Danica izhaja vsak petek naeeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. (K) kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za ¿etert letal gld. 30 kr ? tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. začetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXIV. v Ljubljani, 29. mal. travna 1881.	lAat 17.
Mz iirtfenfa Mavrici/a Totnana.
XI. Prihod v Lisabonn. Misijonarje zaprejo v ječo.
(Dalje.)
Nase nesreče in še veliko druzih bil je kriv edini minister Karvalo, ki je ob rojstvu kraljeviča postal grof Oeyras in 1. 17G7 markiz Pombal. Kralj je upal le po njem si krono ohraniti, on pa in Pombal sta živela v vednem strahu zapodena biti. Vsaka reč bila je njima sumljiva, vsaka reč bila je zlučinstvo. Tisti čas so imeli na hortiigaUkem več kot 9500 deržavnih jetnikov, in prostora jim je že tako primanjkovalo, da ne le samo, da so vse ječe in terdnjave z njimi napolnili, temuč tudi vse podzemeljske hrame deržavnih hiš so v ječe spremenili. Naj više plemstvo je nesreča naj huje zadela in Pombal je kralju celo svetoval vse staro plemstvo po-trebiti, in novega vstanoviti. Se škofom niso prizanesli; dva sta v ječi umerla, in škof v Koimbri moral je zarad primernega pastirskega lista 12 let v naj oatuduejši ječi preživeti. Enaka se je godila gospem visocega stanu, duhovnom, menihom in redovnicam. Veliko jih je po ječah pomerlo, mnogo pa jih je veliko let po zaporih terpelo in zdihovalo.
Terdili so nekteri, da je bil Karvalo iz imenitnega plemenitega rodu, ali jaz sem od Portugalcev, med kterimi sem nad štirindvajset let živel, pozvedil, da ravno nasprotno je resnično. Ze omenjenega miuistra perva žena bila je iz hiše Almada doma, ktero je pa le po zvijači dobil, kar bi ga bilo gotovo življenje stalo, ako bi ne bil kralj Janez V se zanj deloval. Potem je Karvalo drugo ženo vzel, grofico Daun, pa tudi po zvijači. Ko je ravno iz Dunaja prišel, je kralja prosil, naj ga v grofovski stan povzdigne, in kralj praša zarad tega svojega vojvoda Kadevala za svčt, ki mu pa odgovori: ,,Veličanstvo zamorete sicer to storiti, pa meni se zdi, da bi bilo vendar prenaglo."
Iz še dostavljenih besedi je kralj lahko povzel, da je Karvalov oče kovač bil, in mu ni zaželjene časti dodelil. To okolišino je Karvalo pripisoval jezuitom, ki so tisti čas na kraljevem dvoru veliko veljali. Gotovo pa je, da je njegov oče bil kupec v Lisabonu. Ta je zapustil po smerti tri sinove in eno hčer, ktere je nek prelat, očetov brat, odgojeval.
Sebastjan Jožef, zvit kakor je bil, se je povzdignil do časti pervega ministra. Znal se je jezuitom, posebno o Jožefu Moreirat u, kraljevemu spovedniku, tako hli-niti in prilizovati, da ga je ta za najvišo čast kralju priporočil. In tako je potem Pombal samovoljno vladal, in še kralj se ga je bal.
Drugi brat France Ksaverij Mendoza postal je sčasoma kraljčvi namestnik v Pari in Maragnamu v Ameriki. Bil je potem mesto brata deržavni tajnik in ne majhna oseba na Portugalskem. Tudi ta je gojil hud serd proti jezuitom in sreča je bila za nas, da nas je njegov brat in ne on preganjal in zatiral. Vsak teden je prišel enkrat v našo ječo in je s tem pomnožil naše britkosti, kajti on ni terpe', da bi se nam kaj dobrega storilo Dokaz temu je bil, da smo po njegovi smerti, nekaj časa pred oprostenjem, veliko boljši imeli v ječi, kakor za časa njegovega življenja.
Tretji brat Pavel Karvalo bil je prelat v Lisabonu in papež Klemen XIV ga je zvolil kardinala; umeri je pa za vodenico še preden je purpur dobil. Na takem trinogu je stala v različnih časih portugalska samovlada.
(Dalje sledi.)
Sr. Jožef.
I Konec.)
Naši pomočniki, naši besedniki pri Bogu so angeli in svetniki. Kolikor imenitniši pa je kdo, toliko veljav-nejši je njegova prošnja. Naj viši stopnjo v nebesih ima preblažena Devica Marija; naj bližej Božjega sedeža je ona, Kraljica nebeška; pa tudi naj veči veljavo ona ima. Mati Božja je. Ona je srednica med nami in med Bogom. Sej je ona tudi Mati naša. Zato se tako radi zatekamo k njej v vseh svojih nadlogah, v vseh brit-kostih in težavah, v vseli križih in skušnjavah. V duhu tožimo njej, kako hudo se nam godi v tej solzni dolini ter zdihujemo, celo jokaje jo prosimo, naj se nas usmili in naj s svojo materno priprošnjo bo srednica in pomočnica naša.
Kedar nas kaka velika nadloga tare, ali bi kaj posebnega radi imeli, si poišemo še druzih priprošnikov, da za na3 prosijo in koledovajo pri dobrotnikih, da nam pomagajo, ali kaj dobrega naklonijo. In današnje dni
jc žc skoraj da splošnja navada, ako hoče kdo kaj posebnega po Mariji prositi, da ne prosi le sam: ampak se drugim priporoča svojo nadlogo; celo očitno, po časopisih, priporoča svojo prošnjo, da bi tako rekoč ves svet z njun koledoval, da bi vendar gotovo uslišan bil. In ker je še prava keršanska ljubezen med nami, jih prosi na tisuče in tisuče na tako priporočilo. In taka sveta sila, se ve da, mora omehčati materno serce nebeške Kraljice; in tako slišimo in beremo, kako prečudno je marsikomu urno pomagano. Take očitne priporočila se mi zdijo prosivne pisma, in časniki po kterih se razglašajo, so skrinjiee ali listnice, kamor se take pisma na nebeško pošto oddajajo Taka skrinjica je tudi „Danica*4 že nekaj časa. V njo mečemo prosivne in vse prošjaške listo, ki so namenjeni nebeški Kraljici in naši materi Mariji. In tacih skrinjic je današnje dni prav vdiko po tej solzni dolini razpostavljenih. Te skrinjice Marija gotovo vsak dan odpre in pregleda, kaj ji njeni zapuseni otroci pišejo, kaj jo vse prosijo. In ko ona prebira te pr« šnje in vidi bridkost in nadlogo zdi-hujočega, morebiti glasno vpijočega reveža, ga urno usliši in mu dovoli, kar želi; še zlasti, če velika množica njenih pre jubljenih otrok združeno kliče: Mati, sliši nas in usliši ga! In tako kličejo in prosijo vsi pobožni kristjani, ki v svojih molitvah se takih prip »ro-čevanj spominjajo. In Mati usmiljenja Božjega, ki je ključarica, vratarica zakladov nebeških, ima vedno pri pravijeno uho in serce, da urno na take prošnje in pisma zapiše: „Fiat! Naj ti bo!" — Ako pa misli, da kaka prošnja preseže njeno moč, zapise na njo: „V milost priporočeno" in jo po telegrafu pošlje v skrivno izbico svojega božjega Sina In urno dobi odgovor nazaj: ,,Po okoli&inah se bo želja spolnila."
Nadležni berač ne odjenja kmali. Ako mu gospodinja ne d£, kar želi, poiše še go podarja, ter ga prosi in prosi, da dobi, kar želi. Mar nismo pa mi vsi ubogi berači? In zlasti današnje dni imamo toliko in tako velikih potreb, da se res Bogu smili! Zato pa delamo, kakor silni berači. In kar sami ne moremo sprositi, še druge nadlegujemo, da prosijo za nas. In kar si na priprošnjo M ari j no ne upamo urno doseči, se zatekamo še k sv. Jožefu. In tudi imamo po svetu že mnogo takih skrinjic razpostavljenih, kamor prosivci svoje beraške pisma mečejo, ter jih sv. Jožefu pošiljajo. In tako je prav. Sv. Jožef je z* Marijo med naj bližnjisimi pri Božjem sedeiu.
