Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Registro Ñacions.1 de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. X. 59-8067 Bs. Aires AÑO (Leto) VIII. BUENOS AIRES, 26. DE JUNIO (JUNIJA) DE 1937 Núm. (Štev.) 25 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctva. ■■i--. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Vidov dan Pojutrišnjem proslavlja srbski narod, in z njim vsi Jugoslovani Vidov dan, spomin na težko nesrečo, mu vzela samostojnost ter ga spravila v črno robstvo, iz katerega se je rešil šele potem, ko so cele legije njegovih sinov žrtovale za njegovo osvoboditev svojo kri in svoje življenje. Srbska država, kateri je bil Štefan Nemanja položil prve temelje, se je tekom dveh stoletij, pod Štefanom Nemanjo, Urošem Dečan-skim in Dušanom Silnim povzpenja-la do vedno večje moči in slave, dokler niso njenih temeljev začeli razjedati notranji spori. Težka nesoglasja so začela razdvajati narod baš v času, ko se je od juga začela bližati velika nevarnost. Turška vojska, ki jo je vodil sultan Murat I., je prodirala proti severu, osvajala krajino za krajino, ropala in pustošila v Alahovem imenu po de želah "nevernikov" ter prinašala propast tudi srbski državi. Šele ko je bil že skrajni čas, je srbski narod spoznal nevarnost. Carju Lazarju se je posrečilo prepričati ljudstvo, da "samo sloga Srbi-na spasava", pa so se vojščaki začeli zbirati okrog njega, da bi zajezili turški naval. Velika Lazarje-va vojska se je zbrala na Kosovem polju ter se tam spopadla v odločilnem boju s sovražnikom. Cele tri dni je trajala strašna bitka, v kateri so srbski bojvniki drago prodajali svobodo svojega naroda. Sovražnikova premoč je bila prevelika in zmagali so Turki. Kosovo polje je bilo posejano s trupli srbskih bojevnikov; cvet srbskega naroda je bil padel v boju za domovino. Sultan Murat je sicer zgubil tam življenje, zadet od Milana Obilica, s tudi car Lazar je moral na Kosovem pustiti svojo glavo in srbski narod svojo neodvisnost. Na Vidov dan, 28. junija 1389, Je bil boj končan. Srbija strta, njena svoboda uničena; nekdanja ponosna kraljevia je postala turška Pokrajina, narod, ki je bil ponosen na svojo svobodo, je moral priznati turško nadoblast. Mnogokrat je bilo že zapisano, da ga menda ni naroda na svetu, ki bi bil za svoj največji in najbolj Pomembni praznik izbral obletnico svoje nesreče in poraza, kakor je to storil srbski narod v svarilo in tudi v vzpodbudo poznejšim rodovom. Nesrečnega Vidovega dne, tužne-Kosovega polja Srbi iiíbo mogli Pozabiti. Iz roda v rod je šlo izrodilo. Narodne pesmi so opevale kosovske junake, slikale v živih barvil njihov boj proti dušmaninu ter slavile njihovo smrt za svobodo oče-tnjave; svarile so pred pogubno neslogo, obujale spomin na minulo, a nepozabljeno slavo ter budile hrepenenje po obračunu 6 tlačiteljem 'n neukrotljivo željo po zopetni svo ''odi in neodvisnosti. Vidov dan je vsako leto obnavljal te občutke in vedno znova vli-val pogum in nade v boljše čase. Okrog leta 1804., po dolgih brezu- BILBAO JE PADEL BREZ BOJA REVOLUCIONARNE ČETE ZASEDLE ŽE PRECEJŠEN DEL BASKIŠKE DEŽELE — NOVI ZAPLE-TLJAJI MED NEMČIJO IN ŠPANIJO — BERLINSKA IN RIMSKA VLADA STA ODPOVEDALI SODELOVANJE PRI NADZIRANJU ŠPANSKE OBALE Bilbao je padel, kakor je bilo pričakovati, potem ko se je izkazalo, da so bile vesti o velikih obrambnih napravah — o takozvanem železnem obroču — o velikem številu letal, ki jih je valencijanska vlada imela baje poslati Baskom na pomoč, ter še o mnogih drugih stvareh ne samo pretirane, marveč povečini izmišljene. Baski, prepuščeni sami sebi, ločeni od ozemlja, ki je v rokah valencijanske vlade, napada-ni z najbolj modernim orožjem in od močnih oddelkov tujih čet, pred vsem italijanskih, so morali prepustiti svoje glavno mesto Francovi vojski, če niso hoteli, da jih revolución arci zapro v strnjen obroč, iz katerega bi sé ne' mogli več rešiti. In tako je Bilbao padel skoro brez boja. Čete predsednika euzkadijske vlade Aguirreja so se umaknile pro- ti Santanderju, a mnogo jih je prešlo, če poročila ne lažejo, na stran rveolucionarcev. Vesti iz vladnih krogov javljajo, da je bila baskiš-ka vlada žrtev raznih izdajalcev, ki so v odločilnem trenutku potegnili s sovražniki, mnogo pa so pripomogli k izgubi Bilbaa notranji spori med katoličani in levičarskimi ek-stremisti. Nekoliko dni preden so y mesto prikorakale uporniške čete, so se v Bilbau vršili krvavi poulični spopadi med Baski samimi. Ni torej čudno, če mesta sploh niti braniti niso poskusili1. Revolucionarci prodirajo sedaj v smeri proti Santanderju in so zasedli že velik del biskajske dežele. Aguirre skuša reorganizirati svojo vojsko, a velikih upanj v uspeh ne more imeti. Uporniki s svojim letalstvom popolnoma gospodarijo v Novi oblaki na evropskem obzorju zraku, njihova artiljerija prekaša v moči in izurjenosti vladno topničar-stvo in čet imajo tudi dovolj; Baski pa so, kakor smo že zgoraj rekli, popolnoma odrezani od ostale republikanske Španije, ki ni mogla doslej nič storiti, da bi jih rešila. Zavojevanje Bilbaa in biskajske dežele pomeni seveda znaten uspeh za revolucionarce, tudi ker pridejo s tem v posest ozemlja, ki je bogato na rudah in ima močno razvito težko industrijo, odločilnega pomena pa ni za položaj v Španiji. Kakor ni mogla valencijanska vlada zaradi prevelike oddaljenosti pomagati Baskom, tako tudi od njih ni mogla pričakovati posebne opore, tudi neposredne ne, za boje, ki jih vodi na drugih frontah, kjer se bo državljanska vojna odločila. ; JO» Zanimanje za dogodke, ki so se odigrali v deželi Baskov, se je kmalu umaknilo zanimanju za druge za-pletljaje, ki morejo postati vse bolj važni, če že ne usodni za vso Evropo. Čitateljem je znano, kako se je zaključil incident med Nemčijo in Španijo zaradi bombardiranja nemške vojne ladje "Deutschland", na kateri so bombe dveh španskih vojnih letal ubile 33 mož posadke. Nem čija je dala po svojih vojnih ladjah obstreljevati Almerijo in je potem izjavila, da smatra incident za zaključen. Na takšno, vsaj razmeroma mirno rešitev incidenta je gotovo vplivalo zadržanje Anglije in Francije, ki sta na eni strani svarili valencijansko .vlado, naj nikar spešnih borbah, je Srbiji začela si-jati zarja nove svobode. Osem let pozneje je bil tlačitelj poražen in pregnan s srbske zemlje in kmalu se je začel nov boj za končno osvoboditev in zedinjenje vseh južnih Slovanov v skupno narodno državo. Vidov dan leta 1914 je narod spet dvignil na noge. Začel se je nov in še hujši "boj, v katerem je srbski narod spet moral pretrpeti najhujše gorje. Čakalo ga je drugo Kosovo, bridka kalvarija tragičnega umika skozi Albanijo, a čakalo je njega ter vse Hrvate in Slovence drugo in še večje vstajenje: osvoboditev Jugoslovanov izpod avstrijskega in madžarskega jarma ter njihova združitev v skupni nacionalni državi. Ko sedaj proslavljamo Vidov dan, se spominjamo ne samo na vse one junake, ki so svoja življenja darovali za osvoboditev svojega naroda, marveč se tudi spominjamo vseh onih bratov, ki jim solnce svobode še ni zasijalo. Njim in nam vsem naj Vidov dan budi vero v boljše čase, ko bo 28. junij praznila popolne in neskaljene svobode za vse Jugoslovane, ne hodi z ognjem okoli smodnika, na drugi strani pa sta Nemčija dali razumeti, da ne bosta držali križem rok, če bi se odločila za kakšne energičnejše ukrepe proti španski republikanski vladi. V Berlinu se je Hitler posvetoval s člani vlade in — če je res, kakor zatrjujejo nekateri evropski publicisti — je j prodrlo mneiije zunanjega ministra j von Neuratha, da je treba ohraniti mirno kri. Nemčija, ki je bila izjavila, da ne bo več sodelovala v londonskem odboru za nevmešavanje, v čemer ji je sledila tudi rimska vlada, se je po nekoliko dneh dala pregovoriti in njen zastopnik von llibbentropp se je spet udeleževal sej. Načeloma je bilo sklenjeno, da bodo v slučaju morebitnih nadaljnjih incidentov skupno nastopile vse štiri države, ki izvršujejo pomorsko kontrolo, t.j. Anglija, Fran cija, Italija in Nemčija. Dne 18. t.m. so nemški listi iz-nenada vrgli v svet vest, da so Špan ski vladni podmorniki napadli s torpedi njeno vojno ladjo Leipzig. Škode sicer ni bilo nobene, vkljub temu pa so v Nemčiji zagnali velik vik. V Londonu je von Ribentropp, po drugih, večjih zahtevah, vztrajal končno pri tem, da morajo vojne ladje vseh štirih zgoraj imenovanih držav izvršiti "svarilno demo-stracijo" pred Valencijo. Španska vlada je od prvega trenutka dalje zagotavljala, da so si Nemci napad izmislili, ker da so vsi španski vladni podmorniki tistega dne in ob tisti uri bili v pristaniščih, njihove posadke pa na kopnem; zahtevala je, naj se uvede preiskava, ki naj dožene, kdo govori resnico in kdo jo potvarja. V Londonu pa so Nemci trdovratno vztrajali pi svoji zahtevi, da 6e mora najprej izvršiti "demonstracija" prtoi valencijanski vladi, šele pozneje naj bi se izvršila preiskava. Ker Francija in Anglija na to zahtevo nista hoteli pristati, je Nemčija sporočila, da ne b® več sodelovala pri mednarodni kontroli v španskih vodah. Isto je storila tudi Italija. Ko je že izgledalo, da se bo tudi ta incident rešil brez hujših komplikacij, nego bi bila neizogibna smrt londonskega odbora za nevmešavanje — radi katere bi se pa menda nihče ne razburjal preveč — se je razširila vznemirljiva vest, da sta Nemčija in Italija poslali v španske vode še večje število vojnih ladij. Na evropskem političnem nebu so se spet pojavili oblaki in pesimisti zagotavljajo, da grozi nevihta. Zanimivo je, kako razlaga sedanji položaj znani francoski publicist, ki se podpisuje za Pertinaxa. Pravi, da je v politiki Nemčije nastala temeljita sprememba. Vpliv zmernega von Neuratha da je popolnoma prenehal delovati na Hitlerja, odkar je ta prisostvoval žalni svečanosti povodom prevoza žrtev križarke "Deutschland" iz Španije v Nemčijo. Razboritejši Hitlerjevi svetovalci so baje prišli sedaj do besede in oni so si baje izmislili napad na križarko "Leipzig", ker so mislili, da je trenutek za energičnejše komplikacije prav posebno ugoden radi vladne krize na Francoskem in pa tudi radi neprilik, ki jih ima v notranjosti Stalinova vlada, kakor dokazuje na primer proces proti Tuhačevskemu in drugim višjim poveljnikom rdeče armade. Po tej domnevi bi torej izgledalo, kakor da so se v Berlinu odločili za nekaj odločnega in zadnja poročila iz raznih evropskih meet govore, da se je evropskega tiska polastilo zinatno vznemirjenje... Morda so ta krat skrbi bolj upravičene, nego so bile v nešteto drugih bolj in manj "napetih" slučajih povojne dobe v Evropi, vendar pa je verjetno, da se bodo strahovi tudi sedaj razblinili v nič. Za vsak slučaj so Angleži poslali po Ribbentroppu v Berlin mrzel ob- RAZNE VESTI Ustrelil se Je načelnik železnic v Beli Rusiji Vladimriski, ki je bil osum. Ijen. sabotaže ter je imel priti pred sodišče, ki bi ga gotovo obsodilo na smrt. i Nemška himalajska ekspedicija pod vodstvom dr. Karla Wlena, se je ponesrečila. Ostal je pri življenju, samo edem izmed članov In sicer dr. Ulrich Luft iz Muenchena. Ol'lcilno ital. poročilo pravi, da Je od začetka in do sedaj padlo v španski državljanski vojni 43 italijanskih le. talcev. Zbili a so 218 republikanskih letal. Poročilo pravi nadalje, da so ti letalci umrli v Španiji za civilizacijo * boju proti boljševizmu. Blumova vlada Je podala oajtavko, ker ji senat ni hotel dati prostih rok glede raznih finančnih in notranjih j vprašanj. Chautemps je sestavil slede-j čo novo vlado: preds. kabineta, Chau-! temps, podpr. Blum, ministri brez port ! felja, F. Faure, A. Saraut ira U. Vio. lette. Zunanje ministrstvo bo -zastopat Delbos. nar. brambo, E. Daladier, fU nance G Bonoet, notranje minieter-atvo, M. Dorpnay, letalstvo, F. Ccrt, mornarico, B. Campinchi, pravosodje, V. Auriel, delo, A. Fabfier, '.rgcvinci F. Ohapsal, kolonije, M. Moritet, pro-sveto, J. Zay, kmetistvo pa Monozet. Krakovski nadškof Sapiesa ni dovolil da bi rumuuaki kralj Karol, ki se sa* daj mudi na Poljskem, vstopil v kate* ; dralo, da bi počastil spomin umrlega j 1 maršala Pilsudskega češ, da rumunaki kralj ni katoličan. Radi to neljube zadeve je miniBter Skladkowski podai ostavko, ki je Pa Moscicki ni sprejel. Ruska policija je aretirala na Kavkazu več "protirevolucionarnih nacionalistov." Med temi so A. Kerudanov, Pivovarov, urednik lista "Mladi Leni. nin", Rjabčenko, voditelj mladinske organizacije in še več drugih vpljlvnlh oseb. Poslanec Mauricio I Štefanijo in lepše ravna s svojo ženo. Baš ta dan popoldne je Zarnik prejel od sodišča zopet tozadevni poziv. To ga je hudo razkačilo in ko se je zvečer vrnil domov, se je vnel med njim in ženo prepir. Ženin brat, zidar Pran Drolc, je skušal posredovati, vendar pa je slabo naletel. Zarnik, ki je bil očividno malo .vinjen, je svaka podil od hiše. V navalu srda je potegnil revlotver in začel na svaka streljati. Drolc je v strahu skočil skozi okno in bežal od hiše, toda Zarnik je planil za njim in oddal nanj tri strele iz Browninga kalibra 6.35 mm. Dva strela sta zadela Drolca v trebuh. Bežal je revež še kakih 100 m, nakar se je zgrudil v mlaki krvi. Žje-na je vsa preplašena stekla iz hiše in prosila moža, naj ne strelja. Toda mož se je obrnil protii njej in tudi na njo odal več strelov. En strel jo je zadel v srce in se je kakih 10 korakov od liiše zgrudila mrtva. Šele tedaj se je podivjani mož zavedel, kaj je storil. Videč dve svoji žrtvi, je naperil revolver nase in si pognal kroglo V glavo. Kakih 15 korakov daleč od svoje žene je tudi on obležal mrtev, v hiši pa sta plakala preplašena otroka. Sosedje so slišali streljanje in so prihiteli pogledat, kaj se je zgodilo. Videč, da sta mož in žena mrtva, so poiskali še svaka. Kazal je še znake življenja. Tovarnar Kane ga je nemudoma naložil na svoj avto in ga prepeljal do pošte v Mengšu, odkoder so poklicali reševalno postajo iz Ljubljane, lci je poslala reševalni avto. Smrtno nevarno ranjenega Drolca so nemudoma prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa se kljub takojšni operaciji bori s smrtjo in ni upanja, da bi ostal pri življenju. Ima prestreljena črevesa in jetra. Dogodek je izzval v Mengšu in okolici .veliko razburjenje. Orožniki so zastražili hišo in obvestili o dogodku sodišče, ki bo dopoldne poslalo sodno komisijo. ŠTIRI SMRTNE ŽRTVE ŽELEZNIŠKE NESREČE Na progi Paračin—Zaječar se je v Klačevcu pripetila hula železniška nesreča. Stroj mešanega vlaka št. 262 je iz še nepojasnjenih razlogov skočil s tira in se prevrnil. Štirje ljudje so bili ubiti, več pa jih je bilo ranjenih. Žrtve nesreče so kondukter Jerotijevič, inž. Kaminski iz rudnika Rtanj ter delavca Pirnovic in Jovanovic. Hudo ranjeni so strojevodja, kui-jač in vlako-vodja. Nekaj ljudi je bilo lažje po-škodovanli. Povzročena