PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA Priročnik za izvajanje aktivnosti in obravnavo pitja alkohola UČNO GRADIVO Zvezek I/III Ljubljana, 2022 Priročnik za izvajanje pristopa SOPA Zvezek I Uredniki: mag. Tadeja Hočevar, dr. Marko Kolšek, Karmen Henigsman, dr. Maja Roškar, Darja Boben Bardutzky Tehnično urejanje: Rok Zaletel Lektoriranje: Ana Peklenik Oblikovanje: Altius d.o.o. Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2022 Elektronska izdaja Spletni naslov: www.nijz.si Brezplačen izvod. Izvod je namenjen izvajalcem pristopa SOPA in strokovni javnosti. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 119860995 ISBN 978-961-6945-72-1 (PDF) KAZALO ZVEZEK II/III 3 Sklop 4: Področja izvajanja kratkega ukrepa 1 6 ZVEZEK I/III 3 4.1. Specialist družinske medicine 8 4.2. Diplomirana medicinska sestra v ambulanti družinske medicine 16 Priročniku na pot 8 4.3. Zdravstvenovzgojni center in center za krepitev zdravja 24 Zahvala 9 4.4. Patronažno varstvo 34 Recenzija 10 4.5. Center za socialno delo 44 Predgovora 12 4.6. Medicina dela, prometa in športa 54 Seznam kratic 17 Sklop 5: Področja izvajanja kratkega ukrepa 2 62 Sklop 1: Alkoholna problematika 16 5.1. Ginekologija in porodništvo 64 1.1. Nekaj podatkov o razširjenosti pitja alkohola v Sloveniji 18 5.2. Otorinolaringologija 76 1.2. Nekaj dejstev o alkoholu 30 5.3. Onkologija 84 1.3. Mokra kultura in pomen preventive 42 5.4. Transfuzijska medicina 90 1.4. Alkoholna politika v sloveniji – pregled stanja z ukrepi 52 5.5. Gastroenterologija 96 5.6. Dentalna medicina - zobozdravstvena dejavnost 104 Sklop 2: Podpora uporabniku v času 64 5.7. Kardiologija 112 spreminjanja vedenja 5.8. Urgentna medicina 120 2.1. Motivacijski intervju 66 2.2. Pogovor o pitju alkohola 90 ZVEZEK III/III Sklop 3: Interdisciplinarni pristop k obravnavi 110 Sklop 6: Področja izvajanja kratkega ukrepa 3 8 tveganega in škodljivega pitja alkohola 6.1. Brezposelnost in storitve za trg dela 10 6.2. Gibalna oviranost 18 3.1. SOPA pristop obravnave tveganega in škodljivega pitja alkohola 112 6.3. Slepota in slabovidnost 24 6.4. Gluhost in naglušnost 30 + Dodatek 136 6.5. Duševno zdravje 38 1. Prof. Jože Ramovš o starostnikih in alkoholu 138 6.6. Šport 44 2. Odraščanje v družini z alkoholizmom ali ''Kam so šla otroška leta?' 144 6.7. Kultura 54 6.8. Družina in socialno varstvo 60 + Priloge 150 6.9. Pomoč socialno ogroženim in verske skupnosti 66 6.10. Humanitarnost pri socialno ogroženih 76 1. Pripomoček za odkrivanje čezmernega pitja alkohola: AUDIT-C 152 in AUDIT-10 Sklop 7: Obstoječi pristopi k obravnavi škodljivega 82 2. Kratko svetovanje za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola: 156 primer 5-krat 15 minut pitja alkohola in sindroma odvisnosti od alkohola 3. Sliki škodljivih posledic pitja alkohola 173 7.1. Vidik specialista psihiatra, ki deluje na področju zdravljenja odvisnosti od 84 4. Slika enote in meje manj tveganega pitja alkohola 175 alkohola 5. Slika transteoretični model spreminjanja vedenja 176 7.2. Obravnava tveganega in škodljivega pitja alkohola kršiteljev zaradi vožnje pod 94 vplivom alkohola v okviru rehabilitacijskih programov + Sodelujoči – kratke predstavitve 178 7.3. Primer skupine za samopomoč na področju zasvojenosti z alkoholom: 104 anonimni alkoholiki 7.4. Primer skupine za samopomoč svojcem na področju zasvojenosti z alkoholom: 112 društvo al-anon 7.5. Primer terapevtskih skupin na področju zasvojenosti z alkoholom s sistemsko-118 družinskim pristopom in vključitvijo mladoletnih članov družine SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA PRIROČNIKU NA POT ZAHVALA Spoštovani, Uredniki se zahvaljujemo vsem avtorjem prispevkov za ves angažma v petih letih trajanja projekta veseli smo, da ste v roke vzeli to gradivo. Pitje alkohola v Sloveniji predstavlja pomemben del naci-SOPA. S svojo kontinuirano zavzetostjo, sodelovanjem in strokovnim pristopom ste omogočili, da so onalnega bremena bolezni, ki ga vsak od nas in skupaj lahko po malem in zelo učinkovito zajezimo. nastali aktualni, jasni in konkretno uporabni prispevki. Pred vami je priročnik o obravnavi čezmernega pitja alkohola, ki je nastal v okviru petletnega razvoj-Zahvaljujemo se vsem strokovnjakom, ki ste sodelovali v pilotu in prikazovali, kako lahko dobra ideja no-aplikativnega projekta pristopa SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Namenjen učinkovito zaživi v praksi – brez vaše zavzetosti pristopa ne bi mogli preizkusiti na terenu. Zahva-je strokovnjakom, ki se pri svojem vsakdanjem poklicnem delu srečujejo z osebami, pri katerih je lah-ljujemo se vsem strokovnjakom, ki ste kot zunanji sodelavci z nami delili svoja znanja in dolgoletne ko prisotno tveganje za čezmerno pitje alkohola, hkrati pa delovni proces omogoča, da strokovnjak izkušnje iz prakse. Prav tako se za zavzetost zahvaljujemo vsem sodelavcem Nacionalnega inštituta za v svoje siceršnje delo z ljudmi vključi tudi naslavljanje pitja alkohola. Predstavljene vsebine so plod javno zdravje v timu SOPA, tako tistim na centralni kot na območnih enotah, ki ste s strokovnostjo in interdisciplinarnega prizadevanja 49 strokovnjakov in prikazujejo možne načine obravnave pitja alko-vso skrbnostjo podpirali izvajalce na terenu ter omogočali doseganje ciljev projekta. hola na 29 področjih dela z ljudmi. Ob tem se zahvaljujemo Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da je preV grobem bi v priročnik vključena področja lahko razdelili na zdravstveno in socialno obravnavo ter poznalo pomen financiranja projekta za reševanje alkoholne problematike, še posebno tedanji mi-naslavljanje alkoholne problematike pri ljudeh, ki imajo izbrane ranljivosti in pri njih obstaja posebno nistrici dr. Anji Mrak Kopač in tedanjemu generalnemu direktorju Direktorata za socialne zadeve tveganje, da se vprašanja alkoholne problematike spregledajo. Vsebine so predstavljene preko šestih Štefanu Lepoši, ter Ministrstvu za zdravje za uspešno partnerstvo v projektu. vsebinskih sklopov, porazdeljenih v tri zvezke. Posebej se zahvaljujemo mag. Vesni Kerstin Petrič, generalni direktorici Direktorata za javno zdravje Uvodoma se seznanimo z nekaterimi ključnimi podatki o rabi alkohola in informacijami o škodljivih na Ministrstvu za zdravje, ki ves čas aktivno skrbi za to, da reševanje alkoholne problematike ostaja posledicah pitja alkohola, osvetljeni so pomen reševanja alkoholne problematike in možnosti učin-visoko na agendi nacionalnih prioritet varovanja zdravja. Prav tako se za podporo ob začetku projekta kovite alkoholne politike. Nato je predstavljen razmislek o učinkovitem pogovoru o pitju alkohola z zahvaljujemo tedanji direktorici Direktorata Mojci Gobec. uporabo t. i. motivacijskega intervjuja in opisan pristop SOPA od pilota do sistema. Zahvaljujemo se Radetu Pribakoviću Brinovcu, predstojniku Centra za upravljanje programov preV osrednjem delu so za 24 področij dela na zelo konkreten način predstavljeni možni poteki izvajanja ventive in krepitve zdravja na NIJZ, za kontinuirano spremljanje in podporo pri izvajanju aktivnosti dokazano učinkovitega t. i. kratkega ukrepa za podporo pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja pristopa SOPA. Zahvaljujemo se Jožici Maučec Zakotnik, predstojnici Centra za upravljanje progra-alkohola. Poteki izvajanja ukrepa so različni (v grobem gre za tri različice kratkega ukrepa) ter prila-mov preventive in krepitve zdravja v času pred in v začetnem obdobju projekta SOPA, ki je v samih gojeni potrebam in možnostim za izvedbo na določenem področju. Vsem je skupno, da je vprašanje začetkih preventive v Sloveniji opredelila uvedbo osnovne različice svetovanja za opuščanje čezmer-pitja alkohola osvetljeno z vidika varovanja zdravja in v kontekstu siceršnjega pogovora o življenjskem nega pitja alkohola v ambulanto družinske medicine in v predhodnih projektih izpostavljala, da je na slogu pacienta oz. uporabnika. področju alkoholne problematike treba delovati na primarni zdravstveni ravni širše in se povezovati Nato so predstavljeni t. i. že ustaljeni pristopi reševanja alkoholne problematike v primeru škodljivega s socialnim sektorjem. pitja alkohola in sindroma odvisnosti od alkohola. Za podporo se zahvaljujemo vsem trem direktorjem NIJZ v času projekta SOPA, Milanu Kreku, Nini Temu sledita priloga s pripomočki in primerom dobre prakse izvajanja kratkega ukrepa, ki izvajalcem Pirnat in prim. prof. dr. Ivanu Erženu. nudi seznanitev z možnim potekom pogovora na ravni konkretnih stavkov, ter dodatek z osvetlitvijo Zahvaljujemo se tudi vsem drugim strokovnjakom na področju alkoholne problematike in širše, kate-problematike pitja alkohola pri starejših in otrocih iz družin, kjer so prisotne težave zaradi pitja alko-rih preteklo in sedanje delo predstavlja pomembna izhodišča in usmeritve za naše delo na pristopu hola. SOPA. Priročnik je zastavljen kot temeljno gradivo ob udeležbi na usposabljanju za izvajanje podpore za opustitev tveganega in škodljivega pitja alkohola, samostojno pa lahko predstavlja kakovostno gradivo za večjo ozaveščenost vsakega strokovnjaka, ki dela v poklicu pomoči, o alkoholni problematiki in Uredniki konkretnih možnostih njenega reševanja pri svojem delu z ljudmi. Branje vsebin je lahko 'od A do Ž', lahko pa se preberejo uvodna – 'skupna' poglavja in nato (le) poglavje izbranega področja. Upamo, da boste našli uporabne informacije za vključevanje preventive na področju alkoholne problematike v vaše vsakdanje delo, in vam želimo prijetno branje. Tudi s tem vas vabimo v skupnost strokovnjakov, ki si aktivno prizadevamo, da vsak po svoje in kolikor lahko, prispevamo k zamejevanju alkoholne problematike in s tem krepimo blagostanje naše skupnosti. Uredniki 8 9 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA RECENZIJA Sledijo poglavja, ki podrobneje predstavijo obravnavo tveganega in škodljivega pitja z uporabo posameznih vrst ukrepov v različnih okoljih. Poimenovani so kratki ukrepi, zato da poudarijo časovno Mirjana Radovanović učinkovitost in možnost vključitve ustreznega ukrepa v rutino siceršnjega dela znotraj posameznih strok, ki delajo z ljudmi s težavami v zdravju ali dnevnem funkcioniranju. Slovenija oz. slovenska družba je t. i. mokra kultura1 . To pomeni, da je odnos z alkoholom in do njega Drugi zvezek je posvečen kratkemu ukrepu 1 (KU1) in kratkemu ukrepu 2 (KU2). zelo tesen, intimen, vseobsegajoč. Razlogov za pitje, ki so po funkciji v resnici izgovori, je brez števila. Strokovnjaki, ki se pri svojem delu zelo pogosto srečujejo z osebami, ki pijejo alkohol na način, da to Kot pravi fraza: »Če ni razloga za pitje, je pa to razlog za pitje.« Mnogi pomembni življenjski dogodki pomeni tveganje za njihovo zdravje, so tisti, ki delajo na primarni ravni oz. na terenu, s populacijo, in so zaznamovani s pitjem. Mnogo prepričanj imamo o alkoholu, mnoga so zelo dopuščajoča do pitja. ki populacijo poznajo. Prav njim in v pomoč pri njihovem delu je namenjen KU1. Med njimi so speci-Toleranca družbe do pitja je po eni strani visoka. Ko pa gre za prepoznane težave zaradi posledic alisti družinske medicine, diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki v ambulantah pitja alkohola, pa je toleranca zelo nizka in stigmatizacija pivcev izjemno visoka. Motnja zaradi pitja družinske medicine in centrih za krepitev zdravja oz. zdravstveno-vzgojnih centrih pa strokovnjaki v alkohola – najbolj resna oblika je sindrom odvisnosti od alkohola oz. zasvojenost z alkoholom – je patronažnem varstvu, centrih za socialno delo in specialisti medicine dela, prometa in športa. ena od najbolj stigmatiziranih bolezni2,3. Da postane pitje alkohola problem sam na sebi, je potreben čas. Včasih veliko časa. Včasih pitje povzroči škodo za zdravje in funkcioniranje osebe že veliko prej, KU2 je namenjen strokovnjakom medicinskih strok s tistih specialističnih področij, na katerih je pitje preden nastopi odvisnost. Govorimo o spektru različnih načinov pitja. Projekt SOPA to spoznanje pos-alkohola pomemben dejavnik tveganja za poslabšanje ali celo nastanek zdravstvenih težav in bolezni, tavi v središče svojega dela. Naslavlja tvegano in škodljivo pitje alkohola ter v specializirane ustanove s katerimi se posamezna stroka pretežno ukvarja. Med slednje sodijo ginekologija, otorinolaringologi-usmerja osebe, zasvojene z alkoholom. ja, onkologija, transfuzijska medicina, gastroenterologija, kardiologija, urgentna medicina in celotno zobozdravstvo. »Skupaj za odgovorno pitje alkohola« ali na kratko SOPA je produkt dela zavzete skupine strokovnjakov s področja javnega zdravja in drugih medicinskih in nemedicinskih strok na Nacionalnem inštitutu Tretji zvezek Priročnika zajema področja izvajanja kratkega ukrepa 3 (KU3), ki je usmerjen v populacije za javno zdravje, ki so skupaj z zunanjimi sodelavci zastavili in izpeljali pilotski projekt o temi, ki je s specifičnimi potrebami. Med njimi so brezposelni in osebe z različnimi oviranostmi – gibalno ovira-za Slovenijo in vse njene prebivalce izjemnega pomena. Gre za ozaveščanje o vzorcih in posledicah nostjo ali težavami zaradi gluhosti in naglušnosti, slabovidnosti ali slepote. SOPA ni pozabila na osebe pitja alkoholnih pijač ali na kratko pitja alkohola. Gre za oblikovanje praktičnih načinov prepoznava-s težavami zaradi duševnega zdravja niti na specifične potrebe športnikov pa delavcev v kulturi. KU3 nja vzorcev in posledic pitja. Gre za izobraževanje o izvajanju praktičnih načinov prepoznavanja in ima mesto tudi pri delu z družinami. Pa pri delu s socialno ogroženimi populacijami. Koristno ga lahko posledic pitja alkohola. Gre za opolnomočenje in učenje tistih strokovnjakov, ki se pri svojem delu uporabijo tisti, ki se kot prostovoljci in v dobrodelnih organizacijah srečujejo z osebami, ki pijejo na (redno) srečujejo z osebami, ki imajo težave zaradi rabe alkohola, in zato nujno potrebujejo znanja in tvegan ali škodljiv način. veščine za prepoznavanje vzorcev in posledic pitja alkohola. Gre za podporo strokovnjakom, da lahko Vsi ukrepi so predstavljeni po področjih, poglavja pa so strukturirana enako. To je v pomoč tako bral-kompetentno nudijo pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Gre za projekt, ki si prizadeva biti ekonomičen cem, ki se z vsebinami spoznavajo po vrsti, kot tudi tistim, ki prebirajo Priročnik ponovno ali iščejo in postati vzdržen. Gre za iskanje in predlaganje sistemskih rešitev. konkretno informacijo s svojega področja zanimanja. Večletni projekt izobraževanja strokovnjakov na terenu in oblikovanja praktičnih načinov ukrepanja, Prav poenotena ureditev poglavij omogoča, da se nekatere vsebine ponovijo. To je prednost Priroč- ki ga je pandemija s SARS-CoV-2 ujela v drugi polovici izvajanja, je pripeljal do še enega logičnega nika, saj prispeva k utrjevanju vsebin iz učnega gradiva. izplena. Do učbenika, namenjenega stroki, a primernega tudi za slehernika. Uradni naslov je Priročnik za izvajanje pristopa SOPA. Res gre za pristop, res gre za priročnik in res so trije zvezki dragoceno Zaključni razdelek predstavi obstoječe oblike pomoči osebam s škodljivim pitjem ali odvisnostjo od učno gradivo. alkohola, od nevladnih organizacij do specializiranih zdravstvenih inštitucij za celostno zdravljenje posledic pitja alkohola. V prvem zvezku bralec spozna dejstva o etilnem alkoholu, ki je psihotropna snov v alkoholnih pijačah. Spozna razsežnosti pitja alkohola in posledic tako v Sloveniji kot širše v svetu. Za boljše razumevanje Priročnik v treh zvezkih približa pristop SOPA, opremi strokovne bralce z novimi spoznanji in praktič- problematike je eno poglavje posvečeno tudi alkoholni politiki in zajema predstavitev dokazano učin-nimi veščinami, kako v svoje delo vključiti učinkovit način pogovora o pitju alkohola, prepoznati po-kovitih ukrepov za zmanjševanje posledic pitja alkohola v družbi. sledice, škodljive za zdravje, in ustrezno pomagati posamezniku oz. ga napotiti po pomoč v ustrezno ustanovo. Kajti pomoč obstaja in je učinkovita. Logično nadaljnje vprašnje je, kako spregovoriti o pitju. Motivacijski intervju kot način razmišljanja in tehnika pogovora je uvrščen v razdelek o podpori uporabnicam/-kom v času spreminjanja vedenja. Gre za pristop, ki je nastal na področju pomoči osebam z odvisniškimi vedenji in si utrl pot na vsa področja pomoči, kjer je za spremembo v smer zdravega življenjskega sloga potrebna sprememba vedenja. 1 Čebašek Travnik Z. Slovenia: alcohol today—could a country be addicted to alcohol? Addiction 2007; 102: 11–14. doi:10.1111/j.1360-0443.2006.01565.x 2 Kubiak SP, Ahmedani BK, Rios-Bedoya CF, Anthony JC. Stigmatizing Clients with Mental Health Conditions: An As-sessment of Social Work Student Attitudes. Social work in mental health 2011; 9: 253–271. 3 Pescosolido BA, Martin JK, Long JS, Medina TR, Phelan JC, Link BG. “A Disease Like Any Other”? A Decade of Change in Public Reactions to Schizophrenia, Depression, and Alcohol Dependence. Am J Psychiatry 2010; 167: 1321–30. 10 11 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA PREDGOVOR V tem kontekstu smo prepoznali potrebo po večji zavzetosti zdravstva v vlogi ključnega deležnika pri celoviti obravnavi posameznikovega tveganega in škodljivega pitja alkoholnih pijač. S projektom Vesna Kerstin Petrič SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, ki smo ga financirali z evropskimi sredstvi, smo ob podpori strokovnjakov javnega zdravja in družinske medicine zagotovili usposabljanja zdravstve-Strpen odnos do alkohola v naši družbi pomembno prispeva k temu, da v Sloveniji še vedno nismo nih delavcev tako na primarni kot specialistični ravni zdravstvenega varstva in drugih ključnih deležni-sprejeli celovite alkoholne politike, ki bi učinkovito naslovila tvegano in škodljivo rabo alkohola. To se kov. Uspešno smo povezali zdravstveni in socialni resor, lokalno skupnost ter nevladne organizacije v odraža v velikem zdravstvenem, socialnem in ekonomskem bremenu za posameznika, njegove bližnje mrežo, ki naslavlja problem alkohola tako na individualni kot na ravni skupnosti. V projektu je sodelo-in družbo. valo več kot 600 strokovnjakov in predstavnikov različnih področij v lokalnih okoljih. Da so bili zastavljeni cilji projekta SOPA doseženi oziorma celo preseženi, je zasluga predanega dela vsakega od njih. Danes je na voljo veliko znanstvenih dokazov, da že majhna količina zaužitega alkohola lahko prispeva k pojavnosti različnih vrst raka, tudi raka dojke, in ima lahko hude posledice za razvoj ploda v noseč- Projekt SOPA je bil zaradi svoje preventivne usmerjenosti, motivacijskega pristopa in sistemske nanosti. Kljub temu alkohol ostaja edina splošno dostopna psihotropna substanca, ki ni mednarodno ravnanosti prepoznan kot primer dobre prakse na slovenski in tudi na evropski ravni. Tudi s finanč- posebej regulirana, kot je na primer tobak. no-organizacijskega vidika predstavlja odličen primer črpanja sredstev Evropskega socialnega sklada. K veliki sprejetosti projekta tako na nacionalni ravni kot v zdravstvu in lokalnih okoljih je prispevala Slovenska zakonodaja pozna številne omejitve, ki pa ob nizkih cenah alkoholnih pijač, izmikanju pre-tudi odločitev, da k usmerjanju projekta povabimo predstavnike vseh ključnih deležnikov na področju povedi oglaševanja in splošni sprejetosti rabe alkohola ob vseh priložnostih ne dajo ustreznega re-alkoholne politike. Pri Ministrstvu za zdravje smo vzpostavili Usmerjevalni odbor projekta s ciljem zultata. Na žalost se je ob velikem pritisku industrije alkohol spet vrnil na športne prireditve, kar je z spremljati, podpirati in uspešneje izvajati aktivnosti in vanj povabili ključne odločevalce v zdravstvu, vidika normalizacije rabe alkohola ob vseh priložnostih in še posebej v povezavi z uspehom še pose-policiji, socialnem varstvu in varnosti v prometu. S kar nekaj truda in vložene energije nam je na bej zaskrbljujoče. nacionalni ravni ob koncu projekta uspelo vzpostaviti sistemsko implementacijo nekaterih ukrepov Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 2010 sprejela globalno strategijo za zmanjšanje škodljive SOPA v zdravstvenih domovih od leta 2022 naprej. Izvajanje ukrepov SOPA bo tako tudi v prihodnje rabe alkohola. Strategija kot cenovno najučinkovitejše ukrepe priporoča zvišanje cen alkoholnih pijač pomembno prispevalo k dokazano učinkovitemu spoprijemanju s težavami zaradi alkohola. z ukrepi davčne politike, prepoved oglaševanja alkoholnih pijač in ukrepe za zmanjšanje dostopnosti Pred vami je odličen Priročnik za izvajanje pristopa SOPA, ki so ga pripravili strokovnjaki Nacionalnega alkoholnih pijač. Ker ti ukrepi ciljajo na zmanjšanje rabe alkohola v družbi, so v mnogih državah in tudi inštituta za javno zdravje in bo s svojimi strokovnimi predlogi obravnav in prikazi aktivnosti v pomoč v Sloveniji naleteli na silovit odziv in lobiranje, predvsem globalne alkoholne industrije. Za njihovo vsem deležnikom, ki aktivno delujejo na preko 25 vključenih področjih dela za zamejevanje alkoholne uvajanje je majhen tudi interes države povsod tam, kjer davki na alkoholne pijače napajajo nacionalni problematike. S pristopom SOPA je tudi poskrbljeno, da so strokovnjaki različnih poklicev povezani in lokalne proračune, izdatki za zdravstveno škodo pa se financirajo iz obveznih in prostovoljnih primed seboj in opremljeni z znanjem učinkovitega naslavljanja zdravstvenih in duševnih stisk, ki izvirajo spevkov za zdravstveno zavarovanje. iz tvegane in škodljive rabe alkohola. K takšnemu odnosu v družbi prispeva tudi prepričanje, da bi se problemu lahko izognili z zmernostjo pri pitju alkoholnih pijač. Pri tem se pozablja, da posameznik pogosto pije alkoholne pijače prav zato, Hvala vsem, ki ste prispevali k uspešnosti projekta! da bi se opil. Razlogi za to so različni, od želje po sprostitvi in pritiska vrstnikov, predvsem pri mladih, do, kot radi rečemo, utapljanja žalosti in skrbi v alkoholu. Pomemben del alkoholne politike je zato tudi zgodnje prepoznavanje, svetovanje in pomoč posame-Mag. Vesna Kerstin Petrič, dr. med. zniku, ki glede na strokovne kriterije tvegano in škodljivo pije oziroma je že odvisen od alkoholnih generalna direktorica Direktorata pijač. Pri zagotavljanju takšne obravnave ima ključno vlogo celotno zdravstvo in še posebej primarna za javno zdravje na MZ raven zdravstvenega varstva oziroma tim izbranega osebnega zdravnika. V zdravstvu smo v preteklih letih vložili veliko naporov in sredstev za okrepitev tima družinskega zdravnika z diplomirano medicinsko sestro, ki zdravniku pomaga pri izvajanju preventivnih storitev za njegove paciente in je ključna tudi pri obravnavi bolnikov s kronično boleznijo ter dejavniki tveganja zanjo. Nadgradili smo centre za krepitev zdravja, kjer lahko posameznik dobi pomoč pri krepitvi zdravega načina življenja in opuščanju zdravju škodljivih navad. Ti centri so ključni tudi za povezovanje z drugimi strukturami v lokalnem okolju predvsem za boljše doseganje najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Za te skupine je značilno, da po pomoč pridejo prepozno ali sploh ne, čeprav so do nje upraviče-ni. Sodelovanje zdravstva s centri za socialno delo, šolo, lokalno skupnostjo, delovnimi in nevladnimi organizacijami lahko pomembno prispeva k njihovemu hitrejšemu prepoznavanju in vključevanju v ustrezne programe. Primarno raven zdravstvene dejavnosti bomo zdaj okrepili s centri za duševno zdravje, ki bodo še dodatno prispevali k ustrezni obravnavi tveganega in škodljivega pitja pri posamezniku, saj se to pogosto povezuje z duševno stisko ali duševno boleznijo. 12 13 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA PREDGOVOR SEZNAM KRATIC Radivoje Pribaković Brinovec CDZO – Center za duševno zdravje odraslih Tvegano in škodljivo pitje alkohola ter sindrom odvisnosti od alkohola predstavljajo velik javnozdra-CDZOM – Center za duševno zdravje otrok in mladine vstveni in družbeni problem. V Sloveniji po podatkih raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije (CINDI) še vedno narašča delež prebivalcev, ki tvegano in škodljivo pijejo. Spod-CKZ – Center za krepitev zdravja budno pa je, da je po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC) v CSD – Center za socialno delo obdobju 2014–2018 med slovenskimi mladostniki prišlo do upada pitja alkoholnih pijač. Ob tem ne smemo pozabiti, da prebivalci Slovenije, tako odrasli kot mladostniki, v primerjavi z drugimi evropski- ČPA – čezmerno pitje alkohola mi državami nadpovprečno tvegano ali škodljivo pijejo alkohol. Alkohol je v Sloveniji zelo dostopen. ESS – Evropski socialni sklad Kljub starostnim omejitvam pri nakupovanju ga v resnici lahko kupijo tudi mladoletni. Glede na sploš- IOZ – Izbrani osebni zdravnik no sprejetost z alkoholom povezanih vedenj v Sloveniji govorimo o t. i. mokri kulturi. KU1 – Kratki ukrep 1 Pitje alkohola nima potencialnih koristi za zdravje in ne ščiti pred razvojem kroničnih bolezni. Ne škoduje samo tistim, ki ga pijejo, temveč tudi drugim osebam, svojcem, sodelavcem, žrtvam nasilja, KU2 – Kratki ukrep 2 žrtvam prometnih nezgod ipd. ter družbi v celoti. Zato je treba v zmanjšanje pojavnosti problemov, KU3 – Kratki ukrep 3 povezanih s pitjem alkohola, vključevati vse deležnike v družbi, od državnih ustanov, vladnih in nevladnih organizacij, svojcev, medijev do strokovnjakov, ki se v različnih okoljih srečujejo z uporabniki ali MZ – Ministrstvo za zdravje pacienti. V zadnjih 20 letih je bilo v Sloveniji sprejetih kar nekaj naprednih in učinkovitih ukrepov, NIJZ – Nacionali inštitut za javno zdravje kljub temu kot pomembna prioriteta naše države ostaja celovita politika s strategijo in akcijskim na-NVO – Nevladne organizacije črtom na področju zmanjševanja z alkoholom povezane škode. ORL - Otorinolaringologija Projekt SOPA je bil namenjen preprečevanju in zmanjšanju tveganega in škodljivega pitja alkohola odraslih, tudi s ciljem zmanjšanja tveganj za izgubo zaposlitve. V projektu so uspešno povezali zdra-SOA – Sindrom odvisnosti od alkohola vstvene in socialne ustanove ter nevladne organizacije, problematiko alkohola pa so naslavljali tako SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola na individualni kot na ravni skupnosti. Pri tem so o škodljivosti pitja alkohola ter virih in načinih pod- ŠPA – Škodljivo pitje alkohola pore pri opuščanju čezmernega pitja ozaveščali in usposabljali strokovnjake, politične odločevalce, predstavnike nevladnih organizacij, predstavnike medijev in člane skupnosti. T&ŠpA – Tvegano in škodljivo pitje alkohola Pristope in intervencije, razvite v projektu SOPA, so snovalci poimenovali kratki ukrepi 1, 2 in 3. Te ZAvMS - Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah ukrepe, ki se razlikujejo po načinu presejanja oz. vključevanja uporabnikov, po globini, trajanju in pri-ZD – Zdravstveni dom čakovanem učinku intervencije ter po vrsti strokovnjakov in organizacij, vključenih v izvajanje ukrepov, sestavljajo premišljeni in z dokazi podprti elementi interdisciplinarne obravnave. Ob zaključku ZOPA – Zakon o omejevanju porabe alkohola projekta, ko so pred nami dokazi o uspešnosti kratkih ukrepov, lahko z zadovoljstvom in ponosom ZPMS – Zveza prijateljev mladine Slovenije govorimo o slovenskem pristopu SOPA, ki z letošnjim letom stopa na pot sistemske implementacije, ZPrCP – Zakon o pravilih cestnega prometa najprej v centrih za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojnih centrih, v naslednjih letih pa tudi v drugih dejavnostih primarne in sekundarne ravni zdravstvenega varstva. ZRSZ – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Priročnik za izvajanje pristopa SOPA predstavlja temeljno gradivo za vse strokovnjake, ki želijo pridobiti ZTro-1 - Zakon o trošarinah znanja in veščine za preprečevanje tveganega in škodljivega pitja alkohola z izvajanjem kratkih ukrepov ZVC – Zdravstvenovzgojni center 1, 2 in 3. Priročnik izhaja iz zavedanja, da je spreminjanje vedenja pivca alkohola ključni način odkrivanja in prepoznavanja lastnih prepričanj in vzorcev ter spremljanja, podpore in vztrajanja v spremembi. ZVoz – Zakon o voznikih Številnim avtorjem, članom tima projekta SOPA in vodji projekta mag. Tadeji Hočevar od srca če-ZVZD – Zakon o varnosti in zdravju pri delu stitam k izjemnemu dosežku. Bralcem, strokovnjakom in izvajalcem slovenskega pristopa SOPA pa ZZUZIS-A - Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni ustreznosti živil želim, da bi bil pričujoči priročnik živ pomočnik in pogost spremljevalec pri vztrajnem delu prepreče-in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili vanja tveganega in škodljivega pitja alkohola. Radivoje Pribaković Brinovec, dr. med., spec. Opombe k izrazom: Predstojnik Centra za upravljanje programov preventive Alkoholog: Gre za neformalen izraz, ki se nanaša na zdravnika, ki ima dodatna znanja s področja odvi-in krepitve zdravja na NIJZ snosti od alkohola in se v svoji klinični praksi ukvarja s pacienti, ki imajo tovrstne težave. 14 15 PAO S SKLOP 1 APO ALKOHOLNA TIS PROBLEMATIKA R P 1.1. NEKAJ PODATKOV O RAZŠIRJENOSTI PITJA JE ALKOHOLA V SLOVENIJI N Maja Roškar, Marjetka Hovnik Keršmanc, Aleš Korošec, Tina Zupanič, Helena Jeriček Klanšček JA 1 A 1.2. NEKAJ DEJSTEV O ALKOHOLU V Marjetka Hovnik Keršmanc Z IA 1.3. MOKRA KULTURA IN POMEN PREVENTIVE Z Marko Kolšek IK 1.4. ALOKOHOLNA POLITIKA V SLOVENIJI – PREGLED N STANJA Z UKREPI Č Vesna Kerstin Petrič, Vesna Marinko, Nataša Blažko OIRRP SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA 1.1. NEKAJ PODATKOV O RAZŠIRJENOSTI PITJA ALKOHOLA V SLOVENIJI Maja Roškar, Marjetka Hovnik Keršmanc, Aleš Korošec, Tina Zupanič, Helena Jeriček Klanšček Tvegana in škodljiva raba alkohola ter sindrom odvisnosti od alkohola predstavljajo velik javnozdravstveni in družbeni problem. Vplivajo na posameznika, njegovo družino, širšo okolico in družbo. V svetovnem merilu Slovenija sodi med države, ki beležijo najvišjo porabo alkohola (1, 2). Registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca, starega 15 ali več let, je pri nas v letu 2020 znašala 9,8 litra (l) Moški (3, 4) (to pomeni, da naj bi vsak prebivalec, star 15 ali več let, v povprečju na leto spil 81 l piva in 42 l vina in 3 l žgane pijače) in je vseskozi nad povprečjem držav evropske regije (1). Da ocenimo skupno Ženske porabo alkohola v državi, pa moramo k registrirani porabi prišteti še neregistrirano porabo alkohola4, ki v evropski regiji predstavlja petino celotne porabe (5). Zgovoren je podatek, da je imel vsak peti prebivalec Slovenije, star 15–64 let, v zadnjem letu vsaj eno S lika 1. Deleži prebivalcev, starih 25–74 let, ki v zadnjem letu niso pili alkoholnih pijač, po spolu, v letih 2008, negativno izkušnjo zaradi pitja nekoga drugega; bodisi je bil deležen verbalnega ali fizičnega nasilja, 2012, 2016 in 2020. Vir: NIJZ, CINDI, 2008, 2012, 2016, 2020 (14). je bil sopotnik voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola, bodisi je ob pitju nekoga drugega občutil ogroženost ali sram ipd. (6). Razširjenost tveganega ali škodljivega pitja alkoholnih pijač V povprečju v Sloveniji vsak dan samo zaradi vzrokov, ki so povezani izključno s pitjem alkohola, V nadaljevanju prikazujemo razširjenost tveganega ali škodljivega pitja alkoholnih pijač. Med osebe, umrejo tri osebe (7). Če bi prišteli še primere smrti zaradi bolezni ali poškodb, za nastanek katerih je ki tvegano ali škodljivo pijejo, so uvrščeni tisti, ki običajno presegajo dnevno mejo manj tveganega alkohol eden od vzrokov, vključno s prometnimi nezgodami, ki jih je povzročila oseba pod vplivom pitja alkohola5 in/ali so se v zadnjem letu vsaj enkrat opili6. Glede na podatke lahko zaključimo, da alkohola, bi bilo teh smrti še več (8). Ocena zgolj zdravstvenih stroškov, povezanih s pitjem alkohola, je tvegano ali škodljivo pitje alkohola v Sloveniji zelo razširjeno. Raziskava CINDI iz leta 2020 namreč je v Sloveniji v letih 2012–2016 v povprečju znašala 147 milijonov EUR letno (9), kar predstavlja 3–5 % kaže, da je med prebivalci, starimi 18–74 let, na tak način vsaj enkrat v letu pila več kot polovica (55 letnih izdatkov za zdravstvo (10). Če upoštevamo še nekatere druge stroške (npr. prometne nezgode, %) prebivalcev, delež moških je 1,4-krat višji od deleža žensk (13). Delež oseb s tveganim ali škodljivim nasilje v družini, kriminalna dejanja – kraje, vandalizem), se ta številka zviša na 228 milijonov EUR pitjem je bil v letu 2020 tako pri moških kot ženskah višji kot v letu 2008 (slika 2) (13). (9, 11). Pri tem pa nismo zaobjeli številnih v finančnem smislu nemerljivih posledic, npr. škodljivih posledic na razvoj otrok in mladostnikov, ki odraščajo v družinah, kjer sta prisotni škodljiva raba ali odvisnost od alkohola. Spremljanje podatkov o razširjenosti pitja alkoholnih pijač in značilnostih pivskega vedenja prebivalcev je eno od desetih področij ukrepanja celovite alkoholne politike, ki jih kot ključne opredeljuje Svetovna zdravstvena organizacija (12). Tudi v Sloveniji v zadnjih 20 letih periodično izvajamo več populacijskih raziskav, da bi ugotovili značilnosti pitja odraslih in mladostnikov ter spremljali, ali smo pri zmanjševanju alkoholne problematike učinkoviti. V nadaljevanju predstavljamo ključne izsledke nekaterih novejših študij. Pitje alkoholnih pijač med odraslimi prebivalci Slovenije Moški Ženske Abstinenti Slika 2. Deleži prebivalcev, starih 25–74 let, ki alkoholne pijače pijejo tvegano ali škodljivo, po spolu, v letih V raziskavi Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije (v nadaljevanju CINDI) iz leta 2008, 2012, 2016 in 2020. Vir: NIJZ, CINDI, 2008, 2012, 2016, 2020 (14). 2020 je 21 % prebivalcev, starih 18–74 let, poročalo, da v zadnjem letu niso pili alkoholnih pijač oz. so abstinirali (13). Delež žensk, ki so abstinirale, je za 1,6-krat višji od deleža moških. Primerjave med leti kažejo, da je delež moških abstinentov v letu 2020 višji od deleža iz leta 2008, pri ženskah pa pomembnih razlik med letoma nismo ugotovili (slika 1) (13). 5 Dnevna meja manj tveganega pitja alkohola – prebivalci presegajo dnevno mejo manj tveganega pitja alkohola, če v povprečju na dan popijejo več kot 10 gramov čistega alkohola (velja za ženske) oz. več kot 20 g čistega alkohola (velja za moške). 10 gramov čistega alkohola (1 merica) je v 1 dl vina ali 2,5 dl piva ali 0,3 dl žgane pijače ali 5 dl radlerja. 4 Neregistrirana poraba alkohola temelji na alkoholnih pijačah, ki jih uvozijo posamezniki, ter domači proizvodnji 6 Opijanje (vsaj enkrat v zadnjem letu) – prebivalci, ki so v zadnjem letu vsaj enkrat ob eni priložnosti popili več kot 40 alkohola (lastni manjši vinogradi, domače žganjekuhe in domača pridelava piva). gramov čistega alkohola (velja za ženske) oz. več kot 60 gramov čistega alkohola (velja za moške). 18 19 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA Delež oseb s tveganim ali škodljivim pitjem alkoholnih pijač je v različnih starostnih skupinah (slika 3) Pomembno je izpostaviti, da je med vsemi osebami s tveganim ali škodljivim pitjem alkohola največ, pri moških podoben, pri ženskah pa je najvišji med najmlajšimi (18–24 let) (gl. Razširjenost tveganega kar 83 %, takih, ki sicer redno ne presegajo dnevne meje manj tveganega pitja alkohola2, se pa enkrat in škodljivega pitja alkohola med ženskami v rodni dobi). Podatki kažejo tudi na razlike v razširjenosti ali pogosteje na leto opijejo3 (slika 5) (14). Njihov delež je med ženskami višji kot med moškimi. takega pitja glede na izobrazbo (slika 3); delež je pri moških najnižji med najmanj izobraženimi, pri ženskah pa je med najmanj in najvišje izobraženimi podoben (13). Ob tem različni avtorji opozarjajo, 1,1 % da so škodljive posledice pitja alkohola bolj izražene pri osebah z nižjim socialno-ekonomskim polo- žajem, čeprav popijejo enake ali celo manjše količine alkohola (15–17). Gre za t. i. alkoholni paradoks, h kateremu lahko prispeva več različnih dejavnikov (npr. drugi dejavniki življenjskega sloga, slabši dostop do zdravstvenih storitev in drugih virov pomoči, stigma). 16,3 % 82,6 % Slika 5: Deleži oseb s tveganim ali škodljivim pitjem, starih 18–74 let, glede na način tveganega ali škodljivega pitja alkoholnih pijač, v letu 2020. Vir: NIJZ, CINDI, 2020 (14). Če gledamo samo podatke o opijanju, je tudi to bolj razširjeno med moškimi (1,4-krat višji delež) kot med ženskami. Tako pri moških kot pri ženskah opazimo porast opijanja: delež tistih, ki so se opili, je leta 2020 višji kot leta 2008 (13). Raziskava EHIS (angl. European Health Interview Survey), ki jo izva-Slika 3. Deleži prebivalcev, starih 18¬–74 let, ki alkoholne pijače pijejo tvegano ali škodljivo, glede na starost jajo vse države članice Evropske unije, v letu 2019 uvršča Slovenijo po deležu prebivalcev, starih 15 in in izobrazbo, v letu 2020. Vir: NIJZ, CINDI 2020 (13). več let, ki se opijejo vsaj enkrat mesečno, nad povprečje evropskih držav (slika 6) (18). Ugotovili smo tudi razlike v razširjenosti tveganega in škodljivega pitja alkoholnih pijač med slovenskimi statističnimi regijami (slika 4). V gorenjski statistični regiji je delež prebivalcev, ki pijejo tvegano ali škodljivo, nižji od slovenskega povprečja (slika 4, obarvano zeleno), v podravski in koroški regiji pa ta delež slovensko povprečje presega (slika 4, obarvano rdeče). V drugih regijah se deleži prebivalcev, ki pijejo tvegano ali škodljivo, od slovenskega povprečja pomembno ne razlikujejo (13). Slika 4: Deleži prebivalcev, starih 18–74 let, ki alkoholne pijače pijejo tvegano ali škodljivo, glede na statistične Slika 6. Deleži prebivalcev, starih 15 in več let, ki so se v zadnjem mesecu enkrat ali pogosteje opili, mednaro-regije Slovenije, v letu 2020. Vir: NIJZ, CINDI 2020 (13). dno. Vir: Eurostat, EHIS 2019 (18). 20 21 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA Razširjenost tveganega ali škodljivega pitja alkoholnih pijač bil v življenju 2- ali večkrat opit, vsak sedmi 15-letnik in vsak četrti 17-letnik pa alkoholne pijače pije vsaj enkrat na teden (26) (slika 7). med ženskami v rodni dobi 100 Zaradi grožnje, ki jo za otrokovo zdravje in dobrobit predstavlja izpostavljenost še nerojenega otroka 90 alkoholu med nosečnostjo, v nadaljevanju prikazujemo nekaj podatkov o značilnostih pivskega vede-80 nja med ženskami v rodni dobi (18–49 let) v Sloveniji. Razširjenost pitja alkoholnih pijač v rodni dobi 70 potrjuje podatek, da po teh pijačah vsaj 1-krat v letu poseže med 76 % (45–49 let) in 81 % (18–24 let) 60 žensk (14). Najmanj 1-krat tedensko jih alkoholne pijače pije 13 %, najmanj 1-krat mesečno pa se jih % 50 17 % opije. Pogostost pitja je sicer v starostni skupini 18–24 let manj razširjena, vendar pa je v tej in 40 naslednjih starostnih skupinah opijanje bolj razširjeno kot med starejšimi (14). 30 Tvegano ali škodljivo pitje alkoholnih pijač7 je prisotno pri skoraj polovici (49 %) žensk v rodni dobi, s 20 tem da je največ takega pitja prisotnega med najmlajšimi ženskami, starimi 18–24 let (61 %), in se v nas-10 lednjih starostnih skupinah postopno zmanjšuje, do 37 % v starostni skupini 45–49 let (14). Še zlasti je 0 Že pil alkoholne pijače Tedensko pitje Opit vsaj 2-krat v življenju zaskrbljujoče, da se trend takega pitja med ženskami v rodni dobi povečuje (14). Ob tem podatki kažejo, da večina, 89 %, žensk, v starostni med 18 in 49 let, ki pijejo tvegano ali škodljivo, običajno ne presega 11 let 13 let 15 let 17 let dnevne meje manj tveganega pitja, se pa vsaj 1-krat v letu opijejo in njihov delež se povečuje (14). Slika 7. Deleži 11-, 13-, 15- in 17-letnikov, ki so kadarkoli v življenju že pili alkoholne pijače (več kot majhno Sindrom odvisnosti od alkohola količino), tistih, ki pijejo alkoholne pijače vsaj enkrat tedensko, in tistih, ki so bili v življenju 2- ali večkrat opiti, v letu 2018. Vir: NIJZ, HBSC, 2018 (26). Pri osebi, ki dlje časa pije na škodljiv način, se lahko razvije bolezensko stanje, tj. sindrom odvisnosti od alkohola. Podatki iz tujih raziskav kažejo, da odvisnost od alkohola opazimo v določenem obdobju Spodbuden je podatek, da so v obdobju 2014–2018 približno tretjini držav, vključenih v študijo HBSC8, življenja pri približno 10 % žensk in 20 % moških (19). V Sloveniji nimamo registra oseb s sindromom raziskovalci zaznali upad deleža 15-letnikov, ki so bili v življenju že vsaj dvakrat opiti (27). Upad je odvisnosti od alkohola, zato njihovega števila ne moremo spremljati sistematično. Na ravni populaci-opazen tudi med mladostniki v Sloveniji (slika 8). V obdobju 2002–2018 se je delež mladostnikov, ki je je na voljo le ocena, pridobljena iz starejše raziskave slovenskega javnega mnenja, kjer so ugotovili, so bili opiti vsaj dvakrat v življenju, znižal v vseh starostnih skupinah skupno in pri obeh spolih, delež da je pri 11 % odraslih prebivalcev obstajala verjetnost sindroma odvisnosti od alkohola (20). V razi-tedenskega pitja pa med 13-letniki in 15-letniki, skupno in pri obeh spolih (26). Kljub temu ostaja skavi med osebami, ki so obiskale splošnega zdravnika, pa so ugotovili, da je bilo 21 % moških in 15 % Slovenija v deležu mladostnikov, ki so že pili alkohol, nad povprečjem držav, ki so vključene v študijo žensk pozitivnih na presejalnem testu škodljive rabe alkohola in sindroma odvisnosti od alkohola (21). HBSC (10. mesto med 45 državami). Po deležu mladostnikov, ki so bili v življenju že vsaj dvakrat opiti, Raziskovalci tudi ugotavljajo, da se razširjenost sindroma odvisnosti od alkohola in druge posledice pa se uvrščamo na 11. mesto (27) (slika 9). Medtem ko glede uporabe alkohola in tobaka med slo- škodljive rabe alkohola povezujejo s porabo čistega alkohola v določeni populaciji in so pogostejše venskimi mladostniki v zadnjih letih opazimo trend upadanja, pa uporaba konoplje ostaja v splošnem tam, kjer je poraba alkohola višja (22). Glede na to, da v Sloveniji poraba čistega alkohola na prebival-stabilna (26, 28). ca, starega 15 in več let, visoka, lahko sklepamo, da so posledice pitja alkohola zelo pogoste in da je sindrom odvisnosti od alkohola morda celo pogostejši, kot to zaznamo v raziskavah. Pitje alkoholnih pijač med mladostniki Med ranljivejše skupine prebivalcev uvrščamo mladostnike, za katere velja, naj alkohola ne pijejo. Z vidika celostne obravnave tveganega in škodljivega pitja alkohola je treba prav njim nameniti posebno pozornost, saj so kot potencialni uporabniki javnozdravstvenih in socialnih storitev zaradi težav z alkoholom v odrasli dobi in/ali pa kot družinski člani, ki so izpostavljeni negativnim učinkom pitja alkohola staršev in drugih odraslih, posebno ranljivi. Kot kažejo raziskave, njihova posebna ranljivost med drugim izhaja tudi iz večje razvojno, nevrobiološko in nevropsihološko pogojene občutljivosti zaradi negativnega učinka alkohola na še razvijajoče se možgane (23–25). Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (v nadaljevanju HBSC) iz leta 2018 je pokazala, da je alkoholne pijače (več kot majhno količino) v življenju že kdaj pilo 15 % 11-letnikov, 40 % Slika 8. Deleži 15-letnikov, ki alkoholne pijače pijejo vsaj enkrat na teden, in tistih, ki so bili v življenju 2- ali 13-letnikov, 71 % 15-letnikov in 86 % 17-letnikov (26). Vsak četrti 15-letnik in vsak drugi 17-letnik je večkrat opiti, po spolu, v letih 2002, 2006, 2010, 2014 in 2018. Vir: NIJZ, HBSC, 2002–2018 (26). 7 Med osebe, ki tvegano ali škodljivo pijejo, so uvrščene tiste, ki običajno presegajo dnevno mejo manj tveganega pitja alkohola2 in/ali so se v zadnjem letu vsaj enkrat opile3. 8 V raziskavo HBSC je bilo v letih 2017/2018 vključenih 45 držav/regij. 22 23 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA neenakosti med slovenskimi mladostniki, pri čemer imajo tisti iz manj premožnih družin, neklasičnih % 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 družin, z nezaposlenimi starši slabše zdravstvene izide in manj zdrav življenjski slog ter več tveganih vedenj kot mladostniki iz premožnejših družin, klasičnih družin ali družin z obema zaposlenima Poljska staršema (36). Neenakosti smo ugotovili tudi na področju pitja alkohola. Deleža mladostnikov, ki so Belgija (francoska) alkoholne pijače pili vsaj enkrat na teden, in tistih, ki so bili v življenju 2- ali večkrat opiti, sta višja med Belgija (flamska) Grčija mladostniki iz manj premožnih družin (podpovprečna subjektivna ocena blagostanja družine) kot pri Malta tistih iz premožnejših družin in med mladostniki iz neklasičnih družin (enostarševske, rekonstruirane Španija družine idr.) kot pri tistih iz klasičnih družin (slika 10) (36). Razlike smo ugotovili tudi glede na kohezij-Slovaška sko regijo Slovenije, in sicer sta tedensko pitje in opijanje pogostejša med mladostniki iz vzhodne kot Kanada zahodne Slovenije (36). Češka Srbija Latvija Hrvaška Finska Anglija SLOVENIJA Nemčija Estonija Gruzija Bolgarija Madžarska Škotska Avstrija Litva Wales Danska Fantje Dekleta Slika 10. Deleži mladostnikov (učenci 9. razredov osnovne šole in dijaki 4. letnikov srednjih šol), ki so bili v Slika 9. Deleži 15-letnikov, ki so bili v življenju 2- ali večkrat opiti, mednarodno, po spolu, v letih 2017/2018 življenju opiti 2- ali večkrat, v letu 2020. Pri statistično značilnih razlikah so stolpci obarvani z modro barvo. (prikazanih je 25 sodelujočih držav z najvišjimi deleži). Vir: HBSC, 2017/2018 (27). Vir: NIJZ, HBSC, 2020 (36). V obdobju 2010–2018 se je znižal tudi delež mladostnikov, ki so prvič pili alkohol stari 13 let ali manj Raziskave iz tujine in tudi iz Slovenije so pokazale, da je alkohol najpogosteje prva PAS, ki jo mlado- (26). Ta podatek je spodbuden, saj vemo, da mlajši kot je mladostnik, ko začne piti alkohol, večja stniki poskusijo, najpogosteje sledi tobak, v višji starosti lahko tudi konoplja in druge prepovedane je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola (29). Kljub zakonski prepovedi droge (37–39). V študiji, ki je vključevala epidemiološke podatke 17 držav iz Amerike, Evrope, Bliž- nakupovanja in strežbe alkohola mladoletnim (30) pa je alkohol mladim še vedno lahko dostopen. njega vzhoda, Afrike, Azije in Oceanije, so ugotovili, da se ta značilni vrstni red pojavlja v različnih Podatki mednarodne Evropske raziskavi o alkoholu in drugih drogah med šolsko mladino (ESPAD) kulturah in državah (40). Ugotovili so tudi, da uporaba ene pomembno poveča verjetnost uporabe (2019) kažejo, da je alkohol med mladostniki najbolj dostopna psihoaktivna snov (PAS); več kot 78 % drugih PAS (41–44). Kadar mladostnik v določenem časovnem okviru uporabi več PAS, bodisi ob eni 15- do 16-letnikov iz 35 evropskih držav (v Sloveniji je ta delež 82-odstoten) poroča, da do alkohola ali različnih priložnostih, govorimo o souporabi PAS (41). V raziskavi ESPAD (45) so ugotovili, da je 9,8 pridejo precej ali zelo lahko (31). Na pogostost pitja alkohola mladostnikov poleg dejavnikov, kot sta % 15 in 16 let starih dijakov iz Slovenije poročalo o uporabi več PAS. Poleg tobaka, alkohola in kono-dostopnost in oglaševanje, pomembno vpliva tudi odnos staršev in drugih odraslih do pitja alkohola plje je bila vključena tudi uporaba drugih prepovedanih drog. V slovenski raziskavi HBSC, ki vključuje mladostnikov. Raziskovalci ugotavljajo, da v družinah, kjer se starši zanimajo za mladostnika, postav-uporabo alkohola, tobaka in konoplje, pa so ugotovili, da je 18 % 15-letnikov kadarkoli v življenju že ljajo meje, spoštljivo komunicirajo, so vzgled in kritični do pitja alkohola svojih otrok, ti pijejo manj kot uporabilo vse tri naštete PAS, 5 % pa jih je poročalo o pogosti/bolj tvegani9 souporabi teh treh PAS otroci iz družin, kjer starši pitje dovoljujejo (permisivni pristop) ali ga brez razlage prepovedo (repre- (39). Slednja je bila povezana z moškim spolom, nekaterimi vrstniškimi dejavniki (souporaba PAS med sivni, avtoritarni pristop) (32). Tudi v raziskavi HBSC na mladostnikih iz Slovenije so ugotovili, da lahko vrstniki), manj zdravim življenjskim slogom (neredno zajtrkovanje, vsakodnevno pitje energijskih pi-varovalno na manj pitja alkohola in opijanja z njim vpliva tudi to, da ima mladostnik občutek, da lahko jač), občutki depresivnosti, nižjo zaznano podporo učiteljev in nekaterimi drugimi tveganimi vedenji, s svojimi starši spontano spregovori o stvareh, ki ga zanimajo (33). kot so zgodnji spolni odnos, pretepanje, vsakodnevno preživljanje večerov s prijatelji) (39). Podobno kot v nekaterih drugih državah (34) tudi v Sloveniji ugotavljamo, da se razlike v pitju alkohola med spoloma zmanjšujejo (slika 9), tako na primer v letu 2018 med fanti in dekleti ni več razlik 9  Pogosta/bolj tvegana (so)uporaba PAS je opredeljena kot vsaj tedensko ali pogostejše kajenje, vsaj tedensko ali po-v deležu tistih, ki so bili v življenju že vsaj dvakrat opiti (35). Raziskava HBSC je pokazala tudi številne gostejše pitje alkoholnih pijač in/ali opitost vsaj 2-krat v življenju in uporaba konoplje vsaj 3 dni v zadnjih 12 mesecih. 24 25 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA Zaključki Literatura Prikazani podatki kažejo, da je pitje alkoholnih pijač v Sloveniji pogosto; večina odraslih prebivalcev 1. World Health Organization. European health for all database (HFA-DB). Geneva: World Health Or-pije alkoholne pijače, do 17. leta starosti pa se z njimi sreča tudi večina mladostnikov. Ugotovitve slo-ganization. Pridobljeno 9. 12. 2021 s spletne strani: https://gateway.euro.who.int/en/datasets/eu- venskih in tujih raziskav izpostavljajo ranljivejše skupine prebivalcev. Med njimi so vsekakor: mlado- ropean-health-for-all-database/. stniki, ki so zaradi razvojnih značilnosti ranljivejši za škodljive učinke alkohola; moški, za katere velja, 2. World Health Organization. Global information system on alcohol and health (GISAH). Geneva: da pijejo več in pogosteje kot ženske; mladi odrasli, tako tisti z višjo izobrazbo, pri katerih je tvegano World Health Organization. Pridobljeno 9. 12. 2021 s spletne strani: https://apps.who.int/gho/ ali škodljivo pitje, predvsem opijanje, pogosto, kakor tudi tisti z nižjim socialno-ekonomskim statu- data/view.gisah.A1029SDG3REGv?lang=en&showonly=GISAH. som, pri katerih so škodljive posledice pitja alkohola navadno bolj izražene, čeprav popijejo enake ali celo manjše količine alkohola, ipd. Prezreti ne smemo niti razširjenosti in neugodnih trendov pitja 3. Nacionalni inštitut za javno zdravje. NIJZ podatkovni portal. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno alkohola žensk v rodni dobi (14) in s tem večanja tveganja za alkoholu izpostavljene nosečnosti z mož- zdravje. Pridobljeno 10. 12. 2021 s spletne strani: https://podatki.nijz.si/. nimi trajnimi posledicami za še nerojene otroke. Ob tem pa je z javnozdravstvenega vidika ključno, da 4. Metličar T. Registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, v obdobju se v prizadevanjih za preprečevanje in zmanjševanje škode zaradi pitja alkohola usmerjamo v celotno 2000–2019. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2020 (neobjavljeni podatki). populacijo (46) in sprejemamo ukrepe, ki neenakosti med prebivalci lahko zmanjšajo. Med njimi so 5. World Health Organization. Global status report on alcohol and health 2018. Geneva: World He-omejevanje dostopnosti alkohola (npr. poviševanje cen alkohola, uvedba minimalne cene alkohola, alth Organization. Pridobljeno 9. 12. 2021 s spletne strani: https://apps.who.int/iris/bitstream/ zmanjševanje neregistrirane porabe alkohola) in oglaševanja alkoholnih pijač, ozaveščanje prebival- handle/10665/274603/9789241565639-eng.pdf?ua=1. cev, čimprejšnja prepoznava in obravnava oseb, ki pijejo tvegano ali škodljivo ali imajo že razvit sindrom odvisnosti od alkohola, ob hkratnem uvajanju še drugih učinkovitih ukrepov alkoholne politike, 6. Hovnik Keršmanc M, Roškar M, Lavtar D, Rehberger M, Korošec A. Pitje alkoholnih pijač med pre-posebno tistih, ki bodo usmerjeni v zmanjševanje opijanja. Slednje je namreč glede na predstavljene bivalci Slovenije – izsledki nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah – ATADD 2018. podatke v Sloveniji ena najpogostejših oblik tveganega ali škodljivega pitja alkohola. Ljubljana: Nacionalni inštitut za Javno zdravje, 2020 (v pripravi). 7. Zaletel M, Vardič D, Hladnik M, uredniki. Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2019. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno 25. 5. 2021 s spletne strani: https://www.nijz.si/sl/ publikacije/ zdravstveni-statisticni-letopis-2019. 8. GBD 2016 Alcohol Col aborators. Alcohol use and burden for 195 countries and territories, 1990– 2016: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2016. Lancet. 2018; 392:1015– 35. 9. Sedlak S, Zaletel M, Kasesnik K, Roškar M, Sambt J. Interni izračun ekonomskih posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola v Sloveniji 2012–2016. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2018a (neobjavljeno). 10. Sedlak S, Zaletel M, Kasesnik K, Roškar M, Sambt J. Ekonomske posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola v Sloveniji v obdobju 2012–2014. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2018b. 11. Rehm J, Shield KD, Rehm MX, Gmel G, Frick U. Alcohol consumption, alcohol dependance and attributable burden of disease in Europe: Potential gains from effective interventions for alcohol dependance. Canada: Centre for Addiction and Mental Health, 2012. 12. World Health Organization. Global strategy to reduce the harmful use of alcohol. Geneva: World Health Organization. Pridobljeno 12. 9. 2018 s spletne strani: www.who.int/substance_abuse/ alcstratenglishfinal.pdf?ua=1. 13. Hovnik Keršmanc M, Roškar M. Pitje alkoholnih pijač. V: S Pustivšek, M Vinko, T Kofol-Bric, A Korošec, R Pribaković Brinovec, M Vrdelja, A Jelenc, uredniki. Kako skrbimo za zdravje v 2020?. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2021 (v pripravi). 14. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Raziskava CINDI 2020 - Z zdravjem povezan vedenjski slog. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje (neobjavljeni podatki). 15. Lovrečic M, Lovrečič B, Serec M, Roškar M. Alkohol in neenakosti. V: T Lesnik, M Gabrijelčič Blen-kuš, A Hočevar Grom, T Kofol Bric, M Zaletel, uredniki. Neenakosti v zdravju v Sloveniji v času ekonomske krize. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2018:61–4. 26 27 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA 16. Bel is M, Hughes K, Nichol s J, Sheron N, Gilmore I, Jones L. The alcohol harm paradox: using a 33. Hočevar T, Jeriček Klanšček H, Roškar S, Fekonja Peklaj U, Scagnetti N, Roškar M. Povezanost pitja national survey to explore how alcohol may disproportionately impact health in deprived indivi-alkoholnih pijač z izbranimi starševskimi in vrstniškimi dejavniki pri mladostnikih iz Slovenije. Jav-duals. BMC Public Health. 2016;16:111. no zdravje. 2019;10:1–13. 17. Probst C, Kilian C, Sanchez S, Lange S, Rehm J. The role of alcohol use and drinking patterns in so-34. Simons-Morton BG , Farhat T, ter Bogt TFM, Hublet A, Kuntsche E, Gabhainn SN et al. Gender cioeconomic inequalities in mortality: a systematic review. Lancet Public Health. 2020;5(6):e324– specific trends in alcohol use: cross-cultural comparisons from 1998 to 2006 in 24 countries and e32. regions. Int J Public Health. 2009;54:S199–S208. 18. Eurostat, the statistical office of the European Union. The European Health Interview Survey 35. Raziskava HBSC. Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC), 2010–2018. Ljubljana: (EHIS) 2019 - Heavy episodic drinking. Pridobljeno 8. 12. 2021 s spletne strani: https://ec.europa. Nacionalni inštitut za javno zdravje (neobjavljeni podatki). eu/eurostat/databrowser/view/HLTH_EHIS_AL1E_custom_1178136/default/table?lang=e. 36. Jeriček Klanšček H, Roškar M, Pucelj V, Zupanič T, Koprivnikar H, Drev A, Korošec A, Žlavs K, Peter-19. Sadock BJ, Sadock VA. Synopsis of psychiatry (ninth edition). New York: Lippincot Williams & Wil-nelj V. Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanimi vedenji med mladostniki v času pandemije kins, 2003. COVIDA-19: izsledki raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC), 2020. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2021. 20. Hovnik Keršmanc M, Čebašek Travnik Z, Trdič J. Pivsko vedenje odraslih prebivalcev Slovenije leta 1999. Ljubljana: IVZ, 2000. 37. Maldonado-Molina MM, Lanza ST. A framework to examine gateway relations in drug use: an application of latent transition analysis. J Drug Issues. 2010;40(4):901–24. 21. Kolšek M. Slovenia report. V: N Heather, urednik. WHO col aborative project on identification and management of alcohol-related problems in primary health care: report on phase IV. Geneva: 38. Barry AE, King J, Sears CC, Harvil e C, Bondoc I, JOSEPH K. Prioritizing Alcohol Prevention: Esta-WHO Press, 2006:189–98. blishing Alcohol as the Gateway Drug and Linking Age of First Drink With Il icit Drug Use. J Sch Health. 2016;86(1):31–8. 22. Anderson P, Baumberg B. Alcohol in Europe. London: Institute of Alcohol Studies, 2006. 39. Koprivnikar H, Drev A, Roškar M, Zupanič T, Jeriček Klanšček H. Od prvega poskusa do pogoste 23. Bava S, Tapert SF. Adolescent Brain Development and the Risk for Alcohol and Other Drug Pro-uporabe tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut blems. Neuropsychology Review 2010;20:398–413. za javno zdravje, 2018. 24. Spear L. Effects of Adolescent Alcohol Consumption on the Brain and Behaviour. Nature Reviews 40. Degenhardt L, Chiu W-T, Sampson N, Kessler RC, Anthony JC, et al. Toward a global view of alco-Neuroscience. 2018;19(4):197–214. hol, tobacco, cannabis, and cocaine use: Findings from the WHO World Mental Health Surveys. 25. Lees B, Meredith L, Kirkland A, Bryant B, Squeglia L. Effect of Alcohol Use on the Adolescent Brain PLoS Med. 2008;5(7):1053–67. and Behavior. Pharmacol Biochem Behav. 2020;192:172906. 41. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction. Polydrug use: Patterns and response. 26. Jeriček Klanšček H, Roškar M, Drev A, Pucelj V, Koprivnikar H, Zupanič T, Korošec A. Z zdravjem Selected Issue 2009. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, izsledki mednarodne raziskave 2008. HBSC, 2018. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2019. 