Prav in spodobno, dobro in koristno je toraj. da za Marijo častimo prav posebno njenega deviškega ženina, rednika Odrešenikovega, sv. Jožeta. Prav in spodobno, dobro in keristno je pa tudi, da se v vseh svojih potrebah, britkostih in težavah, v vseh nadlogah, v križih in skušnjavah, zatekamo k sv. Jožefu, ki je tolik prijatelj presvetega Jezusovega Serca, in tako mogočen priprošnik in pomočnik v vs.h človeških revah.
V „Sendbothe des h. Josef" berem to le: Štiri ure od Trebnic je bila mlada deklica, Marija Nabner, hči revnega mizarja, ki jc devet let prestrašno terpela. Bož-jast je reva im la. Grozno io je vilo. Ubogi starši so že veliko za zdravila potrosili; ali nihče revici pomagati ne more. Skoraj obupna pa pobožna deklica pride s svojimi starši v praznik sv. Hcdvigc na božjo pot v Trebnice, da bi kaj tolažbe ali kak svet dobila. Ubogo dete se vsim smili. Dušni pastir ji zraven telesnih zdravil svetuje, naj pc zaupljivo obernc k sv. Jožefu, ki je velik in mogočen pomočnik v vseli človeških potrebah. Da bi z večim zaupanjem se zanesla na njegovo pomoč in da bi tudi drugi za njo prosili, jo zapišejo v družbo ved-nefa češenja sv. Jožefa. Poterjcni in poživljeni z novim zaupanjem se podajo na svoj dom, ter začnejo devet dnevnico v čast sv. Jožefu z raznimi obljubami Materi
Božji in sv. Jožefu. In pred adventom pride presrečna deklica s svojo materjo, vsa vesela, ter se zahvali za veliko milost, ktero je prejela na prošnjo sv. Jožefa; ker nič več je ni božjast napadla, odkar je bila zapisana v družbo vednega Češenja sv. Jožefa. Sama, in Ve>a hiša re morejo prehvaliti sv. Jožefa.
Prav in lepo je, da tudi Slovenci se vedno bolj vnemajo v češenji sv. Jožefa. Sej so ga naši prededje že kdo ve kdaj zvolili patrona za vso deželo. Ne bo napčno, in, Mariji se bomo gotovo prikupili, če v pri-hudnjih „Šmarnicah" zraven nje tudi njenega čistega ženina počastimo. In v to dvojno češenje nam saj nekoliko pripomorejo bukvice „Vijolice sv. Jožefu posvečene".
Pobožni častivci sv. Jožefa pa njega tudi čez leto večkrat posebej počastijo. Nekteri ga častijo sedem nedelj po versti. Pri tem češenji se spominjajo sedmerih žalost in sedmerega veselja kar je sv. Jožef tu na zemlji doživel. Že papež Gregor XVI je dodelil za to sveto opravilo 300 dni odpustka za vsako teh 7 nedeij; zadnjo nedeljo pa popolnoma odpustek, ako taki častivci tone deljo ss. zakramente prejmejo in navadne molitve za odpustke opravijo.
Sv. oče Pij IX pa je dovolil že 22. sušca 1. 1847 popolnoma odpustek za vsako teh sedem nedelj. Samo da morajo te nedelje zaporedoma biti iu da verni nektere posebne molitve opravijo in ss. zakramente prejmejo pod navadnimi pogojami.
To češenje opravljajo vneti častivci sv. Jožefa posebno zato, da bi si na njegovo mogočno priprošnjo sprosili srečno zadnjo uro; sv. Jožef namreč je tudi patron umirajočih, ker je on v rokah Marije Device in Jezusa samega preserčno umeri. Srečna smert je pa po besedah sv. Alfonza Ligvorija naj veči sieča, ktero za-moremo na priprošnjo sv. Jožefa pridobiti. Prav dobro je, da to počeševanjc saj enkrat v letu opravimo.
Zato so v Novomestu pri tiskarju J. Krajcu ravnokar beli dan zagledale male bukvice „Pas sv. Jožefa in sedem nedelj hV. Jožefu posvečenih", v kterih je kratko vodilo, kako naj bi častivci sv. Jožefa sedem nedelj zaporedoma častili.
Kaj pa je pas sv. Jožefa? To je nam nekaj novega. Tudi od tega pasa te bukvice nekaj pripovedujejo.
In čemu nam je pas sv. Jožefa?
1.	Ta pas, mala vervica, ktero verni častivci sv. Jožefa p« d svojo obleko nosijo, naj nas opominja na sv. čistost, na lepoto, ljubeznjivost in sprednost te an-geljske čednosti, in naj nas spodbuja, da ljubimo in visoko cenimo to čednost, ki daje lepoto vsim drugim čednostim.
2.	Nas ta pas oserčuje, da se hrabro vojskujmo zoper duha gerde nečistosti, da se skerbno ogibajmo vsake nevarnosti in se poslužiino urno vseh pripomočkov, da se skušnjavi hitro in serčno ustavimo in smo pripravljeni raji umreti, kakor da bi privolili le v naj manjši greh zoper sveto čistost.
3.	Nam ta pas vedno pred oči postavi našo slabost in nezmožnost: da bodimo toraj vsi ponižni in pazljivi, da nas satan, svet in lastno meso ne prevari in ne zapelje.
4.	Nam bo ta pas v našem boju mogočna bramba; ker nam je v tej vedui vojski zraven lastnega truda še posebne pomoči B^žje potreba. To pomoč nam pa sprosi sv. Jožef, ki je s svojo svetostjo in zavoljo svoje ne zmerno velike časti, kot ženin Marije Device in rednik Jezusa Kristusa zaslužil, da je patron nedolžnim in da je njegova priprošnja pri Jezusu silo velike veljave.
5.	Nam je ta pas tolažba v vseh telesnih in dušnih potrebah. Po blagoslovni prelepi molitvi nam je pas s v. Jožefa velika pomoč. Vernega kristjana napeljuje
k pravemu, resničnemu obžalovanju vsih grehov; in tako obžalovanje nam pridobi odpušenje odpustljivih grehov, in odpušenje časnih kazen, odvračuje napade hudobnega duha. Pridobi nam zgubljeno zdravje in druge časne dobrote, ter nam naklanja razne milosti Božje. — Po razodenji, kterega je imela pobožna nuna Marija iz Agrede, je sv. Jožet od Boga sprejel nektere prednosti, ktere on tistim drli, kteri ga še posebno s tem čast«'1, da nosijo njegov blagoslovljeni pas. In posebne prednosti so, da opasani ložej ohranijo nv. čistost; da zadobijo zdatno pomce, greh zapustiti in gnado Božjo zopet zadobiti; opasani bolj priserčno Marijo častijo in so toliko bolj spretni za njeno materno skerb; opasani imajo terdno zaupanje, da bodo pod varstv< ni Marije in sv. Jožefa srečno umerli in vse napade hudobnega duha v smertni uri ložej premagali; da bodo sovražnika našega zveličanja s klicanjem sv. Jožefa v beg zagnali; oni bodo na priprošnjo sv. Jožefa tudi telesno zdravje zadobili in v vseh telesnih potrebah polajšanje imeli; da bodo opasani zakonski svoje otroke v strahu Božjem ložej izredili. — Ni li potem dobro in koristno nositi pas sv. Jožefa? Ravno ta noša je vedna, nepretergana molitev k sv. Jožefu, da nam svojo moo, svojo očetovsko skerb vedno skazuje, nas varuje in kot svoje otroke ima.
Ta pas nam je znamnje zaveze, ktero smo sklenili s sv. Jožefom, in ktera terpi tako dolgo, dokler ta pas nosimo. Ko se s tem pasom opašemo, nam sv. Jožef obljubi svojo posebno brambo; mi pa mu obljubimo, da hočemo njegovi zvesti otroci biti. Oba opominja pas na storjeno obljubo.
