STritoslar^r I _Deu__t.icsu_ slavna Verhbosanska To čestita .Daiiica" XXXV. 1882. Nadbiskup Stadler. Sarajevo. »Stolica — Bodi Ti cade zvezda jasna, — Bodi Ti sreča večna, časna! Ljubljanska (str. 24)." Prošnja malih do sv. Alojzija. (str, 239 v 5 kit.) 1. Otročiči povzdignimo 2. 0 ti varh naš ljubi, zvesti! Černo serce in huda vest. (184). 0 ti dečko, mladi dečko! Ti se mračno v tla oziraš, — Ti v oko mi ne pogledaš: Kaj si činil hudega? Jesi li ubil očeta? Jesi ubil li mamo drago? . . Dečko ni ubil očeta, Ni ubil si mame drage; Dečko ubil je dušo svojo! Kviško mlade serčica, Prav goreče počastimo Svetega Alojzija. On v naj lepšem je slovesu, Bil že angelj je v telesu, On, naš ljubi zavetnik, Je med angeljci svetnik. Sprosi nam svetosti dar, Naj na zdanjih dni nam cesti Večni blagor bode mar. Sprosi nam modrosti prave, Sprosi umnosti nam zdrave, Naj ne zmaga nas napuh, Ne popači svetni duh! . . S—v. Po željah dobrega prijatla smo navadno peseru za novo mašo tako vravnali, da se lahko poje tudi za zlato mašo, v4odstavkih: ,,Zlatomašnik, bod' pozdravljen! —Od Boga si bil izbran, — Za duhovnika postavljen, — Za pastirja nam bil dan itd. (str. 236). — Godovnjakom: Frančiškom, Francem, Francetom, Franjom, Franom sprosi blagor, srečo vsako: Sveti Frančišk Asisi, — Srečo vso — si, si! Mnogim gg. Matevžem za god. (304). Rad na dom prinesel bi vam srečo, Vsih dobrot in blagrov polno vrečo, Bi izustil sladke vse vošila; Zaderžuje pa okoljšin sila, In peruti nimam kakor tica: Toraj naj opravi to Danica, In dopolni, kar še manjka kej, Sveti naš evangelist Matej! Pregovor poslovenjen. (str. 320). Ko umerje lakomnež, On ves imetek svoj Pusti na razmetež; Ko umerje poštenjak, Si premoženje vsak Tje pošlje pred seboj. S r e č n i. (str. 327). 2. Al enkrat je imel sanjš: Prečuden šum z višave grč; Govoril mu je šum na glas: ,,0zdravim še te slednji 6as. 1. Na Jutrovem je živel knez; Nikdar vesel ni bil zares: Serce bolno, in duh bolan, — Zdravila iskal je zaman. 4. Verjemi, pokoj boš prejel, Ves srečen bodeš in vesel, Da tacega ni vidil svet, In vidil ga ne bode spet." 7. To šlo mu živo je 'z serca, Ki tuge, bola ne pozna; In misel zdaj obide vse: nTa deček zadovoljen jel" Sestavki v nevezani besedi so mu na pr.: Za pervi dan in za druzih novega leta (str. 2). Opomini k modrosti iz bukev Sirahovih (3—399). 5. Zdaj sele šilja dan in noč Preiskat ljudstva hiš in koč; Pa nihče najde se nikjer, Ki bil bi srečen v enomer. 3. če kdo je kje na svetu živ, Ki v vsem bi zadovoljen bil; Pohiti, čevlje mu sezuj, In vanje sam se ti obuj! 6. Le ko se seli vračajo In čevljev sabo ne neso: Ob vodi dečko mlad sedi, In sladko poje, žvergoll. Prav hitro se prepričajo, Da z dečekom je res tako; Pa vstreči knezu niso kos, Ker srečni dečko bil je — bos. 364 dni Mladim za budilo in vedrilo. Nizko — kviško. Kolik mož je postal Nacika! Svečnica, sveča, luč (25—33). Naj boljše zdravilo zoper nepokoršino pri izreji. Tri ss. gore: Morija, Kalvarija, Vatikan (Govor v kat. družbi str. 87—106). Preklinjavski