AVSTR. KRŠČ. TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE Izhaja vsak petek Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6 Naročnina znaša: celoletna . . K 4*— polnletna . . K 2-— četrtletna. . K !•— Posamezna številka stane 10 vin. Št. 25. V Ljubljani, dne 18. junija 1915. Leto VIII. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Ljubljana, 15. junija 1915. Naši ministri so prejšnji teden odpotovali v Budimpešto. Posvetovali so se tam z ogrskimi ministri, kako naj se porabi letošnja žetev, ki je, hvala prav dobro izpadla. Poroča se, in sicer uradno, da so dognali, če ne obišče polja kaka vremenska uima, se bo lahko prebivalstvo preživelo, če se bodo strogo upoštevala vsa določila, ki jih bo izdala vlada. Poročalo se je nadalje tudi, da bo prebivalstvo z moko in s kruhom obilno preskrbljeno in da se bo lahko izboljšal tudi kruh. Pri nas je že tudi izšel odlok, po katerem se sme peči nekoliko boljši kruh, kakor se je pekel dozdaj. Tega odloka na Kranjskem še niso nabili na voglih, a mislimo, da vseeno velja, ker so ga že uradno v časopisih razglasili. Bog je blagoslovil polja. Ne bodo nas izstradali naši sovražniki. Letina kaže povsod lepo. Pridelalo se bo veliko živeža. Kljub temu ne gledamo nič kaj zaupljivo v bodočnost. Četudi se nam obeta res zelo bogata letina, ne vemo, jeli bo moglo delavno ljudstvo boljše živeti, kakor je živelo in kakor zdaj živi. V Nemčiji so padle cene moki in kruhu. Boljši kruh pečejo že več tednov, kakršnega so pekli prej, ki je bil pa že tudi sam veliko boljši, kakor je naš kruh. če gledamo in sodimo morebiti prečrno, hvaležni bomo, ako se naša bojazen ne izpolni. Velike zaloge žita in moke se nam obetajo, Bog je blagoslovil polja, ampak pri nas so znali trgovci in špekulanti pognati cene žitu in moki tako kvišku, da je to strah in gorje. Ko je lani pričelo v naši državi pomanjko-vati žita in moke, se je naša vlada omejila na to, da je razdelila tako zaloge, da smo z veliko silo in, kar odkriti bodimo, s pomanjkanjem pretolkli jesen, zimo in spomlad, tudi tisto dobo, ko navadno prične že tudi na kmetih po-manjkavati živeža. Poizkusilo se je po oblastih, da bi ljudi veletržci in prekupci ne bili z oderuškimi cenami odirali, a na škodo hialemu človeku in na škodo ljudske prehrane se je ta poizkus zelo klavrno popolnoma izjalovil. Čitali smo v časopisju, da so nekateri močni oderuhi zahtevali 3 krone 50 vinarjev za kilo pšenične moke. Po 88 vinarjev se je plačevala pri nas turščina in tista smrdljiva slaba zmešana moka. Pšenična bela moka stane zdaj menda 2 K kilogram. Pred vojsko smo plačevali 36 ali 40 vin. za kilo moke, ko so bile slabše letine, kakor se nam letos obeta. Res, veliki oderuhi so si znali v teh hudih časih napolniti svoje bisage. Ali so pa tudi dohodki tako poskočili, kakor se je vse podražilo? O draginji mesa niti ne govorimo. Poznamo rodbine, ki zaslužijo veliko več, kolikor delavci in delavke zaslužijo, takozvane meščanske rodbine, a žive že popolnoma brez mesa mesece in mesece, bodisi svetek ali petek. Koliko je delavstvo v tej strašni dobi vojske in draginje pretrpelo, vemo le delavci in naše tovaršice