DELAVSKA POLITIKA
izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Stev. 6
Sreda, 23. januarja 1935
Leto X
Resnici Je treba pogledati v obraz
Finančni minister in njegova politika
Na seji upravnega odbora Narodne banke je finančni minister dr. Sto-jadinovič dne 18. t. m1, poročal o svoji finančni politiki, s katero se strinja sedanja vlada in Narodna banka.
Narodna banka je glede finančne politike z oziroma na poročilo ministra izdala naslednji službeni komunike:
»Na sejo upravnega odbora Narodne banke je prišel danes dopoldne tudi g. finančni minister dr. Stojadi-novič, v želji, da se osebno seznani z vsemi člani upravnega in nadzornega odbora Narodne banke in da Narodno banko seznani z nagibi, ki so vodili kraljevsko vlado pri izdaji uredbe o likvidaciji inozemskih revol-vingkreditov Narodne banke.
Finančnega ministra je s prisrčnim pozdravnim govorom pozdravil viceguverner dr. Meljko Čingrija. Nato je finančni minister imel pomemben govor, v kateremu je orisal naziranje kraljevske vlade o valutni in eskontni politiki. Uredbo in izvajanja g. ministra sta upravni in nadzorni odbor Narodne banke sprejela z izrednim zadovoljstvom in odobravanjem.
V	skladu z željo kraljevske vlade je Narodna banka sklenila, da se takoj okoristi s pravico, ki ji jo daje uredba, da namreč povrne svoj re-volving-kredit v inozemstvu in da po-čenši s 1. februarjem t. 1. zniža lom-bardno mero s 7.5% na 6% in eskontno mero s 6.5% na 5%.«
Minister je v svojem poročilu omenjal, da je znašala vrednost dinarja aprila 1926. 9.12 švicarskih frankov za 100 dinarjev. Leta 1931. je bilo najeto posojilo 2 milijardi dinarjev za stabilizacijo dinarja, toda
1932	je znašala vrednost le še 9 frankov za 100 Din. Vrednost je padala,
dokler se je dinar stabiliziral na 7 frankih.
Med tem so se jemala posojila v
Franciji (340 milijonov francoskih frankov), za katera se je zastavilo zlato. Zato je tudi vrednost zlate podlage manjša kakor se izkazuje. Odkrito je treba priznati sedanjo vrednost dinarja. Nimam pa namena, da bi se je dotaknil. Ljudje, vsaj mnogi, mislijo, da bi bilo treba znižati vrednost dinarja ali pa provesti inflacijo. Toda v denarju ni zdravila,
denar ni vzrok gospodarske krize.
Kdor predlaga inflacijo, misli samo na dolžnike, pozablja pa na vse druge, pozablja na mezdne uradnike in delavce, na hranilce itd. Znižati vrednost dinarja pomeni, pomagati enemu sloju v škodo drugega, pomeni morda rešiti ene, uničiti pa druge. To bi bila krivica. Tudi druge države v svojih bojih za gospodarstvo ne mislijo na inflacijo, ker vedo, kakšno pogorišče pušča inflacija za seboj.
Minister je izjavil, da hoče ohraniti sedanjo vrednost dinarja. Zmotno je tudi, če vodimo v Narodni banki skoraj 60 odst. zlato kritje, ko je del zlata v francoski banki in moramo za lesk zlate zaloge plačati na leto v devizah
okoli 30 milijonov Narodna banka mora posojilo 340 milijonov frankov vrniti, da prihrani na leto 30 milijonov stroškov.
Vlada je znižala zakonito zlato zalogo Narodne banke od 35 na 25 odst., oziroma pri zlatu na 20 odst., kar zadošča. Faktično pa zlata zaloga tudi po plačilu dolga še vedno znaša za skupno kritje 30.6 odst., za kritje v zlatu pa 27.56 odst. Narodna banka pa mora iti za temi, da bo imela kritje samo v zlatu, oziroma z zlatom plačljivih devizah. Narodna banka ne sme v nobenem, primeru obremeniti zlate in devizne podlage. To je prava slika politike vlade brez vsakršnega friziranja.
Dr. Topalovič:
Kupna mož dinarla mora ostati ohranjena
Vlada naj najame 3 milijarde dinarjev notranjega posojila za javna dela
■ ^'nister financ je s tem nastopil . vo ^mer državne finančne politike Jarn£V da se izboljšajo notranje gospodarske razmere. Z znižanjem obrestne mere, s plačilom doslej neznanega dolga 340 milijonov francoskih frankov m z. zakonitim znižanjem zlate podlage Narodne banke, je ustvarjena možnost, da se
nekaj denarja prihrani
ter da več plačilnih sredstev v promet. Politika ima očividno namen, deloma omejiti uvoz inozemskega blaga. Vsekakor pa preti nevarnost da se pojavi tendenca po zvišanju blagovnih cen, kar bi zadelo konsu-mente, dočim utegneta kmetijstvo in drugo gospodarstvo nekaj opomoči.
Absolutno se pa morajo pridobljena sredstva porabljati za velika javna dela,
kakor pravi s. dr. Živko Topalovič, ter eventualno najeti v ta namen še notranje posojilo v znesku dveh do ,reh milijard dinarjev.
S. Topalovič je izjavil na beograjski anketi, ki je bila sklicana za
soboto in nedeljo glede zakona o minimalnih mezdah delavcev in nameščencev, da pozdravlja v imenu! navzočih novo politiko finančnega ministra, ki bo nedvomno koristila gospodarstvu. Znižanje obrestne stopnje smo mi zahtevali že od nekdaj v svrho obnovitve gospodarstva. Z na-redbo, ki je izšla, še ni storjeno vse, minister naj pa v temi pravcu1 nadaljuje svojo finančno politiko, da se izboljša narodno gospodarstvo in obenem* pazi,
da ne pade kupna možnost konzumentov.
Za delavstvo in nameščenstvo je nova finančna politika velike važnosti, če bo omilila nezaposlenost ter obenem dvignila nivo sramotno nizkih plač. To se utegne zgoditi z zaposlitvijo in z dvigom1 konzuma. Dobro^ in boljše plačani delavci in nameščenci so boljši konzumenti. Vse gospodarstvo in njega razvoj je odvisno od konzuma.
Izvajanja ministra tudi kažejo, da razume gospodarsko vprašanje tako.
Zopet rudnilka nesreča
12 rudarjev mrtvih
7 vel ali manj težko ranjenih
Dne 21. januarja t. 1. dopoldne se je pripetila strašna nesreča v rudniku Srbski Balkan pri Zaječarju. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo 12 rudarjev ubitih, 2 sta zelo nevarno poškodovana, 5 pa je lažje ranjenih. Enega rudarja pogrešajo. Rudnik Srbski Balkan je last znanega indu-strijca in bivšega srbskega ministrskega predsednika Djordja Genčiča.
Nesreča je nastala ob 10. dopoldne. Skupina rudarjev se je bas odpravljala v rudnik, da zamenja svoje tovariše, ko je nenadoma nastala v rovu, v katerem je bilo 26 rudarjev, strašna eksplozjia. Eksplodiral je metan.
Med smrtnimi žrtvami nesreče je tudi Janez Osterberg, doma iz trboveljske okolice.
Kaj bo s posaarskimi emigranti?
Apel na Društvo narodov
Po plebiscitu beže emigranti iz Posaarja kar trumoma. Francoski zunanji minister Laval je sicer vložil spomenico pri Društvu narodov, češ, da je Društvo narodov in haaško sodišče odgovorno za usodo posaarskih emigrantov. Vprašanje teh emigrantov ni ne nemško in ne francosko, pač pa
mednarodno vprašanje.
Nemčija je sicer obljubila, da v Po-saarju ne bo izvajala nasilstva, vendar t-	a«	ni za to oblju-
bo pravih garancij.
Po našem minenju1 je vprašanje teh beguncev narodno in mednarodna politika bi morala naložiti Nemčiji, j(da nad Posaarci, ki niso glaso-
vali za Nemčijo, ne izvaja nikakršnega terorja.
Laval pravi, da Francija sama ne bo mogla zaposliti beguncev in da je zaradi tega potrebna velika mednarodna finančna pomoč. Ne vemo, kako pride do tega, tla I'1 »mH «.mtm <).t r~r,. nalagati mednarodna bremena Društvu narodov, ko je to nepotrebno in ko ima Društvo narodov ključ v svojih rokah. C-
Taka rešitev tega vprašanja se nam zdi pravilna. Zakaj Posaarci so bili pod suvereniteto Društva narodov, mmogo jih je glasovalo v njega interesu, zato imajo tudi pravico do mednarodne zaščite, ki jo plača Nemčija.