In ta pas nam je znamnje naše ljubezni da sv. očaka Jožefa. Opasani pokažejo, da res ljubijo svojega patrona, da stavijo vanj svoje detinsko zaupanje, da se prištevajo njegovim otrokom; da želijo pod njegovim varstvom v svete nebesa priti.
Veliko prečudnih ozdravljenj pripoveduje „Send-bothe ues h. Josef, ki so se godile s pa9om sv. Jožefa. Naj omenim le eno samo. Neko deklico je hudo tergalo. Slednji« se zberejo te hude bolečine v eni nogi, in sicer tako, da reva noč in dan pokoja nima. Vse zdravila so bile zastonj S težkim trudom je na palico se operaje iz ene sobe v drugo prilezla. S terdnim zaupanjem na sv. Jožefa začne opravljati devetdnevnico v čast sv. Jožefu. Ko je pa slišala od pasa sv. Jožefa, je prosila, da so ji preskerbeli ta pas. Njena devetdnevnica še ni bila končana, ko dobi blagoslovljeni pas. Urno ovije z njim svojo bolno nogo, poprime palico in šepa v bližnjo sobo, kjer je bila podoba sv. Jožefi». Poklekne, kolikor ji je moč, in preserčno zaprosi svojega pomočnika. Po kratki molitvi pravi: „Bomo vidili, če zamorem že iti", vstane in spoznd, da palice ne potrebnje več, in gre čisto sama, brez vse druge pomoči v pervo sobo. Zdrava je. Ze tisti dan obiše eno svojih prijatlic, ki je tudi bolna ležala. Ni treba pristavljati, kako se je to čudno ozdravljenj hitro razgiasilo in kako je češenje sv. Jožefa se množilo. Veliko pasov sv. Jožefa je bilo razdeljenih.
Poslužimo se vsega, karkoli je dobrega, da le re šimo svojo dušo.	J. V.
Sveto Detinstvo.
(Dalje.)
Iz poslednjih misijonskih naznanil.
Iz kraja Čeli (Tche ly) v Kini naznanja misijonar preč. g. Taglisbue marsiktere prav znamenite dogodbe.
V okrajini Pin čan-u imajo pogani posebno spoštovanje do katoliških misijonarjev. Kadar pride misijonar
v kako vas, s spoštovanjem na njega kažejo in pravijo: „Lejte, ta mož rešuje naše otroke, ta je naš dobrotnik!" V tistem kraju namreč otroke, kadar jih ne morejo lahko preživiti, nastavljajo ob nekem bregu, in požirajo jih volkovi in pesi, ako jih misijonarji ne poberejo in ne rešijo. Misijonar je veliko tacih rešil in kerstil.
Posebno so pa tudi nektere katoliške ženske silo goreče za kerševanje tacih zaverženih otročičev. Neka devica, po imen u Marija, se je pečala z ozdravljanjem ljudi, in zlasti otrók, pri taki priliki je lansko leto ker-stila 200 otročict-v. Neki dan obstane pred njenim stanovanjem voz z malim bolnim otročičem; bil je sinček nekega „mandarina', to je, pervega dcržavnega vrad-nika, in prošena je, otroka ozdraviti. Pobožna devica vidi, da je otrok nevarno bolan, mu dá neko zdravilce, obupa pa nad njegovim ozdravljenjem in ga kersti. Čez nekaj dni imenitni voz zopet obstane pred njenim stanovanjem, ob enem pa se zasliši veselo streljanje in razsvitljuje se vse mesto; s tim se naznanuje veselje, da je mandarinov sinček bil ozdravel. Taka je šega pri Kinezih, da zdravnika počastijo s slovesnostmi in z darili, ako ie srečno koga ozdravil. Neizrečeno so se pa čudili, ko devica ni hotla nič darila sprejeti.
V neki drugi družini je bila pred več leti od neke keršanske žene skrivaj keršena bolna mala deklica. Čez malo dni potem je bilo dete popolnoma zdravo in veselo. Kadar pa je deklica dosegla dvanajst lét, so ji povedali skrivnost, da je keršena. Njeno veselje zavolj tega se ne dá popisati; vsako priliko je v to obemila, da se je skrivaj učila katekizma, iu kar je le mogla, je tudi k Božji službi hodila. Kmali pa so zalezli njeno skrivnost, začeli so jo preganjati, tepsti, žugati z naj ojstrejsimi kaznimi. Naj sovražljivše se je obnašala do njé mlada njena sorodnica, ki je bia z njo vred izre-jena in ste prebivali skupaj v eni sobi. Neki večer Mariéka kleei pred s»ojo posteljico in moli rožni venec, tako je splošna navada pri kiueških katoličanih; njena tovaršica ji pa kar ne dá miru ter jo neprenehoma ter-pinči in zasramuje zarad njene molitve. Kar noprevi-dotna pa zaslišite nekaj tuliti in pred njima v sobi stoji zver, velika kakor vol, sicer pa ima podobo kakor svinja. Obe deklici strahu trepečete, Marička pa je vendar le naprej molila. „Vidiš ti, to je hudoba; ljubi Bog mu dopusti te strašiti, ker vedno zasramuješ našo xero.'4 reče Marička svoji tovaršici „Moli no," odgovori le-tá, ,,da pošast zopet zgine, in obljubim ti, da bom tudi jaz kristjana". Ravno da je te besede izrekla, je zginila pošast. Deklica je obljubo spolnila, dobila je pri kerstu ime Agata in je dobra kristjana. Ta čudna dogodba je vso družino tako močno pretresia, da vsi, oče, mati in vsi svojci so sprejeli našo sveti» vero, pravi misijonar.
Lazarist P. Leskure piše tudi iz tistih krajev, da so vlani samo od vinotoka d<» velike noči kerstili 246 otrók; 310 jih imajo v reji pri poganskih materah. Pravi pa pri vsem tem, da so jih pogani silo veliko zavergli, ki so jih pesi in volkovi požerli. Ob času hude lakote so ondotni gorjanci kar samo od drevesnega perja živeli, in precej so bili v takem pomanjkanji pripravljeni otroka položiti v kak germ ali pa ga naravnost živega zakopati! To pa so zlasti počenjali, ker veliko vasi je še, ki nič ne vedó o misijonarjih, kteri otroke pobirajo ali celó odkupujejo, kadar bi imeli zaverženi biti.
Začudovanja vredno je, kar dobrega stori neka 401etna pobožna keršanska devica v tistem kraju. Le samo preteklo leto je 120«) umirajočih poganskih otrók ker-stila. Misijonar se je na svojem misijonskem popotvanji mudil 3 dni v hiši njenih staršev in vidil je, da so pogani ves ljubi dan kar oblegali njih hišo, in mnogi so hodili od llaleč. Prav izurjena in srečna je namreč v ozdravljanji otrok in zdravila daje zastonj. Proeila je
misijonarja, naj jo priporoči evropejskim deležnikom sv. Detinstva v molitev, ker že 10 lét boleha in najberže so njeni dnevi iteti. Pač jo lepa krona čaka! Molimo tedaj za njo, če še živi, ali pa če je že umerla.
O poslednji hudi lakoti se je tudi to le dogodilo:
Majhni deklici sta bila oče in mati umerla za lakoto. Ljudem, ki so jo bili sprejeli, je bila postala odveč in hočejo se je znebiti. Peljejo jo na samoten kraj, veriejo jo v jamo in zasujejo s perstjo. Ko so takožvo pokopali, odidejo. Pa kaj se zgodi? Otrok z vsimi močmi rije in ruje tako dolgo, da se izkoplje iz zemlje, kakor pa je bila z glavo iz persti in na dnevu, je bila rešena: njeno žalostno jokanje privabi ljudi, kteri so vedili, da misijon najdene otročiče sprejema, in so jo prinesli v misijonsko napravo. Bila je keršena in škof so }i dali ime Fou-houo, to se pravi „Vstalka'-.
