditelja grajskih vinskih zgodb Janeza Vrečerja, nekdanjega direktorja Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije ter odličnega poznavalca vin, je bil Konrad Janže-kovič, predsednik Organizacije proizvajalcev vina Haloze in znan vinogradnik ter vinar. Predstavil je Organizacijo proizvajalcev vina Haloze in posamezne proizvajalce, posebej pa še tudi posamezna vina, ki so bile na degustacijskem listu 12. januarja. Skupaj so tokrat udeleženci prve letošnje grajske vinske zgodbe pokusili osem odličnih sort haloškega vina. V register je vpisanih 1278 proizvajalcev grozdja in vina, vinska trta je zasajena na 882 hektarih, vseh trsov je 2 milijona 600 tisoč, 1586 je vinogradov, katerih povprečni nagib je 33 odstoten, po čemer sodijo Haloze med območja z največjimi nagibi tal. Leta 2004 so natrgali 2 milijona 800 tisoč kg grozdja, iz katerega so pridelali dva milijona 129 tisoč litrov vina.
Vino odpira vsa vrata v svet
Slovenski vinogradniki so se za vstop v EU pričeli pripravljati že leta 2000, za lažje vključevanje v evropske tokove je država podprla organiziranje proizvajalcev pod določenimi pogoji. Eden najtežjih pogojev, ki so ga morali izpolniti, je bil sedemodstotni letni izvoz vina,
je povedal predsednik Organizacije proizvajalcev vina Haloze Konrad Janžekovič. Vino je tisti značilen kmetijski proizvod, s katerim lahko gremo po celem svetu. Pri vzpostavljanju organizacije proizvajalcev je pomagala tudi organizacija Halo z Jernejem Golcem na čelu, v okviru katere deluj e tudi galerija vin Haloz. Halo skrbi tudi za turistični obisk, načrtujejo pa tudi ureditev skupne vinoteke. Tudi po njihovi zaslugi haloška vina znova pridobivajo na slovesu. Po zaslugi Janeza Vrečerja pa so Haloze dobile tudi vinsko-turistično cesto, je med drugim povedal Golc, ko je predstavljal današnjo turistično podobo Haloz, ki je še vedno zelo skromna. Turistične kmetije in vinotoči so bolj pilotski projekti kot pravilo. Tisti, ki se že ukvarjajo s turistično dejavnostjo, morajo trdo delati. Četudi se skozi Haloze samo popelješ, se ti na nek način ustavi čas, pokrajina pomirja dušo. Obiskujejo jih ljudje, ki iščejo mir. To prednost bi morali upoštevati tudi snovanju bodočega turističnega razvoja, je prepričan Jernej Golc. Najpomembnejši vstopni točki v Haloze sta Ptujska gora in grad Borl, pri razvoju obeh kani država globoko poseči v žep. Kljub zamudi v razvoju se Haloze, kjer se z vingoradni-štvom ukvarjajo že iz obdobja Keltov, počasi odpirajo, hkrati pa tudi umirajo, je povedal Janez Vrečer. Pred 38 leti, ko je prišel, so le-te še živele, ko se danes sprehajaš po istih poteh, je sicer napredek opazen (asfalt, elektrika, voda), žal pa ni ljudi. Bivše družbene površine vinogradov so se v zadnjih letih zmanjšale za več kot 100 hektarov. Včasih je zadruga v Halozah odkupila veliko telet, danes v Halozah krav skorajda ni več. Haloze odmirajo tudi geografsko.
Haloze so kot pokrajina v bistvu tragična dežela. Med slovenskimi pokrajinami najhitreje in najbolj zaraščajo tudi zato, ker je pridelava draga, konfiguracija terena težka, tudi ljubiteljski vinogradniki vse bolj opuščajo vinograde. V tem trenutku je zaraščenih že okrog 20 odstotkov vinogradov. En hektar obnove vi-
Foto: Črtomir Goznik
Grajske vinske zgodbe vse bolj zanimive za Ptujčane in okoličane, sedežev v Grajski kavarni že zmanjkuje.
nograda stane v Halozah devet milijonov tolarjev. Dejstvo pa je, da v Halozah "raste" kvaliteta, podatkih ocenjevanj vin na ljubljanskem in radgonskem sejmu kažejo, da so največ zlatih ocen pobrala prav haloška vina. Celotna Slovenija pa sodi med tista svetovna vinska območja, ki se ponašajo z največjim odstotkom vrhunskim vin.
Haloški sovinjoni vštric svetovnim
Haloška Organizacija proizvajalcev vina je ena od uspešnejših, tudi zaradi tega, ker dajo
veliko na promocijo. Samo lani je v te namene šlo okrog 2000 buteljk, da bi čim več prodali doma in v tujino. Predlani so izvozili sedem odstotkov proizvodnje, lani že dvanajst. Največ njihovega vina gre v Avstrijo (okolico Celovca), nekaj v Švico, pa tudi že v Ameriko in v Nemčijo. Haloški sovinjoni v ničemer ne zaostajajo za svetovnimi, je poudaril Konrad Jan-žekovič. Suhi sovinjon Kmetije Pintar, letnik 2004, ima čudovito cvetico po bezgu, ki mu je zemlja mati, oče sonce, usoda pa kletar. Vse se je pri njem odlično poklopilo, je povedal predsednik Organizacije proiz-
Foto: Črtomir Goznik
Konrad Janžekovič, Vinogradništvo Janžekovič (Turčan) in Janez Vrečer na letošnji prvi grajski vinski zgodbi, na kateri so se predstavili člani Organizacije proizvajalcev vina Haloze.
vajalcev vina Haloze. Sovinjon je na svetovnem trgu zelo prepoznavna sorta tudi po zaslugi Nove Zelandije, ki ga je lansi-rala, je Janžekovičevo zgodbo dopolnil Janez Vrečer. Za Haloze in za celotno vinorodno deželo Štajersko je sovinjon nova izvozna priložnost, ki se je pričela pospešeno udejanjati v zadnjih dveh letih tudi po zaslugi "letečih" enologov. Po polsuhem šardoneju, letniku 2004 Vinarstva AS - Arnečič, ki je nadvse prijetno vino, so ljubitelji žlahtne kapljice lahko pokusili polsuho J-vino, letnik 205, vinogradništva Turčan, o katerem je pridelovalec Konrad Janžekovič povedal, da je sestavljeno iz desetih vrhunskih sort, ki zagotavljajo polno, bogato vino. Vino je tudi lanskoletni šampion polsuhih vin, zvrst. Sestavljena vina so po njegovem najbolj prijetna, najbolj razširjena in najbolj bogata, teh vin tudi največ spijemo. Njegov nastanek je spodbudil elitni Valentinov ples v Kidričevem, ki ga žal ni več, Janže-kovičeva ideja pa je bila, da bi pripravil Valentinovo vino. Razmišljal je o vinu, ki bi ugajalo večini gostov. Osnova J-vinu je v bistvu Valentinovo vino. Za kitajske kupce so ga poimenovali v J-vino, da bi imelo mednarodno prepoznavno ime. Vino-
gradništvo Turčan ima skupaj 16,5 ha vinogradov, drugi člani organizacije pridelovalcev vina Haloze nekaj manj. Njihov dišeči traminec 2005 je prijetno in zelo aromatično vino, dovolj polno. Kot letnik je eden manj izrazitih. Diši bolj po lesu šipka kot po sami cvetici. Traminec je sorta, ki ima največ ljubiteljev, hkrati pa tudi največ sovražnikov. Polsladki renski rizling, pozna trgatev 2003, turistične kmetije Pungračič, je bil šampion haloške vinske ceste na radgonskem sejmu, državni šampion med polsladkimi vini, dobil pa je tudi bronasto medaljo v Londonu, na dekanterju, kar je redkost, saj ga prejmejo le redka vina. Vino ima čudovito cvetico, že po medu, ker je pozna trgatev. Laški rizling je sorta, ki je najbolj značilna za Haloze, in je je tudi največ. Sladki laški rizling, izbor, letnik 2003, je prišel na mize v Grajski kavarni iz kleti Vinarstva AS - Arnečič, kjer tudi diši po odličnem domačem kruhu, ki ga pečejo na klasičen način, v kmečki peči na drva, že petnajst let. Pridelal ga je Zvonko Arnečič, predsednik vinogradniškega društva Haloze, ki je tudi povedal, da gre za barbarino vino, grozdje je bilo potrgano na god sv. Barbare. Prva grajska vinska zgodba je zaokrožil sladki sovinjon, čudovito vino, jagodni izbor, letnik 2003, Vinogradništva Plajnšek. Z njim so udeleženci januarske vinske zgodbe na najboljši način vstopili v leto 2007.
Čisto za konec pa je Vinogradništvo Janžekovič izreklo posebno vabilo. Že tradicionalnemu dnevu odprtih vrat njihove kleti, ki je vsako leto avgusta, letos dodajajo novega, marčevskega, v okviru katerega bodo na pokušino dali 25 vrst vina direktno iz sodov. Lani so dobro prodajali, uspeh želijo deliti z vsemi ljubitelji vrhunske žlahtne kapljice. Bolj ko bodo ljudje prihajali v Haloze, bolj bodo Haloze žive, so prepričani člani Organizacije proizvajalcev vina Haloze.
Nocoj ob 19. uri se bodo v Grajski kavarni ptujskega gradu predstavili vipavski proizvajalci vin.
MG


A
xu rento vanje
1	na Ptuju 10. - 20. februar 2007



n
i	1P
MESTNA OBČINA PTUJ
1
P'rr.i
www.kurentovanje.net
Severna Afrika • Iz dnevnika maroške avanture (VI. del)
Ujeti med afriške demonstrante
Drugič je bilo konec afriško-maroške romantike taisti dan opoldne, ko smo že čisto prebujeni po saharskem sončnem vzhodu nadaljevali pot proti jugozahodu države. In tokrat, priznali ali ne, nas je bilo resnično vsaj malo strah.
Avtobus je lepo tekel skozi kamnito prazno ravnino, ponekod presekano z majhnim naseljem stisnjenih kočur
ali izgubljeno kopico palm, vmes je bilo sredi ničesar videti celo tandem na kolesu, potem pa so se nenadoma
Sredi ničesar, ob marokeški »magistralki«, sta bila kolesarja na tandemu videti prav neverjetno - vsaj 50 km naokoli namreč ni bilo nikogar in ničesar.

Čeprav je na tarnsverzalah skozi Maroko redko srečati celo avtomobil, kaj šele človeka, so nas pred enim od redkih mest sredi predgorja začele spremljati gruče domačinov, ki so se kar večale ...
Podgorci • Pohod po vinski cesti
začele ob cesti pojavljati gruče žensk in otrok, ki so hitele nekam naprej. Vožnja se je upočasnila, kaj točno se je dogajalo, ni vedel nihče v avtobusu, v daljavi je bilo videti še nekaj avtomobilov in veliko ljudi. Počasi, počasi smo napredovali, meter za metrom, vmes so se po cesti nastavljali domačini in kar lep čas smo bili prepričani, da se je zgodila kakšna prometna nesreča in zdaj pač vsi hitijo gledati, saj to na cestah z redkimi avtomobili ni pogost pojav. Toda zadeva niti približno ni bila tako nedolžna. Po več kot uri stanja na cesti, morda smo se premaknili le za kakšen meter in nekaj mimovo-zečih policijskih ter vojaških džipih, je završala novica, da smo naleteli na demonstracije. Tamkajšnji prebivalci, ki jim je hudo neurje pred dnevi odneslo hiše, šlo na bi za 119 hiš, so dobili obljubljeno pomoč države, denar za te zakotne kraje je bil menda celo nakazan, vendar se je nekje med potjo „izgubil". Narod je bil zrevoltiran, napetost v zraku pa je začela rasti kot kvašen hlebec. Da bi človek stopil z avtobusa ni bilo misliti, dokler so mimo brzele množice, potem pa smo se vseeno usuli v obcestni jarek po nekaj svežega zraka. V daljavi, slab kilometer naprej, je stalo majhno mesto, na glavni vpadnici, na kateri smo stali z našim avtobusom tudi mi (in pred ter za nami še nekaj osebnih avtomobilov ter celo trije avtobusi) pa se je nabirala vedno večja množica. V zraku je bilo čutiti, da se bo nekaj zgodilo, informacij, kaj narediti, pa ni imel nihče. Še dobra ura čakanja, potem pa se je nenadoma mimo nas, po skalnati ravnini ob cesti, zapeljala karavana tovornjakov z do zob oboroženimi vojaki. Zdaj pa bo, kar bo - obrniti se nismo mogli več, naprej pa tudi ne. Čista novinarska radovednost, priznam da pomešana tudi s strahom, ampak - sem si rekla - če bo že pokalo, potem je vseeno kje sem - me je gnala iz avtobusa do prizorišča na rob mesta, kjer ne nekaj sto ljudi posedlo po tleh
Po nekaj urah napetega čakanja, ko nas policijske paztrulje niso spustile nikamor, smo izvedeli, da gre za veliko stavko domačinov, ki jim je vlada namenila pomoč po hudem neurju, a denar za prizadete se je »izgubil« med potjo.
ali stalo v nepretrgani verigi preko ceste, križišča in trga. Toda maroške oblasti gotovo niso bile brez informacij, da so na mestu demonstracij trije turistični avtobusi, zato so se vojaki mirno postavili pred demonstrante in okli njih sklenili obroč s pridvig-njenim orožjem. Zaradi gneče ni bilo možno videti, kako so uspeli prebiti živi obroč domačinov, toda nenadoma se je pot za čakajoče avtobuse sprostila in divji klici našega šoferja so dali vedeti, naj se takoj spravim nazaj, ker bomo krenili in ustavljanja ne bo. Res
smo se zapeljali skozi množico, obdano z do zob oboroženo vojsko in dokler ni bilo mesto za nami, se ni oglasil nihče. Potem pa je naša vodička Urša glasno oznanila: „Sporočili so nam, da zaradi naše varnosti ne smemo ustaviti nikjer v bližini, zato odpadejo tudi načrtovani ogledi dveh dolin!" In smo peljali brez postanka kar nekaj časa, celo za tisto nujno človeško fizično potrebo ni bilo možnosti ...
Kaj se je dogajalo na mestu demonstracij, pa nismo nikoli izvedeli.
SM, (se nadaljuje)
Situacija je bila napeta, čeprav najprej ni kazalo tako. Ko pa so si vojaki in policisti nadeli vezirje in namerili orožje, se je brezskrbnost nehala. Bomo prišli skozi, ali bo prej zapokalo? ...
Po številu kabernikov bo videti, kakšna bo letina?
Turistično društvo Podgorci in Društvo vinogradnikov Štajerski putar Zamušani so v soboto pripravili že četrto Vincencovanje s pohodom. Gre za sosednji društvi, ki sta se odločili, svoja kraja in vina promovirati skupaj.
To jima je tudi lepo uspelo, saj se je prireditve udeležilo okrog 230 pohodnikov, precej jih je prišlo organizirano, v okviru planinskih društev. Pohoda v blagem januarskem vremenu se niso udeležili le domačini, opazili smo tudi skupino gostov s Ptuja in Maribora. Pohod se je pričel v Gorišnici in je vodil čez Zamušanski vrh v Podgorce, kjer so se pridružili še zamudniki in tisti, ki so se odločili za nekoliko krajši pohod čez Cvetkovski vrh in Strjance. Pot je bila dovolj dolga, da so si vsi pošteno pretegnili noge, žeje in lakote pa niso trpeli. Na začetku poti so jim za startnino 7 evrov okrog vratu obesili kozarček za priložnostne degustacije na poti, na vinogradniški kmetiji Marinič v Bresnici jih je čakala malica, na koncu poti v Podgorcih pa še zaključni golaž. Čeprav so se po poti moški pritoževa-
Vinceki so narezali rodne rozge, nato pa so letošnji pridelek še žegnali in si zaželeli čim manj toče, pozebe, pajkov in krtic.
Foto. Vki
primerno po-
li, da jim med potjo preveč binglja (kozarec na vrvici okrog vratu), pa je menda to soboto tudi neverjetno velikokrat stal. Napolnjen pa je bil z vinom vinogradnikov ob vinski cesti. Predsednik TD Podgorci Martin Kukovec je povedal, da so pohodni-ki letos spoznali prvo tretjino njihove vinske poti, v prihodnjih letih pa se bodo podali še po preostalih dveh tretjinah.
Osrednji program Vincencovanja se je odvijal na vinogradniški kmetiji Marinič na Bresnici, kjer že deset let obdelujejo trto, letos skupno 15.000 trsov. Ukvarjajo se predvsem s kreiranjem visokih predikatov, znan je njihov suhi jagodni izbor ranine in ledeno vino traminec, ki sta prejela več zvenečih nagrad. V zadnjem času pa so se odločili tudi za pridelovanje rdečih sort. Zaenkrat svoje goste lahko pogostijo le
na prostem, v izgradnji pa je tudi primeren degustacijski prostor. Gre za družinsko kmetijo, kjer Janku in Anici pomagata tudi hči in zet. Domači so poskrbeli za pogostitev, pomagali pa so tudi pri sami rezi vinske trte. Vincencovanje je namreč star, že skoraj pozabljen običaj, ki je imel nekoč značaj začetka dela v goricah. Tako kot njihovi predniki, so tudi podgorski Vinceki narezali rodne rozge, ki so jih dobili tudi vsi udeleženci pohoda. Če so jih dali v vodo, bodo do velike noči pognale in po številu kabernikov bo videti, kakšna bo letošnja letina.
Prireditev ni bila pridobitne narave, želja organizatorjev je ohranjanje kulturne dediščine. Podprta je bila s pestrim kulturnim programom. Pohodniki pa so se strinjali, da so na podgoškem preživeli prijeten dan. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Kuharski nasveti
Suhi fižol
Kuharski nasveti so danes namenjeni fižolu in jedem iz suhega fižola, ki ga te dni še vedno radi pripravljamo.
Fižol je ena izmed najpogostejših vrst stročnice, ki ga uporabljamo po vsem svetu. Čeprav skoraj vsaka dežela goji svoje lastne sorte fižola, so nekatere temeljne, ki jih razlikujemo po barvi, obliki in času kuhanja in jih najdemo v kuhinjah vsega sveta. Tako beli fižol, različnih vrst in različnih odtenkov lupine, od bele do krem barve, skoraj povsod uporabljamo za enolončnice, juhe ali ga pretlačimo, primerno začinimo in ponudimo kot prilogo ali glavno jed. Bela fižolova zrna imajo fini mili okus in se mehko skuha zato je primeren tudi za fižolove pogače, narast-ke in slane pudinge. Zaradi trde lupine po kuhanju ohrani svojo obliko in ga lahko uporabljamo tudi kot dodatek pri solatah.
Pri nas vse pogosteje uporabljamo tudi tako imenovani slonokoščeni ali kitajski fižol, ki ga prepoznamo po značilnem črnem ali rumenkastem očesu. V primerjavi z ostalimi sortami belega fižola je ta bolj drobno zrnati in zato primeren kot sestavina enolončnic. Zaradi milega neizrazitega okusa je primeren za vse jedi, pri katerih uporabljamo beli fižol, še posebej tistih pri katerih pri pripravi uporabimo 4 do 5 različnih sestavin, kot so različna zelenjava,
meso, krompir in druge sestavine. Okus mu izboljšamo če ga pripravimo skupaj s prekajeno ali posušeno svinjino, listnato zelenjavo in rižem.
