PRIMORSKI dnevnik zaCel uhajati v Trstu m«ia 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI NEVNIK pa 26. novem-"• 1943 v vasi Zakril •4 Cerknim, razmnožen "* ciklostil. Od 5. do 17. «Ptembra 1944 se je ti-r” v "skarni «Doberdob» uovcu pri Gorenji Trebuša . °^ 18. septembra ,i u do 1 maja 1945 v v Kami «Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. ®ie 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla za-S® 8,evilka. Bil je edini "*J«ni partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi. Ato"'^tato?ng™p^'ovir’ Cena 600 lir - Leto XL. št. 209 (11.932) Trst, nedelja, 2. septembra 1984 Po včerajšnji tiskovni konferenci v tržaškem Novinarskem krožku Samo še 50 dni življenja SSG? Dramatični položaj te najbolj reprezentativne kulturne ustanove Slovencev v Italiji je orisal predsednik upravnega sveta SSG Bogo Samsa - Ambiciozen umetniški repertoar bo težko izpeljati V slogi je moč BOGO SAMSA m Himu je dvanajst nacionalno -^ jJsjnskih skupnosti ustanovilo »Zve-v h rtcovno ' narodnostnih skupnosti ^ianski državi« in z njo sicer Vs^?-alllo"pravno nepovezano toda itoiLlnsl(o usklajen »Vsedržavni odbor stohe|Vni*1 man*in v ItnMji«, ki bo dom Za povczavo z evropskim ura-y Pri EGS. Ra rcM"czentančni dvorani rimske-l0 ““«ia palače Brase hi se je zbra-skih i ai sto Predstavnikov manjšin-'talij- ■P.nosti’ pa tudi nekateri vidni Probi 'ski predstavniki, ki so jim ti Prt«] em' blizu in "kar je še posebej eVf#° d° izraza v izjavah nekaterih okni r ih Poslancev na popoldanski y 8,1 mizi. ust^^or je bil osrednji dogodek Ije. av'tev Zveze, ki ima trojne ci-n°Val VeZa nai **' l’Uà skupni ime-Vseu ec’ Predstavnik in zagovornik st, Manjšinskih skupnosti v odno-ra*Pr °blaati ‘n specifično v zvezi z '•'kovna.0 ° ikonskem predlogu o jeva skupnostih, ki ga obravna-^Poslanska, zbornica. Ra '• Manj važna ni povezovalna vlo-dv|U|'zrnVn-iave izkušenj, sodelovanje nraVj|JStii| Manjšin, saj je nesporno »toč °’ da je v slogi in sodelovanju °dnos*ln<> .Je v razpravi mednarodni sito vb10 ac zlasti povezava z evrop-to : “Pnostjo, ki je že sprejela kar-l 'kovnih pravic, ustanovila po- na- daljgv^ad in ki bo s tem delom y*0ci Vse*1 tah problemih smo Sloje ^ Italiji prizadeti, pa čeprav !>a naše zakonske zaščite tre-ko. jy«. 0vn® poudariti bistveno razil-ščitki 1 zahtevamo naš specifični za-kot in torej posebno zaščito, ^tatitt,., 're*ia za Južne Tirolce in PovCto p Doline Aosta. Do sedaj sm« •aljjj M z drugimi manjšinami v I-,, 'Zvečali premalo pozornosti, RattiZjr.' Pa Premalo usklajenih in orto sm0nM naporov, pa tudi prešib-juvn(ls( °bycščali slovensko zamejske Ptapučz" Ppeveč je to breme bila **> po*_Pn° samo osebnim naporom H taovalnosti posameznikov. nr,'lraVa v Rimu je bila živahna Jckatei!. °ta. Osredotočila se je na *8jo j a °dprta vprašanja, ki odra SltuPntkr 00 raznolikost manjšinskih •taslovu-* lak° je bila že dilema v prvotni predlagani naslov NaOALJEVANJE NA 2. STRANI MAHIJ ČUK TRST — Samo še 50 dni upanja, umetniškega ustvarjanja in utripa Slovenskega stalnega gledališča. Je to perspektiva najbolj reprezentativne kulturne ustanove slovenske narodnostne skupnosti v Italiji? Po vsem sodeč je, na žalost, prav tako, če povzamemo izsledke, ki so izšli na včerajšnji tiskovni konferenci v tržaškem Novinarskem krožku. Tiskovna konferenca, ki jo je sklicalo vodstvo našega teatra, da še enkrat obvesti in apelira na javnost, je izzvenela dokaj dramatično in prikazala skoraj brezizhoden položaj, v katerem se SSG nahaja. Res je, nekatere špranje upanja so še odprte, da bi naše slovensko gledališče do konca izpeljalo svoje umetniško, humanistično in povezovalno poslanstvo, vendar so tudi te špranje tako ozke, da skoraj ni videti skoznje. Dovolj nazorno in strogo realistično je celot no situacijo včeraj osvetlil predsednik upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča Bogo Samsa: pasivne obresti na posojila dežele dosegajo že 1 milijardo in 600 milijonov, ki jih je treba v rokih izplačevati; za normalen potek sezone je treba najmanj 2 milijardi; ena milijarda je krita s prispevki raznih javnih ustanov in ministrstva za prireditve ter iztržki od predstav, nekrita pa ostaja kar milijarda. Ta trenutek SSG razpolaga samo z 208 milijoni, kar mu zagotavlja samo 50 dni življenja. »In tako bomo 50 dni živeli,« je dejal Samsa. Vendar, nepojmljivo bi bilo, ko bi morali po slabih dveh mesecih zapreti vrata gledališča v Petroniovi ulici in to prav letos, ko SSG praznuje ugleden jubilej : 40-letnico neprekinjenega delovanja in umetniškega poslanstva, je še poudaril predsednik upravnega sveta našega gledališča. SSG je bilo v vseh teh letih in še prej (korenine slovenskega gledališča segajo tudi v prejšnje stoletje) močan kulturni faktor v mestu in deželi, posredovalec kulture in povezovalec ljudi, tako da bi bila njegova ukinitev neprecenljiva izguba ne samo za ta obmejni prostor, ampak tudi za širši teritorij. In kakšne so perspektive, če lahko sploh postavimo to vprašanje? V teh 50 dneh bomo vse napore usmerili v iskanje pomoči in v obveščanje javnosti, je še dejal Samsa. Prav tako smo imeli v zadnjih mesecih veliko srečanj na ministrstvu za prireditve v Rimu, na deželi, pokrajini, občini, vendar rezultat je na dlani in ta je nezadovoljiv, čeprav so bila dana določena zagotovila, da bo položaj rešen. Pod temi sivimi in pretečimi oblaki se bo sezona 1984 - 1985 kljub vsemu začela. Repertoar je izdelan in o tem je spregovoril ravnatelj gledališča Miroslav Košuta, ki je naglasil : »Vemo samo to, da bo premiera Linhartovega Matička še ženi,. nato upamo, da bomo lahko načrtovali tudi Petrolinijevo Chicchignolo, slovensko novite- to pisateljice Ivanke Hergold Paracles, William-sovega Mačka na vroči pločevinasti strehi ter gostovanji mariborske Drame z Jančarjevim Disidentom Amoèem in PDG iz Nove Gorice s Pregljevim Plebanusom Joannesom v priredbi Matjaža Kmecla.« Tudi izvenabonmajski načrt je ambiciozen, saj predvideva Pirandellovi enodejanki Človek s cvetom v ustih in Cecè, Miting (ob 40-letnici osvoboditve), pravljico za šole in dejavnost v okviru gledališkega kluba, ki ga mislijo letos ustanoviti. Jedro vseh teh predstav tvori le 12 igralcev in prav toliko članov tehnične skupine, a tudi vsi režiserji, scenografi in kostumografi so povečini zamejci. Ali bo mogoče izpeljati ves ta načrt? Na to je silno težko odgovoriti, če se na politični ravni ne bo kaj premaknilo, je položaj brezizhoden. Petdeset dni delovanja tako prestižne ustanove, kot je SSG, je perspektiva, ki pomeni klofuto nari skupnosti, igralcem in vsem članom slovenskega gledališča v Trstu. Na to je na posebno dramatičen način opozoril tudi član gledališkega kolektiva Adrijan Rustja, ki je prebral krajšo izjavo, v kateri je poudaril predvsem človeško plat hude krize: kaj bo z bodočnostjo ljudi, ki delajo v gledališču, kaj bo z gledališčem samim in nenazadnje s kulturo v mestu, deželi in državi, ki bi z morebitno ukinitvijo SSG izgubila pomembno kulturno središče? Žal, na ta vprašanja zaenkrat ne vemo odgovora. Glasilo KD že namiguje na vladno krizo Deželni odbor na Sardiniji vzrok napadov KD na PSI RIM — In če bi Craxi zares padel v Cagliariju? Gotovo je, da glede vprašanja deželnega odbora na Sardiniji KD stopnjuje grožnje in u ti-mate, ki že jasno zadevajo usodo pet-strankarske koalicije. Današnje glasi- lo KD v nepodpisani noti, ki torej o-draža stališče tajništva, napoveduje očitna namen sprožiti vladno krizo. »Ko se politična dejavnost obnavlja, se pojavljata, ne po krivdi KD, dve nevarnosti : da se okrni moč in trdnost petstrankarske večine, ter da komunistična opozicija iz teh razprtij sklepa, da je upravičena voditi državo«. članek se zaključuje s pomenljivim namigom na »samomor večine«. To stališče pomeni nedvomno kvalitetni skok v primerjavi z zadnjimi De Mitovimi izjavami, ki so dale razumeti, da KD ni pripravljena trpeti razmer, ki so se ustvarile na Sardiniji. Tajnik KD je še dejal, da ni dovolj, da ostane PSI izven deželne via de, ampak da KD zahteva spoštova-nje obvez iz julijskega preverjanja, torej sestavo deželnega odbora po vzorcu rimske vlade. Kam torej meni KD ? Že od junijskih volitev mnogi v KD menijo, da mora Craxi zapu stati palačo Chigi. »Stranka krize« pa ima zaveznike tudi v PRI in misli, da bi ta operacija lahko potekla vzporedno s predčasnimi upravnimi volitvami (ki bi morale biti spomladi). Socialisti pa za zdaj molčijo. Cra-xijev namen je očiten: vzeti si časa, minimizirati in ne dolivati olja polemikam. V zadnjih časih se jim je predsednik vlade skrbno izogibal in se je rajši posvetil konkretnim problemom, kot so stanovanjska politika in cene. Glede sardinske vlade pa je poleg molka opaziti tudi dvoumnost: izjave nekaterih voditeljev dopuščajo tudi možnost, da PSI umakne celo zunanjo podporo levičarskemu od boru, toda tudi pri tem hočejo predvsem pridobiti nekaj časa. KPI je zaslutil ozračje vladne krize, toda mimo opazuje dogajanje. Natta je glede Sardinije sicer obtožil De Mito »nadutosti« in »sle po oblasti«, toda zdi se, da hoče KPI igrati iz protinapada : čakati in proučiti, kako nastopiti v primeru vladne krize. R. G. Ob stanovanjskem vprašanju KPI: Možnost vladne krize RIM — Predvčerajšnji sestanek županov velikih mest s Craxi jem o sodnih izgonih in stanovanjskem vprašanju sploh so občinske uprave, politični krogi, sindikati in mali hišni lastniki zvečine negativno ocenili, čeprav iz različnih in mestoma nasprotujočih si stališč. Medtem ko npr. PLI in PRI kritizirata zamrznitev izgonov, PDUP očita vladi protireformistično politiko, PSI oprezno ločuje svoja gledišča od tez, ki jih zagovarjajo liberalci, republikanci in večina KD, KPI pa napoveduje trd parlamentarni boj. Komunisti bodo sprožili široko ljudsko mobilizacijo po vzoru one v zvezi z draginjsko doklado, poleg tega pripominjajo, da utegne Craxijeva stanovanjska politika sprožiti vladno krizo. Sam minister za javna dela Ni-colazzi je pa del krivde za hude razmere na stanovanjskem področju naprtil tudi občinskim in deželnim upravam. Na prijateljskem srečanju in tekmovanju v Gradcu ^ladinske igre »Alpe-Jadran« JURIJ SIAMA 2®l>o, Zel — Čudovito lep sončen dan, prozorno sinje rf'H zrn?1!} Parki, polnobarvno pozno poletno cvetje, je čfet, fa Podilo iz postelje 550 mladincev, fantovi in de-rŽ^nen? Z Velifco vnemo merijo v atletiki, odbojki in d e rini ,tenisu- Pse je živo, mlado tu v Gradcu za jfSetih v^aske igre Alpe - Jadran«. Nastopajo atleti iz 1 sfeiann, ;?l* bander jev in republik včlanjenih v delov-. &tajlSt} AlPe Jadran. or’r° igr0’ ^ ^ Prevzefo nelahko dolžnost, da orga-‘ri u.s-e e’ je vse izpeljala nehibno, tako, da teče po °dco(j POtisod. Na igriščih je v.?e v najlepšem redu, ka-t^qni/es(tie. obrneš je prijaznost, na vseh sestankih in iNdnih zagotovljeno prevajanje v vseh štirih o,-jonšči f- I* — v nemščini, v slovenščini, hrvaščini in Zir°ria de*” ^se j® r' zastavah, državnih in republiških. 