Uon Soško in zanemarjeni miadenci. *)
Marsikaj lepo spletenih in učenih govorov smo že slišali na tem kraju; ostanimo pa enkrat tudi pri našem domačem „Jurčku".
Jurček je šel po svetu, — Jurček je prišel domu, pa čisto kmali, ko ga se nihče ni pričakoval. Zakaj? „Ker bil je Jurček", — bo kdo rekel. Res je; ali Jurček je imel tudi svojo glavo, ktere nima vsak, ali kakor učeni pravijo, imel je svojo „filozofijo", češ: mati se jokajo po meni, oče se kjslo derže, in tudi v mojem sercu niso rožice nasajene. Čemu to? Verni se domu in bo vsega tarnanja konec. „Dictum — factum" — ne da bi se nadjala, sta oče in mati našla Jurčka za pečjo, ko sta bila spremljavša ga domu prišla.
Tako gre marsikdo od doma ali proti domu; pa vsak ne pride tako srečen nazaj za peč ali saj na zidček, kakor premeteni Jurče; marsikteri pride ožuljen, drugi pride oguljen, tretji terčen, četerti pokvečen, premnogi s praznim žepom; nekterega pripeljejo, druzega privle-čejo — morebiti v bolnišnico, v mestno hišo, na „ Žab-jek". Marsikterega celo več živega ni domu: morebiti že v Latermanovem drevoredu pride kdo za njim tihotapsko, ga z matiko udari, na tla pobije in oropa.... Kaj je temu tolovaju, da jc tak? Pa kaj je tudi drugim, nespremišljenim premctavcem?... Nekaj se jim pogreša....
Poglejmo pa tudi Tončeta. Tonče gre tudi po svetu, kakor Jurček; pa ti gre kramarit in kupčevat; „kup-čavar" je, kakor bi v nekem kraju rekli. Pride pa Tonče v tolike zadrege, da mora denara na posodo iskati. „Dobri prijatelj!" reče nekomu, , posodi, mi za 6 tednov 50 gold., o pravem času ti jih povernem pošteno."... „Je že prav, — o zakaj pa ne ? Posodim ti jih ... tudi še za malo delj časa. Ali jaz moram tudi živeti, kakor veš, — zato mi boš o dolučenom času vernil 100 gl." Ta je grenka. Pa kaj če revež Tonče? Denar mora biti, in obljubi mu jih poverniti 100! O določenem času pa Tonče plačati ne more, in prijatelj mu plačevanje odloži za nekaj tednov, s pristav kom, da mu jih potlej plača 150; — tako pa še nekaj časa naprej gre in se ponavlja ter je Tonče kmali dolžan 200, 300, 500, 700, 800, in celo luOO gld., ne da bi mu bil uni „prijatelj" lc en vinar več pogodil! Iu to je slepar delal z dobro zavednostjo, da bo denar dobil. Tonče je imel doma dedišino, vredno kacih tisoč gld., ktero je tako oderuh v svojo mavho spravil!
Praša se: Kaj je temu nečloveškemu nesramnežu, da tako žuli svojega bližnjega?... Pogreša se mu go-
*) Govor v katoliški družbi.
tovo neka potrebna reč. Pa tudi Tončetu nekaj manjka, ker takemu sleparju na limanice gre.
Pa ostanimo bolj pri vsakdanjem. Ti sam greš malo ven na kmete. Prideš na pašnik med dvema vasema in vidiš, kako se pastirji raznih vasi 8 palicami ali tudi s kamni v rokah nasproti stojé in na „koražo" kličejo, in nameri se, da se celó skrešejo, da brat brata s palico udari pod kolena ali celó po glavi, ker namreč vsak v drugi vasi služi in se zarad zloge s svojimi vaščani bojujejo zoper lastnega brata, ki je v drugi vasi.
Kaj je tem malopridnežem, tem divjakom, da so tako os-mi, neusmiljeni?... Nekaj jim manjka, nekaj potrebnega se jim pogreša.
Greš pa naprej in v kerčmi ali pri kerčmi naletiš, da polena križem leté, da se odrašeni pobi — trezni ali terčeni, terkajo, preklinjajo, se na mertve udarce bijejo. Kaj je pa to?... Pogreša se jim neka potrebna reč... Vsak vé, da vsi taki prave izreje nimajo, ali pa so jo zavergli ;n na novo obdivjali.
Ni pa treba iti iz mesta, da kaj zanikarnega iu zaničljivega vidiš; naključi se ti ne mara še veliko več tacega po mestih, dasiravno imamo toliko šol in oliko-vanja! Naletel bodeš tu pa tam klopa, ki bi ga ti skoraj v svoj žep lahko vtaknil, pa ti jo maha po ulici s smodko v zobéh, kakor „kavalir"; in če ga kaj zbóde, zná preklinjati kakor plasúr; laže kakor bi orehe klestil; v beračenji je izurjen kakor cigan; ukrade nič ne, če ne more.— Pa kaj? Tudi rokodelskih mladih kerdela sem že srečal, ko so šli zveččr iz šole: eni so smodke puhali, da so jim iskre spod nosa švigale, drugi rohnéli in kleli, da se je ogenj kresal! — Pri vsih tacih se pač dosti in véliko potrebnega pogreša, ker toliko nepotrebnega in hudega vedó in znajo!
Dalo bi se še kaj povedati o tacib, ki že dosti lét hlače po šolah tergajo; pa pregrešil bi se morebiti zoper „oliko" nove šege...
Pomudimo se pa te trenutke le nekoliko pri malih in bolj mladih hudo zanemarjenih, kterih bi bilo kmali po vsih kotih in krajih dosti najti, dasiravno se toliko piše, govori in dela «a oliko in šolo. Ne bom snoval dolgočasnih teorij o odgoji, za kar bi bilo treba časa ce'ega leta ali tudi še več. Le na nektere zvezdice bi hotel pokazati, nektere ravnila omeniti, kako morebiti eden ali drugi utegne kaj k boljšemu pomagati, ali saj svetovati, tu in tam primerno besedo reči, zlasti v prid uboge in zanemarjene mladine.
Starši skor brez izjeme želé imeti pridne, dobre, lepo izrejene otroke, ki so zdravi na duhu in na telesu. Kteri take imajo, so ponosni z njimi, in to cenijo za naj veči srečo; starši pa z razuzdanimi, nepokornimi, spačenimi, na telesu ali na duhu skaženimi otroci se štejejo same sebe nesrečne. Zato ni redek dogodek, da naj manj vérni očetje svoje sinove in hčere vendar dajejo v izrejo minihom in redovnicam. Zakaj če imajo še tako razberzdane misli o veri in politiki, razberzda nih otrók vendar ne marajo imeti, ne čislajo in ne hvalijo zanikarnih, in dobrih otrók ne grajajo. Se vé, da pri vsem tem pa mnogi starši vendar sami svoje otroke čisto z napačnimi pomočki odgojajo in jih v resnici sami spačiio.
Toda mladino odgojati, dobro jo odgojati, to je velika naloga, velika težava, velika umetnost; zakaj otroci, kakor Sickinger pravi, niso nezumne drevesa ali germi, ki sami podrašajo. In ker je toliko staršev, ki te umetnosti ne vedó in ne poznajo ali rabiti nočejo, toraj se mnogo toži, da je toliko zanikamo izrejenih otrók, kteri se v sramoto svojim staršem, v žalost sv. Cerkvi, v nadlego soseski in v veliko škodo sami sebi in človeškemu družbinatvu okrog potikajo. Taki otroci
se velikrat morajo imenovati tisti žeblji, ki svoje lastne starše zabijajo v mertvaško rakev.
(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljubljane. (Sveto leto in misijoni.) Po vsi škofiji je bil preteklo nedeljo oznanjen začetek sv. leta. Včrno so ljudje poslušali resnobne besede sv. Očeta, ki zater-jujejo, kako je treba pokore in molitve v teh hudih časih. Globoko v serca je segalo premdo zvonenje o večeru po vsih cerkvah; sam Bog daj, da bi bilo pretreslo tudi v grehih dremajoče serca, ali da bi se zgodilo do konca saj, kar se ni še v začetku.
