REVIJA-NOVE ZBOROVSKE G LAS BE
UREJUJE ZORKO PRELOVEC
1930
LETNIK VI • ¿TEV. 6


MESTNA	LJUBLJANSKA
USTANOVLJENA LETA 1889
Telefon *t. 20I6
(GRADSKA ŠTEDION1CA)
LJUBLJANA
Prešernova ulica štev. 3
Poštne hranilnice račun štev. 10.533
USTANOVLJENA LETA 1889
Telefon *t. 30I6
Stanje vloženega denarja nad 400 milijonov dinarjev.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu
najvišje mogoče obresti.
Jam»tvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja Se mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
♦ ♦

„ZBORI"
PEVSKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" V LJUBLJANI
revija nove zborovske glasbe. Izhaja [Šesto leto. Letniki 1926, 1927, 1928 in 1929 se dobe vezani po Din 80*—, nevezani po Din 50-—. Naročnina za Jugoslavijo v letu 1930. Din 50-—. Partiture vseh v „ZBORIH" priobčenih skladb so pri upravi lista naprodaj po 1 dinar za 2 strani.
59
ZBORI"
PJEVACKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" u LJUBLJANI
revija nove horske glasbe. Izlazi šestu godinu. Godišnjaci 1926, 1927, 1928, i 1929 dobe se vezeni po Din 80— nevezeni po Din 50'—. Pret-plata za Jugoslaviju za godinu 1930 Din 50'—. Partiture sviju u „ZBOROViMA" priopčenih kompozicija su u prodaji kod uprave) lista uz cjenu Din V— za 2 stranici.
02252116
v
o a
m
C »N
Našim cenjenim naročnikom!
5	Namesto vabila na naročbo se Vam
§ usojamo ponatisniti v prestavi sodbo češkega glasbenega kritika dr. J. Fiale o „Zborih". V zadnji številki „Peveckega Vestnika", glasila organizacije „Češke Pevske Zveze" piše:
„Po Prelovcu urejevani ,Zbori' v Ljubljani prinašajo zelo mnogo vrednega zborovskega materijala. Mi lahko ,Zbore* Jugoslovanom za njihovo bogato vsebino in vztrajnost v iz-|j hajanju zavidamo. Urednik zna izbrati tako v lahki priredbi ljudske pesmi, lažje kakor tudi umetne zbore, še celo zelo moderne. Vsak lahko najde v reviji kaj zase."
O	Tako Čehi o nas.
|	Naša dolžnost je, da listu pomoremo
E do trdnega obstoja.
2	Naročnina ista ko lani!
m c
0)
Sb
a
Srečno novo leto!
J	Uredništvo in uprava
£	„Zborov".
Vse skladbe, kč so isSle w „Zborih"» se dob6 pri upravi lista po ceni 1 oin ta 2 strani.
VI. LETNIK	ffllk	JM LIUBLIANA
Številka 6	il	|f Mj	B 1- decembra 1930
GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA
Izhaja vsak drugi mesec
Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna,
d. d. v Ljubljani <predstavnik Miroslav Ambrožič), vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore : za kraljevino Jugoslavijo 50 Di n, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le 2 navedbo vira
Vsem spoštovanim sotrudnikom, naročnikom in prijateljem «Zborov»!
Z današnjim zvezkom zaključujemo šesti letnik «Zborov» v prepričanju, da smo nudili našim pevskim zborom dovolj materiala za njihove koncertne sporede, pa tudi dovolj zanimivega glasbenega štiva. Dali smo prostora modernim skladbam, ki jih pač more izvajati le peščica naših zborov, obenem pa smo se ozirali tudi na potrebe manj zmožnih društev. Tako bo tudi v prihodn jem letniku.
K sodelovanju vljudno vabimo vse skladatelje, glasbene pisatelje, kritike in dopisnike! Vse pevske zbore širom Jugoslavije pa prosimo, da se na naš list naroče in da takoj ob novem letu poravnajo naročnino, ki znaša za Jugoslavijo 50 Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 50 Kč, za Ameriko 1V2 dolar ja.
Ostanite nam zvesti, pridobite v krogih ljubiteljev glasbe «Zborom» novih naročnikov!
Uredništvo in uprava «Zborov».
Svim poštovanim saradnicima, pretplatnicima i prijateljima «Zborova»!
Današnjom sveskom zaključujemo šesti godiš-njak «Zborova» u uverenju, da smo nudili našim pevačkim borovima dovoljno materijala za njihove koncertne rasporede, pa i zanimljivog glas-benog štiva. Dali smo mesta i modernijim kompozicijama, koje može provadati malen broj naših pevačkih horova, istovremeno pak smo vodili računa i o potrebama slabi jih horova. Tako biče i u narednom godišnjaku.
Na saradnju učtivo pozivamo sve kompozitore, glazbene pisce, kritike i korespondente. Sve pe-vačke horove, horovode, pevače i pevačice pak pozivamo, neka se pretplate na naš list i odmah izvrše pretplatu. Pretplata na «Zborove» iznosi za godinu 1931.: za JugoslaViju 50 Din, za Italiju 25 lira, za češkoslovačku 30 Kč, za Ameriku 1% dolara.
Ostanite nam vjerni, potpirajte «Zborove», pridobite im u krugovima ljubitelja pevanja novih pretplatnika!
Uredništvo i uprava «Zborova».
Janez Završan — 40 let pevec
Slovenski pevski svet je 17. novembra 1930. sk romno, pa vendar prisrčno praznoval 40lctnico pevskega udejstvovanja Janeza Završan a, najstarejšega člana pevskega zbora Glasbene Matice (po letih sodelovanja) in člana desetih slovenskih pevskih kvartetov. Pevovodja Hubadove župe Zorko P r e I o v e c je v l jubl janskem Radiju očrtal življenjepis zaslužnega pevca, podal zgodovino slovenskih pevskih kvartetov, zlasti kvarteta Glasbene Matice (Pelan, Završan ml., Završan s t. in S k a 1 a r). Isti večer se je vršila na čast jubilantu koncertna prireditev kvarteta Glasbene Matice v dvorani Kazine. O njej poročamo na drugem mestu. Završan je bil deležen toplih ovacij, prejel je cvetlične in druge darove, odbor Hubadove župe mu je poklonil v priznan je za njegovo zvestobo slovenski pesmi krasno diplomo, delo akademskega slikarja Maksima Gasparija. Po koncertu se je vršil zelo animiran pri jateljski večer, na katerem se je v krogu udeležencev, predstavnikov oblastev, pevskih in kulturnih društev izrekla marsikatera tehtna beseda.
Završanov praznik je za nami, vendar pa nas dolžnost veže, da seznanimo naše pevke in pevce z življenjem in pevskim udejstvovanjem Janeza Z a v r š a n a.
Rojen je bil leta 1873. v Ljubljani, dasi so njegovi starši bivali stalno v Komendi pod Kamniškimi planinami. N jegova oče in mati ter še sedem sestra so živeli silno skromno. Večkrat so bili lačni kot siti in sam Janez pravi, da so dostikrat namesto večerje — peli. Vsi so imeli lepe glasove, bila je to prava pevska družina, ki so se ji ljudje čudili, da je pri njeni revščini vedno toliko dobre volje. Janezova sestra Ivanka je znala toliko narodnih pesmi kot noben fant daleč okoli Komende, v družinskem zboru je pomagal Janez očetu basirati. V deških letih je pasel krave, lovil ribe in prepeval. V ljudski šoli je njegov učitelj spoznal, da je Janez brihtne glave, zato je nasvetoval, naj ga starši dado študirat v Ljubljano. Njegova mati je želela, da postane «gospod». — Janez je stopil v gimnazijo. V II. razredu je pokojni Anton Foer-ster preizkušal učence in je Janeza izločil iz sopranov in altov ter ga potrdil za moški zbor. Ker je rad tudi telovadil, bi bil pozneje lahko v vrstah prvih naših telovadcev, da mu ni bila ljubša pesem.
Petje je vzljubil nad vse. Pridno je hodil k vajam in Foerster se je nekoč silno začudil njegovemu velikemu glasovnemu obsegu. Rekel je: «Ne vem, če je naraven. Če je, pojdite na konserva-torij, Vi imate zlato v griu.» — Janezu je bila pohvala njegovega glasu všeč. Foersterjeve besede si je dobro zapomnil, toda k srcu si jih ni preveč jemal. Završan je vstopil v dijaški zbor Glasbene Matice leta 1889. in je od takrat stalno v Matici do danes. Sodeloval je pri nastopili v stari redutni dvorani, posečal vaje v Virantovi hiši, v poznejših Matičnih prostorih v Stritarjevi ulici in Knežjem dvorcu, kjer so bili nekega večera dijaki-pevci glasni, poredni in nagajivi. Pokojni ravnatelj Ger-
bič jih je učil. Malo kesno po napovedani uri vstopi v pevsko sobo ž njim velik gospod z očali, ne suh, ne debel, plavili las, z redko posejanim mahom pod nosom in na bradi. Držal se je dostojanstveno. Mojster Geibič je rekel: «Odslej Vas bo gospod učil: pridni bodite in ubogajte ga!» Dijaki so med seboj šepetali, se hihitali... Takrat pa jih je novodošli pevovodja srepo in grdo pogledal, da jih je bilo strah. Zbali so se in od takrat si ni nihče upal črhniti besedice. Bil je to Matej Huba d, ki je pozneje Završana učil tudi solopetja. Ali Janezu je bilo petja premalo, ker je vedel, da si ž njim kruha ne bo služil. — Po absolvirani gimnazi ji je Janez — na materino željo — šel v semenišče. Pa je tam naprej pel. Bogoslovci so imeli lep zbor. Vod ja mu je bil sedanji profesor glasbe na zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, Vojteh H y b a š e k. Imeli so pa tudi kvartet, v katerem so peli Trškan, sedaj župnik v Šmihelu-Stopi-čah). Lega t, danes upravitelj pokopališča v Ljubljani, Zore, sedaj župnik v Mirni peči, in Janez Završan. V oktetu pa so še sodelovali M i he 1 -č i č, sedaj župnik v Zaplani pri Vrhniki, Korit-nik. sedanji ravnatelj gimnazije v Št. Vidu, in A r h, profesor istotam. — Poleg petja v semenišču pa je Završan od leta 1895. do 1898. pel skoro na vseh novih mašah Slovenije — razen Bele krajine — Nedvedovo «Bone deus» in Foersterjevo «Ave Maria».
Toda v semenišču je mnogo pretrpel, ker ni mogel obiskovati petja v Glasbeni Matici. Ko so se vršile glavne vaje za dunajski koncert pevskega zbora Glasbene Matice, je Završan ušel iz seme-
nišča v Narodni dom, se skril za steber ter verno poslušal. Hubad itak ni nikdar dovolil, da bi kdo prisostvoval njegovim generalkam. On ga ni opazil, pač pa oko tedanjega strogega predsednika Glasbene Matice Vencajza. Takoj je moral Janez iz dvorane nazaj v semenišče. Nezadovoljen sam s seboj — v n jegovo mlado pevsko srce se je bila naselila ljubezen — je spoznal, da ni za duhovski stan. Vest mu je rekla, naj se ne loti tega poklica, če ne more biti duhovnik, kot se stanu spodobi. Ni mogel drugače: Dal je semenišču slovo. Značilno za Završana je to: da je bil že prvi večer po izstopu iz semenišča v operi, drugi večer pa pri vaji pevskega zbora Glasbene Matice. Kam sedaj? Janez je prosil za službo na mestnem magistratu, ki jo je tudi dobil in kjer je služboval največ na vojaškem uradu do svoje nedavne upokojitve v splošno zadovoljstvo svojih predstojnikov in strank. — Završanovo ime je tesno združeno s pevskim zborom Glasbene Matice. Udeležil se je vseh njegovih nastopov, koncertov, turnej. Pel je naj-dalje pod Hubadom, pod vsemi drugimi dirigenti, prenesel je vse krize, ki zbor dolete. kot v ognju preizkušen mož. Vztrajal je in nobena stvar ga ni mogla spraviti s tira. Zdrav, čil. živahen, za petje navdušen je danes kot pred 4-0 leti.
