6010°Z° 8*3^ PPHV.v/KSiKS DNEVNIK SeTSiT* Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 53 (9965) TRST, sobola, 4. marca 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» 7 Govcu prt Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi SESTANEK V PALAČI C,UGI 110 MORDA TRAJAL DVA DNI Tajniki šestih strank bodo danes preverili možnosti dogovora o vladi Socialist Signorile meni, da obstaja dobra volja pri vseh - Demokristjan Galloni predlaga odložitev vprašanja policijskega sindikata , UlM — Današnji «vrh» Andreottija s tajniki šestih strank bo ver-V11® odločilen. Ni še gotovo, ali bo trajal ves dan, ali pa bodo neso-l*s.ia glede posameznih programskih točk tolikšna, da se bo zavle-oelo na jutrišnji dan. Vsekakor pa tajniki strank ne bodo zapustili i eie dvorane« in prekinili pogajanj, dokler ne bo srečanje obrodi-sadov: ali sporazum o novi vla-jc sporazum a» spoznanje, da °8oč in torej priznanje, da su j'"/ možna rešitev predčasne vo- >dai- pa je to le malo verjetij Vsi, ki so se doslej izrekli, so s j !'ja, da bo sporazum dosežen, pj le najtrši oreh bilo le vprašanje ..'?°tnosti komunistov v vladni ve K« je bilo to vprašanje reše- p' bila vrata sporazuma odpr-’čeprav ne na stežaj. 0 splošnem mnenju bodo najhuj-t?P°ri glede programa zadevali , Jdikat policije in spremembe «za-p®a Reale« za javni red. Glede tita'"1 so namreč levičarji rrine-■ ’ da mora biti svoooden in da ,, ,*ahko priključi sindikalni fede-acdi CGIL - CISL - UIL, demo- kristjani pa trdijo, da bi to pomenilo «organizirati oboroženo razredno milico«, kakor se je izrekel podtajnik KD Gaspari. Drugi podtajnik KD, Giovanni Galloni, na je mnenja, da je glede sindikata policije možna ena, sama ‘tipično de-mokrščanska) rešitev: odložiti vse skupaj. Drugo kočljivo vprašanje pa je gospodarsko načrtovanje, ki so ga zahtevali sindikati in za njimi tudi KPI in PSI. Kakšno je vzdušje v strankah? Socialistično tajništvo se je sestalo vdrugič in razpravljalo o pogojih, ki jih bo PSI postavila na «vrhu». Claudio Signorile je takoj pojasnil, da za «večino problemov zadostuje dobra volja*. Priznal je le, da bo vprašanje sindikata policije trd o-reh. Bolj pesimistično gleda Enrico Manca, ki je dejal, da bo treba rezultate «šele preveriti*. V krščanski demokraciji pa skuša, po pekočem porazu na zaseda nju parlamentarnih skupin, spet dvignit; glavo desnica. Zmernejši predstavniki desničarskih struj- so prepričani, da je sporazum s ko munisti v tem trenutku neizbežen, vendar pa si pridružujejo pravico, da ga po izglasovanju zaupnice zač no bojkotirati v parlamentu. De Ca-rolis pa na ves glas poziva svoje strankarske kolege, naj se odločijo za predčasne volitve in čelni spopad s komunisti, sicer bo prepozno. Glede trajanja vlade je Galloni pojasnil, kaj misli Moro, ko govori o »vladi na določen rok*. V resnici. poudarja demokrščanski voditelj, ne gre za določen rok. pač pa za tih sporazum, naj bi nihče ne sprožil vladne krize, dokler traja «beli semester* se pravi oabo- S KONFERENCE KOMUNISTIČNIH DELAVCEV V NEAPLJU Vodilna vloga delavskega razreda pri premoščanju italijanske krize Poročilo Giorgia Napoirtana - «PluraIistični značaj delavskega gibanja v* Italiji nujno vodi na pol zgodovinskega kompromisa NEAPELJ — Nad šest tisoč lju-^ (4.200 delegatov, 2.000 gostov) i, Je zbralo v veliki dvorani šport-, Palače, kjer se je pričela 7. j^uržavna konferenca komuni s tič d1 delavcev, katere namen je pou-dJdi ustvarjalno in vodilno vlogo v ®vskega razreda in komunistov k.Piagovem okviru pri reševanju Cmnske družbe iz politične, gozdarske in moralne krize, apnferenco je najprej pozdravil ‘Do alenzi, ki je še posebej tisi2°ri 1 na vettka družbena pro-Jovja Neaplja, v katerem tudi ^dunisti ne bodo sposobni rešiti ii a ih problemov brez velike vse vedske solidarnosti, Valen/.i je ^Z(jn._u tudi ?oste konference, ki k0,.,s_ svojo prisotnostjo dokazali, di dtšen pomen pripisujejo KPI in j, jd današnji vlogi. Na tribuni za .so namreč predstavniki so-®dstičnih strank Francije. Portu-tk S^e- Španije, Švedske, Holand-e ZR Nemčije, KP Madžar- site ■ w >), (j^Cavagna (PD), (PSI). Pozzar in Pomieino hlr). La Mura (PRI). Russo (PS De Lorenzo Anderlini in Guarino za k,i°dyisno levico ter predstavnik ladinskega gibanja KD Poilini. «tajf?renci s posebnim zanimanjem Ldjjo voditelji sindikalnega gi-tju i® in med njimi Lama ter fr en ' ^i so ju iz dvorane pozdravili navdušenim aplavzom. (.prednje poročilo je prebral član veli Va KPI Giorgio Na|>olitano, take0 Pričakovanje, pa vlada za fj®*Wčni poseg Enrica Berlingue-R?’.v nedeljo popoldne. Tedaj bo (j. dnguer verjetno izrekel tudi za > JUcnn /wxnn Hana&nif*£Ta «vr*hai j^no oceno današnjega «vrha» j"'h strank z Andreottijem. (j^av z oCeno nedavnih poli D®°dkov je začel Napolitano svoje ^°čilo. Dejal je, da je zadnje ,^rav z oceno nedavnih političnih Nilo. r]a* bil opazen korak naprej, ven-stir .ne gre podcenjevati nevamo-Ls*cer poražene desnice KD. k'■j* Poli Lano je opredelil smisel šiference s temi besedami: »Greti,: .bi, če bi se zapirali v ekono-ii^zem. Delavski razred kličemo, izrazi svoje vodilne sposobno s^do vseli perečih vprašanj gozdarskega jn političnega zna (LITIJO pretresa globoka gospo-Itj .s®a. politična in moralna kriza, V INTERVJUJU n podobno. Žal moram z vso resnostjo opozoriti, da Zahod ne kaže potrebnega razumevanja za I zmanjševanje primanjkljaja v naši trgovinski menjavi, kar nas bo pri ! sililo — če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi — da poiščemo nova u-godnejša tržišča za izvoz našega blaga.* Eno od številnih vprašanj ameriškega časnikarja se je nanašalo na evrokomunizem. Tito je odgovoril, da to ime ne ustreza, vendar ni bistven naziv neke politike, pač pa njena vsebina. Po Titovih besedah gre pri tej politiki (pri evrokomuniz-mu) za iskanje lastnih poti k demo kratizaciji družbe in k socializmu v skladu s posebnimi razmerami in konkretnimi družbenimi okoliščinami, v katerih partije delujejo. Vsaka partija ima pravico, da sama ocenjuje stanje družbene zavesti in objektivne družbene razmere v svoji državi, da na lastnih izkušnjah preizkuša določene zgodovinske zakonitosti in da se v boju za intere- iiniimiiiiiimmiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiimiiiiiimtffvtiiiiiiiiiiiaimiiiiiiiiimimtiiniiiiiiimiiiiMMHMitiuiiiaiiiiiiitiiiiiiimii PO KONCA LETA NflJ BI OBLAST PREŠLA V BOKE AFRIŠKE VEČINE Sporazum med rodezijskimi rasisti in zmernimi patriotskimi gibanji Nkomo in Mugabe napovedala nadaljevanje oborožene borbe proti Smithovemu rasističnemu režimu SALISBURV — Rodezijski rasistični premier lan Smith je podpisal včeraj zjutraj s predstavniki treh zmernih nacionalističnih gibanj »zgodovinski* sporazum, ki določa oblikovanje prehodne vlade, ki naj pripravi prehod oblasti v roke afriške večine do konca' le tošnjega leta. Sporazum jo terjal tri mesece napornih pogajanj in ni naletel na odobravanje predstavnikov večine prebivalstva Zimbabveja, se pravi Jošue Nkoma in Roberta Mugabeja, ki sta že označila pogajanja in sporazum kot primer kolahoracionizma. Najbrž se bo po njunem mnenju ravnalo večje število afriških držav. Voditelja patriotske fronte Zimbabveja Nkomo in Mugabe sta vsekakor sklenila nadaljevati z gverilskimi akcijami iz Zambije in Mozambika. Sporazum, ki so ga včeraj zju traj dosegli Smith, Muzoreva. Si-thole in senator Chirau predvideva sestavo štiričlanskega izvršnega odbora, v katerem bodo omenjeni štirje predstavniki, ki bodo izmenoma izvrševali predsedniško funkcijo. Poleg izvršnega odbora bodo oblikovali tudi začasno vlado, v kateri bo enako število belcev in Afričanov in ki bo odgovorna za vodenje državnih poslov. Prehodna začasna vlada bo morala do potankosti izde^ti. jiačri za sestavo večinskega režima, določiti bo morala sestavo vgjske, odpraviti plemensko diskriminacijo in pripraviti volitve, ki bodo potekale po načelu «ena oseba, etl glas*, se: pravi da bo veljala splošna volilna pra vica. Izvršni odbor bo moral doseči tudi premirje s patriotsko fronto, ki pa je. kot smo že dejali, napovedala, da se bo tudi v bodoče borila proti rodezijskemu režimu. Britanski zunanji minister Da vid Ow?ri je medtem predlagal Nkomu, Mugabeju, Muzo rev in Si tholeu, naj se udeležijo lazmave v varnostnem svetu OZN o Rode ziji. Značilno je. da Owen ni povabil Smitha in roditelja Zl!PO senatorja Chirauja. V Londonu se je že oglasilo gibanje, ki se bori za odpravo a-partheida, ki je sporočilo, da ne priznava včerajšnjega sporazuma. Po informacijah, s katerim1 razpolagamo. je dejal predstavnik gibanja, dve tretjini prebivalstva Zimbabveja podpira patriotsko korito Nkoma in Mugabeja, ki vodi o-boroženo borbo proti Smithovemu SESTANEK MED ANDREOTTIJEM IN IZVEDENCI ŠESTIH STRANK ZAHTEVA PO URESNIČITVI ŠOLSKIH REFORM OTTAWA — Kanadski konservativni parlamentarec Tom • Cossitti tvega a-retacijo in strogo obsodbo, ker naj bi ukradel zvezni policiji tajni dokument o delovanju tujih obveščevalnih služb v Kanadi. Minister za šolstvo Malfatti odgovarja časnikarjem po crečanju med Andreottijem in šolskimi izvedenci šestih strank (Telefoto ANSA) RIM — Šolski izvedenci šestih strank ustavnega loka so se včeraj sestali v palači Chigi s predsednikom vlade Andreottijem in z ministrom za šolstvo Malfatti jem. Proučili so težak položaj italijanskega šolstva. Poslanec Occhetto (KPI) je med drugim dejal, da je potrebna nuj-nostnai vlada, v kateri bo šolstvo imelo 'svoj ugled. «V roku enega leta je treba uresničiti vse šolske reforme, čeprav obstajajo različna stališča glede nekaterih točk, ki jih je treba razčistiti*. Occhetto je obenem zahteval večje nadzor- stvo nad delovanjem vlade, saj se šolsko življenje ponavadi odvija na podlagi raznih ministrskih okrožnic. Socialistični poslanec Bartocci pa je poudaril važnost sestanka, ki bo omogočil vključitev predlaganih smernic v Andreottijev vladni program. Glede nasilja je Bartocci dejal, da je treba analizirati v globino vse vzroke današnje krize šolstva. Rešitev teh perečih problemov pa je možna le z mobilizacijo vseh ljudi, da se prepreči vsaka oblika nasilja. Podobne misli je izrazil tudi so- cialdemokrat Di Giesi. ki je predlagal spremembo pooblaščenih odlokov, da bi se povečale pristojnosti šolskih zbornih organov, ki bi lahko nadzirali vzgojne in izobraževalne procese v šolstvu. Poslanec Tesini (KD) je poudaril važnost srečanja in zahtevo vseh izvedencev, da je treba šolstvu nuditi čimprej ustrezne reforme, predvsem pa reformo srednjega šolstva in univerze. Medtem pa se napetost v italijanskem šolstvu nadaljuje, čeprav opažamo prve pozitivne premike. Rimska zveza srednješolskih dija- kov, ki vključuje napredne levičarske in katoliške mladince, je na včerajšnji skupščini v neki rim ski kinodvorani obsodila in ožigosala zahtevo po «politični šestici*. V dokumentu so Predstavniki številnih srednjih šol poudarili, da nasprotujejo tako avtoritativnim kot avanturističnim predlogom o rešitvi šole. «Treba je ovrednotili študij, obnoviti šolske strukture in didaktične sisteme, da se odpravi brezposelnost in odtujenost mladine*. Položaj je morda še najbolj na pet v beneški pokrajini, kljub temu, da ni prišlo do takih oblik nasilja, kot v Rimu in Milanu. Izjave ravnateljice znanstvenega liceja »Gior dano Bruno* iz Mester, ki je obtožila nekatere člane profesorskega zbora in dijake, so sprožile ostre reakcije ne samo dijaštva. ki je oklicalo samoupravljanje liceja, temveč tudi proteste sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL. Ravnateljica je namreč v intervjuju za dnevnik drugega televizijskega omrežja napadla - omenjene šolnike in dijake, kot povzročitelje nasilja In prav na temo nasilja in šol skih problemov je bilo včeraj v Mestrah srečanje med javnimi u-pravitelji. študenti, šolniki, predstavniki političnih strank in sindikalnih organizacij beneške pokra jine. Na srečanju je prevladalo mnenje, da je treba čimprej u-resničiti reformo srednjega šolstva, obenem pa so izrekli poziv šolnikom in dijakom, da poglobijo svoje kulturno delo tako v speri mentaciji kot v obnavljanju vsebin in metod didaktičnega dela. (voc) rasističnemu režimu, medtem ko Muzoreva in Sitholc baje nista več tako priljubljena, kot sta bila pred časom, uf) Alherton v Jordaniji AMAN — Namestnik državnega tajnika Alfred Atherton je prispel sinoči v Aman, kjer bo ostal dva dni in kjer bo imel vrsto pogovorov z jordanskimi voditelji o zadnjih razpletih na Bližnjem vzhodu. Včeraj je predsednik Carter urad no sporočil, da je imenoval Atherto-na za potujočega ambasadorja, obe nem pa je določil, da ga bo na po se delavskega razreda, delavnih ljudi in njihovega položaja v družbi opredeljuje za tiste načine delovanja, ki so v danem trenutku najugodnejši i i najbolj učinkoviti. »Mi smo — je dejal T.to — po tej poti, kot je dobro znano, že davno krenili in na njej dosledno ostali ne glede na vse težave, s katerimi smo se zaradi tega soočali.* Kar zadeva beograjski sestanek KEVS, je Tito dejal, da je zelo zaskrbljen: bilo bi škodljivo, če bi se sestanek v Beogradu končal brez uspeha. Resnica je, da še delajo in upajmo, je poudaril T.to, da bodo na koncu, kljub temu dosegli kak pomembnejši rezultat. Po Titovih besedah je vzrok z zavlačevanje vprašanje človekovih pravic. »Tudi o tem se bom pogovarjal s predsednikom Carterjem, ni mi všeč, da je to postavljeno kc. vprašanje, od katerega je odvisno, ali bo prišlo do sporazuma ali ne. Vsaki državi je mogoče kaj očitati glede človekovih pravic, nekaterim več, nekaterim manj. Zato menimo, da bi se vsi udeleženci morali dogovoriti o dokumentu, v katerem bi bilo rečeno, da mora vsaka država sama pri sebi to upoštevati, to je. da čim manj posega v človekove pravice.* ' Toda sklepi iz Helsinkov se ne nanašajo samo na človekove pravice. Jugoslavija je na primer na podlagi načel helsinške konference — kot je poudaril Tito — rešila težko obmejno vprašanje z Italijo, in to brez kakršnega koli vmešavanja drugih. »Sicer smo res delali v strogi tajnosti. Dosegli smo dogovor, in to je odlična stvar. Sedaj imamo najboljše odnose z Italijo, to je rezultat Helsinkov.* Na vprašanje, kako ocenjuje položaj na afriškem rogu, je Tito odgovoril, da se je tudi Jugoslavija zelo zavzela za rešitev etiopsku - so-malskega spora. Svetovala je. da je treba Eritreji, v skladu s sklepi Združenih narodov, dati avtonomijo oziroma federalni status. Bilo bi •zelo slabo, če bi velike sile pritiskale na Etiopijo in omogočile Somaliji, da se ji posreči njen pod-‘ vig. To bi imelo, kakor je opozoril Tito, tudi nepredvidljive posledice. Povzročilo bi verižno reakcijo v vsej Afriki, saj na tej celini skoraj ni države, ki s sosedami ne bi bila v obmejnih sporih, kajti tam je meje krojil kolonializem. Zato se narodi Afrike bojijo, da bi uspeh Somalije v tej vojni utegnil odpreti 1 1. ______1 • 1 ‘L V Zagrebu sestanek o izvajanju osimskih sporazumov BEOGRAD — Kot poroča tiskovna agencija ANSA, se je včeraj v Zagrebu pod predsedstvom Joža Vilfana sestala «skupina delegatov za izvajanje osimskih sporazumov in za ustanovitev proste cone*. Zasedanja so se udeležili tudi zastopniki gospodarskega življenja Slovenije in Hrvaške, visoki funkcionarji zveznega tajništva za zunanje zadeve ter predsednik komisije zvezne skupščine za mednarodne odnose Mihajlo Javorški. Predstavniki zveznega tajništva za zunanje zadeve pod vodstvom poslanika Anteja Drn-diča in predsednik jugoslovanske komisije za upravljanje proste cone Dušan Čehovin so poročali o dosedanjih ukrepih za izvajanje osimskih sporazumov in o programu bodočega dela. V tem okviru je bjla poudarjena nujnost — kot poroča ANSA — angažiranja celotne jugoslovanske skupnosti in še posebno samoupravnih teles za programiranje razvoja industrijske proste cone na Krasu. ležaju namestnika državnega tajni-! pot za proces nasilnih ozemeljskih ka zamenjal Harold Saunders. sprememb. Pri reševanju vseh teli problemov je po Titovem mnenju še posebej pomembna vloga neuvrščenih držav. Gibanje neuvrščenih se vedno bolj uveljavlja kot pomemben in neodvisen dejavnik v mednarodnih odnosih in je navzoče na vseh celinah in na vseh področjih mednarodnega življenja. »Položaj na Bližnjem vzhodu je še bolj zapleten,* je izjavil Tito. «Kriza je zašla v slepo unčo. Sadatu se njegov načrt nj posrečil. S potovanjem v Izrael, kot zdaj kaže, nj uspel doseči ničesar. Imel je iluzije. Sicer pa je bilo to, kar je storil, zelo pogumno. Toda ko nekaj takega delamo, je treba najprej pogledati, ali obstajajo potrebni elementi in realne možnosti, da pri tem uspemo. Ne mislim, da je to. kar je Sadat delal, dober način, saj se ni posvetoval z nobeno arabsko državo, to pa je napačno. Bojevale so se namreč tudi Sirija, Jordanije in palestinska osvobodilna organizacija, kljub temu pa o tem ni nikogar obvestil. Tudi mene ni obvestil, čeprav sm0 prijatelji. S'cer bi mu rekel, naj tega ne počne, da na ta način ne bo uspel.* Čilska vlada osvobodila dvanajst demokristjanov SANTIAGO DE CHILE - Čilska vlada je sklenila spustiti na svobo- Predsednik Tito je v intervjuju za «New York Times* odgovoril tudi na več vprašanj o jugoslovanski notranji politiki, o socialistični demokraciji in samoupravljanju ter o delovanju Zveze komunistov. »Bližnji XI. kongres pričakujemo s pomembnimi rezultati v gospodarskem in družbenem razvoju, z močno i-dejno enotnostjo Zveze komunistov ter z okrepljenim družbenim in političnim angažiranjem širokih demokratičnih in socialističnih družbenih sil.* Poleg tega je jugoslovanski predsednik v intervjuju za vodilni ameriški časnik komentatorju Jamesu Restonu odgovoril še na dril- do dvanajst voditeljev razpuščene ,med dr.U5im fZel° ob' c,;u, Mrno 0 gibanju neuvrščenosti, pa o demokrščanske stranke, ki so jih prejšnjega januarja obsodili na kon-finacijo. Vest so sporočili v četrtek. Med voditelji sta tudi bivši predsednik senata Tomas Reyes in bivši poslanec Andres Aylwin, ki ju je vojašk;. hunta obtožila, da sta kršila prepoved izvajanja politične dejavnosti. Ameriški dnevnik «Washington Star* pa medtem poroča, da so ZDA pripravljene prekiniti diplomatske odnose s Čilom, če bo vlada v San-tiagu odklonila sodelovanje v preiskavah za ientifikacijo morilcev bivšega čilskega veleposlanika Orlanda I-eteliera, do katerega je prišlo 21. septembra 1976 v Wa-shingtonu. odnosih Vzhod - Zahod in o jugoslovansko - kitaiskih odnosih. VLADO BARABA* Spojiln «sojuza» z vesoljsko postajo MOSKVA — Sinoči ob 20.10 po moskovskem ča^u se je vesoljska ladja »sojuz 28» spojila s postajo «saljut 6». Sovjetska televizija je predvajala barvni film, kako so «novoprišleca» Gubarjev in njegov češkoslovaški kolega Remek rokujeta z Romanenkom in Grečkom. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 4. marca 1978 VČERAJ NA TISKOVNI KONFERENCI SINDIKALNA ZVEZA PREDSTAVILA PROGRAM ZA PREMOSTITEV KRIZE V Furlaniji -Julijski krajini nujno potreben prehod k novi gospodarski in socialni politiki - 9. marca splošna stavka z delavsko manitestacijo v Trstu V skladu s pobudo, ki jo je nedavno od tega sprejela vsedržavna sindikalna zveza CGIUCISL-UIL -zveza je kakor znano predložila vladi obsežen programski dokument za premostitev italijanske gospodarske in družbene krize — je deželno tajništvo zveze izdalo podoben dokument za obnovo in nov zagon gospodarskih in socialnih dejavnosti v Furlaniji -Julijski krajini. Dokument, ali, kakor ga sindikalisti nazivajo, »platformo*, so včeraj na posebni tiskovni konference obrazložili predstavnikom deželnih sredstev množičnega obveščanja č ani deželnega ta jništva sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL Calabria, Bravo in Fabricci. Vsebina deželnega sindikalnega dokumenta se v glavnem seveda ujema z osnovnimi razvojnimi smernicami, ki jih predlaga vsedržavna «platforma», vendar upošteva specifična vprašanja tukajšnje deželne stvarnosti, zlasti kar zadeva obnovo po potresu in pobude, ki izvirajo iz osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. V tem se sindikalni dokument razlikuje tudi od prve »platforme*, ki jo je sindikalna zveza predložila deželnemu odboru leta 1975, se pravi pred potresom in ratifikacijo osimskih sporazumov, V političnem delu dokumenta sindi kali poudarjajo, da je kritičen položaj v naši deželi — ki se izraža ne le v splošnem upadanju gospodarskega elana, ampak tudi v čedalje hujši frakturi med Vidmom in Trstom — zahteval od deželnega odbora nujne in učinkovite ukrepe, ki pa jih odbor ni znal prevzeti. Sindikalna zveza zato zdaj konkretno predlaga (deželnemu odboru, pa tudi demokratičnim strankam in stanovskim organizacijam delodajalcev) naslednje političnoekonom-ske ukrepe: a) izdelavo «realnega» srednjeročnega razvojnega načrta: b) preosnovo načrtov za nove finančne naložbe: c) takojšen prehod k obnovi porušene-Furlanije na podlagi točno določenega programa: č) decentralizacijo pristojnosti in zagotovitev ustrez. ne demokratične soudeležbe. Glavna skrb, ki mora prevevati prizadevanja vodilnih dejavnikov in vsega prebivalstva naše dežele pri u-resničevanju sindikalne »platforme*, mora predvsem težiti k zaposlitvi vse razpoložljive delovne sile, zlasti žensk in mladine. Hkrati s tem pa je treba napeti vse sile in »finalizirati* vsa finančna sredstva k temu, da bodo v naši deželi ne le odpravljene posledice potresa, ampak da se bo v Furlaniji - Julijski krajini sprožil nov gospodarski razvoj, ki naj zajame tudi območja, katerim je naravna katastrofa iz leta 1976 prizanesla. Za dosego teh ciljev pa so potrebni določeni inštrumenti: sindikalna zveza — ki sicer v dokumentu posveča posebna poglavja industriji, kmetijstvu, stanovanjski politiki, šolstvu itd. ter v vsakem navaja tudi specifične programske prijeme — postavlja glede tega vprašanja v ospredje predvsem naslednje zahteve: a) takojšen začetek izvajanja deželnega urbanističnega na črta: b) ustanovitev posebnega deželnega organa, ki naj konkretno skrbi za dosego polne zaposlenosti v Furlaniji - Julijski krajini, za izvajanje načela o mobilnosti delovne sile in za strokovno izobraževanje mladih. Program, ki si ga je postavila deželna sindikalna zveza — so poudarili na tiskovni konferenci — je nedvomno zahteven in predpostavlja sodelovanje vseh: deželne in drugih javnih uprav, sindikalnih in stanovskih organizacij, političnih sil, delavstva in vsega deželnega prebivalstva. Prav z namenom, da bi opozorila vse prizadete dejavnike na nujnost vzpostavitve novega načrtnega snovanja za premostitev sedanje krize v Furlaniji - Julijski krajini, je deželna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL oklicala za prihodnji četrtek, 9. marca, splošno stavko in veliko delavsko manifestacijo v Trstu. Prav od uspeha te sindikalne pobude, ki pa predstavlja le začetek sindikalnega boja za dosego boljših gospodarskih in socialnih pogojev v Furlaniji - Julijski krajini — so še poudarili Calabria, Bravo in Fabricci — bo v veliki meri odvisen tudi prodor nove sindikalne »platforme* v kroge, ki vodijo javno življenje v naši deželi. Kdaj bo konec podobnim izbruhom? . im,,. m,,mm, PO PODATKIH MEJNE POLICIJE Osebni promet med Italijo in Jugoslavijo stalno pada Februarja lani nad dva milijona prehodov, letos pa skoraj 600 tisoč manj Mednarodni in maloobmejni osebni promet na tržaškem odseku italijansko - jugoslovanske meje stalno pada. To znova potrjujejo podatki statistične službe mejne policije za, pretekli februar: skupno število potnikov, ki so v tem mesecu stopili čez posamezne mejne prehode, je doseglo 1.437.852 enot, kar je okrog 600.000 manj kot lani, ko so našteli 2.091.257 domačih in tujih turistov oziroma milijon dvesto tisoč manj kot predlanskim, ko so jih našteli kar 2.668.875. V mednarodnem prometu (s potnim' listom) je pretekli mesec prekoračilo mejo 699.649 potnikov, medtem ko