»Nov boj se je začel« tako je otvoil razgovor gospodar. »Nova vojska?« je vprašal aosedkl ee ni nifi kaj razveselil, Ce ]e sliSao tojni ali boju. »Ni ta vojska krvava, pa6 pa jhuda, In ni samo pri nas, pač pa jpo celem svetu. In ni samo na državiiih mejah, pač pa je v vsakem kraJu.« »No, potem nas bo pa kmalu koneIn se bo svet podrl«, se je pošalil SaIjivec. Gospodar pa je nadaljeval: »Je to res toliko zlo, da ne vemo' kam bo to peljalo!« »Pa kak boj je to«, je konečno hojtel pojasnila župan. »To je boj, ki ga proglašajo nekaleri med posameznimi stanovi in pojfdarjajo posebno še to, da je ta bojned deželo in mestom. So nekater)»olitika.stri, ki jim je boj med stanoVi — edini politični cilj. To so posebDo socijalisti, ki brez ozira na stanjirlrugih stanov povdarjajo samo prepravice delavskega stanu. V Avstrijje ta političen boj privedel že takdaleč, da imata obe skupini že oborožene čete. Pri nas pa sedaj ta boptvarjajo in to zaradi oblastnih skup *čin. V oblastni skupščini tako v mariborski kot v ljubljanski ima SLS popolno večino. Naša stranka noče nobenega boja med stanovi, naša stran ka boče, da se stanovi med seboj pod pirajo, da so drug drugemu pravični, ne pa sovražni. Naša stranka stoji pa tudi na tem stališču, da se mora pomagati najbolj tistemu, ki je trenutno najbolj pomoči potrebenOzirati pa se je tudi na to, da se nada pomoč tja, kjer se bo najpreje pofenala, kjer bo najpreje — povrnjenaDejstvo je, da je danes naš kmet nabolj v gospodarski stiski. Vse, kaprodaja, je poceni, vse kar kupujeje drago. Treba je kmetu pomagatida bo več pridelal, da bo lahko prodal poconi in kljub temu shajal. Za zboljšanje kmetske zemlje in za dvig kmetijskih pridelkov in njih unovčenje je treba predvsem skrbeti. Od tega ne bo imel koristi samo ktnetampak vsi stanovi. All ne bo delavetudi zadovoljen, če bo dobival pocenhrano? Ali ne bo trgovec in obrtnik zadovoljen, če bo kmet lahko kupoval pri njem svoje potrebščine, ki jih danes ne more! Ako je oblastna skup Bčina šla na to, da torej od te strangačne reševati gospodarsko krizo, je 81a na edino pravo potl« »Kdo pa se temu protivi«, je defažupan in postal zelo borben. »Zdaj, ko so začeli eocijallsti bocoper oblastno skupščino na eni stra ni, bo ga začeli industrijci na druggtrani. Pretekli teden so imeli v Marlboru zborovanje, kjer so dejall, da je oblastna skupščina zavzela protIndustriji sovražno stališče. KolikoJe meni znano, je ta očitek zelo kri.Vlčenl Mi vemo, da je treba pri naIndustrijo vpeljati, da jo je treba ščidustrija je pri nas s carino tako zaSčitena, kakor niti od delač ni zaščiten kmet. Poglejmo v katerokoli panogo industrlje, moramo rečl, da sle znala ustvariti carlnsko uaščitoNa primer omenimo le tovarne za blago, za obleke. Saj smo aa to zafičito. Toda ta zaščita dela draginjo kmetu in vsem delovnim slojem. Zato je pravlčno, ako ista zaščitena industrija pripomore k večjl kupni mo fti ravno delovnim slojem! In to doseže s tem, ako pripomore ustvarjatv samoupravah!« »Danes si pa zelo učen«, je d Saljivec. »Povej to bolj po domače!«»Naj ti bo«, je dejal gospodar. »Saj ta boj ni nič novega, le včasih bolj izbruhne kakor sicer.« »Kakor Etna«, ga je prekinil §aljivec. »Iz teh rimskih krajev ti lahko povem zgodbo, ki kaže na tak boj. Tudi v Rimu so se nekoč stanovi strašno spoprijeli med seboj. Šli so celo narazen stanovat. Tedaj jim je pameten mož povedal to-le priliko: Nekoč so se uprli posamezni udi telesa proti želodcu, češ. ta samo leži si ;li neela, mi <klamq^ N. J.mo tako delati in se giUSU! Łb 10 se mu! In res so se uprli. žHt^rJc ni več dobival hrane. In drugi udje so kmalu spoznali svojo usodno zmoto. Noge so opešale, roke so omahnile, glava je bolela. In tedaj so prenehali udje s svojim bojem in se poravnali _ želodcem ter mu zopet dovajali hrane, on pa je nadalje krepil celo telo in vse udi;!« »To so pa menda že razumeli«, je dejal šaljivec. »To naj razumejo tudi naši, ki se upirajo temu, češ, da oblastna skupščina ščiti samo kmeta. Njemu, ki krepi vse druge stanove, ki jim dovaja živeža, njemu, ki peša, je treba prve pomoči. Te pomoči bodo posred no deležni vsi stanovi. SLS ni in ne bo hujskala stanu proti stanu, niti izkoriščala enega stanu, da bi s tem pomagala drugemu. Pač pa hoče slogo med stanovi, vzajemno oporo ene ga in drugega in to po položaju, v kakršnem se kdo nahaja. Zato so očitki izkoriščanja krivični!« »Jaz bi se pa kar dal izkoriščati, če bi imel takole eno veliko tovarno«, je končal šaljivec.