Posebno poglavje tvori Završanovo sodelovanje v slovenskih pevskih kvartetih. Pel je v desetih, ki naj jih po vrsti naštejemo:
1.)	Od leta 1890. do 1891.: Bayer, jesenko, Završan, Marzol-lini. (Četrtošolci.)
2.)	Od leta 1892. do 1895.: Jesenko, Kersnik J., Završan, Gor-šič. (Višji gimnazijci.)
5.) Od leta 1896. do 1897.: Trškan, Legat, Završan, Zore — Mihelčič, Koritnik, Arh, Lavrič. (Bogoslovci.)
4.)	Od leta 1898. do 1899.: Kersnik J., Reisner, Završan, Kersnik M. (Matičarji.)
5.)	Od leta 1900. do 1902.: Črnko (Svetek), Stegnar, Završan, Skalar. (Matičarji.)
6.)	Od leta 1903. do 1905.: Črnko, Stegnar, Završan, Šebenik. (Matičarji.)
7.)	Od leta 1906. do 1911.: Matjan, Stegnar, Završan, Šebenik (Križaj). (Matičarji.)
8.)	Od leta 1912. do 1923.: Dr. Kozina, Dermelj (Stegnar), Završan, Kragelj. (Kozinov, oziroma Završanov kvartet.)
9.)	Od leta 1924. do 1925.: Banovec, Pečenko, Završan, Zupan. (Slovenski kvartet, poučeval France Marolt.)
10.) Od leta 1926. do 1930.: Pelan, Pečenko (Završan ml.), Završan star., Skalar. (Kvartet Glasbene Matice.)
Tako je Završan poleg vsega petja v Glasbeni Matici še prestal brez števila koncertnih, priložnostnih in drugih nastopov v desetih kvartetih, med katerimi so pač na jpomembnejši dr. Kozina-Završanov kvartet, ki je imel približno 520 nastopov, med temi 144 koncertnih in na odru 104, dal je Slovenski kvartet in končno kvartet Glasbene Matice, v katerem zadn je čase poje s svojim očetom Završanom tudi sin Dušan. Pač redek slučaj! Oče si pred 50 leti nikakor ni mislil, da bosta s sinom kedaj pela v kvartetu. Kvartet Glasbene Matice, čigar sliko poleg Završanove tudi prinašamo, ima lepo število nastopov, bodisi koncertnih, bodisi v dobrodelne namene (Rdeži križ ima v kvartetu največjo zaslombo), bodisi v družabne namene. Janez Završan je njegov glavni steber. Radio Ljubljana šteje ta kvartet med svoje najpridnejše sotrudnike.
Zakaj naj spoštujemo pevci Janeza Završana?
1.) Ker je pevec značaj. 40 let je zvesto in nesebično služil naši pesmi. Kjer je peti začel (v Glasbeni Matici), tam bo tudi nehal.
2.) Ker je discipliniran pevec. Poseča redno pevske vaje, sodeluje na vseh nastopih. Nima nikoli izgovorov.
5.) Ker jeneutrudl jiv pevec in nima kapric raznih kvartetnih pevcev. Rad študira, saj zna na stotine pesmi na pamet.
4.) Ker ima smisel za skupno petje vseh zborov.
Kadar je bivša Zveza slovenskih pevskih zborov ali sedanja Hubadova župa J. P. S. klicala pevske zbore na skupne nastope, ki se jim je marsikateri pevec iz komoditete in malomarnosti izognil, je Završan vselej in povsod stal v prvi vrsti ramo ob rami s pevci drugih društev in je navdušeno pel. — Kolikim je s svojim petjem blažil srca in dvigal duše, kolikim je vsaj trenutno dal pozabiti skrbi in brige vsakdanjega življenja, kolikim pel v uteho in tolažbo! S priznanjem in hvaležnostjo se ga ob njegovi 40letnici spominjajo tudi «Zbori», mu iskreno čestita jo in ga stavljajo vsem pevkam in pevcem za zgled vzor-pevca.
Želimo mu, da poje še naprej do skrajnih mej človeškega življenja po njegovem geslu: «Pesem je zdravje!»	Z. P.
Spomini na Janeza Završana
(Ob 40letnici njegovega pevskega udejstvovanja.)
Že v št. 261. «Slovenskega Naroda» z dne 15. novembra 1.1. sem povedal marsikaj o Završanu in njegovem plodonosnem delovanju kot pevec, predvsem kot pevec v vokalnih kvartetih. Mnogo lepih spominov imam nanj, saj se poznava že izza leta 1899., ko sva baš nastopila službi kot praktikanta, Završan na magistratu, jaz na finančni direkciji.
Najlepša zabava nam je bila petje in sestavljali smo ad hoc razne kvartete, v katerih so menjaje se nastopali pokojui Janko Kersnik, Milan Valentinčič, Anton Svetek, pa še živeči Maks Bradaška, Viktor Črnko, Viktorin Stegnar in seveda midva z Janezom. Vaje v «Glasbeni Matici» nam niso zadostovale in po vajah nas je bila zbrana v gostilni «Pri lipi» prav velika družba, ki je v glavnem popevala, pila pa manj. Vedno smo imeli dovolj poslušalcev. V naši družbi so pa bili vsi takratni pevski veljaki. Od «Lipe» smo navadno krenili v «Narodno kavarno», ki je bila takrat na glasu kot srbo-filska. Pa smo prepevali: «Što čutiš, Srbine tužni» in druge nacionalne pesmi. Za zaključek je pa zadonela naša «v gorenjsko oziram se skalnato stran» z odmevom na ta način, da smo sestavili dva zbora, od katerih je eden pel v zgornjem delu kavarne, drugi pa kot odmev spodaj pri blagajni. Na koncu smo se pa združili in je silno odmevalo: «Gledal nad Triglavom neba obok!»
Dostikrat pa še nismo imeli dovolj in smo peli še razne podoknice našim tedanjim plesalkam in idealom. Spominjam se komičnega prizora, ko smo peli v Gosposki ulici v tako zvanem «institutu» Hlavka, kjer je bilo na stanovanju osem do deset gospodičen. Ko pojemo najbolj «milo», se približuje od banke Slavije sem «oko postave», mi v beg po Židovski ulici, kjer pa pade največji izmed nas v objem drugemu stražniku. Finale na policiji, kjer so nas zapisali, drugi dan nas je pa policijski svetnik Podgoršek kaznoval vsakega z enim goldinarjem.
Ali ona nepozabna podoknica na dvorišču velikega, od vojaštva zastraženega uradnega poslopja! Morali smo peti v proslavo rojstnega dne izvoljenke enega izmed nas. Na cesti ni bilo mogoče, ker je bila zelo blizu policijska stražnica, pri hišnem vhodu pa vojaška straža! Korajža velja! Vstopimo se v «Gänsemarsch» in pod poveljstvom Janeza vkorakamo mimo straže na dvorišče. Intonacija, in iz naših mladih grl zadoni: «V sladkih sanjah spiš kraljica...» Komandant straže, zastaven četovodja «Siebzehner» pride iz stražnice, gre pogledat na cesto, ako ne pride kak častnik, in nas pusti v miru, da odpojemo tri pesmi. Tako kot smo prišli, smo tudi odšli, vendar bi se nam lahko slaba godila, ako bi bili na straži «kanalčki».
Pa tudi na Krvavcu pri Kamniku sva z Janezom prepevala, nabirajoč planinke. Na njegovem domu v Komendi sva se odpočila in za nami so prišli najini tovariši, s katerimi smo šli na neko novo mašo. Seveda smo tam peli, kar se je zdelo domačim fantom kot konkurenca, še hujša situacija je pa nastala, ko smo postali nekam podjetni in smo se zavrteli z brhkimi domačinkami. Ne vem, kako bi bila stvar izpadla, ako nas: ne bi neki očanec opozoril: «Gospodje, skrajni čas je, da izginete. Fantje so hudi na vas!» In odšli smo, da odnesemo zdrave glave.
Kvartet Glasbene Matice
Z mojo premestitvijo v Gradec in na Dunaj prenehajo zame ti lepi časi in mi je v tujini še bolj hudo, ko vidim iz Janezovih pisem, kako dobro se imajo doma.
Pa pride prevrat in zopet smo skupaj v naši familiji «Glasbeni Matici». In ko se razide «Slovenski kvartet», ustanovimo leta 1927. naš «Matični kvartet», v katerem sodelujejo poleg naju še Silvan Pečenko, odnosno po njegovi obolelosti Janezov sin Dušan. Do sedaj smo imeli nad 100 nastopov, med temi nad 40 za Rdeči križ. Tudi ta era je polna najlepših spominov.
Ali naj opišem radost bolnikov na Golniku, katerim prepevamo vsako leto najmanj dvakrat, ali radost šolske dece. kadar jim zapojemo mlatiško: «Pika, pok»? Ali solzne oči zaljubljenih devojk, kadar Janez zapoje svojo: «Ah ljubezen plameneča» ali pa «Ko so fantje proti vasi šli»? Povsod smo dobrodošli, neradi nas puste proč in mislijo o nas, da smo neizčrpni in neutrudljivi kot — gramofoni. Vsakokrat se ne moremo vdati — posebno naš «Caruso»-Pelan je neizprosen! —, moramo pa obljubiti, da zopet pridemo. Pa obljubo težko držimo, kakor se sploh ne moremo v zadnjem času odzvati raznim povabilom. To petje v kvartetu ni le naporno za nas v pevskem oziru, temveč združeno tudi z velikimi štrapaci (vožnja po železnici ali z avtom, tuje postelje itd.). Zakaj to omenjam? Zato, ker se le premnogokrat čuje, kako dobro se imamo in se pri tem morda celo misli na prav dober finančni efekt. Naš finančni «referent» bi o tem lahko marsikaj povedal. Pribito pa naj bo, da finančni efekt ni v nobenem razmerju z našim trudom, saj: «Slep je, kdor se s petjem vkvarja ...» Edino naše zadoščenje je v navdušenju za našo pesem in če bo tudi pri nas pevcih ostalo še v bodoče, bom ob 50letnici Završanovi napisal še kaj več spominov.	Josip Skalar.
Naši skladatelji
L. M. Škerjanc je bil rojen leta 1900. v Ljubljani. Študiral je v Ljubljani in po končanih gimnazijskih študi jah na konservatori jih v Pragi in na Dunaju. Uglasbil je znatno število samospevov s
spremi jevan jem klavirja, tri godalne kvartete in več orkestralnih del, med njimi scenično glasbo k Molierovemu «Žlahtnemu meščanu», uverturo «Mlada Breda», «Grottesco», «Largo» in druge. Njegova «Prelndij» in«Scherzo» sta bila prvič izva jana na festivalu jugoslovenske instrumentalne glasbe v Pragi dne 6. novembra 1927. z izredno velikim uspehom. L. M. Šker jane je že lepo vrsto let agilen dirigent orkestralnega društva Glasbene Matice in glasbeni kritik «Jutra». V krogu naših sotrudnikov ga prisrčno pozdravljamo!
Iz naših organizacij in društev
Iz Hubadove župe J. P. S. Župni koncert se vrši nepreklicno dne 8. marca 1931. ob 15. uri v veliki dvorani Uniona, letna redna skupščina pa isti dan ob 10. uri dopoldne v pevski dvorani Glasbene Matice. Za koncert in skupščino je dovoljena vsem udeležencem po železnici polovična vožnja, uprava pa je vložila prošnjo za četrtinsko. — Društva, ki bodo sodelovala na župnem koncertu, naj pošljejo čimprej seznam skladb, s katerimi lahko nastopijo. Skupnega nastopa ne bo, ker dopoldne zaradi skupščine ni časa za vajo.
—	Na skupščini morajo biti zastopani vsi včlanjeni zbori po delegatih, ki naj jim društva izdajo potrebna pooblastjla.