je znašalo njihovo število v lanskem februarju 967.369. Od tega odpade na italijanske državljane 271.054 (v lanskem februarju 401.424) prehodov, tujcev pa je bilo 428.595 (lani februarja 565.945). Nazadovanje je torej vidno tako Pri italijanskih kot pri tujih turistih v približno enakem razmerju, mer ju. Se večji pa je padec fcrpmeta Italijanskih in jugoslovanskih državljanov ■lllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIItIMIItllllMIIIIIItllllllltlltllllllltllllltllll,UMI,,1(11111|,iiiiiiii uh ni || iiiiiiiiiiiiiijjiiiiii) NA SINOČNJI SUI OBČINSKIM SVITA KONČNO POVERILI DELO ZA «TRGOVINSKI NAČRT» Zasebniki, od katerih občina terja stroške la utr je v alna dela po lanskem neurju, naj vložijo prošnjo za oprostitev Najpomembnejši sklep sinočnje seje tržaškega občinskega sveta, pri katerem se je tudi razvilo nekaj razprave, je bila poveritev izdelave ureditvenega načrta za trgovinsko o-nirežje specializiranemu podjetju iz Trevisa, pri čemer bo oljcina potrošila okrog 70 milijonov lir. Razen demokristjana Verze, ki je zatrdil, da je celo sreča, da so sklep sprejeli šele zdaj, so vsi posegi v razpravo poudarjali veliko škodo, ki jo je povzročilo skoraj šestletno obotavljanje občinskega odbora. Od leta 1971, ko je zakon predpisal občinam, da morajo usklajevati trgovinsko omrežje ob upoštevanju dejanskih potrošnikov, se je v našem mestu položaj še poslabšal zaradi prelahke izdaje dovoljenj in osredotočanja prodajaln v centru. Kritiko v tem smislu so izrekli Pesante (PSI), Varini (PLI) in Costa (KPI), ki je tudi zahteval, naj na podlagi zbranih podatkov občinski svet usmerja izbiro pred izdelavo pre. dlogov za zaključek študije, vsi pa so izrazili dvom, da bo načrt zares pripravljen v 8 mesecih. V začetnem delu seje je odbor odgovoril na nekaj vprašanj svetovalcev, med drugim komunista Monfalco-na glede stroškov, ki jih občina nalaga zasebnikom za opravljena utrje-valna dela na podpornih zidovih, ki jih je poškodovalo lansko neurje. Odbornik Cumbat je sicer poudaril, da deželna zakonodaja ne krije te škode, priznal je pa, da je treba orizadetim pomagati in dejal, naj ob prejemu občinske terjatve vložijo prošnjo za o-prostitev stroška. Župan in načelnik svetovalske skupine KPI sta se med sejo oddolžila spominu umrlega predsednika rajonske konzulte za zahodni Kras Itala Faggina, ki sta ga prikazala kot zgled prizadevnosti za družbene koristi. Številne tuje države na letošnjem «Nauticafop» Na sejmišču pri Montebelu so v polnem teku priprave na skorajšnjo razstavo športnih čolnov, rekvizitov za taborjenje in »caravan ning* Nauticamp, ki jo bodo odprli prihodnjo soboto, 11. marca in bo trajala 9 dni. Razstava bo zajela 6.500 kv, metrov površine (štiri pa viljeme in prostor pred njimi), eksponate pa bodo poleg italijanskih in deželnih tovarn oskrbeli tudi proizvajalci iz tujine, in sicer iz Jugoslavije, Francije, Zah. Nemci je, Združenih držav Amerike, Vel. Britanije, Kanade, Finske, Češko- slovaške, Poljske, Južne Koreje in s Formoze. Za obiskovalce bo raz stava odprta vsak dan od 15, Je 20., ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 20. ure. IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Odhod druge skupine v Egipt Danes popoldne odpotuje v Egipt v organizaciji Primorskega dnevnika druga skupina 40 izletnikov Po vzletu v večernih urah z ljubljanskega letališča in po prestopu na boeing družbe JAT na oeo-grajskem letališču, bodo nekaj po polnoči pristali v Kairu. V naslednjih dneh si bodo poleg zanimivosti prestolnice ogledali še zanimivosti v Aleksandriji in njeni okolici in se nato z vlakom odpeljali v Luxor ter Asuan na Nilu V Trst se bodo vrnili prihodnjo nedeljo okrog 12. ure. Izletnikom, katerim bodo še v marcu sledili izletniki na Kitajsko in v London ter v aprilu v Budimpešto, želimo srečno potovanje in mnogo prijetnih doživetij. z obmejnega pasu: s prepustnico je v letošnjem februarju prešlo mejo 738 tisoč 203 osebe, medtem ko so jih v istem mesecu lani našteli 1.123.888. Promet se je zlasti skrčil pri italijanskih državljanih: s 751.548 na 491.290. Nekoliko manj občuten je padec jugoslovanskih državljanov: lani jih je prešlo mejo 372.340, februarja letos pa 246.913. Celoten promet v prvih dveh mesecih letošnjega leta je tako dosegel 3.554.076 prehodov, od tega v medna rodnem prometu 1.675.221, v maloobmejnem prometu pa 1.878.855. V primeri z istim razdobjem lanskega leta je bil promet za 2.031.743 prehodov manjši, saj so lani našteli kar 5 miljo-nov 585.819, predlanskim pa malenkost manj, in sicer 5.560.340 prehodov. Posej SDGZ na posvetu m V okviru posvetovanj o proračunskem dokumeHtu za leto 1978 sta se prčdšedrfffP pokrajinske u-prave Martone in odbornik Volk včeraj sestala tudi s predstavniki krajevnih združenj trgovcev in obrtnikov. Upravitelja sta najprej obrazložila usmeritev delovanja pokrajinske uprave, ki se odraža tudi v računovodskem aktu, k večjemu poseganju v krajevno gospodarsko in družbeno stvarnost. Zato si bo pokrajina v tem letu prizadevala poglobiti nekatera vprašanja, ki jih je postavila lani prirejena druga konferenca o tržaškem gospodarstvu, s študijami o zaposlovanju mladine, o carinskih zakonodajah pri uresničevanju o-simskih sporazumov, o gospodarstvu v miljski občini in s pobudami za skladen razvoj turističnih dejavnosti na vsem pokrajinskem ozemlju. Zastopniki trgovcev in obrtnikov so seznanili predstavnika pokrajine s problemi teh kategorij in z nekaterimi pobudami, kot ureditev središča za obrtništvo na gradu pri Sv. Justu, Predstavnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Karlo Grgič se je zavzel še posebej za posege v korist gospodarskih in turističnih dejavnosti na Krasu in za dejansko izvajanje pobud na področju obrtništva, za katere vsebuje pokrajinski proračun posebno postavko. Študentje zasedli zavod «da Vinci» študentje italijanskega tehničnega zavoda da Vinci so včeraj zjutraj zasedli šolo. S tem protestirajo proti skupini profesorjev, ki hočejo po njihovem mnenju z ustrahovalnimi metodami vzpostaviti podobno stanje, kot je bilo pred letom 1968. V svojem ietaku poudarjajo, da profesorji izkoriščajo sedanje kritično stanje v vsedržavnem šolstvu in izvajajo močno represijo. O tem dogodku je celica ZKMI na šoli da Vinci izdala poročilo, v katerem izraža globoko zaskrbljenost o načinu, kako je do zasedbe prišlo. Mladi komunisti obveščajo, da je zasedbo predlagala le manjša skupina, ta predlog pa je skupščina študentov sprejela brez vsakršne diskusije. Zaradi tega ZKMI poziva vse demokratične sile zavoda, naj se med sabo povežejo in problem zavoda temeljito prediskutirajo; samo na tak način, zaključuje poročilo ZKMI, bodo demokratične sile lahko pripomogle k rešitvi tega perečega vprašanja. Svoje poročilo je ob tej priliki izdala tudi stranka proletarske enotnosti za komunizem. V njem podpira pobude študentov tehničnega zavoda da Vinci in poudarja, da je to edina pot za rešitev problema izobraževanja m naši državi. V noči med sredo in četrtkom so bili sicer z lahkoto identificirani (dovolj bi bilo malo dobre volje) neznanci ponovno na delu. Tokrat so pomazali kamnito ploščo, ki je nameščena na pročelju slovenske osnovne šole v Skednju v Šaliti De Marchi. Poleg tega so neznanci pomazali s podobnim napisom še lepak, na katerem je bil govor o handikapiranih o-trocih. Ta ponovni izbruh fašistične nestrpnosti so najprej opazili starši, ki so svoje otroke pospremili v šolo in pa učno osebje. O-čividno se neznanci ne morejo sprijazniti z dejstvom, da v mestu živimo tudi Slovenci in jih podobni napisi zbadajo v oči. O V četrtek, 2. marca, so se sestali v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu obrtniki, gostinci in jest-vinarji, ki obratujejo v okviru dolinske občine. Prisotni so poglobili probleme, ki so jih načeli na prejšnjem sestanku in sklenili, da se bodo dalje sestajali ločeno za vsako stroko posebej. aii„iiiiiiiiiiiiiiiimiiii„,„„ii„ii„iiiiiiiiii,miiiiiii„ Nadaljuje sc stavka v občinskih rekrcalorijih Na včerajšnjem zborovanju na sede. žu CISL je učno osebje občinskih rekreatorijev potrdilo, da bo nadaljevalo s stavko do sestanka z občinsko upravo. Stavkati so začeli že pred petimi dnevi zaradi vrste nerešenih vprašanj, kot zavlačevanje občinske uprave, da bi stalno zaposlila začasne uslužbence, ker ni bila izplačana trinajsta plača in drugo. Na zborovanju so nadalje sklenili, da o problemu zainteresirajo vse politične in socialne sile. Menijo namreč, da se ta problem ne omejuje le na rekrea-torije, ampak se nanaša na širše področje izobraževanja in prostega časa na splošno. Včeraj je na filozofski fakulteti tržaške univerze doktorirala s pohvalo ALENKA REBULA - TUTA Zagovarjala je tezo »O narodnostnem vprašanju med delavci v Boljuncu». Novi doktorici čestitajo za dosežen uspeh prijateljice in prijatelji. Čestitkam se pridružuje naše uredništvo, ---.j,........ iiiimiiiiii,iti„„ oiJ ................ Trije mladi Libijci v zaporu zaradi razpečavanja hašiša Zoiier MoiianitU, bmen JVioiiauied m aaiein Monamed Karabinjerji miljskega poveljstva so včeraj ponoči aretirali tri mlade Libijce, ki so razpečavali mamila v javnem lokalu na Sureha.ia-lišču sv. Andreja. Predsinočnjim je nekdo telefonira! karabinjerjem in jih opozoril, da trije mladeniči ponujajo gostom lokala haši>. Karabinjerji so prihiteli na kraj m zasačili Libijce «pri delu*. Vse tri so aretirali in prepeljali v miljsko vo jašnico, od tam pa včeraj dopoldne koronejske zapore. Vsi trije — 26-'.etni Salem Mohamed, 33-letni Shrek Mohamed in 20-letni Zoher Muha med — so doma iz Tripolisa ’n so bili vkrcani na libijski ladji Sabra ta, ki je zasidrana v Starem pristanišču. Pri njih so karabinjerji našli približno 50 gramov hašiša. Včeraj dopoldne so karabinj 'rji tudi natančno preiskali ladjo Sobrata, na kateri so našli še nekaj gramov hašiša. Libijce so prijavili , i,, in,,,, MiMttniiH n itiiM, iii,ni,,,,,, „,,,,,, iiiiiimiiiiiiiii,,,,, im, »11,1,1, ,,,,,, „i„„,„ii„,„i, ,i, niiiiiin,, m ,i,,„ ,,,„,n, m, m,,,,,,,,,, n, ,,n, „,, iiu. NA TRŽAŠKEM PRIZIVNEM SODISCU OMILJENA KAZEN ZA POSILJEVALCE Allredo Rustia in Alberto Ziodato bosta morala odsedeti po 3 leta in 3 mesece zapora, Riccardo Zudini pa tri leta in pol Tržaški prizivni sodniki so včeraj omilili kazen trem mladim Tržačanom, ki so odgovorni za enega naj-okrutnejših primerov posilstva v lanskem letu. Gre za 21 let stare Alfreda Rustio, Riccarda Zudinija in Roberta Ziodata (Rustia in Ziodato sta v zaporu, Zudini pa na začasni svobodi). Dogodki, o katerih je tekla razprava, so se pripetili 4. februarja lanskega leta v večernih urah, ko so mladeniči sledili 47-let-ni Liliani Gomiscek, ko je zapustila bar AUa passerella na Sprehajališču oV. Andreja ter jo nato napadli, pretepli, posilili in za nameček baje še okradli (samj so sicer tatvino vedno zanikali in tudi sodniki so jih te obtožbe oprostili zaradi pomanjkanja dokazov), ženska se je onesvestila in šele precej časa kasneje, ko si je delno opomogla, se je napotila k znancu, ki jo je pospremil v bolnišnico, kjer se je morala zdraviti približno mesec dni. Po približno treh mesecih preiskave so , agenti letečega oddelka tržaške kvesture identificirali Rustio, Zudinija in Ziodata, ki so na zaslišanju priznali krivdo. Izgovarjali so se, da so bili pijani in da niso vedeli, kaj počenjajo. Tržaško kazensko sodišče jim je sodilo 27. julija lanskega leta ter obsodilo Zudinija na 4 leta in pol zapora, ostala dva pa vsakega na 4 leta zapora. Pro tj obsodbi so vložili priziv vsi trije obtoženci, obenem pa tudi državni tožilec dr. Coassin, ki ni soglašal z dejstvom, da so sodniki oprostili obtožence ropa. Vendar pa Coassin ni vztrajal pri prizivu in zato o tem včeraj nj bilo govora. Na včerajšnji razpravi, kateri je prisostvovalo veliko število žensk, ki so se odzvale pozivu ZŽI - UDI in feminističnega gibanja, so po poročilu svetnika DelConteja spregovorili najprej odv. Tiziana Benussi, ki zastopa Gomisckovo in ki je zahtevala potrditev obsodbe, nato tožilec Ballarini, ki je prav tako zahteval potrditev obsodbe in končno zagovorniki Padovani, Moro in Mor-gera, kj so se potegovali za znižanje kazni; njihova izvajanja je občinstvo sprejelo z mrmranjem in z medklici, vendar do hujših incidentov ni prišlo. Po sorazmeroma kratkem posvetu je sodni zbor nekoliko omilil kazni: Rustia in Ziodato bosta morala od sedeti vsak po 3 leta in tri mesece, Zudini pa tri leta in pol. Zagovorniki vseh treh obtožencev so že vložili priziv na kasacijsko sodišče. sodnim oblastem zaradi posesti in razpečevanja mamil, Salerna Mohameda pa tudi zaradi upiranja javnem funkcionarju' upi! se ,je namreč karaomjerjem, ki eo hoteli aretirati. ga Področna skupščina zadruge Friukarne Domači živinorejci, ki so včlanjeni 'v deželni zadružni ustanovi Friul-carne, prek katere oddajajo v zakol in prodajajo govedo, da se i-zognejo posredništvu, so se zbrali pretekli torek v Zgoniku na področno skupščino. Ravnatelj ustanove jih je seznanil z obračunskimi zaključki lanskega delovanja, ko je zadružna klavnica odpremila približno 5 tisoč glav goveda, pri čemer so imeli skoraj 7 milijard lir dohodkov in ustvarili prebitek več kot 100 milijonov lir. Ta zaslužek bodo razdelili med člani, tako da bodo prejeli dodatek približno po 100 lir na kilogram oddane živine. Na skupščini so izvolili tudj 4 delegate in sicer Alojza Križmančiča iz Bazovice, I-vana Legišo iz Cerovelj, Mirka Zobca iz Zabrežca in Josipa Miliča iz Zagradca, ki se bodo udeležili deželnega občnega zbora Friulcarne, ki bo 11. t.m. v središču ERSA v Ri voltu. STAVKA V TOVARNI STOCK V torck sestanek s sindikalnimi predstavniki Uprava tržaškega podjetja Stock je včeraj izdala poročilo, v katerem pojasnjuje stališče, ki ga je zavzela do stavke osebja in pri tem poudarja, da ni zanikala pravice do stavke, ampak samo način, kako se ta lahko izvaja. Poročilo nadalje poudarja, da je uprava za torek sklicala na sedežu zveze tržaških industrijcev sestanek s sindikalnimi predstavniki, in pri tem izraža upanje, da bi po številnih sestankih sedaj vendarle prišlo do zadovoljive rešitve vprašanja. Gledališča ROSSETTI Danes ob 20.30 »Concerto insie-me» z Omello Vanom in New Trolls. Abonenti 30 odstotkov popusta. Rezervacije v osrednji blagajni Pasaže Protti 2, jutri ob 16. uri zadnja ponovitev. Od 7. marca «L'uomo, la bestia e la virtu* Pirandella; v izvedbi Arolda Tierija, Giuliane Lojodice, Giannija Agusa in Carla Hintermanna. Abonenti 30 in 20 odst. popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti 2. Razstave SPI) TABOR - OPČINE. V Prosvetnem domu na Opčinah razstavlja EDVARD ZAJEC dela iz cikla »Logični trenutki v barvah*, ki še niso bila razstavljena. Razstava bo od prta še danes od 18. do 20. ure ter jutri od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. V Slovenskem klulm v Ul. sv. Fran čiška 20/11 razstavlja svoja najnovejša dela, ki so nastala ob uporabi ra čunalnika, Edvard Zajec. Ogled ob delavnikih od 16. do 20 ure. V Tržaški knjigarni razstavlja do 15. marca Elga Tušar dekorativna in figurativna olja. Danes, 4. marca, bodo v umetnostni galeriji Tribbio odprli razstavo grafik slikarke Leonore Fini. Odprtje bo ob 18. uri, grafike pa bodo na ogled do 17. t.m. V sredo, 8. t.m., bodo v Palači Co-stanzi ob 18. uri odprli razstavo, ki se nanaša na tridesetletnico republi ške ustave. Razstavo prireja trža ška občina v sodelovanju z združenjem za italijansko kulturo in šport iz Rima. V geleriji «11 Mandracchio« v Miljah je odprta razstava del slikarke Luciane Pugliese. V geleriji «AI Bastione« (Ul. Ve-nezian 20) razstavlja Ferruccio Ber-nini. Razstava bo odprta do 11. marca. • Tržaška federacija stranke proletarske enotnosti PDUP je včeraj obsodila poseg policije, ki je izpraznila Dom mornarja v Ul. Montfort, ki so ga pred dnevi zasedli psihiatrični opera, terji. PDUP ob tej priložnosti zahteva, naj pokrajinska uprava prevzame Dom mornarja in ga nameni centru za umsko zdravje. Naše čitatelje in naročnike, ki so se prijavili za izleta na Kitajsko in v London, prosimo, da poravnajo zadnji obrok v ponedeljek, 6., ali v torek, 7. tm., med običajnimi uradnimi urami v potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone 4, PRIMORSKI DNEVNIK Mali oglasi BMVV 3.0, S.i, letnik 1974 oUlično o-hranjen, bele barve, pogon na plin, servo - krmilo, klimatizacija, -ugodno prodam. Ponudbe pod šifro «BMW» na oglasni oddelek Primor skega dnevnika. STANOVANJE v okolici Trsta iščeta mlada igralca slovenskega gledališča, telefon 754497 FOTOGRAFSKI LABORATORIJ išče 14 - 16-letnega vajenca. Zelo dobri pogoji in velika možnost poklicne uveljavitve. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro »Fotograf*. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211001. Prosek: tel 225 114; Božje polje Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124. KMEČKA ZVEZA — TRST vabi 'na OBČNI ZBOR ki bo Jutri, 5. marca 1978, ob 9. uri v Kulturnem domu v Ulici Petronio 4 DNEVNI RED: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora 2. Predsedniško poročilo 3. Poročilo tajništva 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Pozdravi in diskusije 6. Volitve 7. Razno V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. — Sledila bo zakuska. ššHi GLASBENA MATICA - TRST s sodelovanjem STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Gostovanje Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane BEDRICH SMETANA PRODANA NEVESTA Opera v treh dejanjih Dirigent: RADO SIMONITI Solisti, balet, orkester in zbor ljubljanske Opere Kulturni dom v Trslu: danes, 4. marca 1978, ob 20.30 — predstava v abonmaju GM; jutri, 5. marca 1978, ob 16. uri — vstopnice s popustom za abonente GM iz Gorice in SSG. # * * Prodaja vstopnic še danes, 4. marca, pri blagajni Kulturnega doma in eno uro pred pričetkom predstav. Abonente GM prosimo, da javijo v tajništvo (tel. 418-605), če se ne morejo udeležiti sobotne predstave. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Danes, 4. marca 1978, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. Jutri, 5. marca 1978, ob 17.30 v Slomškovem domu v Bazovici. V ponedeljek, 6. marca 1978, ob 20. uri v Mladinskem krožku v Dolini. EN SREČEN, VESELI INU TROŠTOV POLN DAN VOŠČIM večer govorov vipavskega redovnika JANEZA SVETOKRIŠKEGA. Nastopa: JOŽE ZUPAN. >' ' > | * - ' i' ’.. i . Ju .n-,/. . STALNO , ...opom: SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom (Mala dvorana) KOLE ČAŠULE VRTINEC izvirni naslov: VITEL EKSPERIMENTALNI ODER Prevod: Kostumi: Režija in scena: UUB1ŠA GEORGIEVSKI JANKO MODER MARIJA VIDAU Nastopajo: zapornik - dvojnik ALEŠ VALIČ preiskovalec ANTON PETJE dežurni IGOR SANCIN prva tovarišica BOGDANA BRATUŽ V ponedeljek, 6. marca 1978, ob 20.30 V torek, 7. marca 1978, ob 20.30 Zaradi eksperimentalnega značaja predstave je število sedežev strogo omejeno. Prosimo cenjene obiskovalce, r’, pravočasno rezervirajo sedež. POPUST ZA ABONENTE SSG. Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 12. do 14. ure, tel. 734265, V okviru radijske oddaje Dogodki in odmevi (Fatti ed echi), ki je na sporedu vsako nedeljo na valovih radia Koper ob 11. uri in v kateri je govor o najvažnejših ustanovah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, bo tokrat Ennio Opassi intervjuval dirigenta Tržaškega partizanskega pevskega zbora Oskarja Kjudra. V intervjuju bo Kljuder govoril o dosedanji dejavnosti pevskega zbora, ki je po številu 1 med največjimi v Evropi (150 članov). Govoril bo tudi o važnosti zbora, ki je doslej nastopil v Italiji, Jugoslaviji in v Avstriji. Med drugim se bo dirigent spomnil srečanja s predsednikom Titom, ki je bilo pred dvema letoma v Brdu pri Kranju. Izleti Združenje staršev nižje srednje šole Ciril in Metod, osnovne šole Oton Župančič in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu sporočajo, da je odhod avtobu sov v Ravascletto jutri, 5. marca, ob 6.30 izpred cerkve pri Sv. Ivanu. SPDT obvešča, da je odhod dveh avtobusov za izlet v Ravascletto jutri, 5. marca, ob 6. uri izpred Fora Ulpiano in odhod tretjega avtobusa ob 6.10 s Proseka. SPDT javlja, da je za smučarski izlet 12. marca v Ravascletto vpisovanje do vključno srede. 8. marca, na ZSšDI. Ul. sv. Frančiška 20 (telefon 767304). ca® Aristcn 15.00 «Allegro non 1 po*. Barvna risanka Bruna zetta. ta. Mignon 16.00 «Le avventure di Bar papa*. Barvna risanka. Nazionale 16.00 «Quell0 strano di papa*. Walt Disney. . Grattaciello 16.00 «Occhi dalle ste Natalie Delon, Martin Balsaffl, bert Hoffmann. Fantastični m®’ ExccIsior 15.30 »Un altro uom° un'altra donna*. Barvni film Fenice 16.00 «11 triangolo delle mude*. Barvni film. Eden 16.00—22.15 «Nero Venezia"0. R. Častiš, R. Niehaus. Prep°v®T mladini pod 18. letom. Barvni ‘l Ritz 15.30-17.40-19.50-22.15 «LU°" nel mirino*. Clint Eastwood, San ^ Locke. Prepovedano mladini P°“ letom. Barvni film. ^ Filodrammatico 16.00—22.00 «La fjj palla*. Prepovedan mladini P0® letom. Barvni film. Crislallo 16.30 «L’ultima odissea*. ^ orge Peppard, Dominigue San re>* Barvni film. Aurora 16.30 «In nome del paPa Nino Manfredi. Barvni film- . ^ Capitol 16.30 «La ragazza dal P’S'a e giallo*. Dalila Di Lazzaro. dan mladini pod 14. letom. Bar film. Moderno 16.00 «La grande avventuf Impero 16-30 «La tigre e ancora V1 Sandokan alla riscossa*. Kabir di. Barvni film. , Ideale 16.00 «Quatt,ro mosche di V® grigio*. Bud Spencer. Barvni fij®' Vittorio Venelo 16.0(1 «Madame ^ de*. Francoise Fabian. Prepm®— mladini pod 18. letom. Barvni ti Radio 16.00 «Centro della terra c° nento sconosciuto*. Barvni film’ Astra 16.30—21.45 »I magnifici seti«*' <* Yul Brynner, Steve McQue Charles Bronson. Barvni film-Volta (Milje) Danes zaprto. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 4, marca KAZIMIR Sonce vzide ob 6.39 in zaton® 17.55. — Dolžina dneva 11.16. "Ja, na vzida ob- 3.03 in zatone ob P' Jutri, NEDELJA, 5. marca - BOGOLJUB Vreme včeraj: Najvišja tempelj 12,3 stopinje, najnižja 7,8, ob 13-12,3 stopinje, zračni tlak 1913 mb Pjo da, vlaga 78-odstotna, nebo pooblačeno, veter 8 km na uro- ,g. verni, morje skoraj mimo, temPer ra morja 8,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 3. marca 1978 se je v 1 j, rodilo 5 otrok, umrlo pa je 1 ^ 0 ur RODILI SO SE: Chiara Piloti gf. renzo Zaratin, Daniele Radacich, F tina Marafatto, Manuela PercoriJ UMRLI SO: 106-letna Ida Coim vd. Marcovich, 75-letna GiovannS dulo vd. Furlan, 89-letna Basilia lini vd. Cantoni, 60-letni Italo Fa® gj-82-letna Paola Scapin vd. Cibibio-letni Antonio Mezgec, 70-letna , sa Simeoni, 90-lctni Giovanni Bi®^. 76-letni Eugenio Ferrarin, 54-letni millo Rebuttini, 80-letni Franc® ^ Corenica. 70-letni Giuseppe ^ 90-letni Giulio Dolliani, 82-letna • nia Stepancich por. Crevatin, ‘ na Sidonia Salvaro vd. Pirona, ’ ^ na Teresa Battistutta vd. Penco- ^ letni Edoardo Palermo, 84-letni -menico Bullo, 78-letna Lidia PeI'e por. Fabiani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) [JI. Drevored XX. septembra ’• jrf Bernini 4, Ul. Commerciale 26-XXV. aprila 6. ,,o (od 8.30 do 13. in od 16. do 204 Ul. Settefontane 39, Trg Unita NOČNA SLUŽBA LEKAB^ (od 20.30 dalje) . 