42. Reed MB, Wang R, Shil ington AM, Clapp JD, Lange JE. The relationship between alcohol use and 27. Inchley J, Currie D, Budisavljevič S, Torsheim T, Jåstad A, Cosma A in dr., uredniki. Spotlight on cigarette smoking in a sample of undergraduate college students. Addict Behav. 2007;32(3):449– adolescent health and wel -being. Findings from the 2017/2018 Health Behaviour in School-aged 64. Children (HBSC) survey in Europe and Canada. International report. Volume 1. Key findings and 43. Hale DR, Viner RM. The correlates and course of multiple health risk behaviour in adolescence. Volume 2: Key data. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2020. BMC Public Health. 2016;16:458. 28. ESPAD Group. ESPAD Report 2019 Results from the European School Survey Project on Alcohol 44. Faeh D, Viswanathan B, Chiolero A, Warren W, Bovet P. Clustering of smoking, alcohol drinking and Other Drugs. Luxembourg: Publications Office of the European Union, 2020. and cannabis use in adolescents in a rapidly developing country. BMC Public Health. 2006;6:169. 29. Nixon K, McClain J. Adolescence as a critical window for developing an alcohol use disorder: Cur-45. Hibell B, Guttormsson U, Ahlströrm S, Balakireva O, Bjarnason T, Kokkevi A, Kraus L. The 2011 ESrent findings in neuroscience. Curr Opin Psychiatry. 2010;23(3):227–32. PAD Report. Substance Use Among Studenst in 36 European Countries. Stockholm: The Swedish 30. Zakon o omejevanju porabe alkohola (Uradni list RS, št. 15/03 in 27/17). council for Information on Alcohol and other Drugs, 2012. 31. Urdih Lazar T, Stergar E. Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah (ESPAD), Slovenija 46. Rose G. Sick individuals and sick populations. Int J Epidemiol. 2001;30:427–32. 2019. Ljubljana: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, 2021. 32. Mares SH, van der Vorst H, Engels RC, Lichtwarck-Aschoff A. Parental alcohol use, alcohol-related problems, and alcohol-specific attitudes, alcohol-specific communication, and adolescent excessive alcohol use and alcohol-related problems: an indirect path model. Addict Behav. 2011;36(3):209–16. 28 29 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA 1.2. NEKAJ DEJSTEV O ALKOHOLU Marjetka Hovnik Keršmanc Opredelitev alkohola in alkoholnih pijač V kemijski terminologiji so alkoholi velika skupina organskih spojin, ki izhajajo iz ogljikovodikov in vsebujejo eno ali več hidroksilnih (-OH) skupin. Eden iz skupine alkoholov je tudi etanol (C2H5OH, etilni alkohol) (1). Ko v vsakdanjem jeziku govorimo o alkoholu, imamo v mislih etanol, ki je glavna psihoaktivna sestavina alkoholnih pijač. Etanol nastaja z alkoholnim vrenjem (fermentacijo) sladkorjev s pomočjo kvasovk. Alkoholne pijače, ki nastanejo tako, imajo v običajnih pogojih največ 14 volumskih % alkohola, višje koncentracije alkohola pa pridobijo z destilacijo že fermentiranih pijač. Pri pivu in vinu poteka samo alkoholno vrenje, pri žganih pijačah pa je potrebna še destilacija (1). Koncentracija alkohola v pijači se običajno prikazuje kot volumski odstotek alkohola in je standardna mera, koliko alkohola je koncentriranega v pijači. Po definiciji, ki jo navaja Zakon o omejevanju porabe alkohola, je alkoholna pijača vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volumska odstotka (vol %) alkohola (2). Višji kot je volumski odstotek, močnejša je alkoholna pijača in vsebuje večjo količino čistega alkohola. Povprečne koncentracije alkohola v glavnih vrstah alkoholnih pijač so naslednje: • pivo 2–6 vol. % (najpogosteje med 4 in 5 vol. %); Slika 1: Meje manj tveganega pitja alkohola. Prilagojeno po Kolšek, 2004 (5). Objavljeno kot letak v okviru projekta SOPA (6). • vino 8–20 vol. % (najpogosteje med 10 in 14 vol. %); • žgane pijače več kot 15 vol. % (najpogosteje med 25 in 55 vol. %); Količina alkohola v eni enoti se v različnih državah nekoliko razlikuje (običajno je 8–12 g), saj vsaka dr- žava izbere količino, ki je najbližja običajnim velikostim kozarcev in vrstam alkoholnih pijač v njenem • mešane gazirane alkoholne pijače (t. i. alkopopsi) 4–15 vol. %; okolju (7). • mešanice piva in limonade ali oranžade 2,5 vol. % (3). Pot alkohola v telesu Alkohol vsebuje veliko kalorij, en gram kar sedem kcal (oz. 29 kJ), to pa je le dve kcal (oz. 8 kJ) manj kot en gram maščobe (4). Alkohol se v telo običajno vnese preko ust. Po zaužitju po požiralniku potuje v želodec, kjer se prične njegovo vsrkavanje (20 %). To se nadaljuje v zgornjem delu tankega črevesa (80 %) ter že po nekaj Enota/merica alkohola (standardna pijača) minutah preide v krvni obtok. Ta alkohol prenese po telesu (8). Najvišje koncentracije alkohola v krvi nastopijo 45–90 minut po zaužitju alkoholne pijače. Hrana upočasni vsrkavanje alkohola v telesu (3). Količino popitega alkohola preprosto merimo v enotah ali mericah. Alkohol je topen v vodi, zato se najbolj kopiči v tkivih in organih, ki vsebujejo vodo, in primarno de-Ena enota vsebuje približno 10 gramov čistega alkohola, kar je 1 dcl običajnega vina ali 2,5 dcl piva luje na organe z visoko vsebnostjo vode: jetra, kjer se alkohol presnavlja, možgane (sedež kognicije ali eno šilce (0,3 dcl žgane pijače ali 2 do 2,5 dcl) sadjevca ali 0,7 dcl močnejšega vina (npr. prošek, in vedenja), kjer vpliva na mnoge možganske funkcije. Alkohol se v glavnem razgrajuje v jetrih in se šeri) ali 0,5 dcl likerja ali aperitiva (25-odstotni alkohol) ali 3,3 dcl (ena steklenica ali pločevinka) me-tako postopoma odstranjuje iz krvi (8). Presnovna pot v jetrih poteka preko dveh encimov: alkoholna šane gazirane alkoholne pijače (alkopops) ali 0,5 l (pločevinka) mešanice piva in limonade ali oranžade dehidrogenaza (ADH) predela etanol v acetaldehid, ki je strupen in rakotvoren, aldehidna dehidroge- (npr. radler) (3, 5). Ne glede na to, kaj od tega človek popije, zaužije enako količino čistega alkohola. naza (ALDH) pa predela acetaldehid v acetat, ki ni strupen in se v tkivih razgradi na ogljikov dioksid in vodo (3). Za razgradnjo ene enote alkohola (ali ene merice alkoholne pijače ali ene standardne pija- če), kar je 10 gramov čistega alkohola, jetra v povprečju potrebujejo približno 1–2 uri. Pomembno je vedeti, da tega procesa ni mogoče pospešiti. Alkohol se v glavnem izloča iz telesa v obliki presnovkov skozi ledvice, v manjši meri pa z dihanjem in znojenjem. Le manj kot 10 % alkohola se izloči iz telesa v nespremenjeni obliki z dihanjem, znojem, urinom (8). 30 31 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA Učinek alkohola na posameznika, ki pije, Vpliv alkohola na fiziološke procese v telesu je kompleksen in na določen organ lahko vpliva z več nasprotujočimi si učinki (8, 9, 18). Avtorji so npr. navajali, da naj bi majhna količina zaužitega alkohola in posledice na njegovem zdravju zmanjšala tveganje smrti zaradi ishemične bolezni srca (srčno obolenje z zmanjšano oskrbo srca s krvjo), ishemične možganske kapi in sladkorne bolezni tipa 2, pitje alkohola v večjih količinah pa po-Za učinek, ki ga ima alkoholna pijača na posameznika, ki pije, je odgovoren alkohol (etanol) in ne vrsta večalo tveganje teh bolezni (22). Vendar najnovejše natančne analize do sedaj opravljenih tovrstnih izbrane alkoholne pijače. raziskav, ki upoštevajo tudi mendelsko randomizacijo, tega niso potrdile (26). Tako velja, da pogostej- še kot je pitje alkohola, večje je tveganje za te in številne druge bolezni. Alkohol je: Alkohol v večjih količinah okvarja srčno mišico, povzroči motnje srčnega ritma, zvišuje krvni tlak, • psihoaktivna snov, ki spremeni zaznavanje in doživljanje ter je tudi zasvojljiva snov, zato lahko pose-zvišuje maščobe v krvi, povečuje telesno težo, poveča tveganje hemoragične možganske kapi (kar je ganje po njem preide v navado (8, 9, 10) in ob dlje trajajoči škodljivi rabi povzroča zasvojenost (3, 9); vsaj delno povezano z vplivom alkohola na krvni tlak) ter povzroča druge bolezni, kot so možganska • strupena snov (toksin), ki lahko poškoduje skoraj vsak organ in sistem v telesu (10); kap, bolezni jeter in epilepsija (8, 9, 14, 22). Vendar pa alkohol ne vpliva samo na pojavljanje navedenih bolezni, temveč vpliva tudi na slabši izid nekaterih že prisotnih bolezni, kot so jetrna ciroza, • rakotvoren (kancerogen) (12) – Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) je alkohol (acetal-bolezen trebušne slinavke, možganska kap in ishemična bolezen srca (9, 12). dehid, etanol in alkoholne pijače) uvrstila v prvo skupino snovi, ki so rakotvorne za človeka (13); Dokazana je tudi vzročna povezava med pitjem alkohola in sedmimi raki: ust, žrela, grla, požiralnika, • teratogen (če alkohol pije nosečnica, lahko to povzroči nepravilen razvoj organov ali delov organov debelega črevesa in danke, jeter in dojke pri ženski (11, 27). Tveganje za rakava obolenja se povečuje pri zarodku oz. plodu v času nosečnosti in posledično nepopravljive in doživljenjske poškodbe pri z zaužito količino alkohola. Čeprav je (čezmerno) pitje alkohola pomemben dejavnik za nastanek raka, otroku) (14, 15, 16, 17). pa je tveganje nekaterih vrst raka, npr. raka dojke pri ženski, večje že pri pitju ene merice alkohola na dan (12), podobno velja tudi za rake požiralnika, ustne votline in žrela (22). To kaže, da je ogroženost Takojšnji (akutni) učinki alkohola za raka za večino ljudi prisotna že ob pitju manjših količin alkohola in je večja v primerjavi s tistimi, ki Alkohol takoj po vsrkanju v telo vpliva na delovanje vseh organov, še zlasti je opazen njegov učinek na alkohola ne pijejo. Varnega pitja alkohola torej ni (22, 24). delovanje osrednjega živčevja (18), v katerega vstopa neposredno skozi krvno-možgansko pregrado Škoda za zdravje zaradi rednega pitja alkohola se lahko razvija več let, tudi deset do dvajset let, kljub (3, 19). večletnemu pitju brez zaznane škode (28). Osrednje živčevje je odgovorno za zbiranje informacij preko čutil, usklajeno motorično delovanje, Raba alkohola je torej pomemben dejavnik tveganja za mnoge zdravstvene težave (12, 29) in je razmišljanje, razumevanje in sklepanje ter nadzorovanje čustev (19). Alkohol pa je depresor osrednje-vzročna komponenta za več kot 200 bolezni, poškodb in drugih zdravstvenih stanj, ki jih vključuje ga živčevja, kar pomeni, da upočasni oziroma uspava njegovo delovanje (1, 8, 19, 20, 21). To morda Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene MKB preseneča, kajti po zaužitju manjših količin alkohola človeku najprej popusti napetost, postane spro-10 (9). ščen, popustijo zavore v njegovem vedenju (18, 21). Do navedenih učinkov pride, ker manjše količine alkohola najprej vplivajo na predele možganov, ki so povezani z nadzorovanjem vedenja in čustvova-Bolezni in poškodbe, ki so povezane z rabo alkohola, lahko razdelimo v dve večji skupini: nja. To pa povzroči popuščanje zavor, sproščanje vedenjskih in čustvenih zadržkov (8, 19). Podaljša pa • v prvi skupini so stanja (skupaj več kot 30), ki se brez alkohola ne bi razvila, kar pomeni, da je alkohol se tudi čas odzivnosti. Ob nadaljevanju pitja prevlada sedativno delovanje alkohola, ki vodi v motnje njihov edini vzrok (med temi so najpomembnejše duševne in vedenjske motnje zaradi pitja alkohola, govora in nadzora gibanja, spremenjene presoje dogodkov in izpad spomina (18). Z naraščanjem kon-vključno z nenamerno zastrupitvijo, ki jim sledita alkoholna bolezen jeter (od zamaščenosti jeter pre-centracije alkohola v krvi kognitivne funkcije in psihomotorične sposobnosti hitro upadajo. Oseba ko alkoholnega hepatitisa do ciroze jeter kot končnega stadija) in alkoholno vnetje trebušne slinavke, izgubi razsodnost, pojavijo se motnje v koordinaciji, kar lahko vodi v nezgode in poškodbe, tudi s tem v to skupino spadajo tudi posledice izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom); povezanih smrti (22). Pri akutni zastrupitvi z alkoholom lahko nastopijo motnje zavesti, koma in od- • v drugi skupini pa so stanja, katerih pridružen vzrok je alkohol, kot so nekatere nalezljive bolezni poved vitalnih možganskih centrov, kar privede v smrt (18). (tuberkuloza, pljučnice, HIV/AIDS), raki, sladkorna bolezen, epilepsija in duševne motnje, srčno-žilne Do katere stopnje se bo upočasnila možganska aktivnost, je predvsem odvisno od tega, koliko in kako bolezni, bolezni jeter in trebušne slinavke ter nenamerne (skoraj vse vrste) in namerne poškodbe (sa-hitro oseba pije (8, 21). Seveda pa na takojšnje (akutne) učinke alkohola pri posamezniku vplivajo momori, uboji). Ta skupina celo več prispeva k skupnemu bremenu alkohola kot prva (9, 12, 22, 30). še drugi dejavniki, kot so: spol, starost, telesna teža in telesna zgradba, splošno zdravstveno stanje, Preglednica 1: Bolezenska stanja, ki so po definiciji 100-odstotno pripisljiva alkoholu (kode Desete genetsko ozadje, izkušnje s pitjem (8, 10, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25), tudi prisotnost in vrsta hrane v revizije avstralske modifikacije MKB-10 – Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih želodcu (8, 25). Alkohol različno vpliva na ljudi, zato njegovih učinkov na posameznika nikoli ni mogo-problemov za statistične namene) (9) če natančno predvideti. Alkohol tudi zvišuje krvni tlak, priložnostno opijanje pa povečuje tveganje za motnje srčnega ritma in nenadno srčno kap, celo pri ljudeh brez predhodno ugotovljene bolezni srca (7). Pitje alkohola Pitje alkohola vpliva na delovanje vseh vitalnih sistemov človeškega telesa, to je osrednjega živčevja, srč- no-žilnega sistema, prebavil, imunski sistem, izločanje hormonov, tudi na reproduktivni sistem (18, 22). 32 33 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA V nadaljevanju je posebej podan še prikaz potencialnih stanj in zapletov, povezanih s pitjem alkohola, Koda MKB-10 Bolezensko stanje po prizadetih delih telesa: E24.4 Psevdo-Cushingov sindrom zaradi alkohola F10 Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola • usta in grlo – rak ust, žrela in grla; F10.0 Akutna zastrupitev • požiralnik in želodec – rak požiralnika, kronično vnetje želodčne sluznice; F10.1 Škodljivo uživanje • črevesje – rak debelega črevesa in danke, pomanjkanje vitaminov; F10.2 Sindrom odvisnosti • jetra – rak jeter, alkoholna bolezen jeter (zamaščenost jeter, vnetje jeter (hepatitis), ciroza); F10.3 Odtegnitveno stanje • trebušna slinavka – akutno in kronično vnetje (pankreatitis); F10.4 Odtegnitveno stanje z delirijem F10.5 Psihotična motnja • srce in krvni tlak – ishemična (koronarna) bolezen srca, nepravilen srčni utrip, srčno popuščanje zaradi kardiomiopatije, zvišan krvni tlak (hipertenzija); F10.6 Amnestični sindrom F10.7 Rezidualna ali pozno nastopajoča psihotična motnja • kri in imunski sistem – spremembe v krvnih celicah, slabokrvnost (anemija), motnje strjevanja krvi, slabša sposobnost boja proti okužbam (HIV/AIDS, hepatitis C, tuberkuloza, druge okužbe); F10.8 Druge duševne in vedenjske motnje • pluča – pljučnica; F10.9 Neopredeljene duševne in vedenjske motnje G31.2 Degeneracija živčevja zaradi alkohola • možgani in živčni sistem – poškodbe možganov (Wernickejeva encefalopatija, Korsakoffova de-menca itd.), motnje ravnotežja, epilepsija, motnje spanja, možganska kap, poškodbe perifernega G62.1 Alkoholna polinevropatija živčevja (polinevropatije – bolečine, mravljinčenje, otrplost, nezmožnost zaznavanja dotika); G72.1 Alkoholna miopatija • duševno zdravje – odvisnost, motnje razpoloženja (anksioznost, depresija), odtegnitveni simptomi; I42.6 Alkoholna kardiomiopatija K29.2 Alkoholni gastritis • ledvice in ravnovesje tekočin – dehidracija, izguba pomembnih mineralov in soli (alkohol je diuretik); K70 Alkoholna bolezen jeter • reproduktivno zdravje – motnje potence, neplodnost, splav, spekter fetalnih alkoholnih motenj (pri otrocih, rojenih materam, ki med nosečnostjo pijejo alkohol), prezgodnji porod/nizka porodna teža K70.0 Alkoholna zamaščenost jeter (pri dojenčkih, rojenih materam, ki med nosečnostjo pijejo alkohol); K70.1 Alkoholni hepatitis • dojke (ženska) – rak dojke; K70.2 Alkoholna fibroza in skleroza jeter K70.3 Alkoholna ciroza jeter • kosti in mišice – osteoporoza, protin, mišična slabost; K70.4 Alkoholna odpoved jeter • oči – slabši vid; K70.9 Alkoholna bolezen jeter, neopredeljena • koža – pordelost kože, porumenelost kože (ob hudi jetrni bolezni ali jetrni odpovedi), zmanjšanje K85.2 Akutni alkoholni pankreatitis dlakavosti, pajkove žile; K86.0 Kronični alkoholni pankreatitis • celo telo – povečanje telesne teže (vnos kalorij z alkoholom in povečan apetit) ali podhranjenost O35.4 Oskrba matere zaradi poškodbe plodu zaradi alkohola (ali pri sumu nanjo) (pri kroničnem težkem pitju), poslabšanje že obstoječih zdravstvenih stanj, kot so duševne bolezni in sladkorna bolezen, smrt zaradi poškodbe ali zastrupitve (31). P04.3 Plod in novorojenček, prizadet zaradi materinega uživanja alkohola Q86.0 Fetalni alkoholni sindrom (dismorfični) Alkohol lahko prispeva k več kot eni vrsti bolezni ali poškodbe posamezne osebe. R78.0 Prisotnost alkohola v krvi T51 Toksični učinek alkohola T51.0 Etanol T51.1 Metanol T51.8 Drugi alkoholi T51.9 Neopredeljeni alkohol X45 Naključna izpostavljenost alkoholu in zastrupitev z njim X65 Namerna samozastrupitev z alkoholom in izpostavljanje temu Y15 Izpostavljenost alkoholu in zastrupitev z njim, namen nedoločen Y90 Prisotnost alkohola, dokazana z ugotovljeno količino alkohola v krvi 34 35 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA Za vse kategorije kroničnih bolezni velja, da so ob isti popiti količini alkohola ženske bolj ogrožene kot moški (12, 22), saj imajo v povprečju manjšo telesno maso in večji odstotek telesnega maščevja, s tem pa manj celokupne telesne vode, po kateri se razporedi alkohol. Poleg tega je pri ženskah v želodcu manj aktiven encim za presnovo alkohola (alkoholna dehidrogenaza), zato preide več alkohola v kri (8). Vse to prispeva k temu, da imajo po isti količini popitega alkohola ženske na splošno višjo koncentracijo alkohola v krvi kot moški. Kljub dokazom o večji biološki občutljivosti žensk na alkohol pa je akutne škode pri ženskah mnogo manj kot pri moških. To pripisujejo v povprečju večji nagnjenosti moških, da se pod akutnim vplivom alkohola izpostavljajo tveganjem kot ženske (22). Novejše raziskave tako kažejo, da je pri pitju alkohola v mejah manj tveganega pitja splošni nivo tveganja podoben za moške in ženske, s tem da so moški bolj ogroženi za takojšnjo škodo, kot so smrti zaradi nezgod, ženske pa so bolj ogrožene za dolgoročno škodo zaradi bolezni (29). Ali obstajajo potencialne koristi pitja alkohola za zdravje? Več desetletij je veljalo prepričanje, da pitje majhnih količin alkohola varuje pred srčno-žilnimi boleznimi. Ocene zaščitnih učinkov alkohola na prevladujoče kronične bolezni, kot so bolezni srca, mož- ganska kap in sladkorna bolezen tipa 2, so bile vključene tudi v mednarodne ocene bremena bolezni (32). Metaanalize kohortnih študij so v preteklosti poročale o odnosu med pitjem alkohola in relativnim tveganjem umrljivosti v obliki J-krivulje. To pomeni, da naj bi imeli posamezniki, ki alkoholne pijače pijejo v mejah manj tveganega pitja, nižje relativno tveganje od drugih skupin oz. da naj bi bili učinki pitja alkohola znotraj mej manj tveganega pitja alkohola bolj pozitivni za zdravje kot abstinenca (26). Zaščitni učinek alkohola glede tveganja smrti se je nanašal na možno zmanjšanje ogroženosti za ishemično bolezen srca pozneje v življenju, torej pri skupini ljudi, v kateri je bolezen najbolj razširjena. Redno pitje majhnih količin alkohola naj bi tako pri nekaterih ljudeh, to je moških srednjih let in starej- ših moških ter ženskah po obdobju menopavze, ugodno vplivalo na srčno ožilje in zmanjšalo tveganje smrti zaradi ishemične bolezni srca (22). Novejši dokazi izpostavljajo, da so bili v preteklosti zaščitni učinki alkohola na populacijski ravni precenjeni (14, 22, 32). Poleg tega pa so v študiji Stockwel a in sodelavcev (2016) ovrgli staro prepričanje o zaščitnem učinku pitja alkohola. Njihova metaanaliza je vključevala 87 študij o pitju alkohola ter povezavi tega z relativnim tveganjem umrljivosti in nadzirala načine uvrščanja posameznikov v skupine oseb, ki pijejo alkohol, oziroma v skupine oseb, ki abstini-rajo. Ugotovili so, da imajo različni načini uvrščanja posameznikov v skupino abstinentov močan vpliv na rezultate študij. Zaključili so, da vključevanje oseb, ki so v preteklosti pile alkohol (pitje alkohola pa so morda opustile iz zdravstvenih razlogov), v skupino abstinentov, kar lahko vodi v pristranskost glede krajše pričakovane življenjske dobe, ne glede na to, ali je ta povezana z njihovim pitjem, vpliva na spremembo oblike krivulje (iz linearne v J) in tako daje videz pozitivnih povezav pitja znotraj mej manj tveganega pitja alkohola in pozitivnih učinkov na zdravje (26). Slika 2: Škodljive posledice čezmernega pitja alkoholnih pijač na telo. Prilagojeno po Babor T. F. et al, 2001 (36) in WHO, 2014 (37). Objavljeno kot plakat v okviru projekta SOPA (39). Zaključki Ogroženost za razvoj teh učinkov na zdravje je odvisna od količine in pogostosti pitja alkohola ter de-Vsako pitje alkohola prinaša določeno tveganje. Ob poznavanju akutnih in kroničnih groženj zdravju, javnikov posameznika (30, 31). Ogroženost za omenjene bolezni in stanja se povečuje v odvisnosti od prisotnih tudi ob pitju majhnih količin alkohola, ni razlogov za priporočanje pitja na zdravstveni osno-odmerka alkohola, večji kot je ta, večja je ogroženost (7). Poleg količine popitega alkohola in pivskega vi, niti za pričetek pitja iz zdravstvenih razlogov (22). Pravi načini za ohranjanje zdravja srca (zaščito vzorca pa na ogroženost posameznika vplivajo tudi njegove individualne značilnosti, kot so starost, pred koronarno boleznijo) so primerna telesna aktivnost, zdravo prehranjevanje, prenehanje kajenja spol, telesna teža, prisotnost zdravstvenih težav, predhodne težave zaradi alkohola, jemanje zdravil pa tudi zavedanje o drugih dejavnikih, ki ogrožajo zdravje srca (na primer visok krvni tlak, stres), in ali drugih drog pa tudi družinski dejavniki in socialno-ekonomski položaj (9, 22, 28). Ljudje se razlikuje-njihovo obvladovanje (22, 33). mo po tem, kako presnavljamo alkohol in kako se nanj odzivamo, kar ima za posledico, da smo lahko ob pitju enakih količin alkohola različno prizadeti (22, 28). Skupine ljudi, ki so bolj ogrožene, so otroci Toda pitje alkohola ne povzroča škode samo tistim, ki ga pijejo, temveč tudi drugim osebam. To so in mladostniki, starejši, osebe z nizko telesno težo, osebe z drugimi zdravstvenimi težavami, osebe, ki žrtve nasilja, prometnih nezgod, kršitev javnega reda ipd. ter družba v celoti (34). Breme zaradi alko-jemljejo zdravila ali druge droge (28). hola zato ni omejeno le na posledice za zdravje in z njimi povezane stroške, pitje alkohola povzroča 36 37 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA tudi znatne socialne in gospodarske izgube, stroške pravosodnega in prometnega sektorja, socialne-Literatura ga varstva ter tudi bolečino in trpljenje prizadetih (35). 1. World Health Organization. Lexicon of alcohol and drug terms. Geneva: World Health Organization, 1994. Pridobljeno 15. 2. 2018 s spletne strani: http://www.who.int/substance_abuse/termino-logy/who_lexicon/en/. 2. Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA). Uradni list Republike Slovenije št.15/2003. 3. Lovrečič B, Lovrečič M. Modul 2 Alkohol. V: Radoš Krnel S et al, uredniki. Odgovorna strežba alkohola Priročnik za izobraževanje strežnega osebja. Ljubljana: NIJZ, 2017. Pridobljeno 15. 2. 2018 s spletne strani: https://www.nijz.si/sl/publikacije/odgovorna-strezba-alkohola-prirocnik-za-izobra-zevanje-streznega-osebja. 4. Wikipedia. Food energy. Pridobljeno 15. 2. 2018 s spletne strani: https://en.wikipedia.org/wiki/ Food_energy. 5. Kolšek M. O pitju alkohola : priročnik za zdravnike družinske medicine. Ljubljana: Zdravstveni dom Ljubljana, 2004. 6. Hočevar T, Henigsman K, Štruc A. Merice in posledice pitja alkohola na telo [letak]. Ljubljana: NIJZ, 2018. 7. Kolšek M, urednik. Klinične smernice za zgodnje odkrivanje tveganega in škodljivega pitja in kratki ukrepi: alkohol in osnovno zdravstvo: evropski projekt za obravnavo alkoholne problematike v osnovnem zdravstvu (PHEPA). Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za družinsko medicino, 2006. 8. Understanding Alcohol: Investigations into Biology and Behavior. Colorado springs: National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism, 2003. Pridobljeno 13. 2. 2018 s spletne strani: http://purl. access.gpo.gov/GPO/LPS50410. 9. World Health Organization. Global status report on alcohol and health 2014. Geneva: World Health Organization, 2014: 1-26. Pridobljeno 16. 2. 2018 s spletne strani: http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/112736/1/9789240692763_eng.pdf. 10. World Health Organization. Alcohol. Fact sheet, updated January 2015. Pridobljeno 16. 2. 2018 s spletne strani: http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs349/en/ 11. World Health Organization. Harmful use of alcohol. NMH Fact Sheet, 2009. Pridobljeno 15. 2. 2018 s spletne strani: http://www.who.int/nmh/publications/fact_sheet_alcohol_en.pdf 12. Rehm J. The Risks Associated With Alcohol Use and Alcoholism. Alcohol Res Health 2011; 34 (2):135-34. Pridobljeno 3. 12. 2021 s spletne strani: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/ PMC3307043/. 13. International Agency for Research on Cancer. A review of human carcinogens. Part E: Personal habits and indoor combustions. IARC monographs on the evaluation of carcinogenic risks to hu-Slika 3: Škodljive posledice čezmernega pitja alkoholnih pijač na posameznika in njegovo okolico. Prilagojeno mans, vol 100E. Lyon: IARC, 2012. Pridobljeno 16. 2. 2018 s spletne strani: http://monographs. po Pravilniku o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, 2010 (38). Objavljeno kot plakat v okviru projekta SOPA (39). iarc.fr/ENG/Monographs/vol100E/mono100E.pdf. 14. World Health Organization. Alcohol brief intervention training manual for primary care. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2017. Pridobljeno 19. 2. 2018 s spletne strani: http:// www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0006/351294/Alcohol-training-manual-final-edit-LSJ-B-290917-new-cover.pdf. 15. Eustance LW, Kang D, Coombs D. Fetal Alcohol Syndrome: A Growing Concern for Health Care Professionals. J Obstet Gynecol Neonatal Nurs 2003; 32(2):215-21. Pridobljeno 27. 2. 2018 s spletne strani: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12685673/. 38 39 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA 16. Ministry of Health. Alcohol and Pregnancy: A practical guide for health professionals. Wel ington: 30. Shield K, Jakob Manthey J, Rylett M, Probst C, Wettlaufer A, Parry C et al. National, regional, and Ministry of Health, 2010. Pridobljeno 27. 2. 2018 s spletne strani: https://www.health.govt.nz/ global burdens of disease from 2000 to 2016 attributable to alcohol use: a comparative risk as-system/files/documents/publications/alcohol-pregnancy-practical-guide-health-professionals. sessment study. The Lacet Public Health 2020; 5:e51-61. Pridobljeno 3. 12. 2021 s spletne strani: pdf. DOI: https://doi.org/10.1016/S2468-2667(19)30231-2. 17. Scholin L. Prevention of harm caused by alcohol exposure in pregnancy. Repid review and case 31. Alcohol – the body and health effects: A brief overview. New Zealand: The Health Promotion studies from Member states. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2016. Pridobljeno Agency, 2016. Pridobljeno 3. 12. 2021 s spletne strani: https://www.alcohol.org.nz/alcohol-its-e-27. 2. 2018 s spletne strani: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0005/318074/Pre-ffects/health-effects/alcohol-related-health-conditions. vention-harm-caused-alcohol-exposure-pregnancy.pdf. 32. Chikritzhs T et al. Has the leaning tower of presumed health benefits from ‘moderate’ alcohol use 18. Potočnik N. Vpliv alkohola na fiziološke procese. V: Avberšek Lužnik I, Kaučič BM, Hvalič Touzery final y col apsed? Addiction 2015; 110 (5): 726-7. Pridobljeno 26. 2. 2018 s spletne strani: http:// S, uredniki. Sindrom odvisnosti od alkohola – diagnostični in terapevtski vidiki: zbornik prispevkov onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/add.12828/full. z recenzijo. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, 2010: 96-104. 33. British Heart Foundation. Alcohol. Pridobljeno 26. 2. 2018 s spletne strani: https://www.bhf.org. 19. American Association for the Advancement of Science. Alcohol and Your Brain. Pridobljeno 15. 2. uk/heart-health/preventing-heart-disease/alcohol. 2018 s spletne strani: http://sciencenetlinks.com/student-teacher-sheets/alcohol-and-your-bra-34. World Health Organization. Global status report on alcohol and health. Geneva: World health Or-in/. ganization,2011. Pridobljeno 3. 12. 2021 s spletne strani: https://www.who.int/substance_abuse/ 20. American Addictions Centers. Short and Long Term Mental Effects of Alcohol. Pridobljeno 16. publications/global_alcohol_report/msbgsruprofiles.pdf. 2. 2018 s spletne strani: https://americanaddictioncenters.org/alcoholism-treatment/mental-e-35. Roškar M et al, uredniki. Alkoholna politika v Sloveniji: priložnosti za zmanjševanje škode in stro-ffects/ . škov ter neenakosti med prebivalci. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdrave, 2019. Pridoblje-21. American Association for the Advancement of Science. Alcohol and the human Body: Central no 7. 12. 2021 s spletne strani: https://www.nijz.si/sl/publikacije/alkoholna-politika-v-sloveniji-0. Nervous System Pridobljeno 15. 2. 2018 s spletne strani: http://sciencenetlinks.com/interactives/ 36. Babor T F et al. AUDIT. Geneve: WHO, 2001 alcohol/ebook/pages/central-nervous-system.htm. 37. Global status report on alcohol and health. Geneve: WHO, 2014 22. Alcohol Guidelines Review – Report from the Guidelines development group to the UK Chief Medical Officers. London: Department of health, 2016. Pridobljeno 20. 2. 2018 s spletne strani: 38. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev. Ljubljana: Uradni list št. 45/10, https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/545739/GDG_ 2010. report-Jan2016.pdf. 39. Hočevar T, Lepoša Š, Henigsman K, Pristolič T. Škodljive posledice čezmernega pitja alkoholnih 23. National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism. Alcohol’s damaging effects on the brain. pijač na posameznika in njegovo okolico [plakat]. Ljubljana: NIJZ, 2019. Alcohol Alert 2004; 63. Pridobljeno 16. 2. 2018 s spletne strani: https://pubs.niaaa.nih.gov/publications/aa63/aa63.htm. 24. Saboga-Nunes L et al, eds. E-Col ection: Alcohol Consumption and Harmful Use of Alcohol. European Journal of Public Health 2017. Pridobljeno 16. 2. 2018 s spletne strani: https://academic.oup. com/eurpub/pages/harmful_use_of_alcohol. 25. Pisa PT, Loots DU T, Niebaner C. Alcohol metabolism and health hazards associated with alcohol abuse in a South African context: a narrative review. S Afr J Clin Nutr 2010; 23(3)(Suppl 1): S4-10. Pridobljeno 19. 2. 2018 s spletne strani: http://www.sajcn.co.za/index.php/SAJCN/article/ view/275. 26. Stockwell et al . Do »Moderate« Drinkers Have Reduced Mortality Risk? A Systematic Review and Meta-Analysis of Alcohol Consumption and All-Cause Mortality. J Stud Alcohol Drugs 2016; 77(2): 185-98. Pridobljeno 22. 2. 2018 s spletne strani: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26997174. 27. Baan R et al. Carcinogenicity of alcoholic beverages. The Lancet Oncology 2007; 8 (4): 292-3. 28. UK Chief Medical Officers’ Low Risk Drinking Guidelines. London: Department of health, 2016. Pridobljeno 20. 2. 2018 s spletne strani: https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/ attachment_data/file/545937/UK_CMOs__report.pdf. 29. National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism. Alcohol's Effects on the Body. Pridobljeno 3. 12. 2021 s spletne strani: https://www.niaaa.nih.gov/alcohols-effects-health/alcohols-effects- -body. 40 41 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA Preglednica 1: Koliko alkohola vsebujejo nekatere pijače? 1.3. MOKRA KULTURA IN POMEN 1 steklenica ali pločevinka običajnega piva PREVENTIVE s 4–5 % alkohola (0,5 litra) 2 enoti alkohola Marko Kolšek 1 pločevinka običajnega piva s 4–5% alkohola (0,33 litra) 1,3 enote alkohola Alkohol ima v Sloveniji posebno mesto, podobno kot v mnogih državah Evrope, vendar je malo držav, ki bi jih lahko uvrstili v t. i. mokro kulturo, za katero veljajo 4 značilnosti (1): 1 steklenica ali pločevinka piva z limonado ali oranžado z 2,5 % alkohola (0,5 litra) 1 enota alkohola a) velika dostopnost alkohola, 1 steklenica ali pločevinka gazirane b) običaji močno spodbujajo pitje alkohola, alkoholne pijače z 2,5 % alkohola (0,33 litra) 1,3 enote alkohola c) visoka toleranca do negativnih posledic pitja, 5 steklenic brezalkoholnega piva z 0,5 % alkohola (2,5 litra) 1 enota alkohola d) pomanjkanje preventivnih ukrepov. 1 buteljka vina Velika dostopnost alkohola (cenovna in fizična dostopnost): V Sloveniji je cena alkoholnih pijač nizka z 10–11% alkohola (7 decilitrov) 7 enot alkohola – nižja od povprečja v EU. Nekatere države so zakonsko že določile najnižjo ceno za enoto alkohola, pri nas o tem še ni bilo razprave. Težko je pričakovati, da mladi ne bodo kupovali alkoholnih pijač, če je nemalo brezalkoholnih pijač dražjih. V Sloveniji je mogoče kupiti alkoholne pijače skoraj v vsaki Glede na količino popitega alkohola, glede na način pitja in glede na posledice zaradi pitja razlikujemo trgovini – celo na bencinskih črpalkah, kar je svojevrstna nelogičnost. V nekaterih državah lahko al- (2, 3): koholne pijače prodajajo samo trgovine s posebno licenco, pri nas te možnosti še ni bilo na seznamu možnih ukrepov za zmanjšanje porabe alkohola. Od leta 2003 veljajo zakonske omejitve prodaje • abstinenco, alkohola, ki pa se v praksi slabo upoštevajo. Imeli smo zakon, ki je prepovedoval prodajo in točenje • manj tvegano pitje, alkoholnih pijač na športnih prireditvah, a je od leta 2019 to spet dovoljeno. Pri nas domača pridelava • tvegano pitje, alkohola ni nadzorovana. • škodljivo pitje in Običaji močno spodbujajo pitje alkohola: V Sloveniji imamo zelo številne ljudske pesmi, ki spodbujajo • sindrom zasvojenosti z alkoholom (t. i. alkoholizem). pitje alkohola, praktično ni proslavljanja brez alkohola. Alkohol se pije ob rojstvu otroka, ob smrti na sedmini in ves čas vmes – skoraj vsaka situacija je priložnost za pitje alkohola. 1. Abstinenca pomeni, da človek nikoli ob nobeni priložnosti ne pije alkoholnih pijač. Časovno jo lah-Visoka toleranca do negativnih posledic pitja: Pri nas se ljudje hvalijo s tem, koliko »so ga popili«, ko opredelimo kot trajno (človek, ki veliko let ne pije alkoholnih pijač) ali kot abstinenco v zadnjih 12 pijanost v javnosti ne velja za nič posebnega. Če se v pijanosti kaj polomi ali ponesnaži, je to pogosto mesecih. Za abstinenco se človek lahko odloči zaradi različnih razlogov, npr. sprejme načelo zdravega vir zabave v družbi. Pijanost ob povzročitvi prometne nezgode ali kaznivega dejanja lahko včasih šteje življenja brez alkohola, sprejme vero, ki odklanja pitje alkohola (islam, mormoni ipd.), zaradi zdra-celo kot olajševalna okoliščina zaradi zmanjšane prištevnosti ob pijanosti ipd. vstvenih težav ipd. Pomanjkanje preventivnih ukrepov: Še vedno nimamo uradno sprejete celovite državne alkoholne politike, alkohol je dovoljeno oglaševati, predpisana trošarina na vino je 0,0 % (kar pomeni, da je v 2. Manj tvegano pitje je način in količina pitja alkohola, pri kateri je za večino ljudi manj verjetno, da bo privedlo do večjih okvar zdravja, čeprav bo trajalo veliko let. Meja je odvisna od starosti, spola, de-bistvu ni). Alkoholna industrija sme sponzorirati športne organizacije in dogodke ipd. dnih predispozicij, drugih značilnosti posameznika in zdravstvenega stanja posameznika. Nekaterim ljudem lahko že te količine alkohola sčasoma povzročijo resnejše okvare zdravja. Enote in meje pitja alkohola ZDRAVI ODRASLI MOŠKI: Količino popitega alkohola lahko merimo v enotah ali mericah. Ena enota (standardna merica) vsebuje približno 10 gramov čistega alkohola, kar je 1 dcl običajnega vina ali 2,5 dcl piva ali eno šilce 0,3 dcl • do 14 enot na teden (npr. do 2 dcl vina na dan ali 1 steklenica piva na dan); (»štamprl«) žgane pijače ali 2 do 2,5 dcl sadjevca (tolkovca, mošta) (2). • ne več kot 5 enot ob eni pivski priložnosti (npr. ob rojstnem dnevu, praznovanju ipd.;) • priporočamo en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola. 1 dcl vina = 2,5 dcl piva = 0,3 dcl žganja = 2,5 tolkovca = 10 g alkohola = 1 enota ZDRAVE ODRASLE ŽENSKE in ljudje obeh spolov nad 65 let starosti: • do 7 enot na teden (npr. do 1 dcl vina na dan); Enota alkohola (10 g čistega alkohola) je v vseh državah v Evropi enaka, le v Veliki Britaniji je 8 g (v • ne več kot 3 enote ob eni pivski priložnosti (npr. ob rojstnem dnevu, praznovanju ipd.); ZDA pa 14 g). • priporočamo en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola. 42 43 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA tveganje za poznejše težave zaradi pitja alkohola in razvoj zasvojenosti z alkoholom (7). 3. Tvegano pitje so tisti načini in količine pitja alkohola, ki bodo verjetno sčasoma privedli do resnejših težav (telesnih, duševnih, duhovnih, socialnih in/ali težav v medosebnih odnosih), vendar te še niso prisotne. To je pitje, ki presega meje manj tveganega. Prav tako je vsakokratno pitje posebej tvegano, če je ob posebnih priložnostih, ko se pričakuje popolna abstinenca (npr. delo na višini, delo s stroji, udeleženci v prometu). Že pitje 20–40 g alkohola na dan pri moških poveča tveganje za nastanek okvar zdravja, pri ženskah pa že 10–20 g na dan. Tveganje je odvisno od starosti osebe, ki pije alkohol, spola, okoliščin pri pitju (npr. vožnja avtomobila), pivskih navad (npr. tveganje je povsem drugačno ob vsakodnevnem pitju enega kozarca kot ob popiti buteljki v enem večeru) ter sociokul-turnega okolja, ki lahko spodbuja tvegano vedenje ali pa ga zavira. V strokovni literaturi se večkrat uporablja tudi izraz opijanje – nekateri to imenujejo verižno ali visoko tvegano pitje (angl. binge drinking), ki je opredeljeno za moške kot pitje več kot 5 enot, za ženske pa več kot 3 enote alkohola ob eni priložnosti. Vsako opijanje šteje za tvegano pitje, saj pogosto prehaja v škodljivo. 4. Škodljivo pitje (F10.1 – šifra v 10. reviziji Mednarodne klasifikacije bolezni – MKB-10, v 11. reviziji, ki se uveljavlja v letu 2022, je šifra 6C40.1), je pitje, ko že lahko ugotovimo posledice oziroma težave zaradi pitja alkohola, vendar še ni izražen sindrom zasvojenosti z alkoholom (8). Lahko gre za s pitjem alkohola povezane spremembe ali težave s telesnim ali duševnim zdravjem, težave v družini, na delovnem mestu, finančne težave, s policijo ipd. Težave so lahko manj izražene, tako da so komaj prepoznavne, lahko pa so opazne že na prvi pogled; lahko se razvijajo počasi (npr. ciroza jeter) ali nastanejo v trenutku (npr. padec z lestve zaradi vpliva popitega alkohola). Značilnostim posamezni-Slika 1: Meje manj tveganega pitja alkohola. Prilagojeno po Kolšek, 2011 (3). Objavljeno kot letak v okviru kovega škodljivega pitja je treba prilagoditi tudi obravnavo. Tako s pacientom, ki je vozil pijan, sicer pa projekta SOPA (20). ni čezmerni pivec, poteka pogovor povsem drugače kot s pacientom, ki daljše obdobje pije čezmerno. Če vztraja pri takšnem pitju in se njegove težave povečujejo ali ponavljajo, je neredko potrebno ena-Različne države so sprejele nekoliko drugačne meje manj tveganega pitja (4). Na odločitev so vplivali ko zdravljenje kot pri zasvojenosti, čeprav še ne izpolnjuje določenih meril za zasvojenost. številni dejavniki: vsebnost alkohola v običajnih alkoholnih pijačah v posameznih državah, razširjenosti težav zaradi pitja alkohola, rezultati raziskav, opravljenih med prebivalci posamezne države (5), 5. Sindrom zasvojenosti z alkoholom oz. alkoholizem (F10.2; v 11. reviziji je to šifra 6C40.2) je bole-sprejete stopnje tveganja za morebitno škodo, moči alkoholnega lobija v državi. Tako so npr. v Veliki zen, ki jo opredelimo s pomočjo meril, opisanih v MKB-10. Za zasvojenost gre, če so bili v preteklem Britaniji določili, da je meja manj tveganega pitja ne več kot 16 g alkohola na dan za moške in ne več letu izraženi vsaj trije od naslednjih simptomov in znakov: kot 8 g za ženske, v Italiji 20–40 g za moške in 10–20 g za ženske. 1. močna želja po alkoholu; Za te meje manj tveganega pitja alkohola velja, da so z vidika zdravja še nekako sprejemljive (to ne pomeni, da so priporočljive), če se človek odloči, da bo pil alkoholne pijače. To pa ne pomeni, da 2. višanje tolerance na učinke alkohola (npr. da je potrebna večja količina alkohola, da se doseže uči-stroka priporoča, da ljudje pijejo alkohol, saj z vidika zdravja velja: čim manj, tem bolje, najbolje je nič nek, ki je bil prej dosežen z manjšo količino); alkohola. 3. nadaljevanje pitja kljub očitnim škodljivim posledicam; NI manj tveganega pitja alkohola za otroke, mladostnike vsaj do starosti 18 let, nosečnice, doječe 4. zanemarjanje drugih dejavnosti ali konjičkov zaradi alkohola ter daljši čas, namenjen pitju alkohola, matere, bolnike z nekaterimi boleznimi (npr. jeter, trebušne slinavke, božjastjo, duševnimi motnjami ali potreben daljši čas za okrevanje po pitju; ali boleznimi), ljudi, ki jemljejo nekatera zdravila (npr. pomirjevala, uspavala, nekatere antihiperten-5. težave pri obvladovanju pitja (človek se ne more vzdržati pitja, čeprav naj bi bil trezen – npr. pred zive, antikoagulantna zdravila), aktivne udeležence v prometu (voznike, motoriste, kolesarje, pešce), vožnjo avtomobila; ne more prenehati, dokler ni opit); ljudi, ki delajo na višini ali s stroji, pa tudi vse ljudi med delovnim časom). Vsako pitje alkohola teh skupin ljudi velja za tvegano. Zaradi povečanega tveganja za prehod v škodljivo pitje stroka priporoča, 6. odtegnitvene težave ob prenehanju pitja (npr. tresenje, znojenje, pospešen srčni utrip, vznemir-naj ljudje ne pijejo alkohola, kadar so žalostni, jezni, razočarani, utrujeni, naj ne pijejo alkohola za žejo jenost, nespečnost, lahko tudi božjastni napad, motnje orientacije, prividi in prisluhi) ali pitje za ali zaradi drugih, ker so jim ga ponudili, čeprav sami ne želijo piti. odpravljanje odtegnitvenih težav. Za mlade bi bilo bolje, da ne bi pili nič alkohola vsaj do 25. leta starosti, saj najnovejše raziskave kaže-jo, da se možgani intenzivneje oblikujejo najmanj do te starosti in alkohol neugodno vpliva na njihovo oblikovanje in zorenje (6). Že dlje časa vemo tudi, da pitje alkohola v mladosti predstavlja povečano 44 45 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA Ameriško združenje za medicino zasvojenosti (ASAM) je leta 2011 izbralo nekoliko spremenjena meri-gih, saj mora strokovnjak pri človeku, ki je na tak ali drugačen način problematičen pivec, ustrezno la za zasvojenost ABCDE – dodana oz. spremenjena merila bolj poudarjajo odnosni vidik alkoholizma ukrepati, ni pa primeren izraz za pogovor s človekom, ki pije čezmerno. (https://asam.org/resources/definition-of-addiction) (9): Izraz alkoholizem je starejša beseda za sindrom zasvojenosti z alkoholom, vendar je lahko zavajajoč. Spodbuja namreč predstavo, ki razlikuje le, ali je nekdo alkoholik ali pa ne. Ob tem lahko nekako zava-1. nezmožnost stalne abstinence (Abstinence); ja, češ da je samo alkoholizem problem, ne pa tudi tvegano in škodljivo pitje. Zaradi praktičnosti pa iz-2. težave pri obvladovanju pitja (Behaviour); raz alkoholizem mnogi še vedno uporabljajo pri opisovanju pojava kot takega, vendar ni najustreznej- ši za pogovor z bolnikom, saj lahko že sam izraz alkoholik sproži bolnikov odpor in prepreči njegovo 3. močna želja oz. hrepenenje po alkoholu (Craving); sodelovanje, hkrati pa mu daje negativno oznako. Za pogovor z bolnikom je najbolje uporabljati izraz 4. zmanjšano prepoznavanje pomembnih težav, povezanih z vedenjem in medosebnimi odnosi težave z alkoholom, saj gre za človeka kot celoto. Samopomočne skupine za zdravljenje alkoholizma (Diminished recognition); AA (Anonimni alkoholiki) pa vztrajajo pri izrazu alkoholik in se tudi predstavljajo tako – npr.: »Jaz sem 5. nefunkcionalni čustveni odzivi (Emotional response). Janez, alkoholik.« Neustrezen je izraz kronični alkoholizem, saj je alkoholizem sam po sebi kronična bolezen. Ameriško psihiatrično združenje (APA) je opredelilo merila za motnje pri pitju alkohola (in drugih psi-Prav tako je neustrezen izraz akutni alkoholizem, saj akutnega alkoholizma ni, čeprav nekateri tako hoaktivnih snovi) nekoliko podrobneje kot spekter pitja alkohola – kot kontinuum (10): poimenujejo pijanost, a je to nepravilno. Pijanost je akutna zastrupitev z alkoholom (ki je lahko različnih stopenj), ne pa akutni alkoholizem. 1. močna želja po pitju alkohola; Pojem sindrom odvisnosti od alkohola izhaja iz uradno sprejete 10. revizije Mednarodne klasifikacije 2. težave pri obvladovanju pitja; bolezni (MKB-10), ki je bila sprejeta pred več kot 30 leti. V zadnjem obdobju se vse bolj uveljavlja iz-3. poraba časa za pitje; raz zasvojenost (angl. addiction) namesto izraza odvisnost (angl. dependence), ker ustrezneje odraža 4. pitje, kadar je nevarno; bistvo bolezni. Poleg tega je odvisnost lahko normalno stanje, saj smo ljudje odvisni od cele vrste stvari: zraka, tekočin, hrane – brez tega umremo; dojenček je odvisen od nege odraslih oseb, brez 5. nadaljevanje pitja kljub škodljivim posledicam (telesnim ali duševnim); tega umre. Človek, ki pa je zasvojen z neko snovjo ali vedenjem, brez tega ne bo umrl, bo pa trpel 6. nadaljevanje pitja kljub problemom v medosebnih odnosih; zaradi odtegnitvenih težav (13). 7. manj preteklih zanimanj; Spekter – kontinuum pitja alkohola – odnosa do alkohola 8. slabše izpolnjevanje pomembnih nalog; 9. povečana toleranca za učinke alkohola; Poudariti je treba, da so prehodi med posameznikovimi načini pitja zvezni, dostikrat neopazni – ne 10. težave ob prenehanju pitja – abstinenčne težave; moremo reči: nekdo danes še ni zasvojen, jutri je pa že. Edina jasna meja je meja med abstinenco in pitjem: ali ne piješ nikoli ali pa piješ bolj ali manj pogosto (enkrat letno ali vsak dan in vse možnosti 11. neuspešnost pri prenehanju. vmes). Pitje alkohola in z njim povezane škodljivosti niso nekaj dokončnega, nespremenljivega. Posa- ( Če so v zadnjih 12 mesecih izraženi 2–3 znaki, gre za blago motnjo, če 4–5 znakov, gre za srednje izra-meznik se v času svojega življenja neredko giblje sem ter tja iz enega načina pitja v drugega – od ško- ženo motnjo in za intenzivno izraženo motnjo gre, če je izraženih 6 ali več znakov. ) dljivega pitja do manj tveganega, včasih do občasne abstinence in spet nazaj, lahko pa tudi dolgo časa vzdržuje isti vzorec pitja. Če pa s svojim pitjem pride do zasvojenosti, dolgotrajni prehodi v druge sku-Zasvojenost z alkoholom je na ravni posameznika bolezen spremenjenega delovanja možganov (je pine pivcev praviloma niso več možni – edina rešitev je takšno ali drugačno zdravljenje zasvojenosti. kronična progresivna bolezen možganov), širše gledano pa je bolezen odnosov. V začetnih fazah po-Ob govoru o pitju alkohola se neredko pozabi, da je odsotnost pitja – abstinenca povsem normalno gosto ostaja prikrita, na zunaj se družina zasvojenega človeka ohranja, vendar se vloge nefunkcional-stanje – morda še korak dlje: ali ni edino abstinenca normalno stanje, če upoštevamo, da je alkohol no prerazporedijo in odnosi v družini se zverižijo, prihaja do prepirov, groženj, alkoholik doživljajsko toksična, rakotvorna, teratogena, adiktivna psihotropna snov? vse bolj otopeva, v kasnejših fazah pa prihaja do širših motenj na socialni ravni, ko družina lahko Upoštevati je treba, da so ljudje, ki pijejo alkohol na tvegan način, zdravi, brez težav, vendar zaradi razpade, pogosti sta brezposelnost oz. nezaposljivost, marginalizacija in socialno propadanje (11, 12). svojega pitja tvegajo, da bodo sčasoma imeli težave. Vsako pitje alkohola prinaša določeno stopnjo Do nedavnega so oz. nekateri še danes uporabljajo neustrezne izraze. Poleg izrazov abstinenca in tveganja, ni netveganega pitja alkohola, tako kot ne obstaja netvegana vožnja avtomobila (14, 15). alkoholizem je bil dolgo v uporabi samo izraz zmerno pitje, ki se sedaj v strokovni literaturi opušča Takoj ko sedeš za volan in zapelješ na cesto, obstaja neko tveganje, da se bo zgodilo kaj neprijetnega, (čeprav ga nekateri v anglo-ameriški strokovni literaturi še uporabljajo: moderate drinking). Avtorji so vendar bolj ko upoštevaš pravila, manjše je tveganje in obratno: manj ko jih upoštevaš, večje je tvega opisovali različno in ni bilo splošno veljavne definicije, zato je v resnici lahko označeval vse od manj ganje. Enako velja za pitje alkohola: manj ko se držiš meja manj tveganega pitja, večje je tveganje za tveganega pitja pa do zasvojenosti. Nekateri so priporočali pitje po pameti, kar je seveda neizvedljivo, škodo in hkrati: manj ko piješ, manjše je tveganje. saj se pamet spreminja hkrati s količino popitega alkohola. Prav tako je neprimeren izraz kulturno Posledice pitja se lahko pokažejo pri komerkoli, čeprav je znanih nekaj dejavnikov tveganja: npr. de-pitje ali zdravo pitje, saj ne obstaja zdravo pitje – vsako pitje alkohola pomeni neko stopnjo tveganja. dni dejavniki, moteni odnosi v primarni ali sedanji družini ali bližnjem okolju, alkoholizem enega od Nekateri avtorji uporabljajo tudi izraz problematično pitje (angl. problem drinking), kar lahko pomeni staršev, socialno-kulturni vplivi, psihološke, psihiatrične ali osebnostne motnje. Kljub temu pri ne-tvegano in škodljivo pitje, pa tudi zasvojenost. To je lahko praktično uporaben izraz v strokovnih kro-katerih čezmernih pivcih ne najdemo nobenega takšnega dejavnika. Pravzaprav lahko vsak človek iz 46 47 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA tveganega zdrsne v škodljivo pitje ali zasvojenost, ne da bi prepoznal, kaj se z njim dogaja. Tako npr. že 5. Ali zmorem delati to ali znam dovolj? Ta pomislek presežemo in odpravimo z izobraževanjem (del vsaka pijanost bistveno zveča tveganje, da bo nastala neka škoda. Pri nekaterih ljudeh lahko že pitje tega je ta priročnik) – branjem literature o problematiki pitja alkohola (npr. knjiga dr. Janeza Ruglja: nekaj decilitrov vina na dan v nekem obdobju povzroči npr. težave z želodcem, okvaro jeter, motnje Pot samouresničevanja), nadaljnjim pridobivanjem znanja in veščin ter nabiranjem novih izkušenj z spomina, možen je tudi razvoj zasvojenosti ipd. vsakodnevnim izvajanjem odkrivanja tveganega in škodljivega pitja in ukrepanja ob tem. Pogostnost tveganega in škodljivega pitja je nekajkrat večja od pogostnosti zasvojenosti z alkoholom. 6. Zakaj je tako pomembno odkrivati tvegano in škodljivo pitje? Tvegano in škodljivo pitje alkohola Premalo je znano, da so zato tudi posledice škodljivega pitja (osebna in družbena škoda) pogostejše. pogosto ostaneta prezrta, čeprav vemo, da več kot ena tretjina odraslih ljudi vsaj občasno pije Zato moramo vsi, ki se pri svojem delu srečujemo z ljudmi in jim na različne načine pomagamo, prav alkohol tvegano ali škodljivo (19). Ljudje, ki pijejo tvegano, so zdravi in na zunaj ne kažejo nobenih tako pa tudi vsi drugi (v različnih društvih, združenjih in drugih nevladnih organizacijah) posebno poznačilnosti razen načina oz. količin pitja alkohola. Številni ljudje se niti ne zavedajo, da je njihovo zornost posvetiti predvsem tveganemu in škodljivemu pitju, saj lahko z ustreznim ukrepanjem ljudem pitje tvegano, čeprav včasih že sami ali pa njihovi bližnji ukrepajo tako, da zmanjšajo tveganje (npr. pomagamo, da bodo imeli manj težav zaradi pitja alkohola in bomo lahko celo preprečili morebiten naročijo taksi ali pa prevzamejo vožnjo avtomobila od nekoga, ki se je napil). Zaradi tega tvega-razvoj zasvojenosti z alkoholom (16). nega pitja ne moremo odkriti, če ga načrtno ne iščemo. Tudi tisti, ki že imajo težave zaradi pitja, pogosto ostanejo neodkriti, ker pred drugimi ljudmi prikrijejo težave, prav tako pa jih ponavadi prikrivajo tudi njihovi bližnji. Kako se pri svojem delu soočiti s problematiko pitja alkohola 7. Kdaj pa naj odkrivam tvegano in škodljivo pitje? Glede na naravo dela, glede na strokovni profil Če želimo v širšem smislu zmanjšati probleme, povezane s pitjem alkohola, imajo svojo vlogo vsi in okoliščine. Obstajajo pa priložnosti, ko je ugotavljanje pivskega statusa posebej primerno in je deležniki v družbi: politika, različne ustanove in organizacije, mediji, nevladne organizacije (NVO), manj možnosti, da bo to pri človeku sprožilo odpor: npr. kot del širše anamneze, ob težavah, ki bi različne javne osebnosti, družine ipd. (17). lahko bile povezane s pitjem alkohola ipd. Če želimo zmanjšati tovrstne probleme na individualni ravni, ima pa svojo vlogo vsak, ki na svojem 8. Pri kom naj odkrivamo tvegano in škodljivo pitje alkohola? Najbolje bi bilo imeti ta podatek zapisan strokovnem področju dela z ljudmi. To pomeni, da v svoje vsakdanje delo na ustrezen, nevsiljiv način v dokumentaciji vsakega človeka, s katerim delamo. Tako kot zbiramo razne druge podatke o posa-vplete vprašanja o pitju alkohola. Na podlagi odgovorov našega klienta/pacienta/uporabnika oceni-mezniku, bi bilo dobro, da bi imeli tudi podatek o pivskem statusu, kar je na začetku verjetno težko mo, za kakšen način pitja gre, nato ustrezno ukrepamo, pozneje spremljamo morebitne spremembe dosegljiv cilj – odvisno je od vrste strokovnjaka in od vrste problema, ki ga obravnavamo. Začnemo ter sodelujemo z drugimi strokovnjaki, ki se pri svojem delu srečujejo z istimi ljudmi. Ob tem se ne-lahko pri bolj ogroženih ljudeh (npr. otrocih alkoholikov, mladostniki, mladi odrasli, nosečnice) ali redko pri strokovnjakih pojavijo pomisleki ali dileme: ob bolj tveganih oz. stresnih situacijah: npr. po izgubi zaposlitve, prva leta po upokojitvi, ob finanč- nih težavah, po razvezi, po smrti partnerja ipd. 1. Ali je ukvarjanje s pitjem alkohola moje delo? Pogovor o pitju alkohola ne more biti delo samo enega strokovnjaka, če želimo, da se na področju alkoholne problematike kaj izboljša. Vsak lahko prispeva večji ali manjši delček v mozaiku, vsak, ki mu ni vseeno za soljudi. Strokovnjaki, ki se pri svojem delu neposredno srečujemo z ljudmi, imamo NENADOMESTLJIVO vlogo pri odkrivanju tveganih in škodljivih pivcev, nihče drug ne bo delal tega namesto nas. 2. Kaj če bodo moji klienti/pacienti/uporabniki užaljeni, če jih bom spraševal glede pitja alkohola? To vprašanje si postavljajo strokovnjaki tako pri nas kot v tujini. Takšna bojazen je neredko ovira, tako da ostane področje pitja alkohola nerazjasnjeno. Če ljudi sprašujemo o njihovem življenju, navadah, ravnanjih, je razumljivo, da beseda v pogovoru nanese tudi na alkohol. 3. Tudi jaz pijem alkohol in ne želim biti hinavski. Seveda zaenkrat ne moremo pričakovati, da bi o pitju alkohola govorili le strokovnjaki, ki so abstinenti. Je pa smiselno, da vsakdo najprej razmisli o svojem odnosu do alkohola in svojih pivskih navadah, se seznani s strokovnimi dejstvi in primerno obravnava to problematiko pri svojem strokovnem delu. Pri tem mora biti pozoren, da se ne ukvarja samo s tistimi, ki pijejo več kot on/-a. 4. Ali se splača – ali ima smisel, saj se čezmerni pivci (tisti, ki pijejo na tvegan ali škodljiv način ali so že zasvojeni z alkoholom) ne bodo spremenili zaradi mene? Cela vrsta raziskav v različnih okoljih kaže, da je ustrezno ukrepanje pri tveganih in škodljivih pivcih uspešno – mnogi zmanjšajo pitje alkohola in s tem zmanjšajo tveganje za škodo, ki jim jo lahko povzroči pitje alkohola (15, 17). Če zgodaj odkrijemo tvegano pitje, ko še ni nobenih posledic, lahko posameznik po ustreznem pogovoru zmanjša pitje alkohola in s tem zmanjša tveganje za nastanek številnih možnih posledic, povezanih s pitjem, človeku, ki pije na škodljiv način, pa lahko pomagamo, da prepreči nadaljnjo škodo ali škodo vsaj zmanjša. Ko enkrat nekoga alkohol zasvoji, pomeni, da smo zamudili najugodnejši čas, ko bi lahko z relativno preprostimi ukrepi preprečili škodo in je edina pot ustrezno zdravljenje zasvojenosti (11, 12). 48 49 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA Literatura 1. Babor T, Caetano R, Casswell S, Edwards G, Giesbrecht N, Graham K, et al. Alcohol: No Ordinary Commodity. Research and Public Policy. Oxford: Oxford University Press; 2003. 2. Babor TF, Higgins-Biddle J, Saunders J, Monteiro MG. AUDIT – the alcohol use disorders identification test. WHO 2001. 3. Kolšek M. O pitju alkohola : priročnik za zdravnike družinske medicine. 2. dopolnjena izd. Ljubljana: Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, 2011. 4. Anderson P, Gual A, Kolšek M. (Ur.). Klinične smernice za zgodnje odkrivanje tveganega in škodljivega pitja in kratki ukrepi : alkohol in osnovno zdravstvo : evropski projekt za obravnavo alkoholne problematike v osnovnem zdravstvu (PHEPA). Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za družinsko medicino, 2006. 5. Markovič S. Dionizov bokal in zadovoljni Kranjec. Zdrav Vestn 1998;67:693-5. 6. Giedd JN. Structural magnetic resonance imaging of the adolescent brain. Annals NY Acad Science 2004;1021:77-85. 7. Bonomo YA, Bowes G, Coffey C, Carlin JB, Patton GC. Teenage drinking and the onset of alcohol dependence: a cohort study over seven years. Addiction 2004; 99: 1520-8. 8. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB-10 : deseta revizija izd.). Ljubljana_ IVZ RS – Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2005. 9. Definition of addiction. American Association of Addiction Medicine, 2011. Pridobljeno 6.3.2018 s spletne strani https://asam.org/resources/definition-of-addiction. 10. Diagnostic and statistical manual of mental disorders, Fifth edition (DSM-5). Pridobljeno 6.3.2018 s spletne strani https://www.psychiatry.org/psychiatrists/practice/dsm. 11. Rugelj J. Pot samouresničevanja. Ljubljana: Slovensko društvo terapevtov za alkoholizem, druge odvisnosti in pomoč ljudem v stiski; 2000. 12. Ramovš J. Alkoholno omamljen I. Celje: Mohorjeva družba; 1983. 