6 so Prispeli v Gradec včeraj popoldne. Nasta- nili so se po študentskih domovih, hotelih in internati Spremljevalce, športne funkcionarje in predstavnike d želnih vlad. med katerimi je bil tudi predsednik deže Tridentinsko - Gornje Poadižje Pierluigi Angeli, je sin či svečano sprejel graški župan, inž. Franz Hasiba Med udeleženci dežele Furlanije Julijske krajine tudi lepo število mladih športnikov, ki so bili izbra iz vrst naših zamejskih športnih organizacij, posebno namiznem tenisu in v odbojki. Deželno žensko odbi karsko ekipo vodi Aleksander Koren. Ko poročamo, so se igre praktično le začele saj bodo nadaljevale do večera in pa še jutri rns dan Z ključile se bodo pozno popoldne, ko bo štajerski dežt ni glavar dr. Josef Krainer, ki je danes igre otvor tudi uradno proglasil zmagomlce in jim bo podelil k lajne in pokale. Deželno vodstvo Furlanije Julijske krajine je t igrah zastopal odbornik za šport dr. Mario Brancati O dosežkih v posameznih disciplinah in o same poteku iger poročamo na športni strani. Černjenko zavrača ameriške pogoje za dialog v Ženevi MOSKVA — Državni poglavar Černjenko je zavrnil možnost obnovitve ženevskih pogajanj o jedrskem orožju in novih pogovorov o vesoljski oborožitvi, je pa izrazil pripravljenost na dialog glede drugih problemov. V intervjuju za »Pravdo« je rekel, da so bili ženevski razgovori prekinjeni zaradi namestitve evroraket, ki je dokazala, da si hočejo ZDA zajamčiti vojaško prednost nasproti SZ. Pogajanjem o vesoljskem oboroževanju černjenko nasprotuje zato, ker jih Američani povezujejo z vprašanjem jedrskega orožja. Na letališču v Kabulu 30 mrtvih NEW DELHI — Tukajšnji zahodni diplomatski krogi so javili, da je predvčerajšnja bombna eksplozija na letališču v Kabulu ubila najmanj 30 in ranila kakih 100 ljudi. Med njimi naj bi bili potniki letala afganske družbe Ariana, ki bi moralo vzleteti proti glavnemu mestu Uzbekistana Taškentu, sicer pa številni otrobi jn ženske. Radio Kabul je, kot znano, javil, da je peklenski stroj počil pred letališčem, ki služi tuli kot oporišče za domača in sovjetska vojna letala, s pripombo, da je šlo za atentat muslimanskih gverilcev. • V slogi NADALJEVANJE S I. STRANI (ki je bil po našem mnenju ustreznejši), je poudarjal samo nacionalno-manjšinski značaj, skoro soglasno sprejeti naslov pa vsebuje tudi poudarek jezika, nekoliko bolj v ozadju je nacionalna pripadnost. Očitno je to kompromis med bolj ali manj izraženo nacionalno osveščenostjo, pa tudi taktična poteza do italijanske javnosti. Drugo vprašanje, ki je še zlasti razdvajalo prisotne, se je nanašalo na organizacijske oblike: bo Zveza predvsem zveza organizacij, organiziranih skupnosti, ali imajo v njej prevladujočo vlogo posamezniki, v veliki večini požrtvovalni in prizadevni, toda brez pravega zaledja. Prevladoval je kompromis med obema težnjama, saj je vsekakor nujna čim večja reprezentančnost, organiziranost, kar pa pomeni seveda tudi organiziranost manjšinskih skupnosti. Po drugi plati pa je stanje posameznih manjšin različno: Albanci so na primer raztreseni, večina jih prebiva celo v Rimu, toda Francozi iz Doline Aosta so trdno organizirani, težaven je položaj Grkov in podobno. Skratka nujen je prispevek vseh, realistične so široke pobude, vendar v skupni težnji k trdnejši povezavi. Prav zato so bili odobreni načelni členi statuta in med njimi predvsem seznam dvanajstih manjšinskih skupnosti, cilji in načelo o raznih oblikah pristopov, izvoljen je bil odbor, v katerem je za vsako skupnost po en predstavnik, ne oziraje se na njeno številčno ali organizacijsko moč. Odbor bo izdelal osnutek še nadaljnjih členov pravil in predlagal organizacijsko podobo. Na novo ustanovljena Zveza ni nastala slučajno, niti ne nepričakovano. Je rezultat dolgotrajnih naporov prejšnje manjšinske organizacije, predvsem pa odraža vedno bolj razširjeno zavest o nacionalni raznolikosti na videz nacionalno enobarvnih držav v Evropi in po svetu. Povsod se ruši sicer trdovratni sinonim nacije za državo, nacionalne pripadnosti za državljanstvo in vedno bolj v ospredju je bogastvo, življenjska moč razčlenjenosti nacionalnih skupnosti. S tem pa prihaja do izraza zahteva po zaščiti in ovrednotenju jezikovnih in drugih značilnosti nacionalnih manjšin. Bogo Samsa Jutri v Avstriji preosnova vlade DUNAJ — Avstrijski kancler Fred Sinowatz bo, po tukajšnjih napovedih, jutri izvedel preosnovo svoje vlade, pri čemer bo zunanjega ministra Lanca zamenjal dunajski župan Leopold Graz, finančnega ministra Salcherja bančni direktor Franz Vranitzky, namesto Elfriede Karl pa bo ministrstvo za vprašanja družine prevzela Gertrude Froelich - Sandner. Opazovalci ocenjujejo spremembe kot o-krepitev desno - tehnokratskega krila v socialdemokratski stranki. Obtožuje jo revanšizma in manevrov proti NDR Oster napad »Pravde« na Zahodno Nemčijo Honeckerja svari pred politiko odprtosti do ZRN MOSKVA — Glasilo KP SZ »Pravda« je spet priobčilo oster napad na zahodnonemško vlado. Pripisuje ji veliko odgovornost za sedanjo mednarodno napetost in pripominja, da bonske oblasti nevarno ogrožajo mir na svetu s tem, da ponovno odpirajo vprašanje povojne razmejitve v Evropi. »Pravda« sledi vzoru drugih sovjetskih listov, ki so zlasti v zadnjih treh mesecih mnogokrat opozorili na zaskrbljujoči pojav revanšizma v Zvezni republiki Nemčiji, obenem pa se njeno pisanje uokvirja v širšo tiskovno kampanjo, s katero hoče Moskva odvrniti vzhodnonemškega državnega poglavarja in vodjo KP NDR Honeckerja oid politike zbliževanja z Zahodno Nemčijo. Uradno glasilo vzhodnonemške vlade »Neues Deutschland« je ob 45-letnici izbruha druge svetovne vojne ponovilo teze, ki jih je Honecker iznesel na nedavni tiskovni konferen- ci, po katerih je za preprečitev novega spopada treba okrepiti pobude v smeri miroljubnega sožitja. »Bolje deset pogajanj kot en sam strel«, piše v vzhodnonemškem glasilu s pripombo, da NDR itak budno spremlja nevarne imperialistične manevre. Vrnimo se k »Pravdi«. Bonski vladi očita, da je na lastna tla sprejela ameriške raketne izstrelke »prar-shing 2«, ki so uperjeni zoprar interese socialističnih držav. Dalje kritizira izjave predstavnikov bonske vlade, po katerih so prve meje ZRN še tiste iz časa »tretjega reicha«, in obtožuje bonsko vlado, da hoče spodkopati temelje Vzhodne Nemčije s tem, da ji dovoljuje posebno ugodne kredite. »Pravda« se je tako ostro o-glasila zlasti zaradi čedalje vztrajnejših govoric, da utegne Honecker kmalu uradno obiskati Zvezno republiko Nemčijo, kar bi pomenilo pre-cedens v zgodovini obeh Nemčij. Spomenik žrtvam iz »jumba« leto dni po sestrelitvi Včeraj je poteklo leto od sestrelitve južnokorejskega potniškega letala, ki )e bil« prekršilo sovjetski zračni prostor nad vojaškimi oporišči polotoka Kari' čatke, kar je pvzročilo napad sovjetskih lovcev. Ob prisotnosti množice sorodnikov in uradnih oblasti so 269 žrtvam odkrili v Seulu spomenik (Telefoto AP) Na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah Včeraj predvajali španski »Los Zancos« in »Ljubezen za smrt« Alaina Resnaisa BENETKE — Tipičen zimski dan na Lidu. Jutranje proste ure pred vsakdanjo tiskovno konferenco navadno posvečamo redkostim iz Buriue-love retrospektive. Doslej smo »ulovili« nekaj naslovov iz njegovega mehiškega obdobja. To so sicer povprečne komercialne produkcije, nad katerimi ni imel Buhuel popolnega avtorskega nadzorstva, ki pa ohranjajo še danes svežino, ironijo in anarhično ihto najbolj navdahnjenega in sproščenega Bunuela. Konference za tisk so banalne, puhle in brez-vsebinske, kot na vseh festivalih tega sveta, še res, izjemno, posrečen poseg kakega režiserja ali dobro postavljeno vprašanje, dvigne splošno nizko raven salonskega kramljanja o filmskih stvareh. V tem festivalskem obredu se pravzaprav obrnejo vloge. Filmski ustvarjalci se spokojno nastavljajo flešem in zmerno odgovarjajo samovšečnim monologom (beri vprašanjem) novinarjev. V resnici so ti sedaj, v njih bizarnih oblačilih, pravi protagonisti na prizorišču tega papirnatega in celuloidnega ceremoniala, ki, ne rečem, da ni koristen, toda — ! Lizzanijevo posrečeno opoldansko filmsko veselico, ki je bila zastonj in odprta vsem, je Rondi dokončno ukinil. Mislimo, dobrohotno, da zaradi stiske s prostorom, in je na to mesto postavil pregled filmske in TV proizvodnje za televizijo. Tu smo na primer videli Caminov igrani dokumen- tarec »El Balcon abierto«, ki je nekakšen poklon življenju in pesmi Federica Garcia Lorce. Zaspane duhove spominjamo, da pripada Lorca sloviti zgodovinski generaciji španskih umetnikov in izobražencev iz leta 1927, kjer beležimo tudi »našega« Bunuela, Dalija in Rafaela Albertija, ki je tudi član žirije letošnjega festivala. In smo končno pri tekmovalnem sporedu. Spet Španija in, kot se pogosto dogaja na tem festivalu, spet ljubezen v ospredju. Toda Carlos Saura je s svojim »Los Zancos« daleč od melodramskega okusa Italijanov, francoske rafiniranosti za vsako silo in nemškega hladnega in ciničnega rezanja v čustvene razsežnosti. Postarani pisatelj Angel, kateremu je pred kratkim umrla žena, izgubi vsako »radovednost« za zunanje dogajanje in življenje. Skoraj »buhuel-sko« se strastno zaljubi v mlado, prozorno Terezo, ki pa je tako razpeta med njegovo in ljubeznijo do moža Alberta in otroka. Med vsemi tremi obstaja tudi veliko prijateljsko vzdušje za radi skupjiega navdušenja za gledališče, skupaj namreč pripravljajo gledališko predstavo na prostem. »Na Huduljah«, tako se pač prevaja izvirni španski naslov »Los Zancos«. Tereza, čudovita režiserjeva žena Laura Del Sol, se bo odločila za običajno družinsko ljubezen. Bo Angel to dejstvo, četudi trpeče sprejel? Sauro ne zanima tako imenovana psihopatologija človeškega, pre- prosto kot avtor razmišlja zelo osebno o vprašanjih medsebojnih odnosov ob sodobnem skrajneft razvijanju in spreminjanju življenjskih običajeV in vsebin. Francoz Alain Resnais, ki ga tu v Benetkah ugledno »predstavlja« njegov minister za kultaf Jack Lang, pa nam predlaga s svojim »Amoa' a mort« (Ljubezen za smrt) morda prezahtevno razmišljanje o osnovnih in medsebojnih P°,ve^L vah človeškega, o življenju in smrti in Wunfl najmočnejšem katalizatorju, ljubezni ali, če čemo, je navezal z dokajšnjo odmaknjenostjo klasično razmerje eros tanatos odrešujoči krščaa ski mit o Lazarju in njegovem vstajenju. Štirje čudoviti izvajalci te zaprte komedije Pj* bine Azemà, Fanny Ardent, Pierre Arditi 1 André Sussollier) so večkrat na tem, da na razkrijejo, kar je nedopovedljivo.. ., a kot dogaja v zadnjih Resnaisovih delih, smo sic pred velikim bivanjskim breznom, to nam kazano, a ostaja neka nedorečenost. Prejšnji P y »življenje je roman« objema kar tri zgodbe, tem pa je zgodba postranska zadeva, konvenc nalna pretveza za razgrinjanje Resnaisovih tez. Filmi v okviru »Tedna mednarodne kr* nas še naprej puščajo nekoliko hladne, vsekaK optimistično čakamo na boljše čase. DAVORIN DEVETAK Po podpisu sporazuma med Tripolisom in Rabatom Maroko: soglasni »da« Libiji RABAT, TRIPOLIS — Skoraj soglasno (proti je glasoval le zanemarljivo majhen, 0,02-odstotni del Maro-kancev) je včeraj prebivalstvo Maroka z referendumom potrdilo veljavnost pred nedavnim sklenjene zveze med Libijo in Marokom, ki nosi uradno ime Arabsko -afriška zveza. 