škoda je zelo velika. V Klačevac je odpotovala posebna komsija železniške tiprave, da ugotovi vzroke nesreče. Franjo Huspaur FACUNDO QUIROGA 1441 Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najjboljša zdravila po nizki ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se OTROKA JE VRGLA V DRAVO Ker je otroka vrgla v Dravo, je stala 14. maja ponovno pred velikim kazenskim senatom 30-letna služkinja Katarina Lebanova. Pri prvi razpravi dne 26. februarja je izpovedala, da je otroka vrgla v vodo neka druga ženska, ki je bila ta čas tudi v porodnišnici. Vršile so se poizvedbe, a brez uspeha. Sedaj je pa Lebanova priznala, da je lani 10. junija v obupu hotela izvršiti samomor in je bila že do pasu v vodi, ko ji je otrok padel iz naročja v Dravo, sama pa se je vrnila na kopno. Razpava je razkrila vso tragiko nesrečne Katarine, ki je telesno pohabljena. Služila je pri neki Gut-maherjevi in je dobila za 9 mesecev službe celih 73 dinarjev plače' Razen tega je bila objekt telesnega in spolnega izkoriščanja. Lebanova je izpovedala : "Saj nisem vedela, da bi lahko nezakonskega otroka dala v zavod za zaščito dece!" Lebanova je bila obsojena na leto dni zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Senatu je predsedoval dr. Tombak. Obtožbo je zastopal državni tožilec g. Sever, Lebanovo pa je ex otto branil odvetnik dr. Tomšič. Lebanova je kazen sprejela. ODPUŠČEN OROŽNIK DO SMRTI ZABODEL MLADO BLAGAJNI-ČARKO Prebivalstvo Ivanjkovcev in prostrane okolice je pod vtisom velike ljubavne tragedije, ki se je zgodila v tem jraju. Umorjena je bila gdčna Angela Novakova, blagajni-čarlca v Petovarjevi trgovini. Morilec Avgust Lipovec je po umoru O tragediji so ugotovljene pobegnil in se je skrival celo noč. naslednje podrobnost Angela Novakova, ki je bila doma iz Šmarja pi>i Jelšah, zelo lepe zunanjosti in prikupnega značaja, je službovala že 3 in pol leta kot blagajničarka pri Petovarjevi tvrd-ki v Ivanjkovcih. Bila je splošno priljubljena. Sodelovala je pri so-kolski četi in pri vseli prosvetnih akcijah, kjer je bila njena pomoč potrebna. Tako se je tudi 3. maja ' udeležila v ivanjkovski dvorani vaje za predstavo, ki jo je nameravala prirediti ivanjkovska gasilska četa na binkoštni ponedeljek. Ko je bila vaja ob 22.30 končana, se je podala Angela proti svojemu stanovanju. Med hišo, kjer je prebivala in dvorano, je komaj kakih 180 m razdalje. Pri zadnjih vratih pa jo je čakal Avgust Lipovec, odpuščeni orožniški kaplar, star 30 let, doma iz občine Trave, v čabar-skem srezu. Ko je prišla do vrat je naglo skočil proti nji in ji zadal sedem vbodov z ostrim žepnim nožem. Angela se ni- mogla ubraniti naglim udarcem in je obležala v mlaki krvi. Burni prizor je videl sin lastnika trgovine g. Mirko Peto-var, ki je bil le 30 m oddaljen. Ko je priskočil na pomoč, je Lipovec že zbežal in izginil v noč. Angelo so našli v nezavesti. Nudili so ji takojšnjo pomoč. Ko se j& polagoma osvestila, je tožila o bolečinah v srcu. Nemudoma so jo prepeljali v ormoško bolnišnico.. Toda 6 km od Ivanjkovcev je sirota podlegla. Še v teku noči so se orožniki podali na zasledovanje za zločincem, katerega se je posrečilo podnared-niku Vidaku Šalovicu, da ga je izsledil v Vinskem vrhu, v kleti Matije Spešiča, kjer ga je takoj aretiral. Vzrok umora je ker ga je Angela odklanjala. Fotografija "LA MODERNA" m ¡¡Bij ¡¡¡¡¡¡¡i i ! ¡pilil ' |p o- '.<* : teJm Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENI' Najbolj« in najtrdnejši spomin je lepa In dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cens z velikim popustom z o žirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 6.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsai dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires Ako hočete biti zdravljeni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Síteciia- lí-tf ra pljučne, srčne. Siv reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE r AGALLO 1542 FAVSTA "Jaj", je ponovil dolgin, klanjaj® se do tal; "jaz, ki sem med strašnimi nevarnostmi odkril tajnost montmar- lostna. Karel se je kmalu zavedel in jel obsipavati Croassa z vprašanji. Po dolginovih odgovorih se je dalo soditi, da so Violetto prepeljali iz mont-martrskega¡ samostana v drugi za. "trškega samostana! Jaz, ki sem sino. | por čl videl ugrabi jen je nesrečne Violette! Hotel sem jo rešiti, a ves moj srditi boj je bil zaman..." Glas mu je obtičal v grlu. Poslušalca sta zavpila oba v en glas ta Sta potegnila Croassa v sobo, čeprav se je -trgal in prosil milosti, meneč da ga •čaka enak sprejem kakor pri Belgo. •de.ru. "Ka'j pravi?" jo sikal Karel, ki ga je pretreslo nenadejano upanje še dosti hule, od misli, da se odpravlja v smrt. "Violetto si videl, praviš?" je krik-■nil Pardaillan. 'Violetto?'' "Da!" je zasotkal Croasse. "Milost, Kopoda! .laz nisem kriv..." Karel je omahnil. Vitez jo pograbil samokres in ga jo nastavil Croassu na •sence, ne meneč se za njegovo cepe. tanje. "Govori po pravici, aH Pa te ustre-..lim Violetto si videl, praviš? Povko Violetto? Sinoči, kje?" "Da, sinoči, zaklinjam sel Nekaj ur je tega!" "2lvo?' "Kakopak I'' ' Ali se ne varaš? Res je bila Vio-letta? Ni te ukanila podobnost?" "Bog mi je priča! Poznam jo ven. darle že dovolj dolgo, se mi vidi!" Smehljaj nepopisno sreče je ožaril mladeniču obraz. Razprostrl je roke, zamrmral nekaj nerazumljevega in parte! vznak. Pravijo, da rado«t časih limon čl veka. To pot je bila bolj 'mi. Karel ga je poslušal kakor zveliča-rja„ Več ko desetkrat je moral Croasse povedati, kako je videl, da se plazijo proti ograjeni hišici sumljivi ljudje, kako je šel za njimi, ne gledaje na "Vidite," je dejal, "z meči mi res niso mogli do živega; a ko sem se branil, sem butal ob stene ta vogale pohištva. . ." "vidim, vidim," je hladno rekel vitez; "z omarami in zidovi so to nabili, stvar je jasna kakor beli dan." "Tako je, baš tako!" se je razveselil Croasse. "Nu. in ker jih je bilo pre- "Kam?" se je splašil Karel. dala iz nosilnice bleda glava s plane- ta Grévski trg!" je odgovoril Par. £jmj 0gmi. daillan ter planil iz sobe. XXXIV. DVA OČETA. "Favsta!" je zamrmral cigan... Tisti mah so zabučale trobente in brezumno vzklikanje se je razlilo ka. kor grom; ženske so jele mahati s svojimi opaskami, moški s čepicami ta Priprave za usmrtitev Magdalene in Ivane Fourcaudove so bile končane, j klobuki. Iz Tempelske ulice se je pri-Na Grévskem trgu je bila postavljena j kazal vojvoda Guiški v kraljevskem več zoper mene samega, sem se moral j dvojica vešal in ob mjiliovem znožju sta sijaju sveai ogromnega, bleščečega umakniti. Med tem so ostali odveli Vio- I bili nanešeni dve grmadi dračja in drv. | sprexnstva Z ošabno priljudnostjo je lastno nevarnost, ta kako se mu je po- 1 letto." srečilo, da je zlezel v podstrešje; od ondod je uzrl Violetto, ki jo je stražllo sedem ali osem beričev, Oboroženih do zob. Z vsakega prečnika je visela zanka, ozdravJjal množici, ki, je polnila trg, ki se je zibala v sveži jutranji sapi. j ln kiraal proti Oknom, s katerih so ga Gneča 'na trgu je postajala čedalje ^ ,nežne roke obsipalo s cvetjem. Veliko, moral do jutra pretepati po mont. j gostejša. Ljudstvo je drlo z vseh stra- ]6pje prizorai bučanje fanfar, vihar martrskih bregovih; gotovo sem jih ■ ni, kakor da se zbira na veselico. Med. navdušenja, ki je hrumel do neba, vse "Zakaj nisi prišel takoj povedat?" "Pimislite, gospod vitez, da sem se 'Počakal sem noči,'' je nadaljeval. ! ubil lepo število, šele po dolgem boju j množico so se prerivali prodajalci ko- "lmel sem dober načrt... Hotel sem jo rešiti, naj staine, kar hoče." "Vrli Croasse!" je vzkliknil Karel. "NA, vzemi to mošnjo!..." sem zapodil poslednja dva sovražnika ; lačev in medice. Vse se je smejalo in v beg. Nato sem stekel v Progarsko 1 zbijalo šale. ulico, in ko vas tam nisem dobil, sem ! Okolo osme ure je prikorakala sto. j prišel k ,Vedeževalki'." ¡ th'Jn ligarskih lokostrelcev. Slovesni "Hvala, Svetlost. Nu, ko sem videl, i Resnica je bila seveda veliko bolj trenutek se je bližal. Polovica oboro-da so Violettini stražarji zaspali... j preprosta. Po Belgoderovem in Viole-! 'ženfev se je razvrstila okoli odra, ki to ga je premagovalo kakor mogočna, neodoljiva pijanost. Pred odrom so vojvoda in njegovi spremljevalci poskakali s koni ter so se vzpeli na sedeže, ki so bili pripravljeni zanje baš nasproti grmad. Prav tedaj se je začulo iz ulice Sv. Antona napil! so se bili, da povedati ne mo. ! ttinem odhodu je bil Croasse zlezel iz je bil pripravljen za vojvodo Guiškega; j zamolklo, oddaljeno rjovenje:krik rem kako... sem zlezel doli... BaS ' svojega skrivališča; pobegnil je skozi, ostali so šli izpraznit dohod iz ulice SOvraštva in okrutne škodoželjnosti je tedaj pa jo vdrlo v hišo še pet ali ! vrzel in čakal pred mestnimi vrati, Sv. Antona, po kateri so običajno . pozdravljal obsojenki na njuni posled-šest hudobnežev, ki so zbudili speče, ! dokler jih niso odprli. A to je bilo vodili obsojence na morišče. j nJl poti... rekoč, da je treba prepeljati j étnico Karlu Angoulémskemu in Pardaillanu i Belgoder se je izprehajal med mno- j Ko j0 Belgoder začul ta hrup, se je povedali. Ho- ! postranska stvar, če nista verjela Croa- Kré osveteželjnosti mu je krivil ozrl ma veljk0 uro profosovega dvorca: ssu vsega, sta vendarle verjela to, da obraz. Bilo mu je, kakor da so se zbra. kaza]ec ae je pomikal «a deset!... je Violetta živa. O tem je bilo skoro 10 *e trume samo zato, da bi proslavi- obrnil se je proti hiši, ki mu jo je drugam; kam, toga niso tel sem se krili, a bilo je prepozno. Zaglodalt so me in so vsi hkratu planili po muni s svojimi meči. Izkupil sem jih, ovo koliko!" Tako govoreč si je zavihal rokave in je pokazal črne liso na lakteh. I •nemogoče dvomiti A kaj se je po tem Ie njegovo maščevanje. j na7,načU'a Favsta Bila je mrka, mol. takem zgodilo z njo? Kam so jo vlekli? : "Flora, Stella!" je mrmral sam pri ¿e<*a zgradba z zaprtimi okni in vrati; Pardaillan je mahoma prebledel. ; £«e,)i- hčerki moji! Kam vaju je ni raahal od ondod, nihče ni ei- "Grévski trg!" je zamrmral. "Zakaj nklil brezsrčni krvnik?... Zakaj vaju pai cVet,ja na ulico. 'čas je!" Tako misleč je krenil ci- "Ali," je dejnl Pardaillan, "to ven. j me je Favsta vabila, naj pridem da. "i tu> da bi videle osveto, ki sem jo dar niso rane od meča!" "Ne gospod vitezz??" "Kje! Zdelo bi se, da to je nekdo pretepel s koloni..." Dolgin jo nehote skrivil obraz; toda prisotnost1 duha ge mu je kmalu vrnila. neg ob desetih na Grévski trg? Pa ne pripravil!..." gan proti hiši in trdo zaropotal s tr. da bi... Oh, strašna misel!..." ¡ Prišel je v tisti konec trga, ki je kalom. Vrata so se neutegoma odprla. Ozrl se je na uro. Kazala je pol de- mejil ob breg Tam se je pravkar us- Sluga v črni obleki je stopil ina prag. setih. tavila bogata nosilnica. Okoli nosilnice "Ali ste tisti, ki ga je naoovedala "Na pot!" je velel s takim glasom, jo stalo kakih dvajset mož, oborože. princesa Favsta?" je vprašal, še preda je Karel nehote vztrepetal "Obo- 'nih z meči ta bodali. Ko so se usnjati den je utegnil prišlec izpregovoroti roži te se, vojvoda... ta z menoj!"... zastori za trenutek razgrnili, je pogle-' "Da," je začudeno rekel Belgoder. NAŠE ZDRAVJE Tistemu, kar smo edino dragocenega s seboj prinesli v tujino, t.j. našemu zdravju, posvečamo izseljen ci vse premalo pažnje. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da je med izseljenci, ki so že več let tu, v Argentini in posebno v Buenos Airesu, več ko polovica takšnih, ki jim je zdravje omajano in jih nadlegujejo bolezni, ki jih prej, ko so še bili doma, niso poznali. Da je tako, so krivi razni vzroki. Predvsem je treba omeniti podnebje, ki je v mnogem različno od našega. Žgočemu poletnemu solncu, neznosni poletni soparici, po več dni in včasih po več tednov trajajoči vlagi i!n še posebno velikim in nenadnim spremembam temperature, ki so tu tako pogoste, se odrasel človek ne privadi zlepa. Kvarno vpliva na izseljenčevo zdravje tudi velika sprememba v hrani; meso, ki je prišlo doma le bolj poredkoma na mizo — ponekod na deželi celo sam ob večjih praznikih — jemo tu pri kosilu in pri večerji: če doma nismo poznali mere kar se pijače tiče, jo poznamo tu še manj in po- vrh vsega še s to zdravju škodljivo razliko, da je tukajšnje vino manj pristno in bloj močno nego ono, ki smo ga imeli doma. Seveda velja to, kar sem povedal o vplivih podnebja in jedi, za odrasle izseljence, dočim vidimo, da otroci, ki so prišli semkaj v rani mladosti, in pa taki, ki so se od izseljenskih staršev tu rodili, prav odlično uspevajo. Vse premalo se brigamo, da bi te kvarne vplive ublažili, dasi je zdravje najdragocenejše od vsega, kar revni izseljenci premoremo, genske na pr. imajo pri jutranjem čiščenju, patijev, hodnikov, kuhinj, stopnic itd., doma ali pa v službi, mnogo opravka z vodo in z mrzlimi cementnimi ploščicami (mozaikom). Koliko jih je takih, ki so si umisli-le za ta opravila obutev z lesenimi podplati ali pa kakšne nepremočlji-ve gumijaste čevlje? Ne eno ne drugo ne stane toliko, kolikor je zdravje vredno, a katera se za take stvari briga, dokler je zdrava? In tako je v našem izseljeništvu vedno več žensk, ki tarnajo, da se jim je v prej zdrave sklepe naselil revma-tizem. V skrbi za zdravje smo moški v mnogih pogledih še slabši od žensk. Dasi nam povečini ne primenjkuje solnca in zraka kakor ženskam, ki so v mnogih slučajih obsojene na delo v zaprtih prostorih, se vendar ne moremo ponašati s preveč krepkim zdravjem. Če nas ne trže v sklepih, kakor ženske, nas pa zvija in muči v želodcih. Želodčne nadloge so prav posebno močno razširjene med stavbinskim delavstvom (in Krojacnica "Pri Zvezdi" v ulici treles 2642 (eno kvadru ud poutaje "Ija Paternal") Vam nudi svojo najboljšo po-jtiežbo ter Vam sporoča, «la Ima v svoji krojačniri na razpolago in ogled veliko izbero raznvistnih obliek in povrSni-kov. VOLNENE OBLEKE od $ 48 do S 110 VOLNENE SUKNJE «ti $ 53 do 8 125 HLAČE "FANTASIA" od S 8 do $ 25 CfčCENJE OBLEKE IN LIKANJE $ 2.— Sprejemam vsakovrstno poprave obnošenih oblek! ZOBOZDRAVNIKA Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 5a - J723 skoro polovica, ali pa še več naših izseljencev je zaposlenih baš pri gradnjah), za kar so prav svojevrstni vzroki. V hudi poletni vročini brez mere uživamo vodo, ki se z našo studenčnico niti od daleč primerjati ne more, in ker je gradbeni delavec zaposlen danes tu, jutri tam, jemo povečini neprimerno, nezadostno ali nezdravo hrano; go-stilnic, kjer dobi človek zdravo in dobro hrano, je v Buenos Airesu malo, mnogokrat se pa kar s samim "fiambre" zadovoljimo. Kriva je T tem pogledu naša grda slovenska razvada, da štedimo le tam, kjer bi ne smeli, dočim smo v nepotrebnih' izdatkih pravi kavalirji... Kam nas vodi takšna brezbrižnost in malomarnost napram lastnemu zdravju? Ko smo pred par leti odhajali iz domovine, smo prekipevali mladosti in energije, sedaj pa z naglimi koraki hitimo v onemo^ glost, v starost... A. Pr IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Bueno Orden 3889 Buenos Aires DEJX> PRVOVRSTNO — BLAGO TRPEŽNO __ CENE ZMERNE Obižčit« ne In se bodete sana prepričali! — Rojakom se priporoó» Lastnik STANISLAV MAVRIČ KROJAČNICA MOZETIČ Nudi cen j. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za zimske obleke in površnike, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. Prepričajte se! ' Sebastian Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 BUENOS ATRES (PATERNAL) Agencija POTNIK SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759 j Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke Prodaja listkov zn Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito, 4 obrnite se na AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja "Hitro, hitro! Njegova Previviše-no«rt vas nestrpno pričakujtl" Tako govoreč ga je že vlekel e »eboj Po Širokih stopnicah in nato skozi neka vrata; pred vhodom velike, pol-mračne sobe sta »e ustavila, Cigan je I ako m no ogledal okoli «ebe. Uzrl J« kne»a Farneškega, ki mu j« e [trepa denitn obličjem hitel naproti. Nato «o mu zdajci vsrplamenele oči_ "Oin je tu!..." je zaškrtal > besno radostjo. On .. . Da, Claude je bil tu! Ko je Farnese ponoči dobil pismo, v katerem mu Je sporočila, da hči ilvi, je bil Claude pri njem. Vse ure, ki so ju Se ločile od jutra, sta prebila ▼ strai ni tesnobi, omahujoč med upanjem in obupom. Molče sta gledala drug drugemu v bledi obraz, kakor bi sledila za mislimi, ki se jih nista upala izre- iznebil? — "Povei mi Perkins!" " moreva za sedaj storiti za Olgo. ' reče sloga. 'Stvar je začela. Upor je S Hi*»' n«**8 pHjatelJ Pugaíev! Po Načrt bi to sicer ne mogel ime- Daj Bog, da bi se Daškov takoj "spel povsod!" novati" odvrne stari lovec. "Gotovo je, da nama ni mogoče rešiti 01- od ločil." 'Pugačev je torej dvignil zasta- moji milosti si postal car! Če bom hotel, te bom zopet ponižal v tvoje blato!" "Kmalu se umiri, zapali cigare- "Z Bogom Perkins," reče Kola. vo upora?" go s svojimi lastnimi pestmi. Čez ¡'"Kje te bom našel?" j "Dvignil jo je! še nikdar se niso malo časa bo obdana Olga od tiso-1 "Če se sploh vrneš, dragi mlade- , dvignili prebivalci stepe tako števil't() m r^e: čev Pugačevih vojakov." I nič" reče Perkins, "do večera te no, kakor sedaj! Haha, boter, na- "Kozak Pugačev je torej izvret- "Ka j hočeš reči s tem, Perkins?" bom čakal tukaj." | redil si ga za carja in danes ne vla-! 1,0 svo¿° vlo£°> ki'mu brez "Reči hočem da nama je neob-¡ Oba moža se objameta. Kola se da v Rusiji samo carica Katarina1 (lvoma* ze!° dobro pristoja? Ali hodno potrebna pomoč kneza Daš- ¡ oprosti « objema in odhiti po naj- M. temveč tudi car Peter HI." j i«» mnogo pristašev?" kova, ako hočeva Olgo rešitil" bližji poti v dolino. j "Ne kriči tako!" zakliče Orlov j "Okoli dvajset tisoč" reče Ma- "Njegova pomoč? —Ne, naj rajše j "Tajo" zamrmra in je s solznimi | razburjeno. "Povej mi: Do kod je tuška. "Toda to število se z vsakim ona --- 1 ot črni «ledal za nbjim. -»- Perkins Pugačev že prodrl?" diievom veča. Od dne do dne po- staja plaz vedno večji in kmalu bo pridrsel v dolino." "Ta dolina, katero bo zasul plaz" šepne Orlov, smehljajoč se, "se imenuje Petrograd, imenuje se presto-lno mesto carice Katarine. Ta plaz bo uničil vse — samo mene ne!" Vstane in hodi po sobi gor in dol. "Z dvajset tisoč ljudmi" reče on, "bo Pugačevu morda le uspelo, da. zavzame Orenburg." "Toda če on zavzame trdnjavo", reče Matuška, 'bo Rusija doživela krvoprelitje, kakor še nikoli prej. Sam sem slišal, da se je Pugačev zaklel, da v mestu ne bo ostal kamen na kamenu." "Začel je na ta način, da je za-žgal mesto na vseh šktirih straneh. Meščani so se skrili v trdnjavi, a. po vohunih je Pugačev zvedel, da , vlada v njej nered in zmešnjava. ¡ Stari knez Daškov se iz strahu n« 1 upa ničesar ukreniti." "Plašljivec!" vzklikne grof Or-lof. "Toda leed a j si zapustil Oreu-¡ burg, Matuška ?" I "Baš, ko so se uporniki pripravljali na napad." "Kaj pa je 7. majorjem Daniše-i vim?' ga vpraša Orlov in stopi bli-| žje k njemu. "Si storil kakor sem Iti ukazal?" "Niti dotaknil se ga nisem!" pravi Matuška in se nasmehne: razse-kan je namreč na sto koščkov." "Ne razumem te. Kaj se je z njim zgodilo?" Matuška opiše nato dogodek, za katerega že vemo iz pripovedovanja trgovca Radina. "Tvoje vesti so ugodne," reče Orlov, "jaz sem popolnoma zadovo- LOVENSK List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Dirección: Gral. César Días 1657 Buenos Aires TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Nekaj navkov iz Španije Komedijo, kakršno uganjajo na račun Španije, še ni beležila zgodovina. Iz državljanske vojne je nastala resnična mednarodna vojna. Vse evropske velesile, fašistične in protifašistične, so posredno ali neposredno udeležene v tej "notranji" španski zadevi. To pa je tudi glavni vzrok, da še ni konec bratomornega klanja. Sedanja španska vlada je pač napravila nepopravljivo pogreško, da ni koj v začetku odstavila ljudi z onih važnih mest, ki jih imajo generali na čelu vojske, ter jih nadomestila s svojimi zanesljimi ljudmi. Zato je pač španska državljanska revolucija glasno svarilo vsem narodom, ki verujejo, da je mirolju-na ovca poleg krvoločnega volka varna. * * Za končno zmago pa ni dovolj o-borožiti samo telo, temveč je treba tudi duha. Kadar bo ljudstvo kulturno in politično dovolj zrelo, ga ne bodo mogli v imenu naroda iu vere slepariti, kot se to dogaja danes v mnogih državah. * * ko tudi narodi sami določajo svojo Vsak je svoje sreče kovač. In ta- usodo. Seveda ne od danes do jutri. * * Španijo ne bomo rešili fašizma nešpanei, temveč jo bodo morali le Španci sami. Vsi nemški in italijanski topovi, letela in bojne ladje ne bodo nič opravili, če narod noče fašizmu kloniti. Za vzgled vzemimo primorske Slovence, ki jih je komaj peščica in jih že dvajset let skušajo pofašistiti, pa niso dosegli še najmanjšega uspeha in ga tudi nikoli ne bodo, ker tega ljudstvo noce. * * Španije torej ne b ovpropastil fa-tudi njega osvobodile ne bodo one šizem, če tega narod noče, kot ga države, ki zaradi lastnih koristi simpatizirajo z njo. Francija in Anglija sta predvsem zato na strani španske vlade, ker ne moreta mirno gledati fašističnih imperialističnih teženj na Sredozemskem morju. Zato je general Franco, da bi te skrbi odstranil in lažje dosegel zmago, pričel iskati stike z Francijo in Anglijo ter hoče s tem dokazati da fašistična Španija nima namena biti nevarna angleškim in francoskim interesom. * * Ne moremo prerokovati, vendar sklepamo, da če se ne bo španskemu ljudstvu in vladni vojski kmalu posrečilo obračunati s fašisti, bodo slednji obračunali z njimi. Vsaj začasno da bi vsled tega prišlo do vojne v Evropi, ni verjetno. Pač pa ! bodo vse demokratične države pri-! siljene računati s povečano fašistično agresivnostjo. * * Mussolini in Hitler iščeta po vseh demokratičnih državah, posebno v Franciji in Angliji, one elemente, ki bi radi posnemali Franca. Če bo fašizem tudi v Španiji uspel, kot je imel uspeh v Afriki, bo po vseh demokratičnih državah ljud stvo moralo bolj pritisniti na vlade, da nekaj ukrenejo za obrambo svobode, ker bi jim sicer razni Fran ki znali pripraviti prav tako usodo, kot je sedaj v Španiji. Nesreča španskega naroda, mora odpreti oči drugim. In lahko z goto- vostjo pričakujemo, da se bodo od-nošaji Francije, Anglije in drugih držav le še bolj okrepili v obrambo demokracije. Vse te države so določile velikanske svote za oborože-vanje¿ kar pomeni da se pripravljajo.. . Objave kr. poslaništva Iz kr. poslaništva Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. poslaništvo prosi naslednje naše izseljence, da' se zglase na zgornji naslov: Laza Duper, občina in srez Daru-var. Javil se ni svojem že od leta 1931, radi česar so zanj doma v skrbeh. Martin Mayer, iz Srpskog Mileti- ča, Alfred Klein, iz Vršca. Mihajlo Kotre, iz Srpske Crnje. Marko Bulic, iz Tugarja. Prejš- Antun Szel, iz Apatina. nje čase je bival v Rio Gallegos. Stojadin AbadSič, sin Milanvo, iz Perovca. Jože Kobe, iz Želebeja. Martin Dragutin, po poklicu mizar, iz Oosijeka. Petar Martinovič, katerega se nujno poziva, da se čimprej zglasi pri poslaništvu. Martinovic se nahaja nekje v Veri, provinca Santa Fe. Kr. poslaništvo prosi tudi naše rojake, da bi nemudoma sporočili, če je slučajno komu znano o Mija-lu Majorju, ki se je pri delu ponesrečil in radi težkih poškodb umrl. Doma je bil iz Osijeka. Dalje o Mi-ju Roeu, pok. Jože, iz Mijaca pri Vrgorcu. Njegova družina je namreč dobila poročilo, da se je v provinci San Juan ponesrečil. Gospodarstvo Podporno društvo Slovencev v VILLA DEVOTO VABI vse cenjene rojake na otroške prireditev, katera se vrši v nedeljo dne 11 julija 1937. ob 16 uri pop. v društvenih prostorih, ulica Simbron No. 5148 SPORED 1) Otvoritev — Godba 2) Deklamacija 3) Večerni zvon — poje moški zbor j 4) Aljaž. Triglav — poje moški zbor 5) Deklamacija 6) Deklamacija 7) Fr. Ferjančič Pastir — moški zbor 8) VESELOIGRA "TRIJ& SNUBCI" v treh dejanjih. Po končanem sporedu prosta zabava s plesom, bogatim sreeolovom iln dobro založenim buffetom. Vstopnina prostovoljni prispevki V slučaju slabega vremena se prireditev vrši nedeljo pozneje. Ker gre čisti dobiček za nabavo igrač za otroke, se za obilno udeležbo uljudno priporočamo. Odbor G P.D.S.D. Nikar se ne jezite in ne zgubljajte časa Kupite takoj najboljšo petrolejsko peč "Calorifix" že večkrat preizkušana moderna trajna in menevarna "Calorifix" Veliki model $ 40.— Mali model „ 27 — Dobi&te jih povsod, kakor tudi pri glavnem uvozniku BELGRANO 460 U. T. 33 Avenida 4232-6205 ARETZ y Cia. ljen. Evo ti, vzemi to mošnjo a denarjem. Ako tako nadaljuješ, te bom še boljše nagradil. Imaš mogoče kako željo?" "Da, botrček, rad bi malo spali" 'V Petrogradu boš ostal nekoliko dni. Odpočij se! Tudi tukaj mi boš služil, pa te za to še posebej nagradim." Matuška se vrže na tla in poljubi čevlje svojega gospodarja. "Sedaj pa pojdi k vragu!" vzklikne Orlov. "Ni mi treba ponavljati da moraš molčati! Gorje tebi Matuška, ako postaneš izdajalec! Dal te bom navezati na repa dve konjev, ki ju bom pognal vsakega v nasprotno stran!" "Matuška ti je zvest!" odvrne sluga. "On ljubi svojegagospodarja. Ako bo potrebno, bo tudi umrl zate L" "Vem!" reče Orlov. "Ti si največji lopov, kar jih je Bog ustvaril, toda meni si zvest. Sedaj pa pojdi. Vzami si počitek in okrepčaj se! Slugam sem že vse ukazal!" Orlov je ostal zopet sam v svoji sobi. "Da, Matuška ima prav. Plaz se že vali! Zdrobil bo Katarino in Po-temkina! Ali pa morda samo njega, mojega osovraženega tekmeca!" "Odkar sem jo zopet videl v Car-skojem eelu, vem, da jo še vedno ljiubim!" "Mar ni ona mati našega otroka? Mar ni ona rodila mojo malo Fa timo t" "Ha, zopet jo bom osvojil! Tvojega moža sem spravil s tega sveta, isto bom tudi storil s tvojim ljubimcem r "Sedaj pa na delo. Koliko je ura? — Ura je devet — zamrmra. "Čajali me že bodo. Morda mi bo pomagala da ga izvabim iz Carsko-ja sela." — Ah, ti neumnica, kmalu ne boš več imela Potemkina. Ne boš mogla niti plakati nad njegovim truplom, ker ga ne bo nihče našel." Rekši te strašne besede, odpre mala vrata in stopi v svojo tajno sobo za oblačenje. Ta soba ni kazala, da Be oblači v njej vrhovni poveljnik ruske armade. Izgledalo je v njej kakor v trgovini trgovca s starinami. Tu je visela beraška obleka, tam je zopet bila generalska uniforma. Poleg me-niške kute se je nahajala mornariška obleka. — Vsega je bilo na kupu: plaščev, oblek, površnikov, kožuhov, klobukov» čepic,lasulj ,itd. Orlov sleče svojo uniformo in v nekoliko trenutkih se prelevi v pomorskega delavca. Na glavo si natakne usnjeno čepico, obraz si namaže s šminko, iz omare vzame bodalo in pištolo in ju skrije v žep, "Mogoče je," zamrmra, "da bom nocoj še potreboval orožje. Tam je nevarna okolica. Gorje onemu, ki bo imel z menoj opravka. Konica mojega bodala je zastrupljena." Nekoliko trenutkov pozneje je stopal Orlov po petrograjskih ulicah. Ljudi je bilo malo na ulicah. Vlar dala je huda zima. Veter je divjal in šibal okna na hišah. Vendar Orlova ni oviralo to slabo vreme. Njegovo ogromno in nvočno telu; bilo vajeno neugodnosti.. Orlov se je vedno bolj izgubljal med oddaljenimi predmestnimi ulicami pa končno — dospel na cilj. Ustavi se pred hišo, iz katere so prihajali glasovi večje skupine ljudi. Na hiši se je nahajala slika, ki je predstavljala starega egipčanskega kralja, ki sedi z zaprtimi očmi in ne vidi, da ga obdaja voda. Nad sliko pa se je blestel napis: Pri slepemu Faraonu . . .. — Izvrstna satira na Katarinin račun! — pomisli Orlov. — Ona ne vidi, ali pa noče videti, da jo bo kmalu požrlo morje! — Kako pa se imenuje gostilničar? Orlov opazuje točno hišo in kmalu odkrije lastnikovo ime. — Aron Katz? —• zamrmra Orlov. — Bog mi je priča, da sem to ime že nekje slišal! — Da da! To je bil dvorni bankir carja Petra III., kateremu so po cesarjovi smrti zaplenili ves imetek. Ta mi bo še izvrstno služil L Vem, da sovraži Ka-terino. — Vendar pa mene ne sme prepoznati. Zdi se mi namreč da tudi mene nima preveč rad. Gotovo ve, da sem brezobzirno izpolnjeval Ka-tarinine ukaze iin da sem se jaz po-lakomnil enega dela njegovega velikega premoženja! — — Haha, Aron Katz, me gotovo ne bo spoznal v obleki navadnega delavca l To rekši, odpre Orlov vrata in stopi na polmračni hodnik, odtod pa v gostilniško sobo. V sobi je bila zbrana mešana družba. Marfa je imela prav, ko je rekla, da je tu shajališče najbolj nevarnih petrograjskih zločincev. Orlov se vsede za mizo, pri kateri jo še bilo prostora. Tu je sedela mala družba, ki je zbudila v Orlo-vu zanimanje. Njemu nasproti je sedela neka 'žena, ki je bila kljub svojemu greš- nemu življenju še vedno lepa. Govorila je dobro ruski, vendar sodeč po naglasu, je Orlov slutil, da je j Francozinja. Človek, ki je sedel poleg nje, je bil najbrž njen ljubimec in je predstavljal tip propadlega ruskega študenta. Bil pa je še mlad in lep. I-menovali so ga kratkomalo "študent". Tretja oseba za to mizo je izredno suh človek. Imel je na sebi črno obleko. Ni torej čudno, da so ga klicali samo: "mumija." "Mumija" je baš pripovedal o nekom svojem vlomu v Londonu. — Vi mi ne boste verjeli, — je pripovedal, — ako Vam povem, da sem se splazil skozi ključavnico v zlatarsko delavnico. To bi v resnici bila laž. Res pa je, da sem prišel v delavinico skozi dimnik, ki je bil ozek kakor cilinder. — Angleška policija si leta in leta ni mogla raztolmačiti, kako je ropar udri v delavnico. Ko pa so me pozneje nekoč aretirali, sem o-plsal to stvar sodniku. Ta se je zelo čudil! — — Kaj se hvalite z minulimi dejanji L — ga prekine študent. Povejte mi raje, česa se naj lotimo. Jaz sem namreč že sit tega pasjega življenja! — — Poslušaj, študent, ti si bedaki — Človeku, ki ima tako lepo ljubico, zares ni treba gladovati! — reče "mumija". — Mar misliš, da sem tako propadla, da se prodajam? — vzklikne lepa Francozija. —■* Kaj ne, Boris, tabne ?! Študent jo ognjevito pogleda in reče: — Na mestu bi ga ubil! — — Zakaj pa sta potem nesrečna? — ju praša "mumija . Študent pogleda svojo ljubico in ti ne bi dovolil, da se me kdo do-začne pripovedati: 44. POGLAVJE. Roman iz gledališka — Študiral sem medicino in bree dvoma bi bil postal dober zdravnik, če bi bil nadaljeval študij. — Dobival sem štipendijo, ki jo daje grof Orlov ubogim dijakom. — Kaj, grof Orlov podpira uboge dijake?'