13. Kolšek M. Življenje je radost, ne le užitek. Zdrav Var 2006;45(1):1-6. 14. Sherk A, Thomas G, Churchill S, Stockwell T. Does drinking within low-risk guidelines prevent harm? Implications for high-income countries using the international model of alcohol harms and policies. J Stud Alcohol Drugs, 2020;81: 352–361. 15. Evangelos Evangelou E, Suzuki H, Bai W, Pazoki R, Gao H, Matthews PM, El iott P. Alcohol consumption in the general population is 1 associated with structural changes in multiple organ systems. Elife, 2021;10:e65325. doi: 10.7554/eLife.65325. 16. Angus C, Thomas C, Anderson P, Meier PS, Brennan A. Estimating the cost-effectiveness of brief interventions for heavy drinking in primary health care across Europe. Eur J Public Health 2017;27(2):345–51. 17. Poplas-Susič T, Švab, I, Kolšek M. Community actions against drinking alcohol in Slovenia - a Delphi study. Drug Alcohol Depen 2006;83:255-61. 18. Jonas DE, Garbutt JC, Amick HR, Brown JM, Brownley KA, Council CL e tal. Behavioral counseling after screening for alcohol misuse in primary care: a systematic review and meta-analysis for the U.S. Preventive Services Task Force. Ann Intern Med 2012;157(9):645-54. 19. Visnovič Poredoš A, Kolšek M. The drinking habits of users of an alcohol drinking screening web-site in Slovenia. Zdrav Var 2016;55(1):36-42. 20. Hočevar, T., Henigsman, K., Štruc, A. Merice in posledice pitja alkohola na telo (letak). Ljubljana: NIJZ, 2018. 50 51 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA Dostopnost alkohola 1.4. ALOKOHOLNA POLITIKA V Določena spodnja starostna meja za pitje alkohola, državni monopol nad prodajo alkohola, prepoved SLOVENIJI – PREGLED STANJA prodaje, določena spodnja starostna meja za prodajo alkoholnih pijač, omejevanje gostote prodajnih mest, omejen čas prodaje, omejevanje prodaje alkohola določenim posameznikom (npr. opitim in Z UKREPI mladoletnim), različna dostopnost alkoholnih pijač glede na stopnjo vsebnosti alkohola. Vesna Kerstin Petrič, Vesna Marinko, Nataša Blažko Tržno komuniciranje alkoholnih pijač Omejitve oz. prepovedi oglaševanje oz. tržnega komuniciranja in sponzoriranja s strani alkoholne Kaj je alkoholna politika? industrije, vzpostavitev spremljanja in nadzora. Alkoholna politika obravnava odnos med pitjem alkohola, blagostanjem in zdravjem posameznika Preprečevanje javnozdravstvenih posledic neformalne pridelave ter nedovoljene ponudbe in proter javno blaginjo. Združuje ukrepe, ki jih država sprejme z namenom preprečevanja in zmanjševanja daje alkohola škode zaradi rabe alkohola. Alkoholna politika je uspešna le, če pri njenem oblikovanju in izvajanju Spremljanje in sledenje izdelkov z informatizacijo zbiranja in obdelave podatkov, uvedba davčnih na-sodelujejo različni akterji: tako politični snovalci in odločevalci (npr. državni svet, državni zbor, mini-lepk, spremljanje neregistrirane porabe, nadzor nad kakovostjo alkoholnih pijač, informiranje in opo-strstva) kot tudi stroka (npr. strokovne organizacije, inštituti, strokovna združenja, fakultete), civilna zarjanje prebivalstva o škodljivih učinkih nenadzorovanih alkoholnih pijač. družba (npr. nevladne organizacije, lokalne skupnosti) in mediji. (1) Preprečevanje negativnih posledic pitja in zastrupitve z alkoholom Ukrepi alkoholne politike Povečevanje odgovornosti strežnega osebja, izobraževanje zaposlenih v gostinstvu za obvladovanje negativnih posledic pitja alkohola, aktivno izvajanje zakonodajnih omejitev, licenc. Svetovna zdravstvena organizacija v okviru Globalne strategije za zmanjševanje škodljive rabe alkohola predlaga 10 ključnih področij ukrepanja celovite alkoholne politike (2), v okviru katerih so spodaj Spremljanje in nadzor navedeni nekateri ključni ukrepi (3). Spremljanje registrirane in neregistrirane porabe alkohola, vzorcev tveganega in škodljivega pitja in - Vodenje, ozaveščanje in zavezanost k ukrepanju izgubljenih let življenja, ki jih pripišemo rabi alkohola, rabe alkohola med otroki in mladostniki, ško-Sprejem nacionalnih strategij oz. akcijskih načrtov z jasnimi cilji, nalogami in ukrepi, ozaveščanje jav-de, ki nastane zaradi rabe alkohola v nosečnosti, z alkoholom povezanih nezgod in smrti v prometu, nosti, vključno z opozorili na embalaži alkoholnih izdelkov, zagovorništvo za uveljavitev učinkovitega pojavnosti z alkoholom povezanih bolezni, spremljanje dostopnosti in cenovne dostopnosti alkohola, ukrepanja. ekonomskega bremena alkohola (zdravstvena škoda, kriminal, prometne nezgode). Pomembno je zagotavljanje nadzora nad sprejetimi ukrepi s pomočjo nadzornih organov. Ukrepi v zdravstvu Zgodnje odkrivanje in svetovanje o tveganem in škodljivem pitju alkohola v primarnem zdravstvenem 5 cenovno najbolj učinkovitih ukrepov alkoholne politike varstvu, zdravljenje in rehabilitacija zasvojenih z alkoholom, skupine za samopomoč, pogovorne in psihološke terapije. V letu 2018 je Svetovna zdravstvena organizacija v sodelovanju z mednarodnimi partnerji objavila iniciativo SAFER: zmanjševanje z alkoholom povezane škode v svetu, ki priporoča ukrepe na petih Ukrepi v lokalni skupnosti in na delovnem mestu cenovno najučinkovitejših področjih za zmanjševanje z alkoholom povezane škode (4). Aktivnosti v lokalni skupnosti, delovnih organizacijah in sistemu izobraževanja, sprejemanje akcijskih 1. Zmanjševanje (fizične) dostopnosti alkohola načrtov na ravni lokalne skupnosti. Uvajanje sistema licenciranja za nadzor proizvodnje, prodaje, dostave in strežbe oz. ponudbe alkoholnih pijač; reguliranje števila, gostote in lokacij prodajnih mest, ur in dni, ko je dovoljeno prodajanje Ukrepi na področju vožnje pod vplivom alkohola alkoholnih pijač; uvedba najnižje starosti za nakup in pitje alkoholnih pijač; omejevanje pitja alkohola Omejevanje najvišjih dovoljenih vsebnosti alkohola v krvi, naključno preverjanje vsebnosti alkohola na javnih mestih. v izdihanem zraku, odvzem vozniškega dovoljenja in postopno pridobivanje vozniškega dovoljenja, 2. Ukrepi na področju vožnje pod vplivom alkohola obvezna izobraževanja, svetovanja, in če je treba, programi zdravljenja. Poleg omejevanja dovoljenih vsebnosti in naključnih preverjanj alkohola, priporočajo še odvzem vozniškega dovoljenja in uvedbo alkoholnih ključavnic, drugi dopolnilni ukrepi pa vključujejo še obvezno Cene alkohola usposabljanje voznikov, zagotavljanje nadomestnih prevozov, zdravstveno svetovanje in po potrebi Zviševanje davkov in cen alkoholnih pijač, dodatna obdavčitev mešanih alkoholnih pijač in pijač, na-napotitev na zdravljenje in skrbno načrtovane, intenzivne in dobro izvedene medijske kampanje. menjenih mladim, določitev minimalne cene alkoholnih pijač. 3. Presejalni programi, kratki ukrepi in zdravljenje Povečati zmogljivosti zdravstvenega in socialnega sektorja pri odkrivanju, kratkih ukrepih, preprečevanju pitja alkohola in zdravljenju, vključno z zagotavljanjem podpore prizadetim družinam in pod-52 53 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA pore za medsebojno pomoč in samopomoč; posebno pozornost je potrebno nameniti nosečnicam Deset področij ukrepanja: 1 – Preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, 2 – Vodenje, ozaveščanje in ženskam v rodni dobi in komorbidnim stanjem (uporaba drog, depresija, samomori, HIV/AIDS, in zavezanost k ukrepanju, 3 – Spremljanje alkoholne problematike, 4 – Omejevanje dostopnosti tuberkuloza). Večjo dostopnost storitev je treba zagotoviti za skupine z nizkim socialno-ekonomskim alkohola, 5 – Preprečevanje negativnih posledic pitja in zastrupitve z alkoholom, 6 – Obravnava tve-položajem. ganega in škodljivega pitja alkohola ter zasvojenosti v zdravstvu, 7 – Pristopi v lokalni skupnosti in na delovnem mestu, 8 – Omejevanje oglaševanja in tržnega komuniciranja alkoholnih pijač, 9 – Prepre-4. Omejitve in prepovedi oglaševanja, sponzoriranja in promocije čevanje posledic neformalne pridelave ter nedovoljene ponudbe in prodaje alkohola, 10 – Ukrepi na Uvedba zakonskih prepovedi ali omejitev oglaševanja in tržnega komuniciranja, še posebno tistega, področju cenovne dostopnosti alkohola. ki je namenjeno mladoletnim. Razvoj učinkovitih sistemov nadzora nad kršitvami. Ruska federacija je primer države z eno najuspešnejših sprememb alkoholne politike v zadnjih letih, 5. Davčni in cenovni ukrepi ki je bistveno vplivala na zmanjšanje porabe alkoholnih pijač in posledično škode zaradi alkohola. Zviševanje trošarin in prilagajanje cen ravni inflacije in prihodkov, prepoved promocijskih cen in dru-Zvišala je trošarine in cene alkoholnih pijač, uvedla minimalne cene za določene alkoholne pijače, gih popustov in ugodnosti v povezavi z nakupom alkoholnih pijač, uvedba minimalnih cen za enoto zmanjšala dostopnost alkohola in povečala minimalno zakonsko starost za pitje alkohola. V letu 2006 alkohola in cenovnih spodbud za brezalkoholne pijače; zmanjševanje ali ustavitev subvencioniranja so uvedli enotni državni avtomatski informacijski sistem (EGAIS), v okviru katerega spremljajo prav gospodarskih subjektov na področju alkohola. vsako steklenico alkoholne pijače od proizvodnega obrata do blagajne in ki zagotavlja pobiranje davkov in nadzor nad trgom z alkoholnimi pijačami. Vsi ti ukrepi so privedli do 43-odstotnega znižanja Mednarodni okvir registrirane porabe alkohola na prebivalca v zadnjih 15 letih (6). Med državami članicami EU so velik napredek na tem področju naredile Škotska, Irska, Islandija, Litva Evropska komisija in Urad SZO za Evropo sta v letu 2018 objavila rezultate skupne raziskave o alko-in Francija. holu in zdravju, ki vključuje podatke o ukrepanju na omenjenih desetih področjih alkoholne politike Ključni dosežek na področju cenovne dostopnosti alkohola je uvedba minimalne cene na enoto alko-za 30 evropskih držav, med njimi tudi Slovenijo. Mednarodne primerjave po posameznih področjih hola, kar je kot prva na svetu leta 2018 uvedla Škotska. Postavili so ceno najmanj 0,5 funta za enoto ukrepanja pa kažejo, da smo v Sloveniji v zadnjih letih največ naredili na področjih preprečevanja vo-alkohola (8 g oz. 10 ml čistega alkohola). Minimalna cena velja tako v trgovinah kot barih in restavraci- žnje pod vplivom alkohola, vodenja in ozaveščanja, spremljanja alkoholne problematike, omejevanja jah. Že v prvem letu po njeni uvedbi se je število smrti, povezanih z alkoholom, znižalo za 10 % (6, 7). dostopnosti alkohola, preprečevanja negativnih posledic pitja in zastrupitev z alkoholom ter obravnave tveganega in škodljivega pitja in zasvojenosti v zdravstvu. Manj uspešni smo bili na področjih Tudi Irska je v 2018 sprejela nove ukrepe na področju alkohola (Public Health (Alcohol) Act, 2018), ki omejevanja tržnega komuniciranja alkohola, preprečevanja posledic neformalne pridelave in nedo-vključujejo uvedbo minimalne cene na enoto alkohola (minimalna cena na gram alkohola je 0,1 EUR), voljene ponudbe oziroma prodaje alkohola pa tudi zmanjševanja cenovne dostopnosti alkohola, kjer označevanje sestavin in energijske vrednosti alkoholnih pijač na embalaži alkoholnih pijač, vključno z so se najslabše odrezale tudi druge države (5). zdravstvenimi opozorili in omejitve oglaševanja ter določene omejitve sponzoriranja (8). Islandija izvaja program Islandija brez drog, katerega cilj je spreminjanje vedenja mladih v povezavi z alkoholom in spreminjanje življenjskega okolja otrok, da bi bili manj izpostavljeni drogam. Gre za ce-100 lovit pristop, v katerega so vključeni država, lokalne skupnosti, šole in mladinski centri, starši in mladi sami. Eden od ukrepov, ki vključuje tudi sodelovanje staršev, so omejitve ur, do katerih lahko mla- )hi dostniki ostajajo zunaj svojega doma. Mladostniki v starosti 13–16 let v času šole ne smejo biti zunaj nžo po 22. uri, v času počitnic pa po 24. uri. Starši se povezujejo med sabo pri spoštovanju regulacij in so m aktivno vključeni v izobraževanje svojih otrok. Predsednik Islandije je uvedel tudi preventivni dan, v 00 okviru katerega spodbuja starše in otroke, da preživijo več časa skupaj. Aktivnosti se financirajo tudi 1 d s pomočjo 1 % od davkov na alkoholne pijače in 0,9 % od veleprodaje tobaka. Program je prispeval h o( k krepitvi preventivnih dejavnikov in zmanjšanju dejavnikov tveganja. Znižal se je delež opitih v zadnjih čot 30 dneh. V obdobju 2007–2016 se je znižala poraba alkohola med študenti, starimi 16–20 let, z 62 na oli 38 %, delež tistih, ki se v tej starostni skupini še niso nikoli opili, pa je z 21 % v letu 2007 porasel na ve 46 % v letu 2016 (9). tŠ Litva ima uveden sistem licenciranja za proizvodnjo in prodajo alkohola, prepoved doma izdelanih 0 alkoholnih pijač ter prepoved prodaje opitim. Leta 2016 so uvedli tudi prepoved prodaje alkohola 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 na bencinskih črpalkah in obvezna grafična sporočila na embalaži alkoholnih pijač o škodljivosti pitja alkohola med nosečnostjo. V 2017 so za 112 % povišali trošarino za pivo, za 92–111 % za vino in za 23 Slovenija EU % za žgane pijače. S tem so prispevali k višanju cen alkoholnih pijač. Leta 2018 so starost za nakup oz. pitje alkoholnih pijač povišali z 18 na 20 let in uvedli prepoved oglaševanja. Uvedli so tudi prepoved prodaje alkoholnih pijač v trgovinah od ponedeljka do sobote do 10. ure in po 20. uri, ob nedeljah pa Slika 1. Primerjava Slovenije s povprečjem 30 evropskih držav (28 držav članic Evropske unije ter Švica in po 15. uri (10). Norveška) glede na skupno število točk (0 do 100), ki nam pove, v kolikšni meri so določene države sprejele posamezne ukrepe alkoholne politike, ki so združeni v 10 področij ukrepanja celovite alkoholne politike (5). Francija ima uvedeno prepoved oglaševanja in sponzoriranja alkoholnih pijač, uvedli pa so tudi zdra-54 55 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA vstvena opozorila na embalaži alkoholnih pijač (5). Francija je bila leta 2011 tudi prva vinorodna dr-Ministrstvo za zdravje vsako leto vodi obsežno kampanjo Slovenija piha 00, s katero ozavešča splošno žava, ki je uvedla 3,55 EUR trošarine na hektoliter mirnega vina in 8,78 EUR trošarine na hektoliter javnost, voznike in še posebno mlade voznike o posledicah rabe alkohola in nesprejemljivosti vožnje penečega vina. Do leta 2021 je Francija omenjeno trošarino še nekoliko povečala in sedaj znaša 3,91 pod vplivom alkohola (18). EUR na hektoliter mirnega vina in 9,68 EUR na hektoliter penečega vina (11). V letu 2011 je Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) uvedel prepoved prisotnosti na delovnem mestu pod vplivom alkohola (19). Alkoholna politika v sloveniji K boljšemu povezovanju vseh ključnih akterjev so pripomogla tudi vlaganja države v spletni portal MOSA – Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola (20). MOSA je spletno srečevališče, Po letu 2000 nam je v Sloveniji uspelo narediti nekaj pomembnih korakov v smeri učinkovite alkoholne ki na pregleden, dinamičen, jasen in vsem dostopen način informira o alkoholni problematiki ter politike. Sprejetih je bilo kar nekaj naprednih in učinkovitih ukrepov za zmanjševanje pitja alkohola (1). spodbuja različne akterje, ki so neposredno ali posredno vpeti v oblikovanje programov in/ali politik Leta 2003 sprejeti Zakon o omejevanju porabe alkohola (Uradni list RS, št. 15/03 in 27/17 (v nada-za reševanje alkoholne problematike, k povezovanju in sodelovanju (20). ljevanju ZOPA) je v Sloveniji pomembno prispeval k omejevanju dostopnosti do alkoholnih pijač, še Izvajamo tudi redna strokovna srečanja na nacionalni in lokalni ravni in povečanje vlaganj v programe posebej za mlade (12). Pomanjkljivost takrat sprejete ureditve je bilo predvsem urejanje oglaševanja varovanja in krepitve zdravja, ki jih izvajajo nevladne organizacije v sodelovanju s stroko (1). in cenovne dostopnosti alkoholnih pijač. Na politični ravni je bilo odločeno, da se oglaševanje uredi z drugim zakonom, in sicer z Zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo Ministrstvo za zdravje sofinancira različne aktivnosti in programe, ki jih izvajajo nevladne organizacije v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00, 42/02 in 47/04 – ZdZPZ). Ta je le delno omejil oglaševanje alko-s ciljem preprečevanja tvegane in škodljive rabe alkohola (21, 22). Aktivnosti in programi so namenje-holnih pijač. Popolna prepoved oglaševanja velja zgolj za alkoholne pijače z več kot 15 volumenskimi ni različnim skupinam prebivalstva, s poudarkom na ranljivih skupinah. Z vključevanjem vrstniškega % alkohola, druge alkoholne pijače pa se pod določenimi pogoji lahko oglašujejo (13). in drugih pristopov se še posebej osredotočajo na mlade. Programi vključujejo aktivnosti promocije zdravega življenjskega sloga, ozaveščanja o posledicah pitja alkohola, preprečevanja vožnje pod vpli-ZOPA (12) razen glede zahteve, da morajo imeti prodajalci alkoholnih pijač v prodaji vsaj dve različni vom alkohola, pomoči osebam, ki škodljivo pijejo, in njihovim družinam, zagovorništva ter spremlja-vrsti brezalkoholnih pijač, ki sta cenovno enaki ali ugodnejši od najcenejše alkoholne pijače, na ce-nja izvajanja področne zakonodaje (npr. skrito nakupovanje)10. Od leta 2017 je Ministrstvo za zdravje novno dostopnost alkohola nima vpliva. To se ureja v Zakonu o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16 in znatno povečalo finančna sredstva za ta namen in s tem prispevalo k razvoju na tem področju. 92/21), ki se sprejema pod okriljem Ministrstva za finance (14). Ob delni omejitvi na področju dostopnosti (npr. prepoved prodaje in ponudbe mladoletnim in opitim, prepoved prodaje iz avtomatskih sa-V okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike je Ministrstvu za zdravje mopostrežnih naprav, prepoved prodaje v trgovinah med 21. in 7. uro, prepoved prodaje žganih pijač uspelo zagotoviti okrog 6 milijonov EUR evropskih sredstev za projekt SOPA Skupaj za odgovoren do 10. ure, prepoved prodaje in ponudbe v okviru vzgojne, izobraževalne in zdravstvene dejavnosti, odnos do pitja alkohola (www.sopa.si) (23, 24, 25). S projektom SOPA, ki nam ga je od leta 2022 dalje med športnimi prireditvami in na delovnem mestu) (12) še nismo zagotovili vseh najučinkovitejših uspelo umestiti na sistemsko raven, smo v Sloveniji prvič povezali zdravstvene in socialne institucije ukrepov za zmanjševanje cenovne dostopnosti in omejevanja oglaševanja alkoholnih pijač. ter nevladne organizacije v mrežo, ki naslavlja problematiko alkohola tako na individualni ravni kot na ravni skupnosti. Program, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ozavešča in usposablja V letu 2015 je Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11 in 84/15) prepove-stroko, politične odločevalce, predstavnike nevladnih organizacij, ki naslavljajo skupine ljudi z različ- dal televizijsko prodajo alkoholnih pijač (15). nimi ranljivostmi, predstavnike medijev ter članov skupnosti o škodljivosti pitja alkohola ter virih in Zakonodaja na področju prometne varnosti v Sloveniji ne vključuje le restriktivnih ukrepov za prepre-načinih podpore pri opuščanju čezmernega pitja alkohola odraslih oseb. SOPA vključuje medsektor- čevanje vožnje pod vplivom alkohola, temveč tudi zdravstvene/preventivne. Uvedli smo zdravstveni sko interdisciplinarno povezovanje. Ključno povezovanje med zdravstvenim in socialnim sektorjem pregled s svetovanjem, ki se ga lahko udeležijo vozniki motornih vozil, ki so vozili pod vplivom alkoho-predstavlja sodelovanje zdravstvenih delavcev v zdravstvenih domovih, klinikah in socialnovarstve-la (od 0,5 do 0,8 g alkohola na kg krvi), in vozniki posebnih skupin (vozniki začetniki, poklicni vozniki nih delavcev na centrih za socialno delo ter strokovnjakov na zavodih za zaposlovanje in v nevladnih itd.; do 0,5 g/kg alkohola). Zdravstveni pregled opravi izbrani osebni zdravnik, ki oceni tveganost in organizacijah, ki naslavljajo skupine s posebnimi ranljivostmi. Pristop SOPA se je testno izvajal v 18 škodljivost pitja in svetuje glede spremembe. S potrdilom o opravljenem svetovanju se vozniku izbri-lokalnih okoljih, kjer so izbrani zdravstveni in socialni delavci ter predstavniki nevladnih organizacij in šejo 4 kazenske točke, a le enkrat v dveh letih. Uvedli smo tudi obvezno udeležbo v enem od treh zavoda za zaposlovanje v medsebojnem sodelovanju izvajali aktivnosti t. i. kratkega ukrepa podpore rehabilitacijskih programov, ki se ga mora udeležiti oseba, ki ji je izrečeno prenehanje veljavnosti ljudem, ki želijo opustiti tvegano in škodljivo pitje alkohola. V okviru projektnih aktivnosti je bilo do vozniškega dovoljenja in je prejel kazenske točke zaradi vožnje pod vplivom alkohola. V program jo, sedaj za nudenje podpore posameznikom in skupinam pri opuščanju čezmernega pitja alkohola uspo-v primeru odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, napoti sodišče po opra-sobljenih skoraj 600 strokovnjakov, nagovorjenih več kot 50.000 članov skupnosti, več kot 4.000 jih vljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu. Sodišče pri določitvi ustreznega rehabilitacijskega proje bilo vključenih v proces opuščanja čezmernega pitja alkohola, od katerih je skoraj 1.000 čezmerno grama izbira med tremi: krajšimi edukacijskimi delavnicami, daljšimi psihosocialnimi delavnicami in pijte alkohola tudi uspešno opustilo. Ob tem je bilo vzpostavljenih 8 regijskih in 18 lokalnih interdisci-programi zdravljenja odvisnosti (16). Več o rehabilitacijskih programih je zapisano v poglavju 7. plinarnih skupin akterjev SOPA, 15 predstavnikov medijev je bilo usposobljenih za javnozdravstveno ustrezno pisanje o alkoholu v medijih, izvedenih je bilo več medijskih kampanj po vsej Sloveniji ter vsako leto obeležen t. i. dan brez alkohola (24, 25). Problem alkohola smo v Sloveniji naslovili tudi v okviru Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013–2022 (Uradni list RS, št. 39/13) (17). Različni organi in organizacije poskušamo odpraviti najpogostejše vzroke prometnih nesreč, kot so vožnja pod vplivom alkohola, 10  Gre za ukrep, ki ga omogoča 15. člen ZOPA, in sicer da pristojni inšpektor lahko pri opravljanju nadzora nad prepo-neprilagojena hitrost, neuporaba varnostnega pasu in podobno. vedjo prodaje in ponudbe alkoholnih pijač mladoletnim, sodeluje z osebo, mlajšo od 18 let. Za sodelovanje mlado-letne osebe pa je treba pridobiti predhodno pisno soglasje njenih staršev oziroma skrbnikov. 56 57 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA Preglednica 1: Izbrani učinkoviti ukrepi alkoholne politike (stolpec levo), ki so v Sloveniji sprejeti delno ali v celoti (stolpec desno) Preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola Obravnava oseb s tveganim in škodljivim pitjem ter zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj zaradi pitja alkohola Postopno znižanje dovoljene vsebnosti alkohola v DELNO – Najvišja dovoljena raven alkohola v krvi je Kratki ukrepi za osebe, ki tvegano ali škodljivo pijejo, DELNO – Ukrep se izvaja v okviru Zakona o voznikih in krvi za voznike do 0,0 g/l 0,50 grama alkohola na kilogram krvi (ZPrCP). v primarnem zdravstvu in drugih okoljih v okviru Nacionalnega programa primarne preventi- Nacionalni program varnosti cestnega prometa ve srčno-žilnih bolezni. Vsi zdravniki splošne/družin- 2013–2022 poleg naključnega preverjanja vsebnosti ske medicine tveganega in škodljivega pitja alkohola alkohola v izdihanem zraku vključuje tudi aktivnosti ne odkrivajo, čeprav obstajajo klinične smernice za ozaveščanja in preprečevanja vožnje pod vplivom al- zgodnje odkrivanje in kratke ukrepe. Aktivnosti se kohola. krepijo preko projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. 0,0 g/l alkohola v krvi za mlade voznike, voznike jav- DA (ZPrCP) nega prevoza in voznike težkih tovornih vozil Zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj ter drugih DA – Stroške zdravljenja krije zdravstveno zavarova-bolezni zaradi pitja alkohola nje. Naključno preverjanje vsebnosti alkohola v izdiha- DA – Vozniki imajo lahko največ do vključno 0,24 mi-Zmanjševanje škode v pivskem okolju nem zraku ligrama alkohola v litru izdihanega zraka pod pogo- jem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo Povečevanje odgovornosti strežnega osebja DELNO – Z globo se kaznujejo pravna oseba, odgo- znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko vorna oseba pravne osebe, samostojni podjetnik, nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Poklicni odgovorna oseba samostojnega podjetnika posa- vozniki, vozniki javnega prevoza, učitelji vožnje, voz- meznika, ki samostojno opravlja dejavnost in odgo- niki začetniki, vozniki, ki prevažajo otroke, in nekate-vorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja ri drugi vozniki ne smejo imeti alkohola v organizmu dejavnost, če streže osebi, ki kaže znake opitosti, ter (ZPrCP). kdor omogoči osebi, mlajši od 18 let, pitje alkoholne pijače na javnem mestu (ZOPA). Postopno pridobivanje vozniškega dovoljenja DA – Ob izgubi vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola je obvezna udeležba v rehabi- Izobraževanje strežnega osebja in menedžmenta za DELNO – Razvite imamo posamezne programe, za-litacijskih programih pred vnovičnim opravljanjem odgovorno strežbo ter zagotavljanje varnih okolij konsko področje ni urejeno. vozniškega izpita (ZVoz). Omejevanje tržnega komuniciranja alkoholnih pijač Omejevanje dostopnosti alkohola Popolna prepoved oglaševanja alkoholnih pijač DELNO – Prepovedano je oglaševanje alkoholnih pijač, ki vsebujejo več kot 15 vol. % alkohola. Alko- Določena spodnja starostna meja za prodajo in na- DA – Prepovedana je prodaja in ponudba alkoholnih holne pijače z manj kot 15 vol. % alkohola je med kup alkoholnih pijač pijač mlajšim od 18 let (ZOPA). drugim prepovedano oglaševati na radiu in televiziji med 7.00 in 21.30, v kinematografih pa pred 22.00 Omejitev prodaje po urah in dnevih DA – Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač med (ZZUZIS-A). Prepovedano je oglaševanje na panojih, 21. uro in 7. uro naslednjega dne v trgovinah; prepo- tablah, plakatih ali svetlobnih napisih, ki so od vrtcev vedana je prodaja žganih pijač v gostinskih obratih in šol oddaljeni manj kot 300 metrov (ZZUZIS-A). od začetka dnevnega obratovalnega časa do 10. ure Oglaševalsko sporočilo mora vsebovati informacijo o dopoldan (ZOPA). Prepovedana je televizijska proda- škodljivosti pitja alkohola. ja alkohola (ZAvMS). Prepoved dela pod vplivom alkohola DA (ZVZD) Zmanjšanje cenovne dostopnosti alkohola Legenda: ZOPA – Zakon o omejevanju porabe alkohola, ZVoz – Zakon o voznikih, ZTro-1 – Zakon o trošarinah, Obdavčitev – zvišanje minimalnih davčnih stopenj v DELNO – Uvedeno imamo trošarino na pivo, vmesne ZPrCP – Zakon o pravilih cestnega prometa, ZZUZIS-A – Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdra-skladu z inflacijo za vse alkoholne pijače, določitev pijače in etilni alkohol. Za vino in fermentirane pijače vstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, ZAvMS – Zakon o avdiovizualnih medij-minimalne cene alkohola, prepoved akcijskih in pro- trošarina ni uvedena oz. znaša 0 EUR (ZTro-1). Troša-skih storitvah, ZVZD – Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Preglednica je povzeta po publikaciji Alkoholna mocijskih cen rine se ne usklajujejo z inflacijo. politika v Sloveniji (1). 58 59 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA V Sloveniji se višina trošarin za posamezne alkoholne pijače ni spremenila od leta 2014, prav tako je Gre za področje, kjer smo, podobno kot pri tobaku, priča močnim lobijem, ne samo pri nas, ampak ohranjena ničelna stopnja trošarine za vino (14). Ob tem trošarinska subjekta, mali proizvajalec piva tudi sicer v EU in širše. Tržno komuniciranje, še posebno digitalno, čezmejna prodaja, pa tudi cenovni in mali proizvajalec žganih pijač, za določeno količino proizvedenih alkoholnih pijač plačujeta 50 % ukrepi so področja, ki zahtevajo mednarodni dogovor. nižjo trošarino (za pivo do 20.000 hektolitrov na leto, za žganje do 150 litrov s 100 vol. % alkohola na leto). Uvedli smo tudi dovoljeno količino vina (do 600 litrov na leto) in piva (do 500 litrov na leto) za lastno rabo, ki ne zahtevata prijave in plačevanja trošarin (14). Problem predstavlja tudi neregistrirana poraba alkohola, ki je v državnih statistikah ne beležimo. Ta lahko predstavlja desetino do tretjino celotne porabe alkohola (1). ZOPA je leta 2017 po mnogih letih na javnih športnih prireditvah dovolil prodajo alkoholnih pijač, ki vsebujejo manj kot 15 vol. % alkohola (dovoljene pijače so pivo, vino ipd.) (12). Snovalci alkoholne politike so temu nasprotovali in opozarjali, da šport in alkohol nista združljiva. Prodaja in ponudba alkohola na športnih prireditvah prispevata k večji dostopnosti in večjemu tržnemu komuniciranju alkohola. Posledično to pomeni višjo porabo alkohola in več škodljivih posledic (1). Tržno komuniciranje alkohola spodbuja mladostnike, da posežejo po alkoholnih pijačah v zgodnejših letih in v večjih količinah. Naraščajoča uporaba digitalnih medijev je ustvarila nove priložnosti za tržno komuniciranje različnih izdelkov, tudi alkohola (1). Slovenija nima zakonodaje, ki bi ustrezno omejila digitalno tržno komuniciranje alkohola. Iz zakonodaje sledi, da je to le delno regulirano v obliki omejevanja oglaševanja na televiziji (13, 15). Druge oblike tržnega komuniciranja alkohola so manj regulirane, posebej izvzete pa so sodobne oblike digitalnega tržnega komuniciranja, ne le alkoholnih izdelkov, temveč tudi kulture opijanja med mladimi, ki jo širi industrija zabave. Še posebno problematične oblike so tiste, kjer je zakrito, da gre za tržno sporočilo. Tak primer so blogi in vlogi, računi spletnih družbenih omrežij (npr. Facebook, Instagram), kjer uporabniki računov sporočajo svojim sle-dilcem o blagovnih znamkah in ne razkrijejo, da so za ta sporočila plačani (1). Zaključki Slovenija potrebuje celovito politiko na področju zmanjševanja z alkoholom povezane škode, s katero bi povezali vse ključne deležnike v skupnih prizadevanjih za zmanjševanje z alkoholom povezane zdravstvene, socialne in ekonomske škode, saj sodimo med najbolj z alkoholom obremenjene države. Potrebujemo strategijo oz. akcijski načrt, ki bosta temeljila na dokazano učinkovitih ukrepih, spod-bujala sodelovanje države, stroke in civilne družbe in za izvajanje katerih bodo zagotovljeni potrebna infrastruktura, kadrovski in finančni viri ter sistem upravljanja in spremljanja napredka. V zadnjih letih smo bili uspešni na področju preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola. Z uspešnim medresorskim sodelovanjem, ozaveščanjem in vključevanjem nevladnih organizacij smo prispevali k temu, da se je zmanjšalo število prometnih nesreč, ki jih pod vplivom alkohola povzročijo mladi vozniki. S primerom dobre prakse projekta SOPA, ki nam ga je uspelo umestiti tudi na sistemsko raven, smo pri preprečevanju tvegane in škodljive rabe alkohola uspešno povezali zdravstveni in socialni sektor ter nevladne organizacije v mrežo, ki naslavlja problematiko alkohola tako na individualni ravni kot na ravni skupnosti. Z zagotovitvijo dodatnih sredstev smo omogočili večjo profesionalizacijo nevladnega sektorja. V veljavi so tudi ukrepi, ki prej prispevajo k povečevanju kot zmanjševanju porabe alkoholnih pijač. Po vzoru nadzora nad tobakom bi morali tudi za prodajo alkoholnih pijač uvesti dovoljenja za prodajo, s katerimi bi lahko regulirali število prodajnih mest in bi jih kršiteljem, predvsem v primeru prodaje mladoletnim ali opitim, lahko tudi odvzeli. 60 61 SKLOP 1: ALKOHOLNA PROBLEMATIKA Literatura 1. Roškar M et al. Alkoholna politika v Sloveniji: Priložnosti za zmanjševanje škode in stroškov ter ne-17. Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022 enakosti med prebivalci, 3. izdaja, 1. ponatis, Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2019. (Uradni list RS, št. 39/13). Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=RESO92 2. World Health Organization. Global Strategy to reduce the harmful use of alcohol, Geneva: World Health Organization, 2010. 18. Spletna stran Ministrstva za zdravje: področje alkohol. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: https://www.gov.si/teme/alkohol/ 3. Zorko M, Hočevar T, Tančič Grum A, Kerstin Petrič V, Radoš Krnel S, Lovrečič M, Lovrečič B. Alkohol v Sloveniji. Trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, mnenja akterjev in pre-19. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11). Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne dlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, strani: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5537 2014. 20. MOSA. Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola. Ljubljana: Nacionalni inštitut za 4. World Health Organization: The SAFER initiative, A world free from alcohol related harm. Pridoblje-javno zdravje. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: http://www.infomosa.si/ no 20. 12. 2021 s spletne strani: https://www.who.int/initiatives/SAFER. 21. Ministrstvo za zdravje: Programi za krepitev zdravja. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: 5. World Health Organization, Alcohol consumption, harm and policy response fact sheets for 30 Eu-https://www.gov.si/teme/programi-za-krepitev-zdravja/ ropean countries, WHO Regional Office for Europe, 2018. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: 22. Javni razpis za sofinanciranje programov na področju varovanja in krepitve zdravja do leta 2022 https://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0005/393107/achp-fs-eng.pdf. (Uradni list RS, št. 43/19 in 44/19): Obvestilo o upravičencih sredstev. Pridobljeno 20. 12. 2021 6. World Health Organization, Regional Office for Europe: Reducing harm due to alcohol:sucess stories s spletne strani: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/Preventiva-in-skrb-za-from 3 countries. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: https://www.euro.who.int/en/countri- -zdravje/Programi-za-krepitev-zdravja/OBVESTILO-O-UPRAVICENCIH-SREDSTEV-JR-VAROVANJE-es/lithuania/news/news/2021/4/reducing-harm-due-to-alcohol-success-stories-from-3-countries -IN-KREPITEV-ZDRAVJA-do-2022.pdf 7. Minimum unit pricing for alcohol in Scotland, Overview. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: 23. SOPA. Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola [spletna stran]. Pridobljeno 20. 12. 2021 s https://www.mygov.scot/minimum-unit-pricing spletne strani: http://www.sopa.si/ 8. Number 24 of 2018 Public Health (Alcohol) Act 2018. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: 24. Hočevar T, Henigsman K, Štruc A, Založnik P. Utemeljitev pristopa SOPA – Skupaj za odgovoren https://data.oireachtas.ie/ie/oireachtas/act/2018/24/eng/enacted/a2418.pdf odnos do pitja alkohola Interdisciplinarni pristop zamejevanja tveganega in škodljivega pitja alkohola med odraslimi prebivalci Slovenije. Ljubljana: NIJZ, 2021 (v pripravi). 9. Rafn M. Jonsson: Prevention in Iceland – Success and Development, 20 March 2018. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: https://ec.europa.eu/health/sites/default/files/alcohol/docs/ 25. Hočevar T, Henigsman K, Štruc A. SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Ljubljana: ev_20180320_co08_en.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2018 10. dr. Audrone Astrauskiene, Ministry of Healh of the Republic of Lithuania: Alcohol Control Policy in Lithuania. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: https://ec.europa.eu/health/sites/default/ files/alcohol/docs/ev_20171107_co11b_en.pdf 11. European Commission, Excise Duty Tables, Part I- Alcoholic Beverages, European Commision, 2021. Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: https://ec.europa.eu/taxation_customs/system/ files/2021-09/excise_duties-part_i_alcohol_en.pdf 12. Zakon o omejevanju porabe alkohola (Uradni list RS, št. 15/03 in 27/17). Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3130 13. Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00, 42/02 in 47/04 – ZdZPZ). Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: http://www.pisrs.si/ Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1381 14. Zakon o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16 in 92/2). Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7128 15. Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11 in 84/15). Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6225 16. Zakon o voznikih (Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 – ZNOrg, 43/19 in 139/20). Pridobljeno 20. 12. 2021 s spletne strani: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 62 63 PAO SAPOT SKLOP 2 ISR PODPORA UPORABNIKU V P ČASU SPREMINJANJA JEN VEDENJA JAAV 2 2.1. MOTIVACIJSKI INTERVJU Z Darja Boben Bardutzky IA 2.2. POGOVOR O PITJU ALKOHOLA Z Marko Kolšek, Tadeja Hočevar IKNČOIRRP SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA delavnici, za branje priročnika? Ali lahko kaj pripomore k moji večji ali manjši motiviranosti? Bi bilo 2.1. MOTIVACIJSKI INTERVJU poleg neke začetne radovednosti pomembno tudi to, da se bo v sproščenem vzdušju dogajalo nekaj, Darja Boben Bardutzky kar bo zame koristno, nekaj, kar bo v takšni obliki, ki jo bom razumel_a, da bom sposoben_a slediti in ne bom imel_a občutka nesposobnosti? Bi me bolj pritegnilo tudi, če bi bil_a osebno vključen_a, če bi koga zanimalo, kaj jaz mislim, in sicer na način, ki me ne bi ogrožal, in seveda, če bi mi bila prepuščana Uvod izbira, koliko in kako sodelujem? Ali lahko enako sklepam za paciente, uporabnike? Če so prišli k meni, so verjetno vsaj nekoliko ali za Koncept motivacijskega intervjuja (MI) izvira iz izkušenj dela z ljudmi, ki so pili na problematičen na-nekaj motivirani, še preden so me zagledali. Ta njihov motiv moram šele odkriti – sicer pa bodo zanje čin. 1983. leta ga je prvi opisal Wil am Mil er v reviji o vedenjski psihoterapiji, izhajajoč iz Rogersove verjetno veljale iste stvari: občutek, da bo koristno, da bo razumljivo, da bodo lahko izbirali, da bodo na klienta usmerjene psihoterapije. Leta 1991 se mu je pridružil Stephen Rol nick in oblikovala sta sprejeti kot pomembni posamezniki. natančnejši opis kliničnih postopkov MI. V nadaljevanju prikazujemo ključne vidike MI (1–8). Glede na veliko aplikativnost MI na številnih področjih, ne le v zdravstvu, je lahko tisti, ki je v vlogi 1. Pripravljenost za spremembe svetovalca, različnih poklicev (zdravnik, medicinska sestra, socialna delavka, učitelj, mentor ipd.) in zato so tudi v prispevku za svetovanca uporabljena različna imena (uporabnik, klient, pacient). Transteoretični model pripravljenosti na spremembe, ki sta ga opisala avtorja Prochaska in De Clemente (8), je bil od začetka pomemben del MI. V zadnjem času sta avtorja MI nekoliko preoblikovala Avtorja sta MI najprej definirala kot direktiven, to je na posameznika osredotočen svetovalni stil, stopnje, na katerih se nahajajo oziroma po katerih se razlikujejo pacienti glede na pripravljenost za katerega namen je vzpodbuditi spremembo vedenja, tako da pomaga klientu raziskati in razrešiti spreminjanje (1). njegovo ambivalentnost. Pozneje sta dejala, da gre za klinično svetovalno veščino, ki omogoči ljudem, da se zavedo svojih lastnih, zdravih motivov, potrebnih za odločitev o spremembi vedenja. Motivacija in stopnje spreminjanja – Mil er in Rol nick (Prochaska in De Clemente): MI temelji na predpostavki, da odgovornost in sposobnost za spremembe obstajata v klientu samem. 1. Staus quo (prekontemplacija oz. odsotnost razmišljanja o problemu) Svetovalčeva naloga je ustvariti okoliščine, ki bodo sprožile klientovo lastno motiviranost in pristanek 2. Ambivalentnost ali razdvojenost (kontemplacija oz. razmišljanje o problemu) za spremembe. MI želi spodbujati motivacijo za spremembe, ki bo vodila klienta k odločitvi in vztrajanju v naporih za spremembo vedenja. 3. Zaveza/obljuba (odločitev za spremembo) 4. Začetek spreminjanja (aktivne spremembe) Posebej sta poudarila, da so bistvena temeljna izhodišča (spirit) in načela MI, ki so podlaga vsem veščinam in tehnikam. Motive za spremembe izvabimo iz pacientovih lastnih notranjih potreb, vre-5. Novo stanje (vzdrževanje sprememb) dnot in ciljev, zato je on tisti, ki govori o razlogih za spremembo. 1. Status quo ali neosveščenost o problemu Direktivnemu prepričevanju, siljenju in drugim tihim načinom zunanjega nadzora se izognemo. Na tej stopnji ljudje še ne razmišljajo o spremembah, probleme večinoma zanikajo. To je morda zato, Terapevtski odnos ima značaj partnerstva in klientova svoboda izbiranja je poudarjena. ker še sploh niso nikoli kaj dosti razmišljali o svoji situaciji ali pa so že vse premislili in se odločili, da Do pogovora o spremembi vedenja pride vedno takrat, ko terapevt ali pacient (v okviru svetovanja) se ne bodo spremenili. Včasih se morda želijo spremeniti, a se ne počutijo sposobne uresničiti teh ugotovita, da je to pacientovo početje pomembno za njegovo zdravje. Morda gre za redno jemanje sprememb. Za ljudi na tej stopnji bo morda koristno, da pridobijo več informacij o lastni situaciji in predpisanih zdravil, umivanje zob, drugačno dieta, rekreacijo . . ali prenehanje škodljivih vedenj, kot sporočila o sprejemanju lastne odgovornosti bodisi za nadaljevanje dosedanjega načina življenja bo-so kajenje, opijanje, drogiranje, pretirano delo, hitra prehrana . . ali vedenje na širšem zdravstvenem disi za sprememebe. področju: povijanje nog, pitje tekočine, uporaba kondoma, uporaba slušnega aparata ipd. Kadar je 2. Razdvojenost ali razmišljanje o problemu. pacient videti nemotiviran za spremembe ali upoštevanje nasvetov zdravstvenega osebja, hitro predvidevamo, da je nekaj narobe s pacientom in da se tukaj ne da nič narediti. Te predpostavke so običaj-Na tej stopnji ljudje razmišljajo o spremembah, a se še ne odločijo zanje. Vidijo svoje probleme in razno napačne, kajti nihče ni popolnoma nemotiviran! Res je prav nasprotno – in to je tudi izhodišče MI. mišljajo o možnostih in tveganjih, ki jih prinašajo spremembe dosedanjih vedenj. So negotovi glede Motivacija za spremembe je dejansko nekaj, na kar se da vplivati in je odvisna predvsem od odnosa tega, kaj naj storijo. Ugotavljajo dobre in ne tako dobre stvari v sedanji situaciji in prav tako v more-terapevt–pacient. Način, na katerega se pogovarjamo s pacienti o njihovem zdravju, lahko bistve- bitni spremembi. Na tej stopnji pravzaprav želijo oboje, spremembe in isto stanje, kar zna povzročati no vpliva na njihovo osebno motiviranost za vedenjske spremembe. Nihče namreč ni popolnoma zmedenost in občutek pritiska med dvema možnostma. V pomoč jim bo nevtralna obravnava ambi-nemotiviran! Vsi imamo potrebe, želje, cilje, aspiracije. Terapevt dejansko lahko ima dolgoročen vpliv valentnosti, občutek sprejetosti in razumevanja terapevta, povratno sporočilo o njihovem dejanskem na pacientovo zdravje! stanju in pomoč pri osvetljevanju tega, kar želijo doseči. Pomen motivacije je izjemno velik – nasploh v življenju, pri poklicih pomoči pa še posebej, saj gre za Zavedati se moramo, da je razdvojenost (ambivalentnost) glede sprememb normalna, da spremem-korenite, včasih usodne spremembe v življenju nekega človeka. Lahko je enostavno reči, pacient ni be običajno potekajo nelinearno, da pripravljenost ni nekaj statičnega, da ima lahko različne oblike in motiviran, pa smo opravili. Ampak ali res ni nič v naši moči? Ali mi lahko motiviramo druge ali ne? da je pozornost, usmerjena k pripravljenosti za spremembe, vitalnega pomena. Kako naj bi se torej odzvali, ko ugotovimo, da je to, kar pacient potrebuje – sprememba vedenja in 3.Zaveza ali odločitev za spremembo je priprava. načina življenja? Na tej stopnji načrtujejo spremembo vedenja. Dobijo občutek, da so razlogi za spremembe prema- Že/tudi sami sebe lahko vprašamo: Ali sem motiviran_a za učenje novih stvari, za sodelovanje v učni gali razloge za ohranjanje stanja. Bolj ko se tehtnica nagiba v smer sprememb, bolj so odločeni nekaj 66 67 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA narediti. Na tej stopnji ljudje premišljujejo, kako bi nekaj spremenili, načrtujejo, kako bi prekinili stara terapevtov je pomoč pacientom pri ozaveščanju, in sicer tega, da zunanje pritiske prepoznajo kot vedenja in začeli nova, bolj konstruktivna. Ob občutku sprejetosti potrebujejo vpogled v različne možnosti, kot izbiro na poti k boljšemu zadovoljevanju potreb (preživetvenih in psiholoških). Ali z možnosti, ki jih imajo za dosego ciljev, konkretne nasvete in usmeritve. drugimi besedami, da jim prevedemo, kaj zunanji pritiski pomenijo za njihove notranje motive. 4. Začetek spreminjanja ali akcija. Elementi MI Na tej stopnji dejansko začnejo spreminjati vedenje, poskušajo nove načine obnašanja. Pogosto povedo drugim, kaj se dogaja, in iščejo pri njih podporo. V pomoč jim je, če se naučijo samovrednotenja MI ni tehnika, s katero bi zmanipulirali ljudi, da bodo počeli nekaj, česar ne želijo. MI je klinično lastnega vedenja v luči doseganja dolgoročnih zadovoljstev s čim manj škode zase in za druge. svetovalna veščina, ki omogoči ljudem, da se zavedo svojih lastnih, zdravih motivov, potrebnih za 5. Novo stanje ali vzdrževanje doseženega odločitev o spremembi vedenja. Je stopnja trajnih sprememb, na kateri spreminjajo način življenja, da bi vzdrževali nova vedenja ozi-Motivacijski intervju vsebuje veliko elementov, zaradi boljše preglednosti so najpomembnejši razvr-roma spremembe. Poleg usmerjanja v uravnoteženo zadovoljevanje psiholoških potreb jim pomaga- ščeni v skupine: temeljna izhodišča, načela, veščine, tehnike in govorica, ki napoveduje spremembe. mo tudi prepoznavati nevarnosti recidiva, ki je lahko posledica različnih stanj in situacij. Temeljna izhodišča MI Idealna pot je direktno iz ene stopnje v drugo, za mnoge pa ta proces vključuje več neuspehov, zdrsov, recidivov ali ponovitve v stanje pred začetkom spreminjanja. Dobro je, da ponovno vstopijo v ta mo- » Ko sva začela poučevati MI, sva se osredotočala na tehnike, na to, kako naj bo MI izpeljan. Čez čas tivacijski krog in preko 2. stopnje nadaljujejo s spremembami. Za strokovnjake oziroma terapevte je sva ugotovila, da nekaj manjka. Ko sva opazovala ljudi, kako prakticirajo MI, je bilo videti, kot da sva smiselno, da ocenijo, na kateri stopnji se posameznik nahaja, kajti nižje je, več motivacijskih strategij jih naučila le besed, ne pa melodije. Kaj sva spregledala? To je bil trenutek, ko sva začela pisati o te-bo potrebnih za premik naprej. Višje je, koristnejši bodo poleg motivacijskih strategij še drugi pristopi. meljnih izhodiščih MI, razumskih in srčnih.« (6) Grez za temeljne predpostavke, iz katerih izhaja izvajanje MI. Če jih ne upoštevamo, postane MI le 2. Obravnava ambivalentnosti poskus manipuliranja ljudi z namenom, da bi počeli nekaj, česar ne želijo. Strokovnjak naj bi nemoč- Ljudje, ki razmišljajo o spremembi, so razdvojeni (ambivalentni). Bi se spremenili in se ne bi, danes bi nega klienta pripeljal do izbire, za katero je on sam prepričan, da je prava. Skratka, MI bi tako lahko se, jutri ne, mogoče bi se spremenili tako, mogoče drugače … Pokažemo jim, da je njihova razdvoje-postal samo še eden od načinov urejanja drugih, bitka, katere je cilj prelisičiti nasprotnika. nost nekaj normalnega, sprejemljivega. Sporočamo jim, da se o njej lahko odkrito pogovarjajo. Katere so torej tiste temeljne predpostavke, ki naj bi nas vodile pri izvajanju MI? Definicija ambivalentnosti po Websterjevem slovarju (5): istočasna (in) nasprotujoča drža ali čustvo Začne se s ključnimi, med seboj povezanimi elementi, ki so: empatija, sočutje, sprejemanje, par- (kot privlačnost – odbojnost) do nekega objekta, osebe ali dejavnosti, neprestana fluktuacija (npr. z tnerski odnos, upoštevanje avtonomije in izvabljanje. Pri vsakem govorimo o izkustveni in vedenjski ene strani k njenemu nasprotju) in negotovost (npr. kateri pristop izbrati). komponenti. Tako lahko nekdo čuti pri sebi sočutje do drugih, a brez vedenja, s katerim bo to izrazil, Načini za razreševanje ambivalentnosti so: uporaba izvabljajočih vprašanj in refleksij, iskanje in ja-drugi ne bodo imeli ničesar od tega. čanje govorice spreminjanja, povzemanje in ozaveščanje kontrastov med vrednotami in vedenjem. Avtorja dodajata še, da to niso pogoji za začetek izvajanja MI. Če bi čakali, da bodo vsi, ki prakticirajo Ambivalentnost osvetljuje klientove želje, upanja in strahove. MI, globoko sočutni in sprejemajoči, bi to predolgo trajalo. Izkušnje so pokazale, da izvajanje MI samo po sebi uči ljudi teh vrlin. 3. Zunanja in notranja motivacija A) Empatija V praksi se še vedno pojavljata termina zunanja in notranja motivacija, pri čemer zunanja motivacija Empatija je živ interes in napor, da bi razumeli notranje perspektive drugega, da bi videli svet skozi pomeni delovanje oziroma vplive okolja, notranja pa govori o notranjih motivih in potrebah. Uporaba njegove oči. Ne mislimo na simpatijo, usmiljenje ali pajdašenje z osebo. Tudi ne mislimo na identifi-teh terminov je odvisna od tega, katera teoretična struktura nam predstavlja temelj razumevanja kacijo: »Doživel sem to in vem, kaj doživljate. Naj vam povem svojo zgodbo.« To je ali pa ni prisotno, motivacije. Če namreč sprejemamo pojem zunanja motivacija, potem posredno pristajamo na pred-empatija pa je sposobnost razumeti referenčni okvir drugega in prepričanje, da je to vredno početi. postavko, da je ljudi mogoče prisiliti, da bi počeli nekaj, česar ne želijo. V to pa teorije, ki govorijo o Rogers in njegovi učenci so dobro opisali terapevtsko veščino empatije. Gre za to, da občutimo klien-notranji motiviranosti človeka, ne verjamejo. Če bi res veljala zunanja prisila kot motivacija, bi bile tov notranji svet zasebnih pomenov, kot bi bili naši, ampak nikoli ne pozabimo, da gre za pomen kot stvari zelo enostavne – ljudi bi pač prisilili, da nehajo piti. A kot vemo, to nikjer ne uspeva, vsaj dol-da. Poskušamo se vživeti v svet drugega, stopiti v njegovo kožo, obenem se zavedamo, da to nismo goročno ne. Poleg tega porast oziroma splošno navdušenje nad motivacijskimi postopki kaže, da ni mi. Izstopimo in delujemo s svojimi občutki in znanjem. Če bi ostali ves čas v koži drugega, bi lahko tako. Zakaj potem gre? z njim ostali jokajoči, obupani in nemočni. Nasprotno od empatije je vsiljevanje lastnega pogleda, Ko npr. opisujem kot zunanjo motivacijo grožnjo z odvzemom vozniškega dovoljenja – ta lahko deluje morda celo s predpostavko, da so pogledi, občutki drugega nepomembni ali zmotni, kot če zdravnik ali pa ne. Človek se bo odločil za spremembo, če je med pitjem brez vozniškega dovoljenja in vozniškim ne verjame, da ima nekdo hude bolečine, ker jih po vseh zdravilih, ki mu jih je predpisal, nikakor ne dovoljenjem brez pitja izbral drugo. Če mu vozniški izpit (in vse kar prinaša) ne pomeni veliko, pitje pa bi smel imeti. Empatični terapevt želi občutiti svet s pacientove perspektive – brez obsojanja in kriti- še prinaša dobro počutje, ta grožnja ne bo predstavljala zunanje motivacije. Torej se v primeru delova-ziranja. Tako postanejo pacientove misli, občutki in vedenja dosti bolj smiselni. nja zunanja motivacija spremeni v notranjo. Ali je strah lahko motivacija? Strah pred boleznijo, izgubo Primer: pacient z visokim krvnim tlakom ni redno jemal tablet in je bil zato v veliki nevarnosti, da doživi je lahko, če ga razumemo kot željo, potrebo po preživetju, zdravju, gibanju, funkcioniranju. srčni infarkt. S perspektive zdravnika je bilo to videti popolnoma nesmiselno. Na vprašanja o svojem Izkazalo se je, da so najuspešnejši tisti, ki doživljajo zunanje pritiske in so notranje motivirani. Delo življenju je nekako brez navdušenja odgovoril, da je vse (družina, služba) dobro. Oživel je le pri razgo-68 69 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA voru o hrani. Izkazalo se je, da so njegovi ostareli starši strašno pazili na hrano in tablete in bili ob tem sa in vsebuje pojem absolutne vrednosti, ki pomeni priznavanje neločljive vrednosti in potencialov zelo zaskrbljeni. On pa je rekel, da raje umre, kot da bi živel takšno pusto življenje, brez vseh užitkov. vsakega človeškega bitja. To je temeljno zaupanje in prepričanje, da je druga oseba v osnovi vredna Če pogledamo na zadevo s te perspektive, njegovo vedenje dobi smisel. zaupanja. Spoštovanje pomeni skrb, da bo druga oseba rasla in se razvijala takšna, kot je. Spoštovanje izključuje kakršno koli manipuliranje, izkoriščanje. B) Sočutje Nasprotno temu je obsojanje ali postavljanje pogojev za dosego vrednosti: »Jaz bom odločil, kdo V tretji izdaji MI sta se avtorja odločila dodati temeljnim vrednotam MI še element sočutja. Biti soču-si zasluži spoštovanje in kdo ne.« Kadar se ljudje počutijo nesprejete, otrpnejo, njihova sposobnost ten pomeni aktivno promovirati dobrobit drugega, dati prednost potrebam drugega. Sočutje je za-spreminjanja je zmanjšana ali blokirana. In nasprotno, ko doživljajo sprejetost, so svobodni in se od-vestna zaveza zagovarjati dobrobit in najboljši interes drugih. Ta element predstavlja tudi motivacijo, ločajo za spremembe. Sprejemanje vključuje tudi afirmacije, to pomeni, da iščemo, prepoznavamo zaradi katere se ljudje odločajo za poklice, ki pomagajo drugim. posameznikove močne plati, uspehe, dobre odločitve in napore, ki jih vlagajo. To ni samo osebna Sočutje je bilo treba dodati, ker je možno prakticirati druga temeljna izhodišča, tudi če zasledujemo izkušnja spoštovanja, ampak način bivanja in komuniciranja. Njegovo nasprotje je iskanje tega, kar je lastne interese. Npr. vešč prodajalec vzpostavi delovno partnerstvo s potencialnimi kupci, izvabi nji-narobe z ljudmi z namenom identifikacije in popravljanja pomanjkljivosti. Pomeni, da ljudem pove-hove cilje in vrednote ter se dobro zaveda, da se bo potrošnik sam odločil, kje bo nakupoval. Seveda mo, kaj ni v redu in kako naj to popravijo. tudi trgovska podjetja lahko delujejo tako v svoje kot v dobro tako kupcev, a dejstvo je, da se tudi E) Avtonomija psihološko znanje in tehnike lahko uporabijo za izkoriščanje, doseganje lastne prednosti in nezaslu- ženega zaupanja in sodelovanja. Delati s sočutjem pomeni imeti srce na pravem mestu, tako da je Gre za spoštovanje avtonomije vsakega posameznika, njegove nepreklicne pravice in sposobnosti za zaupanje, ki ga dobimo, res zasluženo. lastno usmeritev, za izbiro. Rogers je poskušal pri svojem na klienta orientiranem pristopu ponuditi ljudem popolno svobodo biti in izbirati. Zaupanje v takšno prakso je bilo nedvomno povezano z njeC) Partnerski odnos govim pogledom na človeško naravo, ki je v bistvu pozitivna, razvijajoča, konstruktivna, realistična, MI temelji na sodelujočem partnerstvu med pacientom in svetovalcem. Namesto glede na pozicijo zaupanja vredna. Prepričan je bil, da bodo ljudje, ki jim nudimo terapevtske pogoje, rasli in se razvijali moči, neenakega odnosa, v katerem strokovnjak usmerja pasivnega pacienta in mu dopoveduje, kaj v pozitivno smer. naj dela, gre tu za aktivno, sodelujočo komunikacijo, ki oblikuje proces skupnega odločanja. To je Nasprotno od vzpodbujanja avtonomije je poskus pripraviti ljudi, da počnejo nekaj, jih prisiliti, nadzirati. bistvenega pomena za spremembe, ki lahko usodno vplivajo na pacientovo zdravje ali življenje, saj je brezpogojno le on tisti, ki jih bo izvajal. Policist za pogojne kazni lahko reče »Ne smete zapustiti države!« ali pa terapevt odvisniku »Ne smete piti alkohola!« To seveda ni res. Kar mislita, je, da ima določeno vedenje neke negativne posledice, Gre za aktivno sodelovanje med dvema strokovnjakoma. Ljudje so brez dvoma najboljši strokovnja-izbira pa seveda ostane posamezniku. ki sami zase. Pacient ima življenjsko znanje, ki je komplementarno svetovalčevemu. Aktivacija tega vedenja je ključna za spremembo. MI ni način, kako s trikom prepričati ljudi v spremembo, ampak je In tu je še paradoks. Govoriti nekomu »Ne smeš!« in poskušati omejiti njegove izbire izzove psihološki način aktiviranja njihove lastne motivacije in virov za spremembo. odpor, željo po svobodi. Če pa posamezniku dovolimo svobodo izbire, se zmanjša njegova obrambna drža in olajša pot do spremembe. To vključuje tudi opuščanje ideje, da moramo ali da smo sposobni Past, ki se ji moramo tu izogniti, je t. i. past, v katero se lahko ujame strokovnjak. Temelji na dejstvu, da (ali pa oboje) pripraviti ljudi, da se spremenijo. V bistvu je to opuščanje moči, ki je nikoli nismo imeli. ima strokovnjak znanje, da pozna odgovor na klientovo dilemo. Izogibanje tej pasti pomeni, da opustimo predpostavko, da mi poznamo prave odgovore, ki smo jih dolžni posredovati klientu. V resnici ni MI zahteva tudi neke vrste odsotnost navezanosti na rezultate, kar ne pomeni odsotnost skrbnosti ali nujno, da smo mi tisti, ki imamo prave odgovore za osebne spremembe drugih. Ta past predstavlja brezbrižnost, pač pa spoznanje, da ljudje lahko izbirajo (in dejansko izbirajo) smeri svojega življenja. plodna tla za vznik refleksa urejanja drugih (angl. righting reflex). Pripravljenost opustiti držo strokov-Prepoznavanje in spoštovanje te avtonomije je ključni element pri omogočanju spreminjanja! njaka je ključni element sodelovalnega odnosa. Nekaj v človekovi naravi se namreč upira prisili in ukazovanju. Paradoksalno – včasih prav pravica do Partnerski način vključuje opazovanje lastnih aspiracij prav tako kot klientovih. Brez zavedanja o nespreminjanja omogoči spreminjanje. lastnih prioritetah nimamo popolne slike, zato je iskrenost glede teh aspiracij bistvena pri izvajanju F) Izvabljanje MI, saj se lahko zgodi, da se svetovalčeve prioritete (za spremembe) razlikujejo od pacientovih. Ta vidik partnerstva govori o globokem spoštovanju drugih. Splošno mnenje je, da svetovalne službe (zdravstvo, socialna služba . .) zagotavljajo pacientom oz. klientom vse, kar potrebujejo (informacije, razlago, zdravila, veščine …). MI pa, obratno, poskuša odkriti Zavedati se moramo, da je vzpostavljanje partnerskega odnosa lahko precej zahtevna naloga. Kajti ne in izvabiti iz pacienta to, kar je že v njem, njegove motive in lastne vire za spreminjanje. Pacient mo-gre le za prijazno poslušanje in nevsiljivo svetovanje, ampak za dejanski spust z višin strokovnjaka na goče ni motiviran točno za to, kar mi želimo od njega – ima pa zagotovo svoje osebne cilje, vrednote, enakovreden odnos dveh sogovornikov. Ni pomembno le, kako se pogovarjamo s pacientom, ampak aspiracije in sanje. Bistven del umetnosti MI je povezovanje nujnih sprememb vedenja s pacientovimi tudi, kako o njem razmišljamo. Pozicija moči nam je dana s poklicnim statusom in nobene nevarnosti vrednotami, skrbmi, potrebami. ni, da bomo izgubili avtoriteto, če v pogovoru sogovornika jemljemo kot enakovrednega partnerja, ko gre za njegovo življenje, zdravje. Navajeni smo predvsem na t. i. modele deficita, kar pomeni, da ugotavljamo, česa klientu primanjkuje in kaj je treba popraviti. Implicitno sporočilo je: »Imam to, kar potrebuješ in ti bom to dal,« bo-D) Sprejemanje disi da gre za znanje, uvid, diagnozo, modrost, realnost ali veščino. Ko enkrat odkrijemo manjkajočo Na pojem partnerstva se navezuje tudi globoko sprejemanje vsega, kar pacient je. Sprejemanje osebe sestavino, to, česar klientu primanjkuje, bomo vedeli, kaj naj namestimo. Ta pristop je smiseln pri v tem smislu ne pomeni nujno, da odobravamo njena dejanja. Svetovalčevo osebno odobravanje (ali popravljanju avtomobila ali zdravljenju poškodbe, obravnavi infekcij, običajno pa ne deluje dobro, ko neodobravanje) je tu nepomembno. Takšno sprejemanje ima globoke korenine v delih Carla Roger-se pogovarjamo o osebnem spreminjanju. 