OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing oi All Kinds
VOL. XXXIV.—LETO XXXIV.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), DECEMBER 27, 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 252
iVOVI GROBOVI
SADIE JANKOVICH
Kakor smo včeraj poročali, je preminila Sadie Simica Janko-vich, rojena Citvara. Rojena je bila v Srbiji, odkoder je prišla v Ameriko leta 1909.
Tukaj zapušča soproga George in pet otrok: George Jr., Mrs. Millie Rinas, Michael, Mrs. Bessie Kish in Mrs. Anna Frate, ter 16 vnukov. Pogreb se vrši v soboto popoldne ob 1. uri iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v srbsko cerkev sv. Save ob 1.30 uri ter nato na rusko pravoslavno pokopališče.
*
FRANCES PECKOL
Po dolgotrajni bolezni je preminila na svojem domu vdova Frances Peckol, rojena Jelov-šek, stara 62 let. Stanovala je na 17802 Melvern Ave. Rojena je bila v Sodražici, kjer zapušča sestro Ivano in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 40 let.
Tukaj zapušča hčer, Mrs. Josephine Mierke, sina William, šest vnukov, polbrata Leo Be-laj in več sorodnikov. Soprog Joseph je umrl leta 1946. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Zele m sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30 uri in nato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary.
• #
JACOB SAMSA
V Doctors bolnišnici je preminil po par ur trajajoči bolezni Jacob Samsa, po domače Grga-lov, star 69 let, stanujoč na 572 E. 128 St. Doma je bil iz vasi Prelože, fara Hrušica, kjer zapušča dve sestri in tri brate. V Ameriki je bival 45 let in je bil zaposlen pri Cleveland Builders Supply Co.
Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Carič, doma iz Gradišče, fara Hrušica, dva sinova, Jacob ml., in Rudolph, hčer Mary, tri vnuke in več sorodnikov. Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave. Čas pogreba še ni določen.
fDalip np ? QiгдпП
Povišanje mežd-povišanje cen? Pogajanja v industriji jekla
PITTSBURGH, 26. decembra—Ali naj se dovoli jeklarskim družbam povišanje cen, če naj dobijo delavci v jeklarnah povišanje mezd in kakšno naj bo prvo in drugo povišanje? To je osrednja točka pogajanj, ko gre za novo delovno pogodbo v jeklarski industriji, ki se ne ganejo z mrtve točke.
V	četrtek se otvori konferenca delavskih voditeljev C.I.O., ki izjavljajo, da se položaj tudi po izjavah predsednika Trumana ni izpremenil.
Unija C.I.O. zahteva popolnoma novo mezdno pogodbo, po kateri naj se poviša mezda za 18 ih pol centa na uro, garantira letni dohodek, in predvidevajo gotovi bonusi in druge ugodnosti. Unija trdi, da so življenjski stroški dosegli v zadnjem času tako višino, da morajo delavci v jeklarnah imeti tako plačo, da bo kos stroškom preživljanja. Jeklarske družbe lahko plačajo.
Jeklarske družbe se med drugimi izgovarjajo na boj zoper inflacijo; Višje mezde in višje cene .jeklarskim produktom da bodo inflacijo le pospešile.
Dobiček jeklarskih družb za leto 1951 se ceni na $2,600,000,-000. Poudarja se, da statistični podatki o dobičku in davkih jeklarskih korporacij dokazujejo,
da ni treba, da bi se povišanje mezd prevalilo na potrošnike.
Ker gre za izredno važen moment v najvažnejši ameriški industriji—industriji jekla, je v vprašanje nove delavne pogod-,
be enako zainteresirana ameriška javnost, kakor neposredno prizadeti, to je delodajalci in delojemalci in zvezna vlada.
V	časopisju je nastala polemika med zastopniki jeklarske industrije in med strokovnjaki,
ki ocenjujejo položaj.
Direktna pogajanja, ki so se začela 27. novembra, niso do sedaj vedla do nobenega uspeha.
Posredovala je tudi zvezna vlada, toda brez uspeha. Problem je sedaj v rokah urada za stabilizacijo cen.
Kakor smo že povdarili, je ta urad najavil politiko, ki jo je označil predsednik Truman, da se bodo uporabili vsi obstoječi zakoni, da se prepreči počivanje dela v jeklarnah.
Birokratizem tudi v Moskvi
MOSKVA, 26. decembra —• Glasilo moskovske vlade "Izvesti ja'.' napada urade ministrstva za socialno politiko in trdi, da se je v teh uradih razpasla nevzdržna birokracija. Šef teh oddelkov zanemarja svojo službo in ne polaga nobenih skrbi na to, kako naj se izvajajo v praksi odločbe osrednje vlade.
List citira številne slučaje vojnih invalidov, katerih prošnje in pritožbe so se enostavno izgubile.
Na b ;tine pritožb ne dobi ni-kakih odgovorov, to pa vsled brezplodnega birokratizma, ki rešuje stvari, o katerih trdi, da so tekoče, so pa brezpomembne.
Nove odbornice
Društvo Svoboda, št. 748 SNPJ je na svoji letni seji izvolilo sledeče uradnike za leto 1952: Antonia Tomle, predsednica; Josephine Vesel, podpredsednica; Josephine P. Terbižan, 14707 Hale Ave., tajnica; Josephine Zaje, blaga jničarka; Leopoldina Vozel, zapisnikarica; Mary Kaferle, predsednica nadzornega odbora; zastopnice za Ženski odsek farme SNPJ: Antonia Tomle, Theresa Gorjanc in Josephine Vesel; zastopnici za Clevelandsko federacijo društev SNPJ: Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel; za SANS Josephine Vesel.
Na dopustu
Iz Fort Knox, Kentucky, je prišel na dopust Pvt. Joseph Pu-gelj, sin Mr. in Mrs. Joseph Pu-gelj iz 15300 Waterloo Rd. Doma bo ostal do sobote, ko se mora vrniti na svoje službeno mesto, želimo mu mnogo zabave v krogu svojih domačih in prijateljev !
Umor staršev iz usmiljenja?
LARAMIE, Wyo., 26. decembra—John Henderson, ki je bij star 62 let in njegova žena Ethel Henderson, stara 64 let, sta bila najdena mrtva. Oba sta bila ustreljena v glavo.
Osem in dvajsetletni sin Dean Henderson je priznal umor svojih staršev. Podpisal je zapisnik, v katerem priznava; "Ubil sem očeta, ker se mi je smilil. Oče bi bil itak umrl. (John Henderson je bolehal na naduhi, kakor je ugotovil šerif). Umoril sem svojo mater, ker je nisem mogel pustiti samo, ko sem že ubil očeta."
V sobi je bilo božično drevo in pod drevesom neodprti zavoji božičnih daril.
Dean Henderson se bo moral zagovarjati radi premišljenega umora.
v bolnišnici
Prošli- četrtek se je podal v Lakeside bolnišnico Anton (Tony) Mehle iz 391 E. 165 St. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjega okrevanja!
Tragična smrt matere In dveh sinčkov
Včeraj zjutraj je tragedija zadela družino Joseph P. Mulla iz 320 Dalwood Dr., ob vznožju Erie Jezera in E. 140 St., ki je zahtevala življenje devet-letne-ga sinčka Joseph, tri-letnega sinčka Steve in matere, Florence K. Muli, stara 35 let.
Policija je poročala, da sta se dečka skupno s svojim bratcom, pet let starim Johnom, igrala na obrežju jezera, ko se je vdrl led in v vodo je zdrknil Joseph. Brat John je hitel vpiti na ves glas in priklical je mater, ki je zdrvela na kraj nesreče. Sodi se, da je fantka videla in ga skušala potegniti iz vode, ko je sama padla v valove in izginila. Triletni fantek je stal ob strani in ko ni videl ne matere ne brata, jima je sledil in tako tudi sam prišel ob življenje.
Do sinoči so obrežne straže potegnile trupla mlajšega fantka in matere, dočim trupla starejšega fantka se še ni našlo. V družini je poleg fantka tudi šest mesecev stara hčerka. Oče, Joseph P. Muli, je aktiven v Demokratski st ''.i v 32. vardi ter je bil kandidat za mestnega zastopnika.
Zaroka
Za božične praznike sta se zaročila Miss Irene Vidrich, hčerka dobro poznane družine Mr. in Mrs. Frank in Mary Vidrich iz 15718 Grovewood Ave., in Mr. Ernie Godin. Bilo srečno!
NJENA OSEBA— NAJBOLJŠE SPRIČEVALO
V New Yorku je te dni zborovala Ameriška zveza za ženitbene ponudbe In posredovanja. Ženitovanjski posredovalci so se pritoževali nad tistimi, ki te zadeve ne jemljejo preveč resno. Posel je treba izvrševati z vsem srcem in etiko, talto da se dobi in združi par, ki bo srečen v zakonu. Interesi bodočega para naj potisnejo v ozadje, tudi trgovski interes posredovalca.
Zveza naj. najame psihologe, ki bodo preiskovali ozadja bodočih kandidatov za zakon, tako da se bodo združili v resnici perfektni tovariši in tovarišice.
Med člani te zveze je bila najbolj glasna Miss Edna Wilder, ki je sama—razpo-ročena.
DVAKRAT VDOVA OB ENAKI NESREČI
WEST FRANKFORT, 111., 26. decembra—Pri zadnji žaloigri v rudokopu Orient No. II je postala vdova 48-letna Mrs. Goldie Sandusky. Njen drugi mož John Sandusky je bil med tistimi 119, ki so v rudniški nesreči prišli ob življenje.	'
Pred 20 leti se je pripetila v istem rudniku nesreča, v kateri je prišel ob življenje njen prvi mož Oah Avery.
Ropar zajet v naselbini
V gostilno Shore Tavern, katero vodi Frank Godič na 1273 E. 55 St., je včeraj popoldne prišel mladenič, star 23 let, ki se je tam mudil dalj časa. Naenkrat je stopil za baro, vzel iz predala samokres, s katerim je grozil Godičevi sinahi, ki je delala za baro, in šestim drugim gostom, katere je skupaj zrinil v stransko sobo. Nato je pobral iz blagajne $155 in šel. Godičeva sina-ha je zavpila, in Godič je pritekel iz zgornjega stanovanja, baš ko je ropar odhajal. Sledil mu je do Modiceve gostilne na E. 62 in St. Clair Ave., kjer je ropar zahteval, da mu Modic pokliče taksi. Ker mu je ta velel, naj sem kliče, je zapustil gostilno in šel v sosednjo trgovino Frank Bela-ja, kjer si je izbral hlače, srajco, kravato in jopič. Videti je bil zelo nervozen in vprašal je za prostor, da bi se preoblekel, češ, da bo takoj odpotoval v Florido. Medtem je že vstopila policija z Godičem, ki je roparja prepoznal in je bil na mestu aretiran.