delavke. Godrnjali smo v rednih časih čez draginjo, upravičene so bile naše pritožbe, tu in tam smo se s svojimi konzumnimi društvi uspešno vojskovali proti draginji, a država sama ni nikdar posegla s svojo močno roko vmes in ni nikdar nastopila proti žitnim in proti živilskim oderuhom. Carina na žito se je odpravila šele potem, ko so bila že skoraj vsa pota v našo državo zaprta, prepozno seveda. Zdaj šele, ko nam je tekla voda v grlo, so ustanovili vojni žitni porazdeljevalni zavod po nemškem vzorcu. V Nemčiji je vojna žitna družba omogočila, da so zdaj pred novo žetvijo znižali cene moki in kruhu in da dobiva zdaj vsak lahko več kruha kot prej. Pri nas? Saj vemo, s kakšnimi križi in težavami smo dobili dovolj koruzne moke. Pri nas na Kranjskem se moramo pa zahvaliti Gospodarski Zvezi in Zadružni Zvezi, da nismo stradali. Predsednik Zadružne Zveze in tudi ravnatelja navedenih zvez bosta morebiti nevoljna, ker to navajamo, ampak resnica nad vse: če bi se ne bili navedeni organizaciji modro preskrbeli še pravočasno z žitom in z moko, ki jo je morala seveda Gospodarska Zveza drago plačati, bi bili liki muhe ljudje cepali na Kranjskem lakote. Cene moki so pri nas v primeri s prejšnjimi cenami visoke, a le ne take, kakor drugod, kjer so zahtevali za kilo pšenične moke 3 krone 50 vinarjev. Tisti, ki so na Gospodarsko Zvezo bevskali, bi morali biti sami hvaležni, ker so tudi njih ljudje živeli od moke Gospodarske Zveze, prodane cenejše kot v drugih krajih. To pa le mimogrede, da se resnica izpozna., ker pri nas je že tako, da se nekateri zavodi sploh ne branijo, kadar so napadani, ker se drže dr. Krekovega gesla: »Kdor molči, desetim oslom in norcem odgovori.« A zopet smo zavili na stran. Primerjajmo naprej naše in razmere v Nemčiji. V Nemčiji so vojno žitno družbo preskrbeli z obširnimi pooblastili, naša družba je pa okoren, biro-kratičen aparat, ki vsaj dozdaj na cene ni čisto nič vplival, marveč samo za to skrbel, da je spravil v promet moko in žito in da je napotil blago iz tistih krajev, kjer ga je bilo preveč, v kraje, kjer ga je manjkalo. Neobhodno potrebno je pač, da se naša družba temeljito preosnuje, da postane prožnejša in da bo tudi določala cene. Napovedujejo, da nameravajo zdaj nekaj storiti. Kmetom so že prepovedali prodati žito do nove žetve. Tekmo špekulantov so tako nameravali preprečiti, ker so špekulanti znali pokupiti žito, ko se je nahajalo še na polju, da so potem lahko sami, kakor so hoteli, odirali ljudi. Napoveduje se, da bo naša žitna družba sama po svojih zaupnikih, v prvi vrsti po zadrugah in pa tudi po žitnih veletržcih nakupila žito; torej da se izvede nekak žitni monopol. A ob tej priliki, ko to beležimo, moramo na nekaj opozoriti. Kljub strašni in nečuveni draginji živil se, kar smo že naglašali, dohodki delavstvu in tudi drugim slojem, ki so navezani na delo svojih rok in uma, niso nič izboljšali. Ljudje zato danes pri nas stradajo. Božja milost nam je bogato blagoslovila letos grudo. Žito nameravajo monopolizirati, ampak kakšne cene nam bodo napravili? Tisti, ki načeljujejo naši žitni družbi, tega ne pripovedujejo. Ta molk se nam zdi nekoliko sumljiv. Ob dobrih