70 71 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA Temelji MI začenjajo iz zelo drugačne, na močne strani fokusirane predpostavke, da imajo ljudje že v nosti, odklonilnem vedenju (zanikanje, minimaliziranje …), dramatiziranju. Obrambna drža pacienta sebi večino tega, kar potrebujejo – in naša naloga je to izvabiti na plano, priklicati. Implicitno sporo-se zmanjša, kadar terapevt dosledno upošteva temeljna izhodišča in načela MI, prakticira reflektivno čilo je: »Imaš, kar potrebuješ in skupaj bova to našla.« S te perspektive je še posebno pomembno se poslušanje oziroma uporablja refleksije (več o tem v nadaljevanju). Nikakor pa se ne prepira s paci-osredotočati na klientove močne strani in vire namesto na pomanjkljivosti in jih razumeti. Predpo-entom, ne vsiljuje diagnostičnih etiket, ne govori mu, kaj mora narediti, ne poskuša zlomiti odpora z stavka tukaj je, da imajo ljudje resnično modrost o sebi in dobre razloge, da počnejo, kar počnejo. Oni direktno konfrontacijo, ne namiguje na njegovo nemoč oziroma nesposobnost. že imajo v sebi motivacijo in vire, ki jih lahko prikličemo. Eden od nepričakovanih rezultatov zgodnjih Ambivalentnost osvetljuje klientove želje, upanja in strahove. Klienti se morda zavedajo prednosti raziskav MI je bil pojav, da so ljudje napredovali sami brez profesionalne pomoči, potem ko so raz-spreminjanja, obenem pa imajo zadržke, ki lahko vključujejo tudi strah pred neuspehom, zahtevami rešili svojo ambivalentnost glede spremembe. Temeljno izhodišče MI je, da obstaja globok vodnjak in odgovornostjo, za katere predpostavljajo, da se bodo pojavili s spreminjanjem. V MI se terapevt modrosti in izkušenj v osebi, iz katerega lahko vleče svetovalec. Večina tega, kar potrebuje, je že tu, trudi razumeti obe strani razdvojenosti s pacientove perspektive. Ko se pojavijo argumenti proti spre-gre le zato, kako to izvleči, priklicati. Zato je v MI svetovalec zelo motiviran, da bi razumel klientove minjanju, jih terapevt pričaka z empatijo in sprejemanjem. perspektive in njegovo modrost. Obrambe (odpor) predstavljajo aktiven proces, ki se sproži, kadar nekoga zasujemo z razlogi za spre-Ideja izvabljanja se prav tako prilega konceptu ambivalentnosti. Ljudje, ki so razdvojeni glede spremi-minjanje. Pokazalo se je, da vedenja terapevtov, ki vključujejo prepričevanje klienta, da ima problem, njanja, imajo že v sebi dvoje argumentov – tiste, ki favorizirajo spreminjanje, in tiste, ki zagovarjajo utemeljevanje dobrih strani spremembe, poučevanje klienta, kako naj se spremeni, in opozarjanje status quo. To pomeni, da ima večina klientov v sebi tudi že glasove za spremembo, lastne pozitivne na posledice, ki bodo sledile, če se klient ne spremeni – krepijo obrambe in odpor. Vprašanja, ki so motive za spreminjanje. Ti bodo zelo verjetno prepričljivejši kot naši argumenti. Naša naloga torej je, učinkovitejša, ker izvabljajo motive, so: da jih prikličemo in okrepimo. Klient naj bo tisti, ki ubesedi razloge za spremembo – ne terapevt. On naj prepričuje terapevta, zakaj bi bilo dobro zmanjšati pitje, ne terapevt njega. • Čemu (zakaj? zaradi česa?) bi si želeli, da se stvari spremenijo? • Kaj bi vam ta sprememba pomenila? Kaj bi z njo pridobili zase? Načela MI • Kateri trije razlogi so tisti, zaradi katerih bi to naredili? Tudi načela MI so se skozi čas nekoliko spremenila. Na začetku sta avtorja govorila o izražanju empatije, usmerjanju pozornosti na neskladnost, obvladovanju odporov in podpiranju samoučinkovito- • Na lestvici od 1 do 10 – kako pomembno je za vas, da bi to naredili? sti. Zdaj pa je poudarek na izogibanju refleksu urejanja drugih, razumevanju klientove motivacije in • Kaj si predstavljate, da bi morda naredili, če bi želeli uspeti? poslušanju ter krepitvi klienta. A) Empatija je opisana med temeljnimi izhodišči MI D) Upri se refleksu urejanja drugih B) Pokaži neskladnost Ljudje, ki delujejo na področju pomoči drugim, imajo običajno močno željo urejati stvari, pozdraviti, preprečiti škodo in promovirati zdravo življenje. Ko vidijo nekoga, ki gre po napačni poti, bi kar stekli Motivacija je lahko rezultat zavedanja neskladnosti med pacientovim aktualnim vedenjem in njego-k njemu, ga ustavili in mu pokazali boljšo. To je močna motivacija, ki privlači ljudi v dejavnosti, kjer vimi vrednotami, npr. med željo biti dobra mama in se opijati. MI terapevt bo reflektiral ta neskladja, služijo, pomagajo drugim. Impulz popravljanja drugih počasi postane avtomatski, skoraj kot refleks. posebno bo pozoren na klientove argumente za spremembo in proti njej. Žal ima ta namen lahko večkrat paradoksalen učinek. Vzroki ne tičijo v tem, da je z ljudmi nekaj na-Motivacija za spremembe se pojavi, ko ljudje zaznajo neskladnost med tem, kje so, in tem, kje želijo robe, da so neposlušni, leni ali obupno v zanikanju – bolj gre za to, da smo vsi nagnjeni k temu, da se biti. MI želi osredotočiti klientovo pozornost na to neskladnost z ozirom na pitje. V določenih pri-upiramo prepričevanju, še posebno, če smo razdvojeni. Tisti, ki pijejo tvegano ali škodljivo, običajno merih bo treba najprej pokazati to neskladnost, tako da povečamo klientovo zavedanje za posledice dobro vedo, da pijejo preveč in da ima pitje že posledice. Obenem pa v pitju uživajo in o sebi ne raz-njegovega pitja. Takšna informacija, pravilno predstavljena, lahko izzove krizo, ki bo motivacija za mišljajo radi kot o nekom, ki ima probleme. Zato raje vidijo svoje pitje kot dokaj razumno. Če pride do spremembo. Povzročila bo, da bo posameznik morda prej pripravljen začeti odkrit pogovor o možnih odkritega pogovora s klientom, vidimo, da ima vsak tak pivec dvojne občutke glede svojega pitja. In spremembah, zato da bi zmanjšal zaznano neskladnost in ponovno pridobil emocionalno ravnovesje. kaj se zgodi, ko svetovalec zavzame dobro stran pacientovega notranjega utemeljevanja in poskuša C) Primerno se odzivaj na odpor prav naravnati pacienta? Ko rečemo: »Mislim, da vi preveč pijete in bi morali zmanjšati ali prenehati s pitjem!« bo to povzročilo, da bo pacient začel z utemeljevanjem druge strani svoje ambivalentnosti: V MI je odpor do spreminjanja sprejet kot normalen in pričakovan del procesa spreminjanja. Je po- »Mislim, da ni tako hudo, gre mi kar dobro.« Nato smo v skušnjavi, da bi začeli še odločneje ute-memben vir informacij o pacientovih izkušnjah – in ne ovira, ki jo moramo premagati. Pri pitju alko-meljevati svoje in mu dokazovati, da ima težave in da se mora spremeniti. Pacientov odgovor lahko hola in rabi drugih psihoaktivnih snovi (PAS) namreč pride do razvoja psiholoških obrambnih meha-predvidimo. Tu je pomembna še ena značilnost človeške narave: težimo k temu, da bi verjeli, kar smo nizmov, ki vzniknejo z enim samim namenom, tj. ohranjanje statusa quo. Ta pa seveda, kadar gre za se slišali reči. Bolj bodo pacienti verbalizirali argumente proti spremembi, bolj bodo drugi prepričani, uživanje PAS, vodi v uničenje. Možgani se na vso moč trudijo, da bi zadržali ljubljeno drogo in skrili da je trenutno stanje (nespreminjanja) boljše zanje. Če se pogovarjamo z njimi na način, da morajo resničnost pred uživalcem. Bolj se človek počuti ogroženega, bolj se krepijo obrambne strategije in braniti status quo in utemeljevati razloge proti spremembi, se bo verjetnost spremembe prej zmanj-večji je njegov odpor. šala kot pa povečala. Skratka, če utemeljujete pacientu razloge za spremembo, on pa se upira in ute-O odporu govorimo, kadar gre za dva človeka z različnima pogledoma, kadar je pacient v kontemplacij-meljuje nespremembo, ste na napačni poti. Pacient je tisti, ki naj ubesedi argumente za spremembo. ski fazi, terapevt pa v fazi aktivnega spreminjanja, kadar ima terapevt občutek, da je nemočen, kadar se MI je izvabljanje razlogov za spremembo iz pacienta – to pomeni izogibanje tistemu, kar je morda pacient ne strinja s terapevtom … Kadar se pojavijo odpori, je to znak, da stvari na nek način ne delujejo. videti pravilno – to je refleksu urejanja drugih. Pacienti so razdvojeni. Oni želijo, mislijo, da bi mogoče Odpor prepoznamo po prepiranju, nestrinjanju, ignoriranju (pacient ne posluša, gleda stran …), pasiv-lahko, vidijo dobre razloge, vedo, da bi morali …, potem pa izrečejo ampak. Tu je točka, ko se njihovo 72 73 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA razmišljanje ustavi, če jim ne pomagamo razreševati ambivalentosti. K sreči lahko naredimo marsikaj, Upoštevanje temeljnih izhodišč in načel MI prihrani čas. med drugim to, da upoštevamo naslednje načelo. Psihiater, ki zamuja na seminar o MI, se opraviči, češ, da je pozen, ker je imel 20 pacientov v dopol-E) Razumi pacientovo motivacijo danski ambulanti. Vodja seminarja ga pozdravi in vpraša: »Ali lahko prakticirate MI pri tako velikem številu pacientov?« »Mislite, da bi se sploh lahko ukvarjal z 20 pacienti, če ne bi uporabljal MI?« od-Izključno njegovi razlogi za spremembe bodo namreč tisti, ki bodo sprožili spremembe vedenja – ne govori psihiater. terapevtovi! Zato svetovalca zanimajo pacientove skrbi, vrednote in motivi . . To morda deluje kot dolgoročen proces, a ni nujno tako. Če imamo omejen čas, potem je zagotovo bolje, da vprašamo Veščine MI pacienta, zakaj bi se želel spremeniti in kako bi to morebiti izvedel, kot pa da mu rečemo, da bi se moral spremeniti. Ob tej priliki se je mogoče dobro spomniti, da govorimo o univerzalnih temeljnih Sem spadajo veščine, ki jih najdemo tudi pri drugih terapevtskih pristopih. Gre za orodja, ki pomagajo potrebah – po preživetju, zdravju, varnosti, uveljavljanju, spoštovanju, sprejetosti, pripadnosti, svo-zgraditi odnos, raziskati skrbi, posredovati empatijo. To so odprta vprašanja, afirmacije, reflektivno bodi izbiranja in razvedrilu. Potrebe so univerzalne, naše predstave in pričakovanja o tem, kaj jih bo poslušanje oz. refleksije, povzemanje in informiranje. zadovoljilo, pa so zelo različni, individualni. Da odkrijemo vse to, je treba klienta poslušati s popolno A) Odprta vprašanja pozornostjo, zanimanjem, ne da bi vnašali lastne predstave. Ko je motiv jasen, paciente postopoma usmerjamo k ozaveščanju razkoraka med tem, kaj si želijo zase, in tem, kako njihovo sedanje vedenje Odprta vprašanja so okostje MI, ko gre za pridobivanje informacij. Vzpostavijo neobsojajoče vzdušje, vpliva na to. v katerem klient lahko raziskuje lastna problematična področja. Na ta vprašanja naj bi klient odgovoril z več kot le »da« ali »ne« ali »trikrat tedensko«. Torej bomo namesto »Kako pogosto in koliko pijete? F) Poslušaj pacienta vprašali: »Kakšne so vaše pivske navade?« Če ljudje ne bodo razumeli vprašanja, jim bomo pojasnili: MI vključuje najmanj toliko poslušanja kot informiranja. Morda je normalno pričakovanje, da ima »Ko se odločite za pitje, v kakšnih okoliščinah se to zgodi?« Izogibamo se retoričnim vprašanjem in strokovnjak odgovore na vprašanja in jih bo posredoval pacientu – a ko gre za spreminjanje vedenja, smo pozorni, da je razmerje med refleksijami in vprašanji dve proti ena – v korist refleksij. Nikakor pa odgovori ležijo v pacientu in da jih najdemo, je treba precej poslušati. Dobro poslušanje je komple-naj ne bodo več kot tri vprašanja zapored. Lahko se namreč zgodi, da se ujamemo v past, ki se imenu-ksna klinična veščina. Je veliko več kot postavljanje vprašanj in tiho čakanje na odgovor Vključuje op-je »vprašanje – odgovor«, deluje pa kot zasliševanje. Uporabljamo lahko tudi stavke, kot so: »Povejte timistično držo, empatično zanimanje, poskrbeti moramo, da smo pravilno razumeli, kar smo slišali, mi več o tem …« ali »Opišite mi …« znati moramo preveriti hipoteze. V MI uporabljamo še posebna ključna vprašanja, ki pridejo na vrsto takoj za tem, ko smo naredili povze-Običajne reakcije ljudi, kadar jih kdo posluša, so: počutijo se razumljene, sprejete, spoštovane, vklju-tek. Skupni imenovalec teh vprašanj je »Kaj je vaš naslednji korak?« Nekaj primerov: »Kaj nameravate čene, sposobne spreminjanja, želijo povedati več, všeč jim je svetovalec, so odprti, imajo občutek narediti sedaj?« »Torej, kako boste nadaljevali?« »Kaj načrtujete za danes zvečer?« »Kako razmišljate, varnosti, večje moči, upanja, počutijo se prijetno, so zainteresirani, želijo se še vrniti, sodelujejo. da si boste organizirali naslednji teden?« Pacientov odgovor bo določil, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Pri neverbalnem poslušanju gre za popolno, nedeljeno, stoodstotno pozornost. Tudi če smo prepri-B) Afirmacije čani, da zmoremo početi več stvari obenem, tega ne počnemo, ker s tem pokažemo nezanimanje Pri MI se trudimo pomagati klientu, da dobi občutek lastne moči in učinkovitosti. Želimo okrepiti in nespoštovanje. Nikakor ne razmišljamo o drugih zadevah, ne premetavamo papirjev, ne gledamo njegov občutek, ki ga izraža beseda: »Zmorem!« Dejstvo je, da ima večina ljudi, ki se znajdejo pri stro-na uro, ne pretiravamo z zapisovanjem pogovora, ne ukvarjamo se z različnimi elektronskimi aktiv-kovnjaku, za seboj že enega ali več neuspešnih poskusov samospreminjanja. Zaradi tega so pogosto nostmi … Tudi če lahko počnemo dve stvari hkrati, ne delajmo tega, če je ena od njih poslušanje! demoralizirani in del terapevtove vloge je tudi vzbujanje upanja in vere v njihovo sposobnost spremi-Dober poslušalec vzdržuje očesni kontakt s sogovornikom. Gledamo v oči, če ne gledamo, moramo njanja. Afirmacije so način preusmerjanja pacientov k lastnim virom moči. biti vedno odzivni, kadar sogovornik želi vzpostaviti očesni kontakt. Zanj to ni toliko pomembno. Ko ljudje pripovedujejo, obračajo oči v skladu s kanalom procesiranja (vizualno, avditivno, kinestetično). So izjave, ki sporočajo, da sprejemamo pacienta in vidimo njegove močne plati. Čeprav je reflektivno Obstajajo tudi kulturne razlike. V normalni konverzaciji ljudje običajno zrcalimo emocionalno izra-poslušanje (RP) lahko zelo afirmativno, so afirmacije nekaj več. Gre za strateško oblikovane izjave, ki žanje drug drugemu. Tako bo ubesedena žalost govorca običajno reflektirana neverbalno z izrazom povežejo klienta z njegovimi viri moči, medtem ko se sooča s svojim problematičnim vedenjem. Obi-obraza (dobrega poslušalca) in podobno bo z izrazi veselja, strahu ali presenečenja. Zrcaliti klientove čajno so v obliki jasnih in pristnih besed, ki sporočajo razumevanje in sprejemanje. Npr. nekomu, ki se emocije kaže na to, da človeka slišimo, razumemo, da smo vključeni. Izjema pri tem zrcaljenju v sve-vedno znova vrača na zdravljenje odvisnosti, bi lahko rekli: »Očitno ste zelo odločni, da boste nekaj tovalnem pogovoru je seveda jeza, na katero je priporočljivo odgovoriti z mirnostjo in izrazi skrbi. spremenili v svojem življenju, ker vztrajate in ste se vrnili.« Pacient se na afirmacije lahko odzove negativno, če začuti, da gre za ocenjevanje ali pokroviteljstvo. Zato je priporočljivo, da se pri dajanju G) Opolnomoči pacienta in vzpodbujaj njegovo samoučinkovitost afirmacij osredotočamo na njegova specifična vedenja, odločitve, cilje. Izogibamo se besedi jaz, opi-Posameznika krepimo, tako da vzpodbujamo samoučinkovitost. To pomeni, da pomagamo klientom sujemo neproblematična področja in izpuščamo vrednotenje ter težavne teme. O afirmacijah razmi-raziskovati, kako lahko sami spremenijo stvari na bolje. Njegove ideje in viri so ključnega pomena. V šljamo kot odkrivanju pacientovih zanimivih kvalitet in kompetentnosti. Afirmacije niso komplimenti, bistvu klienti postanejo naši svetovalci pri tem, ko jim pomagamo, da dosežejo spremembe, ki bodo ker komplimenti običajno vključujejo neko vrednotenje in se velikokrat začnejo z »Jaz, jaz mislim, izboljšale njihovo življenje. Pomembno je, da krepimo njihovo upanje, da so te spremembe možne in da vi dobro skrbite za otroke.« Mi pa se učimo t. i. vi-stavke. »Vi ste . ., vi čutite . ., vi verjamete . .« da bodo učinkovite za njihovo (zdravstveno) stanje. Klient potrebuje varno in zaupljivo ozračje, da se Afirmacija sporoča pacientom, da jih sprejemamo takšne, kot so. Če zaznajo pomanjkanje iskrenos-bo zmogel soočiti s svojim neučinkovitim vedenjem (oz. tistim, ki ni v skladu z njegovimi vrednotami), ti, to lahko prizadene naš odnos z njimi. Tudi odklonilno ali obrambno vedenje se lahko preokviri v svetovalčev odnos, ki bo spodbuden, optimističen, pa bo krepil njegov občutek, da se je zmožen spre-afirmacijo: »Najbrž bi radi razrešili veliko stvari, da ste prišli danes sem, kljub temu da imate do tega meniti. To pomeni, da iščemo, prepoznavamo posameznikove močne plati, uspehe, dobre odločitve velik odpor.« in napore, ki jih vlaga. 74 75 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA C) Reflektivno poslušanje (RP) Enostavne refleksije so zelo blizu temu, kar je rekel klient. Terapevt gre le malo preko tega, kar je bilo rečeno, a njegova izjava izraža pozornost in zanimanje. Uporablja iste ali zelo podobne besede kot RP je primarna veščina, na kateri je zgrajen MI. Je mehanizem, preko katerega terapevt izraža zanima-klient. Če klient npr. reče: »Ne vem, če naj verjamem tej terapiji,« bo svetovalec rekel: »Ne veste.« To nje, empatijo in sprejemanje pacienta. Omogoča hkratno izražanje sprejemanja pacienta in subtilno je enostavna refleksija. Njihov namen je torej, da stabilizirajo klienta in ohranjajo komunikacijo živo. izzivanje njegovih stališč. Lahko vzpodbuja nadaljnje odkrivanje ali pa se umakne od problematičnih izjav. Z RP ustvarjamo tisti pravi trenutek, ki bo pacienta usmeril na pot spreminjanja. Kompleksne refleksije lahko sežejo daleč preko tega, kar je rekel pacient. Zajamejo večji pomen in pogosto naredijo pravo kognitivno preokvirjanje informacije. Lahko vključujejo afekt, toda morajo vsebo-RP je videti zavajajoče enostavno in lahko, dejansko pa je potrebno precej vaje in dela, da je izvedba vati dodatno globino ali premik smeri. Kompleksna refleksija pripomore k pacientovemu razumevanju prava. Zato je smiselno posvetiti obvladovanju te veščine več časa, kot bi se nam zdelo na prvi pog-samega sebe, tako da postavi elemente v nasprotje na način, na katerega klient verjetno še nikoli ni led. Kajti brez obvladovanja RP ni pravega MI. pomislil. To omogoči napredek. Govorimo o ponavljanju, parafraziranju, pretiravanju (amplificiranju), Kaj ni RP? Thomas Gordon (1) je opisal in razporedil ta vedenja v 12 področij, ki jih je imenoval cestne dvostranski in afektivni refleksiji. Parafraziranje seže preko klientovih besed in pokaže informacijo v ovire. Menil je, da ustavljajo klientovo napredovanje na poti k spremembam. novi luči. Amplificiranje je neke vrste pretiravanje o tem, kar je rekel klient, s tem se poveča pritisk na Te ovire so: usmerjanje, ukazovanje ( usmeritev je dana z močjo avtoritete, ki je lahko aktualna ali na-klientovo nepremakljivo stališče oziroma pozicijo. Dvostranska refleksija reflektira obe strani klientove videzna), opozarjanje, grožnje ( podobno kot usmerjanje, a vsebuje namig na posledice, če se ne bo sle-ambivalentnosti. Lahko vključuje nekaj, kar je bilo izrečeno pred kratkim ali pa v prejšnjih seansah. Vse-dilo usmeritvi. Ta namig je lahko grožnja ali predpostavka slabega rezultata), dajanje nasvetov, predlo-buje lahko fraze, kot so: »Na eni strani čutite .. , na drugi pa .. « Afektivna refleksija se nanaša na emo-gov, rešitev ( terapevt uporablja strokovnost in izkušnje za priporočanje smeri delovanja), prepričevanje cije v klientovi izjavi – bodisi izražene ali implicitne. Metafore se razumejo kot kompleksnejše oblike z logiko, prepiranje, predavanje ( terapevt predpostavlja, da klient ni adekvatno razumel problema in refleksij, saj običajno naredijo premik precej preko tega, kar je izrekel klient, a vseeno zadržijo bistvo. da potrebuje pri tem pomoč), moraliziranje, pridiganje, predavanje o klientovih dolžnostih ( implicitno sporočilo je, da oseba potrebuje navodila o moralnosti), obsojanje, kritiziranje, nasprotovanje, očitanje Primer: » Zadnje čase sem precej potrt, skoraj depresiven. Poskušam si pomagati na različne načine, a ( implicitno sporočilo je, da je nekaj narobe s klientom ali s tem, kar je rekel. Sem spada tudi navadno nič ne pomaga tako dobro, kot če nekaj spijem.« nestrinjanje), strinjanje, hvaljenje, odobravanje ( to sporočilo vsebuje pokroviteljsko odobravanje tega, 1. Enostavna refleksija: »Počutite se precej slabo.« kar je klient rekel. Ustavi komunikacijo in lahko pokaže neenakost med govorcem in poslušalcem). Sra-2. Pretiravanje: »Pitje je edini način.« motenje, norčevanje, zmerjanje ( to neodobravanje je lahko odkrito ali skrito. Tipičen primer je usmerjanje v popravljanje problematičnega vedenja), interpretiranje, analiziranje je precej splošno početje, ki 3. Dvostranska refleksija: »Ob pitju se za kratek čas počutite bolje, delno pa se zavedate, da to ni je za svetovalce zelo privlačno – iskati prave probleme ali skriti pomen in dajati interpretacijo). Namen dolgoročna rešitev.« opogumljanja, simpatiziranja, tolažbe je, da bi se oseba počutila bolje. A kot odobravanje je tudi to 4. Afektivna refleksija: »Malo že obupujete pri iskanju prave rešitve.« (3) ovira, ki prepreči spontani tok komunikacije. Izpraševanje, preverjanje ( vprašanja lahko zmotno zame-njamo za dobro poslušanje) ima skrit namen – če bo dovolj vprašanj, bo vprašani našel rešitve. Kažejo Primer: » Vem, da bi bilo dobro, če bi včasih ravnal drugače. In če bi žena malo manj sitnarila, bi bila interes spraševalca, ne pripovedovalca. Izmikanje, humor, menjava teme spremenijo komunikacijo in situacija precej drugačna in se te stvari ne bi dogajale.« lahko sporočajo, da kar govori klient, ni pomembno in ni vredno pozornosti. 1. Enostavna refleksija: »Radi bi, da bi bila situacija pri vas drugačna.« Torej, če to ni RP, kaj pa je? Za začetek – to je način razmišljanja, ki vključuje zanimanje za to, kar želi oseba povedati, in spoštovanje njene modrosti. Začnemo s te, dokaj očitne pozicije, da vsak pacient 2. Pretiravanje: »Za vse to, kar se zgodi, je odgovorna vaša žena.« ve o sebi veliko več, kot bomo mi kdaj koli vedeli. Seveda mi lahko vidimo njihove slepe pege, toda 3. Dvostranska refleksija: »Vaša žena imajo svojo vlogo pri tem, kar se je zgodilo, obenem pa se zavez druge strani oni vedo daleč več o dejavnikih, ki so vplivali na njihov osebnostni razvoj, življenjske date, da bi tudi vi lahko naredili nekatere stvari drugače.« izbire, vedenja, drže in prepričanja kot mi. Če želimo to izvedeti, nam morajo o tem pripovedovati in 4. Afektivna refleksija: »Prizadeti ste zaradi te situacije.« (3) mi moramo poslušati. A tudi če nam povedo in mi poslušamo, to še ne pomeni, da razumemo njihovo izkušnjo. In to pelje do ključnega elementa RP – preverjanja hipotez. To, kar mislite, da je oseba D) Povzemanje mislila, morda ni bilo to, kar je dejansko mislila. RP vključuje podajanje izjav, ne postavljanje vprašanj. Del naše pomoči klientom je, da jim asistiramo v procesu urejanja njihovih izkušenj. To pomeni, da Vprašanja so sicer pomembna, a povzročijo, da se pacient ustavi pred določeno vsebino, medtem ko refleksije niso enostavno ponavljanje klientovih izjav, pač pa morajo povečati njihovo razumevanje s refleksija običajno vzpodbuja napredek. tem, ko izražajo elemente, ki so bili manj jasno artikulirani ali celo zamolčani, a implicitno del sporo-Besede so lahko popolnoma iste, le način podajanja (in učinek!) je drugačen. Npr.: Izgovorite ta dva čila. Mil er in Rol nick opisujeta povzemanje kot posebno aplikacijo RP. Tisti, ki povzema, se odloča, stavka glasno: » Niste prepričani, če želite biti tukaj?« in »Niste prepričani, če želite biti tukaj.« Ali ste kaj bo vključil in kaj izključil in kako bo vse to predstavil. Gre za povezavo jedrnatosti in selektivnosti. opazili razliko? Ta drugi stavek lahko začutite kot drzno domnevo, a to je to, kar prinaša RP. Poslušalec Ne smemo pozabiti na ambivalentnost in govorico spreminjanja, kar pomeni, da naš fokus ne bodo ugiba, da bi potrdil ali zavrnil pomen tega, kar je govorec rekel. Če ni zelo zgrešena, ta izjava vodi k samo argumenti za spremembo, ampak tudi povabilo k protiargumentaciji pri ambivalentnih klientih. razjasnitvi (s strani govorca) in nadaljnjem raziskovanju. Ustvarja premike in tiste prave trenutke v P rimer: »Pogovarjali sva se o različnih stvareh. Povedali ste mi, da že nekaj časa ob večerih spijete konverzaciji. Nasprotno temu pa vprašanje prekine klientov tok pripovedovanja. Ko uporabljajo RP, je kakšno steklenico piva, da se umirite in lažje zaspite. Včasih se zgodi, da je teh steklenic več in to vas je ljudem v pomoč uporaba standardnih fraz: »Torej, vi čutite .. , Sliši se kot da vi .. , Zanima vas .. ,Vi .. « začelo skrbeti. Živite sami in vaše pitje nikogar ne moti. Poznate pa ljudi, ki jim je pitje alkohola uničilo Pazljivi moramo biti, da teh fraz ne uporabljamo rutinsko. Najsplošnejši dogovor o refleksijah je, da življenje, zato bi se radi pogovorili o tem, kaj narediti, da bi se dobro počutili tudi brez tiste steklenice ločimo enostavne in kompleksne. piva zvečer. Bi bilo to približno vse? Sem kaj izpustila?« 76 77 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA E) Informiranje Ali zaznate razliko v spodnjih dveh izjavah: Informiranje se v zdravstvu uporablja v zelo različnih situacijah: ko razlagamo, kaj se je zgodilo, kaj se » Če boste nadaljevali s kajenjem, se bo dihanje samo še poslabšalo.« bo (morda) zgodilo, ko razjasnjujemo, kaj nekaj pomeni, ko posredujemo slabe novice, ko seznanjamo in ali primerjamo z normalnimi rezultati (vrednostmi), ko želimo pridobiti privolitev za nekaj, ko dajemo » Če prenehate kaditi, boste morda kmalu opazili, da lažje dihate.« nasvete. Razmislite o količini informacij – ljudje imamo različne želje po informacijah. Torej ni samo naša odlo-Dajanje informacij pacientom je lahko tudi težavno. Včasih mogoče še niso pripravljeni slišati tega, čitev, koliko in kakšne informacije posredovati pacientu. Pozanimati se je treba o pacientovih željah. kar jim moramo povedati, se ne strinjajo z nami, kako pomembno je nekaj, prihajajo iz različnih druž- benih okolij, različnih jezikovnih področij ipd. Na dejstvo, da pacientov interes ali njegova sposobnost V MI uporabljamo naslednji način informiranja. dojemanja nista dobra, kažejo njegova zbeganost, pasivnost, močna čustva, motnje razpoloženja in nezbranost. Vprašaj, kaj že ve. Zbeganost ali zmedenost – vi razlagate, pacient pa kot da je zmeden, zbegan. Ste morda prehitri, je Preveri, ali smeš podeliti z njim več informacij. Ali želi slišati …? Ali ga zanima …? pretežko za pacientovo kognitivno funkcioniranje, morda gre za njegov odnos do vas, za besede, ki jih Deli informacije na nepristranski način. uporabljate – ali je kaj drugega? Vprašaj, kaj sogovornik meni o vsem tem (slišanem). Pasivnost – videti je kar dobro, dokler ne opazite, da je njegov pogled rahlo odsoten, drža pasivna, vdano čaka, da boste končali s »predavanjem«. Včasih morate namreč veliko govoriti (npr. pri zakon-Primer: Zdravljenje pacientke s HIV-om. skih predpisih), morda tudi sami malo izgubite stik, ste negotovi ali pa se vam mudi, se dolgočasite. V Medicinska sestra: »Kako se počutite ob jemanju zdravil?« (izvabljanje, odprto vprašanje) takšni situaciji se hitro zgodi, da ne opazite, da ste »izgubili pacienta«, da se je »odklopil«. Pacientka: »Jemljem jih tako, kot ste mi naročili.« Močna čustva – informiranje je lažje, kadar je vse mirno in imate čas za razmislek in normalno delo. Toda pacienti so lahko kdaj jezni, prestrašeni ali v tesnobnem pričakovanju. Tudi vi ste morda zaskr-MS: »Marsikomu je težko jemati zdravila ob točno določenem času.« (delimo informacijo, kako je z bljeni, utrujeni, preobremenjeni ali razdraženi. Takšna čustva seveda lahko ovirajo razumevanje. drugimi) »Kako bi bilo za vas najprimerneje? Kako vi to naredite?« (izvabljanje, odprto vprašanje) Motnje razpoloženja, nezbranost – pacienti, ki so depresivni, morda ne slišijo in ne razumejo jasno, P: »Trudim se, da bi jemala tako, kot ste rekli. Je pa težko, ker je mama vedno tu nekje v bližini. Ona kaj jim govorite. Drugi so morda nezbrani zaradi kakšnih nedavnih dogodkov ali skrbi ali pa imajo te-namreč ne ve vsega.« žave s koncentracijo. Enako morda vi. Učinki alkohola, drog, starost, zdravila – vse to lahko poslabša MS: »Mora biti kar težko, da to ostane vaša skrivnost in da vzamete zdravila ob točnem času.« (po-pacientovo sposobnost za razumevanje in spomin. slušanje) Uspešna komunikacija ne zajema le posredovanja strokovnih tem, ampak tudi različnih medosebnih P: »Ja, je težko. Zaenkrat ji še ne morem povedati. Ali je zelo narobe, če ne vzamem tablet pravočas-veščin. Odnos, tudi če traja le nekaj minut, leži v srcu informiranja. no?« MS: »Ja, to zna biti problem. Da zdravila dobro učinkujejo, jih je treba jemati redno in ob pravem Nekaj napotkov za izboljšanje izmenjave informacij: času.« (informira, potem ko je dobila dovoljenje s pacientovim vprašanjem) »Se vam zdi to smiselno?« • Upočasnite potek in napredek bo hitrejši. Bolj ko se vam mudi, manj verjetno je, da boste sposobni (izvabljanje) razumeti in se odzvati na izzive, ki jih postavlja pacient. P: »Pravite, da bi morala jemati zdravila ves čas, tudi če se dobro počutim?« • Govorite osebi – pomemben je človek, ne posredovanje informacij. Ta princip se lahko hitro spreMS: »Točno tako. Pomembno je, da jih jemljete tudi, ko se začnete počutiti bolje. (informira) Kako bi to gleda v naglici današnje vsakodnevne prakse. Dobronamerni napori, »da bi šli skozi ves postopek« bilo najlažje za vas?« (izvabljanje, odprto vprašanje) ali »pripravili paciente do tega, da bi razumeli …« pogosto spremenijo pacienta v pasivnega preje-mnika informacij. P: »Problem je moja mama, ki je ves čas v bližini. Če ji povem, da imam HIV, me bo mogoče vrgla iz hiše ali pa mi bo poskušala vzeti otroka.« • Imejte v misli širše pacientove prioritete. Skrb zdravstvenega delavca je v območju njegovega strokovnega področja, pacientovi interesi pa so veliko širši. Veliko bo pomenilo, če se samo vprašate, MS: »Niste ji še pripravljeni povedati tega.« (RP, refleksija odpora) kako ta informacija, ki jo posredujete pacientu, vpliva na njegovo življenje, okolje, kako lahko vpliva P: »Ne, ne še. Mogoče kasneje, zdaj se ne počutim dovolj močno.« na njegovo prihodnost. MS: »Zanima me, kako bi v tej situaciji lahko redno jemali zdravila, tako kot je nujno.« (izvabljanje • Pomembno je pozitivno sporočilo. Nekatere zdravnike skrbi, da bo pozitivno sporočilo zameglilo govorice spreminjanja) resna dejstva in ne bo iskreno. Dejansko pa je prav nasprotno – če vključimo resnično pozitivno sporočilo, se bo povečala pacientova sposobnost sprejemanja težkih dejstev. P: »Mislim, da bi lahko šla v tem času v svojo sobo in za seboj zaprla vrata.« (govorica spreminjanja) MS: »To je ena možnost. Vas zanima, kaj naredijo druge mame?« (vpraša za dovoljenje o posredovanju informacije, kako to počnejo drugi) (2) 78 79 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA Posredovanje informacij in usmerjanje pacienta naj bo prijazno, razumljivo in naj vključuje pozornost. Pozor: NE skačemo v besedo! » Zakaj pa ne greste na sprehod?« Ne ocenjujemo! »Kaj bi lahko naredili Odzivanje naj ustreza tako pacientovemu kot lastnemu razpoloženjuin potrebam. Informacije naj slu-namesto tega? « Pomembna je tudi neverbalna komunikacija. Ne zavijamo z očmi. žijo pacientovemu boljšemu obvladovanju situacije in življenja. C) Raziskovanje pomembnosti in zmožnosti Govor, ki nakazuje spremembe Pri odločitvi za spremembo vedenja preverimo tudi, kako pomembno se to zdi klientu in kako zmožne-ga (sposobnega) se čuti, da bo to izpeljal. Možne so vse kombinacije. Lahko je zanj zelo pomembno, Gre za prepoznavanje, krepitev in izvabljanje govorice spreminjanja (GS). da nekaj spremeni v življenju, a se ne čuti niti malo sposobnega ali pa obratno – čuti se sposobnega, a V svojih prvih delih sta Miller in Rollnick imenovala klientove argumente v prid spreminjanju samo-to zanj sploh ni pomembno. Dobra napoved je, če je zanj sprememba pomembna in se čuti zmožne-motivacijske izjave. Sčasoma se je pokazalo, da je boljše poimenovanje govorica spreminjanja (angl. ga, najslabše pa, če mu ni niti pomembna niti se ne čuti zmožnega. Da mu pomagamo ozavestiti to change talk) ali še natančneje govorica, ki napoveduje spreminjanje. Gre za izjave klienta, ki kažejo dvoje oziroma da najde motivacijo za dvig pomembnosti in da ga krepimo glede sposobnosti, upo-na to, da je oseba usmerjena k pozitivnim spremembam svojega problematičnega vedenja. To so rabljamo določeno strategijo. besede, ki jih želimo slišati, ki jih poskušamo izvabiti in nato osvetliti klientu, ker je očitno, da napo-Pri preverjanju zmožnosti okrepimo klientova optimizem in samozavest, da je sprememba možna, vedujejo spreminjanje vedenja. Koncept govorice spreminjanja se še vedno razvija. Trenutno gre za spodbujamo avtonomijo in sposobnosti za lastne odločitve in pomagamo raziskovati njegove vire štiri elemente v izjavah, ki nam povedo, ali gre dejansko za to obliko govora. Ti elementi so vidni, ko moči. klient ubesedi, da 1) se je sposoben spremeniti, da 2) se želi spremeniti, 3) zakaj se želi spremeniti, 4) Tako lahko na lestvici od 0 do 10 pokaže, kako zmožnega se čuti za spremembo. Nato vprašamo, kako kaj mu bo sprememba prinesla. to, da je izbral x in ne 0 ali 1 (ponudimo vrednost nižjo od njegove). Kaj je tisto, kar ga je napeljalo na Te izjave so povezane s specifičnim vedenjem ali sklopom vedenj (npr. izboljšanje zdravja, družbeno to oceno? Kakšni so razlogi? Na koncu povzamemo. sprejemljivejše vedenje, izogibanje rabi PAS, varnejše spolno življenje, zmanjšanje fizičnega nasilja, interes za urejanje zobovja .. ). Splošni primer uporabe: Govorica spreminjanja običajno pride iz ust klienta – ni pa nujno. Če namreč svetovalec reflektira » V kolikšni meri se na lestvici od 0 do 10 počutite zmožni izpeljati to spremembo (ali vztrajati pri spre-nekaj, kar sliši kot možno govorico spreminjanja, in če klient to potrdi kot ustrezno, se to jemlje kot membi)?« govorica spreminjanja. Taki so tile terapevtovi stavki: »Torej ne veste točno, zakaj to počnete (abstini- »Rekli ste xy (npr 2). Zakaj xy (2) in ne nižja številka, npr 0 ali 1? Zaradi česa se v določeni meri počutite rate), ste pa prepričani, da to želite (abstinirati),« ali »Radi bi se spet počutili kot takrat, pa ne veste, zmožni izvesti to spremembo? « kako to doseči.« » Kaj pa bi se moralo zgoditi/kaj bi vam pomagalo zvišati vašo zmožnost za 1 ali 2 številki višje? « Govorica spreminjanja je običajno izražena v sedanjiku. To pomeni, da klient govori o stvareh, ki so zanj pomembne sedaj. Če svetovalec reflektira izvirni stavek: »Zaradi tega ste imeli probleme in jih Spodbudite jih k razmišljanju o tem, zakaj so zmožni, potem lahko delite tudi ideje drugih ljudi, ki so mogoče še imate,« in klient odgovori: »Tako je,« bi to bil govor spreminjanja. bili na istem. Povzemite razloge za zmožnost. 5. Tehnike MI Gre za dogovor o temi pogovora, raziskovanje tipičnega dne, preverjanje pomembnosti in zmožnos-Pri preverjanju pomembnosti nas zanimajo pacientovi lastni motivi, zato izvabljamo govor spremem-ti, raziskovanje vrednot, pogled naprej, dve možni prihodnosti, analiza ZA in PROTI (dolgoročno in be in mu omogočamo, da sliši samega sebe ubesediti željo in razloge za sprememb oz. dvigamo kratkoročno), model FRAMES, ključno vprašanje, raziskovanje možnosti, načrtovanje in spremljanje stopnjo pripravljenosti za spremembe. Izogibamo se dajanju predlogov, ne sprašujemo, zakaj to ni oziroma preprečevanje zdrsa. pomembnejše, ker s tem izzovemo odpor, niti ne hvalimo, če je pomembnost visoka. Če rečejo 0, to pomeni, da se ne želijo spremeniti in tudi to je sprejemljivo. Na lestvici od 0 do 10 naj ocenijo, kako A) Strinjanje s temo pogovora pomembna je zanje ta sprememba? Nato jih vprašamo, zakaj so pomembnost ocenili z x (npr. 3) in ne z 0 ali 1 (ponudimo nižjo vrednost od izrečene) in vprašamo, kaj je tisto, zaradi česar je sprememba Če gre za več zadev, se dogovorimo za fokus pogovora, pazimo, da tega ne naredimo prehitro (past!), zanje pomembna? Iščemo razloge, nato povzamemo. pozorni smo, da ne pozabimo osnovne zadeve, zaradi katere je klient prišel oz. o kateri želi govoriti, lahko imamo tudi delovni list ali narišemo več krogcev področij in potem izberemo temo. Splošni primer uporabe: B) Raziskovanje tipičnega dne » Se lahko dotakneva nekaterih razlogov za spremembo? « Ko opisuje svoj tipični dan, pacient lažje začne govoriti in se navadi pripovedovati. Ko opisuje svoj » Če ocenite na lestvici od 0 do 10, na kateri je 0 popolnoma nepomembno in 10 zelo pomembno, kako tipični dan, konec tedna ali teden, bolje razumemo določene vidike (področja) njegovega življenja. pomembno je za vas, da začnete/prenehate/zmanjšate/povečate …? « Ob tem naj ima občutek, da je slišan. Prepoznamo govorico sprememb in jo reflektiramo, lahko že » Rekli ste xy (npr. 2). Zakaj xy (2) in ne nižja številka? Zakaj je za vas pomembno, da spremenite …? « vpletamo problem, zaradi katerega je prišel ( npr.: »Rada bi čim bolje razumela, kakšno vlogo ima alkohol/trema/strah/tašča … v vašem življenju, prosim, opišite mi en svoj dan.«). Uporabljamo odprta D) Raziskovanje vrednot vprašanja: » Mi poveste kaj več o tem. Kako pa začnete dan? In kaj delate popoldan? Je ob koncih tedna drugače? Osredotočanje na vrednote lahko motivira klienta, da se bo odločil za spreminjanje. Usmerjanje po- « Na koncu povzamemo vse bistveno. 80 81 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA zornosti na razliko med idealnimi (želenimi) življenjskimi in aktualnimi razmerami lahko vzpodbudi na motivacijo za spremembe. (1) Šlo je za jedrnat povzetek, ki ga zajema znana kratica motivacijskih težnjo po uravnoteženju vsakdanjega vedenja, tako da bi bilo skladnejše z globljimi prepričanji. Po-postopkov FRAMES: F – feedback (povratno sporočilo), R – responsibility (odgovornost), A – advice sameznik, ki bo bolj ozaveščen o samem sebi in lastnih vrednotah, se bo močneje zavedal, da s pro- (nasvet), M – menu of options (možnosti), E – empathy (empatija), S – self-efficacy (samoučinkovitost, blematičnim vedenjem sicer zadovoljuje kratkoročne potrebe, a to ne vodi k izpolnitvi višjih vrednot sposobnost). To pomeni, da klientu ponudimo povratno sporočilo o njegovem vedenju, razmišljanju, ali dolgoročnemu zadovoljstvu. Ko se posvetimo idealom, lahko to zmanjša klientove obrambe in nasvet glede njegove nadaljnje obravnave, dopustimo še druge možnosti, vse to ob izrazih empatije, poveča željo po spremembi, saj se ne ukvarja s problematičnim slabim načinom življenja, ampak se prepuščanju odgovornosti in prepričanju v njegove sposobnosti. obrača k življenju, ki bi lahko bilo dolgoročno zadovoljnejše, srečnejše. I) Ključno vprašanje Ambivalentnost glede različnih možnosti lahko delno vidimo tudi kot rezultat konflikta vrednot. Včasih se razreši tako, da se klient odloči, da bodo dolgoročnejše vrednote (npr.: zaposlitev, družino, Kako naprej? Kaj nameravate storiti? Kakšen je naslednji korak? prijateljstvo, finančno preskrbljenost) prevladale nad kratkoročnejšimi (npr.: zabavo, sprostitvijo, Če klient odgovori: »Mislim, da se bom spremenil,« mu pomagamo razviti načrt. Če reče: »Mislim, vznemirjenjem). Včasih je potrebna le ugotovitev, da načini zadovoljevanja kratkoročnih vrednot preda se ne bom spreminjal,« brez ocenjevanja sprejmemo tudi to možnost, lahko pa ga vprašamo, če prečujejo zadovoljevanje dolgoročnih in da obstajajo druge poti za doseganje istega (sprostitve, zaba-bi se želel še kdaj srečati z nami. Če reče: »Ne vem …,« ga vprašamo, če bi želeli še malo premisliti ve …). Ko skupaj s klientom iščemo pozitivno motivacijo, odpremo vrata za premislek o drugačnih na-o tem. Če nas vpraša: »Kaj pa vi mislite, da bi moral/-a storiti?« mu povemo, da se namesto njega činih zadovoljevanja kratkoročnih zadovoljstev, ki ne bodo preprečevali izpolnitve dolgoročnih ciljev. ne moremo odločiti, ker je to odvisno od tega, kaj sam želi zase. Lahko z njim podelimo, kaj pomaga Za obravnavo vrednot so primerne tudi karte z napisi vrednot, ki jih klient razporeja skladno s svojimi drugim ljudem. prioritetami. Vse to pa predstavlja izhodišče terapevtskega pogovora o pomenu določenih vrednot, povezavi vedenja in vrednot, ovirah za doseganje vrednot in možnostih spreminjanja. J) Raziskovanje možnosti E) Pogled v prihodnost Lahko rečemo: »Se strinjate, da zdaj pogledava, kakšne so možnosti? Katere možnosti vidite?« Pogledamo možnosti kot razprostrte karte in vprašamo, katera se jim trenutno zdi najbolj izvedljiva, Gre za strategijo, ki pomaga pacientu s pomočjo vizije odkriti njegove motive za spremembo. Predla-možna, najbližja … »Če bi se odločili za spremembo, kaj bi bil vaš naslednji korak? Kateri bi bili tisti gamo mu, naj pogleda naprej za 6 mesecev (2 leti, 5 let . .) in si predstavlja, da se je njegovo življenje najenostavnejši koraki, ki bi izboljšal trenutno situacijo? Kako bi to dosegli? Po kako dolgem obdobju, izboljšalo, da mu gre dobro. Naj poskusi odgovoriti na vprašanja: Kaj bo drugače? Kaj boste počeli? menite, da bi zaznali spremembe? Kdo vam lahko pomaga pri tej spremembi? Kako bi svetovali neko-Kako boste preživljali svoj teden? S kom boste preživljali svoj čas? Nato povzamemo odgovore in pos-mu, ki je v taki situaciji kot zdaj vi? Kaj bi še lahko bilo v pomoč? Smem podeliti, kaj navadno pomaga tavimo tranzicijsko vprašanje: »Kaj mislite, da naj bi storili za tak napredek?« drugim ljudem v podobni situaciji? Kaj menite o tem?« F) Dve možni prihodnosti Izhajamo iz trenutnega stanja in povabimo klienta, naj razmišlja o dveh možnostih. Prva je ta, da se K) Načrt nič ne spremeni v prihodnosti (čez 6 mesecev, 2 leti …), druga pa, da do spremembe pride. Vprašamo, Načrt naj bo dovolj velik, da bo viden, in dovolj majhen, da bo uspel. Uporabljamo vprašanja, kot so: kaj pomeni zanj, če se nič ne spremeni, in kaj bi lahko pomenilo, če do spremembe pride. Večji kot »Kako se boste lotili? Kaj boste naredili najprej? Na kaj se morate najbolj osredotočiti, da bo načrt je razkorak med dvema različnima možnima prihodnostma, pomembneje se bo osebi zdelo napraviti uspel (2–3 stvari)? Kdaj nameravate začeti? Kdo vam lahko pomaga pri spremembi? Kako vam lahko spremembo. pomagam jaz?« Načrt lahko napišemo, fotokopiramo, ga damo osebi. Primer: » Zamislite si, da bi se odločili, da trenutno ni pravi čas, da bi naredili spremembo. Čez nekaj L) Preprečevanje zdrsa (recidiva, ponovitve .. ) mesecev/let se spet srečava in ste ostali na istem kot ste sedaj … Kaj mislite, kaj bi to za vas pomenilo? Vprašamo: »Kaj bi vam lahko prekrižalo načrte?« Nekateri ljudje pri poskusih, da uvedejo spremem-Zdaj pa si zamislite, da ste se odločili, da boste nekaj spremenili. Nato se srečava čez nekaj mesecev/ be, naletijo na nekatere težave. »S katerimi, menite, da se boste srečali vi? Lahko pomislite na kakšno let in vi vzdržujete novo stanje, uspelo vam je. Kaj bi to za vas pomenilo? Kaj je najboljše pri tem? « situacijo, ki bi lahko bila za vas skušnjava, ki bi vas vrnila nazaj na stara pota?« Povzamemo in vprašamo: » Torej, kaj menite, da boste storili? « Ko pregledamo situacije visokega tveganja, nadaljujemo z iskanjem preventivnega vedenja. »In kaj bi lahko storili v taki situaciji? In kako bi lahko zmanjšali tveganje, da se to zgodi? Kako bi ravnali, če G) »Za« in »proti« bi zaznali, da spet ponavljate stare vzorce? In če bi se to zgodilo, kaj bi bilo smiselno narediti po tem, Ena od aktivnosti za pomoč pri odločanju je tudi tehnika, imenovana ZA in PROTI. Mil ler in Rol nick morda naslednji dan, da se zopet vrnete na pot k cilju?« sta ugotovila, da je to lahko problematično, ker ne izvabi pravih motivov. Zato jo priporočata le za točno usmerjene situacije pri ljudeh na začetni stopnji pripravljenosti. Namesto tega svetujeta, naj bo svetovalec direkten in naj selektivno izvablja in krepi govorico sprememb. V MI ljudje razrešujejo ambivalenco, tako da sami sebe prepričajo v spremembo. H) Svetovanje po modelu »FRAMES« je bila na začetku vzpona MI tehnika za krepitev motivacije za vključitev v obravnavo tistih ljudi, ki imajo probleme, povezane s pitjem alkohola. Zdaj se je to spremenilo oz. razširilo v osredotočanje 82 83 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA Dodatek Z: »Ali sploh kdaj zapeljete na počasnejši vozni pas?« (vprašanje, ki usmerja, uporaba metafore – vozni pas) 1. Nekaj možnih pasti P: »Težko je, veste. To ni šala – res imam ogromno dela, v bistvu se sploh ne utegnem sprostiti.« (po- • Vzorec pogovora »vprašanje – odgovor« povečuje pasivnost, zapira dostop do globljih nivojev izku-staja nekoliko bolj čustvena) šnje in ne spodbuja klientov, da bi raziskali globlje vzroke, odnos pa postane hierarhičen. Z: »Kaj naredite zase?« (usmerjajoče, odprto vprašanje, želi razumeti, kje se morda vklopi alkohol) • Vzorec pogovora »konfrontacija –zanikanje« zapelje svetovalca in klienta v prepirljivo zanko, v ka-P: »Zvečer, ko so otroci v postelji, včasih pogledam kakšen film in si zraven odprem steklenico vina. To teri klient pričaka vsak svetovalčev argument s protiargumentom za status quo. je moj čas. Pravzaprav je to moj edini prosti čas.« (sama začne temo pitja v okviru vsakodnevne rutine) • V past »strokovnosti« se ujame svetovalec takrat, ko ponuja klientu usmeritve, ne da bi prej raziskal Z: »To vam pomaga, da se hitenje malo ustavi in da se vsaj zvečer sprostite.« (refleksija) njegove želje, cilje, načrte. P: »In včasih grem ob koncu tedna ven s prijatelji, na kozarček.« • V past »etiketiranje« pade svetovalec pri poskusih, da bi prepričal klienta, da ima problem (ali diagnozo). Z: »Pitje je način, ki vas sprošča. Povejte mi, kaj veste o tem, kako alkohol vpliva na želodec?« (Refleksija, izmenjava informacij, z vprašanjem, kaj ve) • »Prezgodnje fokusiranje« poveča odpore in privede do posvečanja nepomembnim in sekundarnim problemom. P: »Vem, da lahko poveča apetit – kot npr. aperitiv. Ali mislite, da je to vzrok mojih težav? Mi zato to govorite?« (rahla obramba) 2. Dva primera Z: »Ja, mogoče je to del vsega, kar se dogaja. V vaših izvidih sem videl, da je ena vrednost povišana in 1. Primer » Boli me želodec.« sicer test, ki kaže na funkcijo jeter. Velikokrat je povišan zaradi alkohola.« (informira) 52-letna poročena ženska je bila sprejeta v bolnišnico zaradi abdominalne bolečine in bruhanja krvi. P: »Krasno! Edina stvar, ki si jo privoščim zase in vi bi mi še to vzeli!« (obramba) Zdravnik ugotovi povišane vrednosti GGT in posumi, da gre morda za prekomerno pitje alkohola. To Z: »Nič ne zaključujem. Izbira, kaj narediti, je povsem vaša. Ne morem se odločati namesto vas.« (izog-je njegovo drugo srečanje s pacientko. Če bi jo direktno konfrontiral s pitjem, bi se pacientka verjetno ne se prezgodnjemu osredotočanju na problem, poudari izbiro, avtonomijo) počutila izzvano, napadeno in bi se branila. Preventiva ponovnega sprejema v bolnišnico in promocija P: »Jaz si želim le normalno življenje. Rada bi, da me neha boleti želodec in da grem domov.« zdravja sta sicer pomembna cilja, a kako se tega lotiti? Z: »Zadnje čase ste imeli presneto naporno življenje. Jaz si želim isto za vas – življenje, s katerim boste Zdravnik je pravkar končal s pregledom in nadaljuje ... zadovoljni in vas ne bo pripeljalo nazaj k nam.« (poslušanje, opogumljanje) Zdravnik: »Doživeli ste kar hud šok, a upam, da ste si do sedaj že malo oddahnili.« (začne z odprto P: »Kaj je zdaj s tistim izvidom, ki ste ga prej omenili? Ste me kar malo prestrašili.« (vprašanje, ki daje empatično izjavo) dovoljenje za nadaljnje informiranje) Pacientka: »Da, hvala. Doma res nimam dosti časa za počitek – divjam okrog z avtom ‘gremo, gre-Z: »To je vrednost, ki je pogosto povišana, kadar človek pije več, kot lahko njegovo telo obvlada. Vi ste mo…!’, kot da sem na neki nujni odpravi, skrbim za otroke, hodim v službo, kuham …, ni da ni …« vitki, kar pomeni, da bo že malo alkohola imelo velik učinek. Poleg tega ženske ne razgrajujejo alkoho-Z: »Veliko zadolžitev in vse vam uspe narediti.« (reflektivno poslušanje) la v jetrih tako dobro kot moški.« (dajanje pomembnih informacij) P: »Zanimivo, da ste to rekli, ker je povsem točno. Doma mi pravijo supermama, v službi sem vedno P: »Mi hočete reči, naj zmanjšam pitje?« jaz tista, ki napravi red, ko je največja zmešnjava in se je nihče ne upa lotiti. Sploh takrat, ko smo vsi v Z: »To je vaša odločitev, kaže/videti je, da je to to, kar vam govori vaše telo. Tudi stresno življenje vpliva stresu zaradi tesnih rokov.« na želodec in če je zraven vsega še alkohol – lahko pride do resnih problemov.« (poudari izbiro, avto-Z: »Pravzaprav bi vas rad malo povprašal o vašem načinu življenja. Zanima me, ali je morda kakšna nomijo, informira) povezava s tem, kar se dogaja z vašim želodcem. Se lahko malo pogovoriva o tem?« (vpelje temo ži-P: »Kaj se zgodi?« (vprašanje, ki daje dovoljenje za informiranje) vljenjskega sloga na splošno, išče dovoljenje za pogovor o tej temi) Z: »Alkohol že sam draži sluznico požiralnika in želodca. Poznate pekoč občutek, če spijete kakšno P: »Mislim, da je to vse v redu. Superženska se je pač znašla v težavah. Na kaj ste mislili?« (prvi mali močno žgano pijačo?« (informiranje) znak govorice spreminjanja) P: »Ja, seveda.« Z: »Ne vem točno. Prehrana, alkohol, preveč obveznosti … Kaj vem. Vi lahko najbolje ocenite vse to. Videti je pa, da imate precej hitro življenje.« (nežno informiranje, pušča avtonomijo in se vrača k njeni Z: »Ta pekoč občutek, je učinek alkohola. Obenem se izloča še želodčna kislina – to je tisto, kar poveča zgodbi o življenjskem slogu) apetit – in to vse prispeva k težavam želodca oslabelega zaradi stresa. Vse skupaj se lahko konča z rano na želodcu. Kaj pravite na to?« (Informira in vabi k osebnemu interpretiranju) P: »Ne vem, če je hitro prava beseda.« P: »Ne želim si rane na želodcu. Ali mislite, da jo že imam?« (govorica, ki nakazuje razloge za spre-Z: »Kot da bi uživali, da ste ves čas na prehitevalnemu pasu.« (poslušanje, ugibanje) membe) P: »Rada imam, če so stvari opravljene, dokončane. Zdi se mi, kot da gre za neko brenčanje, hitenje Z: »Možno. Potrebnih je še nekaj preiskav, ki to natančno pokažejo. Če se bo pokazalo, da je rana, kaj od ene stvari k drugi.« mislite potem narediti?« (Odprto vprašanje) 84 85 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA P: »Verjetno mi boste predpisali kakšna zdravila. Predpostavljam pa, da bo treba malo zmanjšati pitje, P: »Ja, nekako tako. Če bo treba, bom pač nehal.« (nakazana govorica spreminjanja) tudi če še nimam rane.« (govorica spreminjanja, ki nakazuje potrebo po spremembi) Z: »Ali ste že kdaj poskušali manj piti, bolj zmerno?« Z: »Kako težko bo to za vas?« (usmerjajoče vprašanje) P: »Ah, ko spijem enega, potem večkrat ne znam nehati. Bolje, da nekaj časa nič ne pijem.« P: »Ne preveč. Najti bi si morala drugačen način sprostitve.« (govorica spreminjanja, ki nakazuje spoZ: »Torej že imate to izkušnjo, da je lažje nič kot malo.« (refleksija s preverjanjem hipoteze) sobnost) P: »Ja, ker lani nisem pil tri mesece, pa je bilo vse zelo v redu. Dobro sem se počutil, nobenih problemov Z: »Vi lahko zmanjšate pitje, če se tako odločite. Lahko tudi prenehate piti.« (refleksija usmerjajoče ni bilo.« vprašanje) Z: »Zakaj pa ste se odločili, da prenehate s pitjem?« (pridobivanje informacij) P: »Nisem čisto prepričana.« P: »Neke težave z želodcem sem imel, dobil sem zdravila, ob katerih nisem smel piti, pa sem se kar Z: »Torej – zakaj bi zmanjšali pitje ali celo prenehali piti?« (usmerjajoče vprašanje) odločil.« P: »Zaradi zdravja! Zgleda, da si lahko naredim luknjo v želodcu in še jetra so že načeta. Mislim, da bi Z: »Če se odločite, tudi vztrajate.« (refleksija) bil čas!« (govorica spreminjanja) P: »Ja, seveda.« Z: »Ja, tudi meni se zdi tako. Kaj boste naredili?« (išče pristanek, obljubo) Z: »Tudi jaz mislim, da je najpomembnejša odločitev. Ko se človek odloči, potem gre vse lažje. Najtežje P: »Lahko odstranim ves alkohol iz stanovanja, da ne bo skušnjave. Ja, to bom naredila!« (govorica je tisto nihanje bi–ne bi. Kaj pa sedaj razmišljate?« (reflektiranje govorice spreminjanja, sporočanje spreminjanja s prvimi zametki obljube) sprejemanja ambivalentnosti, povezovalno vprašanje, ki upošteva avtonomijo pacienta in je znak partnerskega odnosa) 2. primer: » Negativno zdravniško mnenje« P: »Da bi bilo dobro, če bi se spet tako odločil.« Pacient prihaja potem, ko na sistematskem pregledu zaradi slabih jetrnih izvidov ni dobil pozitivnega mnenja o delazmožnosti. Prihaja na pregled k psihiatru. Podobno bi lahko tekel pogovor z zdravnikom Z: »Kaj bi pridobili, če bi se odločili za prenehanje ali zmanjšanje pitja alkohola?« (izvabljanje motiva v splošni ambulanti, potem, ko se pacient vrne z negativnim izvidom iz ambulante medicine dela. za spremembo oziroma govorice spreminjanja) Pacient: »Dober dan, ste vi dr. AB?« P: »Prepričan sem, da bi to bilo dobro za moje zdravje.« (govorica spreminjanja) Zdravnica: »Dober dan. Ja, prav ste prišli. Kar sedite.« Z: »Vas skrbijo izvidi? Bi želeli več informacij v tej smeri?« (zanimanje za pacientove skrbi in preverjanje zaželenosti informiranja) P: »Tu imate potrdilo za napotnico.« P: »Ja, seveda. Sicer ne vem točno, koliko so jetra prizadeta, a ni mi vseeno.« (pokaže se skrb in daje Z: »Hvala lepa. Prosim, povejte, kako to, da ste prišli k meni?« (odprto vprašanje) privoljenje za informiranje) P: »Poslali so me. Saj piše na napotnici.« Z: »Poglejte, normalna vrednost najobčutljivejšega jetrnega testa gama GT je 0,9 – vaša vrednost je Z: »Ja, nekaj malega res piše. A zanima me, kaj vi pravite.« (vzpostavlja partnerski odnos, upošteva 3,5. To še ni razpad jeter, vendar je znak, da se z jetri nekaj dogaja, in sicer ne preveč dobro. Rdečih avtonomijo) krvničk, zelo pomembnih celic, ki prenašajo kisik po telesu, naj bi bilo 4,2 milijone, vi jih imate 3,9 – P: »Jaz nisem noben alkoholik. Res sem prej kdaj malo preveč popil, zdaj pa skoraj nič. Če bi bil tak poleg tega je volumen ene celic povečan – namesto 94 je 101. To pomeni, da jih imate premalo in da alkoholik, ne bi hodil v službo 20 let in ne bi zgradil hiše.« (obramba) so nekako napihnjene, manjvredne. V takih primerih govorimo o slabokrvnosti, ki se pojavi pri pitju alkohola.« (informiranje) Z: »To ste morali biti res delavni in prav je, da ste ponosni na svoje dosežke. Kaj pravzaprav delate v službi?« (afirmacija, ki kaže na sprejemanje in zanimanje za širše področje) P: »Pa se to popravi?« P: »Vzdrževalec sem v večjem podjetju. Praktično znam vse popraviti in nikoli mi ni bilo težko odzvati Z: »Ja, preprosto, z abstinenco. To pomeni, če ne pijete več alkoholnih pijač, se te vrednosti kmalu se klicu, če so me potrebovali, tudi izven mojega rednega delovnega časa.« izboljšajo. Se vam zdi verjetno, da je to zaradi alkohola?« (pozitivno naravnano informiranje in zanimanje za mnenje v smislu partnerskega odnosa) Z: »Precej naporno in odgovorno delo. Ali vas zato pošiljajo na redne preglede?« (refleksija in naveza-va na pridobivanje informacij) P: »Ne vem, kaj pa kakšna dieta? Veste, nisem preveč zdravo jedel. V službi so tista mastna prehrana pa sendviči.« P: »Ne vem, tako imamo urejeno v podjetju. Mislim, da sem veliko naredil za to podjetje.« Z: »Izkušnje kažejo, da je to najlažje videti, če se odločite, da nekaj časa ne pijete, recimo kakšen me-Z: »Najbrž bo res tako, kajti sicer bi jim bilo vseeno za vas in za vaše zdravje. Tako pa vas pošiljajo na sec, potem ponovimo preiskave, pa boste videli. Kaj pravite?« (upoštevanje avtonomije, izbire) preglede in sedaj so vas poslali še sem.« (afirmacija) P: »Prav. Bova ponovila teste, pa boste videli, da jaz to zmorem.« P: »Ampak jaz ne potrebujem nobenega zdravljenja, piti lahko neham, kadar hočem.« (obramba) Z: »Naj povzamem najin pogovor. Če sem prav razumela, ste bili kar malo prizadeti, ko niste dobili Z: »Po eni strani ne vidite nobenega razloga za kakšno obravnavo, po drugi pa bi se vam zdelo smisel-pozitivnega zdravniškega mnenja, zamerili ste tudi delodajalcu, da vas je sploh poslal na pregled. no prenehati s pitjem.« (dvostranska refleksija, ki nagovarja ambivalentnost) Obenem pa lahko verjamete, da vas ceni in želi, da ste zdravi in sposobni za delo. Laboratorijski izvidi 86 87 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA vas malo skrbijo, zato razmišljate, da nekaj spremenili glede pitja alkohola. Enkrat ste že abstinirali tri mesece, kar pomeni, da zmorete tisto, za kar se odločite. Je to vse. Bi še kaj dodali?« (povzemanje) MI deluje, deluje v relativno majhnih odmerkih, učinek je relativno velik in se veča z negativno-P: »Ne, to je vse bistveno.« stjo (učinkovitejši je pri jeznih, na videz nemotiviranih ljudeh), deluje, ker znižuje odpor, več je samomotivacijskih izjav, večji je učinek. Terapevti, ki prakticirajo MI, dosegajo večjo uspešnosti Z: »O čem zdaj razmišljate?