Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. iii 15, vsacega meseca. Cena jbn je za Kilor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gltl., za p€l leta 50 kr. — Naročnino s])i'ejema tisiiiti dati, plača za đvostdpno ptit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa «redništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat IB kr.
Gospodorske stvari. Sveteg-a Vida megla in pšenica.
Marsikateremu doleiijskemii gospodarju je predobro znano, kako slabo vpliva iia pšenico mcg-la, katera nastane skoro sleberrio leto okolo svetega Vida. Slamo jej pořnii, zrno zmedli, da je bolj koraiiiu, kakor pa lepi pSeiiici podobno. Vzrok žalostni tej prikazni je tale. Megleno vreme stori, da naslane na klasju, po stebeljii ter listju neka glivica, katera se nam razodeva v podobi řriiili marog, řrnili izrastkov. Ker je klasje, listje in stebelje, skratka, ker je slama po tej glivici vđa prerasèena, preneha njena rast, in s tem seveda tudi razvijanje zrn.
Ta nadloga pa ni samo pri nas doma, niar-veĚ tudi po druzih deželab, posebno v dosti kritjih po Ogrskem, kjer kakor znano, pridelujejo řuda pšenice. Vse dozdajiio ugibanje, s ćim da bi se zamoglo tej liudi nadlogi v okom priti, je lilo neuspešno. Zdaj pa smo zvedli zá precej izdatno sredstvo, katero ee pa dá le v niajbni meri izpeljati ne v veliki. Gospod Anton líožiř, oskrbnik grajšŽine Jurovo pri Metliki na Hrovaškem, pripoveduje nam o tem (o-le: Prošlega leta je zapazil nekega meglenega jutra na vse Kgadaj v svoji liltžiiii kmetH, kateri je s sinom po pienici neko vrv vlačil. Na vprašanje, zakaj da to dela, niu kmet oiJgovori : gospodine, zato, da mi pŽe-iiica ne poirni, moram roso h nje spraviti. Gospod Božii je skusil potem isto delo na lastJii Plenici, in posrečilo se je. Pšenica, raz katere je ii«l vsako megleno jutro, — tri dni zaporedoma — prav zgodaj èe pred solnŽnim vsliodom roso otresti, iii bila niti približno tako kviSřaatega medlega zrna kakor pa ona, na kateri je to delo opustil. izvrSeval je pa delo tako-le. Kadar je zjutraj ®egla nastala, je vzel dolge vrvi, katere sta ëe ired sohičnem vzhodom po dva in dva človeka na foiiceli njiv napela, ter napete nizko pri tleli po t^eli njivi tako vlekla, da se je vsled tega klasje Pfav do tal pripogibalo.
To sredstvo stane gotovo malo, in se dá, ee pgeniea — kakor pri nas sploh — le v
bolj majhni meri prideluje, prav lahko i/.peljati, pa se prav dobro izplača. Gospodarji, posnemajte tukaj priporočeno, kakor hitro bote zapazili, da bode megla nastala okolo svetega Vida.
O letošnjem vinu nekaj.
V proMem letu je po Dolenjskem, vsled pre-obilega dežja pred in med trgatvijo, zaèelo grozdje močno gnjiti. Vsled tega je prišlo tudi pri prav pozornem obiranji gnjilega grozdja, vendar kolikor toliko gnjilih jagod v kadi. Nasledek tega je pa zdaj ta, da vina pri pretakanji, kakor pravimo, rada nategnejo, t. j. ona zadotíé veliko tamnejšo .rujavo barvo, in pa neki neprijeten pust okus. Tudi zgosté se.
Tej gotovo neljubi prikazni pa nI težko izogniti se in sierr tako le :
Vino se mor:i ])!'(-j ko mogoče pretočiti — do božiča morala bi liiti vsa vina pretočena — to pa v dobro z Žveplom zakajen sod. To je vse. Kar se žvepla tiče, opozarjamo naše gospodarje na to, da ni tisto žveplo, katero je z ostanki cvetlic potrošeno, niti za trohico boljiii mimo onega brez vseh cvetlic, marveč se slabši je, dasi ravno precej več stane. Da bi vino poslalo vsled zakajenja z žveplom slabse aH pa že celo človeškemu zdravja škodljivo, na to ni misliti, kujli vse žveplo, kolikor ga z zakajenjem goda v vino spravimo, izpade oziroma izpuhti zopet iz vina. To že celo, ako zakajeno vino o pravem Času vdrngič pretočimo. Pravi čas za to pa je o veliki noČi. Vsak marljivi gospodar naj pazi, da bode pred velikonočnimi prazniki vino prav gotovo že v drugič pretočil. In ako ga bode takrat zopet nekoliko zakadil, ne bode odveč. Vino do spomladi na droželi puščati pa nikar! Taka malomarnost utegne se letos grdo mažčevati, posebno pri slabotnih vinih, katere kaže tudi nekoliko podkrepiti. To pa ne z žganjem, napravljenim iz tropin ali drožij, ampak le z najfinejšim alkoholom — špiritom — VakorSen sicer dosti stane, pa tudi dosti koristi. Dodaja se pa alkohol takole: Kadar se vino pretaka, zlije se določeno množino med pretakanjem v veČih delih v vino. Koliko je alko-
hola potreba, odyisiio je od vina samega, t. j, od njegove naravne moÔi. Manj kaVor jeden odstotek, to je na 100 litrov vina jeden liter dodajati, se niti ne izplaža.
Vabilo.
Slavna vlada je vže meseca decembra pritrdila, da se sme osnovati „katoliško slovensko politiřno društvo"^ za okrajno glavarstvo Novo Mesto, Krško in Črnomelj po pravilih, ki so se predložila.
Osnovalni odbor si usoja vljudno vabiti gospode domoljube svetnega in duliovskega stanu, naj blagovoli pripomoSi, da se brž izvoli stalni odbor, ki bode imel potem delovati po društvenih pravilih v éasni in yeřni blagor dragega nam naroda slovenskega.
Veliko je prav pereÈih vprašanj, katere nam je pretresavati, da si pomagamo zlusti tu na Dolenjskem, naj se vže tiiejo naših duševnih ali gmotnih reČi — koliko nam je še storiti za to, da se naě dobri narod bolj in bolj zavé, da je katoliški in slovenski, zlasti pa ďa se mu zbolj-ëajo gospodarske razmere. Tu ijt tam se prijema vže za zadnjo b[lko ; utopil se bode, ako mu brŽ ne pomoremo. Železnica bode prinesla marsikaj novega; treba bode, da se naši ljudje na to ozirajo, — treba zlasti, da jim izobraženi svetujejo, kako naj si to in uno obrnejo V korist, da se ob-varujeio Škode.
O tacih in podobnih stvareh se bode dalo gotovo veè ali manj razgovarjati v „katol. slovenskem )olitižnem društvu". Veí oái vež vidi; vež gospodov bode bolj gotovo pravo zadelo.