—	Vsa društva naj najkesneje do 15. februarja 1931. župi pošljejo prepis zapisnika svojega zadnjega letnega rednega občnega zbora. Razvidni naj bodo iz njega: odbor, pevo-vodja, število članov, nastopi, težkoče društva itd. Večina včlanjenih društev odgovarja na dopise in okrožnice župne uprave ter po možnosti izpolnjuje tudi finančne obveze do J. P. S. Župa pričakuje to tudi še od onih redkih članov, ki se deloma izgovarjajo, da ne zmorejo finančnih obvez. Slednje radi verujemo; ne oproščamo pa društvom, ki ne obveščajo pevske organizacije o svojem delovanju. Naj nas ta društva ne izzovejo, da jih po imenu razgalimo pred drugimi discipliniranimi v župnem glasilu «Zborih» kot nedisciplinirane člane. — Župna uprava si je v Glasbeni Matici uredila svojo pisarno in si nabavila svoj pisalni stroj. Plačati ga še ni mogla, zato se obrača do vseh včlanjenih zborov s prošnjo, da po možnosti prispevajo za kupnino pisalnega stroja, tembolj, ker župna uprava v tekočem letu društvom ni predpisala nobenih finančnih obvez. — Vsa društva opozarjamo, da takoj ob novem letu obnove naročnino na «Zbore» kot župno glasilo ter da pridobe listu med pevkami in pevci ter prijatelji našega pevskega pokreta čim več novih naročnikov! — Uprava Hubadove župe J. P. S.
35-LETNICA TRBOVELJSKEGA «ZVONA».
V nedeljo dne 9. novembra 1930. je proslavilo pevsko društvo «Zvon» v Trbovljah svojo 351etnico obstoja z izredno pestrim koncertom v Sokolskem domu in ob navzočnosti enajstih pevskih zastopstev iz raznih krajev. Bila je slika presenetljive pevske podeželske delavnosti in lepo znamenje, da tudi v mladini še cvete hrepenenje po harmoniji duše in srca. Moški zbor «Zvona» je otvoril koncert z Rav-nikovo «Kam si šla mladost», ki je težka preizkušnja za in-tonačno jakost slehernega zbora. Po brezhibnem izvajanju je sledil Adamičev «Seherzando» ob spremijevanju orkestra, ki očituje lepo vigranost in redek ritmičen čut. Po slednji pesmi je vpričo 45 članov in članic zbora «Zvona» podal njega predsednik Pleskovič kratek liistorijat društva in se spomnil ustanoviteljev ter na ¡starejših sodelavcev zbora. Iz nacionalno-družabnega početka je dvignil duševni oče «Zvona», Oskar Moli, društvo na ugledno koncertno višino. Na odru so čestitali s cvetnimi in častnimi poklonili zastopniki raznih društev in korporacij. Hubadovo pevsko župo so zastopali: zvezni pevovodfa Zorko Prelovec, podpredsednik Š t u r m in ta jnik G r č a r. Prvi je sporočil društvu TTubadove bodrilne pozdrave. Zatem so se s kratkimi govori poklonili «Zvonu» zastopniki in zastopnice ljubljanske «G lasbene Matic e», «U čiteljskega zbora», «Ljubljanskega Zvona», «L j u b 1 j a n e», «Slavca», društva «K r a k o v o - T r n o v o», «Cankar», «Zvon» iz Šmartnega in «Grafike» iz Ljubljane. Mladinski zbor Glasbenega društva iz Zagorja je ganljivo zapel
troje narodnih pesmi pod vodstvom učitelja Koprive. Delavski otroci so napravili s svojim korajžnim, a pobožno-navdušenim nastopom nepozabno mil vtisk. Moški zbor «Zvona» iz Šmartnega je pod vodstvom Kovačiča strumno odpel Vodopivčevo «Ob večerni uri» in Hajdukovo «Slavo Slovencem». Mešani zbor šmartinskega «Zvona» pa je vsled obolelosti pevk odpadel.
Pod vodstvom D. Č a 11 d raje — kot ostali izvajajoči — brez not izvajal mešani zbor glasbenega društva «H lastnik» dvoje mešanih zborov: Ant. Schwaba «Še ena» in Davorina Jenka «Vračara», poslednjo s spramljevanjem orkestra. «Vračaro» so na burno zahtevo poslušalcev ponovili. Zbor je dobro upet, ima izenačene glasove in decentno pred-naša. Moški zbor «Cankar» iz Ljubljane je štel 17 izbranih pevcev in je z lepo dinamiko, močnim glasbenim občutkom dirigenta (K. P e r k o) in izbornimi solisti prinesel St. Bi-ničkega «Jeden stiže», Jakova Gotovaca «Pod jorgovanom» in Ivo Muhovičev «Mir» v stilni interpretaciji in z dojmom velike ubranosti. Basi —• sicer odlični — pa so stopali nekam preveč na dan. Mešani zbor «Zvona» iz Trbovelj je zaključil s tremi mešanimi zbori ta umetniško-resni, nelahki in po napredku stremeči spored. Izvajali so Jos. Prohaskovo «Ljubezen», Emil Adamičevo rokopisno «Jutranjo» (prvič na koncertnem odru) z zanimivimi narodno-glasbenimi elementi odičeno skladbo ter St. Premrla «Našo pesem» s spremlje-vanjem orkestra. «Zvon» se odlikuje po lepih altih in diskretnih moških glasovih, je moderno usmerjen in povsem podrejen vSastvu svojega dirigenta, ki je s svojim zborom najtesneje spojen. Nenavaden razmah koncertnega petja po Obsavju je v prvi vrsti zasluga «Zvona» in njegovega dirigenta. Kakšen razloček koncertnih programov danes ali pred dvajsetimi leti! Petje je bilo tedaj zadeva veselic.
Mnogoštevilne pevske delegacije so v družbi vrlih Trbo-veljčanov in lepili Trboveljčank doživele še kratko urico, posvečeno petju, napitnicam in lahkonogi muzi. Besede oblede, a «Zvonovo» delo ostane živo in Oskarja Molla pevska družina je po pravici lahko ponosna: 351etni njeni napori so pomagali ustvarjati slovenske Trbovlje, dali so pevski zvezi najodličnejši podeželski mešani zbor in povzdignili so s svojim orkestrom koncertno in glasbeno-umetniško življenje svojega črnega rudarskega kraljestva v višine vseodrašujoče poslanice neba — pesmi — utehe zapostavljenih in žalostnih ... Solncu trboveljskega «Zvona», Oskarju Mollu, in vsem neutrudnim njegovim pevkam in pevcem čestitamo na uspehu in neustrašeni volji, ki hoče naprej. Ljubljana je z njimi.	I. P.
Pevski zbor «Ljubljanskega Zvona» je koncem novembra priredil poldrugourni koncert v ljubljanskem Radiu. Moški zbor je zapel pet narodnih pesmi v Bajukovi harmonizaciji, ženski zbor pa s spremljevanjem Radio-orkestra pet Adamičevih ženskih dvospevov («Solnce sije», «Kje si dragi, da te ni?», «Poj petelin, zoro mi naznani», «Dragemu so se oči skalile», «Vstala mlada je devojka»). Novost je bila Z. Prelovčeva «Tako mi je dragi, da bridko bi plakala» na tekst Iga Grudna za ženski zbor z orkestrom. Mešani zbor je pa izvajal p. II. Sattnerjevo «Vstal je Gospod», dr. F. Kimovčevo «Domovina, bela golobica» in J. Pavčičevo «Lenko» z orkestrom.
Koncerti
Koncert violinista Karla Rupla. S samostojnim koncertom, ki ga je priredil 3. oktobra 1.1. v unionski dvorani, se nam je predstavil naš domači umetnik goslač Karel Rupel. Za ta svoj nastop je sestavil izredno zanimiv in bogat spored, in sicer skladbe Tartinija, Bacha, Milhauda, Dvoraka, Elgerja, Albenizova, Win-Kohanskega, Riesa, Mozarta in Falla-Kreis-leerja. Skladbe so bile deloma originalne, deloma pa aranžirane. Rupel je s svojo odlično igro, tehniko in globokim razumevanjem ter podajanjem skladb, katerim je mestoma dal samolastno interpretacijo, navdušil številno publiko. Njegov nastop je značil zanj popoln uspeh in nam mora biti v poseben ponos, zakaj naš človek je — domačin in obsol-vent domačega glasbenega zavoda. Šola mojstra Šlajsa, dopolnilni študij pri češkem violinskem pedagogu Ševčiku in pariška naobrazba so mu utrli pot in ga usposobili za koncertni oder. Pri klavirju je spremljal mladega umetnika prav odlično konservatorist Marijan Lipovšek.	V. P.
Cerkveni koncert «Ljubljane». V ponedeljek 6. oktobra t. I. je priredilo pevsko društvo «Ljubljana» v ljubljanski stolnici koncert, na katerem smo imeli priliko seznaniti se z znamenitimi skladbami iz starejše cerkveno-glasbene literature, tako z deli Palestrine in Orlanda Lassa (skladbami izredno visoke in razvite kontrapunktiške oblike), dalje Bacha in Regerja. Zbor je dirigiral društveni pevovodja dr. Doli-nar, na orglah pa je mojstrsko spremljal ravnatelj stolnega kora mons. Premrl. Uvodno besedo v razumevanje koncerta in skladb je imel skladatelj dr. Kimovec, ki nam je odkril razcvitajočo se dobo glasbenega ustvarjanja 15. in 16. stoletja, omenjal nizozemsko šolo in nje odlične predstavnike ter vzporedil s cvetno dobo rimske glasbe za časa Pale-strine.	V. P.
Simfonični koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice. Orkestralno društvo Glasbene Matice je priredilo dne 7. novembra v nabito polni unionski dvorani simfonični koncert', na katerem jei izvajalo Glazunov koncert za violino in orkester v a-molu, petero Mahlerjevih pesmi «Mrtvi deci». Višek koncerta je tvorila četrta simfonija Čajkov-skega. Sodelovali so violinist K. Rupel, Thierry-Kavčnikova, dirigiral pa je operni ravnatelj M. Polič. Koncert je bil na umetniški višini in le škoda, da ga niso ponovili.
Koncert izključno francoskih skladb je priredil Mirko P u gel j, bivši solist ljubljanske opere, v Ljubljani in Mariboru. Oba koncerta sta dosegla velik uspeh.
Meezzosopranistka Marija Novak-Cepičeva je priredila na žalost v slabo posečeni dvorani Filharmonije dne 20. oktobra 1930. samostojen koncert. Pela je pesmi Milojeviča, M a n o j 1 o v i c a. Gotove a, Škerjanca, L a j o v i c a, Konjoviča, O s t e r c a in Š t r i t o f a. Spremljal jo je na klavirju Marijan L i p o v š e k.
Godalni kvartet iz Dresdena je v Ljubljani nastopil dne 11. novembra t. 1. Izvajal je Beethovnov kvartet, op. 18, Debussyjev kvartet v g-molu in Hindemithov v f-molu. Tehniško dovršeno prednašanje kvarteta (Fritzke, Schneider, Riphahn in Kropholler) je ostavilo v poslušalcih nepozaben vtis.
Koncert pevskega kvarteta Glasbene Matice. Pevski kvartet ljubljanske Glasbene Matice, ki ga tvorijo odlični pevci P e 1 a n, oba Z a v r š a 11 a in Skalar in ki si je v zadnjem času v Dravski banovini, še posebej v Ljubljani sami. pridobil velik ugled, je priredil v počaščenje 40letnice pevskega udejstvovan ja Tvana Završana koncert v dvorani Kazine. Spored koncerta je obsegal pesmi Foersterja, Mirka, Adamiča, Ipavca, Maška, Svetka, Prelovca. Tuvanca, Deva in drugih in je nudil pregled slovenskega zborovskega stvar-janja od početkov pa do danes. Koncert je bil prav dobro obiskan in je pokazal, kakšne simpatije uživa kvartet, še posebej pa «večni pevec», Završanov Janez. Izvajajoči so dosegli oopoln uspeh, ker vsi skupaj tvorijo leno harmonično celoto, se odlikujejo po precizni dinamiki in ritmični dovršenosti. Uvodno besedo na tem koncertu je spregovoril član Matičnega zbora, Ivo P e r u z z i, ki se je v toplih besedah spominjal jubilanta kot res zvestega in navdušenega pevca, ki nikdar ni odrekel.	V. P.