« (povezovalno vprašanje) (ne glede na izenačenost treningov). Izkazalo se je namreč, da je pomembna sposobnost izra-P: »Poskušam se spomniti, kako je bilo takrat, ko sem prenehal s pitjem.« (govorica spreminjanja) žati empatijo. Pri tem gre za osebnostno lastnost, za katero so značilni pozitivna naravnanost, zaupanje v človeško naravo, spoštovanje drugih, sposobnost krepiti samospoštovanje drugih, Z: »Zanima me še nekaj. Ali ob prenehanju pričakujete kakšne težave? Vam lahko kako pomagam?« sprejemanje drugega (in sebe) in sposobnost imeti rad druge, ko je edini interes njihova dob- (empatična podpora, puščanje avtonomije) robit in rast. P: »Kaj mislite?« Z: »Bi bilo možno, da se vam bodo tresle roke ali da boste slabo spali? Ste imeli mogoče kdaj epileptič- ne napade?« (vprašanje, ki je usmerjeno v načrtovanje) Literatura P: »Ne, napadov nisem imel nikoli. Vem, da se drugi ali tretji dan pojavi kriza, a me ni strah, da ne bi zdržal. Tudi kakšnih tablet ne bi jemal.« (zaveza) 1. Mil er WR, Rol nick S. Motivational Interviewing, third edition. London: The Guilford Press, 2013. Z: »Ali bi se vam zdelo smiselno, da mi pridete povedat, kako je šlo?« (predlog spremljanja) 2. Rolnick S, Mil er W, Butler ChC. Motivational Interviewing in Health Care (Helping people change behavior). London: The Guilford Press, 2008. P: »Ja, pridem. Kdaj predlagate?« (zaveza) 3. Rosengren DB. Building motivational Interviewing Skills (Practitioner Workbook). London: The Gu-Z: »Recimo čez en teden.« (potrditev pacientove zaveze in aktualnega načrta. ilford Press, 2009 P: »Prav.« 4. Mil er WR. Rediscovering Fire: Small Interventions, Large Effects; Psychology of Addictive Behavi-Z: »Kaj pa vaši domači menijo o tem, da bi vi prenehali s pitjem?« (izvabljanje motiva) ors, 2000. P: »Všeč bi jim bilo.« 5. Mil er WR. Toward a Theory of Motivational Interviewing. Reprinted with permission from Motivational Interviewing Newsletter: Updates, Education and Training. Minuet, 1999. Z: »Potem vas imajo radi in jih skrbi za vas.« (afirmacija) 6. Rol nick S, Mil er WR: What is MI? Reprinted with permission from Rol nick S, Mil ler WR. What is P: »Najbrž res.« motivational interviewing? Behavioural and Cognitive Psychoterapy, 1995:23, 325 –334. Z: »S kom živite?« (odprto vprašanje, pridobivanje informacij) 7. DiClemente CC at al. Motivation for Change and Alcoholism Treatment, Alcohol Research&Health P: »Z ženo in otroki, pa še ženini starši so zraven.« Vol.23, No.2, 1999. Z: »Ali bi lahko naslednjič prišla žena z vami?« (vprašanje usmerjeno v iskanje opornih točk pri načr-8. Mil er WR, Zweben A, DiClemente CC, Rychtarik RG. Motivational ehancement therapy manual. tovanju spremembe) Rockwil e, Maryland: National Institute of Health, 1995. P: »Ji bom rekel.« Z: »Dobro. Se vidimo čez teden dni ob 9. uri. Srečno!« P: »Nasvidenje!« To je izsek pogovora, ki je običajno sicer daljši in se razlikuje tudi v tem, kaj je v tistem trenutku pomembno za pacienta (zdravje, delovno mesto, družina …) oziroma do katere stopnje motiviranosti za spremembe je prišel. Več je raziskovanja okoliščin, v katerih pacient živi, kaj trenutno počne. Vsebuje pa tudi ta pogovor elemente vzpostavljanja dobrega odnosa, iskanja pacientovih močnih plati, pozitivnih točk, brez vsiljevanja mnenja in diagnostičnih etiket, prepuščanje odločitev in s tem odgovornosti za nadaljnji razvoj dogodkov. Nadaljnji pogovori tečejo glede na to, ali je pacientu uspelo ustaviti pitje ali ne. V prvem primeru nadaljujemo s krepitvijo motivacije za vzdrževanje abstinence, v drugem skupaj z njim iščemo načine, kako bi mu pri ustavitvi pomagali, velikokrat z usmeritvijo v program zdravljenja. 88 89 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA in poznati tudi delo drugih deležnikov, ki delujejo na področju zamejevanja alkoholne problematike 2.2. POGOVOR O PITJU ALKOHOLA (sklop 3 – Zvezek I, sklopa 4 in 5 – Zvezek II in sklopa 6 in 7 – Zvezek II ). Marko Kolšek, Tadeja Hočevar Ob vedno novih spoznanjih o škodljivosti pitja alkoholnih pijač in učinkovitosti utrjevanja potrebnih veščin za vodenje tovrstnih pogovorov je za učinkovito delovanje priporočljivo, da si o tej problematiki preberemo dodatno literaturo oziroma pridobimo še nekaj dodatnih znanj in veščin, ki jih potem Uvod krepimo z obdobnimi izobraževanji in vsakodnevno uporabo v svoji praksi v okviru rednega dela z ljudmi. Vsakdo lahko v okviru svojega dela tako ali drugače prispeva k prizadevanjem za zmanjšanje ško-de, ki jo povzroča pitje alkohola. Če ne gre za poklice, ki so specializirani prav za nudenje podpore ob težavah zaradi alkohola, je ta prispevek k zamejevanju alkoholne problematike možen predvsem Potek pogovora preko kratkega pogovora, vpletenega v siceršnje delo. Bolj ko je odnos z uporabnikom/pacientom poglobljen, dolgotrajen, več je možnosti za bolj poglobljen in celovit pogovor in obratno. Če je možno, naj pogovor o pitju alkohola vključuje presejanje oz. ugotavljanje, na kakšen način upo-Osnovni namen pogovora o tveganem in škodljivem pitju je zmanjšanje (možnosti) škode zaradi pitja rabnik/pacient pije alkohol, svetovanje oz. spodbujanje razmisleka o pitju alkohola in nudenje pod-alkohola. pore za krepitev pripravljenosti za in izvedbo spremembe vedenja ter spremljanje uporabnikovega/ pacientovega napredka. Cilj pogovora je vsaj splošno informiranje in ozaveščanje posameznika (in skupnosti) o tveganjih, po-V pristopu SOPA smo glede na možnosti posameznih poklicev oz. področij delovanja oblikovali tri vezanih s pitjem alkohola, če je možno, pa tudi nadaljnje delovanje oz. obravnava pitja alkohola, kjer različice t. i. kratkega ukrepa (1): so cilji: • zgodnje odkrivanje tveganega in škodljivega pitja alkohola, Kratki ukrep 1 (KU1), ki se nanaša na obravnavo pitja alkohola uporabnika/pacienta v zdravstvenem oziroma socialnovarstvenem okolju ter glede na potrebe in možnosti vključevanja poglobljenega po- • ustrezno ukrepanje ob ugotovljenem tveganem in škodljivem pitju ali zasvojenosti z alkoholom, govora o pitju alkohola v siceršnje delo z uporabnikom/pacientom pomeni večkratne strukturirane • spremljanje posameznika, ki pije tvegano ali škodljivo (ali je zasvojen z alkoholom), če zmanjša ali pogovore in vključuje vse tri korake obravnave: presejanje, svetovanje in spremljanje. Vsakokratni opusti pitje alkohola in tudi če ne spremeni svojih pivskih navad, pogovor o pitju alkohola lahko traja do pribl. 15 minut. Primer tega je prikazan v prilogi 2. • vzpostavljanje povezave med različnimi deležniki v obravnavi tveganega in škodljivega pitja ali za-Kratki ukrep 2 (KU2), ki se nanaša na obravnavo pitja alkohola uporabnika/pacienta v zdravstvenem svojenosti z alkoholom. okolju, kjer zaradi narave dela običajno ni veliko priložnosti za večkratne pogovore o tej temi, največ- krat pomeni kratek, 3–5-minutni pogovor ob enkratnem srečanju, ki vključuje presejanje in podaja-Ciljne skupine so vsi posamezniki in člani skupnosti, ki imajo ali bi lahko imeli težave zaradi pitja alko-nje kratkega nasveta o škodljivostih pitja alkohola in prednostih opustitve (čezmernega) ter morebiti hola, in njihovi svojci oz. osebe, ki čutijo negativne posledice pitja alkohola drugega. potrebno usmerjanje na nadaljnje vire pomoči, in le če je to mogoče v okviru siceršnjih kontrolnih obiskov, dodatni pogovor oziroma pogovore ob spremljanju pacientovega napredka. V okviru projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola smo opredelili vrste ukrepov, ki jih lahko izvedemo v obliki pogovora s sogovornikom, uporabnikom/pacientom. Kadar je priložnost za naslavljanje pitja alkohola prav tako omejena, a imamo na voljo več časa ter lahko kratek nasvet poglobimo in uporabnika/pacienta podpremo pri določanju ciljev in izbiri metod V nadaljevanju so predstavljeni izbrani vidiki pogovora o alkoholu, kot so aktualni v pristopu SOPA. za spremembo vedenja, izvedemo strukturirani kratki posvet. Zanj potrebujemo nekaj minut do največ 10 minut. Pogovor o pitju alkohola Kratki ukrep 3 (KU3), ki zajema predvsem informiranje o škodljivostih pitja alkohola, prednostih opustitve in virih pomoči, se lahko izvaja v pogovoru na individualni ravni ali z ozaveščanjem posameznih Potrebna specifična znanja za obravnavo skupin kot takih oz. enosmerno na ravni skupnosti. Običajno je izrečeno v eni ali nekaj povedih. Ta ukrep pride v poštev takrat, ko ni priložnosti za bolj poglobljen pogovor. Potrebna specifična znanja za strokovno ustrezen pogovor o pitju alkohola so različna in jih v grobem lahko razdelimo v dve splošni kategoriji: Kateri ukrep bo strokovnjak pri svojem delu v dani situaciji z uporabnikom/pacientom izbral, je odvisno od narave dela (možna povezanost pitja alkohola kot dejavnika tveganja pri vzroku obiska uporab-1) Znanja o alkoholni problematiki v ožjem smislu: znanja o učinkih alkohola, podatki o razširjenosti nika/pacienta), priložnosti (zlasti časovni vidik in potek siceršnje obravnave oz. srečanja z uporabni-problematike v skupnosti in učinkovitih ukrepih za zamejevanje (poglavja 1.1, 1.2 in 1.4 – Zvezek I). Ta kom/pacientom) in kompetentnosti strokovnjaka za izvedbo ukrepa (znanje o alkoholni problematiki v glavnem zadostujejo za širjenje ustreznih informacij in ozaveščanje posameznikov ter ožje in širše in veščine njenega učinkovitega naslavljanja). skupnosti o škodljivosti pitja alkoholnih pijač in virih pomoči. Prednost izbranih kratkih ukrepov je v njihovi strukturi, ki olajša usmerjenost v obravnavo po dolo-2) Znanja o ustreznem pristopu pri naslavljanju alkoholne problematike preko pogovora (poglavje 1.3 čeni poti. Po drugi strani je ravno ta določena struktura slaba stran, še posebno če se je strokovnjak in 2.1 ter pričujoče poglavje). Ta znanja so potrebna, kadar želimo s pogovorom o alkoholu pri upo-drži preveč togo in v pogovoru ne zazna, da je potreben drugačen pristop oz. če napačno oceni so-rabniku/pacientu vzpodbuditi razmišljanje o njegovem odnosu do pitja alkohola oziroma učinkovito govornikovo pripravljenost za lastno aktivnost. Zato je pomembno, da je strokovnjak pri obravnavi podpreti njegovo odločitev za bolj zdrav življenjski slog. uporabnikovega/pacientovega pitja alkohola ves čas pozoren na to, v kateri fazi pripravljenosti za Ob tem je pomembno slediti priporočilom stroke glede obravnave pitja alkohola na svojem področju 90 91 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA spremembo je uporabnik/pacient (glej stopnje spreminjanja vedenja – Transteoretični model spremi-pa »Ali imate kakšen poseben razlog, da ne pijete alkohola?« Iz odgovora bo zlahka razbrati, ali gre za njanja vedenja v nadaljevanju tega poglavja), in da pogovor izvaja motivacijsko (poglavje 2.1). pravega abstinenta ali gre za pitje, za katerega človek ne želi, da bi zanj vedeli drugi. Če ni razumnih in razumljivih razlogov in če se nam zazdi, da bi šlo lahko za prikrivanje, ne kažemo dvoma in se ne V nadaljevanju sledi prikaz izbranih vidikov pogovora, ki vključuje vse tri korake: presejanje, svetova-pregovarjamo, prav tako ni smiselno prepričevanje ali dokazovanje, da očitno podatek o abstiniranju nje in spremljanje. ni resničen. Lahko pa rečemo, da je to nekoliko nenavadno glede na to, da je v Sloveniji zelo malo ljudi, ki ne pijejo alkohola. Lahko pa kljub vsemu ponudimo informativno zloženko), vprašamo, ali pozna Presejanje (odkrivanje, prepoznavanje) spletno stran www.sopa.si (7) in www.nalijem.si (8). Pogovor z občutkom in razumevanjem uporabnika/pacienta ter morebitna razlaga o vplivu pitja alkohola na zdravje (če ga to zanima) bo pogosto Za kakršno koli ukrepanje v zvezi s pitjem alkohola na individualni ravni uporabnika/pacienta je treba premagal posameznikov odpor do iskrenosti o pivskih navadah. najprej ugotoviti, za kakšen način pitja gre ter koliko o problematiki pitja alkohola že ve. Narava dela Ljudje, ki pijejo na manj tvegan način, svoje pitje opišejo realno. Prav tako večina ljudi, ki pije na tve-posameznih poklicev določa, kdaj in ob katerih priložnostih (vstopne točke) oziroma v kateri fazi si-gan način, realno opiše svoje pitje. Številni ljudje, ki pijejo na tvegan način, se tega sploh ne zavedajo, ceršnje obravnave pacienta/uporabnika je najprimernjše naslavljanje pitja alkohola, kar je opisano v saj ne poznajo meje manj tveganega pitja. Poleg tega v svoji okolici poznajo veliko ljudi, ki pijejo več poglavjih 4 in 5 za vsak poklic posebej. kot oni in tako se jim njihovo lastno pitje zdi normalno, nič posebnega. Tudi nekateri ljudje, ki občasno pijejo na škodljiv način, tega ne prikrivajo, saj se mnogim ljudem v naši kulturi ne zdi nič posebnega Pogovor o pitju alkohola (2–4) ali problematičnega, če se človek včasih napije, pa čeprav ima po tem kakšne težave, npr. pivskega mačka, glavobol, prepir doma ali kaj podobnega. Mnogi čezmerni pivci pa opis svojega pitja alkohola Pogovor naj bo nevsiljiv, naj bo v okviru obravnave osnovnega problema, zaradi katerega se srečamo. prilagodijo situaciji in sogovornikom. Npr. pacient ob pregledu pri specialistu medicine dela, prometa Izolirana vprašanja samo o pitju alkohola lahko pri človeku vzbudijo začudenje ali kaj drugega. Možnih in športa ponavadi prikriva svoje pitje, če presega meje manj tveganega pitja. Ljudje, ki so zasvojeni je več različnih vprašanj ali pristopov, številni so lahko dobri – odvisno od osebnosti strokovnjaka in z alkoholom, pa pri vseh strokovnjakih praviloma opišejo manjšo količino ali manj pogosto pitje od človeka, ki ga obravnava. resničnega ali pitje sploh zanikajo. Do podatka o pitju najlažje pridemo v pogovoru o življenjskih navadah, v katerega lahko vključimo V vsakem primeru naj strokovnjak ob pogovoru o pitju alkohola izraža empatijo, pogovor naj poteka vprašanja posebnega vprašalnika za oceno pitja AUDIT-C oz. AUDIT-10 (priloga 1) (5, 6). S tem ko po-brez prepričevanja, brez prisile ali konfrontacij in brez moralnih sodb. Strokovnjak naj na kratko raz-izvedovanje o pitju alkohola združimo s pogovorom o drugih stvareh, povezanih s posameznikovimi loži, kakšno je sodobno strokovno stališče do pitja alkohola in kakšne so meje manj tveganega pitja življenjskimi razmerami in navadami, zmanjšamo njegovo morebitno začudenje, zakaj ravno njega (9), ob tem pa upošteva, da ima človek pred njim lahko drugačno mnenje. Človeku lahko tudi ponudi sprašujemo o pitju. zloženko s splošnimi informacijami o alkoholu, v kateri so med drugim opisane tudi meje manj tvega-Kadar vprašanja o pitju alkohola sicer niso del anamneze, je včasih smiselno najprej vprašati za do-nega pitja (9), oziroma druga kratka informativna gradiva in/ali mu predlaga, naj obišče spletno stran voljenje: » Ali lahko še nekaj minut nameniva pogovoru, kako bi lahko ohranili čim boljše zdravje v www.sopa.si (7) oz. www.nalijem.si (8). prihodnje? « Ali pa: »Ali vas lahko vprašam še nekaj o pitju alkohola?« Včasih pa je težava pri spraševanju o pitju alkohola na strokovnjakovi strani, predvsem kadar tudi sam Primer, kako lahko vprašamo o pitju alkohola: pije na tvegan ali celo škodljiv način. V takem primeru se strokovnjak težje pogovarja s človekom o alkoholu, pa tudi rezultate pogovora težje ustrezno ovrednoti in ukrepa. Zato je zelo primerno, da vsak »Večina ljudi kdaj kaj popije. Ali kdaj popijete kakšno alkoholno pijačo – pivo, vino ali žganje?« Če je strokovnjak najprej sam pri sebi razjasni svoj odnos do pitja alkohola in ga skuša uskladiti s sodobnimi odgovor pritrdilen, skušamo ugotoviti količino, pogostnost in način pitja alkohola. S tem ugotovimo, strokovnimi pogledi in spoznanji. Če ugotovi, da ima morda sam težave zaradi pitja, je priporočljivo, ali presega meje manj tveganega pitja. Z nadaljnjim pogovorom ugotovimo, ali gre za tvegano pitje ali da se o tem pogumno pogovori s kolegom, ki mu zaupa, s svojo družino, svojim osebnim zdravnikom ima že težave zaradi pitja in gre za škodljivo pitje ali celo alkoholizem. Vprašamo lahko: ali pa kar s strokovnjakom alkohologom, saj je mnoge težave dosti lažje preseči ob ustrezni podpori. »Koliko približno popijete v enem tednu (mesecu, dnevu) piva (vina, žganja)?« Posebna možnost pridobivanja podatkov o pitju alkohola je heteroanamneza – podatki, ki jih pridobimo od tretjih oseb, pri čemer je pomembno, od koga jih dobimo in s kakšnim motivom so bili dani: »Ali kdaj popijete tudi kaj več?« npr. od partnerja, sorodnika, prijatelja, sodelavca, nadrejenega, včasih pride informacija od drugega »Ali se kdaj tudi opijete – napijete?« strokovnjaka, iz šole, centra za socialno delo ali iz posameznikove soseske. Tak podatek moramo najprej ovrednotiti in presoditi njegovo verodostojnost oziroma zanesljivost. Ponavadi so takšni poPri ugotavljanju pivskega statusa je neredko težava v tem, da nam človek prikriva resnico, saj ima pit-datki o pitju od drugih zanesljivi – bliže, ko je informator našemu pacientu/uporabniku, zanesljivejši je je alkohola poseben pomen – je nekakšna čustveno-moralna kategorija. Tisti, ki nimajo težav zaradi podatek (partner se praktično nikoli ne zmoti); ugotoviti je treba le, če ni zlonameren ali podan zaradi alkohola (večinoma tudi tisti, ki pijejo tvegano), ponavadi dajo točne podatke. Če pa sogovornik sluti, preračunljivosti. Za takšno neresnično prikazovanje čezmernega partnerjevega pitja bi lahko prišlo da bi se njegovo pitje lahko zdelo preveliko, ali če sam meni, da pije nekoliko več, kot je zanj primerno, ob razvezi zakonske zveze, ko bi sogovornik želel prikazati partnerja v slabši luči npr. zaradi odločit-bo pogosto povedal ustrezno manjšo ali sprejemljivejše količino. Takšnemu prikrivanju se strokovnjak ve, komu bodo dodeljeni otroci po razvezi. Po drugi strani je pa res, da je prav alkohol pogost razlog dostikrat lahko izogne, tako da je v pogovoru empatičen, nevsiljiv, brez moralnih sodb. za razvezo. Podatke lahko dobimo tudi s sodelovanjem z drugimi službami in so seveda praviloma zanesljivi – lahko so podcenjeni, redko pa podatki govorijo o večjem problemu, kot je pitje v resnici. Če nam človek reče, da sploh ne pije alkohola, je očitno abstinent. Včasih pa v resnici hoče prikriti Uporabniku/pacientu tega, kar smo izvedeli, ponavadi ne povemo takoj kar neposredno, saj lahko svoje pitje – ponavadi to rečejo ljudje, ki vedo, da pijejo preveč ali so celo že zasvojeni z alkoholom. z nepremišljenim prenašanjem takšnih informacij po nepotrebnem povzročimo dodatna nesoglas-Zato je v primeru zanikanja pitja alkohola dobro vprašati: »Od kdaj pa ne pijete alkoholnih pijač?« in 92 93 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA ja ali zamere in lahko zmanjšamo človekovo pripravljenost za sodelovanje ter možnost sodelovanja zasvojenost je ni. Nekateri laboratorijski kazalci (zvišani vrednosti γ-GT ali/in MCV, razmerje AST/ALT, družine ali okolja pri morebitnih aktivnostih za zmanjšanje pitja alkohola. Slej ko prej pa ob primerni CDT) lahko kažejo na okvaro zaradi pitja alkohola, niso pa povsem zanesljivi za odkrivanje škodljivega priložnosti na primeren način človeka seznanimo s podatkom, ki smo ga dobili o njegovem pitju, in se pitja ali zasvojenosti. Primerni so za spremljanje pivskih navad, če so v začetku obravnave spreme-natančneje pogovorimo, kako je z njegovim pitjem, kako on o tem razmišlja. njeni zaradi alkohola. Za odkrivanje tveganega pitja pa je pogovor (ali pa vprašalnik) edini uporabni način, saj definicija tveganega pitja pove, da gre za zdravega človeka, ki nima nobenih težav zaradi pitja, ampak gre samo za povečano tveganje za pojav takih težav. Vprašalniki za ugotavljanje načina pitja alkohola Podatke o pitju alkohola, s katerimi lahko ugotovimo, za kakšno vrsto pitja gre, pridobimo s pomočjo Ocena pitja standardiziranih vprašalnikov. Največ se uporablja mednarodni vprašalnik AUDIT (10 vprašanj) (5) ali pa njegova skrajšana različica AUDIT-C (3 vprašanja), ki smo jo v Sloveniji nekoliko prilagodili (6) (obe V pogovoru o pitju alkohola dobimo podatke o vrsti popitih alkoholnih pijač, količini, pogostnosti, različici vprašalnika sta v prilogi 1). Včasih so uporabljali vprašalnik CAGE (10), ki pa ni primeren za okoliščinah in načinih pitja. Iz teh podatkov ocenimo, ali posameznik presega meje manj tveganega ugotavljanje tveganega ali škodljivega pitja, ampak je bil pripomoček samo za ugotavljanje zasvoje-pitja, kar je osnova za odločitev o potrebnosti morebitnih ukrepov. nosti z alkoholom in je njegova uporaba precej omejena in manj zanesljiva. Upoštevati je treba, da nekateri ljudje radi izpolnjujejo vprašalnike, drugi jih pa ne marajo. Nekateri Ob tem ne smemo pozabiti, da med tvegano pitje poleg števila enot alkohola v enem tednu in imajo težave z branjem ali z razumevanjem prebranega, zato je smiselno, da se vprašanja iz vprašal- števila enot, popitih ob eni priložnosti, prištevamo vsako pitje ob aktivni udeležbi v prometu, nika smiselno vključijo v pogovor o življenjskih navadah. delu na višini ali s stroji, v primeru nekaterih bolezni ali jemanja nekaterih zdravil, v nosečnosti Celotni AUDIT z 10 vprašanji (5) se zdi predolg za vsakdanjo uporabo, čeprav je primeren za odkri-in v času dojenja in ob drugih priložnostih, v katerih se pričakuje treznost. vanje tveganega in škodljivega pitja pa tudi zasvojenosti z alkoholom. Za vsakdanjo prakso je pomembno najti ljudi, ki pijejo preko meje manj tveganega pitja, za kar skrajšana inačica AUDIT-C (6) povsem zadostuje – to so prva 3 vprašanja celotnega vprašalnika. Pri sumu na tvegano in škodljivo Pri slovenskem vprašalniku AUDIT-C (6) ima vsak ponujeni odgovor določeno število točk, vsota teh pitje ali zasvojenost pa lahko kratkemu vprašalniku AUDIT-C dodamo še drugih 7 vprašanj celotnega točk pri izbranih odgovorih pomeni rezultat testa. Če moški zbere 6 točk ali več, ženska pa 5 točk ali več, to pomeni, da verjetno presega meje manj tveganega pitja vprašalnika AUDIT-10. . Upoštevati je treba, da pozitivni re- zultat pri presejalnih testnih vprašanjih še ne pomeni zanesljive potrditve tveganega ali škodljivega Tako kot pogovor imajo tudi vprašalniki svoje omejitve. Tudi zanje velja, da je njihova zanesljivost pitja. Za to je potreben še kratek pogovor, da se razjasni, ali gre res za tvegano ali škodljivo pitje ali povezana z iskrenostjo odgovorov. Mnoge raziskave kažejo, da ljudje, ki pijejo škodljivo ali so celo za-celo za zasvojenost z alkoholom ali pa je posameznikovo pitje v mejah manj tveganega pitja, ki ne svojeni z alkoholom, to neredko prikrivajo in lahko dobimo lažno negativne rezultate. Prav gotovo pa zahteva ukrepanja. Za razjasnitev, ali gre za tvegano ali škodljivo pitje, lahko dodatno ponudimo tudi pozitiven test spodbudi strokovnjaka, da je pozornejši in si vzame nekaj časa za podrobnejši pogovor. drugih 7 vprašanj celotnega vprašalnika AUDIT. V tem primeru vrednotimo dobljeno število točk na Vprašalnik lahko izpolnjuje vsakdo sam: v papirni obliki ali pa kar na spletni strani www.sopa.si (7) oz. vseh 10 vprašanj: 13 točk ali več pomeni verjetno škodljivo pitje, 19 točk ali več pa verjetno zasvoje-www.nalijem.si (8), ki poleg številnih drugih podatkov o alkoholu vsebujeta tudi vprašalnik za samo-nost z alkoholom. oceno pitja. Druga možnost je, da strokovnjak bere vprašanja in odgovore, sogovornik pa izbere tisti Takšna ocena pitja ali diagnoza je potrebna zaradi načrtovanja ukrepov. Včasih je potrebnih nekaj po-odgovor, ki najbolj ustreza njegovim pivskim navadam. Najboljši način je pa že prej opisani pogovor, govorov, da resnično razumemo posameznikovo situacijo in da lahko sestavimo končno oceno glede v katerega vpletemo tudi vprašanja o pivskih navadah in tako dobimo odgovore na tri vprašanja krat-pitja. Že samo pridobivanje podatkov in tudi vrednotenje rezultatov se lahko nekoliko prekrivata z kega vprašalnika AUDIT-C. ukrepi, zato je pomembno, da ne delamo prehitrih zaključkov. Pomembno je, da ves čas uporabljamo Če ima človek že očitne težave zaradi pitja alkohola, ponavadi ni treba uporabljati vprašalnika, ni pa predvsem tehniko aktivnega poslušanja in k uporabniku/pacientu usmerjen empatičen pristop. Tako narobe, če se uporabi – sedanji rezultat bo morda primeren za primerjavo čez določen čas, če bo zmanjšamo sogovornikov odpor zaradi govorjenja o pitju alkohola, ki je za mnoge ljudi (včasih tudi ponovno izpolnil istega. Na ta način lahko nekako bolj objektivno spremljamo morebitno spremembo strokovnjake) posebna čustveno-moralna kategorija. pitja, če se spremeni vsota točk pri odgovorih. Tudi v pristopu SOPA je uporabljen za spremljanje in Če strokovnjak podvomi v pridobljene podatke, ni smiselno prepričevati konkretnega posameznika o oceno, ali je naš sogovornik zmanjšal pitje na meje manj tveganega. tem; smiselno je le nenasilno izraziti dvom; npr. » Meni se zdi to nenavadno. Občutek sem imel, da po-Težave zaradi pitja alkohola se lahko kažejo na zdravju, odnosih, socialnem področju in še kje. Popijete več (ali da pijete pogosteje).« Kadar pa je strokovnjak prepričan, da sogovornik pije škodljivo ali samezni nespecifični znak še ne pomeni, da gre za težave zaradi pitja, vendar je treba pomisliti tudi da je zasvojen z alkoholom, mu to odkrito empatično z zaskrbljenostjo pove, a se o tem ne pregovarja na to možnost. Pozorni smo pri slabi higieni, telesni zanemarjenosti, nekaterih zdravstvenih težavah z njim, ga ne prepričuje, niti ne dokazuje svojega prav, če človek trdi nasprotno. En stavek je dovolj, (rdečici ali/in zabuhlosti obraza), pogostejših poškodbah, nervozi, nespečnosti, težavah v družini ali da sogovornik ve, da strokovnjak pozna pravi vzrok njegovih težav, kar mu bo lahko spodbuda, da bo na delovnem mestu, motnjah v odnosih v družini, nasilju ali zlorabah v družini, samomorilnih težnjah, o svojem pitju vsaj razmišljal in bo morda kdaj kasneje pripravljen iskreno spregovoriti o tem. Sogo-motnjah spomina, morda včasih tudi ponavljajočih finančnih težavah, odtegnitvenih znakih (tresenju, vornika lahko vprašamo: » Kaj menite o tem, da imava o vašem pitju alkohola tako različno mnenje? « razdražljivosti), uporabi drugih psihotropnih snovi ipd (9). Vse našteto lahko kaže, da je v ozadju pitje ali pa: » Kako si razlagate, da vaše pitje alkohola vidiva tako različno? « Včasih je smiselno kljub vsemu alkohola, vendar so za vse to lahko razlogi kje drugje, ne v alkoholu. svetovati, naj se o svojem pitju posvetuje še z drugim strokovnjakom, ki se ukvarja z ljudmi s težavami zaradi pitja (npr. s svojim zdravnikom, medicinsko sestro, alkohologom). Poudariti je treba, da ne obstaja medicinska preiskava, ki bi zanesljivo odkrila škodljivo pitje, niti za 94 95 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA Svetovanje Stopnje spreminjanja vedenja so: Motivacijski pogovor oz. svetovanje za spremembo vedenja, povezanega z zdravjem, temelji na ele-prekontemplacija – obdobje, ko človek ne razmišlja o spremembi ali se sploh ne zaveda, da bi bila mentih kognitivno-vedenjskih pristopov, motivacijskega intervjuja ter modela Prochaska in DiCle-neka sprememba potrebna; mente (11). Za vsakdanjo rabo sta ga razvila Rol nick in Mil er s sodelavci (12, 13) v poznih 80. letih kontemplacija – obdobje, ko človek razmišlja, da bi bilo dobro enkrat spremeniti neko vedenje, a je prejšnjega stoletja, pozneje pa sta to metodo dopolnjevala sama avtorja in tudi drugi (14, 15). glede tega ambivalenten – razdvojen, negotov; Svetovanje je lahko izvedeno v enem pogovoru, pogosteje pa poteka v več pogovorih. Pri svetova-pripravljalno obdobje – človek razmišlja, kako bi to spremembo izvedel, ker je nekako že odločen nju mora biti aktiven tudi klient, strokovnjak pa je empatičen, sočuten, razumevajoč, spodbujajoč, zanjo, še vedno pa je ambivalenten, negotov; usmerjen v človeka in odnos, aktivno posluša, uporablja nebesedne in besedne veščine sporazume-akcija – ukrepanje – človek se je odločil za spremembo in začel s spremenjenim vedenjem, ki lahko vanja in ves čas upošteva, v kateri fazi spreminjanja vedenja je uporabnik/pacient. neugodno vpliva nanj; vzdrževanje – obdobje, ko človek vztraja v novem, spremenjenem vedenju; če ga vzdržuje dovolj dol-Transteoretični model – stopenjski model spreminjanja – go, izstopi iz kroga, ponotranji to spremenjeno vedenje, ki postane njegovo običajno vedenje; motivacijski krog (11, 16) zdrs ter recidiv ali relaps – povrnitev v prejšnje vedenje, ker novo, spremenjeno vedenje ni bilo dovolj utrjeno ali so prevladali drugi motivi, ki niso spodbujali novega vedenja. Pri zdrsu gre za enkratni Že dolgo je bilo znano, da je veliko težav, ki jih imajo ljudje, povezanih z njihovim vedenjem. Rezultati ali kratko trajajoči dogodek in nadaljevanje z novim vedenjem, recidiv ali relaps pa pomeni ponovitev svetovanj tem ljudem za spremembo vedenja pa so bili relativno slabi, čeprav so ljudje poznali tve-in nadaljevanje starega vedenjskega vzorca. ganja. Prochaska in DiClemente sta v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja razvila model, ki omogoča boljše razumevanje, kaj se dogaja v mislih človeka z nekim vedenjem, ki bi ga bilo smiselno spreme-Glede na to, na kateri stopnji spreminjanja vedenja se nahaja uporabnik/pacient, strokovnjak opravlja niti, da bi si s tem zmanjšal tveganje za morebitne posledice tega škodljivega vedenja – v našem pri-različne vloge (11, 16). meru pitja alkohola. Ugotovila sta, da pogosto ni mogoče doseči spremembe kar čez noč, ampak gre za bolj ali manj dolgotrajen proces, ki na koncu lahko privede do spremembe. Ta proces spreminjanja vedenja sta opisala s krogom šestih stopenj pri spreminjanju vedenja (slika 1). STANJE UPORABNIKA/PACIENTA VLOGA SVETOVALCA Posebna uporabnost modela je v tem, da prikazuje (11, 16): PREKONTEMPLACIJA • možnost umestitve sogovornika v ustrezno stopnjo procesa spreminjanja vedenja in Ne razmišlja o spremembi. • Pomoč pri ustvarjanju zavedanja na razumski in čustveni ravni. • ustrezno vlogo strokovnjaka glede na stopnjo, v kateri se uporabnik/pacient nahaja. • Ovrednotenje stopnje (ne)pripravljenosti za spremembo s po-močjo ugotavljanja pomembnosti in zmožnosti za morebitno Ustrezna uporaba modela vključuje znanja ter uporabo strategij in veščin motivacijskega svetovanja spremembo. (poglavje 2.1 – Zvezek I). • Spodbujanje samoraziskovanja (in ne konkretne akcije). Cilj je spremljati uporabnika/pacienta od stanja: »Ne vidim smisla v tem, da bi manj pil« v »Morda bi lahko manj pil.« KONTEMPLACIJA Zaveda se tveganja ali težave, a ima • Podpora pri izbiri ustrezne pozitivne spremembe. še nejasen namen spremeniti vedenje • Ponovno ovrednotenje stopnje (ne)pripravljenosti na spre-in razmišlja o prednostih in slabostih membo (pomembnost in zmožnost). spremembe. • Aktivno poslušanje. • Povečevanje pomembnosti in morda krepitev zmožnosti. • Spodbujanje samovrednotenja za (ne)spremembo. Cilj je spremljati uporabnika/pacienta od stanja: »Morda bi lahko manj pil« v »Dobro bi bilo, da bi manj pil. Zares moram nekaj narediti glede tega.« Slika 1: Proces spreminjanja vedenja življenjskega sloga – stanje uporabnika/pacienta in vloga strokovnjaka (prirejeno pri Prochaska, Diclemente (11) (16)). 96 97 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA 1. ALKOHOLNA PROBLEMATIKA STANJE UPORABNIKA/PACIENTA VLOGA SVETOVALCA STANJE UPORABNIKA/PACIENTA VLOGA SVETOVALCA PRIPRAVA PONOVITEV NEŽELENEGA VEDENJA Pripravlja se na spremembo. • Pomoč pri izbiri cilja in izdelavi načrta. Zdrs – enkratno ali kratkotrajno je • Pomoč pri ugotavljanju in ovrednotenju morebitnih sprožilcev • Podpiranje zaznave pozitivnih posledic spremembe in zmanj-ponovil staro vedenje in nadaljuje z ponovitve. Ima trden namen za spremembo v bliž- ševanje zaznave negativnih. novim nji prihodnosti, narejen ima načrt oz. • Ponovno ugotavljanje stopnje motivacije za spremembo in ovi-ga pripravlja in občasno so prvi koraki • Podpora za krepitev zaupanja uporabnika/pacienta v lastne ali re za vzdrževanje. in manjše spremembe že narejeni. sposobnosti, ko je pomembnost za spremembo visoka. relaps – ponavlja stari vedenjski vzorec • Pomoč pri načrtovanju močnejših obrambnih strategij. • Podpiranje samozaupanja.  Cilj je spremljati uporabnika/pacienta od stanja: »Zares moram kaj narediti,« v »V naslednjem mesecu bom Cilj je spremljati uporabnika/pacienta od stanja: popil največ eno alkoholno pijačo na dan.« »Nikoli mi ne bo uspelo, vse je zaman,« v »Vidim, kaj je šlo narobe in zakaj, zmorem in bom.« UKREPANJE NOV ŽIVLJENJSKI SLOG Izvaja spremembo. • Podpiranje pri izvajanju spremembe. Spremembo je naredil pred kratkim, • Poudarjanje dolgoročnih prednosti sprememb. Dolgoročno vzdržuje vedenje. • Čestitke uporabniku/pacientu. izvaja jo skladno z načrtom in opazna • Podpiranje samozaupanja. je sprememba vedenja. • Osredotočanje na konkretne spodbude. Analiza primera dobre prakse, ki se kot zgodba upanja lahko Novo vedenje je še nestabilno – veliko uporabi tudi v svetovalnem pogovoru za spremembo vedenja • Razmislek in priprava na možne tvegane situacije. je nihanj in tveganj, da bi lahko prišlo drugega uporabnika/pacienta. do vrnitve neželenega vedenja. Cilj je spremljati uporabnika/pacienta od stanja: »Težko je, ne vem, če bom zmogel,« v »Zadovoljen sem, dob- Preglednica 1: Transteoretični model spreminjanja vedenja: vloga strokovnjaka. Prilagojeno po (11) in (16). ro mi gre.« Tako na strani svetovalca kot uporabnika/pacienta je pomembno zavedanje, da veliko ljudi v življenju VZTRAJANJE (večkrat) prehaja iz ene stopnje v drugo in nazaj in da ponovitev neželenega vedenja ni redka. Vztrajanje pri novem vedenju. • Podpiranje pri vzdrževanju sprememb. Na prehajanja med stopnjami sem in tja lahko vpliva cela vrsta dejavnikov – notranjih (npr. želja po boljšem zdravju) in zunanjih (npr. nasvet zdravnika). Novo navado zmore ohranjati, dol- • Pogovor o možnostih obrambe. goročno stabilnost novega vedenja • Poudarjanje prednosti vzdrževanja in slabosti vračanja. PRIMERI dejavnikov, ki vplivajo na prehajanje med stopnjami motivacijskega kroga doživlja kot izziv. • Podpiranje samozaupanja. Notranji dejavniki: Cilj je spremljati uporabnika/pacienta od stanja: »Ko se uprem skušnjavi, sem ponosen« v »O pitju sploh več • Naš sogovornik ima glavobol po pivskih večerih (spodbuda za spremembo). ne razmišljam.« Če pride do tega, lahko govorimo o novem • Naš sogovornik se je ob zmanjšanju pitja slabše počutil, bil je nervozen, težje je zbrano razmišljal življenjskem slogu. (spodbuda za opustitev akcije in povratek na prejšnje vedenje). Zunanji dejavniki: • Ženo našega sogovornika moti njegovo pitje alkohola (spodbuda za spremembo). • Prijatelji našega sogovornika, s katerimi se redno dobiva na partiji taroka, tudi radi kaj popijejo (spodbuda proti spremembi) • Strokovnjak prepričuje našega sogovornika v spremembo in ga ne pusti do besede – ne posluša njegovih pomislekov (spodbuda proti spremembi). Strokovnjak mora pogovor prilagoditi posamezniku in stopnji na opisanem modelu motivacije za spremembo. Z ustreznim pogovorom mu pomaga, da hitreje preide iz obdobja prekontemplacije ali 98 99 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA kontemplacije do akcije pa tudi obratno: z neustreznim pogovorom lahko pri njem krepi odpor do njem obdobju še lahko pogovarjala in iskala poti za izboljšanje in/ali vzdrževanje zdravja. V takšnem zmanjšanja pitja. Pomembno je, da izhaja iz temeljnih izhodišč (naravnanosti), načel in procesov moti-vzdušju se človek lahko svobodno pogovarja in razmišlja o morebitni spremembi vedenja brez prisile, vacijskega pogovora ter da uporablja ključne veščine motivacijskega pogovora, opisane v poglavju 2.1 prepričevanja, vsiljenih ali prezgodnjih odločitev. Strokovnjak mora ob tem sproti prilagajati svoj slog tega priročnika. V pogovoru mora ustvariti takšno vzdušje, da sogovornik nima občutka, da ga nekdo sporazumevanja posameznemu sogovorniku, kar utrjuje njun odnos. sili v nekaj, za kar se sam še ni resno odločil. Potruditi se mora, da pravilno razume, kaj sogovornik Sam princip svetovanja oziroma motivacijskega pogovora je natančneje opisan v poglavju 2.1 tega pove. Izogibati se je treba predpostavke: »Saj vem, kaj misli, kaj je želel povedati.« Razumevanje lahko priročnika. Pomembno je, da strokovnjak ne precenjuje sogovornikove pripravljenosti za spremem-preveri, tako da občasno kratko povzzame povedano do tedaj in/ali da s svojimi besedami ponovi, kar bo, zato je smiselno, da svojo oceno preveri pri njem. Tako mu pomaga, da se odloči za akcijo takrat, je povedal sogovornik. V pogovoru uporablja odprta vprašanja, ki se začnejo z vprašalnicami: kdaj, ko je resnično pripravljen, saj to zagotavlja bistveno več možnosti za dolgoročen uspeh kot pa krat-kako, kje, na kakšen način ipd. Tako pridobi veliko več pomembnih podatkov kot pa z vprašanji, ki se kotrajni neuspeli poskusi, ki dolgoročno samo zmanjšujejo samozaupanje posameznika in neugodno začnejo z vprašalnico »ali …«, saj na to sogovornik lahko odgovori samo z »da« ali »ne«. Eno od nepi-vplivajo na njegovo podobo o sebi. Zato je pogosto potrebnih več motivacijskih pogovorov, da se sanih pravil motivacijskega pogovora je, naj uporabnik/pacient govori več kot strokovnjak. človek morda odloči za spremembo. V okviru tega pristopa predvidevamo do 5 takšnih pogovorov, ki naj trajajo 5–15 minut. Natančneje so opisani v prilogi 2. Takšni pogovori naj si sledijo v razmakih K uporabniku/pacientu usmerjen pristop nekaj dni do 2 ali največ 3 tednov. Za tak pristop je potrebna empatija, da strokovnjak razume, sprejema in upošteva posameznikovo doživljanje življenja, tveganega vedenja, spozna in upošteva njegova stališča in prepričanja, njegove Predlogi za ukrepanje glede na posameznikov odnos občutke, skrbi, bojazni, pomisleke, dvome, pričakovanja in vpliv vedenja ali bolezni na njegovo življe-do pitja alkohola nje – različne vidike njegovega življenja: somatske, čustveno-doživljajske, življenjske pogoje, socialno mrežo, način življenja, zmožnosti za vsakdanja življenjska in delovna opravila ter vpliv na njegovo Ukrepi pri abstinentih družino, delovno okolje, prijatelje in okolico – t. i. model SWEN po Voljču (17). Pri ljudeh, ki dolga leta ne pijejo alkohola oziroma nikoli niso pili alkohola (primarni abstinenti), niso Direktivno vodenje pogovora potrebni ukrepi v zvezi s pitjem alkohola. Pozorni smo lahko le na morebiten vpliv podatkov o možnih ugodnih učinkih majhnih količin alkohola na srce, ki jih lahko občasno zasledijo v medijih ali na sveTo ne pomeni avtoritativnost, ampak gre za usmerjanje pogovora v želeno smer. Strokovnjak daje tovnem spletu, saj ni smiselno, da bi nekdo, ki abstinira, zaradi tega začel piti alkohol. pogovoru smer in strukturo, sogovornik pa večji del vsebine. Ob tem strokovnjak aktivno posluša, je odziven, empatičen in sočuten. Človeka ne prekinja, ampak spodbuja k dodatnim opisom, iz njega Strokovnjak naj abstinenta vpraša, kakšen je vzrok, da ne pije alkohola in od kdaj nič ne pije. Če je izvablja mnenja, stališča, želje, ideje, da si lažje ustvari sliko njegovega stanja in hkrati vodi pogovor, sedanji abstinent prenehal piti zaradi težav, ki mu jih je povzročilo pitje alkohola, je strokovnjakova tako da sogovorniku pušča svobodno odločanje in mu omogoča sprejemanje odgovornosti za njego-dolgoročna podpora tej odločitvi zelo pomembna. ve odločitve in življenje. Ni redko, da uporabniki/pacienti, ki pijejo škodljivo ali so zasvojeni, najprej rečejo, da sploh ne pijejo. Če jih strokovnjak vpraša za vzrok abstiniranja, pa ponavadi povedo, da »kdaj pa kdaj že kaj popijejo«, Usklajevanje češ kdo pa ne. Kot je bilo že prej omenjeno, se strokovnjak ob tem ne pregovarja, sogovornika ne prepričuje in mu ne dokazuje svojega, lahko pa mu ponudi zloženko s splošnimi informacijami o pitju Usklajevanje pomeni, da so sogovornikova stališča in prepričanja enakovredna stališčem strokovnja-alkohola (9) oz. druga informativna gradiva (npr. prilogi 3 in 4) ali ga povabi na spletno stran www. ka. To ne pomeni, da se mora strokovnjak s sogovornikovimi stališči strinjati, ampak da jih sprejme sopa.si (7) oz. www.nalijem.si (8). in upošteva. Ob tem pa morajo biti njegova strokovna stališča povsem jasno razvidna, vendar jih ne vsiljuje sogovorniku. Sama stališča ne morejo biti predmet pogajanja oz. usklajevanja – npr. meja manj tveganega pitja alkohola za odraslega zdravega moškega je do 14 enot alkohola na teden – to Ukrepi pri ljudeh, ki pijejo manj tvegano ne more biti predmet pogajanja oz. usklajevanja. Lahko se v pogovoru dogovorita, da bo uporabnik/ Posebni ukrepi tudi pri njih niso potrebni, če je podatek resničen in če ne sodijo v skupino ljudi, ki jim pacient upošteval mejo 21 enot alkohola na teden, če ne more ali noče sprejeti strokovno sprejete sicer priporočamo abstinenco. Vprašanje o pitju alkohola ponovimo čez leto ali dve, saj se pivske na-meje. Strokovnjak mora seveda ob tem človeku povedati, da takšen njun dogovor pomeni večje tve-vade z leti lahko spreminjajo. Prav je, da posamezniku povemo, da je njegovo pitje v mejah manjšega ganje za morebitno škodo zaradi pitja, kot če bi se dogovorila za upoštevanje meje manj tveganega tveganja in verjetno ne bo imel večjih težav zaradi pitja alkohola, če ne bo presegel te meje. Tako ga pitja. Prepričevati ne sme, saj to rodi sogovornikov odpor. Pri usklajevanju ne gre za to, kdo bo zma-spodbudimo, da ne bo povečal pitja alkohola. gal, ampak kako dober dogovor bosta sprejela, kakšen je njun skupni cilj. Razjasnita, kakšno vlogo ima vsak od njiju pri tem dogovoru. Ukrepi pri ljudeh, ki pijejo tvegano Za ljudi, ki pijejo tvegano, je izdelanih nekaj učinkovitih pristopov, ki so opisani v prejšnjem poglavju o Ustrezno vzdušje v pogovoru motivacijskem pogovoru (poglavje 2.1 – Zvezek I). Najprej je seveda človeku treba povedati, kaj smo Aktivno poslušanje, empatičen pogovor in dogovarjanje dajejo poudarek procesu, ne le vsebini pogo-ugotovili s pogovorom ali vprašalnikom. Npr.: » Kot kažejo vaši odgovori, je videti, da vaše pitje alko-vora. Ni pomembno samo, kaj oz. o čem se pogovarjamo, ampak je vsaj tako pomembno (če ne celo hola presega meje manj tveganega pitja in bi lahko sčasoma privedlo do težav. Kaj menite o tem? « nekoliko bolj), kako se pogovarjamo. Ustrezno vzdušje v pogovoru zagotavlja, da sta na koncu po-Zatem v skladu z njegovim odgovorom nadaljujemo pogovor po načelih motivacijskega pogovora. govora zadovoljna oba – uporabnik/pacient in strokovnjak. To daje priložnost, da se bosta v nasled-Pri številnih takih pivcih zadostuje že preprost nasvet s pojasnilom, da njegov način pitja povečuje 100 101 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA tveganje za različne škodljive učinke alkohola in da bi bilo bolje piti alkohol v mejah manj tveganega obdobju, ki mu ustreza in je strokovno upravičena (npr. čez 2 ali 3 tedne); naj bo tudi dokaj natančno pitja ali celo abstinirati ter da za ohranjanje zdravja človek ne potrebuje alkohola oz. da obstajajo opredeljena – po možnosti z datumom in uro, ne le na splošno, enkrat čez mesec ali dva. alkoholu zdrave alternative. Če sogovornik ne pozna meje manj tveganega pitja, mu jo strokovnjak Za projekt SOPA je bilo potrebno povabilo na kontrolo po 3 mesecih in po 6 mesecih po zadnjem predstavi v eni ali dveh povedih; lahko mu tudi pokaže skico o količini alkohola v posameznih alko-pogovoru na temo pitja alkohola; kontrola je lahko tudi pogovor po telefonu, če sogovornik ne želi holnih pijačah (poglavje 1.2 – Zvezek I); lahko mu ponudi zloženko z informacijami o alkoholu (9) oz. priti k nam, lahko pa to kontrolo zaradi projekta SOPA združimo z obiskom uporabnika/pacienta pri druga informativna gradiva in/ali mu predlaga, naj obišče spletno stran www.sopa.si (7) oz. www.nanas zaradi drugega razloga (1). lijem.si (8). Ob tem strokovnjak sogovornika ne sme prepričevati niti moralizirati. Redkokdaj je uspeš- no, če ga strokovnjak skuša prestrašiti; dosti bolje je, če mu pove, da je zaskrbljen zaradi njegovega Ukrepi pri ljudeh, ki že imajo težave ali okvare zaradi pitja načina pitja; lahko mu tudi pokaže skico, ki kaže možne škodljive posledice pitja alkohola na različne (škodljivo pitje) telesne organe in širše. Za takšno svetovanje strokovnjak porabi približno 5 minut. Dolgoročni cilj za te osebe je enak kot za prejšnjo skupino s tveganim načinom pitja: sprememba Dostikrat sam nasvet ni učinkovit. Takrat glede na okoliščine in sogovornikovo pripravljenost strokov-pivskih navad, tj. zmanjšanje pitja s postavitvijo meje za manj tvegano pitje ali abstinenca. Ob tem se njak izvede strukturirani kratki posvet ali pa motivacijski pogovor oziroma nekaj takšnih pogovorov, moramo zavedati, da je škodljivo – problematično pitje kronične narave in ni realno pričakovati, da če se sogovornik z njimi strinja. V teh pogovorih strokovnjak ne vsiljuje svojega mnenja, ne sme dajati bo človek po prvem pogovoru o alkoholu prenehal piti, tako kot ne moremo pričakovati, da bo vsak občutka, da ima sogovornika za problematičnega pivca ali celo »alkoholika«. Strokovnjak naj izhaja na novo ugotovljeni bolnik s sladkorno boleznijo ob odhodu iz ambulante takoj povsem sprejel dieto. iz temeljnih izhodišč in načel motivacijskega pogovora, uporablja naj osnovne veščine in strategije Tudi pristopi so podobni, vendar se mora strokovnjak še bolj potruditi, da ne vsiljuje svojega mnenja, motivacijskega pogovora, sogovornika naj aktivno posluša, uporablja odprta vprašanja, sogovornika da sogovornika ne prepričuje in mu z načinom pogovarjanja zagotovi, da ga nima za alkoholika in spodbuja k izražanju občutij, doživljanja, prepričanj, morebitnih pomislekov, bojazni; s povzemanjem da je na njegovi strani. Upoštevati mora izhodišča, načela in procese motivacijskega pogovora, biti povedanega preverja, ali je prav razumel njegove besede. Strokovnjak se izogiba prehitrim zaključ- mora previden, da ne izzove odpora in sogovornika ne potiska v obrambni položaj. To je posebno po-kom in prehitremu ukrepanju. V takšnem pogovoru (enem ali več) skuša ugotoviti, na kateri stopnji membno pri tistih posameznikih, ki so še ambivalentni pri svoji pripravljenosti za spremembo pivskih pripravljenosti za spremembo je trenutno sogovornik po motivacijskem krogu po Prochaski in DiCle-navad. Sogovornik naj dobi občutek, da mu želimo pomagati in da nam ni vseeno zanj, vendar ga ne menteju (11). Ugotovi tudi, kako pomembno se sogovorniku zdi, da bi zmanjšal pitje alkohola in ko-silimo v spremembo, za katero se še ni odločil. likšno je njegovo samozaupanje, da bi mu uspelo piti manj, če bi se odločil za to. Skuša mu pomagati, da postopoma napreduje na višjo stopnjo pripravljenosti – preko prekontemplacijske (ko sploh še ne Običajno je potrebnih nekaj pogovorov za pot od zavedanja problema (kontemplacije) do trajne razmišlja o spremembi), kontemplacijske stopnje (ko o spremembi že razmišlja) in načrtovanja aktiv-spremembe pivskih navad ali opustitve alkohola, zato ne smemo biti neučakani in pričakovati hitrih nosti do končne akcije. Ne sme hiteti in ga prezgodaj nagovarjati k spremembi, če nanjo ni pripravljen sprememb. Pri večini je potrebna v prejšnjem poglavju opisana tehnika svetovanja za spremembo (če pomembnost in zmožnost za spremembo nista visoki), saj lahko to še poveča njegov odpor. vedenja – motivacijskega pogovora v nekaj pogovorih po 5–15 minut. K temu seveda prištevamo tudi uporabnikovo/pacientovo soodločanje. Včasih je učinkovito, če se dogovorimo za večtedensko absti-  Včasih je dnevno zapisovanje količine popitega alkohola (t. i. pivski dnevnik) dobro pomagalo za nenco (npr. 3 mesece), da sam ugotovi, kako se zmanjšajo težave, katerih potencialni povzročitelj je ozaveščanje in za spodbujanje k zmanjšanju pitja, kar lahko strokovnjak podkrepi z ustrezno zlo-alkohol. Tudi v primeru škodljivega pitja je sogovorniku smiselno ponuditi zloženko z informacijami o ženko. V dnevnik pitja se sproti beleži število popitih kozarcev, vrsto alkoholne pijače in kraj pitja problematiki pitja alkohola (9) oz. druga informativna gradiva (npr. prilogi 3 in 4) in brošuro za zmanj-oz. okoliščine. šanje pitja alkohola (18) pa tudi predlagati obisk spletne strani www.sopa.si (7) oz. www.nalijem.si (8).  Če se sogovorniku zdi nepomembno, da bi spreminjal svoje pivske navade, ni primerno na dolgo  Pomembno je, da se manj tvegano pitje zdi sogovorniku čez čas uresničljivo (ponavadi po nekaj po-razpravljati o tem ali ga prepričevati o nasprotnem, ampak je dovolj, da mu strokovnjak predlaga, govorih). Včasih lahko človeku, ki pije škodljivo, pomagamo tudi tako, da si najprej postavi vmesne naj o tem razmisli, morda mu izroči tudi zloženko z informacijami o problematiki pitja alkohola cilje. Tako bo kasneje, spodbujen z lastnim uspehom, lažje tudi dolgoročno še bolj omejil pitje. (9) oz. druga informativna gradiva (npr. prilogi 3 in 4), predlaga obisk spletne strani www.sopa. si (7) oz. www.nalijem.si (8) ter predlaga, da bi se o tem pogovorila čez teden ali dva. Če pa se  Tudi pri teh osebah je redno vodenje dnevnika popitega alkohola dobrodošlo pomagalo, da lažje sogovornik že zaveda, da je njegovo pitje tvegano in se mu zdi zelo pomembno, da bi ga zmanjšal, ugotovijo, kdaj, kje in s kom pijejo več kot ponavadi. Tako lahko za nevarne situacije skupaj s stro-je smiseln pogovor z različnimi strategijami motivacijskega pogovora o načinih, kako bi to lahko kovnjakom v smislu motivacijskega pogovora (in/ali svojci) vnaprej poiščejo načine, kako se jim izvedel, da bo uspel (tj. o zmožnosti za spremembo). V pomoč je lahko brošura za samopomoč za izogniti ali reagirati nanje. Poiščejo lahko različne zanimive dejavnosti zase, s katerimi nadomestijo zmanjšanje pitja alkohola (18). prejšnje pivske dejavnosti. Seveda je tudi pri teh pivcih pogosto primerna ustrezna zloženka, ki jo odnesejo domov (9, 18). Cilj teh pogovorov je človeka ozavestiti (kar ne pomeni prepričevati), da se bodo lahko pojavile te- žave, če bo nadaljeval s tveganim pitjem, in mu pomagati spremeniti tvegan način pitja. Vsak mora  Če je tak pivec že prej sam skušal spremeniti pivske navade, a mu ni uspelo, je smiselno najti ovire, najprej sam pri sebi dozoreti za spremembo, strokovnjak pa lahko ta proces spodbuja in ga nekoliko ki so onemogočile spremembo, in poiskati druge, učinkovitejše metode za vedenje v teh situacijah pospeši. Dostikrat je smiseln dogovor za postopno zmanjševanje pitja, saj ni realno pričakovati, da ali načine, kako se jim izogniti. V pomoč je lahko prijatelj ali sodelavec, ki tudi razmišlja o zmanjša-se bodo ljudje, ki nimajo težav zaradi alkohola, kar naenkrat spremenili. K spremembi in ozaveščanju nju pitja, saj bosta skupaj lažje uspela. Včasih je za zmanjšanje popite količine alkohola dovolj že posameznika lahko prispeva tudi njegova družina, če so sami ozaveščeni in če se je pivec pripravljen izbiranje pijač z manjšo vsebnostjo alkohola (»lahko« ali brezalkoholno pivo namesto navadnega) z njimi o tem pogovarjati. ali/in izbiranje manjših meric (npr. malo pivo namesto velikega; kozarec vina za en deciliter, ne za dva), lahko tudi pitje brizganca (»špricerja«) namesto čistega vina ali pa npr. izmenjaje pitje kozarca V vsakem primeru je smiseln dogovor za kontrolo, če še ni bilo dogovora za zmanjšanje ali opustitev vode ali mineralne vode in kozarca alkoholne pijače. Teh različnih možnosti strokovnjak sogovorni-pitja, pa seveda tudi, če se je že odločil za spremembo pivskih navad. Kontrola naj bo predvidena v 102 103 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA ku ne ponuja v obliki nasvetov, kaj bi bilo najbolje zanj, ampak jo predstavi kot eno od možnosti, ki odločitev o zdravljenju mora alkoholik dozoreti, kar včasih traja tudi več let, posebno če ni ustreznega so jo uporabili nekateri drugi ljudje. ukrepanja alkoholikove družine in morda tudi nadrejenih v službi. Pomembno je, da vzpostavimo in vzdržujemo tak odnos, da nam uporabnik/pacient zaupa in se je pripravljen še naprej pogovarjati z  Tudi družinski člani, predvsem partner (ali pa čustveno pomembni drugi) lahko sodelujejo in po-nami. Nekateri uporabniki/pacienti (redkejši) se odločijo za enkraten obisk skupine AA, da vidijo, kako membno pripomorejo pri spreminjanju pivskih navad, če se le strinja, da jih vključimo v proces. V poteka delo v teh skupinah, nekaterim pomaga (tudi redkeje), da preberejo kakšno poljudno knjigo o tem primeru je potreben ustrezen pogovor skupaj z njimi, da uskladimo stališča, pričakovanja in alkoholizmu, ki jih imamo precej tudi v slovenskem jeziku (knjige dr. Ruglja, dr. Ramovša, dr. Perka, dr. morebitne spremembe pivskih navad vseh družinskih članov, kadar je to potrebno tudi pri njih. Ziherla, dr. Maje Rus Makovec ipd.) in/ali obisk spletne strani za pomoč ljudem s težavami z alkoho-Ob vsem tem se moramo zavedati, da je pri mnogih ljudeh, ki pijejo škodljivo, njihovo vedenje že lom (AA, Žarek upanja, Abstinent ipd.). Obisk skupine AA, branje knjig ali obisk spletnih strani lahko spremenjeno in imajo lahko zaradi tega težave doma (pa tudi na delovnem mestu ali drugje). Pri ško-nekaterim pacientom pomaga, da se kljub svojemu odporu, ki je zelo pogosto povezan z občutkom dljivem pitju še niso izpolnjena vsa merila za zasvojenost, vendar je nemogoče natančno opredeliti, sramu zaradi pitja, čez nekaj časa odločijo za zdravljenje. kateri dan se iz škodljivega pitja razvije zasvojenost. Zaradi težav doma, ki jih izzovejo spremembe Velik uspeh pogovora je že, če uspe pridobiti uporabnika/pacienta za skupen pogovor s partnerjem (v medosebnih odnosov med člani družine (pogojene s pitjem alkohola in drugimi dejavniki), neredko to ga ne sme prepričevati ali siliti), ki lahko največ prispeva k odločitvi alkoholika za zdravljenje ali je ni dovolj samo sprememba pivskih navad, ampak je treba ustrezno skupinsko zdravljenje za izboljša-pogosto ključni dejavnik pri tej odločitvi. Razumevanje družinske dinamike pri uporabnikih/pacientih, nje odnosov v družini. Zato nekateri ljudje, ki pijejo na škodljiv način, potrebujejo podobno ali enako zasvojenih s psihotropnimi snovmi, je ključno za razumevanje celovitosti problematike alkoholizma zdravljenje kot ljudje, ki so zasvojeni z alkoholom. in pomoč tako uporabniku/pacientu kot družinskim članom, kar pa presega namen tega priročnika (objavljenih je cela vrsta strokovnih knjig in priročnikov o alkoholizmu in njegovem zdravljenju). Ukrepi pri ljudeh, zasvojenih z alkoholom Pri teh uporabnikih/pacientih je končni cilj ukrepov abstinenca, saj zasvojeni z alkoholom lahko le Kako ravnati s svojci ljudi, ki pijejo škodljivo ali so zasvojeni izjemoma kontrolirajo pitje daljši čas. z alkoholom? Če strokovnjak ugotovi, da je uporabnik/pacient zasvojen z alkoholom, bo sam brez sodelovanja upo-Neredko je pripoved, vprašanje ali pritožba svojca ali prijatelja za strokovnjaka prva informacija o rabnikovega/pacientovega partnerja ali/in družine (morda tudi delodajalca) težje ukrepal uspešno, problematičnem pitju nekega uporabnika/pacienta, saj so prve težave zaradi pitja ponavadi prikrite. razen če uporabnik/pacient sam išče pomoč prav zaradi zdravljenja alkoholizma. V tem zadnjem pri-Alkoholikov partner, ki pride k strokovnjaku zaradi alkoholizma v družini, ima lahko različna priča-meru mu strokovnjak pojasni, kakšne vrste zdravljenja so možne pri nas: kovanja. Tudi v tem primeru je pomembna tehnika aktivnega in empatičnega poslušanja na podlagi motivacijskega pogovora, da strokovnjak razume, kaj se v družini dogaja, kako posamezni alkoholiko- • ambulantna skupina v sklopu psihiatrične službe, vi svojci doživljajo življenje v svoji družini, kaj razmišljajo, kako se odzivajo. Strokovnjak pomaga par- • ambulantni socialno-andragoški model (19–21), tnerju ugotoviti stopnjo problematičnosti pitja. Smiselno je, da svojcu ali prijatelju predlaga, naj do • hospitalni način s terapevtsko skupino na psihiatričnem oddelku, naslednjega obiska prebere kakšno poljudno knjižico o alkoholizmu (knjige dr. Ruglja, dr. Ramovša, dr. Perka, Ziherla, dr. Maje Rus Makovec ipd.), da bo spoznal škodljivosti pitja in značilnosti zasvojenosti • različne skupine samopomoči (npr. anonimni alkoholiki – AA (22), z alkoholom; tako se bosta naslednjič tudi lažje pogovorila. Svojce alkoholika je smiselno seznaniti • terapevtske skupine (npr. Klub zdravljenih alkoholikov – KZA, Žarek upanja, Abstinent) (23–27). s skupinami za samopomoč svojcem Al-Anon; vse informacije lahko dobijo na njihovi spletni strani www.al-anon.si. Strokovnjak sam lahko na kratko razloži osnovne podatke o problemih, povezanih s V pogovoru strokovnjak podpre uporabnikovo/pacientovo odločitev in ga napoti skupaj s partnerjem pitjem: npr. škodljivo pitje neredko sčasoma napreduje v zasvojenost; alkoholizem se skoraj vedno z ali drugim svojcem na ustrezni naslov. Dobro je, da ima strokovnjak spisek naslovov s telefonskimi leti slabša; sam od sebe ne gre na zdravljenje skoraj noben alkoholik; kadar je alkoholik pijan, ni dobro številkami, kjer poteka zdravljenje alkoholizma, da jih lahko ponudi uporabniku/pacientu in njegovim siliti vanj, saj v takšnem stanju neredko postane agresiven; alkoholiku nima smisla groziti ali ga prositi, svojcem. naj preneha piti, saj je uporabnik/pacient in potrebuje zdravljenje. Če uporabnik/pacient ne razmišlja o zdravljenju in so njegove trenutne težave povezane s pitjem Konkretnih rešitev se ne daje oz. ne predlaga (razen ob nevarnosti za življenje, ko je pridruženo na-alkohola, mu mora strokovnjak to povedati nedvoumno, a nevsiljivo in neobtožujoče. Zasvojeni silje), lahko pa strokovnjak predstavi ukrepanja nekaterih drugih ljudi in običajne posledice posame-uporabnik/pacient bo ponavadi to možnost zanikal, saj so za alkoholikovo vedenje značilne različne znih odločitev: obrambe, s katerimi skuša prepričati okolico, da nima težav s pitjem alkohola, ali pa svoje pitje raci-onalizira. Neredko zagotavlja, da lahko opusti alkohol, kadarkoli hoče – to so ponavadi alkoholikove • dogovor z osebo, ki ima težave zaradi alkohola, za skupni pogovor pri osebnem zdravniku, manipulacije, s katerimi skuša ohranjati status quo. • pogovor širše družine ali skupine prijateljev z osebo, ki ima težave zaradi alkohola, v katerem družina Strokovnjak se ne sme pustiti premotiti z obljubami o takojšnjem prenehanju pitja niti se ne sme ali prijatelji skupaj izrazijo zaskrbljenost, predlagajo odločno in konstruktivno ukrepanje – zdravlje-spustiti v igro prepričevanja ali dokazovanja, kdo ima prav. Dobro je, da izrazi svojo zaskrbljenost nje – in mu ponudijo pomoč, vendar brez oz. s čim manj očitanja ali napadanja, za uporabnikovo/pacientovo zdravje in mu na primeren način omeni zdravljenje zasvojenosti kot • sprejetje in sprijaznjenje z usodo, uspešno možnost, ki je mnogim pomagala rešiti podobne težave. V pogovoru strokovnjak tudi pri teh osebah uporablja metodo motivacijskega pogovora. Ponavadi ne sme pričakovati hitrih resnih • priprava na razvezo ali odhod in upanje, da bo šel alkoholik zato na zdravljenje (zdravljenje kot po-odločitev za zdravljenje. Zato tudi ne sme osebe siliti v zdravljenje, je prepričevati ali zastraševati. Za goj za vrnitev domov), 104 105 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA • brezpogojni odhod, Nekateri ljudje potrebujejo bistveno več časa za morebitno odločitev za spremembo. Vsak človek se v življenju tako ali drugače spreminja, saj se spreminjajo življenjske okoliščine, človek si pridobiva • nadaljevanje po starem (to običajno pomeni nadaljevanje različnih bolj ali manj burnih dogajanj nove izkušnje, s čimer se spreminjajo znanje in stališča. Zato je dobro tudi ljudi, ki pijejo na tvegan doma – medsebojne igre soodvisnosti (po Bernu) (28) z izmenjujočimi se prošnjami, grožnjami, jo-ali škodljiv način, vsaj enkrat letno (lahko pa tudi pogosteje – odvisno od okoliščin) na ustrezen način kom, obljubami, nasiljem ipd.). ob ustrezni situaciji vprašati, kako je z njihovim pitjem alkohola. V projektu SOPA smo tudi od teh uporabnikov/pacientov po 3 in po 6 mesecih skušali pridobiti podatke o njihovem pitju alkohola (1). Spremljanje Ali in kako organizirati spremljanje posameznika po izvedenem svetovanju, je odvisno od poklica Povezovanje z drugimi viri pomoči posameznega strokovnjaka in organizacije njegovega dela tako za tiste, ki so zmanjšali pitje alkohola, kot za tiste, ki niso spremenili svojih pivskih navad (priporočila glede spremljanja uporabnikovega/ Zgoraj opisane oblike kratkih ukrepov vključujejo medsebojno sodelovanje strokovnjakov, ki so v pacientovega napredka so za posamezno področje dela opredeljena v poglavjih v sklopu 4). okviru svojega poklicnega (pa tudi ljubiteljskega) dela v stiku z ljudmi, s katerimi med drugim lahko Spremljanje uporabnika/pacienta je pomemben del obravnave posameznika, ki je zmanjšal ali opustil govorijo tudi o pitju alkohola. Sodelovanje se odvija v obliki medsebojne izmenjave informacij na pitje alkohola. Vsaka sprememba v vedenju ali sprememba navad zahteva velik napor. Prejšnjega ustrezen način ter v skladu s pravili posameznega poklica in upoštevanjem varovanja podatkov. vedenja ali navad človek ne pozabi hitro in se vsaj v mislih pogosto vrača k njim. Prijetnejši kot so Prav tako pa se povezovanje izraža tudi z dajanjem ustreznih informacij o drugih virih pomoči ter tudi spomini nanje, vabljivejše se zdi vračanje k prejšnjemu vedenju ali navadam. Zaradi tega je ustrezna usmerjanjem k strokovnjakom v drugih službah. To velja ob tveganem ali škodljivem pitju in tudi v podpora pri vztrajanju v novem vedenju ali navadah dobrodošla. Pri pivskih navadah je to še posebej primeru zasvojenosti z alkoholom. Zato morajo biti strokovnjaki (zdravniki, medicinske sestre, soci-pomembno, saj naša mokra kultura na mnogo različnih načinov spodbuja k pitju alkohola in otežuje alni delavci, psihologi, svetovalci idr.) pa tudi prostovoljni delavci v različnih organizacijah in društvih vztrajanje v zmanjšanju pitja (poglavje 1.3 – Zvezek I). Čeprav ima posameznik lahko ustrezno spod-seznanjeni, katere različne vrste pomoči imamo v Sloveniji in lokalnih okoljih. budo in oporo v domačem okolju, je vsaka dodatna podpora dobrodošla. Zato naj vsak strokovnjak ponudi svojo nadaljnjo podporo po končanem svetovanju za spremembo pivskih navad. V začetku naj Odnos strokovnjaka do svetovanja in razumevanje lastne vloge bodo spremljanje oziroma kontrole pogostejše – vsakih nekaj tednov, kasneje pa na nekaj mesecev. v pogovoru o pitju alkohola Za projekt SOPA je bila potrebna kontrola po 3 in 6 mesecih (1). Spreminjanje vedenja, navad in razvad, ki so povezane z zdravjem, je zapleten proces, ki sega globoko Spremljanje je smiselno tudi pri ljudeh, ki se ob svetovanju ne odločijo za spremembo pivskih navad. v človekovo duševnost. Nekateri ljudje potrebujejo bistveno več časa za morebitno odločitev za spremembo. Vsak človek se v življenju tako ali drugače spreminja, saj se spreminjajo življenjske okoliščine, človek si pridobiva Zavedanje strokovnjaka, da sta odločitev za zmanjšanje ali opustitev pitja alkohola in vztrajanje pri nove izkušnje, s čimer se spreminjajo znanje in stališča. Zato je dobro tudi ljudi, ki pijejo na tvegan tem na strani uporabnika/pacienta ter dober, zaupen, strpen, empatičen odnos med strokovnjakom ali škodljiv način, vsaj enkrat letno (lahko pa tudi pogosteje – odvisno od okoliščin) na ustrezen način in sogovornikom olajša pogovor obema. Človek nima stalnega občutka, da ga strokovnjak sili v neke ob ustrezni situaciji vprašati, kako je z njihovim pitjem alkohola. V projektu SOPA smo tudi od teh spremembe, ampak da ga razume v njegovi negotovosti, mu je v oporo pri premagovanju notranjega uporabnikov/pacientov po 3 in po 6 mesecih skušali pridobiti podatke o njihovem pitju alkohola (1). in zunanjega odpora ter mu pomaga pri prevzemanju odgovornosti za svoje zdravje. Strokovnjaku pa tak odnos omogoča, da nima slabega občutka, če se sogovornik ne odloči za spremembo kljub njego-Povezovanje z drugimi viri pomoči vemu trudu in skrbi za njegovo zdravje. Omogoča mu, da prevzema le svoj del odgovornosti – to je, da kot strokovnjak išče najboljše poti, kako pomagati drugemu, da si pomaga sam. Zgoraj opisane oblike kratkih ukrepov vključujejo medsebojno sodelovanje strokovnjakov, ki so v okviru svojega poklicnega (pa tudi ljubiteljskega) dela v stiku z ljudmi, s katerimi med drugim lahko Zaključek govorijo tudi o pitju alkohola. Sodelovanje se odvija v obliki medsebojne izmenjave informacij na ustrezen način ter v skladu s pravili posameznega poklica in upoštevanjem varovanja podatkov. Ustrezno svetovanje za zmanjšanje pitja alkohola se je v številnih raziskavah pokazalo za dolgoročno Spremljanje uporabnika/pacienta je pomemben del obravnave posameznika, ki je zmanjšal ali opustil učinkovito (3, 30). Zato naj vsak strokovnjak (pa tudi laik v okviru ljubiteljskih dejavnosti), ki dela z pitje alkohola. Vsaka sprememba v vedenju ali sprememba navad zahteva velik napor. Prejšnjega ljudmi, pozna in zna: vedenja ali navad človek ne pozabi hitro in se vsaj v mislih pogosto vrača k njim. Prijetnejši kot so • na ustrezen način vprašati o pitju alkohola; spomini nanje, vabljivejše se zdi vračanje k prejšnjemu vedenju ali navadam. Zaradi tega je ustrezna podpora pri vztrajanju v novem vedenju ali navadah dobrodošla. Pri pivskih navadah je to še posebej • oceniti, kakšno pitje alkohola je to; pomembno, saj naša mokra kultura na mnogo različnih načinov spodbuja k pitju alkohola in otežuje • ustrezno svetovati (enega od kratkih ukrepov); vztrajanje v zmanjšanju pitja (poglavje 1.3 – Zvezek I). Čeprav ima posameznik lahko ustrezno spod- • spremljati morebitno spremembo pivskih navad; budo in oporo v domačem okolju, je vsaka dodatna podpora dobrodošla. Zato naj vsak strokovnjak • sodelovati z drugimi strokovnjaki. ponudi svojo nadaljnjo podporo po končanem svetovanju za spremembo pivskih navad. V začetku naj bodo spremljanje oziroma kontrole pogostejše – vsakih nekaj tednov, kasneje pa na nekaj mesecev. Glede na razširjenost tveganega in škodljivega pitja v Sloveniji bi bilo smiselno v okviru dela v pogo-Za projekt SOPA je bila potrebna kontrola po 3 in 6 mesecih (1). vor z uporabnikom/pacientom vključiti tudi govor o pitju alkohola, seveda na ustrezen način in ob pravem trenutku, saj bomo le tako lahko dosegli rezultate, ki bodo v dobro posameznikom, njihovim Spremljanje je smiselno tudi pri ljudeh, ki se ob svetovanju ne odločijo za spremembo pivskih navad. družinam in celotni družbi. 