99,97 odstotka Marokancev se torej navdušuje za zvezo, ki od včeraj temeljito spreminja pradobo območja Magreba, v prvi vrsti na račun doslej ekonomsko in vojaško najmočnejše članice Alžirije. Arabsko - afriška zveza je v tem pragledu stopila na prvo mesto tako p» višini narodnega dohodka kot pra razpoložljivih naravnih bogastvih, zlasti po nafti in fosfatih. Zveza med Marokom in Libijo namreč predvideva svobodno kroženje blaga in oseb med obema državama in p>ostopno ukinitev vseh carinskih dajatev. V p»olitičnem pogledu je za Maroko izjemnega pramena dejstvo, da z ustanovitvijo zveze Libija kot prva članica Magreba priznava maroško suverenost nad bivšo špansko Saharo po skoraj desetletni vojni s Poli-sariom. V vojaškem pragledu prastaja zveza najmočnejša sila na afriški celini, če izključimo Južnoafriško republiko: Maroko razpralaga z dvema močnima divizijama, ki štejeta 120 tisoč mož, medtem ko ima Libija izredno pestro in najsodobnejšo oborožitev. Maroški notranji minister Basri je Arabsko - afriško zvezo označil kot mednarodno in vsem odprto enoto, ki ima za cilj mir in enotnost vse afriške celine, medtem ko za libijskega predsednika Gadafija prameni prvi korak k združenju vsega arabskega sveta. PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL panto ROLICH Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371 Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 30% goriva Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982. V □ Na razpolago je 100 vrst hladilnikov, navadnih in kombiniranih, hladilnih omar in skrinj. Vsi smo cenjenih znamk in razstavljeni smo pri Ramaniju v Ul. Revoltella 10. Drug od drugega se razlikujemo: ali beli ali v tikovi, orehovi in jesenovi barvi ali iz nerjavečega jekla, čakamo samo, da nas dostavijo na vaše domove in da vam začnemo služiti. Končno to ni tako težko, ker nas Romani prodaja po ugodni ceni in tudi na obroke — celo do 40-mesečne. vaša trgovina eicpert v Trstu - Ul. Revoltella 10 primorski dnevnik — 2. septembra 1981 alpe - jadran □ *•*» 3 Udeležilo se ga je štirideset slušateljev V Izoli se je včeraj končal seminar za zamejske šolnike iz Trsta in Gorice V Izoli se je včeraj končal poleteti seminar za vzgojiteljice vrtcev in za učitelje ter profesorje šol s slovenskim učnim jezikom iz tržaške in goriške pokrajine. Štirideset jih je ta teden preživelo v novih prostorih Srednje gostinske in turistične šole. Pretežni del popoldanskega casa pa so udeleženci seminarja tudi spoznali kraje na slovenski Obali ln njene bogate zanimivosti. Program dela je letos zajel tri pomembne tematike, ki so vsaka po Sv°je navdušile zamejske goste, tako zaradi zanimivosti in posebnosti. Predvsem pa kot koristne pridobit-Ve za konkretno pedagoško delo v zamejskih razmerah. Prva dva dne-va izolskega seminarja sta omogočila temeljitejše seznanjanje z zgodovino Istre in njenim dragocenim izročilom. K celovitejši podobi pa je svojevrstno prispevalo tudi doživetje na terenu, saj so slovenski šolniki iz zamejstva obiskali več vasi v zaledju Cibale; si ogledali etnološko zbirko koprskega muzeja, Tonino hišo v Rav-nu, hrastoveljsko cerkvico z dragocenimi freskami, pa Formo vivo v Luciji in še kaj. Kot vsa leta doslej, taki poletni seminarji za zamejske šolnike so namreč že utečena praksa, je bil del seminarja namenjen tudi poglavjem iz materinega jezika. Tokrat je tekla beseda o nekaterih novostih v slovenski slovnici, pa o raziskavi narečij v slovenski Istri in odnosu do njih v šolah. Nekoliko specifična je bila predstavitev vzgoje in izobraževanja na obalnem narodnostno meša nem območju, kjer se že v vrtcih in nato v slovenskih šolah učijo o-troci tudi italijanščino in obratno, v ustanovah z italijanskim učnim jezikom slovenščino kot jezik okolja. Primer take vzgoje za sožitje in dvojezičnost, so si zamejci ogledali v izolskem vzgojno varstvenem zavodu. Ob včerajšnjem izteku seminarja, pripravil ga je republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo in koprska enota Zavoda za šolstvo, so vsa pričakovanja izpolnjena. Tako so namreč v pogovoru povedali nekateri udeleženci: NATAŠA KALC, vzgojiteljica v Mačkoljah : »V našem vrtcu imamo sicer malo otrok, pia sem si vseeno z zanimanjem ogledala razmere in delo v ’ izolskem vrtcu. Vzgojiteljice imamo vsako leto tudi poseben semi- V Polcenigu simpozij o obrti PORDENON — V okviru tradicionalnega praznika »Sagra dei sest« so v Polcenigu priredili srečanje z naslovom »Obrt - odprta razprava«. Priredila ga je krajevna občinska upirava v sodelovanju z Gorsko skupnostjo Karnijskih Predafp, pokrovitelja Pa sta bila Dežela in Turistična ustanova Fiancavano - Cellina -Livenza. Srečanje je zaključil deželni odbornik za industrijo in obrt Prancescutto, ki je podprl ugotovitve svojih predgovornikov in Poudaril zlasti ugoden učinek deželnega kredita z olajšavami za razvoj obrti. Pohvalil je tudi po-U’on dela Deželnega zavoda za razvoj obrti in izrazil zaupanje v deželni zakon št. 30 in v ugodnosti, ki jih prinaša za industrijo in obrtništvo. Francescutto se Je tudi ob tej priliki zavzel za Prireditev deželne konference o obrtništvu, na kateri naj bi sodelovala vsa združenja obrtnikov, podtem ko naj bi Dežela sodelovala v svoji piolitični vlogi. Ob mnogih rekreativnih dejavnostih Uspešen tabor volčičev in veveric pri Logatcu Poletna dejavnost skavtske organizacije je bila letos še posebno bogata, saj je bil poleg 3. zamejskega Jamboreeja, ki je združil skavtinje in skavte s Koroškega, Tržaškega in Goriškega, tudi tabor najmlajših članov, volčičev in veveric v Rovtah pri Logatcu. Začel se je 1. avgusta, ko so si r.ajmlajši na slikovitem travniku sredi samotnih domačij uredili svoj »bivanjski prostor«. Življenje na njem je steklo živahno in sproščeno, natanko po programu, ki ga je vodstvo začrtalo že v Trstu. Obsegal je najrazličnejše dejavnosti, od izletov v naravo in spoznavanja okolja, do skavtskih iger in urjenja ročnih spretnosti. Da bi spoznali bižnjo okolico, so obiskali Vrhniko in Cankarjevo rojstno hišo, ogledali so si Tehnični muzej v Bistri in se nazadnje osvežili v bazenu. Pomerili so se tudi v veliki orientacijski igri, ki jih je v obliki izleta popeljala do bližnje vasi Podlipa. Veliko doživetje jim je pomenil »dan narave«, medtem ko so deževne dni izkoristili za »mirnejše« dejavnosti, kot so likovno izražanje, petje, mimika in ples. Med važnejše dejavnosti spada tudi športni dan oziroma skavtska olim-piada in nedeljski obisk staršev in prijateljev, med katerim iso bili tudi taborniki iz Pirana in Izole. 11. avgusta se je tabor tržaških volčičev in veveric uspešno zaključil, zasluge pa gredo nedvomno tudi načelniku Zorku Gorjanu in podnačelniku Aleksu Sosiču. BOROVNICA nar, lani smo na primer obiskali vrtec v Luciji; vendar je dobro, da so ti stiki pogosti in tako dobro organizirani, kot je ta seminar v Izoli.« JOSIP PEČENKO, ravnatelj srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Rojanu: »Doslej sem bil prisoten na štirih podobnih seminarjih, pa moram priznati, da mi je bil letošnji najbolj všeč. Zakaj? Govorimo o problemih, ki so nam zelo blizu, tako zgodovinski prerez Istre, pa ohranjanje tradicij. Ta predavanja so nas spodbudila k razmišljanju, da bi tudi naši učitelji v osnovnih šolah začeli zbirati ljudske pesmi in drugo gradivo, kot so ga zbrali v Istri.« TONČKA KOREN, vzgojiteljica v izolskem vrtcu: »Ob obisku zamejskih kolegov v moji skupini, sem i-mela občutek, da so delo spremljali z izrednim zanimanjem. V pogovoru so mi kasneje tudi povedali, da so bili navdušeni«. SERGEJ KOROŠEC, Gorica : »Brez dvoma so ti seminarji za nas zelo koristni. Spoznavamo Slovenijo, bogatimo naš besedni zaklad. Vsakdo od nas je pridobil kaj koristnega za svoje konkretno delo.« Mirjam Muženič Ni vse zlato kar se sveti PORTOROŽ — Nekateri statistični podatki kažejo, da izven-penzionska turistična žetev v juliju (oziroma do konca julija) rta slovenski Obali le ni bila tako dobra, kot so sprva ocenjevali. V turistični organizaciji Portorož so, na primer, v letošnjih prvih sedmih mesecih zabeležili kar za 16,3 odst. večje število prenočitev. Toda vsi obrati te velike turistične organizacije so kljub večjemu turističnemu obisku prodali v istih sedmih mesecih za 7,1 odst. manj pijače. (V hotelih Palače celo za 20,7 odst. manj). Najbolj je prodaja pijač upadla julija, ko so prodali kar za 19,7 odst. manj pijač. Najslabše je šla pijača v ankaranskem hotelu Adria (za 25,9 odst. manj) in v obratih hotelov Palače, v središču Portoroža (24,7 odst manj). Gre za izreden padec v prodaji pijač, še posebej, če upoštevamo, da se je število gostov, kot rečeno, povečalo. Zakaj je prišlo do manjše izvenpenzion-ske prodaje, še niso podrobneje analizirali. Verjetno pa so temu krive za kupno moč tukajšnjih turistov visoke cene in tudi slabše vreme. B. š. Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar na|bol|iega nudi nemška In Italflanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ. TELEFUNKEN, PHILIPS. REX NABREŽINA CENTER Telefon *001*3 Leto jubilejev na Gospodarskem razstavišču ^.Gospodarsko razstavišče v Ljubija .slavi letos irsto jubilejev, med n j velja zabeležiti vsaj nasled- v e tr‘: trideset let nastanka in delo-samega razstavišča, 300 doslej tipiziranih sejemskih prireditev in ■ Mednarodni vinogradniško - vinar *kt sejem. rtiPe!evis^a dejavnost ima v glavnem t,*aj...SR Slovenije kar častitljivo ZatJ.tcP°: Po doslej znanih uradnih PJe namreč Ljubljana dobila deii“e0ij za organizacijo sejemske rj7n-u”0sti že leta 1479, to je pred dob-d0 * '500 leti. Od prvih zametkov pa ye desina občina brezplačno do-lovi?- ^-OOO kv m zemljišča ob Ceso t l ce-s'ti. Na tem zemljišču, kjer stavir71^ zasebni kapitalisti dali po-sta?. ?, ^sto zaprtih in arkadnih raz ■ let Prosl°rov’ se je od leta 1921 nienj. 1941 zvrstilo 36 sejmov, na-n}erlenib kmetijstvu, vrtnarstvu, kv Pt,j2l' lovu, športu, higieni, obrti, Zad^hiiom in stanovanjski opremi, bra »sejem v seriji pa je bil okto-Pocjj , • leta, se pravi že med oku- if Al Ha Fašistični mazači so bili včeraj ponoči spet »na delu«. Svojo široko akcijo so usmerili na Opčine, pa ne na glavne ulice, kjer bi jih lahko mimoidoči v njihovem umazanem početju zalotili, temveč v temne stranske ulice, kjer jih je seveda krila noč. Tako so z več desetinami napisov in kljukastimi križi pomazali del Alpinske u-lice, notranje uličice, ki spadajo pod Narodno ulico, ter še nekatere druge stranske poti. Napisi so vedno isti, vedno enako žaljivi za Slovence, zanimivo pa je to, da so bili tokrat fašisti prav dobro informirani, katerih hiš, pa tudi avtomobilov se morajo lotiti. Dosledno so namreč mazali vrata in zidove hiš, kjer živijo Slovenci, ter seveda izpuščali stavbe Italijanov. »Akcija« torej ni naključna, temveč pripravljena do potankosti. Kaj pa bodo sedaj storile pristojne oblasti, mimo splošnih obsodb »običajnih mazačev«? Po skupnem ugovoru Kmečke zveze in konzorcija Naša zemlja Tudi zgoniška občinska uprava nasprotuje razširitvi železniške postaje na Proseku V zvezi z načrtovano razširitvijo železniške postaje na Proseku je bila v avgustu razobešena na občinski o-glasni deski prošnja, ki jo je železniška ustanova naslovila na pristojno deželno odbomištvo za sekanje drvi in izkopovanje temeljev. Iz tega se da sklepati, da je birokratski postopek že tako daleč, da se bližamo končni fazi postopka za razlastitev zemljišč, oziroma za začasni prevzem njihove posesti. V tem roku sta bila predložena dva ugovora zoper načrtovano razlastitev. O skupnem ugovoru Kmečke zveze in konzorcija Naša zemlja, ki nasprotujeta razširitvi železniške postaje iz gospodarskih, urbanističnih in narodnostnih razlogov, smo že obširno poročali. Zgoniška občinska uprava pa je ponovno iznesla svoje stališče, ki ga je zavzela in pismeno posredovala deželi že pred letom dni. S formalnega vidika ni razširitev zakonita, ker občina Zgonik, po dolgih razpravah tudi v ob- činskem svetu, ni izdala svojega po-voljnega mnenja in je bilo izrecno predvideno, da se v primeru molka smatra prošnja kot zavrnjena. Vsebinsko pa omenjeno javno delo ni ute-me'jeno, ker obstoječi občinski regulacijski načrt sicer generično predvideva možnost urbanističnih posegov za javno korist, vendar pa izrecno prepoveduje vsako razširitev struktur le za prehod in raztovarjanje živine, z kar pravzaprav gre. Razlastitev Pre] ko štirih hektarjev zemljišč za razširitev