Koncert španskega virtuoza Manena. Velika reklama in navdušenje za prvega španskega violinskega virtuoza sta privabili v sredo 3. decembra zvečer v unionsko dvorano številno publiko. Juan Man en se je predstavil ljubljanski koncertni publiki z Beethovnovo sonato v a-duru, Schuber-tovo «Čebelico», Paganinijevim koncertom v h-molu (v njegovi priredbi), dalje z Gluekovim «Balet lento» z lastno balado. op. 20, in Iberškim plesom. Spreml jal ga je pri klavirju Walter Fischer. Beethovnova sonata in Paganinijev koncert nista zapustila pri poslušalcih posebnega dojma, pač pa se je publika ogrela zanj v ostalih skladbah. Priznati je treba, da ima Manen veliko tehniko. Mogoče bi prišel ob bolj izbranem sporedu do večje veljave. Klavirski spremljevalec ni ugajal.
Prosvetno-glasbeni večer «Sloge». Narodno železničarsko glasbeno društvo «Sloga» v Ljubljani je priredilo 4. decembra zvečer v svoji dvorani, v palači Ljubljanskega dvora, svoj drugi prosvetno-glasbeni večer. Namen te prireditve je bil, publiko seznaniti z zgodovinskimi skladbami iz 15. stoletja skladatelja Du F a y a, znamenitega sodobnika najznamenitejših takratne dobe, Binchoisa in Dunstapleja.
Spored je bil ločen v dva dela. Prvi je vseboval rondo za alt, sopran in orkester; romanco za sopran, alt, bas in orkester; pesem za alt, tenor in orkester in rondo za alt, tenor, bas in orkester; drugi del pa: rondo za tenor, bas in orkester; himno «Christe redemptor» za alt, tenor, bas in orkester ter «Et in terra», dvoglasni kanon s spremijevanjem orkestra. Vse skladbe tega odličnega zastopnika nizozemske šole niso prav umetniške narave, kajti tehnika nadkriljuje v njih vsebino, sozvočja v njih so prazna, akordi nepopolni, zato komplicirana tehnika gravitira zdaj na zbor, zdaj na orkester, kar je bilo najbolj izrazito baš pri zadnji točki — dvoglasnem kanonu in vsled tega našim ušesom povsem tuja. Gotovi motivi bi nas opominjali na rusko in srbsko pesem, če bi bili vstopni akordi mola popolnejši in bi jim ne sledil takoj durov disonančni poteg, v splošnem pa so vse skladbe koralnega značaja in sledi, da je služil gregorijanski koral kot osnova. Stavek je kratek in često se ponavljajoč. Orkester in zbor pod vodstvom kapelnika Svetla sta izvršila svojo kulturno-glasbeno nalogo v polni meri, dasi je bilo opaziti pri gotovih članih orkestra nesigurnost in da je zbor na drugi strani včasih prehitro vstopal (tenorji!), vendar pa je treba vzeti v obzir tehnične težkoče skladb. Uvodoma nas je seznanil dirigent z življenjskimi podatki o skladatelju in zgodovinskim orisom nizozemske glasbe. Prireditev je bila zelo dobro obiskana, navzočih je bilo tudi več skladateljev. Zboru, orkestru in njihovemu vrlemu dirigentu smo dolžni hvalo za tovrstne velezanimive večere z željo, da nam v bodoče razkrije še marsikaj zgodovinsko zanimivega. V. P.
Koncert «Zarje». Orkester «Delavskega glasbenega društva Zarje v Ljubljani» je priredil v ponedeljek 24. novembra t. 1. v dvorani Delavske zbornice ljudski koncert, pri katerem so sodelovali društveni orkester, solistka Anica Mezetova in baritonist Tone Petrovčič, kot spremljevalca na klavirju pa konservatorista Š i v i c in Ž e b r e. Orkester je dirigiral Danilo Bučar. Izvajali so Schuber-tovo simfonijo, Michielsovo uverturo «Lepa mlinarica», Griega vdanostno koračnico in Rossinijevo uverturo k operi «Tancred». Dirigent Bučar je znan kot dober in ambiciozen kapelnik, kar je dokazal že svojčas neštetokrat kot dirigent bivšega šentjakobskega orkestra, tako tudi to pot, vendar pa izvajani program kljub zadovoljivosti ni dosegel popolnega uspeha, to pa iz razloga, ker je orkester nepopoln in vlada prevelika praznina v spoju instrumentov. Treba mil bo izpopolniti tako godala kakor lesena pihala. Disciplina, velika volja in razumevanje članov pa dajo najlepši up, da bodo s smotrenim vežbanjem in izpopolnitvijo orkestralnega ansambla v bodoče odpravljeni tudi ti nedo-statki. Omembe vredno je, da je orkester sestavljen zgolj iz delavcev in nima gostov in pomagačev, zato je treba uspeh tudi drugače presojati. Prijetno je iznenadila solistka Mezetova z Devovo «Kanglico» in Pavčičevima pesmima, enako lep uspeh je dosegel baritonist Petrovčič v Savinovi baladi «Poroka». Pozdraviti je idejo prirejanja ljudskih koncertov, ki pa naj bodo tako organizirani, da neveščega poslušalca postopoma uvajajo v zakladnico glasbene umetnosti, ker šele potem bodo dosegli svoj resničen pomen in namen.
V. P.
Aleks. T. Grečaninov: Demestvennaja Iiturgija op. 70.
(Izvajal mešani zbor mariborske Glasbene Matice pod vodstvom profesorja V. Mirka v mariborski stolni cerkvi.)
Ker je izvedba tega ruskega glasbenega dela gotovo najvažnejša domača glasbena prireditev minule glasbene sezone v Mariboru in ker se je ravno s tem delom (ponovitev) otvo-rila letošnja glasbena sezona (ako omenim istočasno našega violinskega virtuoza Karla Rupla, ki je koncertiral z velikim uspehom par dni prej), naj se mi dovoli, da spregovorim na tem mestu (ker v dnevnikih ne dobim v to svrho dovolj prostora na razpolago) malo obširneje o skladbi sami in njeni tukajšnji izvedbi.
Najprej, kdo je Aleksander T. Grečaninov? Ta mož, ki danes še živi, in sicer v svojstvu profesorja na petrograj-skem konservatoriju, je ena najmarkantnejših ruskih glasbenih osebnosti minulega in današnjega stoletja. Njegova dela obsegajo vse panoge glasbene produkcije: pesmi, zbore a capella in z orkestrom, godalne kvartete, klavirske trije, pijese za violino in klavir, simfonije in opere, cerkvene skladbe itd. Od poslednjih je treba omeniti dve liturgiji,
op. 15 in op. 79 (poslednja nazvana «Liturgija doinestica» |Doniestvennaja liturgija|). Grečaninov spada k oni generaciji ruskih skladateljev, ki je stremela za narodnim izrazom v umetnosti, se zato bogato posluževala narodnih motivov v vseh skladbah, tako tudi v cerkvenih in sporedno s tem razvijala svojevrstno harmonično podlago, ki jo narekujejo tipični melodični postopki.
Vsi večji pravoslavni cerkveni skladatelji so posvečali veliko pozornost cerkveni glasbi. Tako so posebno Rusi ovenčali pravoslavni cerkveni obred z velikimi vokalnimi umotvori. Tudi naš Mokranjac je tej panogi glasbe posvetil mnogo svojih del. Do nedavnega časa je bil tudi pri katoliških skladateljih običaj, da so se vsaj z enim večjim delom oddolžili cerkveni glasbi. V zadnjem času se vsaj naši posvetni skladatelji ne držijo tega načela — vzrokov ne bom iskal.
Delo, ki je nastalo v letu 1923. in o katerem bom v nadaljnjem govoril, je namenjeno predvsem koncertnim dvoranam. To nam priča klavirski part, ki je napisan v svrho spremljave tega dela. Ob priliki izvedbe v Mariboru je seveda klavirska spremljava odpadla (delo se je izvajalo v cerkvi). Klavirski part je torej obligatnega značaja, ki nemoteno lahko odpade — dobro pa je zato z gotovimi malenkostmi klavirskega parta izpopolnili zborovski akt. in to je tudi v tem primeru napravil M i r k.
Skladba obsega enajst delov. Pisana je recitativno, prosto, to nam priča tudi neprestana menjava taktovih mer. Dirigentu je dana možnost, da interpretira skladbo povsem individualno — seveda zahteva skladba zato inteligentnega interpretorja. Čudilo je to, da se ruski skladatelji v splošnem izogibljejo kontrapunktičnih oblik. Tudi Grečaninov se v tem delu drži skoraj dosledno harmonske oblike, pač pa se pokaže mojstra kontrapunkta pri linearni izvedbi posameznih glasov. Vsi deli so izvedeni večinoma antifono. Ulogo svečenika prevzame solist, ki izvaja svojo ulogo skoraj dosledno po liturgičnih predpisih recitativno, ulogo vernikov pa prevzame zbor, ki v mojstrsko izdelanem harmon-skem stavku spremlja solista. Tako je na primer 6. del «Vjeruju» edinstven v tem pogledu. V primitivnem, vendar pa globoko občutenem slogu potencira skladatelj tu vsebinsko mogočen recitativ. V 5. delu «Heruvinskaja pjesn» je zopet angelsko nežen. Ta del ima na sebi mnogo posvetnega — vtis imamo, da se je skladatelj tukaj hotel ločiti od cerkvenih zidov in vzletel v nebeške višave. I. del «Antifone je kompakten. Mogočno doni molitev: «Blagoslovi, duše moja. Gospoda». Veličasten je sklep: «Na mnogaja ljeta». Skladba je polna prekrasnih glasbenih domislekov, nikjer te ne utruja, vedno nekaj novega za uho. V spretno izdelanih modulacijah se medsebojno prelivajo harmonije ena v drugo. Delo te mestoma naravnost pretrese. Napisal sem že v mariborskem «Večerniku» (ob priliki ponovitve), da je pravoslavni obred že sam na sebi mogočen, da te pa v Gre-čaninovi obdelavi naravnost pretrese — zadrhteti mora v tebi ona, morda že zanemarjena struna pobožnosti.
Kaj pa zbor mariborske Glasbene matice? Nerad operiram sicer s superlativi, ne morem se pa v tem primeru odreči. Slišal sem že mnogo zborov, tudi ko so izvajali cerkvena dela in smelo lahko trdim, da ni ob tej priliki zaostajal ta zbor niti za enim onih, ki uživajo po svetu morda velik sloves. Zbor, kar je glavno, je svež in mlad. Videl sem ga pri generalki — koliko mladih in lepih oči strmi nepremično v dirigenta, ki si je s svojim inteligentnim nastopom in strokovnim znanjem znal pri njih pridobiti neomajno disciplino. Pevovodja prof. V. Mir k ljubi predvsem solidnost. zato mu je v prvi vrsti sveto besedilo, katerega mora vsak pevec v sebi doživljati. Zanika vsak efekt, ki bi šel na račun besedila. Ceni dalje nepresekano, široko linijo. Pod njegovim vodstvom zbor ne samo da poje, temveč, kar je najvažnejše — tudi govori. Zato ni čudno, da so zbor in solisti pod njegovim vodstvom tako močno vplivali na nas poslušalce. Koncert je bil v resnici užitek in ne moremo si želeti drugega kakor da nam Mirk čimprej servira zopet kako večje delo.	K. P a h o r.
Pevsko društvo «Drava^ v Mariboru je novembra meseca nastopilo na samostojnem koncertu s skladbami Želez-nika, Roža n c a, Foersterja, Juvanc-a, Deva, Jereba in Vilharja. Zbor vodi pevovodja Albin Hro-
vat, ki se mu je navzoča publika za njegovo ambicijo in trud z železničarskini zborom oddolžila s prisrčnim priznanjem. — Sporeda koncerta «Zbori» niso prejeli.
Pevski kvartet Glasbene Matice je še pred Završanovo -M)letnico priredil koncerta v Ptuju in Vurbergu.
Violinski virtuoz Karel Rupelj in basist Marijan Rus sta uspešno koncertirala v Kranju, Murski Soboti in Ljutomeru.
Novosti