Posebej cenjeni je mladi fižol, ki ga nedozorelega izluščimo iz stroka. Velja za pravo delikateso in se po okusu ujema z jagnječ-jo pečenko. Posebej okusen je ta fižol v solatah, s prelivom, ki smo ga okisali lahko tudi z limoninim sokom, olivnim oljem in podobnimi dodatki. Najbrž pa mnogi izmed vas ne bi zamenjali preliva za fižolovo solato, ki ga pripravimo iz bučnega olja, okisamo z domačim jabolčnim kisom in po želji dodajamo še sesekljani česen ali narezano čebulo. Pazimo pri dodajanju močnih začimb, ker z njimi prekrijemo mili okus fižola.
Rdeči fižol cenimo zaradi njegove barve in zaradi sladkastega kostanju podobnega okusa. Najbolj razširjena sorta te skupine je kidney in ga najpogosteje srečujemo kot sestavino mehiških jedi. Ta fižol lahko tudi pečemo s sirom, čilijem, koriandrom ali ga dušimo skupaj s školjkami in drugimi morskimi sadeži. V kolikor pripravljamo razne fižolo-ve kremne juhe ali želimo fižol naknadno pretlačit in uporabit za fižolov pire, pa lahko uporabimo prepeličarja, katerega zrna se hitro skuhajo in že med kuhanjem rada razpadejo.
Uporabljamo tudi lakasto črni fižol, ki je surovi zelo trd, vendar se sorazmerno hitro in
enakomerno skuha. Po kuhanju obdrži tudi svojo obliko in je zaradi tega primeren tudi za dušenje, pečenje ali mešanje z ostalimi sestavinami in ga tako pripravljenega ponudimo kot prilogo. Primeren je tudi za solate, pireje fižolove pogače in vse bolj priljubljene začinjene paste in omake, s katerimi izboljšujemo okuse jedem.
Na Japonskem iz rdečega in rumenega riževega fižola predelujejo tudi moko in fižolovo mezgo. Rižev fižol mu pravijo zaradi tega, ker ima rižu podoben okus. Vse vrste fižola se nakuhajo, tako po približno 20 dekagramov dobimo po kuhanju med 50 do 70 dekagramov fižola. Najmanj se nakuha črni fižol, največ pa beli fižol.
Značilne jedi iz fižola v svetu so beli fižol pripravljen s svinjino, česnom, klobaso in paradižnikom, enolončnica z zelenjavo, svinjino in gosjem mesom. Oboje najpogosteje pripravljajo v Franciji. Fižol s slanino in kislo smetano pripravljajo na Madžarskem. V Španiji enolončnici zraven fižola dodajo še teletino in češnje, v Nemčiji fižolovi enolončnici s slanino dodajo tudi jabolka, prav tako pripravljajo še juho iz fižola, zelene, korenja, pora, krompirja in domačo klobaso, rdeči fižol pogosto mešajo s kislim zeljem, prekajenimi ali razsoljenimi re-brcami, paradižnikom in kislo
smetano.
Pri nas najpogosteje iz lušče-nega fižola pripravljamo fižolov golaž, pasulj, fižolov pire, dušeni fižol v rdečem vinu, fižolovo pogačo, fižol s skuto, gobami in jabolki, s slanino in druge jedi.
Fižolov pire si pripravimo tako, da fižol operemo, preberemo in čez noč namočimo, solimo in damo kuhat. Posebej damo kuhat olupljeni in narezani krompir. Krompirja damo enako količino kot fižola ali za V več kot je fižola. Kuhani fižol pretlačimo, mu dodamo na manjši količini maščobe pre-praženo fino sesekljano čebulo in po želji male kocke slanine ali malo ocvirkov ter dodamo pre-tlačeni krompir. Vodo, v kateri smo kuhali fižol, hranimo, da jo lahko dolivamo pireju, v kolikor je jed pregosta. Ponudimo kot samostojno jed ali kot prilogo zraven svinjine.
In še fižol s skuto. Pripravimo ga tako, da kuhani slani fižol odcedimo in sipamo v skledo. Skuto razdrobimo, ji dodamo malo kisle smetane, sesekljani drobnjak in peteršilj ter po okusu solimo. Potresemo po vrhu ohlajenega fižola. Postavimo na hladno in ponudimo z domačim kruhom. Za pol kilograma kuhanega fižola vzamemo 10 dekagramov skute in 2 do 3 žlice kisle smetane.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva

Vi sprašujete. PIP svetuje.
ro 00 Z? o ro c
iS
SE m
Poskusno delo in izredna odpoved ^^ P'P pogodbe o zaposlitvi
Lep pozdrav! Z delodajalcem sem sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom. Teden dni pred potekom poskusne dobe sem dobila sklep komisije, ki je spremljala moje delo v času poskusne dobe, v katerem je bilo ugotovljeno, da nisem uspešno opravila poskusnega dela. Na podlagi ugotovitve komisije o neuspešno opravljenem poskusnem delu mi je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zanima me, ali je izredna odpoved v tem primeru v skladu z zakonodajo in če ni, kaj lahko v tem primeru storim?
Zakon o delovnih razmerjih določa, da lahko delodajalec v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, vendar pa mora v tem primeru upoštevati z zakonom predpisan postopek. Postopek spremljanja in podaje končne ocene poskusnega dela je stvar dogovora med vami in delodajalcem. V kolikor v sami pogodbi o zaposlitvi nimate natančno določenega postopka spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela, je le to določeno v kolektivni pogodbi, ki zavezuje vašega delodajalca in vas ali pa je postopek natančneje določen v internem aktu delodajalca. Ugotavljam, da je vaše delo spremljala komisija, ki je ob koncu poskusnega dela podala negativno oceno, zaradi česar vam je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana. Neuspešna ocena poskusnega dela je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar vam mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočiti zagovor, razen če bi bilo to od njega neupravičeno pričakovati ali pa bi vi zagovor izrecno odklonili ali se ga ne bi udeležili. Iz vašega vprašanja sklepam, da vam delodajalec ni omogočil zagovora, prav tako pa niso podane okoliščine, ki izključujejo obveznost omogočitve zagovora, kar pomeni, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v vašem primeru v nasprotju z zakonom.
Glede na to, da so vam kršene pravice iz delovnega razmerja zaradi nezakonite izredne odpovedi, lahko podate tožbo na delovno in socialno sodišče, vendar morate tožbo vložiti najkasneje v roku 30 dni od dneva vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V kolikor pa je v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi določena arbitraža za reševanje individualnih delovnih sporov, pa je za reševanje spora pristojna arbitraža, ki mora odločiti najkasneje v 60 dneh, v nasprotnem primeru imate možnost vložiti tožbo pred delovnim in socialnim sodiščem.
Če potrebujete brezplačno pravno pomoč nam pošljite vaše vprašanje s pripisom "za Štajerski tednik" ali nas obiščite v Krempljevi ulici 1 na Ptuju ali pokličite na telefonsko številko 02 7711159.
Zavod PIP nudi brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje.
pravo
informacije
pomoč
PIP Center Ptuj
Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj
T 02 771 11 59 F 02 771 11 60
ptuj"@zavodpip.si www.zavodpip.si
P	zaprto
T	08.00 - 15.00
S	08.00 - 17.00 Č 08.00 - 15.00
P	zaprto
V vrtu
V vrtu sredi tople zime
Ali so zvončki in trobentice zacveteli sredi zime, zaigrali njej v slovo ali šele prihod, ne vedo niti znanilci pomladi Boštjan, Neža in Vincenc, ki dosedanjo suho in toplo zimo z nekoliko spremenljivim in hladnim vremenom, naglo približujejo Valentinu prinašalcu ključev od korenin. V vrtu je že mogoče zaključevati, da zima ne bo opravila vsega, kar je potrebno za prezimitev vrtnega rastja in počitek zemlje. Za nadomestilo bo poskrbljeno s pravočasnimi vrtnimi opravili in nego rastlin.
V SADNEM VRTU je konec januarja, ko je sadno drevje še v stanju zimskega mirovanja, čas za nabiranje sadnih ce-pičev. Sadne cepiče potrebujemo za požlahtnjevanje sadnih sort, ko na podlago, ki pri sadni rastlini tvori podzemne organe, korenine, koreninski vrat in del debla, cepimo del sadne sorte, ki jo tvorijo deblo in drevesna krošnja z vsemi sortnimi značilnostmi matičnega drevesa. Za kakovosten sadni cepič je pomemben čas nabiranja, kje ga izberemo in način hrambe. Za sadne cepiče režemo nad 20 cm dolge in za svinčnik debelosti velike enoletne, zdrave in dobro raščene mladike z oboda drevesne krošnje.
Matično drevo, od koder nabiramo cepiče, naj ima lastnost redne rodovitnosti z vsemi drugimi zahtevami kakovostne rasti in sortnimi značilnostmi. Narezane cepiče povežemo v manjše snope, etiketiramo in hranimo ležeče v temnem, nekoliko vlažnem in hladnem prostoru, zakop-ljemo v zemljo ali vložimo v preluknjani plastični vrečki v hladilnik, kjer bodo ohranjeni v stanju zimskega mirovanja do pomladi, ko jih bomo ob času brstenja uporabili za cepljenje. Cepiči ne smejo biti hranjeni v bližini sadja, ker so tedaj neuporabni za cepljenje.
Cepljenje sadnega drevja je izredno zanimivo strokovno sadjarsko opravilo, ki se ga poslužimo, ko želimo v domačem vrtu ohraniti neko sadno vrsto in sorto, ki je ni v ponudbi pri drevesničarjih, spremeniti sortni izbor ali gojiti v eni krošnji več sadnih sort.
V	OKRASNEM VRTU sredi zime, ko so okrasne drevni-ne v stanju zimskega mirovanja, je čas za nabiranje potaknjencev za razmnoževanje. Enoletne dobro raščene, olese-nele in zrele šibe kaline, forsitije, medvejke, tamariske in podobnih odberemo in izrežemo iz lepo raščenih, dobro osvetlenih in zdravih matičnih grmov. Mladike razrežemo na okrog 20 cm dolge kose, na spodnjem delu tik pod brstom ter zgornjem delu nad brstom. Nabiramo jih, ko les ni zmrznjen, v zemljo na vkoreninjenje pa jih je priporočljivo takoj vložiti, da obdrže svežino. V zavetnem delu vrta na dobri vrtni zemlji izkopljemo jarek, na katerega dno na-sujemo plitvo plast ostrega peska, nanj pa prst pomešamo s kompostovko ali šotovko. Pripravljene potaknjence na vznožju pomočimo v hormonski pripravek za boljše vko-reninjanje ter vložimo do dve tretjini globoko v prej pripravljeni jarek ter zasipljemo z vrtno zemljo. Potaknjenci ostanejo na gredici na prostem do prihodnje jeseni, ko se bodo že razvili v sadike, primerne za sajenje. Med letom jih po potrebi okopljemo, oplevemo in zalivamo.
Okrasne rastline, ki jih hranimo v zaprtih prostorih, da jih zavarujemo pred tegobami zime ali da nam pozimi za-ljšajo razpoloženje in stik z naravo, so v tem času, ko se zima preveša v drugi polčas, porabile že precej svojih med letom nabranih samoobrambnih moči, zato so občutljivejše za okužbe po rastlinskih boleznih in plen rastlinskim škodljivcem. Redno jih preglejujemo in sprotno zavarujemo z ustreznimi pripravki, da jih ohranimo zdrave in nepoškodovane v prihajajočo pomlad.
V	ZELENJAVNEM VRTU je za setve na prosto, dokler se zemlja in ozračje dovolj ne ogrejeta, še prezgodaj. Prvi znanilci prihajajoče pomladi pa že opominjajo, da pohitimo s pripravami na letošnje vrtnarjenje. Dokler narava počiva, vrtne gredice pa so še neposejane, apnimo in dognojuje-mo enostransko založena ali izčrpana vrtna zemljišča.
Miran Glušič, ing. agr.
imbkkn 26, januarja - L februarja
26-petek É	27-sobota y	28-nedelja v*	29-ponedeljek
30-torek	31-sreda	1-četrtek	
Kako učinkovito beremo knjige?
Med vedoželj-nežem, ki si želi prebrati knjigo in utrujenim človekom, ki želi knjigo, da bi nekaj bral, je velika razlika. Med branjem knjige in razumevanja njenega sporočila je velika razlika. Branje je kot partija golfa. Vsi najboljši igralci imajo nekaj skupnega: najprej si vzamejo čas in se dobro naučijo temeljev, nato pa te temeljne spretnosti nenehno ponavljajo. Praksa še ne naredi popolnosti. Samo popolna praksa vodi k popolnosti. Ravno zato je toliko slabih igralcev in le nekaj izvrstnih
-	slabi si nikoli ne vzamejo časa, da bi se naučili temeljev. Zato pri urjenju le še krepijo slabe navade. Nato pa na igrišču pošiljajo žogico v vse smeri. Pri tem pa se pritožujejo: »Danes pa res ni moj dan!« Ne, in tudi jutri ne bo njihov dan. Tako bo ostalo, dokler bodo pač imeli slabo podlago. 99 odstotkov vseh igralcev golfa bi občutno izboljšalo svojo igro, če bi bili pripravljeni plačati deset lekcij poklicnemu učitelju, nato pa bi vadili naučeno. Če bi bil vsak slab igralec moder, da bi se najprej naučil in nato vadil, kako igrati učinkoviti golf, bi začel kmalu žeti uspehe, mar ne? Isto bi lahko rekli za branje knjige. Raziskava kaže, da postanejo uspešnejši bralci, ki so tako modri, da se naučijo učinkovito brati knjigo. Bolje namreč razumejo snov in si jo za dlje zapomnijo. Zamislite si pisca kot metalca žoge, bralca pa kot lovilca. Obe vlogi sta nadvse dejavni, pa vendar sta povsem različni. Ko se lovilec izuri in postane spre-tnejši zna uloviti vse vrste metov
-	hitre, ovinkaste, spremenljive, tvegane, lažne in celo divje mete. Podobno je z umetnostjo branja. Sledijo trije koraki, ki vam bodo zagotovo pomagali izboljšati spretnosti »lovca zapisanih sporočil«. Poglobili boste svoje razumevanje prebranega in postali učinkovitejši bralec. 1. najprej preletite knjigo; 2. dejavno berite in si delajte zapiske; 3. preglejte svoje zapiske.
Prvi korak: preletite knjigo
Za nakup hiše se ne bi odločili zaradi šopa njenih fotografij, pa če bi vam bile te še tako všeč, kaj ne?! Preden bi se odločili za nakup hiše, bi obiskali sosesko, se sprehodili okrog hiše in po njej. Izmerili bi sobe in pokukali v stranišče. Preverili bi, kakšne osnovne šole so v bližini, odpeljali bi se do najbližjega trgovskega središča in govorili s sosedi. Primerjali bi ceno s cenami podobnih hiš v soseski. Odkrili, koliko časa bi vam vzela vožnja na delo in podobno. Z drugimi besedami: če vam je všeč hiša na fotografiji, se želite poučiti tudi o tem, kako bi se hiša vklopila v veliko sliko, kajne? Isto je z branjem knjig. Preden se zatopite vanjo in začnete brati, si vzemite pet minut in se razglejte po knjigi. Najprej preberite besedilo na prvi in zadnji platnici. Odprite knjigo in preletite uvod. Je pisec knjige objavil še kakšno drugo knjigo o tej temi? Preberite predgovor in uvod. Vzemite si nekaj minut tudi za kazalo. To prikazuje načrt knjige in pokaže, kako je pisec razvrstil svoje argumente.
Nadaljevanje prihodnjič
Mitja Petrič
Čarobni utrinki prihodnosti v letu 2007
www.poravnava.si
Rak (21. 06 - 22. 07.)
Delati na sebi - dota jutrišnjega dne
Splošne smernice v letu 2007: Leto, katerega prvi mesec je skoraj že za vami vam bo v globalnem smislu prineslo potrebo po varnosti in ljudje, ki niso dobri do vas, bodo odšli. Najti boste morali tiste stvari, ki vas bodo sprostile. Energijo se morate naučiti zadržati in v tem letu lahko veliko naredite s tem, da hodite v naravo in da delate vaje iz joge. Dinamične energije bo skozi celo leto dovolj, čeprav je resnica tudi ta, da občutke prekrivate v sebi. Dobro je, da si jih zapisujete in da ste tudi v tem pogledu aktivni. Seveda bo počasi čas, da se zgodijo določene spremembe, tempo le-teh določite sami. Zanimivo je, da bo tudi leta, ko uredite vse stvari in jih postavite na svoje mesto. Užitki se bodo stopnjevali in tako lahko dosežete več. Korak za korakom spoznavate tudi druge kulture in prihaja možnost potovanja.
Ljubezen: Varnost na tem področju se bo v tem letu še okrepila in morda se nekoliko težje sprostite. Dobro je, da stvari ne delate na silo, ampak tako kot občutite. Vrnili se bodo neki občutki, spomini in hrepenenja, ki so vezana na preteklost. Do meseca marca boste v pogledu ljubezni ne-
CTadej čink
hofaml astrolog
Vj^^ (Oi) 515 26 Ot mi 40B 966 M^i %aij!, I-hka
koliko bolj obremenjeni in vidite stvari drugače, kot so v resnici. Ko bo na nebu sonce že dobivalo na moči in se bo zapisal mesec maj, pridobite v ljubezni nek ugled in partner bo vaš prijatelj. Prosti čas v veliki meri preživita skupaj in z neko čarobno povezanostjo. Veliko ljubezni in notranje harmonije izražate na poletje. Tedaj boste znali deliti stvari na tisti pravi način. In v primeru, da ste samski, imate veliko možnosti, da se zaljubite. Jesen bo kot čas zorenja, novega učenja in pridobivanje tistega, po čemer hrepeni vaše srce. Zima bo tista, ko ste kreativni in ko ustvarjate v ljubezni iz dneva v dan.
Služba: Na delovnem mestu dobite neko novo in odgovorno delo. Čeprav se v prvi polovici leta strogo držite tistega, kar znate in kar ste skozi čas osvojili za svoje. Seveda v tem letu ne boste preveč prožni, ampak boste sledili osebni strategiji. Morda ostanete v službi še kakšno uro ali dve po že končanem urniku, ampak vse ob svojem času - kajti prišli bodo tudi spodbudni rezultati. Največ energije in nemira pokažete na poletje, kajti tedaj bo čas dopustov in vendarle vas kličejo določene obveznosti. Finančno se morate sprostiti, čeprav dobite notranji občutek, da potrebujete še več denarja. Zaradi prirojene varčnosti bodo šle stvari po tisti pravi poti. Na spomlad vas čaka nekaj novosti in narediti boste morali določeno sintezo. Jesenski meseci bodo čas, ko žanjete tisto, kar ste v preteklosti sejali. Kljub temu, da ste nemirni, se bodo tedaj stvari speljale v vašo korist in zimski
Svetovanje za vas, za vse nas
Ustvarjalnost - kako do nje in kaj nam pomeni?
Prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj!