Vzhodni pakt se mora skleniti z Nemčijo
Najprej vshodnl pakt
V Ženevi so zastopniki male antante, balkanske zveze in za Rusijo Litvinov zahtevali, da se mora najprej skleniti vzhodni pakt, potem se preide k reševanju rimskega dogovora. Litvinov je še dostavil, da brez
Nemčije ni vzhodnega pakta. Ta zahteva je bila stavljena Lavalu oziroma Franciji skoraj ultimativno, da se prepreči diktatura štirih velesil v Evropi.
Rumunskl strokovni kongres
Tudi v Rumuniji socialna zakonodaja na papirju
Rumunske svobodne strokovne organizacije so nedavno imele svoj redni kongres. Kongresu je prisostvovalo 200 delegatov in je trajal tri dni. Obravnaval je socialnopolitična vprašanja, ki jih Rumunija jako slabo izvaja, dasi je že priznala znatno število mednarodnih konvencij. Rumunija šteje 20 milijonov prebivalcev in
ima 200.000 nezaposlenih, dasi ima toliko naravnih bogastev, da bi živelo v njej 40 milijonov prebivalcev.
Članstvo rumiunskih strokovnih organizacij je od leta 1931 do 1933 naraslo od 30.138 na 41.637. Deželni centrali je priključenih 250 strokovnih organizacij. Za internacionalo je bil navzoč s. Jauhaux.
Mussolini vabi malo antanto v Rim
Pariški listi poročajo, da je Mussolini povabil malo antanto, da skliče bodočo sejo sveta v Rim. Ob tej priliki namerava Mussolini sprejeti če-hoslovaškega zunanjega ministra dr-ja Beneša. Ta pojav znači, da pričenja Mussolini računnati z malo antanto kot celoto ter z njo sodelovati v evropskih vprašanjih.
Na Švedskem najboljše razmere
Vzorno delovanje socialnodemokra-tične vlade
Celo švedski meščanski dnevnik v Stokholmu »Svenska Dagbladet« ugotavlja, da se je Švedska gospodarsko najbolj opomogla med vsemi evropskimi državami ter da so se socialne razmere (standard) najbolj izboljšale. Švedska zunanja trgovina
se je ugodno razvijala, industrijska produkcija se je močno dvignila ter se je še v zadnjih mesecih v nasprotju z drugimi deželami poživela.
Na Švedskem vladajo socialni demokrati.
Redno zasedanje banovinskega sveta
4.	februarja
Pomočnik bana dravske banovine sklicuje redno sejo banskega sveta dne 4. februarja. Na dnevnemi redu je proračun za 1935-36 in naredba o iz-vrSevanju zakona o lovu.___
Izročitev Posaarja Nemtijl
Zadnja francosko-nemška konferenca bo 29. t. m. Na tej konferenci se sklene način prevzema Posaarja po navodilih odbora trojice. Mednarodne čete pa zapuste Posaarje še pred 1. marcem.
Velika anketa
© položaji
v lug
Na inicijativo centralnega tajništva Delavskih zbornic se je vršila dne 19. in 20. t. in. velika anketa, katere so se udeležili zastopniki vseh Delavskih zbornic, strokovnih organizacij vseh smeri, mestnih občin Beograda, Ljubljane, Maribora in Banjaluke, zastopniki skoro vseh ministrstev ter zastopniki SZUR in Borze dela.
Na dnevnem redu ankete so bila ta-le tri važna vprašanja:
Zakonita ureditev minimalnih
plač, podpiranje brezposelnih
in obdavčenje delavskih plač.
Anketo je otvoril s. dr. Ž. Topalo-
vič, kateri se je predvsem v zbranih besedah spomnil zadnje rudarske nesreče v Trepcih, katera je zahtevala več človeških žrtev. (Nadaljnja njegova izvajanja glej članek »Za ohranitev kupne moči dinarja v današnji številki. Op. ur.)
Po izvolitvi predsednika so anketo pozdravili zastopniki raznih ministrstev, nakar je k prvi točki dnevnega reda poročal s. B. Krekič, ki je v daljšem, dobro utemeljenem referatu pokazal
pravo stanje, v katerem žive delavci in nameščenci
v naši državi, ter z odločnim po-vdarkom zahteval od merodajnih krogov, da posežejo v te razmere in z zakonom napravijo temu konec, ker sicer je moralna in fizična propast našega delavstva neizogibna.
K drugi točki
podpiranje brezposelnih
in o brezposelnem vprašanju sploh je poročal s. Jovo Jakšič.
O davkih na delavske plače
pa s. Uratnik iz Ljubljane, katera sta na podlagi zbranih podatkov strokovnjaško obdelala ta dva problema ter pokazala pota. kako naj se ta pereča vprašanja rešijo.
Vsi trije poročevalci so za svoja izvajanja želi splošno odobravanje.
Po končanih referatih so se izvolile tri komisije, katere naj v teku dneva izdelajo resolucije in predloge k vsem vprašanjem, ki so bila na dnevnem redu.
Druga plenarna seja
se je otvorila v nedeljo ob 9. uri in so referenti posameznih komisij preči-tali sestavljene resolucije, o katerih se je razvila obširna debata. V debato so posegli delegati iz vseh krajev, vseh strok in smeri, ter so na podlagi številk pokazali na grozovite razmere, v katerih živi naše delavstvo v državi, kakor tudi na absolutno brezbrižnost merodajnih faktorjev in na brezsrčno postopanje delodajalcev, domačih in tujih, in nezvdržne razmere v državnih podjetjih.
Tone Maček:	133
Stuiai ičum&ec$ee
»A, taka je ta reč!« je vzkliknil Aličev.
»Sem pa le radoveden, s kom imam opraviti!!« Prižgal je vžigalico.
»Ti si Jur!? Hudiča! Da sem to vedel!«
Pr okle ta baraba! Kaj pa stikaš tod okrog? Ravno zdajle te je moral vrag prinesti.«
»Eh, ne zameri. Pri Ravnikarjevih so Trboveljčani na kožuhanju, pa sva šla gledat, če ni še kje kakšen skrit. Pa sva videla tu nekaj sumljivega in ...«
»Veš, če bi ne bila tako dobra prijatelja ...«
»Saj je tudi meni sitno. Pojdi z nami nocoj k ,Lngarčkti'. Plačam kolikor hočeš piti.«
»Ne, dobra volja mi je že pokvarjena. Grem raje spati.v
»Pa v nedeljo?
»V nedeljo pa, če ne boš do takrat že ,suh’.«
delavstva
Debato je otvoril s. Pfeifer iz Zagreba, ki je razkril stanje in plače delavstva v Zagrebu in na Hrvaškem sploh. Nato je anketo pozdravil generalni direktor SUZRa dr. Glaser, zastopnik mestne občine ljubljanske Kosem in mariborske Brandner, ki sta v daljših govorih prikazala socialno politiko teh občin in njihovo gledanje na rešitev vprašanj, ki so na dnevnem redu ankete. Brandner je zahteval večjo finančno avtonomijo za občine. Oba sta izjavila, da bodo mestne občine, katere zastopata, podpirale vse zaključke te ankete.
Za njima je govorila cela vrsta delegatov iz raznih krajev in strok. Za svobodne strokovne organizacije Dravske banovine je govoril s. Jakomin o splošnem> položaju. Zlasti je povdarjal potrebo, da se pri Borzah dela uvede popolna samouprava, ker le tedaj bodo te sposobne vršiti dano jim nalogo. S. Petejan je podčrtal važnost tako velike ankete in izne-šene slike iz življenja našega delavstva. Izrazil je svoje trdno prepričanje, da preko teh dejstev oblasti ne bodo mogle iti. Apeliral je na zastopnike ministrstev, da naj napravijo vse, da naša socialna zakonodaja ne bo tudi v bodoče ostala samo na papirju, sicer je vsak nov zakon nepotreben. Zakonov, ki se ne izvajajo, delavstvo ne rabi. Obenem je povda-ril, da ako država hoče ščititi kmete, banke in industrijo,
mora tudi zaščititi — privatno lastnino delavca, t. j. njegovo zdravje in življenje s tem, da mu omogoči delo in življenju primeren zaslužek ter zaščito.