železniške postaje bi torej Pr®“ stavljala očitno kršitev črke in duh občinskega regulacijskega načrta, sar ne more spregledati in dovoh brez formalne spremembe normativ3 niti nadrejena deželna vlada. Tržaška kreditna banka Hranilnica in posojilnica na Opčinah Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini GALEBOV ŠOLSKI DNEVNIK 1984-85 BREZPLAČNO za vse dijake osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem (na šolah ob začetku pouka) n Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji Območje Repna je bilo naseljeno že v prazgodovini Fernetiči pa so nastali šele v prejšnjem stoletju Repen (Drugi del) Med ostalimi zanimivostmi gre o-meniti hišo, v kateri je bival nekdanji oskrbnik devinskih grofov, znamenje na trgu iz leta 1888 ter Marijin kip z letnico 1666, ki je bil sprva na glavnem oltarju cerkve na Tabru in ima danes svoje mesto v Lazarjevi kapelici iz leta 1799. Na Njivicah v sistemu Volnika je stalo prazgodovinsko gradišče z dvojnim obzidjem, kar so potrdile drobne najdbe. Znotraj tega gradišča, ki ga domačini imenujejo Ajdovski grad, je manjše brezno, kjer so v stranski odprtini izkopali kosti prebivalcev te železnodobne naselbine. Pod vrhom Njivic v čenčiščah je stopničasto brezno (Grotta Francesco), kjer so našli kostne ostanke ljudi ter rimske in predzgodovinske predmete. Južno od Repna je nad Prčjim dolom jama, ki je poimenovana po trža škem raziskovalcu Benedettu Lonzi. V njej so našli sedimente bogate o-staline neolita in mezolita. V Dolini pod previsno steno pa so izkopali rimske kulturne ostaline in nekaj kamnitih orodij, ki kažejo na mezo-litsko tradicijo. Repen se prvič omenja leta 1301. Matija Sila je menil, da izhaja ime od besede rupa - skala, po nekaterih virih naj bi izviralo iz keltsko - ilirske besede reeu ali oup (Aurupium) oziroma osebnega imena Repa. V urbarju devinskega gospostva iz leta 1494 so popisani vsi vaški podložniki, ki so plačevali dajatve. Pred letom 1496 je tal tu sedež župe po slovenski tradiciji. Leta 1653 je habsburški cesar prepustil vaško področje v popolno last rodbini Thum, ki ga je upravljala do zemljiške odveze leta 1848. Leta 1896 je bilo ustanovljeno Pevsko in bralno društvo Dom za Repen, Col in Vrhovlje, ki se je po prvi vojni obnovilo kot Pevsko izobraževalno društvo Dom in delovalo do fašističnega razpusta leta 1928. Sledila so Katoliško izobraževalno društvo (od 1909), Konzumno društvo (od 1919), Obrtnijsko gospodarsko društvo, Godba na pihala ter Marijina družba. Vse je seveda ukinila fašistična o-blast. Po zadnji vojni je nekaj časa delovalo prosvetno društvo Novi dom z mladinskim zborom, zborom in godbo na pihala. Po nekajletnem premoru je bil 1962 ustanovljen pevski zbor, ki si je 1969 nadel ime glasbenika Srečka Kumarja. Na tej osnovi je nastalo prosvetno društvo Kraški dom, ki deluje od leta 1970 in ima svoj sedež v Domu Albina Bubniča, prenovljenem bivšem občinskem kopališču, ki pa ne razpolaga z večjo dvorano za prireditve. V Kraški hiši je urejena razstavna galerija, ob cesti proti Opčinam je športno igrišče, pod Rupo pa nova občinska telovadnica ob predhodno udarniško urejenem balinarskem igrišču s kočo, v kateri je sedež balinarske sekcije, ustanovljene leta 1974. Od leta 1980 deluje v kraju tudi Mladinski krožek. Med NOB je bila v Repnu partizanska javka. V gostilni Škabar je bila leta 1943 partizanska šola, ki pa je prenehala z delovanjem ob aretaciji učiteljice Vere Furlan - Nadje. Leta 1952 je bil dvajsetim padlim iz občine Repentabor odkrit spomenik. Med njimi je bilo 15 Repencev. Izseljevanje je zajelo posameznike že pred prvo vojno. V dobi fašizma je bilo usmerjeno v Argentino, po zadnji vojni pa se jih je nekaj izselilo v Avstralijo. V zadnjih desetlet-' jih je kraj porasel zlasti na račun priselitev italijanskih družin. Najbolj pogostni priimki so Škabar, Purič, Guštin, Lazar in Milič. Fernetiči Fernetiči, pri Femčtičih, feméti-ški, Fernetičani, ljudsko Frnčče, na Frnččah, fmečanski, Frnečani, ital. Fernétti, 1971: 136 preb., 1981: 155 preb., Nadmorska višina 327 m. Razpotegnjeno naselje na kraški planoti ob državni cesti Opčine - Sežana pred mejo z Jugoslavijo, preko katere vodi pomemben mednarodni pre- hod. Tu se odcepi krajevna cesta proti Colu. Mimo kraja vodi železniška proga, do mejnega prehoda pa bo v kratkem speljana še avtocesta. Bližnja vzpetina je Medvedjak (394 m) na sz. Okoliška ledinska imena so Na ogradi, Griže, Troštrca, Gorenje in Dolenje Tare, Sikovica, Na partih, V smrekah, Muzar, Staje in Brežine. Kraj, ki je dolgo obsegal le nekaj kmečkih domov, se je razvil ob nekaterih gostilnah, ki so nastale ob bivši cesarski cesti. Prva hiša se je pojavila tu šele leta 1804, kmalu zatem še naslednje. Naselje je v drugi polovici prejšnjega stol. štelo tako ok. 30 prebivalcev. Hitrejši porast je povzročila nova razmejitev: ob cesti je nastalo več novih stavb s trgovskimi prostori, v bližini so dogradili velik suhozemski terminal s tovornim postajališčem, carinarnico, številnimi skladišči, špe-diterskimi in drugimi poslovnimi tiradi, hoteli in turističnimi objekti. Pri Fernetičih sta dva avtokampa, pred mejnim prehodom pa dva bara, hotel, restavracija, menjalnica, mehanska delavnica, prodajalna jestvin, kmetijskih strojev, gradbenega materiala, železnine, avtomobilskih delov, obutve in cvetličarna. Tu je tudi podružnica Avtomobilskega kluba Italije in lekarna. Ob državni cesti stoji leta 1847 zgrajena kapelica, delo Jožefa Merka. Pravih kme- tov skorajda ni več. Razen enega , belarja so domačini zaposleni P. v. vsem v navedenih terciarnih dej nostih v zvezi z bližnjo mejo. Blizu naselja je precej vrtač, pečin in jam, med ni*1*!1 planinska jama. V pobočju Medv t(). ka je manjši spodmol (Grotta monte), v katerem so našli kas ^ sko keramiko pozne bronaste aa podobno tisti s prazgodovin ^ gradišča, ki je stalo vrh njeg ■ p je tudi obris obsežnejše 6ornl ’a]e: pa so jo padavine precej i/r3 pri Nedaleč od Femetičev je Jarn kate-jeseni (Grotta del Frassino), v -ykc ri so poleg prazgodovinske ker j izkopali glinasto ploščico z vrez znaki, morda kako paleovenets ^ , savo, ki še ni znanstveno raz Končno se v obsežni vrtači v ujh njih Tarah odpira Pečina Prl . ^ri (Grotta delle Tre Querce), v |a e-so ponovna izkopavanja odkr neolitsko omamen tirano *mr jn koščeno orodje, kamnite pu®c ^ sekiro pa tudi človeške zobe bra. . Pri Fernetičih bi bil moral b,tia je 1869 prvi tabor na Tržaškem, qV« bil »zaradi višjih političnih v' , jV‘ske organizacije, ob podpori oryalstva in seveda tudi obeh do-Gruri društev ŠD Sokol in KD »Igo lago-*'. k’ sta oba dala na razpo- Sv°je prostore. odbora V?pr acija pokrajinskega cij 1 ANDI in ostalih domačih sek koò,v. «jej pa so bili jugoslovanski hiki »a Aleksander Nikolič, predstav-ga J^druženja aktivistov osvobodilne-dfo^hanja za Tržaško ozemlje in še to y ustanov in organizacij, je nacij^ sprevodu odšla od spomenika pa en ha trgu v Nabrežini, kjer je z rr>in ,,’Jhnim molkom počastila spo-1J5 padlih domačinov. ^ za tem so se udeleženci spoli > j svečanosti podali v dvorano St Gruden«, kjer so odprli raz- ki ? grozotah nacističnih taborišč, ni je, v kulturnem programu pa bo nastopila godba na pihala iz Pierisa. Začetek seminarja za naše šolnike S predavanjem prof. Mira Voglarja o glasbeni vzgoji v vrtcu se bo jutri začel 20. seminar za slovenske šolnike na Tržaškem. Vzgojiteljice bodo jutri sledile še predavanju prof. Marije Kosec o telesni kulturi v vrtcu. Obe predavanji bosta v prostorih u-čiteljišča Slomšek. V torek, bodo imele vzgojiteljice hospitacije v koprskem vrtcu. Uradno odprtje seminarja bo v torek, 11. septembra. Kmalu srečanje občinskih upraviteljev s sindikati Šola: odprta vprašanja refekcije in pouka s podaljšanim urnikom Uvedba razredov s poukom s podaljšanim urnikom in ustrezna šolska refekcija bosta osrednji vprašanji, o katerih bosta v teku prihodnjega tedna razpravljala občinski odbornik za šolstvo Vattovani in predstavništvo šolskih sindikatov. Na skupnem sestanku bosta obe strani preverili realne možnosti ustanavljanja novih razredov s podaljšanim urnikom. To vprašanje je tesno povezano s šolsko refekcijo, saj bodo morali učenci in dijaki tako zasnovanih razredov nujno kositi v šoli. Tržaška občina je glede tega vprašanja dokaj v škripcih. V načrtu ima sicer realizacijo celotne refekcijske mreže, kar pa bo izvedla šele v teku šolskega leta 1985/86. Za letošnje šolsko leto naj bi zato vprašanje šolske refekcije na šolah rešili z začasnimi prijemi. Občina na primer predlaga, da bi uvedli nove prve razrede s poukom s podaljšanim urnikom le na tistih šolah, na katerih so že v prejšnjem šolskem letu delovali taki razredi. Na ta način, naglaša komunike tržaške občine, naj bi na teh šolah uvedli pravcati ciklus razredov s podaljšanim umikom. Na drugih šolah torej ne bi u-stanovili razredov s podaljšanim ur nikom, pa čeprav so starši otrok ob vpisu svojih malčkov v šolo izrecno zaprosili za podaljšan pouk. Eden od glavnih vzrokov, ki jih navaja tržaška občina za omejitev novih razredov, je pomanjkanje denarnih sredstev za kritje šolske refekcije, saj ta servis občino mnogo stane. V pričakovanju sestanka s sindikalnimi predstavniki se bo občinski odbornik za šolstvo Vattovani že jutri sestal s tržaškim šolskim skrbnikom De Roso, da bi skupno pregledala to pereče vprašanje. V ponedeljek bodo stopili na plan tudi sindikati. Enotna sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL bo ob 11. uri na tiskovni konferenci v Novinarskem krožku obrazložila svoje stališče do vprašanja pouka s podaljšanim umikom in šolske refekcije. Mladenič iskal delo z ukradenim motorčkom V torek je 32-letna Sonja Kodele iz Ul. Revoltella 19 prijavila pristojnim oblastem tatvino svojega motornega kolesa. V petek dopoldne, pa ko se je sprehajala po mestu, je pred Uradom za delo v Ul. F. Severo zagledala prav svoj pogrešan motorček. Takoj je poklicala mestne redarje, ki so presenetili 23-lefnega Elvia Sabadina iz Ul. Pinguente prav v trenutku, ko je zajahal motorček ter se hotel z njim odpeljati. Fant, ki se je prej mudil prav v Uradu za delo, se je opravičeval, da motornega kolesa ni ukradel, temveč da si ga je le izposodil, ker je mislil, da je zapuščen. Ta pretveza ga seveda ni rešila aretacije • Danes bo na dvorišču Ljudskega doma pri Korošcih vaška sagra. Delovali bodo dobro založeni kioski. Začetek ob 16. uri. jo -'-hje iv Pripravilo Vsedržavno zdru-ain t u vk'i‘ deportirancev v nacistič-zalo , ^riščih in ki jo je že prika-^ Trstu, na Opčinah in v Križu, satn fe spregovorila domačinka in n*h t 71 vka deportiranka v nacistič-rnoti “fooriščih Zorka Legiša, ki je bopjR^.rasim povedala, da je v teh ta hiiijj„ izgubilo življenje okrog 18 taboP>?v Ijadi raznih narodnosti. Ta Več;« St'a so posta’a, je dejala, naj-vSei . pokopališče nedolžnih žrtev, v ttlisli Evropi. V italijanščini je njene hi r*. Plovil Ferruccio Graton, zna-Pri ižanski borec. z dru*nk!?V se Je sinoči nadaljevala je gostjo in zabavo, za katero Coj pa^rbel ansambel »Zvezde«, no-ansarnbe? udeležencem praznika igral di Popoldne bo v Nabrežini tu-skcir.. °dnja prireditev tega partizan-40-obl«t raznika, ki je namenjen tako iahskp,,nic'. vsesplošne vstaje ita'i-kot t. ?.a ljudstva proti nadfašizmu, si v r,_ ,40. obletnici požiga štirih va-Prirmi nagrade prejeli : prvo zbor iz Santo-"ha - Mala, drugo zbor »Delle 9« iz Pescare, /otjo zbor iz Porta Torresa (Sassari) ; med enskimi zbor iz Porta Torresa prvo, drugo pa aPpella Musicale Monteberico iz Vicenze. , Za mednarodno tekmovanje se je prijavi o q riwrov iz inozemstva : iz Avstrije, Filipinov, tcije,- Madžarske, Romunije, Španije, Šved-J*? in Velike Britanije, iz Italije pa šest. V P°hfonskem petju so tekmovali mešani zbori : venski in komorne skupine raznih sestavov ter gregorijanskem koralu prav tako razni sesta-še . eg tega smo v dveh nastopih poslušali , Priredbe ljudskih pesmi oziroma v njihovem hai nastela zborovska dela. Ob koncu obeh s/^tepov pa je bilo še najbolj zanimivo, v vsej tia lì Stiski prvinskosti ohranjeno petje na la-hičn 6 tekste, vezane na določena cerkvena praz-kar t Orodja. Izvirnost ljudske ustvarjalnosti .