106 107 SKLOP 2: PODPORA UPORABNIKU V ČASU SPREMINJANJA VEDENJA Ključni poudarki 11. Prochaska JO, DiClemente CC. Toward a comprehensive model of change. V: Mil er WR, Heather N (Eds). Treating Addictive Disorders: processes of change. Boston, MA: Springer, 1986: 3-27. Vsakdo lahko v okviru svojega dela na tak ali drugačen način prispeva k prizadevanjem za zmanjšanje škode, ki jo povzroča pitje alkohola. 12.Rol nick S, Mil er WR. What is motivational interviewing? Behav Cogn Psychother 1995;23: 305-14. Če ne gre za poklice, ki so specializirani prav za nudenje podpore v primeru težav zaradi alkohola, je ta 13. Rol nick S, Mason P, Butler C. Health behaviour change. Edinburgh: Churchill Livingstone, 1999. prispevek k zamejevanju alkoholne problematike možen predvsem s kratkim pogovorom, vpletenim 14. Mil er WR, Muñoz RF. Control ing your drinking. Tools to make moderation work for you. New v siceršnje delo. York: Guilford Press, 2013. Ciljne skupine so vsi posamezniki in člani skupnosti, ki imajo ali bi lahko imeli težave zaradi pitja alko-15. Anstiss T. Motivational interviewing based health coaching. A desktop guide. Lossie Drive Iver hola, in njihovi svojci oz. osebe, ki čutijo negativne posledice pitja alkohola drugega. (UK): The Academy for Health Coaching, 2014. Odvisno od potreb in priložnosti lahko pri svojem vsakdanjem delu z ljudmi v potek obravnave vklju-16. Mesarič J, Novak Mlakar D, Hočevar T, Čuš B. Priročnik za opuščanja kajenja. Ljubljana: IVZ. čimo t. i. kratki ukrep 1 (KU1), kratki ukrep 2 (KU2) ali kratki ukrep 3 (KU3). 17. Voljč B. Model celostnega pristopa k zdravstvenemu problemu v splošni medicini. Doktorska di-V pogovoru o alkoholu ne glede na izbrani ukrep podpore pri opuščanju čezmernega pitja alkohola je zertacija. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja, 1989. treba imeti ves čas v mislih, v kateri fazi pripravljenosti na spremembo vedenja je uporabnik/pacient, 18. Kolšek M. Ali vem, pri čem sem s svojim ---? : [za ljudi, ki pijejo tvegano ali škodljivo]. 2. izd. Lju-in delovati motivacijsko – ne zasliševalno in obsojajoče, ampak skrbno in sprejemajoče. bljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2011. Ves čas se zavedamo, da je odgovornost za opustitev čezmernega pitja alkohola na strani uporabni-19. Perko V in Perko A. Poletje je dalo na glavo klobuk. Ljubljana: Trubar, 2006. ka/pacienta, sami pa si lahko prizadevamo ustrezno ozaveščati o alkoholni problematiki in podpreti uporabnika/pacienta vedno, kadar je to aktualno. 20. Ramovš J. Boj za življenje družine. Celje: Mohorjeva družba, 1983. 21. Rugelj J. Pot samouresničevanja. Ljubljana: Slovensko društvo terapevtov za alkoholizem, druge Literatura odvisnosti in pomoč ljudem v stiski, 2000. 22. Anonimni alkoholiki Slovenije. Pridobljeno 11. 1. 2022 s spletne strani: http://www.aa-drustvo.si/. 1. Hočevar T., Henigsman K., Štruc A. in Založnik P. Utemeljitev pristopa SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola Izbrani ukrepi zamejevanja pitja alkohola med odraslimi prebivalci Sloveni-23. Hudolin V. Klubovi liječenih alkoholičara. Zagreb: Jumena, 1982. je. Ljubljana: NIJZ, 2022 (v pripravi). 24. KZA Tabor - Stara Ljubljana. Učili smo se živeti drugače. Ljubljana: KZA Tabor - Stara Ljubljana, 2. Kolšek M. Svetovanje. V: Švab I (Ed.), Rotar-Pavlič D (Ed.). Družinska medicina : učbenik. Ljubljana: 1997. Združenje zdravnikov družinske medicine, 2012: 191-7. 25. Žarek upanja [spletna stran]. Pridobljeno 11. 1. 2022 s spletne strani: www.zarekupanja.net/. 3. Anderson P (Ed.), Gual A (Ed.), Kolšek M. (Ed. in prevajalec). Klinične smernice za zgodnje odkrivanje 26. Društvo Abstinent [spletna stran]. Pridobljeno 11. 1. 2022 s spletne strani: https://abstinent.si/ tveganega in škodljivega pitja in kratki ukrepi: alkohol in osnovno zdravstvo: evropski projekt za 27. MOSA: Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola [spletna stran]. Pridobljeno 11. obravnavo alkoholne problematike v osnovnem zdravstvu (PHEPA). Ljubljana: Medicinska fakulte-1. 2022 s spletne strani: www.infomosa.si/. ta, Katedra za družinsko medicino, 2006. 28. Berne E. Katero igro igraš. Slovenj Gradec: Društvo odstiranja, 2020. 4. Kolšek M. O pitju alkohola : priročnik za zdravnike družinske medicine. 2. dopolnjena izd. Ljubljana: Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, 2011. 29. Cuijpers P, Riper H & Lemmens L . The effects on mortality of brief interventions for problem drinking: a meta-analysis. Addiction 2004;99: 839-45. 5. Babor TF, Higgins-Biddle J, Saunders J, Monteiro MG. AUDIT – the alcohol use disorders identification test. WHO 2001. 6. Kolšek M, Poplas Susič T, Kersnik J. Slovenian adaptation of the original AUDIT-C questionnaire. Subst use misuse 2013;48(8): 581-9. 7. SOPA Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola – www.sopa.si. [spletna stran]. Pridobljeno 11. 1. 2022 s spletne strani: https://www.sopa.si. 8. Kolšek M. Sporočilo v steklenici – www.nalijem.si [spletna stran]. Pridobljeno 11. 1. 2022 s spletne strani: https://www.nalijem.si. 9. Kolšek M, Jenko R. Sporočilo v steklenici: klikni in se preizkusi na www.nalijem.si. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije: Medicinska fakulteta, Katedra za družinsko medicino: Zavod za razvoj družinske medicine, 2012. 10. Mayfield D. McLeod G, Hall P. The CAGE questionnaire: validation of a new alcoholism instru-ment. Amer J Psychiatry 1974;131: 1121-3. 108 109 PAO SAPOTIS SKLOP 3 R INTERDISCIPLINARNI P PRISTOP K OBRAVNAVI JEN TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA JA PITJA ALKOHOLA 3 AVZ I 3.1. SOPA PRISTOP OBRAVNAVE TVEGANEGA A IN ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA Z Tadeja Hočevar, Karmen Henigsman, IK Ana Štruc, Pika Založnik NČOIRRP SKLOP 3: INTERDISCIPLINARNI PRISTOP K OBRAVNAVI TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA Nagovorjenih je bilo vsaj 50.000 članov skupnosti, prek 4.000 jih je bilo vključenih v proces opuščanja 3.1. SOPA PRISTOP OBRAVNAVE čezmernega pitja alkohola, skoraj 1.000 od teh pa je čezmerno pijte alkohola tudi uspešno opustilo. Ob tem je bilo vzpostavljenih 8 regijskih in 18 lokalnih interdisciplinarnih skupin akterjev SOPA, pripra-TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA PITJA vili smo priporočila za pisanje o alkoholu v medijih, 15 predstavnikov medijev je bilo usposobljenih za javnozdravstveno ustrezno pisanje o alkoholu v medijih, izvedenih je bilo 11 medijskih kampanj po vsej ALKOHOLA Sloveniji ter letno obeležen t. i. dan brez alkohola. Na podlagi evalvacije in z ustrezno politično voljo je Tadeja Hočevar, Karmen Henigsman, Ana Štruc, Pika Založnik pristop delno že implementiran na sistemsko raven. Uvod Pristop sopa v okviru projekta sopa Slovenija je v prizadevanjih za zamejitev alkoholne problematike glede na merila alkoholne politike Cilji projekta SOPA relativno napredna in ima sistemsko sprejetih več ključnih dokazano učinkovitih ukrepov. Obstaja pa V pristopu SOPA smo zmanjševanje neenakosti v zdravju z vidika zamejevanja alkoholne problemati- še vrsta ukrepov, ki jih je strokovno in politično še treba ustrezno nasloviti (poglavje 1.4 – Zvezek I). ke v času projekta SOPA uresničevali preko naslednjih ciljev (1–3). Med ukrepi, ki so dokazano učinkoviti, je izvajanje t. i. kratkega ukrepa odkrivanja čezmernega pitja alkohola in nudenja podpore pri opuščanju za odrasle na primarni zdravstveni ravni. Ta ukrep so do 1. Izgradnja in krepitev kapacitet. Gre za ozaveščanje in usposabljanje stroke, političnih odločevalcev, predstavnikov nevladnih organizacij, ki naslavljajo skupine ljudi z različnimi ranljivostmi, pred-leta 2022 z le najosnovnejšo usposobljenostjo za izvajanje sistemsko lahko izvajali zdravniki, speciali-stavnikov medijev ter članov skupnosti o škodljivosti pitja alkohola ter virih in načinih podpore pri sti družinske medicine. opuščanju čezmernega pitja alkohola pri odraslih osebah. Do leta 2015 je Nacionalni inštitut za javno zdravje oz. njegov predhodnik, Inštitut za varovanje zdrav-2. Medsektorski interdisciplinarni pristop. Ključno povezovanje med zdravstvenim in socialnim sek-ja, v okviru več manjših projektov oblikoval širitev kratkega ukrepa na druge izbrane poklice na pri-torjem predstavlja sodelovanje zdravstvenih delavcev v zdravstvenih domovih in na klinikah, soci-marni zdravstveni ravni (diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik v ambulanti družin-alnovarstvenih delavcev na centrih za socialno delo ter strokovnjakov na uradih za delo (ZRSZ) in v ske medicine in v patronažnem varstvu) in na strokovnjake na centrih za socialno delo (1). nevladnih organizacijah, ki naslavljajo skupine s posebnimi ranljivostmi. Leta 2015 smo zasnovali pristop SOPA, s katerim smo ukrep prenovili in razširili na več izbranih pok-3. Pilotiranje izbranih aktivnosti pristopa v 18 lokalnih okoljih po Sloveniji. Pristop smo v projektu licev pomoči (strokovnjaki v zdravstvenovzgojnih centrih oz. centrih za krepitev zdravja in specialisti testno izvajali v 18 t. i. lokalnih okoljih, kjer so izbrani zdravstveni in socialni delavci ter predstavniki medicine dela, prometa in športa). Opredelili smo še dve krajši različici ukrepa ter spremljajoče uk-nevladnih organizacij in Zavoda RS za zaposlovanje v medsebojnem sodelovanju izvajali različice t. repe ter (ozaveščevalne) aktivnosti interdisciplinarnega povezovanja in reševanja alkoholne proble-i. kratkega ukrepa podpore ljudem, ki so želeli opustiti tvegano in škodljivo pitje alkohola. matike, vključno z opredelitvijo konkretnih vsebinskih in izvedbenih korakov pristopa SOPA. Opre-4. Predlog za vzpostavitev pristopa na sistemski ravni. Na podlagi evalvacije pilotne izvedbe pristopa delili smo vlogo in konkretne naloge zdravstvenega in socialnega sektorja, stroke, vladnih institucij smo pripravili predlog za implementacijo ukrepov v program integrirane preventive kroničnih ne-in nevladnih organizacij, medijev oz. različnih deležnikov alkoholne politike na lokalni, regionalni in nalezljivih bolezni. nacionalni ravni pri zamejevanju alkoholne problematike v okviru pristopa SOPA11 (1). 5. Detabuizacija in destigmatizacija z alkoholom povezanih težav v slovenski družbi. To smo uresni-V nadaljevanju smo v projektu SOPA podrobneje opredelili posamezne module (poglobljenega) uspo- čevali preko navedenih ciljev, še posebej pa z aktivnostmi izgradnje in krepitve strokovnih kapaci-sabljanja za izvedbo ukrepov in aktivnosti, izvedli usposabljanja za izvajanje posameznih SOPA ukre-tet ter ozaveščanja medijev in splošne javnosti. pov ter izbrane ukrepe in aktivnosti pilotno izvedli na terenu in jih evalvirali ter podali predlog za uvedbo na sistemski ravni (1). Pristop SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola je od oktobra 2016 do januarja 2022 deloval kot nacionalni projekt, ki se je pilotno izvajal v 18 lokalnih okoljih po Sloveniji, medijsko pa Kratki ukrep 1 Kratki ukrep 2 po vsej državi. Sofinancirala sta ga Ministrstvo za zdravje (20 %) in Evropski strukturni sklad (80 %). Razvojno-aplikativni projekt SOPA je medsektorski interdisciplinarni pristop izvajanja aktivnosti za zamejevanje čezmernega pitja alkohola odraslih prebivalcev Slovenije uspešno uresničeval s povezo-Aktivnosti vanjem stroke, nevladnih organizacij, političnih odločevalcev, medijev in članov skupnosti (1). interdisciplinarnega Kratki ukrep 3 V okviru projektnih aktivnosti je bilo za ozaveščanje o alkoholni problematiki izobraženih skoraj 600 povezovanja strokovnjakov in predstavnikov aktualnih področij, pri tem je bilo več kot 400 strokovnjakov usposobljenih za nudenje podpore posameznikom in skupinam pri opuščanju čezmernega pitja alkohola. Ustrezno poročanje Delavnica za krepitev o alkoholni problematiki 11  Poleg navedenih akterjev smo v pristopu SOPA posebej opredelili tudi vlogo in aktivnosti izobraževalnega sektorja medosebnih odnosov v medijih in odraslih članov skupnosti pri vzpostavljanju in krepitvi kritičnega odnosa otrok in mladostnikov glede pitja alkoholnih pijač prek šolskega sistema. V okviru projekta SOPA je bil zaradi kompleksnosti potrebnega medsektorskega povezovanja ta vidik omejen na ozaveščevalne aktivnosti članov širše skupnosti. Slika 1: Osrednji ukrepi pristopa SOPA. 112 113 SKLOP 3: INTERDISCIPLINARNI PRISTOP K OBRAVNAVI TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA V okviru pristopa SOPA posebej za to usposobljeni zdravstveni delavci na primarni ravni in socialni Izvajalec ukrepa svetovanje smiselno umesti v siceršnjo obravnavo pacienta/uporabnika in se v aktu-delavci na centrih za socialno delo izvajajo t. i. kratko svetovanje (kratki ukrep 1 oz. KU1), s katerim alnem primeru – kadar pacient/uporabnik pije čezmerno oz. tvega škodljive posledice pitja alkohola prek večkratnih individualnih srečanj podprejo paciente oz. uporabnike pri opuščanju tveganega in ali pa so te že prisotne – na več kratkih srečanjih sistematično posveti nudenju podpore pacientu/ škodljivega pitja alkohola. V projektu smo opredelili izobraževalni modul in izvedli usposabljanje za uporabniku pri opuščanju (čezmernega) pitja alkohola (1). izvajalce ter ukrep pilotno izvajali in evalvirali. Z letom 2022 je ukrep delno sistemsko implementiran. Ukrep ima tri korake oz. cilje (1): 1) presejanje oz. odkrivanje čezmernega pitja alkohola, 2) svetovanje Ob tem je pomembno izvajanje t. i. kratkega nasveta (kratki ukrep 2 oz. KU2). Gre za krajšo, enkra-za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola (oziroma usmeritev v nadaljnje vire pomoči v tno različico individualnega pogovora za podporo pri opustitvi tveganega in škodljivega pitja alkoho-nekaterih primerih škodljivega pitja in v primeru sindroma odvisnosti do alkohola) ter 3) spremljanje la. Izvajajo jo zdravstveni delavci, ki delujejo na področjih specialnosti, kjer je ob primarnem razlogu pacientovega/uporabnikovega napredka. Ti koraki se predvidoma izvedejo v 2 fazah: 1. odkrivanje obiska pacienta alkoholna problematika posebej aktualna. V projektu smo opredelili izobraževalni s svetovanjem, izvedeno v okviru petih srečanj po pribl. 15 minut (5-krat 15 minut), izvedenih v modul, izvedli usposabljanje za izvajalce in to procesno evalvirali. razmakih na 7–14 dni, ter 2. spremljanje v okviru dveh srečanj, prav tako po pribl. 15 minut (2-krat 15 minut), izvedeno v razmakih na 3 mesce po zaključenem svetovanju.12 Korake kratkega ukrepa 1, Poleg tega se izvaja t. i. kratki ukrep 3 (KU3) oziroma motivacijsko informiranje in ozaveščanje o izvedenega po principu motivacijskega intervjuja (poglavje 2.2 – Zvezek I), lahko prikažemo, kot je alkoholni problematiki in virih pomoči za skupine ljudi, ki so lahko posebej ranljivi (npr. brezposelni, zapisano v nadaljevanju (slika 2). slepi ali slabovidni, gluhi ali naglušni, s slabšim duševnim zdravjem itd.) in imajo hkrati okoliščine posebnih priložnosti (področje športa in kulture), predvsem preko integriranja ozaveščevalnih vsebin v siceršnje aktivnosti nevladnih organizacij s področij izbranih ranljivosti in uradov za delo. Za večino izbranih področij smo v projektu opredelili izobraževalni modul in izvedli usposabljanje za izvajalce ter ukrep pilotno izvajali in evalvirali. Za nekatera področja smo pripravili posebna ozaveščevalna gradiva. Dodatno se izvaja delavnica za krepitev medosebnih odnosov (delavnica Zdravi odnosi) v zdravstvenovzgojnih centrih oz. centrih za krepitev zdravja, kjer se udeleženci seznanjajo z osnovami učinkovitih načinov skrbi za lastno blagostanje, asertivnega komuniciranja in reševanja problemov (1, 4). V projektu smo delavnico razvili, opredelili izobraževalni modul in izvedli usposabljanje za izvajalce ter ukrep pilotno izvajali in evalvirali. Z letom 2022 je ukrep sistemsko implementiran. Posebej pomemben ukrep pristopa je komuniciranje z mediji, ki poleg medijskega komuniciranja projektnih aktivnosti in obeleževanja t. i. dneva brez alkohola vključuje tudi sodelovanje s predstavniki medijev za ustrezno poročanje o alkoholni problematiki v medijih (1, 5). V okviru projekta smo zasnovali komunikacijsko strategijo pristopa SOPA, opredelili teme in način obeležitve Dneva brez alkohola ter obeležitev vsako leto izvedli, izvajali smo ozaveščevalne medijske kampanje, izvedli smo posvetovalne fokusne skupine s predstavniki medijev o ustreznem poročanju o alkoholu v medijih, pripravili in predstavnikom medijev diseminirali priporočila za poročanje o alkoholu v medijih in izvedli analizo poročanja o alkoholu v medijih. Slika 2: Koraki in fazi kratkega ukrepa 1 (KU1) (1). Ob tem se izvajajo spremljajoče aktivnosti interdisciplinarnega povezovanja (npr. srečanja lokalnih, Ukrep se sistematično izvaja pri vseh odraslih pacientih/udeležencih ne glede na starost. Za udeležbo regijskih in nacionalne mreže deležnikov SOPA), ki zaokrožujejo sodelovanje deležnikov navedenih na svetovanju ni potrebna napotnica osebnega zdravnika oz. usmeritev s strani drugega (1). ukrepov, drugih deležnikov v skupnostih (npr. predstavnikov samopomočnih in terapevtskih skupin za pomoč ljudem s težavami zaradi pitja alkohola) in nosilcev oblasti na različnih nivojih, za večjo učin-Izbrani poklici pomoči, ki pri svojem vsakdanjem delu lahko vključujejo tudi izvajanje kratkega ukrepa kovitost pristopa. V okviru projekta smo redno izvajali srečanja lokalnih, regijskih in nacionalne mreže 1, so naslednji (preglednica 1) (1). akterjev, srečanja interdisciplinarnega Razvojnega tima oz. poznejšega Nacionalnega strokovnega odbora ter srečanja interdisciplinarnega Usmerjevalnega odbora na Ministrstvu za zdravje.  V nadaljevanju so predstavljeni osrednji ukrepi pristopa SOPA, kot so bili izvajani v okviru projekta SOPA, s pilotnimi aktivnostmi usposabljanja strokovnjakov za izvedbo ukrepov in predstavitvijo pilota z rezultati. Kratki ukrep 1 Namen in cilji kratkega ukrepa 1 s področji izvajanja Kratki ukrep 1 (KU1) se nanaša na kratko svetovanje za opuščanje čezmernega pitja alkohola. Ključno sporočilo pri tem je Pitje alkohola je zdravju škodljivo, zato priporočamo čim manj ali nič alkohola 12  Razmaki srečanj za spremljanje napredka so lahko daljši, priporočeno je, da se odnos pacienta/uporabnika spremlja dlje skozi čas, tudi po enem letu oziroma na pet let. oz. izbiro zdravih alternativ. Pri tem vam lahko nudimo podporo (1). 114 115 SKLOP 3: INTERDISCIPLINARNI PRISTOP K OBRAVNAVI TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA Preglednica 1: Področje delovanja oz. strokovni profil, ki izvaja kratki ukrep 1 – kratko svetovanje (1) Preglednica 2: Udeleženci usposabljanja iz KU1 po profilu (1) PODROČJE DELOVANJA OZ. STROKOVNI PROFIL, KI IZVAJA PROFIL ŠT. UDELEŽENCEV KRATKI UKREP 1 – KRATKO SVETOVANJE zdravnik družinske medicine 71 Z dravnik, specialist družinske medicine, v ambulanti družinske medicine13 zdravnik MDPŠ 20 Diplomirana medicinska sestra/zdravstvenik v ambulanti družinske medicine3 DMS v referenčni ambulanti 58 Diplomirana medicinska sestra/zdravstvenik oz. psiholog v zdravstvenovzgojnem centru oz. centru za krepitev zdravja DMS patronaža 68 Diplomirana medicinska sestra/zdravstvenik v patronažnem varstvu CKZ 28 Zdravnik, specialist medicine dela, prometa, športa CSD 60 SKUPAJ 305 Strokovni delavec na centru za socialno delo Utemeljitev in podrobneje opisani koraki naslavljanja alkoholne problematike so po področjih pred-Velika večina udeležencev je bila z vsebinami in načinom izvedbe usposabljanja zelo zadovoljna, usvo-stavljeni v sklopu poglavij o KU1 obravnavah (poglavja 4.1 do 4.6 – Zvezek II). jili so nova znanja, še posebno o načinu vodenja pogovora, niso pa bili zadovoljni z načinom vzposta-vitve sodelovanja ter zavezanostjo prisostvovati usposabljanjem in izvajati ukrep, saj je delodajalec Usposabljanje za izvajanje kratkega ukrepa 1 njihovo sodelovanje določil brez predhodnega dogovora z njimi (1). V okviru projekta smo za vsako od vključenih področij pripravili usposabljanje za izvedbo ukrepa (1). Pilotno izvajanje kratkega ukrepa 1 in rezultati Usposabljanje je zajemalo skupno 35 ur teoretičnega izobraževanja in praktičnega usposabljanja pred začetkom izvajanja ukrepa ter dvourna mesečna posvetovalna srečanja v času pilotnega izvajanja Izvajanje KU1 na terenu je pilotno potekalo v 18 lokalnih okoljih po Sloveniji (slika 3) in je z vme-ukrepa. Usposabljanje je bilo izvedeno v sodelovanju med NIJZ in zunanjimi strokovnjaki. Program snim dvakratnim podaljšanjem pilota zaradi epidemije potekalo od oktobra 2018 do konca novembra usposabljanja pred začetkom izvajanja je zajemal informacije o pristopu SOPA, vsebine s področja 2020. Cilj na ravni projekta je bil, da se pri 540 obravnavanih pacientih po odkritju tveganega in ško-alkoholne problematike širše in specifično na izbranem področju delovanja ter o vodenju motiva-dljivega pitja alkohola izvede kratko svetovanje ter da ti pacienti opustijo (čezmerno) pitje alkohola in cijskega pogovora. Predstavitev vstopnih točk obravnave alkoholne problematike na področju je za tako vedenje vzdržujejo še 6 mescev po izvedenem svetovanju, kar se šteje kot uspešna obravnava poklice v zdravstvu predstavil zdravnik družinske medicine, za obravnavo na centru za socialno delo pacienta. Za izvedbo pilota smo prejeli odobritev Komisije za medicinsko etiko. (1) pa socialni delavec, oba z izkušnjami v praksi. Za uporabo vsebin motivacijskega intervjuja sta teoretično in praktično udeležence usposabljala strokovnjak NIJZ in zunanji sodelavec iz prakse. Termini teoretičnega izobraževanja in praktičnega usposabljanja pred začetkom izvajanja pilota so se zvrstili med pomladjo in jesenjo 2018. Nadaljnje usposabljanje, posvetovalna srečanja za izvajalce v času izvajanja pilota, je z občasnim sodelovanjem z zunanjim strokovnjakom iz prakse izvajal strokovnjak NIJZ (1). Vključeni udeleženci usposabljanja za izvajanje ukrepa so bili dogovorjeni oz. določeni s strani vodstev v projekt SOPA vključenih zdravstvenih domov oz. enot centrov za socialno delo, ki so se kot konzorciji zdravstveni dom - center za socialno delo v posameznem lokalnem okolju predhodno prijavili na razpis NIJZ. Skupno je sodelovalo 18 konzorcijev, usposabljanj za izvedbo KU1 se je udeležilo preko 300 strokovnjakov (preglednica 2) (1). 13  Ukrep se v svoji osnovni različici (v okviru Nacionalnega programa preventive srčno-žilnih bolezni odraslih od 30. leta starosti dalje oz. po presoji zdravnika ne glede na starost pacienta in na podlagi kratkega osnovnega izobraževanja zdravnikov in diplomiranih medicinskih sester) že sicer sistemsko izvaja v ambulanti družinske medicine. Pristop SOPA poleg širitve ukrepa na druga področja ukrep in usposabljanje za izvedbo ukrepa razširja tudi v sami ambulanti družinske medicine: na podlagi skrb vzbujajočih podatkov o bremenu alkohola med vsemi starostnimi skupinami, še posebno med mladimi odraslimi (poglavje 1.1 – Zvezek I), so po pristopu SOPA ciljna skupina sistematično in ne glede na starost vsi odrasli pacienti, vse korake ukrepa lahko izvede tako zdravnik kot tudi diplomirana medicinska sestra (prej samo zdravnik). Oba pridobita specialna znanja v okviru poglobljenega (praktičnega) usposabljanja (prej samo kratkega teoretičnega izobraževanja) o alkoholni problematiki in učinkovitem vodenju pogovora o pitju alkohola. Slika 3: Lokalna okolja, v katerih se je izvajal pilot SOPA (1–3). 116 117 SKLOP 3: INTERDISCIPLINARNI PRISTOP K OBRAVNAVI TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA Kot je razvidno iz preglednice 3, je bil projektni cilj uspešno presežen (175 %) in so izvajalci za dosego tega rezultata obravnavali pribl. pol manj pacientov in jih pol manj tudi nagovorili glede pitja alkohola, kot je bilo na podlagi predhodnih tujih raziskav sprva ocenjeno kot pričakovano potrebno. Je pa treba pri tem upoštevati, da številki predstavljata le poročane osebe oz. da izvajalci iz različnih razlogov niso poročali o vseh nagovorjenih in obravnavanih osebah (1). Cilj glede števila izvedenih uspešnih obravnav je bil dosežen v vseh lokalnih okoljih – konzorcijih zdravstveni dom - center za socialno delo (1). Preglednica 3: Doseganje projektnega kazalnika glede KU1 (1) KU1 KAZALNIK – CILJ PILOTA REZULTAT PILOTA Nagovorjenih 60.000 32.355 Obravnavanih 9.000 4.407 Uspešno obravnavanih 540 943 (175 %) Slika 5: Starostna struktura obravnavanih oseb (1). Kot je razvidno s slike 4, se je del obravnav zaključil po enem ali nekaj srečanjih, pri obravnavah s Največ obravnavanih ni imelo posebnega statusa, nekateri so imeli kronično bolezen. V obravnavi spremljanjem pa je faza svetovanja z začetnim odkrivanjem tveganega in škodljivega pitja alkohola pri specialistu medicine dela, prometa in športa je bil pričakovano najvišji delež posameznikov, pri v povprečju trajala med 2 in 3 srečanji, skupaj s spremljanjem pribl. 7,5 oz. 8,5 mescev (slika 4) (1). katerih je bilo pitje alkohola kontraidicirano zaradi nevarnosti pri delu, izvajalke ukrepa v patronaž- Posamezno srečanje, tako svetovalno kot srečanje za spremljanje napredka, je največkrat trajalo 15 nem varstvu pa so imele pričakovano največji delež obravnavanih nosečnic in bolnikov s kronično minut, pogosto tudi 10 ali 20, redkeje 5 ali 30 (1). boleznijo (slika 6) (1). Slika 4: Povprečno trajanje obravnave (1). Slika 6: Struktura posebnih statusov po profilih v deležih (1). Obravnavani so bili v večji meri moški (pribl. 75 %) (1). Kot je razvidno s slike 5, so v obravnavi so-Izvajalci KU1 so se redno udeleževali srečanj lokalnih, regionalnih in nacionalnih mrež akterjev alko-delovali udeleženci, stari od 18 do 97 let. Povprečna starost obravnavanega je bila 52 let (1). Največ holne politike oz. pristopa SOPA (več v nadaljevanju pri podnaslovu Interdisciplinarno sodelovanje, obravnavanih je imelo zaključeno poklicno, srednjo ali osnovno šolo (1). mreženje med izvajalci ukrepov). 118 119 SKLOP 3: INTERDISCIPLINARNI PRISTOP K OBRAVNAVI TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA V času od razglasitve epidemije do zaključka pilota sta se zaradi zaustavitve izvajanja večine pre-Izvajalci delavnice so bili v veliki meri zelo zadovoljni z izvedenim usposabljanjem in priročnikom ter ventivnih aktivnosti v zdravstvenih domovih in na centrih za socialno delo skoraj povsem prenehala so v veliki meri menili, da so vsebine delavnice uporabne tako za udeležence kot zanje osebno, prav odkrivanje tveganega in škodljivega pitja alkohola in svetovanje pacientom/uporabnikom glede pitja tako so poročali o posebni vrednosti posvetovalnih srečanj, kjer so lahko konstruktivno raziskali di-alkohola, spremljanje pacientov/uporabnikov, ki so bili že v obravnavi, pa je znatno upadlo (1). leme in izzive glede izvajanja delavnice, se počutili slišane in se razbremenili pritiska ter se dodatno motivirali k izvajanju delavnice (1).  Kratki ukrep 1 je z letom 2022 v obliki dveh delavnic ( Individualno svetovanje za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola – temeljni del in Individualno svetovanje za opuščanje tveganega Udeleženci delavnice so bili tako moški kot ženske, bili so različnih starosti, največ udeležencev je in škodljivega pitja alkohola – vzdrževalni del) sistemsko implementiran v izvajanje programa Sku-bilo starih med 25 in 34 let. Vsem se je delavnica zdela koristna, izvedeli so veliko novega, pridobili paj za zdravje, ki se izvaja v ZVC/CKZ po vsej Sloveniji (poglavje 4.3 – Zvezek I ). Ob zagotavljanju uporabna znanja in veščine za vsakdan. Izrazili so, da bi si želeli več takih priložnosti in vaj tudi v izvajanja KU1 v ZVC/CKZ so nadaljnji potrebni koraki sistemska implementacija ukrepa na ostalih prihodnje. Izpostavili so dobro, sproščeno in vzpodbudno vzdušje v skupini ter izrazili zadovoljstvo s področjih pristopa SOPA: družinska medicina, patronažno varstvo, medicina dela, prometa in špor-strokovnostjo izvajalca delavnice. Posamezno srečanje delavnice bi v veliki meri priporočili tudi dru-ta ter socialno varstvo. gim (slika 7) (1). Ukrep delavnica Zdravi odnosi Namen in cilji ukrepa V pristopu SOPA smo kot spremljevalni pa hkrati temeljni ukrep razvili in vključili delavnico s področja medosebnih odnosov – Izbrane veščine za krepitev medosebnih odnosov (kratko Zdravi odnosi), saj odnosi lahko predstavljajo dejavnik tveganja za težave zaradi alkohola in težave zaradi alkohola lahko predstavljajo dejavnik tveganja za slab(š)e odnose. Odnosi imajo pomemben vpliv na dobro počutje in zdravje, tako širše kot tudi konkretno na razvoj sindroma odvisnosti od alkohola ter potek in izid zdravljenja (6–14). Cilj delavnice je, da udeleženci pozornost namenijo opazovanju svojih medosebnih odnosov in svojemu delovanju v njih ter usvojitvi izbranih osnovnih odnosnih veščin, ki lahko prispevajo h kakovosti odnosov oz. večjemu zadovoljstvu z odnosi. Izvajalci delavnic z udeleženci na 4 dvournih tedenskih srečanjih raziskujejo socialno mrežo, veščine za krepitev blagostanja, asertivno komunikacijo in spretnosti reševanja problemov (1, 4). Delavnica poteka v ZVC/CKZ, za udeležbo ni potrebna napotnica zdravnika oz. usmeritev drugega. Slika 7: Delež udeležencev delavnice, ki bi posamezna srečanja priporočili drugim (1). Usposabljanje za pilotno izvajanje delavnic  Delavnica Zdravi odnosi je od leta 2022 sistemsko vključena v program Skupaj za zdravje in se izvaja v ZVC/CKZ po vsej Sloveniji. Izvajalci delavnic Zdravi odnosi so bili psihologi/-inje in diplomirane medicinske sestre/zdravstveniki v zdravstvenovzgojnih centrih/centrih za krepitev zdravja (ZVC/CKZ) in so bili za izvedbo delavnic posebej usposobljeni z udeležbo na petdnevnem modulu. Vsaki od štirih delavniških tem (medosebni odnosi splošneje, krepitev blagostanja, veščine asertivnosti, spretnosti reševanja problemov) je bil namenjen po en dan usposabljanja, zadnji dan je bil namenjen ključnim vsebinskim poudarkom in formalnim vidikom izvajanja delavnice. Vsaka tema je bila predstavljena na enak način: teoretičnim izhodiščem in predstavitvi poteka srečanja je sledila izvedba srečanja z udeleženci usposabljanja z diskusijo. Udeleženci usposabljanja so prejeli priročnik za izvedbo delavnice z učnim načrtom, teoretičnimi izhodišči in primerom izvedbe delavnice ter informativna plakat in letak za člane skupnosti. V času izvajanja delavnic so imeli izvajalci nadalje na voljo možnost mesečnega individualnega posveta in dvanajstih skupinskih posvetovalnih srečanj z mentoricami, avtoricami delavnice (1, 4). Pilotno izvajanje delavnic in rezultati Delavnica se je pilotno izvajala v 18 projektnih konzorcijskih ZVC/CKZ po Sloveniji (slika 3) v času od novembra 2019 do aprila 2021. Projektni cilj je bil, da vsak izvajalec izvede 12 srečanj delavnice in vsako srečanje vsaj enkrat, a se to zaradi zaustavitve izvajanja tovrstne preventive v času epidemije ni realiziralo v celoti in je bilo od skupno načrtovanih 216 izvedenih 173 srečanj. 120 121 SKLOP 3: INTERDISCIPLINARNI PRISTOP K OBRAVNAVI TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA Kratki ukrep 2 Usposabljanje za izvajanje kratkega ukrepa 2 Za vsako vključeno področje smo pripravili enodnevno usposabljanje za izvedbo ukrepa (1). NIJZ ga Namen in cilji kratkega ukrepa 2, s področji izvajanja je Izvedel v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. Program je zajemal informacije o pristopu SOPA, vsebine s področja alkoholne problematike širše in specifično na izbranem področju ter o vodenju Kratki ukrep 2 (KU2) je krajša različica kratkega ukrepa 1 (KU1). Gre za v siceršnjo obravnavo paci-motivacijskega pogovora in kulturnih kompetencah. Vstopne točke v obravnavo alkoholne problema-enta smiselno umeščeno izvajanje kratkega nasveta, ki se ga lahko izvede v 3–5 minutah. Cilj je ob tike na področju je predstavil strokovnjak iz prakse. Termini enodnevnih usposabljanj po področjih so vsaj enkratni priložnosti raziskati pacientove pivske navade in mu po potrebi motivacijsko svetovati se zvrstili od oktobra 2019 do oktobra 2020 (1). Utemeljitev in koraki naslavljanja alkoholne proble-opustitev tveganega in škodljivega pitja alkohola z morebitno usmeritvijo k nadaljnjim virom pomoči. matike so po področjih predstavljeni v poglavjih 5.1 do 5.8 – Zvezek II. Ukrep lahko izvajajo zdravstveni delavci na osmih zdravstvenih področjih (preglednica 4). Preglednica 4: Področje delovanja oz. strokovni profil, ki izvaja kratki ukrep 2 – kratki nasvet Pilotno izvajanje kratkega ukrepa 2 in rezultati PODROČJE DELOVANJA OZ. STROKOVNI PROFIL, KI IZVAJA KRATKI UKREP 2 – KRATKI NASVET Kratki ukrep 2 kot tak se pilotno ni izvajal, to je prihodnja aktivnost, pilotno je bilo zastavljeno usposabljanje izvajalcev. Na usposabljanje iz kratkega ukrepa 2 so bili strokovnjaki po področjih vabljeni pre-Zdravnik, specialist ginekologije in porodništva, in drugi zdravstveni delavci na področju ko adrem pristojnih institucij in adrem tima SOPA ter objav v področnih glasilih oz. revijah in adreme Zdravniške zbornice Slovenije. Skupno se je usposabljanj za izvedbo KU2 udeležilo 138 strokovnjakov, Zdravnik, specialist kardiolog, in drugi zdravstveni delavci na področju število udeležencev je bilo najmanjše na usposabljanju za področje kardiologije (sedem) in največje na področju transfuzijske medicine (dvaintrideset). Kot prikazuje slika 9, so bili vsi udeleženci usposa-Zdravnik, specialist gastroenterolog, in drugi zdravstveni delavci na področju bljanja z različnimi vidiki predstavljenega zadovoljni, saj so usvojili nova znanja, še posebno o načinu vodenja pogovora (poglavji 2.1 in 2.2 – Zvezek I) (1). Zdravnik, specialist onkolog, in drugi zdravstveni delavci na področju Zdravnik, specialist otorinolaringolog, in drugi zdravstveni delavci na področju Zdravnik, specialist urgentne medicine, in drugi zdravstveni delavci na področju Zdravstveni delavci na področju transfuzijske medicine Zobozdravnik Korake kratkega ukrepa 2, izvedenega po principu motivacijskega intervjuja (poglavje 1.2 – Zvezek I in poglavje 2.1 – Zvezek I), lahko strnemo v naslednje (slika 8). KRATKI UKREP 2 – KU2 • V pogovor o skrbi za zdravje vključim tudi vprašanja glede pitja alkohola. • Ob zaznanem (čezmernem) pitju alkohola predstavim: Znanstvena spoznanja o negativnih posledicah pitja alkohola na zdravje in Slika 9: Zadovoljstvo z vsebinskimi sklopi usposabljanja (1). Zdrave možnosti skrbi zase; izpostavim: → čim manj, tem bolje, najbolje nič. • Izrazim skrb za pacientovo zdravje in vprašam po želji o spremembi. • Spodbudim k spremembi in po potrebi usmerim na vire pomoči. • Po možnosti spremljam napredek. Slika 8: Koraki kratkega ukrepa 2 (1). 122 123 SKLOP 3: INTERDISCIPLINARNI PRISTOP K OBRAVNAVI TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA Usposabljanje za izvajanje kratkega ukrepa 3 je bilo zasnovano kot celodnevno in je zajemalo raz-nolike učne vsebine. Tako izvajalci ZRSZ kot tudi izvajalci NVO so na usposabljanju prejeli vsebine s področja alkoholne problematike (poznavanje škodljivih posledic, prepoznavanje vzorcev pitja alkohola) in pristopa SOPA (izvajanje kratkega ukrepa 1 in viri pomoči, pomen lokalnih in regionalnih mrež ipd.), kulturnih kompetenc in mokre kulture ter s področja izvajanja in iskanja načinov, kako v prakso vpeljati kratki ukrep 3. Ker je za ZRSZ značilno pretežno individualno delo, je bil del usposabljanja namenjen tudi osnovam motivacijskega intervjuja, izvajalci iz NVO pa so se nekoliko bolj poglobljeno lotili raziskovanja različnih možnih načinov vpeljave kratkega ukrepa v aktivnosti društva (1). Prav tako je usposabljanje predstavljalo ključni kanal za predstavitev že obstoječih informativnih gradiv SOPA, ki so izvajalcem omogočale orodje za dodatno informiranje uporabnikov, strank, članov ipd. V projektu SOPA je bilo iz navedenih vsebin usposobljenih 63 izvajalcev iz ZRSZ in 82 izvajalcev iz različnih krovnih nevladnih organizacij (1). Udeleženci usposabljanj so bili z izvedenimi usposabljanji iz kratkega ukrepa 3 v veliki meri zadovoljni (slika 11) (1). Slika 10: Ocene pridobljenega novega znanja (1).  Naslednji korak, vezan na kratki ukrep 2 je pilotiranje pristopa na izbranih področjih in nato zago-tovitev sistemske implementacije aktivnosti. Kratki ukrep 3 Namen in cilji kratkega ukrepa 3, s področji izvajanja: Poleg kratkega svetovanja (KU1) oz. kratkega nasveta (KU2), ki se izvajata na individualni ravni, je pri reševanju alkoholne problematike v pristopu SOPA ključno motivacijsko ozaveščanje prebivalcev Slovenije v lokalni skupnosti in širše. Pri tem je posebno pozornost treba nameniti tudi tistim, ki so prepoznani kot dodatno ranljivi z vidika pitja alkohola. Slednje je tudi osrednji namen izvajanja kratkega ukrepa 3 (KU3), ki je v projektu SOPA temeljil na širjenju vsebine o alkoholni problematiki, zdravih alternativah pitju alkoholnih pijač in virih pomoči, ki so na voljo tistim, ki želijo zmanjšati ali opustiti pitje alkohola (1). Za učinkovito ozaveščanje je pomembna vzpostavitev raznolikih aktivnosti in mreže organizacij, ki pri Slika 11: Prikaz ocen zadovoljstva z usposabljanji (1). svojem delu naslavljajo dodatno ranljive skupine z vidika pitja, kot so npr. gibalno ovirani, brezposelni, senzorno ovirani, socialno ogroženi ipd., ali pa organizacije, ki omogočajo zajem tistih posameznikov, ki se že odločajo za nekatere zdrave izbire oz. alternative, npr. športnikov, kulturnikov. Pilotno izvajanje kratkega ukrepa 3 in rezultati Izvajanje kratkega ukrepa 3 temelji na vpeljevanju aktivnosti ozaveščanja v delo, ki že poteka v ne-Kratki ukrep 3 je v projektu SOPA pilotno zaživel v 18 lokalnih okoljih po Sloveniji. Usposobljeni iz-katerih lokalnih društvih ali uradih za delo. To navadno zajema aktivnosti in dogodke, ki jih sicer or-vajalci iz NVO in ZRSZ so z različnimi aktivnostmi motivacijsko informirali uporabnike, stranke, člane ganizirajo, ali pa način individualnega dela z uporabniki, torej tistimi, ki neposredno prihajajo v stik z društev in širšo javnost. Podporo pri tem so prejemali s strani člana tima SOPA – območne odgovorne društvi oz. uradi za delo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ). Zaželeno osebe s pristojne območne enote NIJZ, ki je nudila vsebinsko in koordinativno podporo (1). je tudi vpeljevanje novih aktivnosti ali sodelovanje pri skupnih aktivnosti z drugimi društvi ali ustano-Projekt SOPA je pri izvajanju kratkega ukrepa 3 vključeval različna področja dela, ki jih pokrivajo raz-vami (občine, zdravstveni domovi, centri za socialno delo, uradi za delo ipd.), ki delujejo v lokalnem lične krovne NVO in ZRSZ. Njihovi strokovnjaki in predstavniki so v 18 lokalnih okoljih motivacijsko ali regionalnem okolju (1, 3). ozaveščali o virih pomoči, alkoholni problematiki in spodbujali k zdravim izbiram (1). Ti akterji so bili naslednji (preglednica 5). Usposabljanje za izvajanje kratkega ukrepa 3 Za izvajanje kratkega ukrepa 3 je ključna senzibilizacija izvajalcev v društvih in na uradih za delo za alkoholno problematiko, predvsem z opremljanjem z novimi znanji in veščinami s področja. 124 125 SKLOP 3: INTERDISCIPLINARNI PRISTOP K OBRAVNAVI TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA Preglednica 5: Sodelujoči v projektu SOPA in področja dela (1) PODROČJE NVO OZ. ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE AKTIVNOSTI ZRSZ IN NVO Gibalna oviranost Zveza paraplegikov Slovenije • Dogodki na lokalni ravni: kulturni dogodki, informativni dnevi, športne prireditve, delavnice in usposabljanj ipd. so bile priložnosti za vključevanje tematike o alkoholni problematiki in drugih Duševno zdravje ŠENT – Slovensko združenje za duševno vsebin SOPA ter deljenje vseh ključnih gradiv SOPA. zdravje, Ozara • Aktivno sodelovanje ob obeležitvah Dneva brez alkohola: skupna regijska aktivnosti, v kateri so se povezovali različni NVO, ZRSZ in NIJZ ter z raznolikimi aktivnosti prispevali k tej posebni obele- Šport Športna unija Slovenije žitvi dneva brez alkohola, s promocijo zdravih izbir in alternativ pitju alkohola. Splošnokoristne dejavnosti v verski skupnosti, • Razdeljevanje informativnih gradiv SOPA: je potekalo ob rednih stikih z uporabniki v ZRSZ ali s dobrodelnost Slovenska Karitas člani v društvih ter ob vseh večjih dogodkih, ki so potekali v organizaciji sodelujočih NVO in ZRSZ. • Aktivna udeležba na srečanjih lokalnih mrež SOPA: izmenjevanje izkušenj glede alkoholne pro-Družina in socialno varstvo Zveza prijateljev mladine Slovenije blematike z vsemi sodelujočimi lokalnimi deležniki v SOPA (zdravstveni delavci, socialni delavci, ostale NVO ali ZRSZ). Zdravje srca in ožilja, dobrodelnost Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije • Udeležba in sodelovanje na regijskih mrežah SOPA: aktivno iskanje načinov skupnega naslavlja-Brezposelnost in storitve za trg dela Zveza Republike Slovenije za zaposlovanje nja alkoholne problematike v regiji v sodelovanju z ostalimi pomembnimi deležniki SOPA. DODATNA AKTIVNOST NVO Poleg omenjenih področij in organizacij so se v projektu naslavljale tudi ranljive skupine z vidika • Medijske in druge vrste objav na temo alkoholne problematike, virov pomoči in drugih aktualnih senzorne oviranosti (gluhi in naglušni, slepi in slabovidni) z ustrezno prilagoditvijo vsebine in infor-vsebin SOPA. mativnih gradiv ter uradne spletne strani projekta SOPA za lažji dostop do pomembnih informacij (1). DODATNA AKTIVNOST ZRSZ ZRSZ in NVO so k izvajanju aktivnosti pristopili znotraj okvirov že obstoječih dogodkov in načinov dela, v nekaterih primerih pa so se priključevali k aktivnostim drugih NVO ali NIJZ ali pa so zasnovali • Organizacija in pormocija delavnic Zdrav življenjski slog za brezposelne osebe, ki so jih izva-nove dogodke oz. načine dela, ki so vključevali vsebine pristopa SOPA. Pilotno izvajanje je potekalo jali strokovnjaki NIJZ. Osveščali so o pomembnosti zdravega življenjskega sloga z vidika zdrave od septembra 2018 do marca 2021 (1). prehrane, zmerne telesne dejavnosti, skrbi za duševno zdravje in izogibanja tveganim vedenjem (npr. pitju alkohola). Vsi udeleženci so pridobili tudi pomembne informacije o delavnicah in sve-tovanjih, ki so jim na voljo v lokalnem zdravstveno vzgojnem centru oz. centru za krepitev zdravja Slika 12: Aktivnosti NVO in ZRSZ (1). Rezultati pilota (1) Šest vključenih krovnih NVO je v času izvajanja pilota sodelovalo pri 251 dogodkih na lokalni ravni. Vanje so bili vključeni razdeljevanje gradiva SOPA, predstavitev alkoholne problematike ali druge aktualne tematike projekta SOPA. Od tega je 23 dogodkov soustvarjalo več društev hkrati, občasno tudi v sodelovanju z izvajalci ZRSZ v lokalnem okolju. NVO in ZRSZ so sodelovali tudi pri izvedbah javnih obeležitev dneva brez alkohola. Teh se jih je zvrstilo 16 (1). Dogodkov v lokalni skupnosti se je po ocenah društev udeležilo preko 13.000 ljudi. Imeli so prilož- nost prejeti informacije o alkoholni problematiki in virih pomoči, ki so njim in njihovim bližnjim na voljo ob težavah zaradi tveganega ali škodljivega pitja alkohola. Ti dogodki so bili tudi glavni kanal za razdeljevanje gradiv. Poleg tega so nekatera društva delila gradiva tudi ob individualnih razgovorih z uporabniki ali razdeljevanju paketov hrane, božičnih daril ipd. Skupno so društva razdelila skoraj 20.000 različnih gradiv SOPA (1). 126 127 SKLOP 3: INTERDISCIPLINARNI PRISTOP K OBRAVNAVI TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA Ključen je bil tudi doprinos društev z vidika medijskih objav. Te so glas o alkoholni problematiki in zdravstvenega doma in centra za socialno delo. V vsakem lokalnem okolju so bili kot pomembni de-projektu SOPA širile tudi med naslovnike, ki se dogodkov niso udeleževali. Med sodelovanjem je šest ležniki za naslavljanje alkoholne problematike prepoznani (1): nevladnih organizacij v ta namen ustvarilo 93 medijskih objav, od tega 75 spletnih, 12 tiskanih in 6 radijskih prispevkov (1). • zdravstveni delavci (zdravniki/-ce, diplomirani zdravstveniki/medicinske sestre), ki delujejo v lokalnem zdravstvenem domu, 18 sodelujočih uradov za delo (ZRSZ) je v času pilotnih aktivnosti sodelovalo pri izvedbi 53 dogodkov, s katerimi so naslovili več kot 850 oseb, in 13 večjih dogodkih, med drugim tudi na obeležitvah DBA. • strokovni delavci iz lokalnega centra za socialno delo, Preko dogodkov in individualnih obravnav posameznikov v okviru rednega dela so razdelili skoraj • predstavniki občine, 10.000 različnih gradiv SOPA. Razdeljevanje gradiv je bilo oteženo v času epidemije COVID-19. V teh • predstavniki, ki delujejo v lokalnem uradu za delo (ZRSZ), primerih so nekateri svetovalci svoje stranke usmerili na spletne različice gradiv. Dostop do različnih informacij o alkoholni problematiki in virih pomoči je bil torej kljub vsemu omogočen (1). • lokalna društva, ki delujejo na področju ranljivih skupin (NVO), S pomočjo sodelovanja vseh uradov za delo je bilo izvedenih • predstavniki policije, 20 delavnic na temo zdravega življenj- skega sloga. Tako je 255 brezposelnih oseb prejelo pomembne informacije, ki lahko pripomorejo h • mediji in krepitvi zdravja vsakega posameznika. Udeleženci so bili z omenjenimi delavnicami zelo zadovoljni (1). • predstavniki ustaljenih pristopov (skupine samopomoči in terapevtske skupine v primeru težav za-Posebno pozornost smo v času projekta namenili tudi ozaveščanju o (specifični) ranljivosti glede pitja radi alkohola oz. sindroma odvisnosti od alkohola, psihiatri alkohologi) (poglavja 7.1–7.5 – Zvezek I I). alkohola med pripadniki spolnih in seksualnih manjšin (15). Namen delovanja mrež na različnih nivojih (lokalnem, regionalnem, nacionalnem) je bil zagotoviti Interdisciplinarno sodelovanje, mreženje večjo vključenost vseh deležnikov SOPA in hkrati učinkovito prenesti informacije o izvajanju ukrepov na terenu, po principu od spodaj navzgor (od lokalne preko regijske do nacionalne ravni) in obratno med izvajalci ukrepov (od nacionalne preko regijske vse do lokalne ravni). Tovrstni pristop je omogočal, da so se informacije kljub velikemu številu vključenih deležnikov, učinkovito prenašale med vsemi ravnmi. Mreže so tako Pristop SOPA temelji na interdisciplinarnem povezovanju pri zamejevanju alkoholne problematike. omogočale prostor, da mnenja deli prav vsak pomemben deležnik lokalne skupnosti, hkrati pa se je Prepletanje izkušenj in idej predstavnikov različnih področij dela je ključno za sledenje cilju zmanjše-zagotovil tudi prenos informacij z nacionalne ravni (vodenje projekta in Ministrstvo za zdravje) do vanja problematike, ki predstavlja težave za posameznika, njegovo družino, bližnjo okolico, družbo in vsakega pomembnega deležnika v lokalni skupnosti (izvajalci ukrepov). Tovrstni način prejema infor-državo. Posledice pitja alkohola niso nikoli samo telesne, temveč so tudi psihosocialne narave. Ravno macij s terena je doprinesel tudi k sprotnim prilagoditvam izvajanja pristopa oz. projekta SOPA (1). zaradi tega je pri naslavljanju tovrstnih problemov sodelovanje zdravstvenega in socialnega sektorja, nevladnih organizacij, medijev in pomembnih odločevalcev tisto, kar lahko pomembno doprinese k V projektu se je tako oblikovalo 8 regijskih mrež, 18 lokalnih mrež in ena skupna nacionalna mreža. spremembam v lokalnem, regijskem ali nacionalnem prostoru. V okviru projekta je KU1 in KU3 na terenu, v 18 lokalnih okoljih, izvajalo približno 400 izvajalcev iz zdravstvenih domov, centrov za socialno delo, uradov za delo in lokalnih društev z različnih področij (3). Povezovanje teh izvajalcev je bilo ključnega pomena za: LOKALNE REGIJSKE NACIONALNA • vzpostavitev sodelovanja med različnimi lokalnimi deležniki, MREŽE MREŽE MREŽA • prenos vseh relevantnih informacij, povezanih z aktualnim dogajanjem na področju alkoholne problematike in projektom SOPA na splošno; • deljenje in izmenjavo mnenj in izkušenj izvajalcev na terenu; Slika 13: Prikaz prenosa informacij med različnimi ravnmi mrež. • iskanje možnosti sodelovanja pri konkretnih skupnih aktivnostih v smeri zamejevanja alkoholne problematike; Vsa srečanja so potekala v obdobju od novembra 2018 do marca 2021. V tem času so se izvedli: • krepitev in vzdrževanje skupnega cilja, torej zmanjšanja negativnih posledic zaradi pitja alkohola v regiji oz. lokalnem okolju (1). • po 6 srečanj lokalnih mrež v vsakem izmed 18 lokalnih okolij SOPA (skupno 108), Projekt SOPA je različne predstavnike področij in strokovnjakov vključeval na lokalni, regionalni in • po 6 srečanj regijskih mrež v vsaki izmed 8 regij NIJZ (skupno 48), nacionalni ravni. • 3 srečanja nacionalne mreže. V osmih od devetih regij14 , ki so bile oblikovane na ravni območnih enot NIJZ-ja, je bilo koordinirano sodelovanje pomembnih deležnikov iz 18 lokalnih okoljih, ki jih je opredeljeval konzorcij vključenega 14 Akterji iz novomeške regije se v projekt niso vključili. 