Policija je našla v žepu roparja, ki preživlja samega sebe in svojo ovdovelo mater, kot voznik tovornega truka, $200 in samokres, ki ga je vzel Godiču. Star je 23 let ter je bil odpuščen od mornarice vsled akutnega alkoholizma in nervoznosti.
ZA OMEJITEV ROJSTEV V INDIJI
Stone je izjavil, da je v dotiku
NEW DELHI, 26. decembra— V Indiji se nahaja ameriški strokovnjak dr. Abrahatn Stone, ki je potoval po Indiji po naročilu indijske vlade, da na licu mesta študira množenje indijskega prebivalstva in predlaga sredstva in mere, kako to množitev omejiti.
V Indiji je po zadnjih podatkih 356,891,624 ljudi. Vsakih 24 ur se to število pomnoži za 9,744. Prebivalstvo Indije se je od leta 1941 pomnožilo za 32,061,576. Če ne bo kontrole nad rojstvi, bo imela leta 1991 Indija 442,000,-000 prebivalstva, oziroma skoro sto milijonov več \cot sedaj.
s prebivalstvom prišel do prepričanja, da tudi to prebivalstvo čuti potrebo, da se število članov družin omeji. Ženske so radovedne, kako to storiti. Stone je naletel na 26 let stare ženske, ki so že imele po osem ali več otrok. Povabljen je bil tudi od vlade sosednega dominijona Ceylona, da na licu mesta študira isto vprašanje.
V januarju se Stone povrne v Ameriko in bo izdelal poročilo na svetovno zdravstveno organizacijo, ki deluje v okrilju Združenih narodov, kako omejiti pre-številna rojstva v azijskih pokrajinah, predvsem v Indiji.
Danes pade odločitev na Koreji; komunisti napovedujejo polom
Kako so praznovali božič Amerikanci v Evropi
FRANKFURT, Nemčija, 26. decembra — Prvo, kar je padlo letos Amerikancem v oči, je bil splošni poziv od nemške strani, naj Nemci in nemške družine povabijo k sebi za božične praznike Amerikance. To se je zgodilo prvič po šestih letih, odkar traja zavezniška zasedba zapa-dne Nemčije, da so se gledali družinsko Amerikanci in Nemci, ne več kot sovražniki, drug drugemu v breme, marveč kot— ljudje.
To jesen so ameriški dopisniki iz Nemčije svetovali Nemcem, naj se udeležujejo ameriških iger in družabnih prireditev ter so jim dali vedeti, da Amerikanci ne bodo odklonili pozivov na domače obiske.
Nemški listi in radio postaje so vabile nemške družine, naj za praznike povabijo k sebi ameriške vojake. Odziv je bil splošen. Na tisoče nemških družin je sprejelo v svojo sredo ameriškega vojaka.
Mnogo ameriških vojakov v Nemčiji je dobilo iz Zedinjenih držav obisk svojih žena in otrok. Amerikanke so prišle na obisk v Evropo z letali. Bilo je nekaj smole, ker je silno gosta megla zakasnila ■ njihov prihod.
General Eisenhower je izdal na svoje čete božično poslanico, v kateri je podčrtal, da je ameriška služba v Evropi prispevala
k ohranitvi miru.
#
Ameriški letalci v
LAKENHEATH, Anglija, 26. decembra—V Angliji je na službi kakih 20 do 30 tisoč ameriških vojakov, ki služijo v letalstvu. Ti letalci so porazdeljeni na 13 zračnih baz, ki jih imajo Zedin jene države v Veliki Britaniji.
Ameriški letalci v Angliji žive dobro v primeri z britanskim standardom življenja. Njihova dolarska plača jim omogoča nakup, kar je nemogoče povprečnemu Britancu, posebno pa uživajo prednost v dobavi cigaret, ki jih Amerikanec dobiva 15 zavojev na teden, za zavoj pa plača le 10 centov.
Do sedaj se je poročilo v Veliki Britaniji okrog 1,600 ameriških vojakov. Zdi se pa, da bodo te poroke v bodoče otežkočene, ker je izdalo vojaško poveljstvo strožje predpise glede eventualnih poiok ameriškega letalca z Britanko.
Kapital išče le svoje koristi
BONN, Nemčija, 26. decembra — Zapadni zavezniki in via«-da zapadne Nemčije so sprejeli nase težko nalogo: Boriti gs zoper mednarodno trgovino, ki tihotapi strateško važen material, kupljen z ameriškim dolarjem, v iržave za železno zaveso. V zapadni Nemčiji obstoja zveza nemških podjetij, ki sodeluje s sovjetskim blokom in ima v sosednjih državah svoje posrednike. Ta uvoz strateško važnega materiala v države sovjetskega jloka znaša $50,000,000.
Uvažanje se vrši potom Belgije, Nizozemske, Danske, švedske m Švice, od tam pa gre blago svojo pot v sovjetski blok. Države posredovalke zatrjujejo, da po oVojih predpisih ne morejo zagreti te trgovine, ki gre po nji-aovem mnenju rednim potom, liapadno-nemška vlada je ubrala drugo pot. Trgovska dovoljenja je odvzela kakim 400 nemškim bankam in hoče koncentrirati izvozno trgovino v svojem centralnem uradu. Ameriške oblasti so istočasno začele postopati zoper nemške firme, ki trgujejo z Vzhodom.
Poroka
Danes sta se poročila Miss Frances Marlene Tomsic, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Tomšič iz 15922 Whitcomb Rd., in Lieut. WilUam S. Sellers, sin Mrs. Stanley Selers iz Hecker Ave. Poroka se je vršila ob 9.30 uri v cerkvi Marije Vnebovzete. Ženin je graduiral iz Ohio univerze, kjer je študiral tehnično in-ženirstvo. Sedaj je dodeljen zračni sili v Ellington Air Base, Houston, Texas, kjer si bosta novoporočenca ustanovila svoj dom. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu !
NESOGLASJA O UJETNIKIH SO OSTALA NEREŠENA
MUNSAN, Koreja, 26. decembra—Zavezniška delegacija je prišla na dan z novo zahtevo in zahtevala pojasnilo, kaj je s tistimi južnimi Korejci, ki so bili prisiljeni vstopiti v vrste komunistične armade, nakar so bili izvež-bani v Madžuriji in nato prisiljeni, da se borijo proti lastnim rojakom-južnim Korejcem.
Zavezniška delegacija trdi, daj je izginilo na nepojasnjen način 50,000 južnih Korejcev, o katerih komunisti ne dajo dovodnega pojasnila.
Komunistično kitajsko časopisje obtožuje zavezniško delegacijo, da zavlačuje mirovna pogajanja in prihaja na dan vedno z novimi zahtevami, ki da so brez podlage.
. Komunistični radio v Pekingu je v svoji oddaji trdil, da ni upanja, da bi se dosegel sporazum do 27. decembra, oziroma tekom tega dneva.
V zahtevi po pojasnilu, kaj je z imenovanimi južni Korejci, k;
da so v oblasti komunistov, je bila zavezniška delegacija izredno ostra. Gre za kršenje pravic posameznika, ki se s silo pošlje v vojne formacije, kamor bi prostovoljno nikdar ne šel. Radi tega, ker ni podatkov o teh 50,000 južnih Korejcev, je praktična izmenjava vojnih ujetnikov nemogoča. Korauiilsti so priznali, da imajo 11,559 vojnih ujetnikov,
v katero število je vključenih 3,198 Amerikancev in 7,000 južnih Korejcev.
Komunisti so zatrjevali, da imajo vse vojne ujetnike v svo jih taboriščih v severni Koreji,
kjer so porazdeljeni po posamez nih taboriščih, kakor so predlo žili seznam.
Glede južnih Korejcev se izgovarjajo komunisti, da so odpustili mnogo ujetnikov, ki so šli domov in naj se torej zavezniška delegacija za nje ne briga.
Fronta kot taka je mirna.
Kitajske priprave za Korejo
Kitajski komunisti so začeli z akcijo, da se dvigne morala njihovih čet na fronti na Koreji.
Pekinški radio je sporočil, da je šlo na Korejo veliko število radijskih strokovnjakov, kjer bodo razmestili kakih 1,000 radijskih aparatov, da dvignejo z oddajami kulturni in politični nivo kitajskih komunističnih čet na Koreji. Na Koreji se bo zgradila posebna radijska postaja, ki bo oddajala novice in druge programe. Komunisti pravijo, da so bili tako Kitajci kakor tudi severni Korejci pod vplivom zavezniške propagande.
Ta akcija komunističnih Kitajcev se tolmači na zavezniški strani na ta način, da se hoče dvigniti morala kitajskih čet na Koreji, ki da ni visoka in ki je posebno trpela v zadnjih šestih mesecih pogajanj za premirje.
Ustvariti je položaj, da se ta morala dvigne, če bodo pogajanja usojena na propast.
Pogajanja se podaljšajo
Če bi pogajanja ne bi bila končana tekom današnjega kot zadnjega dne, se zatrjuje, da ima general Ridgway pravico podaljšati čas za nadaljne razgovore za 15 dni. To polnomočje je dano generalu Ridgwayu na splošno in svobodno, za presojo v konkretnih vprašanjih, pa se mora obrniti za nasvet v Washington.
Novi poslanik Amerike v Moskvi
KANSAS CITY, Kans., 26. decembra—Predsednik , Truman je imenoval za ameriškega poslanika v Moskvi, George F. Ken-nan. Kennan je poklicni diplomat in je stopil v službo pri državnem tajništvu v septembru 1926. Imenovanje Kennana bo prišlo pred senat v odobritev v januarskem zasedanju. Dosedanji poslanik Alan Kirk je zaprosil za upokojitev. Predsednik Truman je izjavil, da je nerad pristal na to prošnjo. Kirk se nahaja tre-notno v Parizu kot svetovalec ameriški delegaciji pri Z. N.