^terizira tudi barvitost naturalnega petja; hien r’ drogi v gledališču Petrarca, so-stor Va ° ®.e 13 pevskih zborov. Zamenjava pro-stH a |p bila z akustičnega vidika povsem ume lepot' Sai na trgu petje mnogo izgubilo na inwi zaradi ozvočnosti in s tem seveda tudi hrr,,Prctecija na svoji plastičnosti. Bolje bi bilo tišje ZVočnikov, kajti čeprav bi bilo nekoliko Pače ■Vcndar ne bi prišlo do raznih zvočnih nju m neravnovesij, ki so zborom in izvaja-sledir 3 te. v škodo. Tako smo lahko najbolje ro5jul lzyajanjem in spoznavanju novosti na pod-JU Prirejanja ljudskih pesmi na drugem na- stopu v gledališču, ko so med drugim pozornost vzbudila tri dela A. Sanna, posebno Disisparata Galurese in pa Tre danze Sarde. Letos ni bilo tekmovanja moških zborov, pa tudi ne mladinskih, čeprav sta bili razpisani, ker pač ni bilo dovolj zanimanja za ti dve kategoriji. Kar zadeva celotno kakovostno poprečje letošnjega mednarodnega tekmovanja, ni bilo na ravni prejšnjih let. Saj so se že pri izločilnem pojavljali problemi pevsko - tehnične narave, homogenosti posameznih skupin, zlitja in gasovne uravnovešenosti, pevske discipline in enotnosti delovanja, pa tudi interpretacijski problemi, koncepti in izvajanja polifonih skladb so pri nekaterih dirigentih bili slogovno dokaj vprašljivi, pa tudi dirigiranje je bilo v nekaterih primerih prav v drastičnem nasprotju z logiko linijskega oblikovanja in grajenja. Mislim, da ne bi bilo odveč razmišljati o morebitnem mednarodnem seminarju, ki bi opozoril na te probeme in nudil pomoč mlajši generaciji pevovodij. Pripomniti moramo tudi to, da so zbori tekmovali v neugodnih depresivnih vremenskih pogojih, ki povzročajo težave pevskim organom in pevcem duševno nelagodnost. Nastopajoče spremembe so sicer zborom prinesle olajšanje, njihova ubranost je rasla, kreacijska volja in sproščenost sta se okrepili, vendar noben mešani ali ženski zbor celotnega tekmovalnega programa, ki je obsegal za izločilno tekmovanje dve ali tri po lastni želji izbrana dela, za finalno pa štiri dela določenih avtorjev iz posameznih ustvarjalnih obdobij od XVI. do XX. stoletja, ni izvedel na takem nivoju, da ne bi podvomili v umetniško zadostnost oziroma v dosegljivost prve nagrade. Tako smo v Arezzu doživeli, da žirija ni mogla dodeliti prve nagrade ne mešanemu ne ženskemu zboru. Dosegla pa jo je komorna skupina zbora Porto Torresa pod vodstvom Antonia Sanna, ki je prejela tudi prvo nagrado iz gregorijanskega petja. Dodamo še, da so so'isti iz te skupine prejeli- prvo nagrado za pevsko izvrstno in muzikalno izredno prodorno izvedeno »Ardita zanza-retta« G. di Venosa. In ker smo že pri skupinah zbora iz Porto Torresa, ki jih je pripravil že omenjeni Antonio Sanna, ki je v zadnjih le- tih vnesel že mnogo osvežujočega umetniškega dela v italijansko zborovstvo, naj omenimo še, da je tudi sam prejel prvo nagrado za najboljšo izvedbo del iz obdobja od renesanse do XVIII. stoletja. Drugo nagrado v kategoriji komornih skupin je prejel komorni zbor Oscar iz Stockholma, tretjo Zbor evropskih pevcev iz Londona. Pri mešanih zborih si drugo nagrado delita Motetistični zbor Oscar in komorni zbor Oscar, oba iz Stockholma, tretjo pa so dodelili madžarskemu zboru iz Nyiregyhaze. Drugo nagrado pri ženskih zborih so dodelili zboru iz Porto Torresa, tretjo pa ženskemu zboru konservatorija iz Larisse v Grčiji. V kategoriji gregorijanskega petja je drugo nagrado prejel zbor Araba iz Vittoria - Gasteiz v Španiji, tretjo pa vokalna skupina Tomkins iz Budimpešte. Osebno nagrado za najboljšo izvedbo del iz obdobja od renesanse do XVIII. stoletja sta prejela še: drugo dirigent komornega zbora Oscar iz Stockholma, Andres Colden, tretjo pa dirigent Motetičnega zbora Oscar prav tako iz Stockholma, Mats Nilsson. Še bolj dovršena pevsko tehnična popolnost in še bo j plemenit izraz kot na lanskem tekmovanju sta se odražala pri Clear college clioir univerze v Cambridgeu, ki si je lani pridobil veliko nagrado mesta Arezzo. Čista intonacija, ubranost in glasovna izravnanost vseh skupin, pevska disciplina, natančna in skrbna naštudira-nost del, izredna interpretativna nazornost oblikovanja, doslednost upoštevanja in izvajanja stilnih posebnosti, kreativna moč in prodornost posredovanja, so odlike tega zbora, ki je v prvem delu sporeda prikazal nekaj del pri nas manj znanih angleških avtorjev iz XVI. do sredine naslednjega stoletja. V drugem delu koncerta pa so bila dela C. Browna, E. Poulenca in C. Debussyja, za zaključek pa še madrigali T. Morleya, G. Famabyja, T. Treavesa in J. Wilbyea. Mladostna pevska zavzetost, izvrstna pripravljenost in kreacijska razboritost, znanje in nadarjenost dirigenta, ki s sugestivno močjo svoje umetniške osebnosti izvablja iz zbora sproščeno razgibanost ob’ikovanih silnic, vse to uvršča to pevsko telo med zbore visoke pevske kulture. Povabilo in nastop — seveda izven tekmovanja — sta del nagrade za lanske uspehe. Bil je to uvodni koncert in najlepše doživetje. Zbor vodi mladi dirigent Timothy Brown. Drugi pomemben izventekmovalni nastop je bil koncert pevske skupine iz Schola cantorum basiliensis, ki je pravzaprav poslužil kot dopolnitev k razpravam na temo od gregorijanskega petja k organumu. Predstavi’i so se Kees Vel-lekoop iz Holandske (Funkcija in izvajanje or-ganuma v srednjem veku), André Baltensper-ger iz Švice (Rekonstrukcija melodij tropus iz S. Galla) in Christofer Schmidt iz Švice (Post-gregorijanska melodija — Od tropusa k organumu), ki je tudi koncert pripravil in vodil. Tretji izventekmovalni nastop je imela Groupe vocal de France, ki deluje pri francoski radioteleviziji. To je pravzaprav skupina solistov, profesionalnih pevcev, ki jih vodi Michel Tra-chat. Njihove kvalitete pa niso mogle priti do prave veljave zaradi prevelikega odmeva dvorane, bivše cerkve, v kateri je že ob mf prihajalo do zvočne zmede in s tem seveda tudi nejasnosti v dinamičnem razlikovanju ter do oslab-ljenosti interpretacije. Škoda, da organizatorji niso prej preverili dvorane in ugotovili njene pomanjkljivosti. Škoda tudi zanimivega sporeda, ki je vseboval tehtno izbrana dela, O. di Lassa, C. Debussyja, F. Foulanta, I. Xenakisa, C. Le Jeune in O. Messiaena, in ki ni mogel priti do svoje stvarne umetniške vrednosti. Letošnje tekmovanje v Arezzu je pokazalo določene znake oslabijenosti. Če je to slučajno, bo pokazala prihodnost in upajmo, da je tako. Pač pa si ne moremo več prikrivati očitnega pojemanja delovanja moških zborov, kajti to traja že nekaj let. Da ni mladinskih zborov, se ni čuditi, če pomislimo, da je težko za priprave žrtvovati otrokom počitnice, sicer pa predobro poznamo razne težave in zapreke, ki ovi-rajo sistematično organizirano zahtevno delo z mladinskimi zbori. Kar zadeva ocenjevanje, mislim, da je bilo stvarno in opravljeno z vso umetniško odgovornostjo, vedno na osnovi ^visokih kriterijev, ki pravzaprav dajajo tej pevski manifestaciji pečat resnosti in visoke kulturne zavesti. IVAN SILIČ TONE SVETINA Med nebom in peMom —---------------235._________________ (ja ,^ako se človek moti o stvareh! Tisto, kar misli, ga, ^ najslabše, se izkaže za najboljše. Zopet je zma-• Lora se ga je z otroško slastjo oklepala okoli vratu. lta Nenadoma je vstala in nalila dva kozarca konja-žiia“.tea, spijva na dušek, to poživi!« Spila sta, odlete kozarca, se ulegla k njemu in rekla: b0rn“bnrico, edini si, ki mi daje vse. Nikoli se te ne teogla odreči. Raje premoženje kot tebe. Nikoli!« Otj Razklan med Anito in Loro, se je naslednji dan v0ij avil v urad. Bil je popolnoma prazen in brez dela. Osebni problemi so ga tako zelo obrezo'1». da so se celo Maslovi umaknili njegovi pogosti. ÌO > ^Prašal se je, ali se bo treba odločiti med Anito °f°, ali bo imel obe ali pa še kakšno zraven, lih h ist.a* te zaPiske zasliševanj, dokumente, ki so Poredili v nahrbtniku partizanskega komisarja, pa OHnCll°.° novi enoti, ki prihaja na njegovo ozemlje, k» se je v zapore, ko so mu najavili župni- ^teka. ga , Vprašal se je, kaj je prignalo to črno suknjo. Sam te naredil za parlamentarca, zato ga je tudi sprejel. ‘Ravnokar sem se odpravljal, dragi moj gospod župnik. Ujeli ste me za rep, zato bodite kratki. Torej, kdo vas pošilja in kaj želite?« Župnik je obstal sredi poti od vrat do mize, ponižno in spoštljivo se je priklonil in rekel: »Karlo in njegovi bratje, zaradi Marije, ki je pri vas zaprta, gospod inšpektor... Jaz sem jo krstil. Poznam jo od njenih otroških let, mila deklica je. Ni bila v bojni enoti, samo bežala je, ker se je bala.« »Vse to že vem, dragi moj. Vsak od Maslovih, ki nam pride v roke, naj bi bil nedolžen... Pamet v roke! Karlo zverinsko pobije naše oficirje in vodje, strah in trepet pokrajine je, hkrati pa hoče, da bi mi njegove božali. Boste prišli prosit tudi zanj, ko ga primemo? To se bo zgodilo v kratkem.« »Jaz pridem vedno prosit samo za tistega, ki je potreben pomoči.« »Sirk, vi ne prosite, vi ste prišli grozit in to osebno meni, kot bi bil jaz kriv, da je bila tako neprevidna in se je dala ujeti.« »Nerazumljiva so pota božje previdnosti, gospod inšpektor. Kolo časa se vrti in nihče ne ve, kdaj bo prišel na vrsto. « »Vi ste bili že zdavnaj na vrsti, a zaradi moje sentimentalnosti ste še na prostosti, da se razumeva! Dobili smo poročilo, da ste nastopili proti formiranju bele vojske.« »Tega ne tajim. Navedel sem razloge.« »Sirk, tokrat ste imeli popolnoma prav. Mi v italijanski državi ne potrebujemo nobenih pomočnikov za svoj obstoj; v Ljubljanski pokrajini je drugače. Nobene tajne ne izdajam, če vam povem, da bomo tukaj za vojno sposobne moške mobilizirali in vtaknili v delavske bataljone; tam bodo najbolj na var- nem, nam vsaj škodovali ne bodo, druge koristi od Slovencev tako ali tako ne pričakujemo.