Podpisani osnovalni odbor vabi radi tega za pravo srežo vnete domoljube dolenjske, naj obilno pristopijo k našemu druStvu; 8. februvarija ob 10. uri dopoldne pa naj blagovolé zbrati se v hiSi „katol. družbe rokodelskih pomočnikov v Novem Mestu", da se izvoli stalni odbor za novo društvo.
Pravila „katol, slovenskega politižnega dru-Žtva priobČeiia so na 23. strani današnjega lista.
Osnovalni odbor.
Kaj je noTega po avstrijskem cesarstvu ?
Po katoliškem sho'lu, ki se je Ifi. in 17. jan. vršil v Pesti, se je na Mažarskem politično stanje popolno premfiiiilo. Le dva meseca so se pripravljali na shod, a vendar se je zvršil veličastno. Zbralo se je do 20.000 ljudi iz celega Ogerskega in vsi škofje razven treh, ki so bolni. Iz 475 občin pa so došle zaupnice s 120.000 podpisi. Papež in cesar sta pozdravila zborovalce. Uspeh tega ehoda je jako velik. Mnogo poslancev je že iz-
stopilo iz vladne stranke ; ako pojde tako naprej, vlada kmalu izgubi vežino in potem jej ne bode kazalo druzega, nego da odstopi. Ako pa se to zgodi, upati smemo, da pridejo treznejsi in bolj krščanski možje na vladno krmilo. Predloga o civilnem zakonu je s tem shodom skoro že pokopana. Zagrizeni židovski liberalci mažarski so vsled tega silno pobiti, ker tolikega odpora nikakor niso pričakovali. Prirediti hočejo po mestih nasprotne shode, da vpily katoliškega shoda potlaôijo. Bog daj, da bi mažarski katoličani v tej smeri delovali vstrajno Se naprej, potem gotovo v kratkem dohité vse, kar so žalibog zamudili. Na čelu tega katoliškega gibanja sta grofa Moric Esterhazy in Ferdinand Zichy.
V	Pragi se vrši že veČ dni preiskava zoptfr člane druslva „Omladina". Mnogi zatožeiici niti dvajset let se niso stari. Zatoženi ao mnogih in hudih dejanj, a sedaj v preiskavi vae taje, celo tisto, kar so preje že priznali. — Ceski veleposestniki eo se razcepili. Pri volitvah bo to le Nemcem v korist.
Na Koroškem se že nekaj časa prepirajo Nemci med seboj, Nedavno je odstopil od poslanstva razupiti poslanec Steinwender, ker je na shodu, katerega je sklical, spoznal, da nima več zaupanja med volilci. Nekatere občine so ga skušale s tem potolažiti, da so ga izvolile častnim občanom. Čeprav pa se koroški Nemci in nem-Škutarji kaj radi prepirajo med seboj, Slovencem nasproti pa so vedno edini v sovraštvu. V deželno bolnišnico je deželni odbor poklical luteranske strežnice iz Berolina. Ena je Že došla, ki je jela svojevoljno av. razpelo iz bolnišnice odpravljati.
V	moravském deželnem zboru se je predložil načrt o premenibi volilnega reda. Toda liberalni Nfmci so ta predlog zavrgli, ker bi precej omejil njib oblastvo nad Čehi. — Zborovanja se je udeleževal nekaj Časa tudi novi nadškof olomuški dr. Ko h n. Nemci so ga skušali pridobiti za svojo stranko, a cerkveni knez se je pokazal odločnega Čeha, kar je liberalne Nemce jako poparilo.
Kaj je novega po širokem svetu?
Ruski finančni minister je ukazal davčnim uradnikom, naj presodijo, v koliko je vsak davkoplačevalec zmožen plačevati davek. Prepovedal je, da se davki šiloma ne smejo iztiijevati in posestva ne razprodajati zato, da se davek poplača. To je res lepo in hvalevredno, a vprašanje je, kako bodo dotični uradniki ta ukaz uraevali in zvrževali.
v Srbiji zadnje dni jako vre. Ministerstvo je odstopilo, ker je kralj bojda prekrSil ustavo s tem, da je svojega očeta, bivšega kralja Milana poklical v deželo. VrSila so se mnoga pogajanja. Sestavilo se je ministerstvo iz raznih strank, ka-
kořeno imamo tuđi v Avstriji. A v sedattjili raz-merali se sme dvomiti, da bi tudi to kaj časa ostalo jia krmilil.
V Italiji se razburjeni duhovi se niso pomirili. Sicer 80 vojaki na Siciliji napravili mir, a v drugih provincijah se pojavljajo se vedno upori. V nekaterih je vlada vredila že obsedno stanje. Dokler bodo take razmere v Italiji, se tia mir niti misliti ne more.
Na Nemškem so denarne razmere izredno slabe. Ko je cesar v prestolnem govoru pri otvor-jenju državnega zbora o tem govoril, vladal je mučen molk med vsemi poslanci. Ni čuda, da manjka denarja, ko vedno po tu noževa nje yojaííov požira milijon za milijonom. Nem.^ki cesar je bil zadnja štiri letu precej sprt s starim knezom Bis-markom. Zadnje dui pa jih je steklenica 50 let starega vina, katero je cesar postal knezu, zopet sprijaznila. Sluti se, kakor bi se cesar česa bal, ko itfče prijateljstva Bismarkovega.
~ Francoski anarhist Vailant, ki je v adventu vrgel bombo v poslanisko zbornico, obsojen je v smrt. Ko je zvedel smrtno obsodbo, zaltlical je; „Živela anarhija!" Socijalisti mu hočejo pri vladi izprositi pomilošČenje.
Fiáe se nam:
Iz Preftine. — V naši obširai fari je bilo rojenih v pretečfciiem letu 90, med njimi dva mrtvorojena; umrlo jih je 89 — gotovo ne majhno števiio. — Med mrliči vidim tudi le prerano umrlega blagor, gospoda Al. Schiebel-na, grajščaka na Breitenau-u. Ne samo po bližnji okolici in domaći fari, ampak daleč na okoli bil je znan kot mož — trdnega verskega prejtričanja — mož blažega značaja in namiljenega srca. Zato ga vsi le pretežko pogrešamo.
Oklicev je bilo 27, doma poročenih pa le 17 parov.
Tudi novo leto za nas ni posebno veselo in srečno. Do zdaj imamo zopet 21 mrličev; staro in mlado — vse brez razločka pada pod neusmiljeno smrtno koso. Tlači nas iniluenea; difteritis, angina, plučntca pobira miade, stari pa mrjo za naduho.
