Splošni pregled.                                              765
lepi Dalili, ki zlorabi njegovo tajnost in ga spečega ostriže, s tem pa oropa orjaške njegove moči, da ga izda Filistejcem. Ujetega in oslepelega ga privedo v Dagonovo svetišče k zmagoslavju, toda od zasmeha zdražen se maščuje s tem, da zruši stebre svetišča, ki se podere nad zbranim filistejskim narodom.
Biblijski tej snovi je primeren oratorijski značaj Saint-Saensove glasbe, ki je vzvišena, plemenita. Kot skladatelj resen muzikalen mislitelj, poln noblese, skrajno vesten v oblikovanju, je našel Saint-Saens v antični snovi svojemu nagnjenju primerno, po heroizmu ozarjeno ozadje, ki izziva muzikalno-dramatski patos in teatralni efekt, ki sta znak francoske velike opere, hkratu tudi znak orkestralno blesteče skladateljske zmožnosti Saint-Saensove. V obliki se ne upira Saint-Saens starejšim opernim zgledom, tudi arioznost pevskih partij se naslanja nanj.e, vendar dodaje svoji skladbi sijaj modernosti, ki klije cvetoče iz bogastva orkestrske partiture. Saint-Saens je v mnogem oziru posredovalec med starejšo in moderno dobo opere. Klasično umerjen v svojem muzikalnem izražanju daje prednost vznositosti zanosa polnega mišljenja. Morda je ta umerjenost kriva, da ne doseza čutnost njegove glasbe tudi stopnje prepričevalne toplote, kar čutimo v veliki ljubimski sceni II. akta, ki imponuje po svojem krasu, vendar pa ne zatopi srca.
Pevske partije so v tej operi spričo svoje arioznosti kaj odlične in zahtevajo pevcev nernale muzikalne izobrazbe. Predstavitelji velikih vlog: gospodična Šipankova (Dalila) ter gospoda Fiala (Samson) in pl. Vulakovič (veliki duhoven) so bili v tem oziru popolnoma kos svoji nalogi; šteti je vse med pevski in glasbeno visoko izobražene pevce. Prvič nastopivša gospodična Šipankova je naravnost briljirala s svojim obsežnim glasom, ki ga zna vzorno akomodirati krepkim akcentom strasti in tudi poeziji vzdušne sanjavosti, trepetajoči v falzetih divnega pianissima. Podala se je predstava tudi sicer po ostalih udeležencih, predvsem po orkestru odlično.                                                                                      Dr. V. Foerster.
Nova hrvatska opereta. V Zagrebu uprizarjajo z velikim uspehom novo opereto domačega komponista Srečka Albinija: „Baron Trenk". Iz skladbe zvene tuintam motivi iz hrvaških narodnih pesmi, kar daje delu poseben kolorit. Pela se je ta opereta že prej v Lipskem.
Dr. Vatroslav Jagič. Znameniti slavist dr. Vatroslav Jagič je bil povodom umirovljenja povzdignjen v viteški stan.
•j* Kranjčevič S. Strahimir. Dne 29. oktobra je preminil v Mostarju znameniti hrvatski lirik Kranjčevič. Hrvatsko slovstvo je zadela z njegovo smrtjo huda izguba. Bratskemu narodu naše odkritosrčno sočutje, a odličnemu pesniku časten spomin!
Četrti shod čeških naravoslovcev in zdravnikov v Pragi od 6—10. junija 1908. — Zlata Praga je bila letos nekako gorišče, v katerem se je zbiral ves slovanski nepolitični in politični svet. Fenomenalna razstava praške trgovske in obrtne zbornice je učinkovala privlačno na eni strani na zastopnike slovanske industrije in trgovine, takozvani »slovanski shod" pa na politično odločujoče činitelje. V dobi teh   prireditev je   bil tja  sklican   tudi  shod   čeških naravoslovcev in zdrav-