V prejšnjem članku sem pisala, kako naj naredimo pregled lanskega leta. Rekli smo, da je to kot inventura v podjetju. S pisanjem vsega, kar se spomnimo, vsega, kar se nam je dogajalo v preteklem obdobju lahko osvežimo spomin na tiste stvari, ki so se nam dogodile - dobre in tudi na tiste, ki nam niso v ponos. Pri sebi si moramo priznati, kaj nam ni odgovarjalo, kaj smo naredili narobe in si zamisliti tisti čas, v katerem smo to ustvarjali oz. delali. Poskušajmo se z mislijo vrniti v tisti dogodek in ga podoživeti. Kako smo se tedaj počutili - kako smo bili razpoloženi. Smo tedaj razmišljali o tem, da se nam lahko situacija obrne v dobro ali v slabo stran? Tedaj bomo ugotovili, da je vse v naših mislih..Če smo tedaj, ko smo neko zadevo v mislih ustvarjali, bili 100 %, da nam bo uspelo, smo vse tako naredili, da nam je res. Če pa nas je obšel najmanjši dvom - ali mi to zmoremo, ali nam bo uspelo, tedaj pa je že bilo manj možnosti za uspeh. Tukaj se potrjuje trditev, da je vse odvisno od nas, od naših misli. Zamislimo si tudi naše uspehe v preteklem obdobju. Kaj vse smo naredili dobrega, kaj vse nam je uspelo. Gotovo je mnogo stvari - pa se
jih morda v trenutku ne spomnimo, ko pa začnemo razmišljat, naštevat, se nam pozitivne stvari, ki smo jih doživeli, kar množijo. Tudi te stvari si zapišimo in se z nasmehom pohvalimo. Saj si zaslužimo pohvalo. Mnogokrat kdo od naših znancev in prijateljev prej vidi naše uspehe kot mi sami. Moramo pa včasih tudi sami sebi priznati, da delamo dobro. Poskusimo se spomniti razpoloženja, v katerem smo bili tedaj, ko nam je vse šlo kot po maslu. Kaj smo tedaj razmišljali, kako smo bili osredotočeni. Prav gotovo nas ni bilo strah podviga, verjetno smo se veselili tega, kar delamo. Zato nam je tudi uspelo. Ko nimamo strahu, smo dobro razpoloženi, se dobro počutimo - tudi zdravstveno, nam stvari, ki so morda drugim videti težke, gredo zlahka od rok. Prav tu je razlika - v našem razpoloženju, v našem zdravju. Kaj bomo naredili za to, da se bomo dobro počutili, kaj bomo storili danes zase, za svoje zdravje - pa je spet odvisno od nas. Danes, ko smo zdravi lahko pomislimo na to, kaj bomo jedli, da bomo zdravje tudi ohranili za kasnejša leta. Danes, ko smo dobro razpoloženi, ko se imamo lepo, lahko razmišljamo, kaj več še lahko naredi-
080 13 14
Rok Snežič,
univ. dipl. prav.
Nenad Dukič,
mag., MBA
meseci bodo čas, da si ponovno zavihate rokave.
Prijateljstvo: Rojenice so vam ob zibelki podarili intuicijo, kar pomeni, da jo morate uporabljati in v tem primeru je to še bolj nujno.
Prva polovica leta bo menila v navezovanju kontaktov, prijetnih stvareh in majhnih pozornosti. V drugi pa naredite selekcijo, kdo vašo pomoč potrebuje in kdo ne. In prav je tako.
Šola, študij: Otrok in kasneje mladostnik rojen v tem znamenju je občutljive narave in zaradi tega je treba z njim delati s trdo roko v žametni rokavici. Za tiste, ki obiskujejo osnovno šolo, prihaja leto resnosti, doslednosti in natančnosti. To šolsko lekcijo bo kot krivulja, ki ni ravna, ampak pade in raste.
V	naslednjem šolskem letu prihaja vaš čas in seveda se boste morali varovati strahu, stvari pa povedati tako kot jih boste v danem občutku občutili. Srednješolcem je celo leto naklonjeno in bodo pridobili tudi možnost ugodnih rezultatov.
V	primeru, da se nekoliko potruditi in da ste vestni, potem bo leto minilo brez popravnih izpitov. Za študente prihaja nekoliko bolj naporno obdobje in možna bo kakšna pomoč. Toda zavedajte se, da tam kjer je volja, tam je tudi pot. Vseeno pa se varujte lenobnosti.
Zdravje, prosti čas: Na-
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
V trgovini sem padel po tleh, ki so bila mokra zaradi politega jogurta. Pri tem se utrpel zlom ključnice in udarce po hrbtu in komolcu. Prodajalka, ki mi je nudila prvo pomoč je poklicala poslovodkinjo, ki je tudi sestavila poročilo o nezgodi. Ali lahko zahtevam kakšno odškodnino od trgovine ali jih moram tožiti? Hvala za odgovor. Matej, Zgornja Kungota
Odgovor
Iz opisa dogodka izhaja, da ste upravičeni do odškodnine za telesne bolečine iz naslova civilne odgovornosti trgovine. V kolikor ima ta trgovina pri kateri od zavarovalnic zavarovano civilno odgovornost, se odškodnina zahteva od pristojne zavarovalnice. V kolikor pa trgovina odgovornosti nima zavarovane, pa se odškodnina terja neposredno od trgovine. V primeru, da Vam zaradi poškodbe niso ostale trajne posledice smislu invalidnosti, Vam civilno tožbo odsvetujemo, saj je postopek pred sodiščem povezan z velikimi stroški, predvsem pa je dolgotrajen. V Vašem primeru izplačilo odškodnine ne bi smelo biti sporno, saj je bil narejen tudi zapisnik, kar pomeni, da za nezgodo obstaja uraden zaznamek, zaradi katerega trgovina ne bo mogla zanikati, da se je nezgoda zgodila in s tem seveda svoje odgovornosti.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 0801314.
PE PTUJ, Vodnikova 2
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
0801314
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
kazano je, da boste v tem letu veliko poudarka dali svojemu zdravju, energiji in delali stvari za izboljšanje le tega. Hujših težav ni vidite, dobro pa je, da svoje občutke zapisujete in da se imate radi. Sprejmite se taki kot ste in se ne obremenjujte z ničemer, kar je tako ali drugače vezano na preteklost. Počasi bo čas, da se odločite in vpišete v planinski krožek ali pa vsaj vsak dan hodite. Energijo vam povrne v tem letu vijolična barva!
Tadej Šink,
horarni astrolog
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
mo v tisti smeri, ki nas »žuli«. Danes lahko razmislimo, kaj vse je dobro za nas, da se nam spremeni, kaj vse bi lahko izboljšali. Če dobimo kakšno dobro idejo, če smo si zamislili, kaj bi lahko dosegli v tem tednu, v tem mesecu ali letu - si ta cilj tudi zapišimo. Tako bo črno na belem, da smo se odločili za ta cilj in če nas bodo med tem časom obhajali dvomi, si zapomnimo, da smo mi tisti, ki ustvarjamo svojo prihodnost. Mi smo tisti, ki smo naredili že toliko dobrih stvari, toliko prijetnih zadev doživeli in samo mi odločamo o tem, kaj se nam bo v naši prihodnosti zgodilo. Zraven cilja si zapišimo tudi - jaz to zmorem. Ta list s cilji si dajmo tja, kjer ga bomo večkrat pogledali - da nas bo nenehno opominjal, da moramo narediti še korak več v tisto smer. Vsaka ideja se prične s prvim korakom. Ko smo bili majhni, smo se najprej plazili po tleh, kasneje smo ugotovili, da lahko hodimo. Kako smešen in neroden je bil prvi korak. Kasneje pa je bil vsak lažji, vsak korak smo naredili boljše, vsak naslednji je bil bolj usmerjen v tisto smer, ki smo jo želeli. Tako je tudi pri nas, pri doseganju zaželenih ciljev. Naši cilji ne smejo ostati samo na papir-
ju. Ustvarjalnost je tista sila, ki nas bo gnala naprej, ko bomo že skoraj omagali in se prepustili dejstvu, da mi tega ne zmoremo, da mi pač nismo takšni - da nam ne bo uspelo. Vsakemu načrtu, ki si ga zamisli podjetje, vsaki ideji, ki jo kdo izreče sledi akcija. To je dejanje, ki nas bo pripeljalo do cilja. Brez akcije ni reakcije.
Imamo izredno srečo, da je vsak novi dan lahko naš novi začetek. Prav vsak dan, ko se zbudimo, imamo na voljo mnogo svojih odločitev. Če včeraj nismo naredili vsega, kar smo si zamislili, se lahko malo okre-gamo, vendar si takoj obljubimo, da bomo danes naredili toliko več, da bomo zamujeno nadoknadili. Spet nas pot pelje naprej. Ko spoznamo, kar se nam je dogajalo v preteklosti slabega in dobrega - spoznamo tudi naš način dela, ki smo ga tedaj bili sposobni razviti in ugotovili bomo svoje napake in prednosti. Pravimo, da smo stvari Ozavestili. To pomeni, da se zavedamo, da so nas dane situacije, ki smo jih sami skreirali v preteklosti, pripeljale tako daleč, da smo lahko v tistem trenutku naredili tisto, kar smo. Če npr. nismo uspešno dokončali šole, nismo mogli dobiti takšne zaposlitve, kot smo jo morda želeli. Vendar, dokler živimo, imamo možnosti to popraviti. Moj oče je v šoli doživel abrahama. V mladosti ni imel možnosti šolanja (zaradi vojne . ..), kasneje se je zaposlil, bil je sposoben za delovno mesto - vendar ni imel ustrezne izobrazbe, zato je v poznih letih gulil klopi, vendar je šolo uspešno dokončal. Mnogo je ljudi, ki jih zanimajo določene stvari in gredo v študij iz lasnega interesa morda tudi tedaj, ko so že
v pokoju. Zakaj pa ne? Ogromno pa je ljudi, ki si mnogo želijo, vendar za to malo ali pa nič ne naredijo. Tukaj je pomen naše ustvarjalnosti. Smo dovolj močni, da bomo šli za svojimi željami, za svojimi cilji - ali pa bomo nekje na poti odnehali..Če imamo velike želje, moramo za te tudi mnogo več narediti. Vso svojo ustvarjalno silo moramo usmerjati v tisto smer, ki smo si jo zamislili. Najlepše ali pa najhujše (odvisno, kako si boste zamislili) je to, da nikoli ne vemo, na katerem delu svoje poti smo. Včasih se nam zdi, da smo že ti pred ciljem, tik pred vrhom gore - mislimo, da nam bo sedaj uspelo. Korakamo, korakamo in tako jasno se nam kaže cilj, ko ga že mislimo ujeti, pa vidimo, da smo spet na enem ovinku, ki nas pelje na vrh gore. Takrat si lahko rečemo - vsega mi je dovolj, ne bo mi uspelo, to je pretežko zame in odnehamo. Če pa zaupamo sebi, če zaupamo ustvarjalni sili, ki je v nas, gremo naprej in enkrat dosežemo vrh gore. Kdaj dosežemo vrh gore? Tedaj, ko smo na to pripravljeni. Tedaj, ko imamo dovolj psihične in fizične kondicije, da ne omagamo in vztrajamo do uresničitve svojega cilja. Noben cilj, ki si ga lahko do potankosti zamislimo v svoji domišljiji, ni pretežek, da bi ga mi ne dosegli.
Kako pridobiti več moči in energije za uresničevanje svojih ciljev ?
V našem društvu delamo na tem vsak ponedeljek in sredo ob 18 uri, v skupini - če pa želite, se dogovorimo za individualni načrt.
Milena Jakopec
Društvo Feniks Mariborska c. 15, Ptuj, tel: 02 788 51 77, mobi: 051 413 354
Glasbeni kotiček
Info - Glasbene novice
Glasba ne pozna meja, a kljub temu so izvajalci iz anglosansonskega sveta glede na jezikovni predznak v rahli prednosti, vsaj če pogledamo predvajanost na naših radijskih in televizijskih postajah. Tu in tam slišimo kakšno pesem v italijanskem, nemškem ali španskem jeziku, medtem ko prevladujejo ob naših vsekakor pesmi v angleškem jeziku.
Avstralska diva KYLIE MINOGUE je v letu 2006dosegla življenjsko zmago, potem ko je pozdravila raka na prsih. Pred tem je pevka prekinila svojo koncertno turnejo Showgirl in jo bo nadaljevala letos, a pred tem se je v trgovinah pojavila njena koncertna plošča iz turneje. Dodatek na plošči je z pozitivno energijo nabita koncerta izvedba hita KIDS (Live) (****), v katerem ob Kylie namesto Robbieja Williamsa prepeva sam Bono Vox iz skupine U2.
SOPHIE ELLIS BEXTOR je za studijsko skupino Spiller odpela vokalne dele hita Groovejet in nato so ponudbe glasbenih založb kar deževale. Polnolična dama se je do sedaj najbolj izkazala s hiti Murder On The Dancef-loor, Get Over You in I Won't Change You. V leto 2007je dobra pevka vstopila z novim agresivnim plesnim komadom CATCH YOU (***), kije predhodnik celotnemu projektu ali albumu Trip The Light Fantastic.
Nizozemski producent in DJ Dieter Kranenburg se trenutno podpisuje z imenom STARZOOM in snema za založbo Data. Pred tem se je gospod ali kar pravi as podpisoval pod glasbene hite izvajalcev, kot o Gusto, Hi Tack in Dave Montreux. Trance dance in house se združita v eno v mega priredbi BILLIE JEAN (PEOPLE ALWAYS TOLD ME) (****) in seveda originalni vokal ostaja od kralja popa Michaela Jacksona (slednji snema novi album in producent je Will I Am).
JENNIFER LOPEZ se obeta naporno leto 2007, saj bo posnela kar dva filma in izdala kar dva albuma. Prvi bo v španskem jeziku in naslov bo Como Ama Una Major ter izide v začetku meseca marca. J. Lo stilsko v novi skladbi QUET HICISTE (***)pljuje v komercialnih latino vodah in vmes se pojavijo tudi posamezni pop in r&b deli.
Vam je znano ime KELLY ROWLAND? Ja in ne so sedaj odgovori, a boljši poznavalci glasbe ste jo prav gotovo priključili k skupini Destiny's Child. Kot solistka je bila pevka najbolj in s skladbo Stole, medtem ko je bila še bolj vroča, ko se skupaj z raperjem Nellyjem izvajala skladbo Dillemma. Gospa Rowland bo morda kmalu stopila iz sence Beyonce, saj je njena nova soul balada yOu WILL WIN (****) izredno prijazna ušesom in je pravo zmago poslušalec doživi ob poslušanju ljubezenskega teksta.
Mick Hucknall je alfa in omega zasedbe SIMPLY RED, ki so v letu 2006 izdali uspešnico Oh! What A Girl. Ta je bila predhodnica njihovi novi ploščo oziroma kar desetem studijskemu albumu Stay (na spleti strani je najavljen za 12. marec). Na posebnem koncertu za dobitnike Nobelovih nagrad so nastopili preprosto rdeči in dobili veliki aplavz za novo umirjeno pop in soul obarvano pesem SO NOT OVER YOU (***).
Britanski glasbenik SEAL je kariero začel v skupini Adamski, medtem ko je bil kot solist najpopularnejši s skladbo Kiss From A Rose. Gospod Samuel pa je zadel življenjsko srečko, saj je spremljevalec ali fant slavne manekenke Heidi Klum (tudi ona je zapela in sicer skladbo Wonderland). SEAL strmi k glasbeni kvaliteti in jo tudi potruje v zahtevni pop-rock baladi A FATHER'S WAY (****). Ta balada prihaja iz filma The Pursuit OF Happyness in v njem igralsko blesti Will Smith.
Velika Britanija v teh dneh kuje v zvezde novega pevca, ki mu je ime MIKA in je lani izdal debitantsko pesem Relax. 22-letni glasbenik je trenutno na vrhu britanske lestvice z mlečno rock pesmijo GRACE KELLY (****).
David Breznik
Mlada DJ-a na pohodu!
Za umetniškima imenoma DJ T & Magix stojita Tim Lubaj in Žiga Tement ter spadata v mlajšo generacijo house DJ-ev. Gre za zelo perspektivna DJ-a, o katerih bomo v prihodnosti prav gotovo še veliko slišali.
Štajerski tednik: Kdaj sta se začela ukvarjati z vrtenjem glasbe in na kakšen način?
DJ T & Magix: Z vrtenjem glasbe sva se začela ukvarjati pred približno tremi leti. Kot vsi, sva se najprej spoznala z napravami in osnovami tehnike miksanja.
Štajerski tednik: Ali še zmeraj vrtita glasbo z analognih gramofonov ali se poslužujeta vrtenja s CD predvajalnikov?
DJ T & Magix: Kolikor se da, še vedno vrtiva z gramofoni, vendar se tako kot večina poslužujeva tudi vrtenja s cd-ji, saj sva le tako lahko nekoliko pred ostalimi.
Štajerski tednik: Kako sta se naučila tehnike mik-sanja in vrtenja glasbe?
DJ T & Magix: S tehniko in osnovami naju je seznanil moj oče (Dj D), včasih rezident v najboljših mariborskih klubih (Vienna, Yucatan), obiskovala pa sva tudi house evente, kjer so vrteli svetovno znani DJ-i
kot so David Guetta, Timmy Vegas (Soul Central), Tom Novy itd., in opazovala njihovo delo.
Štajerski tednik: Kakšni so trenutni trendi in kaj lahko pričakujemo v letu 2007?
DJ T & Magix: Trenuten trend je vsekakor electro house, ki ga vrtiva tudi midva, vendar ne vrtiva čistega elec-tra. Gre bolj za funky electro house, torej je še vedno veliko vokalov in piano vložkov. Leto
2006	je bilo večinoma v znamenju čistega funkyja, leto
2007	pa bo najverjetneje zaznamoval electro.
Štajerski tednik: Kje kupujeta glasbo oziroma katere založbe ponujajo to plesno glasbo?
DJ T & Magix: Lani poleti sva v Londonu kupila preko 100 plošč, vendar te lahko glasba zelo hitro prehiti, zato sedaj veliko glasbe kupujeva preko interneta. Najbolj po najinem okusu je glasba britanske založbe Defected.
Filmski kotiček
Babilon
Vsebina: Gre za zaporedje štirih zgodb, ki med seboj nimajo neposredne povezave, a v resnici dogodki ene prožijo usodne spremembe v drugi. Japonski priložnostni lovec, čigar žena se je ustrelila v glavo in ga pustila samega z odtujeno gluhonemo hčerko, podari puško maroškemu domačinu, ki jo proda sosedu - njegova otroka po nesreči ustrelita ameriško turistko, ki otroka zato njuna guvernanta za en dan odpelje v domačo Mehiko, na sinovo poroko, a se ob vrnitvi v ZDA zaradi težav na mejnem prehodu vse skupaj spremeni v katastrofo ...