« Župnik Sirk je odšel. Zvedel je dovolj. Prepričan je bil, da Marije med tetici ne bo. Čas pa dela zanjo. Losanna je gledal za njim in si mislil: začelo se je, zdaj jih ima pet v rokah. Ostane jih še osem. Iskal jih bo pospešeno, z vsemi sredstvi. Za Karlom je znova našel sledove. »Da bi bil vsaj že v okovih! Šele takrat bom mimo spal,« si je dejal. XI. Sredi oktobra se je Karlo Maslo z Brkinsko četo umaknil na obronke Vipavske doline. Medtem ko se je italijanska vojska razkropila po Brkinih in preiskovala vsak hrib in vsako grapo, so se vsi primorski partizani zbrali v gozdovih blizu zaselka Brje. Sklicala sta jih na novo imenovani poveljnik Soškega odreda Mirko Bračič in komisar Dušan Pirjevec - Ahac z namenom, da bi partizansko vojsko reorganizirali in razdelili bojno področje med bataljone. Terasasta pobočja nad vasjo Brje so bila obrasla z bujnim rastlinjem. Prevladoval je mešan gozd. Največ je bilo akacij in jelš, med katere so se v zgornjem delu vsiljevali bori. Obrobje gozda je zapiralo skoraj neprehodno grmovje. Čete so taborile v gozdu, razporejene v podkev, da bi v primeru nenadnega napada krile druga drugo. Vseh partizanov je bilo okrog petsto. Karlo je naglo dojel prelomni položaj v razvoju giban a. Doslej so redka navodila o vojskovanju prihajale. iz Notranjske, zdaj pa je štab tukaj v živem stiku z bataljoni. Danes v 4. kolu italijanskega nogometnega pokala Udinese in Triestina v gosteh Udinese in Triestina bosta v predzadnjem kvalifikacijskem kolu itali janskega nogometnega pokala pred izredno težko nalogo. Videmčani bodo namreč danes gostovali v Catanzaru, kjer ne smejo absolutno izgubiti, da jim Sam prioria in Bari ne bi ušla. Enako velja tudi za Triestino, ki bo danes igrala v Parmi. Po težkem porazu v Comu iščejo danes varovanci trenerja Giacominija rehabilitacijo. Ko bi namreč zopet ostali Drevi Gorizia - Mestre V 3. kolu italijanskega pokala bo Gorizia igrala doma proti ekipi Mestre, ki je doslej zabeležila dve zmagi in vodi na lestvica v skupini G. Goričani pa so z dvema remijema na 2. mestu, pred Venezie in Miro. Srečanje med Gorizio in Mostrami bo drevi ob 20.45 na Rojčah. praznih rok, potem bi bila njihova u-vrstitev v nadaljnji del zares problematična, saj bodo v zadnjem kolu gostili favorizirano moštvo Milana. DANAŠNJI SPORED SKUPINA 1: Milan - Como; Parma - Triestina (20.45, sodnik bonghi iz Rima); Carrarese - Brescia. SKUPINA 2: Bologna - Inter; Avellino - Pisa; Spal - Franca villa. SKUPINA 3: Roma - Genoa; Varese - Lazio; Padova - Pistoiese. SKUPINA 4: Torino - Monza; Cremonese - Empoli ; Vicenza - Cesena. SKUPINA 5: Catania - Verona ; Ascoli - Benevento; Casarano - Campobasso. SKUPINA 6: Sampdoria - Bari; Catanzaro - Udinese (17.00, sodnik Bergamo iz Livorna); Lecce - Cavese. SKUPINA 7: Atalanta - Juventus; Sambenedettese - Taranto; Cagliari -Palermo. SKUPINA 8: Pescara - Napoli; Fiorentina - Arezzo; Casertana - Perugia. Motociklizem: poskusne vožnje Francoz Roche najhitrejši SCARPERIA (Firence) — Na včerajšnjih poskusnih vožnjah za današnje motociklistične dirke za SP v Mugellu je bil v kategoriji do 500 ccm najhitrejši Francoz Raymond Roche na hondi pred Američanom Ma-molo (honda) in novopečenim svetovnim prvakom Lawsonom (yamaha). V drugih kategorijah pa so najboljše čase zabeležili: do 80 ccm: Dorflinger (Švi.) zundapp do 125 ccm: Vitali (It.) mba do 250 ccm: La vado (Venez.) yamaha Finski atlet Vainio HELSINKI — Finski atlet Vainio, ki je bil v Los Angelesu izključen zaradi dopinga, je izjavil, da srebrne kolajne ne bo vrnil. Bubka po velikem podvigu Sovjet Sergej Bubka je na mitingu »Golden gala« poskrbel za izreden podvig: v skoku s palico je namreč postavil nov svetovni rekord z znamko 5,94 m-Na sliki (telefoto AP): Bubka slavi po izrednem skoku Prvi dan poletnih mladinskih iger Alpe-Jadran v Gradcu Zadovoljivi nastopi predstavnikov naše dežele GRADEC — Prvi dan poletnih mladinskih iger Alpe - Jadran v Gradcu je bil za tekmovalce iz Furlanije - Julijske krajine dokaj uspešen. V atletiki je naša dežela izbojevala dve prvi mesti, ženske odbojkarice, ki jih trenira naš trener Friulexporta Koren in za katero igra pet slovenskih odbojkaric, so se uvrstile v finale od L do 4. mesta, slabše pa so se odrezali odbojkarji in namiznoteniški igralci in igralke. ODBOJKA Odbojkarsko tekmovanje, ki nas po-bliže zanima, se je odvijalo v znamenju neizenačenega merjenja moči. Furlanija - Julijska krajina je bila vključena v dokaj dostopno skupino štirih ekip, dve od katerih sta napredovali v finale. Obe avstrijski e-kipi sta bili za naše deželne igralke preskromni, Slovenija pa je v tekmi za zgolj formalno prvo mesto zlahka zmagala, kar pa pomeni, da se bo v polfinalu pomerila s favoriziranim Venetom, medtem ko bo imela Furlanija - Julijska krajina na drugi strani mreže mnogo skromnejše igralke Bavarske. Fantom FJK je spodletelo, saj so v svoji skupini naleteli na premočno Slovenijo in so, kljub dobri igri, izgubili ter se bodo danes borili za uvrstitev od 5. do 7. mesta. IZIDI ŽENSKE SKUPINA C FJK - Koroška 2:1 (15:6, 9:15, 15:7); štajerska - Slovenija 0:2 (11:15, 13:15); Slovenija - Koroška 2:0 (15:8, 15:3); FJK - Štajerska 2:0 (15:9, 15:3); Slovenija - FJK 2:0 (15:5, 15:2). POLFINALNA PARA: Slovenija -Veneto, FJK - Bavarska. MOŠKI POLFINALNA PARA: Slovenija -Veneto, Hrvatska - Bavarska. NAMIZNI TENIS Ženska namiznoteniška ekipa iz naše dežele, v kateri nastopata tudi krasovki Ksenija Marušič in Tanja * Ukmar, se bo borila le za uvrstitev od 7. do 8. mesta, saj je v skupini s Štajersko, Hrvatsko, Gornjo Avstrijo in Koroško premagala le slednjo s 3:0. V finale za prvo mesto sta se uvrstili Hrvatska in Slovenija, za tretje mesto Štajerska in Bavarska. Furlanija - Julijska krajina pa bo igrala s Salzburgom. ATLETIKA Obračun deželnih atletov je dober. Zmagi sta osvojila Goričanka Laura .Blagi na 100 m z ovirami in Paolo Bertolissi iz Trbiža na 110 m z ovirami. Velikih dosežkov ni bilo, le Benečan Beda je v skoku s palico naskakoval državni rekord za mlajše mladince, a je letvico na 4,81 cm trikrat podrl. Solidni so bili tudi atleti iz Slovenije. ALEKSANDER KOREN Švica — Argentina 0:2 BERN — V prijateljskem nogometnem srečanju je sinoči Argentina premagala Švico z 2:0 (2:0). Strelca : v 6. min. Ponce, v 33. min. Dertycia. Mednarodno teniško prvenstvo ZDA Izločen tudi S. Colombo FLUSHING MEADOW — Po Oclep-pu in Mezzadriju je izpadel iz mednarodnega teniškega prvenstva ZDA še Simone Colombo, ki je v drugem kolu izgubil proti favoriziranemu Argentincu GuiTermu Vilasu s 3:6, 1:6, 5:7. Ostali izidi 2. kola „ Sundstrom (Šve.) - Rick Brown (Z DA) 6:1, 6:2, 6:0; Nystròm (Šve.) ' Krishnan (Ind.) 7:5, 6:3, 7:6; Lloyd (VB) - Pimek (ČSSR) 6:2, 6:1, 6:2: Perkiss (Izr.) - T. Giammalva (ZDA) 6:4, 6:2, 6:4; G. Mayer (ZDA) - A-rias (ZDA) 6:4, 6:2, 6:3; Leconte (Fr.) - Doohan (Avstral.) 7:5, 6:4, 7:5; Green (ZDA) - Aguilera (SP-> 6:4, 7:6, 6:3; Tom Gullikson (ZDA) ; Gonzales (Par.) 6:4, 6:2, 7:5; Šmid (ČSSR) - McNamee (Avstral.) 7:6, 6:3, 6:4; Kriek (ZDA) - Taroczy (Madžarska) 4:6, 7:6, 6:2, 6:2. Tržačan vodi SARONNO (Varese) - Po prvei” dnevu mednarodnega tekmovanja^ lokostrelstvu v Saronnu vodi med moškimi Tržačan Dario di Buò pr60 Jugoslovanom Sašo Milinkovičem. Rally Piancavallo: Vudafieri-Pirollo vodita PORDENON — Nekaj ur pred zaključkom avtomobilskega rallyja Fiancavano je v vodstvu posadka Vudafieri-Pirollo na lancii rally, ki je prehitela dvojico Cunico-Seghcdoni na lancii rally 037, ki je v jutranjih urah imela težave s svojim avtomobilom. Na tretjem mestu sta trenutno Paul-Zanella (lancia rally). Od 26 posadk jih je ostalo v konkurenci le 26. Piloti pa se pritožujejo, da je proga pretežka za prvenstvo »open«. V cestni kolesarski vožnji za SP VEČ FAVORITOV Na košarkarski tekmi v okviru Poletovega praznika Sproščena igra in zmaga jadranovcev BARCELONA — V petek so se končale dirkališčne vožnje na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Španiji Končale so se s pravim zmagoslavjem japonskega profesionalnega kolesarja Nakana, ki je že osmič posegel po naslovu v hitrostni vožnji, s tem da je v finalu premagal Habjana Dazzana. Največ kolajn na dirkališču v Barceloni je osvojila Švica (2 zlati in po eno srebrno in bronasto), ZDA je posegla po obeh medaljah v ženski konkurenci, dober obračun pa je imela tudi Italija (3 srebrne in 2 bronasti). Danes pa bo najbolj pričakovana preizkušnja: cestna vožnja za profesionalce. Že ves teden se bije »psihološki boj« med raznimi favoriti današnje preizkušnje. Nemalo polemik je bilo tudi v italijanskem taboru. Sa ranni sploh nd dopotoval v Španijo, »azzurri« pa so za svojega kapetana izbrali Argentina in ne Moserja, ki je dejal, da bo pač »sam« jurišal na svetorói naslov. Kdo bo danes posegel po naslovu svetovnega prvaka? Favorite v je več. Tu so španski kolesarji, ki bodo dirkah pred svojim občinstvom. Francoz Fignon pravi, da je v odbčni formi in da noče izgubiti te edinstvene priložnosti. Hinault je sicer v zatonu, ni pa izključeno, da bi lahko z izredno vožnjo presenetil vse ostale tekmece. Ne gre pa pozabiti niti na Američana Gregga Lemonda, lanskega zmagovalca, ki se je »na skrivaj« pripravljal za preizkušnjo v Montjui-chu. Lani pa je bil pravi »outsider«, letos pa bo gotovo deležen posebnega varstva. Med glavnimi favoriti pa je Sean Kelly, ki je v izredni formi, obenem pa zelo nevaren v sprintu. Današnjo dirko bo prenašala tudi itabjanska televizija (prvi spored) s pričetkom ob 14. uri. Odbojka: še ena zmaga mladih Italijank CLERMONT FERRANO — Ženska italijanska odbojkarska vrsta igra na mladinskem prvenstvu izredno u-spešno. Včeraj je premagala še ČS SR s 3:1 in če bo danes odvzela SZ dva seta, bo celo osvojila zlato kolajno. V moški konkurenci pa so včeraj »azzurri« izgubili proti Bolgariji z 1:3. Wilfred King v Trstu? Kaže, da bo drugi ameriški košarkar pri Stefanelu 24-letni, 2,08 m visoki, čmopolti center Wilfred King, ki je bil sicer član profesionalnega moštva Boston Celtics, v le-tem pa ni odigral niti enega srečanja. Mike Schultz, ki je bil doslej na posku-šnji pri tržaškem prvohgašu, Je odpotoval v Španijo, kjer bo skušal dobiti »zaposlitev«. Jadran — Rolet 79:53 (47:29) JADRAN: Ban 21, Klavdij Starc 2, Rauber 6, Gubč 4 (2:5), VassaUo 6, Žerjal 6, Daneu 2, Kojanec 3 (1:3), Čuk 19 (3:5), Ivo Starc 10 (6:7). POLET: Kraus 12 (0:1), Gantar, A. Sosič 6 (4:5), Vremec 10 (4:5), Pisani 2, M. Vitez (0:3), Canciani 4 (2:2), Sedmak 2 (2:3), Ferluga, Košuta, Taučer, Gregori 8 (0:3), Ražem 9 (3:4). SODNIKA : Raseni in Vascotto. Pred dokajšnjim številom gledalcev sta se včeraj v ekshibicijskem srečanju v okviru Poletovega praznika spoprijela Jadran in Polet. Po pričakovanju so zmagah jadra-novci, ki so bili seveda bolj uigrana celota in telesno bolje pripravljeni od poletovcev, ki pa so zaradi ve- like požrtvovalnosti povsem zadovoljili. Privržence naše združene ekipe je seveda zanimalo, kako se bo predstavil Jadran brez svojega najboljšega strelca Borisa Viteza, ki je letos prestopil v vrste tržaškega prvoligaša. Prvi vtis je bil nedvomno pozitiven. Moštvo s tremi visokimi igralci je trše pod košema, v obrambi ima seveda možnost, da pobere večje število odbitih žog in s tem tudi možnost, da v večji meri izkoristi protinapad. Mauro Čuk se je že povsem zadovoljivo vključil v ekipo in skoraj vsi jadranovci so že telesno zadovoljivo pripravljeni. Sicer za boljšo oceno bo potrebno počakati na zahtevnejše preizkušnje. Srečanje je bilo na splošno dopad- ljivo (Marko Ban je občinstvu tu* postregel z »zabijanjem« žoge v kosh poletovci so bih jadranovcem več K® dober »sparring-partner«, ambient P“ je bil kot nalašč za ekshibicijsk tekmo. M V okviru Poletovega praznika P" danes v Prosvetnem domu na ,U(T činah še en zanimiv športni dogodi-Ob 18. uri bo namreč nastop kota k ar jev, občinstvu pa bodo »P1*® stavili« novega kadetskega evropsk ga prvaka Sama Kokorovca. (bi) Plavalni miting v Mestrah MESTRE — Kot je bilo pričakovanje ameriška selekcija osvojila pr^ mesto pred Italijo in Jugoslavijo ^ mednarodnem plavalnem mitingu Drevi ob 21. uri košarkarska poslastica Profesionalci v Vidmu Dražen Dalipagič (Australiani VIDEM — V Vidmu in vsej okolici vlada veliko zanimanje za drevišnji nastop ameriških profesionalnih košarkarjev moštva New Jersey Nets, ki se bodo s pričetkom ob 21. uri v športni dvorani Camera pomerili z domačo ekipo Australian, ki jo letos vodi jugoslovanski strokovnjak Aca Nikolič, v le-tej pa že drugo leto zaporedoma zelo uspešno igra Dražen Dalipagič. Za številne ljubitelje košarke bo nedvomno drevišnja tekma prava poslastica, kajti ni tako lahko, da bi v naši deželi v živo videli take košarkarske mojstre, med