4 Ul, Settefontane 39, Trg Unita ZDRAVSTVENA DEŽURNA SM^Jl Nočna služba za ■/ ivanre " ,e(, in EN PAS od 22. do 7. ure: 1 št 732-627 d„eH V predprazničnih in praznični1) ^ dnevna in nočna služba deluJe ^ pretrgoma do 7 ure dneva po P^j). ku. To velja za zavarovance ) $ INADEL, ENPAS. Dnevni P°zlV telefonski številki 68-441, nočni P številki 732-627. Kontovel V*.. Zveza 'ena Prosek _________ globoko sožalje tovarišici družini ob izgubi ITAI.A FAG(’ Pogreb Itala Faggina bo danes, 4. t.m. Pogrebni ®Pre se bo ustavil na trgu na P1'0*6 nato bo krenil na pokopališče. Trst, 4. marca 1978 (Občinsko pogrebno podjetje) iM ^imorski dnevnik 3 GORIŠKI DNEVNIK 4. marca 1978 ^STROKOVNEM SREČANJU KONEC JANUARJA V REPNU Sklepne misli in predlogi s posveta o kraških gozdovih Omejiti škodo po izletnikih in prepovedati promet vozil • Pokrajina, Sorska skupnost in Sklad za zaščito narave bodo nadaljevali sodelovanje jedsedstvo in udeleženci disku-Jsliega srečanja o kraških gozdo-j:j z Repnu, 28.1.1978, ob zaključ del in po predstavitvi raznih p°v, opozarjajo na resna vpra ki zadevajo gozdove in kra okolje na splošno. Posebej o-,>jo na potrebo, da se kraški ibs Izavaruje, zaščiti in ohrani kot npObia naravna vrednota ter iz-v funkciji številnih koristi, t 1 družbene in gospodarske nara kai jih nudi. I' e.d drugim svetujejo, da se s i.., dnikom uredita in, če je po-prepovesta turistično izlet- [j*bno, ■ v° z motornimi sredstvi i,. pro »let vozil za kros po gozdnih povr-(i^ z namenom, da se z namenom, da se uresniči jša zaščita rastlinskega pre- |„ 5?nja ed škodo ki jo povzroča-^ciovejkj posegi, s posebno pažnjo Požare in odlagališča smeti, tli a[ se tiče posegov za meliora-i,. baškega gozda, se ustanovam jJMm upravam predlaga, da ile, .j0 vrsto pobud za dosego na-I^M rezultatov: Sozd TM^loški in količinski popis ten*1 Površin, ki naj ga opravi jeSna uprava na podlagi že obstoji deželnih zakonov. !ru ^etek priprave organskih na-t0 v za ureditev občinskih in kon HjJ^nih gozdnih lastnin, celotni ja slti katerih bodo v breme de-ly (deželni zakon 65/76), v smis-jPačel naravoslovnega gozdarstva, lil' Nuditi tehnično in gospodaril^ ^?m°č zasebnim lastnikom za jjtoičitev oskrbovalnih operacij za ti aP° melioracijo, za katero naj skrbela gozdna uprava, tl' Po teh predhodnih ugotovitvah Odlagajo izvršitev pasegov Ijii °e®a oskrbovanja, ki naj teme P,° da pretvorbi nizkih gozdov, na m Pbrazhi ho-o vi h nasadov v me.ša-tii/°zd. na omejitvi in predimenzio-HjJdju črnega bora v sklope poseb-krjinske in zgodovinske vrednosti, PfjPaj se določijo od primera do da k^ra' na ureditvi lovstva, tako ^ »o upravljanje živalskega premo-itJa ZauPano organu, ki naj pred-SpJ.i® znanstveno, družino in go Tdrsko stvarnost ozemlja. -' Menijo, da je temel jnoga po ih ja zelenih površin z namenom. ze prevzema pristojnosti razpušče nega ONMI s strani občine in go-, udaril prizadevanja uprave, osebja in odbora za upravljanje, da bi i-zoblikovali nov didaktično-vzgojni model za otroške jasli. Velja omeniti, da je miljska občinska uprava prva v naši pokrajini rešila vprašanje osebja bivšega ONMI. Po razpravi, v katero so posegli svetovalci Postogna (KD), Trame (PSI), Derin (PŠDI), Kondi (PLI) PO IRANCE PREŠEREN priredi danes, 4. marca, ob 20.15 v gledališču France Prešeren v Boljuncu CANKARJEV VEČER v izvedbi prosvetnega društva iz Sovodenj. Sodeluje sovodenjski nonet. Vabljeni! in Clunchio (KPI), je občinski svet predlog sprejel z glasovi KPI, PSI, PSDI in PRI. Svetovalci KD in PLI so se vzdržali. Sledila je obravnava ostalih vprašanj, med drugim izvolitev članov davčnega sveta, nakup publikacij za šolske in javne knjižnice in deugo. Prihodnja seja občinskega sveta bo 15. marca, ko bo na dnevnem redu odobritev proračuna za letošnje leto. Danes kongres devinsko nabrežinske sekcije KPI Sekcija KPI devinsko-nabrežin-ske občine prireja danes ob 18. uri 'v dvorani «Igo Gruden* v Nabrežini svoj letni kongres na katerega so vabljeni člani in simpatizerji ter predstavniki demokratičnih strank, ki so prisotne v občinskem svetu. IIIUllllllllllllMlllllllllllltllllMIIIIlllimilllMmillllllllllllllimiMI,11111(11111 IIII IMIIMIllinilllltllllllllMIllMMII Hj ™vmjo, aa je temeljnega po V* P'?seS javnih uprav v organi jj» in upravljanje opremljenih lij1®*1 zelenih površin z namenom, H, ,Se nudi mestnemu prebivalstvu rekreacije in obenem pre-tako nevarnost požarov in Dej/t kot trajni razlogi trenja s t^valstvom kraških naselij, ki iz iz nedovoljenega vstopanja v Hh *astn(no *n škode na na- koncu pozivajo pristojne jav-t^uPrave, naj sprožijo vrsto posve-ij bled tehničnimi in upravnimi or ti. ■ da se začne reševanje postav- IfeivL a se začne reševanje postav-vprašanj. Prireditelji se obve % »Ujej,. , , , - mi Jo k stalnemu preverjanju ures- BENEŠKI DNEVNIK PO INTERVJUJU TRŽAŠKEMU «PICC0LU» Meglena in dvoumna stališča Turella o slovenski skupnosti Čudno ločevanje tržaških in goriških od beneških Slovencev 'Cvanja nakazanih smotrov skupin' s Pristojnimi javnimi upravami v Vsekakor k sklepni oceni pobude največ treh let. °BCINSKI svet v miljah Hešono vprašanje osebja bivšega ONMI a torkovi seji miljskega občin-je bila glavna točka dSa sveta LevPega re— - M L.otr°škili jasli in zaposlitvi osebja Sega ONMI. Po uvodnih besedah ^Vnega recja razprava o organi- j|(®ana, ki je izrazil solidarnost milj-ijj® uprave aelavcem oljarne Ga-C’- 0 teJ tečki spregovoril od- rbik Balbi, ki je orisal razne fa- Tržaški «11 Piccolo* je v svoji ponedeljkovi videmski izdaji objavil zanimiv intervju s predsednikom videmske pokrajine odv. Turellom. Intervju se nanaša na priprave na konferenco o etnično-jezikovnih sku pinah, ki jo prireja pokrajinska u-prava no sklepih pokrajinskega sveta. Turellova stališča označujejo številni «rrzločki», ki zožujejo možnost razprave, tako na ravni globlje analize, kot glede stvarnih namenov. Sam avtor razgovora s pokrajinskim predsednikom že v u-vodu dokazuje, da ne zna resno o-predeliti Furlanije kot neke resnične etnično - jezikovne skupnosti in da ne pozna potrebe po stvarnih predlogih za ovrednotenje 'tc kulture. Tudi za Turella je Furlanija bolj «neka kulturna stvarnost, kot pa etnično - jezikovna skupina*. Precej zmedena so tudi stališča o Nadiških dolinah (zakaj bi ne ob tem spregovorili tudi o Terski dolini, Reziji in Kanalski dolini?), za katere Tu rello priznava, da v njih živi slovenska skupnost (kar je seveda zelo pozitivna in pomembna trditev), vendar 'e ob tem podčrtuje kultur no odmaknjenost (odmaknjenost, ki naj bi izvirala še iz XIV. in XV. stoletja) in se seveda pozablja, da je ta skupnost razvijala v XVII. in XVIII., posebno pa XIX. stoletju, tesne kulturne stike s Slovenijo in da so kulturni in istočasno jezikovni stiki zelo tesni tudi danes. To velja tudi za odnose s tržaškimi in goniškimi Slovenci, ki se jih seveda globoko ločuje od beneških Slovencev in ki se jih razločuje iz dveh razlogov: prvič, ker govorijo drugačno slovensko narečje in drugič, ker so se naučili slovenskega jezika v javnih šolah, medtem ko se ga morajo v Beneški Sloveniji naučiti v zasebni šoli in brez «bre-men za državo*. To seveda po načelu enakosti! Predsedniku videmske pokrajine, NAVIGAZIONE ALTO ADRIATICO S. p. A. TRST — lil. Felice Vcnezian 2 — Tel. 750616 - 60272 ki sicer priznava skupnosti, ki se zavzema za slovenske šole in za dvojezičnost, zvestobo državi, se nadalje ne zdi potrebno, da bi se o-predelilo kulturni razvoj, ki ga je doslej prineslo poučevanje slovenščine v Beneški Sloveniji. Treba je pa tudi poudariti, da Turello m'znava potrebo po spoznavanju slovenskega jezika «skupno-sti, ki ji je treba omogočiti, da bo lahko razvijala vse pobude kulturnega in jezikovnega značaja. Ne dvomno gre za bogastvo, ki ga ne smemo izgubiti in ki potrebuje znanje jezika, da se lahko osloni na svoj izvor*. V zaključku intervjuja pokrajinski predsednik omenja tudi nemško etnično jezikovno skupnost, o katere značilnostih in potrebah bo videmska pokrajinska konferenca tudi razpravljala. Paolo Petricig VČASIH SO STATISTIČNI PODATKI HUDO ZANIMIVI V zadnjih letih se je zmanjšalo število zaposlenih v naših industrijskih obratih Od decembra 1974 do junija 1977 je število zaposlenih padlo za 1.300 enot ■ Dopolnilna blagajna v mnogih primerih predsoba brezposelnosti - Mladih brezposelnih je čedalje več :•.< MtZjf JRK ’• .*!*•*, * ' ► . * ■ " aitt£ H Sporočamo, da je v sredo, 1. marca 1978, stopil v veljavo sledeči urnik: Proge za ISTRO M/n « E D R A » ODHOD: Poncdclj ek Torek Sobota • Nedelja Sreda Petek Trst od. 9.00 9.00 9.00 Koper pr. 9.35 9.35 9.35 Lola pr. 10.20 — ■ — Piran pr. 10.50 10.40 10.40 Krna c or. 11.35 11.35 — Kovigrad pr. POVRATEK: 12.25 Ko vi grad od. — 14.10 i— Lmag od. 15.00 15.00 — Piran od. 15.50 15.50 15.50 K.ola od. 16.20 — — Koper od. 17.00 17.00 17.00 Trst pr. 17.35 17.35 17.35 K 12-urnim predhodnim naročilom je možen Ltro s samo osebno izkaznico. i enodnevni izlet v Proga TRST - MILJE M/n «DIONEA» Odhodi iz Trsta v Milje 9.30 °dhodi iz Milj v Trst 10.00 12.15 15.25 Proslava ustanovitve LIL v nedeljo v Pesariisu Na študijskem in izobraževalnem centru UIL v Pesariisu (Prato Car-nico) bo jutri proslava obletnice u-stanovitve sindikalne zveze UIL, ki bo sovpadala z uradnim odprtjem centra. Z novo organizacijsko pobudo hoče sindikalna zveza UIL podčrtati . voje prizadevanje v tem kritičnem politično-ekonomskem trenutku. V novem centru se bodo lahko izučili novi kadri, ki bodo lahko pripomogli k razvoju političnega in gospodarskega življenja v naši deželi. Sindikalna zveza UIL posveča tej pobudi veliko važnost, sa,; bo na slavnosti polnoštevilno prisotno tajništvo, poleg njega pa še predstavniki vseh demokratičnih sil, občinske uprave Prata Camica, tiska in televizije. Proslave se bo udeležil tudi vsedržavni tajnik UIL Ben-venuto, ki bo imel tudi slavnostni govor. Pismo uredništvu V okviru radijskega programa «Neppure con un 1'iore*, ki ga oddaja italijanska postaja tržaškega RAI, je bila 24. februarja na sporedu posebna oddaja o vlogi ženske v odporništvu naše dežele. Pobuda RAI je vsekakor pozitivna, predvsem, ker se je med oddajo go vorilo o izkušnjaii žensk različnih slojev in narodnosti, ki so aktivno socLi.ivale v odporniškem gibanju. Vsekakor pa moramo pripomniti, da je režija spremenila nekatere posege, mislimo zaradi pomanjkanja časa. če pa je režija izpustila nekatere odlomke o manj pomembnih stvareh, se nam ne zdi pravilno, da sta bili med govorom o vlogi slovenskih žena v odporništvu izpuščeni dve množični akciji, ki sta jih izpeljale proseške ženske. V prvem primeru gre za veliko nabir-no akcijo, ko so proseške ženske nabrale veliko količino sladkat : in jili s tovornjakom od|x>slale v hribe ob priliki velikonočnih praznikov leta 1944; druga akcija pa zadeva prenos na operativna področja partizanov velike količine soli, pri katerem ie sodelovalo približno 30 žensk. Prav zaradi tega, ker sta se iz puščena odlomka nanašala na vsebino in pomen akcij, se nam zdi korektno, da bi morali prej vprašati zainteresirane osebe. Kljub temu pa želimo, da bi ime la oddaja vedno večji uspeh. Marija Husu Ko moramo v zadnjih mesecih skoro vsak dan poročati o krizi v tej ali drugi tovarni na Goriškem, o dopolnilni blagajni, o odpustih, nam seže spomin v prvo desetletje po vojni, ko je bil nolo-žaj zaposlitve na Goriškem precej hujši od današnjega. Spominjamo se, da so leta 1953 zabeležili v naši pokrajini, pri neznatno manjšem številu prebivalstva kot danes, več kot deset tisoč uradno vpisanih nezaposlenih. Njihovo število se je sicer nekaj let kasneje zmanjšalo, ker je tudi iz goriške ^pokrajine, podrobno kot iz Trsta, šlo zelo veliko naših ljudi v Avstralijo, kjer so tudi ostali. Veliko Goriča nov je takrat iskalo in našlo delo tudi v drugih evropskih državah. V Švici jc bilo v nekaterih tovarnah istočasno zaposlenih tudi po sto in več ljudi iz naše pokrajine. Mnogi so tam ostali, marsikdo pa se .je vrnil domov v času, ko je bil pri naš položaj boljši, ko smo dosegli polno zaposlitev. Podatki o nezaposlenosti v deželi nam povedo, da so jih v vsej deželi zabeležili leta 1960 skupno 30.796. konec leta 1975 pa samo polovico in sicer 15.515. Na Gori škem je bilo v letu 1960 5.186 brezposelnih. To število se je postopoma nižalo in najmanj vpisanih v te sezname smo zabeležili konec leta 1974, ko je bilo pri nas le 1.759 brezposelnih. To število se je počasi pričelo višati in konec lanskega avgusta je doseg'o števi lo 2.113 enot. Podatki so zanimivi ker nam povedo, da je bilo in je še danes malo nezaposlenih. Prebivalcev je nad 140.000, v industriji .je bilo sredi lanskega leta 15,905 zaposlenih. Ni podatkov o zaposlenih v trgovini, v prometnih dejavnostih, v javnih službah. Ne razpolagamo s podatki o upokojencih. Vemo koliko učencev in dijakov je bilo lani na Goriškem. Ob začetku lanskega šolskega leia so jih zabeležili približno 25.000, niso pa tu všteti univerzitetni študentje. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je bilo konec leta 1974 zaposlenih v goriški industriji 17.220 ljudi, sredi leta 1977 pa se je to število zmanjšalo na 15.905. Brez dvoma je število zaposlenih v industrijskih podjetjih danes še manjše, ker so se skoro povsod odpovedali tako imenovanemu turn-overju. t.j. nadomeščanju delovnih mest, ki se. izpraznijo zaradi upokojitev ali drugačnega odhoda. Tako se je v treh letih za skoro tisoč oseb zmanjšalo število zaposlenih v kovinarskih industrijah, za več sto v tekstilnih. V drugih sektorjih pa je ostalo število zaposlenih več ali manj na isti ravni,, ponekod, kot na primer v kemijski industriji, se je število zaposienih povečalo. V tem času so zaprli tudi nekatere tovarne, kot n.pr. La-cego, Mucchiut, itd. in zaradi lega se je precej ljudi znašlo brez dela. Kar pa je najhuje je to, da se proces manjšanja števila zaposle njh nadaljuje in sedaj smo pi-ed dramatičnim dejstvom da bo delovnih mest vedno manj. Dopolnil na blagajna, v kateri je sedaj že več kot tri tisoč ljudi. t.j. več kot ena petina vseh zaposlenih v industrijskih podjetjih, je v marsikaterem primeru le predso- s tem, da tri leta ne bodo jemali v službo nikogar. To pomeni, da ne bo nihče upokojenih nadomestil. Isto velja za tržiško ladjedelnico, isto za vrsto drugih tovarn. Mladi brezposelni pa trkajo na vrata tovarn, V posebnih seznamih jih je vpisanih več kot tisoč, s strahom tukajšnje oblasti čakajo konec šolskega leta, ko se bo druga masa mladih vpisala v seznam brezposelnih. Kaj z vso to mladino? Na eni strani imamo preveč mladih šolanili ljudi brez dela. Ko so se pred leti odprla vrata šol vsem, ko so bili življenjski pogoji v naših družinah dobri zaradi polne zaposlitve, so mladi trumoma šli v višje srednje šole. Danes imamo skoro brez števila brezposelnih učiteljev, geometrov, knjigovodij, tajnic, tipkaric in ljudi z vsakovrstnimi diplomami. Ko ne dobijo dela. ki odgovarja njihovi šolski pripravljenosti, se ti mladi zaposlijo tudi v navadnih težaških službah. Niso pa vsi za to. V tovarnah sicer ni dela, pri številnih obrtnikih pa bi bilo moč najti delo za mlado ljudi Vendarle pa ni nihče strokovno pripravljen na tako delo. Marsikateri delodajalec toži, da ne dobi specia listov za to ali ono. delo. Položaj so staiši občutili že lani, zaradi tega so sc v marsikaterem primeru že lani poleti starši odločili, da da jo sina v strokovni tečaj raje kot v šolo kjer bi dobili diplome, ki bi lahko ostale samo za to, da se spravijo v domači predal. Shod KPI o psihiatriji V goriškem avditoriju bo danes ob 16. uri deželni shod komunistične partije o psihiatriji in zdravstveni reformi v deželi Furlaniji - Julijski krajini, Uvodno poročilo bo imel dr. Pietro Pauizon. razpravo pa bo zaključil dr. Bruno Begnini. član vsedržavne komisije za psihiatrična vprašanja pri vodstvu KPI. ŽIVAHNA LIKON NA DEJAVNOST Na obeli straneh meje več slikarskih razstav V No\i Gorici ra/.sta\lja Janez Ber-nik, \ Vidmu pa Zvest Apollonio V salonu Meblo v Novi Gorici so včeraj popoldne odprli razstavo grafik in predstavili knjigo / rzic PRINCIPE 17.30-22.00 «Rollercoaster*. EXCEI.SIOR 16.30-22.00 «11 gatto*. IS o ca Gorica in okolica SOČA «Itrte mi je Gator* — ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Konjenica brez konj* — ameriški film ob 18.00 in 20.00. DESKLE (Avtostrada v postelji* — danski film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je » Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38 tel. 2268 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike. t*l. 72341. PRIMORSKI DNEVNIK 4 4. marca 197* GOSPODARSKO PISMO IZ LJUBLJANE Reševanje dilem o osebnih dohodkih Osebni dohodki so še vedno, tudi v socialistični družbi, končni efekt delavčevega prizadevanja, rezultat vloženih naporov, dosežene izobrazbe in tudi uspeha, ki ga dosega delovna organizacija oz. določena panoga v družbi. Dejavnikov, ki so določali in še vedno določajo osebni dohodek, je torej veliko, ker pa vemo, da .je delavec v prvi vrsti najbolj zainteresiran za lasten osebni dohodek, preko tega pa tudi za dohodek organizacije v kateri ustvarja, moramo seveda tudi poznati vse tiste vzvode, ki premikajo oz. vplivajo na osebne dohodke. Pri tem ne obravnavamo osebnih dohodkov kot makroekonomsko kategorijo in njene povezave z osebno potrošnjo, nagnjenostjo k varčevanju in podobne, ki so sicer zelo pomembne relacije, temveč osebni dohodek delavca glede na vse tiste elemente, ki ga posamezniku določajo. V zakonu o združenem delu je sicer jasno opredeljeno, da naj delavčev dohodek določa le njegov prispevek k skupnemu rezultatu, kar je treba tudi izmeriti, neglede na doseženo izobrazbo oz. neglede na delovno mesto, ki smo ga s tem odpravili. Delo naj bi tako postalo bolj gibljivo, povečala naj bi se tudi produktivnost ter končno sam interes posameznika pri delu. Ugotavljali so namreč, da so bila prejšnja razmerja premalo stimulativna, preveč so temeljila na že doseženem in premalo na tekočem rezultatu delavca, kar nam lepo prikažejo tudi številčne a-nalize, ki kažejo soodvisnost osebnih dohodkov in v začetku naštetih elementov. Informacije slone na rezultatih konec 1976. leta, tako da so sicer absolutna števila, ki kažejo zaslužke posameznikov. zaradi rasti osebnih dohodkov manj zanimiva, zato pa so toliko bolj interesantna relativna razmerja. Že osnovni podatki, ki kažejo poprečne osebne dohodke med posameznimi dejavnostmi, povedo že staro in znano resnico, da imajo delavci, zaposleni v negospodarstvu. precej višje osebne dohodke, kakor pa tisti, ki so zaposleni v gospodarstvu. Za petino višji osebni dohodki de- lavcev v negospodarstvu pa so le posledica precej višje izobra- zbene strukture v teh dejavnostih, ki ne ustvarjajo neposredno družbenega proizvoda. Po drugi strani pa vemo, da izračuni, ki temelje na t.i. pogojno nekvalificiranem delavcu, kažejo ravno obratno tendenco: da so torej dohodki delavcev v negospodarstvu, glede na njihovo izobrazbeno strukturo podcenjeni. Kot smo že omenili, je napravil konec te dileme šele zakon o združenem delu, ki ne postavlja v ošffredje še vnaprej le dosežene stopnje izobrazbe. Še več,je kot so razlike med delavci glede na sfere, pa so razlike med panogami. Kje so vzroki, da na primer delavec v financah zasluži skoraj za polovico več, kakor tisti, ki je zaposlen v trgovini in gostinstvu, kjer prejemajo delavci relativno naj-niž.je poprečne osebne dohodke med panogami. Ali pa, da na primer delavec v proizvodnji prejema za petino manjše osebne dohodke, kakor tisti, ki dela kot neproizvodni delavec. Eden izmed dejavnikov, ki povzročajo razlike v poprečnih osebnih dohodkih med panogami, je prav gotovo različen ekonomski položaj panoge, ki pa seveda ni vedno nujno povezan le z uspešnostjo poslovanja v tej panogi. Čestokrat so bili vzroki tudi drugje; prisvajanja dela dohodka določene panoge oz. vse dejavnosti na račun druge, kar .je bilo mogoče doseči glede na cenovna gibanja in neskladja. Prav zato so nujna vsa sporazumevanja med različnimi proizvajalci, ki so medsebojno gospodarsko povezani, tako po ravni proizvajanja, kakor tudi po ravneh proizvajanja in prodaje. Torej kakor smo ugotovili vpliva na osebne dohodke poleg izobrazbe, starosti in delovne dobe (kjer se upošteva kot delen element v strukturi osebnega dohodka minulo delo), tudi gospodarski položaj panoge in dejavnosti. To trditev nam še bolj ilustrativno podkrepijo številke, ki govore o osebnih dohodkih delavcev, ki so opravljali na podobnih delovnih mestih, v različnih panogah in dejavnostih, skoraj enako delo. Delavec, ki je u-stvarjal svoj zaslužek kot znanstvenik ali raziskovalec, je prejemal, če je bil zaposlen v kmetijstvu kar za tretjino debelejšo plačilno kuverto, kakor tisti, ki je bil na podobnem delovnem mestu, le da je delal v organizaciji, ki se je ukvarjala z gostinstvom ali pa turistično dejavnostjo. Prav tako so razlike tudi na spodnji strani: delavec, ki dela na delovnem mestu v industriji, kjer je značilno individualno ročno ali pa povezano ročno delo, je prejel le 66 odstotkov tistih osebnih dohodkov, kakor če bi opravljal sorodno delo v financah. Podobno se razlikujejo tudi nagrade delavcem, ki se bavijo z delom splošnega vodstva in so le nekoliko nižje pri strokovnih delavcih. Pri tem kratkem pregledu elementov, ki vplivajo, oz. še bolje rečeno, ki so vplivali na delitev osebnih dohodkov, seveda ne izhajamo iz želje po uravnilovki, ki bi skrčila razpon med osebnimi dohodki ne glede na delavčev prispevek. Prav tako so jasne tudi razlike med panogami, vendar pa so te razlike le prevelike in premalo pojasnjene. Povezava med produktivnostjo in osebnimi dohodki, ki .jo radi če-sto navajamo, je mnogokrat povsem porušena, kar nam kažejo tudi zelo ilustrativni podatki iz lanskega leta: organizacije, ki so poslovale (tradicionalno) z izgubami, so delile prav takšne osebne dohodke, kakor tiste, ki so zaključile že periodične obračune z izgubami. Tudi to je eden od vzrokov, da se povezava med uspešnostjo in osebni mi dohodki ne začne le pri delitvah v organizacijah, temveč tudi med njimi in da se tako vzpostavijo tista razmerja, ki slone na zdravih gospodarskih osnovah. KAREL BRAVEC Pogovori o davkih Razmišljanja o občinskih davčnih svetih Ko so v poslanski zbornici leta 1973 razpravljali o osnovnem zakonu davčne reforme za neposredne davke, ki je stopila v veljavo s pričetkom nasledn jega leta, so zlasti nekateri levo usmerjeni parlamentarci odločno zahtevali, da se prizna občinam določena pristojnost pri ugotavljanju dohodkov fizičnih oseb. Takratna vlada, s finančnim ministrom Preti jem na čelu, je nasprotovala, da bi dali krajevnim upravam preveliko oblast na davčnem področju. Po neskončnih razpravah je prišlo do nekakega kompromisa. V grobih obrisih je danes slika naslednja. Davčni prijavitelji opravijo svoje prijave z vzorcem 740 v dveh prepisih, ki se zbirajo na finančnih uradih. Obrazec zelenkaste niiiiiiiiiiiiiHfiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiuiiiiiiiifitiiKniiiHfiiiiiilivnfiiiiMiiiiiifmtMiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiifi Novost na knjižni polici Mladinska knjiga: «Ljudje v stiski» «Odkritja in raziskovanja» Založba Mladinska knjiga izdaja tudi zbirko Vse o zdravju, ki jo je po angleški izdaji priredil in ponašil univ. profesor dr. medicine Miha Likar, sicer naš znani zdravstveni publicist. Poročali smo že o knjigi te zbirke z naslovom Človek in zdravje. Zdaj pa je izšla druga knjiga te zbirke, ki nosi naslov LJUDJE V STISKI. Knjiga velikega, leksikalnega formata ima dva dela. V prvem delu obravnava knjiga odnose med zakonci, njune medsebojne odnose, odnose do otrok, prijateljev in odnos do družbe. V drugem delu pa obravnava knjiga pod naslovom tiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinimiumiiiii' Vabilo na razstavo «Pionirski foto» 1978 V okviru JPI »Narava, zdravje, lepota*, 25-letnice Zveze prijateljev mladine Slovenije, 35-letnice Zveze pionirjev Jugoslavije in v počastitev Dneva mladosti vas vabimo, da se udeležite XIX. REPUBLIŠKE RAZSTAVE PIONIRSKE FOTOGRAFIJE »PIONIRSKI FOTO* 78, ki bo v dvorani nove osnovne šole Ljubljana - Vič - Rudnik, Nanoška štev. 2. Ljubljana, od 19. do vključno .28, 5. 1978. 1. Razstave se lahke udeležijo pionirski krožki in posamezniki -pionirji in mladinci do starosti 15. let. 2. Tematika fotografije naj bo v duhu JPI »Narava, zdravje, lepota*. Zaželene so tudi slike iz pionirske dejavnosti, prometne vzgoje in varnosti v prometu. 