Na veliko žalost svojih že priletnih stariáev Sel je v srečno večnost âe-le 27 let stari Jože Pavček, edini gin, edina tolažba — vsem lep zgled pobožnosti, nedolžnosti — sploh mladeniàke poštenosti. — Bog ga je vzel, da bi ga svet ne izpridil. Upamo, da se nam zdravje povrne — in ž njim sreča in veselje. — Boljšo prihodnjost pa nam obeta nova dvorazrednica, katero menda kmalu dobimo.
tz Toplic. — Sprejmite g. urednik te vrstice v Vaše cenjene „Dol. Novice", vsaj iz naše vasi se redko kaj Čuje, Zdi se mi, da se nihče veliko ne briga, da bi naše novice spravil med svet. Da Topli-cani veliko od dolenjske železnice pričakujemo, je umevno. Saj jo pa tudi potrebujemo in težko Čakamo, da nam pripelje lepšo in boljšo prihodnost. V prihodnji sezoni bomo ponosno gledali proti Straži, ko nam vlak, od tam kak omnibus, pripelja obiskovalcev nase kopali.
Najvažnejša novica, ki se je zadnje dni pripetila, je volitev novega odbora prostovoljnega gasilnega društva. Gospod A. Kulovic, ki je druátvo vstanovil, mu bil 13 let predsednik, društvu pridobil blizu 2000 gld. vrednosti, odpovedal se je predsedstvu zaradi starosti in obilih drugih skrbij. Upisati se je hotel podpornim udom, a obéni zbor imenoval ga je svojim Častnim članom zaradi obiUh zaslug za gasilno društvo. Novi odbor sestavljen je tako: G, Josip Zupane predsednik, Ivan Prš in a namestnik, Davorin Matko tajnik, Ivan Sitar blagajnik, Ivan Sobar, oskrbnik orodja ; odborniki so gg. : Ignacij Turk, Ivan Brodnik in Matija Legan,
Ta odbor je prevzel dve težki nalogi ; dogotoviti si ima shrambo za gasilno pripravo in nabrati áe nekaj denarja, da se bo kupila že dolgo zaželjena društvena zastava. Od odbora je pričakovati, da bo obe nalogi kmaln in dobro rešil, kajti kakor čujem, bo blagoslovljenje zastave koncem aprila ali začetkom maja. Kako se bo vsa stvar vršila, Vam bom že naznanil.	Grmadar.
Iz Radeljce. — Dné 13. t. m. je bila iz Radelj-skega nunskega grada č. g. predstojnica, duhovna mati Josipina Gočalek, stara 81 let, položena v hladno zemljo. —
Naš veleč, gospod dekan v družbi šestih cast, gospodov duhovnikov je opravil to znamenito slovesnost in govoril množici pogrehcev o daritvi, ka-korâno je dajala rnnjca čast. goapa prednica, se je ognila v svojih mladih letih posvetnih ponudeb, in se zaročila Jezusu ženinu ter âla slednjič v svojem poklicu iz rojstnega kraja na Prusko - Poljskem na Kranjsko, da ustanovi nunski red in prižge luč pobožnega življenja. — Dné i;6. januvarija pa je spol-nena bila volja čast, gospe prednice pri čč. gg. Mag-dalenkah v nunskem gradu na Radeljci, kjer je vis. č. superior, gospad Franc Javšovec, .sioiesuo opravil svete duhovne vaje, kterih ao se udeležili na povabilo vsa grajsčinska družina in bolj postarani sosedje iz bližine. Ob tej priliki se je postavil v domači kapeli tudi sv. križevi pot.
Iz Dobrove, la. januarja 1894. — Dné 30. dec. pretečenega leta bil je tukaj županom izvoljen gosp. Peter Selau iz Stranske Vasi hiš. št. 7. Svetovalcem izvoljeni bili so pa sledeči gospodje: Jos. Fr. Se vnik, graščak na Bokalcih, Josip Zore iz Dobrave, št. 33, Anton liotar iz Podsmreke, št, 7 in Franjo Črne iz Kozari), st. 7,
Istega dne bila je tudi za tukajšnji krajui áolski svèL obnovilno-nadomestilna volitev. Přetečeno leto nam je iz te korporacije bila nemila smrt pobrala v dveh osebah štiri člane, V osebi gospoda župnika Jerneja Babnika zgubil je krajni solski svet cerkvenega zastopnika, krajnega šolskega nadzornika in prvomestnikovega namestnika, v osebi unn-Iaga gospoda Mihaela Novaka pa svojega predsednika. Cerkev je dobila dné 29, novembra pretečenega leta v novem gospodu župniku Antonu Lovšinu v krajném šolskem svètu svojega zastopnika. Krajním šolskim nadzornikom imenoval je o svojem času si. c, kr, okrajni šolski svèt gospoda Jos. Fr. S e v n i k a, veleposestnika na Bokalcih. Kot pravi ud je nstopil v krajni šolski svèt prvi bivši namestnik, g, Franjo Doli nar na Švici, št, 22. Ti novi in ostali trije stari udje krajnega šolskega avèta, izvolili so dné 30, decembra pretečenega leta svojim predsednikom g, Fr. Dolinarja iz Švice, njegovim nadomestnikom pa g. Antona S u h a-dolca iz Gabrija, št. 6
Bog daj svojo pomoč, da more tako dobro novoizvoljeni obtinski zastop, kot tudi krajni šolski svèt, vsak po svoje plodonosno in koristno delovati v prid obćine in šole.
Kar je nastalo bolj hladno — severno vreme, pričela ae je pri nas dobro poizgubljati aitnii „podrep-uica" influenca, Zapustila je pa ta v par slučajih tudi zle posledice; v eaej hiši gori v Brezji umrlo je troje otrok z» vročinsko boleznijo, a tukaj na Dobrovi pa ležite dve osebi t eni hiši na legarju podobni bolezni kot posledico hripe.
Drug« sitnosti se pa z božjo pomočjo bližajo svojeitm koncu. Hvala Bogu, on je še vedno stari goapodar, in spravi ivsako, še tako zamotano stvar o svojem času v lep red.
Domaće Testi.
f (Umrla) je 20, januarja v Podzemlji Helena Korné, mati tamošnjega župnika g. J. Rome ta v 71. letu svoje dobe. Naj v itiiru počiva!
f (Umrl) ja v Rajlienburgu 19. jaiiuarija vpo-kojeni župnik France Kalin v 70. letu svoje dobe. Bil je doma iz Kostanjevice- Naj v miru počiva!
(Na Studencu) pri Krškem je umrl veliki dobrotnik cerkva, posestnik Jernej Lisec. Pri domači cerkvi, kakor tudi pri podružnicah in pri sosednih farah na Raki in pri Sv. Duhu je preskrbel marsikako lepo cerkveno opravo. Svoje premoženje 20.000 gld. je zapustil domači farni cerkvi in podružnici sv. Primoža. Bog mu obilno povrni v večnosti!
(V deželnem zboru) ja predlagal poatiinec Suk [je, da dežela dá prispevek za načrt železnice, ki naj bi ála iz Novega Jlesta čez Birčnovas, Uršnoselo, Rožnidol, Dobtifie, Črnomelj, Metliko,
(Državni zbor) se suide najbrže 22. febr. Deželui zboi-i končajo svoje zasedanje vsaj do 16. februarija.