katerimi še posebno izstopa Darryl Dawkins. Za varovance trenerja Nikoliča bo drevišnja preizkušnja še kako pomembna za bližnje prvenstvene nastope, saj prav v srečanjih proti izredno kakovostnim moštvom pridejo na dan vse hibe slabšega tekmeca. Po drugi strani bo tudi izredno zanimivo slediti, kako se bo obnesel proti ameriškim profesionalcem Dražen Dalipagič, ki je bil doslej eden redkih Evropejcev, ki so mu ponudili mesto v NBA ligi. Videmčani pa se bodo že v četrtek zopet pomerili z ameriškimi profesionalci. Tedaj pa bodo na vrsti košarkarji Phoenix Sunsa. kratke vesti - kratke vesti Boksar Thomas osvojil naslov težke kategorije LAS VEGAS — 26-letni ameriški boksar Pinklon Thomas je osvojil naslov svetovnega boksarskega prvaka (verzija WBC), s tem da je po točkah premagal svojega rojaka Tima Witherspoona. Atletski miting v Rietiju RIETI — Danes bo v Rietiju mednarodni atletski miting, na katerem bodo nastopih nekateri protagonisti rimske prireditve »Golden gala«. Prisoten bo tudi Sovjet Sergej Bubka, ki je v Rimu dosegel nov svetovni rekord v skoku s palico (5,94 m). Kazni za nogometni škandal na Madžarskem BUDIMPEŠTA — Dvanajst prvoligaških nogometašev in trije odborniki klubov so bili kaznovani na do deset let prepovedi igranja oziroma opravljanja funkcij v zvezi z obtožbo podkupovanja, do katerega je pri- šlo v lanskem madžarskem nogo*116*' nem prvenstvu. Kandidati za EP 1988 Danska, Finska, Norveška in Sv ska so v UEFA vložile prošnjo Z-skupno organizacijo evropskega gometnega prvenstva za leto 1 Prispevek CONI tudi trem našim društvom Na predlog deželnega odbora bodo tudi letos podeljeni posebni V spevki, ki jih CONI dodeli tistim štvom, ki s svojo športno "" cpi stjo dosegajo rezultate na doloc® nivoju. Prispevek ima značaj P°. u, društvom, ki se pri svoji športni _ tivnosti dostikrat srečujejo s f,n nimi problemi. V naši deželi so prispevki v višini 1.300.000 lir g0 ljeni 125 društvom, med kateri® a tudi ŠD Polet - kotalkanje, »Z » in ŠD Sokol - odbojka. Na »memorialu Race« jutri prvo polfinalno srečanje Nogometaši S. Giovannija favoriti Na nogometnem turnirju za trofejo drugega memoriala Žarka Raceta so se na proseškem igrišču zaključila izločilna srečanja. V polfinale so se tako po pričakovanju uvrstile ekipe S. Giovannija, Primorja, Krasa in Zarje. V uvodnih tekmah torej ni prišlo do nobenega presenečenja in se bosta tako v obeh polfinalih srečala v ponedeljek S. Giovanni in Kras, v torek Pa Primorje in Zarja. Vsekakor so bile vse tekme na turnirju zelo borbene, razen otvoritvene, k° je S. Giovanni visoko premagal Greg, in so morali Primorje, Kras in '-arja dati vse od sebe za uvrstitev v Polfinale. Izločilna srečanja si je o-filedalo veliko število navijačev, rekordno število gledalcev, približno 400, Pa je bilo na tekmi med Primorjem 1,1 S. Nazzariom. Skupno je bilo na teh prvih tekmah turnirja približno tisoč gledalcev. . Go pravilniku turnirja osvoji memo-nal žarka Raceta tista ekipa, ki prva trikrat zmaga na turnirju. Če bo tako S. Giovanni tudi letos osvojil prvo mesto, si bo s tem tudi zagotovil pokal drugega memoriala Žarka Ra četa. Brez dvoma so Svetoivančani glavni favoriti za končno zmago tudi zalo, ker nastopajo v višji kategoriji kot c stale ekipe. Finalno srečanje bo v petek, 7. septembra, mali finale pa v četrtek, 6. septembra. Nagrajevanje bo na nogometnem igrišču na Proseku, takoj po zaključku finalne tekme. (H. V.) Jugoslovansko nogometno prvenstvo Olimpija in Maribor upata na točko V prvih dveh kolih jugoslovanskega nogometnega prvenstva je bilo več velikih presenečenj. Nihče ni pričakoval, da bo v vodstvu niški Radnički, kì se je lani komaj rešil izpada, da Crvena zvezda v dveh tekmah ne bo dosegla niti gola in da bo zagrebški Dinamo, ki je z novim trenerjem Zeb-cem napovedoval borbo za vrh, brez točk na repu lestvice. V drugi zvezni nogometni ligi sta oba slovenska predstavnika uspešno startala m sta po dveh kolih še neporažena, kar predstavlja za njune navijače zelo prijetno presenečenje. V tretjem kolu obe ekipi gostujeta. PARI 3. KOLA 1. LIGA: Partizan - Vojvodina, Bu-dučnosl - Hajduk, Priština - Dinamo (Z), Osijek - Željezničar, Radnički -Sloboda, Sarajevo - Dinamo (V), Ve-lež - Rijeka, Iskra - Sutjeska, Vardar -Crvena zvezda. 2. LIGA - ZAHOD: Rudar - Borac, Crvenka - Proleter, Vrbas - Maribor, GOSK Jug Kikinda, Spartak - Lectar, Čelik - Rad, Jedinstvo (Bi) - Šibenik, Novi sad - Olimpija, Split - Je-dmstvo. (Br.) Od jutri dalje na igriščih pri Banih Tradicionalni odbojkarski tečaj Jutri se bo pri Banih v organizaciji ZSŠD1 začel že tradicionalni desetdnevni odbojkarski tečaj, ki bo letos na sporedu že sedmič zapored. Da vlada za ta tečaj veliko zanimanje, dovolj zgovorno priča števTo vpisanih. Letos jih je 150. Tečajniki bodo tudi letos v glavnem naši najmlajši. Pilili bodo seveda individualno tehniko, prednjačila pa bo igra, ki je za tako mlade igralce najbolj primerna, in sicer mini volley. Z m'adimi odbojkarji bodo delai v glavnem mladi trenerji pod vodstvom prof. Franka Drasiča, tako da bodo v bistvu opravili tudi teoretično praktični tečaj. Delovni dan bo pri Banih takle: zbirališče bo ob 8.30, nato od 9. do 11. ure prvi trening, kosilo bo ob 12. uri, popoldanski trening pa od 15. do 17. ure, nakar bodo tečajniki odšli domov. V prostih urah bo seveda poskrbljeno za družabne igre, kvize in predavanja. INKA Miniodbojkarji Sloge v Sieni Kot smo že poročali, bo v prihodnjih dneh v Sieni državni finale v mini volley u. Tržaško pokrajino bodo zastopali igralci ŠZ Sloga in sicer Janez Berdon, Albert Prelec, Robert Renčelj in Tomaž Sosič. S tem nastopom nadaljuje tako Sloga svojo bogato tradicijo na področju miniod-bojke. Doslej je namreč s svojo moško ekipo že nastopila na državnem finalu v Gubbiu, z ženskami pa v Gub-biu in Arezzu ter na državnem nastopu v Salsomaggiore ju, kjer so dekleta osvoji'a celo prvo mesto. Kaj bodo naši fantje v Sieni dosegli, je seveda prava uganka. Uvrstitev pa konec koncev sploh ni bistvena. Izredno pomemben je že nastop naših najmlajših med najboljšimi v državi. INKA V namiznoteniškem pokalu prvakov Kras z zagrebško Mladostjo Rolkarji smučarskega kluba Devin Na tekmovanju v Spinei . Kot nosilke državnega nasi'ova bodo 'Kralke Krasa nastopale v pokalu pr-vakov. žreb krasovkam ni bil naklo-nJen, saj se bodo že v prvem kolu Pomerile z eno izmed najboljših evropskih ekip z zagrebško Mladostjo, ječanje bo v soboto, 6. oktobra, pred oomačo publiko. Brez dvoma bo to iz-Koden dogodek v zamejstvu, saj barve Mladosti branita igralki evropskega slovesa kot sta Batiničeva in Berku-clnova. Batiničeva je leta 1976 zma-Ka^a na odprtem mednarodnem prvencu Jugoslavije, dve leti kasneje pa Ponovila uspeh na odprtem prvenstvu Italije. Od leta 1974 je stalen član državne reprezentance. Mlajša Berku-Ouioya pa je dvakrat zaporedoma o-svojila naslov evropske mladinske prvakinje in je od leta 1976 stalna člani-Ca jugoslovanske reprezentance. Smola Dol jakove Od 2. do 9. septembra bo na Poljskem v Gdansku svetovno namiznoteniško prvenstvo za univerzitetne študente. Selektor državne reprezentance je izbral tudi krasovki Marino Cergol in Sonjo Dol jak. Prva se je morala odstopu odreči zaradi ostalih športnih in študijskih obveznosti, Poljakova pa je svojo ude’ežbo potrdila, kljub temu pa je morala, zaradi izredno pomanjkljive organizacije s strani Conija in državne namiznoteniške zveze, ki Poljakovi ni uspelo zagotoviti vseh dokumentov, žal, ostati doma in je tako izgubila možnost, da bi se srečala z vso svetovno namiznoteniško elito. (Z. S.) Rolkarji smučarskega kluba Devin bedo danes nastopili na promocijskem tekmovanju v Spinei (Mestre). Tekmovanje organizira GS Scirollo v sodelovanju z Utatom in občino Spinea. Start je predviden za 15. uro. Tekmovanje je veljavno za podelitev prve trofeje Utat. To tekmovanje bo imelo nekaj posebnosti. Tekmovalo se bo paralelno in sicer Startala bosta dva rolkarja hkrati, od katerih bo prvi prišel v naslednjo fazo, drugi pa bo eliminiran. Vsaka kategorija bo razdeljena na 32 parov. Če pa se tekmovanja ne bo udeležilo 32 parov, bodo organizatorji pregledali čase zadnjih uvrščenih in tistih z najboljšimi časi se bodo uvrstili v naslednjo fazo. Posebnost je tudi v kategorijah pri moških. Kategorije so naslednje: kategorija A (rojeni od 1968 do 197J), kategorija B (rojeni od 1964 do 1967), kategorija C (rojeni do leta 1963). Ženske tekmujejo vse skupaj v eni sami kategoriji. Naši rolkarji se bodo udeležili tekmovanja v okrnjeni postavi in sicer s šestimi rolkarji. V moški A kategoriji bodo barve SK Devin zastopali Andrej Antonič, Rajko Zečevič, Miloš Šušteršič in Ervin liori, v B kategoriji pa bosta nastopila za Devinčane Aleksander Sosič in Elio lori. Po tekmovanju bo še zadnja novost, in sicer ta, da bodo vsi udeleženci tekmovanja prišli na prostor za nagrajevanje, to je k občinski palači, z rolkami. Elio lori obvestila ZSŠDI obvešča, da se bo jutri pričel odbojkarski tečaj pri Banih. Udeleženci, ki so se prijavili na tečaj, naj se zberejo pred telovadnico pri Banih ob 8.30. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 3. t.m., ob 20. uri na sedežu ŠD Polet na Opčinah seja košarkarske komisije. Gimnastična sekcija ŠD Dom Gorica vabi vse deklice (v poštev pridejo 7 in 8 let stare deklice), ki jih veseli ritmika, da se udeležijo redne vadbe, ki se bo pričela jutri, 3. septembra. Do pričetka šolskega leta bo vadba na sporedu vsak dan, od 16. do 18. ure, v telovadnici Kulturnega doma. v Črnem vrhu so trenirali mladi košarkarji Bora in Brega Priprave so popolnoma uspele |rY četrtek popoldne se je z eno-^uenskih predprvenstvenih priprav črnem vrhu nad Idrijo vrnila kUpina mladih Borovih in Bregovih košarkarjev, ki jih je spremljalo ^t trenerjev. Udeležence priprav d° Ze prv* dan razvrstili v tri sku-glede na starost in na že o-i “Jono košarkarsko znanje. Prisotni osarkarji so bili vsi zelo mladi Mehiki 1971-72-73-74-75 ter nekateri .