Sv. Oče med drugim tudi gg. duhovnom na serce govore, da naj ljudstva goreče pripravljajo za sprejemanje milosti sv. leta. Med drugimi pomočki so posebno pripravni tudi sveti ljudski misijoni za mečenje grešnih sere. Izverstni list „Apostolat der Presse" pri poveduje prav spodbudne reči o misijonarji P. Eudes u iz 17. stoletja. Le-ta je svoje apostoljsko djanje pričel 1. 1632. Več kot deset let se je pripravljal na to delo z naj resnejšimi študijami, se bolj pa s premnogim dja-njem naj popolniši svetosti in molitve. Od vsih strani je ljudstvo k njemu vrelo, se boljšalo in spreobračalo v velikem številu. Očital je ljudstvu pregrehe brez ozira na ljudi, imel pa je usmiljenje z grešniki; močno in živo je govoril zoper pregrehe, pa ne grenko in ne osorno. Ni se poprijemal v govorih človeške modrosti, govoril je v duhu in moči Božji. Gorel je v željah, da bi pomagal, ne pa da bi dopadel; ni ihtel po tem, da bi se priljubil ušesom poslušavcev, prižigal pa je v njihovih sercih ogenj ljubezni Božje in budil je v njih bridko kesanje zarad grehov. Vidili so pri njem usmiljenje očetovo do revnih in nesrečnih otrok, zraven tega pa tudi gorečnost aposteljnovo, da bi jih otel za večno življenje.
Ta častitljivi mož je osebno obhajal 120 ljudskih misijonov, razun mnozih adventnib, postnih in druzih pridig, pa duhovnih vdj po raznih krajih in o mnogoterih praznikih. Taki mož ima pač pravico govoriti in soditi o koristi in potrebi misijouov. Taka sodba se nahaja v nekem pismu P. Blovet-a de Camilly (od 23. mal. serp. 1695).
Apostoljski mož pravi: Ne morem vam dopovedati bogatega blagra, kterega je ljubi Bog podelil misijonu v Vasteville u. To je bilo zares prečudno. Davno že ne pridigam več v cerkvi, ker akoravno je cerkev prav velika, je vendar premajhna za množico poslušavcev. Ob nedeljah smo prav zares imeli več kot po 12.0D0 ljudi. Dvanajst je spovednikov, pa brez vsega pretiranja smem reči, naj bi jih bilo ČO, in imeli bi vsi dosti opraviti. Ljudje prihajajo od dčleč, po 8 do 10 ur hoda, in vsih serca so prečudno ginjene. Vidijo se le solze, slišijo le zdihljeji ubogih spokornikov in spokornic
Žetev v spovednicah je prečudna, in prav bridko mi je, da komaj četertemu delu izmed njih smo kos postreči. O, kolika dobrota so vendar tuisi-joni! Kako zelo so potrebni! In kako veliko je zadolženje, ako se iše jih odvračati. O moji brat e, prosimo Gospoda žetve, naj posije delavcev, in recimo prav velikrat iz celega serca: „Gospod žetve, pošlji delavcev na svojo žetev!" — Kaj počnejo v Parizu mnogi doktorji in bakalavri, v tem ko toliko tisuč duš gre v pogubljenje — zarad pomanjkanja oseb, ki bi jih mogle iztergati pred pogubo in peklom. Zares, ako bi delal iz naj notranjši globočine svoje duše, šel bi v Pariz in v Sorboni in po druzih kolegijah bi klical: Gori! gori!
peklenski ogenj vesoljni svet obdaja! Pridite gospodje... vsi in pomagajte nam gasiti peklenski ogenj!
Vidi se apostoljska gorečnost v teh besedah. „Nič nočem", je P. Eudes večkrat rekel, „ako bi pa kai môgel želeti, bi hotel vedno živeti, da bi vedno pomagal duše reševati." — Sklep omenjenega časnika je: „O naj bi se vendar povsod po mestih in po deželi obhajali misijoni, zlasti v času nastopnega sv. leta!"
Sveto leto s kratkim podukom, dotičnimi molitvami in z bogatim sostavkom vsak čas lahko zadobljivih odpustkov. Sostavil dr. Anton Jarc, predsednik katoliške družbe; na svitlo dala družba, 8 škofijskim dovoljenjem. — Ta prav lična knjižica v 12erki s 128 stranmi je ravnokar na svitlo prišla v založbi katoliške bukvarne, lično pri g. Milieu natisnjena. Vredna je, da ae v tisočerih iztisih razširi po vsem Slovenskem, zlasti, ker zarad druzega oddelka (o vsaki priliki pridobljivi odpustki) ima ceno za vsaki čas in — bi djal — je k*kor neogibljivo potrebna vsaki pobožni duši. Sedanji čas namreč se dela prav posebno za ranjce, za reševanje duš iz vic, in ravno s pomočkom te knjižice se dâ vsak dan skoraj brez števila odpustkov za ranjce pridobili. Vošimo toraj v prid dušam v vicah, da vsak, ki zni brati, naj bi to knjižico pri sebi nosil in pridno in zvesto rab i v omenjeni namen. — Obsega pa v 1. delu kratek poduk o sv. letu in molitve pri obiskovanji cerkev s 8vetoletnim pismom sv. Očeta. V drugem delu pa razne odpustke, ki se morejo pridobiti o vsih dnevnih časih: zjutraj in dopoldan, posebej pri vsaki sv. maši, pa popoldan; s češenjem sv. R. Telesa, s križevim potom, rožnim vencem; posebno s kratkimi zdihljeji; potem zveččr; o smertni uri. Zlasti važen je „sostavek popolnih odpustkov", ki se morejo vsak dan vsacega mesca zadobiti, in tudi poslednjič „sostavek lahko zadobljivih nepopolnih odpustkov". — Cena v katoliški bukvami 20 sld.
S Krasa, 20. mal. travna. — Leta 1870 je pregnal liberalni mestni zastop v Terstu oo. kapucine in usmiljene sestre iz velike mestne bolnišnice (ospedale civico). Jud Dr. Luzzato je takrat opérai svoj predlog na ni-čevni izgovor, da redovniki in redovnice bolnike strašijo s smertjo in sodbo in peklom, ter da jim dajejo moliti zvečer sv. rožni venec Petnajst lét so usmiljene sestre darežljivo delale in bolnikom stregie v splošno zadovoljnost meščanov, a morale so iti ven, in mesto prepustiti drugim svetnim in gotovo ne tako natančnim strežnicam. Tako je še dan danes v mestni bolnišnici, podobe Križanega in njegove sv. Matere so odpravili iz sob, da ne bi strašile bolnikov, kakor so jih odpravili iz vseh mestnih šol, da ne bi se nad njimi spotikal kak judovsk ali luteransk otrok. A s časoma znà postati bolje tudi v tem obziru. Kdo bi mislil, in vendar je resnično: bosenska vojska je stvar zasukala. Premožna in pobožna vdova nekega vojaškega častnika, ki je v Bosni na bojišču padel, je pristopila v red usmiljenih sester imenovanih „križne sestre'4 (Kreuzschwestern). Po njenem posredovanji in po prizadevanji vnetega katoličana g. viteza Alber ja, so prišle v Terst pretečenega meseca tri sestre „križarice", ki bodo stregle po hišah, kamor jih pokličejo, bolnikom katoličanom ali tudi drugim, ki bi ne marali iti v mestno bolnišnico. Predenj so prišle iz Bruka na Štajarskem, kjer imajo sedaj svojo prednico, so tudi od c. kr. namestnije dobile dovoljenje k temu. Gotovo bodo vsi pravi katoličani jako zadovoljni, da se jim prilika ponudi, ob času bolezni, ako doma nimajo prave postrežbe, ali ne bi hoteli iti v bolnišnico, poklicati prijazne in v svojem poslu izverst e strežnice sestre „križarice" na svoj dom.
