DRAGA 7fi
Supplemento al numero 7 del mensile «MLADIKA» - Luglio 1976 Sped. in abb. post. Gr. III/70 - Autorizz. Direzione PT di Trieste
Izmerimo nebeško stran
Draga, kraj in simbol.
Naročje zelene gozdnate tišine na meji med kraškim apnencem in istrskim laporjem.
Deset let svobodne slovenske kulturne tribune v znamenju vznemirljivega presečišča treh premic: domovine, zamejstva, zdomstva.
Draga.
Tudi če bi je bilo danes konec, bi ji nihče ne mogel več odvzeti njenega mesta v slovenski simbologiji: tako kakor ga ima komunistično Čebinovo ali krščanskosocialistični Bohinj.
Ostala bi tam s svojim neiz-grešljivim vseslovenskim predznakom: kot edinstven poskus, da se razpne vsaj zasilna brv čez prepade, politične, idejne in psihološke, s katerimi je čas razdvojil slovenski prostor.
Poskus obzirnega prodiranja od otoka do otoka, od ene gluhote do druge, od ene izgubljenosti do druge.
Ne v ključu jalove brezidej-nosti, ampak jasne krščanske pobudnosti: vendar brez fanatizmov, z etosom Janezovega koncila, torej na široki humanistični in pluralistični osnovi.
In v tem desetletju so bili trenutki, ko se je zazdelo, da se skromna brv razrašča v ponosne loke širšega mostu čez vse tri Slovenije.
Na priložnostnem seznamu se lahko bralec razgleda nad žetvijo imen, provenienc in obravnavanih tem.
Dalje na 2. strani
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE PRI TRSTU:
□RACA 76
Pod istim imenom, ki je po desetletju postalo že simbol svobodne intelektualne tribune, a letos prvič v dostopnejši in zrač-nejši zeleni oazi OPČIN troje žarečih problemov troje pristopov k slovenskemu dnevu troje izbranih osebnosti:
Sobota, 4 9 76 ob 17. uri — Slovesna otvoritev
MARKSIZEM IN SVOBODA
O intelektualnem binomu, ki je ne samo v ospredju sodobnih svetovnih iskanj, ampak ki obenem tudi pogojuje usodo slovenskega naroda, bo spregovoril intelektualec, ki ga marksizem zaposluje ne samo na teoretični, ampak tudi na zgo-dovinsko-bivanjski ravni. Predavatelj, eden naših najboljših strokovnjakov, bo prvič nastopil na tribuni Drage.
DEBATA — Družabnost
Nedelja, 5.9.76 ob 9. uri
Služba božja na prostem z duhovno mislijo.
Apostolski administrator nadškof Cocolin
Ob 10. uri
DILEME SVOBODNEGA TISKA
Ob neenotnem pojmovanju dialoga in ob polemikah na relaciji matica-zamejstvo bo ugleden publicist in temeljit poznavalec slovenske realnosti y širokem zamahu skozi prizmo ovir, uspehov in hotenj podal vedno aktualne misli o štirih temeljnih dolžnostih svobodnega pisanja: o resnici, pogumu, razumevanju in jasnih ciljih.
DEBATA •— Družabni premor
Ob 16. uri
TROJE VELIKIH SPOROČIL (Kette - Cankar - Kosovel)
Če si je jubilejno vzdušje tega leta tako rekoč monopoliziral veliki Cankar, bosta tokrat sedla k njemu z enakopravno pravico, ki jo daje genij, velika Kette in Kosovel. Trojni jubilej bo znanemu in vitalnemu slovenskemu pisatelju izhodišče za neklišejski pretres njihovih sporočil, in to v ključu njihove družbenosti in nacionalnosti.
DEBATA —• SKLEP — Družabnost (Mišljen je vedno italijanski čas!)
LETOŠNJI PREDAVATELJI
bodo predstavljeni časnikarjem in javnosti na tiskovni konferenci z zakusko, ki bo na predvečer »Drage 76«, v petek, 3.9.76, v dvorani Društva slovenskih izobražencev, Donizettijeva 3, Trst. Začetek ob 18. uri.