“d») tako, da so imele priprave zna-1 tečaja, na katerem so bili tresli Posebno pozorni na učenje o-:'°v individualne tehnike v napadu v obrambi. dnevni spored je bil za udeležence p e^;eJ naporen, ker so vsako jutro ^ e.d zajtrkom opravili enourni koncilski trening nato pa imeli še a treninga, enega dopoldne druge-ča Popoldne na igrišču. V prostem n.Su so lahko tečajniki igrali tenis v .dveh igriščih pred hotelom Bor, aaterem so bili nameščeni. Razen treningov so naši mladi i-gralci tekmovali tudi v krosu (starejši) in v šesteroboju (mlajši). Še-steroboj je vseboval naslednje panoge: tek na 30 m; tek na 500 m, skok v daljino z mesta, met krogle, met kopja in met na koš s štirih mest. V prvih dneh je skupini ponagajalo vreme in sta zato odpadla dva popoldanska treninga, namesto katerih so se naši mladi košarkarji pomerili v nagradnem tekmovanju kvizu, ki je obsegal vprašanja s šestih področij (olimpijske igre, domači in mednarodni šport, košarka, glavna mesta, zemljepis in glasba). V okviru priprav so naši odigrali tudi dve prijateljski tekmi z nekoliko starejšimi vrstniki iz Idrije. ložaja. Kje so vzroki, ki so povzročili padec zanimanja za nogomet v Stan-drežu? Trenerja Vižintina pa trenutno prav gotovo ti problemi zoo zanimajo, saj mora skrbeti, da ekipo čimboljše pripravi za prvenstvo, ki se bo začelo konec naslednjega meseca. Štandrežci upajo, da bo Juventina popravila lansko prvenstvo, ko je obtičala na dnu lestvice. V prid temu govori tudi dejstvo, da bodo letos za Juventino ponovno igrali nekateri i-gralči, ki so lani služili vojsko. To so Cingerli, Lauri, Tra vagin, ki so pred dvema letoma bili med najboljšimi pri štandreškem društvu. Do začetka prvenstva pa Juventina še ni določila, katerih turnirjev se bo udeležila. Predsednik Brajnik pravi, da bodo sredi septembra igrali v Tolminu ter da se bodo po vsej verjetnosti udeležili turnirja v Štražicah oziroma v Podgori. (R. Pavšič) Spisek igralcev Juventine za sezono 84/85 VRATAR: Di Dionisio. BRANILCI: Sturm, Di Palma, Chizzolini, Medeot, Krpan, Costa, Trave, Travagin. VEZNI IGRALCI: Lauri, Cingerli, Caiazzo, Tavčar. NAPADALCI: Russo, Panico, Nanut, Niti. TRENER: Rudi Vižintin. Nogometaši Juventine med ogrevanjem za glavni del treninga, Naročnino: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številka 20.00 din. naročnina za zaseb nike mesečno 180 00. letno 1.800.00 din. za organizacije in podietja mesečno 250.00. letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za ltall|o Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /o mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'>' IVA 18'-' Osmrtnice, zahvale m sožolio po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBUEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. II* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI 2. septembra 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 -85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst Član Nafijmske zveze časopisnih založnikov FIEG Južnoafriška republika za sodelovanje z velesilama JOHANNESBURG — Južnoafriški premier P. W. Botha je v svojem javnem nastopu izrazil pripravljenost svoje države na sodelovanje z velesilama za miren razvoj južnoafriške regije. V ta namen je Južnoafriška republika pripravljena dati na voljo tudi nekatera svoja naravna bogastva, v zameno pa pričakuje, da velesili ne bosta ogrozili temeljnih regionalnih interesov južnoafriške države. Četudi Botha ni neposredno imenoval Sovjetske zveze, je večina opazovalcev prepričana, da so njegovim izjavam botrovali izboljšani odnosi med Južnoafriško republiko in Mozambikom in možnosti za podobno izbolj šanje z Angolo, z deželama torej, ki imata tesne stike s Sovjetsko zvezo. Tukaj naj bi torej tičal vzrok, da je vlada v Pretorii vključija tudi Moskvo v načrt za nov zakon gospodarskega razvoja južnoafriške regije. Botha pa je hkrati opozoril, da bo v primeru kakršnegakoli ogroža nja interesov Južnoafriške republike in njene politične stabilnosti, južnoafri ška vlada nadaljevala svojo politiko obrambe in z vsemi razpoložljivimi sredstvi ščitila svoje temeljne in legitimne interese. Istočasno je iz Pretorie prišla tudi vest, da je Južnoafriška republika podelila samoupravo območju Kangwane, jugozahodno od gorskega kraljestva Swaziland, ki si je ves čas prizadevalo prisvojiti Kangwano. Čehi so od vedno bili pridni obrtniki »Naredi sam« - PRAGA — Prebivalci češkoslovaškega glavnega me sta pripovedujejo resnično zgodbo: na manjšem gradbi šču v periferiji je kakih 10 ljudi z zavihanimi rokavi mešalo malto, štirje so bili zdravniki, trije inženirji in trije prosvetni delavci. V prostem času so pomagali prijatelju, da sezida vikendico in sicer od začetka do konca, se pravi od temeljev do strehe. Zato ni bilo nič čudnega, da je na gradbišču potekal približno tak dialog: »Gospod doktor, dajte še malo malte, gospod inženir, dolijte še malo vode, gospod profesor, premešajte vendar tisti beton,« gospodje doktorji, profesorji in inženirji so porivali samokolnico, mešali malto, zabijali žeblje, skratka obnašali so se kot pravi obrtniki. Za Čehe taka anekdota ni nič novega. Na Češkoslo vaškem skoraj ni človeka, ki ne bi bil vešč najrazličnejšega dela, pogosto tudi zelo specializiranega, takega, ki se ga učijo v šolah in se potem izpopolnjujejo v raznih delavnicah in gradbiščih. Malokateri Čeh ni priden obrtnik — zidar, pleskar, inštalater, elektrikar, meha- češki konjiček nik, pa celo krojač ali čevljar. Čehi in Slovaki slovijo že od nekdaj kot pridni obrtniki. Njihove roke so pustile izredne spomenike iz katerih je stkano zgodovinsko jedro Prage ter nekaj desetin tisočev manjših ali večjih kulturnozgodovinskih znamenitosti. Na Češkoslovaškem skoraj ni lastnika avtomobila, ki ne bi znal popraviti tudi dokaj zapletene okvare. K mehanikom se zatečejo le takrat, ko je primer skoraj brezupen ali pa če jo treba vgraditi bolj zapleten nadomestni del. Povprečni Čeh bo tudi brez težave odpravil električno okvaro « stanovanju, popravil vodno napeljavo, zamenjal razbito šipo, uredil parket, popravil likalnik, pečico ali kuhalnik. Državni organi in domača industrija stimulirajo to dejavnost Čehov in Slovakov tako, da jim pomagajo priti do primernega orodja, katerega so polne specializirane prodajalne. Čehoslovaki pridno izkoriščajo te te godnosti, saj tako privarčujejo precej denarja, ker so storitve obrtnikov dokaj drage, nanje pa je treba tudi dalj časa čakati. Raje direktor kot diplomat! RIM — Mesečnik »Capital« je nedavno objavil rezultate raziskave o dohodkih in možnostih za kariero v naslednjih poklicih : diplomati, vodilni v zasebnih podjetjih, vodilni v javnem sektorju, novinarji, sodniki in vojaki. Vodi'ni v zasebnem podjetju pri 45 letih (direktor oddelka) zasluži 60 odstotkov več kot njegov vrstnik, sodnik, enkrat več kot novinar, obilno trikrat toliko kot diplomat, vodilni v kakem ministrstvu ali vojaški polkovnik, vsi istih let. Deset let kasneje, s položajem generalnega direktorja, zasluži vodilni v zasebnem podjetju poprečno 130 milijonov letno, medtem ko se sodnikovi dohodki gibljejo v poprečju okoli 80 milijonov, čeprav je bil medtem imenovan za svetnika pri kasačijskem sodišču. Novinar, ki je medtem postal namestnik odgovornega urednika, prejme 60 milijonov na leto, vojaški častnik 46 milijonov vodilni pri ministrstvu 36,5, ambasa dor v domovini pa le borih 34,5 mili jonov. Do upokojitve se omenjena raz merja še povečajo in ostanejo nespre men jena tudi pri višini pokojnin. Tudi Japonci in Kitajci hočejo nekaj povedati o bodoči modi za ženske ■ JACK MJPJViPOJV: (6.) Klic divjine MOŽ 3E PSE PRODAJAL NAJVEČ TIS tim, ki so odhajali mA altasko.,. NEKEGA DNE 3E K BUCKU STOPIC SUH MOŽAK, KI LO GOVORIL OE VELIKO VE5E- P&RRAULT 3E KUPIL BUCKA IN GA ODPELJAL NA PALUBO LADJE "NARWHAL'; KJER GA JE IZ RO- ^ ČIL POMOČNIKU FRANCOISU, Že čez nekaj dni, največ nekaj tednov, bodo italijanski in francoski ustvarjalci visoke mode pokazali, ka ko si zamišljajo moderno žensko, pa tudi moškega, za prihodnje leto. Vse je še v tajnosti, čeprav so razne revije že prinesle fotografije nekaterih modelov. Toda to so le drobtinice od tistega, kar nameravajo tako italijanski kot francoski ustvarjalci, prikazati. Pravijo, da bodo nove modne tendence ženskam všeč ter da je že zagotovljena prisotnost kupcev z raznih strani sveta, ki bodo te modele in z njimi nove modne tendence odkupili. Ko se tako v mislih pripravljamo na to, kaj bo povedala visoka moda in kaj bo, po njenih nasvetih in idejah pripravila industrija oblačil za široko potrošnjo, imamo pred seboj fotografije modelov, ki so jih pripravili japonski in celo kitajski modni ustvarjalci. Do sedaj je bilo tako, da so bili Japonci vedno med najboljšimi klienti tako francoskih kot italijanskih modnih hiš. Sedaj so menili, da je nastopil čas, da pokažejo, kaj zmorejo tudi sami in da preplavijo razna tržišča tudi z modnimi artikli, kot so jih že pred tem z raznimi motorji, fotoaparati in drugimi tehničnimi izdelki. O Kitajcih na področju mode do sedaj ni bilo ne duha ne sluha. In tudi tokratni modni kreatorji ne prihajajo iz republike Kitajske, temveč iz Hongkonga, kjer pa je večina prebivalstva kitajskega pokalen ja. Kako si Japonci in Kitajci zamišljajo moderno žensko? Če ste pomislili na gejše, v gracioznih kimonih, z izumetničenimi pričeskami, pripravljene, da so moškemu všeč, da pa so mu tudi pokorne in do zmotili si skrajnosti ubogljive, ste se Japonski modni kreatorji so moderno žensko zamislili kot nekakšnega samuraja v ženski varianti, torej v skoraj vojaškem stilu, če Pa že ne v tem, pa vsaj v strogo športnem stilu, ki daje ženski sicer nekakšno avtoriteto, agresivnost, a 1\ zato jemlje to, kar ji hočejo modni ustvarjalci evropskih modnih hiš z°' pet vrniti - ženskost in ljubkost. Kitajski modni eksperti so v svojih idejah prav tako močno radikalni. Tudi zanje je model moderne ženske športen, agresiven, skorajda vojaški. Seveda gre za prve poskuse prodiranja japonske in kitajske mode na evropska tržišča. Toda poznavalci mode pravijo, da bodo s svojimi, v številnih primerih ekstremnimi tendencami, tudi uspeli. Zaenkrat seveda ne bodo zasenčili se francoske in italijanske mode, toda kaj se ve za bodoče. . . High - tech se imenuje modna tendenca, ki jo zagovarja komaj 24 letna japonska modna kreatorka Hideo Ta keda in ki predstavlja nekakšno vesoljsko oblačilo iz plastičnega ma teriala, primerno verjetno za bodoče polete v vesolje. , Vivienne Tam je ime kitajski mod ni ustvarjalki, ki se je rodila Kantonu, živi pa v Hongkongu, Mf7 je opravila visoko šolo za modne designer je. Njen model spominja tkanini na stara kitajska oblačila’ sicer pa sledi tendencam modem ženske, brez vsakih intendi, da svojo ženskost postavi na prvo mesto- Radovedni smo, kako bodo na vS te nove modne tendence odgovori tisti, ki že stoletja v Evropi dWlT~o jo modo v svetu in končno, kak bomo nanjo odgovorile tudi me " ženske same. N.L- Zaradi tihotapstva cariniki v zaporu ANKARA — Mejni prehod pri Kapikuleji nedaleč od Jedrcna je cd*^ izmed najpomembnejših prometnih zvez med Evropo in Turčijo. Tako bolgarski kot na turški sitrani je carinska kontrola zelo stroga, kajti skušajo pretihotapiti iz Azije velike količine mamil. Na najrazličnejše n čine tihotapci »prevažajo« kokain, heroin itd., kar pač zahteva zahodn ropsko tržišče. . ... val Zgodbe tu ni konoc, šeile njen začetek je, kajti nedavno je zahus» svojevrstni signal, predvsem v znani čaršiji, da je na istanbulskem trz več zlata kot ga je treba. Istočasno so tudi ugotovili, da cene ne odgov jajo cenam na svetovnem trgu. Turške oblasti so zato takoj začele z lom, a preiskava dolgo časa ni dala rezultatov, dokler niso pred kakimi jajo cenam na svetovnem trgu. kava dolgo časa ni dala rezultatov, tlokier m so preo Kt setimi meseci na omenjenem mejnem prehodu zaplenili pošiljko vec 80 kg čistega in visokokaratmega zlata. Spet sc je začela preiskava... Pred nekaj dnevi so začeili preiskovalci odmotavati zagonetko: » piko« so vzeli sumljiv avtobus, katerega so mejni organi na državnem P , hodu pregledali, a v njem, seveda, niso odkrili nič posebnega. Drugi Prc®,0. posebnih policijskih oddelkov pa je dal povsem drugačno »diagnozo« : v avi busu so odkrili več kot 250 milijonov turških lir v devizah, ki so bile men jene nakupu zlata v tujini. ,-v0 Doslej so aretirali enajst carinikov, ki so bili vpleteni v to v(?,ur. afero, ki pa ni bila omejena samo na tihotapljenje zlata in deviz v 1 čijo. Kakšen obseg je imelo to poslovanje ni znano, posebna komisija ške vlade pa je ugotovila, da so v zadnjih tridesetih letih »izvozih« iz Turi tuje valute za ogromno vsoto 10 milijard ameriških dolarjev. Samo ta • vitka govori o izjemni škodi, ki jo je tihotapljenje povzročilo turškemu b spodarstvu. Najnovejši krog je tako sklenjen, še kaj Turčij* Ali je takih poslov sedaj v - ^ — tega danes nihče ne more z gotovostjo trditi. Če se tihotaps^ mreža še razpreda, gre pomisliti, da je na delu izvrstno organizirana ru narodna tolpa, katere »člani« so najbrž ljudje iz mnogih evropskih drža