Zadnja leta imajo kritiki zelo radi kolaže različnih, komajda povezanih zgodb. Spomnimo se, lansko leto so takšen film nagradili z Oskarjem. Šlo je za film Usodna nesreča. Tudi Slovenija ne zaostaja s tovrstnim trendom: Janez Lapajne in njegovi Kratki stiki so točno to, nič
Babel
Igrajo: Brad Pitt, Cate Blanchett, Gael García Bernal
Režija: Alejandro González Iñárritu
Scenarij: Guillermo Arriaga Žanr: Drama Dolžina: 142 minut Leto: 2006 Država: ZDA
Vsaki sre¿o in ng<M¡¿? mgd 19-10 in 2.0. uro
Kdo je glavi igralec v filmu Babilon?
Odgovor:_
K
in
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca^ Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Igor Kotolenko, Goričak 12,2283 Goričak Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede, 31. januarja, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Injb).
DJ T & Magix v družbi DJ Boru - Ta.
Štajerski tednik: Kje sta do sedaj že vrtela glasbo?
DJ T & Magix: Do zdaj sva vrtela v kar nekaj slovenskih klubih, kot so Super li, Escape, Bachus ... Najbolj pa sva vsekakor ponosna na vrtenje v londonskem clubu Mash, kjer sva naletela na zelo dober odziv publike.
Štajerski tednik: Kje vrtita glasbo in kakšno?
DJ T & Magix: Trenutno zaradi šolskih obveznosti vrtiva večinoma v slovenskih klubih, vendar pa upava, da bova poleti dobila priložnost vrteti v Zrčah v Papayi (hrvaška Ibiza) in pa seveda, da se spet vrneva v London, kjer je bilo res nekaj posebnega.
Štajerski tednik: Kakšna se vama zdi ptujska house scena in DJ-i?
DJ T & Magix: Na Ptuju se
v zadnjem času nekaj premika, tako da tudi plesna glasba nekako dobiva svoje mesto. V nekaterih ptujskih klubih, kot je recimo Feluka bar se nekako poskušajo približati housu, vendar to niti približno ni house v pravem pomenu besede, ki ga recimo lahko slišimo v londonskem klubu Pacha. Gre za navadno komercialno dance glasbo, tako, da o kakšnem House klubu Feluka bar ne moremo govoriti. Težko bi izpostavila kakšnega ptujskega DJ-a, ki bi bil na nivoju.
Štajerski tednik: Kje vaju lahko slišimo?
DJ T & Magix: Že nocoj v Bowling centru na Ptuju, v začetku marca pa organizirava house event v Super liju. V februarju bova predstavila set tudi v klubu Askara.
David Breznik
več in nič manj. Razdrobljena zgradba krovne zgodbe od gledalca zahteva dodaten napor in osredotočanje, da sploh lahko sledi toku pripovedovanja oz. da si ga mora sam sestaviti v zaključeno (in smiselno) celoto. Zato ni čudno, da so tovrstni filmi pravi ljubljenci kritikov. Če bi zgodbe filmov kot so 21 gramov in podobnih podali na običajen, linearen način, bi dobili povprečno dramo, ki ne bi prav v ničemer izstopala. Motiv sestavljanke, ki je po možnosti razdrobljen tudi s pomočjo dodobra zmešanega časovnega zaporedja prizorov, je zato pri umetniških filmarjih sila čislan in, zaenkrat, tudi pri večno nezadovoljnih kritikih.
Takšna zgradba filma se prilega sodobnemu času tudi zaradi viška vsebine - za ceno enega filma dobite štiri ali več zgodb, katerim bi pred 20 leti posvetili vsak svoj film. Količina podatkov, ki jim je sodoben človek vsakodnevno izpostavljen, se iz leta v leto veča - današnje mlade generacije so sposobne absorbirati veliko večje količine informacij, kot so jih v njihovih letih bili sposobni danes le 10 let starejši. Le poglejte MTV za nekaj minut - če vam ni jasno, za kaj se gre, ali čemu, lezite v grob in počakajte smrt, saj ste po vsej verjetnosti starejši od 30 let in kot takšni ste svoje že odslužili. Zato so filmi sloga
vimo, smo si, razlikam navkljub, globoko v svojem bistvu, popolnoma enaki. Tarejo nas enake skrbi, težave in pretresi. Odtujenost se zgodi tako ameriškemu paru kot japonskemu očetu in njeni hčerki. Pot v pekel je vedno tlakovana z dobrimi nameni. Medsebojna povezanost je tista, ki šteje, ne materialne dobrine. Predajanje svoje usode v roke neznanca lahko reši vaše življenje. Posledice naših dejanj so veliko bolj daljnoročne, kot si sploh lahko predstavljamo. Vsi smo eno in vsi smo igralci v gledališču življenja. Vsi imamo svojo vlogo in vsakdo usodno vpliva na sočloveka. Zato bodimo v svojih dejanjih in besedah sila preudarni in previdni.
Matej Frece
'plačaj enega, tri dobiš zastonj' le logična posledica evolucije medijskih komunikacij. Čim več vsebine zbite v čim krajši čas.
Da se povrnemo filmu Babilon: kot vsi ostali filmi tega 'novega' (ali pa vsaj od nedavno populariziranega) podžanra, tudi ta podaja popolnoma novodobno (new age) sporočilo, ob katerem naš predsednik verjetno skače od veselja: vsi ljudje, ne glede na to, kje na svetu ži-
CID vabi!
Petek, 26. januarja, ob 20. uri: koncert zasedbe Rok Weber trio. Gostje igrajo glasbo, ki se v živo zelo redko sliši: evergreene iz obdobja, ko se je šele porajal barvni film, dixieland in priredbe zdaj že starih popevk. Posebnost večera: s triom bo kot pevka nastopila Barbara Čokl, ki jo javnost bolj pozna kot uspešno zdravnico. Večer za vse generacije, ki ne obožujejo »glasnih« glasbenih zvrsti! Na ogled je razstava Mladi in Evropa. Dejstva o Svetu Evrope in Evropski uniji, razlike med obema, evropske priložnosti za mlade, naš novi denar ... Precejšen del gradiva (letake, zloženke, pisala, radirke, delovne zvezke ipd.) z razstave je mogoče odnesti s seboj! Vabljeni tudi osnovnošolci, ki v šoli spoznavajo Evropo. Sprememba datuma: Prvotno načrtovano zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta 1. februarja je zaradi obveznosti strokovnih delavcev na šolah prestavljeno za en dan, to je na 2. februar, ob 14. uri.
Nov program Nada slovenščino obvlada: Brezplačna pomoč pri učenju slovenščine oziroma slovnice za srednješolce poteka ob sredah popoldan, treba pa se je prej prijaviti pri prostovoljki Vojki Havlas, uni. dipl. prof. slov. jez. in knjiž. Dosegljiva je na: 040 417 476 ali vojka.havlas@gmail.com. Ob prijavi je treba sporočiti naslednje podatke: ime in priimek, številka, na katero si dosegljiv/-a, E-naslov, šola, razred, snov, ki ti dela težave, in učbenik, ki ga pri slovenščini uporabljate v šoli: Povabilo: Pri nas je mogoče vsak dan, ko v prostorih ne potekajo programi, igrati namizni tenis, poslušati glasbo, igrati družabne igre, delati naloge, seminarske naloge itd. Še posebej dobrodošli srednješolci, ki imajo proste ure! CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
LUKA, PRISTANIŠČE
FINSKI DŽEZOVSKI PIANIST (IIRO)
JUNAK STRIPOV
NAŠA GLASBENA SKUPINA
BUČI PODOBEN PLOD
FUZIJSKI REAKTOR V FRANCIJI
DLAKASTA KOŽA MLADIH KOZLIČKOV
NAŠA PEVKA DEŽMAN
KRATEK ZAPIS, POJASNILO
NARAVOSLOVJE
IZ BESEDE RITA
NAS GRAFIK JUSTIN
PRISTAŠ NOETIKE
IZRABA
N NAGLIČ
EKSTREM-NOST
FRANCOSKI PISATELJ (EUGENE)
PRIPADNIK ETATIZMA
JAPONSKO VOJNO LETALO
GORA NAD KOBARIDOM (2245 m)
NIGERIJSKO LJUDSTVO
STOTINKA ISLANDSKE KRONE
ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC (MICHAEL)
GOSTILNIČAR, KRČMAR
LINGVIST AASEN
PRIPADNIK ARIJCEV
TANTAL
JAPONSKI MOTOCIKLIST NAMIHIRA
MOŠKI POTOMEC
VIETNAMSKO OBMOČJE
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Antar, naira, krst, Haokah, bordonal, presnova, videotekst, razpora, VI, štafeta, skol, Ondina, neborec, kota, Verrat, IP, rena, ave, encim, Elko, Nir, virusi, VA, naivnost, Enis, cvenket, Cikker, Caka, Err, ica, IČ, Iva.
Ugankarski slovarček: EJRIR = stotinka islandske krone; IORI = ime japonskega motociklista Namihira; ITAR = fuzijski reaktor v Franciji; KALITERNA = hrvaški arhitekt in športni delavec (Fabijan, 1886 - 1952); LUFA = buči podoben plod; REDLI = nekdanji jugoslovanski boksar (Stevan, 1930-); TIVI = ljudstvo v Nigeriji; TRE = vietnamsko območje.
Zanimivosti
Umrla najstarejša ženska na svetu
Montreal (STA/dpa) - V domu za ostarele v kanadskem Montrealu je minuli teden umrla najstarejša ženska na svetu, 115-letna Julie Winnefred Bertrand.»Kar nehala je dihati. To je lepa smrt,« je dejal njen 73-letni nečak Andre Bertrand. Bertran-dova, ki so ji nadeli vzdevek Winnie, se je rodila 16. septembra 1891 v majhni vasi v Quebecku kot najstarejša izmed šestih otrok. Poročila se ni nikoli. Skrivnosti za dolgo življenje ni izdala nikomur. »Sprejemala je udarce in bila je močna in neodvisna,« je dejal njen nečak. Zdaj je najstarejša še živeča ženska na svetu 114-letna Emma Tillman iz Hartforda v ameriški zvezni državi Connecticut.
Kenijski ženin pred poroko na zaslišanje
Nairobi (STA/AFP) - Za mlado britansko nevesto Valerie seporočni dan, ki naj bi veljal za najlepšega v njenem življenju, ni začel nič kaj pravljično. Morala je namreč kar sama stopiti pred povabljene goste na poroki, potem ko so njenega ženina, Fre-dericka Nyawaro iz Kenije, odpeljali na zaslišanje samo nekaj minut zatem, ko sta si na matičnem uradu v Mombasi zaprisegla večno zvestobo. Fre-dericka so odpeljali na zaslišanje v zvezi z okoliščinami poškodbe avtomobila, ki ga je imel na testni vožnji. Nekaj ur kasneje so ga izpustili in mlad par se je lahko odpravil na poročno potovanje.
Štipendije Alicie Keys za štiri študente
Jacksonville (STA/AP) - Z grammyjem nagrajena ameriška pevka Alicia Keys seje odločila, da bo štirim ameriškim študentom iz Jacksonvilla, New
Orleansa, Atlante in newyorške četrti Harlem podelila štipendije po 5000 ameriških dolarjev (3858 evrov). Kot je pojasnila pevka, išče študente, ki izstopajo in potrebujejo določeno finančno pomoč, da bi lahko uresničili svoje sanje. Izbrani študenti bodo predstavljali neprofitno organizacijo »Frum The Ground Up«, s katero sodeluje tudi Alicia, vsak semester pa bodo morali opraviti dobrodelno delo.
Vonj denarja privabil tata v cvetličarno
Kuala Lumpur (STA/AP) - Vonj denarja nepridiprave privablja marsikam, tudi v cvetličarno. Tako se je zgodilo, da so v neko cvetličarno v malezijskem mestu Kuching vlomili kar štirikrat v mesecu dni. Cvetličarna Auvaroze Abraham je sicer priljubljena tarča tatov, saj je od leta 2004 o obiskih nepridipravov policiji poročala kar 30-krat. Cvetličarna je tako utrpela škode za skupno 44.000 evrov.
Umrl pevec skupine The Mamas and the Papas
New York (STA/dpa) - Minuli konec tedna je na svojem domu v bližini Toronta umrl Denny Doher-ty, pevec nekdanje ameriške skupine The Mamas and the Papas, ki je ljubitelje glasbe navduševala zlasti v 60. letih prejšnjega stoletja. O vzroku smrti mediji ne poročajo, je pa imel 66-letni Doherty od decembra lani zdravstvene težave. The Mamas and the Papas je vrhove lestvic osvajala zlasti med letoma 1965 in 1968, ko so bile njihove uspešnice »California Dreamin«, »Dream a Little Dream of Me« in »Monday, Monday«. Doherty pa je bil edini Kanadčan v tej ameriški skupini, v kateri so bili še John in Michelle Phillips ter Cass Elliot.
Lujzek • Dober den vsoki den
Saj vam rečem, da je toti svet čista narobe nareti in več sploh ne vemo, kaj je še pametnega in dobrega na totem sveti. Po visokih dnevnih in nočnih temperaturah in hujdih vurah nas je ob kunci prejšjega tedna še orkanski veter napadna in nas skoro v mišje luknje nagna. Na našem bregi je tak pihalo, da so se hiše trosle, z drevja je veje trgalo in smo že mislili, da se je začeja sodni den, ko tudi jaz več ne vem bi molil ali klel ali pa kaj boj pametnega počel. Na Kicari je veter streho s hiše odnesa, še dobro je da so ostali lidje živi in zdravi, če glih je vejka škoda v naravi. Tudi mija z Mico sma ostala brez nekaj ciglov na strehi in se nam zaj maščuvlejo stori grehi...
Vidite kak je to ni nihče v naprej ne ve kak še bo. Kak pa mi kaj virtite z evri? Ste na tolaro-va grobišča že vujžgali sveče in zanesli vence in zmolili očenaš, saj je striček tolar resen bija naš v hudjih in dobrih cajtih, politiki so ga na držovne stro-
ške drogo pokopali, poslovilno mešo pa bomo itak državloni plačali. Vse se vroča, vse se plo-ča. V totem znameji je bila tudi oddaja na televiziji, ki jo je voda Uroš Slak, kije provi vrag za grehe in napake, ki tudi v novem sistemi krodnejo kak srake. Tisto televizijsko srečaje med cerkvenimi in držovnimi predstovniki je minlo čista v znameji čim duže boj resnično-ga reka: »Veruj v tistega boga, ki v banki, cerkvenih šumah in zgradbah svoj oltar ima...!«
Da se nemo šli samo resnih stvari pa še nekaj za šalo in nekaj zares: Naš sosid Juža je voza avto malo pod alkoholnim gasom. Vstava ga je policist, ga alkoholno testira in mu reka: Juža, vi ste fajtni, zakaj niste volana dali ženi?« Pa mu je Juža ves skesani poveda nazaj: »Vete, tovariš, gospod policist mogoče sem resen malo pregloboko pogleda v kupico, to pa še ne pomeni, da sem čista nor...!«
Te pa srečno do drugega tjed-na in pasko se mejte, da nede keri preveč v kupcio pogled-na...!«
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °ICH3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 27. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
NEDELJA, 28. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30,
9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
PONEDELJEK, 29. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI
PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kaj-zovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
TOREK, 30. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škr-janec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav, Jesenice).
SREDA, 31. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na da-
našnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
ČETRTEK, 1. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00
ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
PETEK, 2. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na da našnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in od govori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Zadnji teden v mesecu bo minil v smislu poetičnosti, globoke romantike in pripadnostim tistim osebam ter rečem, ki jih imate za svoje in radi. Postali boste premišljeni in sledili klicu prenove v sebi. Delo na lastnih vrednotah se bo obrestovalo. V službi bo prijetno s koristnim!
BIK
Po keltski tradiciji obstajajo ptice trnovke in to bo pomenilo, da boste iskali svojo srečo in svoj prostor pod soncem. Izkušnje iz preteklosti se bodo obrestovale in počasi bo čas, da zaživite osebno legendo. Glasba in pogovori bodo balzam za dušo. Služba: prijetna novost.
DVOJČKA
Obeta se teden, ki ga boste sprejeli z odprtimi rokami. Smisel življenje jetudi učenje, noto vam ne pove dosti, toda na srečo boste dovzetni za novosti. Službeno bodo stvari šle po tisti poti, ki je pravilna, le-to prepoznate po lastnih uspehih. Amorjeve puščice švigajo okoli vas!
RAK
Umetnost življenja je lahko tudi umetnost. Tudi sami boste spoznali, da je življenje kot perut bele golobice, nežno in čudežno. Seveda bodo besede lahko ostre in direktne. Le s težavo najdete zlato sredino. Klic po ustvarjanju vas umiri in napolni z energijo - kar vam vlila moči.
LEV
Dinamičen teden in ne bo časa za počitek, ampak hiteli boste sem in tja. Učinkovito bo, da naredite urnik in se ga držite. Modri nasvet je tudi ta, da si vzemite čas zase, kajti tako dosežete več. V ljubezni bo v ospredju igra tišine in strasti. Sledi finančni uspeh!
DEVICA
Čas je, da stvari pogledate še iz druge strani in odkrili boste bistvo problema. Tako malo je pomembno, da osrečite sočloveka. Začutite klic, da so na tem svetu ljudje, ki jim je potrebno pomagati, kar je lepo in pravilno. Ljubezenska pravljica se bo nadaljevala in prav je tako!
TEHTNICA
Vzbujali boste pozornost in tako doživeli veliko več, kot ste sprva pričakovali. Opravičena bo trditev, da so zvezde na vaši strani. Doma boste razdvojeni, na eni strani uživati in po drugi vam dom daje občutek nemira. Čas za spremembo videza ali stilsko preobrazbo trka na vaša vrata.
ŠKORPIJON
Nizali boste uspeh za uspehom, le kje drugje kot v intelektualnih in komunikativnih dejavnostih. Spodbudno je, da obiščete prijatelje, se odpravite v knjižnico, na kakšno predavanje ali na izlet. Intuitivni signali se bodo okrepili in sporočila boste dobivali skozi sanje!
STRELEC
Prava oaza sreče bo dom, tam boste pridobili možnost za ustvarjanja in razvajanje. Vezani uživate v ljubezni in v okrilju doma. Nevezani pa v svobodi in če ne čutite drugače pojdite tako naprej. Finančno morda nekoliko bolj previdno. Sreča pa bo vseeno na vaši strani!
KOZOROG
Postali boste zelo učinkoviti in si na svoj način želeli hitrih rezultatov. Samozavestna drža in notranja trdnost se krepita in kmalu dokažite svoje rezultate. Iskre sreče se bodo stopnjevale in tako je blizu pravi plamen. Besede bodo prijetne in čas bo, da še bolj razvajate srčnega izvoljenca.
VODNAR
i i\uu/a Potreba po varnosti se bo stop-nJeva'a 'n si priznate, ali pa ne, potrebujete objem in toplo besedo. Omenjen bo tako kot naravni antibiotik. Odnosi z ljudmi vas veliko učijo in so tisti s katerimi prihajate v kontakte so vam učitelji. Iz učnih lekcij pa se poskusite tudi kaj naučiti!
RIBI
V tem tednu bo pri vas zelo veselo in če boste le imeli priložnost lahko tudi zapojeta In nič ni narobe, da uživate, bolje pa je, da se varujete slabih navad. Dinamika bo nekaj normalnega in na delovnem mestu se vrstijo skupinski uspehi. Prijateljska srečanja bodo eliksir mladosti.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
GREGOR LOJK
Iščete svoj stil	^
Nevenka gre na svečano kosilo
Nevenka Anžel je doma iz Kidričevega, absolventka slovenskega jezika na Pedagoški fakulteti v Mariboru, mamica 4,5- letne deklice, ki ji namenja tudi ves prosti čas. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti, tudi sicer je o prijavi razmišljala že nekaj let.
