Poštnina piai ZBODI REVIJA-NOVE ZBOROVSKE-GLASBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC 1934 LETNIK X • $TEV* 6 Pridobiš bogastvo Otvoriš si lepo trgovino Postaviš dom za svojo rodbino Zavaruješ si brezskrbno starost Preskrbiš hčerki doto in sinu opremo ako nalagaš svoje prihranke v LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 3 Ugodno obrestovanje ! Telefon 20-16, 26-16 [učena. Denar lahko pošiljaš s vsake pošte po čekovnih položnicah štev. 10.533 Vloge Din 420,000.000* Rezerve Din 12,000.000 — Najboljši ŠIVALNI STROJ in KOLO je samo „ A D LE R M - „G R IT Z N E R«, ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA ocarinjenje vsakovrstne robe hitro in po najnižji tarifi. Vse informacije brezplačno. Telefon interurb 24-59. Vilharjeva cesta št. 33. (nasproti nove carinarnice) prevažanje vsakovrstnega blaga v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi kot tudi z automobili. Telefon interurb. 21-57. Masarykova cesta št. 9. (nasproti tovor, kolodvora) Tslefon 29 18 m « S L A V I J A » ■■ JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI VAS ZAVARUJE PROTI ŠKODAM, KI JIH PRIZADENE OGENJ, TELESNA POŠKODBA, SMRT, VLOMSKA TATVINA, TOČA ITD GLAVNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI, GOSPOSKA ULICA ŠT. 12 ' TELEFON ŠT. 2176 in 2276. v Spoštovanim naročnikom „Zborov"! Z današnjim zvezkom zaključujemo deseti letnik „Zborov". Uredništvo je v teh desetih letih poslalo v svet ogromno število skladb, v devetih letih pa s književno prilogo dovolj zanimivega čtiva. Kljub nizki naročnini pa je število naročnikov čezdalje bolj padalo — saj niti vsa pevska društva, včlanjena v Hubadovi župi JPS in Ipavčevi župi, niso bila na list naročena. Mnogo društev, ki so stalno naročala za svoje zbore notni materijal iz „Zborov", ga zaradi brezbrižnosti ni plačalo. List je zaradi tega zašel v finančne stiske in zaključil deseti letnik z občutnim denarnim primanjkljajem. V vsakem zvezku smo opozarjali na to, da je obstoj lista ogrožen, tudi smo prosili za podporo na vseh pristojnih mestih — povsod zaman. Za kulturne namene ni denarja nikjer. Založnik „Zborov", pevsko društvo „Ljubljanski Zvon", je deset let z vsemi svojimi skromnimi sredstvi junaško zalagal in podpiral „Zbore", sedaj pa ne more več. Pod pritiskom teh razmer smo prisiljeni z izdajanjem lista začasno prenehati. Iz srca radi pa ga bomo tudi letos pošiljali v svet — če se razmere izpremene. Opozarjamo na to, da se lahko naročajo skoro vse skladbe, objavljene v „Zborih" po ceni 1 Din za 2 strani, in če bi društva malo bolj posegla po njih ter račune tudi poravnala, smo prepričani, da bo mogoče list v najkrajšem času zopet oživeti. Treba bi bilo samo nekoliko več pevske zavednosti, nekoliko več budnosti odborov pevskih društev, pevcev in pevk in nekaj mecenov, ki jih, žal, pevska umetnost popolnoma pogreša, pa ne bi bilo mogoče, da bi list, kakor so „Zbori", moral prenehati izhajati. Nismo še obupali, tudi nismo malodušni, obrnili se bomo še na vse strani za podporo in pomoč — in enajsti letnik „Zborov" mora na dan! Uredništvo in uprava „Zborov" pevsko društvo „Ljubljanski Zvon". X. LETNIK Številka 6 LJUBLJANA I. decembra 1934 GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič, vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore» : za kraljevino Jugoslavijo 50 Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 50 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira Glasilo JPS. Hubadovc župe (Ljubljana) in Ipavčeve župe (Maribor) Štev. poitno-čekovnega računa 12.134 VEČNA S LAVA I N VEČEN SPOMIN NAŠEMU VITEŠKEMU KRALJU ALEKSANDRU I. UEDINITELJU! Padel je kot žrtev zločinskega atentata v Marseilleu. Pokrovitelj in dobrotnik naših pevskih organizacij pod okriljem Južnoslovanskega Pevačkega Saveza je mrtev in počiva na Oplencu. Njegovo poslednjo voljo «Čuvajte mi Jugoslavijo» bomo vestno izpolnjevali vsi pevci in pevke širom države. Naj živi kralj Peter II. Mirko K u u č i č (Ljubljana): Uspavanka Aja tutaja. deklica naša nič več ne nagaja. Očke zapira, zaspančkala ho. k zvezdam odplavala bo pod nebo. Tam jo že čakajo angeli beli. Vso noč z njo rajali bodo in peli. Zdravja in sol 11 ca bodo ji dali, potlej jo tiho nazaj pripeljali. Hej, to bo mamica zjutraj pogledala, ko ji ho punčka vsa srečna povedala, da je priromala, aja tutaja, s solncem srebrnim — naravnost iz raja. Z. P. (Ljubljana): f Viktor Parma 1858—1924. Letošnje božične praznike poteče deset let, odkar je svojo umetniško dušo izdihnil skladatelj in mojster naše vedre operne, operetne in plesne glasbe Viktor Parma. Naša dolžnost je, da se ga kl jub temu, da ni pisal skladb pretežno za zbore, Hi ■ PBllfel k * tudi mi spomnimo v «Zborih». — Rodil se je Viktor Parma dne 20. februarja 1858. v Trstu in je svojo mladost preživel v Benetkah. Trstu, Zadru, Novem mestu in Tridentu. Na Dunaju je študiral pravo in obenem posečal glasbena predavanja na konservatoriju pri slavnem skladatelju Antonu B rucknerj u. Nato je služboval v državni politični službi v raznih krajih naše domovine, dokler ga niso avstrijska oblastva ob začetku vojne leta 1914 suspendirale in leto nato upokojile. Že v mladosti je Parma kazal velik talent za glasbo. Kot gimnazijec je igral gosli, čelo in klavir z izredno spretnostjo. Brez orkestra mu ni bilo življenja, zato si je znal na vseh svojih službenih mestih pridobiti okoli sebe spretne diletante. Medtem pa je pridno komponiral. Pisal valčke, korač- nice, polke, potpurije, glasbene komade, ki so bili svojčas stalne točke koncertov in plesnih zabav. Menda sta bila njegov intermezzo iz opere Ksenija» in koračnica «Mladi vojaki» iz ^Rokovnja-čev» vsepovsod izredno priljubljena in oboževana. Poleg manjših skladi) pa se je začel Parma ba-viti z večjimi gledališkimi deli ter je napisal pet oper, štiri operete in dve narodni igri. Mnogo imajo pa še njegovi sinovi skladb v rokopisu neizdanih, katerih naslove navajati bi bilo zaradi tesnega prostora v našem listu preobširno. Kdor se pa zanima za Parmove skladbe, bodisi te ali one vrste, naj se obrne na njegovega sina B r u n a P a r 111 o v Ljubljani. Bleiweisova cesta št. 20. T. Viktorju I5 a r m i je bila glasba vse. Kot človeka so ga dičile najlepše lastnosti: trdna narodna zavest, kremenit značaj, demokratično čuv-stvovanje, izraženo vedno v ljudomilem nastopu. Skratka, svež, neutrudno ustvarjajoč duh. ki mu je neizprosna smrt prehitro iztrgala skladateljsko pero iz rok. Na njegovo željo so mu pri pogrebu igrali intermezzo iz «Ksenije», po pogrebu na «Mlade vojake». Bodi zaslužnemu skladatelju ohranjen blag in svetel spomin! T. o v r o Horvat (Kamnik): Koroška narodna pesem in njena interpretacija l)a tebe nimam, prelepa in vzvišena pesen» slovenska, in tebe, miloljubka pesmica koroška, šel bi bil morda ono pot. kamor jih je krenilo tisoče izvrstnih koroških talentov in utonilo in se pogubilo brez sledu v nemškem morju. Kako jih je škoda, ve ceniti le tisti, ki je poznal njih blago dušo, njih mehko, ljubeznivo srce. Korošec je mehka natura, ljubezniv, odkrit, postrežljiv, povsem naraven, brez vsake zahrbtno",ti in nedolžno naiven, kar mu je mnogokrat v lastno škodo. To je izrabila germanska krutost in uboge koroške Slovence vkovala v trde nemške spone tako silno, da ni bilo rešitve 111 vrnitve nazaj v svoj rod. A še več! Kdor je bil tam, poslali so ga v šolo, kjer so ga učili povzdigovati in\ hvaliti nemško bistvo in kulturo, nasproti pa zaničevati, psovati in skraniti svoj lastni rod na nečuven, ostuden način. Ti ljudje so postali strastni, skušali so nadkriljevati pristne Nemce v sovraštvu, postali so janičarji. Janičarju pa ni bilo nič sveto, ne lastna mati, ne starši in rodbina, ne slovenski tovariši, najmanj pa mili materin jezik in slovenska domovina, katero bi bili že tedaj najrajši izdali in prodali nemškemu rajhu. Tak je bil oolitičen položaj koroških Slovencev ored svetovno vojno, ki so jih hoteli sistematično uničiti po lastnih sinovih. Ali ni to bestialična nakana, katere je /možen le preračunljivi, brezobzirni, krvoločni pruski ger-manizem? Tako se je rodila koroška pesem v mukah in trpljenju koroških src in zato je tako mehka in melanholična. Tzvira iz globin srca, je pesem dela, skrbi in goreče ljubezni do rodne grude, do nararve, do dbma, do domačih živali in rastlin in bližnjega človeka, do staršev in sorodnikov, največ mi do deve izvol jenci Ker izvira iz srca, se mora peti s srcem ¡11 polnim razumevanjem besedila, je kakor rajska cvetka v pomladanski lepoti: nežna, rahla, občutljiva. Še tako rahel, nemil prijem ji pokvari lice, ji osolzi oko, jo precej užali. Ker je pesem čuvstva, se mora peti čuvstveno, nikdar prehitro in z rahlim poudarkom pomembnih besed. Besedilo je pri koroški pesmi pravo merilo tempa in prednosa. Ako hočeš koroško peseini prav zapeti, jo poj naravno, brez vsakih umetnih zavijač v tempu in besedilu. Pesem se poje večinoma v mf, ki preide po potrebi v nepieoster f. proti koncu pa v zategnjen p, ki lahko tudi izdoni v najmilejši pp. Besedilo je treba pustiti nepokvu rjeno, da ostane pesem pristna. Tudi Korošci sami ne obvladajo vsake peisini tako. kakor bi bilo prav. zlasti pa so spravili izvenkoroške va- riante v svoje pristne napeve in s tein pesmi pokvarili. Nerazumljivo je, kako pride Treiberjeva himna «Črez ji/aro do začetnice «Gor črez jizaro», ko vendar nobenemu Korošcu ne pride na um, gledati ali veslati «gor črez jizaro» in tudi no «dol črez izaro». Prav tako pogrešen je začetek «nmav . ki sploh nima nobenega smisla. Stari Markove v št. IIju, ki je zual na stotine koroških pesmi in ki se jih je naučil neposredno od Treiberja, je pel: «Poglej čriez jizaro». To bi bilo prvotno. Ako zaradi današnjega notnega sestava črtamo prvi zlog, ostane «Glej čriez jizaro, tam čriez gmajuico», je to pristni začetek, kakor si ga j« zamislil Treiber, in zato edino pravilen. Ta uboga levica pa je dobila tudi še druge neusmiljene sunke v svoja rebra; n. pr. je prišlo nekomu na misel, da je spremenil naglas besedico «zibali» v «zibali» in s tem vzel pesmi njen koroški značaj. Kdor hoče torej tej prelepi pesmi dobro, naj jo poje pristno in pravilno, tujo navlako naj pa opusti. Druga potvorba je «Dečle to mi povej». Mislim da ju to napravil tiskovni škrat, ker tako ne govori noben Korošec, temveč imenuje devo: «dočva». Nekdo se je spravil nad pesem «Oj te mlinar» in ji pri-vesil večkrat ponavljajočo se varianto: «pa hoče Gorjan-čiča, hoče Gorjančiča» itd. ter ji s tem vzel vso lepoto. Sploh je mauija, vsako stvar preurejati, popravljati in s tem pokvariti prav nelepa razvada. Tudi glasovi «6» in «ie» delajo nepoenavalcu koroškega narečja težkoče, ker ne veljajo za vse doline. «O» rabijo poljanci severne Drave v okolici Velikovca, medtem ko je «ie» okoli Borovelj domač. Svečani in Gorjanci rabijo čisti i in e, zgornji Rožani in Zdani pa zopet naglašajo na i), ker se jim zdi ta glas bolj fonetičen in ponosen. Zilan vodi svojo govoranco z nekakim ponosom in samozavestjo in čisto upravičeno, ker je zilski idiom neoporečno najlepše narečje na koroškem. S kakšnim zanosom govori Zilan o svoji zemlji, svojem domu, svojih konjih in svojem imetju, je čisto nekaj posebnega, kar ne zna noben drug Korošec. I/, tega se lahko sklopa, da so živeli nekdaj v Žili vrli in odločni Slovenci, pod jetni, imoviti in skrajno marljivi in štedljivi ljudje. Stari Zilan je bil značajen in vrlo naroden ter ni nikdar prelomil svoje obljube; bil je pravi mož beseda. Taka je bila tudi njegova pesem: visoka, kremenita, resna in samozavestna. Bil je vesel, družaben, a tudi |»oiiosen, pri tem pa vrlo pošten. Zilani imajo še sedaj svoje starosloven-■ ke običaje o priliki ženitovanja. cerkvenega praznovanja in pri pogrebih. Visoki raj pod lipo, štehvanje (zbijanje piiije na konjih), posebno pa njih pestra slikovita narodna noša jili odlikuje izmeti vseli koroških Slovencev. Pri vseh slavnostih, veselicah in prireditvah je zilska pesem imela glavno vlogo, ker Zilani izredno radi pojo. A poneinčevalne šole in nemška meja pri Šmohorju in Bleibergu, izza katere so hodili krivi preroki sejat ljuljko, so sedanjo generacijo popolnoma pokvarile, dla se je že ob prevratu odpovedala Jugoslaviji. Vendar pa stari očak Dobrač še stoji in čuva nad Zilani in upajmo, da jih privede v varno naročje prave matere. Naposled hočem še enkrat poudariti, da je koroška pesem pesem srca in da je za njeno pravilno prednašanje odločilno pravo umevanje in fino čuvstvo. Srčnost in globoki čut ji dasta šele pravo dušo in življenje, ki poseže v srce poslušalca. Koroška pesem je harmonično enostavna, lahka, ki zapelje pevca in vodjo lahko v površnost, in s tem izgubi vso vrednost. Ona naj teče gladko in mirno; mlatenje in sekanje je zanjo uničujoče. Priplava naj kot rahel dih, srčno ljubimkanje ali pa kot izraz prijateljstva, veselja, navdušenja in ljubezni. Ni koroške pesmi, da bi imela slab ali sovražen namen. So nekatere šegave, nedolžno izzivajoče, poredne in karajoče, a vse se pove humoristično in ljubeznivo, brez namena zamere. Zato je neobhodno potrebno za vodjo in pevce, skrbno preštudirati tekst in po tem usmeriti prednos. Pesem naj pride iz srca, ker le tako bo segla globoko v srca poslušalcev in s tem šele dobila pravo vrednost. Pravi, gibajoči se tempo, nikdar prehitro, premišljen prehod i/, hitrejšega v počasnejši, iz tihega v glasnejši in obratno da pesmi šele dušo in življenje. Koroška pesem hoče živeti, uživati in oživljati ter pokazati razpoloženje pevskega srca. Naši skladatelji Čenek Šedlbauer se je rodil leta 1902. v Letki pri Pragi (Č. S. 11.). Študiral je na praškem kon-servatoriju pri Krički, Spilki in Foersterju mojstrsko šolo. čelo pri Burianu. Po absolutoriju je l)il angažiran pri Češki filharmoniji, dalje je sodeloval dve leti v praški radijski postaji kot prvi soloeelist, od leta 1928. pa poučuje na Glasbeni Matic i v Ptuju. Ustanovil je mešani zbor, ki ga še danes uspešno vodi. Napisal je solospeve, drobne skladbe za čelo in klavir, zbore itd. V krogu naših sotrudnikov ga iskreno pozdravljamo! O «ZBORIH» (Predavanje v radiu.) V zadnji radijski propagandni uri za glasbeni list Zbori» sem Vam obljubil, da Vam danes povem še kaj o pomenu in o sotrudnikih glasbeno-književne priloge Zborov», ki izhajajo letos že deveto leto. Ker je bil leta 1923. list nastal iz posameznih lističev not, je brat J a m n i k to revščino zvezal in izkazalo se je, da je to kar lepa k n j i g a. Pa tudi vezane letnike so pevska društva naročala, obenem pa posamezne p a r t i -turezavessvoj zbor. In z bratom Jam ni kom sva rekla, dajva «Z b o r o m» še k n j i ž e v n o prilogo. Stroški bodo res veliki; odbor Ljubljanskega Zvona» nama je dal pooblastilo, da naj poskusiva. Pa so že takrat, ko je izšel prvi zvezek, mislili naši čitatelji in mislijo še danes, da sedi v uredništvu «Zborov» dnevno ne vem koliko nastavljenih moči, v upravi pa prav tako. Ilesnici na ljubo (Bog ne daj iz samohvale) pa moram povedati, da Prelovec sam piše in ureja «Z b o r e» in da jih tudi že deset let sam br. J a m -n i k pošilja v svet. Zadnja leta je uredniku požrtvovalno pisala diktate na stroj Pepca Boč-k a j e v a, da je šlo delo laže naprej, medtem ko je prej moral pisati vse na roko, iiv če se je mudilo za tiskarno, dostikrat do ranega jutra. Uredniškega in upravniškega dela imajo Zbori» ogromno. Korespondenca in pošiljanje zaželenih not po pošti v z a m e dnevno po več ur, ve n dar s e vse izvrši točno in v redu. Kaj so priobčili Zbori v devetih letih izhajanja svoje kn jiževne priloge? Na prvem mestu se moram spomniti učenjaka velikega kova in neprekosl j ivega zgodovinar ja, blagopokojnega d r. Josipa M a n t u a n i j a. ki je bil zelo vnet sotrudnik «Zborov». Samo da omenim dva njegova dragocena spisa, t. j. tehtno zgodovino jugoslovanske glasbe z vsemi točnimi podatki (seveda v majhnem obsegu) in z g o d o v i n o slovenske opere, ki je do tedaj še nismo imeli. Prispeval je pa za list še marsikatero važno razpravo. In marsikaj bi bil še napisal, da mu ni bela žena njegovega plodonos-nega peresa iztrgala mnogo prezgodaj iz rok. Zbori» bodo svojemu sotrudniku ohranili hvaležen in večen spomin. Za «Zbore» so nadalje v teku njihovega izhajanja prispevali različne članke, tičoče se naše glasbe ali naših glasbenih razmer v razmotrivanjih. pa tudi polemičnih in kritičnih ozirih tile uvaže-vani glasbeni delavci: predvsem Emil Adamič, pokojni dr. Stanko V u r n i k. ki se je bavil I. 192". s ki •izo in sanacijo našega gledališča, pisal o I ru- barju in vokalni glasbi, dalje dr. Anton S c h w a I). sedanji nestor slovenskih skladateljev, ki je izčrpno ocenil skladateljsko udejstvovanje pokojnih bratov Ipavcev, Anton D o b r o n i č, ki je propagiral za skladbe naš narodni folklor. Pa jih je še cela vrsta, ki so prispevali za /bore» vseskozi zanimive prispevke. Takole bežno omenjam naše zveste sotrudnike Vasilija Mirka, dr. Antona Dol i na rja, Ludovika P u š a, dr. Pavla Kozino, neumornega mariborskega referenta in glasbenega pedagoga prof. 11inka I) r u z o v i č a. dr. Božidarja Š i r o I o, Slavka O s t e r c a, Lude-vita Z e p i č a, Iva P e r u z z i j a, Adolfa C r o b -mi nga, Vladimir j a P f e i f e r j a, Josipa Ska- I a r j a, in se mnogo jih je, ki so radevolje v teku devetih let polnili predale Zborov» in prispevali obilno aktualnega ctiva. Zbori so nadalje v svoji književni prilogi pri-občevali pesmice pesnikov Cvetka G o 1 a r j a, (i riše K o r i I n i k a, Ivana A 1 b r e h t a, Iva P c -ruzzija, Danila Gorinška, Gustava S t r- II i š e, Mirka Iv n n č i č a, Draga Žaga r j a in pokoj nega Milana P u g 1 j a. M a r s i k a t e r a izmed teli pesmi je našla skladatelja in v glasbenem delu smo te skladbe prav radi priob-čevali.. Zbori» so trajno objavljali življenjepise vseh skladateljev, ki so bili v njih zastopani s skladbami, podrobno poročali o vseh novostih na našem glas-beno-kn jiževnem trgu, pisali kot oficieluo glasilo llubadove iu Ipavčeve župe J užnoslovenskega 1'evačkega Saveza o vsem organizatoričnem po-kretu. budno zasledovali skozi vsa leta razvoj in napredek vseh naših pevskih zborov in o tem stalno obveščali svoje čitatelje. V teku let so v rubriki Itazno nagromadili nešteto malih vesti iz vsega glasbenega sveta. «Zbori» prejemajo 2? glasbenih listov v zameno. Posebno pozornost so posvečali pevskemu delu naših bratskih pevskih društev v Ameriki in na Vestlalskem in so ž njimi v stalnih stikih, tako kakor z bratsko Češkoslovaško pevsko zvezo in Poljsko pevsko zvezo. Po zaslugi «Zborov» p o j o danes tudi češkoslovaški zbori slovenske in j u g o s1 o v e n-ske pesmi. Zbori» so bili vedno pobornik za Vseslovansko pevsko zvezo, ki ji načelu je naš veliki prijatelj dr. Luboš Je rabe k. O zadnjem češkem pevskem festivalu v počastitev skladateljev Smetane in Dvoraka bodo Zbori» priobčili v prihodnjem zvezku poročilo s slikami, ki nam jih je poslala P e v c c k a o b e c češko s love n s k a v P r a g i. Ne smem pa zamolčali listih tihih, nad vse marljivih delavcev, ki so skozi vsa leta pisali s kemično tinto glasbeni del «Zborov»: v začetku narednik dravske divizijske godbe Dittler, pozneje za kratko dobo član Narodnega gledališča Maks S i m o n č i e, zadnja leta pa jih z največjo vestnostjo piše upokojeni šolski upravitelj iu skladatelj Ferdo J u v a n e c. Vsi trije so izvrstni kaligraii. Saj so Zbori» pisani tako čitljivo, da so videti kakor tiskani. Litograi i jo oskrbuje zgledno vsa leta tvrdka Č e m a ž a r. književno prilogo pa tiska iu opreml ja D e I n i š k a t i s k a r n a v Ljubljani. Književna priloga Zborov» je prinesla nad 60 slik naših skladateljev, pevskih zborov itd. Uredništvo in uprava «Zborov sta se ponovno obrnila z dopisi na naša pevska društva in na naše pevce in pevke, naj podpro svoj list s šte- vilnimi naročbami. Lansko in pa letošnje leto je število naročnikov zbog krize in pomanjkanja denarja občutno padlo, tako da je izhajanje lista ogroženo, ker pevsko društvo Ljubljanski Zvon kot njegov založnik ne more več zmagovati tiskar-niškili stroškov in žalibog tudi. kakor bi rado, ne more skladateljev in dopisnikov honorirati po za-služenj u. Z b o r i» ne p r e j e m a j o od n i k o d e r nobenih subvencij. Vse zadevne prošnje so bile b rez uspešne. A ko hočemo, da bo list izhajal še naprej, ga moramo podpreti le pevci in pevke. Saj vendar ne more biti tako težko, žrtvovati na leto borih 30 dinarjev, torej vrednost petih litrov cvička, plačljivih v poljubnih obrokih. za svoj list, ki vse pevske družine stalno obvešča o vsem našem pevskem pok ret u, ki zasleduje stalno vse njihove uspehe pa tudi poraze in ki jim želi biti zvest vodnik v njihovih stremljenjih, da bomo verni glasniki iu propaga-torji naše pevske umetnosti, s tem pa tudi najboljši duševni čuvarji domovine in naše države. Pevska društva, pevci in pevke, šolske knjižnic e, naročite se na Z b o r e ! Zadostuje naslov : «Z b o r i», pevsko d r u š t v o Ljubljanski Zvon», Ljubljana, številka poštnega čekovnega računa I2.l%t. Tko p j e v a, z 1 o 11 e m i s 1 i», prav i brat I Irvat, mi se pa tudi tega gesla drži m o. Sprejmite vsi pevci in pevke, ki ste te moje skromne besede poslušali, iskrene pozdrave, m o j e, Z b o r o v» iu L j u b I j a n -s k e g a Z v o n a». z. P. Iz naših organizacij in društev ZBOR PEVSKIH DELEGATOV Živahen potek X. kongresa JPS v Beogradu. X. kongres J užnoslovenskega pevačkega Saveza je 1 > ■ L \ nedeljo 25. novembra v dvorani glasbenega društva cStan-kovie». Večina včlanjenih društev je delegirala svoje delegate, ki so na kongres prispeli i/ vse države. Predsedoval je senator dr. Vladimir Ravnihar. Po ugotovitvi sklepčnosti je izrekel genij ivo posmrtnico blagopokojnenui kralju, ki je bil pokrovitelj JPS. Udeleženci so govor poslušali stoje, zaklicali trikrat «Slava!» ter počastili njegov spomin z eno-minutnim molkom. Predlog, da kongres odpošlje brzojavne pozdrave Nj. Vel. kralju Petru II., kraljevim namestnikom in ministru prosvete, je bil soglasno /. velikim odobravanjem sprejet. Letošnji kongres Saveza bi se moral vršiti v Dubrovniku. Iver pa ministrstvo prometa ni dovolilo delegatom četrtinske vožnje, je bil preložen na nedeljo v Beograd. Na vseh pristojnih mestih, kamor je potrkala Save/na uprava, je našla popolno nerazumevanje za potrebe obstoja in napredka naše vsedržavne pevske organizacije. V neštetih intervencijah je uprava prišla do spoznanja, da se poklanja drugim institucijam mnogo večja pozornost in se podpirajo, (ločim prav pevska društva, ki niso samo vodila nacionalno zavest in bila vedno integralen del jugoslovenske ideje ter so še v umetniškem pogledu s svojimi koncertnimi nastopi doprinesla k podvigu naše glasbene kulture, niso bila deležna zasluženega upoštevanja, bodisi za oprostitev taks pri koncertih, bodisi za dovolitev znižanih voženj itd. Uprava se je mnogo trudila pri Savezu iu v prid posameznim pevskim društvom; če /. majhnim uspehom, ni to njena krivda. O delu Saveza v minulem letu je izšlo že v zadnji številki «Muzičkega Glasnika» obširno poročilo. Mnogo tajnikov ni ]>oslalo poročil. Na kongresu je bilo zastopanih po svojih delegatih deset žup. K tajniškemu in blagajniškemu poročilu se je oglasilo mnogo govornikov, katerih refren je izzvenel v obtožbo uprave, češ da se je premalo brigala, in jo grajalo /lasti neekspeditivnost pisarne glavnega tajnika. Največ očitkov je iznescl zastopnik Strossniaverjeve župe \ Zagrebu, Bakašun. Posamezni delegati so tudi ostro kritizirali nedelavnost artističnega odbora. Debata o najrazličnejših zadevah v Savezu je trajala od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Nato je bilo zborovanje prekinjeno ter se je nadaljevalo ob 4. popoldne. — Savezni pevovodja Svetolik Paščan je najprej pojasnil, kakšno stališče naj zavzamejo posamezna društva v pogledu plačevanja avtorskh tantijem. Naglašal je, da je večina jugoslovenskih skladateljev udru-žena v UJMI, ki ima edina pravico obstoja in je priznana od ministrstva prosvete. Upravni odbor je po posameznih svojih članih odgovarjal in se opravičeval zaradi iznesenili očitkov na upravo ter je otll kongresa prejel soglasno razrešnico. Nato se je vnela burna in ostra debata glede določila letne članarine včlanjenih društev v save7.no blagajno. Ugotovilo se je, da ima organizacija še od prej precejšen dolg. ki ga je nujno treba pokriti. V ta namen je bilo podanih več predlogov: I.) Vsako savezno društvo naj plača že določeni letni prispevek po določeni lestvici tako kakor lani. in sicer naj bi dobil Savez 75 odstotkov, župa pa 25 odstotkov. Drugi predlog: Vsako društvo naj plača od vsakega člana in članice Savezu in župi po I Din na mesec (v tem primeru bi znašala letna članarina 11. pr. za Glasbeno Matico 1440 Din. za Ljubljanski Zvon 960 Din): takih dajatev bi pač nobeno društvo ne zmoglo. Obema predlogoma je večina delegatov nasprotovala ter poudarjala siromašno finančno stanje vseh naših pevskih edinic, katerih koncerti in prireditve so de-ficitne. mecenov podpornikov pa nimajo. Še manj bi bilo mogoče izterjati mesečne prisnevke od izvršujočili članov, ki itak v »voiem prostem času žrtvu jejo mnogo za napredek posameznih društev. Slednjič je kongres določil, naj za čas od I. januarja do t. juliia 1955. do prihodnjega kongresa ostane članarina lanska, da pa za to polletje vsako društvo nakaže še 25 Din za kritje Saveznega deficita. Po dolgotrajni debati je bil ta predlog z neznatno večino sprejet. Slovenska delegata za Hubadovo žimo. skladatelj Zorko Prelovec. in zastoonik Tpavčeve župe. Franc Mordej. sta glasovala proti predlogu. Save/ namerava prirediti prihodnje loto v Beogradu velik pevski festival. Kongres je priznal Savezno odlikovanje članom Strossniaverjeve župe v Zagrebu in članom Narodno-glas-benega železnicarskeea društva v Mariboru. Pri volitvah je bil i/vol jen nov odbor: Simonič. general v pokoju, predsednik: Milašinovio, T. podpredsednik: Sokolovic, TI. podpredsednik: Paščan. l.pevovodia: Manojlovič. TT. pevovodia: v odbor pa še dr. Ranotec in Bakašun. Dosedanja predsednik 111 podpredsednik Saveza dr. Vladimir Ravnihar in Mila Bogdanovic sta bila soglasno izvoljena za častna člana Sveža. V artističnem odseku bodo odslej Vuk Dragovič. Bajšanski. TTubad. Papandoonlo. Prelovec dr. Kiš, d!r. Žganec. Pri slučajnostih se je sprožil predlog, naj Savez razpiše nagrade za vokalno skladbo v počastitev blagopokojnega Viteškega kralin Aleksandra T. Uedinitelja. Svetolik Paščan je poklonil Savezu svojo novo skladbo «Opelo». Kongres je razmotrival šr to iu ono. kar bi bilo v prospeh državne pevske organizacije, sestavil je tudi resolucijo za vse važne ukrepe, ki jo je posebno odposlanstvo izročilo v ponedleljek dopoldne ministru za prosveto. Kongres je bil zaključen zvečer ob 9. TURNEJA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE LJUBLJANSKE PO BOLGARIJI od 20. novembra do 4. decembra 1954. 20. novembra ob 8. zvečer smo odpotovali proti Beogradu. Od tam se je skupina 50 članov in članic odpeljala na Ople-nac, da se pokloni velikemu kralju iu si izprosi blagoslova na pot, ki jo je O11 začrtal. Odhajali smo v Bolgarijo, da na kulturnem poliu popravimo, kar je bilo zasrrešeno na političnem. Ponesli smo svojo pesem bratom Bolgarom in oni so jo sprejemali, kakor sprejme brat bratov dar. Vsa naša pot, od trenutka, ko smo prestopili mejo. pa do povratka, je bila ena sama iskrena pesem bratstva. To smo čutili že pri sprejemu v Dragomanu. Sofija nas je pričakala kot drage irostc-brate. Naj poudarim veliko, a nevsiljivo gostoljubnost Bolgarov. Vsepovsod so nas vodili domačini. Občudovanja vredna je njihova visoka inteligenca in poznavanje zgodovine, umetnosti, sploh vsega, kar more zanimati tujca. Koncerti so bili povsod že vnaprej razprodani. Če bi ne bilo strogo začrtanega programa, bi marsikje priredili po dva koncerta. Prvi koncert je bil v Sofiji v Vojenem klubu 11. novembra. Elita sofijske koncertne publike je pozorno zasledovala naš program. Občudovali so pevsko disciplino in tehniko zbora, ki ni popustila niti pri najtežjih skladbah. Uspeh je bil vsestransko popoln. — «Začnimo orat kulturne ledine in sledili nam bodo gospodarstveniki in politiki» — to je bilo jedro vseh govorov na banketu, ki je sledil koncertu. V Plovdiv smo prihajali kot stari znanci. Godba, petje, cvetje in toliko bratske ljubezni, da nismo vedeli, kako bi se oddolžili. A rekli so nam. da smo jim dali mnogo s svojo pesmijo v večernem koncertu in naslednjo popoldne, ko smo peli mladini, ki nas je zasula z belimi krizantemami. Dva večera smo bili gostjo plovdivskih pevcev in še bi radi ostali med njimi, a komaj da smo si ogledali mesto, pa lia jd na v lak. ki nas je pripel jal v nedeljo 25. novembra dopoldne v Staro Zagoro. Več godb. cvetje, dijaštvo — vedno lepše. Kon-certirali smo v «Teatru» z velikim uspehom, še prej, popol-dne, pa smo peli dijaštvu. Po koncertu seveda banket, ki sta 11111 prisostvovala med drugimi odličniki tudi Nj. Viso-čanstvo Pr. metropolit in oblastni direktor (ban). Sploh jo bila udeležba svečeništva in vojsko povsod presenetljivo velika. Iz Stare Zagoro smo so po divnoromantičnih serpentinah skozi 25 predorov pripeljali čez sneg v solnčno staroslnvno prestolnico drugega bolgarskega carstva. Trnovo. Večerni koncert nam je vpletel nov cvet v venec uspehov. — Komaj smo so zavedeli, pa smo že brzeli proti Varni, carici Črnega mor ja. Najbrž je krasota morja. Varne in njene okolice (bili smo v parku Evksinograda, carskega dvorca), tako vplivala na nas. da smo peli ta večer izredno dovršeno. Čo bi nam potni načrt dopuščal, bi lahko peli še enkrat prod razprodano dvorano. A prod nami so bili koncerti v šumim, zelo muzi-kaličnem vojaškem mestu, v Rušah ob Donavi, kjer smo peli v Motropolitskein salonu. 7. našim koncertom smo krstili dvoranoi. V Rušah smo bili zvečer gostje v Vojenem klubu. Naša poslednja koncertna Postaja j" bilo izza osvobodilnih bojev dobro znano mesto Plovna. Od Dragomana do Plovne so mesta tekmovala med seboj v ljubezni do nas. Celo na vmesnih postajah so nas čakali pevci, godbe, mladina, (vetio. V Plovni smo priredili dva koncerta, večernega in dijaškega. Kako lepo je poti bolgarski mladini! — Oddahnili smo se, ko smo imeli za seboj zadnji koncert. Enajst koncertov v enajstih dneh! Ostal nam jo še '"as za ogled spomenikov krutih boiev osvobojenja Plovno. Moški /bor }•• zapel v kripti mavzoleja in na grobu velikega revolucionar i 1 Zaimova žalostinke. Na banketu smo oficielno zaključili turnejo. V Sofiji so nas v ponedleljek decembra že pričakovali naši znanci in nam bili ves dan do odhoda ljubeznivi, pozorni družabniki in vodniki. Naj omenim, da smo 11a vseli koncertih prejeli nešteto cvetja in trofej: zbor. dirigent, ravnatelj Polič in prof. Adamič, ki je žel s svojo balado «Smrt carja Samuela» najtoplejše simpati jo in priznanja kritike in publike. Jugoslovenska pesem se je zlila z bolgarsko v prelep akord, ki bo večno zvenel v dušah južnih Slovanov. Rodna pesem nas na veke druži! Koncerti V treh žalnih koncertih je Ljubljana izrazila svojo glo-!>oko žalost nad izgubo Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Prvič v operi ob koncu oktobra, ko je operni orkester pod vodstvom svojega direktorja M. Poliča izvajal L. Beethovnovo sinfonijo «Eroico» ter dva odlomka iz R. Wagner je ve opere «Parsifal», dialjc odstavek iz 15. Leskov če ve ga cikla «Do profundis» ter M. Brav-ničarjevo skladbo «Ilvmnus slavicus». — Prav tako jo Glasbena Matica počastila spomin blagopokojnega kralja / žalnim koncertom dne 9. novembra. Društveni pevski zbor je |kkI taktirko ravnatelja M. Poliča prednesel St. II ris t i-čevo «Opelo», orkester Orkestralnega društva v družbi z orkestrom državnega konservatori ja je pa pod vodstvom prof. L. M. š k e r j a n c a predvajal Adamičevo žalno koračnico, Sibeliusov andante op. 42, Čajkovskega Elegijo in Saint Saensov preludij op. 42. — Hubadova pevska župa JPS so je poklonila manom Viteškega kralja z žalnim cerkvenim koncertom 23. novembra v frančiškanski cerkvi. Orgelske točke in spremljevanje solistov je bil prevzel pater Fr. A č k o. Mešani zbori pa so pod1 vodstvom F. Venturi-n i j a izvajali žalne speve. Na sporedu so bile tudi solistične točke T. D o 1 e n č e v e, Cv. Š v i g 1 j a in Fr. L u p š e. O priliki letošnjega velesejma je bila prirejena vsestransko zanimiva glasbena razstava, iz katere smo mogli razbrati zgodovinski razvoj naše glasbene umetnosti. Množico slik naših skladateljev je umetniško dovršeno narisal aka-demični slikar prof. Saša Šantel. V posebnem, za to prirejenem paviljonu so se dnevno vršili vokalni in instrumentalni koncerti, ki jih je občinstvo prav rado poslušalo. Med drugimi so koncertirali Slovenski vokalni kvintet. 0 k t c t L j u I) 1 j a d s k o g a Z v o ii a, Sattnerjevzbor. «Sloga» z moškim zborom in godbo na pihala, pevski zbor Glasbene Matice itd. Tudi letos dne 1. decembra zvečer se je vršil v proslavo narodnega praznika v veliki dvorani hotela Uniona tradicionalni novinarski koncert s sodelovanjem Akademskega pevskega zbora, operrue pevke Zv. Župevčeve, opernih pevcev J. Betetta, J.Gostiča, klavirskega tria (K.Rupel, B. Leskovic, M. Lipovšek), Orkestralnega društva Glasbene Matice in godalnega orkestra državnega koaiservatorija ter mešanega zbora pevskega društva Ljubljanskega Zvona. Vsa izvajanja so bila na umetniški višini, bilo je mnogo zasluženega odobravanja. Koncert je bil izvrstno obiskan. Novosti «Zdrava Marija.» Pet Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle. Celje 1934. «Tebe Boga hvalimo.» Za mešani zbor zložil Ivan L a h a r -n a r. Prodaja se v Katoliški knjigarni v Gorici. Cena 2 liri. Lita ni je in odpevi v čast presvetemu Srcu Jezusovemu za 1 noša ni zbor in orgle. Zložil Tvan L a h a r n a r. Samozaložba. Naprodaj v Katoliški knjigarni v Gorici. Cena 4 lire. Slovenska sv. maša za moški zbor. Zložil Fr. V e n t u r i n i. (Ob smrti Viteškega kralja Aleksandra T. Uedinitelja.) Tiskano kot zasebni rokopis v Ljubljani 1934. Cena? Preprosta in lahko izvedljiva maša, ki bo moškim zborom dobrodošla. «Usmili se.» (Psalm 50.) Ob priliki tragične smrti kralja Aleksandra I. je mons. St. Premrl zloži lučinkovito, globoke tuge polno skladbo. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. «Jugoslaviji.» štiriglasen mešani zbor na besedilo E. K o 1 -mana. Zložil David Doktoric. Primerna skladba za sedanje žalne prireditve. Cena 3 Din. Naprodaj v Jugoslovanski knjigarni. Dve nagrobnici za moški zbor. Zložil Lovro Hafner. Samozaložba. 1933. Naprodaj v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Priporočamo! «Zbogom, duša!» Zložila Breda Šček. Sedem nagrobnic za moški zbor. Samozaložba, Loče pri Poljčanah. Cena Lit. 2-50 (9 Din). Marljiva skladateljica je ponudila moškim zborom nove, preproste, uporabne, lahko izvedljive nagrobnice. Oprema izdaje (naslovna risba Toneta Kralja in litogra-fija Silvestra Orla zaslužita pohvalo) okusna. Dekliške pesmi «Med cvetjem in v solncu». Zložila in zapela Milka H a r t in a n o v a. harmoniziral Marko B a j u k. Samozaložba. «Svetim in blaženim misijonske družbe.» 33 pesmi za mešan zbor. Uredil Alojzij M a v, Beograd. Cena (5 dinarjev. Izdaja se naroča pri skladatelju: Čukarica, Katolički župni ured. Beograd. «Missa s. Jacobi.» Zložil Avgust C e r a r. Samozaložba. Kamnik. Cena 25 dinarjev. Omenjenih šest izdaj «Zbori» niso prejeli v oceno in zato urodlništvo ne more o njih poročati. Razno Ob času letošnjega jesenskega velesejma se je vršil v Ljubljani na pobudo mestne občine in posebnega odbora Festival s 1 o v a n s k i h p 1 es o v. Ob tej priliki je Hubadova pevska župa predvajala več učinkovitih pesmi v moškem in mešanem zboru. Petje sta vodila pevovodji Fran V e n t u r i 11 i in M. P r e m e 1 č. V Zagrebu je umrl inž. Fr. Dugan, sin znanega orgelskega virtuoza prof. Pranje Dugana. Pokojnik je bil zelo nadarjen skladatelj in se je posebno pečal s prireditvami hrvatskih narodnih pesmi za koncertni oder. Legel je mnogo prezgodaj v grob. Blag mu spomin! V Mariboru je glasbeno društvo «Drava» priredilo ob 15. obletnici svojega obstoja slavnostni koncert, ki je po poročilih dnevnikov zelo častno uspel. Na praznik Vseh svetnikov je knezoškof dr. Gr. Rož m a n blagoslovil spominske plošče, ki so na novi cerkvi sv. Cirila i n Metoda vzidane v spomin pokopanih na nekdanjem pokopališču Sv. Krištofa. Tam pokopanih slovenskih skladateljev sta se z žalostinkami hvalevredno spomnila pevski zbor Glasbene Matice in domači cerkveni zbor. Stolni organist in upravni direktor Državne muzčike akademije v Zagrebu Fran jo Dugan. izvrstni orgelski virtuoz in skladatelj, je praznoval v septembru 60letnico rojstva. Naj ¡ubilar sprejme ob tej priliki tudi iskrene čestitke «Zborov»! Glasbena šola v Kranju, podružnica Glasbene Matice v Ljubljani, je v brošurici izdala poročilo o svojem delu v šolskem letu 1933/1934. Kdo ima pravico pobirati avtorske tantieme? Pomnite! Za domače avtorje UJMA (Udruženje Južnoslovenskih Mu-zičkih Autora), Autor-centrala S. Bakarčič pa za tuje avtorje. O tem velevažnem vprašanju bi bila zelo potrebna temeljita diskusija. Zadeva pa je že dolgo časa na mrtvi točki. Stoletnico roistva svoječasno popularnega skladatelja Viljema Bloudeka je s pieteto praznoval češkoslovaški narod z njegovo opero «V vodnjaku». Tudi lOOletnieo Skropove «Kje dom je moj» so na Češkoslovaškem uva-ževano praznovali. Udruženje prijateljev umetnosti «Cvijeta Znzorič» v Beogradu je razpisalo nagrado za delo sinfoničnega značaja, ne ¡dede nn obliko in idejo umetniškega ustvarjanja. Želi samo. da naj bodo dela izraz sodobnih umetniških in nacionalnih teženj jugoslovensko glasbene kulture. Trajanje dol najmanj drset, a največ petdeset minut. Skladatelji naj pošljejo svojo skladbe do I. januaria 1935. priporočeno nn naslov: G. Krista Diordjevič, Strahinjiča bana 47. Boo-rnid. Nagrada l()(H) Din. Zaslužni ravnatelj orglarske šole v Cel hi K. B e r v a r jo praznoval v novembru 701etnico rojstva. Naše čestitke! Na praznik Vseh svetih so želoli zbori Hubadove žnpe TPS kakor običajno vsako leto počastiti spomin vsoh rajnkih na pokopališču pri Sv. Križu z žalostinkami. Zaradi skrajno slabega vremena — lilo je prav ob treh popoldne neprestano — so mešani zbori pod vodstvom oevovodje Frana Venturinija odpeli pri Križu nekaj žalnih spevov, petje pri vojaških grobovih je pa zaradi trajnega naliva moralo odoasti. Profesor državnega konservatori ia v Pragi, virtuoz na violo in koncertni mojster Češke filharmonije Jiri Herold je v starosti 60 let nenadno umrl pri skušnji v praškem radiu, kjer to igral solovski part Berliotzovo sinfonije «Harold v Italiji». Propagntor na ¡modernejše snovi v glasbi Arnold Seli o n -b o r -- r.-« 1 ....... p» m i -F-r fr fl1 - 1 P D P1 pozdravijo, s. Z® J) j),-* 2 na,-sdi m> r * h ■ r 1 y p p e zerri-ljcc, Jci združuješbrcde po&dravi/cL src te glas, -6« HMfniinfir/- naivo-jih do - Tov tzz-CLzrfo mS- h h p i *ff r I ^ IUJ, r> P Ti -re} M ¿...J» J J tvojih por ižz do -lov H m ; f xw1 ijj^i lza&digrtaSj ^ na, tvojih do - Cov Mcdo Hitrejše doc — - vno__ draga ¿i^ncariblrloL dom m Jtras. Ti davnodraga, sz, noanipi-la. ni ^¡g^V"^ ^ rn>, «P j p (j M zn dom si bv-iccnambo- Vi/ cfa. — — draga, sijzarn. In, gad, ■široJco v. is 1 P I JconiJbil ^ zdrazen ibraioin, hrai. Ce «ar, V ■ . J u '"L.; r-< oHrtc, ifc<7 si - Ca nasjeselo-ci-lctj /feoasî-jweaiîo à tfîTH TTVCLIO jjohibeii pre; so h¿-¿a sr-cavne - la, r. t . ______/ r * r . . •» • •» tfé bol/ &o¡ré, Jctpe nam zda/, Jco usezrt r > h i -v—v- m do-mo-vv-na suela, l J> J> * * * J> J> J» E , ? J>M M» ii ^rec&y skopni,ne- ïocl/i- vi ra/, naš vsem, sv, do-mo-vc -na, svevcv, ¿sv -- xadrxotâi ^ > /îN 0C110C>2%0 skupni,ne-ločl/i- vi bra-i/ej Jcol obroč že-¿e -zœz '■^77 Mí11' 'fiiVffffirT"? klejoœ/zrw-sva/ dota lesno, ma vso po-sve-ii-mo l/a-be -z>exv, dcv ---^HZ , K ^ -zJoeJco široko ^a.^ -ri/TTTTii ?f. i ' mi „ -rjoc/co szro/ct srečen,lep in slovenja _ ^o srečen^ lep in sla - ven bo ! '■'» l f f f M f-f i / f i t if —Pi d.««/ i y/o Letnik X. Zbori - 1934 /Št. 6'b jalovo pod okencem k/os. Freuivsfeld Zorko Prelovec (1908) /T Z. ? ' I ' (JjjvcbljouictJ JV& Jzibjro zbor ali kvartet ^cVi-joo-le so zve-zde.~ncc n,e - - bvt, pod o- Jcencemtvq/im sem 3E p p 'p r- p M P F M M=šM modo zeubrsttzj Mi fcfti y ' — i i' 'e p p p p Lr1^ ■ --4? shod, sem- siaL vgrr-movjiz žgolel je seči - vi - - cežc, nr- ^ "P niJi&H^^i ^ J i p t> p^p i - w «sezra od te -be je- "MHP r-1^—p—pM ¥ Tbtior-solo obcrvteno -1—?L V £ ± ^ i p P m P g £ £ tip rt O-sicc-zti, o-stoc-ni mi Zrdna, — vcc, zzaj ovc-vcd&nehe-skivla, J-^Tr.T^i J. j—„r^ 1. I i k Lbi t mal. i'- - Zli J. J TTzt zdnoc - voc, naj cvl - va te vla. »^ij j r^ j* v L ^ i p i dar, vladar, pa jut-menikccrnepo- — bi, jetz te - be ne morem ruJc- dar, vladar ^ncc ~me *** ~Z(X ~ ~ 2Zi, jetz zia,-ie zie rrioirejn,nik- dar.. Pet jut-me ni-Jtarnepo- &et - - bi, jezz, itet - — te, j —-d r pir-r 11 ivcL — — te ne rno - - rent zuJcolezn.. M J.pi j h j •— na - - i že ne mo -_- rem, nikdar. J1! m J-jJ^ t-tr m Leinik X. Zbori - 1954 /St.Üc Ja sarn^ mía-da. M tfi\¿ jrit. 3 'r ^'f-y^T1^ ov -de sa,-cúa, Jco t pre, ftp"-—J-p v K t pize.----- ( 1 PÉÉHÍ ciíempo ^ /Szuzce^ be. - grcc, v Lertnili Ji. Zbori 49 Meč Jfesajz zboi* Pomladna Ivo Pejrvczzi v živ Jlnioii t/obsi (Žiri) % * o CIV, j< f> s> p , M J> fi -E—*-* s pp cev, civ, 1 J) j) • v • v» . v» v* i' • v» .v- v • 7 o n K -rr' Gzc^ cw,cw,civ, civ, civ, civ, civ, civ, civ, vvajbel na sfre-Jli, N civ, civ, civ, ii^J) i iil i £ 1 i i> p, h vrabci na sire -hi, CIV liJit n , i. ^^ - 1 h JP—r -♦--h-:-r-^-S--*--M- ii P .1 vjraib c^l tuz s^eA P. c, civ, i P v ^ 4 i ^ " " 1 p » j f pm»; p -i .. znurncki v le -Jii,jmzznckiv le -hi-^^jT^cok. ■ r rr^ ^ trt i vrab ci zia* s irehč, ' » t j--- .... , _— ztctcbržnj skok,skok, skok. Z/aj J) i c&t se - 7i v m iivcdino Ve - iri&be-ža - lz,z/be-za. — &jbe- HS —- r r r i r ^ iVf ril _ \rj g pip | i T g pip | y: Ve - Hržztbe-žct - Zz, z7)e~ža - — li, &he so Mesan xbor AKO ŽELITE BITI Z NOTAMI VEDNO TOÓNO POSTREŽENI, OBRNITE SE NA KI IMA VSE SLOVENSKE IN TUJE MUZIKALI JE VEDNO V ZALOGI KNJIGARNO GLASBENE MATICE LJUBLJANA KONGRESNI TRG 9 POŠTNI PREDAL 105 CEMAZAR JOSIP Litografija LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6 Offsettisk RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOGRAF-SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD. GLASBENE PRILOGE „ZBOROV" SO NATISNJENE V LITOO RAFI JI ČEMAŽAR JOSIP O. z o. z. CARINSKO - POSREDNIŠKI IN SPEOICIJSKI BUREAU LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA 41 Naslov za brzojavka: GROM Telefon Int. 2454 Zastopstva na vseh mestih tu- in inozemstva Zastopnik mednarodne družbe spalnih voz S. O. E. za promet ekspresnlh pošiljk Najugodneje kupite Telefon 29-13 nogavice, rokavice, srajce, naramnice, ovratnike, kravate, trikotperilo, dišeča mila, čipke, svilnate trakove in vezenine, DMC-prejce, vse potrebščine za čevljarje, šivilje in krojače samo pri tvrdki Josip Petelinc, ljubljana blizu Prešernovega spomenika, ob vodi KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valuL borzna naročila prediemi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe-deposits itd. itd. Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Telefon št. 3781, 3782, 3783, 3784 in 3785 IN INDUSTRIJO LJUBLJANA Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopja) lidaja ln zalaga pevsko društvo „Ljabljaaskl Zvon" v Ljabljani, tiska Delniška tiskarna, lltografira Čemažar Josip. Letaa naročnina za kraljeviao Jagoslavijo 10 Dia, za Italijo 25 lir, za češkoslovaško 30 Ki, za Aneriko poldrag dolar. Pomnotevanje pariitnr, litografiraaje posameznih glasov jc po zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le draštvoa. ki t» naročila notni material dotiiae pesni za ves zbor.