— zakliče "mumija" smejoč se. — Nikdar si ne bi bil mislil, da skrbi ta črni lopov za koga. — Grofu delate krivico, — odvrne študent ognjevito, — Orlov je ustanovitelj marsikaterega dobrodelnega društva, posebno še za dijake. Študent nadaljuje svoje pripovedovanje : — Cesarica je dovolila nekemu francoskemu gledališču gostovanje v Petrogradu. — Odlični krogi so se zanimali za francosko umetnost, tako da jo bilo gledališče vsak dan razprodano. — Nekoč sem šel v gledališče. Oko mi obstane na prekrasni igralki, ki je postala ljubljenka občinstva. Sama Katarina jo je nekoli-kokrat poklicala k sebi v ložo. — To je bila seveda Clairo!, — reče "mumija"! — Da. Torej ta Claire, ki sedi tukaj z nami in ki jo že dve leti ne imenuje nihče drugače nego "igralka" v teli zločinskih krogih. — Zaljubil sem se v njo. Zvedel sem, da živi Olaire vzdržno, da ne sprejema obiske moških, sploh da se z nikomur ne druži. (Nadal jevarn jo) '■U/dinni fñyoct \idovci \7.//*vf »rriilirtl Bt Slovenska Kraj i na Priloga "Slov. lisiu" 03 Cstiiztra/t topografski pregled SLOVENSKE KRAJINE l.Kjanda m.m. lir* trnja ¿¿^nh'a. puh/* ............srr.iAri /m/a mnh/a - . —/it/xjir/ii 0 '"/.',,/i , ¡y s/a -1SlontnriUv"i . _ „., ____T~r.-. J''H"-t<'!W L JUT 0? ČAST NAŠIM PREKMURCEM! Po velikih ave&vnedskih skladiščih, tovarnah in delavnicah se pehajo in bore noč in dan za košček kruha, ki ga domovina ni mogla dati vsem. Pridni na delu kot mravlje, točni kot čebele zbirajo kapljo za kapljo svojega potu in mesec za mesecem romajo trdi prihranki kot najiskrenejši pozdrav svojcem; ženi, starišem, otrokom. Saj skoro vedeli nismo zanje. Le tisti, ki so se z njimi srečavali na delu, so jih spoznali, a ostala slovenska in jugoslovanska javnost se zanje ni kaj pri da menila. Le domobranci so jih iskali. Tudi Madžari so se zanje zanimali. Koliko je tukaj Slovencev iz instran Mure, tega si ne upam reči. Ne dvomim, da jih je blizu in daleč čez tisoč, žive na Avellanedi, kjer jih Je največ, potem na Pineyru in Lanusu, rastraseni po čakrah proti La Plalti in v Berissu. Kaki. dve stotini jih vtegne biti tudi v ^ontevideu. Med seboj se pa poznajo boli kot pa drupi Slovenci in so kljub verski razliki, k-r je med njimi dober del 'Vvantreličan-cev", kakor sklenjena veriga, ki obsega vre rojake. Le tako je bilo mogoče brez posebnega dela najti in sklicati tako veliko število vdel^žencev na slovensko službo božjo, ki je lepo začela in se fetto nadaljuje in Pričujoča publikacija je namenjena prav proslavi prve obletnice te slovenske pre murske maše. SWenska krajina, mili moj dom. Slovenska krajina, Najlepša milina: ¡Lübléna Ravenska, Gorička, Dolenska! Ne poznam jaz lepš'ga sveta. Vsa sladkosti si moj'ga srca: Slovenska krajina, mili moj dom. Pozabo te nikdar nikdr ne bom. Pogled moji z d »T javo Pošila pozdave, HiJSički domačo j, T cerkvi farnoj. Obinam v liibčzni obe. Pozabit vai srce ne ve: Slovenska kajina, mili moj dom. Pozabo te nikda, nikde no bom. Poslala si sine, hčeri še v t.iijine. . . — Oznanjajo vero — Krüh slfižijo verno ... ..Te v bridkosti njuvo srce, pa vendar le bije za te: Slovenska krajaina, mili moj dom. Pozabo te nikdar, nikde ne bom. ®reerovje, doline Slovenske krajine, gorice, ravnine ste meni liiblene, slovenske ste zemle sijaj, nebeške dobrote migla: Slovenska krajina, mili moj dom. Pozabo te nikdar, nikde ne bom. "V ▼'T I Slovenska krajina, vsa sladka, vsa mila, nam diišo napajaš, je z viipom navdaja: Veselte se sini. hčeri, dočakate lepše e dni. Slovenska krajina, mili moj dom, Pozabo te nikdar, nikde ne bom. Srčen. SLOVENSKI NARODNI MUČENIKI Kateregakoli, ki je iz onstran Mure doma, lahko povprašaš, pa ti bo kmalu povedal, kako je bilo nevarno nositi slovensko čelo v času ogerske oblasti- Kako so otrokom v šoli kazali palico in nalagali kazen za slovensko govoren je. Po 50 krat so morali pisati: "od danes naprej lip bom nikdar več slovensko spregovoril" — seveda v madžarščini. O tem poglavju naj nam spregovori najvelja-vnejši Prekmurec, univerzitetni profesor v Ljubljani, dr Matija Slavič, ki je bil v Parizu tudi glavni borec in uspešen borec za Slovensko Prekmurje. Takole je napisal: Prrkmurci niso imeli narodnih šol, ampak samo madžarske, niso imeli izobraževalnih društev, sploh nikakSh narodnih zbirališč. Nihče jim torej ni mogel in tudi ni smel kaj takega povedati- Celo vsak naročnik knjig družbe sv. Mohorja je bil politično sumljiv, tako da je že težko bilo dobiti povrjenika za to družbo; kajti povterjenik je bil pravi narodni mučienik. Narodno delo med prekmurskimi Slovenci je bilo silno otež-kočeno, skoro da onemogočeno, že klic "živio!" se je preganjal kot veleizdaja. Madžari so zabranjevali vsak stik prekmurskih Slovencev z drugimi Slovenci in so gojili misel, da so prekmurski Slovenci v narodnem oziru nekaj popolnoma posebnega, slični sicer Slovencem, a ne isti narod z istim jezikom, ampak z nekim posebnim starim "vendskim" jezikom Pri madžarskem ljudskelm štetju 1. 1890- so še bili šteti. Slovenci v svoji rubriki. z napisom Slovenci ali Vendi Let? 1910 so jih dejali v rubriko "Druge narodnosti", v kateri so šteli tudi cigane Tako so hoteli zbrisati sled Slovencev. To miselnost posebne prekmurske "narodnosti" je zastopala celo ogrska delegacija na mirovali konferenci v Parizu 1. 1919. Njen izvedenec za Prekmurje, srednješolski profesor Aleksander Mikola v Budimpešti, rojak iz Puconc v Prek-murju, je povdarja! to misel, da bi dokazal, da Prekmurje etnografski ne spada k Jugoslaviji. Jugoslovani ali Sloveni Današnji Jugoslovani: Bolgari, Srbi, Hrvati in Slovenci so bili še v 6. stoletju po Kr. en narod z imenom "Sloveni". Naselili so se ob Donavi in si osvojili Balkan do Jadranskega morja. Ko so odšli Langobardi v Italijo, so se od I. 5GH. dalje začeli Sloveni naseljevati po današnji domovini Slovencev. Zasedli p« so veliko več sveta, kakor ga inui-jo dandanes. Zavzeli so porečje Slave. Drave, Mure in Rabe. Bili to tedaj v naši Kranjski, Istri, Goriški, Benečiji do Taljamenta, )*> celi Koroški, v delu Tirolske nekako do Topluškega polja, v delu SolnograSke, po celi Štajerski, v delih Gornje in Nižje Avstrije ter na za- padnjem Ogrskem proti vzhodu in severu do Donave, kjer so prišli skupaj s Čehoslovaki. Vsi (i Sloveni med Črnini. Egejskim in Jadranskim morjem ter v alpskih deželah in na zapadnem Ogrskem so bili narodnostna celota, ki je govorila več ali manj isti jezik. Toda do tvorbe kake skupne države ni prišlo. Namesto skupne politične enote se je razvila cela vrsta malih državic. Tako nahajamo v 8. in 9. stol. pri alpskih Slovenih slovensko kneževino Karantanijo, v nižavi rimske Pn-n o ni je sta kneževala slovenska kneza Pribina in Kocelj, v Posavju in Primo-rju najdemo države, ki so se imenova- PfSItftncl/? ClAir^w^» V času, ko so karantanski Slovenci že ;zi. ki so nrpbivali ra zapado»m Oo-r-skpm in na Staierskpm do Drave ni?p Maribor-*. Politično samostojnost, jim i" nrídobil Vnpz Pribina. Ta ip npiivrpi í?o-soodoval v Nitranfki nokraiini na da-nnSniprn Slovaškpm. Moravski knpz Moí-rnír rl odšel s svojim sinom naiprpi k Bolsrn-rom. potpm na k Ratimiru. ki ie cospo-doval med Savo in Dravo, nazadnjp h o*rofu Savinjske marke. Salahonu. Okoli 1. 840. pa je dobil Pribinn od frankovskeca k ral i a Ludovika Npmškp-i?a v fevd velik del Panoniie s središčem ob rpki Zali, ki se izliva v Blatno jezero. To ozemlje je sesralo na vzhodu do Donave na spvprozapadu nekako do Bnbe, un /anadu do TCarantnniip. na inem on do D, •avp nekako od Mnrihors do nip-ne<»P izliva v Donavo. Ip hrvatske, in južno od niih drnsre, ki so iih nazivnli srbske- Naiiužnpiši dpi Slovennv so nodjarmili m^nrrolski Bol-crnri. ki so pa prevzpli slovpnski jezik nodvirmlienih Slovenov. tpr tako ustanovili zonpt novo slovensko kraljpstvo. ki f" ie zvalo bolgarsko. Bolgarska, srbska in hrvatska državna tvorba jp ohranila kljub vs»m sovražnim nnvlplom svojo državnost, četudi včasi simo po imenu. Sloveni v TCnrantaniji in Panoniji pa so zgodnj izgubili svojn politično samostojnost. V tpm ea^u so bili torei združpoi panonski Slovenci t okra i in onkr^i Mtitp pni državi. Nekateri ppIo mislijo, da TVihioa in njecov nnslpdriV croa-no. d p rila +n di v panonski Hrvatski. fHav-rnps+n slovpnskp nanonskp držnv» in VI Pribínov «!-H :p T-iiln 14 sIovptibVíTi in 17 np-moVili nlo-«ni + nSoiv . "V* P1 a torrrn dn rini -nnstn- ?p drnrrr, (io|«Vov cv Arlr-'^n-nn ^ in ^-vnfio cv -Tnnpvn l^rstrti^a- V?.o,1 Vípr i" d«l sp7'dnti eprVvp. «o tilp: Za-Inbnr ob Znli TRalnoinpfinV Ptni Tlpf-toJiiiini^ Pppuh ^Ad ouirtriup »eelpsiasV TTisek (Triins. ad K"písí) . Morrnčp ip tudi. da ie krni. ki se v virih impnuie "ad Pnsinijra" spdania Ppsníea na fitm'prsVem. "Litidolvpsehirieum" pi Lendava v Pr°k-rnnrin Po Pn"hirovi smrti fl. Sííl ^ ip vladal "ípnrnw čiri TToppH Tndi t« in ■<' lilro "tn-■»'doti jnnnmn pprkvn n. rtr.. Vnlror "" mi. ril 711 rnrSiripnip kr?čnns+va 'n dal sp-fli v TiirniSpn. Rv. Kpdplü v "Ronmüov-"1V1 in v SnTn v sedaninm PreVmnriu. T. PfiJ in Rfjfi io Tiil -pri nip™ solno-nadškof Adnlv'n V! i - nosvofil več, n n rV p v. delil zakrampnt sv. birnip fpr c :>r><-l"l -.-p?; riotrebnih duhovnikov. T;. Pfi7. sta notovala sv. (Trii in Me-♦od 7. Moraviip v Rim. K"o sta Sin skoz oanonsko vojvodiro. in jp KoppIí snrpiel velikim vpseliem fpr sp trudil, da bi ju "ridob'1 za svojo de^plo. L. R69. jp no-slnl ooslnnce k pnppžu TTndriinnn s nro-Stiio. dn bi mu poslal Metoda zn žkofa. S nnnp^pvim dovoljenipm je nato škof Mpfod 7. velikim usppbnm dploval nekaj I--4 — let ined panonskimi Slovenci. Uspeli imel zlasti raditega, ker je pridigoval slovenski, čital sv. evangelij in opravljal sv. mašo v slovenskem jeziku, i'rej v l/ajiuiiiji delujoči nemški duhovniki »o le ¿u sno govorili slovenski in so se zdaj uiiiuüiiiü pred ¿íelodoni in njegovimi u-čeuci. Jezik, v katerega sta prestavljala sv. (Jiiil in .Aietod sv. pismo in v ka-leruu sta opravljala daritev sv. maše, se imenuje s tehničnim izrazom starocerkve-nosiovanski jezik. Slavni jezikoslovec MikiOšič, panonski Slovenec, rojak iz Ljutomera, je trdil, da je bil to jezik panonskih ¡Siovenov- liolj občno pa je mnenje, da je bil to jezik macedonskik Siovenov okoli ¡Soluna. Vsekako je bil tak jezik, da so ga Panonci lahko razumeli, kakor je še dandanes macedonskoslovensko narečje jako podobno panonskoslovenske-uiu narečju. Važno pa je dejstvo, da so bili panonski Slo,venci (prekmui^ki in štajerski) med Donavo, liabo in Dravo deležni staros¡loveiiskega bogoslužja in staroslovenske cerkvene kulture. l'o Koceljevi smrti okrog 1. 874. pa je vsled nemškega vpliva, izginilo elo-vensKu bogoslužje in je bila uničena, tudi politična samostojnost panonskih ¡Slovencev. -iViimogrede (n. pr. 1U4Ü.—1052.) so se bili prekmurski in štajerski panon-siu Slovenci združeni pod enim vladarjem. Sicer pa so prišli štajerski panonski biovenci pod nemške oblastnike, ogr-skiiii panonskim Slovencem so zagospodovali najprej iNemci, potem pa .¿iadzari. \ endar se je obranil med štajerskimi pa-noiismmi Slovenci (Prleki) cut skupnosti i prekmurskimi Slovenci. Zanimali so se ¿.a rrekiuurce štajerski panonski Slovenci, med njimi zlasti Božidar iiaič in Anton irstenjak, ki sta dozdaj največ spisala o prekmurskih Slovencih. Temu čutu sKupnosli je dal izraza tudi dr. Anton ivorošec, panonski ¡Slo,venec od sv. Jurija pn Ljutomeru, ki je kot podpredsednik ministrskega sveta pisal izvedencu za Prekmurje Zó. februarja ltíli* iz iielgrada v Pariz; "Pišem, da Te pozdravim in zopet zaprosim, da nam rešiš, našo Priekijo tokraj in onkraj Mure, naso Veliko Priekijo". Malo smo moiili in malo peli Avellaneda! Čudna beseda kaj. Pa navsezadnje, kaj bi bila tako čudna. Tako je bilo ime nekemu človeku, no katerem je to mesto dobilo iin«1. Meni se pa ta razlaga imena ni dovolj prikupila, ker nazadnje je tudi gospod Avellaneda moral od nekod pobrati svoje ime. Menda ga ni na cesti pobral ln res ga ni cesti, zakaj . grmovje je šel ponj, kajti Avellaneda ne p-menja nič lepšega in tudi nič grše^a kot lešče-vje. Leščniki pa vemo da. značijo samo srečo. Saj celo pri polnočnimi sričo po menijo. Bilo je lani na prvega maja, ko sem "šel prvič leščnike brat". Saj i>> to približno čas zrelih lešnikov na južni strani zemlje... če bi jih kuj zra tlo tu- -t* kaj... No, jaz sem jih šel brat na Avellanedo. Ln kaj si mislite, kam sem stopil najprej? Ne po leščnike, ampak po naše ljudi Bog ima Slovenca rad. Siovenei se pa Bogu tudi ne bi rad do hudega zameril, najbolj pa ga imajo mnogi radi tgm "kjer Bog roko ven moli". Saj menda še veste kje je to... Ali pa že nemara ne več. Saj v Ameriki se je Bog že tako dodobro umaknil iz javnosti, da tudi iz gostilne ne more več "roke moleti" — in je res tudi ne moli, ker nikakc oblance ne grozdi ne visijo nad gostilniškimi vrati... No, pa naj bo že tako ali drugače, le-po ali grdo, hvale ali graje vredro, radi Pri Ivaniče-vem krstu na Avellanedi pokusimo božjo kapljico in če smo dobre volje, tudi Boga hvalimo zanjo... ali pa zabavljamo, da trte nikoli ni videla, ker je iz "hrasta" delana, iz tistega rdečega "Quebracho"... Pravi vinski bratec, kajne! Samo po oštarijah stika! Lepa reč. Tako bi si nemara kdo mislil, in da ga še sram ni take reči napisati. No pa me ni nič sram. Če je sv»+¡ Frančišek šel notri v Indijo in ra Kitaiskr, zato da je vršil to, kar je bil njegov poklic — potem menda ne b otako napačno iti v z enakim namenom v gostilno... vzelo me je. Zares ni pomota in ne fata morgána iz afriških puščav. Zares je zapisana na široko: "Slovenski bar". Nisem še srečal in ne vem kje bom spet kaj podobnega videl, da bi bila slovenska beseda tako krepko zapisana in še z narodnimi barvami so črke izdelane. Zato sem jo kar drzno ureznal naprej in vstopi!. "Lustig" so igrali pri naj-bližnji mizi, ali pa kaj drugega. Y take stvari se pa res niš še nisem vtaknil, da bi ameriške karte poznal. Hm, kaj