Nevenka je prvič obiskala kozmetični salon. Kozmetičarka Neda Tokalič ji je kožo površinsko očistila, s pilingom odstranila odmrle celice in postopek nege zaključila z nanosom kreme za mešani tip kože. Tudi pri negi doma bo uporabljala sredstva in preparate za ta tip kože. Posebno pozornost pa mora posvetiti negi obraza v zimskem času. Uredila ji je tudi obrvi. Priporočila ji je tudi globinsko čiščenje kože.
Za Nevenkino novo pričesko je v Frizerskem salonu Stanka poskrbel frizer Denis Horvat. Najprej je postrigel obliko frizure, da je postala bolj razgibana. Tehniko striženja je prilagodil obliki glave in obraza. Na kronskem delu je pustil prvotno dolžino, spodnjo pa je postrigel za dobrih deset cm. Pri barvanju je uporabil Touch Color barvo v čokoladnem odtenku. Pri končnem stylingu pa Wellin Bouncy Dip.
Vizažistka Minka Feguš je pri Nevenki uporabila zlatorja-ve tone ličil. Make up je začela
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nevenka prej ...
. in pozneje
KOLEKTIV SALONA
mosKo in z;er!SKo
Slomškova 22 10 % popust v januarju 3
z nanosom malo temnejšega odtenka pudra, da bi bil izgled bolj topel in mehak. Oči ji je obrobila s čopičem v rjavem tonu, zgornji del vek pa osvetlila v zlatem tonu. V rožnatem tonu je poudarila ličnice in del ob lasišču.
V trgovinah so se po razprodajah zimske kolekcije na policah začela bohotiti oblačila iz lahkih materialov, ki bi sicer glede na trende lahko bila na policah že vso zimo. Zelo »in« je bilo, če smo si upale obleči poletno oblekico, pod njo debele zimske nogavice, na njo pa topel zimski plašč. Ker je tega bilo, vsaj na cesti, videti zelo malo, sem se danes odločila za podobno kombinacijo pri naši kandidatki Nevenki. Ne sicer zaradi trenda, ampak zaradi
posebne priložnosti. Nevenka je namreč na dan naše akcije praznovala rojstni dan. Odločila sem se, da jo oblečem za družinsko svečano kosilo. Nevenka oblečena v dnevno oblačilo, primerno tudi za kakšen drugi poseben trenutek, je uvodoma njeno stil-sko preobrazbo pojasnila stilist-ka Sanja Veličkovič.
"V trgovini Mura se mi je takoj zasvetila lahka oblekica, iz sicer njihove nove kolekcije. Lahko bi rekli, da je prosojen material v zabrisanem živalskem vzorcu, v kombinaciji črne in krem barve. Ker je material prosojen, oblekica pa brezrokavna, bi bilo zelo primerno, če bi jo že v trgovini dopolnila s kakšno primerno bluzico, ki jo Nevenka vsekakor
Banovci • Vandalizem v termah
Neznanci razdejali naturistični kamp
Minuli teden je bilo v termalnem kopališču Banovci vlomljeno v enajst počitniških hišic, ki sodijo v sklop Panonskih term.
Minuli teden je bilo v termalnem kopališču Banovci vlomljeno v enajst počitniških hišic, ki sodijo v sklop Panonskih term.
Neznani storilci so vlo-
mili v enajst počitniških hišic naturističnega kampa Sončni gaj in pri tem naredili pravo razdejanje. Veliko materialno škodo so utrpeli trije avstrijski lastniki ter
Tri od 11 počitniških hišic v naturističnem kampu Banovci, kamor je bilo vlomljeno.
kampisti iz Maribora, Ljubljane, Žalca in Mozirja. Iz nastalega je bilo možno zaznati, da so posamezniki v nekaterih kamp prikolicah in drugih bivalnikih celo prebivali, po zapustitvi pa z objestnim ravnanjem uničevali opremo, notranjost in zunanjost objektov ter odnesli posteljnino in hrano. Ob tem se postavlja vprašanje, kako je nepridipravom povsem neovirano uspelo prispeti v kamp. Po besedah vodilnih v termah Banovci, posebnega varovanja počitniških hišic v naturističnem kampu nimajo, pa tudi vstop v kampirno območje je omogočen vsakomur. Sicer pa so v zimskem obdobju tovrstne hišice običajno prazne, zato je vlomilcem pot do njih bila odprta ...
Kot smo izvedeli, so kriminalisti in policisti storilcem že na sledi. Neuradno naj bi šlo za gojence Vzgojno izobraževalnega zavoda Veržej.
Niko Šoštarič
Foto: Črtomir Goznik
Nevenka v oblačilih iz prodajalne Mure in prodajalne Naf Naf ter čevljih in torbici iz Alpine.
potrebuje, saj pri kosilu gotovo ne bo sedela v plašču. Primerne bluzice nisem našla, je pa v Muri visel tudi krasen plašč iz imitacije krzna v krem barvi, ki se je krasno ujel z barvami oblekice; hkrati pa smo ujeli kanček trenda v zelo kontrastnih materialih. Manjkajočo bluzico sem našla v trgovini Naf Naf. Je zelo enostavna, po telesu prilegajoča, s klasičnim srajčnim ovratnikom. Oblekla jo je pod oblekico, gumbi ob vratnem izrezu so ostali odpeti. V Naf Nafu sem izbrala tudi dve verižici, v črni in zlati barvi, ki sta se zelo diskretno opazili, ko sta s svojim leskom pritegnile oči opazovalca. Kam drugam kot v Alpino po primerno obutev. Najbolj primerni bi bili seveda črni salonarji z višjo peto, vendar zaradi nemožnosti izposoje »pravih trendovskih« nogavic, sem se odločila za črne usnjene škornje, z majhnim detajlom ob straneh. K škornjem sem izbrala tudi manjšo, zelo enostavno torbico, v kateri sme biti za takšno priložnost le šminka in denarnica. Nevenki svetujem, da kljub temu, da misli, da mamice morajo biti v kavbojkah, saj le tako lahko lovijo svoje otroke, ne bo nič narobe, če bo večkrat oblekla kakšno krilo rahlega A-kroja, ki naj sega malo pod koleno, k temu pa bo kombinirala kakšno bluzico in jakno, ki pa naj ne bo predolga, da ne zakrije osnovne silhuete telesa. Maksimalna dolžina jakne je do polovice bokov," je zgodbo Nevenkine nove stil-ske preobrazbe dokončala Sanja Veličkovič.
V Športnem studiu Olimpic bodo za Nevenko po testiranju izbrali enomesečni program vadbe. V njem bo poudarek na oblikovanju želene postave, obiskovala ga bo brezplačno, je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čuš.
MG
Prejeli smo
»Ena proti nič za Fakinovo«
Odgovor na članek, objavljen v Štajerskem tedniku v torek, 16. januarja 2007
Zaradi objektivnega informiranja javnosti želimo, da objavite naš odgovor na omenjeni članek.
Objavljeni članek dokaj enostransko prikazuje dogajanje na 3. redni seji občinskega sveta. Navedene so številne netočnosti, že v samem naslovu pa začenja v navijaškem stilu in takoj pokaže, na čigavi strani bo avtorica mf v članku.
S kom in proti komu igra Fakinova? Glede na njeno vlogo je lahko to samo tekma proti občanom. Zagotovo tistim, ki so na volitvah podprli kandidate SDS in N.Si na njihovih listah, sedaj po volitvah pa je županja z organiziranjem prestopov dveh svetnikov iz teh list v njen tabor spremenila dejansko voljo volivcev.
SDS si kot druga najmočnejša strankah na lokalnih volitvah v Majšperku ni mogla privoščiti preprostega podpisa koalicijske pogodbe brez vsebinske programske razprave. SDS je že v novembru 2006 v pisni obliki izrazila pripravljenost za podporo vsem projektom,
ki bodo služili v dobro občanom, vendar na to pobudo ni bilo odziva. Županjo je zanimala samo pisna zaveza za zagotovitev večine glasov v občinskem svetu, ostalo naj bi se dogovarjali kasneje.
Na tak način se ne bo pri vodenju občine nič spremenilo. Pa bi se moralo.
Že na sami tretji seji se je po našem mnenju dogajalo cel kup nezakonitih ravnanj, čeprav je na prvi seji tega mandata županja prisegla z izjavo, da bo delovala zakonito.
Obžalujemo in obsojamo ravnanje našega donedav-nega kolega in svetnika Marjana Novaka, ki se je v nasprotju s stališčem stranke SDS odločil, da bo prestopil v koalicijo z županjo. Ko smo se pred tem v SDS pogovarjali o možnostih koalicijskih povezav, je Marjan Novak jasno povedal, da je on dobil glasove volivcev za program, kije drugačen odžupanjine-ga. Presenetljivo je bilo, da je samo nekaj dni za tem brez vednosti svetniške skupine začel lastne razgovore o prestopu, v to pa pritegnil še enega od svetnikov. Očitno jima je županja lahko ponudila nekaj več. Morda je za-
čutil žvenket novcev ali nostalgijo za starimi nekdanjimi strankarskimi sodelavci, s katerimi so se v preteklosti že razšli. Prelomil je dano besedo in to je v tej zgodbi najbolj žalostno.
Županja je ob nastopu mandata ponujala pomirljive izjave o sodelovanju v bodočem občinskem svetu. To, kar je storila, pa kaže, da so bile to le prazne besede in da drugačnih ravnanj ni zmožna.
Zakaj npr. lahko deluje občinski svet v Vidmu z razmerjem svetnikov, ko župan SLS nima večine, v Majšper-ku pa je bilo potrebno razbijati SDS, da seje dokopala do te pirove zmage, ki občini Majšperk ne bo prinesla nič dobrega.
Aroganco županje kaže tudi njen predlog za nadzorni odbor, ko je brez slabe vesti predlagala članico iz svoje stranke, ki je obenem še na drugi nezdružljivi funkciji v svetu KS.
Pa še besedica o svetnici Veletovi: veliko besed o njej je bilo napisanih v članku. Prav gotovo manjka objava njene odločitve, da se je odrekla sejninam v korist Karitasa Ptujska Gora, kar predstavlja novost v ravnanju javnih funkcionarjev v tem okolju.
Svetniška skupina SDS in OO SDS Majšperk - predsednik Vekoslav Širec
Foto: NS
Ptuj • Zavarovalnica Generali odprla deseto samostojno pisarno
Z uveljavljeno in preverjeno ponudbo
V svojem desetem, jubilejnem, letu poslovanja v Sloveniji je Zavarovalnica Generali 19. januarja odprla pisarno tudi na Ptuju.

To je že deseta samostojna pisarna v Generalijevi mreži v Sloveniji, deluje pa tudi pet škodnih centrov. Mednarodna skupina Generali se ponaša že s 175-letno tradicijo in bogatimi izkušnjami. Sedež pisarne je v Čučkovi na Ptuju, vodi pa jo Aleksander Kuharič.
Zavarovancem ob klasičnih zavarovalnih produktih s področja avtomobilskega, premoženjskega in osebnega zavarovanja ponujajo tudi individualne produkte. Lansko jesen so prevetrili in obogatili ponudbo osebnih zavarovanj
v sklopu življenjskih zavarovanj, ki omogoča zavarovancem aktivno vlogo pri oblikovanju njegovega življenjskega varčevalno-zavarovalnega produkta. Od januarja pa po zelo ugodnih pogojih ponujajo tudi avtomobilsko zavarovanje.
Direktor prodaje Zavarovalnice Generali Sebastijan Žlebnik je ob tej priložnosti povedal, da je območje, ki ga bodo odslej pokrivali tudi prek pisarne, na nek način že prepoznavno z njihove strani, saj že od leta 2003 spon-
zorirajo NK Drava, od leta 2003 pa sodelujejo z MO Ptuj. Pisarna na Ptuju naj bi bila ena izmed njihovih ključnih pisarn v SV Sloveniji, v njej pa bo že v kratkem delalo 20 ljudi. Svoje storitve želijo približati tudi prebivalcem tega dela Slovenije, Ptuj z okolico pa je gospodarsko in poslovno zanimiv.
Dr. Štefan Čelan je na otvoritvi povedal, da je vesel vsake nove pridobitve, zlasti še, ko gre za področja, kjer ni prave konkurence.
MG
Podgorci • Zasoljena najemnina za prostore KS
Raje bi kupili kot najeli
S pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice med najugodnejšim ponudnikom Nevia d. o. o. in Občino Ormož se je oktobra 2005 formalno lahko pričela gradnja poslovno-stanovanjskega objekta v Podgorcih 23.
Poslovno-stanovanjski objekt obsega prostore, namenjene za potrebe Pošte Slovenije, prostore krajevne skupnosti in po dve stanovanji v lasti občine in stanovanjskega sklada. Kljub temu da je objekt zgrajen že nekaj časa, pa se uradi še niso vselili. Nevia in Pošta Slovenije sta menda našli skupni jezik o višini kupnine za podgorsko pošto. Enako je s stanovanji, od katerih je eno že zasedeno, za ostale pa še poteka razpis. Občina Ormož oziroma krajevna skupnost Podgorci bo v tem objektu imela tudi svoje uradne prostore. Pogodba je bila podpisana 9. 11. 2006 in določa, da znaša najemnina za 71,81 kvadratov velik prostor 16 evrov na kvadratni meter. Kar pomeni, da znaša mesečna najemnina
1.148 evrov.
Občinski svet Ormož je ocenil, da je to za občino prevelik znesek, ker pa je pogodba sestavljena tako, da je brez škode za občino ni mogoče razdreti, so razmišljali o odkupu prostora. Najemna pogodba je bila namreč sklenjena za kar 20 let. S pogodbo je določena tudi cena morebitnega odkupa, kvadratni meter v Podgorcih tako stane celih 1720 evrov. Treba pa je upoštevati še dogovorjen odlog odkupa za 16 mesecev, ki je bil sporazumno določen, ker v minulem letu ni bilo zagotovljenih sredstev za nakup poslovnega prostora zaradi delitve občine, s tem povezanih nalog in začasnega financiranja pa je realna možnost za odkup šele v začetku leta 2008.
Foto: Črtomir Goznik
Eno izmed pisarn KS enkrat tedensko uporablja tudi UE Ormož za svoj KU. Na poziv, da se udeležijo pri sofinanciranju najemnine, so prijazno odgovorili, da so od občine v trajno uporabo, na podlagi še danes veljavnih sklenjenih pravnih aktov, prejeli poslovne prostore za KU, brez obveznosti plačila najemnine, zato tega sedaj ne nameravajo spreminjati.
Ker čas beži in je v tem primeru za občino Ormož čas zares denar, so svetniki pooblastili župana Alojza Soka, da se poskuša s podjetjem Nevia dogovoriti za čimprejšnji odkup prostorov, saj bi 20-letna najemnina, kot je določeno v pogodbi, vrednost prostorov krepko preplačala.
Viki Klemenčič Ivanuša
Na odprtju desete samostojne pisarne Zavarovalnice Generali v Sloveniji na Ptuju so govorili (od leve) Aleksander Kuharič, vodja pisarne, Sebastijan Žlebnik, direktor prodaje pri Zavarovalnici Generali, in ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Podvinci • 80 let prostovoljnega gasilstva
Slovesnost bo 17. junija
V soboto, 20 januarja, so se na jubilejni 60. konferenci sestali člani prostovoljnega gasilskega društva Podvinci, ki združuje 102 člana. Med številnimi gosti so bili še posebej veseli župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana.
Kupnina za prostore v tej zgradbi povzroča glavobol ormoškemu občinskemu svetu. 1720 evrov res ni mačji kašelj, je pa še vedno bolje kot najemnina 16 evrov za kvadrat dolgih 20 let ...
Kot je povedal Dušan Ber, predsednik PGD Podvinci, so na letošnje praznovanje 60-letnice prostovoljnega gasilstva v tem kraju dobro pripravljeni, saj so gasilski dom s prostovoljnim delom gasilcev in krajanov popolnoma prenovili in prepleskali, uredili podstrešje, klet in okolico. Za vsa ta dela so lani opravili 1263 prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega so vse leto pridno vadili, sodelovali na številnih tekmovanjih, vajah in srečanjih ter pripravili več svojih prireditev.
Za svoje sokrajanke so pripravili prireditev ob materinskem dnevu, organizirali postavitev majskega drevesa, udeležili so se Florijanove maše, v jeseni pa organizirali postavitev klopotca in mar-tinovanje. Uspešno je bilo tudi njihovo sodelovanje z gasilskim poveljstvom Mestne občine Ptuj in z območno gasilsko zvezo, dobro pa sodelujejo tudi z domačim nogometnim klubom Podvinci, z društvom upokojencev, etnografskim društvom Korant ter drugimi organizacijami, saj jim omogočajo izposojo dvorane v gasilskem domu.
Poveljnik društva Vlado Peterčič je dodal, da so bili uspešni tudi na operativnem področju, saj so se poleg rednega izobraževanja članstva vsak mesec sestajali na gasilskih vajah. V maju so organizirali operativno preverjanje usposobljenosti gasilcev, v avgustu pa člansko tekmovanje. S svojimi desetinami so sode-
Foto: M. Ozmec
Dušan Ber, predsednik PGD Podvinci
lovali na vseh tekmovanjih, ki jih je pripravila Območna gasilska zveza Ptuj. Z uspešnim preventivnim delom in akcijami so svojim krajanom zagotovili ustrezno požarno varnost, saj so lani sodelovali le pri dveh gašenjih: požara na čebelnjaku v Pacinju in
požara v starih vojaških skladiščih na Ptuju. V letošnjem letu pa se bodo poleg rednih aktivnosti osredotočili v priprave na osrednjo slovesnost ob 60-letnici društva, ki bo 17. junija v Podvincih.
Podvinškim gasilcem se je za humano dejavnost in prostovoljno delo v šestih desetletjih prvi zahvalil župan MO Ptuj dr. Štefan Če-lan, ob čestitki k jubileju pa izrazil željo, da jim tudi pri nadaljnjem delu želi čim več uspehov na vseh področjih. Pohvalno so o njihovem humanem poslanstvu in neprecenljivem prispevku k varnosti občanov govorili tudi poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glaža in ter številni drugi gostje. Ob koncu so se najzaslužnejšim članom oddolžili z gasilskimi priznanji in jubilejnimi značkami.
-OM
Foto: M. Ozmec
Podvinškim gasilcem se je za 60 let humanega poslanstva prvi zahvalil župan MO Ptuj dr. Štrefan Čelan.