Emil Adamič: Album za mlade pevce. Eno- in dvoglasni zbori s klavirjem za meščanske, srednje, učiteljske in glasbene šole. Prva stopnja. Cena izdaji 20 Din; ako se jih naroči več skupaj, pa izvod po 15. Din. — Album za mlade pevce bo po načrtu prireditelja obsegal tri zvezke po 12 zborov. Prvi je namenjen nižjim letnikom meščanskih, srednjih, učiteljskih in glasbenih šol. Drugi bo zahteval že si-gurnejših pevcev, tretji in tudi že del druge izdaje pa bosta nudila dovolj zborov, ki bodo primerni za šolske akademije in za koncertni oder. Dobrodošli bodo pa ti zvezki tudi vsem ženskim zborom, ki jim splošno primanjkuje primernega pevskega gradiva. — Vsi eno- in dvoglasni zbori se lahko pojo kot samo- ali dvospevi; ako klavirja ni na razpolago, bo izvajalcem s pridom služil tudi harmonij. — Album ima okusno opremo in obsega sledeče pesmi: «Otroci kličejo pomlad», «Angel z neba poslan». «Lenuhi», «Izpraševalnica», «Tri pure», «Da mi bit' je drevo», «Pomladna», «Kolesa», «Marija ziblje Jezusa», «Pastirci vi!», «Čista devica», «Jur-jevanje». Želimo, da bi uvaževanja vredna izdaja po naših šolah našla upoštevanje in mnogo odjemalcev!
Dva madrigala. J.Gallus: E c c e, quomodo mor i tur Justus. Palestrina: O bone Jesu. — Edicija Glasbene Matice v Ljubljani. Cena ? Din. — Prav, da je Glasbena Matica izdala ti dve zgodovinsko znameniti skladbi, prvo celo s slovenskim besedilom.
V. Mirk: 10 povesti za našo klavirsko mladino. (10 ron-dojev na narodne pesmi.) Založilo in izdalo pevsko društvo «Ljubljanski Zvon». Cena partituri 15 Din. Naroča se lahko pri založniku, naprodaj pa je tudi v vseh knjigarnah.
Niko Štritof: Narodne po zapisih Stanka Vraza za glas in klavir. I. zvezek. Edicija Glasbene Matice, 1930. štritof se je že dolgo bavil s problemom Vrazovih narodnih pesmi iz Štrekljeve zbirke. V licejski knjižnici je našel tekste in melodije, napisane pred 100 leti. Zanimali so ga napevi, ki so zelo originalni, nebanalni, nealpski in ki dokumentirajo zvezo z našimi severnimi brati Slovaki. Vrazu je manjkalo temeljitejše glasbene naobrazbe, zato je napeve dostikrat docela napačno notiral. Štritof jih je rekonstruiral in rešil pozabnosti. V prvem zvezku je izdal sedem pesmi, zanimivih po besedilu in priredbi, ki je po kvaliteti zelo posrečena. Pesmi so samostojno prekomponirane, skoro vsaka kitica ima drugačno klavirsko spremljavo, samoniklo in tehnično \rlo pogodeno. — Izdaja ima lično opremo, fin tisk (Juvan-čeva pisava!). Naroča se na naslov prireditelja Nika Štritof a. opera, Ljubljana. Cena 30 Din. Ne moremo zbirke solistom in solistinjam dovolj priporočiti!
Sentimentalni narodni napevi. Za glas in klavir priredil L. M. Š k e r j a n c. Založila revija «Žena in dom», Ljubljana, Prule il. Cena izdaji 20 Din. — Uredništvo javlja, da je prejelo od svojih naročnic mnogo pozivov in nasvetov za izdajo narodnih pesmi v lepi, moderni priredbi. Utemeljevale so svoje želje zlasti s tem, da je posebno na deželi mnogo povpraševanja po dobrih izdajah za glas in klavir. Odločilo se je torej in izdalo kot prvi zvezek osem narodnih v priredbi odličnega skladatelja L. M. Škerjanca. Tako pošilja omenjeno zbirko med pevke in pevce s prisrčno željo, da izpolni svoj namen: gojiti in poglabljati med našim ljudstvom smisel za lepoto in ohranitev naše narodne pesmi. — Vsekakor uvaževanja vreden korak uredništva lista «Žena in dom», ki mu želimo mnogo uspeha! V minulih letih se priredbe narodnih ali ljudskih pesmi za glas in klavir kar množe. P r e 1 o v e c je izdal dve zbirki preprosto prirejenih, neizumetničenih, Pavčič jim je podložil že umetnejši klavirski part, dr. Čerin tudi, Štritof se je poglobil v Vrazove in jih vredno opremil, pri Škerjancu pa sta ostala narodna le melodija in besedilo, dočim je klavirska spremljava povsem moderna, razkošna, blesteča. Lahko jih
smatramo za odlične klavirske skladbe z nadpisano narodno melodijo in besedilom. Želimo le, da bi kdo izmed naših solistov te pesmi ob spremljevanjn izvrstnega pianista, ki nam jih ne manjka, čimprej izvajal v koncertni dvorani. Na učinek smo radovedni. Pevcem in pevkam zbirko toplo priporočamo.
Haloh — Radio Ljubljana! Entreact-Foxtrot. Rožanc M. Edition Radio Ljubljana. V revščini naše domače plesne glasbe zanimiv pojav; mladina, ki ljubi moderne plesne ritme, bo skladbo vzljubila. Škoda, da ni pisana za klavir, dvoročno. Papir in tisk sta vzorna. Skladba se dobiva v vseli knjigarnah. Cena partituri 25 Din.
V zakramentu vse sladkosti. 14 Tantum ergo. Za mešani zbor, deloma z orglami, zložil dr. Frančišek K i m o v e c. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena partituri 20 Din, posameznim glasovom pa 6 Din.
Pokropi me! Osem spevov za kropljenje z blagoslovljeno vodo. Za eno-, dvo- in večglasen mešani zbor z orglami zložil dr. Frančišek Kimovec. Založila jugoslovanska knjigarna. Cena partituri 12 Din; posameznim glasovom pa 5 Din. Obe zbirki imata svojo trajno vrednost, kot ima Kimovec svojo posebno noto med našimi cerkvenimi skladatelji. V melo-diki in zlasti harmoniki je samosvoj, prikupljiv in ne dvomimo, da bodo te skladbe — hvalevredne poleg drugih odlik — zaradi slovenskega besedila dobrodošle vsem našim cerkvenim koroni.
Dan žari o polnoči. Zbirka božičnih pesmi za mešani zbor, solo in orgle uglasbil Karlo Adamič, profesor glasbe. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena partituri 24 Din. Naša cerkvena glasba se bohotno razvija. Premrl, Kimovec, Ž e 1 e z n i k. J ob s t in še drugi orjejo to ledino z razveseljujočim razmahom. Zato nas pa ta Adamičeva zbirka božičnih pesmi nikakor razveseliti n e; more. Vse pesmi so po invenciji, melodiki, harmoniki tako preproste, siromašne, stare, da čutimo iz njih le preteklo dobo skromnega moduliranja starih vaških organistov. Niti ene nove glasbene misli, niti ene nove harmonične zveze; vse po starem kopitu, ponavljajoč iste floskulp brez konca in kraja. Morda bodo te pesmi všeč prav nazadnjaškim korom. Priporočati jih. žal, ne moremo. Jugoslovanska knjigarna pridno in požrtvovalno izdaja nove skladbe; za te je bilo škoda stroškov in papirja.
Vi oblaki ga rosite! 10 pesmi za adventni čas. Za mešani in ženski zbor zložil Martin Železni k. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena partituri 20 Din. V tej zbirki je pa Železnik kar preprost in skromen. Ne stavi zborom niti organistu težkoč. Zadnja pesem «Poslan z nebes», ponatisnjena iz neke prejšnje zbirke, je v resnici ljubka.
Hrvatske božične narodne pesmi. Prav srečno je presenetil hrvatsko mladino za letošnji Božič popularni hrvatski skladatelj in ustanovitelj ter artistični vodja Glasbenega društva intelektualaca v Zagrebu prof. Rudolf M a t z, ko je v okusni izdaji izdal hrvatske božične narodne pesmi za vijolino s spremljevanjem klavirja s podloženim tekstom. Zbrane pesmi ne predstavljajo z ozironi na važnost le muzi-kalne vrednosti, temveč je zbirka zelo značilna za študij o razvoju hrvatske narodne pesmi. Torej tudi folkloristična vrednota. Koliko prelepih narodnih in ponarodelih božičnih pesmic z originalnim tekstom imamo Slovenci, ki so starejšim že skoro pozabljene, mladina pa sploh ne ve zanje in ne bo vedela. Kako lepe so n. pr. «Tam na gmajnici, v eni štalici, ena svetla luč gori...», «Per Betlehemu Detice ...» itd. In Riharjeve, Cvekove ter Vavknove — bi ne bila marsikatera lepa v dvoglasni priredbi s klavirjem ali kakorkoli si bodi? Naj bi se torej našel med slovenskimi skladatelji kdo, ki bi se za bodoči božič lotil tega dela. Uverjen naj bo, da mu bodo naši malčki zelo hvaležni. — V. P.
Razno
Dr. Josip Čerin, višji kapelnik godbe 40. pehotnega polku, je obhajal 23. novembra t. 1. 40letnico svojega dirigentstva. Njegovega zaslužnega dela se bodo «Zbori» spomnili v prvem zvezku prihodnjega leta. Za danes: naše iskrene čestitke!
Msgr. Mihael Arko, idrijski dekan, znan pospeševatel j cerkvenega in svetnega petja, je bil o priliki svoje zlate maše imenovan za častnega kanonika goriškga stolnega ka-
pitlja. Zaslužnemu glasbeniku tudi mi k odlikovanju iz srca čestitamo!
Antona Lavriča, pevovodjo in organista, uglednega glasbenega mentorja Jugoslovanske knjigarne, je letos poleti pogledal Abraham. Rojen je bil Lavrič dne 17. junija 1880. v Škocjanu pri Mokronogu. Po dovršeni šoli je pod pokojnim Antonom Foersterjem absolviral orglarsko šolo z odličnim uspehom. Svojemu učitelju je bil Lavrič dolgo let pevec in pomagač na koru šenklavške cerkve. Pel in dirigiral je pa s svojo soprogo Ano, znano spretno organistinjo, vsako nedeljo in vsak praznik nad 30 let v kapeli pri jezuitih, nad 20 let pa že oba zakonca oskrbujeta cerkveno petje in org-lanje v Križanski cerkvi. Lavrič je naobražen, spreten pevo-vodja, dobrega glasbenega okusa, izvrstno pozna vso cerkveno in svetno našo, pa tudi tujo glasbeno literaturo, zato je po zaslugi že 20 let glasbeni referent in svetovalec Jugoslovanske knjigarne, ki je pač naš največji glasbeni založnik. Simpatičnemu glasbeniku ob njegovi Abrahamovim tudi «Zbori» kličejo: Še na mnoga, zdrava in srečna, naši glasbi posvečena leta!
Priljubljeni basist ljubljanske opere, mojster-pevec Julij Betetto, je za tekočo sezono angažiran pri operi v Miin-chenu. Kritika in publika sta njegove nastope pozdravila z oduševljenjem.
Vitžzslav Novak — šestdesetletnik. Češki glasbeni svet slavi letos šestdesetletnico rojstva svojega odličnega skladatelja Vitezslava Novaka, čigar ime slovi tudi izven meja češke domovine. Njegove skladbe, klavirske in orkestralne, samospevi in zbori, so zelo številne. Zunanji svet pa ga občuduje zlasti v njegovih simfoničnih pesnitvah «Pesem o večnem hrepenenju», baladi «Mrtvaški ženin» in drugih. Napisal je tudi več oper: «Karlštejn», «Lucerna», «Dedova oporoka», «Zvikovski škrat» ter balet «Nikotina». Lisi «Tempo» je izdal ob Novakovi šestdesetletnici poseben zbornik.