(Bankovci po en goldinar) se ne bodo dajali več v promet. Namesto njib je vlada o novem letu izplačevala jako veliko kron,
(Kandidate zakupčijsko intrgovinsko zbornico) so nam pjúnesli slovenski listi, Úiidom se čudimo, da med vsemi ni niti euega Dolenjca — kakor da bi uas ne bilo na svetu! Preje ko nismo imeli železnice, se je še reč dala kako opravičiti, a sedaj je to nemogoče, ko jo uekaj že imamo, drugo pa brž dobimo. Prav nič pa se ne čudimo, da vsied tega pri nas ni pravega zanimanja za to volitev in in da jih sploh mnogo nič ne voli.
(Dolenjska železnica) se bode morala na vsak način nadaljevati, ako ne, drugače vsaj kot ozkotirna na Belokranjsko. Čujemo pa, da hoče vlada na vsak način, da se nadaljuje od Straže dalje — pa ne skozi Toplice, ampak na tej strani Ljuhena proti UrSniiM Selom. — To bi bilo za nas NovomeŠčane in Kandijane jako slabo — drugim bi pa nič ne koristilo, ker imajo vže tako svojo itacijo v Straži. — Vse moramo napeti — in sicer zjediujeni — da se nadaljuje iz Noveg-a Mesta čez Krko, naj si pride za ozkotirno železuico drugi kolodvor v liaudijo. Koliko imajo n&li ljudje lesa blizo Uršnih Sel. Naj se li ta les za Mesto, Kandijo itd, vozi najprej v Valto Vas, a tamo preloži na sirokotirne vagone — pa odpelje v Mesto? To je nemogoče! Taka železnica bi nam pač malo koristila — drugim pa tudi ne. Bodimo v tem eitini, iu potegujmo se skupno za vkupne koristi !
Ker je «ima tako ugodna, se grajenje proge od tu do Sv. Ane pridno nadaljuje. Z lokomotivo prevažajo gramDz in bode kolodvor kaj kmalu ves posut. Na Hudem je v presekah še precej dela, vendar je toliko odprto, da lokomotiva skozi vozi, in povoljno mnogo ljudi ob enem delati zamore, Berslinski most je že popolnoma zasut in železni mostovi v Zalogu tudi že stojé; druzega težavnega dela pa proti Straži ni. Do konca maja tedaj bo lehko zložno ysa storjeno.
(Bolnišnica nsmil j enih brat ov v K audi j i pri Novem Mestu). Kako potrebna je bila bolnišnica usmiljenih bratov na Dolenjskem, nam priča resnica, da so doslej (30. januarja) sprejeli vanjo že 52 bolnikov. Mnogo so jih odpustili vže ozdravljenih, vendar jib je v njej še vedno več, kakor je prav za prav dovoljeno v sedanjih prostorih — blizo 30! Umrl še ni med bolniki nihče, dasi je bilo vže deset nevarno bolnih previđenih. Bolniki so večinoma iz bližuje okolice — največ iz občine šmihel-stopiške. Iz daljnih krajev jih je samo deset; med njimi pa eden iz Kočevja, a Koroškega, Nižeavstrijskega itd. — Hvala Bogu, da imamo bolnišnico in brate v njej ! S postrežbo, hrano in sploh z vso vravnavo so bolniki jako zadovoljni, dasi se nikomur nič ne računi, ampak sprejme le hvaležno, kar premožniši dajo prostovoljno. Da, ako kedo zasluži, to Samaritani, da se podpirajo kolikor le mogoče.
(Prvo žrebe) na Dolenjskem je letos imela kobila g. Ferliča v Novem Mestu.
(V Šmihelski fari) pri Novem Mestu je bilo v preteklem letu rojenili 132 ljudi, umrlo jih je 126; porok je bilo 24.
(V stopiški furi) je bilo 1, 1893 rojenih 75, med njimi 37 moških in 38 ženskih, Mrličev je bilo 59, in sicer 33 moških in ženskih. Med umrlimi jih je bilo 25 starih nad 60 let in 25 pod osmim letom; ostalih 9 je dokončalo starost od 8. do 60. leta. Oklieev je bilo 24, porok pa 20; smrt je ločila 17 zakonov.
(V robaki fari) pri Sodraiici je umrla žena Marija Pel ko v 95, letu svoje dobe.
(Cesarskega davka) je plačala kraujska dežela leta 1892 1,550.985 gld. I6V3 kr., přiklad pa 783.954 gld. 48 Va kr. ; vsega vkupe 2,334,939 gld. 65 kr,
(Vabilo,) V petek, 2, svečana p^o litanijah, predavalo se bode v šolskem poslopji v Šempetru pri Novem Mestu uekaj o domači odgoji otrok. K temu predavanju se sosebno stariši áempeterske fare, kakor tudi di'ugi, najuljudneje vabite ter je upati mnogobrojne udeležbe.
ÍJČiteljstvo v Šempetru pri Novem Mestu.
(Za pobite zveri) se je lansko leto izplačalo na Kranjskem 204 gld, nagrade, in sicer za jednega medveda 30 gld,, za jeduo volkuljo 25 gld., za jednega volka 20 gld., za jednega mladega volka 5 gld., za sedemindvajset vider 54 gld. in za štirinajst steklih psov 70 gld,
(Iz mirnopeske fare) se sporoča, da so v preteklem letu dobrotniki v Ameriki darovali za olepšanje miruopeške cerkve 282 gld., katero svoto sta nabrala in poslala Andrej Q-erčar in Franc Žagar iz Hmelčiča. Lepo je, da se naši rojaki tudi v daljnih krajih spominjajo na svojo farno cerkev, zato jim izrekamo najtoplejšo hvalo!
(Rokodelski pomočniki) katoliške družbe v Novem Mestu so napravili dné 2B. januvarija prav lepo veselico s šaluigro „Izgubljena suknja" in
Šaljivo loterijo. Kakor sploh tako so se tudi sedaj pomočniki prav dobro obnesli Nekateri, zlasti še sluga „Italijan" so igrali prav izborno. Tuđi obiskana je bila veselica od občinstva tako mnogobro uo, da ame biti vrlo društvo popolnoma prepričano, da vživa zaupanje in spoštovanje pri novomeščanih.
(Narodna čitalnica v Novem Mestu) priredi na pustni torek v prostorih „Narodnega doma" maskarado. Začetek ob 8. uri zveier. Vstop dovoljen je vsem udom narodnih društev in vabljenim gostom. Nemaskirani plačajo 30 kr. globe.
(Nove stavbe.) Na spomlad se bode v Novem Mestu vendar zopet nekaj zidalo. Gospod Rohr-mann, tovarnar v Ljubljřini, zidal bode na svojo hišo na ljubljanski cesti jedno nadstropje, Gostilna „pri solncu" se bode popolno prenovila in tujcem prijetneje priredila; tudi gospodarja mej tema hišama bosta menda zidala. Hiša katol, rokodelske družbe se bode podaljšala na strani proti Krki; tam se dijaška kuhinja ustanovi. — Kako potrebno bi bilo, da bi se še par novih večjih hiS napravilo, da bi vsaj gg. uradniki zamogU prijetneje stanovati in si kaj zbirati imeli. Kaj bi bilo, će bi erar vojašnico prodal za kako tovarno, kam s sedajnimi mnogimi prebivalci? Mestni očetje, pozor? Vse bi Vas na odgovor klicalo, vse slabe nasledke Vam pripisovalo.