S. Karner je podal kratko sliko o plačah mariborskega delavstva v tekstilni, stavbeni in lesni industriji itd. ter razlike plač v raznih industrijskih obratih, posebej še na železnici. Končal je z apelom, da ako državni organi ne morejo •*»’	ščititi
življenskih interesov delavstva, naj vsaj dajo delavstvu polno svobodo organizacije in boja, da se bode samo potom svojih organizacij lahkp borilo in branilo, kar danes ne zaimir,e.
S.	Arh je podal sliko delavskih razmer v revirjih ter zahteval zaščito rudarjev pred izkoriščanjenu
V	debati sta govorila tudi zastopnika Narodne strokovne zveze Bučar in Štruc. Zanimivo je to, da je prvi ostro obsodil način, kako se porablja denar iz banovinskega bednostnega fonda, od katerega nimajo oni, ki največ plačujejo, t. j. delavci, skoro nič, medtem ko se na račun tega fonda nastavljajo učitelji s 300 do 500 Din mesečne plače, za delavce pa ni denarja. (Ker ima Bučar ozke veže z onimi, ki ta banovinski fond opravljajo, bodo njegova izvajanja gotovo točna. Obenemi pa so karakteristična za naše razmere. O. ur.)
»Čeprav. Bom pa ki ta/o prodal1.«
Oblakov hlapec Jur si >:je zap’el hlače, pritegnil pas, otepel klobuk, ki je bil poln stelje, in je pdmolil Aličevemu roko:
»Torej?!«
»Servus! Ampak povedati mi pa smeš, katera je bila.«
»To te pa prav nič ne briga.«
»Se bojiš, da bi ti v zelnik hodil?«
»Bi ti ne svetoval! Jo vidiš?«
; Pomolil mu je svojo veliko, žulja-vd pest pod nos.
»Tega se nič ne boj. Sicer bom pa prej ali slej itak zvedel.«
»Lahko noč!« je rekel Jur izza ogla.
»Lahko noč!« sta zaklicala rudarja in se vrnila proti Ravniharju.
»Kakor izgleda ni nevarnosti. Kaj meniš, bi se jih lotili?«
»Nima smisla. Seveda, če bi oni začeli...«
Si ne bodo upali. Jih je premalo.'
»(Videti so tudi čisto dostojni fantje.«
»Mene pa-It prsti srbe/i
»Boš imel še drugič dovolj prilike. Nocoj gotovo niso prišli izzivati.
Po končani debati so bile vse predložene resolucije soglasno sprejete, nakar je bila anketa ob pol 15. uri zaključena in so se delegati razšli v zavesti, da so ob pravem času pokazali vladi, delodajalcem’, kakor tudi vsej javnosti, kako žive naši delavci in nameščenci; pokazali pa so tudi pota za izboljšanje teh razmer,
NaraSianle zaposli
OUZD v Lji
»Eden najvažnejših narodno-go-spodarskih pojavov minulega leta 1934 z dalekosežnimi socialnimi posledicami je progresivno padanje delavskih plač. Dočim je zaposlenost delavstva napredovala vse leto 1934, so delavske plače nazadovale istota-ko vse leto. Veličino teh nasprotujočih si tendenc v razvoju zaposlenosti in plač nazorno prikazujejo takozvani letni diferenciali, to so razlike v zaposlenosti oziroma v plačah med istimi meseci dveh zaporednih let.
Leta 1934:		
Mesec	Letni diferencial	(prirast »+« ozir.
	članstva OUZD-a	padec »—«
	v Ljubljani	povprečne dnevne zavar. mezde Din
jan.	+ 731	—0.37
febr.	+2.221	—0.33
marec	+3.312	—0.40
april	+3.205	—0.62
maj	+3.710	—0.74
junij	+4.437	—0.69
julij	+4.403	—0.77
avgust	+4.060	—0.76
sept.	+4.010	—0.73
okt.	+4.091	—0.65
nov.	+3.649	—0.58
dec.	+3.529	—0.44
Ta pojav je toliko bolj zanimiv, ker je ves čas po vojni do konca leta
1933	obstojal paralelizem v razvojnih tendencah zaposlenosti in plač. Napredovanje oziroma nazadovanje zaposlenosti, ne pa obratno, kakor je razvidno iz sledeče tabelice, katera se nanaša na prve mesece začetka gospodarske krize v letu 1930 in na nekaj mesecev ob preokretu gospodarske krize leta 1932.
Leta 1930:
Mesec Letni diferencial (prirast >+« ozir.
	članstva OUZD-a	padec »—«
	v Ljubljani	povprečne dnevne zavar. mezde Din
jan.	+5.511	+ 1.39
febr.	+7.216	+ 1.42
marec	+7.869!!	+ 1.46!!
april	+7.715	+ L39
maj	+5.954	+ 1.24
junij	+3.307	+ 1.16
julij	+ 741	+0.97
Leta 1932:		
junij	—15.7;«	—1.84
julij	—16.625	—2.20
avgust	18.251!!	—2.41
sept.	17.687	•^-2.42!!
okt.	-14.641	—2.30
nov.	—10.407	—2.01
dec.	7.436	—1.75
Oba letna diferenciala sta dosegla istodobno maksimum, to je marca
Na skednju je medtem napetost popustila in med obema, navidezno nasprotnima si taboroma, se je pletel že živahen pogovor. Nekateri so se poznali že od prej. Dva izmed Trboveljskih sta nekoč že delala v Hrastniku, eden na bližnjem Oj-strern. Podlunšek je vprašal Oblakovega :
»Poznaš Korirnška? Lojza? Ki je poprej delal v Hrastniku?«
»Kaj bi ne. Še danes sem govoril z njim.«
»Kje pa dela?«
»Na Tereziji.«
»Na izkopu?« .
»Ne. Pri zapolnjevanju.«
»Se kaj prida zashiži?«
~ »Hm. V splošnem trde, da je nekoliko bolje ko v Hrastniku, je pa zato tudi večja draginja. V Hrastniku še dobiš hrano in posteljo za mesečnih 12 goldinarjev, v Trbovljah pa nikjer izpod 14.«
»Na kmetih zunaj je gotovo ceneje.«
»To pa je odvisno od tega, koliko je dotični kraj oddaljen od rudnika.
V	Retju na primer, plačujejo tudi ifa
da ne bo propadel najzdravejši del I našega naroda, delavstvo. Zato pa je ; nujna potreba, da odgovorni vladajoči krogi napravijo svojo dolžnost in takoj oživotvorijo predloge, ki jih je ta anketa sprejela.
Na anketi sprejete resolucije bomo I objavili v prihodnjih številkah Delavske Politike.
ve — padanj« plat
liani poroča:
1930 in skoraj istodobno minimum, to
je avgusta oziroma septembra 1932.
Padanje plač v letu 1934 je naše narodno gospodarstvo tako težko občutilo, da so delavske kot deiodajal- ! ske organizacije predlagale zakonsko ureditev mezd (n. pr. projekt zakona
o	minimalnih mezdah itd.). Ako ni prišlo do tega, bo vzrok tudi ta, ker Jugoslavija ni imela primerne mezdne statistike. Različni tozadevni eksperimenti so se omejevali le na gotove kraje, obrate, poklice, to je le na relativno majhno število oseb. Mezd- j na statistika, katero je uvedel OUZD v Ljubljani z novim letom 1935 pa | obsega vse industrijske in obrtne delavce v Dravski banovini z izjemo rudarjev, železničarjev in poljedelskih delavcev. Po obsegu je torej to največja mezdna statistika v Jugoslaviji, j saj se nanaša na okroglo 75.000 oseb, katere so zavarovane pri OUZD-u. ! Statistika je ločena po ekspoziturah | OUZD-a (lokalne mezde), po indu- ; strijskih skupinah (poklicne mezde) in končno je ločena še za delavce v j mestih in na deželi. V bodoče bo j OUZD poročal sezijske in kasneje tu- 1 di konjunkturne spremembe mezd, tako kot že dolga leta poroča o spre- j mernbah zaposlenosti delavstva.
Akoravno so šele prvi podrobnejši mezdni podatki statistično ugotovljeni, vendar smemo že z zelo veliko verjetnostjo trditi, da se bo tekom leta 1935 padanje povprečne zavarovane mezde v celoti ustavilo.