128 129 SKLOP 3: INTERDISCIPLINARNI PRISTOP K OBRAVNAVI TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA Namen srečanj lokalne mreže Medijske aktivnosti in širjenje sporočil SOPA Srečanja lokalne mreže so bila namenjena predvsem povezovanju med izvajalci kratkega ukrepa 1, hkrati pa tudi spoznavanju delovanja drugih inštitucij in strokovnjakov oz. predstavnikov organizacij Vloga medijev in pomen njihovega vključevanja v lokalnem okolju, ki prav tako že delujejo na področju alkoholne problematike (AA, Al-Anon, KZA, Za ustrezno širjenje javnozdravstvenih vsebin je ključno sodelovanje z mediji, ki pri svojem delu nas-alkohologi) ali pa so bili v tematiko vpeti zaradi vključitve v projekt SOPA (ZRSZ in NVO). Slednje je lavljajo širšo populacijo. V projektu SOPA so bili prepoznani kot pomemben akter s treh različnih spodbujalo k več sodelovanja na lokalni ravni. Prav tako so mreže lokalnih srečanj omogočile prostor vidikov (1). za predstavljanje informacij in mnenj o vseh aktualnih temah na področju alkoholne politike in alko-1. Mediji kot sokreatorji socialnih norm in pomembni akterji v skupnosti holne problematike na splošno in konkretneje v samem lokalnem okolju. Teme so bile npr. medijske objave o alkoholni problematiki in pristopu SOPA, aktualni dogodki na lokalni ravni kratkega ukrepa Mediji z vsakodnevnim poročanjem posredno in neposredno vplivajo na oblikovanje socialnih norm 3, predstavitev programa To sem jaz, predstavitev gradiva SOPA, prilagojenega za lahko branje ipd. (1). v družbi. Poročajo o sprejemljivem in nesprejemljivem vedenju, posledicah škodljivega vedenja, pozitivnih učinkih ustreznejšega vedenja. Vsa ta sporočila pridejo v ospredje tudi pri naslavljanju pitja Namen srečanj regijske mreže alkohola, s čimer so prav tako pomemben deležnik, ki lahko doprinese k zmanjšanju škodljivih posledic zaradi pitja alkohola. S tega vidika so mediji pomemben del skupnosti, lokalnih in regijskih mrež Namen teh srečanj je bil prav tako povezovati strokovnjake in predstavnike različnih področij dela, da ter širše. bi zamejevali alkoholno problematiko v regiji. Zasedba na tovrstnih srečanjih je bila, z vidika nalog, ki jih deležniki opravljajo v SOPA, bolj raznolika kot na lokalnih srečanjih (lokalnih mrež so se pretežno 2. Mediji kot pomembni obveščevalci o aktualnem v okviru izvajanja pristopa SOPA in kot sporo-udeleževali izvajalci kratkega ukrepa 1). Poleg predstavitev delovanja različnih strokovnjakov in pred- čevalec verodostojnih javnozdravstvenih vsebin stavnikov področij ter seznanjanja z aktualnimi temami s področja so bili cilji srečanj tudi razmišlja-Mediji so bili ključni tudi z vidika poročanja o verodostojnih dejstvih glede pitja alkohola, o pristopu nje, načrtovanje in izvedba skupnih akcij v smeri zamejevanja alkoholne problematike (npr. obe-SOPA in dogodkih, ki so se navezovali na zamejevanje alkoholne problematike ter možnih zdravih izbi-ležitev dneva brez alkohola). V ospredju je bilo iskanje možnosti za vključitev deležnikov v trenutno rah. Bili so glavni kanal za medijske kampanje, ki so širšo javnost naslovile glede pomembnih vidikov, in prihodnje aktualno dogajanje v regiji. Regijska srečanja so prav tako omogočala aktivnejše poves ciljem zmanjšati pitje alkohola. zovanje med izvajalci kratkega ukrepa 1 (svetovanje) in izvajalci kratkega ukrepa 3 (informiranje) (1). 3. Mediji kot podpora pri pripravi Priporočil za odgovorno poročanje o alkoholu Namen srečanj nacionalne mreže Na podlagi stanja glede poročanja o pitju alkohola slovenskih medijev smo v okviru projekta SOPA zastavili pripravo Priporočil za javnozdravstveno ustrezno poročanje o alkoholnih pijačah v množičnih Srečanja nacionalne mreže so potekala predvsem z namenom izmenjave informacij med regijami oz. medijih (5). Priporočila so namenjena predstavitvi vodil pri pripravi medijskih prispevkov, ki se nave-izvajalci pristopa SOPA in nacionalno ravnijo, ki jo je predstavljalo vodstvo projekta na NIJZ in Ministr-zujejo na poročanje o alkoholnih pijačah, da bi zamejili prispevke, ki bi pitje alkohola spodbujali. Za stvu za zdravje. To je omogočalo dobro pretočnost informacij in pregled nad dogajanjem na terenu, ustrezno opredelitev priporočil je bil ključen posvet s predstavniki medijev (novinarji in uredniki), ki kar je služilo tudi sprotnemu prilagajanju, hkrati pa podajanju usmeritev za še učinkovitejše delovanje je potekal v obliki fokusnih skupin. Vključevanje medijev je bilo tako pomembno tudi z raziskovalnega v smeri zamejevanja alkoholne problematike v regijah (1). vidika (5). Ključni poudarki Širjenje pomembnih sporočil v okviru pristopa SOPA Na podlagi pregleda delovanja in evalvacije mrež na posameznih nivojih, kot so lokalni, regijski in na-S širjenjem različnih sporočil o SOPA smo širšo javnost osveščali o različnih tematikah, ki se navezuje-cionalni, lahko ugotovimo, da so imele mreže pomembno dodano vrednost predvsem pri (1): jo na pitje alkohola. V letih od 2016 do 2021 smo komunicirali različna sporočila, kot so (1): • nudenju prostora za izmenjavo informacij o delovanju posameznih inštitucij, društev, strokovnjakov oz. področij dela; • Osnovne informacije o projektu SOPA. • nudenju prostora za sodelovanje in načrtovanje skupnih aktivnosti, kar je pripomoglo tudi k iz- • Statistike o pitju alkohola in posledicah v Sloveniji. vedbi konkretnih javnih dogodkov, pomembnih z vidika podajanja javnozdravstvenih vsebin lokalni • Negativne posledice pitja alkohola in tveganih vedenjih. skupnosti, še posebno z vidika osveščanja o alkoholni problematiki in zdravih izbirah (npr. obeležitev DBA, skupni dogodki društev in urada za delo); • Možni viri pomoči v primeru zmanjšanja ali opustitve pitja alkohola. • vzpostavitvi interdisciplinarnih mrež, ki združujejo strokovnjake, ki lahko na različne načine dopri- • Spodbujanje zdravih alternativ. nesejo k zamejevanju tveganega in škodljivega pitja alkohola; • Pitje alkohola v času epidemije COVID-19 in duševne stiske. • grajenju medsebojnega zaupanja in občutka zavezanosti k skupnemu javnozdravstvenemu cilju – • Rezultati projekta SOPA (lokalno in nacionalno). zmanjšati pitje alkohola med prebivalci lokalne skupnosti; • pridobivanju aktualnih, preverjenih vsebin s področja alkoholne problematike; Širjenje sporočil je potekalo na reaktiven (približno 20–30 %) in proaktiven način (70–80 %) tako na lokalni kot nacionalni ravni. Pri tem smo uporabljali različne medije, kot so TV, tisk, splet in radio. • izmenjavi informacij med izvajalci ukrepov in NIJZ-jem, ki je projekt razvijal in vodil, zaradi česar Ključna sporočila so bila odsev tako aktualnega dogajanja v pristopu SOPA (npr. dogodki dan brez alko-so bile možne sprotne prilagoditve, da bi izboljšali izvajanje pristopa SOPA (1). hola) kot tudi aktualnega dogajanja v Sloveniji na splošno (npr. posebna sporočila v času epidemije) (1). 130 131 SKLOP 3: INTERDISCIPLINARNI PRISTOP K OBRAVNAVI TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA Za namen širjenja sporočil so se odvijale različne aktivnosti z vključevanjem medijev (1). z oddajami, v katerih sta bila v siceršnji spored vključena tudi kviz o pitju alkoholnih pijač in pogovor s strokovnjakom SOPA z NIJZ. Tudi na splošno so bili mediji tisti, ki so o obeležitvah DBA obveščali pred • Samostojna nacionalna tiskovna konferenca SOPA o pristopu in projektu SOPA dogodki in po njih in tako širili njihovo sporočilnost širše po Sloveniji. Izvedena je bila junija 2018, pred začetkom izvajanja pilotnih aktivnosti SOPA. Namenjena je bila • Medijske kampanje predvsem predstavitvi in promociji pristopa SOPA, ozaveščanju o virih pomoči, ciljih pristopa in predstavitvi spletne strani pristopa z vsemi potrebnimi informacijami. Medijske kampanje so bile ključne za proaktivno širjenje sporočil, ki se navezujejo na pitje alkohola, problematiko, vire pomoči in spodbujanje k zdravim izbiram. Prebivalcem Slovenije so se približale • Skupna srečanja projekta SOPA in mediji preko reklamnih videospotov na televiziji, radiu, spletnih straneh, z grafičnimi podobami na plakatih Skupna srečanja so bila namenjena vsem sodelujočim pri projektu SOPA, tako izvajalcem kratkih ter zadki avtobusov. V času od jeseni 2019 do konca leta 2021 je bilo izvedenih 11 medijskih kam-ukrepov kot vsem vključenim izobraževalcem, političnim odločevalcem in drugim, ki so na druge panj, ki so bile večinoma zasnovane samostojno ali pa kot podpora drugim že omenjenim aktivnos-načine doprinesli k delovanju projekta. Potekala so v obliki strokovnih konferenc, katerih vsebine so tim. Namenjene so bile promociji aktivnosti pristopa SOPA ob začetku in zaključku projekta, podpori bile, poleg aktualnega na projektu, tudi strokovno specifične in so zajemale različne tematike. Med pri akciji 40 dni brez alkohola in obeležitvi dneva brez alkohola, ozaveščanju o učinkih alkohola v času trajanjem projekta so se tako zvrstila 4 skupna srečanja z naslednjimi osrednjimi tematikami: epidemije in virih pomoči ter promociji sporočila čim manj tem bolje, najbolje pa je nič alkohola, v - predstavitev pilotnih aktivnosti kratkega ukrepa 1 v projektu SOPA; kateri so kot ambasadorji zdravega življenjskega sloga sodelovale znane osebnosti. - interdisciplinarnost projekta SOPA in predstavitev vseh sodelujočih področij dela; V trajanju projekta SOPA so nastale številne medijske objave in aktivnosti, ki so nosile pomembna - vmesni rezultati projekta SOPA in pitje alkohola v navezavi na otroke in mladostnike (poglavje 1.2 sporočila o javnozdravstveni problematiki pitja alkohola, možnih zdravih izbirah in virih pomoči, ki – Zvezek I) in bremenu bolezni (poglavje 1.2 – Zvezek I) ter dodatek o otrocih iz družin s težavami jih je nudil pristop SOPA. S tem se je vsebine in prepoznavnost pristopa SOPA približala tako lokalni zaradi alkohola (glej dodatek 2 – Zvezek I); skupnosti kot prebivalstvu Slovenije širše. - rezultati projekta SOPA pred iztekom in pitje alkohola med starejšimi (glej dodatek 1 – Zvezek I) • Spletna stran in gradiva SOPA Na vsa skupna srečanja so bili vabljeni tudi mediji, ki so nato sporočila o projektu in tematikah širili naprej. Širina medijskega udejstvovanja, tako reaktivnega kot proaktivnega, se kaže v več kot 150 medijskih objavah, ki so navedene na spletni strani projekta SOPA (www.sopa.si). • Predstavitev izvajalcev kratkih ukrepov v lokalnih in nacionalnih medijih Spletna stran projekta je služila kot pomemben kanal za posredovanje ključnih informacij o: V začetku izvajanja pilotnih aktivnosti SOPA so medijske aktivnosti potekale predvsem na nacionalni ravni. Sčasoma so jih v lokalnih medijih začeli predstavljati tudi regijski strokovnjaki NIJZ in izvajalci - projektu oz. pristopu SOPA, kratkih ukrepov, ki so bili sami del lokalne skupnosti. Ključna sporočila so se navezovala na lokalne - škodljivosti pitja alkohola, specifike glede alkoholne problematike, vire pomoči, ki so na voljo v lokalnem okolju, in predstavitev - alkoholni problematiki v Sloveniji, načina dela na področju alkoholne problematike v okolju. - pomembnih aktualnih vsebinah na področju alkoholne problematike in pristopa SOPA (npr. pitje • Medijske objave sodelujočih NVO alkohola in COVID-19, prva pomoč v primeru tveganega in škodljivega pitja alkohola, medijske Dodatni doprinos na področju širjenja informacij so predstavljale medijske objave sodelujočih NVO. kampanje SOPA ipd.), Te so glas o pomembnih sporočilih širile tako preko svojih medijskih kanalov (glasil, spletnih strani - virih pomoči v primeru čezmernega pitja alkohola ali duševnih stisk, ipd.) kot tudi z udejstvovanjem v medijskih prispevkih lokalnih medijev (več o tem v zgornjem pod- - gradivih projekta SOPA, poglavju o izvajanju KU3). - priporočilih za medije, • Sodelovanje v akciji 40 dni brez alkohola - medijskih objavah, V letu 2018 se je SOPA projekt priključil akciji 40 dni brez alkohola (https://brezalkohola.si/), s čimer - povezavah na sorodno aktualne spletne strani. smo vzpostavili pomembno sodelovanje s 13 organizacijami pri zamejevanju alkoholne problematike. Spletna stran je bila prilagojena tudi za senzorno ovirane posameznike. Za ta namen se je nekaj Udeležba na tiskovni konferenci ob začetku vsakoletne akcije je bila namenjena izkazovanju podpore in gradiv prilagodilo v avdio- ali/in videozapise. Dodana je bila tudi možnost spremembe videza spletne deljenju skupnih sporočil akcije in projekta SOPA za zmanjševanje alkoholne problematike v Sloveniji. strani, prilagojenega za slabovidne osebe. • Medijsko podprte obeležitve dneva brez alkohola Aktivnosti sodelujočih v času projekta so dosledno vključevale tudi aktivno razdeljevanje gradiv Časovno vezano na akcijo 40 dni brez alkohola smo v letih 2019, 2020 in 2021 obeležili dan brez SOPA (zloženke, brošure, knjižice) in promocijskega materiala. Nekatera gradiva so bila prilagojena alkohola (DBA). Obeležitev je temeljila na aktivnem povezovanju NIJZ in izvajalcev kratkega ukre-tudi v obliko za lahko branje, s čimer so se približala tudi senzorno oviranim. pa 3, ponekod tudi izvajalcev kratkega ukrepa 1 in drugih pomembnih deležnikov (občin, policije). • Spletni svetovalec glede pitja alkohola Obeležitve so potekale regijsko v obliki javnih dogodkov, na katerih so se z različnimi aktivnostmi vključevali predvsem sodelujoči iz NVO in ZRSZ. Aktivnosti so temeljile na spodbujanju zdravih izbir V sklepnem delu projekta smo premostitveno po zaključku pilota in spremljevalno različico ob im-in ozaveščanju o škodljivosti pitja alkohola ter virih pomoči, ki so na voljo v regiji. Obeležitev DBA je v plementaciji kratkega ukrepa na sistemski ravni razvili in uporabnikom ponudili t. i. spletnega sveto-letu 2021 zaradi epidemiološke situacije izjemoma potekala le v obliki radijskih aktivnosti v vsaki od valca – elektronsko različico (računalniško vodenega) anonimnega kratkega svetovalnega pogovora regij SOPA. Na posameznem radiu smo ozaveščanju o alkoholni problematiki namenili več dni, in sicer o pitju alkohola, ki smo jo prav tako objavili na spletni strani SOPA (https://www.sopa.si/trenutki-za-se/). Tudi ta aktivnost prispeva k ozaveščanju o alkoholni problematiki. 132 133 SKLOP 3: INTERDISCIPLINARNI PRISTOP K OBRAVNAVI TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA PITJA ALKOHOLA Zaključek s ključnimi poudarki Literatura Osnovni namen pristopa SOPA je zmanjševati neenakosti v zdravju z vidika alkoholne problematike, 1. Hočevar T., Henigsman K., Štruc A. in Založnik P. Utemeljitev pristopa SOPA – Skupaj za odgovoren glavni cilji projekta pri tem so bili izgradnja in krepitev kapacitet, medsektorsko interdisciplinarno odnos do pitja alkohola Izbrani ukrepi zamejevanja pitja alkohola med odraslimi prebivalci Slovenije. Ljubljana: NIJZ, 2022 (v pripravi). povezovanje, pilotiranje pristopa ter priprava predloga za vzpostavitev pristopa na sistemski ravni. Prek tega so cilji in namen pristopa SOPA odkrivanje alkoholne problematike, nudenje podpore oz. 2. Hočevar T, Henigsman K, Založnik P. Kratko svetovanje za opuščanje tveganega in škodljivega pitja ustreznih virov pomoči ter detabuizacija in destigmatizacija z alkoholom povezanih težav pri članih alkohola v skupnostnem pristopu SOPA - projekt SOPA skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, skupnosti (1). 23-33 v Zadravčevi dnevi (12 ; 2019 ; Moravske Toplice) Kako se lotiti obravnave odvisnosti v ambulanti družinske medicine : zbornik predavanj. Ljubljana : Zavod za razvoj družinske medicine, Osnovno sporočilo pristopa SOPA članom skupnosti je: » Pitje alkohola je zdravju škodljivo, zato 2019. priporočamo čim manj ali nič alkohola in izbiro zdravih alternativ. Pri tem vam lahko nudimo 3. Hočevar T, Henigsman K, Štruc A. SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Ljubljana: podporo.« (1) Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2018. Pristop SOPA zajema šest osrednjih ukrepov. Kratko svetovanje ali kratki ukrep 1 (KU1), kratki nasvet 4. Hočevar T, Henigsman K, Hvalec Š. Izbrane veščine za krepitev medosebnih odnosov : priročnik. ali kratki ukrep 2 (KU2), splošno ozaveščanje skupnosti z osredotočenostjo na izbrane ranljivosti Ljubljana : Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2020 in/ali priložnosti za preventivne aktivnosti oz. kratki ukrep 3 (KU3), opremljanje članov skupnosti z 5. Hočevar T, Založnik P, Henigsman K, Roškar M. Poročanje o alkoholu v medijih: priporočila za veščinami za krepitev medosebnih odnosov (delavnica Zdravi odnosi), ozaveščanje predstavnikov javnozdravstveno ustrezno poročanje o alkoholnih pijačah v množičnih medijih. Ljubljana : medijev in sodelovanje z njimi ter interdisciplinarno mreženje med akterji alkoholne politike (1). Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2020. Cilji projekta SOPA so bili v celoti doseženi, kazalnik projekta tudi uspešno presežen (175 % 6. Ames SC in Roitzsch JC. The impact of minor stressful life events and social support on cravings: zastavljenega cilja). V okviru projektnih aktivnosti je bilo za ozaveščanje o alkoholni problematiki A study of inpatients receiving treatment for substance dependence. Addictive behaviors, izobraženih skoraj 600 strokovnjakov in predstavnikov aktualnih področij, pri tem je bilo več kot 2000;25(4):539-547. 400 strokovnjakov usposobljenih za nudenje podpore posameznikom in skupinam pri opuščanju 7. El is EB, Bernichon T, Yu P, Roberts T in Herrell JM. Effect of social support on substance abuse relapse čezmernega pitja alkohola. Nagovorjenih je bilo vsaj 50.000 članov skupnosti, prek 4.000 jih je bilo in a residential treatment setting for women. Evaluation and program planning, 2004;27(2):213-vključenih v proces opuščanja čezmernega pitja alkohola, skoraj 1.000 od teh pa je čezmerno pijte 221. alkohola tudi uspešno opustilo (1). 8. Gordon AJ in Zrull M. Social networks and recovery: One year after inpatient treatment. Journal of V okviru projekta je bilo vzpostavljenih 8 regijskih in 18 lokalnih interdisciplinarnih skupin akterjev substance abuse treatment, 1991;8(3):143-152. SOPA, oblikovali smo priporočila za pisanje o alkoholu v medijih, 15 predstavnikov medijev je bilo 9. McCrady BS To have but one true friend: Implications for practice of research on alcohol use usposobljenih za javnozdravstveno ustrezno pisanje o alkoholu v medijih, izvedenih je bilo 11 disorders and social network. Psychology of addictive behaviors, 2004;18(2):113-121. medijskih kampanj po vsej Sloveniji ter letno obeležen t. i. dan brez alkohola. Razvili smo e-obliko kratkega svetovalnega pogovora o pitju alkohola in ga objavili na spletni strani SOPA (1). 10. McCrady BS, Hayaki J, Epstein EE in Hirsch LS. Testing hypothesized predictors of change in conjoint behavioral alcoholism treatment for men. Alcoholism, clinical and experimental research, Pristop SOPA se je v okviru evropskega projekta uspešno izvajal med leti 2016 in 2022, od leta 2002;26(4):463-470. 2022 pa je izvajanje delno sistemsko implementirano kot aktivnosti programa Skupaj za zdravje v 11. Strug DL in Hyman MM. Social networks of alcoholics. Journal of studies on alcohol, 1981;42(9):855-zdravstvenovzgojnih centrih oz. centrih za krepitev zdravja po vsej Sloveniji, in sicer kratki ukrep 1 884. kot individualno svetovanje za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola ter delavnica Zdravi 12. Tracy SW, Kelly JF in Moos RH. The influence of partner status, relationship quality and relationship odnosi. stability on outcomes following intensive substance-use disorder treatment. Journal of studies Predstavljeni primer dobre prakse že prispeva pomemben kamenček v mozaiku prizadevanj alkoholne on alcohol, 2005;66(4):497-505. politike za zamejevanje alkoholne problematike v Sloveniji. Za dolgoročno uspešnost tovrstnih 13. Tay L, Tan K, Diener E in Gonzalez E. Social Relations, Health Behaviors, and Health Outcomes: A ukrepov in zmanjšanje neenakosti v zdravju z vidika alkoholne problematike so potrebna nenehna Survey and Synthesis. Applied Psychology: Health and Wel -Being, 2012;5(1):28-78. skupna prizadevanja, katerih učinkovitost se lahko zagotovi le s sistemsko implementacijo pristopa 14. Jackson-Dwyer, D.. Interpersonal relationships. New York: Routledge, 2014. SOPA v celoti in izvajanja čim večjega števila drugih dokazano učinkovitih ukrepov. 15. Hočevar T, Vareško N, Henigsman K. Razširjenost pitja alkoholnih pijač med osebami LGBT+ skupin. Javno zdravje 2022; 2: 1-13. Pridobljeno 30. 5. 2022 s spletne strani https://www.nijz.si/ sites/www.nijz.si/files/uploaded/hocevar_t_et_al_jz_2022_2.pdf. 134 135 PAO SAPOTISR DODATEK P JEN 1. Prof. JOŽE RAMOVŠ O STAROSTNIKIH IN ALKOHOLU + Jože Ramovš, Nina Vareško, Tadeja Hočevar JAAV 2. ODRAŠČANJE V DRUŽINI Z ALKOHOLIZMOM ALI Z »KAM SO ŠLA OTROŠKA LETA?« I Karmen Henigsman A ZIKNČOIRRP PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA - DODATEK Kako konkretno naj bi bil tak sistem videti? Imate kakšen primer dobre prakse? 1. PROF. JOŽE RAMOVŠ Dolgoživost posameznika, večji delež starih ljudi v družbi kakor kdaj koli v preteklosti, čedalje višja O STAROSTNIKIH IN ALKOHOLU povprečna starost zaposlenih v Sloveniji in Evropi ter podobni demografski podatki sami po sebi niso Jože Ramovš, Nina Vareško, Tadeja Hočevar ne grožnja ne zagotovilo za razvoj skupnosti – so zelo zahteven izziv za socialno ustvarjalnost pri odzivu nanje. Prvi uspešni odziv nanje so bili sodobni sistemi integrirane lokalne dolgotrajne oskrbe, Februarja 2021 smo na projektu SOPA izvedli 4. skupno srečanje SOPA, na katerem smo posebno ki so jih sprožili zakoni o dolgotrajni oskrbi po letu 1995 po evropskih državah. Slovenska politika se pozornost namenili alkoholu pri starejših, saj so starejši starostna skupina, ki se v Sloveniji veča in je odločila, da sprejme ta zakon v letu 2021. Četrtstoletna zamuda za drugimi nam nudi prednost, je zato osredotočenost nanje zelo aktualna. Med govorci in strokovnjaki, ki raziskujejo omenjeno da gradimo na vseh njihovih dobrih izkušnjah. Dobrih praks je po Evropi obilo, Bielefeldski model v tematiko, je bil tudi prof. dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo Nemčiji je na primer v četrt stoletja dosegel za tistih pol milijona prebivalcev mesta in okolice toliko, in medgeneracijsko sožitje. Že več kot 40 let, tudi še sedaj v pokoju, se aktivno ukvarja s problemom da so to za ves svet lepe sanje in motivacija za njihovo uresničitev – če so zmogli oni, zmoremo tudi zasvojenosti z alkoholom. Vrsto let pa je strokovno aktiven oz. se posveča tudi področjem, kot so mi. sožitje med ljudmi, staranje, antropohigiena oz. higiena celotnega človeka – kar pomeni sistematično Poudarili ste, kako pomembna je t. i. temeljna enakost, to je absolutna enakost človekovega strokovno prizadevanje za vsakdanje, vsakomur mogoče preprečevanje tegob v vseh človeških dostojanstva vsakega posameznika v vseh življenjskih obdobjih. Absolutno enakost ste dodatno razsežnostih ter za izboljševanje kakovosti življenja in sožitja (1). razdelili na objektivno in subjektivno ter pri subjektivni absolutni enakosti poudarili posameznikovo V nadaljevanju predstavljamo pogovor, v katerem je prof. Ramovš vsebine takratne predstavitve še doživljanje samega sebe kot starega človeka v kontekstu doživljanja smiselnosti življenja. dodatno osvetlil. Doživljanje smiselnosti življenja v obdobju starosti je po vašem mnenju temeljni varovalni dejavnik, ko govorimo o alkoholni problematiki starejših. Prof. Ramovš, kakšen je vaš pogled na odnos Slovencev oz. slovenske kulture do alkohola? Kaj konkretno opažate glede alkohola pri starostnikih v Sloveniji? Zame so pomembni objektivni podatki o človeških stiskah in škodi zaradi pitja alkoholnih pijač. Vsakdo, V starosti je človekovo življenje zelo drugačno, kakor je bilo v mladosti in srednjih letih, vendar je pa ki ga stanje zanima, ve, da ti podatki kažejo, da smo glede tega med slabšimi na svetu. Ker pa me enako vredno, enako smiselno. To stališče je že samo dobra zaščita pred zlorabo alkohola in vsakim izrecno sprašujete po mojem pogledu na to stanje, bom povedal tudi, kako to stanje doživljam: kot drugim omamljanjem po upokojitvi. Poleg tega pa iskanje in uresničevanje smisla v zadnji tretjini eno največjih in najtežjih nalog, da se slovenska kultura in slovenska država v 21. stoletju razvijata življenja – vključno s smislom pešanja moči – avtomatično poraja vedro doživljanje sebe, drugih in tako, da bomo konkurenčni v boju za preživetje ter srečni v samem sebi in drug z drugim. razmer, to pa lepo komuniciranje in sodelovanje z vsemi. Vse to so varovalni dejavniki, ki so daleč V svoji predstavitvi ste govorili o alkoholu in starejših. Starost ste predstavili kot specifično močnejši, kakor so dejanske nevarnosti za alkoholno in drugo omamljanje. življenjsko obdobje v življenju posameznika in poudarili, da so si generacije med seboj zelo različne Kot stvari, ki lahko pri starostnikih povečujejo ranljivost za težave z alkoholom (dejavniki tveganja), in se vam ukinjanje generacijskih razlik in trditev, da »smo vsi ena generacija«, ne zdi v redu. ste našteli: staromrzništvo, strah in osamljenost ter bivanjsko praznoto. Lahko poveste kaj več o tem? Lahko dodatno osvetlite, kaj je staromrzništvo in za kaj gre pri tem ter kaj je bivanjska praznota? Poudaril sem, da ima življenjski tek od spočetja do smrti glavnino skupnega – predvsem enako Staromrzništvo (tujka ageism) je odpor do starosti. Najprej subjektivni odpor samega starega človeka, človeško dostojanstvo in vrednost življenja vsakega človeka. Ker pa je moje predavanje govorilo ki ne sprejema svoje starostne identitete – svojo energijo uporablja za zanikanje svoje starosti, o možnostih za preprečevanje alkoholnega (in vsega drugega) omamljanja v tretjem življenjskem namesto da bi jo iskal in uresničeval stvarne možnosti za svoj razvoj v zadnji tretjini življenja. Ko je obdobju po upokojitvi, sem ob temeljnem dejstvu enakovrednosti vseh življenjskih obdobij pripomnil, v neki skupnosti veliko ljudi nezavedno zapredenih v subjektivno staromrzništvo, dobiva moč tudi da so mladost, srednja leta in starost v nekaterih stvareh tudi zelo različne. Učinkovito preprečevanje družbeno staromrzništvo – družba izriva stare ljudi na rob kot manjvredni odpadni material. Pri tem omamljanja gradi prav na konkretnih varovalnih dejavnikih, ki so specifična motivacija in specifična pa vse generacije izgubljajo zaupanje, da je človeško življenje smiselno. To je bivanjska luknja, skozi zmožnost človeka po upokojitvi; enako seveda velja tudi za preventivo pri mladih in srednjeletnikih. katero človeku odteka energija njegovega zdravja in blaginje v nič – oziroma v občutek nesrečnosti, Posplošene fraze, kakršna je, da »smo vsi ena generacija«, so morda dobre za tržno ali politično nezadovoljstvo in sitnobo. reklamo, ne pa kakovostno osebno zorenje in zdrav razvoj skupnosti. Na drugi strani pa ste našteli tudi stvari, ki starostnike varujejo pred težavami z alkoholom Poudarili ste nekaj današnjih specifik staranja: (varovalni dejavniki). Omenili ste: osebno in sožitno zorenje v smislu človeškega uresničenja tudi v obdobju starosti skupaj z doživljanjem smisla in sožitjem. Pa veselje, ponos in hvaležnost v obdobju • dolgoživost oz. daljša življenjska doba posameznika; starosti ter nekaj, kar ste imenovali »življenjski pridelek v kašči«. • demografsko staranje, kar pomeni vedno večji delež starejših v družbi; Kaj konkretno ste imeli v mislih? Je morda kakšen primer, s katerim ste se srečali tudi pri svojem • staranje delavno aktivnih ljudi – kmalu naj bi bilo skoraj polovica zaposlenih starih več kot 50 let. delu? Zaradi vseh naštetih specifik je za dostojanstveno in posledično zadovoljno staranje ljudi po vašem Osnovno vprašanje, do katerega je treba zavzeti osebno stališče in nanj odgovoriti na osnovi dejstev, mnenju potreben human, finančno in kadrovsko vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe. se glasi: ali se človek razvija samo v mladosti in srednjih letih ali se tudi v starosti? Nesporno je, da v tretjem življenjskem obdobju človeku pešajo vse telesne in mnoge duševne zmožnosti ter se manjša njegova družbena vloga. Njegova svoboda in orientacija v smiselnem odločanju, odgovornost, zrelost v stališču do svojih izkušenj, do drugih ljudi in razmer pa se pri nekaterih v starosti krepi. Ti so tudi v 138 139 PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA - DODATEK medčloveškem sožitju prijetnejši in zadovoljnejši kakor v prejšnjih življenjskih obdobjih. Med mojimi Kaj točno to pomeni? učitelji sta Trstenjak in Frankl primera človeškega razvoja k tej starostni modrosti. Direktno preprečevanje pitja starejšemu človeku ima dve obliki. Eni mu dopovedujejo, da ne sme piti, Na vašem Inštitutu Antona Trstenjaka se aktivno ukvarjate s področjem alkoholne problematike da mu to škodi, da … – to je moraliziranje, ki ne preprečuje omamljanja in zasvojenosti. Drugi mu pri starejših. Na strani inštituta lahko med drugimi zasledimo program PPA za 3: OPOJNOST ZRELIH pitje preprečujejo nasilno: fizično, psihično, ekonomsko …; to prepreči pijanost, ne pomaga pa mu pri LET BREZ ALKOHOLA in pa program STARAJMO SE TREZNO. starostnem zorenju, zato stopi na mesto pijanosti z alkoholom katera od številnih drugih duševnih, telesnih ali socialnih oblik omamljanja. Posredna preventiva pa je to, da pomagamo starajočemu se Komu sta programa namenjena? Kako potekata v praksi? človeku osvajati veščine za celostno človeško zorenje in dejavno sožitje v njihovih socialnih mrežah. Oba programa sta preventivna, ne terapevtska – torej namenjena zdravemu staranju brez alkoholne Če stroka razvija dobra orodja za to, ji pri preventivi omamljanja in zasvojenosti ni treba veliko in drugih omam. STARAJMO SE TREZNO je osvajanje veščin za zdravo staranje po metodi temeljitega govoriti o alkoholu. skupinskega socialnega učenja skozi vse leto v majhni skupini, medtem ko je PPA za 3 širši, bolj Omenili ste, da je za uspešnost preventive potrebno tudi, da je ta vtkana v celotno življenje skupnostni in manj poglobljen informativni program o zdravem staranju brez alkoholne in drugih (odnosi, hrana, gibanje idr.) posameznika in da preventiva ni dogodek, ampak dogajanje, ki naj bi, omam. če želimo, da je uspešno, potekalo vse življenje. Kaj bi vi svetovali starostniku, ki že tvegano in škodljivo pije alkohol? Kako lahko k temu pripomore država oz. sistem? Psihosocialno svetovanje takemu človeku je individualno – njemu osebno, v njegovi konkretni situaciji, Dogodek ali projekt ima trenutno lahko močan učinek na doživljanje in vedenje ljudi. Ko je končan, v njegovem trenutnem duševnem stanju in socialnem okolju. Če ima socialno mrežo kolikor toliko pa gre v pozabo, pozornost in energija gresta v nov projekt ali dogodek. Alkoholno omamljanje trdno, jo je pri tej pomoči treba pritegniti v sodelovanje, če je nima, je glavni izziv, kako mu pomagati preprečujejo samo zdrava in trdna osebna stališča in navade – to dvoje pa se oblikuje v človekovih do nje, da ne bo osameli bolnik. Bacon je pred skoraj 400 leti dobro zadel, ko je zapisal, da so ljudje, možganih s konstantno vadbo. Torej z dogajanjem ali programom – življenjskim, to je stvarnim ki nimajo prijateljev, ljudožerci lastnih src. Kako naj star človek svoje srce in svojo pamet zdravi sam?! programom in ne birokratsko papirnatim; življenjskim, to je vztrajnim delom skozi vse življenje in ne Kaj pa bi svetovali starostniku, ki do vaših programov in podobnih virov pomoči nima dostopa? do zaključnega poročila o preventivnem projektu. Zgolj projektna in zbirokratizirana preventiva je Noben preventivni in noben terapevtski program ni edina pot do določenega cilja – do zdravega usodna pomanjkljivost današnjega slovenskega in evropskega preprečevanja škodljivega pitja med in treznega staranja je tisoč in ena pot. Ko delamo z ljudmi po naših preventivnih programih ali mladimi, zaposlenimi in starimi ljudmi. ko s kolegicami in kolegi izpopolnjujemo naše preventivne programe, mi še nikoli ni prišlo na misel Kako pa lahko vsak posameznik – starostnik pa tudi tisti, ki bo to šele postal, poskrbi za svojo vprašanje, ki ste mi ga postavili. Zato je vse, kar vam znam odgovoriti, da je za sto ljudi možnih sto zadovoljno, smiselno, zdravo starost? poti v razvoj in prav tako sto poti v propadanje. Vsakdo v svoji konkretni situaciji na način, ki ustreza njegovim razmeram – menim, da na vaše Kaj konkretno pa bi svetovali ljudem, ki fizično ne morejo dostopati do zgoraj omenjenih programov vprašanje ni splošnega odgovora. Splošno pa so trije pogoji, da se človek zadovoljno, smiselno in (npr. zaradi invalidnosti)? zdravo stara: Pandemija COVID-19 je povzročila, da marsikateri program ali dejavnost tako rekoč nikomur ni fizično dostopna – to se je zgodilo tudi našim programom za kakovostno in zdravo staranje v • 1. Da se zavestno odloči – zavzame osebno stališče, da bo temu posvetil potrebno pozornost. medgeneracijskih skupinah. Vsaka težava in stiska imata dva izhoda. Njuna koncentrirana energija • 2. Da najde za uresničevanje te svoje odločitve primerne programe, življenjski slog in družbo, ki si lahko človeka in skupnost poškoduje. Ista energija pa je tudi priložnost za razvojni korak – odskočna prizadeva doseči isti cilj. deska za novo kakovost življenja in sožitja. Izolacija ob epidemiji je povečala osamljenost (ki je tudi hud • 3. Da izbrane dejavnosti redno izvaja sam in skupaj z drugimi – ti postanejo med seboj prijateljska dejavnik tveganja za omamljanje), prav tako pa je čudovito okrepila obvladovanje komuniciranja na socialna mreža, ki preprečuje osamljenost in množico z njo povezane patologije v starosti. daljavo s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. To doživljamo tudi pri naših programih za kakovostno staranje – med drugim smo v tem času pripravili priročnik Povezani na blizu in daleč, Kako lahko starostniku za zdravo in kakovostno staranje naproti pridejo njegovi bližnji? ki ga je stotine članov skupin uporabljalo za povezanost na daljavo po telefonu, video programih, Zlasti tako, da pride tudi star človek njim naproti. Upokojenci imamo ves svoj čas, da z njim svobodno za srečevanje v naravi ob hoji in podobno. To ni direkten odgovor na vaše življenjsko pomembno razpolagamo, srednja generacija pa se stresno duši v službi in mladi v šolanju. Če del svojega vprašanje o dostopnosti programov za invalide. Pač pa ta naša dobra izkušnja spodbuja k stališču, upokojenskega časa namenimo učenju lepe pogovorne kulture po kakem uspešnem sodobnem da je temeljna etična naloga strok, ki delamo z ljudmi in za ljudi, razvijati učinkovita orodja, ki bodo programu, bomo doživeli, da začenjamo govoriti skupni jezik, ne da bi nam mlajši morali priti naproti. dostopna ljudem pri njihovem prizadevanju za zdravo in trezno življenje v njihovem konkretnem stanju. Na področju staranja, kakovostnega staranja, starejših in alkohola, preventive na tem področju ipd. zagotovo obstaja veliko uporabne in kvalitetne literature. Pri preprečevanju omamljanja starejših z alkoholom je po vašem mnenju zelo pomembno poznavanje prej omenjenih dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov. Na tem mestu se lahko Katero bi nam še posebej priporočili? Tako nam kot starostniku, kot svojcu starostnika, kot navežemo tudi na preventivno dejavnost, to je dejavnost izogibanja nekemu dogodku s pravilnim zainteresiranem posamezniku, kot strokovnjaku? in pravočasnim ukrepanjem. Vaše mnenje je, da mora biti preventiva posredna. Za tiste, ki poklicno delamo pri preprečevanju omamljanja z alkoholom, je osnovna poklicna in etična dolžnost, da sledimo sodobnim spoznanjem. Če to delamo in imamo osnovno mero socialne ustvarjalnosti, nam je jasno, da je naša naloga ustvarjati in voditi življenjske programe za zdravo 140 141 PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA - DODATEK življenje, lepše sožitje in boljše sodelovanje, ne pa delati iz ljudi študente alkohologije. Zelo pa Literatura: bi vsakemu priporočil redno branje leposlovja in drugo smiselno branje. Osebna in skupinska biblioedukacija je zelo učinkovita preventivna metoda. 1. Ramovš J. Logoteoretske osnove antropohigiene, letnik 35, številka 1, Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 1996. Že prej smo omenili, da ste tudi sami avtor mnogih del. Menda pripravljate oz. je tik pred izidom nova monografija. Lahko o tem poveste kaj več? Ali v tej monografiji kakšno poglavje namenjate tudi starostnikom in alkoholu? Z ženo Ksenijo od študentskih let – torej že precej desetletij – delava tudi na področju zasvojenosti in omamljanja: največ konkretno z ljudmi v praksi (preventivni, prej tudi terapevtski), precej sva raziskovala, delava pedagoško. Spoznanja bi rada strnila v monografijo Preprečevanje omamljanja in zasvojenosti. Dobre tri četrt je je že. Seveda je v njej tudi poglavje o posebnostih preprečevanja omamljanja v mladosti, srednjih letih in starosti. Na koncu pa se dotaknimo še ene teme. Starostnike se v Sloveniji vse pogosteje omenja tudi v kontekstu revščine, socialne izključenosti in brezdomstva. Kakšen je vaš pogled na to situacijo? Zakaj mislite, da je tako, in kaj bi bilo možno storiti, da bi bilo drugače? Ima alkoholna problematika pri omenjenih situacijah kakšno posebno vlogo? Materialna revščina in velika materialna blaginja sta rizični situaciji za alkoholno in druga omamljanja. Brezdomstvo kot skrajna oblika materialne revščine pa je pogosto posledica zasvojenosti, druge kronične omame ali psihosocialne bolezni – tega sem se najprej naučil v praksi, ko sem prvi dve leti svoje službe delal z brezdomci v ljubljanski Cukrarni (o tem imam najlepše spomine). Preprečevanje revščine starih ljudi je obenem tudi preprečevanje omamljanja in preprečevanje omamljanja je obenem tudi preprečevanje revščine. Sami ste izjemno dejavni in produktivni. Napisali ste mnogo knjig, člankov, svoje znanje in bogate strokovne izkušnje delite tudi na radiu, televiziji … Polni življenja ste bili tudi na srečanju SOPA, ki ga omenjamo v tem prispevku. Zanima nas, kako vi poskrbite za svoje zdravje oz. svoje dobro počutje, od kod vam vsa ta energija in pozitivna naravnanost? Kot invalid (že skoraj pol stoletja živim s pol pljuči) skrbim za svoje zdravje, saj rad živim; posebej mi koristita hoja in telovadba. Tudi berem rad in veliko, pa družina in osebna družba me držijo pokonci … Mlad ne bom umrl, hvala Bogu, statistika povprečne moške starosti pa me opozarja, da so tudi zadnje minute odločilne za to, da tekmo okronajo z zmago. Dr. Jože Ramovš, najlepša hvala za vaš čas in energijo. 142 143 PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA - DODATEK Zaradi dogajanja v družini otroci pogosto doživljajo občutke sramu, krivde, jeze in osamljenosti, česar 2. ODRAŠČANJE V DRUŽINI ne upajo deliti z drugimi (4, 12). Občutja se naučijo potlačiti ali pa ignorirati, k čemur pogosto doprinese tudi mehanizem zanikanja, saj samo na ta način »učinkovito« zmanjšajo osebno stisko in bolečino (12). Z ALKOHOLIZMOM ALI »KAM SO ŠLA Vzdušje v teh družinah je pogosto kaotično in nepredvidljivo (13). Otrok in drugi družinski člani ves OTROŠKA LETA?« čas oprezajo za tem, ali bo starš prišel domov opit, ali bo prišlo do prepira, mogoče celo do pretepa. Zaradi tega so izpostavljeni tudi konstantnemu stresu (14). Pogosto doživijo travmo, kar ima pri neka-Karmen Henigsman terih vpliv na razvoj postravmatskega stresnega sindroma (15). Otroci alkoholikov … so med nami. Zelo verjetno zelo blizu vas. Mogoče je to vaša soseda, ki je vedno Otroci so pogosto prikrajšani za občutek varnosti in stabilno okolje, znotraj katerega bi se lahko raz-pripravljena pomagati ali vaš perfekcionistično naravnani sodelavec, ki mora imeti vse pod nadzo-vijala ustrezen občutek varnosti v odnosih in pripadnosti, pomembna tudi za razvoj zdrave samo-rom, samski prijatelj, ki že 10 let ni bil v zvezi, sramežljiv otrok iz bloka, ki le ob spodbudi odzdravi, ali podobe (16). Pomanjkanje je tudi na ravni pozitivne izkušnje primarnega odnosa s starši, ki jo otrok pa tisti otrok v razredu, ki prevzema vse pomembne razredne vloge. ponotranji, ter vpliva na njegove odnose izven družine in v nadaljnjem življenju (17). Starša sta zaradi osebne stiske namreč pogosto nedostopna za svojega otroka (18). Nasprotno, ti otroci so pogosto Zasvojenost z alkoholom (v nadaljevanju SOA) je bolezen, ki zahteva pozornost vseh članov družine, prisiljeni prevzeti vlogo odraslega in sami poskrbeti za potrebe starša tudi na račun svojih potreb (4). kar pomeni, da vsi člani družine občutijo tudi posledice, ki so povezane z zasvojenostjo (1). Zaradi tega se lahko oblikujejo različne vloge, ki jih otroci prevzemajo v družini. Prisotnost zasvojenosti v družini vpliva na razvoj posebne družinske dinamike in komunikacije, ki oh-ranjata patologijo družinskega sistema (2, 3). Pri tem so pogosto za brezskrbno otroštvo prikrajšani Vloge otrok v družini z alkoholizmom otroci, ki se morajo spopadati s posebnimi okoliščinami, v katerih odraščajo (4). Perko v svojem delu »Otroci alkoholikov in tiranov« opredeli vloge, ki jih otroci najpogosteje prevza-Posledice se ne pojavljajo le v družinah, kjer gre za diagnosticirano zasvojenost. Pogosto ta ni mejo v družinah s SOA (1). Tako navaja naslednje. uradno prepoznana, če se posameznik ne odloči za zdravljenje. Lahko gre za dolgotrajno škodljivo Družinski heroj bo podpiral vso družino, bil sočuten do starša, ki pije, in ga spodbujal k temu, da bo pitje, ki ima prav tako lahko negativne posledice za družinsko dinamiko. bolje. Nase bo prevzemal družinske odgovornosti in prevzel vse pomembne naloge, jih opravil z odli-ko. V odnosih se bo žrtvoval tudi pozneje v življenju. Posebne okoliščine odraščanja v družini z alkoholizmom Žrtveno jagnje, grešni kozel ali upornik, ki se bo pogosto prepiral, se upiral, bil impulziven. Na nek Posebne okoliščine so odraz zasvojenosti starša, ki zaradi bolezni postane neobčutljiv za potrebe dru-način njegovo vedenje odraža upor do družinske situacije in hkrati odslikava kaotičnost družinske gih članov družine. Pogosto se zgodi, da začne zanemarjati svojo starševsko in partnersko vlogo (1). dinamike. Skozi agresijo in impulzivnost želi izraziti dogajanje v družini. V tovrstnih družinah je pogosto prisotno tudi nasilje, fizično ali/in psihično (5, 6). Pogostejše nasilje Tešitelj ali čustveni otrok, ki lahko v nekaterih pogledih spominja tudi na družinskega heroja. Je tisti, je tudi posledica tega, da pitje alkohola zmanjša zmožnost inhibicije agresivnih impulzov (7). Tudi v ki bo sočustvoval z vsemi člani družine, bil podporen in skrbel za dobro počutje vseh. Bo pomembna manjši raziskavi v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da je v družinah s SOA nasilje prisotno kar v dveh od čustvena opora. Ti otroci navadno v odraslem življenju postavljajo potrebe drugih pred svoje in v treh primerov (8). odnosih skrbijo predvsem za druge. Če je za optimalno družino značilna dosledna komunikacija, ki je jasna in neposredna, je v družinah Družinska maskota bo tisti, ki skrbi za smeh v družini. Neskladje v družini želi uravnovesiti s humor-s SOA ta bistveno drugačna. Komunikacija je pomanjkljiva, nejasna in nedosledna. Pogoste so tudi jem in komiko in s tem razbremeniti napeto situacijo, ki bi lahko vodila v konflikt, žalost, jezo. Ti otroci žaljivke, zmerljivke, obsojanje in prerekanje, česar je deležen tudi otrok (9, 10). Nejasna komunikacija so pogosto na preži glede tega, kje obstaja potencialen problem ali sprožilec za konflikt, da lahko še vpliva tudi na rigidnost pravil, ki jih oblikuje vsaka družina znotraj svojega sistema. Ta rigidnost pravil pravočasno ukrepa. Za humorjem pa se pogosto skrivata strah in anksioznost. V času odraščanja lah-pa onemogoča učinkovito prilagajanje različnim spremembam, s katerimi se družina sooči (11). ko ti otroci pogosto zapadejo tudi v različne oblike zasvojenosti. Izgubljeni otrok je tisti otrok, ki bo miren, skoraj neopazen, tih in zadržan. Je zelo prilagodljiv in ne-odločen. Pogosto se čuti nevrednega in neljubljenega. Inhibiranost čustev in izražanja lahko vodi tudi V družini s SOA se navadno oblikujeta dve temeljni pravili, ki pomagata ohranjati družinsko v motnje hranjenja, negativno samopodobo, različne oblike zasvojenosti. Ta vloga predstavlja večje skrivnost v izogib stigmi, ki v družbi še vedno bdi nad zasvojenostjo. tveganje za težave v duševnem zdravju. Ti pravili sta »ne govori« in »ne zaupaj« (12). Najmlajši otrok je tisti otrok, ki bo deloval bolj razvajeno. Prejema veliko pozornosti in ljubezni in oboje tudi zahteva. V družini ima posebno mesto, saj se mu nudi nenehno zadovoljitev potreb. Tudi v odraslosti se najdejo v odnosih, kjer drugi brezpogojno zadovoljujejo njegove potrebe. Pravili se odražata v tem, da otrok svojih stisk ne deli z nikomer, ker ima občutek, da s tem izda družino ali pa da deljenje zanj ni varno. V odraslost lahko ponese misel, da deliti svoje občutke, stališča in mnenja na splošno ni varno ali pa se jih je treba sramovati (12). Vzgoja v takšnih družinah je pogosto nedo-Na podlagi različnih vlog lahko opazimo, da gre pri otrocih iz družin s SOA za heterogeno skupi-sledna, kaotična, kar pomeni, da se npr. enkrat na vedenje otroka odzovejo s kaznijo, drugič se na isto no, kar pomeni, da je izid njihovih posebnih okoliščin odraščanja nepredvidljiv. Si pa vsi delijo vedenje sploh ne odzovejo ali pa se otroku celo smejijo. Otrok tako težje loči, kaj je prav in kaj ne (1). izkušnjo, da morajo svoje vedenje prilagoditi, da lahko družina preživi s patologijo in da lahko v njej psihološko preživijo tudi sami. Te vloge imajo vpliv tudi na to, v kakšne odnose in na kakšen način bodo vstopali pozneje v življenju (1). 144 145 PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA - DODATEK Posledice odraščanja v družini z alkoholizmom Ali je zasvojenost z alkoholom dedna? Kot je heterogena skupina otrok iz družin z alkoholizmom, so heterogene tudi posledice odraščanja Pogosto lahko zasledimo navedbe, da je zasvojenost z alkoholom dedna. Ob tem je treba poudariti, v tovrstnih družinah. Te lahko segajo od pretirane inhibiranosti otroka in težav ponotranjenja do po-da ne obstaja 'alkoholni gen', ki bi ga otroci kar prevzeli od staršev. polnega uporništva in težav pozunanjenja (19). Obstaja možnost, da se na otroke prenese genetska predispozicija za zasvojenost. K verjetnosti za razvoj zasvojenosti doprinese 50 %, vse drugo je pod vplivom okolja, dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov (24, 25). To pomeni, da otroci iz družin z alkoholizmom nikakor niso obsojeni na enako Z leti postajajo posledice vse bolj kompleksne in specifične. Nekateri otroci odrastejo v izjemno usodo kakor njihov zasvojeni starši, saj ni nujno, da imajo to genetsko predispozicijo za zasvojenost, odgovorne mladostnike, odrasle, ki prevzemajo mnoge vloge, skrbijo za druge, so uspešni, stre-in je dejstvo, da – ne glede na prisotnost predispozicije – na razvoj zasvojenosti znatno vpliva okolje. mijo k nadzoru nad vsem dogajanjem, v perfekcioniste. Nekateri se tudi sami ujamejo v past Obstaja veliko dejavnikov, ki pri otrocih iz družin z alkoholizmom lahko preprečijo razvoj zasvojenosti, zasvojenosti z odnosi, prepovedanimi drogami, alkoholom. Nekateri zapadejo v depresivna in in tem je treba posvetiti posebno pozornost. anksiozna stanja. Izidi so lahko torej mnogoteri in raznoliki. Varovalni dejavniki Posledice se odražajo tudi v odnosih, ki jih ti otroci v svojem mladostništvu in pozneje v odraslosti Kako lahko zmanjšamo negativne posledice alkoholizma v družini? oblikujejo z ljudmi izven družine. Še posebej se lahko pokažejo posledice v navezavi na partnerske odnose. Pri tem ne moremo mimo izkušnje odnosov, ki jo ti otroci prejmejo v primarni družini. V teh Kljub mnogim možnim posledicam alkoholizma starša in kaotičnega vzdušja v taki družini pa lahko na odnosih so vajeni biti ves čas na preži pred nevarnostjo, pogosto se zaradi zanemarjanja ali zaniče-izide bistveno vplivajo različni varovalni dejavniki, ki lahko zmanjšajo negativne posledice za otroka v vanja oblikuje tudi slaba samopodoba (16). Slednje vodi v podobne občutke tudi v odraslosti. Nodar odraslosti. Varovalni dejavniki so lahko: v svojem delu navaja, da je Kritsberg prvi uporabil izraz sindrom odraslega otroka alkoholika in ga opredelil v relaciji do odnosov na način, da ti posamezniki v odraslosti pogosto doživljajo strah • starš, ki ne pije, uspe kljub stresnemu okolju skrbeti za potrebe otroka in vzdrževati ravnotežje pred zavrnitvijo, strah pred intimnostjo, pred spremembami in napakami. Spremlja jih kronični šok, družine (14); občutek negotovosti in pogosto slabše razvite strategije spoprijemanja (13). Strah pred odnosi je še • ločitev staršev (9); toliko večji pri tistih, ki izhajajo iz družin, v katerih je bilo prisotno tudi nasilje (20). Podobno je bilo ugotovljeno v manjši raziskavi v Sloveniji, ki navaja, da se odrasli otroci iz družin s SOA nižje samo- • vzpostavljanje rutine znotraj družine, kar zmanjšuje kaotičnost in nepredvidljivost v družini (9); vrednotijo, hkrati pa doživljajo tako strah pred odnosom kot tudi strah pred zapustitvijo pogosteje • dober odnos in podpora med sorojenci (24); kot posamezniki, ki ne prihajajo iz družin s SOA. Ugotavlja tudi, da poročajo o nižjem zadovoljstvu z • izkušnja kakovostnega odnosa z odraslo osebo izven primarne družine (učitelj/-ica, svetovalni/-a odnosi oz. o večji depresivnosti v partnerskem odnosu. Če je bilo prisotno tudi nasilje, je poročanja o delavec/-ka, stari starši, teta, stric, sosed/-a ipd.) oz. ustrezna socialna podpora (22); depresivnih in anksioznih občutjih več kot pri posameznikih, kjer v družini to ni bilo prisotno (8). • otrok razvije učinkovite strategije spoprijemanja s stresnimi situacijami; Odnosi za takega posameznika predstavljajo nevarnost, ker so nevarnost predstavljali tudi odnosi v njegovi primarni družini. Tak posameznik bo tudi ves čas osredotočen na potrditve svojih negativnih • otrok se zaupa drugim osebam ali pa se odloči za podporne skupine, ki mu nudijo spoznanje, da ni domnev, tako o odnosu kot negativnemu vrednotenju samega sebe, zaradi česar je tudi pogosto ne-sam (18); zaupljiv (17, 20, 21). • drugi pozitivni dogodki ali osebe v otrokovem življenju (22). Te domneve in občutke bi lahko orisali s primeri misli, ki se porajajo takemu posamezniku, npr.: nisem dovolj dober/-a, nihče me ne more imeti rad/-a, preveč sem zanj/-o, ne morem ji/mu zaupati, izdal/-a Ob prisotnosti in prepletu mnogih varovalnih dejavnikov so izidi lahko pozitivni in otrok odraste me bo, izgubil ga/jo bom. Vse to vpliva tudi na slabšo kakovost odnosa, saj mora partner ves čas nu-v odpornega posameznika, ki je opremljen s pomembnimi strategijami za soočanje s stresorji v diti potrditve, se zagovarjati, paziti, da ne bo kaj dojeto narobe, kar lahko vpliva tudi na to, da odnos življenju, kar ga kdaj ločuje od ostalih vrstnikov. Lahko postane sočutna oseba, ki je posebej ob-teh pritiskov ne vzdrži in partner odide, s čimer se uresničita tako strah pred zavrnitvijo kot strah čutljiva za stiske drugih, in pozna načine, kako jim pomagati. Lahko je oseba, pri kateri izkušnja pred izgubo, hkrati pa se z vsako tovrstno izkušnjo strahova še potrdita in vse prej omenjene negativ-posebnih okoliščin predstavlja tisto prednost, ki pripomore k temu, da bolj ceni trenutke miru, ne predstave še bolj potencirajo. Da bi bilo lahko drugače, je pomembno medsebojno razumevanje, stabilnosti in hitreje dosega notranje zadovoljstvo s stvarmi, ki jih nekateri mogoče kdaj jemljejo razumevanje preteklih izkušenj obeh, poznavanje ran, s katerimi prihajata v odnos, in medsebojno kot samoumevne. sočutje do njih. Pomembno je, da ti odnosi ponudijo možnost popravilne izkušnje, torej drugačnega Park in Schepp navajata, da imajo odporni posamezniki, ki izhajajo iz tovrstnih družin, sposobnost odziva, kot ga je posameznik vajen iz svoje družine, s čimer se zmanjša tudi teža izkušenj iz primarne iz različnih izkušenj potegniti le pozitivno, kar jim omogoča psihološko preživetje in ustrezen razvoj družine (22). kljub destruktivnem okolju (26). Navadno so to tisti posamezniki, ki so že zgodaj v otroštvu socialno Nekateri posamezniki se zaradi izkušenj iz družine pogosto tudi sami podajajo v bolj zlorabljajoče kompetentni in zreli, kar ima lahko tudi pozitiven izid (27). oblike odnosov, imajo veliko potrebo po skrbi in žrtvovanju za druge, prav tako imajo veliko potrebo Kljub temu je v Sloveniji tovrstni obravnavi otrok iz družin s SOA namenjenih le nekaj programov, pa po nadzoru nad dogajanjem okrog njih (česar v otroštvu niso mogli imeti), pogosto iščejo potrditve še ti so pogosto centralizirani v osrednjeslovenski regiji. pri drugih osebah. Neredko pa se dogaja tudi, da so do sebe strogi, samokritični, perfekcionistični, pogosto pa doživljajo krivdo za stvari, ki so se jim dogajale (10, 23). Vsesplošna podpora otrokom, ki poteka v različnih regijah, je nudena s strani društev Al-Anon. Namenjena je svojcem, skupine Al-teen pa so namenjene mladostnikom. 146 147 PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA - DODATEK Prav tako podporo nudijo nekatera društva, kot je npr. Društvo abstinent, s svojim programom Hop 17. Cugmas Z. Bodi z menoj mami. Ljubljana: Produktivnost, Center za psihodiagnostična sredstva, 1998. čez jarek, ki je namenjen ravno skupinskemu delu z otroki iz družin s SOA. 18. Haverfield MC in Theiss JA. A theme analysis of experiences reported by adult children of alcoholics Pomembne informacije za otroke iz družin s SOA so dostopne tudi na spletni strani slovenskega in online support forums. Journal of Family Studies, 2014;20(2), 166—184. društva za pomoč otrokom alkoholikov, NACOA. 19. Sher KJ. Psychological Characteristics of Children of Alcoholics. Alcohol Health and Research World, Otrokom in mladostnikom v stiski sta na voljo tudi: Vol. 21(3), 1997:247—254. 20. Kerig PK. In Search of Protective Processes for Children Exposed to Interparental Violence. Journal of • spletna svetovalnica To sem jaz in Emotional Abuse, Vol. 3(3/4), 2003:149—181. • Telefon za otroke in mladostnike – TOM telefon, ki je dosegljiv na brezplačni telefonski številki 116 111. 21. Hazan C in Shaver PR. Romantic love conceptualized as an attachment process, Journal of personality and social psychology, 1987;52, 511—524 Literatura 22. Larson JH in Thayne TR. Marital Attitudes and Personal Readiness for Marriage of Young Adult Children of Alcoholics. Alcoholism Treatment Quarterly, vol.16(4), 1998:59—73. 1. Perko A. Otroci alkoholikov in tiranov. Šmarje-Sap: Buča; Kamnik: Zavod Mitikas, 2011. 23. Hall CW, Bolen LM in Webster RE. Adjustment Issues With Adult Children of Alcoholics. Journal of 2. Poljšak Škraban O. Pojmovanja ' normalnosti'' procesov v družini; funkcionalnost in kompetentnost Clinical Psychology, Vol. 50(5), 1994:786—792. družinskega sistema, Socialna pedagogika, 2007;11(2):189—212. 24. Edenber HJ, Foroud T. Genetics and alcoholism. Nature Reviews Gastroenterology & Hepatology, 3. Beaver R in Hampson RB. The Beavers Systems Model of Family Functioning. Journal of Family The-2013;10(8), 487-494. rapy, 2000;22:128—143. 25. National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism. Genetics of alcohol use disorder [spletna stran 4. Pasternak A in Schier K. The role reversal in the families of Adult Children of Alcoholics. Psychiatry and na internetu]. Pridobjeno 20. 12. 2021 s spletne strani https://www.niaaa.nih.gov/alcohols-effects-Psychotherapy, 2012;3:51—57. -health/alcohol-use-disorder/genetics-alcohol-use-disorder. 5. Kordič B. Etiologija, dinamika in posledice nasilja v družini. Socialna pedagogika, 11(4), 2007:429—452. 26. Park S in Schepp KG. A Systematic review of research on children of alcoholics: Their inherent resili-ence and vulnerability. Journal of Child & Family Studies, 2015;24(5) 1222 – 1231. 6. Selič P, Pesjak K, Kopčavar-Guček N in Kersnik J. Dejavniki, ki povečujejo možnost nasilja v družini in iskanje pomoči pri zdravniku družinske medicine, pilotna študija o nasilju v družini. Zdravniški vestnik, 27. Walker JP in Lee RE. Uncovering strengths of children of alcoholic parents. Contemporary Family 2008;77: 505—510. Therapy, 1998;20, 521—538. 7. Zuckerman M. Psychobiology of Personality. New York: Cambridge University Press, 2005. 8. Henigsman K. Partnerski odnosi v družinah z alkoholizmom (magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, 2015. 9. Johnson P in Stone R. Parental Alcoholism and Family Functioning: Effects on Differentiation Levels of Young Adults. Alcoholism Treatment Quarterly, 2009;27(1):3—18. 10. Jarmas AL in Kazak AE. Young Adult Children of Alcoholic Fathers: Depressive Experiences, Coping Styles and Family Sytems. Journal of Consulting and Clinical Psychology, 1992;60(2):244—251. 11. Satir V. Družina in naš čas. Ljubljana: Cankarjeva založba 1995. 12. Black C. Effects of family alcoholism. V: S. Saitoh, P. Steinglassm in M.A. Schuckit (ur.), Alcoholism and the Family (str. 272—281). New York: Brunner/Mazel, 1992. 13. Nodar M. Chaotic Environments and Adult Children of Alcoholics. The professional Counselor, 2012;2(1), 43—47. 14. Hussong AM, Bauer DJ, Huang W, Chassin L, Sher KJ in Zucker RA. Characterizing the Life Stressors of Children of Alcoholic Parents, Journal of Family Psychology, 2008;22(6), 819—832. 15. Harter SL in Vanecek RJ. Cognitive assumptions and long-term distress in survivors of childhood abuse, parental alcoholism, and dysfunctional family environments. Cognitive Therapy & Research, 2000;24(4), 445—472. 16. Firestone RW, Firestone LA in Catlett J. Sex and Love in intimate relationships. Washington: American Psychological Association, 2005. 148 149 PAO SAPOTISR PRILOGE P JEN 1. Pripomoček za odkrivanje čezmernega pitja alkohola: AUDIT-C in AUDIT-10 + 2. Kratko svetovanje za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola: JA primer 5-krat 15 minut AV 3. Sliki škodljivih posledic pitja alkohola Z 4. Slika enote in meje manj tveganega pitja alkohola I 5. Slika transteoretični model spreminjanja vedenja A ZIKNČOIRRP PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA - PRILOGE PRILOGE AUDIT-10 1. Pripomoček za odkrivanje čezmernega pitja alkohola: 1. Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili pijače, ki vsebujejo alkohol (pivo, vino, žgane pija-AUDIT-C in AUDIT-10 če, likerje, koktajle, mošt, tolkovec, medico .. )? (0) nikoli AUDIT-C (1) enkrat na mesec ali manj (2) 2- do 4-krat na mesec 1. Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih pili pijače, ki vsebujejo alkohol (pivo, vino, žgane (3) 2- do 3-krat na teden pijače, likerje, koktajle, mošt, tolkovec, medico .. )? (4) 4- ali večkrat na teden (0) nikoli (1) enkrat na mesec ali manj 2. Koliko meric pijače, ki vsebuje alkohol, ste v zadnjih 12 mesecih ponavadi popili takrat, (2) 2- do 4-krat na mesec kadar ste pili? (Ena merica je 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva ali tolkovca ali 0,3 dcl, 'eno šilce' žgane pijače.) (3) 2- do 3-krat na teden (0) od nič do 1 merice (4) 4- ali večkrat na teden (1) 2 merici 2. Koliko meric pijače, ki vsebuje alkohol, ste v zadnjih 12 mesecih ponavadi popili takrat, (2) 3 ali 4 merice kadar ste pili? (Ena merica je 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva ali tolkovca ali 0,3 dcl, 'eno šilce' žgane (3) 5 ali 6 meric pijače.) (4) 7 ali več meric (0) od nič do 1 merice (1) 2 merici 3. Kako pogosto se je v zadnjih 12 mesecih zgodilo, da ste popili (moški) 6 meric ali več oz. (2) 3 ali 4 merice (ženske) 4 merice ali več ob eni priložnosti? (3) 5 ali 6 meric (0) nikoli (4) 7 ali več meric (1) manj kot enkrat na mesec (2) 1- do 3-krat na mesec 3. Kako pogosto se je v zadnjih 12 mesecih zgodilo, da ste popili (moški) 6 meric ali več oz (3) 1- do 3-krat na teden (ženske) 4 merice ali več ob eni priložnosti? (4) vsak dan ali skoraj vsak dan (0) nikoli (1) manj kot enkrat na mesec 4. Kako pogosto se vam je v preteklem letu zgodilo, da potem, ko ste enkrat začeli piti, niste (2) 1- do 3-krat na mesec mogli prenehati s pitjem? (3) 1- do 3-krat na teden (0) nikoli (4) vsak dan ali skoraj vsak dan (1) manj kot enkrat na mesec (2) nekajkrat na mesec Ocena: Seštevek števil pred izbranimi odgovori izraža vrednost skrajšanega testa AUDIT. (3) nekajkrat na teden Vrednost 6 ali več točk za moške oziroma 5 ali več točk za ženske kaže, da oseba pije tvega- (4) vsak dan ali skoraj vsak dan no, škodljivo ali je zasvojena z alkoholom. 