GRADITELJ IN SEJALEC
Peljemo se čez most in vemo, da ga je bil nekdo najprej narisal in izračunal — imena mu ne vemo.
Poslušamo lepo pesem in nam je jasno, da je bila nekoč v nekem srcu rojena — le v čigavem?
Ob robu žitnega polja hodimo, pa božajoča dlan ne ugane, kdo je posejal tisti bodoči kruh.
V Dragi pa — v Dragi vemo, kdo je bil njen arhitekt, poet in sejalec. Njegovo ime bo v spominu in v domači zgodovini trajnejše od tiste zadnje vizitke, ki jo človeku izklešejo iz kamna.
Živel je nekoč mož, Jože Peterlin po imenu. S takim stavkom bi se začela pravljica o Dragi — ko bi Draga bila pravljica. Pa ni. V pričakovanju njene enajste ponovitve, njenega vstopa v drugo desetletje, se vsi živo zavedamo, kako konkretna je ta tribuna slovenskega srečavanja in razhajanja, ta vsakoletna meritev miselnega in čustvenega pulza pri narodu, ki je ves zasopel od preteklosti, zamišljen ob sedanjosti in sprašujoče zazrt v prihodnost.
To tribuno si je izmislil mož iz pravljice, ki je postala in o-stala resničnost. Ob spominu na čase, ko sta molk in ukaz bila edina oblika dialoga, ter so bila jutra le nadaljevanje noči, je profesorja Peterlina premagala želja po besedi čez prepade. Zasnoval je most za zbliževanje med ljudmi, priložnost za primerjanje različnih mišljenj, predvsem pa iskanje skupne govorice ob globoki zavesti, da bo sedanjost nekoč preteklost, prihodnost pa čas, ki ga je treba ustvarjati že zdaj, ljubeče in odgovorno.
Tako je nastala Draga.
Mož, ki je ustvaril ta edinstveni forum, je žrtvoval zanj energije, ki so pogosto dosegale rob zmogljivosti. Moč za izpe-
ljavo deset Drag —• deset Drag! — je mogel črpati le iz velike ljubezni do slovenstva in iz vere v njegovo bodočnost. Isti e-nergetski vir mu je dajal treznost arhitekta, ki ve, da gradi za dolgo dobo; pa zanos poeta, ki navdušuje z doživetim žarom; in še vero sejalca, ki se z zaupljivostjo ozira v zemljo in nebo.
Letos bo profesor Peterlin med nami prisoten kot še nikoli poprej. Spomin nanj in spoštovanje do njegovega dela bosta močnejša, kot bi bil zdaj že ne več mogoči živi stik, ki se med nami ljudmi tako in tako
Dalje na 3. strani
Nad. s 1. strani
Draga je šla v svoji širini tako daleč, da je na primer ponudila svojo tribuno celo antikr-ščanstvu Josipa Vidmarja, idejni agresivnosti Bratka Krefta, cekajevski uradnosti Cirila Zlobca.
Jasno je torej, če se je nekdanji most spet skrčil v brv in se tudi brv danes izničuje, da tega ne dela Draga.
Prav tako je jasno, da za-di tega Draga ne misli popustiti v svoji duhovno-kulturni volji: kvečjemu jo misli potencirati, v okrepljeni veri v lastne korenine, sredi tega svojega skalnatega sorodstva.
Če ji bo samozadostnost vsiljena, jo bo pač nosila s ponosom.
Idilična domačnost zemljepisne Drage s čarom zorečega grozdja pod ploščadjo, z odprto predavalno lopo z zeleno streho, z bori in hrasti v ozadju, vse to je bilo tudi združeno z nekaj minusi. Predvsem z odročnostjo, saj je bil kraj dostopen samo avtomobilistom.