Foto: vki
Krvodajalci
26.	oktober - Marija Burjan, Hajdoše 53/a; Franc Korez, Janški Vrh 56; Vojko Dražkovič, Starošince 34; Suzana Kramberger, Mestni Vrh 50; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27/a; Marjan Kolarič, Prešernova 21, Ptuj; Mirjana Šeruga, Bevkova 8, Ptuj; Janez Plajnšek, Tovarniška 1, Kidričevo; Jožica Kukovec, Placar 7/a; Miran Šic, Sltina 63; Sašo Brence, Kostanje-vec 39, Zgornja Ložnica; Robert Gajser, Stogovci 47/a; Marjan Metličar, Zg. Hajdina 82; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Franc Sauer, Sp. Velovlak 17/b; Miran Gajser, Stogovci 43; Jože Turk, Lovrenc na Dr. polju 2; Zoran Štalcer, Formin 31; Roman Krajnc, Kajuhova 1, Ptuj; Dragica Veček, Kolodvorska 17, Pragersko; Boris Blažek, Radehova 42/a, Lenart v Slovenskih goricah; Štefan Ros, Kočice 36; Dušan Fridl, Lancova vas 22; Franc Turnšek, Apače 164; Franc Krajnc, Dornava 13/a; Branko Pernat, Lovrenc na Dravskem polju 9; Jožica Medved, Župečja vas 60/a; Anton Gavez, Korenjak 11; Petar Markotic, Kajuhova 1, Ptuj.
27.	oktober - Jernej Novak, Podlehnik 40/e; Miha Brenčič, Ul. Jožefe Lackove 32, Ptuj; Mitja Zelenko, Gomilci 8; Nuša Meško, Mestni Vrh 60/c; Anja Dangubič, Osojnikova 21, Ptuj; Janja Spevan, Jurovci 181/b; Don Ciglenečki, Kempljeva 9, Ptuj; Helena Hercog, Volkmerjeva 11, Ptuj; Alenka Trafela, Podlehnik 80/b; Maja Krajnc, Pobrežje 111, Videm pri Ptuju; Anja Prelog, Na postajo 11, Ptuj; Sašo Hojnik, Rimska pl. 14, Ptuj; Dejan Vidovič, Strnišče 18; Mojca Lazar, Kettejeva 14, Ptuj; Peter Ferme, Kicar 88/a; Tamara Skok, CMD 11, Ptuj; Blaž Švagan, Vegova 7, Njiverce; Monika Šegula, Štuki 30; Davor Grabar, Gregorčičev dr. 2, Ptuj; Matej Pal, Barislovci 19/c; Sašo Kramberger, Na jasi 9, Ptuj.
30. oktober - Olga Matjašič, Bodislavci 4; Katarina Pondrk, Rakovci 44; Herman Prejac, Sv. Tomaž 35/b; Natalie Majcenovič, Šolska ulica 17, Središče ob Dravi; Drago Slavinec, Mali Brebrovnik 13; Miha Škrjanec, Sko-librova 8, Ormož; Robert Letonja, Pot k jelšam 9, Hoče; Branko Frangež, Podlože 49/a; Stanko Gorjup, Bresnica 67; Andreja Graifoner, Rimska pl. 3, Ptuj; Igor Anžel, Vintarovci 21/b; Tadej Bojnec, Langusova 26, Ptuj; Jože Šegula, Majšperk 46; Janko Janžekovič, Nova vas pri Markovcih; Zdravko Fijačko, Pršetinci 46; Jože Kmetec, Strmec 59; Renato Pehar, Ul.
8.	februarja 23, Miklavž na Dravskem polju; Ivan Bedenik, Žetale 56; Igor Majcen, Savci 43/a; Slavko Arklinič, Markovci 67/f; Nataša Murko, Sela 10; Jurij Gajšek, Belski Vrh 24; Matjaž Himelrjah, Stojnci 105; Marjan Murko, Podvinci 130; Peter Cigula, Ločki Vrh 4; Vlado Petrovič, Ločki Vrh 56; Tomica Indžič, Osojnikova 25, Ptuj; Zvonko Frčec, Doklece 25/a.
2. november - Franček Veber, Skolibrova 6, Ormož; Milan Borko, Lača ves 18; Sašo Meško, Mihovci 10/b; Jože Rakuša, Sejanci 19; David Oz-mec, Mihovci 10/a; Anita Bohinc, Juršinci 34/a; Angela Slodnjak, Za-gorci 87; Zvonko Bohinc, Juršinci 34/a; Marija Novak, Kukava 1; Marjan Munda, Juršinci 27/b; Dušan Kores, Medvedce 14; Genovefa Arnuš, Pa-cinje 32; Ivan Vičar, Rotman 18/a; Marjan Bezjak, Grajena 51/b; Milan Munda, Zagorci 55/a; Robert Portir, Stephensonova 6, Maribor; Zvonko Auer, Mihovce 12; Jožef Rižnar, Bodkovci 38; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Miroslav Pavalec, Juršinci 42; Jožefa Horvat, Juršinci 42; Slavko Burjan, Hajdoše 53/a; Jožica Zelenko Flajšman, Janežovski Vrh 14; Uroš Vek, Rimska ploščad 9, Ptuj; Davorin Šegula, Bodkovci 42; Štefka Plohl, Sakušak 52; Mateja Horvat, Juršinci 77; Franc Simonič, Gaber-nik 3; Marija Kovačič, Juršinci 43; Alojz Horvat, Juršinci 77; Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 24/a; Anica Divjak, Grlinci 2; Janez Čuš, Gabrnik 20; Janez Zavec, Zg. leskovec 9/b; Irena Rajh, Gabrnik 34/a; Daniel Bec, Sakušak 24; Igor Šori, Rotman 13; Branko Čeh, Podvinci 73; Aleksandra Aracki, Cankarjeva ul. 3, Ptuj; Franc Šumenjak, Prerad 37; Milan Kostanjevec, Grlinci 20; Leonida Kovačič, Juršinci 43; Franc Hrga, Juršinci 75; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Tonček Breg, Grajenščak 68.
6. november - Petra Jenko, Žerovinci 12; Bojan Pučko, Žerovinci 12; Majda Vilčnik, Majšperk 38; Damijan Cebek, Draženci 14/b; Simona Mihalinec, Gorišnica 34; Slavica Jelen, Kraigherjeva 22, Ptuj; Ludvik Skela, Dobrina 65; Marjan Arnuš, Kicar 108/a; Ivan Kovačič, Polenšak 44/b; Franjo Vrbanec, Kajuhova 3, Ptuj; Janez Štumberger, Stojnci 20; Marjeta Brumen, Savci 59; Andrej Vidovič, Mezgovci 46/c; Stanko Polič, Vintarovci 76; Slavko Strelec, Granitna ul. 8, Oplotnica; Roman Šoštarič, Kukava 7; Nada Murko, Pobrežje 152; Ivan Auer, Pobrežje 151/a; Marija Letonja, Sedlašek 47; Kristina Reich, Apače 62; Alojz Kikl, Skorba 6; Franc Roškar, Bresnica 15.
9.	november - Mario Ploh, Dolga lesa 2, Ormož; Miran Škrinjar, Fran-kovci 43; Kristina Kumer, Cerovec 22, Ivanjkovci; Kristina Kuhar, Strelci 14; Marijana Težak, Turški Vrh 5; Silvo Čeh, Spuhlja 143; Franc Vaupotič, Keleminova 7, Maribor; Peter Kukovec, Goričak 7; Stanislava Gabrovec, Bukovci 137; Marjan Kokol, Levanjci 30; Štefanija Slameršek, Pestike 1/ a; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16; Maja Kelc, Turški Vrh 70/b; Marjan Meglič, Spuhlja 65; Kristina Kokot, Hrastovec 3/a; Jožef Belšak, Hrasto-vec 39; Katarina Holc, Zagorci 81; Alojz Pihlar, Kicar 131; Silvo Furman, Gorenjski Vrh 30; Ivan Hentak, Gubčeva 6, Ptuj; Marjan Brenholc, Mezgovci 70; Mira Vuk Borak, Hrastovec 24/h; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Tatjana Krajnc, Hrastovec 134; Marko Bricelj, Cankarjeva 6, Ptuj; Martin Korošec, Hrastovec 26/e; Smiljan Kovačec, Slomi 1; Robert Bezjak, Bukovci 126/a; Igor Levstik, Zlatoličje 35; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Andrejka Lazar, Turški Vrh 16/a; Janez Bedenik, Ptujska Gora 57/a; Miran Mohorko, Dobrava 9; Sonja Kokot, Hrastovec 27; Jožef Liber, Dre-novec 1; Dejan Rižnar, Ptujska c. 10, Ormož; Sonja Fostnarič, Hrastovec 26/d; Stanislav Ivančič, Hrastovec 73/a; Brigita Lužnik, Hrastovec 28; Vlasta Golob, Markovci 32; Olga Golob, Stojnci 142; Sonja Majcenovič, Hrastovec 39; Terezija Belšak, Turški Vrh 71/a; Štefan Bukvič, Rabelčja vas 16, Ptuj; Peter Kapele, Ob Studenčnici 6, Ptuj; Alojzija Pohorec, Hrastovec 80/c; Andrej Kozel, Velika Varnica 6; Nada Kukovec, Goričak 7; Terezija Zebec, Hrastovec 26/a; Anton Butolen, Žetale 42; Ivan Črešnik, Anželova 20, Ptuj.
Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
ZNAMKA	LETNIK	EUR CENA SIT		BARVA
BMW SERIJA 5 TOURING: 525 D	2002/2002	14.772,00	3.540.000	KOV. T. MODRA
CHRYSLER PT CRUISER 2,2 CRD LIMITED 2002		11.642,00	2.790.000	KOV. T. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	14.563,00	3.490.000	KOV. SREBRNA
DAEWOO NUBIRA 1,6	1998	1.877,00	450.000	ZELENA
DAEWOO TACUMA 2,0 AVTOMATIK	2001	6.092,00	1.460.000	KOV. ZLATA
FORD ESCORT 1,6 ICLX	1995	1.210,00	290.000	KOV. SIVA
MERCEDES RAZRED A 170 CDI	2003	11.225,00	2.690.000	KOV. S. ZELENA
MERCEDES RAZRED E 300 TD	1998	8.304,00	1.990.000	KOV. T. MODRA
MITSUBISHI L-200 2,5 TDI	1997	10.800,00	2.588.112	KOV. RDEČA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2004	12.059,00	2.890.000	RDEČA
RENAULT KANGOO 1,6	2002	6.634,00	1.590.000	RDEČA
SEAT LEON 1,4	2001	6.634,00	1.590.000	KOV. BORDO RDEČA
VW PASSAT 1,9 TDI 130 KM	2001	11.225,00	2.690.000	MODRA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI 110 KM	1997/1998	5.383,00	1.290.000	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 2,0 TDI	2005	21.240,00	5.090.000	KOV. SREBRNA
Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640
Prireditev v mesecu
H IHercator Center Ptuj
Ormoška cesta 30, Ptuj
SOBOTA, 27. januar 2007, ob 10.00 uri
Snežna kraljica
otroška ustvarjalna delavnica
Vsi poznamo zgodbo o Snežni kraljici, danes pa se nam pridružite, ko bomo ledeni kraljični izdelovali bleščečo obleko, šal, škorenjce, jo posuli s kristalčki......brrrrr.......ledeno!
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
flIMiliMXJiMiWIIfi
C 02/22 80 HO
SoliS d.o.o.
Razlagova 24, Maribor
i
or I
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Memttmnajboljši sosed
NOVO! KREDITI
- mobilno bančništvo -
> POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let)
(tudi za OD nižji od 417 EUR oz. 100.000 SIT )
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po rt. 0038549 372-605
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Troja nova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
IGD HOLERMUOS d.o.o. Investicijsko gradbena družba Opekarniška cesta 2, 2270 ORMOŽ
Smo hitro rastoče podjetje, ki se ukvarja z gradbeništvom, investicijami ter naložbami v nove dejavnosti.
Če ste pripravljeni sprejeti izziv v dinamičnem delovnem okolju, Vasvabimo, da se nam pridružite.
1.	VODJA GRADBIŠČA (m/ž)
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, nastop dela je
možen takoj oziroma po dogovoru.
Pogoji:
•	najmanj VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri
•	strokovni izpit iz gradbene stroke
•	najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju gradbeništva
•	obvladanje dela z računalnikom v okolju Word in Excel
•	sposobnost za delo v timu, organizatorske in vodstvene sposobnosti
•	B kategorija vozniškega izpita
•	pogajalske, organizacijske in komunikacijske sposobnosti
2.	GRADBENI DELOVODJA
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, nastop dela je
možen takoj oziroma po dogovoru.
Pogoji:
•	najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri
•	najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju gradbeništva
•	sposobnostvodenjadelovnih skupin
•	sposobnostzadelovtimu
•	obvladovanje vodenja gradbiščne dokumentacije
•	komunikativnost v delu s strankami in sodelavci
•	B kategorija vozniškega izpita
3.	KOMERCIALA IN PRIPRAVA DELA(m/ž)
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, nastop dela je
možen takoj oziroma po dogovoru.
Pogoji:
•	najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri
•	najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju gradbeništva, priprave dela ali kalkulacij, komerciale in priprave ponudb
•	obvladanje dela z računalnikom v okolju Word in Excel, AutoCad
•	sposobnost za delo v timu, organizatorske in vodstvene sposobnosti
•	B kategorija vozniškega izpita
•	pogajalske, organizacijske in komunikacijske sposobnosti
4.	KV DELAVEC (ZIDAR, TESAR, ŽELEZ0KRIVEC, PRIUČEN ZIDAR)
Delavno razmerje bomo sklenili za določen čas dve leti s poskusno dobo 3 mesece, nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru Pogoji:
•	najmanj III. stopnja izobrazbe (zidar, tesar, železokrivec, priučen zidar)
•	najmanj 1 leto delovnih izkušenj na področju gradbeništva
•	zdravstvena sposobnost za gradbena dela in delo na višini
•	sposobnostzadelovtimu oziromaskupini
•	B kategorija vozniškega izpita
5.	ZIDAR- IZDELOVALEC STROJNIH OMETOV
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas dve leti s poskusno dobo 3 mesece, nastop dela je možen takoj oziroma po dogovo-
Pogoji:
•	najmanj III. stopnja izobrazbe (zidar, priučen zidar)
•	najmanj 1 leto delovnih izkušenj na področju gradbeništva in strojnih ometov
•	zdravstvena sposobnost za gradbena dela in delo na višini
•	sposobnostzadelovtimu oziromaskupini
•	B kategorija vozniškega izpita
Pisne prijave z življenjepisom, opisom delovnih izkušenj in spiskom preteklih zaposlitev ter dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidatke in kandidati pošljejo najkasneje do vključno 05.02.2007 na zgornji naslov.
Pridržujemo si pravico, da ne izberemo nobenega od prijavljenih kandidatov.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ... )
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
z brezplačno prilogo
AER0BIKE
www.aerobika.net
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

			
NAROČILNICA ZA faj^TEDNIK			
Ime in priimek:			
Naslov:			
			
Pošta:			
Dav~na številka:			
Telefon:	RADIO TEDNIK Ptuj do.		
Datum naro~ila:	Rai~eva 6		
Podpis:	2250 Ptuj		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
^^^Hnagrajujetalobstoječe in^^H Inove naročnike Štajerskega tednika
Ta teden prejme osem brezplačr obiskov Centra aerobike:
IME IN PRIIMEK
Jernej Janžekovič
Gajevci 17/d, 2272 Gorišnica

Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA
Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj
Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj
Aerobika: Peršonova 50, Ptuj
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ČE POTREBUJETE pomoč na domu, čiščenje, pokličite na tel. 02 740 87 40 ali gsm 040 355 425. Helena Jančič Štajner, s. p., Moškanjci 58.
OBNAVLJATE, GRADITE, RENO-VIRATE? Kvalitetno in ugodno izvajamo vsa suhomontažna dela, polagamo laminate ter dobavljamo in montiramo najcenejše PVC pohištvo. Se priporočamo! N. Ž. N., Posredništvo in storitve, Tomaž Pečnik, s. p., Prešernova ul. 11, 2250 Ptuj, telefon 041 935 460.
KMETIJSTVO
JASNOVIDKA MARUČA na Ptuju dne 2. in 3. februarja 07 (Studio Maga kirka, d. o. o., Rojčeva 15; Ljubljana) tel. 031 663 500 ali 01 524 86 27.
Do 45 % znižanje avtoplaščev do odprodaje zalog. Lamotexpress, Zdravko Lamot, s. p.,Ulica svobode 13, Miklavž, tel.: 02 629 62 77.
UGODNO zimske cene barvanja stanovanj in ostalih slikopleskar-skih del, sprejemamo naročila za izvedbo izolacijskih fasad iz stiroporja in kamene volne. Jože Voglar s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204.
A
TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
PRODAM bukova in brezova drva, možna dostava. Tel. 041 723 957.
NESNICE stare 14 tednov, rjave prodajamo za 2,70 evra, možna dostava na dom. Tel. 792 35 71, Marčič, Starošince 39.
PRODAM cisterno za gnojevko 3200 l, ugodno. Tel. 031 736 213 ali 768 07 21.
KUPIM kosilnico Gorenje Mura, lahko z večjo okvaro in frezo z okroglim priklopom . Tel. 031 407 116.
PRODAM pršilnika 1600-l in 400 sadjarsko vinogradniški, ter 400-l škropilnico za hirbicide. Tel. 031 382 803.
PRODAM dve svinji težki od 170 do 200 kg, domače reje. Tel. 02 758 33 91.
PRODAM svinjo za domačo reje, težka cca 190 kg. Telefon 788 57 27.
PRODAM svinje težke do 100 do 120 kg. Tel. 02 719 80 10.
PRODAM 7 mesecev brejo telico, lisaste pasme. Tel. 041 924 694.
KUPIM traktor IMT, Zetor, in kmetijske priključke. Tel. 041 679 937.
PRODAM dva prašičla 180 kg. Tel. 051 233 521.
KRAVO MLADO za zakol menjam za plemensko kravo ali telico in prodam nakladalko Sip 16. Tel. 02 80 36 541, zvečer.
BELE kokoši - 4 kg po 3.20 evra za kos, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 688 13 81 ali 040 531 246
PRODAM prašiče domače reje, cca 130 kg. Telefon 031 465 191.
PRODAM traktorsko škropilnico Agromehanika Kranj na cevi. Telefon 031 300 906.
KUPIM štiri prašiče težke od 50 do 70 kg, slamo v kockah in sejalni-co Olt za koruzo. Telefon 041 261 676.
PRODAM cisterno za gnojevko 4000-litrsko - pocinkano, rau brane, delovne širine 4,70 m znamke Knochen, tribrazdni obračalni plug, trosilec umetnega gnoja Diadem 80 A. Telefon 031 251 967.
DELO
TAKOJ ZAPOSLIMO večje število skladiščnih delavcev, proizvodnih delavcev in viličaristov na Ptuju in v Mariboru. Več informacij dobite na naslovu: Manpower, d. o. o., Slovenska 17, 2000 Maribor ali na telefonski številki: 02 234 82 92.
ZAPOSLIMO 3 VOZNIKE TOVORNIH VOZIL zaradi širitve obsega dejavnosti z eno leto izkušenj v mednarodnem prometu z ustrezno izobrazbo in izpitom c- in e-kat. Prevozi se izvajajo v zahodno Evropo, zaslužek 1.500,00 evrov do 1.900,00 evrov za 9.000 - 13.000 km/mesečno. Prijave sprejemamo po tel: 041 613 864 ali S. ROJKO, d. o. o., Štrekljeva 60, Maribor.