letinah je navada, da se žito ceneje kupuje in prodaja, kakor ob slabih letinah. To je bilo tako, kar svet stoji. Tega načela ne prekucne tudi vojska samaposebi. Žitni in močni oderuhi so strašno pognali cene žitu in moki kvišku. Šepeta se pa, da tisti krogi, ki vodijo našo žitno družbo, na^-meravajo upoštevati pri določitvi nakupovalnih cen sedanje oderuške tržne cene. Prav je, da se kmetovo delo pošteno plača, toda plača naj bo primerna tudi množini pridelka. Zaprtija naše države po naših sovražnikih ne sme bogatiti veleposestnikov, ker mali kmet, ki spada itak v proletariat, tudi z oderuškimi nakupnimi cenami žita, o katerih se šepeta, ne bo rešen in končno veleagrarci naj tudi nekaj žrtvujejo, ker nam je Bog blagoslovil polje zato, da revež, da ljudstvo ne bo stradalo. Prav veselilo bi nas, če ne gledamo pre-črno, a iz previdnosti in iz nezaupljivosti opozarjamo vse poklicane činitelje, vlado in deželne zastope in občine, naj na to velevažno stvar obračajo vso svojo pozornost, da kar je blagoslovil Bog, se ne izpremeni v prokletstvo in v nebovpijoč greh sebičnosti oderuhov in ljudskih izkoriščevalcev. XXX Naš članek je pisan po Ljubljančanu. Dozdaj je bil splošen, a zdaj se popečajmo tudi nekoliko z razmerami na našem ljubljanskem trgu in s strašno, nečuveno draginjo na našem trgu. Za živila je na našem živilskem trgu tako slabo preskrbljeno, da je to naravnost škandal. Če se plača zdaj za liter fižola, ki je stal včasih 32 vinarjev, 80 vinarjev, je to reč, ki je huda in ki nam dokazuje, kako morajo ljudje stradati, ker se plače vsled sedanje draginje niso nič izboljšale. Ampak na nekatere druge stvari moramo opozo- Ravno zato, ker je vojska, bi lahko dobili v obilici živil z našega letos po pridelkih tako blagoslovljenega juga. Naj se posreduje pri vojni upravi. Če se župan sam ne upa, naj pa stopi k gospodu deželnemu predsedniku, h gosp. deželnemu glavarju in doseže se uspeh, da dobimo poceni, kar potrebujemo. Seveda, pečeni piščanci ne lete sama v usta, mora se tudi nastopiti in opozoriti na to, kar je v korist vojskinega namena samega potrebn^: ljudem dovolj in po ceni živila. ' XXX V ponedeljek smo čitali v ljubljanskih listih sledečo izjavo: Vlada je že večkrat podala pomirjevalne izjave, da ni pričakovati splošnega pomanjkanja sladkorja in povišanja cen, a zdi se, da so gotovi krogi radi sladkorja še vedno v skrbeh. Prebivalstvo naj se pomiri, ker obstoječe zaloge za potrebščine tuzemstva popolnoma zadoščajo in da se bo proti mogočim poizkusom, neopravičeno povišati cene, nastopilo s popolno energijo. Našla se bodo tudi pota in sredstva, da se prepreči vsako nakopičenje zalog, ki bi škodile sploš-nosti. Če je pričelo na posameznih trgih res občutno primanjkovati sladkorja, se je ukrenilo, da se potom trgovinskega ministra nakažejo iz tvornic občinam potrebne množine sladkorja. Ta uradna izjava je bila skrajno potrebna. Upajmo, da pomaga. Opozarjamo pa zopet ljubljanskega župana, da so nam ljudje ta ponedeljek tožili, da ni dobiti sladkorja. Oče župan, na noge, da dobimo sladkor! —o— riti. Liter svežega graha stane na ljubljanskem trgu 3 krone 28 vinarjev, na trgu v Gorici in v Trstu pa 32 vinarjev in še manj. Liter črešenj stane v Ljubljani 1 krono 28 vinarjev, v Gorici in v Trstu pa 12 vinarjev, 1 kg špargeljnov v Ljubljani stane 2 kroni, v Gorici in v Trstu pa 24 vinarjev. Tiho bodite tisti, ki majate z glavo, češ, zdaj si se vrezal, ali ne veš, da je vojska. Zabavljice. Tolažba. Oče: »Sinček moj, zakaj tako cviliš, saj ti je izdrl zdravnik zob?