Ko prihaja na Opčine, se Dra-
ga seli samo prostorsko. Ostaja pa s podobnim zelenim okvirom in s svojo meditativno zbranostjo. Mogoče bodo naši prijatelji našli na vrtu Finžgar j evega doma obojega še več, v večji prostorski sproščenosti, v očarljivi rastlinski obzidanosti od hrupa dneva. In v primeru slabega vremena bo nekaj metrov stran na voljo udobna dvorana. Prav tako bo udeležencem možno sesti k prijateljsko pogrnjeni mizi ali tudi v Finžgarjevem domu prenočiti.
Kar se tiče samih študijskih dni, je organizacijski odbor imel za vodilo predvsem dvoje: aktualnost in kvaliteto. Študijski ciklus je omejil na tri izbrane nastope, brez več ali manj pri-godnih koreferatov — to tudi zato, da bi ostajalo na voljo časa za čim spodbudnejšo diskusijo.
Pridite!
Pridite, da še enkrat slovenski razumniki v svobodi in dostojanstvu izmerimo nebeško stran!
Trst, v juliju 1976
Pripravljalni odbor
Izmerimo nebeško stran
ŽETEV DESETLETJA
Kronika študijskih dni v Dragi od 1966 do 1975
2.-5. septembra 1966:
Dr. Anton Kacin:
POLOŽAJ SLOVENCEV DANES Dr. Valentin Inzko:
SLOVENCI NA KOROŠKEM Dr. Matej Poštovan:
SLOVENCI NA PRIMORSKEM Dr. Janez Janžekovič:
ZNANOST IN SVETOVNI NAZORI Dr. Janez Janžekovič:
VPRAŠANJE ČLOVEŠKE BITNO-STI IN RELIGIJE Dr. Aleš Lokar:
O TEHNIKI SOŽITJA IN SODELOVANJA MED LJUDMI Z RAZLIČNIM SVETOVNIM NAZOROM Dr. Matej Poštovan:
DIALOG V SVETU Dr. Reginald Vospernik:
KULTURNO-DUHOVNE RAZMERE MED MLAJŠO KOROŠKO GENERACIJO
Dr. Drago Štoka: O PROBLEMATIKI SLOVENSKE MLADINE NA TRŽAŠKEM
2.-3. septembra 1967:
Dr. Toussaint Hočevar:
DANAŠNJI SLOVENSKI POLOŽAJ IN PERSPEKTIVE ZA BODOČNOST P. dr. Roman Tominec:
VLOGA KRŠČANSTVA PRI OBLIKOVANJU NARODNE ZAVESTI IN KULTURE V 1200 LETIH. ALI MORE TO VLOGO KRŠČANSTVO NADALJEVATI?
Dr. Samo Pahor in dr. Midjo Susič: ANALIZA SOCIOLOŠKEGA SESTAVA ZAMEJSKIH SLOVENCEV Dr. Drago Legiša:
KAKO PRIBLIŽATI DANAŠNJEMU PREBIVALSTVU NAŠE JAVNO DELOVANJE
Dr. Matej Poštovan:
SLOVENSKI ZAMEJSKI KATOLIČANI IN NJIHOVO JAVNO DELOVANJE PO KONCILU Dr. Vinko Zwitter:
POKONCILSKI POLOŽAJ KOROŠKIH SLOVENCEV Dr. Martin Kranner:
POGLEDI IN PRAKTIČNE IZKUŠNJE NA GORIŠKEM
31. avgusta in 1. septembra 1968:
Dr. Janko Pleterski:
ZDRUŽENA EVROPA IN SLOVENCI Dr, Ludvik Vrtačič:
ABC SLOVENSKE PROBLEMATIKE V OBDOBJU ZDRUŽEVANJA EVROPE
Dr. Feliks J. Bister:
SLOVENEC MED VZHODOM IN ZAHODOM — DEDIŠČINA — SA-MOSPOZNANJE — MOŽNOSTI Dr. Alojz Tul:
ZDRUŽENA EVROPA IN NARODNA MANJŠINA Dr. Vekoslav Grmič:
DIALOG CERKVE S SVETOM Dr. Vekoslav Grmič:
VZROKI MODERNEGA ATEIZMA Dr. Vladimir Klemenčič: IZSELJEVANJE, PROBLEM SLOVENIJE IN SLOVENCEV Dr. Valentin Inzko:
KOROŠKA IN IZSELJENIŠKI PROBLEMI
Dr. Franc Mljač: PRISPEVEK K RAZPRAVI O IZSELJEVANJU — KANALSKA DOLINA Dr. Rado Bednarik:
PROBLEM IZSELJEVANJA NA PRIMORSKEM IN V BENEŠKI SLOVENIJI
Bogo Samsa:
IZSELJEVANJE IZ TRŽAŠKE POKRAJINE Izidor Predan:
BENEŠKA SLOVENIJA Dr. Aloijz Rebula:
SLOVENCI MED DOMOM IN SVETOM
30.-31. avgusta 1969:
Dr. Rudolf Klinec:
MANJŠINSKA PROBLEMATIKA V LUČI NARAVNEGA PRAVA, KRŠČANSKE ETIKE IN CERKVENE ZAKONODAJE Dr. Drago Klemenčič:
VERSKI POLOŽAJ NA SLOVENSKEM
Dr. Janko Zerzer:
KOROŠKI PLEBISCIT — OZADJA IN POSLEDICE
Dr. Maks Šah:
SOCIALNA PREOBRAZBA DRUŽBE S POSEBNIM POGLEDOM NA ZAMEJSTVO Dr. Boris Pahor:
ZA NOVO SLOVENSKO ELITO Dr. Dušan Nendl in Franc Jeza: KAKŠNO POT NAJ IZBIRAJO SLOVENCI ZA NAJBOLJŠO MEDNARODNO UVELJAVITEV
5 -6. septembra 1970:
Dr. Jože Goričar:
SOCIALNA PREOBRAZBA SLOVENSKE DRUŽBE Ciril Zlobec:
DANAŠNJA SLOVENSKA IDEJNO -KULTURNA STVARNOST Prof, Tomaž Pavšič:
KULTURNA POVEZANOST Dr. Emidij Susič:
MEDNARODNA POVEZANOST Dr. Matej Poštovan:
ETIČNI POTENCIAL IN STISKA MALIH NARODOV Prof. Edvard Kocbek:
ZAPRTOST IN ODPRTOST SODOBNE SLOVENSKE KULTURE
Dalje na zadnji strani
Graditelj in sejalec
Nad. z 2. strani
le redko privzdigne nad navadnost.
Deset minut hoda od letošnje openske Drage je grob, ki ga bo obiskal marsikdo. Otožna bo tista pot. Toda ob vrnitvi na kraj svobodnega slovenskega razmišljanja in načrtovanja nas utegne spreleteti vedro spoznanje: Draga živi in nekje je nekdo v nam neznanih razsežnostih srečen.
Zberimo se. Pričenja se spet nova Draga. Z enakimi cilji in željami kot vse prejšnje, ko je neki lepo zveneči glas ob mikrofonu prijazno vabil na mesta: »Gospoda — bomo začeli!«
ŽETEV DESETLETJA
Nadaljevanje s 3. strani Iriž. Vladimir Vremec:
IDEJNO-KULTURNA STVARNOST V ZAMEJSTVU IN ZDOMSTVU Lev Detela:
ODPRTOST IN ZAPRTOST SLOVENSKE KULTURE
4.-5. septembra 1971:
Dr. Jože Velikonja:
DANAŠNJA VLOGA ZDOMSKE SLOVENIJE Dr. Drago Štoko:
PERSPEKTIVE SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI V ZAMEJSTVU
Dr. Jurij Zalokar:
NEKAJ POGLEDOV NA PSIHOLOGIJO RAZNARODOVANJA Dr. Gorazd Kušej:
NOVOSTI V DRUŽBENO - POLITIČNI UREDITVI JUGOSLAVIJE Dr. Vladimir Murko:
POLITIČNO - EKONOMSKI POLOŽAJ SLOVENIJE PO ZVEZNIH U-STAVNIH DOPOLNILIH Dr. Ludvik Vrtačič:
KRITIČNE PRIPOMBE K USTAVNIM SPREMEMBAM V JUGOSLAVIJI
2.-3. septembra 1972:
Inž. Boris Sancin:
O IDEJNEM PLURALIZMU Dr. Lojze Šuštar:
SVOBODA VESTI KOT IZRAZ ČLOVEKOVEGA DOSTOJANSTVA Dr. Jožko Tischler:
ORIS STANJA NARODNE SKUPNOSTI NA KOROŠKEM Žpk. Emil Cencič:
ORIS STANJA NARODNE SKUPNOSTI V BENEŠKI SLOVENIJI
Dr. Damijan Paulin:
ORIS STANJA NARODNE SKUPNOSTI NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM
Prof. Alojz Rebula:
O SPREMENLJIVOSTI IN NESPREMENLJIVOSTI VREDNOT
1.-2. septembra 1973:
Prof. Janko Messner:
GENERACIJSKA PROBLEMATIKA NA KOROŠKEM Žpk. Valentin Birtič:
DRUŽINA V BENEŠKI SLOVENIJI Dr. Ivan Hribernik:
KAKO GLEDA ZDRAVNIK NA LJUBEZEN V DRUŽINI Dr. Danilo Sedmak:
GENERACIJSKA PROBLEMATIKA NA TRŽAŠKEM Dr. Anton Trstenjak:
STARA IN NOVA PODOBA DRUŽINE
7.-8. septembra 1974:
Dr. Bratko Kreft:
CANKAR IN SLOVENSTVO Bogo Samsa:
DVE MEDNARODNI KONFERENCI O MANJŠINAH Prof. Samo Pahor:
KAJ MORAMO STORITI, DA SE BODO NAŠE RAZMERE SPREMENILE
Dr. Drago Štoka:
TRŽAŠKA MEDNARODNA KONFERENCA O MANJŠINAH Dr. Valentin Inzko:
»SKUPNA KOROŠKA«
Dr. Peter Urbanc:
SLOVENCI V KANADI Dr. Janez Zdešar:
SLOVENCI - ZDOMCI V NEMČIJI
Predsednik DSI Jože Peterlin začenja jubilejne X. študijske dni »Draga 75«
POJASNILA
ŠTUDIJSKI DNEVI so letos prvič na Opčinah (Opici-na) na vrtu Finžgarjevega doma (Morijanišče), Narodna ulica 89, na glavni cesti proti Sežani. Za ta kraj smo se odločili, ker je dostopnejši in ima veliko več zvez z mestom za tiste, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva.
Kraj je miren, ves v zelenju in tako rekoč v središču Opčin. V primeru slabega vremena imamo na razpolago tudi dvorano.
PRISPEVKI ZA ŠTUDIJSKE DNEVE: prostovoljni. Za ti-te, ki želijo, bo na razpolago tudi hrana in prenočišče, kar se plača posebej. Prosimo, da bi se tisti, ki to žele, čimprej javili.
POJASNILA IN PRIJAVE: Društvo slovenskih izobražencev, Trst, ulica Donizetti 3/1. Po telefonu od 30. avgusta do 3. septembra no štev. 768189 od 17.30 do 19. ure.
Dr. Andrej Kobal:
SLOVENEC V SVETU
6.-7. septembra 1975:
Dr. Drago Legiša:
MEDNARODNA KONFERENCA V HELSINKIH IN SLOVENSKA STVARNOST
Dr. Pavel Apovnik, dr. Damijan Paulin, dr. Rafko Dolhar in dr. Zorko Ha rej:
POMEN SAMOSTOJNEGA JAVNEGA NASTOPA V ZAMEJSTVU (o-krog la mizo)
Dr. Rudolf Klinec:
KAKO JE DUHOVŠČINA PRIPRAVLJALA OSVOBODITEV SLOVENSKEGA NARODA NA PRIMORSKEM
Dr. Venceslav Tuta in dr. Rado Bednarik:
TUDI TI SO POLAGALI TEMELJE SVOBODI
Odgovorni urednik Marij Maver. Registrirano na sodišču v Trstu, št. 193. Tiskala Tiskarna «Graphart» v Trstu.