Ameriški letalci odkupljeni
Štirje ameriški letalci, ki so bili obsojeni na Madžarskem, vsak na $30,000 ali pa tri mesece zapora, ker so preleteli madžarsko mejo, so bili odkupljeni. Državno tajništvo je uradno potrdilo, da je Amerika pripravljena plačati skupno vsoto $120,000. Madžarsko poslaništvo v Wash-ingtonu je javilo, da bodo ameriški letalci prosti tekom današnjega dneva. Kakor se poroča iz Dunaja, pričakujejo, da bodo šli ameriški letalci iz Madžai-ske preko Dunaja v domovino nazaj. Na Dunaju jih pričakujejo danes.
Seja dram. zbora [van Cankar
V petek zvečer točno ob 7.30 uri se vrši redna seja dramatičnega društva Ivan Cankar v navadnih prostorih. Vabi se vse člane in članice, da se gotovo udeleže.
"ENAK0PRAVI40ST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndeison 1-5312
issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
ENAKOPRAVNOST
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$8.50 . 5.00 . 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozenlske države): For One Year-T-(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-110.00 _ 6.00 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, lB7b.
BESEDA O NACIONALIZMIH
(2).
Preteklo stoletje se je imenovalo v zgodovini tudi stoletje prebujenja narodov. Evropa kot središče sveta je imela tudi na tem polju prvenstveno vlogo. Njeni narodi so se probujali, so vstajali, se začeli zavedati samega sebe. Številično močnejši so tlačili številčno mlajše in manjše Namesto iskanja poti za sožitje in za kompromis življenja je nastopil boj, krvavo obračunavanje in slabenje druge drugega. Kako že pravi pregovor? Ce slepec slepca vodi, navadno oba padeta v vodo. In kako pravi drug pregovor? Da enkrat teče zajec, enkrat teče pes. Klasično se je ta pregovor redoma uresni čeval v nacionalistični tekmi itied Francozi in Nemci. Tepeni Francozi—zmagovalci Nemci! Prvi mislijo na maščevanje, drugi mislijo na izkoriščanje zmage! Vloga se spremeni, tepeni Nemci ne morejo prenesti ponižanja in hočejo naprtiti ponovno vlgo po nižanih—Francozom Vojna na vojno!
Samo Amerikanec more razumeti nečloveške napore svojega sodržavljana in sonarodnjaka generala Eisenhower j a, ki gradi zapadno-evropsko skupnost, neko življenja sposobno sožitje, četudi v okrilju oboroženih fantov in mož. Kar je Amerikancu spričo njegove odgoje vsakdanje in jasno, je Evropi šele dopovedati, če se ji sploh da.
Morda je Azija bolj posredna in manj neposredna kot Evropa. 2e zaradi naše zgodovine in daljine. Toda azijski pojavi so v bistvu .istega porekla kot evropski, kar se tiče različnih nacizmov. Na Kitajskem na primer ni šlo za narodno prebujenje. Narodno prebujenje, pravilno zastavlje no in odgojevano, zahteva desetletja, če ne stoletje, da se ustanovi v človeku in v množici ljudi—narodu občutek nekega poslanstva, ki ga ima ta narod doma kot narod, a obenem v sožitju z ostalimi narodi. Mesto te narodnosti je bruhnil na dan kitajski nacionalizem, ki ga splošno označujemo z imenom generala Ciang Kajšeka, vsaj kolikor gre za njegovega današnjega predstavnika, ki pa je padel iz viška skoro v pozabljenost. S tem pa še ni rečeno, da ne bi tlela prava kitajska narodna zavest in odgoj Kitajca, kaj naj pomeni pravilno narodno odgoj en Kitajec doma in v sožitju v svetu.
Tudi Indija Nehruja je stopila na pot nacionalne odgoje. Po politiki Nehruja, po njegovem življenskem kon ceptu in filozofiji' življenja, obstoja upravičeno upanje, da Indija ne bo zašla na pota raznih nacizmov, marveč na pota sožitja z ostalim svetom. Pravilno pravi Nehru, da je treba dati indijskemu ljudstvu pravilno vsebino narodnega življenja doma; torej vzgojiti zavest narodnega poslanstva kot celote v svoji domači hiši, da ta ne bo razdvojena in da bo lahko stala pokonci. Gigantski napor, ko gre za nad tristo-milijonsko ljudstvo, in morda zgodovinsko važdn za vse človeštvo, ako Nehru jeva zamisel končno uspe!
Toda na azijskih tleh, v Iranu in v raznih arabskih državah, kot v Egiptu in Severni Afriki, ne gre za na cionalno, ampak za nacistično gibanje. Skrajnosti ostanejo vedno skrajnost in tudi praktično življenje kritizira skrajnost le kot izjemo, ne pa kot normalo. Toda skrajnosti kot izjeme so lahko usodepolne. Iz višin nazaj v nižine brez tiste zlate sredine, ki sicer kot življenja sposobna redoma obstane.
Ameriški politiki, ki študirajo sovjetsko propagando, imajo prav v tej točki, ko trdijo, da znajo Sovjeti v svoji propagandi izvabiti vse nacionalistične sapice v svoja jadra. Kjer je treba podpihovati nacionalizem, zakaj ga ne bi, saj vedo, da se bo zrušil. Na njegovih razvalinah bo (vsaj tako računajo Sovjeti) zrastel njihov sovjetski sistem.
Da je ameriška propaganda v veliki zunanje-politični osnovi slabejša in nesodobna, tako pravijo Amerikanci sami. V tej točki jim je pritrditi. Zgolj pobijati teoretično in praktično zgradbo sovjetskega sistema, je negativno, kakor je "zgolj pobijati" negativno in vedno usojeno rfa neuspeh. Ce je izven dvoma, da se vsled naravne nujnosti vzbuja narodna zavest, pomagaj ji na njeni poti do trdne zgradbe, pomagaj, da se ojači prava narodnost. Amerikanec, zrel tako teoretično kakor praktično v svojih lastnih skušnjah, kaj pomeni prava narodnost in sožitje v skupnosti, bo prevzel vlogo, ki jo ima učitelj do mladine. Tudi učitelj ne tišči k tlom učenca radi njegove nevednosti, ne zatira njegovih naravnih stremljenj po vedenju, temveč jih razvija in korigira.
Narodnost v zvezi z gospodarsko-socialnimi vprašanji
UREDNIKOVA POSTA
Kratek dodatek k zgodovini Slov. del. doma
CLEVELAND, Ohio — Dose-daj se je precej obširno opisalo zgodovino Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., ki je v zvezi z 25-letnico obstanka. Zdi se mi umestno omeniti, čeravno niso mogoče na razpolago kje drugje podatki o prvi zamisli Doma.
V letih 1912 in 1913 je obstajal na zapadni strani Collin-wooda moški pevski zbor, "Planinski vrh." Kolikor se morem spominjati, so bili ustanovitelji zbora Frank Stanovnik, Frank Velkovrh, Charles Lampe st., Anton Slavec, Viktor Starman, Louis Starman, Maks Temisto-kle, Dominik Blumel, Frank Gr-dadolnik in še nekaj drugih, katerih imen se pa ne spominjam.
Tedaj so se vršile tedensko pevske vaje v Stanešičevi dvorani na Calcutta Ave. Pevovod-ja zbora je bil Mr. Kolbezen, ki je prilično dobro igral na gosli (violino), a le malo na klavir. Tedaj so bili veliki prijatelji in podporniki zbora Mr. Karol Kotnik, Mr. Pavel Česnik, Mr. Louis Prelogar (Jožman), M:r. Martin Janežič, Mr. John Prusnik, in če se ne motim, tudi poznani starosta, spoštovani Mr. John Lokar.
Še dobro se spominjam, ko je nekoč k vajam prišel poznani Mr. Pavel Česnik in s seboj pripeljal mali luštkani deklici, čedno opravljeni in brihtni. In med odmorom je deklici predstavil nekako takole: "To so pa naša ekleta; se že sedaj zelo zanimati za petje. Kadar boste imeli koncert, bosti lahko nastopili s par pesmimi. Pa tudi učili bi se radi, samo ako bi jih kdo hotel učiti." To sta bili, tedaj mlada Micka (Mrs. Mary Ogrinc) in Ančka (Mrs. Anne Cergolj). Pozneje smo imeli priliko ju večkrat slišati pri koncertih zbora "Jadran." Torej se Mr. Česnik ni motil o njih sposobnosti pred desetletji!
Spominjam se tudi, ko je nekoč posetil vaje zbora "Planinski vrh" pokojni Louis Prelogar. Mož je bil zelo gin jen, ko Mas je poslušal peti. Med presledkom nas je seveda pohvalil in dostavil: "Le pridno prepevajte, fantje! Mogoče bo prišel čas, ko se bodo slovenske pesmi prepevale v našem slovenskem domu. Tam pa ne boste samo peli, marveč boste lahko tudi vprizarjali igre ..."
Prelogar jeva izjava je bila nekaka vzpodbuda, in skoraj pri vsaki vaji se je razpravljalo tudi, kako naj bi se uresničile besede Jožmana. Tedaj se je nahajala na E. 160 St. mala cerkev, katero so bili sezidali pionirji zapadnega dela Collin-wooda. Rojaki so namreč nameravali ustanoviti svojo župnijo, toda kakor se je govorilo tedaj, je tedanji škof odklonil isto. In nekateri so omenjali dotični prostor kot zelo pripraven za Dom. Pri omenjeni cerkvi je bil precej aktiven Mr. Anton Kos, ki je vodil gostilno na vogalu E. 165 St. in Waterloo Rd. in je pri neki priliki omenil, da bo on pomagal, da bi se dotično stavbo kupilo in vporabilo za Slovenski dom.
Nekajkrat smo prišli člani od tedanjega pevskega in dramskega zbora "Triglav" iz St. Clair-ja na pevske vaje "Planinskega vrha." Bili so: Jernej Vrhovec, Ignac Jerič, Vinko Kenič, Ignac Sp^tič, Korle Zobec, Anton Je-rina, Joseph Mestek in še nekaj drugih. Posečali smo z namenom, da bi vzpodbudili in opogumili pevce zbora k vztrajnemu delovanju. Moja tedanja zaposlitev je bila, da sem nekaj
dni delal na St. Clairju in nekaj dni v Collinwoodu, vsako priliko pa sem vporabil in se udeležil pevskih vaj zbora "Planinski vrh." Nekoč sem gazil sneg skoraj do pasa; tedanji edini prevoz iz St. Clairja je bila tako zvana "ta rdeča kara," od družbe "Painesville Electric Shore Line." Za vstop in izstop so bile bolj oddaljene postaje. "Stop 17," je bil sedanji vogal Waterloo Rd. in E. 156 St.