« Sin: »Papači, zobozdravnik mi je izdrl mesto enega dva zoba.« Oče: »Potolaži se, plačam mu le za en sam zob.« Posebnost. Ženin: »Ljuba Urška, kje naj se poročiva?« Nevesta (bila je že štirikrat omo-žena): »Mislim da pri gospodu župniku Joziti, — pri njem se navadno poročim.« Pri izkušnji. Profesor: »Katerim davkom prištevate pasji davek?« Slušatelj prava (dolgo premišljuje): »Med neposredne davke.« Profesor: »Tako — kako dokažete to?« Slušatelj prava: »Ker ga ne plača pes neposredno sam.« Najljubše mu jedi. Podčastnik (beleži imena rekrutov): »Kako se pišete?« Prvi rekrut: »Rak!« Podčastnik: »In vi?« Drugi rekrut: »Ščuka.« Podčastnik: »Vraga, zdaj naj se še kdo piše »Ledvice«, pa dobim take spomine, da sploh več ne bom mogel poveljevati.« Ljubezniv soprog. Žena: »Greš že zopet proč? O, če bi vedel, kako je tu zvečer dolgočasno!« Mož: »Vem, zato grem.« Tudi sredstvo proti raztresenosti. Čimžar: »Kaj, zdaj že odhajate na kolodvor? Saj se vaš vlak odpelje šele čez dve uri!« Mižar: »Veste, takale je ta stvar. Vselej, kadar pridem na kolodvor, se spomnim, kaj vse da sem pozabil. Zato grem prej na kolodvor, da še lahko preskrbim, kar sem pozabil.« Izboren sluga zmeda. Gospa: »Zmeda, nesite gospodu poročniku tole vabilo in recite mu, prosimo ga, naj gotovo pride, ker je le omejeno število gostov povabljeno.« Zmeda poročniku: »Milostna gospoda poročnika prav lepo prosi, da bi prišli, ker je povabljeno le gotovo število omejenih oseb.« Primerna kritika. Zelo debel gospod poje neko pesem v basu. Ko konča, se oglasi mala Elica tam v koncu dvorane: »Mama, zakaj je pa ta gospod grgral?« Raztresenka. Gospod: »Prišel sem, da se poslovim.« Gospa (raztreseno): »O, to je zelo lepo, me jako veseli.« Naši »ljubi« otročiči. Mala Jelica: »Nismo mogli spati. Naš brat je namreč dobil zobček, kričal in plakal in jokal je zato celo noč.« Rezika: »To je tvoj bratec neumen! Naša velika sestra je dobila predvčerajšnjim kar dvanajst zob vse naenkrat in od takrat naprej se neprestano smeja.« Prva njegova misel. Janez: »V časopisu sem ravnokar čital, da se glas ženske jasno razloči še v višini 2000 metrov.« Jože: »Vsemogočni, to je morala biti moja žena!« Reši nas o Gospod, ker poginjamo! Kardinal nadškof v Kolinu je izdal krasno pastirsko pismo svojim vernikom. Tako krasno je, da je tudi socialnodemokraško časopisje navaja. Nekaj mest i našim bralcem: Nič groznejšega na svetu, kakor vojska in celo taka, kakor sedanja, s takim morjem krvi in solza ... V strahu in v sili vojske, ki grozi obstoju plemen in narodov, molimo k Tebi, o Jezus, k Tvojemu ljubečemu Srcu kot k našemu najvarnejšemu zavetišču! K Tebi, o Bog usmiljenja, molimo goreče. Odvrni od nas to strašno šibo. Iz Tvojega božjega Srca izlivaš po celem svetu sveto ljubezen, da