(Krški vikarijat povzdignjen v iaro.) Ministerstvo za uk in bogočastje je potrdilo, da bode zaradi tamošnjih razmer, po želji kiiezoškofijskega ordinarijata, krški vikarijat y faro povzdignjen. Nova fara bo obsepla Krško mesto, Tržko goro, Cesto, Gunte, Zgornje, Srednje in Spodnje Pijavsko. Poleg župnika je tudi vstanovljeno mesto duhovnega pomočnika. Naznanili smo že popřed, da ima glavno zaslugo pri tem znana dobrotnica, blagorodna gospa Hočevar-jeva, katera je za to potrebni kapital darovala.
(Okrajna posojilnica v Krškem) je imela T preteklem letu 144 204 gld. 61 kr. dohodkov, 142.399 gld. 07 kr. izdatkov, 481 gld. ktà kr. čistega dobička in 2056 gld. 58 kr. zadružnega zaklada. Občni zbor bode v nedeljo 4. marca, ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopji s sledečim redom: 1) nagovor ravnatelja, 2) račun načelstva in nadzorstva, S) volitev načelstva in nadzorstva, 4. predlugi,
(Pasji davek) je vpeljala krška občina in sicer po 2 gld. od vsakega psa v mestu, I gld. pa v okolici. S tem hoče odpraviti preveliko število stra-dajočih paov, ki najpreje postanejo stekli.
(Zavetišče) za nravno propalo odraslo mladino se ustanovi v Ljubljani. V ta namen se je ustanovilo neko društvo, ki nabira denar za to poslopje. Bog dnj temu lepemu in prepotrebnemu društvu svoj blagoslov in mnogo radodarnih dobrotnikov!
(Živinsk-e soli) dobi kranjska dežela 13879 meterskih centov. Občine bodo dobile te soli primeroma Številu živine, ki je v istem kraju,
(V Krikera) je umrl 9. januvarija za pljučnico g. Ferdinand Črnovšek, telegrafijski upravitelj v pokoju. Rodom Štajerec je služboval v Trstu, v Dalmaciji in v Zagrebu, kjer je moral mar,sikaj pretrpeti od Mažaronov. Bil je odločen Slovan in vesten uradnik, odlikovan z zlatim križcem s krono za zasluge.
(V Stopičah) je bil 28. januvarija po krščanskem nauku govor, kako naj se zasajajo vinogradi z amerikanski m i trtami, Z dovtipi osoljeni govor je bil res ne le zanimiv, marveč rečemo izboren. Obečal je gospod, da morajo biti amerikanski trsi zastonj,
áe več da je treba, da se kmet podpira pri zasajaiya, zadnji Čas je zato — sicer kmet utine ! Zbralo se ja toliko posestnikov, da je radi premalega prostora nekaterim kar alabo prihajalo. Z obiskom je bil gospod vodja gotovo zadovoljen, da bi le poslušalci tudi hoteli spolnovati njegove nauke! — Opomnimo samo še, da je prinesel gospod sè seboj sodček vina — z ameriške trte yorkmadejre ter ga dal pričujočim pokušat. Vsem je bilo jako vseČ.
(Hripa) v mnogih krajih še vedno hudo rai-saja, in marsikoga tudi spravi na uni svet. Pri mnogih bolnikih, katerih se poloti, kažejo se čudni nasledki. Nekiiteri dobé vročinsko bolezen; pri tem se jim ali zmeša v glavi, aH oglušé za nekaj časa, ali pa se pokaže še kaka druga bolezen.
(Vojaške strelne vaje) bodo letos celo po zimi. Te dni pridejo vojaki na krško polje, kjer ae bodo vežbali.
(Bolniški stroški v tujih bolnicah). Leta 1892 je bilo Ki-anjcev zdravljenih 3951. Dežela je plačala zanje oskrbnih stro.škov 79.746 _gld. Največ stroškov se je nabralo v tržaškej bolnici, namreč 18.367 gld., v obeh zagrebških 15.832 gld. — Kolika dobrota bode bolnišnica v Kandiji, ki bode brez dvoma precej stroškov prihranila naši' deželi.
(Medved) se je klatil po Gorjancih. Odpihal jo je, predenj so ga dobili na muho naši lovci. Isto tako so bili baje tu štirje volkovi, ki pa menda tudi niso privoščili našim Nimrodom vesela, da bi bili od njih prejeli postavne lu-emije. Nekateri poredneži pa hočejo vedeti, da ao bili le veliki psi.
(Za I. letno zasedanje porotnih obravnav v Ruđolfovem), katere se bodo vršile dné 12, februvarija, izžrebani so glavnim porotnikom na-sjeilnji gospodje; Oirar Jakob, pos. in gostilničar ii Št. Jurja; Brvar Anton ml., posestnik iz Svibnja; dr. Rudež Teodor, grajščak iz Ribnice; Smolič Fr., pos. iz Dol. Prapreče; Jarc Jan., pos. iz Sr. Lipovca; Mole Mart,, posest, iz Dobrovské Vaiíi; Majcen Ant, trgovec iz Mokronoga; Rom Jan., pos. in gostiln, iz Planine; Reimer Ant., pos. in ti'g. iz Metlike; ProkšeU Mih., mlinar ii Ućakovca; Samida Jan., posestnik iz Mal, Riglja; Vanič Jan., pos. in usnjar z Krškega; Kulovic Franc, pos, iz Gor. Sušice; Kobe Jak-, pos. iz SelišČ; Potokar Ant, pos, h Račjega Sela; Pudboj Andrej, pos. iz Ribnice; Koren Jan. pos. in nsnjai-iz Metlike; Brodnik Jan., pose,st. iz Toplic; Marinčic Franc, pos, iz Clrkelj ; Matjašič Mart,, pos. iz Ro-zalnice; Malic Peter, pos. iz Vinice; HuČ Franc, pos. in obč, predstojnik iz Gor. Ponikve; Bevc Franc, )0S. iz Št. Petra ; Homan Franc, posestnik in usnjar z Št. Jerneja; Prijatelj Fr., trg. iz Ti-žiš; Hudaklia Josip, pos. iz Stare Vasi; Gimpelj Fr., pos. iz Gur. Sušice; Šmalcel Jos,, posest, in mlinar iz Laz; Tre-pctschnig Jan,, trg. iz Radeč; Ksšelj Dragotin, pek in gostiln, iz Mokronoga; Ivšič Mih., posjz Čateža; Ivanetič Jak. pos. in gostiln, iz Metlike; Skvarc Jan., p03. iz Dol. Skopic; Švegelj Jan., pos. in gostiln, iz Sr. Radenca; Weiss Leop,, pos. iz Metlike; Kulovie Jos. posestnik iz Gor. Gradišč. — Nadomestnim porotnikom pa naslednji gg, : Fischer Karol, pos. iz Nov. Mesta; Seidl Fr., pos. in trg. iz Nov. Mesta; Može Fr.. pos. iz Srebrnič; Mrvar Fr,, pos. iz Hriba pri Škrjancib ; Pintar Fr., pos. in gostiln, iz N. M,-Kandije; Mehora Jan,, pos, in pek iz Novega Mesta; Gi-egorc Jurij posestnik iz Nov. Me.sta; Konda Jan., )0S. in gostiln. z Kautlije; dr, Poznik Alb, posest. 11 C. kr. notar iz Nov. Mesta.