Kar so pred 10 leti storili teržaški mestni sveto-
valci, to so ponovili z redovniki lansko leto na Francoskem. Pregnali so do konca leta 1880 iz Francoskega 7178 redovnikov, kteri so se razkropili po vsem svetu. Tudi v Terst je prišlo iz Francoskega 7 novincev ka-pucinov, da se začasno v tukajšnem samostanu pripravljajo za svoj izvoljeni poklic.
Iz Bolgarije. {Poročilo o bufgarskem misijonu redovnikov vstajenja Jezusa Kristusa v Adrijanopolu za 1879,80. [Dalje.]) Dušnopastirsko delo v Adrijanopolu in po misijonih si delimo z medsvetnimi duhovni, kterih je pa prav silo malo. Razkolniški eksarhat (sedanja samostojna razkolna bulgarsko-cerkvena vlada) s svojimi obilnimi denarnimi pomočki zamore zidati veliko lepši cerkve in šole, kakor pa mi (napravili so res v Adrijanopolu 2 cerkvi, 4 šole za dečke in njih ravno toliko za deklice), vendar — hvala Bogu — se pri vsem njegovem mamljenji ne zmanjšuje število naših včrni-kov v našem področji, to je, po Traciji in vzhodnji Ru-meliji; akoravno se tudi ne more reči, da bi se bilo znatno zvikšalo. — Temu nasproti pa se je število spre-obernjencev močno pomnožilo v Macedoniji, kjer se je škof Nilos že pred več leti vstanovil v Kukuš u, do kamor dosedaj še ne sega moč bolgarskega eksarhata; tega vzrok je po nekoliko tudi v narodnem prizadevanji rešiti se spod gerškega patrijarhata.
Pri nas v Traciji pa tacega pritiska v katoliško Cerkev ni lahko upati, in še manj v Rumeliji. Todi bulgarski eksarhat v očeh patrijarhatov sije z blišem narodne cerkve; zato je treba močnega verskega prepričanja zoper vihar krivo razumljene narodnosti. Otroci tukaj z znanstvenimi dokazi dospevajo do terdnega prepričanja, da je resnica v katoliški Cerkvi; zato tukaj izreja otrčk v šoli obrodi veliko bolj stanovitne vspčhe, kakor celo apostoljsko djanje po misijonih, koder je tudi ta saderžek, da nimamo zadosti duhovnov v postrežbo vsih spreoberr.jenih okrajin. Koliko družin je, ki so naznanile, da so voljne sprejeti katoliško vero, samo da bi jim mogli dati mašnika ali šolo vstanoviti; toda ker ne umevajo lahko bistvenega razločka med katoliško Cerkvijo in razkolstvom, pa ravno 8 tako lahkoto odpadejo od katoličanstva, s kakoršno so se ga bili poprijeli, ako se z neprenehljivim podučevanjem v veri ne vterjujejo.
Pri vsem rednem oskerbovanji šole in pri tem, da eden naših redovnikov vsakih 14 dni gre v Suodjak in Mustratli v ondotnih moških in ženskih samostanih službo spovednikovo opravljat, smo vendar poslednje leto opravili 37 misijonskih popotvanj, in katoliško prebivalstvo kaže veliko zvestobo v sv. veri, kar naznanuje, da jim je globoko vsajeno prepričanje, da katoliška vera je resnica.
Pred nekaj časom smo vidili lep izgled močne vere, s kakoršno so se spreobernjeni Bulgari v prav hudih okolišinah skazali za prave katoličane.
Eden načelnikov rumeljskega polka je namreč od svojih vojakov zahteval, da na) v razkolniški cerkvi opravijo obhajilo, in pristavil je po povelju postave, da vsi tisti, ki se štejejo h kaki drugi veri, so te dolžnosti prosti; tu se v splošno začudenje loči od tovaršev le en sam mlad vojak, ki je bil znan kakor čverst Bulgar, in očitno pove, da je katoličan, to je, da bode o bi žnji priliki v eni katoliških cerkvi to svojo dolžnost spolnil. Spoštovali so prostodušnost mladega junaka in nobeden mu ni čisto nič očital... Le-ta je bil brat mladega bul-garskega duhovna, ki je svoje nauke doveršil v Propagandi v Rimu in je pred malo leti prejel sv. mašniško posvečenje v Rimu.
Da eksarhat ima tako malo moči do z Rimom ze-dinjenih Buigarov, zato se je zahval ti naj pervo božji
previdnosti, ktere vladanje je tukaj očitno. Pa to se zamore po pravici pripisovati tudi pomanjkovanju keršanske verske moči med razkolniki. — Ako bi imeli mi pomočkov, da bi vstanavljali šole po krajih z obilnim prebivavstvom, tudi ondod, koder ni katoličanov, bi se unija (zedinjevanje s katoliško Cerkvijo) prav naglo razširjala. Toda v svoji zapušenosti smo komaj zmožni šole zderževati le ondod, koder so čez vse naj bolj potrebne.
V mali Tirnavi dajemo učenikom vstanovljeno podporo, in po svoji zmožnosti podpiramo tudi ubožniši duhovne po raznih krajih. Marsikteri naših učencev pa, kteri bi po doveršenih naukih prav rad dobil službo na kaki katoliški šoli, je prisiljen službo sprejeti na kaki razkolniški šoli, če ni zavezan hoditi v razkolniško cerkev, ker mu mi ne moremo plače obljubiti.
(Konec nasl.)
Kaj se godi, če vere ni!
V	Budapešti na Ogerskem se silo pogosto godijo ostudne reči. Nedavno s a v tem mestu dva Človeka ko-čijaša Jan. Hayward-a v štali napadla, zadavila, oropala, potem truplo na kose razrezala in jih v gnojno jamo zmetala. Tolovaja, Balis in Panczel, ima že pravica v rokah in priznala sta svoje hudodelstvo. — V silno stermenje smo brali, da neka madžarska postava do neke prav pozne dobe (do 16. leta ali še delj?) mladini prepoveduje spoved; no, če je to res, potlej naj Magyčirorszdg sam sebi pripisuje obilne groze, ki se tolikrat slišijo iz unili krajev.
V	ravno tem mestu so zasačili te dni 52 ponarejevalcev bankovcev, veliko izdelanih bankovcev, pripravljenega papirja pa še za 100000 gl. — Ali bi bili ti tatovi to storili, ako bi bili imeli živo vero, da tat ali goljuf mora do zadnjega vinarja vse poverniti, ako hoče v nebeško kraljestvo priti!
Z Dunaja 21. t. m. naznanuje „Vaterland", da so prešnji dan našli 14letnega poba Karola M. obešenega, in pravi, da usmertil se je zavolj žaljene časti! Ko bi bil napihnjeni mladi meh dobro podučen v veri, da samomorivci pridejo v pekel, ali bi bil storil tako gro-zovitost?
Na Nemškem v Koloniji, kakor pišejo časniki, je 141eten pob umoril svojo mater! Kako je bilo to mogoče? Bila je mati huda žganjepivka, ki je otroke zanemarjala, zlasti, da se niso učili keršanskega nauka; oče pa je delal v tovarni od zore do mraka, in toraj tudi ni skerbel za čedno odgojo otrčk. 11. pro-senca tega leta dopoldne je mati sedela pri mizi in imela je pred seboj kavo in žganje. Tudi svoji hčeri j,onuja kave, tej pa se zdi kava prevroča in zmčrja mater a pijanko. Mati zgrabi nož, da bi se stresla nad otrokom. Štirnajstletni sin pa ji izterga nož iz roke in odpelje sestro iz sobe, ter mater hoče v sobo zakleniti; mati pa pograbi kladvo in ga vihti nad njim, da naj je ne zapira. Tudi kladvo ji sin vzame; ali mati popade sekiro, ktero ji deček enako iz rok izterga in z njo po materi mahne, ktera se neutegoma na tla zgrudi; sin pa jo le še po glavi maha z ostrino, in poslednjič jo s cunjami pokrije, zaklene in odide z doma.... Ko bi bila mati sama imela djansko vero in tudi otroke v veri podučevala; ali bi se bila zgodila ta strahota?! Obsojen je bil pob na 5 let v ječo.