bi izginila vsaka nesloga in da bi le ljubezen vladala. Tvoje Srce je bilo, dokler si bival na svetu, polno nežne ljubezni za vso človeško bedo. O, naj se nas usmili Tvoje Srce tudi v tej uri, ki nas težko tlači s svojim usodnim sovraštvom in s strašnim prelivanjem krvi. Usmili se mater, ki v strahu in v skrbi žive za usodo svojih sinov; usmili se velikih rodbin, ki so oropane svojih očetov; usmili se nesrečne Evrope, ki jo je obiskala tako težka usoda. Vlij vladarjem in narodom misli miru; dopusti, naj preneha spor, ki razdvaja narode, podeli ljudem, da se zopet združijo v ljubezni; pomisli, da si jih stvoril za ceno krvi za brate! Klic po pomoči aposteljna Petra: »Reši nas, o Gospod, ker poginjamo!« si poln ljubezni poslušal in ukazal mir razburje-nirn valovom; o, dopusti tudi zdaj spravo, usliši milostno našo zaupno molitev in podeli viharno razburjenemu svetu zopet mir in pokoj! In ti, hajsvetejša Devica, kakor prej v časih hajvečje bede, pomagaj nam tudi zdaj! Varuj in reši nas! Amen. Delavstvo in živež. Sedaj ko se bliža »novina« in polja kažejo dobro letino, je čas, da se za prihodnje leto urede preživljenske razmere tako, da bo mogoče tudi delavstvu izhajati. Cene živilom so sedaj veliko previsoke in ne ustrezajo potrebi. Posebno cene moki in masti so take, da jih revnejši človek ne more zmagati. Treba je to popraviti, kar se more tem ložje zgoditi, ker prevzame državna nakupovalnica vse nakupe. Sedanje cene moki in drugim pridelkom so preostanek polupretekle dobe divje špekulacije, katere je v korist ljudstva in države treba temeljito popraviti. Previsoke cene živilom bi imele za posledico, da bi morda kakih 20 odstotkov kmečkega ljudstva napravilo dobiček, med tem bi pa 80 odstotkov kmečkega prebivalstva bilo Krožno tepeno, poleg tega pa tudi vse delavstvo in prebivalstvo mest. Posebno revno ljudstvo bj si ne moglo nabaviti najpotrebnejšega živeža. Ako se v tem oziru od merodajne strani ne bode storilo potrebnih korakov, bo draginja še večja. Ne sicer iz potrebe, bnč pa vsled razmer, v katerih živimo. ' sakdo, ki ima kaj za prodati, skuša isto spraviti v denar po pretirani veljavi. Tako stane danes na ljubljanskem trgu komaj vzrastla Čebulja 12 do 16 vinarjev kos. Ali je to potrebno? Tako pretiravanje cen pomenja oderu-štvo. Kako more v takih razmerah izhajati človek, ki ima odmerjeno plačo, ki komaj zadošča v rednih razmerah? Zato naj bi bila prva skrb merodajnih faktorjev, da urede cene živilom na način, da bode prišel pridelovalec pa tudi preuživalec na svoj račun. Revneje ljudstvo in posebno delavstvo pričakuje, da se ob novini ublaži sedanji težki položaj, kar je pri dobri volji tudi res mogoče. Jožef Gostinčar. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Prvo ljubljansko delavsko kon-sumno društvo bo imelo dne 20. junija, to je prihodnjo nedeljo, ob 8. zjutraj na Rožniku sv. mašo z govorom, katero bo opravil načelnik nadzorstva naše zadruge, č. g. dr. Jan. Ev. Krek Sveta maša bo v čast sv. Antonu v namen društva, kot običajno vsako leto. Umrla je naša članica Jožefa Ravnohrib. Bila je članica obeh društev. Zapušča tri nepreskrbljene otroke. R. I. P.! Upokojene so v naši tvornici: Tomšič Franja, 36 let; Škar-jovic Jerca, 38 let skupaj, s prekinjenimi leti je 41 let; Zatler Ivana, 38 let; Markovič Ivana, 36 let; Kraš n a Ivana, 37 let; Podržaj Marija, 40 let; Čretnik Ana, 41 let. Priljubljena e lepota, ki je za vsako ženo sredstvo, da si pridobi v družabnem življenju, v družini in v svetu veljavo. Lepoto obr za, vratu in rok doseže vsaka žena z uporabo Fellerfeve „Elsa"-pomade za obraz in varstvo kože. Ona odstrani pege, madeže, nceistoto, sojede, mozolčke, napravi kožo mehko, nežno in rožnato ter jo rabi na tisoče žen z velikim uspehom. Uporabljati pa ne smemo nobenih Škodljivih sredstev, temveč naročajmo edino le pravo kožo varujočo „Elza"- pomada. 1 lonček stane K Z — kot prilože k zavoju 2 lonček K 5'— poštnine prosto. Ravnotako priljubljeno je Feller|evo boraksovo milo (8U vin.) in Feller|evo lllllno milo (K !•—). Naroča se le pri E, V. Feller, Slublca, Elsa trj] Sl. 261 (Hrvaško). Vojni dogodki od 8. do 14. junija 1915. Severno bojišče. 7. junija: Severno od Moscike smo zopet znatno napredovali. Linsingenova armada je pri Zu-ravnu osvojila utrjeni most in se ustalila na severnem bregu Dnjestra. Dalje južno so zavezniške čete dosegle črto Nowica — Kalusz — Tomasowce. Od 1. junija dalje je bilo ujetih pri Przemyslu 33.805 Rusov. 8. junija: Med Prutom in Dnjestrom se je nadaljeval napad čez Lanczy, Nadvvorno, Kalusz; sovražnik se je umaknil proti Stanislavu in Ha-liczu. — Napredovali smo severno od Zuravna; ujetih je bilo zopet 6200 Rusov. 9. junija: Severno od Kolomeje dosegli črto Kulaczkowce—Korszow in osvojili višino pri Ottyniji, zvečer smo vzeli Stanislav in prodrli proti Haliczu. Ujeli smo 5570 Rusov. 10. juinja: Boji se uspešno nadaljujejo; gališkim četam se je pridružila skupina, ki je pri Kocmanu v Bukovini vrgla nazaj so- vražen ruske sile. 11. junija: Severno od Ottynije, pri Obertynu in Horoden-ki napredujemo proti Djnestru. Vzhodno od Čmovic je bil odbit ruski napad. 12. junija: Med Dnjestrom in Prutom smo zopet vzeli več ruskih postojank; kraja Jezerzany in Niežwiska smo z naskokom osvojili. Naše čete prodirajo proti Czernilici in so severnovzhodno od Horodenke prekoračile Dnjester. Zasedli smo Zaleszyke. Ob Prutu so morali Rusi zapustiti zadnje pozicije; ostro jih zasledujemo. Včeraj je bilo med Dnjestrom in Prutom ujetih 5000 Rusov. Južno od gornjega Dnjestra trajajo boji dalje. Zuravno, ki smo ga bili radi ruskih ojačenj izpraznili, smo včeraj zopet zasedli. 13. junija: V jugovzhodni Galiciji prodiramo dalje; vzeli smo Tyšmienico, Tlomac in višine severno od Olesze. Iz Bukovine umikajoče se Ruse so naše čete vrgle iz njih močno utrjenih, že prej pripravljenih postojank in zasedle več krajev v Besarabiji. Včeraj so zasledovalci ujeli 1500 Rusov. Ob gornjem Dnjestru so zavezniki uspešno napadli v smeri proti Zyaczowu. V srednji Galiciji smo zavzeli Seniawo in vsa opirališča severovzhodno od mesta. Pri tem je bilo ujetih 3500 Rusov. Nemško - ruska fronta. Večji ali manjši boji pri Šavlih, ob Dubisi, kjer se je izjalovil nemški obkolilni poizkus, in južno od Njemena. Nemci so ujeli zopet več tisoč Rusov. — Severno od Praznysza so Nemci uspešno izvedli manjši napad. — Ob Rawki, južno od Bolimowa, so Nemci udrli v rusko postojanko, ujeli 1680 Rusov in zaplenili 8 topov in drugega vojnega materijala. Jugozapadno bojišče. 