Oeromno delo, ki zahtev«
statistika, je in bo izvrševalo urad-ništvo OUZD-a poleg ostalih uradnih dolžnosti, tako da finance OUZD-a vsled tega niso in ne bodo nič obremenjene.
Zinovjev in Kamenjev obsojena.
Opozicionalca ruskega režima Zinov- | jev in Kamenjev sta bila obsojena ; prvi na deset, drugi na pet let stro- | gega zapora oziroma robije. Sodišče v Leningradu ju je obsodilo z drugimi j obtoženci, ki so bili zapleteni v umor ; Kirova. Njiju imetje je zaplenila dr- j žava.
Že drugo mobilno knjižnico je ustanovila beograjska Delavska zbornica. V gotovih obdobjih kroži poseben auto s knjigami po srbskih mestih, ki j prečrtane knjige pobere in pusti nove. Ta pokretna knjižnica se zelo obnese. Dobro bi bilo, če bi tudi ljubljanska Delavska zbornica na to mislila.
kmetih purši po 12 goldinarjev, in morajo poleg tega še pomagati doma pri delu.«
»Si slišal?« se je Ravnikarca obrnila k domačemu puršu. »Mi ti pa računamo samo deset.«
»Zato vam pa nadomeščam hlapca,« je nekoliko razdraženo odvrnil j
ta-
»Povsod je ista figa!« je ugotovil Janez. »Kamorkoli greš, povsod boš služil istemu gospodarju. Marsi-kak naivni fant si misli: ,Piši me v j uho Hrastnik! Bom šel pa v Trbovlje, ali v Zagorje, ali v Hudojamo, tam bo bolje. Ne zaveda se pa, da je tu kakor tam, isti gospodar, da je ves naš rudniški revir last iste kapitalistične družbe, ki skrbi,, da niso nikjer plače previsoke. Regulira jih Le v to- ' liko, kolikor ji narekuje interes pro- j dukcije v posameznih rudnikih, da j privabi delavce tja, kjer ji je trenutno potrebna višja produkcija. Ko P:l je tomu udovoljeno, se zaslužek zo- i pet zniža in odliv odvisnega delavstva, ki>'j e na stalnem lovu; za boljšim zaslužkom, se izvrši samposebi.«
(Dalje prihodnjiC.) ;|!j
Mesec januar,
ki je bil določen za razširjanje delavskega tiska, se nagiba h koncu!
Koliko novih naročnikov
si pridobil »Delavski Politiki«?
Delavci! Nameščenci!
»Delavska Politika« je namenjena Vam! Ves čas svojega obstoja se je trudila, da bi Vam služila kar najbolje. Zato jo širite povsod med svojimi znanci in prijatelji. Predvsem spada v Vaše domove delavski list, ki si je nadel nalogo, služiti Vašimi interesom!
Tega se naj zaveda vsak delavec in nameščenec, predvsem pa vsak posamezen zaupnik in funkcionar delavskega pokreta!
Doma	in
Stavka v zagrebški tekstilni tovarni Pollak je z uspehom za delavstvo končana.
Delavski uspeh pri lesni industriji »Našička« v Gornjih Podgraeih. V tej industriji je trajala stavka 17 dni. Podjetje je odklanjalo razgovore in kolektivno pogodbo. Končno pa je le Pristalo na kolektivno pogodbo, po kateri se delavstvu zvišajo plače za 15 odstotkov, pirma je pristala še na nekatere druge zahteve delavstva, zlasti, da pardonira vse stavkujoče delavce in zaupnike. — Pri istem Podjetju so stopili delavci v stavko v Begovhanu blizu Zenice. Stavkali so 'že pred mesecem dni in je podjetje obljubilo, da zviša dnine. Tega pa ni storilo, pač pa ie odpovedalo polovici delavstva, nakar so iz solidarnosti šli Vs' v stavko.
Senatorska kandidatna lista za dravsko banovino. Na seji glavnega odbora JNS v Ljubljani sprejeta lista senatorskih kandidatov članov stranke ni zadovoljila, ker so se glasovi cepili na dve listi. Zaraditega so se vršila v Beogradu pogajanja pred glavnim odborom. Iz teh pogajanj je nastala ta kompromisna lista:	Dr.
Drago Marušič, dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj, člani namestniki: dr. Milan Gorišek, Fran Janžekovič in dr. Dinko Puc.
Avstrijski kancler dr. Schusehnigg potuje v Pariz. Razgovarjal se bo z Lavalom o usodi Avstrije z ozirom na rimski dogovor.
Boji v Posaarju. V Posaarju divjajo boji, kakor so divjali v Nemčiji ob zmagi fašistov, čeprav trdijo nenv ški listi, da so razmere normalne in urejene. Politična gibanja in strokovne organizacije so se same razšle, svoje imetje pa je socialistično gibanje votiralo kot zimsko pomoč nezaposlenim. V nekaterih mestih pa je Prišlo do krvavih bojev med fašističnim in marksističnim delavstvom. V Saarbriicknu so fašisti ponoči ubili komunističnega voditelja ter njegovo truplo vrgli na cesto. Kmalu nato so Pa komunisti izsledili vodjo tolpe Reichenheimerja ter oddali nanj devet revolverskih strelov ter pobegnili.
V	mnogih primerih mora v spopadih intervenirati mednarodno vojaštvo.
... Fran-ija je kupila Mussolinijevo s»k° za t]vorano francoskega poslanstva v^Rimu. — V zahvalo?
kulturno gibanje
Predavateljska turnela <; Ur Kucn podružnicah »Svobod™ CenSl.n odbo »Svobode« ,ie pridobil znanega !mb £ Pisca marksističnih de, nail?8a__zagrebskega
Volitve obratnih zaupnikov na Jesenicah
Ali so res bili marksisti poraženi?
davateljsko turnejo po Pod^ufnical^^Svo' bode«. S. Kus bo predaval v , ' J 1. febr. ob 8. uri zvečer v Maribon! 2 febV dopoldne v Mežici, popoldne v Crni’ 3' febr dopoldne v Štorah, popoldne v Zabukovci' febr. zvečer v Celju: 5. febr. zvečer v rfrastniku (pri steklarjih): 6. febr. na prosvetnem večeru v Trbovljah: 7. febr. v Zagorju; 8. febr. v Devici Mariji v Polju (za Podružnice Zalog, Dobrunje in Zadobrova; '■ febr. na prosvetnem1 večeru v Ljubljani; Ib- febr. dopoldne v Kranju, popoldne v Javorniku.
Vsaka podružnica si bo izbrala temo, določila čas in kraj predaVanla, na kar vse so-dfURe opozarjamo! Ker ni bilo mogoče orga-?!?jrati predavanj v vseh krajih, naj se člani jjhžnjih podružnic udeleže po možnosti predavanja v tisti podružnici, kjer se bo vršilo!