RAČUNALNIŠKEGA programerja zaposlimo PE PCS computers, Freecom, d. o. o, Osojnikova c. 21, 2250 Ptuj.
www.tednik.si
TGVGROZD d.o.o.
Turizem, gostinstvo in vinarstvo
Vrazova ulica 5, 2270 ORMOŽ
objavlja naslednja prosta delovna mesta v novi Kavarni Central v centru Spar v Ormožu, Hotelu Ormož, Svetinjski kleti. Dvorcu Jeruzalem in sicer:
1.	VODJA GOSTINSTVA
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesece, nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru. Pogoji:
•	najmanj V. stopnja izobrazbe
•	najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju gostinstva in turizma
•	obvladanje dela z računalnikom v okolju Word in Excel
•	sposobnostzadelovtimu
•	organizatorske in vodstvene sposobnosti
•	komunikativnost v delu s strankami in zaposlenimi
•	B kategorija vozniškega izpita
•	aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika, pasivno znanje drugega svetovnega jezika
•	dodatna znanja (food and beverage manager, sommelier, ostalo...)
2.	NATAKAR-ICA
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas dve leti s poskusno dobo 2 meseca, nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru. Pogoji:
•	najmanj IV. stopnja izobrazbe
•	najmanj 1 leto delovnih izkušenj na področju gostinstva in turizma
•	obvladanje dela z računalnikom
•	sposobnostzadelovtimu
•	komunikativnost v delu s strankami in sodelavci
•	B kategorija vozniškega izpita
•	aktivno znanje najmanj enega svetovnih jezikov, pasivno znanje drugega svetovnega jezika
•	dodatna znanja (sommelier, ostalo...)
3.	KUHAR-ICA
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas dve leti s poskusno dobo 2 meseca, nastop dela je možen takoj oziroma po dogovo-
Pogoji:
•	najmanj IV. stopnja izobrazbe
•	najmanj 1 leto delovnih izkušenj na področju gostinstva
•	zdravstvena sposobnost za delo v kuhinji in poznavanje osnov HCCP sistema
•	sposobnostzadelovtimu
•	komunikativnost v delu s strankami
•	B kategorija vozniškega izpita
•	dodatna znanja
Pisne prijave z življenjepisom, opisom delovnih izkušenj in spiskom preteklih zaposlitev ter dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidatke in kandidati pošljejo najkasneje do vključno 05.02.2007 na gornji naslov.
Pridržujemo si pravico, da ne izberemo nobenega od prijavljenih kandidatov.
ODDAM v najem ulični lokal v centru Ptuja, 18 m2, tel. 041 325 975.
GOSTINSKI objekt v okolici Kidričevega dam v najem. Tel. 796 33 51.
PRODAM parcelo v Tržcu. Tel. 764 75 31.
ODDAM V NAJEM poslovni prostor v Domino centru na Ptuju. Telefon 041 394 392.
PRODAM hišo na Ptuju, naselje Turnišče, Mejna cesta, zgrajena v III. do IV. fazi, v hiši je napeljava za elektriko in vodo. Telefon 031 703 472, 041 624 212.
Prireditvenik
Petek, 26. januar
RAZNO
19.00
19.00
19.30 20.00 20.00 21.00
22.00
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM novo otroško posteljo bele barve (original pakirano) Lovrenčič, tel. 745 64 91.
PRODAM 120-basno klavirsko harmoniko Hohner inperatov 4 in masažni stol z valjčki, kot ročna masaža. Tel. 031 420 620.
PRODAM maturantsko obleko rdeče barve, št. 38 (raztegljivi material). cena 80 evrov. Tel. 040 332 301.
Ormož, stara restavracija Hotela, potopisno predavanje »Po poteh Marka Pola«
Maribor, SNG, Koncert Pihalnega kvinteta SNG Maribor, VelDvo, za abonmaja Simfonični ciklus 1, 2 in izven
Ptuj, Grajska kavarna na gradu, Vino se predstavi - Grajske vinske zgodbe, Agroind Vipava 1894 Vipava, d. d., Od zlatega sonca do žlahtne kapljice
Ptuj, v Kulturni dvorani Gimnazije, Kvartet
Ptuj, CID, koncert zasedbe Rok Weber trio
Maribor, Narodni dom, Jamski človek, VelDvo, za izven
Ormož, v Vinoteki Hotela, turški film »Moj oče in moj sin«, Cagana
Irmaka, drama/komedija
Ptuj, Cantante cafe, Traffic Jam
Ptuj, CID, nov program za brezplačno pomoč pri učenju slovenščine, »Nada slovenščino obvlada«, telefon 040 417 476 Ptuj, Bovling center, House party
Sobota, 27. januar
NEPREMIČNINE
VEČJI GOZD v okolici Cirkulan prodam. Tel. 051 320 257
KUPIM parcelo na Ptuju ali bližnji okolici do 60.000 evrov. Tel. 041 904 270.
KREDITI!
Do 7 let na osebni dohodke ali pokojnino, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozila ter
leasingi za vozila stara do 10 let. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom! NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel. 02/252 48 26, mob 041 750 560, 041 331 991.
6.30 Ptuj, zbiranje na železniški postaji, 16. tradicionalni zimski pohod na Boč, , vabi PD Ptuj,
9.00 do 17.00 Spuhlja, v gasilskem domu, 15. sejem rabljenih korantij in
korantove opreme, organizira KDFD Korant Spuhlja 11.00 Slovenska Bistrica, Dom svobode, lutkovna predstava Ojoj, boli 15.00 Pragersko, kulturni dom, lutkovna predstava Ojoj, boli, 17.00 Maribor, Narodni dom, Kolumbovo jajce, VelDvo, za izven 18.00 Lovrenc na Dravskem polju, v dvorani, komedija »Minister v škripcih«,
predstava gledališke skupine KPD Hajdina 18.00 Leskovec, gasilski dom, 79. občni zbor PGD Leskovec 18.00 Videm, v prostorih občine, občni zbor Planinskega društva Haloze 18.00 Sobetinci, gasilski dom, 59. redni občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Sobetinci
18.00 Grajena, Dom krajanov, jubilejni 50. Občni zbor PGD Grajena 18.00 Hajdoše, gasilski dom, 53. redni letni občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Hajdoše 18.00 Leskovec, v prostorih gasilskega doma, 79. občni zbor PGD Leskovec 19.00 Stoperce, dom krajanov, 13. Pokaži kaj znaš, organizira KPD Stoperce 19.30 Ptuj, v Kulturni dvorani Gimnazije, Kvartet 20.00 Maribor, Narodni dom, Kolumbovo jajce, VelDvo, za izven 20.00 Maribor, SNG, Intimna komedija, MalOd, za izven -	Ptuj, Bovling center, Saturday @ Bowling center Ptuj - Popularna
glasba
Nedelja, 28. januar
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci
tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
9.00
15.00 17.00
do 17.00 Spuhlja, v gasilskem domu, 15. sejem rabljenih korantij in
korantove opreme, organizira KDFD Korant Spuhlja
Ormož, stara restavracija Hotela, 23. redni letni občini zbor Društva
vinogradnikov Ljutomersko ormoških goric »Jeruzalem«
Dornava, v vaški dvorani, burka v treh dejanjih »Maksek«, predstava
gledališke skupine PD »Ruda Sever« Gorišnica
Stoperce, dom krajanov, 13. Pokaži kaj znaš, organizira KPD Stoperce Maribor, Narodni dom, Janko in Metka, VelDvo, red Kekec in izven
Ponedeljek, 29. januar
18.30 19.00
do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, badminton
Maribor, SNG, Koncert profesorjev SGBŠ Maribor, KazDvo, vstop prost
Kino Ptuj
26., 27. in 28. januar, ob 17.00 Odplaknjeni gizdalin. Ob 19.00 Art program: Gola resnica. Ob 21.00 Apokalipto.
Nagradno žrebanje: sobota, 3. februar 2007 ob 17. uri
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car uvoz vozil
»Svet zavoda Doma upokojencev Ptuj, Volkmerjeva 10, Ptuj, razpisuje delovno mesto direktorja/direktorice zavoda.
Kandidat/ka mora poleg splošnih pogojev, predpisanih v Zakonu o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo), izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da ima visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo v skladu z zakonom,
-	pet let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva,
-	opravljen strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva,
-	opravljen program za vodenje socialnovarstvenega zavoda in
-	pripraviti program zavoda za petletni mandat.
Kandidati/tke naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom pošljejo v osmih dneh od dneva objave na naslov: Svet Doma upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj, s pripisom »za razpis direktorja.« Kandidati/tke bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku.«
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		(€) Cena (SIT)		
FIAT BRAVA 1,216 V	1999	3.100.C	0 742.884	KOV ZELENA
RENAULT CLIO 1,4 RT	1994	1.490.C	0 357.064	BELA
CHEVROLET KALOS 1,416V	2005	6.790.C	0 1.627.156	KOV SREBRNA
HYUNDAI ATOS URBAN 1,0 GL	2002	4.380.C	0 1.049.623	RUMENA
VOLKSWAGEN POLO 1,4	1997	2.710,0	0 649.424	ZELENA
DAEWOO NEXIA 1,5 GL	1999	1.550,0	0 371.442	KOV. MODRA
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI	2000	6.630,0	0 1.588.813	RDEČA
ŠKODA FELICIA LX 1,6	1997	1.580,0	0 378.631	KOV. ČRNA
CHEVROLET KALOS 1,416 VSX	2005	6.890,0	0 1.651.120	KOV. SV. MODRA
SEAT CORDOBA 1,4 MPI STELLA	2001	5.250,0	0 1.258.110	RDEČA
HYUNDAI ACCENT 1,5 GLS	1999	3.000,0	0 718.920	VIŠNJA
AUDI A4 1,6	1997	4.800,0	0 1.150.272	KOV. SREBRNA
CITROEN ZX 1,4 I	1994	1.160,0	0 279.999	KOV. RJAVA
ALFA ROME01561,8 TWINSPARK	1998	4.550,0	0 1.090.362	KOV. SIVA
PEUGEOT 406 1,8 16V ST	1996	2.880,0	0 690.163	BELA
REANULT MEGANE COUPE 1,6E	1998	3.880,0	0 929.803	RUMENA
REANULT MEGANE COUPE 1,6E	1998	3.050,0	0 730.902	RUMENA
DAEWOO LANOS 1,5 S	1998	2.000,0	0 479.280	KOV. VIŠNJA
FIAT PUNT01,2 SX	2000	3.840,0	0 920.218	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 607 2,2 HDI TRIPTRONIC	2001	11.680,0	0 2.798.995	KOV. ZELENA
DAEWOO KALOS 1,4 SX	2003	5.800,0	0 1.389.912	KOV. MODRA
BMW 3201	2000	9.980,0	0 2.319.607	KOV. ZELENA
BMW Z3 2,2 CABRIO	2001	14.060,0	0 3.369.338	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,8 T KARAVAN	1999	5.380,0	0 1.289.263	BELA
Informativni preračun po fiksnem tečaju 239			640 = 1 EUR	
Avte
rO/VlCkUui ¿
A A
ODKUP, PRODAJA MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK CENA e			SIT	BARVA
BMW 318 D LIMUZINA	2004	15.840,00	3.795.897	ČRNA
CHEVROLET KALOS 1,4 SX	2005	6.200,00	1.485.768	KOV. RDEČA
CITROEN XSARA 1,4 LIMUZINA	2000	3.650,00	874.687	KOV. RDEČA
CITROEN XSARA PICASO 18 I 16V	2000	6.400,00	1.533.696	KOV. SIVA
CITROEN XSARA PICASO 2,0 HDI	2002	12.510,00	2.997.896	KOV. SREBRNA
DAEWOO LANOS 1,5	2001	2.700,00	647.028	RDEČA
OPEL ASTRA 1,7 DTI KARAVAN	2005	13.250,00	3.175.230	SREBRNA
OPEL VECTRA 1,6 16 V LIMUZINA	2000	5.700,00	1.365.948	RDEČA
OPEL MERIVA 1,7 DTI	2004	9.510,00	2.278.976	BELA
OPEL SIGNUM 2,2 DTI	2003	12.000,00	2.875.680	MODRA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI SELECTION	2003	10.640,00	2.549.769	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI GRANDTOUR	2004	9.590,00	2.298.147	KOV. SIVA
SEAT CORDOBA 1,4 SE	1997	2.300,00	551.152	KOV. MODRA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2003	11.880,00	2.846.923	SREBRNA
VW TOURAN 1,9 TDI	2004	14.980,00	3.589.807	KOV. SIVA
Na zalogi preko 40 vozil.			Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640	
TIP VOZILA
LETNIK EUR CENA SIT BARVA
RENAULT KANGOO 1,4	2001	5.200,00	1.246.128	KOV. SIVA
AUDI A6 2,5 TDI AVANT AVT.	2000	9.900,00	2.372.436	KOV. SREBRNA
LAND ROVER DISCOVERY 2,5 TDI	1996	6.634,95	1.590.000	RDEČA
MERCEDES BENZ E220 CDI AVT.	2002	20.822,90	4.990.000	KOV. MODRA
MERCEDES BENZ CLK 200 SPORT	1998	10.807,88	2.590.000	KOV. SREBRNA
MERCEDES BENZ C200 CDI	1998/99	7.924,39	1.899.000	BELA
MERCEDES BENZ ML400 CDI	2004	32.507,09	7.790.000	ČRNA
VW SHARAN 1,9 TDI	2003	12.477,05	2.990.000	ČRNA
SEAT ALHAMBRA 1,9 TDI	1998	6.634,95	1.590.000	BELA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI	2001/02	8.304,12	1.990.000	MODRA
OPEL CORSA 1,2 16V	2000	3.254,88	780.000	KOV. ZELENA
FORD MONDEO 2,0 TDCI	2003	9.138,71	2.190.000	SREBRNA
PORSCHE 924	1988	2.499,58	599.000	KOV. ČRNA
GRADBINCI, PLESKARJI, MESARJI, GOSTINCI,...
zaščiti, obleče, obuje,... vas
/fz//^ zaščita
v novem letu po starih cenah
Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniska c. 13, Ptuj
www.radio-tednik.si
AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
[iraOOgWOHiGÖM ©CSEKl DUD WG3Ä1T OS [?>WS OKI Ä0JQD
Nagradni vprašanji
Kdo podarja avtomobil?
Koliko trgovin in lokalov je v deželi nakupov ©.
QLANDIA?
Odgovorite na nagradni vprašanji, izpolnite kupon s svojimi podatki in ga odložite v razstavni avtomobil v nakupovalnem centru Qlandia na Ptuju.
Í
V deželi nakupov vas pričakuje 35 trgovin in lokalov:
Interspar, Hervis, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie markt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Stilus, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, CONA bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Štiftar, Lekarna (Budine-Brstje), Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time, Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic, Ypsilon
O

II
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
FIAT DOBLO JTD FIAT BRAVA 1,6
RENAULT MEGANE COUPE 1,6E
LANCIA LYBRA 2,4 JTD KARAVAN
FIAT BRAVO 1,6 SX
RENAULT CLIO 1,2
RENAULT THALIA 1,4
FORD TRANSIT 300 S
FIAT PUNTO SX
LANCIA Y 1,2
ŠKODA FELICIA
ŠKODA OCTAVIA
RENAULT KANGOO 1,9
KIA PRIDE
SEAT CORDOBA
Prstec
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Letnik
Oprema
€ Cena SIT
SREBRNA
SREBRNA
MODRA
T.MODRA
SV. MODRA
BELA
RDEČA
REBRNA SREBRNA BELA RDEČA MODRA
2003
1999 1996
2000
2001 2002
1998 2000 2003 2000
1999 1999
7.595,00 3.000,00^
24.
:6,8
1.8
4,00 3.296,00 9.138,00 4.130,00 2.462,00 2.462,00 6.760,00 3.700,00 1.210,00 3.500,00
1.820.000 .000 .000 90.000 450.000 890.000 790.000 2.190.000 989.713 590.000 590.000 1.620.000 886.668 290.000 838.740
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
Ivan Arnuš >.?.
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02 788 54 17, Fax: 02 788 54 18, GSM: 041 390 576
RADIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
ZAPOSLITEV V SPARU?
Dobro zarie!
Mesarja - prodajalca
Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira!
Za delo v naših poslovalnicah SPAR PTUJ in SPAR ORMOŽ iščemo:
Nudimo:
-	delo v sodobno opremljeni poslovalnici
-	prijetno delovno okolje
-	zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas
Prijave sprejememo v 8 dneh po objavi na naslov: Spar Slovenija d.o.o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana.
PRIDRUŽITE SE NAM! I® SLOVENIJA
Pogoji:
-	najmanj IV. stopnja izobrazbe trgovske ali živilske smeri
-	poznavanje dela v trgovini
-	zaželene delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih
-	veselje do dela z ljudmi
Vaše naloge bodo:
-	prodaja in svetovanje strankam
-	samostojno naročanje mesa
-	skrb za urejenost mesnice
RAR
Organizator nagradne igre ''Qlandia Ptuj'' je družba Hypo Investicije d.o.o., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana. Nagradna igra traja od 8.12.2006 do 3.2.2007. Nagradna igra se zaključi dne 3.2.2007 ob 17.00 uri z javnim nagradnim žrebanjem v nakupovanlem centru Qlandia na Ptuju, Ormoška cesta 15. Sodelovanje v nagradni igri ni pogojeno z nakupom. Dobitnik nagrade bo objavljen na info točkah nakupovalnega centra Qlandia Ptuj in v časniku Štajerski tednik ter bo najkasneje v 14 dneh po končani nagradni igri o nagradi pisno obveščen po pošti. Pravila nagradne igre so objavljena na vpogled v nakupovalnem centru Qlandia Ptuj.
www.radio-tednik.si
Občina Kidričevo in Prosvetno društvo Cirkovce
vabita k sodelovanju
na 15. tradicionalni Cirkovški fašenk 2007
Na povorko vabimo skupine iz občine Kidričevo in izven občine Kidričevo. Povorka bo v torek, 20. 2. 2007, s pričetkom ob 12.30 v Kidričevem in se bo zaključila v Cirkovcah s kronanjem pustnega carja.
V skupini mora biti najmanj 10 sodelujočih.
Skupina mora biti mobilna in sama poskrbeti za varnost udeležencev v skupini.
Vse skupine dobijo malico. Skupine kandidirajo za nagrade
1.	nagrada 200 evrov
2.	nagrada 150 evrov
3.	nagrada 100 evrov
Prijave do 16. 2. 2007. V prijavi je potrebno navesti kratek opis skupine. Predlagamo, da ste domiselni in izvirni. Vse informacije dobite na tel. 799 06 13 pri Zdenki Frank, kjer dobite tudi prijavnice.
Leto dni že v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ni dneva, ne noči, da te z nami ni. Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče v spomin gorijo.
SPOMIN
Velika bolečina spremlja spomin, ko smo te pred enim letom, 26. januarja, za vedno izgubili, draga žena, mami, babi in tašča
Jožica Topolovec
IZ VIDMA PRI PTUJU
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je pozabiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. Zelo te pogrešamo.
Tvoji najdražji
Zakaj odšel si, dragi dedi? Sprašuje žalostno srce. Niti zbogom nisi rekel, nisi stisnil nam roke.