(Žgane pij a Se). Pii samostojni nakladi na žganje je dežela Kranjska imela leta 1892 vsega prihodka 338.00Í gld., atroákov 40.282 gld. ~ čistega dobička torej 197.722 gld.
(Vatrogasac) je list, ki izhaja t Zagrebu v hrvatskem jezik«. Mi bi rekli Ognjegasec. List je namenjen požarnim brambam — gasilnim društvom. Uredovan je jako dobro; donaia po svojem namenu najboljáe soBtaTke v hrvatskem pa tudi v slovenskem jeziku. Najtoplejše ga priporočamo naàim gasilnim drnStvom; naro6ujte ga, pa tadi dopisujte. Hrvatski razume vsak količkaj izobražen Slovenec, List Vam bode koristen; ob enem pa se bode tudi potem bolj i bolj krepila vez med nami in brati Hrvati. Naročnina znaša za celo leto 4 gld. 70 kr. ter se pošilja v Zagreb na „Upravo Vatj-ogasca", reklamacije iia odpraTniŠtvo t Zagreb.
Razne Testi.
*	(Čebulj^ je znana kot jako dober poiiioček zoper ozebljino. Cebulja se zriba ali stre ; pomaže se ozebljeu kraj, naj bi se bila tudi vže naredila rana. Bolečin.! precej neha, in ako se večkrat pomaže, je navadno y štirih dneh popolnoma pomagano.
*	(Čudak) je živel v začetku tega stoletja do 1. 1831 v Parizu. Ime mu je bilo Peter Lamezožér. Z doma je šel vsikdar brez dežnika; ako je jelo deževati, si je kupil nov dežnik. Eavno tako je navadno pozabil tobačnico za đuhaiije, ako je ni imel, je kupil novo. Lamezožér je kupil vselej kaj, kadar koli je lel iz hise, svilnate nogovice, rokovice, škornjSi klobuk itd. Po njegovej smrti so našli v njegovem stanovanju nad 1000 parov svilnatih uogovic, 2000 parov škorenj, 80 modrih sukenj, 100 okroglih klobukov, 68 dežnikov in 91 tobaduic.
*	(Steklenicam tirez vsake nevarnosti odrežeš vrat), ako pomočiš volnato nit v trpeu-tiiiovem olju. Pazi pa, da ti olje z nje ne kapa; aaveži steklenici okoli vratu nit ter jo zažgi na dveh straneh. Ko je nit krog in krog zgorela, potoj» vročo steklenico v mrzlo vodo. Vrat ti je gladko odrezan,
*	(V Pulju) [Polil ae J« zgodil grozen zločin. Hudobneži so ubili nekega prodajalca, niti ukrali 400 gld. z uro vred ter ga vrg i potem v morje. Sina njegovega pa so razkosali na kose ter ga zagrebli, Zlobnežev še nimajo.
*	(Slučaj ali kazen božja?) Minuli sveti večer so prišli v KaU na Tirolskem trije dunajski židje, ki so hoteli božični praznik preživeti vrhu Velikega Zvonarja. Nekaj časa jih je vodil neki planinec, potem se je vruil, da bi bil sveti dan pri maši. Oni trije so sli sami dalje. Čeprav je hudo snežilo! Ker se niso vrnili, šli so jih iskat in vs« tri našli zmrznjene.
*	(Visoka starost.) Na Škotskem živi ro-dovina, v kateri je oČe star 104 leta, mati pa 100. Osmeri njih sinovi so tudi že starčki od 80—49 leta' Vsi vkupe imajo 886 let.
*	(Draga ura). Pred kratkem je bila na Češkem nekje na dražbi prodana stara ura iz prejšnjega stoletja. Kupil jo je nekdo za 5 gld. Kmalo potem jo je prodal na Dunaju nekemu starinarju za več sto-tatov. Le-ta pa jo je odstopil židovskemu baronu Rothschildu za 8000 gld.
*	(Amerikanska.) V Ameriki so nedavno v celoti vzdignili železniško hišo, ki je 185 čevljev dolga in 36 čevljev široka. Celo poslopje je tehtalo 1700 ton
in na sredi je stal stolp 80 čevljev visok. Najpreje 80 vse vkupe privzdignili, potem pa na smrekovih tramovih 50 čev^ev naprej premaknili. Vse to delo je trajalo tri dni in pol. Poslopje je ostalo v celoti nepokvarjeno, le semtertje se je pokazala kaka razpoka.
(V N e w-Y o r k u) je okoli 800.000 delavcev brez dela. Kakšna revščina mora biti med njimi I — Nekateri slovenski delavci so zadnji čas dobili delo y rudnikih.
(Zvesta dekla). V Št. Juriju ob južni železnici ua Štajerskem je umrla 88 let stara žena, ki je celih 70 let služila pri eni sami hiši. Takih poslov sedaj pač ni mnogo.
*	(Kmetskega prebivalstva v Avstriji) je 13,3&1.879 oseb. Z gozdarstvom se peča 100.117 mož in 89.833 žen.
(Volk) se je klatit celo zimo po Notran skem okoli Snežnika ter ropal ovce, koze, pse in sploh vse kar je zalotil. Slednjič ga je vendarle ustrelil Andre; Sterle. Zver tehta 90 kilogramov. Izpostavljen bo v ljubljanskem muzeju.
*	(Pri Radovici) so izkopali cigani — to je njih navada — poginilo svinjo ter jo slastuo pojeli. Tek imajo ti ljudje.
Smešnice.
(Dvoumno.) Krojač: „Kaj hočete? Toliko kakor Vi, sem vendar tudi jaz!" — Bokovičar : „Kaj? Toliko kakor jaz? Ako pravite, da ste Vi toliko kakor jaz, potem ste osel !
Peter: „Pomisli vendar, moja gospa si je vže spet nov klobnk v glavo vtepla; to je preveč!" — Pavel; „O, moja si je novega vže na glavo djala — to je áe vel ko huje!
(Prebrisano.) Notar (ki ne pozna moža, katerem« bi imel podpis potrditi): „Nimate-li kaj pismenega pri sebi v dokaz, kedo da ste. Kecimo: davčno knjižico ali zastavni list — tudi ta bi bil v sili dober ! — Mož ; „Ne, nimam ga — ali lahko ga dobim! Posodite mi svojo uro, pa jo precej zastavim".
