Glas
Isiaja: Gorenjski tlak / Ur« J a Uredniški odbor    / Odgovorni
Brodnik: Slavfeo Beendk t+l«t. uredniJtva 47S — uprave 180 I Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj itev. 61-KB-1-2-136 / Izhaja r Ponedeljek in potek / Naročnina: lata« *M, polletna 300, mesečna 90 dinarjev.
Pred pomembnimi prazniki
Kako bodo praznovali obletnico zb, dan vsta-*t in občinski praznik na jesenicah
Občinski odbor SZDL Jeseni-je sklical v ponedeljek sestanek sekretarjev občinskih forumov, na katerem so razpravljali o skorajšnjem prazniku Zveze 'borcev — 4. juliju, (Dnevu vsta-— 22. juliju in občinskem Pazniku — 1. avgustu. Na se-tanku, ki se ga je udeležil tudi predsednik Občinskega ljudskega odbora Jesenice, Maks Đolinar, so sprejeli okvirne programe posameznih praznovanj.
Na predvečer praznika ZB naj bi bil na Jesenicah večer partizanskih pesmi, s sodelovanjem . Vseh zborov z območja jeseniške občine, na praznik pa odhod ilanov ZB na Obranco, kjer bo fazen počastitve spomina padlih borcev, razvitje prapora ZB. Na [ Predvečer Dneva vstaje pa nameravajo prirediti na trgu pred gimnazijo partizanski večer pri tabornem ognju, »Borci govorec. Ob tabornem ognju bodo govo-tili o partizanskih doživljajih, frrnes pa bodo igrale godbe na Pihala in peli pevski zbori partizanske pesmi.
Na praznik Dneva vstaje pa bo avto-moto klub Jesenice organiziral avto-moto dirke združene s patrolnim streljanjem. Razen praznika ZB in praznika t)neva vstaje, nameravajo na Jesenicah najdostojneje počastili občinski praznik, saj bodo letos k skupnemu praznovanju pritegnili še prebivalstvo bivših 'Občin Žirovnica, Dovje-Mojstrana in Kranjska gora. Na predvečer, t. j. 31. julija ba v dvo-fani doma »Partizan« na Jesenicah slavnostna proslava.
U.
LETO IX. — ST. 50 KRANJ, 25. JUNIJA 1956 DIN 10.—
Glasile SZDL n Gorenjsko
Z 31. seje ObLO Kranj
Za uspešno delo
posestev
Premalo povezave med OZZ Kranj in državnimi kmetijskimi posestvi - Državna kmetijska posestva naj ima jo svojo prodajalno
Kranj, 23. junija.
Včeraj popoldne je bilo 21. zasedanje Občinskega ljudskega odbora Kranj. Kot najvažnejša točka dnevnega reda je bilo nadaljevanje razprave o državnih kmetijskih posestvih in kmetijskem zadružništvu, o čemer ■• odborniki razpravljali i« na prejšnji seji.
Med razpravo so odborniki ugotovili, da obstoji še danes nekaj nezdravih in nesmiselnih pojavov med državnimi kmetijskimi posestvi in grosističniml odkupnimi podjetji ter Okrajno zadružno zvezo. Namreč, državna kmetijska posestva pridelajo precejšnje količine razne povrt-nine, žit, sadja itd., katerih pa ne morejo prodati in jih tako nuditi potrošnikom, čeprav so zahteve po njih precejšnje. Samostojne lastne prodajalne državna kmetijska posestva danes nimajo, maloprodaja sem in tja pa tolikšni proizvodnji ne more zadostiti; brezkonkurenčni grosisti v kranjski občini pa so pri svojih odkupnih cenah nepopustljivi. Tako so državna kmetijska posestva na območju Kranjske občine že večkrat pripeljala v sk'adišče kranjskim grosistom svoje proizvode, ti pa so ponudili za blago toliko, kot če bi jih morali sami pripeljati iz neprimerno 'Oddaljenejših krajev. Tako ponujajo za jabolka n. pr. 15 dinarjev, prodajajo pa jih po 45 dinarjev. Skoraj neverjetno! Stroški bi v takem primeru in morda tudi v drugih, nikakor ne smeli hiti dvakrat večji  kot  stroški proizvodnje.
Razumljivo Je torej, da se državna kmetijska posestva s tako kupčijo ne morejo sprijazniti.
Omenjeno dejstvo je dalo odbornikom pobudo za predlog, ki je pravzaprav vznikel že pred približno enim letom: Svet za trgovino pri ObLO Kranj naj bi čimprej proučil vse možnosti, da hi imela državna kmetijska posestva lastno samostojno prodajalno po konkurenčnih cenah. Prav gotovo bi bila uresničitev tega predloga v veliko korist potrošnikom, ki so še danes večkrat predani na milost in nemilost pri nabava najnujnejših hranil.
Med drugimi številnimi ugotovitvami o stanju v zadrugah
25 novih esperantistov
Kranj, 23. junija.
Esperantsko društvo je v Kranju obstojalo že pred vojno in le začelo z delom tudi kmalu Po osvoboditvi, vendar pa o nje-fovem delovanju ni bilo mnogo slišati. Po zadnjem občnem zbo-fu pa se je stvar obrnila na bolje in je društvo lahko ponosno fta dober začetek, ki naj bo satno uvod k novim, večjim uspehom, f
V aprilu je društvo organiziralo začetni tečaj esperantskega Jezika z 28 prijavljenci. Zaradri Pomanjkanja učnih khjig, je bil tečaj po Cshe-metodi, ki temelji *a konverzaciji. Tečajniki so z ▼oljo in prizadevnostjo mnogo Pridobili, kar so pokazali tud! bspiti, ki so bili pretekli četrtek. •A« izpit je napravilo z odličnim uspehom 16 tečajnikov, s Prav dobrim 7 in 2 z dobrim.
Zasluga za ta uspeh gre vsekakor predavatelju Antonu Ker-
žiču, ki je s svojim dobrim poznavanjem esperanta in prijetnim načinom podajanja snovi, mnogo doprinesel uspelemu zaključku tečaja.
O ostalih uspehih in načrtih Esperantskega društva v Kranju pa prihodnjič kaj več.
Ičo
UDELEŽENCI POSVETOVANJA O ORGANIZACIJI DELA IN  DELOVNE STORILNOSTI V KRANJU
Kranj, 23. junija.
Že v četrtek popoldne je Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LR Slovenije sklical posvetovanje v Ljubljani, ki so se ga udeležili sekretarji uprav za delo in inšpektorji dela iz vseh naših republik. Včeraj pa so udeleženci posvetovanja obiskali Kranj, kjer so si ogledali Okrajno posvetovalnico za delo, o kateri so se izrazili kar najpohvalneje »Planiko« in »Iskro«. Med gosti je bil tudi sekretar za delo pri zveznem Izvršnem svetu FRANC POPIT.
in na državnih kmetijskih posestvih so odborniki prišli tudi do zaključka, da je v nekaterih primerih med zadrugami in državnimi kmetijskimi posestvi povezava zelo šibka. Zlasti pa je premalo sodelovanja med Okrajno zadružno zvezo in državnimi kmetijskimi posestvi. Dejstvo je, da mora OZZ prvenstveno skrbeti za uspešnejše delo v zadrugah, nikakor pa ne bi smela pri tem zanemarjati dela na državnih kmetijskih posestvih. Prav gotovo nima smisla voditi kontrolo rodovnikov živine samo v zadrugah in pri zadružnikih, na državnih kmetijskih posestvih pa ne. Ker so interesi prvih in drugih, kmetijskih zadrug in državnih kmetijskih posestev isti, to je pridelati čimveč in nuditi potrošnikom dobro blago, bi morala Okrajna zadružna zveza pomagati in skrbeti za napredek vseh. Zato so odborniki sprejeli sklep, da je potrebno v najkrajšem času storiti vse, da bodo zadruge in državna kmetijska posestva delala z roko v roki.
V naslednjih točkah dnev. reda so odborniki med drugim imenovali upravi odbor provizorija sanatorija za očesno tuberkulozo na Jezerskem, potrdili tarife za kopališče v Kranju, imenovali načelnika komunalnega oddelka ter odbornika za poroke.
B. F.
VZGLED
Lovro Humar — vajenec je sam izdelal stružnico vredno "  500.000 dinarjev
Iz življenja delovnih brigad
Prvič udarna brigada
Koprivnik, 24. junija.
I. mladinska delovna brigada »Staneta Žagarja« že dlje časa dela na cesti Koprivnik—Gor-juše. V svojem dosedanjem delu so dosegli že izredno lepe uspehe, katerih v prvih dneh brigadnega življenja ni nihče pričakoval. Normo na gradilišču stalno presegajo in to včasih več kot 50%. V brigadi je vzoren red in zavestna disciplina. Posebno pažnjo posvečajo vzgoj-no-poli.tičnemu delu, saj imajo vedno informacije o važnejših političnih in gospodarskih vprašanjih, na rednih konferencah kritično ocenjujejo svoje delo in delo vodstva, skrbijo za povezavo  s prebivalci   vasi Ko-
Mizarski izdelki na
vajenski razstavi v Kranju
Berite članek na 2. strani
IIen i uspeh na škofjeloški gimnaziji
Skofja Loka, 24. junija.
Na škofjeloški gimnaziji se je končalo šolsko leto z zadovolji-vim uspehom. Izdelalo je 72% dijakov, na nižji 67%, na višji 69%. Razreda ni napravilo 28% dijakov, od teh ima ponavljalni kpit 22%. Te dijake poučujejo Predmetni profesorji in jih pripravljajo, da bodo že zdaj dopolnili manjkajoče znanje. S tem se bo odstotek pozitivnih °cen še dvignil. V osmem razredu je bilo v tem šolskem letu ^4 dijakov, maturiralo jih je 20, er»a dijakinja pa ima ponavljalni izpit. Iz četrtega razreda se Je prijavilo k izpitu za vstop v '5Wš j o gimnazijo 25 dijakov. Dva ■> teh sta bila odklonjena, eden Pa ima popravni izpit.
Naš razgovor
otovo ni Domžalčana, kakor tudi ne bližnjega in daljnjega okoličana, ki ne bi poznal 55-letnega Tončka Same-ievega. gasbenika - samouka' iz Doba pri Domžalah. Kdor ga vidi ali kdor spregovori njegovo ime, tedaj prav gotovo nima v mislih le njega, marveč tudi njegove mlade glasbenike, zlasti
TONČEK SAMEJ
pa male harmonikarje.
Po značaju je tih in skromen, o sebi ne govori rad. Je pa zato tembolj priljubljen, zlasti med mladino, saj se ji je veB posvetil.
Čeravno o sebi ne govori rad, sem ga vendar pregovoril, da je v skromnih besedah nekaj malega povedal o svojem življenju.
»Še ko sem bil otrok,« je začel Tonček , Samej, »sem čutil do glasbe izredno veselje. Zlasti me je zanimala očetova harmonika, po kateri sem kaj rad posegal. Tako sem se že kot deček naučil igrati harmoniko, ki sem jo sčasoma igral celo bolje kot oče. Razen harmonike sem čutil veselje tudi do ostalih glasbenih instrumentov, zlasti do kitare, tamburic, pa tudi vioLino sem rad jemal v roke. Današnji skladatelj Lajovic je prigovarjal moje starše, da bi me dali študirat na glasbeno šolo v Ljubljani. Zaradi revščine pa me starši niso mogli dati v uk. To mi ni vzelo volje do glasbe, marveč sem se še z večjim veseljem učil vseh ljudskih glasbil. Moj najljubši instrument pa mi je bila vedno le violina.«
Tako se je nadarjena Tonček brez vsake šole, toda z vztraj-
nim učenjem sčasoma že toliko glasbeno izpopolnil, da je zbral okrog sebe nekaj malih harmonikarjev in jih pričel vztrajno in z ljubeznijo učiti. Tega bo domala 28 let. — Naslednje leto se je s svojima malimi harmonikarji že prvič predstavil s samostojnim koncertom. Tako jt Tonček ustanovil prvi zbor malih domžalskih harmonikarjev. Razen tega pa je vodil in učil zbore maliih harmonikarjev še na Vrhniki, v Kamniku, Polju pri Ljubljani in drugod, hkrati pa v mnogih krajih tud. rniade tamburaške zbore. Za Domžal-čane in okoličane ni bilo večjega glasbenega dogodka, kot nastop maUh domžalskih harmonikarjev. S svojo pesmijo so razveseljevali mnoge. Pred leti so mladi harmonikarji prejeli na raznih tekmovanjih tudi lepe diplome in druga priznanja.
Kljub letom in invalidnosti pa Tonček še vedno glasbeno vzgaja našo mladino. Pred leti je prenesel torišče svojega dela na Glasbeno šolo v Domžalah, kjer poučuje različne instrumente, zlasti pa harmoniko in kitaro. Gojenci domžalske glasbene šole zelo radi prihajajo k pouku, in to celo po več kilo-
metrov daleč, saj viidijo, d? Tonček živi znjimi in dela za njih. —
»Najbolj zadovoljen in srečen sem v krogu svojih malih glasbenikov,« pravi Tonček.
Razen tega poučuje in vodi tudi mladinski tamburaški zboi »SKUD« Papirnice na Količe-vem dn tamburaški zbor »Svobode« v Dobu, hkrati pa sodeluje v orkestru domžalsko »Svobode«, kjer kljub invalidnosti doslej ni zamudil niti ene vaje Za svoja uspešna glasbena prizadevanja je bil lansko leto od Glavnega odbora Zveze Svobod in prosvetnih društev tudi odlikovan.
»Značilno je«, je dejal Tonček, »da se največ talentov odkrije ravno pri harmoniki. Tako sem pri harmoniki odkril izredni glasbeni talent mladega u-metnika, pianista Acija Ber-tonclja in mnogih drugih. Za-tegadelj menim, da bi zlasti naše podeželske glasbene šole morale uvesti obvezen pouk harmonike.
Veste, muz'ko imam pa še vedno tako rad, da bi zanjo kar umrl, mi je Tonček Samejev še dejal, ko sem se od njega poslovil, —t—
privnik. Vsi jih imajo zelo radi, saj so v vas prinesli novo mladostno razpoloženje.
Predsedstvo Okrajnega komiteja LMS je sklenilo, da za izredno požrtvovalnost na gradilišču in v ostalem delu proglasi brigado prvič za udarno. Zastopniki OK LMS so danes obiskali brigado in ji ob tej priliki na svečan način izročili diplomo in čestitali brigadirjem k doseženemu uspehu. Prvo udarni-štvo naj bo brigadirjem v vzpodbudo za nadaljnje uspehe, k doseženim uspehom pa jim iskreno čestitamo. —ič
NA OTOKU STENJAKU PRIDNO DELAJO
Stenjak, 24. junija.
Tudi II. mladinska delovna brigada »Ivana Slavca - Jokla«, Li dela pri urejanju otoka Stenj aka dosega zadovoljive uspehe. Mladinci so izredno zadovoljni, čeprav imajo dovolj dela, saj je bilo treba v prvih dneh premostiti začetne težave. Toda hitro so se znašli in si uredili bri-gadno življenje. V prvih dneh jim je primanjkovalo orodja in vendar so vseeno mnogo napravili.
Razen dela pri urejanju otoka se večkrat poveselijo ob zvokih harmonike, radi zapojejo in se razgovarjajo o važnih političnih, gospodarskih in vzgojnih vprašanjih, tako da bo tudi za njih življenje v brigadi pomembna vzgojna šola. V prostem času radi igrajo različne športno igre, čitaj o časopise, knjige, itd. Tudi njim želimo, da so v bodoče pridni in, da bi bili kmalu proglašeni za udarno brigado.
M. R.
Seminarji na Mežaklji
Jesenice, 23. junija.
Nedavno je organiziral Občinski sindikalni svet v Kranjski gori seminar za direktorje in upravnike gospodarskih podjetij, na katerem so bili tečajniki seznanjeni s sodobnim načinom vodenja. Tečaja so se udeležili tudi sindikalni funkcionarji ter člani delavskih svetov in upravnih odborov raznih podjetij z območja jeseniške občine. Občinski komite ZKS pa je organiziral v minulem tednu seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK v počitniškem domu Železarne Jesenice na Mežaklji. Seminarjev, ki sta trajala obakrat po 4 dni, se je udeležilo v dveh grupah nad 60 tečajnikov.
Sekretar občinskega 'komiteja Ivo Ščavničar je govoril o nalogah in vlogah Zveze komunistov. Komercialni direktor Železarne Jesenice, Bogdan Knaf-lič je predaval ekonomsko politiko, okrajni sodnik dr. 2un, je govoiril o državljanstvu, tovariš Perovšek iz Ljubljane o zadružništvu i.n tov. Baldcrman iz Kranja o zunanji in notranji politiki.
Oduedetjt
na PONEDELJEK
V SOBOTO JE »zeleni vlak« predsednika republike Josipa Broza Tita s katerim se je mudil na tritedenskem obisku v Sovjetski zvezi, prispel na ob mejno postajo ob sovjetsko romunski meji, Ungeni.
Tu se je poslovil od svojih spremljevalcev. PoadravH ga je v imenu Sovjetske Moldavije podpredsednik M»Wavske vlade Sčolakov. Na popravne besede ob slovesu je odgovoril tudi predsednik Ti*» in «e pa*»y*UI za lep sprejem ter pajelel delovnim ljudem Sovjetske »veze v prihodnje 9e mnogo uspehov v bodočem ustvarjalnem delu.
Nato je predsednik TKP pre stopfj v »»»©dri vlaku In nada ljeva] ppt proti »ukarefM, kamo? je prispel v »edrtJ* zjutraj
Na vmesnih |TO»taj»*» »P lovni ljudje Romunije priredili predsednika Titu in elanom Jugoslovanske delegacije *elo lep in prisrčen sprejem. Vzdolž vse proge so visele jugoslovanske in romunske zastave, okinčane g cvetjem in zelenjem.
Točno ob 8. uri zjutraj je prispel včeraj predsednik Tito s podpredsednikom Zveznega i? vršnega sveta Edvardom Karde ljem ter državnem sekretarjem za zunanje zadeve Kočo Popovl-čem v Bukarešto., Na železniški postaji so ga pričakovali visoki romunski Voditelji, med katerimi so bili prvi sekretar CK Delavske partije Romunije Georg-hiu Dej ter predsednik romunske vlade Chivu Stoica.
Po pozdravu na peronu železniške postaje so se predsednik Tito s spremstvom ter visoki romunski Voditelji napotili na trg pred železniško postajo, kjer so govorili zbrani množici. Pozdravne govore sta imela predsednik republike Tito in predsednik romunske vlade Stoica.
Nato se je predsednik Tito s svojim spremstvom napotil pred poslopje Akademije znanosti in umetnosti, kjer je položil venec na grobnico padlih romunskih vojakov v drugi svetovni vojni.
Ko je položil venec, je predsednik Tito prisostvoval defileju častnega bataljona romunske vojske, nakar se je odpravil v jugoslovansko veleposlaništvo.
Ves včerajšnji sovjetski tisk objavlja na prvih straneh brzojavke, ki jih je poslal predsednik republike od odhodu iz Sovjetske zveze predsedniku Vrhovnega sovjeta SSSR Voroši-lovu, predsedniku sovjetske vlade Bulganinu in prvemu sekretarju CK KPSZ Hruščevu.
Tako obisk predsednika republike v Sovjetski zvezi kot sedanji obisk v Romuniji sta potrdila miroljubna načela naše zunanje politike.
Pred dnevi so v Egiptu slavili dvojni praznik: obletnico državnega udara in revolucije ali proglasitve republike ter odhod zadnjega britanskega vojaka iz cone Sueškega prekopa. S
to proslavo je na simboličen način zaznamovan konec dolgoletne kolonialne evropske politike ne le v Egiptu, temveč na vsem ozemlju Bližnjega in Srednjega Vzhoda. Zakaj tuje gospostvo je na tem važnem strateškem področju trajalo od tistega dne, ko so prekopali Sueško ožino. Zaradi njegovega strateškega položaja pomembnemu Sueškemu prekopu, nam je nafta v sosednjih deželah dala še pomembnejšo vlogo in tako napravila Suez za največjo britansko vojaško bazo v tujini. V Suezu so Britanci svoj čas imeli celo do 88.000 mož močno garnizijo. V novejšem času je ta važna britanska baza imela 60 suhozemskih, pomorskih in letalskih instalacij, ki so bile razporejene ob zahodni obali te 100 milj dolge mednarodne pomorske poti. Med drugo svetovno vojno je Šuez kot najmočnejša vojaška baiza v inozemstvu oskrboval nič manj kot 41 suhozemskih divizij, 65 letalskih  eskadril in  velčje število
Vajenci pred jaunosf jo
Nekateri izdelki presenečajo ~ Letos prvič tudi praktični izpiti
brti so lepo zastopane. Tak« letos prvič razstavljajo modelarji in risarji keramične stroke. Med krojaškimi izdelki vzbuja   ' pozornost najnovejši
^Šolarji Zgornjesavske doline razstavljajo
NA DOVJEM
V četrtek so na vajenski šoli trebno podporo vajenka Nežika za razne stroke v Kranju odprli Stefe, doma iz Voklega, ki se
razstavo izdelkov vajencev. O- uči v tkalskem oddelku »Tiska- mCK}el vetrnega kratkega suk
nj iča
tvoritve so se udeležili vsi va- nine«. Njene razstavljene teh-jenci, mojstri, učitelji in drugi nične risbe, risba tkalskega stro-
gost je, ki so s presenečenjem ugotavljali kvaliteto in skrbno izdelavo posameznih izdelkov. Razstavo je odprl ravnatelj vajenske šole Dore Oražem. Na razstavi so zastopani kovi-
Zaključni nastop neoneev ▼ Predosljah
Predoslje, 24. junija,
Danes popoldne so učenci nesnovne šole v Predosljah izvetf
j a, zvezek vezav in šolske naloge naravnost presenečajo in bi težko verjeli, da ima Stefe-tova le osnovno šolo. Predavatelji si prizadevajo, da bi ji omogočili prestop na Tekstilni nar j i, čevljarji, mizarji in tek- tehnikum, pri čemer pa bi m o- grade stilci. Pri kovinski stroki so za- rala opraviti potreben dopolnil-nimivi zlasti skrbno priprav- ni izpit. Za sedaj pa še ni znano, Ijeni izdelki vajencev iz »Iskre«, kdo ji bo dal štipendijo, ker zlasti posamezna orodja, dalje pravijo v »Tiskanini«, da nimajo izdelki yajencey iz »Kovinarja* sredstev- 8re? dvoma, bi se n« in nekaterih, zasebnih mojstrov, smelo zgoditi, da bi vajenka a posebno presenečenje pa je pri- takim talentom in tako pridno-pravil Lovro Humar iz Qrehka, stjo ostala brez možnosti nadajj-ki se je učil v »Planiki«. P opol- njega usposabljanja, norna sam je namreč izdelal Pri .ostalih ni zabeležiti kaj stružnico, ki je po mnenju moj- poSebnega. Zelo dobra je zami-strov vredna okrog 308,000 di- selj da s0 izdelki razstavljeni v narjev. TovariS Humar Je začel surovem stanju in po fazah de-
delati stružnico le y drugem lR Pomembno je tudi to, da so ditve se je udeležilo veliko tam letni*« m si ie fc4**i sany kupil letog  prvič  uvedli   na  koncu kajenjih prebivalcev, ki »o učj-potreben material, naSrt zanjo leta praiktične izpite, ki jih o-pa je dPbtf v Metalurški sok na pravijo vajenci pred komisijo. Jesenicah. Sedaj namerava na- Tu se namreč pokaže sposobnost daljevati študij na Srednji teh- vajenca  in  njegova samostoj-niški šoli v Ljubljani, kjer ga nost) na drugi stranj pa se ja bo  Štipendirala  tovarna  »Pla- tega da oceniti, koliko pozorno-nika«. Brez dvoma je mlademu s^ posvečajo mojstri svojim Tavaj enem   za  njegovo   pridnost juncem, treba dati lepo priznanje in ga pri   nadaljnjem   Študiju tudi gmotno podpreti.
Po mnenju predavateljev zasluži prav tako priznanje in po-
Ceprav je razstava razmeroma skromna, vendar preseneča obilica    kvalitetnih    ročnih del. s kožuhovinasto  podlogo Medtem ko so dečki posegli z
rezljanjem lesa predvsem v živalski svet, se obiskovalci ne morejo (načuditi Izdelkom, ki jih razstavljajo deklice. Ročne torbice, stenska ročna dela, predpražniki in predposteljniki, vse to preseneča po bogastvu barv in motivov, kakor po lični izdelavi. Obiskovalec nehote pre-ere zvezke in celo risbe, kajti razstavljena ročna dela daleč prekašajo vse ostale razstavljena eolske izdelke.
in izvirnimi usnjenimi gumbi. S prav lepimi Izdelki so se predstavili tudi učenci v kovinski in mizarski stroki. Najboljši razstavljale!  bodo prejel* »a-
V MARTULJKU
O razstavi, kakršna je v Martuljku, se da pisati samo v su-
vzorcem na dekliških oblekcs* ali ženskem perilu. Vsak pred* met zase zahteva, da obstane* ob njem in si ga temeljito otjl** daš. Morda bi bilo pri tem zani* mivo za bralce, če zvedo, d* vso šolo vodi in poučuje en* sama učiteljica. Zato zasluO Milena Odarjeva za preseneča nje, ki ga je pripravila, vil priznanje lin pohvalo.
V KRANJSKI GORI
Razstava v Kranjski gori J* velikopotezna, lepa in pregled* na. Razstavljajo v treh veliki* učilnicah. V prvi spozna obisko* valeč delo z otroki v osnovi* šoli in knjižnico, s katero razpo-laga šola. V drugem prostor* so razstavljena vsa učila, ki dV kazujejo, da ima šola res sk** raj vse možnosti za temeljit n**
K za eaključek šolskega let« aelo perlativih. Tudi tu prevladujejo pouk r vseh predmeti*
lep in pester program na pre- ročn« delal Za doka* o njihovi Tretji prostor pa so zavzeli di stem pred osnovno šolo. Prire- kvaliteti naj zadostuje dejstvo, 3*M nižje gimnazije. Predvsei*
da so hoteli tujci pokupiti vse so tu štiri stene risb —• ilustrf ©d prvega do zadnjega, le otroci eij iz prebranih del (Pod sv** na kupčije niso pristali. Vsem 'bednim soncem, Turjaška RozJ izdelkom se pozna odličho štro- munda itd.), pa tudi omamen^ kovno vodstvo, tako na steklu Izdelanim in v lepih okvirih razstavljenem narodnim ornamentom, otroškim grabljicam za kmečko delo, letalskim modelom In jadrnicam, pa čudovitim
tel jem in nastopajočim izrekli priznanje za uspeh.        JL C.
rojstne hiše in portreti presen** čajo z izbiro motivov. Tudi rs** stavljeni zvezki nudijo pregled* no sliko o šolskem delu v mitu** lem letu.
JANEZ SVOLJSAf
Nastop gasilcev , na Visokem
Visoko, 24. junija.
Danes popoldne je prostovoljno gasilsko društvo na Visokem organiziralo veliko verižno vajo. Udeležili so se je gasilci z Visokega, Olševkaj Britofa, Srednje vasi, Suhe in Preddvora. Vaja je zelo dobro uspela in je dosegla svoj namen. Največ točk sta si priborili gasilski četi iz Suhe in Britofa, vsaka po 115, ostale čete pa po 114.
k, Carman
Kamnik, 24. junija.
Včeraj   dopoldne  je  bila v Kamniku odprta razstava izdel kov učencev Vajenske šole. Po
pozdravnem govoru upravitelja šole Vita Pirca je odprl razsta vo zastopnik Obrtne zbornice Oskar Grzinčič. Razstava je razvrščena v učilnicah in v dvorani kulturnega doma v Meki nj ah. V sobah so razvrščena učila, ki jih uporabljajo učenci pri svojem delu v šoli ter razni izdelki kovinske, mizarske in krojaške stroke. Tudi druge o
Desetletnica Glasbene šole na Jesenicah
Jesenice, 24. junija.
Jeseniška glasbena šola je praznovala v minulem šolskem letu 10-letnico svojega obstoja. V proslavo te pomembne obletnice je učiteljski, odn. profesorr ski zbor naštudiral jubilejni koncert in posvetil izredno pozornost internim ter javnirn produkcijam gojencev šole. Sola ima svoj simfonični orkester, godalni orkester, fci ga sestavljajo gojenci in Pionirski, oz. predšolski pevski zbor. Z vsemi omenjenimi ansambli je šola nastopala v jubilejnem letu in dokazala velike uspehe, ki jih je dosegla po svoji ustanovitvi.
Gojenci, ki jih je na šoli 204, se uče klavirja, violine, viole,
violinčela, klarineta, flavte, trombe in teorije s solfeggio. Prestopni izpit iz klavirja je položilo 55 učencev, iz violine 29 in violončela 3 in iz klarineta 5. Iz vseh predmetov je povprečni učni uspeh prav dober. Z odličnim uspehom je opravilo prestopni izpit 30 gojencev, s prav dobrim 39, z dobrim 20, z zadostnim 5 in z nezadostnim le 1, neocenjenih je bilo 63 gojencev. Iz teorije in solffeggia pa je bilo ocenjenih z odlično 31, s prav dobro 70, z dobro 47 in z zadostno 12 učencev, ki obiskujejo prvih 6 razredov. Neocenjenih pa je bilo 56. Ti bodo polagali izpite v jesenskem roku.
U.
S kolesom po svetu
Kranjčan Stane Tavčar razstavlja
VMestnem muzeju v Kranju Istambul, Ankaro itd. V letos- zi države. Tavčar ve povedal je že od preteklega petka njem letu ima namen obiskati o avojih potovanjih mnogo i¥ odprta razstava fotografij, Belgijo, Francijo, Anglijo in Ho- nimivega, zlasti še iz Male A*J* barvnih   posnetkov, časopisnih poročil itd. pod naslovom »S kolesom po svetu«.
Zelja nas vseh je ogledati si lepote in zanimivosti tujih držav, žal pa so taka popotovanja zvezana z dokajšnjimi stroški, ki jih le redko kdo zmore. Tavčar pa nas s svojo razstavo pouči, kako je mogoče s kolesarjenjem te stroške znatno omejiti.
Tav4-» je bržčas prvi Jugoslovan, hi je -v zadnjih treh letih pjrtrfcolesaril razen naše še sedem tujih držav: Avstrijo, Nemčijo, Švico, Italijo, Bolgarijo, Grčijo in Turčijo. — Prvič se je odpravil na pot leta 1953 in si ogledal zanimivosti Gradca, Dunaja, Salzburga, Inns-brucka, Munehena "in drugih znamenitih krajev Avstrije in Nemčije. V naslednjem letu ga vidimo v Švici, Nemčiji in Italiji. V 25 dneh je- opravil 3700 kilometrov dolgo pot. Iž tega potovanja je odnesel zlasti lepe vtise iz Švice (St. Moritz, Lu-gano, St. Gotthard itd.).
Naslednje leto se je podal t dežele, kjer delno asfaltirane ceste ne nudijo preveč udobnega potovanja s kolesom. V 34 dneh je prevozil 4500 km dolgo pot skozi Bolgarijo, Grčijo in Turčijo. Na tej poti je obiskal Sofijo,  Plovdiv, Solun, Atene,
DOLMA BAHCHE portal palače v Istambulu, kjer je med svojim obiskom v Turčiji prebival maršal Tito
landijo, v naslednjem letu pa Češko, Poljsko, Švedsko, Finsko in Rusijo.
V svojih pripovedovanjih se prav rad spominja gostoljubnosti kolesarskih društev v tujini, ki mu niso priskočila na pomoč le z nasveti, temveč mu nudila celo spremljevalca na poti sko-
je, saj predstavlja Orient — d** žela »Tisoč in ene noči« — Z5 nas Evropejce pravcato zaklad' nico skrivnosti in nepozabni* lepot.
O podrobnostih njegovih k0" lesarskih podvigov pa govor* razstava, ki bo odprta še do 3^ junija. L. S«
Liudje iti dogodki
Egipt Egipčanom
Ob odhodu zadnjega britanskega vojaka s Sueškega
enot vojaške mornarice držav-članic Commonweltha.
Z umikom britanskih enot iz Sueza se končuje obdobje borbe za emancipacijo Bližnjega An Srednjega Vzhoda od kombinacij, vpliva in gospostva kolonialne politike. Obdobje po drugi svetovni vojni je preobrat v razvoju tega območja od kolomL-alnih k samostojnim, suverenim odnosom. V tem času so v Egiptu, v Iranu in Siriji ter v drugih deželah Bližnjega in Srednjega Vzhoda spet oživela nacionalna gibanja in nove politične sile, ki so zahtevale dr-
žavno in nacionalno suverenost.
Ideja, da vsak narod sam odloča o svoji usodi in da več ne potrebuje kolonialnega skrbništva, se je razširila na širše območje Afrike in Azije. Pojavile so se pomembne skupine dežel, ki so si že priborile ali pa so bile na tem, da kmalu pridobijo svojo suverenost. Vsekakor je tem deželam nudila znatno pomoč Organizacija združenih narodov, saj je v svoji Ustanovni listini razglasila pravico vseh narodov na samoopredelitev in svobodno življenje.
Tako so dežele Bližnjega Vzhoda — med njimi tudi Egipt — v borbi za svobodo azijsko-afriških dežel, našle predvsem moralno podporo in zaslombo, ki sta bili tem večji, čimbolj je v svetu, razdeljenem na bloke, a še bolj v današnjem napredovanju mirne koeksistence med narodi rastel vpliv teh dežel in njihove neodvisne politike.
Kolonialna politika se je v Egiptu umaknila politiki napredka in demokracije. Podpolkovnik Gamal Abdel Naser ni samo -simbol nacionalne suverenosti, temveč tudi novih odnosov med ljudmi. V egiptovskih
prekopa
vaseh ni več fevdalnih veleposestnikov in brezpravnih fela-hov. Ti poslednji so dobili zemljo iz rok samega Naser j a. Režim korupcije in izkoriščanja je za Egipt le še preteklost. Socialni napredek, moderno poljedelstvo in industrija so perspektiva in ne zelo oddaljena prihodnost te starodavne dežele faraonov ob Nilu.
S takšno notranjo politiko so si Naser in njegovi revolucionarni tovariši pridobili simpatije, zaupanje in popolno podporo egiptovskega ljudstva, pa tudi vsega arabskega sveta. Prav zato je Naser jeva zunanja politika tako uspešna. Arabske dežele, ki so si šele pred kratkim — kakor tudi Egipt — pridobile neodvisnost, vidiijo v Na-serju odločnega državnika, ki Vodi realistično in uspešno politiko nacionalne neodvisnosti in mirne koeksistence, politiko, ki edina lahko utrdi tako težko priborjeno zmago narodov Bližnjega lin Srednjega Vzhoda.
Britanci so na svoji poti ekspanzije na Vzhod okupirali E-gipt leta 1882. Borba za njegovo svobodo se vodi že ves ta čas.
Toda pogajanja številnih egiptovskih vlad z Britanci o umiku njihovih čet so vedno doživljala neuspeh. To je uspelo šele Na-serju, zaradi njegove odločnosti in zaradi sovpadanja idej revolucionarnih oficirjev z voljo ljudskih množic, ki so ga podprle kmalu po storjenem državnem udaru in revoluciji 23. junija 1952. Saj je bil izraz njihovega stoletja teptanega hrepenenja po socialni in nacionalni svobodi.
Naser je za enega glavnih ciljev novega režima določil evakuacijo vseh tujih enot z egiptovskega ozemlja. Pred dvajsetimi mesecii je podpisal tudi sporazum o evakuaciji zadnjih o-stankov nekdaj zelo številne britanske posadke z ozemlja Sueškega prekopa in ,tako vrnil Egiptu popolno neodvisnost nad vsem ozemljem.
S tem sporazumom je Egipt priznal Britaniji samo eno koncesijo. Ce bi se namreč v roku sedmih let po podpisu sporazuma o evakuaciji dogodila agresija proti kateri 'koli arabski deželi ali proti Turčiji, bi, se britanske čete lahko začasno vrnile na ozemlje Sueškega prekopa.
Ob tem velikem uspehu ml*' de egiptovske države ne smeiB* zanemariti dobre volje, ki jo ie Velika Britanija pokazala v *e\ sevanju tega vprašanja, nekd*J tako brezupnega tudi za največ' je optimiste. Naser jeva moč, & jo črpa iz ljudstva, in trezn* britanska ocena situacije °* Bližnjem in Srednjem Vzhodi kakor tudi zavest, da se z mif' nim sporazumom lahko reši ve kot s trmastim odklanjanji vsakega sporaizuma o stvar«*1' ki se po nujnosti razvoja m0" rajo prej ali slej končati, & Britance privedle do podpis omenjene pogodbe.
Iz cone Sueškega prekopa' *° britanske čete prepeljali na C*' per. Z njimi so ojačali tamkaj šnjo veLLko, a vendarle prešib^ britansko posadko, da bi lah^" zatrla osvobodilno gibanje škega ljudstva (podobno tisteifl11 egiptovskemu), gibanje za zđX^" žitev Cipra z Grčijo.
Taka nerealistična in nepra^' tična politika do Cipra dela nes medvedjo uslugo stvari in lastnim  nacionalnim inter^ som. Taka politika, kakor PrK čajo številni najnovejši dogodi in izkušnje, pa ne pelje h K1"^ pitvi miru, k napredku in ko?' solidaciji dežele, temveč jo sla"3 lin ji jemlje prestiž. Tem bolj 'j vredno  obžalovanja,  da  se * dogaja deželi, katere ugled *j dobra volja sta potrebna za speh splošne  politike  miru ' medsebojnega sodelovanja.
M. *'
Gorenjske
Množična vključitev jezerskih pionirjev v športne organizacije
Jezersko, prijazna gorska vasica, ki leži 906 metrov visoko na meji naše domovine, je znan letoviški kraj, ki J* privlačen zlasti za ljudi nižinskih predelov naše domovine, Pa tudi tujci se kaj radi pomude ▼ tem privlačnem letoviišču.
Mnogo se govori o tem kraju, redkokdo pa pozna življenje in delo domačinov-Jezerjanov. Maloštevilno prebivalstvo se peča * kmetijstvom in delom v gobovih. Kljub težkemu delu so ^udje veseli in zadovoljni. Svoj Prosti čas ne morejo uporabiti *a obiske kino predstav in gledališč, ker teh ni; zato se pač Izživljajo na druge naičine. Tu Je vrsta organizacij, od SZDL do RK in ni mlajšega človeka, da ne bi sodeloval najmanj v •ni izmed njih. Delu v teh organizacijah pa privajamo zlasti šolsko mladino; s tam jo nam-*eČ na zelo učinkovit in nevsiljiv način odtegujemo od pohaj -
Pokal so si priborili
leaenice, 23. junija.
Pred zaključkom šolskega leta so se pomerili učenci in dijaki jeseniških šol tudi v lahki •tletakd.. V 5 disciplinah, v te-^ na 100 mi a000 m, skoku ▼ daljino, metu krogle in štafeti «Xl00, so pred dijaki gimnazije in učenci vajenske šole prednjačili učenci Metalurške industrijske šole.
V teku na 100 m je zmagal Janez Jenko, učenec MIS v času 12,5, Janez Jenko je zmagal tudi v teku na 1000 m v času 3,00,3, drugi Lado Skrinar 3,00,5 in tretji Marijan Ravnikar 3,01,0. Vsa prva tri mesta so zasedli Učenci 'Metalurške* industrijske iole.. Prav tako so zasedli v štafeti prvo in tretje mesto učenci iste šole. Tud; v skoku v daljino je bil prvi Janez Mlakar, tretji Janez Jenko (oba MlS). V vseh disciplinah so dosegli učenci metalurške industrijske šole 17.543 točk, dijaki jeseniške gimnazije 16.835 točk In učenci vajenske šole 3,934 točk. Učenci Metalurške industrijske šole so ai prisvojili ▼ trajno last lep pokal mladinskega komiteja.
V.
kovanja v prostem času, posebno med počitnicami.
Po daljših in temeljitih pripravah smo sklenili, da jih sprejmemo v organizaciji, ki sta za mladino posebno privlačni, to je planinstvo in strelstvo. Agitacija, ki smo jo uvedli med šolsko mladino, ni bila brez odziva. Za obe športni panogi smo pripravili vrsto dobro pripravljenih razrednih razgovorov. Seznanili smo jih z lepotami obeh športov: uspeh ni izostal — ledina je bila preorana. V PD se je vključilo 73 pionirjev, v strelstvo pa 42, vtem ko Šteje smučarska sekcija že 62 ičlanov-pioniirjev.
Za dan sprejema novih članov v ti organizaciji, smo določili 10. junij, kraj sprejema pa naj bi bila ob lepem vremenu Češka koča, v nasprotnem primeru pa pri Makeku. Ker nam vreme nI bilo naklonjeno, smo sklenili, da tpojdemo na Makekovo.
Ob prihodu na Makekovo smo med navzoče razdelili malico, nakar so se otroci igrali in lovili po svoje — po otroško. Nato smo odšli dalje na Veliko raveh, odkoder je zelo lep razgled. Predsednik PD jim Je tu poimensko naštel pobočja gora, katerih vrhovi so bili zastrti z meglo, ob koncu pa jim Je povedal pravljico o Zlati jami pod Škofovo kapo, o kateri je že pisal »Glas Gorenjske«. Kasneje smo se vrnili na Makekovo, kjer
odhoda. Tega dne smo si še o-gledali film »Pot maršala Tita v Etiopijo in Egipt«, ki ga je bil priredil potujoči kino.-
S tem sprejemom pa naše delo s pionirji še ni končano, Vse kaže, da bodo naša prizadevanja dobro obrodila.
ŠAH
Kamnik, 24. junija.
V nadaljevanju šahovskega moštvenega prvenstva je »Solidarnost« v Kamniku dosegla proti Železničarju iz Ljubljane 2:2, rezultat štirih prekinjenih partij pa je bil lVi : 2Vi v škodo Kamničanov, tako da je Solidarnost izgubila doslej prvi dvoboj s 3»y» : 4»/«.
Nepričakovan poraz
Kranj, 23. Junija.
Včeraj je bila odigrana zaostala prvenstvena košarkarska tekma med »Triglavom« in Postojno. Domačini so številne gle-galce. razočarali z zelo slabo igro, zlasti v začetku, ko ni bilo težko opaziti, da podcenjujejo svojega nasprotnika. Moštvo iz Postojne pa se je borilo požrtvovalno in zasluženo zmagalo z naj bi bil svečan sprejem. Turezultatom 72:66 (33:27). Do za-
PRIZNANJE Nagrajenci Avto-moto društva v Kranju
Slavnostna seja AMD Kranj
Več dela na področju prometne varnosti
Pred dnevi so se zbrali člani upravnega odbora AMD Kranj na svoji slavnostni seji, ki jo je otvoril predsednik AMD Kranj Rudi Hlebec. Seji so prisostvovali tudi predsednik AMZS ing. Jakopič, predsednik turstične komisije tovariš Zupan in član Izvršnega odbora AMZS tov. Kapun.
nas je nasmejanega obraza sprejel gospodar Makekove kmetije in nam z razumevanjem odstopil prostore, za kar smo mu iz srca hvaležni.
ključka prvega dela prvenstva je preostalo le še srečanje med Triglavom in košarkaši iz Medvod, ki so si brez ozira na izid te tekme že zagotovili' naslov
Nasmejanih obrazov in žarečih prvaka. Tekma med omenjeni' oči so otroci posedli po klopeh ma moštvoma je bila aicer že in prisluhnili nagovoru tovar-5a odigrana, vendar je bila na pro-Mušiča, ki je končal z besedami: »Trudite se, bodite disciplinirani in ljubite naše planine in z njimi vred našo svobodno domovino!«
Po kratkem premolku sta sledila še govora predsednikov PD in SD, nakar je sledila svečana razdelitev legitimacij. Kasneje so bili mladi športniki tudi pogoščeni. Po kosilu so se le-ti zatopili v igro: najbolj vneti so streljali z zračno puško, ostali
test Kranjčanov razveljavljena, toda na to rešitev so se Med-vodčani ponovno pritožili.
LESTVICA Medvode     4 4 0 0 248:139 8 Odred 5 3 0 2 248:189 8
Svoboda 5 3 0 2 258:263 8 Triglav ; 4 2 0 2 262:245 4 Postojna      5 2 0 3 283:338 4
Na zadnjem mestu so Domža-
Kranjsko Avto-moto društvo je do danes naredilo precejšen korak naprej. Medtem ko so v prvih letih delovala avto-moto društva v okviru Ljudske tehnike, je danes napredek že tolikšen, da obstajajo pri društvih tudi že posamezne komisije kot popolnoma samostojne enote društev. 6-članski odbor športne komisije skrbi, da bo iz tečajnikov zrasel nov kader športnih učiteljev in funkcionarjev. Največja težava je pač v pomanjkanju rekvizitov. Vozači so se kljub temu, da je stanje vozil zelo slabo, udeležili raznih ocenjevalnih voženj, moto-skij6rin-gov, organizirali patrolne kombinacij ske vožnje, ocenjevalne vožnje, dirke v neznano itd.
Pohvalno je predvsem to, da je med tečajniki največ mladih ljudi in da so ti ljudje pokazali že prav lepo znanje. Največje priznanje delu Avto-moto društva pa daje JLA, saj ji društvo vzgaja dobre Šoferja in s tem prihrani precej truda. Šolska komisija je svoje delo precej razširila, organizirala je tari te-
čaje, razen tega krožke na gimnaziji, 17 predavanj, pridobila si je tudi precej Članstva in podpore pri delu med člani gasilske izveze itd. S. prostovoljnim delom (263 ur) so ai prihranili precej izdatkov, popravili ao svoj vozni park, s predelavo motornega kolesa pa je naraslo zanimanje za ta' šport med najmlajšimi.
Za nadaljnje delo bo nujno nabaviti več motorjev, da se bodo lahko vozači (udeleževali tudi drugih zahtevnejših tekmovanj. AMD pričakuje, da mu bodo priskočili na pomoč tudi oblastni organi, predvsem še, če bodo * svojim delom pomagali pri širjenju 1 prometno - varnostne službe. Zato so razpravljali tudi o ustanovitvi posebne komisije (ločene od sedanje šolske), ki bi popularizirala pomen varnosti in tolmačila prometne predpise.
Ob koncu je ing. Jakopič razdelil v imenu AMZS sedmim najzaslužnejšim članom odlikovanja, ADM Kranj pa je dodatno podelilo plakete še 12. svojim članom.
pa so se po svoje zabavali, vmes le, vendar nimamo točnih rezul-
pa je igrala harmonika vesele poekočnice. Kmalu je prišel čas
PRED EVROPSKIM ŠAMPION ATOM V VESLANJU Shramba za čolne je moderna in lična
tatov, da bi jih lahko uvrstili v lestvico.
Šprlni ili v Kovinarju
Kranj, 24. junija. Danes je mladinska organizacija podjetja »Kovinar« iz Kranja imela svoj športni dan. Z ustanovitvijo odbojkarske sekcije in otvoritvijo odbojkarskega igrišča, je javno poka Jala veliko zanimanje mladine za šport v omenjenem podjetju. Organizirala je odbojkarski turnir, na katerem sta razen domačega moštva nastopili še ekipi »Iskre« in Gumarske šole. Z zelo lepo in mnogo boljšo igro od ostalih svojih nasprotnikov, so zmagali dijaki Gumarske šole in osvojili prehodni pokal, drugi so bili odbojkarji »Iskre«, tretji pa domači »Kovinar«.
ZADNJI ŠPORTNI DOGODKI
v tujini
Beograjski Partizan je v soboto igral na Dunaju v prvi tekmi za srednjeevropski pokal proti domačemu "VVackerju. Tekma se je končala neodločeno 1:1 (0:0).
B reprezentanca Norveške In
Damske v nogometu sta se v Oslu razšli z neodločenim rezultatom 3:3 (1:1).
Sovjetska košarkarska reprezentanca je v Cileju premagala izbrano vrsto Čileja z 92:56 (40:35).
Nogometno moštvo Radnički je prvo tekmo na svoji turneji po Bolgariji izgubilo s trenutno četrtim najboljšim moštvom bolgarskega prvenstva, sofijskim Dinamom z 1:2 (1:2)
bila odigrana 25.000 gledalci, deževalo.
pred Vso
Tekma je približno tekmo je
doma
ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA
PARTI
CRVENA ZVEZDA Z AN 66:66 (38:29). OLYMPIA : MONTAŽNO 64
52
Pojasnila o okrajnem strelskem prvenstvu
Pred dnevi je bila v Kranju seja sekretariata OSO Kranj, ki je bila zaradi obširnega dnevnega reda dokaj pestra in plodna. Izmed drugih važnih problemov so analizirali tudi zaključke letošnjega okrajnega strelskega prvenstva. V živi diskusiji so člani ugotovili, da je bila udeležba na teh tekmovanjih zelo velika, dočira so bili rezultati nekoliko slabši kot lani. Zlasti to velja za tekmovanje na Jesenicah, kjer je tekmovalo nad 100 strelcev v enem dnevu na premajhnem strelišču, kar je zaradi hitrosti streljanja vsekakor vplivalo na končne rezultate. Sprejeli so sklep, da bodo naslednja leta tekmovali dva dni, ker za sedaj Se ni izgledov, da bi se v bližnji prihodnosti pričeli graditi v Kranju osrednje strelišče, ki bi zadoščalo takšnim prireditvam in hitremu razvoju strelstva na Gorenjskem. Vzrok slabih rezultatov pa je nedvomno tudi v tem, ker so Imeli strelci zaradi slabega vremena premalo strelskih vaj in tekmovanj pred o-krajnim prvenstvom. Zato si SZS predlagali naj bodo naslednja leta okrajna strelska prvenstva julija. Problem zase pa je ca strelstvo pomanjkanje malokaliherskega orožja in municije. Višji strelski forumi bedo morali nujno misliti na to, da bodo strelske družine dobile več tega, orožja, kajti le tako bo mogoče zajeti čimveč strelcev v tej disciplini in tako doseči boljše rezultate.
Kakor smo že poročali je bilo okrajno strelsko prvenstvo za članice in mladince letos v Tržiču. Ugotovljeno je bilo, da je bila organizacija tega tekmovanja prav dobra in da so bili protesti in negodovanja nekaterih strelcev neupravičeni, nakar daje 0«0 Kranj naslednje pojasnilo. Tehnična komisija pri OSO je na svoji redni seji 4. 6. 1956 sklenila, da bo okrajno prvenstvo za članice in mladince v Tržiču in da se bo tekmovalo le z malokalibrskim orožjem. O tem sklepu so bile strelske družine pravočasno obveščene ter je torej krivda na vodstvih strelskih družin, ker niso seznanila strelcev. Krivda torej ni na OSO. Poročali smo, da sta se letos za prvo mesto na maiokalibrski puški borila Vlado Jekavec iz Tržiča in Dušan Novak z Jesenic. Sodniški zbor je ugotovil, da sta oba strelca dosegla 231 krogov, ker pa sodniški zbor ni bil popoln in ker ni prišel do končnega sklepa kdo je prvak z malokali-brsko puško za leto 1956, je bila imenovana od OSO posebna 4-članska komisija, ki je odločila, da je zasedel I. mesto Vlado Jekovec z 232 krogi, ki je prejel v dar zapestno uro. Drugo mesto je zasedel Dušan Novak z 231 krogi. Tretji je Štefan Klemene, Tržič 224, 4. Nace Nagode, Jesenice 222, in 5. Jože Otrin z Javornika 211 krogov.
R. Carman
S.Lo'hndorll
Plešast možak z mastnim obrazom bledega leska pogleda izza svojega pulta: »Bueno?«
»Dejali so mi, da sprejemate tu delavce za Muzo in Choco> senor.«
Njegove oči me prebadajo, zaliti, kratki prsti sežejo po tobaku in papirju na mizi. — »Želite cigareto?« Poslužim se in nepretrgoma me pri tem motre ogljenočrne oči, ne da bi izdale kakršnokoli misel.
»Ze dolgo v deželi, caballero?« me vpraša. »Ze nekaj tednov. Iz Brazilije prihajam.« — »Hm! Ste iskali tam diamante, caballero?« »Ne, le orhideje.«
Zadovoljno pokima, prekriža roke, puha valove dima in se naenkrat prežeče pozanima: »To pač veste, da se morate zadolžiti za pet let? Zato prejmete petsto posesov predujma, ki se vam izplača po vašem prihodu v rudnik. To je tako majhen ukrep previdnosti, da jo najeti caballerosi ne bi s predujmom pobrisali, hihihihi! In šest pesosov mezde na dan, hrana, stanovanje, zdravniška oskrba — prvovrstna — vse brezplačno! Toda pet let! Dobro premislite, senor — nihče vas ne sili!«
In že potisne predme dokument, pomoči pero v črnilo in čaka.
»Prevoz tja je brezplačen?«
Pokima: »Samo ob sebi umevno, senor! In nazaj do kraja, kjer ste podpisali pogodbo. Ce . . . hihihihi... no. če ...
»če bom tedaj še živ, senor, to ste vendar hoteli reči, ne«, dodam in se čudim svojemu lastnemu obešenjaškemu humorju. Ne da bi se oziral na mojo opazko, nadaljuje: »Rad bi vas opozoril še na to, da nisem vladna osebnost in da tudi kasneje ne bi mogli zaradi tega staviti na vlado kakršnihkoli zahtev, če — hihihihi -t- no, če bi se vam kaj pripetilo. Pa saj ste samostojen mož, kajti, oženjenih moških ne sprejemamo, to je jasno! Tedaj, ali vas smem prositi, da bi podpisali? Pet let! Saj veste, kaj je pogodba?«
»Da«, prikimam srdito, kajti znano mi je, da je južnoameriška pogodba najbolj zapleten dokument na svetu in da pri njem ni nobertega izhoda. '
»Pri vas, ki ste tak mlad mož, da bi mu človek brez skrbi zaupal svojo lastno ženo, bi utegnil iti tako daleč, da bi vam predujem — recimo — petsto pesosov izplačal že zdaj.«
»Ne bojte se, vaši vladi ne bom delal nobenih sitnosti! Ven hočem iz te pasje luknje in celo zlodeju bom hvaležen, če mi pomore do tega!«
Hihitaje mi pravi: »Tako se govori! Hihihihi, pri vseh svetnikih! Mnogo obetate, mladi mož, iz vas bo še nekaj!«
»Ali naj grem v Muzo ali v Choco?« se zarežim divje.
Motreče me opazujejo ogljenočrne oči. »Svetoval bi vam najprej Muzo, senor. Če ste delali tam tri mesece, ne da bi oboleli, imate pravico, da se potem odločite za Muzo ali za Choco. To se pravi, če bi vam v smaragdovih rudnikih ne ugajalo, potem ostanek do petih let lahko pribejete v platinovih jamah Choca.«
»Kje pa je lepše?«
»Zal mi je, senor, vendar nisem še nikoli imel časa, da bi si ogledal tiste kraje, kjer caballerosi, ki jih imam čast pošiljati tja, zaslužijo toliko denarja.« . Pobrskal je po pisanju na mizi, izbral gosto počečkano, z mnogoterimi prtnimi odtisi posejano dopisnico in jo potehtaval v roki.
»Le škoda, da ne znate brati špansko, čeprav kar dobro govorite«, je dejal z globokim obžalovanjem, ki pa je bilo oči-vidno hlinjeno. Lopov misli menda, da sem eden tistih mnogoštevilnih Evropejcev, ki blebetajo v kakem južnoameriškem jeziku kot domačini, ne znajo pa ne pisati niti čitati.
»No«, mu odvrnem, da ne bi pokvaril šale. Saj mu ni treba vedeti, da *sem prebil svojo zrelejšo mladost v Mehiki in da obvladam španščino gladko v govoru in pisavi.
»Poglejte, caballero, tule mi pošilja nekaj prijateljčkov, ki sem jim pripomogel do potovanja in dela v Muzu, tole kartico. Dobri dečki se mi tisočkrat zahvaljujejo in mi žele vse dobro, kar si človek more misliti! Le poglejte, kako lepa razglednica, prav res!«
Pomoli mi zamazani košček kartona, made v Parizu, na katerem se ob modrikasti bengalačni razsvetljavi slastno kljun-čka zaljubljen parček. Da ne bi pri lopovu vzbudil suma, se delam kot da ne znam čitati. Nekaj odlomkov se mi posreči razbrati. — Sina vlačuge ga imenujejo, njegovim prednikom pa so pridejali še vse bolj nedopovedljive naslove in njegove naslednike do najskrajnejšaga kolena milijonkrat prekleli. Pisci
so Španci, ki jih je poslal v Muzo in ki prisegajo pri vseh južnoameriških svetcih, da mu prerežejo vrat, če bi jim le blažena nebeška mati dovolila, da kdaj zapuste pekel v Muzu.
»Ljubka kartica, caballero, in le škoda je, da ne znate čitati, kako prisrčno mi fantje pišejo, hihihihihi!«
»Dajte sem pogodbo!«
V trenutku potisne predme beli, z* izvirnim tekstom pokriti dokument in s praskaj očim peresom sem se v eni potezi prodal kolumbijski vladi za pet let in se zadolžil, da v tej dobi kopljem iz zemlje bodisi smaragde ali pa platino. Ko odložim pero, mi pravi: »Ker ste tako mnogoobetajoč mlad mož, naj bo, dobili boste izredni predujem! Zunaj sede štirje caballerosi, s katerimi je prav, da se spoprijateljite, kajti trije od njih so vaši bodoči tovariši, medtem ko je četrti, tisti črnec, — sicer šarman-ten caballero, ki je že mnogo prepotoval — paznik v rudniku, ki bo poskrbel za to, da srečno prispete na cilj, hihihi!« Nekaj stavkov naČečka še na košček papirja in mi ga vrže, rekoč: »In zdaj naj vas svetniki sprejmo v svoje milostno okrepčujoče varstvo! Mnogo imam še posla! Adios in srečno pot!«
»Kaj, je to tistih 500 pesosov?« vprašam začudeno in ogledujem kos papirja.
»Seveda je, senor! Priporočilo je na Pedra Alfeira in ravno toliko vredno kot pravi denar. Zanje vam bo dal vse, česar si boste poželeli, odštevši seveda mal diskont, ki znaša štirideset odstotkov. Teh štirideset odstotkov si dobričina pač zaračuna za ves svoj trud.«
. »Naj vaju, lopova, strela klesti kos za kosom«, zabavljam srdit.
Njegova zalita roka odpre predal in se kot slučajno poigrava z revolverjem. Ostro zveni njegovo svarilo: »Opozoriti vas moram, senor, da vas pri najmanjšem znaku upornosti lahko dam prijeti in vleči v verigah v rudnik. Svetujem vam tedaj, bodite pametni! — 1V«k, pri čem Smo? Zlepa ali s silo?« Z levico seže po telefonski slašalki.
Nehote sem se moral smejati: »V redu, v redu! Prav nič me ne mika, da bi vlada ravnala z menoj kot s kaznjencem zaradi nečesa, kar sem prostovoljno storil!«
Vzpodbudljivo me potraplja po roki: »Tako je prav, saj sem stavi: »Ne pijte preveč, ko pridete v rudnik in po preteku vedel, da ste iz pravega testa,« in v hipcu dobrohotnosti do-petih let si boste prihranili čedno vsotico, s katero se lahko česa lotite. Adios!«
s~ s o d i se a
Poslovanje pa tako!
Trgovsko podjetje »Tehnome-tal« iz Ljubljane je letos februarja in marca razprodajalo ne-kurantno blago iz svojih zalog. Med temi artikli so bili tudi cepini, ki so jih v neomejenih količinah prodajali vsakomur, ki je prišel ponje. Ali se to trgovsko podjetje ne zaveda, da je trgovina dovoljena le preko trgovskih 'podjetij, ne pa s posredovanjem posameznikov? S takim brezglavim in nepremišljenim prodajanjem so se sicer v kratkem času znebili blaga, niso pa s tem malo koristili potrošnikom, katerim je trgovina dejansko namenjena, niti niso koristili tistim kupcem, katerim so prodajali z vzpodbudnimi besedami, naj le več cepinov kupijo in nato naprej prodajo, da si zaslužijo za malice. Se mar to podjetje ne zaveda, da Je za nedovoljeno trgovanje predvidena kazenska sankcija?
Da gredo poceni cepini dobro v promet, je vedel tudi M. F., ki je izkoriščajoč lepo priložnost, kupil 31 cepinov po 75 dinarjev, nato pa jih prodal po 250 in 270 dinarjev. Zaradi nedovoljenega trgovanja s cepini Je bil M. F. pred sodiščem v Kranju obsojen na plačilo 6000 dinarjev denarne kazni. Prav pa bi bilo, da bi bile tudi odgovorne osebe v trgovskem podjetju »Tehnometal« klicane na odgovornost, ker so omogočile tako neomejene nakupe posameznikom. Po izjavah M. F. so nekateri železničarji in neki Hrvati ob isti priložnosti kupili po več sto cepinov. Vsekakor jih niso kupili za lastno uporabo, pač pa za preprodajo, (čeravno niso za take posle pooblaščeni.
V istem času, ko se to dogaja sredi Ljubljane, pa naši kmetje, delavci in planinci odštevajo znatne vsote (600 do 900 din), da pridejo do cepina. Ali je to potrebno? Ali ni danes trgovska mreža sposobna prevzeti v prodajo tudi kontingenta a poceni blagom? l.
Drobiž
V Zalogu pri Cerkljah so pred kratkim praznovali otvoritev novega gasilskega doma. Na to svečanost so prišli gasilci iz sosednjih društev, udeležilo pa se je tudi veliko domačega in okoliškega prebivalstva.
Prejšnji teden so učenci četrtega razreda osnovne Jk>le Bled dobili prijeten obisk. Prišli so ljutomerski pionirji, s katerimi so si že dve leti dopisovali. Lani so mladi Blejčani odšli trgat grozdje v Ljutomer, letos pa so si njihovi štajerski prijatelji privoščili kopanja v jezeru in izletov v blejski okolici.
«POCENI OPREMA«
Orodje in stroji so draga reč in če si jih hočeš nabaviti, moraš kar globoko poseči v žep. Tega pa ni treba storiti, če znaš zadevo drugače »organizirati«. Tako nekako se je znašel Alojz Rozman, strojni ključavničar pri podjetju »Runo« — Tržič, ki si je v času od jeseni 1955 do začetka januarja 1956 postopoma prisvajal razno orodje — pile, svedre, ključe, izzvijače, škarje, material — žlico, tuljave, en električni vrtalni stroj in trofazni elektromotor — v skupni vrednosti 63.650 din. V januarju 1956 pa je še v mehanični delavnici ObLO Tržič vzel dva izzvi-ja/lna ključa vredna 1800 dinarjev.
Za obe dejanji je bil pred senatom Okrajnega sodišča v Kranju obsojen na 4 mesece zapora, pri čemer je sodišče upoštevalo, da je bila škoda že ▼ celoti povrnjena. L.
DINAMO MOTORČKI SO PRILJUBLJEN PLEN
Pred sodiščem v~Kranju se je zaradi tavine dveh dinamo motorčkov zagovarjal Ivan Bolka iz Smartnega pri Cerkljah. Enega je vzel januarja pred gostilno v Hotemožah, drugega pa februarja letos pred zadružnim domom v Cerkljah. Oba lastnika je oškodoval za skupno 9000 dinarjev. Obakrat je dinamo odlomil oz. odtrgal s kolesa. Obdolženec se je zagovarjal, da je storil to v vinjenosti. Skoda Je bila že poravnana. Ker je bil obdolženec prvič pred sodiščem, je pa še mlad in je škodo povrnil, je sodišče izreklo kazen 4 mesece zapora, pri tem pa je še upoštevalo, da je za tako dejanje potrebna precejšnja drznost, da so taka dejanja zelo pogosta in da so družbi dokaj nevarna, ker je podobnih tatvin precej, storilci pa se težko odkrijejo. .
Morda bo kazen le enkrat spametovala slične dolgoprstneže, da tak dobiček »ne gre v mo-šnjiček.«
TAKO SE NE REŠUJE STANOVANJSKO VPRAŠANJE
Nič koliko nezakonitih dejanj je bilo že storjenih s strani ti-» stih, ki se borijo za boljše stanovanjske razmere. Običajno so na dnevnem redu kazniva dejanja samovoljnosti in kršitve nedotakljivosti stanovanja in eventuelne lahke telesne poškodbe, manj pogosto pa se zgodi, da kdo odvzame drugemu prostost gibanja. Pred nedavnim je v Kranju to storil M. V., ki je zaprl v shrambo za živila svojo taščo za toliko časa, da je medtem znosil iz kuhinje svoje pohištvo v sobo, od tam pa druge stvari v kuhinju. V stanovanju živita 'mlada zakonca sku-
paj s taščo in njenima sinovoma, med njimi pa ni soglasja. Da ne bi vsi uporabljali obdolženčevega kuhinjskega pohištva, je M. V. spravil svoje stvari skupaj, pri tem pa je taščo, da ga ta ne bi ovirala*, zaprl v shrambo. Kaj čuden postopek je to, še posebno, če ga odobrava hči. Se mar res ne da urediti zadeva mirno in brez nasilja? Je hči pozabila, da je dolžna materi spoštovanje?
Sodišče je izreklo obdolžencu kazen 14 dni zapora, pri tem pa Je izvršitev kazni pogojno odložilo za eno leto, ker Je pričakovati, da obdolžend sličnega ne bo več storil. L. OSKRBOVANKO JE ZANEMARIL
V letu 1934 sta M. U. in T. U. izročili svoje posestvo Ani Jenko, ker nista imeli nobenih sorodnikov lin ker se je prevzem-nica posestva obvezala, da jima bo dajala do smrti izgovorjeni preužitek.
Obljubiti je lahko, dati je pa že )teŽe. Ko se je prevzemnica poročila, je bila v prvem letu obveza še izpolnjena, kasneje pa že ne več. Ena od izročevalk je kmalu umrla, druga pa ,še živi, vendar preživnine od Jenkove, ki je zanjo dolžna skrbeti, ne dobiva več. Na intervencijo domačinov iz |Stiške vasi se je za zadeva pobrigal občinski ljudski odbor Cerklje, zadnjo besedo pa je Izreklo sodišče v Kranju, ki je Franca Zupina, moža Ane Jenko, obsodilo zaradi neplačevanja preživnine na 3 mesece zapora, pogojno za dobo 3 let. Upajmo, da bo to pomagalo, da bo T. U. le prišla do človeka vrednega življenja.
PonedeljHov obveščevalec
Graje vredno obnašanje na igrišča
Prejšnjo nedeljo je bila odigrana   prijateljska nogometna tekma  med  nogometnim društvom  »Partizan« iz Predoselj in   nogometnim   društvom iz Orehka. Tekma je bila odigra na v Stražišču. Tekmo je sodil mlad in neizkušen sodnik Jože Skraba, ki ni bil kos svoji nalogi. Očitno je bilo, da je sodil v korist domačih. Tudi gle dalci so bili docela nediscipli nirani, saj so   ves   čas tekme hodili po igrišču ter v kopicah stali pred goli, tako da je bila pravilna igra nemogoča. Graje vreden je bil primer, ko je neki gledalec pričel igrati v ko rist domačih ter kot tak žogo zaustavil gostitelju zaradi česar je prišlo do prerekanja. Na in tervencijo moštvenega kapetana iz Predoselj, sodnik temu incidentu ni pravilno posredoval in gostje so šest minut pred koncem zapustili igrišče pri rezul tatu 5:1 v korist domačih.
$L0VJLN$K\  ^3 A N IČ A-RL
• Moli oglasi
Potniško zastopstvo za področje po sporazumu in potrebi podjetja bi prevzel komercialist z dolgoletno prakso in s poznavanjem tržišča. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Prodaja«.
Zamenjam dvosobno stanovanje v Kranju za enako sončno izven mesta, po možnosti na Zlatem polju. Ponudbe poslati na upravo lista.
Službo dobi kmečko dekle, ki
ima veselje do otroka in se želi priučiti šivanja. Naslov v upravi lista.
Zdravo pošteno dekle, ki ima
veselje do samostojnega gospodinjstva sprejme Heda Simunac, Kranj, Kopališka 7.
Prodam orehovo furnirane spalnico in kuhinjske opreme.
Mizarstvo Bratun, Cirče.
Zadružna mlekarna Kranj sporoča vsem odjemalcem mleka, da lahko dobijo preko svojih kmetijskih zadrug sveže posneto mleko po zelo ugodni ceni — 6 dinarjev za liter.
Nudim sobo in hrano poštenemu dekletu zs pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista.
Prodam 2 leti starega konja. Dobrin, Trstenik 10l
Kadilci Gorenjske! Zahtevajte povsod priznane najboljše cigarete in to Sarajevske tobačno tovarne. Skladišče v Ljubljank Kolodvorska 26.
KINO »STOR2IC« KRANJ
25. in 26. jun., amer. barv. film »SASKACEVAN«, ob 18. in 20. uri.
LETNI KINO »PARTIZAN« KRANJ
25. in 26. junija, mehiški film »MEHIKA V PESMI«, Ob 20.30 mri.
KINO »RADIO« JESENICE
e5. Junija, francoski barvni film »TUREK IN NAPOLI-TANEC«, ob 18. In 20. uri; 27. in £8. Junija, jugoslovansko nemški film »KLISURA«, ob 12. in 20. uri.
KINO »PLAVŽ« JESENICE
26. junija, jugoslovansko nemški film »KLISURA«, ob 18. In 20. uri; 28. junija, francoski barvni film »TUREK in NA-
POLITANEC«, ob 18. im 20. uri.
Gibanje prebivalstvi
v Kranju
Poročili so se: Janez LangeP* holc, delavec in Jožefa Hoznar, delavka, oba iz Kranja; Lavren-cij Spenko, mizar in Marija Za* plotnik, delavka iz Hotemaž! Miklavž Luthar, gumar in Ju' stina Kovačič, pletilja, oba 1* Kranja; Franc Stempihar, gu" mar in Helena Sitar, gospodi" nja, oba iz Predoselj; Brank* Blagojevič, prirezovalec in Pat" la Silar, predilka, oba iz Kra-nja; Leopold Hace, delavec i* Frančiška Pokom, delavka, obl iz Dupelj; Davorin Savnik, aW« gradbeništva in Zlata Geršak, uslužbenka, oba iz Kranja; JoŽ* Čebulj, terrninar in Marija Sko* fic, delavka, oba iz Kranj«! Franc Tavčar, delavec iz Kra* nja in Vida Sekne, tkalka 1* Vogel j; Marijan Medved, pušk«' in Iva Brešar, delavka, oba 1* Kranja; Marijan Jenkole, delavec in Silva BreSar, oba '.M Kranja.
NA JESENICAH Foročiji so se: Alojzij Klina« tov. delavec, bivajoč v Planih pod Golico In Ana Povše, to*« delavka  iz Kranja,  Savska V
H*
OBVESTILO Osnovna šola Kranj
vas vabi na obisk v šolo pred odhodom učencev na počitnice. Zaključna proslava šolskega dela bo
danes, v ponedeljek 25, junija ob 17. uri, potem pa bomo odprli razstavo, ki bo odprta še v torek in sredo od 10. do 17. ure.
Sporočamo pa še:
spričevala bodo prejeli učenci jutri, v torek ob 9. uri, vrnejo pa naj jih v soboto, 30. junija tudi ob 9. uri.
Vpisovanje v višjo osnovno šolo, V. do VIII. razred, bo v sredo, 27. junija od 8. ure dalje v pisarni.
Učenci in učenke, ki bodo zapustili šolo, naj obvezno povedo razrednikom, kam se bodo vpisovali oziroma kam bodo odšli.
VPISOVANJE ZA ŠOLSKO LETO 1956/57 NA GIMNAZIJA* V KRANJU
Za šolsko leto 1956/57 bo vpisovanje na I., II. in III. gimna-j elji v Kranju in Stražišču v sredo dne 27. junija t. 1. od 8. d« 12. ure in sicer za vs*- razrede. Vsak dijak mora pri vpisovanju oddati izpolnjeno prijavo za vpis ter dijaško knjižico oz. zadnja spričevalo. Novinci, ki se bodo vpisali v I. razred pa moraj« prinesti tudi rojstni list.
Na I. gimnaziji v Kranju in na III. gimnaziji v Stražišču »• poučuje angleški jezik, na II. gimnaziji v Kranju pa nemški Jezik.
Upravni odbor komunalnega podjetja
CESTE IN KANALIZACIJA kranj
razpisuje mesto
računovodje.
Pogoji: Dovršen ekonomski tehnikum ali ustrezna arednjev strokovna izobrazba z najmanj 3 letno prakso dela v gospodar-sko-računskem sektorju, kot samostojen računovodja.
Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po dogovoru. Oprem" ljeno samsko stanovanje na razpolago.
Ponudbe poslati na naslov: Komunalno podjetje »Ceste 4* kanalizacija« Kranj, v roku 15 dni.
KRANJSKO GRADBENO PODJETJE V KRANJU
sprejme v službo
40 nekvalificiranih ali polkvall ficiranih   delavcev in
gradbenega tehnika z nekaj prakse
Plača za vsa mesta po tarifnem pravilniku podjetja. Samska skupinska stanovanja zagotovljena. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
ODDELEK ZA FINANCE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ
obvešča
vse davčne zavezance — obrtnike, da bodo javne seje davčne komisije za pavšalno odmero dohodnine in prometnega davka za leto 1956 po sledečem dnevnem redu: dne 2. julija 1956: od 8. do 10. ure brivsko frizerska stroka;
od 10. do 11. ure gradbena stroka (steklarji, pečarji, pleskarji); od 11. do 13. ure usnjarska stroka (čevljarji, copatarji, sedlarji, tapetniki)? dne 8. julija 1956: od 8. do 13. ure kovinska stroka (elektro-
instalaterji, kleparji, urarji zlatarji); dne 4. julija 1956: od 8. do 13. ure oblačilna stroka (dežni-karji, izdelovalci gumbov, krojači, šivilje, mo-distinje, šivalci vreč);
dne S. julija 1956: od 8. do 10 ure lesna stroka (kolarji, mi' zarji, sodarji, pletarji metlarji); od 10. do 15> ure za vse ostale stroke (mlinarji, dimnikarji« igračarji, Žagarji, vrtnarji, fotografi, razni). Davčni zavezanci ali njihovi zastopniki, ki imajo pra* vilno pooblastilo, lahko dajejo pred davčno komisijo dodatna pojasnila, dokaze ali ugovore k odmerjenemu predlogu. Vs* tiste, ki se nameravajo udeležiti sej davčne komisije in dajati pripombe, prosimo, da v svojih pojasnilih čim kraj»e obrazložijo svoje stališče.
Nekdo z obzidja zagleda, da veliko krdelo Turkov stika na vrtu blizu vhoda v rov. Gotovo je moral kdo izmed turških stražnikov cigana zapaziti, ko je lezel skozi turški tabor in potem odprl skrita vratca pod zidom na vrtu. In zdaj menijo Turki ravno po tej poti v klošter na skrivnem priti. Cigan brž pomigne hlapcem, naj se razpostavijo po obzidju, zakaj vedel je, da bodo Turki zdaj napadli.
Večji trop pa je ostal na mestu s ciganom in Kozjakom. Kmalu se odrinejo železna vratca in v kloštru stoji velikanski glavar janičarski. Za njim so se tlačili njegovi vojaki.
Ali komaj je stal janičar velikan s tremi pajdaši vznotraj, ko cigan in nekateri hlapci, skriti v temi, s silo zaloputnejo železna vrata, da se dvema Turkoma glave tazbijejo.
Vname se boj. Dasi je bilojhlapcev ve liko. vendar niso mogli blizu strahovitemu janičarju, ki je bil toliko bolj divji, ko je videl, da je od svojih odločen med sovražniki. Strašen krik se je razlegel po kloštru. Turki so razbijali mala vratca, katera so hlapci tiščali zaslonjena, glavar pa je vpil s svojimi tremi pajdaši, naznanjajo vojakom zunaj, da je še živ.
Šele cigan je končal boj na dvorišč*1* priplazivši se od strani janičarju pod n0* ge, da ga je spodnesel. In potrebno je bi»° veliko truda, preden so vklenili siloviteg* janičarja.
Ko so Turki videli, da je poglavar uje*' še srditeje so napadli. Hlapci branili so & to noč hrabro in, ko se je žarila danica * jutru, bili so Turki odbiti.