3. Vsak avtor lahko predloži do 10 fotografij v velikosti 18x24 cm. Žirija bo sprejela v oceno samo dela, ki še niso bi’a razstavljena na republiški razstavi «Piondrski foto*. Fotografije ne smejo biti nalepljene na karton. Slike, ki ne odgovarjajo tem pogojem, na razstavo ne bodo sprejete. 4. Na hrbtni strani vsake fotografije naj bodo podatki: ime in priimek, starost, naslov fotografije. naslov avtorja, šole ali foto krožka oziroma kluba. Kolekcijam, ki jih pošljejo krožki oziroma fotoklubi naj bo priložen seznam poslanih del, z navedbo avtorjev in naslovov fotografij. 5. Nagrajene bodo o najboljše kolekcije (za 4 sprejete fotografije) in 3 najboljše posamezne slike. Posebno nagrado prejme tudi krožek z najboljšim uspehom. 6. Organizator razstave si pridržuje pravico objave del za pro paganJne namene. 7. Fotografije pošljite na naslov: . OTO - KINO ZVEZA SLOVENIJE, poštni predal 99, Lepi pot 6, 61001 LJUBLJANA najkasneje do 31. marca 1978. FOTO - KINO ZVEZA SLOVENIJE OSNOVNA ŠOLA LJUBLJANA - VIČ - RUDNIK SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA - VIČ - RUDNIK RK ZVEZE SOC. MLADINE SLOVENIJE Ljudje v stiski resnične človekove stiske, pa naj gre za zdravstvene težave, za lakoto, podhranjenost, za težave v okolju. V prvem delu je knjiga neke vrste priročnik za srečen zakon, saj obravnava seksološka vprašanja, vprašanja razveze, ločitve v družini, odnos staršev do otrok, rast otroka v odraslega človeka, odnos do prijateljev, usodo človeka v množici, življenje v bogati in revni družbi. Gre torej za vprašanja od čisto o-sebnih do družbenih, s katerimi sa vsak človek nujno srečuje v življenju. Težave, ki neposredno zadevajo človeka, obravnava drugi del knjige. Predvsem je tu govor o lakoti po svetu, o boleznih, o čustvih plahosti, krivde, sramu, o telesni in duševni invalidnosti, o bližajoči se smrti in navsezadnje tudi o človeku in okolju. Knjiga o človeku v stiski je napisana v tujini, slovenski avtor pa je vendarle delo ponašil in priredil za slovenskega bralca. Ne glede na to pa delo obravnava splošne človeške probleme, ki so po vsem kulturnem svetu več ali manj podobni. Zato bo knjiga primerna tudi za našega, slovenskega bralca. Seveda to ni knjiga, ki bi jo prebrdli na mah. Namenjena je prebiranju, proučevanju podat- kov in misli in ravnanju rta podlagi teh spoznanj. Zlasti mlademu človeku bo knjiga koristna. Precej drugačna, vendar prav tako bogato ilustrirana enciklopedična izdaja je zbirka Odkritja in raziskovanja, ki jo Mladinska knjiga izdaja prirejeno oz. prevedeno po originalni angleški izdaji založbe Aldus Books v Londonu. Doslej so izšle že tri knjige te zbirke, sedanja četrta knjiga pa je pred nami. Kot prevajalka je sodelovala Zdenka Jerman, opremil pa je knjigo Julijan Miklavčič. -Četrta knjiga zbirke Odkritja in raziskovanja je posvečena Aziji in Afriki. Pripoveduje pa nam o odkrivanju dežel na teh dveh celinah. Prvi del knjige pripoveduje o odkrivanju Azije, v katero so Evropejci začeli prodirati v 16. stoletju, ko se je začenjala doba velikih odkritij. Drugi del knjige nosi naslov Afrika izziva, kar že samo pove, da je odkrivanjem afriških dežel, posvečen ta del knjige. Pod naslovom Peščena morja pripoveduje knjiga, kako so odkrivali arabske dežele puščav peska in vročine. Gre torej za knjigo, ki pripoveduje o zgodovini odkritjih in zlasti mladim bralcem pripoveduje, kako je nastajalo in se večalo znanje o našem planetu, katerega so skozi stoletja odkrivali drzni in pogumni možje Evrope. Čeprav gre za pripoved, ki seveda daleč presega dkvir povprečnega znanja in čeprav gre za knjigo, ki prav vsakega le ne bo zanimala, pa je vendar delo koristna izdaja.,, Sl. Ru. barve dostavi finančna uprava pristojnim občinam. Nato občinska uprava čaka na sporočilo državne uprave o sklepih, ki jih je sprejela v pogledu prijavljenih dohodkov v posameznih primerih. Šele po omenjenem sporočilu iima krajevna uprava možnost, da izrazi svoje pomisleke, če ugotovi na podlagi gotovih elementov, da je obdavčitev preblaga. Občine lahko ustanavljajo v ta namen posebne davčne svete — posvetovalne urade, ki sodelujejo z občinskim odborom pri ugotavljanju dohodkov občanov. U-stanovitev davčnih svetov ni obvezna. Spreminjevalni sklepi občinskega odbora postanejo takoj definitivni. Če pride do spora med državno in krajevno upravo poverijo razvozlanje mešani komisiji, ki je sestavljena iz enakega števila zastopnikov tako ene kot druge strani. Ker pa je odločilen glas predsednika komisije, ki ga imenuje država in ki je potemtakem nosilec njenih gledišč, je o-čitno izid glasovanja vedno v prid finančne uprave. Doslej ni državna uprava prišla do ugotovitve dohodkov niti za e-no samo prijavo, ker je bila med drugim preveč zaposlena z zaostanki »vanoni*, izpred leta 1974 in z drugimi zadevami zgolj formalne narave. Nekateri občinski sveti so protestirali proti tolikšnemu zavlačevanju. Zaradi tega so s poznejšim zakonskim določilom omogočili občinam, da sodeluje že v začetni fazi, takoj po prijavi. Kako je danes z ustanavljanjem davčnih svetov in kakšno je njihovo delovanje? Takoj moramo povedati, da ni govora o delovanju, ko po štirih letih niso imeli niti v enem samem primeru hrane za razpravljanje. Ponekod, kot na pirmer v Benetkah in v Raveni so davčne svete že imenovali in jih v nekaterih primerih razdelili na toliko delov, kolikor je rajonskih konzult. Tudi v Trstu je vprašanje, ki ga obravnavamo, na dnevnem redu občinskega svet-a. Pozornost upraviteljev in svetovalcev se obrača na predlagane rešitve v večjih upravnih centrih; kot je Milan. Ta velika u-prava sodi vsekakor med najresnejše, ni pa povsem na jasnem, kako naj bi stvar kompletno uresničila. Po najnovejših vesteh nameravajo v tem nejvečjem gospodarskem središču države ustanoviti enotno komisijo s 70 člani, članstvo bi nato razdelili na skupine, ki naj jih bi dodelili v delokrog posameznih rajonov. Skupine bi krožila izmenično tned ‘•Otrin frtT*» i posameznimi konziultami. Milanski odgovorni odbornik za davke pravi, da je ta zamisel sijajna, saj bi občina prišla do 70 sodelavcev. ki bi nadomestili enako število uradništva. Ne vemo, če gre za tiskovno napako: pisano je bilo da bodo predlagali 30.000 lir honorarja za vsako sejo. Po našem mnenju načrtovani sveti ne bodo mogli zadovoljivo opravljati svojega dela, če ne bodo imeji ob strani izurjenega o-sebja v vrstah sposobnih ugoto-viteljev in informatorjev na terenu. Dosedanja izkušnja je pokazala, da problemom davčne utaje ni bila še zdaleč kos niti država s svojim aparatom, z računalniki, s finančno stražo itd. Menimo torej, da je na tem področju precej naivnih utvar. Seveda je za soudeležbo pri ugotavljanju dohodkov predvsem občinska birokracija, ker bi s tem (po odpravi družinskega davka) še nadalje o-pravičila svoj obstoj. Poudariti moramo, r'~ se na primer tržaška občina ni posebno izkazala v i-skanju predvsem večjih utajevalcev omenjenega davka, ki je edini bil v izključni njeni pristojnosti. Le kako naj bi se sedaj občine z vnemo vrgle na davčne operacije, o katerih je govor, ko navsezadnje bd od vsega tega ne imele nobene neposredne koristi. Davek na dohodke fizičnih oseb se steka namreč v celoti v drža ime blagajne. Na koncu je pripomniti, da je problem občinskih financ in s tem novih virov obdavčevanja v polnem razvoju. V proučevanju je načrt, da bi poverili občinam samostojno pobiranje novega premoženjskega davka na nepremičninsko imovino. V zameno bi odpravili IN IM in ILOR. Tudi iz tega razloga je po našem mnenju vsak pose? na področje, ki smo o njem govorili, preuranjen. Stvar zadeva le velike občine, kot so Trst, Gorica in malo verjetno je, da bi se manjše krajevne upra-ve, kot so n.pr. Zgonik, Repentabor in Števerjan, obremenjevale z novimi davčnimi strukturami praktično verjetno brez koristi za sicer razdrapane občinske finance. St. Oblak BERITE REVIJO Pridige kapucina Janeza Svetokriškega v izvedbi slovenskega igralca Jožeta Zupana imajo velik uspeli po raznih vaseh tržaške okolice. V nedeljo se bo Zupan predstavil vaščanom Bazovice, v ponedeljek pa Dolinčanom. Zgornja slika je bila posneta v Slovenskem klubu PRODUKCIJA KASET IN PLOŠČ RTV - LJUBLJANA, Tavčarjeva 17 RAZVEDRITE SE OB ZVOKIH DOMAČE ZABAVNE GLASBE LD 0369 ansambel FRANCA MIHELIČA LD 0401 ansambel DOBRI ZNANCI .. ....... , Mp ' . ^ ■mm LD 0402 ansambel TONETA ŽAGARJA LD 0420 ansambel TONETA KMETCA ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Check-Up, oddaja o medicini 13.10 - 15.15 Kyalami: avtomobilske dirke 13.30 Dnevnik 1 — Vesti 17.00 Ob petih z ... Rosanno Schiaffino 17.05 Sobota, odpri se 18.35 Izžrebanje loterije 18.50 Iz parlamenta 19.20 Družina Partridge: Ljubezen na prvi pogled, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Raffaella Carra v: Ma che sera, Glasbena oddaja z Alighie--om Noschesejem, Biče Va-lori in Paolom Panellijem 21.50 Otroc; in mi: Vzgojni in vljudni, 2. del Ob koncu Dnevnik in Vre-'nenska slika Drugi kanal 12.30 Zaklad gradu brez imena: Uganka v knjigi čudežev, TV film 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 2 — Lepa Italija 14.00 Odprta šola Tednik o šolskih problemih 14.30 Dnevi Evrope 15.15 Bočen: Hokej na ledu Italija - Avstrija 17.00 Otok otoka, dokumentarni film, 2. del 18.00 Sobota dve 18.35 Dnevnik 2 - športne vesti 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 Dober večer s . . . Kvartetom Cetra Braccij di ferro, risanka Družina Robinson: Pomoč. TV film, 25. epizoda Vremenska slika 19.45 Dnevnik 2 - Odprti studio 20.40 Sestanek v črnem 5. nadalj. TV nanizanke 21.40 Ciklus Antonionijevih filmov: Dama s kamelijami, Celovečerni film z Lucio Bo se, Andreom Checchijem, Ginom Cer vi jem. Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje Vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.05 Zgodbe iz Kalevale 8.15 S. Makarovič: Kosovirja na leteči žici 8.30 Tudi mi smo v vrtcu V desetminutni oddaji bo na sporedu nekaj pesmic malčkov ter nekaj izjav njihove vzgojiteljice — sestre Marte Gregori in te izjave so nadvse bridke, če pomislimo, da je to edini slovenski otroški vrtec na Koroškem. Vpravjjajo ,' ga „|&lš_ke tanje te to*' . Radnič 9.15 Mali svet 9.45 Po sledeh napredka 10.15 Madona, kje vse sert pal — Nizozemska 10.45 Študij na univerzi: PeaW gika 11.05 A. škerlij: «Kruh» ;c Beograjsko dramo Krutl J j napisal Azem škerlij. aL. prozaist in dramatik iz “ 0 štine. Delo pripoveduje težkem življenju dveh "" dih na suhi, neplodni # 11.55 Kulm: Smučarski P°letl1 prenos 15.35 Nogomet: Dinamo i ki, prenos 17.30 Obzornik 17.50 Jakob . ..i,, Češki barvni mladinski * Jakob je deček enajstih / ki živi v domu, med vrs ki in pričakuje očeta k' bi ga po šestih letih dela Afriki prišel obiskat. Ds če dela v Afriki, mu je 11 • vezila mati. Oče je res i\j. šel v lepem avtu in sina peljal s seboj v Prago. ". ljenje je tu docela dru» no. Toda v šoli ne verjan* jo v zgodbo o njegovem tu in nazadnje Jakob ‘ zve resnico o očetu od šolcev. Razočaran po^a nazaj v dom, kjer Pa b. spet poišče oče in mu krito pove vzroke odsotnost. 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 G. Durieux: Paul 21.00 Lady L Angleški celovečerni komedija, ki ga je re» Peter Ustinov, v njem >s jo Sofija Loren, Pau' N** man, David Niven, 9 a in Deuphin, Philippe Noir« Michel Piccoli. 22.45 DNEVNIK 23.00 Pogovor z gledalci 23.40 Zadnje vesti Koper 15.35 Nogomet: Dinamo nički ifj 18.30 Smučanje: Kuln, smučal skoki 19.30 Otroški kotiček 20.15 Odprti prostor 20.30 DNEVNIK ,j 20.45 Jennie. TV nadalj. 3. 21.40 Zlati časi bussinessa, ..u dok. iz cikla Svet v *e 1900 - 1939 22.20 Nemirna noč, film . , Igrajo Dean Martin. Shir Mc Laine in Charles Rugs1 Zagreb 19.30 DNEVNIK 20.00 Kmalu se bo zmračilo,} 21.40 Najpomembnejša je Iiu° zen. clasbena oddaja ŠVICA 18.30 Sedem dni ‘i9.45"kisanke ,.tn) 2(1.45 Čiisier. eroe del West, ? 23.00 DNEVNIK dol«0 Got#'" Rad TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00 in 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro: 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Motivi na temo; 9.30 Pregovori tedna; 9.45 Glasbena medigra: 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Kulturno pismo; 11.30 Plošča dneva; 12,00 Glasba po željah; 13.15 Slovenske ljudske pesmi; 13.35 Izbor iz operet in glasbenih komedij; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 15.00 Tekmujte s Petrom; 16.30 Svet okoli nas; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «Kraljična Haris», radijska igra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30. 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30 in 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-Fi magazine; 9.15 Poje Boba Stefanovič; 9.32 Na našem gramofonu; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Mini juke-box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32, Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 O ljudskih navadah in izrekih; 14.15 Orkester Borghesi; 14.33 Plošča LP tedna; 15.00 Petje in plesi iz vsega sveta; 15.45 Par besed; 16.00 Pismo iz...; 16 40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Vročih sto kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 Glasbeni week-end; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 10.35 Satirična oddaja; 10.55 Beethoven in Italiji; 11.25 Ena dežela na enkrat: Molise; 12.05 Sh® down; 13.35 Glasbeni program 14.05 Križanka po radijskih v lovih; 14.32 Pogovori o dana® Evropi; 15.05 Velika upanja; Popevke zadnjih desetih let; l1’-. Oddaja lahke glasbe; 17.10 , tare in...; 17.45 Zlata doba! J") Radijska drama v miniaturi; Jazzovska glasba; 20.10 Zdrs' kori nasveti; 20.30 Ko ljudje P jejo; 21.05 Plošče; 21.50 in dogodki v Latinski Arne1"1* 23.05 Lahko noč. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00. 11.00, J 2.00, 13.00, 14.00. Uj, 18.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poroč"‘ 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro 1 tro, otroci!; 8.08 Glasbena J j tineja; 9.05 Pionirski tednik; Mladina poje; 10.15 Kdaj, kako in po čem?; 10.45 Tuf1®, ni napotki; 11.03 Mi po.ie , 11.20 Lokalne radijske P°s^i£' vključujejo; 11.40 Orkester * j my Gairet; 12.10 Godala v.L mu; 12.30 Kmetijski nasveti; '■t. Veseli domači napevi; 13-26 bavna glasba; 13.30 Pripor^,; vam...; 14.05 Gremo v kino;*' S pevcem Jankom Ropret, 15.30 Glasbeni intermezzo; },j S knjižnega trga; 16.00 *\ j l.jaks; 17.03 Spoznavajmo sV®V domovino: 18.30 Iz dela ne mladine Slovenije; 19-20 bavna glasba; 19.35 Lahko otroci!; 19.45 Minute z ans» blom Ati Soss; 20.00 Obisk v' , lovnem kolektivu; 21.00 Za p. jetno razvedrilo; 21.30 OddaiS.( naše izseljence; 23.05 in 0.05 pularnih dvajset; 0.30 Zvok* naših krajev; 1.03 Kaleido-ri, zabavnih melodij; 2.03 «Ra*Pj( ženja, vtisi in spomini*..,; Glasbena skrinja; 4.00 S P°*) kami v novi dan. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nastopite tako, kot da vas neko sovražno razpoloženje sploh ne moti. Posvetite več časa svojim čustvenim zadevam. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nastopile bodo manjše težkoče administrativnega značaja, če boste bolj iskreni, se vam bo zdelo vse lažje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Uspešen dan za vse, ki se ukvarjajo z ročnim delom. Prišlo bo do motenj čustvenega značaja. RAK (od 23.6. do 22.7.) Pazite, da bi svojih nalog ne jemali preveč na lahko. Sledite do konca neki svoji odlični zamisli. LEV (od 23.7. do 22.8.) Izvrstno boste uveljavili svoje ustvarjalne sposobnosti. Z dobro voljo boste zagotovili družinski mir. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Naleteli boste na zapreke. Otresite se nepotrebnih obveznosti, ki vam odvzemajo počitek. TEHTNICA (od 23.9. do Dan bo ugoden in lahko uresničili svoje pobude. ReZ vanje v družini. ŠKORPIJON (od 23.10. do Prišlo bo do sprememb, katerih skušajte ohraniti hla krvnost. Sklenili boste novo jateljstvo. „ j STRELEC (od 23.11. do & Da bi obvarovali svoje je potrebna previdnost. Va51 sveti bodo bolj upoštevani. KOZOROG (od 21.12. do ^ Danes ni primeren dan za vanje nekaterih vprašanj. ** čaranje s prijatelji. 1Q VODNAR (od 21.1. do Izkoristite srečo, ki se vanl nasmehnila in utrdite svoj* nance. RIBI (od 20.2. do 20.3.) /ri gubi te zaupanja vase. če no ne dosegate uspehov. T čustvena zadeva vas prevefc bremen j uje. PRIMORSKI DNEVNIK 5 IZBOR IZ DELA 4. marca 1978 Prepoceni kultura l BUDIMPEŠTA, februarja —Eno od splošno sprejetih načel sistema, po katerem mora £iti kultura »cenena za ljudstvo«, ni videti kaj prida socialistično prepričljivo, če stvari analiziramo ir, nekolikanj natančneje ocenimo. Vsakdo bo namreč priznal, da je to lepo slišati, če pa se ozreš na to, koliko vse skupaj stane in če preračunaš, kam je romal vsak forint, namenjen za kulturo, pa kolikšna je bila korist od tega, se porode dvomi, iz tega pa Konkretni predlogi, da je treba nekatere stvari spremeniti. Stvari bi namreč morali spremeniti v smeri, ki bi utegnila postati nepopularna, za nekatere celo heretična — da bi se pozamezni proizvodi in manifestacije kulture na Madžarskem »podražili«. To je seveda še daleč od sprejetja in težko bi bilo verjeti, da bo imel kdo toliko poguma, da bo zaprl pipo, po kateri se steka onih 5 milijard forintov, namenjenih kulturi, kaj lahko pa se zgodi, da bo prišlo do drugačne razdelitve sredstev. Po eni od analiz, ki jo Je objavila revija »Kultura in skupnost« (Kultura čs kozosseg) — analizo so naredili po skrbno opravljeni anketi o tem, koliko denarja porabijo za kulturo In zakaj — vidimo, da bi lahko v prihodnje povsem resno razpravljali o podražitvi kinematografske predstave, gledališča (z opero vred) in morebiti tudi knji- ge. Izračunali so že, da bi se od teh podražitev steklo približno 800 milijonov forintov. Ne bi pa se podražilo delo kulturnih domov in knjižnic, zbrali bi celo več sredstev za te dejavnosti. V analizi, ki je imela velik odmev, so izhajali iz dejstva, do katerega so prišli s prejšnjo anketo: da premalo izkoriščajo tisto, kar zelo veliko stane. In porodi.-j se je spoznanje, da na pnmer ljudje niso nikoli pokupili več gledaliških kart kot v zadnjih letih (lani so dosegli rekord 5,5 milijona, kar pomeni, da bi bil praktično vsak drugi državljan v gledališču), poraba vstopnic pa m bila v nikakršnem sorazmerju z dejanskim obiskom. Kolektivno ali posamič kupljene karte so ostale neizkoriščene, najbrž tudi zaradi tega, ker so poceni. Kot so ugotovili kupec vsa ke tretje karte ni šel na predstavo, ker ni s tem, vsaj tako je menil, izgubil n'č, saj je država sodelova la pri ceni vstopnic z več forinti, kot pa jih je plačal sam. Opera je še »hujši primer«, saj tam država dotira vsako vstopnico s 70 forin ti (dvakrat več, kot znaša cena povprečne karte). Kinematografska vstopnica je prav tako dotirana, filme pa vrte v nezasedenih dvoranah (60 ao 70-odstotni obisk) Vsak knjižni izvod dotirajo s 30 forinti (kar je približno povprečna cena knjige), od vsakih 10 kupljenih pa ostanejo, kot je pokazala anketa, neprebrane vsaj tri. Sistem dotiranja gre še dalje; na vsakega bralca knjige v knjižnici država »primakne« po 170 forintov, samo en obisk enega sa mega državljana v kulturnem domu pa stane drža vo 7 forintov. Država se torej utaplja v dotacijah, da bi ohranila nedotaknjene vrednote postulatov o »ceneni socialistični kulturi«, dotacije pa so se razširile še na druga področja. In zdaj se dogaja naslednje: denar, ki ga je država poprej pobrala od delavcev in kmetov (v naj večji meri) v obliki raznih da jatev, je namenjen za cene ne gledališke ali operne predstave in za filmske predstave, ki pa še zdaleč niso tako gledane, kot bi bilo treba. In če jih že hodijo gledat, jih gledajo praviloma tisti ki imajo denar in katerih družinski proračun ne bi bil huje prizadet, če bi za operno, gledališko ali kinematograhko predstavo, pa tudi za knjigo plačali polno ceno. Torej kultura, ki jo v bistvu dotirajo tz proizvodne baze, ne prihaja v zaželeni meri do tistih, ki jo s svojimi prispevki najbolj izdatno dotirajo. Prednost imajo državljani, ki žive v prestolnici in drugih velikih mestih, in to pravzaprav samo v elitnih četrtih mest, in ki imajo dovolj časa, nagnjenj in razumevanja, pa tudi denar ja, da spremljajo tovrstne kulturne prireditve. Tako se je dotiranje kulture sprevrglo v svoje nasprotje, kar tudi daje povod za razmišljanje o tem, da vse, kar je na prvi po ied videti spodbudno, še ni vselej res takšno, če stvari pogledamo nekolikanj nadrobneje. Ce se bo podražila knjiga, ki je zares cenena, bi najbrž to najbolj prizadelo tisto vrsto literature, ki velja za »:ahko« in jo tiskajo v velikih nakladah in ki je relativno že zdaj precej draga, hkrati pa je nado mestilo za stroške, namenjene za dotiranje »resne« Stičnega realizma, bistveno Je, da izraža umetniško moč in sporočilo. Tako so Madžari tiskali mnoga za hodna dela (Grass, Boli in druga), ki se v nekaterih vzhodnih državah še dolgo ne bodo pojavila. Pri Madžarih je še ved no pomembno geslo »treh T«, kar je prva črka glago lov, ki pomenijo nasled nje« prvi »t« (Tamogatds - podpirati), drugi T (Til-rčs — dopuščati) in tretji »T« (TiltAs — prepovedovati). Minister za kulturo Im re Poszgav je opozoril na pomembnost teh treh črk in pred kratkim i2yavil, da Nova,korektura cen' v SZ Spet podražitev po letu dni - Nekateri izdelki cenejši - Mirna reakcija »navadnih« ljudi: z avtom se ne vozimo, kave ne pijemo, zlata ne kupujemo ... nn »Tnci/rmcvr'/-' a nAmosmr I OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 1. marca — Po letu dni so v ZSSR ponovno izvedli veliko »korekturo cen«; hkrati s pocenitvijo nekaterih Izdelkov, kot so črno-beli televizorji, hladilniki in določena oblačila iz sintetike, so s 1. marcem za 4,5-krat podražili kavo, za dvakrat bencin, za 60 odstotkov izdelke iz zlata in platine, za 35 odstotkov rezervne dele za avtomobile in usluge na servisih, za 3« odstotkov čokolado in čokoladne bonbone itd. Predsednik državnega odbora za cene ZSSR Nikolaj Gluškov pa je na današnji tiskovni konferenci poudaril, da je ta korektura uravnotežena in da država s podražitvijo ne bo imela kakšnih koristi. Okence v svet literature. Ta sistem »vzemi — daj«, proti kateremu sicer ni veliko pripomb, bi se utegnil bolj razmahniti v prihodnje. Na Madžarskem, če govorimo o knjigah, tiskajo skoraj vsa boljša domača in tuja dela. Madžarska je, kar zadeva to vrsto dejav nosti. skoraj pred vsemi drugimi državami. S socialističnimi državami še nekako vzdržuje reciprociteto, v primerjavi z zahodnimi pa nič več (sicer pa se Madža n niti ne potegujejo za to) Kot dokaz za to, kako težko je natisniti madžarsko delo v zahodnih državah, naj omenimo nedavno izdajo madžarske poezije v Ameriki, ki je ugledala luč sveta samo po zaslugi dotacije madžarske države. V saložniški dejavnosti se ne ozirajo preveč dosledno na to, v kolikšni meri delo zadovoljuje merila sociali- se k onemu tretjemu »T« (prepovedovati) zatekajo le v izjemnih primerih in samo takrat, če gre morebiti za nehumana, vojno-hujska ška, fašistično-nacionalisti-čna ;n morali škodljiva dejanja. V tej zvezi je omenil primer, da so v ZRN izda li knjigo, v kateri zelo nekritično obravnavajo Hitlerja. Ce tako razumemo stvari, ostaneta torej veljavna samo še dva »T«: aktivno podpiranje onih del, ki so ocenjena za dobra z vseh strani, in dopuščanje onih, ki utegnejo biti celo nekolikanj hladna do nečesa, kar ima ta družbeni red za pomembno, vendar pa gre za dela, ki zaradi svoje umetniške vrednosti ne morejo ostati prezrta. Takšno je bistvo kulturnih razprav v današnjem madžarskem trenutku. MILOŠ COROVIC Najbolj občutna je seveda podražitev bencina m ka. ve. Doslej je kilogram kave veljal 4,5 rublja, po novem pa velja kar 20 rubljev, medtem 'ko je kilogram kavnega ekstrakta celo 60 rubljev. Četudi uradno razlaga jo, da ljudi to ne bo preveč prizadelo, češ da so tradicionalno bolj vezani na čaj iz samovarja, je skok vendarle precej hud. A prvi rezultati so že tu. Medtem ko je bilo zadnje leto kavo sila težko najti v trgovinah, se je znova pojavila, vendar zanjo ni dolgih vrst, kot v preteklosti. V splošnem uvoznem varčevanju ie ZSSR tudi skrčila uvoz kave, saj jo je leta 1975 uvozila 60.000 ton, predlani 44.000 in lani 40.000, tako da je tudi to povzročilo pomanjkanje v trgovinah. A na vprašanje brazilskega dopisnika, zakaj ZSSR podražuje kavo v trenutku, ko ji cena na svetovnem tržišču upada, je predsednik odbora za cene pri sovjetski vladi Gluškov pripomnil, da ne morejo kar naprej spreminjati cene glede na svetovna gibanja. Zdaj bo cena kave v ZSSR (približno 500 dinarjev) med najdražjimi v Evropi. Cena bencina bo navkljub 100-odstotni podražitvi še zmerom med najnižjimi v Evropi. Dosiej je bil sovjetski bencin, s ceno od 7,5 do 10 kopejk za liter (od 76 do 93-oktans’kega, to je od cca 2 do 2,5 dinarja), med najcenejšimi na svetu, zdaj pa velja liter »super bencina« kakih 5 dinarjev. Podražitev bo močno prizadela kakih pet in pol milijona sovjetskih lastnikov osebnih vozil, ki se bodo najbrž več zatekali k javnim prevoznim sredstvom. Cena javnega transporta ostaja nespremenjena Vendar pa so lani, s 1. aprilom, podražili za 100 odst. tarife za vožnjo s taksijem in pa rečni, pomorski in zračni potniški promet. Letošnja podražitev bencina prizadene sicer vse porabnike, ne le zasebnike, tako v gospodarstvu kot kmetijstvu. Kot je povedal Gluškov, bodo razliko v ceni skušali pokriti z dotacijami: kmetijstvo bo v celoti dobilo nadomestilo lz državnega proračuna, gospodarskim organizacijam pa bodo puščali več dobička kot doslej. Kot je povedal Nikolaj Glu- škov, so se za podražitev bencina odločili tudi zato, ker da Je na to pritiskalo samo javno mnenje, ki ga je opozarjalo na neutemeljeno nizke cene. Država je tako ustregla prošnjam ljudi, je rekel Gluškov.. . Dodal pa je, da so se zadnja leta stroški izkoriščanja nafte podvojili in da oddaljena nova nahajališča v Sibiriji terjajo velikanske investicije, kar je tudi pripeljalo k podražitvi. Izvoz nafte pa se ne bo podražil, ampak ostal v skladu s svetovnimi cenami, je rekel. Voznike osebnih vozil bo precej prizadela tudi podražitev uslug na servisih in rezervnih delov za vozila. V obeh primerih so bile cene za sovjetske državljane dokaj nizke. Vendar pa je bilo na tržišču že dalj časa čutiti močno pomanjkanje posamičnih rezervnih delov, ki so se drago preprodajali pod roko. Servisne delavnice, ki jih je še zmerom premalo, pa so bile preobremenjene. Kot je izjavil Gluškov, so cene ser visov in rezervnih delov dejansko uskladili s ceno osebnih vozil. Podražitev zlatih in platinastih izdelkov za 60 odst. je Manj centralizma Romunska podjetja naj bi samostojneje ustvarjala in razdeljevala dohodek — Lasten denar tudi za uvoz POSEBEN TANJUGOV DOPIS BUKAREŠTA. 