(Polno spoštovanja.) V nekej menažeriji se je pogovarjalo več gospodov s posestnikom zverine. „Povejte mi", pravi mlad gospod, „ali taki-le lev res ne velja veČ kakor 1000 kron!" — „Kakor se vzame", odgovarja gospodar, „so dragi in ceni levi, Glejte tega-le starega leva Bruta bi ne dal za 10.000 kron». - „Zakaj Vam je tako drag?" — „Požrl je mojo ranjko ženo!"
V Novo Mesto vračijjoča se pisma:
Paulinič Andreas, Goix — Paulovič Maria, Voloscia. — Johanu Kmet, Cleveland. — Simo Pe-rovič, Triest. — Franz Konoper, Triest. — Anton Ja-ksche, Aurora. — Privančič (M.), Mice. — Valenčik, Sesana. — Jakše, Sesana. — ValenČik, Assling. — Horvathy, Rudolíswert. — Tomažič, Triest. — Bizjak, Irvin. — Verderber, Retz (recom.) — Zobec; Laibach. — Aidišek, Zagi-ab. — Kopinič, Graz. — Kropina, Steelton. — Maria Svat, Wrussnitz. — Carl Sagore, Caposvar. — Joh, Grast, Bochold. — Hûnigswater, Wien. ~~ Gimpel, Ferdinandovac. — Gimpel, Ferdi-nandovac, — Radešek, Venetia. — Oimmermančič. Villo Grio. — Uzman Mon Euen. — Radelek Venetia.
Pravila
„Kat. političnega društva v Novem Mestu".
§ 1. „Katoliško poliČDo društvo" ima avoj sedež v Novem Mestu.
§ 2, Društvu je namen : pospeševati slovenskega národa duševni in gmotni napredek v verskih, državnih, občinskih, Šolskih, gospodarskih in socijalnih zadevah ; razširjati med Slovenci versko, návodno in gospodarsko izobraženost ; braniti verske, národně in državne pravice slovenskega národa in pospeševati ustavni razvoj avstrijske države po geslu; Vse za vero, dom, cesarja!
§ 3. Da dništvo dosega svoj namen, uporablja T to vse zakonito dovoljene pripomočke, vzlasti na-pravlja dniStvo na raziiili krajih krškega, novomeákega in črnomaljskega okrajnega glavarstva društvene shode, na katerih se razpravljajo zadeve, ki so važne v verskem, nArodnem, národno-gospodarskem ali v političnem ozirii in izraža o njih svoje nazore, podučuje ljudstvo z govori, časniki, knjigami.
§ 4. Društvo je ustanovljeno, kadar pristopi vsaj dvajset udov in kadar se izvoli odbor. Ud sme biti vsak polnoletni avstrijski državljan, moškega spola, ako se zglasi pri društvenem vodstvu, ako ga odbor sprejme in ako mu postava ne brani pristopiti k političnemu društvu. Ako komu odbor odreče sprejem, ni odboru treba naznanjati vzrokov za to; tudi ima odbor pravico, uda, ki bi nasprotoval društvenim namenom aH bi opomnjen ne vplačal letnine pravočasno, izključiti brez naznanila razlogov. Kdor pa aam izstopi, mora svoj izstop ustno ali pismeno naznaniti vodstvu.
§ 5. Troske svoje plačuje društvo z doneski svojih udov, z darili,
§ 6. Vsak ud ima pravico :
a)	prejemati, brati in izposojevati si tiskovine, ki jih izdaja društvo.
b)	vdeleževati se društvenih shodov in zborov ;
c)	na zborih in shodili govoriti, predloge staviti, glasovati, voliti in voljen biti,
d)	k društvenim zborom ali shodom privajati goste, ki naj ae javijo predsedniku, a nimajo pravice glasovati,
§ 7, Vsak ud ima dolžnost:
a)	pospeševati in podpirati po svoji moŽi društvene namene ;
b)	ravnati se po zborovih in odborovih sklepih;
c)	vplačevati v društveno blagajno 1 gld. vsako leto in pridobiti novih udov. Manj premožnim udom sme odbor društvenino poljubno znižati. Darovi v dmštvene namene se hvaležno sprejemajo.
§ 8. Vodstvo, — Društvene zadeve oskrbuje ; a) občni zbor; b) društveni odbor.
§ 9. Občni zbor snide se vsako leto; čas in kraj zborovanju odločuje odbor. Izredni občni zbor se kliče, kadar večina odbora to potrebno spozna. Dnevni i'ed občnemu zboru se naznani udom vsaj osem dni poprej. Ako hoČe kedo poseben nasvet BUviti občnemu zbora, naznani ga štirnajst dni poprej pismeno odboru, ki določi, ali se postavi na dnevni red ali ne.
Občni zbor ima pravico:
a) voliti društveni odbor; to je: deset odbornikov, izmed katerili jih mora vsaj sest stanovati v novomeškem okrajnem glavarstvu, a izmed njili vsaj trije v Novem Mestu, in dva namestnika, kterih vsaj eden stanuje v novomeškem okrajnem glavarstvu;
h) izbrati izmed udov dva pregledovaica letnih računov ;
c)	prenarejati po poti-ebi društvena privila;
d)	sklepati o razhodu društva:
e)	imenovati častne ude;
f)	sklepati o vsem, kar se postavi pri obenem zbora na dnevni red.
§ 10. Opravilna doba odboru je enoletniL Dokler se ne izvoli novi odbor, posluje poprejšnji odbor. Odbor voli izmed odbornikov : predsednika, dva podpredsednika, tajnika, blagajnika, sprejema in izključuje drustvenike ter sploh opravlja vse društvene zadeve, v kolikor niso pridržane občnemu zbora. Odbor si sostavi svoj opravilni red in imenuje izmed društvenikov poverjenike po raznih krajih, da mu poročajo o draštvenih zadevah.
§ 11. Občni zbor veljavno sklepa, ako je vsaj dvHjset društvenikov navzočih ; odbor pa, ako so poleg predsednika vsaj štirje odborniki pričujoči. Vsak sklep je veljaven, ako mu pritrdi nadpolovičiua večina glasov. Za premembo pravil je treba pri občnem zboru dve tretjini, za razdružitev društva tri četrtine glasov. Pri enakem številu glasov odločuje predsednik. Volitve se vráé ustno ali po listkih; pri enakem števila odločuje žreb.
§ 14. Predsednik, in če je zadržao, prvi ali drugi podpredsednik, ali v potrebi kak drug odbornik vodi društvo in je zastopa na zunaj, predseduje zbo-rovim in odborovim sejam in shodom ter izvrâoje društvene sklepe, Vsako razglasilo, pismo in potrdilo, podpiše predsednik aH njegov namestnik in Še eden odbornikov.
§ 13, Draštvene prepire udov razsoja neprizivno izbrano sodišče, v katero voli vsaka stranka po enega razsodnika, odbor pa prvoinestnika. § 14, Društvo se razdruži:
a)	ako to sklene občni zbor;
b)	če je razpusti politično oblastvo.