Razgled po sveta.
Zastran pop&tvanja ▼ Rim so v Zagrebu 21. t. u.
odlični gospodje s porazumljenjem vzoritega gosp. kardinala imeli shod. Posvetovati so se imeli, kako ima Hervaško v tem romanji biti zastopano. Kardinalu bode prav ljubo, ako se veliko domačinov vdcleži tega po-potvanja in on sam bode, kar koli bo moč, k temu pripomogel.
V Križevcih na Hervaškem je >0. t. m. umeri ondotni gerško- katoliški škof G e o r g i j S m i c i k 1 a s. Rojen v Rešetovu 1^15, posvečen mašnik 1842, škof pa 1858. R. I. P.
Rimsko-Rusko. Na sožali.i telegram sv. Očeta do novega cara zarad umora Aleksandra II je Aleksander III odgovoril z veliko prijaznost-.o, da najprej ko mu bode mogoče, bo stopil v stalno zvezo s sv. Stolom rimskim. Oba mlajša brata carova, ki sta se pretekli mesec mudila v Rimu, sta bila močno ginjtna z nazuanjenim sočutjem sv. Očeta in obljubila sta, da se naglo zopet poverneta v večno mesto. Veliki knez Konstantin, po-vračaje se v Petrograd, je bil obdarovan s predrago podobo papeža Leona XIII.
Iz dopisa katoliškega misijonarja, ki je delj časa bival v Petrogradu, ima „Blahovčst44 neksere zanimive naznanila. Misijonar pravi, da je ni dobroserčniši last-nije na svetu nad lastnijo pravega Rusa. Človek utegne z njim občevati dol*e leta in vendar ne zgubi do njega spoštovanja... Tudi bolj olikani Rusi precej na pervi pogled razodevajo dobroserčnost. Napihnjenega obna šanja. s kakoršnim se v srednji Evropi loči versta bo^ gatih ljudi od ubožnih, tukaj ne vidiš, ravno nasproti so mnogi visoki štabni dostojni ki v svojim zunanjem obnašanji doljudniši ko navadni desetniki kod dru god. Zgodi se neredko, da si generali štejejo v čast, ako so povabljeni nebö nesti pri kaki cerkveni slovesnosti. Mladi častniki pobožno molijo v hiši božji iz molitvenih bukev in spoštljivo svojemu duhovnu roko poljubu jejo. Vidil sem pogosto po razkolnih cerkvah, da so se častniki priklanjali pred podobo Matere Božje in se po gerško pokrižcvali. Rusi sploh nam morejo pri božji službi služiti za izgled, akoravno nimajo tako te meljnega znanja verskih resnic. Ako gre Rus memo kapele ob očitni poti in vidi v nji goreti sveče pred podobo Ma'ere Božje ali sv. Nikolaja, spoštljivo vzame z glave ,,čapko", se pokriža in nckolikrati prikloni. (Kako „štempiharsko" pa pri nas celö memo cerkve, v kteri je presv. R. Telo, krčta celo vsakdanji prostoiniš-ljak, če le capa sterganega škrica na njem visi!) V stanovanji tudi naj ubožnišega Rusa vidiš gorečo svetilko pred sveto podobo. Ta pobožna šega je tudi po vsih tergovskih štacunah petrograških. — To opazovanje mi vterjuje stanovitno nado, da Rusija bode že skoraj katoliška. Ako se spolni moje upanje, sc nam odpre naj obširniši in naj lepši delavno polje v Rusiji.
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
2. majnika. S. Atanazij. — 3. Najdenje sv. križa. — 4. S. Fiorijan. — 5. S. Pij V papež". — 6. S. Janez ev. pred Lat. vrati. — 7. S. Stanislav škof in muč. — 8. Tretja nedelja po Vel. noči. Varstvo s. Jožefa.
Zalivala:
Čast in zahvala Naši ljubi Gospej in sv. Jožefu za pomirjen je v denarni zadevi.	M. K.
V molitev priporočeni:
Bolna Mater priporočuje hči, kakor tudi neko kupčijo za dober izid na priprošnjo Naše ljube Gospé in s v. Jožefa. — Mož priporoča bolno ženo za zdravje. — Neki revež za poboljšanje. — Oseba v velikih dušnih potrebah. — Dve na duši skoraj popolnoma slepi oseb;, da bi spoznale brezno pred seboj in se spreobernile. — Oseba za rešenje iz neke stiske. — Duhoven v neki telesni in več dušnih zadevah. — Bolna deklica in ča-stivka Marije Device, da bi se ozdravila, če je Božja volja. — Družina hudo bolno mater priporoča v molitev vsim udom, posebno tudi duhovnom za zdravje, na pri-prošnje N. 1|. G. in sv. Jožefa. Zahvala po uslišanji. — Mati živo priporoča bolno hčer za zdravje, če je Božja volja.
Zlate zerna za vsaki dan mesca.
2.	majnika. Oe si „šmarnice" pozabil včeraj, pričui jih danes opravljati.
3.	Veliko slajši in srečniši bodo tebi dnevi in noči, ako si boš tako prizadeval Bogu dopasti, kakor se trudiš ljudem vstreči.
4.	Človek, ki je zunaj svetosti na zemlji vse pr.-dobil, ni nič pridobil; in če kdo razun svetosti tudi nič ni pridobil, je vse pridobil.
5.	Ako poznamo sami sebe, bomo sovražili Sfeim sebe, Bog pa bo začel nas ljubiti. (S. Avguštin.)
6.	Ako ljubiš Jezusa, imaš zastavo prihodnj« ga zveličanja. Peklenski ogenj tistega serca ne more žgati, ktero je napolnjeno z ljubeznijo do Jezusa.
7.	Slaba je tvoja učenost, ako se ne znaš varovati greha in sramote.
8.	Naj hujši žal jen je bližnjega, kar besede tiče. je to, ako ga smešiš. (Frančišk Sal.)
Listek za raznoterosti.
Komu l>oi¥i pel?
Ne za slavo, za dobiček Hočem pesmi svoje peti, Ali ko gošdv slaviČck, V tiho noč jih žvergoleti:
Pesmi bodo mi zvonile Tebi v vedno večo slavo, Gori se naravnost vile K Tebi, Jezus! na višavo.
Sej sem jih učil še peti, Ko sem Te ljubeč objemal, In v ljubezni tej presneti Se napajal, grel in vnemal.
Svet naj reče, kar mu drago — Ti! kaj praviš, skerb je mene: Ce serce jih tvoje blago Sprejme, druge želje nimam več nobene.
Suvsnm.
Iz Ljubljane. K obletnici slovenske Matice 27. t. m. se ie bilo sošlo 60 do 70 družnikov, njih mno-o tudi z dežele, naj bolj gg. duhovnov.
G. predsednik dr. J. Blei>veis je omenil, da zdaj ko se okolišine na boljše obračajo, se bo posebno ozir jemal na izdajo šolskih knjig. — Povdaril je, kako pre-
bla?o se ie prejasni cesarovič Rudolf o svojem prihodu iz Jeruzalema obnašal do Slovencev v Terstu, in povedal, da odbor bo skerbel, da tudi Matica se bo vdele-Žila slovesnost o cesarovičevi poroki. — Omenil je slavne enciklike sv. Očeta Leona XIII o ss. Cirilu in Metodu in rekel, da tudi Matica bo oziroma na to kaj storila.