28. febr. — Nekaj Izjav iz najvišjih krogov Je napovedalo velike spremembe v družbenogospodarskem sistemu Romunije. Predvsem gre za ukrepe, s katerimi naj bi povečali prizadevnost in učinkovitost v materialni proizvodnji, prepustili kolektivom del ustvarjenega dohodka, da bi lahko samostojno odločali o njem, in vpeljali nov način gospodarjenja ln financiranja z uveljavitvijo »gospodarskega računa«. Hkrati z gospodarskimi reformami šestdasjpjih let. v drugih državah članicah SEV so si v Romuniji prizadevali opuščati »odvečni centrali zem« v gospodarskem in družbenem življenju, ne da bi se pri tem sklicevali na pojem »gospodarska reforma« Zato so napovedane reforme zlasti v sistemu financiranja — z odpravo klasičnega proračunskega sistema in z uvajanjem dohodka ki bo odvisen od poslovnih rezultatov, ter z obveznostjo gospodarskih enot, da vračajo kredite in druge dolgove, uporab ljene za razširitev lastnih materialnih baz, kar je bilo doslej v izključni pristojnosti države — sprožile različne Južna Afrika: poljub kot zločin Vse oblike ljubezni med različnimi rasami prepovedane CAPJ2TOWN, 27. febr. (Tanjug) — Pravosodni minister v vladi rastistične Južne Afrike Jimmy Kruger je pred dnevi ponovno zavrnil zahte vo, naj razveljavi zloglasni »šestnajsti člen zakona o nemoralnem dejanju«, ki pre poveduje intimne odnose med pripadniki različnih ras. Zahtevo, naj bi »sramotilni člen« odpravili, je predložila dr. Helen Suzman, ena redkih nasprotnic apartheida, ki jim je uspelo, da so postali poslanci v »belem parlamentu« v Pretorii. »Ce bi razveljavili 16. člen,« je dejal Kruger, »bi se uvrstili med ljudi, ki spodkopavajo varnost republike.« Ko ga je dr. Suzmanova opomnila, da je danes v Južni Afriki že več kot dva milijona mešancev in da to število samo po sebi priča, da z zakonom ni mogoče pred pisovat-i, s kom smeš imeti spolne odnose, je minister od govoril: »Bojujemo se za to, da bi bilo mešancev čimmanj .« Pedantni statistiki so lzra čunali, da so od leta 1948 (ko je apartheid postal uradna ideologija v Južni Afriki) do danes na podlagi 16. čle na zaprli 30.000 ljudi. V sodnih dvoranah se — kot poroča južnoafriški tisk — pogostoma dogajajo tragf komičn. prizori. Neki belec je sodniku zaman kazal po trdilo, da je svojo »moškost« izgubil v prometni nesreči in da sploh ni sposoben prekršiti 16. člena. Tožilec mu je odgovoril: »V naši državi velja za zločin tudi poljub med pripadniki različnih ras.« komentarje ne samo v krogih gospodarstvppikovj tem več tudi med opazovalci. Zla sti še zato, ker so vse te spremembe razglasili tako rekoč čez noč, popolnoma nepričakovano, in ker sodijo, da gre za nekakšen uvod v obsežne priprave in namene vodstva, da bo začelo »bit, ko za konvertibilnost romun ske valute«. S tem, da bodo opustili do sedanji finančni mehanizem In začeli uvajati novega, bodo, kot so prepričani, zagoto vil; hitrejši razvoj proizvodnih sil. Odpori zoper takšna prizadevanja so po mnenju predlagateljev rezultat inercije in stare navade, da naj ministrstva in industrijske centrale mislijo na vse, kar zadeva delo tovarn, kadar za čne primanjkovati denarja, pa naj bo zmeraj pri roki proračun, iz katerega se vse pokriva. Generalni sekretar romunske komunistične partije Ni colae Ceausescu, ki je razglasil nekatere elemente no vega sistema gospodarjenja na splošni konferenci delavcev neke tovarne strojev v Bukarešti, je napovedal vol no sedanji »lagodnosti« gospodarstvenikov, vsako nas protovanje novemu v gospo darstvu pa obsodil kot »nego spodamo« in »antisocialistič no«. Ostro Je kritiziral bukare ško tovarno težkih strojev, zato ker je s svojimi osnov ni mi sredstvi, katerih vrednost presega štiri milijarde lejev, proizvedla lam samo za 8 milijard lejev strojev Sodijo da je to dosti premalo, kajti normirana industrijska proizvodnja v Romuniji znaša naimanj tisoč lejev na tisoč ‘lejev vrednosti osnovnih sredstev v tovarnah. Novi sistem samofinancira-nja »gospodarski račun« ali, kot pravijo v krogih romunskih gospodarstvenikov — prestrukturiranje gospodar-sko-finančnega sistema — je nuinost spričo dinamične gospodarske prakse v sklopu za ht.ev po sodobni proizvodnji tn večji produktivnosti kakor tudi ambicij, da bi da li delavskemu razredu širša pooblastila. Z opustitvijo izključno pro računskega sistema v gospo darstvu in z napovedmi, da bodo uvedli kazalce »čiste proizvodnje« kot ekonomske kategorije namesto uveljav ljenega centralističnega tndi katorja »globalna proizvod nja« se bo spremenilo celot no zaporedje -stvari v gospo darstvu. Navzočnost katego rijp »čista proizvodnja« daie državljansko pravico novo na stal- vrednosti ln zaslužene plače spravljajo zdaj v neposredno zvezo z ustvarje no proizvodnjo, kai se ni do slej še nikoli zgodilo Ce Je bilo nekaj posameznih primerov, pa je šlo bolj za eksperimente kot za redno plačo. V omenjenem govoru je Ce auseseu dejal, da obstaja neskladje med demokratičnimi forumi vodenja (sveti de lovnih ljudi) in finančno-go spodarskim mehanizmom, k je kot je dejal, »neprožen m zastarel ln ima,, dogmatske metode , ..« V pričakovanju novih za konskih predpisov, s katerimi bodo uredili to področje, opozarjajo, da bo odslej vsa ka romunska gospodarska or ganizacija sestavljala svoj lastni proračun. ALEK3ANDAR MARKOVIČ Epilog januarskih demonstracij TUNIS, 2. marca (APP) -Te dni so v Tunisu obsodi II več ljudi, ki so sodelovali v delavskih demonstracijah 26. januarja. Kakor poroča danes tunizijski tisk, je drugostopenjsko sodišče v Sous-su izreklo kazen 34 ljudem zaradi udeležbe v teh demonstracijah. Obsojeni so bili na zaporne kazni od osem mesecev do šest let in pol. Hkrati pa je prvostopenjsko sodišče v Sfaksu obsodilo na časovne kazni 16 obtožencev. f,Irv V zadnjih nekaj tednih so sodišča v Tuniziji obsodila več deset ljudi, ki so jih aretirali med januarskimi demonstracijami v glavnem mestu in v drugih krajih države. Vsi so bili obsojeni na različne časovne kazni. „Dve čepici" G. Seguya Francoski sindikati se kljub načelni politični neodvisnosti udeležujejo predvolilnega boja — CFDT predlaga spravo med komunisti in socialisti OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 2, marca — Generalni sekretar komunističnega sindikata CGT Georgea Seguy je pozval delavce, naj glasujejo za KPF, generalni sekretar socialistom naklonjenega sindikata CFDT Edmond Malre Je predlagal levici platformo za kompromis, sindikat prosvetnih delavcev FEN »navija« za socialiste, sindikat »Korce Ouvriere« je natisnil nad milijon Izvodov manifesta »za sindikalno neodvisnost«, sindikat »kadrov« (tehničnega in manager-skega osebja) CGC trdi, da ne daje članstvu »navodil za volitve«. Čeprav francoski sindikati po vrsti trdijo, da so za popolno neodvisnost sindikata, se v tako pomembni kampanji, kot je sedanja, ne morejo izogniti »vmešavanju v politiko«. Dokaj stara polemika o resnični neodvisnosti sindikatov se je razvnela te dni, ko sta komunistična-m socialistična partija zelo pozitivno odgovorili na tako imenovano »politično platformo«, ki jo je drugi največji francoski sindikat CFDT dal v javnost 6. februarja ln ki jo je eden izmed voditeljev CFDT Ro-lant ponovil v ponedeljkovi številki lista »Le Quotidien Krhko zavezništvo V bonski vladni koaliciji se kažejo znamenja krize — Si skuša Genscher zgolj povečati manevrski prostor? OD NASE BONSKE DOPISNICE BONN, 28. febr. — Dobro merjene, čeprav dvoumne Izjave vodilnih liberalnih politikov (KOP) o kriznem položaju znotraj vladne koalicije s socialnimi demokrati, so dale krila domišljiji političnih kombinatorjrv. Vedno pogostejša vsebinska razhajanja med obema strankama, ki sta z geslom o reformah pred devetimi leti izpodjedli dolgoletno vladavino krščanskih demokratov, so mnogim pouličnim opazo. valcem zanesljivo znamenje o bližajočih se spremembah. O tem, da so med stran- ekonomske politike m raz kama razlike, ni dvoma, I merij med Vzhodom ln Za- začnejo se že pri strategiji gospodarskega razvoja, nadaljujejo z vsebino reformnih pred'ogov v socialni politiki in zajemajo tudi področje mednarodne politike. Stranka svobodnih demokratov je navsezadnje le izrazita meščanska skupina, ki je m jela najbolj dinamične p'a-sti imetnikov kapitala in se opredelila za družbene reforme v tisti meri, kolikor je bilo (in je še) nujno potrebno za normalno delovanje zahodnonemške družbe v nespremenjenem razmerju moči , med kapitalom in delom. Socialno-demokratska stranka pa je, na drugi stra ni, tesno povezana s sindikati, v veliki meri odvisna od volivcev, ki pripadajo de lavskemu razredu m torej mnogo bolj zavezana skrbeti za načrtovanje sprememb, oziroma vsaj za prestrezanje najhujših udarcev, ki jih tržno gospodarjenje vali na spodnje skupine drjižbe ne lestvice. V praktični politiki sta obe stranki sicer doslej poiskali kompromise, toda nekatera vsebinska vprašanja prihodnjega razvoja so še odprta. Morila v manjši meri med kanclerjem Schmid tom in gospodarstveniki svobodnih demokratov, kot med levim krilom socialnih demokratov in vedno bolj desno usmerjenimi liberalci. Nekateri vidijo razpoke vsepovsod: v stališčih do zaposlovanja, izobraževanja, so odločanja v podjetjih, boja proti terorizmu, pa tudi do dežel v razvoju, svetovne hodom. Gospodarski minister Lambsdorff, ki izhaja iz kroga konservativnih liberalcev, je odločen reševati strukturne probleme zahodnonemške-ga de'eža v svetovnem kapitalizmu s preizkušenimi kon-servativnimi orožji, če je nezaposlenost. spremljava take ga načina gospodarske politike, to ne skrbi ministra v pretirani meri. Ce se s tem načrtovane družbene reforme zmanjšujejo, ali so se že razvodenel, še manj. Nekdanje enotnosti te vrste že dolgo ni več med koa i-Cijskima partnerjema in elementi liberalne strategije so zanesljivo v veliki meri pri pojili stališča socialnih demokratov. Ce je torej tako, da so v skupni strategiji prej popustili socialni demokrati kot liberalci, čemu torej namigovanje o razširjanju sporov in o možnosti, da bi se FDP kot volivni jeziček na tehtnici na prihodnjih volitvah obrnil proti drugi veliki politični skupini krščanske demokracije in ji ponovno pomagal na oblast? Odgovor je mogoče iskati v dveh smereh: liberalci so sicer izjemno pomembni v rav notežju med obema največji ma političnima blokoma v ZR Nemčiji, toda sami na sebi so kot majhna stranka vendarle ranljivi. Njihova volilna strategija, tako v posameznih deželah, kot v zvezi, počiva na nenehnem tipanju razpoloženja in se poskuša Izogniti temu, da bi ga neuspeh partnerske stranke potegnil z oblasti. Ko je socialna demokracija doživela nekaj hudih udarcev v prisluškovalnih in podkupovalnih škandalih, so se svobodni demokrati hitro in ostro obsojevalno izjasni 11 proti zaveznikom v koali ciji. Drugi možni odgovor bi lahko bil, da so se liberalci tako obrnili v desno, da jih težave v sporazumevanju med levim in desnim krilom v socialni demokraciji mo tijo in da si iščejo strateškega novega zaveznika za _ prihodnje obdobje. Obe mož- je CFDT za decentralizacijo v de Pariš« — obenem s pozivom KPF, naj opusti polemiko s socialisti, ter pritiskom na PS, naj- se že odloči za pogajanja s komunisti. Takoj nato sta tako Marchais kot Mitt.errand pozdravila pobudo CFDT ter menila, da je njena politična platforma uporabna kot kompromis za zbli-žanje levice. Ker pa razmere na levici niso preproste, se je vodja levih radikalov Fabre uprl takšni akciji CFDT, češ da »ni mogoče mešati političnih in sindikalnih programov«. Politična platforma CFDT, izdelana iz osnovne predstava, da sindikat ne more biti politično neaktiven, ker sta go spodarstvo in sociala pač neogibno prepletena s politiko, je dejansko kompromis med komunističnim in socialističnim programom oziroma med stališči KPF in PS pred aktualizacijo skupnega vladnega programa. Tako na primer CFDT predlaga kompromisni program nacionalizacij, ki zadeva devet velikih industrijskih skupin oziroma 450 podjetij (KPF je za nacionaliza cijo 729, PS pa za 295 podjetij). Kar zadeva način upravljanja nacionaliziranih podjetij in sodelovanje delavcev v njem, se CFDT kot najmočnejši samoupravni sindikat zavzema za ustanovitev temeljne celice samoupravljanja — »obratnih svetov«, ki naj bi odločali, o organizaciji de’a v podjetju. Prav tako nosti se utegneta pojavljati tudi skupaj in ponavljajoče se ponudbe krščanskih de mokratov o zavezništvu z liberalci vnašajo negotovost tudi med širše volivne kroge. Na zadeve pa Je mogoče gledati tudi drugače? voditelja liberalcev Genscherja, ki je tudi zunanji minister ZR Nemčije, imenujejo velikega mojstra taktike omejenega konflikta in njegove grožnje so morda samo vzpodbuda socialnodemokratskim partnerjem, da bi se bolj »disci plinirali«. Glasovanje o tako imenovani protiteroristični zakonodaji v parlamentu, ki še zdaj razburja duhove z vprašanji, ali so imeli levi poslanci pravico glasovati proti predlogu lastne stranke in s tem ogroziti njen skupni položaj v razmerju s konservativno skupino, je Genscher uporabil za nedvoumni na mig svojim vladnim kolegom, da z nezanesljivimi partnerji, ni pripravljen ponoviti zveze. Toda, ker je na drugi strani politične ločnice prav toliko nevarnosti, nejasnosti in negotovosti, je Genscherjeve grožnje v tem trenutku najverjetneje razumeti kot dokazovanje svobode gibanja ln poskus povečati manevrski prostor. MOJCA DRCAR-MURKO gospodarskem načrtovanju ter za decentralizacijo in samoupravljanje v krajevnih skupnostih (predlaga na primer ukinitev prefektov ali okrepitev komune). Na splošno vzeto bi bila t-a platforma sprejemljiva tako -za PS kot za KPF, ki sta več ati manj za samoupravljanje, vendar je še veliko nasprotij, kajti KPF se na primer ne ogreva za neposredno odločanje delavcev v podjetju in je torej bolj za monopol sindikatov pri kandidiranju delavcev na odgovorna samoupravna mesta v delovni organizaciji. Prvi pozitivni odmevi v KPF in PS na platformo CFDT so za hip poživili upe v zbližanje levice, roda ker se datum prvega 'kroga skup ščinskih volitev neizprosno približuje, se največji partiji levice ne moreta znebiti tesne in neprijetne kože. Tako KPF sicer še naprej terja od socialistov obnovo pogajanj pred prvim krogom, PS pa odgovarja, da je prepozno 'n da bi kvečjemu na skoraj improviziranem vrhu levice med dvema krogoma sestavili nekakšno skupno izjavo. Vse je torej v datumu takšnega sestanka: komunisti ga terjajo pred prvim krogom, da bi tako izsilili od socialistov ob-ljube o sestavi vlade in njenem programu (kar pomeni, da M si zagotovili število mi- in. .^tvs.jjjjogiama ne glede na svoj uspeh ali ne: uspeh- v dragam -krugu valitev'. socialisti pa hočejo najprej uspeti v prvem krogu ter kvečjemu potem zahtevati od komunistov »spoštovanje republikanske discipline«, torej vso podporo komunistov za socialistične kandidate. Tako vse kaže, da se razmere na levici ne bodo spremenile, dasiravno je dose-nji tiskovni predstavnik Elizejske palače Lecat (ki je zapustil službo, ker tudi hoče biti izvoljen za poslanca) napovedal »slovesno pobotanje (levice), ki naj bi osupilo duhove« in do katerega naj bi prišlo v petek, 10. marca zvečer. Očitno se Lecat. po klicno zanima ne le za pred sednika republike, marveč tudi za razmere na levici, ln bržkone mu ne manjka podatkov. Bolj kot samo dejanje CFDT je za francosko poli gov kolega Rolant terjal od KPF »spoštovanje republikanske »discipline«, torej podporo komunistov socialističnim kandidatom. In navsezadnje tudi partije »koketirajo« s sindikati, čemur številni opazovalci pripisujejo nenadno odločitev KPF za samouprav, ljanje, torej za zbližanje s CFDT. STANE IVANC sicer precejšnja, vendar so tu izjeme: izvzeti so zlati prstani za mladoporočence in zlate zobne proteze. Kakim petim milijonom sovjetsKih ljudi, ki se vsako leto prvič po-roče (tisti, ki se drugič, so izvzeti), bodo pri poroki izplačali nadomestilo po 35 rubljev na osebo, za povečane stroške nakupa zlatega prstana. Država pač ne bi želela, da bi se mladi ljudje zaradi podražitve manj ženili ,. Podražili so tudi visoko kakovostna vina, balzame, najboljše konjake in pa uvožene alkoholne pijače, kot so viski, džin ipd, To bo sovjetske ljudi, tradicionalno bolj navezane na vodko, manj prizadelo. Sicer pa so navadni ljudje reagirali na podražitev, ki Jo objavlja vse današnje časopisje, dokaj mirno — češ, nam je vseeno, z avtom se ne vozimo, kave ne pijemo, zlata ne kupujemo, čokolade ne jemo. Pocenitev je 20-odstotno zajela vse vrste črno belih televizorjev, katerih prodaja pa zadnja leta stagnira, medtem ko se je prodaja barvnih televizorjev (in novi modeli le-teh so precej dražji kot lani) povečala kar za 47 odst.: sovjetska TV zdaj oddaja v barvah že na vseh štirih kanalih. Za 15 odst. 'so se pocenili tudi manjši hladilniki in do 30 odst. razna oblači'a iz sintetike Gluškov pa je hkrati napovedal, da bodo z današnjem dnem v številnih trgovinah izvedli razproda ;o blaga, ki se je nakopičilo po skladiščih, Zadnja velika podražitev je bila objavljena v ZSSR pred letom dni, na podoben način, to je s hkratno pocenitvijo posamičnih izdelkov v r_z-ponu od 5 do 25 odst. Obenem pa so 5. januarja podražili preproge, svilene tkanine, kristalno posodo, kro-jaške usluge ln bolje opremljene knjige (za povprečno 30 do 40 odst ). S i. aprilom pa taksi, zračni, rečrtt m pomorski potniški prevoz. Ta podražitev je imela takoj vidne posledice: občutno so morali skrčiti število taksijev, s katerimi se ljud'e niso več hoteli voziti. Se zdaj po taksijih ni večjega povpraševanja. TIT DOBERSEK Rast dolgov Češkoslovaška trgovinska bilanca z Zahodom se zadnja leta stalno slabša POSEBEN TANJUGOV DOPIS PRAGA, 28. febr. — Tri leta je od tega, ko Češkoslovaška kot klasična industrijsko predelovalna in izvozna država ni poznala zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Kot pomemben upnik svojih partnerjev v »socialistični skupnosti« je imela CSSR hkrati tudi pozitiven saldo v blagovni menjavi v gospodarskem sodelovanju z najbolj razvitimi kapitalističnimi državami. Prve resne napovedi za večjo zaskrbljenost na tem področju so se pojavile v letu 1975, k) se je končalo s primanjkljajem v zunanjetrgovinski bilanci z razvitim Za hodom. Tudi prihodnji dve leti nista prinesli napoveda- nega pozitivnega obrata — tično življenje zdaj zanimiva 1 izenačitve menjave, kljub iz-polemika o vlogi sindikata rednim ukrepom in prizade-v politiki oziroma njegovi vanjem partije, vlade in go-neodvisnosti. Znano le, da je spodarstva. največja sindikalna centrala CGT »v rokah KPF« m da 'e njen generalni sekretar Seguy tudi č'nn politbiroja KPF. Toda CGT vse od svojega nastanka zagovarja načelo sin dikaine neodvisnosti in trdi. da ne daje volilnih nasvetov Toda Seguy je prvič v svoji sindikalni in politični ka rieri letos začel nositi »dve čepici«, kajti na volilnem mitingu v Marchaisovem volilnem okrožju je jasno in glasno pozval delavce, naj glasujejo za komunistične kandidate. Prav tako je izvršni odbor CGT pred dnevi obravnaval perspektivo po volitvah in Seguy je potem jasno povedal, da se bo CGT uprla tako morebitni desni vladi kot morebitni homogeni socialistični vladi CGT torej vnaprej »dopušča« edinole vlado združene levice. Na drugi strani sindikat prosvetnih delavcev FEN moč no podpira socialistično par tijo, vodja CFDT Maire pa je razglasil politiko KPF za »škodljivo za generacije Fran cozov«, medtem ko je nje- Montoneri ne bodo motili prvenstva CIUDAD MEXICO, 2. marca (AFP) — Pripadniki ekstremnega terorističnega gibanja »montoneros« v Argentini so v mehiškem glavnem mestu izjavili, da ne bodo ovirali svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo sredi leta v več argentinskih mestih. Hkrati so izkoristili priložnost in predlagali vsem udeležencem in obiskovalcem, naj »ne nasedajo manevrom diktature, temveč si poskušajo ustvariti resnično sliko o stanju v Argentini«. Petletni načrt, ki so ga začeli izvajati leta 1976, je napovedal veliko povečanje izvoza v zahodne države. Mnoge razvojne ambicije, pred vsem načrtovana modernizacija, rekonstrukcija in strukturalna proizvodna orientacija so bile povezane in po gojene z večjim uvozom nove tehnologije in strojev, z odkupom licenc, s kooperaci jo in specializacijo v zahod nih državah in podjetjih. Ta uvoz bi hkrati spremljal izvoz češkoslovaškega blaga v te dežele. 