V prvem slučaju odloči o preinoženju občni zbor, v drugem pa se izroči : „Katoliškemu tiskovnemu društvu v Ljubljani",
Osnovalni odbor. Uradne ure
pri tukajsujeiiiu o, kr, poStiiemu i bnojavuemii uradn lo:
PoStriB blagajna tnakaziiicfi in poStna hramluiira)	od 9, ure tlapoldan do ti. ure popoldan	od 9. do 12. nre dopoldan
Pisemska poŠta	od 8. ure zjutraj do 7. ure zveier	od 8, do 12. ure dopoldan od 3. da 4. nre popoldan
Voina polia	od 8. do 12. ure dopoldan od 2. do 6, ure popoldan	od 9. do 12. ure dopoldan
Briojav	Vedno enako od S. urft doi)oldan do i>, nre zvečer od t. aprila do 1. oktobra pa od 7. ure doiioldan do i), ure tvefier	
Pisma li nabirnlnikov se pobirajo: 01» Vi12. ari dopoldan, ob 2, uri popoldan, ob Vs^i. "" liopi>lilaii, ob 9. uri zveier.
Za Ti'oribo Saaopisov ae jilaía Vï tr. od Številke tu naj inaiiji zn eii me.-see naprej.
Pri vtiaui jiošti je za prÍKiianilo ali vroûbo na odilajnera listu vpiaana svot.a.
Za TBfl dmge po.^iljEttve ae za priziiaiiilo ali vroibo niii ce
phÈa,
Darovi ZI napravo dijaške kuhinje v Novem liflestu:
o. iiipiiik lUt, Torkar 4 glil. — Nekdo 10 gld. — Gosp. župnik A. LovSia 5 gld. — G. P, Bera. Vovk 2 ^Iđ. — G. M. Saje 4 glJ. — O. J. Envaot 5 gld. - G. Eni. Met-liom U «IJ. — G. řodgTftjec 20 g!d, — G. Jos, Benkuvić 3 gld.
XCAHVALJi.
Zft mnogobrojne doltaie iirijateljskega Boiutjti niej boleznijo iu o Biurti, za iieprićakuvaijo oUilno spremat™ moje nepuznbljive matere
Helene Rome rojene Zupanec,
k lye zadnjem« poSitku, izrekmn preĚ. duliovsàmi, požarni GrađaSki brambi, MetliSki gortbi, vsem farniauom, prijateljem iii ziiftiicem tem potom svojo najiakreiiejáo MOívalo,
V Podzemlji, dné 2(S. jaiiuvarija I8Í)4. I	Jos. Rome, žiiimik.
zapečatene in katere pa mora nove ceste iz í
Kazpîs cestne zgradbe,
Okrajnocesini odbor Ribniški v Sodražici naznanja, da se bo zaradi oddaje zgradbe iwve (sste iz Hriba do Sadražice vršila
dné 5. februvarija 1894. I. ob 10. uri dopoludne cerkve
v občinski pisarni v Sodražici javna ztaanjaevalna dražba z izklicno ceuo 41.921 gld.
Podjetniki, kateri bi hoteli zgradbo zdražiti, vabijo se k dražbi s pristavkoiii, da bo treba vsakem« ponudniku pred pričetkom zgradbe v roki načelnika dražbeiie komisije izročiti 6% varščino od izklic;je cene, t. j. znesek 2100 glrl. bodisi v gotovini, bodisi v hranilničuih knjižicah uli v državnih vrednostnih papirjih.
Vsi podatki, kateri zadevajo zgradbo, zlasti načrti, proračuni in pogoji se lahko vpogledajo vsak dan ob navadnih uradnih urah v občinski pisarni v Sodražici,
Podjetniki, ki so zadržani udeležiti se osebno javne dražbe, smejo do 5. februvarija t. 1., do pnčetka ostne licitacije okrnjnocestnemu odboru iinř;kti tudi
Mesnica v Škocijanu
se takoj v najem da.
B^ Tudi se iače ravno tam
zanesljiv trgovski pomoćnih,
kateri bi prodajalnico na jako dobrem prostoru na račun prevzel. Prejemnik moral bi po dogovoru vai'ščino položiti. Več pové lastnik
Peter Burjava
(15—2)	u Škocijanu.
Dobra nova slivovka
se kupi po 47 gld. 100 litrov pri Fr. Prijatelju pošta Mokronog, Dolenjsko.	(ii-3)
Amerikanske trte
ima na prodaj	(7-3)
grajščinsko oskrbništvo na Raki Dolenjsko.
K oghdovunju trt ac hiipci uljudno vabijo. V najem se odda v Šmartnem pri Litiji tik
velika gostilna z verando,
kletjo in lepim stanovanjem; obdana z prostornim vrtom in kegliščem. — Več se izvé pri lastniku
(22 1)
Josip Jaklič
v Sinartiieiii pri I^itiji.
:)ravilno kolekovane pismene ponudlie, o imeti na zavitku napi.s: „Zgradba riba do Sodražice", Takej ponudbi se mora priložiti varščina v zneskn 2.100 gld. in je v njej navesti ime, oi^ravilo in bivališče ponudnika. V ponudbi mora se dalje natančno s številkami in besedami zapisati ponutùiena svota, eveatuvalno popust ali doplačilo v odstotkih od izklicne cene. Tndi mora biti v njej izjava, da se ponudnik brez pridržka podvrže dotičnim stavbenskim pogojem,
Okrajnocestni odbor Ribniški v Sodražici, dné 16. januvarija 1894.
Jurij DrobniřS,
(23)_načelnik.
Trdnega dečka,
15 let starega, ki ima veselje do usnjarske obrti, sprejme takoj v poduk
Franc Knafiič,
(26—1)	Šmartno prí Litiji,
Mlin na prodaj
in zraven potrebna gospodarska poslop a, zemljišča za 8 mernikov posetve, 8 oralov boste, oralov travnikov, — Već pove Matija Kogovšek, iz Bistrice pri Št. Rupertu (po domače pii Zajcu.)	(25-1)
obdana s sadnim vrtom, spodaj hlev za petero živine in klet. — V prvem nadstropji so tri prostorne sobo vse prenovljene; zraven ) tega je tudi 9 njiv, 5 košenic, I in pol joha (orala) gozda in del občinskega pašnika je iz proste roke takoj za 800 gld. na prodaj. Več pove
Jvaii Sitar,
{4- 3)	trgovec v Toplicah,
300 voz konjskega gnoja
je na prodaj vkup ali pa tudi deloma. — Već se izvé pri lastnici postnega hleva v Novem Mestu, (10-3)
Kmetija
s iwlovico prav i'odnega grunta, z vsem k temu spa-dfliiočim stanjem, pol ure od fame cerkve, se iz proste roke protk ali v najem dá. Več se izvé na pošti na Raki pri Krskem, Dolenjsko.	(g^-i)
NoTomeato : OdgoTurm urbdnik Josip BenkoviC. — Iidiyste;), mlozuik in tiskar ]. Krajšo.