si mislite, kako so pogledati. Kaj če je res sam "Večni Bog nas ga To pa je znana stvar, da so najzanesljivejše slovenske agencije — gostilne. Fjepo ali ne! Res je. Restorant, Trieste, restorant Oirizia. re-storant Postumia, Isonzo... pa trdi "internacional" in "Alemán" in ''austríaco"... Zadaj se skriva seveda slovanska beseda in tudi slovenska pesem in žal +udi marsikatera slovenska tragedija. . In kam naj kremen na Avellanedi, da poiščetti naše ljudi. Fn samo naslov sem imel in še ta je bil oomankljiv. Na slepo sem tako stopal po ulici, ''o Ohncabu co. Pa je nekje gostila pri "veselom Štajerci" sem slišal in iskal z očmi. Ni mi prišel naproti. Pet leader sem že ore meril kar naravnost in tedni. Kar pre- varuj" stopil mednje, kot se v pravljicah lvre o kvartopircih... Ves črn od vrha do tal. Le kdo bi imel drugi v-ostarijeli posla, kjer "Bog več roke ven ne moli". Podobi n pač gospodu po tukajšnji noši, toda prosim vas, kdaj se je tukaj videlo kaj takega, da bi duhovnik stopil v gostilno. Lepó vas prosim. Ko sem pa po slovensko odprl usta, smo bili kar kmalu znanci iri smo kar trčili na dobro zdravje. Nekateri so že čuli, drugi pa še tudi nič o tem, da je tu slovenski duhovnik. .Marsiik itero smo rekli in (udi to sem vzel v misel, ali bi se dalo kaj napraviti s slovensko službo božjo. Pa so bile mi-.sli deljene. Da so preveč raztreseni, da tudi ob nedeljah delajo, da je precej tudi evangeljskih in kje najti primerno cerkev... Sami pomisleki ki tehtajo... Toda treba je poskusiti. Začel .sem z obiski po družinah in brez vsakega lepšanja moram priznati, da sem vseiej prav vesel odhajal Ulice Dean Funes, Ahnafuerte, Ma-theu, Levaile, Zeballos... Vse polno naših ljudi. Po nekod po 4 družine na istem dvorišču. Le dve stvari sta bili, ki sta delali skrb. Kje najti primerno cerkev in kako organizirati petje. Nič lažjega kot to, so mi rekli fantje, tam nekje od s Pivke. Saj radi pojemo. i5omo se že zložili kako. In bi se nemara res zložili za enkrat ali dvakrat. Toda treba je kaj stalnega. Prav na centralni točki, blizu klavnice "La Blanca" smo našli Don Orionovo zavetišče, kamor so že tedaj zahajali nekateri naši k maši. Pa poskusimo!, Ljubeznivo me je sprejel Don Orione in z veseljem pozdravil mojo prošnjo, Kadar hočemo in kolikorkrat hočemo, nam da na razpolago kar nam more služiti k pridu. In sva določila naj bo vsak mesec drugo nedeljo maša in četrto nedeljo večernice. Za 14. junij smo tako določili prvo slovensko službo božjo na Avellanedi. Na uiici M. Estevez 620, tako je bilo zapisano na letakih, ki po vabili vse Slovence na to svečanost. Jože Žlebič je brusil pete na vse strani. In Utroša in lvanič in Balažic in še drugi, ki jih tedaj še poznal nisem. Po Pineyru, Wildeju, Lanusu, Dock Sudu... vsepovsod je šla beseda in so tekale noge in letaki, na Pa.teroalu je pa g Ciril vežbal zboj- za nastop na Avellanedi. Lep dan nas je podravil 14 junija. Z vseli strani so hiteli k slovenski maši. Toda, da toda! Tisto ki ste tedaj iskali nuznačeno hišo, ste videli, da je Avella- neda bolj zvita, kot ovnov rog. Tako nevljudno iu brezobzirno na red in lepoto so se našopirili ob iiiu veliki magazini, ki se kar nič ne menijo za to, kako tečejo ulice in je tako prava umetnost najti mesto naše službe božje. Zato m nič čudnega, če je marsikdo preje obupal, kot je našel. Kdor bi še ne yedel kje je naša maša, bo pa čisto lahko dobil, če mu povem, da je blizu "La Bianke", pet kvader od Av. Mitre proti Dock Sudu na ulici M. Estevez 630. Oni dan seveda še nismo tako vedeli in znali za vse kot danes. Zato so nam pa tudi pevci zašli na Puente Alsina in tako po dolgih ovinkih komaj našli, pa ven-uar še pravi čas prišli. V veži azila je bil postavljen oltar. Nova, že skoraj dodelana dvorana, ki bo služila za kapelo, še ni bila blagoslovljena. Ko je bila ura devet, se je nabralo že toliko ijudi, da je bila veža polna. Kam bomo pa deli še one, ki pridejo 1 Saj so naši možaki krepki, toda, če začno razmikati stene, bi to ne imelo dobrega konca. Zato so pa kar vzdignili oltar, posvečen Srcu Jezusovemu, ki so ga sestre tako lepo okrasile za to priliko. Ni bilo drugače. Vzdignili so ga in prenesli ,v dvorano. Bila je ura deset in prostor napolnjen. Na samo Veliko noč ne vem, če sem videl zbranih toliko naših ljudi in ko se je maša začela, ko je zazvenela prvič slovenska maišna pesem, je zavel glasen vzdih kaline more doživeti le človek y tujini, čez vso zbrano množico. Bil je trenutek, ko mu nenadno zazveni na uho pesem davne mladosti. .lokal je ubogi harmonij, ker ga je bilo sram, da njegovi izrabljeni glasovi niso več v stanu zadosti povzdigniti slovesnosti. Seveda, siromak! Postaral se je, da sam ni vedel ltedaj, njegovi lastniki so se pa že tudi tolikokrat izmenjali, da so izgubili račun... Pa je ubogi meh le dal, kar je mogel in smo bili veseli. Spoznali ¡smo pa tudi to, da bo treba preskrbeti kaj boljšega. Cez tristo oseb se je vdeližilo te prve slovenske službe, katera bo ostala dolgo v spominu in spomin nanjo si laliko oživimo še s fotografijami, ki smo jih ob tej priliki vzeli za spomin. in od tedaj se je služba božja lepo razvijala dalje. .Le petje in harmonij nam je delalo skrb, iz Paténtala je daleč. Treba je najti pevce med verniki blizu kapele. t a, saj so nam naše mamice že v zibki peie, in zvonovi so nas budili. Kako Jt» med nami, ki so že doma peli v cerkvi Dio venec ne bil pevec L In koliko jih je in iako smo zastavili in sklicali ,vse, ki so pn volji in smo imeli kmalu skupaj osem za potrebo. Gospod Ciril se je pa za-, zel m so se pričeli večerni sprehodi na ■Avellanedo. In Katrical "Lepa reč! Takole ste mi moza ukradli. Kar huda bi bila. Ko bi ue šlo za dobro stvar. Pomislite 1 Še jesti nima časa. Komaj prileti domov, že tišči violino pod pazgo, da moram kar za njim z lončkom." Seveda, če ne bo šel brez večerje spat tako je tožila Cirilo,va žena, pa je le doprinesla tudi ona svoj delež in je luko petje napredovalo in ko so bile 14 dni pozueje prvič litanije, so jih že Ave /.aneclci sami peii. in potem smo šli na delo za harmonij. 300 pesičkov! Kaj si mislite. Ni to mala stvar! Nič skrbi, gospodi Tako so rekli možje in smo napravili nabiralne pole in so šli. In so padali pesi in je rastla. številka in jih je bilo 200 in so prišli še novi in smo nabrali dovolj, da smo plačali harmonij iu je še nekaj ostalo, da smo prispevali tudi za nabavo klopi v kapeli m še za novo spovednico, da ne bomo imeli tako žalostne prikazni v kapeli, kot je bila prva, pomilovanja vredna, kot greh... Seveda ni bilo to tako kmalu. Šele v oiviuoiu, no je Oiia nasa maša, združena ¿ uuie unco evharističnega Kongresa m obletnico smrti kralja Aleksandra, tedaj ju prvič zapel ,v kapeli naš lastni liarmo-uij m smo biii veseli ta dau nič manj, iioL ictiaj, ko je bila maša prvič m veseli tudi zato, ker je ob tej priliki stopil med nas tudi najvišji preustavniK kra-ijeve jugoslovanske oDla^u dr. btojanovič, iu je bil naravnost očaran od tako številnega oDiska. ¡Saj je bilo zuranili do 400 oseo. Le kje se je toliao ijudi vzeio! in je minil Božič in novo leto. .Na božični dan smo imeli maso ob iu. Aa novo leto prav tako spet nabito ceritev. Med tem smo se pa pripravljali, da vstanovimo lastno slovensko društvo. Lepa misel, toda kako ! Cel dan ua delu, zvečer človek ubit, in še maio takili, ki so s takimi stvarmi kdaj imen posia. Kaj bi si belili glave, taüo smo zadevo na kratko rešili. Saj imamo naš pevski zbor. Ali ni mar to že društvo! Drugi smo pa ,vsi podporni člani... In tako je prišel 7 februar, ki je dal prvo slovensko prireditvico ua Avellanedi. S skromnimi začetki. Kako naj bi drugače. V gostilno smo se zatekli, k "Karlotu"; tja kjer je "slovenski bar". Malo smo zapeli, malo deklamirali, se nasmejali in smo šli veseli narazen. In še 'so pesov čistega dobička je ostalo, ki je siužilo potem za kritje potnih stroškov za pot v Berisso, kamor smo nesli slovansko mašo 26 februarja. Junaki smo morali biti oni dan. In bili smo. Oni ua Paternalu in oni iz Avellanedo. Kdor je bil iz cukra, se je oni dan stajal, tako grdo je bilo. Pa smo veseli šli tja na obisk in* zadovoljni smo se tudi vrnili. K preje omenjeniu sedclavcu sto se pridružila še Andrej in Leon Lah, ki sta že vsepovsod po svetu jadrala, med Nemci že skoro Nemca postala, pa sta se zopet svoje slovenske mamice spomnila in sedaj pomagata obdelovati prekmurski ogran-ček slovenskega polja. Tako tečejo meseci. Mi pa vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10 h na Avellanedo in je t;',m maša. Vsako četrto nedeljo pa so večernice in se še malo pogučimo, kakšne so kaj novice in kako bo naprej. . Tam na ulici Manuel Estevez št. 630 je naša cerkev, brez zvona in brez turma, pa vendar nam ljuba. Pri Utrošu pa so naši sestanki, včasih pa gremo in trčimo tudi na dobro zdravje pri Štefanu Celecu ali "Veselom Štajeru" ali pa Karlotu Ter-planu v Slovenskem baru. Obletnico pa pravimo, da hočemo slaviti z vsemi Slovenci in zato le pridite vsi iz vseh strani in bo prostora za. vse, zato pojdemo ta dan, to bo 27. junija v farno cerkev na Avellanedi, ki je na ave-nidi Mitre 721, in še na veselico vas povabimo v dvorano na ulici French 78. Ta dan bo počastil naše Avellanedce tudi sam naš minister dr. Fr. Cankar. Hladnik Janez Ojb priliki o-biska v Be-rissu, 28. februarja 1937. VESEL' ZAPOJMO ML. Večer je in tisoč in tisoč reklamnih luči meče čarobno luč na široko avenido, lio kateri ómnibus meri kvadro za kvadro. Kmalu zavije v postransko ulico, drdra naprej, mimo reklamnih luči, čudne večerne lepote velemesta, še dalje po .svoji določeni poti, pod mostom skoz, po kateerm vodi železniška proga dnevno nešteto vlakov iz prestolice v daljne argentinske province in pampe in nazaj — in že je na svojem cilju. Tu življenje zopet oživi in zdi se, kot da bi se velik del živahnega večernega življenja velemesta sém prikradel. In ko prekoračiš most, ki vodi čez reko Riachuelo in ki obenem veže mesto z najbolj industrijskim predmestjem Avellanedo, in, dospeš v glavno avenido Mitre, imaš občutek, da si nekje v srcu prestolice. Toda treba je zapustiti Avenido in kreniti v postransko ulico, ker tja nas vodi naša pot. Tu se ne 'vidi nič drugega kot velika poslopja centralnega tržišča, mlini. usnjarne, itd- Pred kratkim je tod še ,'rava hastia, ¡sedaj se (Jtfigajjo čedna stanovanja. Še malo dalje! Trava raste \ polni prostosti, in na večer lahko slišiš tisti koncert, katerega je vsak podeželski človek vajen in ki spominja na domače večere prve mladosti, kjer se je v domačem vrtu in bližnjem travniku slišalo od ranega pole tja do pozne jeseni tisočglasno sviranje neštetih stricev in grileev. Zdi se ko da bi se iste živalce sém preselile. Dolg svetlobni trak žarometa iz bližnjega morja kaže nočnim ladjam pot v pristanišče. Še eno kvadro in na cilju smo. Vstopimo skoz hišna vrata v stanovanje našega rojaka g. Utroša- "Dober večer! Ka té, šče nišče nej prišo? Lekar sam te prvi!" "Že so si prišli in g. Ciril že čakajo. Prvle doživen, ka de Riacuelo gor teko, kak pa, kati te prvi prideš popevat. Mi kak pa ja, a smo navajeni točni biti. Saki den že ob po peti gor stanemo, pa ob šesti že v fabriki delamo, in na večer smo donok pa med prvimi pr popeva-nji!" • "Ja če bi si tak vrli bili, tej pa pá nej razločka bilo med vami pa nami." "Azon, hajd pojmo popevat!" In začne se pevska vaja.. Najrej vsaka skupina posebej. Pripeti se, da eden ima več dobre volje kot dobrega glasu, druži se izkaže poleg dobrega pevca še, da zna komponirati in nove melodije ustvarjati, in tako naprej. Da, da, naš pevo- PREKMURJE - Doiga stoletja so pretekla 00. tedaj, ko fo naši pradedje stopi1 i na tla, i¡l o irania postati slovenska zemlja. Velika je bila tedaj naša dežela. Saj je obsegala sko ro ves svet južno od Donave ir Ine pa do Jadrana. Neusmiljeno so tekla čez tc zemljo telet ja. Tuji pritisk je rastel in v ozemhih, kjer so bili naši ljudje le redko naseljeni, je kmalu zagospodaril tuiec. Daleč notri v ogersico ravnino, vse do Blatnega jezera, kjer je imal svojo pre-stolico Kocel, in kjer sla zastavila svojo delo tudi sveta brata Ciril in Metod, je vodja menda nima zastonj že par sivih las. In po kratkem ali dolgem se zasliši pesem, novo vajena, štiriglasno peta, da se človeku srce smeji. ■ Argentinska mladica, \ki ne pozna drugega, kot brcati po ulici umazano žogo, se kar nehote nabere v bližini, posluša z ustmi in ušesi, kakor tudi odrasli. Ker tukajšnjo ljudstvo ne pozna drugega kot tisto sentimentalno enoglasno petje spremljano na gitaro, ki je tukaj tipično in Evropejcu, ki tega ni vajen, se zdi, da posnemajo pevsa izgubljenega paradjža. < Še se zapoje in še, in melodija se zgublja v večernem mraku tega dela predmestja, kjer toliko naših ljudi v mnogobrojnih tovarnah in delavnicah troši moč svoje mladosti za slabo plačan denar- Le kdo bi si mislil, da se bo slovenska, pesem, ki ima svojo domovino na zelenih gričih, travnikih in logih, kdaj prikradla tudi sem v ta kraj, kjer ni časa za poezijo in zabavo in za smeh — in vendar pojemo in bomo peli. član Avellan. slov. pev. zbora. A. L- SLOVENŠKA ZEMLJA segala v devetem stoletju slovenska beseda. Koliko smo izgubili tekom stoletij, danes ni več mogoče vedeti. Vemo pa to, da so prekmurski'Slovenci borili trd boj za svoje slovenstvo. Med tem, ko smo drugod po naši zemlji svobodno slovensko govorili in peli, ko smo se v šoli slovensko učili, je neusmiljeno padala palica po hrbtih slovenskih otrok 11a Prekmurskem, če so se je kdo spozabil in je po slovensko kako besedo poveadl. Samo ogersko jezi je bil za ljudi. Pa so junaško vstrajali prekmursi Slo- venci in so se borili za slovensko ime, ko smo dragi Slovenci zanje komaj vedeli. Tn ta njihov boj je bil dolg in uspešen. Zgodovinar čaplovič popisuje slovenske meje leta 1828, to je pred več kot sto leti. Iste so bile, kot so danes. Vsa sila pritiska ni premaknila narodne meje v sto letih prav nič naprej. Od tedaj, ko so Slovenci dobili svojo narodno zavest, so stali nepremakljivo ra mejah in čuvali narodne mejnike nad Monošt.rom ob Rabi in na vshodu ob Krki. Niti nemškemu pritisku od Mure se niso vdali. Zato niso bili manj Slovenci kot smo bili Krajnici in Primorci. Toliko težji boj so imeli, ker ni bilo nobenega mostu čez Muro, ki bi jih družil z osta'imi Slovenci, ker so na vse načine skušali Ogri pretrgati vse njihove stike z ostalim slovenskim ozemljem. Ko se je zlomila svetovna voina, tedaj smo se spet Slovenci spomnili rojakov, ki so bili toliko stoletij ločeni od slovenske skupnosti. Svoje najboljše može je poslal narod z onstran Mure boj za svoje na rodne pravice. Orjaško delo so tedaj vršili ti zastopniki .na pariški mirovni konferenci, posebno sedanji univerc. profesor di Matija Slavič, ki je