2e prvo leto pa so se iz-vozno-uvozne škarje razširile v škodo Češkoslovaške, zato se je morala vedno bolj zadolževati, da bi številne načrte lahko uresničila. Nekdanji upnik se je vse bolj spreminjal v dolžnika. Čeprav te številke niso pretirane za češkoslovaško proizvodno zmogljivost (trenutna zadolženost ne presega 2,5 milijarde dolarjev 1, pa po mnenju nekaterih strokovnjakov predstavljajo svarilo za državo, ki »ni vajena« dolgov in primanjkljajev. Poleg drugega s tem slabi tudi njen položaj v okvirih držav SEV, katerih velike programe je finansirala prav Češkoslovaška in je v procesu njihove industrializacije tudi v veliki meri udeležena Neredko se domači strokovnjaki sprašujejo, čemu so tako nepredvideno prišle te težave. Nekateri razlagajo to predvsem, drugi pa samo z nepripravljenostjo Zahoda, da bi s Češkoslovaško enakopravno gospodarsko sodeloval, oziroma s prizadevanji, da bi Zahod čim več izvozil in čim manj uvozil. Statistika kaže, da je Češkoslovaška že zdavnaj začela zaostajati v trgovini z Zahodom. V prvih treh povojnih letih je 50 odstotkov njene blagovne menjave odtehtala trgovina z razvitimi zahodnimi državami. Ta obseg je že zdavnaj padel na eno tretjino z vsemi nesocialističnimi državami. Leta 1950 je Češkoslovaška »delila prvo mesto« s Sovjetsko zvezo. Poljsko in Nemško demokratično republiko v blagovni menjavi z Zahodom. Samo 5 let kasneje je že bila na 4. mestu med članicami SEV in je na tem mestu ostala polni dve desetletji. Po statističnih podatkih je Češkoslovaška povečala blagovno menjavo z razvitimi zahodnimi državami samo za 10 in polkrat od leta 1950 do 1974. V teh 25 letih se je menjava ostalih partnerjev v SEV znatno hitreje večala: NDR za 10,5-krat, Poljske za več kot 11-krat, Madžarske za 15,5-krat, ZSSR za 28,5-krat, Bolgarije za 46-krat in Romunije celo za 72-krat. Medtem ko so se druge članice SEV začele »pravo-časro« preusmerjati na zahodne tehnološke in druge viru, se je Češkoslovaška »zadovoljevala« z že utečeno menjavo z državami svoje grupacije. Ko je pod silo (.ospodar&kih razmer le dojela, da sama tehnološko ne more več reproducirati, se je izkazalo, da bo zahodna gospodarska vrata težje odpreti, kot je pričakovala. Kot zdaj tukaj poudarjajo, je naletela na negospodarske prepreke. Na neki nedavni li-skovni konferenci v Pragi je CSSR oporekala mnenju, da je zamudila, in napovedala, da bo prisiljena uvesti »ant.i-diskriminacijske ukrepe«. Zaenkrat bi bila to lahko omejitev uvoza iz zahodnih držav ali pa še manjši izvoz vanje. Gospodarstveniki upajo, da po tem drastičnem ukrepu vseeno ne bo treba poseči, saj bi z njim upočasnili izvrševanje pomembnih projektov. MIODRAG DJUKIC PRIMORSKI DNEVNIK 6 IZBOR IZ DELA ■ te 4. marca 197$ VRSTA PRIREDITEV jubilej jame Pred 160 leti je Luka Čeč našel pot v pravljični svet Postojnske jame POSTOJNA, 27. febr. — V letošnjem letu mineva 160 let, kar je 32-letni ilelavec Luka Ceč v drznem podvigu preplezal skalovje na desnem bregu podzemeljske Pivke v Veliki dvorani Postojnske Jame in tako našel svet njene notranjosti. Z dnevom njegovega odkritja — 14. aprilom — se pravzaprav začenja turistična zgodovina tega kraškega bisera, za katerega menijo, da si ga bo sredi letošnjega junija ogledal petnajstmilijon-ti obiskovalec. Ob letošnjem jubileju Postojnske jame se bo zvrstilo več prireditev, o katerih so na tiskovni konferenci seznanili novinarje predstavniki THP Postojnska jama. Prva vidna prireditev bo v drugi polovici aprila, ko bo tudi praznik postojnske občine, ki ga občani praznujejo 23. aorila. Na ta dan leta 1944 je namreč diverzantska skupina pognala v zrak skladišče bencina v Postojnski jami. Ob tem jubileju predvidevajo tudi izid dveh knjig, s katerima želijo poudariti pomembnost Postojnske jame v prejšnjem stoletju, vsak mesec pa naj bi bila tudi po I ena razstava in sicer o likov- I pot v doslej neznani pravljični nih upodobitvah Postojnske jame, razstava propagandnega materiala, značk, znamk in nalepk o jamah, razstava grafik in olj o jar.ai, razstava o človeški ribici, geološkem razvoju Postojnske jame in podobno. Poleg 'ega bo tudi vrsta zabavno-kultur-nih ter že tradicionalnih go-stinsko-turističnih prireditev, med njimi bodo tudi športna tekmovanja, nad večino katerih bo prevzela pokroviteljstvo THP Postojnska jama. V Postojni se zavedajo, da 160-letnica turizma v Postojnski jami ni samo jubilej skoraj 600-članskega kolektiva THP Postojnska jama, marveč jubilej celotnega postojnskega območja. Vrste prireditev naj bi bili deležni številni domači in tuji turisti, ki se jih bo v letošnjem letu zvrstilo med lepotami tega kraškega bisera okoli 80.000. MARJANA TRILER POSTOJNSKA JAMA Reklamni mrk ob stoletnici LJUBLJANA, 1. marca — » ... ne moremo pričakovati vsako leto več obiskovalcev in gostov, saj zanimanje na naše naravne znamenitosti že nekaj let stagnira. pa tudi promet skozi Postojno, na katerega navezujemo število nočitev, ne kaže trenda naraščanja. Za leto 1978 ne predvidevamo skoraj nobenega porasta . . .« je med drugim zapisano v poročilu »turistično hotelskega podjetja Jama«, ki domačim in tujim turistom ponuja na ogled Postojnsko jamo, Predjamski grad in Pivko jamo. V tem poročilu ni nič zapisanega o novi cesti, ki »drsi« mimo Postojne in o trdovratnosti republiške skupnosti za ceste, ki ji je predvsem za — »varnost«. Prav je. da smo ponosni na avtomobilsko cesto, ki avtomobile popelje mimo Postojne z veliko naglico. In nemara je prav. da ob niej ni nastavljenih na stotine tabel, ki bi ponujale zdaj kavo. zdaj makarone, pa mineralno vodo in perilo. Toda ali je prav', da rti'’ nikjer nobenega opozorila, kje je treba zaviti s Ceste do postojnskih jam, iipjboli obiskanega poSzeihlid v Evropi? Pogled po Evropi, po cestah, ki so grajene tako kot naša kratka hitra cesta in služijo istemu namenu, se marsikje zazre v različna reklamna sporočila. Ponekod pa m prav nobenega, razen izjeme. In tako je na jrrav takšni cesti v deželi, kjer je življenje in delo najbolj ujeto v norme, v Zvezni republiki Nemčiji, ob avtomobilski cesti prav takšen sto metrski pas, na katerem ni nobene reklamne table. Razen ene. ki ojx>zarja na najdišče, kjer so nekdaj bivali neandertalci. Prav gotovo ima kraj za vso Evropo in svet svojevrsten pomen, ki mu ga ni moč odreči. Ima znamenita Postojnska ,a.ma kaj manjšega? Toda v imenu varnosti ostaja slovenska republiška skupnost za ceste neomajna. Njen edini odgovor je NE. izgovor oziroma opravičilo pa varnost. In vendar ni popolnoma jasno, kaj je večja nevarnost: deljenje stotisočih prospektov na samih »vratih« avtoceste ali opozorilne table Iz izkušenj bi bilo moč reči. da je iskanje poti do Postojne z buljenjem na zemljevid oziroma v prospekt mnogo nevarnejše kot naravnost na cesto uprt pogled, ki prestreže opozorilni napis, da se vozilo bliža svetovni znamenitosti in da je čez nekaj kilometrov treba zaviti z avtoceste, oziroma da je treba zaviti s ceste! Po logiki, ki jo ponuja republiška skupnost za ceste, bi bilo potrebno z avtoceste pobrati prav vse, tudi table, ki označujejo odcepe v posamezne kraje. JOŽE VETROVEC Dvajset tisoč ton lignita v enem dnevu TRADICIJA NOB Partizanski Rog je lani obiskalo kar 70 tisoč ljudi — Premalo je vodnikov NOVO MESTO, 27. febr. — Lani je partizanski Rog s svojimi spomeniki doživel pravo poplavo obiskovalcev. Računajo, da si je spomenike narodnoosvobodilne borbe v nekdanji partizanski trdnjavi na Rogu ogledalo več kot 70.000 obiskovalcev, kar je prav gotovo svojevrsten rekord, ki hkrati razveseljuje in obvezuje. Velenjski rudarji prvič v zgodovini rudnika presegli to številko VELENJE, 27. febr. - Ve. lenjski rudarji vlagajo v uresničevanje zahtevnih nalog iz delovnih načrtov precej truda. Vendar njihovi napori ne dajejo vedno enakih rezultatov. Dnevna proizvodnja je zaradi spremenljivih jamskih pogojev včasih tudi nekaj pod načrtovano. Lani je proizvodnja v velenjskem rudniku nenehno naraščala. Rekord v dnevnem izkopu lignita so rudarji kar štirikrat izboljšali. Zadnji lanskoletni največji dosežek pri dnevni proizvodnji pa so še povečali 23. februarja letos, in sicer za 400 ton Ko govorimo o uspešnih prizadevanjih velenjskih rudarjev za izpolnitev delovnih nalog na začetku letošnjega leta, ne kaže prezreti dejstva, da je njihov letni delovni načrt tudi letos precej napet. V rudniku namreč načrtuje, jo, da bodo v 265 delavnih dneh proizvedli 4 milijone 500 tisoč ton lignita. Od začetka letošnjega leta pa do vključno 23. februarja so ga rudarji v 45 delovnih dneh nakopali 640 tisoč ton. Januarja je povprečna dnevna proiz. vodnja znašala še 15.045 ton, v prvi polovici februarja pa že 17.166 ton lignita. S. 3. K povečanemu zanimanju za Rog je prispevala »levji delež« posebna di užbena skrb za spomenike, ki je spet oživela tedaj, ko je bil podpisan družbeni dogovor o urejanju Roga. Na zadnji seji dveh komisij, ki imata na skrbi vzdrževanje, obnovo in komunalno ureditev Roga, so ugotovili, da je lani pri sanaciji objektov v kočevskih gozdovih bilo precej narejenega, kar pa spet ne pomeni, da je novih nalog zmanjkalo. Tako bodo v letošnjem letu posvetili veliko pozornost vzdrževanlim delom, sanaciji spomenikov in spominskih obeležij, urbanistični dokumentaciji Roga, partizanski topografiji, vodniški službi, ureditvi starih žag itd. Lani so imeli na voljo za vsa dela blizu 400.000 dinarjev, letos pa bo precej več. V glavnem so denar za vzdrževanje in obnovo spomenikov prispevali podpisniki sporazuma, izkazala pa se je tudi republiška kulturna skupnost. Najbolj so seveda bili zadovoljni z obiskom zgodovinskih objektov v Rogu. K temu je precej prispevala tudi večja propaganda in organizira-nejši obisk, za katere je poskrbel delovni kolektiv novomeške tovarne zdravil »Krka«. Opozorili so tudi na več pomanjkljivosti, največ pripomb je bilo na račun vodniške službe. Zato bodo že v letošnjem letu skušali povečati število strokovnih vodnikov. Ob koncu bi želeli opozoriti tudi na slabe ceste, kajti gozdna pot od Podturna do Baze 20 ni več kos povečanemu prometu, poleg vsega pa je tudi nevarna. SLAVKO DOKL Nova naftna steza Samoupravni sporazum med zagrebško Ino in ljubljanskim Petrolom — Skupne naložbe v trgovsko mrežo OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA ZAGREB, 1. marca — Dosedanje običajne kupoprodajne odnose bosta zagrebška INA in ljubljanski Petrol zamenjala s posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga bosta podpisala še ta mesec. V njem bosta opredelila odnose med rafinerijami zagrebške sestavljene organizacije in Petrolom. Po podpisu samoupravnega sporazuma bodo odpravljene kupoprodajne pogodbe, trgovske marže in marže rafinerij. Vse to bo poslej skupni dohodek, o katerem se bodo skupno dogovarjali in ga razporejali v naložbe za razvoj trgovske mreže, instalacij, skladišč in podobno. O vseh, teh podrobnostih ,^ta,>e obe delovni organizaciji na blemov m bilo, razen dolžine veljavnosti takšnega sporazuma. V Petrolu se namreč zavzemajo, da bi sporazum sklenili za čas sedmih let, ko naj bi predvidoma leta 1985 začela obratovati rafinerija v Ser minu pri Kopru. V Ini vedo, da bo konec sodelovanja med obema delovnima organizacijama, ko bo izgrajena nova rafinerija v Sloveniji. Zavzemajo se, da čas sodelovanja ne bi omejili, vsak izmed partnerjev pa naj bi iiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mm llllllillllWllimilllllllllllllll1>'’:"i|HI||lllllll prekinil sporazum takrat, ko bi želel. Ob takšnem sporazumevanju se zastavlja vprašanje, kako bo poslej z oskrbo z naftnimi derivati, saj so nas izkušnje iz letošnje zime dokaj dobro izučile, ko ni bilo dovolj plina in ne kurilnega olja. v Ini zatrjujejo, da bo sporazum opredeljeval tudi količine naftnih derivatov, ki naj bi jih rafinerija dobavila Petrolu, vendar teh količin doslej še niso določil:. Še vedno se namreč ne ve, kolikšen uvoz nafte bo dovoljen, ker se naftaši na jugoslovanski ravni o tem še. niso sporazumeli. Oskrba z naitnimi derivati bo boljša ali popolna v primeru, če bo dovolj surove nafte. O sklenitvi takšnih sporazumov se Ina dogovarja tudi z beograjskim in skopskim Jugopetrolom ter z Ino — trgovino. Sodelovanje z ljubljanskim Petrolom in koprskim Istrabenzom ocenjujejo iziemno dobro. Iz majhne stvari, kot je bilo letošnje pomanjkanje plina, se morda ponekod ustvarja vtis, da so celotni odnosi slabi, vendar po mnenju vodilnih te zagrebške sestavljene organizacije ni ta-ko. Lani se je, denimo, iztekla 8-letna pogodba s Petrolom o poslovno tehničnem sodelovanju, medtem ko so pred dvema ali tremi leti sklenili 10-letno pogodbo z Istrabenzom, kjer Ina na osnovi prometa vlaga tudi v razvoj črpalk. Pravijo celo, da so sodelovali tudi pri razvoju Petrola. Poslovne odnose s slo- venskima delovnima organizacijama ocenjujejo za zelo zdrave, obe pa sta lani od zagrebške Ine kupili 1,655.000 ton naftnih derivatov, za kar je bilo potrebno 1,850.000 ton surove nafte. Petrol in Istrabenz pri Ini kupita okrog 95 odstotkov vseh naftnih derivatov, letos pa sta naročila prek dva milijona ton derivatov, pri čemer niso všteti tisti izdelki, ki jih Ina direktno usmerja na slovensko tržišče. Od lanskoletnih 193.775 ton naftnega plina, ki ga je proizvedla Ina, so ga na slovenski trg prodali 83,314,, ton. Petrol in Istrabenz pa sta ga kupila 17.930 ton. Vbč kot polovico ali . 55 odstotkov vsega lanskoletnega naftnega plina je tako Ina usmerila na slovenski trg, ki bo letos potre boval za okrog 32 odstotkov več tega plina kot lani. Ina računa, da bo letos prodala 109.000 ton, obe slovenski organizaciji pa ga zahtevata po 31.000 ton. Ko so se v nekaterih časnikih pojavila mnenja, da je bila Ina proti vlaganjem, ki naj bi jih usmerilo slovensko gospodarstvo za njen nadaljnji razvoj, so takšne trditve povsem zanikali. Povedali so, da takšnih predlogov s strani Slovenije ni bilo, temveč je' bilo ravno obratno. Pravijo, da so bili pred nekaj leti pripravljeni vlagati v razvoj trgovske mreže Petrola, predvsem za to, ker so njene rafinerije idealno razporejene za slovensko tržišče. Takrat so bili pripravljeni zgraditi »produktovod«, po katerem bi usmerjali naftne derivate iz reške rafinerije v Ljubljano, vendar po njinovem mnenju takšna pobuda ni bila sprejeta, BORKO DE CORTI ČETRT STOLETJA IGRANJA Spet zlate plošče Avseniki danes prevzemajo priznanja za novih sedem milijonov prodanih plošč — Povsod viže v slovenščini LJUBLJANA, 28. febr. — »Ta glasba se je rodila pravzaprav po naključju. Sam sem bil pletilec, delavec in nikoli nisem mislil, da se bom začel ukvarjati z glasbo,« prostodušno pripoveduje Slavko Avsenik. Jutri bo v lokalu Torggelstuben na Platzu v Munchnu prejel iz rok zastopnikov nemške tvrdke Telefunken kar 7 nadaljnji!) zlatih plošč, kar pomeni, da so spet prodali 7 milijonov plošč z Avsenikovimi vižami, natančneje: po dva milijona kosov v ZRN, Avstriji in Švici in milijon v Belgiji. Ker so že prej pospravili 15 zlatih oziroma še »višjih« plošč v tujini in eno doma, to pomeni, da se bodo poslej ponašali že s 23 zlatimi ploščami. Ob sedanji 25-letnici svojega igranja so napovedali za 21. april tudi nastop v dvorani Tivoli v Ljubljani, kjer bodo prejeli še eno zlato ploščo tovarne Helidon. »Za nov vzgon bo poskrbel tudi sporazum z nemško veleblagovnico »»K—Etel«, ki ima svoj sedež v Kanadi. Za začetek so pri Telefunkenu prevzeli 700,000 naših plošč, ki jih bodo ob veliki reklamni dejavnosti razprodali v dveh mesecih in nato nadaljevali z novo količino. Ce bomo uspeli še s profesionalnimi turnejami, ki jih pripravljamo, zdaj v Ameriko in Skandinavijo, bomo ujeli ce- lo Beatle,« je optimistično napovedal Slavko Avsenak, seveda doma, v udobni hiši v Ljubljani, kajti, aot poje pesem o Sloveniji: Ne išči sre če drugje, kot uoma! Slavko se spominja, kako je že dolgo tega sestavil svoj pr vi trio — harmoniko, bas m kitaro, brat je dodal še klarinet in trobento ter tako ustvaril oni značilni gorenjski zvok »Ce bi takrat ansambel preprosto imenovali Avsenik, bi bilo vse v redu, potem pa smo se po nasvetu zastopnika bavarskega radia, ki se je zanimal, od kod je ta muzi-I ka: odločili za tisti nesrečni j naziv 'Oberkrainerji'.« Okrog tega naziva In nem-ših besedil je res že večkrat prišlo do upravičenih pripomb, češ, zakaj pri njihovih nastopih ni povsod jasno, da ansambel prihaja iz Slovenije, iz Jugoslavije. Zdaj vedno znova slišimu, da je v Evropi zdaj že okrog sto ansamblov, ki so se vsi krstili za »oberkrainerje«. To hočejo biti tudi oni iz Aal gaua, iz Avstrije, iz raznih predelov Nemčije; celo v Beogradu so se že potegovali za ta naslov. Slovenski ansambli, ki prihajajo čez mejo, pa tako vsi skušajo biti oberkrainerji in igrati našo glasbo, ker sicer ne morejo uspeti« V začetku so baje imeli tudi Avseniki kot »gastarbaiter ji« precej trde pogoje: po devetdeset nastopov strnjeno. Zdaj, ko so si že utrli položaj pri svojih impresarijih — poslej delajo za agencijo Karl in Ida Lanzmaier s Tirolskega — pa opravijo mesečno po 21 do 24 nastopov. NIKOLI UTRUJENI — čeprav Avseniki prevozijo lelno po sto tisoč kilometrov na raznih turnejah, morajo na nastopih ostati vedno sveži, saj bi sicer hitro izgubili stik z občinstvom. In 23 zlatih plošč, kar pomeni prav toliko milijonov prodanih posnetkov, pomeni, da so bili tej nalogi doslej več kot kos. Foto; Stane Jerko potem pa se vračajo spet za pol meseca domov. »Jasno, da v nemško govorečih deželah pojemo pesmi večinoma v nemščini« je Avsenik odgovoril na še eno izmed perečih vprašanj, »ampak za uvod povem nekaj v slovenščini, pozneje zapoje- mo nekaj pesmi v slovenščini, tudi pesem o Bohinju, končamo pa še s slovenskim Roblekom. Ce pojemo za naše zdomce, pojemo seveda sploh v slovenščini.« Glede drugih' jezikov je menil, da bodo v Ameriki in Skandinaviji pač presedlali — poleg Zadnja izmena v rudniku V torek nekaj pred dvanajsto uro dopoldne je sirena Rudnika rjavega premoga v Kočevju oznanila, da je poslednja izmena rudarjev končala — in to za vselej — delo v kočevskem rudniki!. 175 let so v Kočevju kopali premog. Bilo bi preveč, če bi hoteli napisati, koliko so v tem času izkopali črnega zlata. Naj omenimo samo to, da ga je bilo tedaj, ko so ga izkopali največ, leta 1968, preko 220 tisoč ton. Pre-nekateri dom je ogreval kočevski premog. Zgodovina Kočevja je tesno povezana z rudnikom. Zato so v torek Kočevci z mešanimi občutki poslušali rudniško sireno — slišati je bilo, kot da bi pel navček. No, tako hudo pa tudj ni: 110 rudarjev je dobilo zaposlitev na drugih, bolj ali manj ustreznih delovnih mestih v Ita-su, kamor je sicer tozd Rudnik tudi sodil. Pred rudarskim domom v Kočevju je spomenik kočevskemu rudarju, ki so ga postavili zadnji dan dela: v rudniku, odkrili pa ga bodo 11. marca. VINKO PINTER: »Celih 29 let sem ga kopal. Veste, kar hudo ml je. Zdi se mi, kakor da je nekaj umrlo, zdi se mi, da bo Kočevje siromašnej-še. Res pa se bojim, kaj bo z menoj in z nami. Cez šest mesecev grem v pokoj, prav, amjiak tisti mlajši, zanje se bojim. Prekvalifikacija. Kruto se sliši, je pa kajpak neizbežno, Blizu tisoč ljudi je vča^ijl- .delalo v rudniku in vsem je rezal kar lep kog” kruha. Vemo, da je ukinitev rudnika nujna, kljub temu pa nam je — kot pravim rudarjem — za njim žal.« .1 - *- < žl ti:.':,M ALOJZ KAC: »Večkratni udarnik sem bil. S srcem sem kopal naš, kočevski premog. Oče je bil rudar, jaz sem rudar. Tradicija rudarstva v Kočevju je z današnjim dnem končana, Od leta 1945 sem pri rudniku. Trideset let sem ga kopal, trideset let sem vrtal pod Kočevjem. Zdaj sem že tri leta v pokoju. Invalidskem. Hudo mi je, res. Saj. sem vendar živel z rudnikom. Tudi po zaslugi rudnika premoga je Kočevje postalo lepo, sodobno mesto. No, zdaj so rudnik, rudarji in rudarstvo samo še zgodovina.« STANKO ŽELEZNIK: »Že leta 1972 so začeli govoriti o tem, da bodo rudnik ukinili. Na to smo bili pripravljeni. Zdaj grem v pokoj. Vsak od stodesetih delavcev je dobil drugo, bolj ali manj ustrezno zaposlitev. Moti pa me, da so šele danes povedali, kam bomo šli na delo jutri. Le kako se bomo znašli, ko pa še nikoli nismo bili v novem okolju? N^kdlikč ' nas >' strah, kako bo z našimi dohodki na novih - delovnih mestih. Saj veste, ni prijetno dobiti manj denarja, kot ga je človek navajen.« IVAN SKRABAR, direktor TOZD Rudnik kočevskega Itasa: »Rudnik bi morali ukiniti že leta 1974. Spričo znane energetske krize smo z delom nadaljevali do danes. Ekonomski pokazatelji kažejo, da zdaj za to ni več potrebe. Dohodki rudarjev na novih delovnih mestih ne bodo bistveno manjši, ali pa'splcffi ne''bov°ljilo podpisnikov pisma, ven-Pa menimo, da za nejevoljo 'ar le ni pravega razloga. Na -k, da naš komentator ni bil °ten na tekmi z lahkoto odgo-arno, da bi bilo kaj takega sploh ,°goče, saj poteka večina tekem -asno. Zato ima naš komenta-sV0]e vire informacij pri sesta-tomentarja, ko* je to pač nuj-Povsod, kjer pišejo komentarje a*nih prvenstvih. To velja tudi 1iegov' mnenje, da je bila tek-»zelo grda* (in res si težko Ustavljamo, da bi lahko bila ?ačna, če tudi poročilo dopisni-h-gr. o tekmi pove, da se je 'rila v dežju, na zelo blatnem 5ču, igra pa je bila živčna in Povrhu še prišlo do nešportnih ‘hov). Kar se tiče naziva «gro-!ko - padriški» se bomo skušali ‘rihiti, da bomo pisali tako, kot rie podpisniki pisma. Nabrežinke. Glede na zadnje prvenstvene razplete pa bo ta četrti derbi najbolj zanimiv. Oba naša dru-goligaša sta prišla v formo ob pravem času in to je najboljši pokazatelj, ki obeta izredno zanimiv in tudi kakovosten derbi. Poleg prestiža gre to pot za osvojitev dveh dragocenih točk, ki bosta zmagovalcu zagotovili matematično gotov obstanek med drugoligaši. V obeh taborih prevladuje zmerni optimizem. Kot običajno pa bo prav športna a-rena najboljši razsodnik. ŽENSKA C LIGA Naša zastopnika bosta danes pričela s povratnim delom prvenstva. Igralke Brega bodo igrale doma z močnim Libertasom iz Schia, kj je ostal praznih rok samo enkrat. Mlade Brežanke bodo naletele na nepremagljivo oviro, da bi prekinile serijo porazov. Pred izredno težko nalogo so tudi zastopnice Sloge, ki se bodo spoprijele v Foljanu s še-sterko Corridonija. Varovanke trenerja Ceja se v prvih sedmih prvenstvenih nastopih niso kaj prida izkazale, kot tudi ne slogašice. Prednost domačega igrišča pa bo po vsej verjetnosti več kot dovolj, da Corridoni tudi pred domačimi gledalci premaga gostje. 1. MOŠKA DIVIZIJA Tudi drevišnji deveti prvenstveni nastop bo za Kras le gola formalnost. To pa kljub temu, da igrajo Grilanc in tovariši v gosteh, ker je vrsta redarjev iz Vidma preslab nasprotnik, da bi lahko presenetil Zgoničane, ki igrajo vse bolje. Domačini so na repu lestvice brez točk, kar najbolje kaže njihovo realno vrednost. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Po zadnjem, prepričljivem nastopu se bodo morale Kontovelke podati na pot v Videm. Šesterka PAV Despar spada med boljše nasprotnike v tej ligi, saj je za vodečo trojko. Z zmago bi seveda slovenske odbojkarice pripravile pravi športni podvig. 