Natančno ne vem letnice, ko se je pevski zbor "Planinski vrh" razpustilo in tudi pravega vzroka ne vem, zdi se mi pa, da so se bili nekateri člani preselil v druge kraje. Možnost je, da se je pozneje pričelo z ustanovitvijo sedanjega pevskega zbora "Jadran."
Omenim naj, da se je poleg številnih društev in organizacij v Slovenskem delavskem domu, ustanovilo Section 9, Technocracy Inc., h kateri je leta 1938 pristopilo tudi številno naših rojakov. Tam smo imeli tudi nekaj mesecev tedensko svoje učne večere in par predavanj, ki so vzbujala pri nekaterih zanimanje. Pozneje se je postojanka preselila preko ceste. In danes se postojanka . nahaja pa na 1188 Hayden Ave., ki je ena izmed tisočerih na tem kontinentu. Člani organizacije se učijo o spoznanju in prilikah, ki jih osnova in načrt organizacije nudi za ustanovitev blagostanja 200 milijonskemu prebivalstvu na ameriškem kontinentu.
Toliko se mi je zdelo umestno omeniti na kratko o početku, prav za prav prvi zamisli sedanjega Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Seveda, mnogo se bomo pa pogovorili v ponedeljek zvečer, 31. decembra na proslavi Domove 25-letnice!
Frank E. Lunka.
Prispevki pri krožku št. 1 Progresivnih Slovenk
CLEVELAND, Ohio — Pri krožku št. 1 Progresivnih Slovenk so prispevali v dobre namene sledeči: Po $5: Mr. in Mrs. Elmer Golob, Mr. in Mrs. Margaret Porenta, Mr. in Mrs. Edward Žele, Mr. in Mrs. Mary Thompson, Mr. in Mrs. Leonard Girod, Mr. in Brs. Križman, Mr. in Mrs. Joseph Hribal.
Po $20: Mr. in Mrs. Adams Bisch ter Mr. in Mrs. Frank Koss.	^
Zgoraj omenjeni darovalci so darovali v spomin pokojne Agnes Straus. Denar je izročil Mr. Frank Straus, soprog pokojne. Hvala lepa vsem darovalcem. Pokojna sestra Agnes Straus je bila plemenita duša in tudi njeni prijatelji in prijateljice ter sorodniki so vsi širokogrudni. Vzgled njenega dobrosrčnega življenja je še po njeni smrti kakor prijeten odmev.
Dalje so darovali za ohromele otroke v Kamniku sledeči: Po $5: Neimenovana; Ivan Hrvat (za slepe in ohromele).
Po $2: Mr. in Mrs. Tony Ко-lenc (za šolske potrebščine).
Po $1: Mrs. Dekleva.
Vsem darovalcem ponovna hvala. Obenem želim vsem članicam krožka št. 1 Progresivnih Slovenk zdravo, srečno novo leto, enako tudi vsem simpatičar-jem in podpornikom krožka št. 1.
Mary Vidrich.
VTISI z OBISKA ROJSTNEGA KRAJA PO 40: LETIH
Piše: ANTON NAGODE. Glrard, Ohio
(Nadaljevanje) ■	, vstop vanj. Bili so ze}o veseli na-
Mr. in Mrs. Andrew in Fran-; šega obiska, izvrstno so nas po-ces Krvina iz Girarda sta doma' gostili, mi smo se pa tudi zani-od Podlipe. Tam imata še brate mali za njih delo. Predsednik in sestre, nečake in nečakinje Zadružnega doma je nam napra-ter več drugih sorodnikov. Za-1 vil kratek govor, v katerem je nje sta naročila lepe pozdrave, orišal pomen Doma in aktivnosti, ki se bodo v njem gojile. Naenkrat se od nekod prikaže godec na harmonike, katere je veselo raztegnil, da smo se izletniki parkrat prav po domače zavrteli. Posebno so bile vesele naše dru-žabnice iz Clevelanda, katerih imen pa se žal ne morem spominjati. Dobro pa vem, da nam je delal Mr. Pink dosti veselja. Saj mislim, da se ga vsi izletniki spominjate, ko nam je povedal, kako je žirovski bik skočil, da je bolj daleč videl. Mr. Pink, če boš to čital, vedi, da ti želim, da si se dobro pozdravil, da se zopet vrnemo prihodnje leto na obisk v Žiri.
Drugi dan našega izleta smo se podali na razstavo, ki je bila baš tedaj v teku v Ljubljani. Tu smo imeli priliko seznaniti se s borbo, ki so jo vodili naši partizani z Nemci, kako so mučili naše fante in kakšno orožje so imeli. Toni bilo orožje samo na slikah, pač pa pravo orožje razstavljeno, ki je človeka do mozga pretreslo, ko se je poglobil v borbe junaških fantov, in mož, in se zavedal vseh grozot in trpinčenja, ki ga je moral ubogi narod prenesti. Saj se ne da popisati, kaj vse smo videli.
Obisk Litostroja je bil zanimiv in za nas stare Amerikance nekaj posebnega, kajti ko smo se mi nahajali še doma, ni bilo niti govora o kakšnem tako velikem poslopju, v katerem bi bilo dela za tisoče. Kakšne stroje imajo v Litostroju in koliko ter kako težko železo obdelujejo! Turbine in drugo. Le žalibog, jasno je bilo, da ni moške in ne izurjene moči. Raditega imajo veliko tež-koč, kakor pa oni sami, tudi mi jim želimo uspeha, saj jim je Amerika na strani in upati je, da bodo kmalu premagali svoje težkoče.
__(Dalje sledi)
katere sem še isti dan na obisku Podlipe, izročil. Da smo si imeli veliko za povedati, je gotovo. Saj so hoteli vedeti, kako se imajo njih sorodniki v Ameriki, ali so zdravi, ali mislijo priti na obisk v domovino, in nešteto drugih vprašanj. Pa tudi jaz sem se zanimal za njih življenje, njih delo in težnje. Bilo je že pozno v noč, ko smo ^e poslovili, a preje ne, da sem obljubil priti še v posete, predno se vrnem v Ameriko.
Se isti večer sem se vrnil na Vrhniko na dom družine Mrs. J. Sykita. Vozil me je Selakov zet. Drugi dan sem obiskal še nekatere znance, popoldne sem se pa vrnil z vlakom v Ljubljano. Ogled Ljubljane
Dospevši v Ljubljano, sem obiskal staro gostilno Mantua, ki pa danes ni več središče razigranosti in veselja—je zelo dolgočasna in zapuščena. Oglasil sem зе tudi pri Zitk na Sapu, kjer je bila rojena Mrs. Ivanka Piš-ler iz Cortlanda, Ohio. V Sinji gorici sem se ustavil pri mojemu staremu znancu, s katerim sva skupaj potovala v Ameriko leta 1911. To je John Remžgar ali Košutov Janez, ki je bil dobro poznan v Waukeganu, Б1., in se ga tamošnji rojaki še gotovo spominjajo, pa mogoče tudi mene. Pa nazaj k obisku.
Ko sem prišel nazaj v Lljub-lja.no, so pri Putniku že pripravljali izlet, katerega bi posetili sami Amerikanci. Dobili so nas skupaj 31. To je bilo 6. junija, izlet pa naj bi se pričpl prihodnji dan 7. junija.
Avtobusni izlet po Sloveniji . Bil je lep dan, ko smo se zbrali skupaj in se odpeljali na Šmarje Sap. Tam smo si ogledali Zadružni dom, ki pa še ni bil žgotovljen, smo imeli pa vseeno
27, decembra 1951
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani) ALOJZIJA KOCIAN
Dne 6. decembra je nanagloma preminila dobro poznana Alojzija Kocian, bivajoča na naslovu Box 215, Strabane, Pa. Omenjenega dne je pokojnica še skuhala večerjo, nakar se je namenila iti na obisk k starejši hčeri. Ko se je v svoji sobi pripravljala, se je nenadoma zgrudila ob postelji. Zaklicala je za pomoč in takoj sta prihitela soprog Jakob in starejši sin, kakor tudi poklicani zdravnik, ki pa ni mogel nuditi nobene pomoči. Pokojnica je brez besede zatisnila svoje oči. Stara je bila 57 let, rojena v vasi Dane št. 17 pri Sežani na Primorskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 39 leti. Bila je članica Gospodinjskega kluba društva št. 138 SNPJ in Progresivnih Slovenk. Pred leti je živela v Clevelandu, kjer ima mnogo prijateljev in znancev. V Strabane se je pa preselila leta 1926.
V Strabane zapušča soproga Jacob, sina in tri hčere, v Fin-leyville, Pa., eno hčer, v Clevelandu sina in štiri vnuke, sestri-čno Mrs. Berto Skapin v Lorain, O., v starem kraju pa brata in eno sestro. Pokopana je bila po katoliških obredih, kakor si je pokojnica sama želela pred smrtjo.
*
MIKE MIHOVILOVICH
Pogreb pokojnega Mike Miho-vilovich se vrši v petek popoldne ob 1. uri iz Golubovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Save ob 1.30 uri.
bo dala neposredni, kakor tudi bodoči zgodovini človeštva svoj najodločilnejši pečat. Na Amerikancih je, da svojo vlogo spre vidi j o in da se odločijo, da ta pečat udarijo sami! Nevarnost pa je, da če se vloga ne bo pravilno pojmovala, ga lahko vsaj v Aziji udarijo njihovi tekmeci v Moskvi.	l c.
h življenja naših ljudi po Ameriki
Sheboygan, Wis.—14. novembra je umrl v Milwaukee ju John Perme, stdr 71 let, rojen v Spodnji Slivnici pri Grosuplju na Dolenjskem. Žena mu je umrla pred petimi leti. Bil je član Za-padne slovanske zveze. Tukaj zapušča brata in dve sestri (ena je že umrla), v stari domovini dva brata ter tukaj in tam več drugih sorodnikov.
Chicago—Pred kratkim sta se poročila poznana čikaška dru-štvenika Ar ley Božičnik in Josephine Meršol.
Red Lodge, Mont.—V tukajšnjem kraju je končal lov na jelene in srnjake. Slovenski lovci so se precej dobro odrezali in pobili več rogačev. Toda v Red Lodgeu nimajo samo izurjene lovce, ampak tudi ribiče. Rojak Leo Mihelčič seje izkazal ribiča in pol. V preteklih dveh mesecih je ulovil dve veliki postrvi. Prva je tehtala čez sedem funtov, druga pa čez devet. To je rekord v tej okolici za to leto. Za prvo postrv je prejel $25 nagrade in pričakuje, da bo tudi za drugo. Lokalni časopis je objavil njegovo sliko in seve tudi veliko "zver" postrv.
Ely, Mirni.—Umrla je Frances Pengal, rojena Šerjak, stara 72 let, članica ABZ in SŽZ. V tej deželi zapušča štiri hčere, dva sina, brata in sestro, v starem kraju pa sestro in dva brata. Doma je bila s Pijave gorice pri Igu v Sloveniji in je bivala- v Ameriki 48 let.
—Umrl je Frank Zgonc, star 88 let, član ABZ. Pokojnik je' bil rojen v Sloveniji in je bival v Elyu nad 60 let. Zapušča sina Franka in Johna ter hčer Mrs.
(Dalje ла b. strani)
PES JIH REŠIL SMRTI
GRACEFIELD, Quebec, 26. decembra—Mrs. Marel Duval se je napotila v to mesto za praznike. Izstopila je iz vlaka eno postajo prekmalu. Od postaje Terras de Gracefielda je morala prehoditi pot dveh milj peš. V izrednem mrazu je med potjo obnemogla. Pes bližnjega farmarja ob cesti ni dal mtru in je farmarja vlekel proti kraju, kjer je čepela obnemogla Mrs. Duval s petmesečnim otrokom v naročju. Oba sta bila rešena, le da je Mrs. Duval morala iskati zdravniško pomoč.
V ARMADI SE PREVEČ ZAPRAVLJA
WASHINGTON, 26. decembra —Senatu je predloženo poročilo skupine senatorjev, v katerem se senatorji pritožujejo, da zlasti ameriška kopna vojska trati človeško moč pri vežbanju. Vaje gredo v neskončna ponavljanja, po nepotrebnem se troši redki in važen strateški material in vojaštvo opravlja posle, ki bi* jih morali opravljati civilisti, oziroma ženske.
JUNAK IZ TEXASA IMA DENAR
CAIRO, Egipt, 26. decembra —Shepherd W. King III., sedaj Abdullah King, se je spomnil božičnega praznovanja. S svojo ženo plesalko Samijo je priredil prijateljski večer, kjer so pili šampanjec do zore. Ob tej priliki je King izročil svoji ženi ček za $6,000, da si bo kupila krzneni plašč, ko pride v New York.
črna borza z angleškim mesom
LONDON, 26. decembra — Londonska vlada ima pri splošnem pomanjkanju mesa najtežjo borbo z zelo razširjeno črno borzo z mešoni, ki se je razpasla še bolj, kakor je bila razpasena v vojnem času.
Središče črne borze je presto-lica London. 50,000 ton mesa je prišlo lansko leto na črno borzo, pomagalo pa ji je nedovoljeno klanje .živine doma.
Vsi predpisi, vse grožnje, vsa policija ne zaleže ničesar. Crno-borzijanci z mesom so organizirani in oboroženi, kakor država v državi, imajo obveščevalne službe, mreže špijonov, tako, da je vlada zoper njih praktično brez moči.


«<1V|NG'
DELAVSKE UNIJE IMAJO DENAR
WASfflNGTON, 26. decembra—Po poročilu iz osrednjega urada unije C.I.O je imela unija $4,193,683.42 letnih dohodkov. Izdala pa je v tem letu $3,771,160.47; $879,261.53 je izdala v propagandne namene, kako organizirati delavstvo v industrijah južnih držav v svoji uniji.
OSEM CENTOV ZA FRANCOSKEGA VOJAKA
PARIZ, 26. decembra—Francoska vlada je odobrila, da zviša "plačo" francoskim vojakom rekrutom. Rekruti bodo dobivali namesto dosedanjih 15 v bodoče 30 frankov na dan. To pomeni, da se je njihova "plača" zvišala v ameriški valuti od 4 na 8 centov.
O 25-letnici SDD
Direktorij Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. prosi, da vsa društva, katera niso še razpečala vstopnic za 25-letnico SDD, da vse te vrnejo najkasneje do nocoj v uradu tajnika. Važno je, da se ve točno, koliko vstopnic je razprodanih. Prosi se vse spremljevalke (hostesses) in strežnice ter druge delavce za to prireditev, da ste najkasneje na mestu točno ob 4. uri popoldne na Silvestrov dan. Obenem se vse opozarja, da so v svojih narodnih nošah, ravno tako tudi pevski zbor Jadran. Večerja se bo pričela ser-virati ob 5.30 uri popoldne.
27. decembra 1951
ENAKOPRAVNOST
SLOVENIJA JE DOBILA PRVI DOMAČ MLADINSKI FILM
Za letošnjo novoletno jelko je pripravilo slovensko filmsko podjetje "Triglav film" otrokom prelepo darilo—prvi domač mladinski film. Ta film je res čisto domač. Domača je zgodba— mladinska poyest o pogumnem fantiču Kekcu, doma tam izpod gorenjskih gora, ki po napetih dogodivščinah premaga hudobnega gorjanca Bedanca. To lepo mladinsko povest je nekaj let pred vojno napisal mladinski pisatelj Josip Vandot in starejši se še danes spominjajo s kakšnim navdušenjem so jo takrat brali. Zdaj je pisatelj te povesti že nekaj let mrtev—ubila ga je letalska bomba v enem izmed taborišč, kamor so ga pregnali fašisti. Njegova povest pa je zdaj zaživela na filmskem platnu.
To je tretji slovenski celovečerni film, ki nikakor ne bo delal sramote mlademu slovenskemu filmskemu podjetju. Po temeljitih pripravah je bil film posnet v rekordnem času—šestih mesecih.
Za filmanje so zgradili celo filmsko vas
Za velika filmska podjetja ni nič posebnega, če zgrade za snemanje celo vas ali morda celo mesto—za Slovenijo, kjer je filmska umetnost še mlada, pa tudi to ni kar tako majhna reč. Za novi film so morali zgraditi celo filmsko vas tam v gorenjskem kotu pod Martuljkom. To je bila vasica s pristnimi starinskimi kmečkimi bajticami, kakršne so bile gorenjske vasice v času, ko se dogaja povest. Vasica je bila izdelana po načrtih scenografa Toneta Mlakarja in so jo po njem tudi imenovali. Pri "gradnji" so zelo požrtvovalno pomagali tudi domačini iz Kranjske gore in Martuljka. Ogromno materiala je bilo treba znesti v planine, dostikrat po ozkih nevarnih stezah.
V filmu nastopajo otroci,
živali in odrasli
Pri izbiri igralcev je bilo res mnogo težav. Z odraslimi je še nekako šlo. Izbrali so jih enostavno izmed gledaliških igralcev. Vlogo dobrega strička Ko-sobrima je pa prevzel slovenski humorist France Milčinski-Ježek, ki je sodeloval tudi pri sestavi scenarija.
Težje pa je bilo z živalskimi "zvezdniki," ki jih tudi precej nastopa v filmu. Treba jih je bilo najprej kje iztakniti—in sicer polžka, sovo, mačko, psa, kozo in kravo. Potem jih je bilo pa treba primerno zdresirati in tudi to ni bilo lahko. Tako si na primer polž kar ni dal dopovedati, kdaj naj pokaže ali skrije roge, da bo za filmanje prav.
^r. Cr Mrs. VICTOR LISJAK
GOSTILNA 10514 UNION AVE., DI 1-9816 Cordials - vino in pivo ter ale za na dom.
želimo vsem odjemalcem in prijateljem vesele novoletne praznike!
Tudi krava ni hotela na povelje zamukati. Najlažje se je še dal zdresirati pes, odnosno psica Brama, ki je postala res pravi filmski junak Volkec.
Potem pa so prišli na vrsto otroci. Tu pa je bilo težav pri izbiri še več.
6,000 za otroške vloge.
O, to je bilo razburjanja tiste dni, ko so se pojavili v časopisih pozivi, da "Triglav film" išče otroke za glavne vloge v filmu "Kekec." Dan za dnem so prihajali v filmske ateljeje "Triglav filma" v Trnovo mali kandidati. Pogumno, ali pa tudi s tremo, vsi pa s trdnim upanjem 80 stopali pred filmsko kamero. Asistent režiserja Je obiskal tudi mnogo šol po Sloveniji in celo na pionirsko progo je stopil ter povsod iskal najprimernejše filmske otroke.
Na pionirski progi mu.je bila sreča mila. Tam je iztaknil glavna junaka—Kekca in Mojco. Pastirčka Rožleta so našli med šolarji na Vrtači, malo Tinko pa v tretjem razredu ljudske šole na Ledini. Izmed ostalih kandidatov pa so izbrali še osem otrok, ki nastopijo v skupini.
Kdo so mladi filmski "zvezdniki?"
Kadar izdela kakšno veliko filmsko podjetje nov film, v katerem nastopa nov igralec ali igralka, pišejo o njem cele dolge zgodbe. Še dvakrat bolj obširno pa pišejo, če je filmski junak otrok. Kaj vse na prin&er vedo ljudje po svetu o nekdanjih filmskih otrocih ameriškega filma. O Shirley Temple, Jackie Cooganu in drugih. Zakaj ne bi še mi vsaj nekoliko opisali malih filmskih junakov, ki nastopajo v prvem slovenskem mladinskem filmu.
Glavno vlogo Kekca—igra Barlov Matija iz Rožne doline v Ljubljani. To je pravi fant od fare. Dvanajst let je star in hodi v gimnazijo na Viču v tretji razred. Krepek, lep pobič je in lase ima velike in zelo goste tako, da si jih moral bstriči, da je za Kekca mogel natakniti lasuljo.
Rad nastopa na raznih prireditvah, sestavlja .tudi pesmice in sodeluje v šoli pri dijaškem listu. Včasih tudi katero navihano pogrunta. Na pionirski progi je bil prvi prometnik in je bil zelo postaven v železni-čarski uniformi. Zaradi "filmskih dolžnosti" pa je letos odložil ta posel.
Ko smo ga vprašali, če je imel pri filmanju kakšne posebne težave, je'povedal, da mu ni bilo nič kaj prijetno pri srcu takrat, ko je moral nesti Kosobrina, ki tehta 62 kilogramov čez ledeno mrzli potok.
"Ne meni ne Kosobrinu ni bilo nič kaj prijetno, ko sem mu vlekel in nategoval roko, da bi si ga naložil na hrbet. No, pa je
končno le šlo. Tudi takrat ni bilo posebno prijetno, ko sem bil dve uri trdo privezan k drevesu—pa je vse minilo, in če bi bilo potrebno snemati še enkrat, bi takoj šel.
Mojcka stanuje čisto v drugem koncu Ljubljane, v Mostah. Prav za prav je Logarjeva Zdenka in vsi, ki jo poznajo, pravijo, da je velik igralski talent. Še ko ji je bilo štiri leta, je na domačem odru v Mostah igrala sne-gulčico in tudi zdaj se uči spet te vloge, saj zelo rada nastopa. Zna tudi lepo peti in je lani pela vlogo lutke žogice marogice pri predstavah mestnega gledališča v Ljubljani. Tudi na pionirski progi dela že tri leta kot kontrolna blaga jničarka.
Pri "Triglav filmu" njene sposobnosti zelo hvalijo in obžalujejo, da ji je v filmu odmerjena tako kratka vloga.
Rožle—Mlakarjev Joško stanuje v veliki stanovanjski hiši na Vrtači. Tam je njegova mati hišnica. Tudi njega imajo pri "Triglav filmu" zk pravo odkritje. Pravijo, da je izredno fo-togeničen, zna doživljati in se v hipu koncentrirati.
Odkar je bil filman, je postal čisto filmski. Neprestano dela projektorje iz kuhinjskih stolov in drugih kosov pohištva. Vsako nedeljo mu mora dati mama denar za matinejo in to seveda mami ni nič posebno všeč, ker potem hočeta z njim še bratec Janezek in sestrica Marinka.
Joško bi vedno rad ostal pri filmu. Snemanja v Martuljah so zanj med najlepšimi spomini. Tam ga tudi ni bolela glava, pravi. Joško je bil včasih nekoliko rahitičen in od takrat ima pogost glavobol, sicer pa je bister, pogumen in inteligenten fant.
Tinke—Alenčice Lobnikarje-ve, ki ji je šele devet let in je najmlajša med otroci, ki nastopajo v "Kekcu," nisem našla doma. šla je k pouku harmonike. Na mizi v kuhinji je bilo polno peciva in dobrot, ki so jih za Mi-
klavža prinesli Tinki—Alenki razni sosedje in znanci. Sploh se ljudje zadnji čas, odkar so se v listih pojavile Alenkine slike, zelo in kar preveč zanimajo zanjo, da jo je kar sram.
Takšni so glavni filmski otroci iz "Kekca," ki bo za novoletno jelko razveselil otroke v Sloveniji.
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
(Nadaljevanje z 2. strani)
Frances Rozman v Elyu in hčeri Lucille Ogrinc v Euclidu, Ohio, in Molly Zaye v Clevelandu, Ohio.
Raton, Nova Mehika—Umrl je John Mataja, star 25 let, rojen v Ameriki, po narodnosti Hrvat. Pokopan je bil 13. dec. Dobil je težke poškodbe v avtomobilski nesreči, katerim je podlegel. Živel je samo eno uro po nesreči. Zapušča starše, sestro, brata in več drugih sorodnikov. Bil je član SNPJ.
Ironwood, Mich.—Dne 12. novembra je umrl George F. Trtanj, član SNPJ. Rojen je bil 6. marca 1887 v Križpolju. V Ameriko je prišel leta 1907, in sicer v Calumet, nato pa se je ustanovil v Ironwoodu. V društvu 323 je bil aktiven od 1. 1917 naprej. Zapušča ženo, sina in dve hčeri.
La Salle, 111.—Dne 8. dec. je umrla Katarina Verderber, stara 66 let, članica SNPJ. Pokojnika je soproga blagajnika društva 337. Rojena je bila v Podmelcu pri Gorici. Tukaj zapušča soproga ter tri pastorke.
Windsor Heights, W. Va__Rudolph Hribar, predsednik društva 407 SNPJ, poroča, da se nahajata v bolnišnici v Wheel-ingu tajnik Frank Kolenc in članica Mary Grgič.
Social Security pfačila osebam, ki žive v s+arem kraju
Oglašajte v Enakopravnosti
Ljudje, ki vrše v Zedinjenih državah posle, katere krije socialno zavarovanje, vedo, da si grade pravice do plačil v pokoju v njih starosti in do plačil njih družinam, ako umro. Mnogi ljudje pa ne vedo, da je pokojnina plačljiva tudi v skoro vseh drugih deželah, prav tako kot v Zedinjenih državah.
Da se vam plača starostno in posmrtno zavarovalnino glasom American social security postave, ni treba, da ste državljan Zedinjenih držav. Da prejmete plačila v mesečnih obrokih, ko nehate delati v starosti 65 let, ni treba, da živite nadalje v Zedinjenih državah. Poleg tega oni, ki so od vas odvisni ali vas pre-žive in ki niso nikdar živeli v tej deželi, lahko postanejo upravičeni do plačil vsled vašega dela v poslih, katere krije postava za socialno varstvo.
Plačila pokojnine vam in od vas odvisni družini, ste zaslužili kot pravico potom vašega dela v tej deželi pri j)oslih, katere krije postava. Vi in vaš delodajalec, ali vi sam, ako ste samostojen, ste plačali za to pravico potom socialno varstvenih davkov. Mesečna plačila se bo dostavilo vam in vaši družini v vaši starosti, ali preživelim od vas odvisnim, ako živite vi ali oni v deželi, kjer je mogoče pokojnino plačati.
So pa nekatere dežele, v katere vlada Zedinjenih držav ne bo poslala denarja. To pa radi tega, ker ni tam zagotovila, da bodo čeki dosegli upravičenca ali da, ako čeki dospe, se jih ne bo izplačalo v polnih zneskih. Radi tega se ne bo vršilo nakazil ljudem, ki žive v Albaniji, Bulga-riji, Kitajski (z izjemo Formo-ze in Hong Konkonga), češkoslovaški, Estoniji, Ogrski, Lat-viji, Poljski, Rumuniji, Zvezi sovjetski hsocialistiČnih republik, del Nemčije, ki ga je zasedla
Rusija in del Berlina, ki ga je zasedla Rusija.
Plačilne čeke se bo odposlalo upravičenim v vseh drugih delih sveta. Ker se dežele, v katere se čekov ne more poslati, menjajo od časa do časa, svetujemo osebam izven Zedinjenih držav, da se obrnejo za pojasnila na najbližji U. S. Foreign Service urad. Nekateri ljudje so se vrnili v domovino, ne da bi preje zaprosili za socialno pokojnino, do katere so upravičeni. Ako ne žive v deželi, v katero Zedinjene države plačil ne morejo nakazati, lahko zaprosijo tam za plačilo.
Da zaprosite za plačilo starostne ali posmrtne zavarovalnine, ni treba da živite v Zedinjenih državah. To morete storiti v drugih deželah, ako se po-daste na najbližji U. S. Foreign Service urad ali na poslaništvo ali kouzulat Zedinjenih držav. Uradniki Državnega oddelka, v službi pri teh uradih, vam podajo vsa potrebna navodila ter sprejeli boste prošnje' za starostno in posmrtno zavarovalnino. Te prošnje pošlje v Zedinjene države uradom, v kojih področje spadajo.
Ako se prošnjo odobri, se bo pošiljalo čeke redno na konzularnega predstavnika pri konzulatu Zedinjenih držav, pri katerem je bila prošnja vložena. Njegova dolžnost je dostaviti čeke ljudem, kateri so do njih upravičeni. V vsakem slučaju se bo izstavilo ček na ime upravičenca.
Ljudje v Zedinjenih državah, ki žele več pojasnila glede starostne in posmrtne zavaroval-ninske pravice in dolžnosti, ali oni, ki žele zaprositi za plačilo pokojnine, naj pokličejo, pišejo ali se zglase pri najbližjem uradu za socialno zavarovanje. Naslov urada morete dobiti pri vsakem poštnem uradu.
(Common Council)
Zahvala in voščilo!
Najlepše se zahvaljujeva vsem najim sorodnikom in prijateljem za lepa božična in novoletna voščila. Sporočava, da sva se selila iz 19402 Kewanee Ave. na 1506 Clermont Rd.
Želiva vsem srečno, zdravo in veselo novo leto 1952!
Mr. in. Mrs. Andrew in in Frances Sterle
RAZNO
PRVIČ IZZA VOJNE imamo MANDEL'S CORN PLASTER Najboljše sredstvo proti kurjim očesom. Pokličite KE 0034 in vam
pošljemo po pošti. Cena 3Sc. M ;& N D E L DRUG CO. 1^5702 WATERLOO RD.
TELEV^ON & RADIO REPAIR
Anlhony Debeljak
IV 1-5437
4-8 p. m.
Fino vino, pivo in žganje.
Vsaki petek FISH FRY in
FROG LEGS Se priporočamo za obisk.
L j. STRUKEL
6220 St. Clair Ave.—EN 1-9138
POSLOPJE V NAJEM
v najem se odda prostorno poslopje, primerno za garažo za popravljanje avtov ali pa za "machine" shop. Velikost 30x28.
Vpraša se na 6601 ST. CLAIR AVE.
HIŠA NAPRODAJ
za 2 družini; lepa hiša na dobro oskrbovani cesti. 5 in 4 sobe. Spodaj se lahko selite s 1. feb. Dve .^arazi na lepi loti. Pokličite mod 4. m 9. uro.
EN 1-6248
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Petkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje-mamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
RAZPIS DELNIČARSKE SEJE
Redna delničarska seja fcorporacije SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE
■SE VRSI
V NEDELJO, DNE 3. FEBRUARJA 1952
OB 1. URI POPOLDNE v SLOV. DEL. DOMU na WATERLOO RD.
Za direktorij
GEO. PANCHUR, predsednik
ženska vsa $
Mere:


32-40

Po-božična čistka!
DEKLIŠKE
Ml DAJAMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO:S BASEMENT
Nekoliko nfregularna!	že
NYLON
s čipkami zgoraj	«
in spodaj
Spodnja krila
POPUSTA
SUKNJE
PO
Reg. 1395 fople suknje in snežne obleke
®9
Tople suknje . . . snežne obleke . . . posamezni jackets. V zahtevanih barvah. Mere 7 do 14.
16.98 do 19.98
100% reprocesirane
vokiene suknje
Vsa NYLON krila po zelo nizki ceni! S čipkami obrobljena zgoraj in spodnji rob . . . vrezana počez.
Hibe so skoraj nevidne . . . ampak cena je vredna pozornosti! Samo bele barve.
Postna in telefonska naročila sprejeta— Pokličite CHerry 1-3000 Basement oddelek s spodnjim perilom
Dekliške in za majhne deklice 100% reprocesirane volnene suknje . . . več stilov na izbero v merah 8 do 14.
Reg. 22.98 do 27.98 suknje
«19
Suknje za majhne deklice . . . več stilov . . . nekatere z pasovi . . . nekatere z podlogo, ki se odstrani.
Mere 10 do 14.
» \
tal, ne sprejememo poštnih ali telefonskih naročil
Basement oddelek z dekliško opravo
Soba se odda v najem
Poštenemu moškemu, mirnega značaja, se odda v najem lepo spalno sobo. V lepi okolici blizu Doma v Euclidu, na E. 207 St. Naslov se poizve v uradu tega lista.
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
DELO DOBIJO MOŠKI
LICENCIRAN KURJAČ
Visok pritisk.
Dobra plača od ure. Mnogo podpor. STANDARD PRODUCTS CO. 2130 W. 110 St.
TAPCO
BULLARD OPERATORJI TURRET LATHE OPERATORJI
GRINDERS
TOOLMAKERS
SURFACE GRINDERS
TOOL GRINDERS
CERTIFIED ARC WELDERS
Stalno delo — nadurno delo — visoka plača od ure — prilika
za napredovanje.
Morate biti pripravljeni delati
KATERIKOLI šift. Prinesite dokaz državljanstva.
Employment urad odprt dnevno od 8. do S. ure
THOMPSON PRODUCTS, INC.
23555 EUCLID AVE.
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
:nakopravnost

BELI DVOR
MLADINSKI ROMAN
SPISAL
GUSTAV S(L I H
Predstavnik: Dr. Miloš Vauhnik
(Nadaljevanje)
Ta sklep sta nemudoma izvršila. Iz bojazni, da bi se ubežnik ne priplazil neopaženo k njima —z lučjo sta morala štediti, mimo tega bi nudila strelcu dober cilj—, sta znesla iz spodnjega rova več zabojev z rezervnim strelivom, s katerimi sta se za silo zavarovala. Šele zdaj sta pomirjena sedla na tla, napenjala ušesa in čakala.
Zgoraj je razsajalo bojno neurje in skalni obok,se je ob nabijanju tisočerih udarov poziba-vaje se sumljivo stresal, na glave je trkljal droben grušč in se usipal pesek, a včasih se je od-krušil s stropa debel kamen in se z zločestim ropotanjem priko-talil prav do sedeče dvojice, ki je vsakokrat preplašena šinila kvišku. Grozeče bobnenje je hru-lo po vsem hribovju, prelivalo se v kotline in se čedalje bolj ja-čilo. Tresk neštetih eksplozij se je spajal s Čudnim steklenim cingljanjem, kije pretresalo kosti in mozeg, in iz zaplinjenih jarkov se je bil priplazil v podzemeljski rov duh po žveplu in zažganih cunjah, otežujoč dihanje. Peklenski krohot min, granat in šrapnelov se je lovil v blaznih zavojih naokrog in lučal na okostje zemlje točo, ki je zbila vse, kar je bilo živega in celega. Skalni obok se je bolj in bolj pozibaval in se vdajal.
"Najtežje granate mečejo...," meni sluga z boječim glasom. "Sam Bog daj, da bi se strop ne sesul . . ."
"Prazen strah! Gotovo vzdrži," ga tolaži poročnik, čeprav njega samega prevzema groza.
Tresk, tresk! Skalovje hrest-ne, s čudnim jekom regna: ogromen plaz kamenja se zruši v hodnik, skalne stene pokajo, se usedajo in pogrezajo z zamolkr lim grmenjem .. . Dva smrtna krika, ponoven tresk, ponovno grmenje ... Nov plaz se sproži in plesketaje zasipi je hodnik . . . Oblak prahu in drobnega peska napolni rov, iz neprestanega bobnenja se trgajo zadušeni kriki. Tako vpije človek na meji razuma in človečnosti, odmaknjen od življenja, ko ima le še eno misel: obdržati samega sebe, ostati živ . . .
Lovrek, stisnjen v naj oddaljenejši kotiček hodnika, komaj diha .Dim in prah ga dušita, ali drugače je nedotaknjen, groza razdejanja ni segla do njega. Prepadel se tlači k skalovju, ugibajoč, kaj se je moglo pripetiti. Predirljivi kriki mu mesarijo dušo, in želja da bi pomagal tr-
pečima sovražnikoma, se bori z razumom, ki mu veleva, naj ne sili v pogubo. Naposled njegovi razbičani živci ne morejo več prenesti groznega vpitja. Previdno se plazi po hodniku, od časa do časa obstane in streže z ušesi, nato se spet pomakne dalje, tipa z rokami, zadeva ob kamenje. Kriki pred njim slabe in prehajajo v stokanje. Lovreko-va noga zadene ob lesen predmet, kakor se mu dozdeva. Oklevaj e izvleče svetilko iz žepa, in potem z naglo odločitvijo posveti pred sebe.
Njen slabotni svit mu pokaže več razmetanih zabojev, za njimi pa se gmoti groblja, ki docela izpolnjuje dohodni rov. Skalna plast je bila na tem mestu manj odporna, tako da ni vzdržala nabijanja granat . . . Zato poguba . . . Rov proti strojnicam je na boljšem, le do polovice je zasut... Ali kje sta ranjenca ?
Lovrek ne razmišlja dolgo. Hitro seže po kamenju, zakaj če si hoče odpreti pot k zraku in strojnicam, kjer.je zdaj menda še najvarnejše, ga mora odme-tati. Strojnice so blizu laškim zakopom, mimo tega sovražnik ne pozna njihovega gnezda . . . Ta predel potemtakem ni tako izpostavljen ognju. Da ga srečnejši pobegli tovariši ne bodo izdali, sc je Lovrek trdno zanesel in se tudi ni motil... Tam spodaj se mu ni bati ničesar, a ko pojenja streljava, jo pobriše za njimi.
Od napornega in hlastnega dela curlja tiovreku pot po licih, ali ne zmeni se zanj, samo da se osvobodi iz zatohlega prostora. čez nekaj časa se lahko prerije na stopnice, od tam pa zadrvi k strelni lini, skozi katero se že preliva jutranja svetloba. Poredni zlati prameni se poigravajo z bleskavo črnino strojnic. V kotu zasledi poleg svojega še dva nahrbtnika, ki ju ubegla tovariša nista več utegnila po-nesti s seboj. Zdaj je rešen! Konzerve, kruh, sir in mrzel čaj, vse, s čimer so se bili oskrbeli, ako bi Lahi ne bili preveč pp-strežljivi: vse je v njih. Zdaj se mu ni treba ničesar več bati, vesel in zadovoljen je lahko . . .
Moreča groza mu zdajci stisne srce. Ali sta Ulrik in njegov sluga zares mrtva? Ali nista samo onesveščena,' omamljena ? Morda se dušita pod neusmiljeno grobi jo, pod katero jima odteka poslednja kaplja krvi . . . Ne more ju tako pustiti . . . Vsaj prepričati se mora . . . Zakaj neki? mu odgovarja porogljiv
v BLAG SPOMIN
ob prvi obletnici odkar je umrla naša ljubljena soproga in dobra, skrbna mati
JENNIE
ob tretji obletnici odkar je umrla ljubljena hčerka in sestra
JENNIE
KOZLEVCAR KOZLEVCAR
Zatisniia je svoje mile oči dne 27. decembra 1950.
Srečno smo živeli skupaj, draga žena, mamica, kar najr'aje smo imeli, krije črna žemljica.
Umrla je dne 3. oktobra 1948.
Srčno ljubljena nam sestra, v grobu zdaj počivaš tam duša Tvoja pa uživa blaženost neznano nam.
Žalujoči:
LOUIS, soprog in oči
LOUIS, STANLEY, FRANK, LADDY,
sinovi in bratje JOSEPHINE in ELSIE, hčeri in sestri Cleveland, Ohio, dne 27. decembra 1951.
glas. Zakaj se bojiš za svojega neizprosnega sovražnika, ki te je zasledoval, te želel ugonobiti! Gotovo bi te bil brez premisleka in brez očitkov vesti izročil vojnemu sodišču in s tem smrti . . . Prepusti ga usodi, ki mu jo je namenil pravični Bog . . .! Ne posegaj v njegove ukrepe!
Lovrek se bori s samim seboj, strmi na pokrajino smrti, nad katero se z vrhov od časa do časa privlečejo umazane megle. Nehote si predstavlja Ulrikov čedni, okrvavljeni obraz, v boli osteklenele oči, polomljene in razmesarjene ude . . . Ne, ne, te predstave ne prenese! Gotovosti hoče!. Sledeč prvemu nejasnemu gonu, se požene po stopnicah, odhiti k usodnemu križišču. Iz-nova odmetava kamenje . . . Njegovi ostri robovi mu do krvi ranijo dlani, znoj ga obliva, ali on ne odjenja, dokler ne začuti med prsti nekaj mehkega, še toplega: človeško roko . . . Trdno jo zgrabi in vleče, kup se ruše, kamenje odletava, preteč zasuti rešenca in rešitelja. Po velikem trudu se Lovreku končno posreči, da potegne pokopano in še drhteče truplo docela izpod groblje. Trudoma ga pograbi in ga odnese nižje, na varnejše mesto.
"Ulrik!" zašepeče, ko mu ob-sveti okrvavljeni in razdejani obraz, kakšna sreča, da ni popustil! Kakšna sreča, da ima v svojem varnem zavetišču tudi nekaj obvez, v hladilnikih strojnic pa celo vode . . .! Obzirno si spet naloži nezavestnega sovražnika na roke in ga odnese v strojniško duplino, kjer ga položi, pomaknivši poprej puške v kot, na cementni podstavek pred strelsko lino. Kaj ga brigajo pomnoženi znaki in glasovi nezmanjšanega uničevanja, roh-nečega višje nad njim? Še enkrat pohiti h groblji, ali zdaj mu ni treba dolgo odkopavati niti se mu žiuriti, zakaj poročnikov sluga Wratschko je mrtev! Njegova glava je docela zdrobljena.