Zlet vseh »Svobod« v Celju se bo vršil Predvidoma na 7. julija, nakar že sedaj opo-arjamo. Ker 5*5 bo vršil zlet v najširšem ob-, egu m bodo povabljeni nanj tudi člani stro-ovinh organizacij ter vsi naši simpatizerji, i,,”Slni° vsa delavska društva, da ne prire-
Kakor vsako leto, so se tudi letos, dne 18. januarja vršile na Jesenicah v tovarni Kranjske industrijske družbe volitve obratnih zaupnikov. Smelo lahko trdimo, da se še nobene tovrstne volitve niso vršile pod tako težkimi okolnostmi, kakor zadnje. Težek spor s podjetjem radi Javornika, od strani klerikalcev toliko opevana potreba po enotni fronti, ravno iz te strani prvi sunek v to enotno fronto, neodločnost plavili, vse to je krožilo med delavstvom. Na drugi strani pa na vseh tozadevnih javnih zborovanjih glasna zahteva, da naj SMRJ, pa če tudi sam, vodi energično boj dalje. Kljub temu, da so zaupniki SMRJ opozarjali delavstvo na zgoraj omenjene činjenice, da bi bil pomemben uspeh z načinom te borbe dvomljiv, je delavstvo tirjalo, da gre boj vztrajno dalje. Vendar bomo o tem ob priliki še poročali, danes hočemo le pokazati ozračje, v katerem so se volitve vršile. Da so na volitve mnogo vplivali tudi brezplačni dopusti po obratih — ki so, ne moremo si kaj, da ne bi naglasili, bili izvedeni prav za volitve, kar je gotovo značilno — ni dvoma. N. pr. samo iz martinarne so poslali 54 delavcev na enotedenski brezplačni dopust, na drugi strani je pa bilo iz Javornika' poslanih preko 50 delavcev na zasilna dela v martinarno. Delavstvo, ki se nahaja na dopustu, se razkropi, onimi pa, ki gredo na delo na Savo, je bila pa vsaj delno otežkoče-na udeležba pri volitvah. Da so bili poleg tega pa še razni vplivi na delu, ni treba še posebej omenjati, saj je to običaj pri vsakih volitvah. Vse pa je moglo imeti samo eno posledico oz. namen : preplašiti delavstvo, sterorizirati ga, omalodušiti, dti bo obrnilo hrbet marksistom in jih pustilo na cedilu, da bo potem »delo« lažje. Razni meščanski in strokovhi časopisi so pisali in pozivali delavstvo, naj spregleda in napravi svoje. Plakati nesramne vsebine so se pojavili, SMRJ je sicer tudi nalepil dva plakata, ki sta bila pa povsem dostojna. Na dan volitev v zgodnjih jutranjih urah so bili po cesti raztreseni rdeči listi v velikih množinah, kar naj bi bilo znak, kako delavstvo meče rdeče glasovnice proč. Situacija se je proti poldnevu tako zaostrila, da se je bilo bati dejanskih izgredov in spopadov, ki so se pa preprečili, ker je predsedstvo podružnice SMRJ izrecno naročilo svojim zaupnikom, da ne smiejo na ničesar reagirati, da pa se bo s posameznimi izzivači že obračunalo. Razne klevete na račun nekaterih bivših glavnih zaupnikov, ki pa so bili vsi iz liste SMRJ, preklici in izjave itd., bodo predmet razčiščevanja pred sodiščem. Za povzročitev zmede med delavstvom pa je bilo dobro vse, ne glede na to, kako se bo po voltivah to razračunavalo. Vse te in še druge okolnosti pa so doprinesle in pomagale, da se je situacija razčistila in se je jasno pokazalo, kaj je SMRJ in koliko ga je ter na koga se more organizacija zanašati. SMRJ ima jasno sliko, ostali dve grupi pa »veliko zmago«, kakor kričijo in bodo gotovo tudi pisali.
Na Jesenicah je bilo volilnih upravičencev 1380. Glasovalo jih je 1348, torej jih ni glasovalo samo 32. Udeležba je bila 97.2%. Take udeležbe dosedaj še ni bilo pri nobenih volitvah. Količnik je znašal 84.25. Neveljavnih je bilo 9 glasov. SMRJ je dobil 770 glasov (lani 848), JSZ je dobila 341 (258), NSZ 228 (164). SMRJ
je dobil 9 zaupnikov, JSZ 4 zaupnike, NSZ 2 in 1 z ostankom. Po glasovih je SMRJ nazadoval od lani za 78 glasov, JSZ je napredovala za 83, NSZ za 64 glasov.
Javornik. Volilnih upravičencev 682. (26 manje kot lansko leto.) Veljavnih glasov 640. 18 neveljavnih. Lista SMRJ je dobila 390 glasov, 7 zaupnikov, JSZ 154 glasov, 3 zaupnike, NSZ 96 glasov, 1 zaupnika. JSZ je dobila tretjega zaupnika z žrebom, ker je imela z NSZ enaki ostanek.
Nekaj drugega je bilo na Dobravi. Tam se je volilo 6 zaupnikov. Najprej je bila lista NSZ zavrnjena in potem preklicana. Volitve so pokazale to -le: SMRJ 154 glasov, 5 zaupnikov, NSZ 27 glasov in ima enega zaupnika z ostankom, ker niti količnika, ki je znašal 30, ni dosegla. Če pomislimo, da je SMRJ na Dobravi napredoval za 55 glasov, za toliko, kolikor je bilo lansko leto približno prejetih novincev in da so bili skoraj vsi ti sprejeti po posredovanju in vplivu gospoda, ki si lasti monopol nacionalizma na Dobravi in da je NSZ lansko leto prav toliko glasov dobila kakor letos, t. j. 27, tedaj vidimo, da vse obljube in grožnje ne zaležejo dosti in da delavstvo kljub vsemu zna presoditi, kdo je res njegov pravi zastopnik in zagovornik. Na ta način je dalo največjo moralno klofuto vsem, ki ga hočejo izrabljati.
V	celoti je dobila SMRJ 1314 glasov v vseh treh tovarnah. In če pomislimo, da je dobila pri zadnjih zborničnih volitvah 1400 glasov z vsemi zunanjimi .obrati, tedaj ni izgubila ničesar. in če vzamemo skupne številke JSZ in NSZ, da sta dobili v vseh treh tovarnah skupaj 846 glasov, tedaj ima SMRJ še vedno 468 glasov več, kakor pa obe dve ostali skupini. SMRJ ima redno plačujočih članov v vseh treh tovarnah 1200, če je tedaj dobila 1314 glasov, je to znak,
da so člani v polni meri izvršili svojo člansko in organizacijsko dolžnost
in da je še vedno več rdečih glasov kakor pa članov. Ne prikrivamo pa dejstva, da je SMRJ od zadnjih za-upniških volitev resnično nekaj zgubila na glasovih, kakor smo zgoraj pokazali, kar pa je na drugi strani le znak, da so se vsi tisti, ki stalno kolebajo od enega do drugega, in neorganizirani, opredelili tokrat za drugo barvo in da so glasovi SMRJ res rdeči glasovi, s katerimi lahko vedno računa. Kajti čim je SMRJ zadnji čas z ozirom na uvodoma povedano prišel v malo ostrejši položaj, so se omahljivci, nečlani, pač pa vsi priskledniki, začeli odvračati od njega, kar pa nas nikakor ne more zbegati. Narobe, sedaj vsaj vemo, na koga se smemo zanašati. Treba je bilo, da se z oziromi na bodoči čas in na pred-stoječe boje pokaže jasna situacija in sedaj jo imamo. Zato, sodrugi in so-družice, hvala Vani, ki šte tako moško izpovedali §vojo neomahljivost in vztrajnost, dokazali ste, da marsizma še ni konec injda ga še zlepa ne bo. Zato pokonci glave, trezno presojajte položaj, ne nasedajte! SMRJ je dejansko obdržal svoje položaje, naše vrste so se učvrstile, ostali so vojaki, zajedavci so šli!
Tak je dejanski položaj na Jesenicah, take so »zmage« nasprotnikov, tako se pokopava marksizem in »razpada« SMRJ.
Sedaj na delo za čim boljše uspehe!
Teharje
iajo
v feni1 času nobenih drugih prireditev.
.1 ji
Kaj vse sl mora železniški čuvaj pustiti dopastl. Očividec nam piše: Dne 9. januarja ob 19. uri 45 min., ko je odvozil vlak st. 525 (iz Maribora proti Celju), mimb čuvajnice 54, je čuvaj šel odpirati zapornice, v levi roki službeno signalno svetilko, kot je predpisano ponoči. Isti čas se je prismu-T h ne^a nacionalno zavedna gospodična s J c,lartev s svojim kavalirjem mimo čuvaja in mu je zaklicala: »Le lepo svetite, da boste bolj videli, varti bom dala kovača!« Čuvaj seveda ni nalašč svetil proti cesti (briga ga gospodična, ki se slučajno ponoči smuča tod okoli), ampak'je moral svetiti čez cesto, za vlakom, ker je !o službeni predpis, dokler se ne oddalji vlak 500 metrov od službenega mesta. Priporočali bi gospodični, da naj
se ne vmešava v službene zadeve in naj ne izziva državnega uslužbenca, kadar vrši svojo dolžnost. To je tudi eden izmed predpogojev nacionalne zavednosti.
Hrastnik
Volitve obratnih zaupnikov. Kakor vsako leto, tako se bodo tudi letos vršile volitve obratnih zaupnikov. Razredno zavedno delavstvo se nanje pridno pripravlja, ,V kemični tovarni bo letos samo ena lista, in to je naša, Splošne delavske strok., zveze.
Naročniki! Zahtevajte od .pismonoše, da vam prinese »Delavsko politiko« na doni!