Milan Sachs — jubilant. V nedeljo 7. decembra t. I. ja zagrebška opera slavila petindvajsetletni jubilej, odkar je dirigent njen prvi kapelnik in bivši direktor opere Milan Sachs. Milan Sachs je bil rojen 28. novembra leta 18:34. v Lisovu (Češkoslovaška). Po dovršenem zrelostnem izpitu na realki v Budjevicah je vstopil na praški konservatorij, kjer so mu bili učitelji odlični glasbeni pedagogi: Marak, Steker in Knittl. Izpit je napravil pred profesorjem Terčikom. Absolviral je s predvajanjem Dvorakovega koncerta za vijolino s takim uspehom, da so ga klasificirali kot virtuoza. Bil je nato nekaj časa pri češki filharmoniji, kjer je nastopal kot solist, nato pa je nastopil mesto koncertnega mojstra pri operi v Beogradu in kot profesor na Mokraujčevi glasbeni šoli. Izmenoma je živel in deloval potem nekaj časa v Novem Sadu in na Češkem, dokler ga ni Srečko Albini pridobil za zagrebško opero. Prišel je v Zagreb, kjer deluje zdaj že nad 23 let. On je postavil zagrebški operi pravi ftin-dament, on jo spravil iz nediscipliniranega diletantizma na umetniški niveau in tako je smatrati njegov jubilej obenem za jubilej zagrebške opere. Velike so njegove zasluge tudi pri zagrebški Filharmoniji in pevskemu udruženju «Lisin-ski», pa tudi kot skladatelj se je uveljavil z več prav umetniško dovršenimi skladbami. Kakor v življenju vsakega umetnika, tako so se tudi v njegovem življenju križali veseli in žalostni dnevi, zakaj umetnost, hvaležnost in priznanje so si v realnem zmislu popolnoma nasprotni pojmi. — V. P.
Novinarski koncert. Postal je kar tradicija izza našega osvobojenja sem. Kakor vsako leto, tako je tudi letos priredilo Jugoslovensko novinarsko udruženje — sekcija Ljubljana— svoj novinarski koncert v počaščen je praznika 1. decembra. Letošnja prireditev pa je presegala vse dosedanje tako po skrbno sestavljenem programu, odličnih sodelujočih in izredno številnem posetu. Koncertni del je bil otvorjen z državno himno, ki jo je odigral orkester godbe 40. pešpolka pod vodstvom višjega kapeinika dr. Čerina. Sledila je orkestralna točka dr. Čerinove «Iz vrela ljubavi». Pevski zbor državne realke pod vodstvom učitelja petja Luke K r a -mol ca nas je naravnost presenetil z izvajanjem francoske skladbe «Madlona ob zmagi» in Devove «Barčica». «Ljubljanski Zvon» pod vodstvom Zorka Pre lovca je mogočno izvajal veličastni himni s spremljevanjem klavirja: Sattner-
jevo «Vstal je Gospod» in Kimovčevo «Domovina, bela golobica», Glasbena Matica pa je pod vodstvom namestnika pevovodje Ljudevita Zepiča z Adamičevo «Zabučale gore» in Hubadovim «Potrkanim plesom» ponovno dokazala, da je naš vodilni zbor. Predmet viharnih ovacij na koncertu pa je bil prvi tenor zagrebške opere Marijo Šimenc, ki je odpel Pavčičevo «Pred durmi», arijo iz «Gorenjskega slavčka» in Vilharjevega «Mornarja» tako lepo in umetniško dovršeno, da je moral dodati še «Kje so moje rožice?» Koncertni del novinarske prireditve pa je imel poleg državnoslavnostnega značaja tudi osebno jubilejni pomen, zakaj prvo točko «Iz vrela ljubavi» je skladatelj in kapelnik dr. Čerin dirigiral za svoj 40. dirigentski jubilej. Prireditev je bila elitna vendar v lepem domačem razpoloženju, tako da ostane vsakomur v neizbrisnem spominu.
O srbski glasbi. Ugledni nemško-avstrijski časopis «Neue Freie Presse», ki izhaja na Dunaju in ima precej naročnikov tudi v Jugoslaviji, je posvetil 5. t. m. posebno, jako bogato priložnostno številko naši mladi kraljevini. Med serijo velezanimivih člankov je tudi prispevek direktorja beograjske opere Stevana Hrističa pod naslovom «Serbische Musik». V tem članku podaja avtor historičen pregled razvoja srbske glasbe in glasbene kulture vobče in je članek, dasi kratek, vendar skrbno sestavljen in zadostno informativen. Čudimo se, da ni nikjer članka in govora o bogati glasbeni literaturi in kulturi slovenskega in hrvatskega dela naše kraljevine, dočini imenovani avtor odkrito priznava, da je srbska glasba šele v razvojnem štadiju. Čigava je krivda, da smo zopet zapostavljeni in neuvaževani? ... Dnevnik «Slovenec» je na to zapostavljenost upravičeno reagiral v enem svojih uvodnih člankov.
Nastop ljubljanskega APZ v Beogradu. 2. decembra je bil prirejen v beograjskem gledališču koncert, na katerem so nastopila akademska pevska društva iz naše države «Obili;'-> (Beograd), «Obilic» (Skoplje), «A.P.Z.» (Ljubljana), «Mladost» in «Balkan» (Zagreb) ter «Svetlost» (Subotica). Koncert je bil zelo dobro obiskan, posetila sta ga tudi Njuni Veličanstvi kralj in kraljica. Zanimanje je bilo veliko in uspeh velik. Kakor pa čujemo, ljubljanski akademski pevski zbor (kapelnik Neffat) ni dosegel zaželenega uspeha, kar je pripisovati dejstvu, da izbera skladb ni bila posrečena. Izvajanje je bilo sicer na višku, odbijale so skladbe radi njihove moderne oblike. Toliko po poročilih sodeč. — O tem nastopu se je vnela v listih celo polemika. Mnenja smo, da je A.P.Z. pod vodstvom dirigenta Neffata na pravem potu. Stremi kvišku in le veseliti nas mora, da zbor A.P.Z. pogumno študira drugim našim zborom še nedostopne skladbe novejših datumov.
Savez akademskih pevskih društev Jugoslavije. Ob priliki koncerta akademskih pevskih društev, ki se je vršil pred kratkim v Beogradu, je bilo na sestanku predstavnikov teh pevskih društev sklenjeno, da se osnuje savez akademskih pevskih društev Jugoslavije. Na tem sestanku je bila določena fuzija zagrebških pevskih društev «Mladosti» in «Balkana».
Nova hrvatska opera «Citara i bubanj» skladatelja dr. Bo-židara Š i r o 1 e na besedilo dr. VI. Deželica ml. je doživela pri premieri v zagrebškem narodnem gledališču dne 22. novembra t. 1. izredno močan uspeh.
Koncert za emigrante iz Istre. V soboto 4. oktobra 1.1. zvečer se je vršila v dvorani Zagrebškega Zbora koncertna akademija v korist emigrantov iz Istre. Akademijo je priredil zagrebški mestni odbor za istrske žrtve, sodelovale so pa odlične moči, kot: Vika Podgorska, Zinka Wilfan-Kunčeva, Hinko N u č i č, Drago H r z i č, Sjerko Spil-1 e r, Marijo Šimenc, Božidar Kune in Mirko S p i 11 e r. Umetniški uspeh je bil velik, udeležba pa za tak namen ne preveč častna.
Velik uspeh Gotovčeve «Morane» v Brnu. Na predvečer našega državnega praznika t. decembra se je vršila v Narodnem Divadlu v Brnu slavnostna operna predstava v ta namen, pri kateri priliki so izvajali opero odličnega hrvatskega skladatelja Jakova G o t o v c a, «Morano». To je že drugo večje jugoslovensko delo, izvajano v brnskem Narodnem Divadlu. Prvo je bila T i j a r d o v i č e v a opereta «Pierot Ilo». Opera «Morana» je bila zelo vestno pripravljena z zasedbo najodličnejših moči divadla, dirigiral pa
jo je nam dobro znani kapelnik B a 1 a t k a. Uspeh je bil popolen in vsi češki in moravski listi soglasno naglašajo, da je Gotovac brezdvomno velik talent, od katerega nam je še marsikaj pričakovati. Da je prišla opera na repertoar brn-skega divadla, je v prvi vrsti zasluga bivšega člana zagrebške opere Nikole C v e j i č a in gospe Maše Svobod ove, ki sta za to operno noviteto zainteresirala direktorja Z i -teka.
«Balkanofonija» v Atenah. Povodom balkanskega kongresa, ki se je vršil v Atenah, so izvajali na svečani akademiji Josipa Slave nske ga simfonično suito «Balkano-fonijo», ki je dosegla velik uspeh in priznanje.
Spominsko ploščo Juriju Flajšmanu. Leta 1818. se je rodil v Beričevem, občina Dol pri Ljubljani, slovenski skladatelj Jurij F 1 a j š m a n, ki je oral celino na polju slovenske glasbe in bil urednik prvega slovenskega glasbenega lista «Grlica». V samozaložbi je izdal svojčas sedem zvezkov svojih kompozicij. Njegovo ime bi ostalo skoro pozabljeno, njegovo glasbeno ustvarjanje pa neraziskano in nepoznano, da ga ni odkril znani glasbeni esejist in pevski pedagog prof. Kozina. Prof. Kozina se peča tudi s prirejanjem Flajš-manovih skladb, ki jih je do zdaj že izdal par zvezkov. Na njegovo pobudo se je v Dolu osnoval pripravljalni odbor, čigar namen je, zbirati prispevke za spominsko ploščo Flajšmanu. Številnim pozivom v listih na javnost se pridružujejo tudi «Zbori» na vse pevce in pevke ter ljubitelje lepe slovenske pesmi, da po svojih močeh prispevajo za ploščo. Spomnite se za slovensko glasbeno kulturo toli zaslužnega moža, počastite z malim darom njegov spomin, da bo ohranjeno ostalo njegovo ime zanamcem. Prispevke sprejema «Odbor za odkritje spominske plošče Juriju Flajšmanu» v Dolu pod Ljubljano. — Želeti bi bilo, da bi se zbori slavja odkritja plošče udeležili.
Petje v novem učnem načrtu. Minister prosvete je na pod-stavi zakona o srednjih šolah predpisal načrt za realne gimnazije, realke in klasične gimnazije od prvega do osmega razreda. Ta učni načrt se razteza med drugimi tudi na petje kot obligaten predmet.
Pevski zbor UJU priredi prihodnjo pomlad koncertno turnejo po Rumuniji. Izvajal bo najmodernejši spored jugoslovanske zborovske glasbe pod dirigentom S. Kumarjem.
Iz uredništva in upravništva
Listnica uredništva. V zadnji številki letošnjega letnika «Zborov» objavljamo L. M. škerjančev ženski zbor «Iskre», V. Mirkov obsežni moški zbor «Mornarska» in E. Adamičev samospev «Beneška» za tenor s klavirjem. Večini pevskih zborov s temi skladbami ne bomo ustregli; zahtevajo pač za izvajanje dobrih, izvežbanih glasov in temeljite glasbene naobrazbe. V tolažbo vsem, ki bodo te skladbe zmaje z glavami pregledovali, pa povemo, da tudi na šibkejše zbore nismo pozabili. V prvem zvezku prihodnjega letnika izide več narodnih pesmi za moški zbor, ki jih je prav preprosto priredil skladatelj Emil Adamič In še marsikaj pride z naše uredniške mize v objavo, kar bo zadovoljilo potrebe zborov, ki novejših, težkih skladb ne zmorejo.
A. P. v C. Veseli nas, da ste nam odkrito povedali svoje želje. Vsem in vsakomur pač ustreči ni mogoče. Prečitajte današnjemu zvezku priloženo vabilo na naročbo našega lista za leto 1931.!
Z. J. v S. Če bi «Zbori» imeli vsaj enkrat toliko naročnikov kot doslej, bi lahko nudili mnogo več skladb, težkih in lahkih. Dokler pa se list bori s finančnimi težkočami, moramo potrpeti drug z drugim. Za malo denarja, malo mu-zike. Mi je nudimo za 50 Din v obilju. Pridobite v svojem zboru «Zborom» čim več naročnikov, ki lahko plačajo 50 dinarjev v petih letnih obrokih po 10 dinarjev. Pet pollitrov vina na leto bi si vsak zaveden pevec lahko od ust odtrgal in bi s svojo naročnino pomagal «Zborom»!
Pridobite «Zborom» novih naročnikov, podpirajte pa tudi «Cerkveni Glasbenik» in «Pevca»!
Uredniški zaključek dne 8. decembra 1930.
Zbori" IpôO Letnik W.,šl.6a