in bogoskrunskj jezik: nNepre_išljena nova era ima napačno šego, da o sabotovečerih napravlja veselice, namčri se, da tudi še celo v 40danskem postu pleše, v nedeljo dopoldne pa smerči, namesto k maši iti!! Celo turčin in divji zamurec v Sudanu nekako spoštuje katoliške šege; keršeni liberalec pa v obličji vernikov vse, kar je svetega, pod noge verže in poplešel Kje je spodobnost, olika, premišljenost (str. 100)?! — Starši, iaiejte otroke pred očmf! Božji grob (122—131). Vpliv današnjih komedij in kazališ na človeško serce. Bedaki nove šege. Umetnost: srečen po smerti biti. Novomašnik v 69. letu (242)! Zmoto studi, resnico ljubi! Kako jo je rudečkar skupil (269)! Ali ti hodiš k pridigi (275)? če je dobro h krivovercem iti služit (282)? Izlamsko-turška moč in 1. 1882 (283). Angelj varh pa le čuje. Posvečevanje dni Gospodovih in telesno zdravje. Začetek šol in izreja. Naša prijazna in tolažljiva zveza z ranjcimi (354). Sv. Elizabeta. Zima prikima — tičke spodi. Kako sladka je resnica? človek obrača, Bog oberne itd. Posebne važnosti so odslej poročila iz študentovske kuhinje. Tako ima na pr. str. 232: Iz programa dijaške kuhinje, kjer pripoveduje, kohko jih je bilo podpiranih, koliko je v šoli izvrstnih, koliko piškavcev! Na boben pa nismo prišli, hvala Bogii in prijatlora naše mladine! Ako nam počitnice prineso kaj dobre zaloge, se bo dalo še dalje kubati. Bog daj! — str. 259. Pogled v dijaško kuhinjo kaže spet, koliko je bilo odličnih, koliko okljukanih; iz kterih šol in krajev; da stroškov več nego 1040 gld. na leto; največ dala tako imenovana mertva roka; naposled tri prošoje: 1. Naj bi zraven mertve tudi živa roka se jela bolj ozirati na ubožne študeute. 2. Naj bi zdaj o počitnicah toliko pomočkov prišlo, da bi financ-minister s korajžo mogel delo pričeti. 3. Naj bi čast. gg. duhovni pri tacih, ki pomoči prosijo, poterdili, da je zadevni mladeneč pomoči potreben in vreden. — V ta namen t. j. v prid študentovske kuhinje za prihodnje šolsko leto naj velja naj krajši pridiga (264). — Dijaška kuhinja se je o počitnicah veči del vetrala in sušila, kakor so vidili dragi čitatelji, piše Jeran (str. 280). Zdaj pa je že toliko suha, da bi se lahko vanjo kaj spravljalo, ter bi imeli pridni šolci, kadar s počitnic pridejo, ondi kaj za zobe dobivati. Lep čas na to misliti je med drugim takrat, kadar kdo pobotnico piše. Tudi bi Bogu prijetno delo in reklo bi se, piihodnjemu Sodniku posoditi, ko bi se te naprave sporanili, kadar poslednjo voljo vravnavajo. Nekteri napravljajo vstanove za študente; to je lepo; vender tisto dobi samo eden na leto —pa včasi še malo preveč, da ga potlej glava boli ter po takem glavobolu mora včasi šolo celo na kol stakniti. Ako pa se oberne za študentovsko kuhinjo, je lahko precej po smerti pomagano 50terim, 70terim, ali še večemu številu na dan in skoz več mescev ali celo leto, pa nobenemu ne toliko, da bi ga glava bolela, ter bi šla šola na kol, mladeneč pa po svetu od »nemila do nedraga", kakor pravi Hervat; in poslednje