Franc Pliberšek:
Kritika, da, ne demagogija
Dandanes se vsesplošno kritizira. Mnogo je upravičene kritike. Ni pa moj namen, da bi pisal o kritiki, ki je, ker je poštena in tudi koristna, upravičena. Pisati hočem o demagoški kritiki, ki jo danes sliši človek povsod, kamor stopi in kamor pogleda. De-magoška kritika in laž sta dve nerazdruž-ljivi sestri. Demagoška kritika je neke vrste nalezljiva bolezen današnjega časa, ker boleha na njej precej ljudi. «•.**»<<»*,< časopisje ima to garjevo ovco v svojem hlevu, da od časa do časa zameketa po dnevnikih in tednikih. Demagoške kritike se tudi v molilnicah ne izogneš, kjer imajo samo izvoljenci besedo.
Koliko je bilo »strank« po vojni, ki so, zato da lahko varajo, žonglirale z delavskimi pridevki, oznanjujoč strupeni šovinizem ali pa versko zagrizenost! Vsako trenje v organizacijah, ki pa ni načelnega značaja, je demagogija. In če objektivna kritika ne premaga demagoške kritike, takšna organizacija kmalu propade. Propadle so že številne organizacije, ki so upale najti v demagoški kritiki svoj navidezni napredek. Utopile so se v lastni demagogiji. Demagoška kritika se pojavlja različno, kakor tudi zasleduje različne namene. Recimo, nekdo hoče postati v nekem' okraju poslanec, zato začne z demagoško kritiko proti sedajnemu. Ali nekdo hoče postati predsednik organizacije, pa se poslužuje demagoške kritike čez to-časnega itd.
Nikakor niso to osamljeni slučaji. Danes cvete demagogija.
Kar demagogu ne ugaja in ne služi njegovim koristim, to demagoško kritizira. Poseben tip demagogov je oni, ki se ne more v organizaciji uveljaviti, ki se ne more pri-riti k raznim ustanovam, kakor so Bratovske skladnice in druge, ki seveda morajo nekaj »nesti«. Demagoški kritičar nikdar ne dela v delavskem pokretu nesebično za skupne interese delavstva. Pač pa ima namen, da se z demagoško kritiko pririje do ko-ritca. Navadno so te vrste demagogi duševno omejeni reveži. Zbirajo vse laži, kar jih more ustvariti prostaška fantazija po-edincev. Te potem širijo med delavstvom in se mu hlinijo, češ, mi bi tako ali tako naredili. Kadar se da takšnemu demago-škemu kritikarju delo v roke, potem se kaj kmalu pokažejo njegove pomanjkljive sposobnosti. Tak demagoški kritičar se pri občevanju s priprostimi delavci poslužuje najnižjih instinktov in išče opore pri najne-zavednejših. Instinktivno mrzi vsakega intelektualnega predsednika organizacije ali delavskega zaupnika. Žal, da delavstvo od časa do časa naseda takšnim tipom in je potem smrtno razočarano, ko se izkaže vsa puhlost in nesposobnost demagoškega kri-tičarja.
Če je demagoški kritik organiziran, je samo za to, da se vzdrži pri koritcu. ker drugače sploh ni organiziran. Kakor hitro pa vidi, da se mu koritce maje, potem vzame noč vso njegovo »razredno zavednost« in se druži tudi z belcebubom. Demagoško kritizira vse, ki so spregledali, da redijo gada na svojih prsih in so ga.nagnali. Končno se začne skrivati pod raznimi firmami in pri raznih društvih, dokler ga ne prevzame v svoje okrilje neizprosno pozabljenje, ki ne prizanese nobenemu demagoškemu kritičar-ju. Navadno postane tak človek končno še denuncijant in izdajalec delavstva.
Še ena vrsta demagoških kritikov se skriva za hrbti drugih. To so oni, ki računajo s tem, da bodo organizacije radi ljubega miru ugodile njihovim skritim željam po »zaslužku« v organizaciji. Zato začnejo kritizirati čez vodstvo organizacije, čez vse vidne sodruge. Demagoško kritizirajo čez trudapolno in požrtvovalno delo delavskih zaupnikov in si domišljujejo, da si 's tem ustvarjajo šanse za volitve. To so navadno tudi agentprovokaterji, ki znosijo vse zaupne zadeve, ki se v organizaciji obravnavajo, tretji osebi, to je nasprotniku organizacije. Njihova revolucionarnost je v tem, da prostaško zabavljajo čez vse izvršeno in že započeto delo delavskih zaupnikov in organizacijski funkcionarjev.
Tudi s tovrstnimi demagoškimi kritiki je delavsko gibanje že imelo posla. Pognalo se je, da so baš taki ljudje že pred vratarji vzeli klobuk v roke, pred delodajalca pa si niti upali niso. Ocvirki, s katerimi zabelijo svoje fraze, so: Moskva in Macdonald, nimajo pa osnovnega pojma o kolektivni pogodbi in socijalni zakonodaji, niti o razrednem boju. Njihova modrost je udrihanje po socialfašistih. S tem geslom agitirajo obenem — za »enotno fronto«.
Konstruktivni kritiki vsa čast, ker v njej je napredek. Destruktivna, demagoška kritika pa je vredna svojih razširjevalcev, demagogov, ki vede ali nevede služijo kapitalizmu.
Kranj
Brivci so so preselili. Pretekli teden so se preselili s svojimi lokali kar trije brivci. G. Kos, ki je imel svojo brivnico v Savskem predmestju, sc je preselil v že obstoječo brivnico na Primskovo, v hiši g. Koželja. G. Osojnik se je pa preselil v prejšnjo Kosovo brivnico v Savsko predmestje. V prejšnjo;!Osojnikovo brivnico nasproti pošte se je preselil g. Meke, ki je imel do zdaj brivnico na »Bekselnn«. Vsi omenjeni brivci so naročniki »Delavske Politike«, za-
i	to jih delavstvu toplo priporočamo.
Maribor
Prihodnje predavanje »Svobode«.
V	sredo, dne 23. t. m. bo predaval sodni svetnik g. dr. Travner o temi »Židje kot narod in židovsko vprašanje«. Začetek točno ob 20. uri. Pridite polnoštevilo. — Dne 30. t. m. odpade predavanje, zato se bo pa vršilo predavanje dne 1. februarja, in sicer bo predaval s. prof. dr. Kus-Nikolajev o zanimivi temi: »Vpliv brezposelnosti na človeka«. Opozarjamo vse sodru-ge in organizacije na to zanimivo predavanje. Agitirajte po tovarnah in delavnicah, da bo predavanje čimbolj obiskano.
35 avtomobilistov, ki so se udeležili mednarodne tekme Monte Carlo —Dunaj—Monakovo, je vozilo minuli pondeljek skozi Maribor. Kriza pa takšna! Reveži morajo v hudi zimi dirkati iz toplih južnih krajev na mrzli sever in seveda zopet nazaj! Kriza, kriza!
Mezde, ki jih bodo prejemali delavci zaposleni iz fonda pomožne akcije, bodo predvidevano baje znašale od 1 do 4.50 Din na uro. Srečni oni siromaki, ki bodo dosegli Din 4.50 na uro, čeprav ta vsota komaj zadostuje za najpotrebnejše. Toda, kako bodo živeli oni, ki bodo prejemali nižjo mezdo, n. pr. po 1 Din na uro, torej 8 Din na dan! Kako naj s to vsoto delavec (četudi samski) izhaja? Ali ne bo obrabil zadnje obleke, čevljev itd.? Sredstva, ki jih darujejo občani, ne smejo služiti za novo izkoriščanje.
Tega se naj zavedajo merodajni faktorji.
ISlovi proračun mestnih podjetij.
upravni odbor mestnih podjetij je te dni razpravljal o novem proračunu, ki predvideva nad 30 milijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Upravni odbor je predloženi osnutek proračuna v celoti odobril.
Proračunska seja mestnega sveta, ki bi se bila morala vršiti dne 22. t. m. je bila preložena.
Hišni lastniki so minulo nedeljo dopoldne zborovali v hotelu »Orel«. Protestirali so menda proti vsem davkom, ki bi jih najrajši povsem! odpravili. Sprejeli so tudi resolucijo, v kateri protestirajo proti adaptaciji gradu, veselični prostor »Mariborskega tedna« pa naj se prestavi na periferijo itd. Le o nečem niso razpravljali, t. j, o znižanju najemnin.