¿opraitr^
A. Aškerc.
I/. M.JSkericmc (imj.
(I/JUIIIjcüzcl)
Iffleino.
f J' i . I			r - \		f-Vi—t»F—i	J ,		•-fri	t m -	L
JlGUit	¡h=±= zr iskz	■ p -e Sizifi		mi	U^r T f - - - sli	fcr J) j v dušo		a, - d	P & -jo g	i)
is	Jcre svetle mi - sli v da - so	pa -
1l|h '„UI / T»!1 i ^ r'Jf
- — dan - Jcre svetle mi - sli v da - so	pa - da -jo alo
pa - dcc/oglo-i
M
— dar is — Jcre svetle mi - sli v dzi
j>a - da -Jo glo-
i. J. jP JP
fs^plfi
is	Jcre svetle mt
*
m
IT
mL —
- Mi
Vi
J
so p<
ČE

I
V»'
JO
£
— Jto, po si— ca	skro - vi — - scik
i=±=rW J frj |bJ J
P
bo - - - ko
f 'I? 'T "T.
po sr - cc?	- vi - sod
• I »	i U M J
ni f¥F¥ x £ _
<7 - Z/i -
JU ^
gto - bo — ^ jcc sr- ca
skro - vi — - scik

¥

m
vzkli
- - je

£
vzkli — — f
$



tam
cu
— siva.
tam
m
r
on ¥
— sto Ob.
-1—
T

„Zbori ' I9d0 Letnih W., it. Ob
Janko /Samec
Vasilij Mirit.
(Maribor)
Tenori Basi
yir&p>Jeo in OCIIoguo, (d-=(S0) K	T i
bi 1*7	bike/	I
rO- %eL
	^ w-------—							
k t?-L	= / f 7 ^H				FH		r9	

to i u


i

m
O-ke.L
o -ke:

o-ke!-
o-he!
cez
m
lai/ - no morj% j'---j)	dr
cez dal/ - 210 morj^ ■Jb---jC v "
i
cez
4
w
m


o-ke!.
o-ke:
o-ke!.
o-Ae/. o-ke, L-o-Jief.
>%elo široko
— -no, čez dalf-no nzo -

ri tax* ct. e cl i in.
7é-----a' ru J -j»*" r


m
T»---1
*
dtJ*
— >
33E
»
¿a
gre, tea-mor gre, kamor gre,

iMstj
ï-Te tctj^cl

i	k i , si cjresc.
/	r^l G? « I//«-. K I Pf" TT I
yye, Jca-morgre, Team or gre, Je amor gre,
Jt
ä^/ ¿žre, Jcajrvor

Jca, - -
^eliccizLstTvemo jé = 06)
É

mm
¿
sß
±

dan Je sue - tat
J— J it£
Jcol bru - šeit Jcri - sial in
m
f—bf i r ; EfEËf
^cz? bru-s en Jcri-sza
gret_Sej,

J.

-J-
S
¿/¿z?? »we -
2
3E

str i tigre n do	, ,
—-J	—j f b^ .¡{J
a
v njem na, - sa, bar - Jta Je
>,J j H M-^—i
jf
- dr - na jyli -
j


lÉm
a

p—I—f f t'f I bf
i j rr i xi a & toctoj

r '»T,. r
j rr <
y ^e^ j^ä - bar -	jas jr«. - dr - na pti -
^/ïctJtor jgrej	N
JJ) Ji-H j	i ^ Jj> j^J)
<9-
a,

F gfT^ P 'T p P

i1- üj>


- ter je brai,Jti po - Jzzb-tjanasvti-ce in mr - sitju-be - Če nam
v H j, ^ ^ V 4 A ^	1 *

ML_
ve - ierje braijJci po - ljub -¿jamas v¿¿- ce in, mr - si lju,-be - cenam
Je o - drasie ¿cc-se, da sr - ce 2vam, vri - ska in ckz, - six sizi&hljcz, se,
>iMjfíffr MM'fM r M'!
SE
bife/
Jco - draste lase,
i
À
da sr - cenam ori-slca in du, - sa -smehlja se,
jri^cLfd. e di.

É
%

0 at¿n

m

7=f


o -bej
o-bé/-

È 1 1 f
5
M

i

oJiéf-
A_i ¡ty
naf gre, Jtamor



s
i

c? -Jié'-JJ— P	^e difjn.
~^fnqj gre, Jtamor
o-hé!.
oJtéJ

ri tax* ct. e cl i in.
?J—iVj 1>J- J


m
gre, tea -mor gre, Je,am or gre,
ir*----r

—^ofc- ,P>
ä® .gzre, Jcajrvor


2taj gre, cresc.	>
fT^
on gre,

I
¥
jr ic c ^jr-'t«/.	i c*/ e i«t-, r i	"7r	r/ i
na-mor gre, Je amor gre, Jcamon gre ^Ochčcrrt&lrerto (1 = 66)
^Qq^fcB____J—J- J ..j
PS P
lea - -
J
"S


«L
¥
É

M
¿> Sedan. je ¿ve-tal Jcot bmz-sen Jcri-sta
dan je sue - tal
J J
Jcoi bru, - sen Jcri - sial ¿n ti id i j J _i
IP
gre/._Jlej,
i
m
-J-
-0-
dan je sve - tal
' JTi
lod in
str in ge xi d o	, ,
v njem, na, - sa, bar - Jta ge
j H M--J—J-
jf *é=
- dr - na pii - ca,
V
1


ÍÉÜ

£
M^e , J "r, ^
l&fri 11 /7 & n d o J

sPr i ti g e «To j * T r. T
bar -	ye ^/¿z - air - j^ct	- c»,
J_Ji) h h h ■ J>-

vzgem, na, - sa ^/íctJf or
nor »r« ž
y grf^ P P P



i


- ter/e brab,Jti po - jzzb-l/a nač u ¿i- ce in mr - sip'w-be - ce nam
ve - ter Je braï, Ici po - ljub-jarías v Z¿-ce vit mr - št l/Jz-be - čenanv
[Má /i ff f.rfi^ rffil / frfifO
Po - drasie ta,-se, dec sr - ce nam, vrč - sica- in dzz, -sa <sjziehlfá> se,


3Ê
bet—-——- ^ ^ - cenam, ori-sJca, in du, - sa smehlja se,
Jco - coraste ¿a-se,
3


pitar d. e dim,.
r

m
oJiéf-
& i i r
7? ' v
* ' ^V_ neg gre, pomor
"r-^jiflj; 4 p
<?	' * P 2-t^ccrd. ^e difm.
-¡^¿ fnaj gre, Jcantor
o-hé!-
oJté'

tej J

IKî

j 5 11% fl
I



fr g g
cxre, Jcainor

ffî'e, Jcajnor ¿tre,


t
jtiqj gre, Je
CJTGétC.


s

f
fl^y1
¿ST®,
I
Jcajnor gre, Jcax
j j j j. üj)
Jbcz, - - irtor etre/ & Pa,
i
mm
nt siuuco.
r>.