2. MOŠKA DIVIZIJA Zanimiv bo tudi goriški derbi v tej konkurenci med Libertasom in Domom. Razlika med obema tekmecema je minimalno, čeprav ima Li-bertas dve točki več. Lestvica pa ni najbolj merodajna, ker ni popolna in tako ne more pokazati prave moči ekip. Ne glede na to, da igra Dom v gosteh, se mu ponuja lepa priložnost za drugi prvenstveni u- SPeh'2. ŽENSKA DIVIZIJA Lepa priložnost se to pot ponuja tudi prizadevnim igralkam Hrasta iz Doberdoba, da pospravijo četrti par točk. Nekdanjemu igralcu Bora in trenerju Maksu Gergoletu je priskočila zadnje čase na pomoč še ena boliših odbojkaric, ki je prinesla še dodatne moči in samozavesti celotni ekipi. G. F. KLASIČNI LICEJ «ABRUZZI» -SLOVENSKE ŠOLE 2:1 (15:6, 9:15, 15:8) SLOVENSKE ŠOLE: Marij Bagon, Igor Juren, David Mučič, Hilarij Lavrenčič, Marjan Bevčar, Mavrici) Černič, David Klanjšček, Štefan Cotič, Anton Malič. Naj omenimo še, da se je v poslednjem srečanju med slovenskimi šolami in šolo «Abruzzi» hudo poškodoval Marij Bagon, ki je med igro nerodno padel in si poškodoval gleženj leve noge. In še izid prejšnjega srečanja: Slovenske šole - Licej Dante 2:0 Poleg zgoraj omenjenih igralcev so barve slovenskih šol branili še naslednji dijaki: Venceslav Devetak, Ivan Sirk, Tomaž Devetak, Edvard Marušič, Damjan Terpin, Danijel Jarc, Igor Pahor, Boris Peric. I. K. SMUČANJE Vse je pripravljeno za 12. zimske igre V Ravasclettu je vse pripravljeno na največjo smučarsko zamejsko manifestacijo: 12. zimske športne igre. Že danes zjutraj se je kakih 7 ali 8 organizatorjev podalo v to smučarsko letovišče, da bi bilo vse pripravljeno za jutrajšnjo tekmo. Napovedi vremena niso neugodne, upajmo le, da bo tudi jutri vreme držalo. Tekmovanje se bo začelo ob 9.30 na progi Pascut pred Ravascleltom, na pot pa se bo jutri zjutraj podalo več kot deset avtobusov, poleg seveda mnogih avtomobilov. Vsi tekmovalci, pa tudi njihovi spremljevalci bodo za ta dan dobili dnevno karto z velikim popustom. J. D. JOHANNESBURG — Danes bo tu mednarodna avtomobilska dirka za Veliko nagrado Južne Afrike. Pro Romans — Primorje Proseško Primorje ni v prejšnjem kolu igralo zaradi blatnega igrišča, in je tako ostalo na spodnjem delu lestvice. Kljub temu da niso Prose-čani nastopili, ni bilo bistvenih sprememb v spodnjem delu lestvice, saj so vsi tekmeci v boju proti izpadu iz lige izgubili in je tako ostala razlika med Primorjem in njegovimi zasledovalci nedotaknjena. Pro Romans, ki je zadnji na lestvici, ni v zadnjem kolu igral, Torriana je gladko izgubila z Ronchijem, Fortitu-do pa je doživel v derbiju z Mugge-sano pravo katastrofo. Varovanci trenerja Giovannija lodo tokrat nastopili v gosteh proti šibki enajsterici Pro Romansa, ki je tudi zadnja na lestvici. Tokrat se bo vmil v e-kipo Šuligoj, kar bo brez dvoma odločno pripomoglo k povsem možni zmagi proseškega Primorja. 2. AMATERSKA LIGA Breg — Campanelle Brežane čaka v nedeljo zopet izredno naporno srečanje, saj bodo sprejeli v goste vodeče Campanelle. Po izredni nedeljski tekmi, ki so jo zaigrali Dolinčani, ko so remizirali v gosteh proti Libertasu, čaka Breg težka preizkušnja, saj so Campanelle trenutno v zelo dobri formi (v nedeljo so v derbiju slavili zmago nad Opicino Supercaffe s (4:1) in bi bil remi za enajsterico Brega res odličen rezultat. Costaiunga — Gaja Tudi padriško - gropajsko Gajo čaka v nedeljo težka preizkušnja, saj bo nastopila v gosteh proti Co-stalungi, ki spada med boljše ekipe v tem prvenstvu, saj zaseda odlično tretje mesto. Costaiunga je sicer v nedeljo dokaj nepričakovano podlegla Rosandri, za Gajo pa bi predstavljala tudi točka zadovoljiv izid tega srečanja. Primorec — Rosandra Tudi v nedeljo bo Primorec nastopil na lastnem igrišču in sicer proti Rosandri, ki ima na lestvici le dve točk; manj od Trebencev. Brez dvoma se nahaja trenutno Primorec v zadovoljivi formi, zato mislimo, da jim ne bo delala Rosandra večjih težav. Tokrat ima Primorec odlično možnost za osvojitev celotnega izkupička. Zarja — Aurisina Tudi bazoviška Zarja bo jutri nastopila na lastnem igrišču: pomerila se bo namreč s solidno enajsterico iz Nabrežine. Zarja v preteklem kolu ni %astop1la in po našem mnenju lahko starta na zmago, ki je, objektivno gledano, zelo možen i-zid tega srečanja. Moraro — Juventina štandreška Juventina bo v tem kolu nastopila v gosteh in sicer proti Moraru, ki je tudi v neposrednem boju za obstanek v ligi. Mar-sonovi varovanci bodo v Moraru nastopili s popolno postavo; verjetno bo tudi zaigral Lorenzon, ki je bil med tednom bolan. V primeru t»raza bi se za Juventino stvar veliko bolj komplicirala, saj bi prišel Moraro do 17 točk (kot jih ima Juventina) in bi postalo za Juventino zopet zelo nevarno. Mislimo pa, da bodo Štandrežci iztržili v tej tekmi vsaj remi. 3. AMATERSKA LIGA Mladost — Romana Brez dvoma je, da je v ospredju tega kola spopad med doberdobsko Mladostjo in vodečo tržiško Romano. To srečanje bi moralo biti že pred dvema tednoma, a je bilo odloženo zaradi neuporabnega igrišča. Mladost bo tokrat nastopila s popolno postavo. Trenutno se nahaja v zelo dobri formi, zato mislimo, da bo iztržila vsaj točko. Sovodnje — Piedimonte Sovodnje imajo v nedeljo izredno priložnost osvojiti ves izkupiček. Nastopile bodo namreč pred lastnim občinstvom proti predzadnji na lestvici, ekipi iz Podgore. V prvem delu prvenstva so Sovodenjci remizirali in bi ob tej priložnosti (z malo več športne sreče) lahko celo zmagali. Tokrat bodo zaigrali s popolno postavo (prvič po več mesecih) in mislimo, da jim zmaga tokrat ne bo zbežala. Modiano — Kras Tudi Kras ima veliko možnosti v tej tekmi. Spoprijel se bo «doma» s solidno ekipo Modiana, kljub temu pa mislimo, da se bodo naši fantje tudi tokrat dobro izkazali in bodo pospravili vsaj točko. Delovanje ZSŠDI Seminar za odbornike V Izoli bo od 23. do 25. marca seminar za odbornike slovenskih športnih društev iz Avstrije in Italije. Tista društva, ki niso še poslala prijav, naj to storijo čimprej, ker bodo v nasprotnem primeru napolnili razpoložljiva mesta «rezervni» odborniki. Zdi se nam umestno, da sleherno naše društvo pošlje na ta seminar po dva svoja funkcionarja, ker si bodo tako še izboljšala svoj organizacijski kader. - bs - Vesna — Rozzol Tudi kriška Vesna ima v tem kolu izredno priložnost, saj bo sprejela v goste zadnjo na lestvici ekipo Rozzola. Po zadnjih tekmah je Vesna občutno popustila in to se je krepko poznalo na lestvici. V tem kolu ima realne možnosti da to popravi, saj je Rozzol mnogo slabši tekmec od naših fantov F. G. KOTALKANJE JETRI V TRSTU Revija začetnikov Openska Polisportiva bo jutri v Trstu priredila tekmovanje v umet nostnem kotalkanju za prvo trofe jo tega društva. Sodelovali bodo samo tisti kotalkarji, ki niso doslej še nikoli nastopili na raznih prven stvih. Organizatorji so prvotno namera vali prirediti to tekmovanje na Op činah, toda iz raznih razlogov so ga bili prisiljeni prenesti v Športno palačo. Med sedmimi društvi, ki bodo na stopila, je tudi openski Polet. Obvezni liki bodo na sporedu ob 8. in 15. uri, proste sestave pa ob 12. uri in ob 18.30. DOMAČI ŠPORT ■DANES SOBOTA, 4. marca 1978 KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Skednju Servolana - Jadran » * • 16.30 v Zagraju Sagrado - Dum FINALE MLADINCEV 18.00 v Tržiču Italmenfalcone - Kontovel KADETI 18.30 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario B - Bur NARAŠČAJNIKI 15.30 na Greti SABA - Bur * « » 20.15 v Gorici, telovadnica CONI Dom - Mobllcasa DEČKI 15.30 na Kontovelu Kontovel - Ricrcatorl 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 2 X 1 1 X 2 1 2 X 2 1 2 KOŠARKA V RAZNIH PRVENSTVIH NA TRŽAŠKEM JUTRI DVA SLOVENSKA DERBIJA Kontovel m Polet se bosta pomerila v 1. MD in v prvenstvu naraščajnikov - Borovi člani jutri v Dolini proti Arteju - Prvi nastop Jadrana KOŠARKA PRVA MOŠKA LIGA ŠOLSKO PRVENSTVO Naši četrti Zaključila so se razna medšolska odbojkarska prvenstva. V zadnjem kolu je barve slovenskih šol branila le šesterka višjih šol v prvenstvu mladincev. V zadnjem nastopu se je slovenska ekipa treh srednjih višjih šol v Gorici srečala s šesterko klasičnega liceja Abruzzi iz Gorice, ki je zasedla prvo mesto na končni lestvici tega občinskega medšolske-ga tekmovanja. Slovenski dijaki so dobro zaigrali in prikazali lepo odbojko. V tem srečanju so slovenski dijaki tudi dokazali, da so enakovredni prvouvr-ščeni ekipi in da zato četrto mesto na končni lestvici ne ustreza njiho vim zmožnostim. JUTRI PRIČETEK DRUGEGA DELA Pajjnossin in Hurlingham bosta igrala v A skupini Jutri se bo pričel drugi del košarkarskega prvenstva prve zvezne lige, ki je razdeljen v tri skupine. Ekipe prve skupine se bodo namreč potegovale za naslov državnega prvaka, medtem ko bo v ostalih dveh skupinah boj za ob stanek v A -1 ligi, oziroma za prestop v najvišjo ligo. Goriški Pagnossin je v prvem delu prvenstva za las zamudil pri ložnost, da bi se vključil v krog najboljših peterk. S sedmim me stom na lestvici so goriško ekipo vključili v A skupino, v kater so še GIS iz Neapelja. Aleo i/. Bologne, Scavolini iz Pesara, Hurlin-gham iz Trsta, Emerson iz Genove, Chinamartinj iz Turina ter Pintinox iz Brescie. Kot vidimo, imajo Goričani velike možnosti, da zasedejo eno prvih treh mest na lestvici ter obstanejo v A l ligi. Prihodnje leto bo v tem prvenstvu 14 in ne 12 ekip. V nedeljo bodo Benvenutijevi va rovanci odigrali prvo tekmo doma proti Neapeljčanom. Srečanje, vsaj na papirju, bi moralo prinesti Pa gnossinu prvi par točk. V drugem in tretjem kolu bodo Goričani gostovali: najprej v Bologni, potem pa v Pesaru. Po domačem derbiju s Hurlinghamom, bo srečanje v Genovi z Emersonom. Pred gostovanjem v Brescii, bodo igrali doma proti Chinamartiniju. Kot vidimo, ne bo naloga Gori čanov tako lahka, kot je izglodalo. Benvenutijevi varovanci se bo do morali namreč pošteno potruditi, če bodo hoteli zasesti eno prvih treh mest. Za ta položaj bi se poleg Pagnossina morali boriti Alco, Emerson, Chinamartini in Pintinox. V qkviru tega dela prvenstva je vodstvo Pagnossina sporočilo cene abonmajev ter vstopnic. Za sedež v parterju bo treba odšteti 35 000 lir (vstopnica bo stala 5.500 lir), oštevilčena tribuna: 25 tisoč lir (vstopnica 4.000 lir), neoštevilčena tribuna 15.000 lir (vstopnica 2.500 lir). Vojaki in mladina do 16. leta starosti bodo plačali 1.500 lir. Tudi v tem delu prvenstva bo vodstvo kluba razdelilo po šolah nekaj sto brezplačnih vstopnic. Rudi Pavšič PROMOCIJSKO PRVENSTVO Jutri se bo pričel drugi del tega prvenstva, v katerem so borovci doslej povsem zadovoljivo opravili svojo nalogo. Po dokaj slabem začetku so naši fantje nanizali kar pet zaporednih zmag in so po «prvi etapi* končali na tretjem mestu lestvice. Bodo to mesto obdržali tudi po jutrišnji tekmi? V goste bodo sprejeli goriško ekipo Arte, ki je prav tako kot Borova ekipa najmlajša v tej ligi. Jutri v Dolini bomo torej priča igri dveh mladih peterk, ki sta se doslej dobro odrezali. Goričani namreč zaostajajo za borovci za dve točki. Žal, pa «plavi» tokrat bodo igrali brez temeljitejših treningov. V teh dveh tednih je namreč za gripo zbolela kar vsa prva peterka in fantje so opravili le dva treninga. 1. MOŠKA DIVIZIJA B SKUPINA Jadran bj danes opravil prvi nastop v tem prvenstvu. Naši košarkarji bodo v prvem kolu igrali v gosteh s Servolano, ki je v nedeljo izgubila z Italsidrom. škedenjci nastopajo v tem prvenstvu s svojo mladinsko postavo, košarkarji Jadrana pa bi morali s svojo izkušenostjo streti nasprotnika, pa čeprav bi bilo z njihove strani vsako podcenjevanje zelo škodljivo. C SKUPINA V drugem kolu te skupine bo jutri na Opčinah slovenski derbi med Poletom, ki je v nedeljo nerodno izgubil z Juventusom, in Kontovelom, ki je v prvem kolu počival. Obnovil sc bo torej dvoboj iz mladinskega prvenstva, v katerem pa so obakrat slavili Kontovelci. FINALE MLADINCEV Po velikem uspehu z zmago nad Interjem 1904 bodo drevi Kontovelci gostovali v Tržiču, kjer bodo igrali z Italmonfalconejem, ki je naše zastopnike premagal že v prvem delu. Nedeljska zmaga je vsekakor opogumila Kontovelove košarkarje, ki se bodo v Tržiču gotovo požrtvovalno borili, da bj poskrbeli še za en podvig. KADETI Obe naši peterki bosta v prvem povratnem kolu igrali v gosteh. Borovci bodo že danes z dokaj o-krnjeno postavo (brez izključenih Dovgana in Mazzucce) igrali proti Ferroviariu B, ki je v prvem delu že odpravil naše košarkarje. Resnici na ljubo «plavi» v prvem delu niso izpolnili pričakovanja, zato od njih v tem drugem delu pričakujemo boljšo in zanesljivejšo igro. Brežani bodo pred izredno težko nalogo. V gosteh bodo igrali z Interjem 1904, ki sodi med boljše peterke te lige. NARAŠČAJNIKI Drugi del te lige se bo pričel s slovenskim derbijem med Kontove lom, ki je daleč naša najboljša peterka v tem prvenstvu, in Poletom, ki je, žal, na dnu lestvice brez točke. Že ta podatek jasno priča, d? so Kontovelci v tej tekmi nesporni favoriti. Borovi košarkarji pa se bodo da nes skušali oddolžiti za tesen poraz, ki ga jim je zadala SABA v pr vem delu prvenstva. DEČKI Mladi Kontovelci bodo danes od igrali 12. kolo te uge. Za nasprotnika bodo imeli vodeči Ricretori in že časten poraz bi bil za naše po žrtvovalne zastopnike lep uspeh. edko nogomet NARAŠČAJNIKI Como — Juventina 7:1 (3:0) JUVENTINA: Rusjan, Makuc, Šturm, Marcolina, F. Devetak, V. Devetak, Doljak, Leban, Robazza, Cordeschi, Markovič. STRELEC ZA JUVENTINO: Robazza. IZKLJUČEN: F. Devetak. štandreška naraščajniška ekipa je v Comu di Rosazzo doživela pekoč poraz. Že v prvih minutah srečanja je bila razvidna premoč domačinov, ki so s tehnično boljšo igro nadkrilili juventince in že v prvem delu igre trikrat zatresli Rusjanova vrata. V drugem polčasu so gostje igrali bolj napadalno, s tem pa so se codprli* v obrambi, tako da je i-mel Como lahko pot do goJa, c Bin KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Bor — Libertas 121:71 (70:40) BOR: Lokar 27 (1:3), Pečar 24, Švara 17 (1:3), Merku 14 (6:8), Gerdol 10, Kosovel 8, Bembi 8, De Wa,lderstein 7 (1:3), Škerl 2, Don 2, Devetak 2. SODNIK: Ražem. Igra je bila borbena, čeprav so bili nasprotniki mnogo nižji od naših fantov. Lokar in Kosovel pod košema nista imela nasprotnikov. Rezultat ni prav «resničen», saj so italijanski fantje še kar do-btp zaigrali, čeprav, kot smo orej omenili, so bili prenizki in so zgrešili preveč metov. Prvi polčas je bil zelo prijeten, drugi pa nj bil tako zanimiv kot prvi: borovci so igrali bolj raztreseno in zaradi tega, so večkrat zgubili žoge. Zato je Libertas to izkoristil, in se začel počasi pri bliževati. Toda na koncu tekme so «plavi» zopet zaigrali lepo in pametno ter zmagali Max lesarske dirke za trofejo te športne organizacije. Po velikem uspehu, ki ga je imela prva dirka za trofejo ZSŠDI, katere se je leta 1977 udeležilo kar 97 kolesarjev iz severne Italije, Jugoslavije, Švice in Zahodne Nemčije, je prireditelj prosil za vpis te dirke v med narodni koledar, ki je bil sestavljen decembra 1977 v Ženevi. Poleg tega je izrazil priložnost ker se v tem obdobju nahajajo v Istri razna tuja kolesarska društva ter povabil predstavnike raznih držav v Trst. Tako bo sedaj na sporedu že druga dirka, ki bo na sporedu v nedeljo, 12. marca s startom ob 13. uri. Proga bo dolga 127 km in bo potekala Po »tržaški in goriški pokrajini, že sedaj »lahko povemo, da bo letošnja udeležba rekordna. Poleg tržaških in italijanskih kolesarjev bodo po vsej verjetnosti nastopili še dirkači iz Švice, Avstrije, Zahodne Nemčije, Češkoslovaške in številno zastopstvo iz Ju goslavije. ODBOJKA KOLESARSTVO VČERAJ V POREČU Zadovoljiva vožnja * Godniča in Petelina Včeraj se je na krožni Kolesarski dirki v Poreču na 60 km dolgi pro gi spoprijelo okrog šestdeset kole sarjev iz Jugoslavije, Švice, ČSSR in predstavnika lonjerske Adrie na prvi letošnji cestni dirki v Jugoslaviji. Zmagal je Čehoslovak Jan Tu rek, pred svojim rojakom Františ-kom Kondrijem, medtem ko je Ljubljančan Zakotnik prispel na cilj kot tretji, pred drugima Čehoma. Ta peterica kolesarjev se je odlepila od glavnine v drugem izmed petih krogov in nato vodila do konca, ko je Turku to Kondriju uspelo, da sta si nabral i nekaj sekund prednosti in sama privozila skozi cilj. Na tej prvi izmed petih dirk za «Trofejo HTP- Riviera* sta nastopila tudi A-driina kolesarja Godnič in Petelin ter se v zaključnem sprintu uvrstila okrog petnajstega mesta. Pod črtati je treba, da sta bila oba ze lo delavna in sta bila v skoraj vseh zasledovanjih vodeče peterice. Pokazala sta dobro pripravljenost na valoviti progi po Istri, kar dopušča dobre upe tudi za prihodnje nastane. Prihodnja dirka bo na sporedu v torek, 7. marca, na isti krožni progi, katero pa bodo morali kolesar ji prevoziti sedemkrat. R. Pečar VČERAJ V TRSTU Predstavili so dirko za trofejo ZSŠDI Na sedežu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri je bila predstavitev 2. mednarodne ko- 1. MOŠKA DIVIZIJA Krasu novi točki Kras — ASFJR 3:1 KRAS: Grilanc, L. in S. Budin, L. in B. Milič, Vesnaver, Živec, Rebula in Marušič. Končno se odigrali medtedensko tekmo med Krasom in ASFJR, katera je bila dvakrat prenešena na poznejši datum, prvič na željo Krasa, drugič na željo predstavnikov iz Čedada. Po nekaj nezanimivih srečanjih smo v torek zopet prisostvovali zanimivi odbojkarski tek mi. Ekioa iz Čedada je prišla v Nabrežino s trdnim namenom, da prekine zmagovito pot predstavni kov zgoniško - repentabrske občine. Tekma je bila napeta že od vse ga začetka, saj so se gostje odlikovali z dobro igro v napadu in s solidno obrambo. Krasu je šlo ob mreži tokrat bolje od rok, šepala pa je nekoliko obramba. Nasprotnike ni poraz v prvem setu prav nič potrl, nasprotno podžgal jih je, saj so v drugem setu takoj [»vedli na' 10:1 in set se je zaključil z veliko razliko v korist ASFJR. V tretjem setu je Kras povedel najprej s 6:0 nato pa z 12:6. Na sprotniku je uspelo zbrati še nekaj točk, petnajctico pa je prvi do segel Kras. Četrti set je bil gotovo najboljši. Domačini pa so v tem nizu obdržali mirnejše živce in s hladnokrvnim serviranjem in z res lepo blo kado odločili tekmo v svojo korist. Kras ',e tako v štirih dneh dodal še štiri točke dosedanjim in tako deli prvo mesto z mestnimi vseu-čiliščndki, ki jih je v soboto pre magal Libertas iz Turjaka. M. I. OBVESTILA SPK ČUPA iz Sesljana obvešča, da bo 6. redni občni zbor v petek, 10. marca, ob 20. ur) v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni člani in prijatelji društva. « • • SPDT javlja, da je start prvega tekmovalca 12. ŽŠI, tako pri odraslih kot pri otrocih ob 9.30. Do te ure bodo na razpolago pri mizi razdeljevanja startnih številk dnevne karte z velikim popustom ob priložnosti ZŠI. # * - $Z BOR obvešča dekleta, rojena (cta 1964 in mlajša, ki se nameravajo posvetiti igranju odbojke, da so treningi oh sredah od 14.30 do 16.30 In ob petkih od 14.00 do 16.00 v dvorani na stadionu »Prvi maj*. NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 15.00 v Trstu Julia A - Kras C * • • 16.00 v Trstu Julia B - Kras A • * * 17.0(1 v Trstu Julia A - Kras B ODBOJKA MOŠKA B LIGA 18.00 v Dolini Bor - Portuali Ravena ŽENSKA B LIGA 21.15 v Nabrežini Sokol - Bor ŽENSKA C LIGA 21.15 v Foljanu Corridoni - Sloga 20.45 v Dolini Breg - Libertas L MOŠKA 20.30 v Vidmu Redarji - Kras 1. ŽENSKA 20 30 v Vidmu PAV Despar - 2. MOŠKA 18.00 v Gorici Libertas Gorica 2. ŽENSKA 18.00 v Gorici Hrast - Julia Schio DIVIZIJA DIVIZIJA Kontovel DIVIZIJA - Dom DIVIZIJA NOGOMET KADETI 15.00 na Proseku Primorje - IJbertas * # * 15.00 v Trstu, Ul. Flavia Edera - Primorec ZAČETNIKI 15.00 v Doberdobu Mladost - Italcantieri CICIBANI 16.00 na Proseku Primorje - Campanelle 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu, Sv. Sergij Costaiunga - Gaja JUTRI i NEDELJA, 5. merca 1978 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor - Arte Gorica 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 na Opčinah Polet - Kontovel KADETI 19.30 v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 - Breg NARAŠČAJNIKI 9.00 na Kontovelu Kontovel - Polet NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 15.00 v Samatorci Kras A - Azzurra NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Romansu Pro Romans - Primorje 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Moraru Moraro - Juventina # # • 15.00 v Dolini Breg - Campanelle # * • 15.00 v Trebčah Primorec - Rosandra • # « 15.00 v Bazovici Zarja - Aurisina 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Križu Modiano - Kras • # • 15.00 v Križu Vesna - Rozzol * » • 15.00 v Sovodnjah Piedimonte - Sovodnje • • • 15.00 v Doberdobu Mladost - Romana NARAŠČAJNIKI 9.30 v Štandrcžu Juventina * Nalisnne » « « 10.00 v Doberdobu Mladost - San Canzian * # # 8.30 v Trstu, Sv. Ivan S. Giovanui - Primorje • • • 10.00 v Dolini Breg - Rosandra NAJMLAJŠI 12.00 v Bazovici Zarja - Campanelle * * * 11.30 na Proseku ; Primorje - San Vito ZAČETNIKI 13.30 v Trstu, Sv. Sergij Inter SS - Kras tt tt • 12.30 v Trstu, Campanelle Chiarbola B - Primorje * # » 13.30 v Dolini Breg - Gaja SMUČANJE ZIMSKE ŠPOkiNE IGRE 9.30 v Ravasclettu Prireja SPD Trst KOTALKANJE 1. TROFEJA POLISPOKTIVE (OPČINE) 8.00 - 18.30 v Trstu, športna pal. Nastopa tudi Polet Bologna - Verona X 1 Foggia - Milan X 2 Genoa - Torino 1 X J Inter - Fiorentina 1 Juventus - Perugia 1 2 L.R. Vicenza - Atalanta 1 X Pescara - Lazi« 2 Roma - Napoti 1 X t Como - Leče« 1 Rimini - Sampdoria X Taranto - Cagiiari X Trento - Bolzano X Rcggiana • Parma X Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Noročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprei plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina zc inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN». SFRJ številko 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, .etno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550.00 din Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Strdil 8 V FRANCIJI NE BO «LEVE SREDINE» Mitterrand je izključil možnost vladnega zavezništva z Giscardom Zadnje raziskave javnega mnenja so potrdile, da je volilni sporazum s komunisti pogoj za zmago levice na volitvah PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» ■ DZS * 61000 Ljubija"«-Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 n™ 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600. osmrtnice » -sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bes®0 ' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlaniie-Ju"ls\ krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih oe-v Italiji pri SPI. 4. marca 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska I IZTT l Trst Član itali,-zveze časopisnih založnikov FI& MED POSTANKOM NA RIMSKEM LETALIŠČUFIUMICINO PARIZ — V Franciji ne bo levega centra, pa naj bo izid earla mentarnih volitev kakršenkoli. Voditelj socialistične stranke Francois Mitterrand je včeraj ponovno zavrnil možnost sklepanja zavezništev med socialisti in Giscardovim UDF. Ko bi si levica ne zagotovila večine v parlamentu, bi socialisti o-stali v opoziciji, pa čeprav bi bili najmočnejša francoska stranka. Ko so ga v radijski razpravi vprašali, ali ne bi mogel skupaj z Gi-scardom ustanoviti francosko socialdemokracijo, je Mitterrand sar kastično dejal, da morda Giscard goji socialdemokratske sanje, ali ga pretresa socialdemokratska vročina. ali pa si samo želi, da bj bil socialdemokrat. Dejstvo pa je, je dodal Mitterrand. da bi Giscarda samo v šali lahko imenovali za socialdemokrata. glede na družbene in volilne sloje, ki ga podpirajo. Socialistični voditelj je poudaril, da se olitika predsednika republi ke in politik? socialistične stranke globoko razlikujeta. V primeru zmage le ice. je dodal, «ne bomo smatrali Giscarda kot nasprotnika. Ži veli bomo skupaj v isti državi in si prizadevali ohraniti nacionalno bogastvo, ki nam je skupno, toda imeli bomo dve politiki za Francijo: njegovo in našo, ki jih ni mogoče zamenjati.