napisal o Prek-murju več razprav v francoskem jeziku. Ti možje so dosegli čudovite uspehe tedaj, ko smo na vseh drugih straneh zgubili. Dosegli so celo, da je bilo resnega zanima ja in razpravljanja o "kcr'dcr'j" med Jugoslavijo in Čehoslovaško, ki bi tekel na sever od Premurja do Don,".ve, skozi ozemlje Rabskih Slovencev in Belili Hrvatov (Burgenland) ki jih je kakih 7Ü tisoč. Tudi za svobodo Prekmurja je je bil boj trd in celo krvav. Dne 12 augusta leta 1919 so jugoslovanske čete zasedle ozemlje, ki je bilo detelj še pod ogersko upravo in je pretrpelo mnogotere grozo-vitosti ogrske revolucije. Mnogo najboljših slovenskih mož je šlo v tistih mesecih groze na vešala. Mirovna pogodba je Jugoslaviji priznala večino sklenjenega slovenskega ozemlja. Spadlo je pa pod Jugoslavijo tudi nekaj Ogrov (14000). Slovencev pa je o-stalo na Ogerskem 4700, takozvani rab-ski Slovenci, v vaseh okoli Monoštra. Še dalje na sever pa žive Beli ali Gradiški Hrvati, ki jih je 70 tisoč. Prekmurje je pa skozi stoletja bilo boj za slovenko ime in slovensko besedo in v usodnem času europskega poloma, ko smo utrpeli tako bridke izgube na vseh straneh, smo doživeli veselo snidenje s Slovenci, ki jih je Mura celo tisočletje delila od ostale slovenske zemlje. Prekmurci med seboj Nekateri se prizadevajo za to, da se mesto Premurja imenuje Slovenska krajina. Za nas je to vseeno. Glavno je, da vemo da je slovenska zemlja, o uradnem imenovanju naj odločujejo tisti, katerim to gre. Za poznavanje dežele in ljudi je važno to, da se deli vsa dežela v tri dele v Ravensko, Dolensko in Goričko- Takole piše Vilko Novak v svoji knjigi "Slovensa Krajina": "Ravenci (rovénci; ravénee)": prebivalci ravnine, ki se pričenja pri Canko-vi, približno do Sobote: vasi Ekákofce, Krájina, Poláince itd. V njihovem jeziku je dokaj tujk, zlasti nemških, lladi tega je njih besedni zaklad glede izvirnih besed najbolj reven. "Dolenci (dólncii; dóilnec)"; prebival- ci doline; ljudstvo ravnine proti Soboti in Beltincem, vključno s soboško okolico. Njih jezik označuje pogostejša raba dvo-glasnikov (delao — delo, glédao — glé-do. njbrao, nábro itd.). "Goričanci (goričinec, goriček, gorič-ki vrlié, goričanka)": "ki brigaj, po go-ráj prebivajo" okoli krajev Sveti Sebeš-cán, Vádarce, Bódonce, Vánece, MoSéán-ce, Dánkofce, Kuštanofce, Prosvécka vés, Vídonce itd. O njih šaljivo pravi ljudska pesem, da Závec je gorički sin, slátko vince pije, dáre trbéti plačati, te se f šumo skrije-Njihov jezik je razberoma najčistejši, besedni zaklad najbogatejši. Narodna in verska sestava Prekmurja Ena svojevrstnih značilnosti Slovenske krajine je narodnostna in verska sestava prebivalstva. V narodnostnem oziru je pač glavna značilnost, ki nam je sploh ustvarila pojem Slovenske krajine, da tvorijo 'večino prebivalstva Slovenci in sicer Slovenci nekdanje madžarske državne polovice. Vendar pa se današnja državna razmejitev ne drži točno etnografske meje. Predvsem nam je vzela na severu, kjer slovenski živel j prestopi razvodje med Muro in Rabo, ozemlje ta-kozvanih rabskih Slovencev, ki so ostali pod Madžarsko. Tu so nam odvzete slovenske vasi Andovci, Dol. Senik, Gor. Senik, Ritkarovci, Slovenska ves, Saka-lovci, ištevanovci, Otkovci in Verice, skupno s 4965 prebivalci, od tega 4465 Slo-venci (po madžarskih uradnih podatkih iz predvojne dobe). Te vasi segajo tja pred vrata mesta Monoštra, ki ima tudi še slovensko manjšino. O .slovenskem izvoru drugih bližnjih, danes že madžariziranih vasi pa pričajo njihova imena. Na drugi strani pa je prišla pod našo državo neznatna nemška manjšina na skrajnem severozapadu Goričkega- Tu so pretežno nemške občine Kramarovci, Oci-njc in Fikšinci. Več smo dobili 7. novo razmejitvijo Madžarov, ki prebivajo sklenjeno zlasti v okolici Dubrovniku in Lendave. Povsem madžarske s« tu občine: Banuta, Genterovci, Gjertjanoš, Gornji in Dolnji Lakoš, Dubrovnik, Dolina pri Ledavi, Kamovci, Krplivnik, Mostje, Mo-tvarjavci, Pince, Pordašinci, Radmožan ci, Središče in (V ki a ves. Pretežno madžarske so Lendava, Dolga ves, Doinanj šovci, Žitkovci, K apea, Kot, Petišovci, Prosenjakovei, Hodoš in čentiba. Celotna Slovenskn krajina v obsegu današnjih s rez o v Sobota in Lendava ie imela po ogrski statistiki iz 1. 1910. okroglo 90.000 prebivalcev, od tega 68.000 (75.5 o|o) Slovencey, 20.000 (22.2 ojo) Madžarov in okroglo 2000 (2.2 ojo) Nemcev. Po našem štetju iz 1- 1921. pa ima 92.295 prebivalcev, od tega 74.199 (80.5 ojo) Slovencev, 14.065 (15.2 o|o) Madžarov in 254{0 (2.7 o|o) Nemcev. Od teh 14.065 Madžarov jih prebiva preko 13.500 v navedenih občinah od Hodoša mimo Dobrovnika do Lendave, tako da je vsa, ostala Slovenska krajina docela slovenska. Prav tako malo raztreseni so Nemrii, ki jih imamo poleg omenjenih občin na severozapadu nekaj le šc v Soboti in Lendavi. V verskem oziru je Slovenska krajina dokaj pestra. Po podatkih za 1. 1921. šteje 66.365 katolikov, 24.678 protestantov (od tega okroglo 800 kalvincev), 624 židov in 468 pravoslavnih. Protestantsko večino imajo predvsem srednje in vzhodno Goričko ter severno Ravensko ob sta- rih prometnih žilah proti Radgoni in Soboti, dočim je zap. Goričko pretežno katoliško, ostala ravnina, zlasti celotno Dolinsko pa izključno katoliško. Zdi se, da so bili protestanti v starejši dobi še močneje omejeni na Goričko in so se šele kasneje dosel je vali v ravnino radi tamoš-njih ugodnejših agrarno- in prometnogo-spodarskih pogojev. Število protestantov na vzhodu pada, na zapadu pa raste. Treba je posebej poudariti, da ni razporeditev konfesij v nikaki zvezi z razporeditvijo narodnosti. Le kalvinci na vzhodnem Goričkem so vsi Madžari. Y splošnem pa so vsi ostalo prekmurski Madžari in Nemci katoliki, domala vsi prekmurski protestanti avgsburške veroizpovedi pa Slovenci. Znaten je vpliv verskih razlik na kulture prilike prekmurskega prebivalstva. MESTO IN VAS Prekmurska ravnina je predel značilnih velikih sklenjenih vasi in tvori tudi v tem pogledu prehod v panonsko niža-vje. Tu imamo najv,eč vasi na Slovenskem sploh. V ostalih slovenskih pokrajinah so vasi s preko 100 hišami že redkost, v prekmurski ravnini pa vasi s pod 40 hišami, skoro ni, številne so one z več kot 100 hišami, imamo pa tudi take z 200 in več hišami (o. pr. Turnšiče, Kobilje, Dobrovnik, Dolga ves). Večino vasi moramo uvrstiti po talnem načrtu med gru-easte vasi. Hiše so razpostavljene ob več cestah in ulicah, ki pa običajno niso ravne in izhajajo iz ene, glavne vaške ulice (n. pr. Beltinci, Turnišče itd.). Poleg tega imamo tudi prave, ravne obcestne vasi, kjer so hiše razpostavljene v glavnem le ob eni cesti (n. pr. Polana, Tešanovci, Noršinci, Kobilje). Vmes je še nešteto prehodnih oblik, bodisi da je glavha cesta bolj zavita (Dobrovnik);, bodisi da drže še dve ali tri ceste vstran od glavne, pa je vendar vas v bistvu obcestnega ttipa. Ponekod se v isti vasi družita gručasti in obcestni tip (n. pr. v Bogojiui). V vseh teh vaseh pa so hiše bolj kot marsikje na Slovenskem precej odmaknjene druga od druge. Vmes so obširni sadovnjaki, ki se v njih opazovalcu iz daljave zakrije vas. Na Goričkem pa imamo povsem drug naselbinski tip. Dasi je tudi tu naseljenost dosti intenzivna, velikih vasi ni. Domovi stoje po slemenih, kopah in pobočjih precej vsaksebi in so le ponekod po slemenih ali dolinah postavljeni bolj na gosto v obliki nekakih zelo razmaknjenih obcestnih vasi. V bistvu imamo opraviti z ono obliko, za katero se uporablja naiziv "razloženo naselje" in ki ga na Slovenskem najbolje poznamo iz vinorodnih krajev. Tudi v Slovenski krajini je najizrazitejše razvit tam, kjer se goji v večji meri vinska trta, torej v Lendavskih goricah. Vse prekmurske vasi, pa naj bodo še tako velike po obsegu, so čista, da, izredno čista kmetska na.selja, če izvzamemo gradove in marofe nekdanjih veleposestnikov. Le dve naselji imamo, ki imata mestni značaj: Sobota in Lendava, obe pravzaprav le krajevni tržišči in upravni središči. Sobota dobiva v najnovejši dobi pomembnejši značaj kot gospodarsko, cerkveno in kulturno središče Slovenske krajine. Bila je seveda slovensko mesto že ]• 1890., ko je štela 2234 prebivalcev, od tega 1321 Slovencev, 539 Madžarov in 254 Nemcev. L. 1910. je štela 2748 stanovnikav (1310 Slovencev, 1305 Madžarov in 122 Nemcev). Opaziti je torej bilo v teh dvajsetih letih močan porast Madžarov. Po našem prvem štetju iz 1. 1921. je imela Sobota 2950 prebivalcev (2215 Slovencev, 441 Madžarov, 170 Nem- Leo Lah: Če bi kdo od nas sedaj prišel v,'tiste kraje, med tiste ljudi, ki so znali tisočletno suženjstvo pod tujim narodom junaško prenašati, bi se čudil, ker ne bi našel ne električnih vlakov, ne kolektivov nego samo autobuse, ki dnevno dvakrat vozijo čez celo krajino in še tedaj na pol prazni, ker kmet pač nima zaupanja v .nove stvari — in še večkrat, ne denarja za to. Pa prav to je ono, ta domača priprostost, ki mi je tako draga- Bili so časi, ko so vse novosti ki jih je lačno oko vidilo, nove stvari, novi tovariši tako zanimali fanta, da je za tre-nuteke pozabil na vse kar mu je dosedaj bilo milo in drago. Bilo se je treba pripravljati za življenjsko borbo. Tako so mu rekli vsi strici, tete in drugi nasve-tóvalci. Minula so leta prej kakor je on cev; 2203 katolikov, 535 protestantov in 175 Židov). Drugo prekmursko mesto, Lendava, je po pomenu sicer neznatnejše, a po velikosti dosega Soboto. V mestu prevladuje še vedno madžarska narodnost. L. 1890. je štela Lendava 2006 prebivalcev, od tega 67 Slovencev in 1575 Madžarov. Po štetju iz 1. 1921. pa je štela (menda radi vojaštva) 3027 ljudi, torej več nego Sobota, od tega 840 Slovencev in 1526 Madžarov. Prav znatno je 'v mestu število Židov (250). V območju slovenskega ozemlja, toda izven jugoslovanskega državnega teritorija leži" ob Rabi mesto Monošter (Szent-gotthárd) z okroglo 2600 prebivalci, med katerimi sta poleg madžarske večine še močna nemška in znatna slovenska narodna manjšina. zopet našel trenutek za oddih, za razmišljanje. Sram ga je bilo. Šele tedaj je videl koliko je izgubil- Odločil se jc pri prvi priliki popraviti kar se da. Pripravil se je da s prvim vlakom odpotuje, da bo obiskal svoj dom in svojo domovino. Že je bil za vožnjo pripravljen in ko je v vlaku sedel, se mu je zdelo da sanja. Premišljal je, kako bo govoril, ker mu beseda več ne teče.... kako bo sedaj dpmn izgledalo.... da. li še stoji tisti hrast na travniku v čigar senci je presanjal svoja otroška leta____ tista hruška, jablan, tista sliva, kateri je nataknil jabolka in ko je sosed mimo šel je zmajal z glavo, češ, da prvikrat v svojem življenju vidi, da na slivi jabolka, raste jo.... Premurski spomini MI IN SLOV. KRAJINA. I — 15 — Dospel je na hrib, ki leži onstran meje in iz katerega se lahko pregleda velik del krajine: Neskončna polja na Ravenskem in zeleni griči na Goričkem. čeprav je že zgodaj zjutraj in na hribu sSf-^it HÜÍ i * V " 'V v - Pogled rta Bogojiho še vsemiriio, tam v domačem kraju že teče življenje: Krik oračev se meša z brušenjem kose, po izvoženi cesti ropota parizar, mlado dekle pri studencu poje, ptičice žvrgole; neskončna sinfonija.... Prijazni hribi na Goričkem, pod hribčkom hišice z "ogradom" naokrog, dalje proč polja in na vrhu vinograd- V sredini vasi pa kot čuvarica bela kapelica s pokopališčem, ki naj človeka spomi- čez celo .se pa vije . . čkom tao t aoi nja lin večnost.... Čez celo se pa vije bela cesta, ozka kot svileni trak: Slika da je nebeški slikar ne bi mogel lepše naslikati... Počasi je prekorakal mejo in gre proti domu. Srečal je stare znance, a poznali ga nisi. Kaj čudo, odšel je z doma še na pol otrok, in sedaj ko se vrača, je odrastel fant, mož. Pride pred domačo hišo; vsi ga čudno gledajo: kdo je ta, pa vendar ni prvikrat tuk t j, ker tako dobro pot pozna in brez težave odpre vrtna vrata. Bratje in sestre so gledali, a njemu je manjkalo besede ker od sa-so ga mati zagledali, niso hoteli verjeti me radosti je postalo grlo tesno.... ko svojim očem, ali ko so se oddahnili so ga oklenili v svoje roke. NAŠ GOSPOD JANEZ! Nie bil bi ta spominski list, ki je posvečen proslavi prve obletnice slov. službe božje na Avellanedi, popoln, če ne bi v njem bilo besede o tistem, ki je na Avellanedi slov. službo božjo vpeljal in ki je tudi glavna aktivna oseba pri proslavi prve obletnice te službe božje: to je naš zaslužni kaplan č. g. -Janez, ki komaj, da je tla tega sončnega juga Amerike prekoračil, že povsod in skoro z vsakim poznan. Težje kakor v domovini je duhovniško delovanje v tujini, ker tujina človeka ne pripelje, samo v drug svet in ga uči svo-jegte( jezika, nego povzroči največkrat tudi spremembo v verskem ozira- Če je doma hodil v nedeljo k maši in opravil druge verske dolžnosti, je to pač storil mogoče bolj iz navade kot iz prepričanja. Šele tujina, posebno tako velemesto kot Buenos Aires, preskuša človeka, iz kakega losa je. Navadno se zavzame potem ekstremna pot: ali ostane veren kristjan, ki ne opravlja svojih verskih dolžnosti iz navade, nego zat-o, ker ceni vero kot zaklad — zaklad vseh zakladov ali pa gre pot izgubljenega sina. To zadnje se največkrat dogodi. Na tej poti pogubljenja ga utrjuje slab zgled njegovih prijateljev. V začetku opustivši vse versko, ker noče biti zasmehovan od drugih, pozneje ga potrdi v tem, sklepu labo govorjenje njegovih poznancev in prijateljev o cerkvi in duhovnikih. Na koncu se mu zdi smešno vse, kar ima kak stik z vero- In med takimi začne iz- seljenski duhovnik s v o,j v _.t/ovanje. Edina pridiga, ki v začetku vpliva, na v.se brez izjeme, je dober zgled ker tu je tudi obenem naj boljša apologetika proti vsem napačnim nazorom o cerkvi in duhovnikih. *»aš zaslužni kaplan Janez Hladnik. Kdoi In to pridigo nam je dal in nam daje ga bližje pozna in če je že bil v njegovem stanovanju, kdor pomisli, da ko je sem prišel, si je takoj moral iskati kos kruha kot argentinski kaplan, in kaj to pomeni, upoštevaje tuji jezik in povsem tuje razmere, lahko razume to njegovo pridigo. In vse to razume samo, kdor je Pevci ob priliki prve slovenske maše na A v e 11 a-n e d i. I že sam «lično doživel. Storil je kakor vsak drug od nas izseljencev: šel si je iskat posla. Po par mesecih bivanja med nami je poznal orijentacijo in linije prometnih vozil bolje nego kdo drugi od izseljencev, ki so že leta tukaj- Naše rojake ni samo obiskal v mestu Buenos Airesu, ltfgo tudi v predmestjih in provineijah. Tri mesece po- svojem prihodu iz Evrope je imel že prvo službo božje na Avellanedi kje je mnogo naših ljudi, doma iz najbolj severno leže^ če krajine v Jugoslaviji — Prekmurja, zaposlenih po različnih tovarnah in delavnicah. Ker sem tudi jaz eden izmed tistih, ki jim je ta krajina njihova ožja domovina, naj mi bo dovoljeno, v imenu vseh mojih lokalnih "conpatrijotov" izreči v par besedah našo zahvalo in spoštovanje. Č. g. Janez! Niste se zbali tistega hlapa, katerega človek začuti, ko prestopi Puente Barracas, nejjo ste šli dalje mimo lepih poslopij in razkošnih hiš tja, kamor vam je velevalo iti vaše srce, 'v stanovanja rojakov. Mogoče vas je kdo prvikrat bolj neprijazno sprejel, toda. vaša prijaznost mu je pregnala vse predsodke in vi ste našli pot do njegovega srca- Sprevidel je, da ne pridete iz zasebnih koristi, nego kot njegov najboljši prijatelj, ki se poleg posvetnih zadev zanima predvsem za njegovo dušo. Koliko korakov storite za naš blagor, to ve sam bog. Vsak pride k Vam, ko je v stiski, ko ga nekaj teži, ne samo v duševnih potrebah neg<* dostirat tudi v telesnih. Kot duhovnik srečate v življenju ljudi, ki so Vam le za trenutek duševno tako blizu — in vas spet zapustijo. Zmisli se na Vas le, ko je njegovo srce žalostno. "Evageniz re pauperibus missit me", besede, ki .ste si postavili za vaš življen-ski program, izpolnite na najlepši način ko greste mimo vsega mestnega hrušča in krika v prosto stanovanje delavca in se tam "veselite z veselim in žalostite z TUJINA V zameknjenju gledal sem grozno pošast: Ledenmrzel je bil njen obraz, prežala na plen je ko zver, popolna, le srca ni bilo nikjer. "Ha, morajo k meni najboljši tvoji, denar — vladar je v roki moji; sicer jih uboštvo zdrobi; ne vidiš: iz ust jim kričiit Najlepše cvetje mi moraš dati, znam ga krasno negovati, le dušo — eh, kdo verje v njo? Da je le skrbno negovano telo. Takih, ki so se komaj v polnost prebudili, ki so včeraj še otroci bili, takih telo je «lastno najbolj, v njih še sveža dišava svetih olj... Deviških olj dišava je najdražja', v njih večja moč je kakor vražja, posebno, če jih borba pomnoži, če za nedotaknjenost srce zakrvavi... Ha, ravno vitko, rdečelično hočem, da se ob njenem strahu nakrohočem, žalostnim"- Pa tudi, če se moje besede glasijo kot nerazumljivo lalanje malega otroka, ki hoče svojim stanem izreči hvalo, pa še ne zna govoriti, mi vemo, da ne iščete naše hvale, nego da vaši koraki in ves vaš trud za na§ ni zaman. Ne zapustite nas, tudi če mi vas zapustimo in vi za vse dobro boste samo zaničevanje in nehvaležnost želi. Tisti, ki povsem drugače sodi kot mi ljudje, se vam bo izkazal kot dober in najboljši plačnik. A. L., Prekmurec- saj prej ali slej se mi vdá: Orjaška jaz moč sem sveta!" V brezmočni grozi sem poslušal bogokletje, ni mi dalo leka mladoletje — Presilna je bila srčna bolečina, ublaži jo moč Krvi — Vina... "Bog, saj živimo v Tebi, pritisni na Srce jih, k Sebi, če bi jih hotel omamiti greh, pa bodi za glasni, vendar lažni nasmeh..." Camplin Ivan. , KAJ PA DUHOVNO ŽIVLJENJE? '«• Vsem naročnikom in bralcem Duhovnega življenja se sporoča, da v juniju list ne izide. 'Zato dobe kot nadomestilo i o publikacijo. Prihodnjo številka lista ' izide v juliju. Zelo lepo prosim, da se čim preje zganete in pošljete naročnino. Kar na naslov: Hladnik Janez, Caseros 2780, Capital. Plačate lahko tudi ob priliki službe božje. ' Spremembe naslovov sporočite. Hladnik Janez NARODNO ŽIVLJENJE PREKMURSKIH SLOVENCEV Goreči ljubitelj prekmurskih Slovencev, Božidar Raič, je opravičeno pesimistično sodil o narodnem življenju v Prek-murju. Včasih ga je sicer razveselil ta ali oni slovstveni ali narodni pojav, ki ga je navdušil celo do ponosne izjave: "Povse zmerno in cedilo smemo brez bojazni na zmoto izreči stavek: prvlje se stere in pokoplje nadutost in krivičnost madjarska, nego se potuji peščica ogrskih Slovenov". A to je le mimogrede. Prevladovala je v njem bridka bojazen za prekmursko narodno življenje, s katero je zbiral prek- Gimnazija v Murski Soboti mursko slovstvo: "Kljubu tolikim oviram in zmotam hrani prekmurščina bogati zaklad za slovenskega jezikoslovca in po-prek za slovnico in okrašenje pismene slovenščine. Da ne spremimo s telesno smrtjo tudi imena teh vrednih prijateljev svojega zanemarjenega naroda, za častno dolžnost si jemljem, ker so precej pripomogli v nepovoljnih razmerah k jakši stavbi narodnega poslopja slovenskega slovstva, oteti je pozabljivoti, ter uvrstiti imeniku slovenskih knjižnikov, jihova dela pa knjigopisju; — poberimo drobtinice, da konca ne vzamejo." Lota 18G9. je moral zapisati že besede: "Vse druga podoba se razkriva na Prek- murskem, ondi med domačimi svetovnja-ki le prvotne olike, kamo li omike ne najdeš slovenskega narodnjaka, da bi si ga grabljam iiskal, ali Diogenovoj svetilnico sledil, vsakternik madjaroni in sicer iz polnega grla in na ves glas". V ganljivi obliki je dal izraza svoji skrbi za prekmursko narodnost in svoji ljubezni do Prekmurcev s temi besedami: "Narodna poveda resni, ka je oča, zro-čivši ne vede in ne hote svojega sina črtovi, vselej solze ronil režoči mu kruh: ravno tako meni, kedar zastavim pisek, da napišem kako črtico o prekmurskih Slovencih, žalost kljuje srce in dušo, vsled česar gorka rosa orje brazde po lic'ih, ker prejasno vidim globoko čutim, ka že zija nalik lakotnemu pozoju grobno žrelo, da pogolta mile,nam bratove, ter spremeni v čikoše in kanase, ako skoro ne vstanejo na silno delo omikani narodnjaki, in se v kratkem ne obrno politiške razmere na ugodnejšo plat. Najnovejša doba kaže gazilna konjska kopita, kremplje moriv-no zasekava v nežno osrčje njihovega krasnega golča in cestne narodnosti". Prekmurski Slovenci so imeli v narodnem oziru jako težko stališče. Odkar so prišli pod madžarsko oblast, niso imeli nikdar kake politične samostojnosti. Tudi niso imeli pravega narodnega šolstva.. Tuintam so rabili sicer slovenske slovnice in čitanke 'v nekaterih ljudskih šolah. Vobče pa je madžarska vlada gledala na to, da so se učili madžarski. V zadnjih desetletjih pa je bila slovenska knjiga razen katekizma sploh izključena iz šole. Pa tudi katekizem in svetopisemske zgodbe so se morali ponekod tudi slovenski otroci učiti madžarski, kjer je bilo kaj madžarskih otrok v šoli, zlasti tam, kjer so učitelji učili verona.uk v šoli. Učitelji so bili madžarskega mišljenja, ponekod tudi na šolah za Slovence trdi Madžari, ki niso ničesar znali povedati slovenski. Če je bil kak prekmurski učitelj, rojen Slovenec, dober, je govoril v šoli toliko slovenski. da je povedal, kako se pravijo katere besede v madžarščini. Navadno pa so učili ti učitelji popolnoma madžarski že od začetka ter imeli vsled tega tudi .slabe uspehe.' Slovenščina je bila dalje izključena iz vseli uradov. Uradni jezik je bi madžarski, kar se je izvajalo tako strogo, da so celo uradniki, ki so znali slovenski, raje govorili po tolmačih s slovenskimi strankami, kakor da bi se "omadeževali" s slovenščino in se s tem spravljali v sum "panslavizma". Slovenska beseda je ostala le še v cerkvi. Po slovenskih pridigah se je poznalo, kako daleč segajo Slovenci. Slovenske pridige so bile v katoliških in evangelj-skih cerkvah; židje so imeli svojo službo božjo v madžarskem jeziku. Kjer so prišli na ogrski meji Slovenci v narodne manjšine, tam je izginil tudi slovenski jezik i/, cerkve. Prišli so tja madžarski duhovniki, ki se niso več brigali za slovenski jezik pri župljanih slovenske govorice. Kjer pa je bila slovenska pridiga nepretrgoma., tam so pridigovnli tudi madžarski duhovniki slovenski. V Prek-murju delujejo namreč ponajveč domači slovenski duhovniki, nekaj pa je tudi Belih Hrvatov. Ker pa je sobotiški škof rabil slovenske prekmurske duhovnike radi znanja treh, oziroma širili jezikov, v nemških in hrvaških delih svoje škofije, je bil včasih na slovenskih župnijah na,-stavljen madžarski duhovnik, ki ni znal slovenski, in si je moral preskrbovati za svoje madžarske pridige navadno po kakem učitfrljVi-orgaliietu prestave, da je mogel slovensko pridigovati. Gojilo pa. je slovenski jezik domače slovensko ognjišče. Tam se je govorilo in nelo slovenski. Tam sta oče in mati učila otroke slovenski moliti, sta razlagala in izpraševala slovenski katekizem. Tam so vzdrževali slovensko govorico stari narodni običaji n. pr. boičaji na "gostuva-njih". Vzpodbudo za narodno zavest so dobivali Prekmúrci v spoznanju, da onkraj Mure živijo Slovenci, s skoro istim jezikom, ki so ga spoznavali pri svojih gospodarskih stikih in božjih potih na Štajerskem . Svojo duševno narodno hrano so imeli v svojem skromnem prekmurskem slovstvu. Molitvenike, zlasti mariborski "Venec cerkvenih pesmi", so si kupovali tudi v knjižni slovenščini. Višek narodne izobrazbe je bil pri tistih, ki so imeli knjige družbe sv. Mohorja. To so bile zlasti župnije ob štajerski meji. in sicer: Beltinci po 60 naročnikov, Črensovci in Tišina, vsaka po 30 naročnikov. V celem je bilo v sobotiški škofiji okoli 200 naročnikov. Da je morala pri teh za narodno življenje tako težkih razmerah narodna zavest padati, je jasno. Po tisočletni odvisnosti od Madžarov ni imel od svetnega izobraženstva, ki je delovalo v Preknm-rju, nihče več narodnega čuvstvovan ja. Vsak javni nastavljenee, od najvišjega do najnižjega, je bil vzgojen v madžarskem duhu. Le duhovščina si je še ohranila z malimi izjemami ljubezen do zatiranega in preziranega prekmurskega ljudstva in njegovega slovenskega jezika. V zadnjih desetletjih, ko je bila nevarnost za prekmursko narodnost že zelo velika, si je za njo pridobil velike zasluge dr. Franc Ivanoezy, kanonik in dekan v Tišini. Prekmurski dijaki so morali namreč obiskovati seveda same madžarske šole, kjer jim je bilo silno otežkočeno narodno mišljenje. Kdor je priznal slovenski jezik za svoj materinski jezik, njega su preganjali tovariši in profesorji. Slovenski govoriti je bilo skoro v vseh šolah prepovedano. Dr. Ivanoezy pa je zbiral okoli sebe prekmurske dijake in bogo-slovce ter jih navduševal za narodno mišljenje in delovanje. Zato se po pravici imenuje "oče prekmurskih Slovencev". Njegov učenec je tudi župnik Jož. Klekl sta.i\, ki je po Ivanoezyjevi smrti 1. 1913. prevzel in uspešno nadaljeval njegovo delo. Rojen 1. 1874. v Krajini tišinske župnije je bil Klekl po svojem mašniškem posvečenju kaplan najprej v Tišini, zatem v kraju, ki se madžarski imenuje In-céd, nemški pa Dürnbach, zahodno od So-botišča, kjer je veliko Belih Hrvatov in Nemcev, tako, da se celo v cerkvenem še-ma.tizmu imenujejo jeziki, v katerih se o-pravlja služba božja v tej-le vrsti: hrvatski, nemški, madžarski. Nato je kaplano-val v Črensovcih in bil nazadnje župnik v Pečarovcih. Radi bolezni živi že od 1. 1910. v pokoju v Črensovcih, kjer se je, kolikor mu je pripuščalo slabo zdravje, popolnoma posvetil verskonravni in narodni vzgoji svojega ljudstva. Kleklovo najznamenitejše delo v tem oziru je že osemletno izdajanje slovenskega tednika "Novine". Kot političen list bi bil seveda zabranjen. Zato je izhajal, dokler ni prišlo Prekmurje pod jugoslovansko upravo, z naslovom: "Novine. Pobožen, driižbeni, pismeni list za vogr-ske Slovence". Pa, še tudi kot tak je imel list hude nasprotnike. V Prekmurju ga niso hoteli tiskati. Mogel je izhajati le v škofijski tiskarni v Sobotišču, kjer ga je vzel sobotiški škof Janez Mikeš, grof Zabolski, kot cerkven list pod svjoe okrilje. Težko je bilo od tako daleč urejevati list. Rokopis se je moral poslati že en teden naprej. V sobotiški tiskarni pa ni nihče znal slovenski, da bi opravljal korekture. Dokler je imel čas, je to delo izvrševal prekmurski rojak iz Tišine, dr. Franc Rogač, nazadnje ravnatelj škofijske pisarne. List se s slovensko politiko ni mogel pečati: tudi bi bilo brez vsega uspeha. Pač pa, je bilo že to veliko, da so Prekmurci imeli sploh nekaj slovenskega štiva. Videli so, da se tudi v njihovem domačem jeziku da lepo pisati in prijetno brati, da je njihov jezik enako vreden z drugimi jeziki. Vmes so pa "Novine" seveda prinašale članke in pesmice o lepoti slovenskega jezika in o ljubezni do domovine. Tako se je Prekmurcem vzbujala ljubezen do slovenske grude. Spoznali so, kako jim krivico delajo madžarski zabavljivci, ki so izmislili pregovor: "Tót nem ember" (Sloven, Slovak ni človek). Že to je veliko, da je sploli kdo povedal v "Novinah" Prekmurcem, da so Slovenci, ko jim je vsa šola in vse'urad-ništvo trobilo na ušesa, da, so Madžari, in se je vsak malo boljše oblečen človek sramoval slovenski govoriti. Kaka bralna ali izobraževalna društva ali kaka slovenska organizacija ali ljudski shodi in tabori so bili za Prekmurce popolnoma nemogoči. Edini narodni apostol jim je bil tednik "Novine". "Novine" so še sploh morale tudi učiti citati svoje naročnike. Slovenskega pravopisa niso poznali. Znali so le ogrski citati. Zato so imele "Novine" v začetku ogrski pravopis. Ko so se naročniki že navadili slovenščino čitati, je čez par let uvedel Jož. Klekl st., slovenski pravopis. Narodna zavest se je precej vzbudila tudi vsled svetovne vojske. Prekmurski vojaki so videli, da so s svOjo prekmui" ščino dobro izhajali na vseh frontah, ker so z njo razumeli vse druge slovanske jezike. Pri vojakih so tudi zvedeli o Wil-sonovi "samoodločbi narodov", po kateri se jim je združiti z drugimi Slvoenci. Politika majniške deklaracije (30. maja 1917) pa se v Prekmurju seveda ni smela delati. Prekmurski duhovniki so pač poznali to gibanje. A resno ga ni nihče mogel širiti. Pač pa je Jožef Klekl ml., župnik v Velikih Dolencih pravil Madžarom in madžaronom v dovtipni obliki, da bodo Slovenci zabijali ob Rabi kole za jugoslovanske meje. Ta mlajši Klekl, bratranec izdajatelja "Novin", je urejeval "Novine" radi bolezni pravega ured- nika in izdajatelja, eno leto pred razsulom Avstro-Ogrske do ogrske boljševiške dobe. V tem času so imele Novine 6000 naročnikov, tako da je bil skoro vsak dvanajsti Prekmurec, ki se je izdal pri ljudskem štetju za Slovenca, naročnik "No-vin". Neposredno pred prevratom so se začeli bati Madžari narodnega gibanja med prekmurskimi Slovenci. Za 20. okt. 1918 so sklicali veliko zborovanje v Mursko Soboto, da bi jih navdušili za madžarščino. "Slovenske krajine vogrščino šire-če društvo" je obhajalo svojo 25 letnico; ob tej priliki so imeli tudi učitelji svoje navadno letno zborovanje. Ko pa, so madžarski govorniki izjavili, kakor je bilo razglašeno tudi na 14. okt. 1918 tiskanih madžarskih letakih, da v Prekmurju "ni ogrskih Slovencev", ampak so le "vendski govoreči Madjari (Ogri)" — nem magyar rorázági szlovének, ti vendül beszélo ma-gyarok, so doživeli nepričakovano opozicijo; začuli so se klici; "Mi smo Slovenci'.; Živela Jugoslavija"! Po razsulu monarhije se je začelo tudi v Prekmurju jugoslovansko gibanje, zlasti' ob štajerski meji. Veliko Prekmurcev se je udeležilo jugoslovanske sla.vnosti v Ljutomeru dne 3. novembra in v Radgoni 26. decembra 1918. V tem času so pisale tudi: "Novine" že odkrito narodno. Madžari so spremenili svojo taktiko in so začeli ponujati Prekmurcem neko avtonomijo v obliki "Murske županije". Novine so pisale 