P3Ž
X-
nam je mar, ce vsla-ne vi-har.
Pa Jra/
-j. n j j. ji. ij ,1,
imablžsfre v<se
nam je mar, ceysfct-ne vi-
-i j} i^^r

m

m
Jcq/i Ú.
nom je mar, ce vsia-ne vt-Jiaiz.
Pa 2caj.
áü
Z2Z SUll — — — -
. nam, je mar, ce vs&z-ize vi-
M
t
f; P ffr fi4
S
mi
B2

Jcri-žemrazsije!	^
— — Jiar_ in suit-komabUshe vse Jcrièemrazsu/e!
02

1 y ■ ■	■ ■ ■	* ^	^...... ^
—	— —horna bliske vse Jcrižeutrazsijef
—	-Jiar_ zti stuti — — — —— koma bliske vse križemra&sije !
[Kl; j,	u.U.. a i i		» j j rji«»	M=1			
fop \j *—1—«		' r1	-f—F—^	r i		M	—M
'Al», 1	1U, j j-Htj j --j-.^--'. t1- ' ^ "!^!
rrír* "-Bfljff ^ ^ 7 lp r 7 1 ^ f ' 1 * » ^p
'o - g*? iza.2211 J^iz -^Je^
To
ja - ci nam mi -s¿¿ in vo
da
J.
i
J , ¿

pü

Jca-dar <se re-simo
j j fj
d¿ — - v/e-goc _pe -Jcla,speč gle-da^-nto
H ^ ^ ,tJ i J" J J ^
T 1 T ' p-frf- 'T—L^r. r 17 'br—r
Jtcc-dar	™-Su2U> . ofe.-^-^
=É
T
Ä
"e-simo
re-šimo di - - v/e -&ct
l—U-i
¿
pe -Jtla., spel &le - da -ztzo
¿ i r)n>i
m
i
l" i tí t
ïe - - Jtla,...
v sollt -
I
- ce

J
smo
O!	frP
Xd&^J^'- 11 I

vfo? od, rl
je Û
o-
j i i

V sollt
- ce
lit
smo
Jco od je - -Jcla,..

i
jföaJcar jtr^f.
1 *f & gl-
è
Si
£
X


-s___,_
1 T T^d?' r ^ V I 1 t
ML
o-hé.L
z.
i v v
te

<7 -Ae/_
m
à BJ * i j,
o-hé!.
o

í

¿rivi- ; J.
p'f j iWP
^ Jcanvbr gre.'_
o-hé/ r\
2=E:3z

gre, Jtœnior ¿/ra, Jtconor gre,



nq/gre, creso.
m
j1! Ji*""""-!'^ v <;


¿T—F
__ *___/ V»J
p
^re^ Jcamor gre, Jtcuzior gre, Jc<
r gre,
Jca -
£
- mor grp J
mk
t
t



O

skal - — — — itači va-bi

vgl-bi izas. ! I O
nevte-vb
L r i ——
ne v aesito, tcc -Jera, t izcuti jorc sr -
tr^fe—j—T?	«	^—g—i		» > J	-^	¡-T-	í J > ,
cùz - si sa, ^ ^ >		JtV -^¡r-i	'4 1 tesno, J J		-r—i—i * ni ^besho! jf¿ —73---m-a—>-		
» ¿fe. -	- v • si ;	rth		L fc zsno,	>. i 2ZI- z		. jr ft 'f H w fes«*/
yfcfJcojr pz'vj
/ A à	Jîi.
»

P

i





p- p E r P ' T B P .	,
grg-monaprej, aa v v<¿ — de se je z ne rccz - hi - ta,2icuTL barka, gio-
-tí fe ^	i 4 fe J.---^




1
Ž
t
_^ g_ K o -jUté!._^ g ...- ' Y o -he!.___
Jrre - mo naprç/, da v v o - de se jezne raz -bi - tornean barka glo ^—

Ü


> , o -Jié/.
má
m
bo - kopogrezne 2
o-he.

pptei
j ¿
jPÇfC'O f it.
1
a
/y
S
- JL -
f1
Jkm'L

/
bo - kopogrezne ,gto - bo — -ko, gto -
¿y tempo____^	*
-kopog2*ezne, ' o -
-A? -kopo-gr&
tT^r Jji ^ " ■ *

o -
	y 7		>	Sfcz- -	•T--j. r J)| r^^Tü.
y ti »V	—'	L .•' ? F « tempo o	-ikr 9- Oz	* hé!	o-he/
T" i i; CL J? . e C¿ t 721' .

Ttaj gre, Ic¿r -mor gre
¿7 -mor rrrr>/ * O - — lié/-
I
fe.
1-
cez dcd/-izo rnar/é,
cez dad/-no jziojr/e,-~~~~ jk-^ y;/'} -

cez
4

o-hé! í
_. o -Jzé!.__
o-hé!.- o-Jié!-
oJzé!-
o- lié!-
cez




Lí
m
dd¿y
""""	xelo &Í2~o2ta
— — no mor -ge.
o-2iéf-
Ú—j
3
¿
j> J fe
i
fe
m
datf —

zio, vez datiiu? irto - rfe, cezdafaoino-(?ib?jivo,

__Od
l/ n 7! pT"^
jttiraai/íkurdo ve-cemte.gc
2
di su.
ije--
cerneja.

iftftiw A i ¿ * « W
Od
SE
i	éi
t p' mp p p p p-ñg
mraha, odkéf._ odjutraiifik urdo vecer-2tega m.
'idran/ikárdo
odJuircaylk urdo vecer-nega mrcc - lea, vecerriega

fep pfy P


ju -trcagih ur do vecer-negamraka, o-hé!.
od jidraxfih iw do uecer -xtega
mé^-ihjuu								
mraJca,Jco	IP p 7J u.p- JJ p " nih - cene ve, Jeq/ Je ju - triga <ja-A						^ Jco £—rA	
^ F<v p				0 gsf P P				1 r <7-


■à-
Él
£

3e
OCCLStt
M

iA-čezie ve, Jtag Se
Jzz -triga occ-Jcct, izv Jcct
JCe! ' — ' . ; o-^.... rtih-čene vejica; se Ja - im ga ča-Jca,
k-J,-h .J" j jUJv
t

i
WOCÍWf
-¿fez. —
Jž—^Ji i»


. P" -
sta - ve, raz-vi - te nouZJcro - vom, preda/-mose sotneu cd
¿LM_i_j1.., L-fei-J1. Ji Ji J J1


Ii


i
PTTTH
«sáz - ve, raz-vi — ie nad Jcro - vom_, pre - daf-mo se soitici^ al
I
nft iS i ^
«. y p p ^ i t^-ifš^
besnim vetrovom..9	Z t. 1
£
Ü y




jFt5F o - ne'/— .
o-Jief-
f f i A 1 1 *
besnim vetrovom...
rit cur d. O' dim.
o-Jte/


p
fe
0Ü


naj gre, Jcamor gre, Jbcaztor gre
„ pi j. „j ji i j.
[ ^ i t n ML


P
"T"// neg gre, Jcamor gre, Jcamor gre, Jcamor gr&/ Široko ft =54)	'
na/grejcamorgre,
17 ores c.
ntg
gre,.
o -hé!

PrilogayjZborom r J9dO, si. O
BENESKA .
lo narodui. <7oze Lovreiicic.
VisoJki glcts
Jflavzr

Umil Jldamic.
(Igu.h y cata,)
jpoco jfiir.	a, iemjfo
-te - desi, cel te - den Ir - ti - ce <sem vil.
ctccel.
¿r -
I
é


É
F^Ü
i
fP^f
&
&OGO 2~lt. w
a temjpo
ctccel
I
wmm

, j j - J

r
f
f
f

poco irit.
ct lempo decj?e¿c.
i J J
mmm
w
i
ti - ce <sem vil,	¿r - ti - ce <sem vilj par i - sla je jze
Mi
É

i
poco rit.
ct tempo
decr&sc.


r r f «f ^f
f
f
I^lr tflimtlil
16
h
Octlocrto (zux en mctJbj
m
-m,
%
'tf
É


hibro

i
Ja
m
<sempo -mi - slil íil <skle -nil ta, - Jcox
rttc vec,.


*
Éüg

riir.
y

1

i
JPOCO z~j¡t. pÜ
Th&vpo 1-™°
1	—.
r J lf -f—H¡¡
i

P
-jo ce - 00.. > >
j i ¿
Tajzv jo - jri te
m
j



poco rit.
JtÉZ
i'

ztvolto
rit. J?


r
F}		»-				ir —I	9---u-u-*	-J—1	
-y •		1 ' 11 =1 ex —¡zvi bom Ir - tí		? vSCK -		0.	' 11 i y^-^i 7i¿, boJM ir - ie «se?. — a		r # lll, &Ottt
'cl front vin-ce - oe
AYI JA
MijjjjHMMmumnj^^
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
. .t..«¿ti.» t^j^j............	iiinnjti j.nni^ut.t.jmm m i un mi unm nnui tminiii m nmimnn .tituitimt. ■ m t.. Hj t..jnnmnu iüiuxj ¿i u unmjui.i. .j ■
\T LJUBLJANI
Zavaruje proti ognju, tatvinam, nezgodam itd. ter na doživetje in za slučaj smrti
Podružnice po vsej kraljevini
NajboIjkupite ŠIVALNI STROJ in KOLO Gritzner, Adler, Kayser
samo
za dom, obrt
in industrijo.
Švicarski pletilni stroj
Dubied.
prf Urania
v treh velikostih.
Lepe opreme,
ugodno odplačevanje!
Društva poseben popust! Posamezni deli za vse stroje in kolesa, pnevmatiko edino le pri
Josip Peteline, Ljubljana
Telefon it. 2913
iiiiii>iitiiiiiiiiiiiiiiiitittiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiitiiii»iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii^tiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiii(i^	s it mtiitM ¡i ii mi^
KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO
LJUBLJANA
Prešernova ulica štev. 50
(v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Telefon št. 2040, 2457, 2548, 2706 in 2806
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, preduimi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe - deposits itd. itd.
I
!!iii!iiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiBtiiiiiic>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiaijiiiiiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiitiJiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiii>tiiiittiiiiiiitiiiiii(iiiiii]iiiiiii^	nt luf jruttiif itiiiiiir»
LITOGRAFIJA OFFSETTISK
^ ČEMAŽAR
IN DRUG
GLASBENE PRILOGE „ZBOROV" SO NATISNJENE V LITOGRAFIJI ČEMAŽAR IN DRUG.
LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6
RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LtTOGRAF-SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD.
33
GROM"
CARINSKO- POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKI BUREAU
LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA ŠT. 41
NASLOV ZA BRZOJAVKE: „GROM" TELEFON INTERURB. 2464
^■■tllHIltHIIIUIIIIIIIIlItlllllllHIllllllillllUlIlimilHHtlllllUlIllIlHIlllUMIMlIlJininillHIIlllIHMIIINlItllllllllUmniUUIIIIlllUlIlU USTANOVLJENO LETA 1895.
1 RUDOLF WARBINEK
|	TOVARNA
ZALOGA IN IZPOSOJEVALNICA KLAVIRJEV
LJUBLJANA
OREOORillEV« ULICA STE V. 5. in RIMSKA CESTA STEV. 2.
Poitnl ¿«kovni r«4un M». 14.076.
Popravila «e izvršujejo točno in oeno, tudi na obroka.
m.................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..............................
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA:
KONGRESNI TRG ŠT. 4
podružnica :
LJUTOMER
račun pri postni hranilnici
podružnici v ljubljani, st. 12.0u
TELEFON ŠT. 508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje
ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
vlog« na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno vise.
MEPIC-ZANKL
tvorniee olja, firneža, lakov in barv
družba z o. z.
Centrala v LJUBLJANI Lastnik FRANJO MEDIC Tovarne: LJUBLJANA - MEDVODE Podružnice in skladišča:
MARIBOR, NOVI SAD #
Lastni domači proizvodi:
Laneno olje, firnež, vse vrste lakov, emajlno-lakastih in oljnatih barv. Kemično čiste in kemično olepšane kakor tudi navadne prstene barve vseh vrst in barvnih tonov, čopičev, steklarskega kleja itd. znamke „MERAKL" za obrt, trgovino in industrijo,
za železnice pomorstvo in zrakoplovstvo. #
Cene umerjene Točna in solidna postrežba
..........Milili..................................,.,,..,.,..........,,„,,., ll,III...............lil,',
NAROČITE VAŠI KLAVIRSKI MLADINI
DESET POVESTI
IHIMIHI^^
VASILIJA MIRKA
OJBBHi^^
CENA PARTITURI
15 Din
BREZ POŠTNINE
ZAHTEVAJTE CENIK NAŠIH SKLADB
Založba muzikalij pevskega društva „LJUBLJANSKI ZVON"
?von: T LjDb jsni, iska Delniška tiskarna, litografirata Čemaiar in drug. Letna naročnina za kraljevin. Jugoslavijo 50 Din, za Ital jo 25 ir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrag dolar. Pomnoževanje partitnr, litografiranje posameznih glasov je pe zakonu prepovedano; uvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so narotila notni material dotiine pesmi za v« zbor