prevelike naenkratne dobrote so poslednjič: prazen želodec, serce brez Boga, preguljeni podplati, pa stergan rokav. Kaj pravite k temu, Vi prečastiti in mnogo skušeni gospodje zlatomašniki in drugi raodri gospodje, ki mladini dobro hočete? Pri tem modrovanji bi bil skoraj pozabil povedati, da dan na dan hodijo šolci, njih očetje, matere gledat in opraševat, če se bo pribodnje šolsko leto kaj kuhalo v študentovski kuhinji. ali ne? So pa skoro vsi taki fantje. ki nimajo slame v glavi in smole v sercu; pri mnogih celo je zastavljeno grozdje in pšenični klas. nBog daj srečo mu in blagostanje, — Kdor umeva kratko to pisanje!" — — »Ker Daničino razumel sem pisanje: Skerbim za dijaške kuh'nje blagostanje" — odgovarja nekdo z 12 gl. str. 288, in na to se odmeva vredništvo: nBistri duh in naglo umovanje, — Hvala vsa in častno Ti priznanje!" — Iz dijaške kuhinje (str. 304) ... To je res veliko število (nad 80) junakov zmed Nanosa in Kamnika, zmed Kuma in Triglava . . Čast in ljubezen domovinska, in še bolj viši oziri zahtevajo, tej amladi inteligenci" malo kviško pomagati. To pa toliko več, kajti priporočevali so jih skoro vsi stanovi . ., čez vse najbolj pa ,,gospa reva" itd. — Spremembe v dijaški kuhinji (344) . . . Nekaj malo jih je dobilo potni list (pos). kajti ne kažejo pravega duha za dijaško kuhinjo; nekteri so sanri zibnili . . in (str. 400): Mesca listopada je dijaški minister imel za 100 mladenčev stroškov čez 150 gld. za hrano, k šolnini, obleki in obutvi, svečavi, k manjšim šolskim potrebam, kot priboljšek nekterim, ki druge učijo itd. Poraagajmo ubožnim naše dežele, da študirajo mladenči, kteri tega žele; gospodje profesorji naj bi pa tudi blagodušne se skazovali in ne bacnili mladenča za vselej v nesrečo, ako nima za vse tvarine doveršenih zmožnost in znanja. Svoje dni se je mečje delalo, pa vender svet še stoji in kteri so svoje dni morebiti več usmiljenja doživeli, kot ga zdaj sami skazujejo itd." — Pratika kaže, da perva polovica leta 1882 h koncu gre. Prosimo itd. (str. 200). — Cerkveni časnik v katoliški deželi je tako potreben, kakor oko v glavi, zlasti dandanašnji, ko v vsakem kotu prežf kak sovražen kušar zoper sv. Cerkev, če tudi je sam v katoliški cerkvi keršen. Kdor tedaj je le na pol še kristjan, se je nadjati, da je tudi prijatelj nZgodnje Danice", ki izhaja pod zavetjetn nebeške BDanice" že 35 let, in vdeležujejo se pri njenera pisanji in branji z veseljem Slovenci vsih stanov, kakor dobri bratje in sestre. Prav serčno toraj vabirno spoštovane rojake in rojakinje k obilnemu naročevanju na slovensko zvezdo Danico itd. (416). Šmarnice naše visoke nebeške Kraljice, neomadežane Marije Device. Tretji letnik. Drugi zlepšani, nekoliko prenarejeni, sem ter tje obkrajšani in času primerjeni natis. Spisal L. Jeran. V Ljubljani 1882. Nat. in zal. Blaznik (Jezič. str. 40). 33. Eože in koprive za šolo in dom. I. zv. Na svitlo daje Svitoslav. V korist dijaški kuhinji. V Ljubljani 1882. 16. 