5. januarja 1919; "Poniijajo nam slovensko ravnano magjarsko župani jo (megye). To telko pomeni, ka menši častniki do znali slovenski, nego višja že več ne,-oni bodo Magyari. "Te forme nam ne trbe, v to ne privolimo. Bogojanski narodni svet posebno župan i jo (megye) prosi za Slovence, ta, slovenska županija nikšega dela ne de niela z drugimi magyarskimi županijami. To je nnjmenje, ka želemo. Či nam to ne dajo, opravičena je žela onih, ki vu združenji vseh Slovencev vidijo rešenje naroda". Zdaj Madžari niso pravili, da ni Slovencev, ampak v slovenščini pisane letake so širili z naslovi kakor: "Vogrszki domovinszki Szlovenei!" "Drági szloven-szki bratje". Dne 12. januarja so prinesle "Novine' 'tudi poročilo o radgonskem shodu, ki se je vršil v vojaški jahalnici, za katero sta bila pred prevratom ustreljena in pred pokopališčem pri kolodvoru pokopana dva slovenska vojaka radi jugoslovanskega mišljenja, takole: V Radgoni na Štefanovo se je vršo tabor. Prišli so i Prekmurci. Za predsednika, so postavili vogrskoga Slovenca z Beltinec. Sprejeli so resolucijo (odločbo): Prvi tabor prekmurskih Slovencev pozdravlja novo skupno vlado neodvisne države S. H. S. (Slovencev, Horvatov in Srbov) i jo pro- si, da vzeme kmalu pod svoje okrile slovensko Prekmurje. Še predno so Jugoslovani zasedli mimogrede Prekmurje, so prinsle "Novine" 5. januarja 1919. po rokopisu, ki je bil že pred to zasedbo poslan v sobotiško tiskarno: "Zadnji čas je že, da se reši ubogo ljudstvo (v Prek-murju). Kdaj bodo ga vendar naši šli braniti? Če ne hitro, bo prepozno! Te pokrajine bi morale že davno biti zasedene." Ko so bili Hrvati zasedi Medjimurje, je kapetan Jurišič z malo četo prostovoljcev prekoračil Muro ter zasedel 28. decembra 1918 Dolnjo Lendavo, Črensov-ce, Beltince in Mursko Soboto. Posebnega odpora ni našel; zato se je čutil varnega in ni bil pripravljen na kak madžarski napad. Medtem je organiziral Božidar Sever, panonski Slovenec iz Šta-jarske in po materi prekmurski rojak, z nekaterimi prekmurskimi domačini "Narodni svet za Prekmurje". Dne. 3. januarja ob 5. uri zjutraj pa so Madžari nenadoma napadli Jurišičevo posadko • v Murski Soboti. Jurišču so prestrelili eno roko, ki mu je bila pozneje odrezana, njegov adjutant Dr. jur. Dimovič je bil pri napadu skozi vrata v gradu ustreljen in s 5 padlimi jugoslovanskimi vojaki pokopan v Murski Soboti. Božidar Sever ih C oficirjev, ki so jih ujeli, so mislili madžarski oficirji takoj ustreliti za katoliško cerkvijo v Murski Soboti. Ko so bili že postavljeni za ustreljenje za cerkvijo, je zapovedal madžarski poveljnik, da naj pridejo pred sodišče v Sobotišče. Zato so jili z 20 ujetimi jugoslovanskimi vojaki spravili v Sobotišče. Tem 6 oficirjem in 20 vojakom se je posrečilo po nekaj mesecih deloma uiti, deloma so bili izmenjani in izpuščeni. Božidar Sever pa je prišel pred civilno sodiščo v Gyor (Raab), kjer je bil po 7 mesečnem zaporu nazadnje od boljševiškega sodišča 28. julija 1919 radi "veleizdaje in zločina zoper integriteto ogrske ljudske (pozneje se je glasila obtožnica: sovjetske) republike" obsojen na smrt. Po dveh dnevih, 30. julija, se mu je posrečilo ob priliki neke ženske vstaje blizu državnih zaporov uiti iz zapora ter priti preko Slovaške, Češke in Avstrije v domovino. Juriščev pohod v Prekmurje je povzročil, da so morali vsi Prekmurci, ki so bili ž njim v kaki vojaški zvezi, oditi od doma kot begunci, da so Madžari Prekmurje bolj zastražili in da so morali prekmurski narodnjaki biti še bolj previdni. Že takoj po prevratu, ko so prišli Prekmurci z ljutomerskega shoda 3. novembra 1919, vsi navdušeni za Jugoslavijo, in so dali temu prepričanju tudi javnega izraza, je prišel Jožef Klekl starejši pred nagli sod, ki ga je po strogem zaslišanju odpustil. Ko ga je vojuški sodnik vprašal: "Zakaj delate takof", je odgovoril: "Ker ljubim svoje ljudstvo". Še bolj so Madžari zdaj pazili nanj in na vsako narodno gibanje. Obvestila o jugoslovanskem gibanju in odgovore na madžarske letake proti Jugoslaviji so dobivali Prekmurci odslej iz Maribora tako, da so se jim pošiljali letaki po aeroplanih ali po zaupnih kurirjih. Madžari s prekmursko avtonomno žu-panijo seveda niso mislili odkritosrčno. "Novine" so jih že 5. januarja 1919 razkrinkale rekoč: "Miirska županija (Ma-ravrmegye) je vu Müro spadnola. Prve dni so med Judi lučili to laž, liki kodiši kosti (čonto), naj grize;i te čas tiho bode. Mogoče je, da je vlada tistoga hipa poleg toga rešeuja našega slovenskoga. pitanja bila, nego zdaj že od toga gučijo, da naš slovenski kraj ne dobi avtonomije, svojega ravnitelstva, nego de kak okrajina (jarás) i na dalje vcepljeni vu magjar-sko županijo." Slovenski prekmurski katoliški duhovniki pa so se trdno oprijeli avtonomije in so širili to misel na enak način in v enaki obliki, kakor so to delali pred prevratom Slovenci v Avstriji z majniško deklaracijo. Dne 14. januarja 1919 so izdali na shodu v Črensovcih to izjavo z natančnim načrtom avtonomije. Poudarjali so predvsem, da se ne sme izgubiti pod tujo oblastjo noben prekmurski Slovenec, rekoč: "Z onih delov Železne in Zaladske županije, kje bivajo Slovenci, se mora osnovati pod imenom "Slovenska krajina" ena dežela s pravicov samovlade. S teritorija te dežele se ne sme pustiti ni ena slovenska vas ne, akoravno hi tam ljudje mešane narodnosti bili, niti takrat, če so Slovenci v manjšini. Take občine so: Dolnja Lendava, Ledavske-, Dugoveške- in Čentibske goré, Kot, Kapica, Žitkovci, Motvarjevci, Radmožanci ter drugo take občine Železne in Zalav-ske županije. V tem smislu se mora tudi vzeti v autonomuo Slovensko krajino Monošter s,v. Gotliarda." Za Slovence v Monoštru so zahtevali tudi slovensko župnijo. Glede državnosti so se izjavili, da se slovenski Prekmurci v vsakem oziru podvržejo odločbi mirovne konference, kakor se pravi še posebej ,v "Novinah" marca 1919: "Odločbam mirovne konference se podvržemo, nas prikapčijo k Vogrskomi ali k Jugoslaviji, nego prosi mo tam zastopane oblasti, naj na obe strani dobre stojijo za našo zahtevano autonomijo." Narodno skupnost z drugimi Slovenci omenjajo s stavki kakor: "Nepravilno ime "Vendi" se mora uradno nadomestiti s "Slovenci", ker se ljudstvo v materinščini za Slovence imenuje in smo etnograiično isti narod s Slovenci sosednjega ¡Stajerja." To izjavo z dne M. jan. so podpisali in podpise v "Novinah" objavili skoro vsi prekmurski katoliški duhovniki, tudi Ge-za Tüll, župnik v Gornjem Siniku, in dr. Mirko Lenaršič, župnik v Dolnjem Siniku ob ltabi pri Monoštru. Ti duhovniki so ustanavljali v raznih župnijah in posameznih občinah narodne svete ter ljudstvo navduševali za slovenske pravice, češ, da si sami morajo odločiti svojo usodo in zboljšati svoj položaj. Da je narodna zavest segala celo do Rabe, nam kaže poročilo "Novin" z due 2. febr. 1919, ki pravi: "Narodni svet je nastavku 16. januara v Sakoiovcili ^b KabiU Za predsednika narodnega sveta je ed-noglaano odebran Dr. Mirko Lenaršič, plebanoš na Dolnem Simki.'' Prekmurski vladni koumui', dr. lifcla (Adalbert) Obál, je obljubljal neko avtonomijo v okviru ogrska države ter skušal z ustanovitvijo dveh novih glavarstev spraviti gibanje v madžarski t>k in zadovoljiti ljudstvo z raznimi obljubami. Tako je imel v Gradu (Gornji Lendavi) shod, kjer je obljubil avtonomijo, slovensko pisarno v Pešti pri ministrstvu ter novo okrajno glavarstvo v Gradu. Našel je odpor, kakor poročajo "Novine" 2. februarja: "Pri Gradi zbrani Slovenci Gradske in Alonošterske krajine so ne dovolili, da bi se pri Gradi okrajno glavarstvo (szolgabiróság) nastavilo. Slovenci Monošterske okrajne se ne ščejo odtr-gnoti od mesta Monoštra." Še slabše se je godilo Obalu ,v Beltincih na shodu 17. januarja 1919, o katerem poročajo "Novme" v isti številki, da so Obalu ljudje "na edno skrivno znamenje kak žve-gle začeli kričati: "Živijo J ugoslavija 1" ai da je iiidstvo vkupzbrano pravilo: "Nikaj nam ne trbe, ne okrajnoga glavarstva (jarás), ne cukra, ne petrola, ne Lraiike. Naše rešenje je v Jugoslaviji." ur. Obal seveda ni spravil nikake avtonomije, pač pa je določil za Beltince res novega okrajnega glavarja. Za Beltince je bil imenovan za glavarja Pavel Hor-vath, ki je bil do sedaj glavar v Murski Soboti, za glavarja in namestnika vladnega komisarja v Murski Soboti pa Elek SinKovnč, ki pa nista nastopila svojih siužb. b , Madžarska in madžaronska stranka je hudo napadala avtonomiste, zlasti Jožefa Klekla starejšega. Posebno sobotski madžarski list se je močno zaganjal proti njemu, češ, da je "domovine izdajnik" in "Slovan". "Novine!' odgovarjajo 16. februarja na te napade takole: "Slo,vensko iiidstvo protestira proti takšem glasi, s kakšim tej gospodje proti Klekli stanejo. Slovensko iudstvo nikdar ne pozabi, kakše hvale je dužno proti njemi. On je davo slovensko čtenje lüdstvi, kda je to pred uištermi gospodami še greh bio." Tako se je vršilo narodno delo, dokler ni prišla na spomlad 1. 1919 ogrska bolj-ševiška strahovlada. Ž njo je bilo odrezano vsakršno narodno delo. Dr. Slavič M. Kranjec? LAGOJA ŽENA Nikaj dobroga nega več na sveti, ¿meten je naš žitek. Vsakši stan ma svoje križe i svoje dužnosti. Liidje iščejo vse-sešerom razvedrila, ka bi malo pozabili svojo bridkožčo. Lepi je ledičen stan, eli človek vsig-dar ne ostane mladi. Zato se oženi, da bi meo na starost podporo v deci. Oženi se, kai bi ga žena podpirala, ka bi ga tolažila ,v žiuetnij voraj v žitki. ¡So pa tudi liidje, ki se ženijo, ka bi tak kem bole po-vekšali svoje bogatstvo. I konec takšemi zakoni je vsigdar žalosten. I zakaj to? Zato, ka lüdje malo gledajo, kda se ženi mladi človek. Pravim,, tisti liidje, šteri odločajo pri tom, najmre starišje. Vej driigu tak vseli majo dosta pri zdava-nji gučati. Dostakrat pa mladi, kda se ženijo, preveč samo srce posliišajo. Bog je stvoro ženo pokorno moži.. Dnesden pa bi žena rada bila sama. ver- tinja. Moži ne da mira, vsikdar sta v sva-ji. 1 ka pride potom / Mož začne v krčmi pohajati, hiša propada, Naci je opravo soldačijo i ne dugo po tom se je oženo. Zabrao si je deklo, štera, je mislo, de ga zadovolila i njemi pomagala kak zvesta tovariši,ca v življeni. Bo-ie nizkoga tela je bila, eli ovak zato lepa i nekaj zemle je mela po materi. Kak dekia je. zato rada delata i nišče jo ne je mogco grajati, kak se je poročila ne je n jo j preveč dišalo deo. Gučala je rada s sosidami, šče bole rada se je pa kregala. Moži je vsigdar ka zafrkavala, da bi ga mogia svaditi. Samo smijao se njoj je: — G uči, vej, kda se na voliš, te noš več gučala. V oči ujemi je vsigdar metala, ka ni-ka nema, ka nikam nejde, ka bi si kaj prisliižo. Vsigda* je samo doma, kak kakša kvočka. Samo tisto majo. Gorica, središče primorskih Slovencev — 26 — Kda so kravo odali, ka so rešavali nekši dug, te se malone kam dala: Ka?! Ka smo že tak na nikoj prišli, se je zdrla.. — Za kravo pride hiša i nazadnje Šče doživim, ka bom šla po kodiva-nji s torbov. — Ti nede škodilo! je pravo Naci. — Itak ne delaš rada... Kata je porodila dete i za par dni je bila več zdrava. Nekelko dni je bila tüo, 110 je svajüvala moža, da pa je nato hiij-ša postanola. — se je čemerila mati. — Ko ste jo pa küpili!... Kda je driigoga dneva Naci s senja prišeo, je najšeo doma sestro z možom. Prišla sta tak nekaj mimoidoč. — Na, kak je bilo kaj na sen ji? — Slabo, pali nikaj ne je valalo. — So mati odali kravo? je pitala Kata. — Ka bi jo odali, či bi jo šče vso z me-dmo namazali, je pripovidavo Naci. — Ka so jo z medom namazali? se je smejao njegove sestre mož. Planinska koča v kamniških Alpah. — "Mela sam, pa ne je bilo nikaj pri hiši, ka bi si človek vzeo v roke..." — je mrmrala. — Bar smo ne preveč zapravili, se je smejao mož. * o * Mati Katina je prosila Naci j a, ka bi njoj pomogeo kravo na senje gnati. Naci se ne je vogučao, sam bi že tiidi kaj rad vido, kak kaj ide na senji. — "Ej nikaj nega dobroga, lentnolo je. Petsto zg¡bim na kravi od boltinsko-ga senja. Svak mi jo je priporačao, pa nikaj ne je vredna. Zob nema, pa ne je", — Ka pa s kolednim medom so njoj rogle do viiha namazali, ka do se veli kiipci bili za njo. — Pa so se na roglé lovili? je pa pitao sestre mož. Vsi trije so se smejali, samo Kato je tak sram bilo, ka ne je znala, ka-ma bi gledala. — E, ve so zato ne mazali, je stisnola prek zob. Samo, ka ti vsigdar tak noro gučiš. Ne brbraj mi, či sam pa, vido. Kak-šteč boš ti gučala, ka ne je istina, da pa tvoja mati poznajo ves cumper. Tvoja mati majo puno bagaže, pa njim li nika ne vala. Tiidi tebe so včili, ve šče znaš, ka si me na zdavansko nedelo ,v prekliti čakalat ka si me te prle zaglednola, kak j«, z tebe, pa što zna, a si šče ne vse delala. To njoj je bilo pa ži preveč. Odbežala. je v hišo, vse zelena od čemerov. — Pa de te kregala, kda rnüva odide-va, je pravila sestra. — Kde so pa mati? -— Proso plivéjo... * o * Istino je pravila sestra Naciji, ka de včesi nevóla, kda njeva odideta. Tak se je tüudi zgodilo. Kak je Naci sam ostao, je pribežala Kata z hiše; jokala, je od čemerov : — Či boš šče ednok pripovedavo od moje matere, te te včasi povržem. Ti si oslek, driigo ti nemreni povedati! je kričala, ka so jo k sosdovim čiili. — To je vse lejko! je mirno pravo mož. — Samo, ka si stem telko povedala, ka sam jaz oslek, ti pa oslica. Stem jo je pa pa tak ražčemero, ka je bila zelena. — Da bi bila te rajši v Miiro skočila, kda sam tebe vzela! — Te bi meni i tebi dobro včinola, tebi ne bi trbelo jokati, meni pa ne posliišati! Šče bole jo je razdreselo, ka so večer mislili. ka de betežna... Nikaj ne je štela na njega gučati. On je ne mislo, ka bi tak hüdo bilo, zato je stopo k njoj i jo lopo pitao: — Ka se šče lekaj izda srdiš? — Samo mi mir daj, nernrem te viditi. Ešče gledala ga ne je. — Ka sam ti pa prekacao? jo proso. :— Mir mi daj, pravim! štela je oditi. — Daj, ka si pametno reč poveva, znaš, ka... — Nemam ti nikaj pametnoga povedati, šče menje ti meni. Odišla je. — Tak te! je zaškrtao z zobmi... Zakonska sreča se je razbila, hišni milje bio kaljen. Žena l Jeli je to tvoja duž- nost, da ne odpüstis, či te je mož raz-dieseio.! ¿ce prilike bi lejko iskala, ka ¡ji mož a. pomirila, či ne je dober na tebé. v ej, Ka se srdis, či ti kaj pravi. Znaš, ka z \saiio rečjo mozi tak lejito prediiriš dom, ka se za ni koj več ne briga. isaci je šče ednok proso Kato, ka bi se ¿mima, eii nuia ne je štela čiiti. Mož ne JV znitu, ka bi deiao. Doma ne je meo ob-auniia. Začno je pohajati v — krčmo. tvaia je šče boie čemerna bila. Jokaia i zanoia gučati, ka on neše nje, pa ve šče uog, Kj. njemi je ne vse zgučaia. 1 ne je ouanu, oi se je s,vado i jo vdaro. Ne jo jt- posiuSao, ka je gučala i kričala, nego je odiseo... * o * * v c sn o v nou se je povrno. Liio je esoe porcia, za stolom je najšeo mater, posteo .c Dii