* Edina pot je torej zmaga levice in vlada skupaj s komunisti. Pogoj za volilno zmago pa je še vedno sporazum med levičarskima stran kama, vsaj pred drugim krogom volitev 19. marca. To je potrdila tudi zadnja raziskava javnega mne nja, ki jo je izvedel inštitut Har ris - France po naročilu prosocia-listično usmerjenega časopisa «Le malin*. V primeru, da bi se KPF in PS ne sporazumeli o reciproč nem umiku kandidatov na drugem krogu volitev, bi sicer ena četrti na komunističnih volivcev kljub te mu glasovala zc. socialističnega kandidata — seveda tam, kjer bi ta imel večje možnosti molitve od komunističnega — kar pa bi še ne zadostoval-> za končno zmago, saj bi si .sedanja večina zagotovila 280 od 491 sedežev francoskega parlamenta. V primeru sporazuma pa bi ogromna večina komunističnih volivcev ne imela nobenih dvomov in glasovala za socialistične kandidate. kar bi privedlo do zmage združene levice, (tm) nosti bo skušal nadaljevati z dosedanjo politiko, obstaja pa nevarnost, da bi liberalci izstopili iz vladne koalicije še pred julijem, kot so napovedali. Zmaga konservativcev na dopolnilnih volitvah v Veliki Britaniji LONDON — Laburistična stranka premiera Jamesa Callaghana je v četrtek doživela hud poraz na dopolnilnih volitvah v okrožju Ilford-North (vzhodno predmestje Londona). Prav tako so bili poraženi liberalci. ki skupno z laburisti sestavljajo vladno koalicijo. V konservativni stranki vlada zadovoljstvo, o-benem zahtevajo predčasne volitve, saj je predvčerajšnje glasovanje neke vrste volilni test za vso Veliko Britanijo. Ilford je namreč predmestje, kjer bivata pretežno nižji srednji sloj in delavstvo, kar pomeni, da izraža težnje večine prebivalstva britanskega kraljestva. Politični opazovalci se sedaj sprašujejo, kaj bo ukrenil Callaghan. Poraz navsezadnje ni bil tolikšen kot na podobnih volitvah v prejšnjih mesecih, ko so bili izidi za laburiste bolj negativni. Zaenkrat iz ključu je jo možnost, da bi sklical predčasne volitve. Po vsej verjet- STATISTIKA TERORIZMA ZA FEBRUAR RIM — Tri smrtne žrtve, 94 ranjenih, 236 uničenih vozil, 47 bombnih atentatov proti sedežem strank in 78 proti zasebnim uradom, 3 ugrabitve: skupaj 279 zločinskih dejanj. To je obračun meseca februarja, ki ga je pripravil urad vodstva KPI, ki se ukvarja z »državnimi vorašanji* in ga vodi sen. Ugo Pecctiioli. Statistika terorizma se nato razčlenjuje in daje zanimiv presek trenutne moralne in politične krize v Italiji. Zanimivo je. na primer, da je v šolah bilo tokrat kar 26 atentatov. Kdo je zanje prevzel odgovornost? 60 primerov je »anonimnih*. 99 si jih lasti skupno 66 raznovrstnih »levičarskih* skupin, 21 primerov pa 13 desničarskih skupin. Poglejmo še «lestvico» mest, v katerih prevladuje nasilje. V oklepaju je navedeno število atentatov ali drugih hujših na-siinil. dejanj: Rim (16), Milan (10), Bologna (9), Turin (4), Bergamo (3) Padova (2). Po en primer beležijo še Palermo, Modena. Genova, Cosenza. Ravena. Bočen, Pordeoon, Benetke, Cagliari in Varese. Preklicana prepoved radijske oddaje «Un certo discorso» RIM — Generalni direktor Rai Berte je preklical prepoved predvajanja radijske oddaje po tretjem omrežju »Un certo discorso*. Oddajo so prekinili 9. februarja, ker je Berte sodil, da je bila vsebina sporeda 30. januarja opolzka in je žalila «splošni moralni čut poslušalcev*. V tej oddaji so se namreč s pisanim izrazoslovjem norčevali iz «moškosti». Odločitev o ponovnem predvajanju ob »nedeljkih je prišla, potem ko je direktor tretjega radijskega omrežja zagotovil, da bodo poskr beli, da se primer 30. januarja, ne ponovi. Pri Vidmu ranjenih sedemnajst vojakov VIDEM — V prometni nesreči na mostu preko reke Meline v Orzanu pri Remanzaccu je bilo ranjenih 17 vojakov 7. motoriziranega polka «Milano», ki služijo vojaški rok v Orzanu. S prednjimi kolesi sta trčila tovornjaka. Zasebni je končal v cestnem jarku, težko vojaško vozilo pa je podrlo ograjo in se prevrnilo na breg reke. Voznik zaseb nega tovornjaka, 25-letni Mario Mazza iz Čedada, je ostal nepoškodovan. Štirim vojakom so v videmski bolnišnici nudili prvo pomoč, 13 pa so jih pridržali in bodo okrevali v 15 do 40 dneh. tllMIIIIIIfllllllfllllltltlfllltlt H11111111 tlltlllllllltlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHIIHIIItlllllllllllllllltllMIIIIIIIIf UH V NASPROTJU Z DOSEDANJIMI IZJAVAMI Predsednik Carter optimist glede poteka pogajanj SALT Še pred dnevi sta Carter in Brzezinski posvarila SZ, da utegne sovjetska prisotnost v afriškem rogu ogroziti pogajanja WASHINGTON - Predsednik J. Carter je v srečanju s skupino u-niverzitetnih študentov, ki jih je sprejel v Beli hiši, izjavil, da je napredek na pogajanjih o omejitvi strateške oborožitve SALT «dober in stalen* ter je dodal, da se bo najbrž srečal s sovjetskim predsednikom Brežnjevom, da bi pospešil podpis sporazuma. Istočasno je sicer tudi poudaril, da bi' sovjetska pri sotnost v spopadu med Etiopijo in Somalijo utegnila otežkočiti pogajanja za podpis novega šporažurtta SALT, še zlasti kar zadeva proces ratifikacije v ameriškem kongresu. Kljub vsemu pa ameriška vlada nima namena «uradno povezati* po-gajalnega procesa v okviru SALT z vlogo, ki jo ima Sovjetska zveza v afriškem rogu. Potem ko je dejal, da pogajanja o omejitvi strateške oborožitve potekajo zadovoljivo, je Carter poudaril, da bo treba rešiti še tri ali štiri zapletene in zelo pomembne probleme1. V preteklih dneh je Carter posvaril sovjetsko vlado, da bi sovjetska prisotnost v afriškem rogu u-tegniia ogroziti pogajanja ter vzbuditi dvome v ameriškem ljudstvu glede miroljubnih namenov Sovjetske zveze. Sedaj je nekoliko omilil te svoje izjave, kot tudi izjave svojega svetnika za varnostne zadeve Zbigniewa Brzezinskega. (if) Protivladne stavke ohromile Nikaraguo MANAGUA — Stavka, ki jo je oklicala demokratična opozicija v Nikaragui je paralizirala industrijsko dejavnost v vsej državi za 24 ur, medtem ko je skupina industrij-cev, ki se je udeležila manifestacij proti diktatorskemu režimu predsednika Somoze, izjavila, da proučujejo možnost za uskladitev protivladnih pobud, katerih namen je strmoglaviti sedanjo ustavo in uvesti demokracijo, Somoza in njegovi pristaši trdijo, da so protivladne manifestacije organizirale skupine, ki naj bi jih podpirala Kuba. V nedeljo je Somoza spet obljubil, da bo leta 1981, ko mu zapade mandat, zapustil oblast. Obenem je obljubil celo vrsto reform. Kot znano se je stanje v Nikaragui zaostrilo po umoru vodje de-mokratičn- opozicije Joaquima Cha-morra, do katerega je prišlo 10. januarja. Od takrat so se vrstile stavke in ljudske demonstracije proti Somozovemu režimu, ki so doslej povzročile že nad sto smrtnih žrtev. Somozov režim je postal še bolj majav, potem, ko so ZDA sporočile, da bodo Nikaragui ukinile vsako pomoč. Reder: Fašizem se ne sme povrniti Ob Kapplerjevem pogrebu je le prispeval mrtvaški venec RIM — Dopisovanje med bivšim nacističnim majorjem (Valterjem Re-derjem ,ki je odgovoren za strašni pokol v Marzabottu, ter krščansko-demokratskim parlamentarcem Giu-seppom Costamagno se še vedno nadaljuje. Predstavnik KD si je vzel, kot znano, zelo k srcu človeško plat Rederjevc dosmrtne obsodbe, res pa je tudi, da ni predlagal njegove izpustitve iz zapora. Krivec groznega zločina se je pred kratkim pritožil Costamagni, da i-talijanski tisk neobjektivno poroča o njem, tako naj bi Reder ja, ki je ob Kapplerjevi smrti poslal v ZRN venec, primerjali s tistimi, ki so ob pogrebu dvignili roke v nacistični pozdrav. «Nikakšne vezi nimam z neofašističnimi in podobnimi ideologijami,* je pisal Reder Costamagni, «fašizem sodi v preteklost, zato ne more in ne sme ponovno na dan.* Parlamentarec mu je izrekel priznanje za te bčsede in pripomnil, da bi bil docela zaman vsak poskus (»bega iz ječe; tp bi namreč bilo unerjeno proti vsem, ki si žele pravice. Somalski zunanji minister obtožil ZDA, da vojaško podpirajo etiopsko vlado Sestanek med Pajetto in etiopskim zunanjim ministrom Proces proti pobudnikom milanskega krožka Macondo CORUNA — Letalo španske družbe »Iberia* je včeraj popoldne med pristajanjem zaneslo s pristajalne steze. Med 222 potniki je bilo precejšnje število ranjenih, med njimi tudi španski minister za kulturo Pio Cabanillas. RIM — Medtem ko dotekajo z bojnih polj na afriškem rogu protislovna sporočila, ki jih je nadvse težko preveriti, a iz katerih je vendar mogoče sklepati, da v Eritreji zmagujejo borci osvobodilnega gibanja, na ogadenskih bojiščih 'pa Mengistujeve čete, sta se v Rimu istočasno znašla somalski zunanji minister Abdurahman Džama Bar-re ter njegov etiopski «kolega» Se-leke Gedle Giorgis. Prvi je na le tališču Leonardo da Vinci v Fiumi-cinu spregovoril časnikarjem in se bo danes sestal s Forlanijem, drugi pa se je srečal s prestižnim zastopnikom KPI Pajetto. Dejstvo, da utegne Italija učinkovito prispevati k prizadevanjem za mirno rešitev krize na «rogu->, je pač nesporno. Rimska vlada vzdržuje poslednje čase tako rekoč neprestane stike tako z adisabebško kakor z mogadiško. Pri tem ne gre morda (vsaj doslej je bilo tako) za uradno posredovanje med spornima taboroma, saj so se Italijani postavili na stališče »afriške rešitve konflikta*: to pomeni, da mora priti do pobotanja med Siadom Barrejem in Mengistujem zgolj v sklopu politike Organizacije afriške enotnosti. Spričo množične prisotnosti italijanskih občanov tako na e-tiopskem kot na somalskem ozemlju pa morajo v Rimu kajpak voditi še prav posebno trezno in oprezno politiko in v ta namen skušajo pristojni dejavniki nekako za kulisami posredovati pri EGS za sklenitev etiopsko - somalskcga sporazuma v duhu načel OAE in OZN. V ta okvir spadata predvčerajšnji sestanek med Forlanijem in glavnim tajnikom OAE Etekijem Mbumuno ter današnje napovedano srečanje med italijanskim in somalskim zunanjim minisirom. V isti okvir pa sodi, čeprav neuradno. tudi posredovalna vloga i-talijanske komunistične partije s Pajetto na čelu, ki je v določenem oziru nenadomestljiva. Podobno dobro voljo v pristopanju k problemom afriškega roga bi vsekakor veljalo priporočiti tudi drugim naprednim silam v Italiji. Somalski zunanji minister je italijanskim novinarjem ponovil že stare (čeravno morda do določene mere upravičene) teze, ponovno obsodil kubansko-sovjetski poseg, ki naj bi se končal z drugim Vietnamom ter obenem očital Američanom, da s svojo pasivnostjo pravzaprav le pomagajo okupatorskemu početju Sovjetske zveze. Ne samo, ZDA naj bi sedaj celo pošiljale o-rožje etiopski vojski. Omeniti gre še navedbo ameriškega državnega tajnika Vancea, da je na afriški celini trenutno kakih 36.000 Kubancev (11.000 v Etiopiji in 23.000 v Angoli) ter tisoč sovjetskih izvedencev samo , v etiopskih vojaških krogih, nadalje pripravljenost sudanskega predsednika Ni mejrija za posredovanje v etiopsko-somalskem konfliktu ter nekajdnevno jetništvo treh španskih časnikarjev in posebnega dopisnika italijanskega dnevnika »la Repub-blica* Petruccija v .vrstah proso-malskega osvobodilnega gibanja v Ogadenu. (dg) VICENZA — Karabinjerji so v hotelu v Altavilli aretirali 22-letnega Enrica Quadrellija zaradi posesti dveh pištol, brzostrelke, streliva, neprebojnega jopiča in lasulje. Sedaj iščejo njegovega prijatelja Giusep-pa Montanarija, ki mu je 18 let. Mladinca, o katerih orožniki menijo, da sta tesno povezana s skraj-nolevičarskimi organizacijami, naj bi po sodbi preiskovalcev pripravljala atentat. Proti komu, za sedaj še ni znano. Obtoženci na zatožni klopi ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiminiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUMHiiiiiii NJEGOVO ZOGLENELO TRUPLO S« ODKRILI V PONEDELJEK PRI MILANU Mlad terorist izgubil življenje v skrivnostni «nezgodi na dela» Michek Giglio jc bil osumljen sodelovanja pri atentatu na Trgu Arnaldo v Brescii Veljal je za navadnega kriminalca, bil pa naj lii elan «komunistienih prolelarccv» MILAN — Nepričakovan razplet v preiskavi o smrti fanta, čigar na pol zoglenelo truplo so našli v ponedeljek zjutraj v naselju Baranza-te di Bollate pri Milanu. Samozvani »komunistični proletarci*, ki se vsaj s tem imenom prvič pojavlja jo na odru terorističnega in političnega nasilja, so z daljšim zapisom sporočili časopisni agenciji ANSA, da je bil pokojnik njihov tovariš in da je umrl zaradi «nezgode na delu*. Preminuli, čigar istovetnost so preiskovalci uradno preverili, je Mi-chele Giglio, eden izmed domnevnih storilcev atentata na Trgu Arnaldo V Brescii, kjer je eksplozija peklenskega stroja ubila profesorico Bian-co Gritti, osem ljudi pa ranila. Anonimni «proletarci» so v letaku pojasnili, da je Giglio naključno IIMIIIIIIilllllllllMIIIIIIUIIIIIIIIIIIIimiMPIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIiilllIlllliiiiiMlllllllllIlillirilll lil llllllll lXli|||lMll|lM|lllllllimillllllll|IIIIHII|llllllllllllllllllll Težave zaradi stavke pilotov sprožil lastno puško, ko se je peljal v avtu iz Milana v Arese. »Tovariši* so ga hoteli odpeljati v najbližjo bolnišnico, ko so pa videli, da je mrtev, so pustili truplo v Ba-ranzateju in ga zažgali, da bi preprečili takojšnje odkritje njegove i-stovetnosti. S tem naj bi si krili odhod iz Milana. , H, ,, «Ne moremo pa aopuštiti — nadaljuje sporočilo — da bi padlega tovariša zamenjali za bandita ali izkoriščevalca prostitucije. Ne glede na to, kar piše v d žavnib arhivih, vedite, da se je Giglio boril za boljši svet, v katerem ne bodo ravnali z delavci kot z živino.* Nekatere podrobnosti, ki so jih samozvani «proletaici» navedli v poročilu, dokazujejo, da so bili o dogodku zelo dobro obveščeni, če že niso bili priča Gigliovi smrti, o-koliščine katere so še skrivnostne. Vprašanj brez odgovora je v tem pogledu še veliko in preiskovalci trdijo, da je možna vsakršna do mneva, zagonetna fantova smrt pa je po drugi strani vendarle dokaz vse tesnejše vezi med levo obarvanim terorizmom in navadnim kriminalom. Michele Giglio je doslej namreč veljal za navadnega bandita, pa čeravno je bil osumljen atentata na Trgu Arnaldo v Brescii. Njegov tedanji domnevni pajdaš Giuseppe Pic-, cini je sprva izjavil, da naj bi bil a-! ten tat le diverzantska akcija, de j jamski cilj pa naj bi bil rop v neki ! draguljarni Naklep naj bj spodle-j tei, ker se je Giglio prestrašil (za-žigalna vrvica naj bi izgorevala hitreje kot je mislil), odložil peklenski atroj na trgu in jo pobrisal, kolikor so ga nesle noge. Pozneje je Piccini nekoliko popravil prvotno verzijo in trdil, da je bil cilj atentata bar, v katerega naj bi običajno zahajali brescianski kazmlniški pazniki, (vt) RIM — Včeraj je tri- do štiriurna stavka osebja letalskih družb docela paralizirala promet na milanskem, rimskem in drugih italijanskih letališčih. Več letov, in sicer tako notranjih kot mednarodnih, je bilo črtanih, drugače pa so bili odloženi. Stavko so proglasili vsi sindikati, ki branijo interese pilotov pa tudi drugih uslužbencev Alitalie ter o-stalih družb, se pravi bodisi avtonomni kot tudi Fulat, ki se naslanja na enotno sindikalno federacijo. Gre za protest proti zavlačevanju pogajanj za obnovitev delovne pogodbe, ki mu bo prihodnji teden sledila najmanj še ena 24-uma stavka, do tedaj pa se bodo vsi nameščenci vzdržali vsakršnega dela v izrednih urah. Sindikalisti še zlasti obsojajo po njihovem nesmotrno politiko Alitalie, ki oe v svojih programih vede, kot da bi v Italiji sploh ne bilo najhujše gospodarske krize v povojnem obdobju. Vsak dan vodstvo družbe črta vsaj dva leta zaradi »namišljenega pomanjkanja pilotov*. Na sliki (telefoto ANSA) prizor z rimskega letališča v Fiumicinu med stavko: prikupna dekleta z vzhoda pregaujajo dolgočasje s kartami. Proces v Calanzaru še vedno nezanimiv CATANZARO — Tudi včerajšnje zasedanje catanzarskega porotnega iiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil||||||U||||||||l||||||||ll|||,||U|l||„|||l|niM„m„|||lll| PO DOLOČITVI ADELAIDE AGLIETTE ZA POROTNICO NA PROCESU PROTI BR Danes odgovor tajnice radikalov Voditelji strank ustavnega loka so izjavili, da bi na njenem mestu sprejeli nevarno nalogo sodišča zaradi pokola na Trgu Fontana ni prineslo nobenih novosti. Sodniki so zaslišali pet prič, ki so pojasnile nekatere okoliščine v zvezi s prisotnostjo anarhista Valpre-de v Rimu v obdobju takoj po atentatih. Pač pa se včerai nista javili priči Paolo Zanetov in nje gova zaročenka Sopia Arbanasic, ki sta poslala zdravniški spričevali, češ da zaradi bolezni nista mogla v Catanzaro. Zanetov, ki jc pripadal fašistični organizaciji «ordme nuovo*, se je svoj cas hvalil, da je vede: za atentate v Milanu in Rimu, preden so bili izvedeni. Njegova zaročenka pa je preiskovalnemu sodniku povedala, da je fant 12. decembra 1969 okrog 18. ure (torej pol ure po atentatih) pogledal na uro in dejal: »Kar se ic moralo zgoditi, se je ob tej uri že zgodilo.* Ko ga je dekle vprašalo, na kaj misli je odgovoril: »To boš jutri brala na časopisih.* Arbanasiceva .je sodniku povedala tudi, da je naslednjega dne Zanetov ob branju vesti o krvavem atentatu vzkliknil: «Tokrat so pretiravali!* Sodnik zaslišal Giannija Bivero TURIN — Vse kaže, da bo predsedniku turinskegf. porotnega sodišča Ugu Barbaru vendarle uspelo oblikovati poroto, ki naj bi sodila Renatu Curciu in ostalim aretiranim rdečim brigadistom, obtoženim oborožene vstaje proti državi in u stanavljanja oboroženih tolp. Med včerajšnjim popoldanskim žrebanjem, sta dva od izžrebanih (šlo naj bi za nekega železničarja in za uradnika nekega skrbstvenega zavoda), sprejela imenovanje, drugi štirje naj bi sprejeli imenovanje s pridržkom, 11 pa je odklonilo težavno nalogo zaradi bolezni ali zaradi službenih obveznosti. Skupno je doslej spreielo imenovanje 7 oseb (na 125 izžrebanih), štirje so sprejeli težavno nalogo s pridržkom, nekateri »a bodo dokončno odgovorili v ponedeljek. Med temi je tudi vsedržavna tajnica radikalne stranke Adelaide A- glietta, ki včeraj ni utegnila na sestanek z dr. Barbaram zaradi političnih bveznosti. Voditeljica radikalov >a je vsekakor obljubila, da bo prisotna v ponedeljek, čeravno ni hotela š_' jasno povedati, ali bo sprejela nevarno in odgovorno nalogo porotnice. Že v četrtek, ko se je zvedelo, da je bilo izžrebano njeno ime, je Aglietta izjavila, da se mora o zadevi pogovoriti s kolegi vodstva stranke. Vendar je takoj izzivali*o vprašala: «Kako bi se ravnali v takem primeru moji kolegi drugih strank? Kaj bi naredili Berlinguer, Zaccagnini, Craxi, Biasini, Zanone, Romita, Magri?* Politiki, katerim so časnikarji zastavili vprašanje radikalcev, sp vsi brezpogojno odgovorili, da bi sprejeli to nalogo, dasi bi )e s težavo uskladili lastne naloge z dolžnostmi porotnika. Glede na trenutni položaj v Italiji in na težavno oblikova- nje porote — so še pripomnili — pa je vsak politik moralno dolžan omogočiti redno delovanje sodišč. Ob takih odgovorih se Aglietta o-čitno ne more več umakniti. Lastno stališče pa bo vsekakor pojasnila danes opoldne na tiskovni konferenci. Kljub pozitivnim napredkom pri oblikovanju porote in splošni mobilizaciji vseh turinskih delovnih ljudi, pa se v Turinu še marsikdo vprašuje, čp se bo v četrtek res začel orjaški proces, ki je v marsičem prelomnega pomena. Ne glede na doslej omenjene težave, kaže, da nekdo od odvetnikov obrambnega kolegija namerava zahtevati dodelitev obravnave drugemu sodnemu okrožju. Spričo napetosti zadnjih dni, pa tudi zaradi izrednih varnostnih ol-repov, ki so jih odredili policija in karabinjerji, naj bi se proces ne mogel redno vršiti. MILAN — Preiskovalni sodnik Antonio Pizzi je včeraj zaslišal znanega poklicnega nogometaša Giannija Rivero, sicer kot pričo v okviru preiskave o domnevnih goljufijah milijarderja "Franca Ambrosia. Rivera, ki je kapetan enajsterice Milan, je govoril v svojstvu predsednika družbe za-letališčne storitve ATA, ki je last «Finomnia», katero nadzoruje «Fincap*, slednji pa predseduje prav Ambrosio. Sodnik je skušal dognati, ali je bila družba ATA morda kupljena s sredstvi iz tistega 18-milijardnega zneska iz lu-ganske agencije zavoda Banco di Roma «Svirobank*, zaradi katerega je bil Ambrosio obtožen manipuliranja ukradenega denarja. Kaže, da je Rivera sodniku razjasnil okoliščino rekoč, da je Ambrosio kupil družbo ATA s tremi milijardami lir, ki jih je plačal neki finančni družbi, katero nadzoruje, založnik Rizzoli. Italijanske tovarne orožja pred krizo? RIM — Letni posli italijanske o brambne industrije presegajo 2.000 milijard lir, a od tega odpade 60 od sto na izvoz. Tovarne orožja in vojaške opreme zaposlujejo preko 180 tisoč delovnih moči, naročila so jim zagotovljena približno do srede 1979. leta, kljub temu pa je upravičena bojazen pred krizo. Tako je dejal včeraj predsednik in upravnik poldržavnega podjetja «Otomelara», ki proizvaja najsodob nejše orožje, inž. Gustavo Stefani-ni. Po njegovem bo mogoče preprečiti izbruh krize ne morda s poveča njem zdajšnjih tovarn, temveč z izdatnejšim izkoriščanjem obratov, ki delujejo v njihovi senci, kj torej proizvajajo ločene dele in podobno. Čemu grozi kriza, tega ni povedal in je to ‘ .di težko razumeti, ko pa se svetovna trgovina z orožjem čedalje bolj bohoti, kljub mednarodnim prizadevanjem za njeno omejitev. (Telefoto ANSA) MILAN — Pred kazenskim ščem se je včeraj dopoldne zaC proces proti pobudnikom krožK Macondo, lokala, kjer so se rali milanski levičarski izvenpaP mentarci. Policija je zaprla kroze^ prejšnji teden, ker so agenti preiskav^ zaplenili manjšo koli"1" mamil. , Preiskava in zaprtje Maconda, s zlasti pa aretacija pobudnikov k1"0 ka. je izzvala v Milanu in v o žavi izredno ostro polemiko. Na ni strani so bili obiskovalci l°ka_ in svobodnjaško usmerjeni kome" tatorji, ki so obtožili policijo, 0 se je lotila Maconda, ker si velik’^ prekupčevalcev in tihotapcev ma. mil ne upa. Na drugi strani so 01 zlasti komunistično usmerjeni * mentatorji, ki so obtožili pobudnik krožka, da so z razprodajo i"y _ k vij 1968. leta razprodali tudi stno politično angažiranost ter F litično angažiranost mladih obisk ' valcev lokala, levičarska usmeri*' nost pa naj bi bila le krinka "J hovemu koristolovstvu. Pri tem P so seveda priznali, da vprašan.] narkomanije v Milanu ni mog°" rešiti z zaprtjem Maconda, ker J* imel v tem pogledu lokal pestra"' sko vlogo. Zaradi teh polemik je vladalo 'j Milanu znatno pričakovanje za s0“ no ravnavo, kot med drugim F1! ča tudi lločno nadpoprečna P,r' sotnost občinstva. Pretežno je za obiskovalce krožka, ki so s sv°-'_ prisotnostjo hoteli bodriti obtože"; ce. Med temi so najbolj znani Ba niele Joffe, Mauro Rostagno, n" to Saugo, ki so bili med ustanov1' telji gibanja »Lotta continua*. Če dan lahko sodimo že P° tru, se obtožencem ne obetajo 111 kaj lepi lnevi. Sodni zbor je P® enournem posvetovanju zavrnil vodne zahteve braniicev (začas" izpustitev na prostost in izjavo, P nekaterih pripisanih jim kazmv' dejanj niso zagrešili). Spričo h001 obtožb (kazenski zakonik • redp'sU je zanje od 20 do 30 let zapor"® kazni) in ker gre za proces s ", trim postopkom, so si sodniki Pr' držali pravico, da o izpustitvi tožencev odločajo šele potem, * jih bodo zaslišali, drugo zahtevo brambnega kolegija pa so krat*® malo zavrnili kot neosnovano. Obravnava se ie zaključila z slišanjem predsednika krožka nieleja Joffeja, ki je opisal nas) nek Maconda in njegovo delovanj®^ V tem okviru je pripomnil, da s imeli narkomani svoboden vstop lokal s pogojem, da ne trgujejo^ mamili. «Narkomane sprejmem ^ je poudaril — droge pa nc.» (vt) Preiskava o gradnji jezu, zaradi katerega so umorili polkovnika karabinjerjev Russa PALERMO - Namestnik držav"®; ga pravdnika Pietro Grasso je sp" žil preiskavo o morebitnih nezaK nitastih pri gradnji jezu Garcia " kih 30 km od Palerma. Dela bi "Lj rala po rvotnem proračunu st,, 220 nilijard lir, ki jih je nakaz"'® Blagajna za Jug. Uresničitev de je bila poverjena konzorcij" gornji (n srednji del doline Be11 , (1968. leta opustošene po strah0 tem potresu), ki je v ta name" l. dolžil milansko podjetje «Lodigia" Sodnika, ki preverja ustrezno Pjj ročilo karabinjerjev, zanima v P' vrsti, če je prišlo morda do neP* vilnosti pri razlastitvi 820 hek,1 J jev zemljišča v vrednosti 17 rrijt'" lir. V tem oziru skuša dognati u _ meljenost razlastitvene odškod"1’ ] ki je bila izplačana »domnevnim* "f posrednim obdelovalcem zemlje- *.j pomeni, da ti (ali vsaj nekate morda niso imeli pravice do šnih odškodninskih vsot. DejaIlS naj bi šlo za špekulacije. g Zanimivo pri vsem pa je, da j* spornem jezu že poizvedoval ka binjerski polkovnik Giuseppe RuS ' ki ro ga nato umorili. Med Pr0 j«, vo o uboju so bili aretirani trije . ženirji, med temi Lodigiani - s° .m nik podjetja, ki si je žago*0*1 gradnjo infrastrukture. A