—	Tajnik g. Praprotnik je povedal, da je banka „Sla-vija" podarila Matici liK) gl.; da je skoz leto pristopilo 70 novih udov, ter je sedaj število vsih 1684; tudi, da on želi tajništvo odložiti itd. — G. A. Keržič je razvil misel, naj bi se ne rešetale malenkosti o odborovem djanji, obliki matičnih knjig itd. po časnikih, ker to napravi škoduje; to pa je zbudilo nekoliko ognja na drugi strani. — Spomina vreden je predlog gosp. prof. Raiča. dr. naj vbi sa matične knjige pisale v zložnem jeziku in po Šumanovi slovnici, ki ima v kratkem na svitlo priti. Temu je dr. Bleiweis nekoliko ugovarjal, med drugim, da marsikteri pisatelji določno zahtevajo, naj se jim njih pisava pusti tako, kakor je. Menimo pa, da naj važniši nasprotni razlog je ta: da ni še čas za to, da bi se kaka pisava oktrojirala, ker slovenščina je zdaj v razvijanji, mora imeti svobodo in nikakor ne smč določevati ena sama knjiga vsim pisateljem, kako naj pišejo.
Volitve V ljubljanski ibor so se tako zveršile, da v
1.	razredu je dobila vsaka stranka enega odbornika, v
2.	so komaj obviseli še nemški, v tretjem pa so narodni dobili po 187 do 189 glasov, druga stran pa 48 do 50. Napredek v dveh letih je tolik, da po vsih znamnjih drugo leto narodna stran na čelo pride.
f Šentjur ji pri Šmariji je 23. t m. po kratki bolezni vsled hudega pšena umeri ondotni fajm. č. g. Ant. Anžur, rojen na Jančem 2. majnika 1825, posvečen 30. mal. serp. 1850. R. I. P. — Omenjena bolezen precej hudo gospoduje po unih krajih.
U Maribora. To leto se bo zakrament sv. birme delil v lavantinski škofiji: V Slov. Bistriški, Novoeer-kovski, Vuzeniški in Konjiški dekaniji.
Telegraf med telesnim in duhovnim svetom. Vesoljni svet je včliki telegraf. Noben umen človek namreč ne taji zveze med telesnim in duhovnim svetom. Iz vsih sere, iz vsih ust se neprenehoma telegrafuje na uni svet. Telegrami grejo naravnost do Boga, do Kristusa, do sv. Duha; nekaj pa tudi do Marije, sv. Jožefa in druzih svetnikov, kamor namreč so tvoje misli, tvoji zdihljeji, tvoje molitve in prošnje obernjene. Vsaka misel, vsaka želja, vsako djanje je veliko bolj hitro znano na unem svetu, kakor pa se na zemlji kaj zve in naznani po telegrafu. Ti le samo misliš na greh, že je nesel to tvojo misel telegraf na uni svet Kako grozno hitro se zvč na unem svetu vsak greh, ki ga storiš! Vari se tedaj hudega vselej in povsod. Iz vsake cerkve je napeljana telegrafna proga v toliko žilicah na uni svet, kolikor je človeških sere v cerkvi. Pa še več: vsak tvoj gibijej, če klečiš, ali stojiš, če moliš ali ne moliš
—	vse se telegrafira.
Da si veliki petek, ko so bile naj svetejši opravila v Šenklavški cerkvi, ti obe roki deržal sklenjeni zadej pod herbtom in si z njima tam svoj klobuk deržal, to se je berž telegratovalo na uni svet. Da si ti, odrašeni rokodelec, veliki teden pri opravilih imel roko v žepu, namesto da bi bil imel roki sklenjeni pred seboj: ali meniš, da to ni bilo telegrafovano na uni svet? Da se ti, sicer učeni gospod, enako nerodno in nespodobno včdeš pri vsaki maši, ali meniš, da bo to zginilo, kakor senca? Ne; to se vselej precej naznani v duhovni svet in boš enkrat našel zapisano v bukvah svojega življenja in boš po tem in takem sojen. O koliko se vsak dan,
vsako noč telegrafira iz cele Ljubljane, iz vse dežele, iz vsake hiše, z vsih ulic in potov, iz vsake kerčme n» uni svčt! — Boj se tega telegrafa! Ta bo enkrat priča tebi v plačilo, ali pa tebi v obsodbo!
Dunaj. Včeraj, 28. t. m., se je zopet pričel deržavni zbor. Na dnevnem redu je deržavni predštčv in finančna postava. Pričakujejo se hudi napadi levičarjev, ki so že v dosedanjih sejah čez dve tretjini več govorili kot desničarji.
Duhovske spremembe.
V Lavantinski škofiji: Župnika sta postala ČČ. gg. provizorja: Jakob Krušic v št. Andaržu pri Polzeli, in Gregor Dupelnik pri št. Lenartu pri Laškem. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Miloš Šmid k sv. Urbanu pri Ptuju; Ivan Bohanec k Mariji Snežni na Veliki; Simon Ducman na Pako; Jožef Jurčič v Žavec; dr. Ant. Suhač za II. v Maribor; Martin Napast k Veliki Nedelji; Martin Jurkovič za II. v Ljutomer in Ivan Nedeljko k sv. Martinu pod Vurbergom. — Umeri je č. g. Gregor Pivc, župnik pri sv. Mihelu nad Mozirjem. R. I. P.
Dobrotni darovi.
Za Študentovsko kuhinjo: Čast. gosp. župnik Fr. Porenta 2 gld. — C. g. župnik Ant. Hočevar o gld. — Č. g. Jan. Demšar, župnik v Bukovšici, 5vgl. — 0. g. Žiga Bohinec 2 gl. — Neimen. 1 gl. — Č. g. župnik Ign. Vrančič 2 gl.
Za stradajoče na Notranjskem: G. Al. Jenko 10 gl. Za opravo uboŽnih farnih cerkev naie škofije: Iz Šmartna pri Litiji 18 gld. 43 sld.— Iz Javorja pri Litiji 4 gld. — Iz Lučin 17 gl. 68 sld. — Iz Prečine po č. g. M. Lavt:žarji 1 gl. 5 sld. — S Černega verha nad Idrijo 20 gl. — Iz Semiča 40 gl. — Z Gorjan 30 gl.
—	Po č. g. župniku Fr. Porentu 4 gld% 40 sold. — Po č. P. CeUu iz Kamnika 15 gld. — Iz Čateža pri Savi 10 gl. — S Kerke 13 gld. 60 sld. — S Šent-Lenarta 10 gl. — Po č. g. J. Lukancu iz Suhorja 30 gl. — Z Roba 10 gl. — Z Ježice 16 gl. 8 sld. — Neimenovana 20 sld.
Za sv. Očeta: Iz Lesec po č. g. župniku 16 gld. 30 sld. — G. prof. J. M. 5 gl. — Neimen. 50 sold. s prošnjo sv. blagoslova v neki posebni zadevi. — Iz Zali-loga 3 gl. 50 sld. s prošnjo sv. blagoslova.
Za cerkev Jezusovega Serca: Neimen. 2 gld. (Ako se ne bo zidala, pa sv. Detinstvu.)
Za redovnice Jezusovega Serca v Bosni: J. K. 1 gl. Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: Neim. 25 sld.	. •
Za varhe Božjega groba: Č. g. župnik Al. Košir 6 gld. — S št. Jošta nad Polhovem gradcetn po č. g. župniku 5 star. dvajs. — Iz Loma č. g. J. Rebolj 1 gl. 65 sld. — Po preč. g. dek. Kožuhu 20 gl. od 7 župnij. Za sv. Detinstvo: C. g. župnik Fr. Porenta 6 gl.
—	Neimen. 1 gl. — Neimenovana 1 gl. s pristavkom, kakor je v „bratovskih zadevah". — Dva neim. 35 sld.
Pogovori z gg. dopisovalci.
6. A. Šoki. v L.: Zastran „Dan." smo naznanili založništvu. — 6. A. P.: Sacrum peraetum die assignata. — G. d. M. Kož.: Za kat. dr. oddali letnino. - G. F. K. v M. r Samo nova zaveza sv. pisma se ne oddaja; mora tedaj do-tični gospod vse vzeti, ako ga želi imeti.
Odgovorni vrednik: Luka .J o ran. - Tiskarji in založniki: Jožef Blaznitovi nasledniki v Ljubljani.