7. junija: Ob koroški meji vzhodno od prelaza P16-cken so naše čete osvojile Freikofel. Italijane smo pognali s Krna. 8. junija: Italijanski sunki pri Gradiški in Za-graju, da bi prišli čez Sočo, so bili krvavo odbiti. Na koroški in tirolski meji topniški boj. Zapodili smo italijanske alpince z Montepiana, južno od Landra. Okolico Ale so obiskali Gari-baldinci in plenili. — Krog 3. ure zjutraj je veliki laški vojni zrakoplov »Citta di Ferrara« bombardiral Reko, a brez zaželjenega uspeha; ko se je vračal, ga je zahodno od Lošinja napadlo naše mornariško letalo L 48 in ga s streli užgalo. Zrakoplov je padel v morje; naši so rešili dva častnika in pet mož posadke. Zrakoplov je bil dolg 80 metrov. — Naše mornariško letalo L 47 je danes uspešno bombardiralo zrakoplovne lope v Benetkah in s strojnimi puškami obstreljevalo vojaški tabor. 9. junija: Pri go riškem mostu, pri Gradiški in Tržiču smo napadajoče Italijane pognali v beg in jim z artiljerijskim ognjem prizadejali težke izgube. Na koroški in tirolski meji topovski boji. 10. junija: Pri Plaveh, Gradiški in Zagraju krvavo odbiti sovražni poizkusi, da bi prekoračili Sočo. V okolici Bovca in na krnskem slemenu se boj nadaljuje. Sovražni napad v prostoru Tonale je bil krvavo odbit. 11. junija: Sovražni napad na goriški most so sijajno odbili dalmatinski domobranci. Dalje so bili odbiti italijan- ski napadi severno od Ronkov, na Frei-koflu in pri Volajskem jezeru na Koroškem, potem pri Gortino d’Ampezzo, oziroma Peutelsteinu in pri Landru na Tirolskem. 12. junija: Resni boji ob Soči. Na vzhodnem bregu reke so se Italijani doslej ustalili pri Tržiču in Kobaridu. Pri Plaveh so bili vrženi nazaj. Naši so zasedli goro Monte Pa-ralba na koroški meji. Ponekod so se Italijani približali našim obmejnim postojankam ter stoje v Gortini d'Am-pezzo, Fiera di Primesso in Borgo. 13. junija: Pri Plaveh smo Italijane zopet vrerli nazai čez Sočo: pustili so 400 Sogata zaloga ženskih ročnih del in spadajočih potrebščin. zraven M F Mprffll LJUBLJHHH 1 . II1C1 Jtll Mestni trg 18. Troovina z modnim in drobnim blagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, sukanca Itd. Jredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. O Pozor, slovenska delavska društva! O Cene najnižje. Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri CeSnlku} LJUBLJHIfH Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Cene na’nižje. m Postrežba poštena in zanesljiva. m mrtvih. XXX Kaj bo v nedeljo novega? Tako vprašuje vsak, kdor ve, kako zanimivo predstavo v nedeljo preskrbi občinstvu v Ljubljani »Kino Central« v deželnem gledališču. V nedeljo predstavlja krasno igro v treh dejanjih »Vojna spravi«, vele-komično »Kuharične sanje«, veseloigro »Vutke v nabuhlosti« ter najnovejša kine-matografičua vojna poročila. Tudi za mladino primerno! Predstave se vrše tako, da se jih pred ali po nedeljskih službah božjih lahko vsak udeleži: ob ^11. dopoldne, ob j A.