1380 potnikov je lansko leto povprečno odpotovalo in dopotovalo na mariborski glavni kolodvor. Skupaj je glavni kolodvor odpremil 504 tisoč potnikov.
Družabni večer »Svobode« se bo vršil v soboto, dne 9. februarja 1935 v spodnji kazinski dvorani. Na sporedu je petje, komični nastopi, godba in razno. Za dobra vina in okusna jedila bomo poskrbeli.
Narodno gledališče. Poslednja uprizoritev opere »Urh, grof celjski« bo danes, v torek, dne 22. t. m. ob 20. uri. Red D.
Celje
Knjigo Ignacija Siione »Fontamara«, ki
jo bo izdala centrala »Svobode« v Ljubljani za one, ki jo bodo v naprej naročili, se naroča v Celju pri s. Svetkovi in s. Osetu. Kdor na to prelepo knjigo reflektira, naj jo nujno naroči za res skromno ceno Din 9.— pri omenjenih. Knjiga se bo tiskala le v omejeni nakladi.
Občni zbor »Protituberkulozne lige« v Celju se bo vršil v četrtek, dne 24. I. ob 8. uri zvečer v mestni posvetovalnici. Delavcem in nameščencem priporočamo obisk.
Seja Krajevnega medstrokovnega odbora se bo vršila predvidoma v pondeljek 28. jan. ob 8. uri zvečer v Delavski zbornici.
Smuška tekma SK Olimpa se bo vršila v nedeljo, dne 27. t. m. ob pol 11. uri na Tostu nad Celjsko kočo. Tekma bo v smuku. Prijavnina za tekmovalca Din 1(V Višinska razlika je 250 m, dolžina proge 2500 m- — Vabimo vse delavske klube iz drugih krajev, da se tekme udeleže v čim večjem številu.
Licitacija za regulacijo Savinje je od strani finančnega ministrstva odobrena. Upajmo, da sedaj ne bo več nepremagljivih zadržkov, da se s tem koristnim delom nemudoma prične. O stvari bomo podrobnejše pisali, zaenkrat pa nujno apeliramo na merodajne faktorje, da se pri delu zaposle v prvi vrsti domači delavci.
Zabukovca
Zopet redukcije
Vodstvo tukajšnjega drž. rudnika je 19. t. m. razglasilo delavstvu, da je primorano vsled pomanjkanja naročil omejiti obratovanje, vsled česar bo 20 rudarjev poslanih za nedoločen čas na dopust, ostalo delavstvo bo pa po en dan več praznovalo.
Za slučaj, da v mesecui februarju naročila ne bodo prispela, bodo sledile nove redukcije.
Delavstvo se začudeno vprašuje, kako pride do tega, da v sredi najhujše zime ni naročil, ko se jih je še pred par tedni nagovarjalo, da bi ob zapovedanih praznikih normalno delalo, seveda brez 50 odst. pribitka.
Večina delavstva je mnenja, da je krivda, da so naročila padla, v tem, ker se polaga premalo pažnje na čiščenje premoga, posebno na separaciji, kjer je bilo še pred par leti zaposleno večje število delavcev pri prebiranju premoga^ d očim je sedaj samo eden, v najboljšem slučaju dva, tako da se sedaj pošilja zraven premoga precejšen odstotek jalovine. Potemi se res ni čuditi, zakaj premog ne gre.
Končni račun plača le delavec na praznovanju in redukciji. Toliko bolj bodo rudarji prizadeti vsled tega, ker se jim letošnje leto ne dovoli tedenska ali vsaj mesečna izmenjava kot je bil to običaj prejšnja leta.
So pa prizadeti po večini starejši rudarji, ki imajo od 10 do 35 let članske dobe tu in v Nemčiji, in so si v predvojnih letih pri raznih rudnikih pristradali toliko, da'so si po vojni v bližini domačega rudnika kupili malo zemlje in bajto, misleč,. d.a bodo lahko svoje delo nadaljeVflf; ha starost pa mirno uživali zaslužen!* pokojnino.
Sedaj so pa vsled vsakoletnega praznovanja popolnoma obubožali; nazadnje pa se zna zgoditi, da bodo ostali brez vsake pokojnine in brez vseh sredstev za preživljanje, na cesti.
Ali si 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori tako| svojo dolžnosti
Oženjen žltpriik z rdečo zastavo. V sarajevski bolnici je prošli petek umrl 69-letni bivši katoliški župnik, don Anton Politeo, rodom iz Starigrada na otoku Hvaru. Imel je pestro življenje. Kot duhovnik je pogosto prišel navzkriž s cerkvenimi predpisi in je bil večkrat discipliniran in končno suspendiran. Odšel je potem v Italijo, kjer je župnikoval v nekem kraju v gornji Italiji za časa, ko se je bil najhuiši boj med delavci in: fašisti Tu je pri neki priliki izobesil na cerkvenem zvoniku rdečo zastavo. Radi tega so mu vzeli župnijo in odšel je v Ameriko, kjer je nekaj časa župnikoval našim izseljehcem, dokler ni žup-hikovanja obesil na klin in se je oženil. Pred nekaj meseci se je vrnil v Sarajevo, kjer je prestopil v pravoslavje in živel zelo bedno. Sedaj je v bolnici zaključil svoje burno, razočaranj polno življenje. Pa še po smrti nima miru. Katoliške in pravoslavne cerkvene oblasti se prepirajo med seboj, katera ga naj pokoplje, ker katoliki osporavajo, da je res prestopil v pravoslavje. V	...	>-.►	*»>.}*	H	DO
IHVfc to V« « «#■>
Vabilo na
drugi redni obinl zbor
Konzumne zadruge za Ljubljano in okolico r. z. z o. z.
Ljubljana, Medvedova cesta št. 36,
ki se bo vršil v sredo, dne 30. januarja 1935 ob pol 8. uri zvečer v gostilni pri Slobodniku v Šiški na Medvedovi cesti št. 24 s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo načelstva. 3. Predložitev bilance. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Razno.
Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži.
Nadzorstvo	Načelstvo
Prdvo Udu o naši socialni zakonodaji
91
Novoletna številka soc.-dem. dnevnika »Pravo Lidu« v Pragi, ki je izšla na 40. straneh v ogromni nakladi, prinaša celo vrsto odličnih socijalno-političnih, gospodarskih in kulturnih člankov. V posebnem oddelku »So-cijalna politika« objavlja list lep pregleden članek o napredku socijalne zakonodaje v Češkoslovaški leta 1934. Iz članka je razvidno, da je doseglo delavstvo v tej republiki, kjer vlada demokracija, krasne uspehe z novimi socijalnimi zakoni v preteklem; letu, medtem ko je socijalna zakonodaja istočasno v sosednjih fašističnih državah v Nemčiji in Avstriji strahotno nazadovala.
Kot nadaljnji članek pa prinaša list razpravo o »Ženi v naši socialni zakonodaji«, ki ga je priobčil svdr. Reisman v mesečniku »Ženski svet«. (»Ženski svet« je namreč objavil cel ciklus člankov o naši ženi v zakonodaji, tako članek priv. doc. dr. G. Kušeja
o ženskih drž. pravicah, članek S. Kleča o družini in pravu, članek dr. E. Jenko-Gro-yerjeve o materinstvu in zakonodaji, članek Angele Vodetove o družini in zakonu v Rusiji.)
Člankar pripominja, da so razmere žen v Jugoslaviji s socijalno-politične strani malo znane in objavljajo radi tega izvleček najvažnejših določb iz članka o socijalno-po-litični zaščiti žene. Pisec priznava, da je soc. zakonodaja v Jugoslaviji zlasti glede zaščite žen modernejša, kot se sicer domneva v zapadni Evropi. Socijalna zaščita žene v Jugoslaviji je postavljena na moderni temelj. »Pravo Lidu« prinaša stalno rubriko »Socijalna politika« s članki o socijalnih zakonih, važnejših razsodbah iz službenih razmerij itd., ter opozarjamo na to naše funk-cijonarje organizacij.
Ptuj
Proračunska seja mestnega sveta
Za to sejo, na kateri se je razpravljalo o proračunu za 1. 1935-36, je vladalo veliko zanimanje in je bila galerija polno zasedena.