152 153 PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA - PRILOGE 5. Kako pogosto se vam je v preteklem letu zgodilo, da zaradi pitja niste mogli opraviti tiste-Ocena AUDIT-10: Seštevek števil pred izbranimi odgovori izraža vrednost testa AUDIT. Vred-ga, kar se je od vas pričakovalo? nost 6 in več točk za moške oziroma 5 in več točk za ženske odkriva osebo, pri kateri obstaja (0) nikoli zvečano tveganje za nastanek socialni in zdravstvenih težav zaradi pitja alkohola. Vrednosti (1) manj kot enkrat na mesec testa 13 točk ali več pri moških in ženskah kažejo na zvečano verjetnost za škodljivo pitje alkohola ali celo zasvojenost. (2) nekajkrat na mesec (3) nekajkrat na teden (4) vsak dan ali skoraj vsak dan MOŠKI KAZALNIK – CILJ PILOTA ŽENSKE 0–5 Manj tvegano pitje 0–4 6. Kako pogosto se vam je v preteklem letu zgodilo, da ste potrebovali alkoholno pijačo že zjutraj, da bi si z njo opomogli po prekomernem pitju prejšnjega dne? 6–12 Tvegano pitje 5–12 (0) nikoli 13–19 Škodljivo pitje 13–19 (1) manj kot enkrat na mesec (2) nekajkrat na mesec 20 in več Zasvojenost z alkoholom 20 in več (3) nekajkrat na teden (4) vsak dan ali skoraj vsak dan 7. Kako pogosto se vam je v preteklem letu zgodilo, da vas je po pitju pekla vest ali pa ste imeli občutke krivde zaradi pitja? (0) nikoli (1) manj kot enkrat na mesec (2) nekajkrat na mesec (3) nekajkrat na teden (4) vsak dan ali skoraj vsak dan 8. Kako pogosto v preteklem letu se niste mogli spomniti, kaj se je zgodilo prejšnji večer, ker ste takrat preveč pili? (0) nikoli (1) manj kot enkrat na mesec (2) nekajkrat na mesec (3) nekajkrat na teden (4) vsak dan ali skoraj vsak dan 9. Ali je bil zaradi vašega pitja kdo poškodovan (vi sami ali kdo drug)? (0) Ne (2) Da, vendar ne v preteklem letu (4) Da, v preteklem letu 10. Ali je kak vaš sorodnik, prijatelj, zdravnik ali drugi zdravstveni delavec že pokazal zaskrbljenost zaradi vašega pitja ali vam morda predlagal, da bi pili manj? (0) Ne (2) Da, vendar ne v preteklem letu (4) Da, v preteklem letu 154 155 PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA - PRILOGE 2. Kratko svetovanje za opuščanje tveganega in škodljivega 1. POGOVOR – 5-KRAT 10–15 MINUT pitja alkohola: primer 5-krat 15 minut Marko Kolšek, Zdenka Čebašek Travnik, Erika Povšnar Po uvodni vzpostavitvi stika in zaupanja: • pojasniti razlog za ta pogovor, npr.: PRED POGOVOROM O PITJU ALKOHOLA JE DOBRO POZNATI NASLEDNJE PODATKE » … oglasili ste se, ker vas je napotil vaš …« O SOGOVORNIKU: » … oglasili ste se, ker smo vas povabili na zadnjem srečanju …« • že znana tveganja, težave ali bolezni, povezane s pitjem alkoholnih pijač; » … kaj vas je 'pripeljalo' k meni …« • stanja ali bolezni, ki zahtevajo abstinenco; … • podatki o pitju alkohola, ki jih pridobimo, ko ob obisku oz. obravnavi zaradi drugih zadev • dobiti pristanek za pogovor o pitju alkohola, npr.: vprašamo tudi o pitju; » … ste se pripravljeni pogovoriti o načinu pitja alkohola, ki je lahko tvegano in lahko sčasoma • želja sogovornika glede spremembe pivskih navad; privede do težav …« • posredno pridobljeni podatki od drugih oseb ali služb; » … ste se pripravljeni pogovoriti o razlogu prihoda (težavi), ki ste ga navedli …« … • na čigavo pobudo je prišel (lastno, bližnje osebe, zdravnika, patronažne sestre, CSD ipd.); • ali gre za osebo, ki išče informacije zaradi pitja drugih ljudi (svojci, prijatelji, sodelavci ipd.). 1. POGOVOR (ČE ŠE NIMAMO SOGOVORNIKOVEGA PODATKA O PITJU ALKOHOLA) TEMA PRVEGA POGOVORA »Kaj menite o pitju alkohola (splošno – 'klepet' – starostne omejitve, kako pri delu, v športu, v prometu, politiki in alkoholu ipd.)?« • Vzpostavitev sodelovalnega vzdušja »Ali kdaj pijete alkoholne pijače, kot so vino, pivo, jabolčnik, žgane pijače?« • Pivske navade • Če je odgovor NE – posebna pozornost! → • Količine popitega alkohola Od kdaj 'ne' • Priložnosti, ob katerih uživa alkohol Razlogi za 'ne' • Morebitne težave, povezane s pitjem alkohola Koliko časa predvideva 'ne' • Ugotavljanje posameznikovih stališč in prepričanj • Če ni razumnih in razumljivih razlogov – ne kažemo dvoma in se ne pregovarjamo, lahko kljub vsemu ponudimo zloženko. OSNOVA: AKTIVNO POSLUŠANJE Z EMPATIJO • Predlagamo morebitni ponovni razgovor čez 1–4 tedne Če je sogovornik v vlogi svojca, prijatelja … in išče pomoč in/ali informacije v zvezi s pitjem alkohola za drugo osebo, pogovor prilagodimo konkretni situaciji, ga usmerimo v branje ustrezne • Če je odgovor DA → literature in morebiten obisk skupin za samopomoč in/ali drugega strokovnjaka. Sledi pogovor (brez vrednostnih ocen) o: • pivskih navadah, • popitih količinah, • priložnostih, • morebitnih težavah, povezanih s pitjem, • sogovornikovih stališčih in prepričanjih v zvezi s pitjem. 156 157 PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA - PRILOGE 1. POGOVOR 1. POGOVOR • Primeri vprašanj: • Vrednotenje vprašalnika AUDIT-C »Ob katerih priložnostih pijete alkoholne pijače (ob obroku hrane, praznovanju, s prijatelji – v Manj tvegano pitje Ženske: 1–4 točke družbi, za žejo, po športnih aktivnostih …)?« Moški: 1–5 točk »Katera alkoholna pijača vam je najbolj všeč?« Tvegano pitje Ženske: 5 ali več točk »Katere ne marate?« Moški: 6 ali več točk »Od česa je odvisna izbira?« • Vrednotenje vprašalnika AUDIT-10 »Ob kakšnih čustvenih, razpoloženjskih stanjih pijete alkoholne pijače (žalost, veselje, jeza, razo- čaranja, pritiski – v službi, doma …)?« Moški: 1–5 točk Tvegano pitje Ženske: 5 ali več točk • Za oceno pitja je najboljši pogovor, v katerem ustrezno uporabimo vprašanja iz vprašalnika Moški: 6 ali več točk AUDIT-C, lahko pa ponudimo vprašalnik – npr.: Škodljivo pitje Ženske in moški: 13–19 točk »Tukaj imam vprašalnik, ki nam pomaga oceniti možno tveganje za zdravje zaradi alkohola. Priporočajo nam, da ga izpolnimo za vsakega pacienta – uporabnika; mi lahko pomagate pri Zasvojenost Ženske in moški: 20 ali več točk tem?« (Če je treba, razložimo merice alkoholnih pijač.) (MOŽNOSTI izpolnjevanja vprašalnika: • Predstavimo rezultat testa: • izpolnimo sami – na podlagi zastavljenih vprašanj iz vprašalnika AUDIT med pogovorom, » Če je vaše pitje takšno, kot ste povedali/napisali, gre pri vas najverjetneje za ……………. pitje.« • izpolni sogovornik sam, »Zanima me še, kaj vi menite o svojem pitju alkohola.« • izpolnimo skupaj z njim. »Ob tem me še zanima, ali mogoče veste, s katerimi spremembami v telesu je lahko povezano pitje?« • Glede na odgovore v pogovoru ali na rezultat testa lahko rečemo: »Katere bolezni so posledica prekomernega pitja?« »Če je vaše pitje takšno, kot ste povedali/napisali, gre verjetno za __________ (manj tvegano ali pa tvegano) pitje.« »Kaj pa duševno stanje, ali alkohol lahko vpliva nanj?« • Če gre za tvegano pitje, predlagamo: »Kje se še lahko kaže vpliv pitja alkohola?« »Za natančnejšo oceno vas prosim, da odgovorite še na nekaj vprašanj.« (medosebni odnosi, promet, služba, socialno-ekonomsko stanje …) Ponudite drugih 7 vprašanj iz vprašalnika AUDIT. (Sprašujemo radovedno, empatično, kot razgovor, ne kot na izpitu!) »Ali mogoče veste, s katerimi spremembami v telesu je povezano tvegano oz. škodljivo pitje?« »Katere bolezni so posledica prekomernega pitja?« »Kaj pa duševno stanje, ali alkohol lahko vpliva nanj?« »Kje se še lahko kaže vpliv pitja alkohola?« Uporabi oz. glej shemo posledic pitja alkohola v Prilogi 3 → Vir: Prilagojeno po: Babor T. F. et al. AUDIT. Geneve: WHO, 2001 in Global Status report on alcohol and health. Geneve: WHO, 2014 158 159 PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA - PRILOGE 1. POGOVOR 1. POGOVOR Rezultat testa pokaže 'manj tvegano pitje' (če je v resnici pri sogovorniku najverjetneje). Kako si 'zagotoviti' naslednjih 15 minut? • Povemo, da je sogovornikovo pitje alkohola v mejah manj tveganega pitja. Rezultat pogovora ali testa pokaže 'tvegano ali škodljivo pitje' . • Seznanimo ga z mejami manj tveganega pitja za sogovornikov spol (če jih še ne pozna!). • Sogovornika seznaniti z mejami manj tveganega pitja (če jih ne pozna) in vprašati, kaj meni o njih. • Predlagamo, da tudi naprej upošteva te meje, nič pa ne bi bilo narobe, če alkohola tudi ne bi pil. »Danes sva opravila prvi del najinih pogovorov. Bi bili pripravljeni nadaljevati prihodnjič?“« • Če ga bo kdaj zanimalo kaj v zvezi z alkoholom, se lahko kadarkoli oglasi pri vas. (Kontrola v obdobju 1–2 tednov.) »O čem bi se radi pogovorili naslednjič?« MANJ TVEGANO PITJE »Mene vaše pitje alkohola nekoliko skrbi. Predlagam, da bi naslednjič govorila, ali bi bilo smiselno zmanjšati pitje alkohola.« MOŠKI: • do 14 enot na teden (tj. npr. do 2 dcl vina ALI ena steklenica piva na dan; »Za domov vam lahko dam zloženko z nekaj podatki o alkoholu. Na njej sta tudi naslova spletnih strani www.sopa.si in www.nalijem.si , kjer je še več tovrstnih podatkov.« • ne več kot 5 enot ob eni pivski priložnosti: »Predlagam vam tudi, da do naslednjič sproti beležite pitje alkoholnih pijač. V pomoč vam bo • en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola. kartonček, na katerega boste lahko beležili količine popitega alkohola – najbolje v mericah.« ŽENSKE: Če pacient ne kaže resne pripravljenosti za naslednje srečanje, je smiselno nekoliko podalj- • do 7 enot na teden (tj. npr. do 1 dcl vina ALI pol steklenice piva na dan); šati prvi pogovor ter oceniti pomembnost in zmožnost morebitnega zmanjšanja pitja in iz- • ne več kot 3 enote ob eni pivski priložnosti; vesti kratko svetovanje. Če gre za sum na zasvojenost, je primerno predlagati zdravljenje oz. obisk osebnega zdravnika, alkohologa, skupine za samopomoč ipd. • en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola. PIVSKI KOLEDARČEK Kako si 'zagotoviti' naslednjih 15 minut? Rezultat testa pokaže 'manj tvegano pitje' (če pri sogovorniku objektivno ni najbolj verjetno): ZAPIS O POPITIH ALKOHOLNIH PIJAČAH » Danes sva opravila prvi del najinih pogovorov. Bi bili pripravljeni nadaljevati? « (Kontrola v ob-Kako pomembna dobju 1–4 tednov, ne kasneje.) Datum Vrsta Število Kako ste bili je bila za vas ta in čas alkohola enot Kje ste pili? S kom ste pili? razpoloženi? pijača? 1 (ni) – 5 (zelo) • Sogovornika seznaniti z mejo manj tveganega pitja (če je ne pozna). »O čem bi se radi pogovorili naslednjič?« »Za domov vam lahko dam zloženko z nekaj podatki o alkoholu. Na njej sta tudi naslova spletnih strani www.sopa.si in www.nalijem.si , kjer je še več tovrstnih podatkov, pa tudi anonimni vpra- šalnik za samooceno pitja alkohola.« »Predlagam vam tudi, da do naslednjič sproti beležite pitje alkoholnih pijač. V pomoč vam bo kartonček, na katerega boste lahko beležili količine popitega alkohola – najbolje v mericah.« Če sogovornik ne kaže pripravljenosti za naslednje srečanje – ga brez prepričevanja povabimo, da lahko pride kdaj kasneje. 160 161 PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA - PRILOGE 2. POGOVOR – 5-KRAT 15 MINUT 2. POGOVOR Če je na prvem pogovoru povedal, da NE pije alkohola. »Kako ste preživeli dneve od najinega prvega srečanja?« »O čem ste razmišljali po najinem prejšnjem pogovoru?« »Kako ste preživeli dneve od najinega prejšnjega srečanja?« »O čem ste razmišljali po najinem prejšnjem pogovoru?« »Poglejva, kaj sva ugotovila na najinem prejšnjem srečanju:« »O čem bi želeli govoriti danes?« »Vaša prepričanja v zvezi s pitjem alkoholnih pijač so bila …« »V pogovoru sva ugotovila oz. vprašalniki so pokazali …« Zaključimo: »Če se boste glede pitja alkohola želeli pogovarjati še kdaj drugič, me kar vprašajte o tem.« »Ste utegnili beležiti popite količine alkohola? Se jih spomnite?« »Kako vam je šlo preračunavanje v merice, enote alkohola?« »Imate morda zapis pri sebi? Ga skupaj pogledava?« TEME DRUGEGA POGOVORA (ČE PITJE PRESEGA MEJE MANJ TVEGANEGA PITJA) • Ocena stanja in faze v krogu spreminjanja, v katerem se posameznik nahaja. 2. POGOVOR • Ugotoviti, kako pomembno se zdi posamezniku spremeniti pitje alkohola. • Ugotoviti, v kolikšni meri si zaupa (se čuti zmožnega), da bi mu uspelo spremeniti pitje alkohola. • Kako je preživel minule dneve od prvega pogovora? • Krepiti pomembnost spremembe, če še ni visoka. • Ponovno ovrednotenje stanja (skupaj s sogovornikom – pacientom) • Krepiti samozaupanje – zmožnost za spremembo, če je pomembnost visoka. 1. ČE NI BILO SPREMEMBE PITJA – uporabimo različne strategije motivacijskega pogovora, npr. • ugotoviti stopnjo pomembnosti morebitne spremembe pitja (»P«) od 0 do 10; OSNOVA: AKTIVNO POSLUŠANJE Z EMPATIJO, motivacijski pogovor (poglavje 2.1) • ugotoviti stopnjo zmožnosti oz. samozaupanja v uspeh morebitne spremembe Če je sogovornik v vlogi svojca, prijatelja … in pride drugič po pomoč in/ali informacije v zvezi (»Z«) – od 0 do 10. s pitjem alkohola za drugo osebo, prilagodimo pogovor: o čem je razmišljal po najinem prvem • Ocena stopnje pripravljenosti in faze na krožnem modelu spreminjanja vedenja pogovoru, kaj je spoznal v prebrani ustrezni literaturi in ugotovimo pomembnost in zmožnost za (Prochaska – DiClemente) morebitno ustrezno ukrepanje oziroma iskanje ustrezne pomoči v skupini za samopomoč in/ali pri drugem strokovnjaku. • P in Z približno enaki (4 – 7) → krepitev P; • ena bistveno višja kot druga → pogovor o nižji; Če smo na prvem pogovoru ugotovili tvegano ali škodljivo pitje oz. zasvojenost: • P in Z z visokima vrednostima → AKCIJA; • P in Z z nizkima vrednostima → verjetno še ni pravi čas za podrobnejši pogovor • kako je preživel dneve od najinega prvega srečanja; o morebitni spremembi; • ponovno ovrednotenje stanja (skupaj s sogovornikom – pacientom), • ponudimo dodatne informacije, pisanje dnevnika. bomo nadaljevali glede na odgovor: • Pred akcijo morata biti tako POMEMBNOST kot zaupanje v uspeh VISOKA. 1. ČE NI BILO SPREMEMBE PITJA, • Kontrola na določen dan čez 1–4 tedne. 2. ČE JE SAM ŽE ZMANJŠAL PITJE ali 3. ČE GRE ZA SUM NA ZASVOJENOST (oz. lahko tudi škodljivo pitje). 162 163 PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA - PRILOGE 2. POGOVOR 2. POGOVOR Možna dodatna vprašanja – 1 • Kako je preživel dneve od najinega prejšnjega srečanja? • Ponovno ovrednotenje stanja (skupaj s sogovornikom – pacientom) »Ste morda od prejšnjega srečanja razmišljali o zmanjšanju pitja alkoholnih pijač?« »Ste morda poskusili zmanjšati pitje?« 2. ČE JE SAM ŽE ZMANJŠAL PITJE »V kolikšni meri vam je uspelo?« - Pohvaliti in spodbuditi vztrajanje »Kaj bi se moralo zgoditi, da bi začeli razmišljati o spremembi pitja?« - Pogovoriti se o morebitnih težavah ob zmanjševanju »Na kakšen način vam je uspelo? Čemu pripisujete ta uspeh? Za koliko časa?« • Če je številka ocene pomembnosti (P) med 4 in 7: »Boste zmogli sami ali bi vam bila dobrodošla pomoč?« »Zakaj ste izbrali to številko, zakaj ne manj? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi izbrali višjo številko?« • Kontrola na določen dan čez 1–2 tedna • Lahko nam odgovori: - pojav bolezenskih znakov, poslabšanje zdravstvenega stanja ipd., 2. POGOVOR - pripombe od družinskih članov, prijateljev, drugih pomembnih ljudi ipd., - ukrepi v delovnem okolju ipd., • Kako je preživel dneve od najinega prejšnjega srečanja? - odvzem vozniškega dovoljenja, • Ponovno ovrednotenje stanja (skupaj s sogovornikom – pacientom) - finančno-ekonomsko stanje, 3. ČE GRE ZA SUM NA ZASVOJENOST (pa tudi pri nekaterih, ki pijejo škodljivo) – uporaba - ugled idr. načel, veščin in tehnik motivacijskega pogovora (poglavje 2.1) • Povedati ugotovitev in način reševanja na ustrezen način – »Potrebno bo ustrezno zdravljenje Možna dodatna vprašanja – 2 (alkoholog, Anonimni alkoholiki, klub zdravljenih alkoholikov, druge oblike skupin ipd.)« • Pogovor, usmerjen k bolniku .. »Ali razmišljate o spremembi?« • Ocena pomembnosti in zmožnosti za morebitno zdravljenje »Kaj bi bilo drugače, če bi omejili pitje alkoholnih pijač?« • Preveriti možnost sodelovanja partnerja, druge bližnje osebe, družine ? »Ali lahko ocenite, katere stvari bi šle na bolje in katere na slabše?« • Laboratorijske preiskave ? »V kolikšni meri bi lahko zmanjšali pitje, ne da bi se pri tem počutili nelagodno?« • Morda predlog abstinence do naslednjega pogovora?! – pojasnimo, kaj je abstinenca; pouda-rimo, da abstinenca ni pogoj za naslednji pogovor. »Kaj bi naredili z alkoholnimi pijačami, ki jih imate doma, če bi zmanjšali pitje?« • Kontrola na določen dan čez 1–2 tedna , po možnosti skupaj s partnerjem, drugo bližnjo ose- • Če je pomembnost že visoka, zmožnost pa nižja: bo, družinskim članom. »Kdo bi vas pri tem spodbujal, vam pomagal (družina, prijatelji, skupina …)?« Zaključek pogovora: »Bi vas kdo pri tem oviral? Vam nagajal (pivski prijatelji, sodelavci …)?« »Kako bi ocenjevali svoj uspeh? Kaj bi vam ta pomenil?« • Kaj smo ugotovili? »Bi vam bilo v pomoč pisanje dnevnika; o tej možnosti sva že govorila v prvem srečanju (ali pa: • Ključno vprašanje. … da še naprej pišete dnevnik)?« • Bi bil pripravljen še beležiti pitje alkohola (pivski dnevnik) (če še ni beležil pitja, ali bi se odločil in pisal pivski dnevnik)? »Ste že kdaj pred tem omejili ali prenehali s pitjem alkohola? Vam je uspelo? Na kakšen način? Za koliko časa?« • Bi bil pripravljen priti še dvakrat ali trikrat? • O čem želi govoriti prihodnjič? Zapišemo si pomembne točke pogovora. 164 165 PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA - PRILOGE 3. POGOVOR – 5-KRAT 15 MINUT 3. POGOVOR • Kako je preživel dneve od najinega zadnjega srečanja? »Kako ste preživeli dneve od najinega zadnjega pogovora?« • Ponovno ovrednotenje stanja (skupaj s sogovornikom – pacientom) »O čem ste razmišljali po najinem prejšnjem pogovoru?« 1. ČE NI BILO SPREMEMBE PITJA (faza razmišljanja, priprava): analiza pivskega dnevnika, moti- • Ponovno ovrednotenje stanja (skupaj s sogovornikom – pacientom) vacijski pogovor – P in Z … 2. ČE JE SAM ŽE ZMANJŠAL PITJE 2. ČE JE ŽE ZMANJŠAL PITJE (faza akcije): pogovor o uspehu, težavah v zvezi s tem, morda postavitev novih – prilagojenih ciljev, preprečevanje relapsa • Pohvaliti in spodbuditi vztrajanje, vprašati, kaj mu je pri tem pomagalo. 3. ČE GRE ZA ZASVOJENOST (oz. pri nekaterih lahko tudi, če gre za škodljivo pitje): motivacijski • Oceniti omejitve pitja. pogovor za vključitev v ustrezno obravnavo, sodelovanje družine, morda abstinenca • Pogovoriti se o morebitnih težavah ob zmanjševanju ali vzdrževanju zmanjšanega pitja. • Možne kritične situacije, priložnosti. 3. POGOVOR • Pogovor o morebitnih novih, prilagojenih ciljih. • Lastno zadovoljstvo. »Kako ste preživeli dneve od najinega zadnjega pogovora?« • Priznanje s strani drugih pomembnih oseb (kdo je opazil spremembo). »O čem ste razmišljali po najinem prejšnjem pogovoru?« • Kaj mu pomaga pri vztrajanju – s čim povezuje uspeh. • Ponovno ovrednotenje stanja (skupaj s sogovornikom – pacientom) Kontrola na določen dan čez 1–4 tedne »Poglejva, kaj sva se pogovarjala in ugotovila ob najinem prejšnjem srečanju.« 1. ČE NI BILO SPREMEMBE PITJA 3. POGOVOR • Skupaj pregledamo zapise v pivskem dnevniku, skupaj ocenimo počutje in doživljanje. • Vprašamo, ali se je v preteklem obdobju zgodilo karkoli, kar bi bilo vredno omeniti. »Kako ste preživeli dneve od najinega zadnjega pogovora?« • Uporabimo veščine in tehnike motivacijskega pogovora, skušamo krepiti pomembnost ali »O čem ste razmišljali po najinem prejšnjem pogovoru?« analizirati in krepiti zmožnost oz. samozaupanje v uspeh morebitnega zmanjševanja pitja,kot kažejo primeri. • Ponovno ovrednotenje stanja (skupaj z bolnikom), zakaj prihaja, kaj pomenijo najini pogovori Če je pomembnost visoka in se pripravlja na akcijo: 3. ČE GRE ZA SUM NA ZASVOJENOST (tudi pri nekaterih, če gre za škodljivo pitje) • Iskanje in izbor učinkovitih načinov omejevanja pitja • Ocena morebitne abstinence od zadnjega obiska. • Načrt za premagovanje ovir – kako bi dosegel rezultate • Analiza počutja in doživljanja, pivskega dnevnika. • Uspešnost do sedaj uporabljenih, preizkušenih načinov za doseganje spremembe pri sebi • Morebitne spremembe doma in v službi. • Lastno zadovoljstvo ob morebitni spremembi • Možnost sodelovanja partnerja, družine. • Pomoč drugih pomembnih oseb, še koga? • Katere korake v smeri zdravljenja je naredil (obiskal alkohologa, psihiatra, obiskal center za duševno zdravje odraslih, osebnega zdravnika, skupino zunaj zdravstva (npr. AA, KZA ipd.), • S čim povezuje uspeh oziroma morebitni neuspeh CSD, delovno organizacijo ipd. Pred akcijo morata biti POMEMBNOST in ZMOŽNOST VISOKI. • Je svojo odločitev za abstinenco zaupal komu zunaj družine? • Morda predlog abstinence do kontrole? Kontrola na določen dan čez 1–4 tedne 166 167 PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA - PRILOGE 3. POGOVOR 4. POGOVOR – 5-KRAT 15 MINUT Zaključek pogovora: »Kako ste preživeli dneve od najinega zadnjega pogovora?« »O čem ste razmišljali po najinem prejšnjem pogovoru?« • Kaj smo ugotovili? • Ključno vprašanje. • Ponovno ovrednotenje stanja (skupaj s sogovornikom – pacientom) • Ali bi bili pripravljeni še beležiti pitje alkohola (pivski dnevnik)? – če ni pisal pivskega dnevnika: »Poglejva, kaj sva se pogovarjala in ugotovila ob najinem prejšnjem srečanju.« Kaj bi vas motilo, če bi se odločil sproti zapisovati podatke o popiti pijači? 1. ČE NI BILO SPREMEMBE PITJA • Ste še pripravljeni prihajati? 2. ČE JE SAM ŽE ZMANJŠAL PITJE • Ali bi se še s kom lahko pogovarjali o tej temi? 3. ČE GRE ZA ZASVOJENOST (oz. pri nekaterih lahko tudi, če gre za škodljivo pitje) • O čem želite govoriti prihodnjič? Zapišemo si pomembne točke pogovora. 1. ČE NI BILO SPREMEMBE PITJA – motivacijski pogovor • Skupaj analiziramo zapise v pivskem dnevniku skupaj z analizo počutja in doživljanja, razmi- šljanja ali spodbudimo, da se čim več podrobnosti spomni. • Preverimo, ali sta pomembnosti in zmožnost morebitnega zmanjšanja pitja enaka kot prejšnjič • Za krepitev P in Z uporabimo dodatne tehnike: »Vam je težko prihajati na pogovore?« »Kaj vam je kljub temu všeč?« »Kaj se vam je zdelo zanimivo?« »O čem bi se pogovarjali z večjim veseljem?« »Ali ste o najinih pogovorih komu pripovedovali?« »Ali koga zanima, o čem sva se pogovarjala?« Kontrola na določen dan čez 1–4 tedne 2. ČE JE SAM ŽE ZMANJŠAL PITJE • Pohvaliti in spodbuditi vztrajanje. • Spremljanje sprememb, doživljanja, počutja, pivski dnevnik. • Pogovoriti se o morebitnih težavah ob zmanjšanju pitja. • Odzivi partnerja, družine, prijateljev, sodelavcev, znancev idr. • Laboratorij, če so bile prej vrednosti patološke. »Kako ocenjujete svojo spremembo? » »Kaj vam je dobrega prinesla?« » Kaj vam pomeni (prihranek pri denarju, boljše počutje, dobre izvide, boljše razumevanje v družini ipd.)?« »Želite s temi spremembami nadaljevati?« Kontrola na določen dan čez 1–4 tedne 168 169 PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA - PRILOGE 4. POGOVOR 5. POGOVOR – 5-KRAT 15 MINUT ČE GRE ZA SUM NA ZASVOJENOST (oz. lahko tudi pri nekaterih, ki pijejo škodljivo) »Kako ste preživeli dneve od najinega zadnjega pogovora?« »O čem ste razmišljali, se je kaj novega dogajalo?« • Analiza morebitne abstinence od zadnjega obiska. • Ponovno ovrednotenje stanja (skupaj s sogovornikom – pacientom) • Analiza počutja in doživljanja. • Načrt za prihodnje obdobje. • Morebitne spremembe v razmišljanju. • Kontrola čez … • Morebitne spremembe doma in v službi. • Pogovor skupaj s partnerjem, družino? (Če pride skupaj s partnerjem, drugo bližnjo osebo, tudi to osebo vključimo v pogovor, poiz-vemo, kako ona gleda na pitje in svetujemo skupni obisk strokovnjaka, če sami nismo vešči • Kaj ga ovira, da se ne more odločiti za zdravljenje!? partnerskega svetovanja.) • Sodelovanje z izvajalci oziroma ponudniki programov zdravljenja (alkoholog, center za du- ševno zdravje odraslih, skupina izven zdravstva (AA, KZA ipd.), CSD, delovna organizacija ipd. 1. ČE NI BILO SPREMEMBE PITJA Zaključek pogovora: »Kako ocenjujete najine pogovore?« »Kaj bi želeli drugače?« • Kaj smo ugotovili? »Kateri so razlogi, zaradi katerih bi naredili drugače?« • Ključno vprašanje. »Kako ste se počutili?« • Ste pripravljeni priti še enkrat? »Komu bi priporočali, da pride na podobne pogovore?« • Bi želeli, da pride še kdo z vami? »Ali bi bili pripravljeni take pogovore ponoviti?« • O čem bi se želeli pogovoriti na zadnjem srečanju? »V katerem primeru?« Zapišemo si pomembne točke pogovora. »Kako naprej?« ČE JE SAM ŽE ZMANJŠAL PITJE »Kaj vam je najbolj in kaj najmanj uspelo?« »Kaj ste pridobili s temi spremembami?« »Kaj so vam srečanja dobrega prinesla?« »Katere spremembe bi predlagali?« »Kaj ste pogrešali?« »Česa je bilo preveč?« »Kako boste vzdrževali dosežene spremembe? – skupina, občasni pogovori pri zdravniku, DMS, v RA, literatura ipd.« »Kašni so vaši nadaljnji načrti?« »Kaj boste storili v primeru ponovitve težav?« »Kaj bi še potrebovali (informacije …)?« »Bi se še o čem želeli pogovoriti?« 170 171 PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA - PRILOGE 3. Sliki škodljivih posledic pitja alkohola 5. POGOVOR 3. ČE GRE ZA SUM NA ZASVOJENOST (oz. lahko tudi pri nekaterih, ki pijejo škodljivo) • Analiza morebitne abstinence od zadnjega obiska in opredelitev razlogov za uspeh ali neuspeh. • Analiza počutja in doživljanja. • Morebitne spremembe v razmišljanju. • Morebitne spremembe doma in v službi. • Pogovor skupaj s partnerjem, družino? • Kaj ga ovira, da se ne more odločiti za zdravljenje? • Sodelovanje z drugimi strokovnjaki oziroma ponudniki programov za zdravljenje. • Ovire za odločitev?! KAKO NAPREJ? Vir: 1. Global status report on alcohol and health. Geneve: WHO, 2014. 2. Hočevar T, Lepoša Š, Henigsman K, Pristolič T. Škodljive posledice čezmernega pitja alkoholnih pijač na posameznika in njegovo okolico [plakat]. Ljubljana: NIJZ, 2019. 172 173 PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA - PRILOGE 4. Slika enote in meje manj tveganega pitja alkohola Vir: 1. Prilagojeno po: Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev. Ljubljana: Uradni list št. 45/10, 2010; in Vir: 2. Hočevar T, Lepoša Š, Henigsman K, Pristolič T. Škodljive posledice čezmernega pitja alkoholnih pijač na 1. Prilagojeno po: Kolšek M. O pitju alkohola : priročnik za zdravnike družinske medicine. posameznika in njegovo okolico [plakat]. Ljubljana: NIJZ, 2019. Ljubljana: Zdravstveni dom Ljubljana, 2004. 2. Hočevar T, Henigsman K, Štruc A. Merice in posledice pitja alkohola na telo [letak]. Ljubljana: NIJZ, 2018. 174 175 PRIROČNIK ZA IZVAJANJE PRISTOPA SOPA - PRILOGE 5. Slika transteoretični model spreminjanja vedenja Vir: 1. Prirejeno po: Prochaska JO, DiClemente CC. Toward a comprehensive model of change. V: Mil er WR, Heather N (Eds). Treating Addictive Disorders: processes of change. Boston, MA: Springer, 1986: 3-27. 2. Mesarič J, Novak Mlakar D, Hočevar T, Čuš B. Priročnik za opuščanja kajenja. Ljubljana: IVZ. 176 177 PAO SAPOTISR P JEN SODELUJOČI JA + Kratke predstavitve AVZ IA ZIKNČOIRRP SODELUJOČI - KRATKE PREDSTAVITVE Recenzija SODELUJOČI dr. Mirjana Radovanovič, dr. med., specialistka psihiatrije Uredniki Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana (UPK), Predstojnica Enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola mag. Tadeja Hočevar, univ. dipl. kom. Kot Humphreyeva štipendistka je končala izobraževanje iz psihiatrične epidemiologije na Bloomberg Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Idejna zasnova pristopa in vodenje projekta SOPA School of Public Health Johns Hopkins University v ZDA, izpopolnjevanje iz psihiatrične epidemiologije Deluje na področju javnozdravstvenih raziskav in razvoja programov preventive. Pri svojem delu s poudarkom na boleznih odvisnosti je nadaljevala na postdoktoskem študiju na Michigan State se osredotoča na vidike medosebne komunikacije in podpore pri spreminjanju življenjskega sloga, University v ZDA pri prof. dr. James C. Anthony-ju, kjer je na tamkajšnjem College of Human zanima jo osvetljevanje ranljivosti in krepitev blagostanja skupnosti. Zavezana je prenašanju znanja Medicine tudi učila in vodila predmet Information Management: Applications of Epidemiology and strokovni in splošni javnosti. Leta 2015 je v okviru vizije alkoholne politike v Sloveniji zasnovala Biostatistics. Na MF UL je najprej pridobila naziv magistrice znanosti z delom Stališča do zdravja pristop SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, ki je po zaključenem razvoju in pilotnem in raba psihotropnih snovi pri slovenskih srednješolcih in nato zagovarjala znanstveni doktorat z projektu z letom 2022 delno sistemsko implementiran. Je komunikologinja metodološke smeri in naslovom Značilnosti neodvisniškega vedenja po zdravljenju odvisnosti od alkohola na osnovi magistrica psihologije razvojne smeri. izbranih napovednih in razlagalnih modelov. V študijah matične ustanove je vključena v projekte kot strokovni sodelavec, metodolog in statistik. Je avtorica in soavtorica večdeset znanstvenih in prof. dr. Marko Kolšek, dr. med. specialist družinske medicine poljudnih člankov; redno se aktivno udeležuje domačih in mednarodnih strokovnih srečanj. Medicinska Fakulteta Univerze v Ljubljani (MF) in ZD Litija Predgovora Že več kot 40 let deluje na področju problematike pitja alkohola. Je avtor in vodja projekta Sporočilo v steklenici – www.nalijem.si, član mednarodne skupine raziskovalcev, strokovnjakov na področju mag. Vesta Kerstin Petrič, dr. med., Ministrstvo za zdravje, Generalna direktorica Direktorata za alkoholne problematike INEBRIA. javno zdravje Od leta 2020 vodi Direktorat za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje. To funkcijo je prevzela Karmen Henigsman, mag. psih. po uspešnem šestnajstletnem vodenju Sektorja za krepitev zdravja ter obvladovanje kroničnih Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) nenalezljivih bolezni in stanj na Direktoratu za javno zdravje. Od leta 1998 do 2004 je bila vodja Deluje na področju alkoholne problematike. Sodelovala je pri razvoju in izvedbi večine vsebin Urada za odnose s Svetovno zdravstveno organizacijo pri Ministrstvu za zdravje. Za obdobje od 2021-pristopa SOPA. Posveča se tudi delu z otroki in mladostniki, ki prihajajo iz družin, kjer je prisoten 2024 je kot predstavnica Slovenije izvoljena v Izvršni odbor Svetovne zdravstvene organizacije. sindrom odvisnosti od alkohola. Radivoje Pribakovič Brinovec, dr. med., specialist javnega zdravja dr. Maja Roškar, univ. dipl. psih., viš. pred., Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Predstojnik Centra za upravljanje programov preventive Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in krepitve zdravja (CUPPKZ) Raziskovalka, ki raziskuje problematiko alkohola v Sloveniji. Zanimajo jo tudi učinkoviti pristopi Je predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ, v katerem so se preprečevanja pitja alkohola, predvsem med mladimi. Svoje izsledke redno objavlja v znanstveni in v preteklih letih vodili pomembni javnozdravstveni projekti in programi, kot so Model skupnostnega strokovni literaturi, znanje pa prenaša na mlajše. pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih - MoST, Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola - SOPA, Skupaj za zdravje in drugi. Poleg predstojništva prim. Darja Boben Bardutzky, dr. med., specialistka psihiatrije, vodi tudi Program MIRA - Nacionalni program duševnega zdravja. Zdravstveni dom Trbovlje Avtorji Zaposlena v Zdravstvenem domu Trbovlje, pred tem več kot 30 let vodja oddelka za zdravljenje bolezni odvisnosti v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Sanja Belec, univ. dipl. sociologinja, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) Pri ZRSZ koordinira področje vseživljenjske karierne orientacije, ki vključuje storitve osnovnega, poglobljenega, zdravstveno zaposlitvenega in rehabilitacijskega svetovanja, kariernih središč ter vodenja evidenc. V sklopu razvoja storitev za iskalce zaposlitve sodeluje z drugimi institucijami pri pripravi sistemskih rešitev za zagotavljanje usklajenih in neprekinjenih storitev različnih sektorjev, predvsem sociale in zdravstva, za integracijo dolgotrajno brezposelnih na trg dela. 180 181 SODELUJOČI - KRATKE PREDSTAVITVE prim. prof. dr. Bilban Marjan, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, Zaposlen je na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v UKC Ljubljana ter Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer svoje znanje in izkušnje predaja mlajšim kolegom. Je avtor številnih Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Katedra za javno zdravje in Zavod za varstvo pri delu prispevkov v domačih in mednarodnih strokovnih ter poljudnih revijah. Redno predava tudi na d.o.o. (ZVD) mednarodnih strokovnih srečanjih. Je redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, Katedra za javno zdravje, nosilec predmeta Medicina dela in Medicina športa in na Zavodu za varstvo pri delu d.o.o. (ZVD), Karmen Henigsman, mag. psihologije, kot predstojnik Centra za medicino dela. Vrsto let se poglobljeno ukvarja z ocenjevanjem Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) delazmožnosti s poudarkom na vseh oblikah prometa, še posebno ob prisotnosti psihoaktivnih substanc, prav tako na izgradnji doktrine tovrstnega ocenjevanja, izdelavi kliničnih poti ter sodeluje Deluje na področju alkoholne problematike. Sodelovala je pri razvoju in izvedbi večine vsebin pri nastajanju pravilnikov in zakonodaje s tega področja. pristopa SOPA. Posveča se tudi delu z otroki in mladostniki, ki prihajajo iz družin, kjer je prisoten sindrom odvisnosti od alkohola. Nataša Blažko, univ. dipl. sociologinja, mag. Tadeja Hočevar, univ. dipl. kom. Ministrstvo za zdravje (MZ) Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Idejna zasnova pristopa in vodenje projekta SOPA 15 let zaposlena na Ministrstvu za zdravje v Direktoratu za javno zdravje, kjer se vsebinsko ukvarja s področjem nadzora nad tobakom in alkoholno politiko. Pri svojem delu sodeluje z različnimi resorji, Deluje na področju javnozdravstvenih raziskav in razvoja programov preventive. Pri svojem delu strokovnimi institucijami in nevladnimi organizacijami, institucijami Evropske unije in Svetovne se osredotoča na vidike medosebne komunikacije in podpore pri spreminjanju življenjskega sloga, zdravstvene organizacije. zanima jo osvetljevanje ranljivosti in krepitev blagostanja skupnosti. Zavezana je prenašanju znanja strokovni in splošni javnosti. Leta 2015 je v okviru vizije alkoholne politike v Sloveniji zasnovala prim. Darja Boben Bardutzky, dr. med. spec. psihiatrije, pristop SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, ki je po zaključenem razvoju in pilotnem projektu z letom 2022 delno sistemsko implementiran. Je komunikologinja metodološke smeri in Zdravstveni dom Trbovlje magistrica psihologije razvojne smeri. Zaposlena v Zdravstvenem domu Trbovlje, pred tem več kot 30 let vodja oddelka za zdravljenje bolezni odvisnosti v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Martina Horvat, dipl. m. s., specialistka patronažne zdravstvene nege Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Center za upravljanje programov preventive in promocijo Ksenija Bratuš Albreht, mag. socialnega dela, zdravja Šentprima- Zavod za izobraževanje in rehabilitacijo Po več kot dveh desetletjih dela na terenu v patronažni službi ZD Murska Sobota, od leta 2015, kot Zaposlena je kot vodja tima zaposlitvene rehabilitacije, ima dolgoletne delovne izkušnje na področju koordinatorica področja patronažnega varstva na NIJZ, skrbi za razvoj, nadgradnjo, spremljanje in duševnega zdravja, psihoterapije, ter na področju svetovalnega dela z mladostniki in otroci s evalvacijo vsebin preventivnih obravnav v patronažnem varstvu. Sodelovala je pri pripravi Resolucije posebnimi potrebami. o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025 »Skupaj za družbo zdravja« ter številnih dokumentov, znanstvenih in strokovnih člankov s področja patronažnega varstva. Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med., specialistka psihiatrije, sistemska družinska terapevtka Dolgoletna vodja Enote za zdravljenje odvisnih od alkohola na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, dr. med., spec. socialne medicine in javnega zdravja, predstavnica Slovenije v European Alcohol Action Plan, raziskovalka na področju epidemiologije rabe Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Območna enota Kranj alkohola in uspešnosti zdravljenja odvisnosti od alkohola. Prostovoljna strokovna sodelavka v Društvu Več kot 25 let dela na področju epidemiološkega spremljanja rabe alkohola in pivskega vedenja v Žarek upanja in Zvezi skupin odvisnikov Slovenije. Avtorica in soavtorica več strokovnih publikacij. Sloveniji, od leta 2013 dalje pa aktivno tudi na ozaveščanju o nezdružljivosti pitja alkohola in nosečnosti Vodja interdisciplinarne delovne skupine Alkohol in duševno zdravje v projektu MIRA (Nijz). ter je avtorica strokovnih in laičnih prispevkov in zdravstveno vzgojnih gradiv na to tematiko. Suzana Đorđević, univ. dipl. soc. del., doc. dr. Rado Janša, dr. med, spec. internist in gastroenterolog, Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (ZTM) Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ), Klinični oddelek za gastroenterologijo Je vodja Odseka za krvodajalstvo, skrbi za usklajen in nemoten potek krvodajalskih akcij na terenu in Je dolgoletni strokovnjak s področja gastroenterologije, zlasti s področja GI onkologije in malabsorbcijskih v transfuzijskih ustanovah. Usklajuje krvodajalske akcije na letni ravni glede na predvidene potrebe sindromov, še posebej pa s področja raka jeter. Je član domačih združenj ter mednarodnega INSERM zdravstva po krvi ter zagotavljanje ustreznih in enakomernih zalog krvi (tako po količini in krvni onkološkega združenja v Parizu. Je nacionalni koordinator za gastroenterologijo v Sloveniji in učitelj skupini). Aktivno sodeluje pri predstavitvah krvodajalstva v srednjih šolah, delovnih organizacija in na Medicinski in Zdravstveni fakulteti. ostalih zainteresiranih skupin. doc. dr. Aleš Grošelj, dr. med., specialist otorinolaringolog Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ), Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo 182 183 SODELUJOČI - KRATKE PREDSTAVITVE doc. dr. Helena Jeriček Klanšček, mag. soc. ped. Nataša Kordiš, tolmačka za slovenski znakovni jezik, dipl. oblikovalka vizualnih komunikacij, Nacionalni inštitut za javno zdravje Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana (ZGNL) Je nacionalna koordinatorica mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju Deluje na področju dela z gluhimi in naglušnimi že več kot 30 let. Je tolmačka z izkušnjami spremljanja (HBSC). Ukvarja se s področjem raziskovanja zdravja otrok in mladostnikov, duševnega zdravja in oseb v procesih zdravljenja od odvisnosti. Je gledališki tolmač. Ustvarila je tri slikanice prilagojene promocijo duševnega zdravja. Vodila je več različnih projektov in je (so)avtorica številnih publikacij s gluhim, ki jih je opremila s kretnjami in. Kot sekretarka je delovala v Društvu gluhih in naglušnih področja zdravja otrok in mladostnikov in duševnega zdravja. Ljubljana, ki pokriva celo osrednjo Slovenijo. Dela na Zavodu za gluhe in naglušne, kjer tolmači in poučuje. Meta K. , članica, Aleš Korošec, univ. dipl. mikrobiolog, Al-Anon Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) Kot soustanoviteljica skupnosti Družinskih skupin Al-Anon že tri desetletja opravlja številne naloge v zvezi s prenašanjem in razumevanjem izvornega dvanajstkoračnega programa, ki jih poleg osebnih Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje se ukvarja z interdisciplinarnimi analitičnimi in izkušenj kot mentorica predaja družinskim članom in prijateljem alkoholikov, da bi našli pomoč in raziskovalnimi vidiki na preseku javnega zdravja, epidemiologije, uradne, anketne in medicinske podporo pri obvladovanju posledic alkoholizma. Vzpostavlja načine za povezovanje slovenskega statistike, informatike ter IT-ja. Društva Al-Anon z evropsko in svetovno skupnostjo. mag. Andreja Krajnc, viš. med. ses., univ. dipl. org., mag. Kerstin Vesna Petrič, dr. med, generalna direktorica Patronažno varstvo Sladki Vrh Direktorat za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje (MZ) Vso poklicno pot deluje na področju patronažnega varstva, je predavateljica, mentorica, avtorica Od leta 2020 vodi Direktorat za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje. To funkcijo je prevzela strokovnih člankov o tej temi in svoje dela v neposredni praksi patronažnega varstva na terenu po uspešnem šestnajstletnem vodenju Sektorja za krepitev zdravja ter obvladovanje kroničnih kot diplomirana medicinska sestra v patronažni zdravstveni negi. Je članica številnih strokovnih nenalezljivih bolezni in stanj na Direktoratu za javno zdravje. Od leta 1998 do 2004 je bila vodja skupin in kot predstavnik patronažnega varstva sodeluje v različnih projektih na državni ravni. Je Urada za odnose s Svetovno zdravstveno organizacijo pri Ministrstvu za zdravje. Za obdobje od 2021-predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti pri Zbornici-2024 je kot predstavnica Slovenije izvoljena v Izvršni odbor Svetovne zdravstvene organizacije. Zvezi. V projektu SOPA je bila zunanja strokovna sodelavka odgovorna za pripravo KU1 za področje patronažnega varstva. Ciril Klajnšček, univ. dipl. sociolog, Breda Krašna, dipl. upr.org., Rdeči Križ Slovenije (RK) Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Več kot 30 let deluje na različnih akcijskih in razvojnih projektih preventive in promocije zdravja. Je soavtor prve Slovenske strategije o promociji zdravja. V RKS dela kot samostojni strokovni sodelavec Že vse življenje je kot prostovoljka vpeta v pomoč ljudem v stiski, od leta 2014 je generalna sekretarka za področje varovanja in krepitve zdravja, vodi program Aktivno in zdravo staranje in je avtor več Zveze prijateljev mladine Slovenije, ene najbolj prepoznavnih humanitarnih organizacij pri nas. didaktičnih gradiv s področja psihosocialne podpore. Mednarodno deluje kot član Health and Aging Ključna prizadevanja usmerja v zagotavljanje dostojnega življenja vsem ljudem, uresničevanje Advisory Group in je soavtor Strategije MFRK Zdravo staranje 2020-2030. otrokovih pravic in krepitev delovanja nevladnega sektorja. Marko Kokalj, dr. med. specialist onkologije, Breda Lepoša Žalec, univ. dipl. soc. del., Onkološki inštitut Ljubljana Društvo za urejeno življenje - Abstinent. Zaposlen je v sektorju radiološke terapije na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Je član raziskovalne Večino kariere je bila aktivna strokovna delavka na Centru za socialno delo Ljubljana Vič Rudnik skupine Onkološkega inštitituta Ljubljana in avtor številnih člankov v strokovnih revijah. in ves ta čas aktivno delala na problematiki alkoholizma pri uporabnikih CSD. Je soavtorica biltena Kaljenje - Storitev prva socialna pomoč na CSD, trenutno zaposlena na Društvu za urejeno življenje prim. izr. prof. dr. Marko Kolšek, dr. med. spec. družinske medicine, - ABSTINENT kot Vodja programa Skupaj za zmanjšanje škodljivega pitja alkohola in skrb za urejanje družin. Deluje kot izvajalka individualnih svetovanj in vodi terapevtske skupine za urejanje. Katedra za družinsko medicino, Medicinska Fakulteta Univerze v Ljubljani (MF) in Zdravstveni dom Litija Že več kot 40 let deluje na področju problematike pitja alkohola. Je avtor in vodja projekta Sporočilo v steklenici – www.nalijem.si, član mednarodne skupine raziskovalcev, strokovnjakov na področju alkoholne problematike INEBRIA. 184 185 SODELUJOČI - KRATKE PREDSTAVITVE Štefan Lepoša, univ. dipl. soc. del., Nataša Medved, dipl. m. s. s specialnimi znanji, mag. ZN, Društvo za urejeno življenje – Abstinent, Predsednik društva Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) 30 let je bil direktor Centra za socialno delo Ljubljana Vič Rudnik. Po upokojitvi je že šesto leto V svoji dolgoletni karieri je sodelovala na različnih strokovnih področjih med katerimi je tudi aktivno predsednik Društva za urejeno življenje - ABSTINENT. Je soavtor biltena Kaljenje - Storitev prva sodelovala v projektu Vzpostavitev interdisciplinarnega celostnega pristopa odkrivanja in podpore socialna pomoč na CSD, ves čas delovne kariere pa je bil tesno vpet v problematiko alkoholizma v pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola (2011 – 2014). Kot zaposlena na NIJZ je poleg slovenskem prostoru. Je član Nacionalnega strokovnega odbora projekta SOPA, član interdisciplinarne drugih nalog koordinator modula Izvajanje integrirane preventive za kronično nenalezljive bolezni delovne skupine za alkohol in duševno zdravje projekta MIRA ter dobitnik nagrade za življenjsko delo za diplomirane medicinske sestre v ambulantah družinske medicine znotraj katerega poteka na področju socialnega varstva. izobraževanje Svetovanje za opuščanje tveganega pitja alkohola, je članica IO medicinskih sester in tehnikov v ambulanti družinske medicine Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije ter članica dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine, skupine za podporo ambulant družinske medicine na Ministrstvu za zdravje (2015 – 2021). Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) Janez Ivan Novak, član Je specialist kardiologije in vaskularne medicine, zaposlen je v UKC Ljubljana kot interventni Anonimni alkoholiki kardiolog in zdravnik specialist v koronarni intenzivni enoti. Je dolgoletni član Upravnega odbora Zdruzenja kardiologov Slovenije. Vrsto let sodeluje pri delovanju Anonimnih alkoholikov Slovenije in pomoči osebam, ki trpijo zaradi pitja alkohola. mag. Vesna Marinko, dipl. oec., dr. Vlasta Novak Zabukovec, univ. dipl. psih. Ministrstvo za zdravje (MZ) Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in Univerza na Primorskem, FAMNIT Je vodja sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje. Je redna profesorica, ki se je vrsto let ukvarjala s prometno vzgojo in preventivo. Sodelovala je v dr. Mateja Markl, univ.dipl.psih., programih Pasavček, SARTRE, CAST in ROSE. Aktivno je v okviru Agencije za varnost prometa sodelovala pri pripravi rehabilitacijskih programov za voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola. Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) Je doktorica psihologije, zaposlena na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa. Je Maja Papič, univ. dipl. literarna komparativistka in sociologinja kulture, strokovnjakinja s področja prometne varnosti, psihologije in problematike alkohola, saj na teh Beletrina, zavod za založniško dejavnost področjih strokovno deluje že preko 20 let. V okviru svojih aktivnosti se ukvarja z učinkovitimi pristopi vplivanja ter oblikovanjem uspešnih programov prometne vzgoje, preventivnih aktivnosti ter 18 let je bila aktivna na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti, najprej kot prostovoljka v kulturno-spremembe vedenja. Je vodja eden izmed najuspešnejših preventivnih programov Pasavček glede umetniškem društvu, nato kot organizatorka in promotorka kulturnega programa na Zvezi kulturnih varne vožnje otrok v prometu. Je tudi pobudnica in soustvarjalka zakonskih določb ter strokovnjakinja društev Ljubljana, zadnjih nekaj let pa kot vodja programske službe na Javnem skladu RS za kulturne za izvajanje rehabilitacijskih programov za voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola in drugih drog. dejavnosti (JSKD). Med drugim je bila sekretarka na Zvezi kulturnih društev Slovenije, nacionalna koordinatorka za kulturno-umetnostno vzgojo na JSKD ter članica upravnega odbora Amatea - Mojca Markovič, univ. dipl. inž. grad., Evropske zveze za aktivno participacijo v kulturi. Od leta 2021 je zaposlena na področju založništva. Športna unija Slovenije (ŠUS) mag. Erika Povšnar, viš. med. sest., univ. dipl. ped. Je nekdanja košarkarska reprezentantka Slovenije, ki se je po zaključku igralske kariere usmerila v OZG OE ZD Kranj in Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin (FZAB) trenersko delo z mladimi. Zaposlena je na Športni uniji Slovenije, kjer vodi mednarodne projekte Active Ageing Festival, Move Transfer II, Physical Literacy For Life, European Fitness Monitoring Osrednji del njene poklicne zdravstvene in andragoške dejavnosti je v centru za krepitev zdravja System, Villages on the Move, PARIPRE, SIMCAS, CHANGE in BE NEW. Vzpostavila je nacionalne usmerjen v promocijo zdravja in preventivo. Na področju primarne preventive (vključno čezmernega programe Aktivno staranje, Gibalna pismenost, Junaki plaže, Športne počitnice za socialno ogrožene pitja in zasvojenosti z alkoholom) je v gorenjske zdravstvene domove v program Šole za bodoče otroke, Vadba za zdrav hrbet in Telesna vadba na daljavo. Poleg tega skrbi za program gospodarjenja starše uspešno implementirala delavnico »Komunikacija med partnerjema«, ki je v delno modificirani z nepremičninami Športne unije Slovenije ter pripravo vlog na javne razpise in črpanje sredstev na obliki vključena tudi v nacionalni programa Priprava na porod in starševstvo (NIJZ). Sodeluje nacionalni in evropski ravni. v rehabilitacijskih programih za voznike (vožnja pod vplivom alkohola). Na področju terciarne preventive več kot 40 let opravlja delo strokovne sodelavke v skupini za zdravljenje odvisnosti in klubih zdravljenih alkoholikov. 186 187 SODELUJOČI - KRATKE PREDSTAVITVE dr. Gregor Prosen, dr.med, spec. UM, Nataša Sorko, univ. dipl. socialna pedagoginja., sist.- druž. psihoterapevtka, FEBEM OE NMP, Univerzitetni klinični center Maribor (UKC MB) Društvo Žarek upanja Je predstojnik Urgentnega centra UKC MB, strokovnjak za uporabo ultrazvoka v urgentni medicini Je strokovni vodja programov celostne psihosocialne obravnave družin s težavami zaradi pitja in asistent na Katedri za urgentno medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Je avtor alkohola in je avtorica in soavtorica strokovnih in znanstvenih članov ter predavanj s področja svoje številnih strokovnih članokov in predavatelj na mnogih strokovnih srečanjih. strokovnega dela tako v Sloveniji kot tujini. Ana Radivo, univ. dipl. kult. in antr., Ana Štruc, mag. inž. med. kom.; dipl. psih. (UN), Športna unija Slovenije (ŠUS) Nacionalni inštitut za javno zdravje Kot sekretar za programske zadeve na Športni uniji Slovenije skrbi za pripravo in izvajanje nacionalnih V projektu SOPA je vodila področje komuniciranja ter ključno sodelovala pri pripravi strategije programov, katerih cilj je gibanje in šport približati različnim generacijam. V sklopu programa komuniciranja in izvedbi medijskega načrta. Delo je zajemalo aktivnosti z mediji, organizacijo ŠUS akademija vodi organizacijo in izvedbo izobraževanj, delavnic in seminarjev, ki so namenjeni dogodkov, pomoč pri pripravi gradiv, urejanje spletne strani ter vodenje medijskih kampanj. Zanima strokovnemu kadru na področju športa, vzgoje in izobraževanja ter izvajalcem programov v športno jo promocija vsebin s področja zdravstva. rekreativnih društvih. Je članica organizacijskega in strokovnega sveta Kongresa športa za vse, sodeluje pa tudi pri izvedbi ostalih dogodkov zveze na področju športa za vse. Špela Šušteršič, univ. dipl. soc. del., Zveza paraplegikov Slovenije (ZPS) dr. Jože Ramovš, antropolog in socialni delavec, specializaciji iz logoterapije in partnerske komunikacije Že 13 let spremlja in nudi pomoč gibalno oviranim osebam. Skozi posebne socialne programa Upokojenec, aktiven na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje informira in usmerja nadaljnji razvoj posameznika v svojem domačem okolju. Od leta 1974 dela na področju alkoholizma terapevtsko, preventivno in raziskovalno. Avtor alkoholoških knjig: Alkoholno omamljen, Boj za življenje družine, Socialni delavec in alkoholizem prim. dr. Diana Terlević Dabić, dr. dent. med., in Slovar alkohološkega izrazja; v soavtorstu z ženo mag. Ksenijo Ramovš: monografija Pitje mladih DIDENT, zobozdravstvena dejavnost d.o.o. in Starajmo se trezno - priročnik v skupinah za zdravo staranje; v pripravi imata obsežno delo Preprečevanje omamljanja in zasvojenosti. Je zobozdravnica zasebnica s koncesijo, dolgo let aktivna pri delu Zdravniške zbornice, Stomatološke sekcije in ustanoviteljica Združenja žensk v zobozdravstvu Slovenije. V stroki vodi pomembne projekte Sava Rant Hafner, dr. med. specialistka ginekologije in porodništva, in strokovna srečanja v zvezi s promocijo ustnega zdravja in preventive v zobozdravstveni dejavnosti, kot so »Ustno zdravje za zdravo življenje«, »Poskrbite za zdrav nasmeh«, »Skrb za ustno zdravje Rodna d.o.o. matere in malčka«, »Čas je za nasmeh«, »Poklicne bolezni zobozdravnikov in kako preventivno Zaposlena je v zasebni ginekološki ambulanti, je specialistka ginekologije in porodništva, licencirana delovati« ter kot avtorica vodi in organizira najbolj odmeven nacionalni projekt preventive in zgodnje specialistka za nuhalno svetlino, terapevtka medicinske hipnoterapije in specializantka integrativne diagnostike raka ustne votline »Zobozdravnik vidi bolje,zato lahko reši življenje«. Že vrsto let deluje psihoterapije. kot glavna in neposredna mentorica pripravnikom dentalne medicine. dr. Maja Roškar, univ. dipl. psih., viš. pred., Peter Tomažič, dipl. ekon. (UN); Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) Slovenska karitas Raziskovalka, ki raziskuje problematiko alkohola v Sloveniji. Zanimajo jo tudi učinkoviti pristopi Že več kot 20 let deluje na področju medijev, komunikacije in spremljanja socialnih programov mreže preprečevanja pitja alkohola, predvsem med mladimi. Svoje izsledke redno objavlja v znanstveni in Karitas. Je dober poznavalec delovanja humanitarnih organizacij in področja pomoči zasvojenim. V strokovni literaturi, znanje pa prenaša na mlajše. letih 2008-2012 je predsedoval Svetu Zavoda Pelikan – Karitas, ki izvaja socialno varstvene programe na področju zasvojenosti. V letih 2008-2017 je bil član Sveta FIHO ter član Humanitarne komisije za izr. prof. dr. Maja Rus Makovec, dr. med., spec., svet., razdeljevanje sredstev FIHO. Je avtor in 15 let projektni vodja preventivne akcije 40 dni brez alkohola. Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana (UPK Ljubljana) in Medicinska fakulteta UL (MF UL) Trenutno deluje kot generalni tajnik Slovenske karitas . Dolgoletno je vodila in usmerjala strokovno in organizacijsko področje odvisnosti od alkohola, Nina Vareško, univ. dipl. psih. drugih dovoljenih psihotropnih snovi in komorbidnih stanj v okviru UPKL. Aktualno še naprej vodi topogledno izobraževanje v okviru MF UL in v okviru specializacije iz psihiatrije, je urednica in Nacionalni inštitut za javno zdravje soavtorica učbenika in priročnika s področja odvisnosti od alkohola. Je dolgoletna nosilka štiriletnega Kot soizvajalka projekta SOPA je bila zadolžena za koordiniranje aktivnosti in strokovno podporo podiplomskega izobraževanja iz sistemske družinske terapije v okviru MF UL. izvajalcem projekta SOPA v podravski regiji. V kontekstu alkoholne problematike je dodatno pozornost namenila izbranim specifično ranljivim skupinam - LGBT+ osebam in starejšim. Trenutno dela na področju prepovedanih drog in spoznava področje ne-kemičnih zasvojenosti. 188 189 SODELUJOČI - KRATKE PREDSTAVITVE Luka Vitez, dr. med., specializant kardiologije in vaskularne medicine, Klinični oddelek za kardiologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ), Je vodja sekcije mladih kardiologov Združenja kardiologov Slovenije, usmerjen v področje invazivne kardiologije in strukturnih bolezni srca. Od leta 2016 je direktor Zavoda Medicinski trenerji, ki se zavzema za krepitev kompetenc in odnosov zdravstvenih delavcev s pomočjo učenja mehkih veščin. Urška Vrhovec, univ. dipl. soc. del., Dom upokojencev Sevnica, DUO Impoljca Po raznovrstnem strokovnem delu na centru za socialno delo se je kot strokovna sodelavka pridružila projektu SOPA, kjer je sodelovala pri razvoju in implementaciji projekta predvsem na področju socialnega varstva. Dela kot socialna delavka v socialnovarstvenem zavodu. Marjana Vrhovski, dipl. m. s. s specialnimi znanji Zasebna ambulanta družinske medicine AMIGDALA d. o. o. Je diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji na področjih elektroencefalografije in dela diplomirane medicinske sestre v ambulanti družinske medicine. Zaposlena je v zasebni ambulanti družinske medicine AMIGDALA d. o.o.. Predhodno je bila zaposlena na Oddelku za nevrološke bolezni v UKC Maribor. Je predavateljica in avtorica strokovnih člankov na temo epilepsije in ohranjanja zdravega načina življenja. dr. Pika Založnik, univ. dipl. kom., univ. dipl. kom., MPhil Cultures of Arts, Science and Technology, Kraljevina Nizozemska Nacionalni inštitut za javno zdravje V projektu SOPA je bila zadolžena za evalvacijo, metodologijo raziskav ter vodenje razvoja informacijskega sistema za beleženje obravnav in skrb za kvaliteto podatkov v njem. V okviru projekta in po njem se posveča raziskovanju reprezentacij pitja alkohola v medijih. mag. Tina Zupanič, univ. dipl. sociologinja, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) Trenutno se ukvarja predvsem z anketno metodologijo raziskav (Nacionalna raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju) in drugimi vidiki statistike, kot so klasifikacije, administrativni viri podatkov s področja zdravja, kazalniki kakovosti itd. Je soavtorica več člankov in monografij. 190 191