31 str. (Danica str. 376). F. Pričujočega tečaja 4 5. list je na prvi strani tiskan ves rudeč, kar pojasnjuje vrednik sara na str. 367, da je postal z odlokom od 7. nov. 1882 kanonik pri stolni cerkvi, češ: nTo novico so bili nekteri rudeči komuuisti prezgodaj zvedili in zdajci so si pervo stran ,,Zg. Danice11 v posest vzeli in jo z rudečo tvarino napolnili zoper vednost vrednikovo, in tebi nič — meni nič podpisali so se za BDaničarje". Pravooblastni nDaničar" tega ne more na vest vzeti: sami naj gledajo! Ker so pa vender to rudečkarji pohlevnega plemena: bodi jim iz serca odpušeno, in podamo jim tudi še pohvalno pismo". — S tem se vjema, kar priobčuje str. 376, češ: ,,Prihajajo mi dan na dan prav blagodušne in obilne čestitanja, nepo^rednje in po pošti, zlasti od preč. gg. duhovnov, v lastnem in v imenu obČinstva. Take dobrote in pozornosti nisem vreden. Pa saj ne velja toliko meni, kolikor ,,Danici", ki jo je pisala in jo piše vsa Slovenija; na Slovence se toraj prelepe čestitanja povračujejo, živo versko čutilo našega naroda se s tem razodeva. Zato čestitam tudi jaz: Predobrotljivi Bog na prošnje nebeške Bzgodnje Danice" vse ginljive skazovanja z naj vcčimi časnimi in večnimi dobrotami neprenehoraa plačuj in povračuj!" — Omenjena nrudečkarska" čestitka pa je taka-le: Monsignoru prečastitemu gospodu Svitoslavu Jeranu, neutriidljivemu vredniku Zgodnje Danice, novoizvoljenemu kanoniku stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani. 1. V serčni radosti donijo vošila, 2. Trikrat deset let in sedem Te kiti Cuje vfsestranskih izraz se želja, — Velečastiti duhovski že stan, Vernega naroda to so čutila: Danes pozdravlja Te zbor profiastiti Svitoslav! Tebi čestitka velja. Korarski, ker si za uda mu zbrau. 3. Svojih verstnikov si vedno bil dika,4. Delal goreče si zmir za Boga; Naroda svojega sreča, olika Bila Ti vroča je želja serca. 5. Serce preblago ves svet Ti obsega;6. Šel si učit celo Kamovi rod, V raznih misjonih ljud grešnega zlega Rešit si hitel v podporo povsod. 7. Lira je Tvoja premilo donela,8. Ko si Mariji čast speval lepo; Dokler slovenska se pesem bo pela, TVojih naš narod pozabil ne bo. 9. ,,Zgodnja Danica" je Tvoja pregnala10. Dokaj že teme dnha in serca, Narodu našemu luč je vžigala Prave prosvete, ki vera jo da. 11. Tvojih zaslug vseh mogoče ni šteti,12. V knjigi življenja zapisane so; Kadar pa dan Ti plačila prisveti, Vsaka Ti venec pokazala bo. Božja ljubezen serce Ti je grela; Da bi pridobil vse duše Bogii, Niso strašila naj težja Te dela, Če si le upal za večnost sadii. Svoje zaklade odperla Modrica, Pesništvo milo Ti dar je krasan, Tujih jezikov Ti last je množica, Razna narečja, ki je ima Slovan. Šmarnice Tvoje glasno govorijo, Kak si za slavo Marijino vnet, Vnemo enako pa v sercih budijo Vernih Slovencev obilo že let. Vneti prijatelj si ljubi mladini: Kak si očetovsko skerbel za nj6, Vedeli bodo domači še sini, Ko boš počival že v grobu sladko. Živio Svitoslav! kličemo glasno, Sreče obilo in vspeha povsod! Onkraj v plačilo pa s krono prekrasno Tebe pravični naj plača Gospod! Daničarji.