Po poročilu predsednika je dobil besedo poročevalec. Navajal je višino dohodkov in izdatkov glavnih postavk ter povdarjal da se je pri sestavi tega proračuna upoštevalo potrebo znižanja najemninskega vinarja, zvišanja podpore za brezposelne, priznalo ugodnosti gostilničarjem in skušalo zaščititi domačega obrtnika, zato je predlagal, naj bi se proračun v celoti sprejel.
K besedi se je oglasil s. Gabriel in je podal to-le
izjavo:
»Cenjeni mestni svet!
Z ozirom na debate, ki so se vršile ob priliki zasedanja odsekov o proračunu, sem kot zastopnik delavcev in revnih slojev predlagal marsikatere spremembe postavk, ki stoje v opreki s socialnimi in gospodarskimi razmerami.
So postavke, ki jih spričo splošne bede ni mogoče zagovarjati.
Postavka za pomoč brezposelnim pa je veliko prenizka, čeravno se obetajo za bodoče leto težke razmere, ki bodo imele za posledico samo še povečanje revščine.
Najemninski vinar je previsoko odmerjen. Treba je, da samo malo pogledamo v družine delavcev in ostalih revnih Slojev,
vidimo obup in bedo, v kateri hira V&, kar bi moralo biti svetinja naroda in države, zlasti pa onih, ki se radi trkajo na junaška prsa monopoliziranega narodnjaštva.
Gospodje, mi sodimo po dejanjih. Zato Vas hočemo vprašati, da-li imate oči in srce za brezposelne reveže, ki so na cesti, lačni, bosi in premraženi. Ne bi li tudi pri nas lahko imeli ogrejevalnice, kakor jih imajo v drugih mestih, ki gospodarsko niso prav nič na boljšem^ pa vendar najdejo potrebno kritje za to.
Pri nas pa žal nedostaje volje, dasirav-no‘šbm že ponovno navajal, kako bi se dalo temu odpomoči. Dotakniti se hočem- le še postavk za narodno prosveto. Za bogočastje se dajp 3500 Din, dramatičnemu društvu 5000 Din, Sokolu 5000 Din, Narodni odbrani 3000 Din, Narodni strokovni zvezi 3000 Din, Delavskemu izobraževalnemu društvu »Svoboda«, katero tudi obstoja po sedaj veljavnih zakonih, ki širi s svojimi številnimi predavanji izobrazbo med delavstvom, ki so prav tako dobri državljani in nikakor ne zaslužijo zapostavljanja, pa se postavka Din 1000 črta.
Gospodje! Enakost in svoboda ostanejo le lepe besede, ako jih v praksi ne priznavate. Zato izjavljam, da bom glasoval proti proračunu, če se ne potrudite popraviti naj-očitnejših krivic.
»•
d« M H »Mie	e* iittti tl'
Na galeriji pritrjevanje, a spodaj je za-
vrelo. G. predsednik je zagotovil, da bo storil vse za omiljenje bede brezposelnih, da pa se te postavke ne more zvišati: z ogrevalnico je pa težka stvar.
Da ste čuli potem zastopnika »narodnih«! Ta je zavračal očitke strankarstva, češ »Vi niste narodni, niste državni«, pokazal je na marksiste drugod in omenil, da bi i naši spadali pod poseben zakon.
To vemo, da je pobožna želja današnjih pristnih narodnjakov, ki jih poznamo nekatere še izza stare Avstrije. G. dr. Š. se je pridružil narodnemu zastopniku, omenil je veliko delo Sokola, ki mora plačevati svoje prostore, dočim jih ima »Svoboda« bre?-plačno, čeravno ne dela kot bi se spodobilo in torej ne more zahtevati podpore.
S. Koren je odločno zavrnil vmešavanje politike v občinsko gospodarstvo, protestiral proti sistiranju sklepa odseka, da se tudi temu društvu da Din 1000.—. Zahteval je enako pravico za vse! Na galeriji burno odobravanje in pritrjevanje. G. dr. F. je smatral, da Din 1000 ni vredna takega razburjanja, saj, ako se bo videlo, da knjižnica »Svobode« zasluži podporo, jo še vedno lahko dobi.
Povdarjal je potrebo, da se brezposelnim preskrbi delo in zaslužek. Da pa ne bo debata brezplodna, je predlagal znižanje direktnih doklad od 51 na 45 odstotkov, češ, da bo to za primanjkljaj zadostovalo.
G. S. kot »previden gospodar« je mnenja, da kljub neznosnim bremenom vendar moramo stremeti po kaki rezervi, končno bi se vendar že moglo misliti na realizacijo gradnje vodovoda.
S. Koren se je pridružil predlogu g. L., da bi se naj v slučaju pribitka pri dokladah znižal še najemninski vinar. Ker ob pri tein prizadeti po večini itak sami mali ljudje. Končno je bil osvojen predlog poročevalca s pripombo, da se v slučaju višjega predpisa znižajo doklade ter tako malo odpomore pridobitnim slojem, na kar je bil proračun sprejet proti dvema glasovoma delavskih zastopnikov. Vse druge točke so bile pa soglasno sprejete.
*
Mi bi dodali to, da delavski zastopniki nimajo namena govoriti le za ulico, temveč imajo pravico, da iznesejo resnico, četudi to nekateri težko slišijo.
Predavanje o razvojni poti žene je zopet bilo zelo številno obiskano. S. Korpar-jeva je v svojem referatu nazorno naslikala trpljenje žene od pradavnih časov do današnje prosvitljene dobe, v kateri odreka fašizem ženi pravico do sodelovanja v javnem življenju ter jo smatra sposobno le za kuhinjo in posteljo... Križev pot žene v ra?-ličnih časih so predočevale skioptične slike. Na teh srrio videli tudi prvoboriteljice za žensko enakopravnost.
Prihodnje predavanje je »Zgodovina delavskega gibanja in esperanto«. Pridite vsi!
ŠPORTNA RUBRIKA
Zimski šport.
Morda še nobeno leto niso bili zimski športniki v Sloveniji tako nezadovoljni kakor letos, ker le ni hotelo in še sedaj noče biti povsod toliko snega, da bi mogli brez ovir tekmovati. 2e večkrat določeni termini morajo biti vedno na novo preloženi. Ko je po Božiču zapadel sneg, so hiteli podsavezi določati termine in kraje za tekme, sedaj pa so zopet v skrbeh, ali bodo mogli tekmovanje izvesti.
Za čas od 22. do 27. januarja so določene tekme za državno in savezno prvenstvo Jugoslavije na Bledu, ki bodo istočasno veljale tudi kot del vseslovanskega prvenstva. Sodelujejo poleg domačih še Cehi m Poljaki, vendar, če snežne prilike ne bodo boljše, se bo moralo tekmovanje preložiti na Pokljuko.
Mednarodno se začno 19. januarja v Davosu tekme za evropsko in svetovno prvenstvo v hockejrn na ledu, katerih se bo udeležilo 14 reprezentanc iz Evrope in Kanade. Svetovni prvak ?a leto 1934 je bila Kanada, evropski pa Nemčija.
Od 13. do 18. februarja se vrše v Visokih Tatrah na Cegkem mednarodne smučarske tekmet katerih' se udeleži tudi jugoslo-venska reprezentanca.
V februarju bo tudi svetovno akademsko prvenstvo v St. Moritzu.
Doma pri nas pa so od 20. januarja dalje vse nedelje in prazniki do konca februarja že zasedeni z najrazličnejšimi klubskimi, medklubskimi in prvenstvenimi tekmovanji, tako, da bodo zimski športniki lahko prišli na svoj račun.
SK »Svoboda«, Maribor
Izlet 9 sankami. Nogometna sekcija »Svobode« bo priredila v nedeljo, dne 27. t. m. izlet v snežno naravo s sankamd. Vabimo sodružlce in sodruge vseh sekcij »Svobode« in ostalih del. društev, da se izleta v čim večjem številu udeleže. Cena za osebo je na avtu Din 5.—, s sankami Din 10.—. Prijave sprejertia s. Selinšek. Odhod bo ob 1. uri izpred igrišča »Železničarja« na Tržaški cesti. Točen čas bo javljen v prihodnji številki »Del. Politike«.
Jugoslovanski umetnik v Sovjetsko Rusijo. Zlatko Balokovič, svetov-noznani violinski virtuoz, je povabljen v Moskvo in v Leningrad, kjer bo
Eriredil več koncertov. Slovenski ša-ovski mojster Vasja Pirc, je pozvan v Moskvo na mednarodni šahovski turnir.
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak v Mariboru.