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustil
Franc Šalamun
IZ NOVE VASI 96 PRI PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za obred in sveto mašo, ge. Veri za molitev in besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu zavodu Komunala.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vnukinja Vesna z družino
Ljubezen, delo in trpljenje
bilo tvoje je življenje.
Nisi umrl zato,
ker nisi hotel živeti,
umrl si zato, da bi nehal trpeti.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, brata in tasta
Štefana Polajžerja
IZ HRASTOVCA 130
10. 11. 1961 - 18. 1. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam izrazili sožalje in nam ob težkih trenutkih stali ob strani ter nam kakorkoli pomagali.
Iskrena hvala tudi g. župnikoma Drevu in Pašičnjeku za opravljeni cerkveni obred, pevcem, govornikoma Lesjaku in Kokotu, podjetju Mir, PGD Cirkulane ter ostalim PGD za opravljene pogrebne storitve ter za odigrano Tišino. Hvala kolektivu valilnice Markovci, mizarstvu Žlahtič in družini Vnuk. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Dragica, sinova Matej in Andrej ter ostali sorodniki
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, a v srcu ostala globoka je bolečina.
SPOMIN
Minili sta dve leti in mineva leto dni, odkar sta nas zapustila naša draga
Elizabeta Mlakar
26.	12. 2004
in
Franc Mlakar
27.	1. 2006
IZ LANCOVE VASI 23
Hvala vsem, ki se ju radi spominjate, darujete cvetje in ob njunem grobu prižigate sveče.
Vsi vajini
Kako je prazen dom, dvorišče, oko zaman povsod te išče, nikjer ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
V SPOMIN
22. januarja je minilo leto, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, ata in dedek
Alojz Pihler
PACINJE 14
Hvala ti za vse.
Vsi tvoji najdražji
Gorje, brez tebe bo še tisoč let cvetela roža in mladil se bo svet. A kdor naskrivoma ti je srce poznal -obiskal bo grob, kjer boš večno spal.
SPOMIN
24. januarja je minilo 8 žalostnih let, odkar je od nas za vedno odšel dragi
Srečko Tominc
IZ SEL10/B
Iskrena hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob našem grobu ter prinašate in prižigate sveče.
Njegovi najdražji
»V moji dlani je zapisano tvoje ime...«
ZAHVALA
Ob boleči, mnogo prerani izgubi drage žene in mamice
Jožice Murko
roj. Cafuta
IZ SEL 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej Roziki Murko, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nama izrekli ustna in pisna sožalja ter nama v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Hvala videmskim sobratom duhovnikom za opravljeno molitev, sv. mašo zadušnico in cerkveni pogrebni obred. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve, Feguševim pevcem in govorniku g. Šeguli za besede slovesa. Posebej hvala družini Jeza in bivšim sodelavkam na Farmi Sela.
Iz srca hvala vsem, ki ste jo obiskovali v dneh njene bolezni. Hvala vsem, ki boste postali pri njenem grobu in jo nosili v lepem spominu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Ivan in sin Jani
Ko ni več glasu, ki ga želiš slišati, ko ni več oči, ki jih želiš videli, ko ni..., ostaja srce, ki nosi spomin na te.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete
Marije Maroh
IZ TRŽCA 48 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in izraze sožalje. Hvala govorniku g. Krivcu za lepe besede slovesa, g. duhovnikoma za opravljen obred, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir.
Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Ptuj, osebju internega, dializnega in oddelka intenzivne nege SB Ptuj. Hvala DKŽ Videm, DU Videm, PGD Tržec, DGMŽ Ptuj in kolektivu frizerskega salona Makovec - Bašica. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: vsi njeni
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan Zorica Kurilij, dr.dent.med na Ptuju, v Platani sobota, do 7. do 12. ure Gregor Kravos, dr.dent.med. Ptuj, na Tratah
Na tvojem grobu svečke zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob odšla je naša sreča.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in sestre
Ane Slatič
IZ PACINJA 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala vsem trem duhovnikom za sveto mašo in lepo opravljen obred, govornici Veri za ganljive besede slovesa, cerkvenim pevcem za zapete pesmi, sodelavcem zavoda dr. Marijana Borštnarja, pogrebnemu podjetju Mir in trobentaču za zaigrano Tišino.
Vsi njeni
V življenju le skrbi in delo si poznal, zdaj od vseh bolečin in truda si zaspal. Odšel si v svet, kjer ni ne skrbi in ne bolečin. A za tabo v naših srcih je za vedno ostal boleč spomin.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, očeta in dedka
Janka Matjašiča
IZ ZAGORCEV
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Posebna hvala domačemu gospodu župniku in župniku iz Kristan Vrha. Tako kot tudi vsem govornikom: g. Zorcu, g. županu Kavčiču, g. Žampi, g. Čehu in g. Holcu. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija in vsi tvoji najdražji
Ptuj • Sodni proces po tragičnem dogodku na Mariborski cest
Bi za eksplozijo zadostovalo 5 litrov bencina?
V tretjem dnevu glavne obravnave zoper obtoženega Boruta Erhatiča, ki ga obtožnica bremeni povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi imelo za posledico, da sta 15. februarja 2000 v eksploziji in požaru v stanovanjski hiši na Mariborski cesti umrla njegova starša Štefanija Kmetec in Jože Erhatič, so v torek, 16. januarja, pričale še druge priče, sosedje, gasilec in zasebni detektiv Stanislav Hari.
Foto. M: Ozmec
Pred pričetkom tretjega dela glavne obravnave; levo okrožna državna tožilka Sonja Erlač, v sredini na klopi obtoženi Borut Erhatič.
V nadaljevanju procesa je v torek, 16. januarja, pred tričlanski senat Okrožnega sodišča na Ptuju, ki mu predseduje Okrožna sodnica Katja Kolarič Bojnec, kot priča stopila Metka Roškar, ki stanuje kakih 300 m vstran od Erhatičeve hiše. Med drugim je povedala, da jo je kritičnega jutra prebudil močan pok. Ko je pogledala skozi okno, je opazila ogenj in dim nad Erhatičevo hišo. Poudarila je, da so bili plameni zelo veliki, celo modre barve. Potem so zatulile sirene in prihiteli so gasilci. Ko je prišla bliže, je opazila, da so vse naokrog razmetani razni predmeti, ljudje naj bi govorili, da so Boruta Erhatiča že odpeljali, slišala pa naj bi tudi, da se je rešil tako, daje skočil z balkona. Ko se je zdanilo, so, po njeni izpovedi, prišli bagerji in pričeli razkopavati po ruševinah, in čeprav so upali, da se bo za oba starša dobro končalo, so pozneje žal izvedeli, da so oba našli mrtva.
Ko jo je zagovornik obtoženega Boruta Erhatiča, odvetnik Stanislav Klemen-čič, vprašal, ali morda ve, kdo naj bi govoril o tem, da je Borut skočil z balkona, se ni spomnila kdo. Na njegovo dodatno vprašanje, zakaj niti policistom in niti preiskovalcem ni povedala, da naj bi Borut skočil z balkona, pa je pojasnila, da zato ne, ker je tedaj ni nihče tega vprašal. Pri tem je zagovornik ugotovil, da je tudi tokrat tega ni nihče vprašal, pa je vendarle povedala. Na vprašanje predsednice senata Katje Kolarič Boj-nec, ali je morda slišala, če bi kdo videl, da je Borut skočil z balkona, pa je odvrnila, da tega ne ve, vendar ona zagotovo ni videla, ter dodala, da so tako govorili ljudje, enako pa so poročali tudi mediji.
Bi eksplozijo lahko povzročilo 5 litrov bencina?
Pred sodišče je kot priča stopil tudi gasilec Roman Frlež, ki je kritičnega jutra sodeloval v akciji gašenja po-
žara v Erhatičevi hiši. Tudi njegov spomin je po sedmih letih precej zbledel, zato je izjavil, da ostaja pri tem, kar je povedal v preiskavi. Ko mu je predsednica senata prebrala njegovo tedanjo izjavo, pa se je med drugim spomnil, da je bil alarm za požar morda nekaj pred 5. uro, na kraj dogodka pa naj bi sam prišel šele v drugem izvozu, okoli 6. ure. Po navodilih vodje požarne akcije naj bi vstopili v prostor ter med gašenjem najprej odnesel na varno plinsko jeklenko, sicer pa naj bi poskušali priti do ljudi, saj so jim povedali, da naj bi bili še v hiši, vendar do njih niso mogli, ker se je del hiše, kjer naj bi bili ljudje, dobesedno sesul. Med gašenjem naj bi jim uspelo rešiti še nekaj drugega premoženja, spomnil se je, da je verjetno sam iznesel tudi neki kovček, računalnik ali televizijski sprejemnik, in tudi, da je bil z njim sogasilec Marjan Volgemut. Vodja požarne akcije, ki se je pričela že pred njunim prihodom, je bil Rudi Topolovec.
Na vprašanje zagovornika Klemenčiča, ali sta bila z Volgemutom prva, ki sta vstopila v gorečo hišo, je odvrnil, da ne, saj so že prej bili tam drugi gasilci, ki so prihiteli na požar v prvem izvozu in naj bi bili na požarišču v prej kot 10 minutah po alarmiranju. V razpravo se je spet vključil obtoženi Borut Er-hatič in Frleža vprašal, ali bi pobral tudi kakšen predal, če bi ga ob vstopu v hišo videl pred vrati. Ta pa je odgovoril, da kot gasilec vedno vstopi v gorečo stavbo s cevjo v roki in da vedno najprej pogleda, kje gori ter spusti vodo v plamen, da ga čimprej pogasi. Dodal je, da naj bi vse, kar so iznesli iz Erhatičeve hiše, dali nekam k ograji, dalje pa naj bi potem ukrepali policisti.
Na vprašanje predsednice senata Katje Kolarič Boj-nec, ali so tedaj morda lahko ocenili, kam se je širil udarni val ob eksploziji, je Frlež pojasnil, da to ni bilo mogoče, saj so bila vsa stekla strta, povsod je bilo polno predme-
tov in povsod se je kadilo, nekaj lesenih delov je še vedno gorelo, zato je menil, da se je udarni val širil na vse strani.
Na dodatno vprašanje predsednice senata, ali lahko na podlagi izkušenj pove, kako se širi udarni val, pa je pojasnil, da se pri določeni količini nekaterih mešanic v prostoru ob odprtju okna ali vrat požarni val zagotovo širi v notranjost. Pri eksploziji pa je to popolnoma nepredvidljivo, saj je lahko več vzrokov za eksplozijo, vsaka pa je odvisna od več faktorjev, predvsem od tega, kaj je vzrok eksplozije, kakšen je material in kako velik je prostor, v katerem je eksplodiralo. V vsakem primeru pa se eksplozija vedno širi čez najšibkejši del.
Na vprašanje okrožne državne tožilke Sonje Erlač, ali je bila tedaj, v času požarne akcije še tema, je odgovoril pritrdilno, na dodatna vprašanja pa je spet pojasnil, da ni stopil v hišo prvi, saj so bili pred njim zagotovo že drugi gasilci, napadalci, sam pa je vstopil s cevjo v roki in plinsko masko na glavi. Na vprašanje zagovornika, ali lahko takšno eksplozijo povzroči že 5 litrov bencina, pa je odvrnil: "Po mojem tega ne more povzročiti 5 litrov bencina, tega si ne upam trditi."
Pričal tudi zasebni detektiv
Na povabilo Okrožnega sodišča v Ptuju je v omenje-
Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Burja bo proti večeru oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -12 do -4, na Primorskem okoli -2, najvišje dnevne danes od -3 do 1, jutri od -4 do -1, na Primorskem danes in jutri okoli 5 stopinj C.
Obeti
V	soboto in nedeljo bo večinoma sončno, ponekod po nižinah bo zjutraj megla.
Opozorilo
V	zahodnih Julijcih se hitro povečuje nevarnostpro-ženja snežnih plazov.
ni zadevi pričal tudi zasebni detektiv Stanislav Hari in pojasnil, da je v neki zadevi zastopal enega od upnikov Boruta Erhatiča. Tudi on je izjavil, da ostaja pri pričevanju, ki ga je dal že v preiskavi, zato mu ga je predsednica senata prebrala. Na vprašanje zagovornika Klemenčiča, ali je tedaj preverjal, ali je obtoženi Borut Erhatič kmalu po kritičnem trenutku dvignil iz zavarovalnice denar in se zatem pred njim skrival, pa je odvrnil, da se tega ne spominja več. Na vprašanje tožilke, ali je potem njegov upnik dobil denar povrnjen, pa je odgovoril, da ne vsega, ker naj bi Erhatič zavlačeval, imel vedno neke izgovore in razne zgodbe o tem, kdaj bo dolg poravnal. Vse to naj bi bilo pred eksplozijo. Po eksploziji pa je bil Erhatič priprt in pozneje z njim naj ne bi imel več opravkov.
V nadaljevanju je pričal še en sosed, Aleksander Lesjak, ki je v preiskavi med drugim izjavil, da naj bi tisto jutro, kmalu po tem, ko je prihitel pred gorečo hišo, videl Borisa Horvata, kako naj bi, še preden so policisti potegnili varnostni trak, iz hiše prinesel nek predmet, nekakšno škatlo, ter da naj bi jo odložil kmalu po tem, ko je šel prek dvorišča, ni pa se spomnil točno kam. Potem ko mu je zagovornik Stanislav Klemenčič predložil, da je njegova tedanja punca I. P. policistom povedala, da naj bi ji on tedaj rekel, da je videl Borisa Horvata, da se je še pred prihodom gasilcev in policistov skupaj s svakom pripeljal iz smeri mesta, pa je odvrnil, da ni videl, iz katere smeri se je Horvat pripeljal, spomnil pa se je, kje je imel parkirano svoje vozilo. Na zagovornikovo vprašanje, ali se morda koga boji, pa je odvrnil, da se ne boji, vendar to ni bilo slišati povsem prepričljivo.
«VMIKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Tudi priča Cvetka Dobnik
je izjavila, da ostaja pri izpovedi, ki jo je podala pred skoraj sedmimi leti. Na vprašanje predsednice senata, kako je bilo z nekimi papirji, ki naj bi jih bila shranila Borutu, se je spomnila le, da naj bi ji te papirje dal Borut in jo prosil, naj jih shrani, ona pa jih je odnesla domov, a se ni več spomnila, za katere papirje naj bi šlo. Na vprašanje, ali je po tem z njim imela še kaj kontaktov, pa je odgovorila, da še, vendar se o požaru nista nikoli pogovarjala. Ni se spomnila tudi, ali je v tistem času, ko sta bila z Borutom pred hišo, on še enkrat poskušal v hišo, spomnila se je le, da je stal zunaj ves opečen in da je tulil od bolečin in od mraza obenem. Zagovornik Klemenčič ji je predložil, da je tedaj policistom izjavila, da ji je Borut rekel : "To mi je lahko naredil samo on!", a se sedaj tega ni več spomnila. Tudi tega se ni spomnila, ali je imel Borut papirje v roki ali morda v kakem predalu, prav tako ne, ali je videla nek predal ob vhodu, kot je dejala v preiskavi. Tudi tega se ni spomnila, da je v preiskavi povedala, da je Borut šel še enkrat v hišo in prinesel ven nek predal. Ko jo je okrožna državna tožilka vprašala, ali bi imela kakšen razlog, da je tedaj pričala drugače kot danes, pa je dejala, da takega razloga nima, čeprav je Borut še danes njen dolžnik.
Do konca torkovega dela procesa, ki ga je poleg obtoženega Boruta Erhatiča tudi tokrat spremljal najemnik lokala Boris Horvat s svojo spremljevalko, je pričal še Marko Počivavšek, medtem ko naj bi bil priča Maks Leč-nik na delu v tujini. O tem, kako je potekal četrti dan sojenja, na katerem so v sredo, 17. januarja, pričali še Frida Erhatič, sestra pokojnega Jožeta Erhatiča, Marija Siko-šek, sestra pokojne Štefanije Kmetec, natakarice, sosedje in sodelavci, pa v torkovem Štajerskem tedniku.
M. Ozmec
ABA I
PTUJ
M nAmiii.p.
Osebna kronika
Rodile so: Anita Jurgec, Brstje 22, Ptuj - Jaka; Lea Hvalec, Velika Var-nica 25, Videm - Kajo; Marjetka Kozel, Popovci
17,	Ptujska Gora - deklico; Vladimira Gregorec, Janežovski Vrh 48/a, Destrnik - Mašo; Aleksandra Senčic, Arbajter-jeva 1, Ptuj - Luka; Marjeta Svenšek Kristovič, Stojnci 21/b, Markovci pri Ptuju - Lano; Maja Štraus, Brestovec 17, Rogaška Slatina - Gala; Helena Kolarič, Podvin-ci 121/b, Ptuj - Klariso; Aleksandra Širec, Spuh-lja 126, Ptuj - Tiana in Aleksa; Katja Heričko, Kozjak nad Pesnico 20/ a, Zg. Kungota - Aljaža; Klavdija Horvat, Jur-šinci 20 - Nejo; Nataša Robic, Peršikova ul. 1, Miklavž na Dravskem polju - Tima; Erika Mar Skledar, Kočice 69/b, Žetale - Urbana; Jožica Merc, Podlehnik 26
-	Kajo; Janja Kovačič, Dobravska ul. 5, Ormož
-	Tjana.
Umrli so: Marija Kuko-vec, roj. Gornjec, Gra-diščak 17, rojena 1913
-	umrla 13. januarja 2007; Marija Kores, rojena Rajšp, Stojnci 62, rojena 1952 - umrla 13. januarja 2007; Franc Vaupotič, Dolič 3, rojen 1931 - umrl 16. januarja 2007; Jožefa Žumer, Stražgonjca 11, rojena 1920 - umrla 14. januarja 2007; Marija Maroh, rojena Svenšek, Tržec 48/a, rojena 1928
-	umrla 12. januarja20-07; Janez Matjašič, Za-gorci 53, rojen 1928 -umrl 15. januarja 2007; Franc Pernat, Pleterje 37, rojen 1950 - umrl 16. januarja 2007; Štefan Polajžer, Hrastovec 130, rojen 1961 - umrl
18.	januarja 2007. Poroki na Ptuju: Milan Domunkoš, Ob gasilskem domu 5, Zrkov-ci in Rozika Vrhovšek, Nova vas pri Ptuju 34, Ptuj. Ivan Krabonja in Marija Kumer, Spodnji Ključarovci 16.
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
¿tuki 26a I Smer Grajena
Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
Napoved vremena za Slovenijo
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15, 2250 PTUJ, Slovenija
Tel.: 02 78 79 630 - trgovina Tel.: 02 78 79 610-centrala Faks: 02 7 8 7 9 615
¡nfo@tehcenter.si www.tehcenter.si
-it fe M
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija • Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje • Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje • Rezilno orodje
•	Merilno orodje • Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje • Barve in laki
•	Ležaji • Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Oprema, sistemi in deli za avtomobilsko industrijo
•	Oprema, sistemi in deli za aluminijsko industrijo
•	Oprema in deli za železarne
•	Jeklene konstrukcije in industrijske armature
•	Izdelava orodij in priprav
•	Izdelava zobnikov in reduktorjev
•	Izdelava valjev in gredi
•	Izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala