SLOVENSKI UMETNIŠKI KLUB RAZSTAVA SLOVENSKIH UMETNIKOV PARTIZANOV JAKOPIČEV PAVILJON LJUBLJANA 21. JULIJA — 19. AVGUSTA 1 9 4 5. NARODNA GALERIJA Specialna knjižnica Razstava slovenskih umetnikov 1037/2000 S 4985 SLOVENSKI UMETNIŠKI KLUB RAZSTAVA SLOVENSKIH UMETNIKOV PARTIZANOV JAKOPIČEV PAVILJON LJUBLJANA 21. JULIJA — 19. AVGUSTA 1 9 4 5. £ W stojimo pred vprašanjem nove umetnosti, kakor umetniki in književniki, tako in še bolj občinstvo samo. Piše, a še bolj se govori o tej novi umetnosti; vse nekam radovedno in skoraj že nestrpno pričakuje njen porod, krst in njen pohod po svetu. Vsestransko se napoveduje, kakšna bo in še bolj, kakšna naj bo. Mi sami pa smo, priznajmo si, skoraj v zadregi: take umetnosti, take književnosti, kakor si jo nekateri predstavljajo, in kakršno pričakujejo, ako že ne kar zahtevajo, ni. In mislim, da ne bom povedal nič hudega, pa tudi nič strašnega, ako izdam: najbrž je niti ne bo. Zakaj to, kar mnogi pričakujejo, ali celo zahtevajo, često ni nič več in nič manj kakor preprosto prevračanje vseh stvari na glavo. Naposled si moramo biti na jasnem, da niti umetnost niti književnost, in sploh vsa kultura ni nekaj, kar je danes tako, jutri ob natančno določeni uri pa drugačno. — Mogoče nas moti tudi nekoliko miselna zveza podobnosti z dobo po prvi vojni, ko smo v umetnosti doživeli toliko novega, toliko prevrat¬ nega, toliko struj in smeri, kolikor je skoraj bilo umetnikov, v kolikor so tisto seveda bili umetniki. Danes smo v nekaki zadregi. To zadrego si moramo priznati. Dva meseca po osvoboditvi še nimamo nič takega, kar bi vsaj malo, ako že ne odločno in določno nakazovalo pot v bodočnost. In dlje se vleče ta negibnost, mučnejša je zadrega zaradi bojazni nad nekakim raz¬ očaranjem, ki bi nastalo, kakor hitro bo tu prvo delo, a to ne bo tako, kakršnega si mnogi predstavljajo. Zadrega prihaja iz nesoglasja med pričakovanjem in zahtevami do nas, ter med našo zmogljivostjo na eni in našimi predstavami o tem novem na drugi strani. Ne da ne bi hoteli ustvarjati nekaj novega, da bi se oklepali starega, celo pa reakcio¬ narnega. Če kje, je prav gotovo v umetnosti bila vedno želja po novem, po drugačnem' od prejšnjega, in nihče ni imel več bojazni kakor umetnik, da bi ustvarjal tako in samo tako, kakor nekdo pred njim ali tudi ob njem. In če kdaj, danes prav gotovo živi v slehernem, kdor ustvarja, ne samo želja po novem, temveč tudi zavest dolžnosti in nuje po ustvarjanju nekaj novega. Ali prav zaradi tega pričakovanja z ene strani in iz zavesti dolžnosti do novega v umetniku samem prihaja ta zadrega. Nekoč umetnik ni mislil na to, kaj naj nudi občinstvu, ni mislil na to, kakšno mora biti, kar ustvarja, ni mislil na tisto po¬ vezanost, ki je in ki mora biti med njim in med ljudmi, med življe¬ njem. On je prinesel svoje, prinesel je »novo«, pa mu je bilo malo mar, ali je to v skladnosti z življenjem, ali je to v kaki skladnosti z ljudmi, med katerimi živi, in do katerih konec koncev ima svoje dolžnosti. Danes skušamo tudi to spraviti v sklad, kar pa nikakor ne sme biti v škodo vrednosti, višini dela! In še nekaj je: Po tej vojni, ki je za nas, za slovenski narod, v mnogem pogledu pravi, tako rekoč usodni prelom, čutimo nujo in dolžnost, da napravimo mejo ločnico med včerajšnjim in jutrišnjim, pri čemer pa so premnogi pometali skoz okno vse včerajšnje in hočejo, da to praznino v čim krajšem času zatrpamo z današnjim, novim, kakor da gre pri vsem tem za navadno sobo, kjer po svoji volji lahko nadomestiš staro pohištvo z novim. Treba je izreči resno besedo v obrambo slovenske kulture, ne v njeni celoti, temveč v njenih glavnih obrisih. Mi se neprestano sklicujemo na Prešerna, Levstika lin Cankarja, in to popolnoma opravičeno. A lahko bi se sklicevali še na mnoge iz naše preteklosti, čeprav so mnogo manjši od teh treh genijev. To sklicevanje na te ljudi kaže na našo povezanost s preteklostjo. A kaže še nekaj: da namreč v preteklosti samo v svoji kulturi imamo ljudi, na katere se lahko sklicujemo, da medtem v svdji politiki preteklosti — oficielni politiki seveda — nimamo niti enega samega človeka, na katerega bi se lahko sklicevali: da so ljudje kulture morali tudi politično voditi narod, da je bila naša kultura tista, ki je sicer počasi, a vendar vztrajno in dosledno vodila narod in ga pripravljala za njegove velike dni, in da je šele ob teh velikih dneh našla ljudi politike, ljudi državnike, katerim je lahko mirno izročila vodstvo naroda, ne da bi se pri tem umaknila docela s pozorišča, temveč je ostala poleg vsega drugega tudi v teh letih in tudi za bodočnost eden vogelnih kamnov našega novega, bodočega življenja. To je potrebno povedati, da se pokaže, kako je naša kultura, vsaj v glavnem bila v preteklosti vendarle tesno povezana z ljud¬ stvom, da je vendarle vzrastla iz domačih tal, zakaj sicer si ne bi mogla najti poti do ljudstva. — Ne gre za to, da bi se oklepali tega, ne gre za to, da bi capljali po že izhojenih poteh, temveč ko je slovenski narod doživel tak prelom, tak prevrat v vsem isvojem življenju, je naša dolžnost, da tudi v umetnosti, v književnosti in kulturi sploh najdemo živec vsega tega novega. In še nečesa se moramo zavedati, da bomo premagali to zadrego in negotovost: ni naša krivda, če se v teh štirih letih niso rodila monu¬ mentalna umetniška dela, in če niso nastali »veliki teksti« v književ¬ nosti. Imamo za sabo velika dejanja slovenskega naroda, imamo za sabo štiriletno trpljenje in izkušnje, ki smo jih delili s svojim narodom. Imamo bogato vsebino, imamo neizčrpni vir za svoja bodoča dela. Imamo izaklad, ki bo za nas večen, brezmejno bogat rudnik, imamo neusahljiv vrelec vsega našega bodočega ustvar jan ja. In tudi neizmerno voljo imamo črpati iz tega. Ni nas treba biti sram, da takih del danes še ne moremo pokazati. Ne stojimo v vrstah mračnjaštva, še manj v vrstah reakcije! Že zdavnaj smo se postavili pa tudi za ceno lastnega življenja v tiste vrste, ki ustvarjajo bodočnost. Ustvarjamo jo tudi mi, veliko in lepo, in tudi docela novo ter zdravo. Ne to, da morda nismo dorastli svojemu času, temveč nekaj docela drugega, zelo preprostega je: utegnili nismo. Slikar ni imel ne barv ne platna niti čopičev, včasih celo papirja za risbo ne. In kljub vsemu blatu, ki ga je pre- brozgal, kipar ni imel gline, da bi iz nje oblikoval. — Bili so tu in tam časi, ko je slovenski umetnik odhajal na Olimp med bogove, in se poslovil od naroda. Danes je slovenski umetnik sicer odhajal visoko v gore, prehodil skoraj vse vrhove svoje domovine, a ne zato, da bi tam iskal domov ja bogov, temveč, ker je tam bil njegov narod, in ker je hotel med tem narodom živeti. In ko je za trenutek utegnil, je raz¬ prostrl pred seboj papir in v naglici s svinčnikom zarisal tisto, kar je bilo okoli njega, in tisto, kar je bolelo njegov narod, in kar je po narodu bolelo tudi njega. Tako je nastajala umetnost slovenskega naroda teh let, tako se je rojevalo to novo ob nastajanju narodove svobode, ko je moralo najprej govoriti orožje, ne pa umetniške želje. Zato je vse to tako mimobežno, naglo, en sam pogled na vse, ena sama v naglici na papir zarisana črta, en sam krik, en sam trenutek tistega splošnega trpljenja, ki je ležalo nad slovenskim narodom. Pečat vsega tega nosi na sebi tudi vse to, kar leži pred nami. Nikar ne iščimo v vsetm tem monumentalnosti, tistega poslednjega, kar umetnost v svoji najvišji sproščenosti in v poslednji dozorelosti ter zmogljivosti lahko da. A nekaj novega v vsem tem vendarle je. Ne novega po kričavosti, po zunanjem blesku, po kaki zunanji pre- vratnosti. Novo v tem in novo v naši bodoči umetnosti bo njena vse¬ bina, njena z narodovim, z ljudskim življenjem tesno povezana vsebina. Mapa z grafičnimi skicami naših umetnikov partizanov kaže na vse to. Nekoč smo umetnike razvrščali mnogo bolj po njihovi zunanji, formalni obdelavi k tej ali oni skupini. Dvajset let naše umetnosti med dvema vojnama je bil često samo boj zgolj za zunanjo, formalno stran umetnosti, medtem ko je bila vsebina bolj ali manj nekaj po¬ stranskega, priložnostnega. Kopičile so se pokrajine: gore, vasi, mesta, ulice, travniki, polja, gozdovi, pokrajina s človekom, ali brez njega, pokrajina jeseni, spomladi, poleti, pozimi; a vse to ni bila nikaka vsebina, bilo je samo predmet svetlobe, odbleska, ali česar že; kopičila so se tihožitja: sadje, kruh, steklenice, skodele, ribe, krompir, čebula, ena sama kuhinja in ena sama shramba; kopičile so se rože, od pre¬ prostih gorskih pa do najbolj kultiviranih vrtnarskih, in vaze, od naših lončenih pa vse do japonskih. In poleg rož, tihožitij iz kuhinj in shramb, in vsega drugega so ležali akti, akti od ležeče žene na divanu do v mračnem gozdu se kopajočih žena, kamor se kradejo samo sončni žarki, in aktov žena na morski razbeljeni obali, in aktov žena s knjigo v roki, in iz mačko ob strani, s papigo, s kupljeno punčko, akti utrujenih, a vendar nečesa željnih žena. Vse to je bilo po svoji vsebini samo predmet in zato utrujajoče in dolgočasno, mrtvo. In vse to utrujajoče, dolgočasno je reševalo samo še barva, tehnika, osebni slog »nova struja«, in le prečesto tudi kričavost. Ne da vse to ne bi moglo biti, in da ne bi smelo biti predmet umetniškega doživljanja im umetniškega ustvarjanja, ne da vse to ne bi moglo biti umetnina. Toda vse to bi lahko, in v resnici tudi je postajalo dekadenca naše umet¬ nosti, ne da bi se mi tega dobro zavedali. Zato, ker vse to z vsebino narodovega življenja ni več imelo mnogo opraviti. Bilo je, ali vsaj postajalo je odsotno, neklje daleč, negibno mrtvo, mrtvo kakor tiho¬ žitje na zapuščeni mizi, ali kakor ležeč ženski akt na divanu v raz¬ košnem, a mrtvem stanovanju, ki ji preganja mrtvilo njenega življenja le še kupljena punčka, baržunasta medvedka ali papiga in mačka, ona sama pa je mrtva, hladna, trudna, brez vsebine, brez misli, daleč nekje od živega sveta. Danes imamo vsebino. Ta mapa jo nakazuje. Čeprav še ne v vsem svojem obsegu, čeprav včasih le še mimobežno, vsebina je vendarle tu. To je vsebina narodovega življenja, to je vsebina, ki je najtesneje povezana z vsem, kar se je dogajalo in kar se še vsak trenutek dogaja okrog nas. Tako vsebino smo mi potrebovali v umetnosti. Samo taka vsebina, tesno povezana z živim življenjem lahko reši umetnost pred dekadenco, pred smrtjo. Vsi v tej mapi zbrani ustvarjajo vsak na svoj način. In drugače ne more biti. Med to vojno nismo doživeli v formalnem pogledu v umetnosti nikakega prevrata, in kakor vse kaže, ga zdaj tudi ne bomo. To nikakor ni nujno. Toda njih vsebina se je osredotočila na nekaj, njih vsebina je pri vseh ena in ista, namreč vsebina življenja našega naroda, vsebina štiriletnih bojev in štiriletnega trpljenja slovenskega naroda. Da, ena sama vsebina slovenskega naroda, pa naj bo potem to na podobah: partizanski boji, umirajoči v taboriščih kje daleč v Nemčiji, obešenci ob cesti, talci ob kolu, mrtvi v kamnolomih, razrušene hiše, pogorišča, goreče vasi, Nemec s strašno, nečloveško masko pru- sovskega obraza, ali samotno drevo z odlomljenim vrhom, vse to je ta naša vsebina. Toda vse to je samo odlomek te vsebine, zakaj narodovo življenje je široko kakor morje, neizčrpno kakor večni studenec kje v gorah, saj se vsebina po štiriletnih bojih, po osvobojenju, ni ustavila, kakor se ni ustavilo življenje samo. In k temu vrelcu, vrelcu naro¬ dovega življenja, se bo umetnik moral večno zatekati, in dokler se bo zatekal sem, ne bo mogel okrneti, ne bo mogel umreti. Ni najpomemb¬ nejše, kaj vse bomo zmetali skoz okno, in kaj bomo poslej prinašali k nam, niti na koga se bomo naslanjali in komu odpovedali, naj¬ pomembnejše je, da se naslonimo na življenje, na zdravo in živo življenje svojega naroda. Narod, ki je napravil tako velike stvari kakor naš, mora vendarle biti v svojem jedru zdrav in velik, in umetnost, ki bo črpala iz življenja takega naroda, in ki bo najtesneje povezana z njegovim življenjem, ne more zgrešiti. Tako so vedno delali vsi veliki umetniki in zaradi tega so ostali tudi sami vedno živi. Miško Kranjec. SEZNAM RAZSTAVLJALCEV ČARGO IVAN GERLOVIČ-GLOBOČNIK ALENKA GLOBOČNIK VITO JAKAC BOŽIDAR JORDAN LADO KLEMENČIČ DORE KRALJ TONE LAJOVEC JANEZ LAVRIČ LOJZE MIHELIČ FRANCE PIRNAT NIKOLAJ SELJAK IVAN-ČOPIČ SLANA FRANCE ŠUBIC IVE VIDIC JANEZ VIDMAR DRAGO VIDMAR NANDE Gerlovič - Globočnik Alenka : Kamnolom, linorez. Globočnik Vito: Žive bakle, linorez. Božidar Jakac: General Jaka, jedkavica. Jakac Božidar: Sledovi vojne, črna kreda. Jordan Vlado: „Fašistično divjanje" linorez Klemenčič Dore: Strah, linorez. Klemenčič Dore : Bolničar, risba. Lajovec Janez: Na Rabu, linorez. Mihelič Franc: Požgana vas, črna kreda. Mihelič Franc: Kompozicija, tuš. Seljak France - Čopič : Belo nasilje, linorez. Šubic Ido : Borba, linorez. Vidic Janez: Partizan, svinčnik. Vidmar Drago: Brezovica pri Kočevju, svinčnik. Vidmar Nande: Vas gori, svinčnik. 1 2 4 5 6 7 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 33 34 35 36 ČARGO IVAN HAJKA - sepia PRVI PARTIZAN - sepia 3 POGORIŠČE - sepia G E R L O V I Č - G L O B O Č N I K ALENKA OBEŠENCI - linorez RANJENCI - linorez TALCI - linorez POGREB - linorez G L O B O Č N Iz mape Herrenvolk: FRIC - linorez RAZVRAT - linorez V PREGNANSTVU - linorez MORILCI - linorez TALCI - linorez DRUŽINA - linorez TRIUMF - linorez MRHOVINA - linorez ŽIVE BAKLE - linorez GLAVA - risba (črnilo) SKICA - tuš 8 MUČENJE - linorez 9 HAJKA - linorez 10 KAMNOLOM - linorez I K VITO 22 RAZVALINE - tuš 23 DREVO I - sepia 24 DREVO II. III - tuš 25 RAZVALINE - tuš 26 MOTIV IZ TABORIŠČA 27 IZ TABORIŠČA I 28 IZ TABORIŠČA II 29 SKICA I 30 GLAVA VOJNEGA UJETNI¬ KA 31 SKICA II 32 RISBA IZ TABORIŠČA BOŽIDAR MARŠAL TITO - rdeča kre¬ da 1943 JEDKANICE V CINKU DR. RIBAR IVAN, predsed¬ nik AVNOJ-a . KARDELJ EDVARD, pod¬ predsednik vlade DFJ VIDMAR JOSIP, predsednik SNOS-a in lOOF-a JAKAC 37 ZEČEVIČ VLADO, minister v zvezni vladi 38 FILIPOVIČ SULEJMAN, mi¬ nister v zvezni vladi 39 VUJASINOVIČ TOŠO, mini¬ ster v izvezni vladi 40 ČOLAKOVIČ ROČKO, pred¬ sednik vlade Bosne in Herce¬ govine 41 PIJADE MOŠA, podpredsed¬ nik AVNOJ-a 42 VUJAČIČ MARKO, podpred¬ sednik AVNOJ-a 43 KOCBEK EDVARD, minister za Slovenijo pri zvezni vladi 44 BEBLER ALEŠ, minister 45 FAJFAR TONE, minister 46 THURNHER EDO, član IOOF ■47 f ROZMAN STANE, general¬ lajtnant, komandant NOV in POS 48 AVŠIČ JAKA, generallajtnant 49 KVEDER DUŠAN - TOMAŽ, generalmajor 50 AMBROŽIČ LADO, general¬ major 51 KRAIGHER BORIS, podpred¬ sednik PNOO Primorske 52 AVBELJ VIKTOR - RUDI, polkovnik 55 KILIBARDA MILE, polkov¬ nik 54 DR. BRILEJ JOŠKO-BOLKO, polkovnik 55 PEHAČEK RADO, polkovnik 56 POPIVODA PERO, polkov¬ nik 57 TANACKOVIČ RAJKO, pol¬ kovnik 58 f HOSTNIK JOVO, podpolk. 59 DR. NOVAK FRAN - LUKA, podpolkovnik 60 ŠIBELJA-STJENKA, primor- ski junak 61 BOLNIČARKA MARIJA 62 KURIR JANEZEK 63 BRANKO 64 MITRALJEZEC KLANČAR 65 TANKIST ŠIŠKA 66 BOMBAŠ I 67 BOMBAŠ II 68 BOMBAŠ III 69 NIKOLA 70 BOR MATEJ-PAVŠIČ, pesnik 71 PAHOR KAREL, skladatelj 72 KLOPČIČ MILE, pesnik 73 MIHELIČ FRANCE, slikar 74 AVTOPORTRET 75 PALČEK, mali partizan 76 V ROGU 77 RAZDEJAN DOM 78 VINJETA I 79 VINJETA II 80 BREZJE I - jedkanica 81 BREZJE II - jedkanica 82 MOTIV IZ ROGA - jedkanica 83 RANJENKA - linorez 84 RANJENEC - linorez 85 TIHOŽITJE 1945 - linorez 86 POKRAJINA 1945 - linorez 87 PREGNANCI - linorez 88 VIDMAR JOSIP, predsednik SNOS-a in lOOF-a - sepia 89 DR. MANDIČ ANTE, kralje¬ vi namestnik - rdeča kreda 90 DR. PRIBIČEVIČ RADE, podpredsednik vlade Hrvat- ske - rdeča kreda 91 ŽUJOVIČ SRETEN-CRNI, generallajtnant, minister zv. vlade - sepia 92 VUJAČIČ MARKO, podpred¬ sednik AVNOJ-a - svinčnik 95 f DR. JAMBRIŠEK MILIVOJ, član AVNOJ-a - rdeča kreda 94 MARČIČ KAREL, general¬ major - rdeča kreda 95 PATRAHALCEV NIKOLAJ, polkovnik, šef. voj. misije SSSR - svinčnik 96 JONES WILLIAM M., major, šef angleške vojaške misije - sepia 97 DR. RITIG SVETOZAR, član ZAVNOH-a - rdeča kreda 98 ING. GUSTINČIČ DRAGO - TIN - črna kreda 99 t SREBRNIČ JOŽE - rdeča kreda 100 M, H. PEKAREK, polkovnik - sepia 101 KOSMAČ FRANC, pesnik - črna kreda 102 PAKIŽ SILVERIJ - črna kreda, 103 BOLNIČAR SERGEJ - črna kreda 104 BOLNIČAR FJODOR - črna kreda 105 TOVARIŠ SANDI - črna kreda 106 KUHAR JOŽE - črna kreda 107 PARTIZAN ZABUKOVEC - črna kreda 108 KOMISAR KEBER - črna p o,d a 109 TOVARIŠ ANTE - tuš 110 KOMISAR SLAVKO - svinčnik 111 t KOLMAN ALOJZ-MA¬ ROK, major - svinčnik 112 TANKIST ŠIŠKA - črna kreda. 113 PARTIZAN BRANKO - svinčnik 114 PARTIZAN ČEŠNOVAR - sepia 115 PARTIZAN BABNIK - sepia 116 KAJUH, partizanski pesnik - svinčnik 117 PERICA JULKA IZ NOVO- ČERKASKA - sepia 118 PARTIZAN KORL - sepia 119 MAJOR POVH - svinčnik 120 LAVRIN TONE, skladatelj - svinčnik JORDAN 171 IZSELJEVANJE - linorez 172 TALCI - linorez 173 RANJENEC - linorez 174 POBITI RANJENCI - lino- 121 BENČIČ DRAGOMIR- BRKIN, polkovnik - svinčnik 122 ING. ARH. MIHEVC DORE, podpolkovnik - svinčnik 125 POŽGANA TEPKA I - črna kred a 124 POŽGANA TEPKA II - sepia 125 RUŠEVINE - sepia 126-155 ROŠKI MOTIVI - tuš 134 STRAŽA NA MEETINGU - tuš 135—142 RANJENEC - tuš 145 DRAGATUŠKI OTROCI - tuš 144 MITRALJEZEC - svinčnik 145 V KUHINJI - sepia 146 PARTIZAN MARTIN - sepia 147 ZRLTŠEN MOST - črna kreda 148 V ROGU I - sepia 149 V ROGU II - sepia 150 KRUŠNA PEČ - črna kreda 151 PODSTENICE - rdeča kreda 152 BREZJE - črna kreda 155-155 v BUNKERJU MED OFENZIVO - tuš 156 MOTIV IZ LIVNA - tuš 157 ANTE - tuš 158 KROMPIR LUPIJO - svinč¬ nik 159 GRADNJA MOSTU ČEZ KOLPO - črna kreda 160 NEKDANJA ŽELEZNICA 161-162 PRI OGNJU - sepia 163 DRAG ATU.sKO POKOPA¬ LIŠČE - sepia 164-170 PASTELI IZ PARTI¬ ZANSKEGA OKOLJA LADO 175 OKUPATOR - linorez 176 'NASILJE - linorez 177 POŽIG - linorez rez DORE KLEMENČIČ 178 NADČLOVEK - akvarel 179-188 CIKLUS »V IMENU KRISTUSOVIH RAN« - li¬ norezi 189 POGORIŠČE - perorisba 190 ŠPELCA - svinčnik 191 JOŠKO - perorisba 192 RAZPADAJOČI DOM - perorisba 193 RANJENEC - svinčnik 194 SUHOKRANJSKA KAPNI¬ CA - perorisba 195 BOLNIČAR JOVO - svinč¬ nik 196 OČKA »ŠIHT« - svinčnik 197 FRANCE MIHELIČ - pero¬ risba 198 ČEVLJAR ŽABKAR - svinč¬ nik 199 MARJAN KOZINA - pero¬ risba 200 PARTIZAN - akvarel 201 VIKTOR BAJC - svinčnik 202 PERO JELIČ - perorisba 203 DIMNIK - perorisba 204 POGORIŠČE NA LOKVAH - perorisba 205 DREVO NAD POGORI¬ ŠČEM - perorisba 206 KOMISAR MOJZES - svinč¬ nik 207 PARTIZAN BINE - tuš 208 IVAN KLEMENČIČ - svinč¬ nik 209 KOMANDANT IX. KORP. TOV. NOVLJAN - svinčnik 210 MATI PADLE PARTIZAN¬ KE - svinčnik 211 EDVIN - perorisba 212 ŠPANSKI BOREC - svinč¬ nik 213 MRTVA MAMICA - linorez 214 VERONIKA - svinčnik 215 POŽGANI DOMOVI - pero¬ risba 216 POLJSKI BEGUNEC - pero¬ risba 217 KAPETAN DEWIS - svinč¬ nik 218 RANJENA ZVER BEŽI - li¬ norez 219 CIRIL KOSMAČ - svinčnik 220 OŽGANO DREVO - pero- T*1'filtri 221 POGORIŠČE NA BREZJU - perorisba 222 PARTIZANSKA TISKARNA - perorisba 223-228 PORTRETI PARTIZA¬ NOV - svinčnik 229-234 ILUSTRACIJE - lino¬ rezi KRALJ TONE 255 ZA SLOVENSKO REZIJO - 236 BRKINJSKI MOTIV - risba risba LAJOVEC JANEZ 237 NA RABU - linorez 239 MUČENJE - linorez 238 POPLAVA - linorez LAVRIČ LOJZE 240 TALEC - linorez 241 ŽETEV - linorez 242 V TABORIŠČU - linorez 245 KOSILO - linorez 244 TALCI - les 245 DEČEK - les 246 PARTIZAN ACO - glina FRANCE 247—260 LINOREZI IZ MAPE KRVAVA BRATOVŠČINA 261 ZLOČINCI - linorez 262 MOST - linorez 263 ČAROVNICA - linorez 264 SLEDOVI - linorez 265 KURIR - linorez 266 STANIČA - linorez 267 KOLONA V SNEGU - lino¬ rez 268 PRI OGNJU - linorez 269 TRHLO DEBLO - svinčnik 270 PARTIZAN MAC - svinčnik 271 PARTIZAN - svinčnik 272 DARINKA - svinčnik 273 BARAKA - svinčnik 274 RAZVALINE - svinčnik 275 LOBANJA - svinčnik 276 SKICA - svinčnik 277 KON J - svinčnik 278 RAZVALINE V SUHI KRA¬ JINI - svinčnik 279 DANE - svinčnik 280 KMET - svinčnik 281 KMET - svinčnik 282 HLAPEC - svinčnik 283 SKICA - svinčnik 284 SPEČI OTROK - svinčnik 285 PARTIZAN - črna kreda 286 RANJENEC - črna kreda 287 PARTIZAN - črna kreda 288 KOMPONIST KOZINA - črna kreda 289 LOBANJA - črna kreda 290 LOBANJA - njedanka 291 RAZVALINE NA BREZJAH - njedanka MIHELIČ 292 RAZVALINE NA BREZJAH - njedanka 293 RAZVALINE NA BREZJAH - njedanka 294 POŽGANO DREVO - uje- danka 295 NEŽA - črna kreda 296 RANJENEC - črna kreda 297 RANJENEC - črna kreda 298 RANJENEC - črna kreda 299 RANJENEC - črna kreda 300 RANJENEC - črna kreda 301 RANJENEC - črna kreda 302 RANJENEC - črna kreda 303 RANJENEC - črna kreda 304 BOLNIČARKA - črna kreda 505 POŽGANO DREVO - črna kreda 306 PESJAK - črna kreda 307 RAZVALINE NA TOPLEM VRHU - črna kreda 508 RAZVALINE NA TOPLEM VRHU - črna kreda 509 RAZVALINE NA TOPLEM VRHU - črna kreda 310 ZAPUŠČEN DOM - črna kreda 311 RAZVALINE NA BREZJAH - svinčnik 512 RAZVALINE NA BREZJAH - črna kreda 513 RAZVALINE NA BREZJAH - črna kreda 514 RAZVALINE NA BREZJAH - črna kreda 315 RAZVALINE NA BREZJAH - črna kreda 316 RAZVALINE NA BREZJAH - črna kreda 517 RAZVALINE NA BREZJAH - črna kreda 318 RAZVALINE NA BREZJAH - črna kreda 319 RAFL - svinčnik 320 DREVO - svinčnik 321 VIZIJA - črna kreda 322 PARTIZAN S PUŠKO - rdeča kreda 323 KUHARICA - črna kreda 324 SPREVOD - risba s tuši 325 PARTIZAN - črna kreda 326 POLJAK - črna kreda 327 SEDEČI PARTIZAN - črna kreda PIRNAT 342 KOSILO - tuš 343 PARTIZAN - tuš 544 PRI PARTIZANSKI MAMI¬ CI - tuš 545 MAŠČUJTE ME - linorez 346 PARTIZANKA - linorez 347 JUNAKOVA MATI - linorez 548 BORBA - linorez Iz mape linorezov »Domovi -— ječe —■ gozdovi« 349 VDRLI SO V NAŠE DOMO¬ VE - TER JIH POŽGALI 550 OTROKE, ŽENE, STARCE SO GONILI Z DOMA 351 UMIRAT OD GLADU 352 NEDOLŽNE SO MUČILI V JEČAH 353 MORILI SO JIH IN OBE¬ ŠALI 354 DOMOVI SO RODILI IZ¬ DAJALCE 355 IN JUNAKE 556 GROM JE VZPLAMTEL IZ GOZDOV V DOLINE - JUNAKI SO VZVIHRALT V BOJ 328 MULE - črna kreda 329 KURIR - črna kreda 330 PROCESIJA - tuš 331 KUHARICA - črna kreda 532 MOTIV IZ BELE KRAJINE - svinčnik 333 PODSTENICE - svinčnik 534 GROBOVI V GOZDU - črna kreda 335 KOSTI - črna kreda 356 PODRTIJA - svinčnik 357 PRI MIZI - črna kreda 338 RAZVALINE - črna kreda 339 RAZVALINE - črna kreda 540 RAZVALINE - črna kreda 341 RAZVALINE - črna kreda NIKOLAJ 357 BORILI SO SE, KRVAVEL,! 358 BORE SE KAKOR LEVI IZ DNEVA V DAN 559 IZ NJIHOVE KRVI, IZ NJI¬ HOVIH BELIH KOSTI 360 NAM RASTE ROŽA SVO¬ BODE 361 »REBELLI SLAVI« - linorez 362 BEG IZ RAJHA - linorez 363 PREGNANCI - linorez Iz cikla »Dekla Ančka« 364 PRED SODNIKOM - risba s tušem 365 SAMA - risba s tušem 366 ZVEČER - risba s tušem 367 MAJ - risba s tušem 368 V GOSTILNI - risba s tušem 369 DŽUNGLA - risba s tušem 370 INTERNATO CIVILE - risba s tušem 571 AVTOPORTRET Z MASKO - risba s tušem 372 POČITEK - risba s tušem 373 VERIŽNIK - risba s tušem 374 MOTIV IZ GONARSA - risba s tušem 375 PORTRET - risba s tušem 376 PORTRET - risba s tušem 377 LJUBEZEN V PREDMESTJU - risba s tušem 378 STARI BLAŽIČ - risba s tu¬ šem SELJAK I V AN-COPIC 379 BLOKADA - svinčnik 380 IZDAJALEC - svinčnik 381 PARTIZANI - svinčnik 382 ZLOČINSKA DRUŠČINA - svinčnik 383 NEMEC - svinčnik 384 RANJENEC - črnilo 385 MATI - svinčnik SLANA 393 PARTIZAN - modri svinčnik 394 MULOVODEC - svinčnik 395 KONJ - svinčnik 386 TALCI I - svinčnik 387 TALCI II - svinčnik 388 NA LEŽIŠČU - svinčnik 389 SKICE I, II 390 BEG - linorez 391 AVTOPORTRET - svinčnik 392 MORILCI - linorez FRANCE 396 POHOD - linorez 397 OČE - linorez ŠUBIC IVE 398 NA VLAK - linorez 399 POČITEK - linorez 400 KOLONA Z RANJENCEM - linorez 401 REKVIZICIJA - linorez 402 PIONIRČEK - linorez 403 POMLAD - linorez 404 BORBA - linorez 405 RANJENEC - linorez 406 POŽGANO - linorez 407 ZA FRONTO - linorez 408 SPEČI I - svinčnik 409 PARTIZAN I - svinčnik 410 PARTIZANSKA MULA »JAKA« - svinčnik 411 SKICA I - črnilo 412 PARTIZANI - svinčnik 413 PARTTZANČEK - plavi tuš 414 RUŠEVINE - svinčnik 415 METLIŠKI PIONIR - sepia 416 PIONIRJA IZ BELE KRAJI¬ NE - sepia 417 RUŠEVINE I - akvarel 418 MINKA - akvarel 419 PIONIRČEK II - plavi tuš 420 SKICA I - svinčnik 421 SPEČI III - tuš 422 PIONIRČEK III - črna kreda 423 SKICA III - tuš 424 JOŽE - r java kreda 425 LOJZE - svinčnik 426 POČITEK III - svinčnik 427 PARTIZAN II - tuš 428 PARTIZAN CIRILČEK - svinčnik 429 JOŽE BRKO - svinčnik 430 POČITEK II - svinčnik 431 RUŠEVINE IT - akvarel 432 433 454 435 436 457 442 445 444 445 446 447 448 449 450 451 452 453 454 455 456 457 458 459 460 461 462 VIDIC JANEZ PARTIZAN I - svinčnik PARTIZAN II - svinčnik PIONIR ANDREJČEK KRUH - linorez POROČEVALEC - linorez LISTKI - linorez VIDMAR INTERNIRANEC IZ GO¬ NARSA - kreda PIONIR - kreda INTERNIRANEC IZ GO¬ NARSA - kreda MLADINKA KATICA - kreda INTERNIRANEC ŽAGAR, RENICCI - kreda DREMAJOČI PIONIR - Icreda INTERNIRANCI - kreda PIONIR PRI JEDI - kreda INTERNIRANEC DER- GLIN, RENICCI - kreda INTERNIRANEC ZVONE - kreda. MLADINEC IZ GORSKEGA KOT AR A - kreda INTERNIRANEC KASTE¬ LIC, RENICCI - kreda POKOPALIŠČE GONARS - tuš OB OGNJU - svinčnik BREZOVICA PRI KO¬ ČEVJU - kreda PORUŠENE HIŠE - kreda V ZASEDI - svinčnik GONARS - črnilo MOTIV IZ GONARSA - tuš INTERNIRANI STAREC - kreda, VODNA NAPRAVA, GONARS - tuš 438 NA POLOŽAJU - linorez 439 MINIRANJE PROGE - li¬ norez 440 IZ SLOVENSKIH GORIC - linorez 441 RAZDEJANJE - linorez DRAGO 463 PO BORBI - svinčnik 464 ZADRC PRI KOČEVJU - kreda 465 NEMŠKA LOKA - kreda 466 INTERNIRANEC - kreda 467 MOTIV IZ RENICCI JA - kreda 468 POČIVAJOČI MULO- VODEC - kreda 469 PORUŠENA HIŠA - BROD MORA VICE - svinčnik 470 PARTIZANSKI MOST - tuš 471 NEMŠKA LOKA - svinčnik 472 POŽAR V ADLEŠIČIH - svinčnik 473 NA LOVU ZA GOVEDOM - svinčnik 474 RUŠEVINE GRADU KOSTEL - lesorez 475 MOST - lesorez 476 NARODNI IZDAJALEC - linorez 477 TALCI - linorez 478 STRELJANJE TALCEV - linorez 479 PO AKCIJI - linorez 480 RUŠEVINE - linorez 481 UNIČEN STROJ - linorez 482 PATROLA V VIHARJU - linorez 483 V CERKVI - linorez 484 POŽIG - linorez 485 IZGON - linorez 486 487 488 489 490 491 492 495 494 495 496 497 498 499 500 501 502 503 504 505 506 507 508 509 510 VIDMAR NANDE BUNKER NAD KOLPO - svinčnik NA OBVEZOVALIŠČE! - svinčnik KOMORA - svinčnik SKICI INTERNIRANCEV - črna kreda PARTIZANKA - tuš INTERNIRANEC ZVONE - črna kreda PRI OGNJU - svinčnik MITRALJEZEC - tuš TABORIŠČE INTERN. RE- NICCI - črna kreda NEMŠKA LOKA - svinčnik LAPINJ - svinčnik POGLED NA GONARS - črna kreda POD JAGODNIKOM - tuš SKICA »NIKO« - črna kreda SKICA S POLOŽAJA - črna kreda RENICCI - črna kreda POGORIŠČE (BOKŠTAJN) svinčnik MOTIV IZ GONARSA - pe- rorisba (tuš) SKOZI VAS - črna kreda V KOČEVSKEM GOZDU - svinčnik SKOZI »OGENJ« - črna k.recla. POLJSKI TOP NA POLO¬ ŽAJU - svinčnik VAS GORI - svinčnik NEMŠKA LOKA IT - svinč¬ nik V ZIMI - svinčnik 511 S HAVBICO NA POLOŽAJ - tuš 512 TABORIŠČE RENICCI - črna kreda 513 POGORELCI - črna kreda 514 POČITEK - svinčnik 515 BORBA ZA VAS - tuš 516 SKICA »MATE« - črna kreda 517 SPEČA STARKA - svinčnik 518 NA MARŠU (skica) - tuš 519 PART. »LOGAR« - svinčnik 520 TOPNIŠKI OPAZOVALEC - tuš 521 INTERNIRANEC »ZAKRAJ¬ ŠEK« - črna kreda 522 SKICA - svinčnik 523 RANJENI KONJ (skica) - črna kreda 524 POŽGANI »LAPINJ« - svinčnik 525 MOTIV IZ TABORIŠČA (RENICCI) - črna kreda 526 POGORIŠČE - svinčnik 527 SKICA - črna kreda 528 PARTIZANSKA PATRULJA - tuš 529 ODŠLI SO »ŠVABI« - svinč¬ nik 550 SKICA S POLOŽAJA - črna kreda 531 BREZOVICA - svinčnik 532 SKICA GLAVE - svinčnik 533 GORANSKI MOTIV - svinč¬ nik 554 SKICA (GORSKI KOTAR) - svinčnik NARODNA GALERIJA LJUBLJANA S S 4985 020001037 COBISS o