21. decembra 1951
Tresoč se od groze in studa ob pogledu na strahotno zmaliče-nega mrliča pobegne nazaj k ne-pregibno ležečemu Ulriku, kjer se loti pregleda njegovih ran. Večina izmed njih k sreči ni nevarna, toda leva roka je zmečkana in kakor je podoba, večkrat zlomljena. Bog ve koliko ne more pomagati, ali za silo mu očisti rane, razkuži z jodovo tinkturo ter jih obveže, poslužujoč se veziva in perila, ki ga izvleče iz nahrbtnikov.
Pod njegovimi prijemi ranjenec trpi, čeprav se še ne zaveda, obraz mu voščeni od bolečin, prsi mu pretresa težko hrope-nje, ha ustnice mu sili krvava pena in roke se mu sunkovito dvigajo. K sreči se Lovrek spomni, da ima nekje stekleničko ruma—tako zvano železno rezervo—, ki bi utegnil pomagati.
VI.
Ob blagodejnem učinku žganja se ranjenec polagoma prebuja, njegovi pogledi begajo po kaverni, iščejo, razbirajo in sprejemajo vtise, ne da bi vedeli kaj početi z njimi. Zavest se javlja zelo počasi, nekako kradoma, z njo pa prihaja tudi bolečina, neznosna in okrutna, ki dušo malone iznova požene nazaj v temo nezavesti. Lovreka prevzema usmiljenje, ko zre to igro strašnih občutkov, ki se zrcali z Ulriko-vega obličja.
Ker je stal Lovrek v senci za lino, ga ranjenec ni takoj prepoznal, dasi je srepo in dokaj dolgo upiral vanj svoj pogled, zastrt po nastopajoči vročici.
"Kje sem?"
Slabotno in komaj slišno se je oglasilo njegovo vprašanje. Lovrek ni takoj odgovoril. Nepremično stoječ ob steni, je vztrepetal pod težo trenutka in nehote zavlačeval razjasnitev dejanskega položaja.
"Ali si me ti, Franc, rešil in obvezal?"
"Ne," je nehote s šepetajočim glasom odvrnil Lovrek.
(Dalje prihodnjič)
VELIK USPEH JUGOSLOVANSKIH PLESALCEV V INOZEMSTVU
Po dveh' mesecih popotovanja po tujih deželah, se je koncem oktobra vrnila v Beograd srbska plesna skupina, ki je v Angliji, Holandiji in Belgiji gostovala z narodnimi plesi in glasbo. Inozemski časopisi so o uspehih gostovanja te skupine veliko pisali. Kritike so prepolne hvale tako, da je domovina na te plesalce umetnike res lahko ponosna.
Skupina, ki šteje 40 članov, je priredila v dveh mesecih v tujini 54 umetniških prireditev. Izmed teh so imeli 18 gostovanj v Angliji, 19 v Holandiji in 17 v Belgiji. Kljub temu, da je bilo potovanje zelo naporno, to nikakor ni vplivalo na umetnike, ki so povsod dali dovršene nastope. Skupina je bila povsod zelo prisrčno sprejeta, zlasti še v Holandski. Povsod so imeli za nastope na razpolago najlepše gledališke in koncertne dvorane.
Vsak nastop od prvega do zadnjega je pomenil uspeh zase. Prvi nastop v Amsterdamu je bil pravi triumf. Gledalci niso hoteli zapustiti dvorane. In tako je bilo potem povsod, v vsakem mestu. V Hagu je voditeljica skupine Olga Skovran prejela pismo od švedskega ambasadorja, v katerem toplo čestita umetnikom k uspehu ter po-vdarja, da nikoli v svojem življenju ni videl ničesar lepšega. Ob koncu pripominja, da bodo umetniki prihodnje leto obiskali tudi Švedsko.
Prav v tistem času v Hagu so sklepali dogovor za gostovanje švedskega ansambla narodnih plesov v Holandski. Po nastopih jugoslovanskega ansabla so Švedi izjavili, da se še tri leta ne upajo nastopiti.
Gospod Peter, ki je na Ho-landskem organiziral nastope jugoslovanskih plesalcev, je izjavil, da že vrsto let organizira podobne prireditve, da pa doslej še nikoli ni doživel takšnih uspe-
hov in tako umetniško dogna-nega nastopa neke folklorne skupine.
V Angliji so imeli jugoslovanski plesalci močne .tekmece, med katerimi so bili najbolj nevarni Španci. Kljub temu so po soglasnem priznanju vsega tiska dosegli največ uspehov in kot najboljši zasedli prvo mesto. Royal festival hali, moderna koncertna dvorana v Londonu, ki je odlično akustična in lahko sprejme 3,000 gledalcev, je bila pri vseh 17 nastopih jugoslovanskih plesalcev nabito polna. Osemnajsti koncert v Londonu je organiziralo jugoslovansko poslaništvo za ožji krog povabljenih. Izmed vseh skupin, ki so sodelovale na festivalu v Angliji, so bili samo jugoslovanski umetniki povabljeni na gostovanje tudi za prihodnje leto.
Vsi časopisi v državah, kjer so jugoslovanski plesalci gostovali, so polni priznanja in hvale o visoko umetniški vrednosti skupine. Najbolj znani in vidni kritiki in strokovnjaki za folklorno umetnost, so v vrsti člankov dali priznanje umetniški skupini, ki je tujemu svetu dostojno predstavila bogastvo in lepoto jugoslovanskih narodnih plesov in glasbe.
Ugledni bruseljski list "Algernon handelsblat" pravi, da je "nastop jugoslovanskih plesalcev bilo pravo odkritje za belgijsko publiko. V enem edinem večeru je izgledalo," piše list, "da se je svet izpremenil v eno samo svečanost plesa."
Kritik nekega roterdamskega lista se navdušuje nad "prefi-nje prirodnostjo izvajanja narodnih plesov, pesmi in folklorne glasbe iz Titove dežele."
List "L'Soar" pa pravi: "Balet? Ne, to je preveč tehnični izraz, ko tukaj ni na mestu. Ples Jugoslovanov tako spontan in umetniško dognan je bil pravo čudo naroda, ki pleše . . ."—L.S.
1893 - 1951
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in neutolaženi radi bridke in nenadomestljive izgube, naznanjamo, da se je volji Vsemogočnega dopadlo, da je vzel iz naše srede našo ljubljeno in nepozabno soprogo ter dobro mater
ANTONIJO
ki je vdana v božjo voljo zatisniia svoje blage oči dne 1. novembra 1951. K večnemu počitku smo jo položili 5. nov. iz cerkve Brezmadežnega Spočetja na pokopališče Fairview, Madison, Ohio.
Naša dobra soproga in mati je bila rojena 19, marca 1893 v vasi Nova Sušica pri Št. Petru na Krasu.
Ob času smrti in pogreba naše nepozabne ranjce nam je došlo toliko izrazov sočutja in sožalja, nudene pomoči ter naklonjenosti od strani sorodnikov, sosedov, prijateljev in znancev, da je naša dolžnost, da se na tem mestu vsem prav iz srca zahvalimo. Naj bo naša globoka zahvala izražena Mrs. Frances Arko iz Hubbard Rd. za vso izkazano pomoč v času bolezni in ob smrti naše ranjce.
Zahvalo smo dolžni Rev. John Mulholiand, župniku cerkve Brezmadežnega Spočetja za tolažila sv. vere in ginljive cerkvene obrede ter pogrebnemu zavodu Behm Funeral Home, Madison, Ohio, za lepo vodstvo pogreba.
# Naša nepozabna zahvala naj gre vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo darovale za mir in pokoj ranjke naše soproge in matere. Naša globoka zahvala naj bo izrečena vsem, ki so darovali tako krasne vence in šopke cvetlic, s katerimi smo okrasili krsto naše pokojne, da je izgledalo njeno zadnje počivališče na tem svetu kot pravi rožni gaj.
Zahvalo smo dolžni vsem, ki so prišli našo ranjco kropit, so pri njej čuli in molili ter se udeležili pogreba. Hvaležni smo vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile na razpolago. Naša zahvala gre nosilcem krste in sicer: Franku Arko, Antonu Mah, Antonu Babič, Jacku Mavko, Louis Rebolu in Franku Gerlica.
Globoko zahvalo smo dolžni sledečim društvom, ki so dali vence in ki so se častno udeležili pogreba: Društvo Kras št. 8 SDZ, Marije Vnebovzete št. 103 ABZ in podružnica št. 10 SŽZ. "
Naj bo izrečena naša nepozabna zahvala vsem in vsakemu, ki je količkaj storil za našo blago ranjko v njeni bolezni in ki je stal nam ob strani v tej uri bridkosti. Bog vam povrni vsem stotero.
Ti, n'aša nepozabna ranjka soproga in mati, počivaj mirno v ameriški zemlji, katero si tako globoko ljubila. Ni Te več med nami, zastonj Te iščejo naše oči, zastonj nam bridkost stiska srce. Tebe naše oči ne vidijo več. A sveta vera nas uči, da še živiš tam v nebesih med blaženimi, saj si si zaslužila s svojimi številnimi dobrimi deli plačilo v nebesih, Tam se zdaj veseliš in prosiš za nas, da se nekoč zopet vsi srečni združimo ter veselimo pri Stvarniku za vedno.
Si dobra žena, mati bila, in ljubil Te je siromak, lahko živela bi še leta, pa naglo Te je vzela smrt, odnesla Te na tihi vrt.
Luč večno Bog Ti skoro daj, in večni mir in sveti raj!
Žalujoči ostali;
ANTON, soprog ANTHONY J., JAMES J. in LOUIS J., sinovi,
JOSEPHINE, ROSE in MARY, hčere, TOMMY FIDEL, vnuk, V stari domovini zapušča sestro MARJANCO,
v Clevelandu sestrično MRS. FRANCES LEGAT,
v Detroitu, Mich., pa sestrični Mrs. JENNIE VIDMAR in Mrs. MARY VOLK
Unionville, Ohio, dhe 27. decembra 1951.